Št. 37 (16.382) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. nit ' iv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. no-- ■ -' ;o43 v vasi Zakri? noo Cerknim, razmnožen na cik-t ao 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni Gvb' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra . 44 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija1 pod Vojskim pri driji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 0407786300,fax040 772418 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul, Ristori 28-Tel. 0432/731190______________ Internet: http/www.primorski.it/ »mail: redakcija@primorski.it 7500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 0,77 EVRA "z,, Spedizione in abbonamento postale 45% 2Qb, legge 66Ž96 - Filiale di Trieste m OLICH S.R.L Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 • Fax 040/201343 SOBOTA, 13. FEBRUARJA 1999 Zmago slavi samo Al Gore Bojan Brezigar Konec vojne je trenutek ko se določajo zmagovale io poraženci. Včerajšnji glasovanje v amerišken sonatu je bil nekakšen ko Oec dolgotrajne vojne met ^publikansko stranko ir Predsednikom Billon Clintonom. Poraženec te vojne je za gotovo republikanske stranka. Njeni kongresnik so se vrgli v bitko prot Clintonu, kot bi šlo za sve t° vojno. Čeprav bi jih mo rale javnomnenjske razi' skave navajati k pravoCa' snemu umiku, so vztrasjal do konca in po poti izgu 'Ijali zaupanje ljudi in tud hupanje svojih senatorjev dejstvo, da se jih je vcera pri prvem glasovanju kaj deset, skoraj dvajset od stotkov senatne skupine Jasno kaže na nelagodje to stranke. Navsezadnje je bi 1° treba tudi pričakovati da križarska vojna proti Predsedniku edine velesile faradi njegovih ljubezenskih zgodbic s pomožnim osebjem Bele hiše ne bc Povečala ugleda stranke k1 bi se morala ukvarjati Predvsem z visoko poli-oko. Republikanci so take zdesetkani in morali se bodo zelo potruditi, da se izo-SOejo pekočemu volilne-o^u porazu na predsed-Oiskih volitvah, ki bodo Oovembra leta 2000. Po drugi strani tudi ne jOoremo trditi, da je bil tinton zmagovalec v tej ^ojni. Predsednik je de-.f;Zen stalnega nasmihanja oj smešnih na račun njego-y*d prigod je na pretek v .PA in izven njih. Tudi „ °vek, ki nima javne ^Onkcije, bi se ob takih godbicah na njegov račun Pogreznil v zemljo... Clin-Oflove kariere je verjetno '.'Oec in prav nic Čudnega ,1 oi bilo, Ce bi bilo - po Konec njegove c j^jt/ostojanstvo, s kal HiUorj, prenaSa]a j Pi<^°’ ^‘^ko namreč C ut1110 831110 izostrei f o odgovornosti j^Pkcije in do drž ..}U) velikim politii tjohom, ki jih je do »?0 v notranji kot h onanji politiki, bo ni v °n Opisan v zgo Človek, ki je 1-1 7° Pripravnico, e dobro pomislin •Polca? Cas pre Uvel; aLP°easi Pa Uajav j )e pred ^Javd svojo kand ga ie 6de na samor ska bitj n ouka, bi mu lohka01 V Bel° 11180 WASHINGTON / OB VIDNEM RAZKOLU V REPUBLIKANSKI STRANKI Senat zavrnil zahtevo po odstavitvi Clintona ITALIJA / V OKVIRU ŠIRŠE POBUDE ZA REFORME Vlada predlaga volilno reformo RIM - Vlada se je odločila, da prevzame pobudo za preustroj italijanskega političnega sistema, ter kot prvi korak v tem smislu parlamentu predlaga reformo zakonodaje za izvolitev poslanske zbornice in senata. Po tem predlogu naj bi parlament volili na osnovi večinskega sistema v dveh krogih, kakršnega si je omislil minister za ustavne reforme Giuliano Amato (desno). Sklep vlade je vCeraj obrazložil njen predsednik Masssimo Dilema (levo). Poudaril je, da namen predloga volilne reforme ni preprečiti volilni referendum, ki bi moral biti maja, ampak prispevati k rešitvi problema, ki ga postavlja referendumska pobuda. D’Alema je napovedal, da bo vlada v kratkem izdelala osnutke reform za zmanjšanje števila parlamentarcev, za federalistično ureditev države ter za zagotovitev politične zastopanosti žensk. Poudariti velja, da je pred zadevnim sklepom vlade predlog volilne reforme odobrila vladna večina na izrednem zasedanju. Zanjo so se izrekli vsi, razen Bosel-lijevih socialistov. Reakcije iz opozicijskih vrst so dokaj različne. SL je izrazila pripravljenost na soočenje, gibanje FI ga ni zavrnilo, odločno proti vladni pobudi pa sta SKP in NZ. Na 2. strani VVASHINGTON Ameriški senat je vCeraj zavrnil zahtevo po odstavitvi predsednika Clintona. Senatorji so glasovali dvakrat, najprej o obtožbi krivega pričanja, nato pa o obtožbi zaviranja pravice. Pri prvem glasovanju se je za obtožbo izreklo 45 senatorjev, proti pa 55, medtem ko se je pri drugem glasovanju izreklo po 50 senatorjev za obtožbo in proti njej. V obeh primerih je bilo za odstavitev predsednika potrebnih 67 glasov, to je dvotretjinska večina. Izid glasovanja ni presenetil prav nikogar, saj je bilo znano, da republikanci v senatu ne razpolagajo z zadostnim številom glasov. Zanimanje je vladalo torej le za vprašanje, koliko republikanskih senatorjev bo glasovalo proti odstavitvi Clintona, to je proti usmeritvi lastne strenke. Že v sredo so namreč trije republikanski senatorji napovedali, da se ne bodo podredili strankarski disciplini, vCeraj pa je to število naraslo na 10 pri prvem glasovanju in na 5 pri drugem glasovanju. To je bilo drugo glasovanje o odstavitvi kakega predsednika v zgodovini ZDA. Prvič, pred 130 leti, so senatorji prav tako prizanesli predsedniku Andrevvu Johnsonu, Čeprav je takrat šlo za dokaj očitno kršitev ustave. V primeru predsednika Nixona pa do glasovanja ni prišlo, ker je slednji prej sam odstopil. Na 9. strani PUST / V SPREVODU DESET ALEGORIČNIH VOZ Na Opčinah za prestižno kraško pustno lovoriko OPČINE - Pustni ljubitelji bodo danes popoldne preplavili openske ulice, da bi sledili 32. sprevodu kraškega pusta. Letos se bo za nagrade potegovalo 10 alegoričnih voz in pet skupin mask, za veselo razpoloženje pa bodo poskrbele še godbe na pihala in ptujski Kurenti, ki se po več letih vračajo na osrednje kraško pustno prizorišče. Pustno slavje bosta uvedla kralj in kraljica, ki prihajata iz Doberdoba, zaključila pa strokovna žirija predsednika in predstavnikov ZSKD, ki bo na Brdini ocenila sodelujoče in odločala o nagradah. Na 4. strani Glasbena matica v hudih težavah TRST - Upravni odbor GM je na zadnji seji sklenil, da bo 5. marca letos na Opčinah izredni in redni občni zbor, na prvem bodo razpravljali o nujnih spremembah pravilnika, ki jih zahtevajo nova zakonska določila, medtem ko se bo redni moral izreci o nadaljnji usodi te nadvse pomembne kulturne ustanove Slovencev v Italiji. Kot je poudarjeno v sporočilu, uslužbenci niso prejeli ne decembrske ne januarske plače, prva sredstva pa naj bi prišla šele aprila ali maja. Na 3. strani SSk: Pospešiti pot zaščitnega zakona TRST - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je zelo zaskrbljeno zaradi nerazumljivega odlašanje pri obravnavi Masellijevega osnutka v pristojni komisiji poslanske zbornice in zaradi nesoglasij v sami vladni večini. V kratkem se bodo odvijali pomembni politični dogodki, kakor so izvolitev predsednika republike, referendum o volilnem sistemu in volitve za evropski parlament. Pogubno bi bilo, Ce bi se obravnava zaščitnega zakona zaradi tega ponovno zavlekla ali celo ukinila. Na 3. strani Beguncev je dosti, a ni še dramatično TRST - Parlamentarna komisija za izvajanje schengenskega sporazuma je ugotovila, da je pojav nelegalnega pribežništva v FJK pomemben, vendar ne dramatičen kot drugod po Italiji. Deželna uprava je medtem zagotovila tržaški občini sredstva za prvo pomoč beguncem, tako da v ponedeljek ne bodo prenkinili službe, kot so napovedali. Na 5. strani Podtaknil je ogenj v sodni palači TRST - Že vCeraj so karabinjerji prijeli domnevnega krivca za požar, ki je v jutranjih urah izbruhnil v 3. in obenem zadnjem nadstropju sodne palaCe. Ugotovili so, da je zagorelo na veC mestih hkrati, v prostoru, kjer je bilo spravljenega veliko dotrajanega pohištva. Zaradi pravočasnega posega se plameni niso zajeli bližnjega arhiva. Na 5. strani ... Vam na razpolago od leta 1948 dalje vitrum Trg S. Antonio Nuovo - vogal Ul. XXX Ottobre Trst - Tel. 040.631976 Pričakujemo Vas v prenovljeni trgovini: POROČNI SEZNAMI DARILA HIŠNE POTREBŠČINE porcelan, jedilni pribor in kristal najboljših znamk POLITIKA / V OKVIRU ŠIRŠEGA NAČRTA ZA REFORMO POLITIČNEGA SISTEMA Vlada predlaga večinski volilni sistem v dveh krogih Povsem proti sta Bertinottijeva SKR in Finijevo NZ - Segni za referendum RIM - Ministrski svet je včeraj odobril dva zakonska osnutka za spremembo volilne zakonodaje, in sicer enega za spremembo zakona za izvolitev poslanske zbornice ter drugega za spremembo zakona za izvolitev senata. Oba osnutka gresta v smer utrditve večinskega sistema. Predlagata dva volilna kroga in predvidevata, da bi 90 odstotkov parlamentarcev izvolili v uninominalnih okrožjih, 10 odstotkov sedežev pa bi namenili delno za zagotovitev politične zastopanosti manjših sil, ki ne bi prodrle v balotažo, delno pa za zagotovitev večine zmagoviti koaliciji. Zadevni sklep vlade je obrazložil ministrski predsednik Massi-mo D’Alema na tiskovni konferenci, ki jo je priredil skupno z ministrom za ustavne reforme Giulia-nom Amatom, se pravi »očetom« predlagane volilne reforme. D’Ale-ma je ob tej priložnosti napovedal, da je to le prva izmed pobud, ki jih namerava vlada sprejeti za reformo italijanskega političnega sistema. Vlada bo namreč v kratkem predložila parlamentu še tri zakonske osnutke, in sicer za zmanjšanje števila parlamentarcev, za federalistično ureditev republike ter za zagotovitev politične zastopanosti žensk oziroma obeh spolov. »Vlada veže svojo usodo na reforme,« je dejal ministrski predsednik ter pristavil, da predlog volilne reforme nima namena preprečiti volilnega referenduma, ampak prispevati k rešitvi problema, ki ga referendumska pobuda postavlja. Poudariti velja, da je pred zasedanjem vlade včeraj dopoldne nakazano volilno reformo odobrila vladna večina na izrednem vrhu. Z Amatovim predlogom reforme so se strinjale vse stranke večine, razen BoselUjevih sociahstov. Voditelj LD VValter Veltroni je bil po zasedanju vidno zadovoljen, saj gre za reformo, ki se dokaj približuje stališčem njegove stranke. Tajnik LS Franco Marini je dejal, da imamo opravka z racionalno in precej uravnovešeno rešitvijo. Podobno stališče je zavzel tajnik Cos-sigove Demokratične unije za republiko (UDR) Clemente Mastella, voditelj SIK Armando Cossutta pa je opozoril, da bi odobritev dogovorjene volilne reforme omogočila prihranek tisoč milijard lir, kolikor bi jih bilo potrebnih za izvedbo referenduma. Tudi zeleni in republikanci so požrli kislo jabolko, le socialist Boselh je dejal, da ima pomisleke, ker bi se morah o talini zadevi, kot je volilni zakon, dogovoriti z opozicijami. Kaj pa mislijo slednje? Severna liga je prek Bossijeve desne roke Roberta Maronija izrazila pripravljenost na soočenje z večino, voditelj gibanja Forza Italia Silvio Berlusconi je bil hudo kritičen, odločno proti Amatovemu predlogu pa sta se izrekli Bertinottijeva SKP in Finijevo Nacionalno zavezništvo. Fini je celo dejal, da gre za nekakšen »državni udar«, češ daje ogrožena temeljna pravica državljanov, da izrazijo svojo voljo na ljudskem glasovanju. Negativno stališče do vladne pobude je zavzel tudi voditelj referendumskega gibanja Mario Segni. »To je samo pesek v oči,« je izjavil. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo, bo seveda povedal čas. Že prihodnji teden bo predlog volilne reforme začela obravnavati pristojna komisija senata. Prevladuje mnenje, da bo parlament težko odobril reformo pred referendumom, kvečjemu jo bo sprejela ena veja. Vlada bo vsakakor datum referenduma določila v kratkem, zelo verjetno bo šolo za prvo ah drugo nedeljo v maju. Toda mimo tega je včerajšnja pobuda vlade dosegla nek drug rezultat, ki prav gotovo ni zanemarljiv. Utrdila je vladno večino, potem ko so se njeje vrste dokaj zrahljale zaradi polemik okrog nastopa na evropskih volitvah. RIM / UDAREC ZA NEPOTREBNO BIROKRACIJO Javni uradi morajo sprejemati samooverovljenje Od 23, februarja ne bodo več smeli zahtevati potrdil o stanu, dohodkih, izobrazbi in podobno NOVICE Der Spiegel: Ocalan se bo predal Nemčiji BONN - Nemški tednik Der Spiegel je prepričan: kurdski voditelj Abdullah Ocalan se bo v kratkem predal nemškim oblastem. Tako piše v današnji številki. Kurdski lider naj bi bil namreč obupan, ker ni dobil - po »prostovoljnem izgonu« iz Italije - še nobene države, ki bi ga bila pripravljena sprejeti. Kurdski voditelj sevse bolj boji, da ga bodo iztaknih agenti turške tajne službe in ga ugrabih. Italijanska policija je prvotno aretirala Ocalana ob njegovem prihodu v državo, ker je nemško sodstvo izdalo proti njemu mednarodno tiralico. Po aretaciji pa Nemčija ni zahtevala njegove izročitve zaradi politične oportunosti. Višji sodni svet o procesu Russo RIM - Višji sodni svet je ocenil kot neoportune in osupljive izjave, ki jih je bil v intervjuju za dnevnik La Repubblica dal Carlo Lasperanza, eden od javnih tožilcev na procesu o umoru Marte Russo. Lasperanza je izjavil, da je prepričan v vpletenost Giovan-nija Scattoneja in Salvatoreja Ferrara v umor, in da je gotov, da bosta obsojena, pa čeprav je ekspertiza demantirala teze obtožbe o poteku umora. Višji sodni svet bo razpravljal o zadevi na podlagi intervjuja in filmskih posnetkov o zaslišanju Gabrielle Aletto, med katerim je priča prvotno zanikala, da bi videla obtoženca v sobi iz katere naj bi počil smrtni strel. Zeleni: priseljenci bodo rešili socialno državo RIM - Zeleni ugodno ocenjujejo zaposlovanje priseljencev. Po njihovem mnenju naj bi to blagodejno učinkovalo na razsušene blagajne pokojninskega zavoda INPS. Kar 86 odstotkov priseljencev, ki so zaprosili za dovoljenje za bivanje v Italiji, je namreč že zaposlenih. Po ureditvi vseh formalnosti v zvezi z njihovim bivanjem v Italiji bi lahko INPS vnovčil letno kakih 1.200 milijard njihovih prispevkov, h katerim bi morali prišteti še kakih 60 milijard iz drugih dodatnih dejavnosti. Zeleni zato menijo, da so priseljenci veliko bogastvo za italijansko gospodarstvo, ne pa pasivna postavka v bilanci socialne države. Jetniški paznik oropal cestninarsko kabino COMO - Mlad moški je včeraj zarana oropal cestninarsko kabino na avtocesti Como-Chiasso, kmalu zatem pa ga je prestregla pohcijska izvidnica. Po divjem zasledovanju je ropar ustavil avto sredi ceste in začel streljati proti agentom z dvema pištolama. Policisti so odgovorih in ga zadeh. Zatem so mu pri-skočih na pomoč in ga odpeljah v bolnišnico v Le-gnano, kjer je mladenič, 25-letni Francesco Boccia, umrl. Ob pregledu njegovih dokumentov je čakalo agente veliko presenečenje: Boccia je bil jetniški paznik v Comu. Koliko bo prejela Laetitia? RIM - Senatorja NZ Vita Cusimana zelo zanima izvedeti, koliko bo prejela francoska lepotica Laetitia Casta za letošnji nastop na sanremskem festivalu. V parlamentarnem vprašanju sprašuje, ah bo Casta res prejela 300 milijonov lir, Nobelovec Dulbecco po 30 milijonov na večer, Sofia Loren in Mikhail Gorbačov pa vsak po 350 milijonov lir, kot se to šušlja v Sanremu. RIM - Doslej so javni uradi sicer sprejemali samooverovljene dokumente, vendar jih sami skoraj nikoli niso predlagali, kaj kmalu, s 23. februarjem, pa se jim ne bodo več mogli izmikati: uradnik, ki jih bo zavračal ali pa bo delal težave pri sprejemanju, bo imel sitnosti, z njegovim početjem lahko seznanimo nadrejene, sledili bodo ukor, globa, začasna odstranitev z delovnega mesta, a v najhujših primerih celo odpust. Novost, o kateri je govor, je predvidena v okrožnici, ki jo je podtajnik v palači Chigi Franco Bassanini poslal vsem javnim upravam. V raznih uradih torej ne bodo več smeh spraševati po raznih osebnih podatkih, na šolah, na univerzi, na občinskih izpostavah ne bodo od dijakov in študentov, njihovih družin itd. smeli zahtevati takih dokumentov, ki jih lahko mirne duše samooverovijo. Bassanini ne dopušča nobenega odlašanja glede na pomen, ki ga vlada pripisuje poenostavljanju raznih postopkov in glede na pričakovanja javnega mnenja, da nova pravila naposled začnejo tudi izvajati. Ukrep bi moral dejansko zadati nov udarec nepotrebni birokraciji in še bolj pospešiti in poenostaviti postopke, za katere je sedaj potrebna cela vrsta dokumentov. Uradi se bodo torej do 22. februarja morali organizirati za prihajajoče novosh. Med drugim ne bodo smeli od tistih, ki zavračajo samooverovljenje ali tega ne morejo narediti, zahtevati podatkov, ki so na razpolago v drugih uradih in do katerih javna uprava lahko pride neposredno z računalnikom ali faxom. Javna uprava se bo torej morala zanesti na svoje državljane. Za samooverovljenje bo zadostovala izjava na navadnem papirju, ki jo bo treba podpisati, ne pa overoviti. S to izjavo lahko posredujemo vse osebne podatke (datum in kraj rojstva itd.), kot tudi informacije o šolski kvalifikaciji, dohodkih, davčnem kodeksu, morebitni brezposelnosti, vojaških obveznosti, osebah v breme, morebitnih kazenskih obsodbah itd. Na šolah, univerzah, na občinah, na prometnem inšpektoratu bodo lahko zahtevali le samooverovljenje in nobenega drugega potrdila. Poleg tega ne bodo več mogli spraševati po izvlečkih s potrdili o stanu posameznih oseb, za take izvlečke bodo morali uradi poskrbeti sami, obrniti se bodo morali do tistih anagraf-skih uradov, ki z njimi razpolagajo (po faxu) in le za omejene primere (npr. poroka in posvojitev). Obrazci bodo morali vsebovati besedilo za samooverovljenje in opozorilo na sankcije v primeru lažnih izjav. Javne uprave pa bodo morale občasno preverjati verodostojnost izjav: če bodo lažne, bodo dokumentacija in njeni učinki izgubili na veljavi. AFERA »KAVBOJK IN POSILSTVA« / PO POLEMIKAH NA RAZSODBO CERMIS / OGLED PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM Kosocijski sodniki: »Ponesrečen stavek in nesporazum« Prizivni sodniki niso utemeljili razsodbe, potreben nov proces RIM - Ponesrečen stavek, vendar je razsodba povsem utemeljena: seveda gre za primer, ki so ga že poimenovali »kavbojke in posilstvo oz. kavbojke najboljša zaščita pred posilstvom«. Tako predsednik tretje kazenske sekcije kasacijskega sodišča Gennaro Tridico kot tudi kasa-cijski sodnik Aldo Rizzo, avtor teksta, zavračata obtožbe, češ da je sodišče izdalo razsodbo v pravem ma-shilističnem duhu. Ob tem pa sta sodnika odločno podčrtala, da kritike izražene v razsodbi letijo na račun sodnikov prizivnega sodišča, ne pa dekleta. Sploh pa, sta novinarjem izjavila Tridico in Rizzo, ka-sacijsko sodišče ne razsoja o samem dogodku, temveč o tem, če je sojenje potekalo v skladu z zakonskimi določili. Po mnenju kasacijskih sodnikov naj bi namreč sodniki prizivnega sodišča ne bili dovolj natančni pri obravnavi primera, ko namreč trdijo, da je do posilstva prišlo pod grožnjami, slednjih ni v dokaznem gradivu. In če ni bilo groženj, si je dekle prostovoljno sleklo (oz. samo delno dol potegnilo) kavbojke, katerih ji moški sam nikoli ne hi mogel. V to so kasacijski sodniki prepričani, tako da »element kavbojke« obstaja, čeprav je bil po mnenju sodnikov tisti del teksta, ki se nanaša na dekletovo oblačilo, preveč oz. napačno poudarjen. Vsekakor, je zatrdil predsednik Tridico, kasacijsko sodišče ne pravi, da posilstva ni bilo, temveč je od neapeljskega sodišča zahtevalo, da ponovno prouči primer. Proti obtožbam mashihzma pa se je Tridico branil, češ da kasacijsko sodišče potrdi 99 ods. obsodb zaradi posilstva, sicer pa je po njegovi oceni trenutno najbolj pereče vprašanje nasilja nad mladoletnimi. Vsekakor pa je odločitev tretje kazenske sekcije kasacijskega sodišča vzbudila val polemik. V protestih so se ponovno združile ženske, tudi parlamentarke, ki so se dokaj ostro ločile glede vpašanja umetnega oplojevanja izven zakonskega para. Pravzaprav so bile glede protestov hitrejše in učinkovitejše predstavnice desnosredinske opozicije, oglasile pa so se tudi odgovorne za enake možnosti na raznih ravneh. Tako je predsednica vsedržavne komisije za enake možnosti Silvia Costa zahtevala, da se o primerih posilstev izrekata četrta in peta sekcija kasacijskega sodišča, ki sta pristojni za kazniva dejanja proti osebam. Ostrejša je bila odgovorna za enake možnosti pri sindikatu CGIL Aitanga Giraldi, ki je izjavila, da so sodniki prekoračili mejo zdravega razuma. S podobnimi izjavami so se oglasile tudi odgovorne za enake možnosti na krajevni ravni. Zgledu poslank, ki so si v znak protesta nadele kavbojke, pa so sledile tudi številke ženske, ki nastopajo na televiziji. Glede na dejstvo, da smo v pustnem času, pa so Zenske tudi v FJK pozvale vse, naj se na pustni torek vse oblečejo v »zaščitne kavojke«, saj je razsodba kasacijskega sodišča lahko samo neokusna pustna šala. Računalniška simulacija tragičnega poleta Za obrambo simuladja ni verodostojna - Prid sto potrdili, do je letel tik ob tleh, preden je trdi ob žičnico VVASHINGTON - Včerajšnje zasedanje vojaškega sodnega zbora marincev zaradi smrti dvajsetih turistov v kabini žičnice Cermis je bilo posvečeno predvsem ogledu računalniške simulacije tragičnega poleta. Pred vojaškim sodiščem v največjem oporišču marincev v kraju Čamp Lejeu-ne v Severni Carolini so včeraj predvajali simulacijo 35-minutnega poleta. Sodniki so tako videli na lastne oči, kako je pred letom dni izvidniško in protielektronsko letalo vrste EA-6B Provvler odletelo z oporišča Aviano pri Pordenonu in po nizkem poletu po alpskih dolinah, kjer je trčil oh kabino žičnice, spet pristalo na furlanskem letališču. Računalniški izvedenec Scott Randall je pripravil simulacijo na podlagi registriranih podatkov tragičnega poleta, radarskih in satelitskih posnetkov, izdelal pa je tudi grafični prikaz alpskega območja, po katerem je prenizko in prehitro letel reaktivec, ki ga je upravljal kap. Ashby. Izkazalo se je, da vsi podatki niso bili točni, saj je ponekod simulirano letalo šlo kar skozi hribe, drugod pa je letelo pod zemljo. Gre za simulacijo, ki je lahko zgrešena največ za 100 čevljev (30 metrov), je dejal izvedenec, vendar je obramba obtoženega pilota krepko nagla' sila neverodostojnost simulacije poleta in naglasila, da se je na ekranu slika zamenjala samo -vsakih 10 sekund. Kljup kritikam pa je iz ogleda računalniške simulacije jasno izpadlo, da je pilot izvedel vrsto nevarnih akrobatskih zasukov in to izredno nizko sredi alpskih dolin m pri nedovoljeno visoki hitrosti. ,. Včeraj so vojaški sodniki zaslišali tu nekaj prič iz tridentinske vasi Luson bi zu kraja nesreče. Patrizia Pichler je so nikom dejala, da je zbala, da bi letalo za delo ob vaški zvonik, saj je letelo tak nizko, da se je kar stisnila k tlom. Amp Oberhauser pa je sedel pred oknom, je letalo švignilo mimo: »Videl sem 1*^ že dosti, a nobenega tako nizko,« je ne) Oberhauser. . , j Kot je znano, pilot kapetan Rich Ashby tvega 200 let zaporne kazni zar ^ 20-kratnega umora iz malomarnos zaradi poškodovanja zasebne in voja lastnine. TRST / SEJA UPRAVNEGA ODBORA Glasbena matica v velikih težavah Petega marca izredni in redni občni zbor TRST - Nadaljnji obstoj Glasbene matice: o tem bo razpravljal redni občni zbor ustanove, ki bo na Opčinah 5. marca. V Četrtek, 11. t.m., se je namreč sestal upravni odbor GM, ki je soglasno sklenil sklicati izredni in redni občni zbor. Na izrednem obenem zboru bodo najprej na dnevnem redu manjše statutarne spremembe, ki jih narekujejo nova zakonska določila glede delovanja kulturnih ustanov, o bolj vsebinskih vprašanjih pa bo govor na rednem obenem zboru, ki bo sledil izrednemu. Po seji upravnega odbora GM, ki jo je vodil predsednik Drago Stoka, je pomembna kulturna ustanova Slovencev v Italiji, odposlala tiskovno sporočilo, v katerem opozarja na svoj izredno težak položaj. V njem ustanova izrecno opozarja, da ji zaradi ekonomskih težav grozi celo zaprtje glasbenih šol. Naj opomnimo, da v okviru GM deluje veC šolskih središč, v Gorici in Špehu istoimenski šoli, v Kanalski dolini šola »Tomaž Holmar« in v Trstu šola »Marij Kogoj«. V sporočilu je še podčrtano, da »učnemu in neučnemu osebju GM niso bile izplačane ne decembrske, ne januarske in ne februarske plače, ker vodstvo GM, kljub vsem obljubam odločujočih faktorjev, nima v blagajni veC denarja, ki bi omogočil kolikor toliko redno delovanje svojih šol«. Kot je pojasnil ravnatelj GM Bogdan Kralj je ustanova v vse večjih težavah, ker se je prispevek, ki ga prejema v okviru zakona za obmejna območja, v letih znižal tako po vsoti kot še veliko bolj po vrednosti. Sredstva pa morajo zadoščati tako za delovanje šol, kot tudi za koncertne pobude in dejavnost raznih skupin. Iz drugih virov, na primer iz sredstev, ki jih Slovenija namenja dejavnosti Sloven- cev v Italiji, ne pride dovolj denarja, da bi pokrili razliko in v letih je nastala precejšnja vrzel. Zastal je tudi projekt o ustanovitvi slovenske avtonomne sekcije pri tržaškem konservatoriju Tartini, tako da je sedaj GM v hudem precepu. Zato se je upravni odbor odločil, da vprašanje prenese na občni zbor, kar v sporočilu takole utemeljuje: »Ob takem finančnem stanju in ekonomskih izgledih (prvi predujem dežele FJK bo prišel šele aprila ali maja) je Upravni odbor bil mnenja, da samo občni zbor lahko temeljito prouCi sedanje izredno kritično stanje in se vsi skupaj, to je slovenski zamejski politični in kulturni cinitelji, predstavniki Slovenije in dežele FJK oziroma Italije, profesorski zbor in starši odločijo o nadaljnji usodi Glasbene matice in njenih glasbenih šol v Trstu, Gorici, Spetru, v Benečiji ter v Zabnicah v Kanalski dolini. ____STRANKE / SLOVENSKA SKUPNOST_ Odlašanje z zaščito za SSk nerazumljivo Kor zadeva referendum bo SSk pristopila k Odboru za ne - Proti ukinitvi gorskih skupnosti TRST - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti, kot piše v sporočilu za javnost, je na zadnji seji obravnavalo današnji trenutek slovenske manjšine v Italiji in še posebej stanje parlamentarnega postopka zaščitnega zakona. Do izraza je prišla zaskrbljenost za nerazumljivo odlašanje pri obravnavi Masellijevega osnutka v pristojni komisiji in zaradi nesoglasij v sami vladni večini. V kratkem se bodo odvijali pomembni politični dogodki, kakor so izvolitev Predsednika Republike, referendum o volilnem sistemu in volitve za ‘ evropski Parlament. Pogubno bi bilo, Ce bi se obravnava zaščitnega zakona zaradi tega ponovno zavlekla ali celo uki- FJK / SKLEP ODBORA Za 50 lir dražji »deželni« bencin Nov cenik od prihodnje srede po podražitvi bencina v Sloveniji TRST - Deželni odbor je včeraj odo-brH nekaj novih pravil v zvezi z bencinom »z deželnim popustom«. Odslej oodo popust uživale tudi neprofitne or-Sanizacije na področju socialnega in zdravstvenega skrbstva ter solidamos-tIle in dobrodelne ustanove. Gre za priznanje vloge teh vedno pomembnejših pianov, je dejal pristojni odbornik Store Romoli. Nova določila bodo stopi-® v veljavo, Cim bo računsko sodišče odobrilo deželni sklep. Deželni odbor je tudi spremenil po-Pnst, ki je različen na podlagi oddaljenosti bivališča lastnika vozila od meje s lo veni jo (dežela je razdeljena na pet Pasov; obmejni, prvi pas, uživa najveCji Popust). Deželna vlada je spremenila aoelo popustov glede na nedavno sPremembo cene oz. podražitvijo ben-ma v sosednji Sloveniji. Bencin super »z deželnmim popustom« bo odslej dražji za skoraj 50 lir na liter z izjemo petega pasu, ki zadeva pordenonsko pokrajino, medtem ko bo neosvinčeni bencin nekoliko dražji v prvih treh pasovih, v ostalih dveh pa nekoliko cenejši. Nova tabela popustov bo stopila v veljavo prihodnji torek, 16. februarja, ko bodo ceno bencina znižali po naslednji tabeli (v oklepaju dosedanji po- pust): pas super neosvinčen 1. 575 (630) 655 (700) II. 550 (600) 610(650) III. 450 (500) 560 (550) IV. 350 (400) 480 (450) V. 200 (200) 380 (300) sedanja polna cena bencina super brez popusta je 1.860 lir/liter, neosvinčenega bencina pa 1.790 lir/liter. UUBUANA / PREISKOVALNA KOMISIJA Veleposlanik Jaša Zlobec pravilno vodil ambasado LJUBLJANA - Komisija za pregled finančnega poslovanja slovenskega veleposlaništva v Bruslju je sporočila, da so očitki o domnevnih nepravilnostih delovanja veleposlaništva neresnične. Komisija, ki jo je ustanovilo zunanje ministrstvo, je sporočila, da je del očitkov zavajajoč in za veleposlanika Jašo Zlobca žaljiv, saj zadevajo njegovo zasebnost. Komisija je tudi izrazila zakrbljenost, ker se je zasebna bančna dokumentacija veleposlanika znašla v nepooblaščenih rokah in bila celo objavljena v medijih. Komisija dodaja, da je očitno prišlo do "protipravnega odtekanja uradnih dokumentov veleposlaništva", zaradi Cesar bo komisija ministrstvu predlagala ustrezno ukrepanje. Poslanska skupina SNS je v sredo na podlagi 150. člena poslovnika DZ zahtevala sklic izredne seje OMO, na kateri naj bi obravnavali "neurejene razmere na veleposlaništvu Republike Slovenije v Kraljevini Belgiji". Veleposlanik Zlobec je že v sredo zanikal vse obtožbe poslanske skupine SNS o domnevnih finančnih nepravilnostih. Izjavil je, da so "vse obtožbe popolna laž", in bil tudi "zgrožen", ker so v nekatere obtožbe vpletena imena nje-govili otrok. (STA) nila. Nadalje se Slovenska skupnost nadeja, da bo Parlament sprejel popravke, ki jih je vložila preko poslanca Caverija, predvsem popravek o opredelitvi teritorija, na katerem naj zakon velja. Slovenska skupnost se tu nanaša na skupni osnutek, ki so ga leta 1993 izdelale manjšinske komponente in v katerem je bilo določeno ozemlje, kjer je tradicionalno prisotna naša narodna skupnost. Nedorečen in nepopoln zaščitni zakon bi bil gotovo predmet političnih špekulacij in kompromisarskih rešitev in bi nazadnje privedel do potrditve sedanjega stanja. Manjšina ne potrebuje katerikoli zakon, paC pa dober zakon, ki bo zvišal raven že obstoječe zaščite in dal slovenskemu jeziku dostojanstveni status, ne pa ga potisnil na obrobje. Spričo navedenega je Masellijev osnutek pomanjkljiv, saj pušča odprto temeljno vprašanje teritorialne rasežno-sti. Obravnavano besedilo bi moralo biti torej v tem smislu popravljeno. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti bo pri strankah, ki so predložile popravke k Masellijeve-mu, v prvi vrsti torej pri Ljudski stranki, a tudi pri DSL, skušalo posredovati zato, da se popravki spremenijo v točkah, ki so za manjšino nesprejemljive. Obenem pričakuje, da bo levosredinska koalicija našla v sebi dovolj složnosti in premostila notranja nesoglasja o vsebini in sploh o nujnosti sprejetja ustreznega normativa. Deželno tajnstvo je vzelo v pretres tudi vprašanje referenduma o volilnem sistemu. Slovenska skupnost bo pristopila v nastajajoči »Odbor za ne«, ki se zavzema za ohranitev proporcionalnega deleža v parlamentu. Gre za važno vprašanje, saj omogoCa propor-Cni sistem politično nastopanje tistih družbenih segmentov, med temi tudi narodnim manjšinam, ki bi v povsem večinskem sistemu ne mogle priti do izraza, večinski sistem pa, po dosedanjih izkušnjah, ne jamCi stabilnosti. Vsekakor ostaja temeljna zahteva Slovenske skupnosti zajamčeno zastopstvo predstavnikov narodnih manjšin tudi v Parlamentu, saj je to ena najvišjih oblik zaščite manjšin in sploh demokracije, ki v ničemer ne omejuje poslanstva njihovih predstavnikov. Deželno tajništvo SSk je nato obsodilo poizkus sedanje Deželne vlade, da se ukinejo Gorske skupnosti v deželi FJK. Gorske skupnosti je treba kvečjemu ovrednotiti in jim poveriti večje pristojnosti, kakor v primeru Kraške skupnosti, ki ima po zakonu upravo Parka. Na koncu razprave so elani tajništva obravnavali še vprašanje izobrazbe osnovnošolskih učiteljev, ki morajo po zakonu danes imeti univerzitetno izobrazbo. Slovenski šolniki bi morali to izobrazbo pridobiti v stiku s slovenskimi univerzami, zato bi bilo primemo, da tukajnšnja univerza vzpostavi tvorno sodelovanje s sorodno' slovensko institucijo. DUNAJ / OBISK SLOVENSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA FRLECA NOVICE Slovenija na poti priznanja nemško govoreče manjšine? r°to piše v predlogu kulturnega sporazuma med Dunajem in Ljubljano, ki pa za del slovenske vladne večine ni sprejemljiv V zameno lažja pot za oddaje v slovenščini DUNAJ - V sporazumu po pisanju lsta Frankfurter Allgemaine Zei-Dunaj zagotavlja "ustrezne uke-Pe > ki naj bi olajšali "sprejem slo-Vertskih radijskih in televizijskih Programov za slovensko manjšino v vstriji". Glede na vzajemnost spo-razurna naj bi določila iz sporazuma adevala tudi nemško govorečo . anjšino v Sloveniji, še navaja FAZ dodaja, da je glede na raznolikost P hticnih razburjenj pravzaprav "re-se )U'C'Onarn0 ’ nai ^1 Ljubljana oaj prvič v mednarodnopravo ob-0, ^jocem sporazumu priznala njen stoj- Besedilo sporazuma izrecno U^orl o "pripadnikih nemško govo-narodne skupnosti v Sloveniji". oh'11 k° moral Frlec po skupnem S1 lsk° Opernega plesa s Schues-ge 111 Pred ratifikacijo premagati vsaj v ,en° °viro - pričakovano razpravo stv žavnem zboru. Prošnja za clan-gin? V Evropski uniji, ki med dru-SQs Predpostavlja tudi razčiščene Sala i sPore> ki lahko sicer poma-stm ? 0Venskemu zunanjemu mini---OukonCuie FAZ. (STA) DUNAJ - V ospredju pogovorov zunanjega ministra Borisa Frleca, ki je bil v sredo in včeraj na povabilo avstrijskega kolega VVolfganga Schuessla na delovnem obisku na Dimaju, so bila pogajanja o kulturnem sporazumu med državama, pri Čemer sta ministra izrazila razočaranje, da kljub prizadevanjem pogajalcev z obeh strani delo še ni končano. Besedilo je pripravljeno, obe strani soglašata, da gre za dokument, ki bi lahko šel v postopek v vlado, vendar pa za slovensko vladno koalicijo še ni sprejemljiv, je STA izvedela iz virov delegacije na Dunaju. Avstrija verjame, da bi sporazum lahko zmanjšal manevrski prostor tistim, ki jim ustreza zaostrovanje odnosov s Slovenijo, in obenem okrepil večino v Avstriji, ki odnose s Slovenijo vidi v perspektivi evropskega in dobrososedskega povezovanja. Dunaj je izrazil upanje, da bo sporazum kmalu pripravljen za podpis in da bo tudi odigral svojo vlogo. Kot je znano, bi omenjeni sporazum o kulturnem sodelovanju med Slovenijo in Avstri- jo priznaval, da v Sloveniji živijo tudi nemško govoreči prebivalci. Znotraj tega programa bi zagotoviti dodatne programe in financiranje za potrebe Slovencev v Avstriji in nemško govorečih prebivalcev v Sloveniji. Ministra sta soglašala, da je pri veC vprašanjih v sodelovanju med državama že dosežen napredek, ter poudarila, da bi z drobnimi, a jasnimi koraki v pravo smer lahko utirati pot reševanju bolj zapletenih zadev. Kar zadeva vprašanje lipicancev, sta ministra izrazila željo, da bi s čimprejšnjim sestankom v okviru ministrstev za kmetijstvo razčistiti nesporazume. Minister Schuessel je zagotovil, da Avstrija nima nikakršnega namena ovirati slovenskega interesa pri enakopravni vzreji lipicancev, in zatrdil, da gre pri avstrijskem dogovarjanju z Italiji zgolj za prakso, ki je uveljavljena znotraj EU in ki jo narekujejo unijina pravila. Avstrija nima namena prejudicirati nobene zadeve v zvezi z lipicanci vse do vstopa Slovenijo v EU, je zagotovil minister Schuessel. Avstrijski zunanji minister je med drugim poudaril interes Avstrije za nadaljnji razvoj odnosov s Slovenijo na vseh področjih. Dunaj z zadovoljstvom ugotavlja, da se je v Evropski uniji utrdilo soglasje o nujnosti širitve unije, kar podpira tudi Avstrija. Vodji slovenske in avstrijske diplomacije sta govorila tudi o razmerah na Balkanu, posebej na Kosovu. Obe strani sta poudariti pomen skupne kandidature v okviru projekta treh dežel za zimske olimpijske igre leta 2006. Minister Frlec se je zavzel za Cim tesnejše gospodarsko sodelovanje med državama in za odpravljanje administrativnih ovir za takšno sodelovanje. Med drugim se je Frlec sestal s predsednikom avstrijske gospodarske zbornice. V okviru obiska na Dunaju se je slovenski zunanji minister Boris Frlec v Četrtek zveCer srečal tudi z avstrijskim kanclerjem Viktorjem Klimo in predsednikom Thomasom Klesti-lom. (STA) Brez električne energije še 350 odjemalcev LJUBLJANA - Na območju Elektro Ljubljane šobili sinoči brez napajanja z električno energijo še odjemalci na nekaterih območjih Grosuplje, Novega mesta in Trbovelj. Slo je za priblžno 350 odjemalcev. Sicer je bilo v vseh objektih Elektro Ljubljane vzpostavljeno napajanje po 110-kilovoltnem omrežju. Izven obratovanja je bilo včeraj še vedno nekaj daljnovodov srednje napetosti 20 kilovoltov, zaradi lomov drevja pa so poškodovana tudi nizkonapetostna omrežja. Okvare na srednjenapetostnem omrežju so bile vCeraj v glavnem odpravljene, medtem ko bodo z urejanjem nizkonapetostnega omrežja nadaljevali še v danes. Vedno težav pri odpravi okvar na srednjenapetos-tnem omrežju predstavlja rušenje drevja na naprave zaradi teškega snega. (STA) Slovenska državljana v Avstrijo prepeljala 56 beguncev GRADEC - Avstrijska žandarmerija je na avstrijskem Štajerskem sinoči aretirala dva slovenska državljana, ki sta v kombiju v Avstrijo nezakonito prepeljala 56 kosovskih Albancev. Vozilo z ilegalci, med katerimi je bilo šest žensk in štirje otroci, je žandarmerija ustavila na pyhmski avstocesti. 25-letni Aleksander H. iz Ljutomera in 28-letni Ivan P. iz Murske Sobote naj bi na neprometnem mejnem prehodu Sveta Ana nasilno odstranila obmejno zaporo, zatem pa naj bi begunce celo prisilila, da so vozilo porivati po zasneženi cesti. Begunce bodo avstrijske oblasti še danes vrnile v Slovenijo. Na južnem Gradiščanskem pa so danes zajeti 13 ilegalcev - kosovskih beguncev. Sest od njih je policija odkrila v avtomobilu nekega slovenskega državljana. Slednjega je policija pridržala. (STA) NAJVEČJA PUSTNA MANIFESTACIJA NA KRASU Po openskih ulicah bo danes razsajal »vroči« kraški pust Deset alegoričnih vozov, pet skupin mask. Kurenti, godbe in nagrade Vse pustne poti vodijo danes na OpCine. Vremenu navkljub bo na ulicah te naše prestolnice šem in maškar vroče. A ne zaradi razsajajoče gripe. Temperaturo bodo s svojimi domislicami dvignili kraški pustni delavci s svojimi alegoričnimi vozovi in skupine mask, ki bodo - vsak v svoji kategoriji - tekmovali za pustne nagrade. Sprevod bo krenil s Pikelca ob 14. uri po sledečem vrstnem redu nastopajočih voz: 1. Praprot (voz z naslovom Plej Stešon ali BodoCi Kras), 2. Trnovca (Kanker-lot), 3. Medja vas - Stivan (Smer: Kuba), 4. Križ (Kje je veselje), 5. Podlonjer (Las sfigas), 6. Doberdob (Za sou-de? Tu in drugo!), 7. Sempolaj (Razorožitev in enakopravnost), 8. Bazovica (Amerika roding ali Ameriško jahanje), 9. Repentabor (Naprej z viagro), 10. Prečnik (Ni vse zlato, kar se sveti). Vozovi bodo najbolj zanimivi del letošnjega 32. kra-škega pusta, ne bodo pa edini. Tudi številne skupine mask so se temeljito pripravile na mimohod, da bi s svojo živahnostjo popestrile sprevod. Prijavilo se je pet skupin: Boljunec (Malo jest, malo h, bašta, da se vrti Si-ši), T’mali iz Saleža in Zgonika (VViagra), VZS M. Čuk, CEM, Skupnost Milkovich (Dim v oCeh), SD Polet (Knjiga o džungli) in Združene vasi (Gospa v rumenem). Za glasbo bodo poskrbele godbe na pihala, na svojstven naCin pa tudi ptujski Kurenti, ki jih bo pot spet zanesla na OpCine. Sprevod bosta, seveda, odprla pustni kralj Stanko in njegova nezamenljiva soproga Slava, ki bosta imela glavno besedo tudi ob sklepu prireditve. Zaključna slovesnost z razglasitvijo bo na tradicionalnem pustnem trgu Brdini, kjer bo - Čakajoč na rezultate - nastopila plesna skupina Show chance. Pogled na brhka poskakujoča dekleta bo prisotnim gotovo še dodatno dvignil temperaturo, tako da bo danes na Opčinah res vroCe... Pooblaščena avtokaroserija e Guštin is? Prodaja avtomobilov - Mehanična delavnica Opčine (Trst) lH.Carsig45 Tel. 040214522 Na 32. kraškem pustu bodo zvonkljajoCe zaplesali tudi ptujski Kurenti OGLASE PRIPRAVIL |® RBSTAVRAC,£ ^ 72^» PICERIJA -PVC ZčfU • * Debenjak Nada in Fabrizi Erino Bazovica, ul. Kosovel 3 Tel. + Fax 040.9220162 - 9220163 PUBLIEST srt Ul. Valdirivo 36 34132 TRST TEL. 040 - 7606529 FAX 040 - 768697 MALO/01 ©pftoka malalan 340169 Opčine (ts) - td. 040.213957,215252 narodna ulica 47 1 mololon Od leta 1949 Vaša draguljarna Opčine (Trst) - Narodna ulica, 28 - Ivi. 040/2114fi5 KAVARNA - SLAŠČIČARNA Nabrežina MARKUZA ELEONORA TOBAKARNA IN ČASOPISI Nabrežina 143 - Tel. 040/200278 ENZO/02 POOBLAŠČENA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA »ENZO« OPCINE Bazoviška ul. 60 Tel. 040.24618 BRESCIAMlsnč PRODAJA in SERVIS barvnih TV, video registratorjev, velikih in malihgospodinjskih strojev, hi-fi, avtoradiev, satelitskih anten. OpčFe - Narodna ul. 39 - Tel. 040.211711 MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA OPCINE - Narodna ul. 71-Tel.040.214269 DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH Alpinska Ulica 95 Tel. 040.211054 VEDNO NA RAZPOLAGO ČLANOM IN ZVESTIM ODJEMALCEM Profumeria Na Opčinah S’orodna uL 118 Td 040212061 Vam nudi proizvode znanih znamk: -SHISEIDO - CLARINS - RANCE - AZZARO - G. VERSACE - CACHAREL Široka izbira bižuterije */ Pekarna - Slaščičarna Čok dnevno sveže domače pecivo in vse vrste kruha Opčine Narodna ul. 57 - Tel. 040.213645 darilni predmeti bomboniere 1/iviana /l Krizoie e C Opčine - Narodna ulica 44/b tel. 040/213124 pizzeria - bar - gostilna »VETO« DEBENJAK NADA in FABRIZI ERINO sne Peč na drva ob torkih zaPrt0 OPCINE - Proseška ulica 35 - Tel. 040.211629 DRUŠTVENA GOSTILNA KONTOVEL najemnik G. Papucci Konto vel 152 Tel. 040.225168 Narodna ul. 160 OPCINE Tel. 040.213193 Tel: (040) 21491 Sedež: Opčine - ul. Ricreatorio 2 Podružnice: TRST - Trg Liberta, 5 NABREŽINA-Trg Sv. Roka, 106 SESUAN, 44 BAZOVICA-Ul. Gruden, 23 D0MJ038 Odprti smo tudi: na Opčinah oh nedeljah od 10. do 12. lire pri Domju oh sobotah od 9.15 do 12. D PRED ZAPADLOSTJO ROKA / OBČINA ODLOŽILA PREKINITEV POMOČI OGENJ V SODNI PALAČI Dežela zagotovila prispevke za begunce Deželna komunistična svetovalca nakazala možno rešitev Na begunce, predvsem Kosovarje Pa tudi Kurde, ki v Trstu Čakajo na dodelitev azila, je včeraj posijal žarek upanja: tržaška občina je namreč odložila za dva tedna sklep, da odpove vzdrževanje beguncev. Sklep, ki bi moral stopiti v veljavo v ponedeljek, so odložili do konca meseca, vendar je pot k dokončni rešitvi problema v bistvu odprta in rre bi smeli nastati novi zastoji. Predvčerajšnjim so sami begunci Predstavili javnosti svojo stisko in strah, da bi se znašli na cesti brez vsakršne podpore, ter poudarli, da bi sklep tržaške občine prizadel kakih 200 ljudi, ki Čakajo po veC kot Pol leta, da pristojna rimska komisija preuči njihove prošnje. Občinska uprava si je namreč lani poleti prevzela skrb za begunce in jih nastanila tako v začasnem centru v opuščenem vrtcu v Naselju sv. Sergija kot po zasebnih penzionih po mestu. Finančno breme pa je postalo preveliko za občino, ki je upravičeno ugotovila, da je država dodeli- la deželni upravi sredstva za tovrstne posege. Doslej pa so ta sredstva bila zamrznjena in je deželna uprava bila gluha na večkratne zahteve tržaške občine, ki je morala Črpati iz lastnega proračuna. Očitno je v sili treba kričati na ves glas, da te poslušajo: tako bi kazalo tudi na podlagi tokratnega primera, saj se je deželna uprava prebudila iz dolgega sna šele, ko je občina zagrozila, da bo v bistvu vrgla na cesto vse begunce in se je torej pripravljal pravi škandal. ' Ne gre torej za golo naključje, da je dežela končno odgovorila. Kakorkoli že, pa je deželni odbornik za skrbstvo Aldo Ariis pisal odborniku za skrbstvo tržaške občine Gi-anniju Pecol Cominottu in mu zagotovil, da bo dežela poskrbela za finansiranje občinske dejavnosti za begunce. Pecol Cominotto s svoje strani ugotavlja, da problem še ni dokončno rešen, vedar je dežela konCno pokazala prvi znak razumevanja in dala dolgo pričakovano za- gotovilo, da bo poiskala potrebna sredstva iz socialnega sklada. Vendar Pecol Cominotto v svojem sporočilu ne more mimo dejstva, da je doslej tržaška občina nadomestila deželno upravo pri izvajanju tega, kar zakon nalaga deželi, kateri med drugim daje na razpolago sredstva iz posebnega sklada ministrstva za socialne probleme, tako da poseg sploh ne obremenjuje deželnega proračuna. Malo pred začasno rešitvijo spora sta deželna svetovalca Stranke komunistov Bruna Zorzini Spetič in Paolo Fontanelli poudarila, da mora deželna uprava izvajati to, kar ji nalaga zakon, to je koordinacijo in podporo krajevnim upravam glede sprejema in pomoči pribežni-kom. Za to ima tudi državne prispevke, točneje 1.800 milijonov lir, ki so jih dodelili za sprejemne centre in ki jih doslej še niso izkoristili, Čeprav so med razpravo o proračunu zajamčili, da bodo-sredstva namenili v najkrajšem. Domnevni krivec za požar že zaprt Prijeli so ga karabinjerji - Zaenkrat ni znano, zakaj je podtaknil ogenj - Zgorelo pohištvo ^PRISELJEVANJE / OBISK SCHENGENSKE KOMISIJE Problemov veliko, a niso dramatični Parlamentarci tudi pri Banih in na Padričah - Danes manifestacija v Milanu izvajanje schengenskega : n?a so včeraj zaključili svoj dv °oisk v Furlaniji-Julijski krajin T.a|sk° konferenco na tržaški j 1 o°to KROMA). »Problemov v iislu je precej, a se ju f^erjati s problemi v Apul sen. , -jc posi. rama uva aiUokrati). Skupaj s s °rom (Severna liga), sen. ontejem (LD) in posl. Vit on (Zeleni) so si predvc vg e . (i videmsko in goriškc tab fojasnico pri Banih m Uie°ri-ŠCe na PadriCah, o kate Uj, ^jjoustrstvo razmišlja, da Ur i*) • ° v centre za nelega u . izgonom. Pri Banih so Sq C! med drugim imeli prih gG i1!11 neposredno zaintere oCe^^iiiP^-seS Pr uf tukaišnjo stvarnost j rob emi v FJK so in so v 'nom n'-Evan8clisti- vendi nem ; Prirnerjati z navaloi lani JU°U Polotoka: samo \ Cev Clli in izgnali iz Ita lah te dežele3- Pa’ da pris cev na noC. V vsej FJK so lani izgnali 4.000 tujcev, računajo, da se jih pretihotapi povprečno po 5 na noC. Se zlasti pozitivno pa je, je pristavil posl. Evangelisti, da so predlanskim ujeli 25 tihotapcev ljudi, lani pa že 180: gre za pokazatelj uspešnosti pri pregonu organiziranega nelegalnega prometa tujcev, ki vsekakor nima tako pomembnih kriminalnih okvirov kot na jugu države. Predsednik Evangelisti je tudi podčrtal uspešnost preiskovalcev pri odkrivanju nelegalnih priseljencev ne toliko na sami meji kot pa na smernicah, po katerih se po vhodu v Italijo podajajo v druge kraje, to je na železniških in avtobusnih postajah ter na cestah in avtocestah. Tudi na včerajšnjem srečanju s tiskom so poudarili, da je treba ločiti med nelegalnimi priseljenci in begunci: slednje je treba sprejeti in zaščititi, ker bežijo pred nasiljem, nelegalne priseljence pa je treba izgnati, tudi skozi zbirne centre, kot je načrtovani center na Krasu: za Evagleistija taki centri ne ustvarjajo socialnih problemov, ker so strogo zaprti do okolja, medtem ko nastajajo precejšnji problemi tam, kjer se veliko število priseljencev znajde v neorganiziranem socialnem tkivu, kot je n.pr. v Milanu. Prav v Milan je odpotovalo sinoči precejšnje število avtobusov, ki so jih organizirali po vsej deželi sindikati Cgil, Cisl in Uil. Pripadniki sindikatov se bodo udeležili današnje vsedržavne manifestacije o vprašanju priseljevanja. Med drugimi se bo udeležilo milanskega shoda tudi precejšnje predstavništvo policistov levega sindikata Siulp. UPRAVNO SODIŠČE / RABA SLOVENŠČINE Priziv Sancina proti Občini Trst Odvetnik Frandolič je zahteval razpravo v meritornem smislu O odredbi Občine Trst, ki je Primožu Sancinu zavrnila prevod zapisnika globe v slovenski jezik, bo govor predvidoma v prihodnjih mesecih, verjetno nekje septembra. Na včerajšnji razpravi (predsednik Bagarotto, poročevalka Oria Settesoldi) bi namreč morali obravnavati vprašanje prekinitve učinkovitosti omenjene odredbe, vendar se je Sancinov odvetnik Renzo Frandolič tej razpravi odrekel, zaprosil je za neposredno razpravo v meritornem smislu, tako da bi takoj prišlo do razsodbe. Treba poudariti, da se včeraj Občina Trst ni predstavila kot nasprotna stran, kar pomeni, da se je dejansko odpovedala možnosti zagovarjanja svojih stališč in ugovarjanja drugi strani. Ukrep Občine, proti kateremu se je Primož Sancin obrnil na sodišče, se sklicuje na odredbo Zupana Illyja z 22. januarja 1996, ki ureja rabo slovenskega jezika v odnosu z občinsko upravo: korespondenco, ki se ne nanaša na upravni postopek, po prevodu preko prevajalskega urada dostavijo pristojnemu uradu, ki pa na prošnjo odgovori samo v italijanskem jeziku; korespondenco, ki se nanaša na upravni postopek, pa je treba vrniti pošiljatelju s prošnjo, da jo predloži v italijanskem jeziku. Odredba naj bi bila protizakonita glede na notranje ukrepe v korist slovenske manjšine (omenja se Posebni statut, priložen Londonskemu memorandumu, ki je po razsodbi ustavnega sodišča št. 15/96 postal sestavni del notranje pravne ureditve), a v prizivu se Sancin sklicuje tudi na dosedanjo prakso, saj je Občina odgovor na korespondenco dolga desetletja opremljala s slovenskim prevodom. TK GALERIJA / OB 100-LETNICI ROJSTVA Avreliju Lukežiču v spomin Ob razstavi predstvili tudi Paternujevo monografijo o Prešernu V TK galeriji v Tržaški knjigarni so včeraj počastili stoletnico rojstva ške-densjskega slikarja Avrelija Lukežica (foto KROMA) . Spominu škedensjek-ga ustvarjalca se je pred Časom oddolžilo domače društvo. Ob včerajšnjem otodprtju razstave njegovih slik, je o umetniku spregovoril slikar Deziderij Švara, ki je podčrtal predvsem dej- stvo, da je Lukežič dosegel vrh ume-thiškega ustvarjanja kot samouk, potem ko mu je bil samo Jože Cesar mentor in odkitelj. Ob isti priložnosti so v TK predstavili tudi tržaškemu občinstvu italijanski prevod Paternujeve monografije o Prešernu, o kateri je spregovorila prof. Lojzka Bratuž. Karabinjerji, ki so zaposleni na sodišču in pa njihovi kolegi z operativnega oddelka pri pokrajinskem poveljstvu, so že vCeraj are-tirali domnevnega krivca za požar, ki je v jutranjih urah izbruhnil v sodni palači. Moškega (znani sta samo začetnici, D.G., preiskovalci včeraj niso mogli razkriti nobene druge podrobnosti, niti tega, koliko let ima, kje prebiva, kje so ga ustavili) so odpeljali v koronejske zapore. Sprva so sumili, da je požar izbruhnil zaradi malomarnosti, da je kdo odvrgel ogorek cigarete, da je prišlo do kratkega stika in podobno. Kmalu pa so ugotovili, da je zaCelo goreti na več krajih hkrati, kar pomeni, da je ogenj nekdo podtaknil. Na srečo so plamene zaustavih, predno so se raz-širili do bližnjega arhiva ter uradov karabinjerjev in finančne straže, ki so na istem hodniku, sicer bi bila škoda lahko nepopravljiva. Poleg drugih vprašanj ostaja odprto tudi tisto, zakaj je moški ogenj podtaknil. Ogenj je izbruhnil nekaj po 9. uri v 3. in obenem zadnjem nadstropju, prav nad prostori državnega prav-dništva pri tribunalu, v delu poslopja nad Ul. Fabio Severa. Prostor, kjer je zagorelo, je bil natrpan s starim, dotrajanim pohištvom, segalo je do stropa. Odpeljati bi ga moralo osebje Rdečega križa, vsaj tiste kose, ki so bili še uporabni. Sedaj verjetno uporabnega ni ostalo prav nič. Požar je prekinil električno napelja-. vo, prvi pa so posegli policijski agenti in karabinjerji, ki so zaposleni pri uradih tribunala. Zatem so prihiteli še gasilci, vsega skupaj jih je bilo okrog petnajst. Gost dim je počrnil stene in strop, popadal je omet, ogenj je načel lesene dele stropa, poškodoval telefonsko in električno napeljavo. Pravijo, da materialna škoda ni izredno velika. Nekaj nevšečnosti so imeli tudi v spodnjih nadstropjih, kjer je na več mestih pronicnila voda. Pomembno pa je, da se ni nihče poškodoval, tudi evakuirali niso nikogar iz tamkajšnjih uradov. ŠOLSTVO / AKTUALNO Na pokrajini sestanek o načrtu za šolsko mrežo Starši in šolniki kritični do načrta, ki ga je odobrila programska konferenca NaCrt o novi razsežnosti šolske mreže v tržaški pokrajini še vedno buri duhove. Tokrat predvsem italijanske. Italijanski starši in šolniki namreč nasprotujejo večini odločitev pokrajinske programske konference o združitvah in tako imenovanih »vertikalizacijah« italijanskih zavodov. Da bi omilili proteste, so včeraj na pokrajini sklicali sejo posebne šolske komisije, na katero so bili povabljeni tudi predstavniki šolskih sindikatov, predstavniki okrajnih šolskih svetov in ravnatelji šol, ki paj bi jih prizadela reorganizacija šolske mreže. Predsednik komisije Claudio Grizon je uvodoma poudaril, da so želeli člani komisije izvedeti za mnenja neposredno prizadetih in tako dobiti nove informacije, da bi ugotovili, ali bi bilo morebiti mogoče izboljšati načrt, ki ga je decembra lani odobrila pokrajinska šolska konferenca. Tisti načrt je že romal na deželo, da bi ga do konca februarja dokončno sprejela. Na seji je bilo slišati različna mnenja, iz katerih je izhajalo, da je načrt pomanjkljiv. Domenjeno je bilo, da bodo podružnice šol, ki bi jih morali združiti, v prihodnjem šolskem letu delovale v sedanjih prostorih vse dokler ne bodo razpolagale s primernimi novimi prostori. Obenem so na seji iznesli potreba po ustanovitvi stalnega organa, ki naj bi sledil žgoči zadevi in sestavil predloge za izboljšanje decembra odobrenega načrta o razsežnosti šolske mreže. ACT / STAVKA Prisilen vpoklic šoferjev v službo? Tako zahteva miljski župan Miljski župan Roberto Dipiazza je včeraj predložil tržaškemu prefektu Micheleju De Feisu prošnjo, naj odredi prisilen vpoklic v službo vsaj dela voznikov avtobusov ACT, ki nameravajo jutri stavkati od 16. do 24. ure, in sicer zato, tako da ne pri_prišlo do motenja Miljskega pusta ter s tem tudi do problemov, ki zadevajo javno varnost. To nam je telefonsko potrdil sam župan Dipiazza, tik preden se je ■sestal s prefektom. Za zdaj ni dano vedeti, kaj bo prefekt naposled sklenil. Sindikati FILT-CGIL, FIT-CISL, UILTRSPOR-TI, FAISA-CISAL, UGL in RdB, ki so stavko oklicali, pa za zdaj vztrajajo na svojem stališču. ZANIMIVOST / NA DEŽELNEM UPRAVNEM SODIŠČU Pritožba obujena po okroglih 15 letih Gre za pritožbo domočinov proti prodaji jusorske zemlje ovtoterminolu pri Fernetičih Kot je znano, se kolesje italijanske pravice vrti zelo počasi, tako da je včasih pravzaprav že vprašljivo, koliko je še smiselno govoriti o pravici. Zgovoren primer v tem smislu predstavlja pritožba na deželno upravno sodišče, ki so jo pred okroglimi petnajstimi leti vložili trije Openci in trije Banovci v zvezi s prodajo nekaterih jusarskih zemljišč avtoterminalu pri Fernetičih in ki te dni postaja spet aktualna. Deželno upravno sodišče je namreč končno določilo obravnavo za včerajšnji dan. A zgodilo se je, da je eden izmed pritožnikov medtem umrl, tako da so morali obravnavo spet odložiti. Zgodba je z marsikaterega vidika zanimiva in poučna ter zatorej PUST / DANES NA OPČINAH 32. KRAŠKI PUST Vesela pustovanja po okoliških vaseh Jutri 46. miljski pust - Zvečer pustovanja po društvih, jutri in v torek otroška rajanja Vse oči pustnih navdušencev bodo danes, seveda, uprte v Kraški pust na Opčinah, o katerem pišemo na drugem mestu. Opčine pa ne bodo imele monopola nad pustnimi dogajanji, saj se bodo tudi v številnih drugih krajih v tržaški pokrajini poklonih kralju šaljivcev. V Miljah potekajo še zadnje priprave na jutrišnji 46. miljski pust. Osem sodelujočih skupin bo tudi letos predstavilo velike, živopisane vozove, po napovedih pa naj bi v pustnem sprevodu nastopilo kar 2 tisoč pustnih šem. Mnoge šivilje posvetijo pustu kar nekaj mesecev dela, da sešijejo dragocene pustne kostume, podoben trud pa zahteva tudi priprava tehnično zelo izpopolnjenih alegoričnih voz. Miljski pust bo letos tudi mednarodno zazna- movan, saj bodo na njem kot gostje nastopih nekateri dijaki Zavoda združenega sveta Jadranskega morja iz Devina. V svojih tradicionalnih kostumih bodo nastopih dijaki iz Romunije, Bolgarije, Rusije, Belomsije, Argentipe, Norveške, Tajske in Italije. Pustne šeme bodo preplavile mestne ulice, zvečer pa se bodo zbrale v zabaviščih. Vse živo bo tudi v okoliških vaseh. Številna društva so pripravila tradicionalna pustovanja, jutri in v torek popoldne pa bodo na vrsti tudi pustna rajanja za najmlajše. Nocoj se bodo tako srednješolci zavrteli v dvorani KD Frana Venturinija pri Domju. Pustni plesi bodo v KD Skala v Gropa-di, pri TPK Sirena v Barkovljah, v Babni hiši v Ricmanjih, jutri pa v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v priredbi Slovenske zamejske skavtske organizacije. Povsod se bodo lahko pustni veseljaki zavrteh ob poskočnicah. Vaška društva posvečajo vsako leto ob pustu veliko pozornost tudi najmlajšim. Jutri, v ponedeljek in v torek si bodo sledila pustna rajanja pri Domju,, pri Sv. Ivanu, na Proseku-Konto-velu, v Sempolaju, v Trebčah in še mnogokje. Poleg tega ne gre pozabih na pustovanja godb na pihala po posameznih vaseh. Veseh zvoki nabrežinske godbe bodo razveselili vasi devinsko-nabre-žinske občine, podobne »vaške koncerte« pa bosta uprizorila tudi pihalni orkester Ricmanje na dolinskem koncu in Godbeno društvo Prosek na pro-seško-kontovelskem. Veselja in zabave torej tudi letos ne bo manjkalo. tudi vredna, da nanjo opozorimo. S formalnega vidika se je vse začelo 30. maja 1994. Tedaj je namreč predsednik deželne vlade izdal odlok, s katerim je pooblastil tržaško občinsko upravo, da proda 169.702 kvadratnih metrov jusarskih zemljišč Konzorciju za avtotermi-nal pri Fernetičih za skupno ceno 111.277.725 lir, se pravi po 655, 7 lire na kvadratni meter. Cena je bila smešno nizka tudi pred 15 leti, tako da je zbodla v oči domačinom, ki jim je bila omenjena zemlja pri srcu. Pojasnimo naj, da sta nanjo formalno vknjiženi openska in ba-novska srenja (»la comu-ne de Optschina« in »la comune de Banne«). Stvar pa je postala tako rekoč vnebovpijoča, ko so taisti domačini ugotovili, da je predsednik deželne vlade le sedem dni poprej izdal podoben odlok, s katerim je pooblastil tržaško občino, da proda sosednje jusarsko zemljišče za gradnjo avtoceste, a to po 5.800 lir na kvadratni meter, se pravi po skoraj desetkrat višji ceni. Spomnimo naj, da leta 1984 ni bilo še odborov za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja (prvi so bili izvoljeni leta 1986, se pravi dve leti pozneje). Zato so se proti omenjeni prodaji jusarskih zemljišč avtoterminalu pri Fernetičih pritožili trije Openci, in sicer Zoran Sosič, Dragotin Daneu in Bernard Skerlavaj, ter trije Banovci, in sicer Andrej Rener, Vili Husu ter Leopold Ban. Pobudo je podprla Kmečka zveza, ki je tedaj sploh skušala skrbeti za jusarske interese, tako rekoč prevzemajoč vlogo bododočih jusarskih odborov. Šesterica Opencev in Banovcev je vložila pritožbo na deželno upravno sodišče 19. oktobra 1994, in sicer proti Deželi Furla-niji-Julijski krajini in Občini Trst, pa tudi proti Deželnemu komisariatu za likvidacijo jusarskega premoženja, ki je dal svoj pristanek na omenjeno prodajo. Pritožnike je asistiral odvetnik Peter Sancin iz Gorice. Med drugim so zahtevali zamrznitev prodaje v pričakovanju dokončne razsodbe, toda deželno upravno sodišče je to njihovo zahtevo zavrnilo že mesec pozneje, in sicer 21. novembra 1984. Otlej pa do tega tedna je zadeva praktično spala. Kot rečeno, se je deželno upravno sodišče odločilo, da skliče obravnavo za včerajšnji dan, da bi naposled izreklo svojo razsodbo. Toda medtem je umrl Leopold Ban, eden izmed pritožnikov, zaradi česar so obravnavo spet za nekaj časa odložili. Ob sedanji obnovitvi postopka se je zgodilo še nekaj drugega. Openski in ba-novski odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, ki sta bila medtem izvoljena, sta se namreč odločila, da formalno prevzameta pritožbo, saj gre konec koncev za ščitenje interesov, za katere sta po svoji pristojnosti dolžna skrbeti. Tudi zaradi tega bo treba v sodnem postopku urediti še kako formalnost, seveda pa je pričakovati, da se ne bo vse skupaj zavleklo še za nadaljnjih - petnajst let. DOLINA / JAVNI SESTANEK ŠOLSTVO / NIŽJA SREDNJA ŠOLA S. KOSOVELA Predlogi za sanacijo zadruge Dolga krona Javnega sestanka, ki sta ga v torek sklicala odbora Dolina 2000 in dolinske srenje, se je udeležilo lepo število vaščanov: na dnevnem redu je bila obravnava predlogov, s katerimi naj bi izboljšali oz. sanirali stanje zadruge Dolga krona. Nedvomno gre za pomembno pobudo, s katero želijo člani vseh vaških organizacij, prisotnih v odboru Dolina 2000, ne le rešiti, temveč koristno oživeti dejavnost zadruge. Predlog, ki je bil iznesen na javnem sestanku, naj bi soudeležil v prvi vrsti domačine, ki iščejo možnosti za kmetovanje s koriščenjem naših zemljišč in obstoječih struktur. Obenem pa je predlagani načrt usmerjen v ustvarjanje novih delovnih možnosti, kar je lahko zanimivo za mlade. Na torkovem sestanku v prostorih SKD Valentin Vodnik (foto KROMA) so se prisotni obvezali, da bodo v naslendjih 30 dneh predlagane možnosti stvarno preverili: zainteresirani se lahko obrnejo do članov vaških organizacij, ki so za sestanek dali pobudo. Nižješolci proslavili Prešerna in Ketteja Pripravili so uspešno prireditev z deli obeh velikih slovenskih pesnikov V Prosvetnem domu na Opčinah so učenci srednje šole Srečka Kosovela proslavili kulturni praznik s petjem, plesom, recitacijo in glasbo. Gosta šole sta bila mlada umetnika, kitarist Paolo Bombi in pevka Martina Feri, ki sta s svojo interpretacijo osvežila in pomladila Prešernovo in Kettejevo poezijo. Za to priložnost je Bembi uglasbil tudi nekaj kitic iz Kettejevega cikla Adrija, kar je bilo lepo presenečenje in novost za navzoče. Prisčrno izvajanje je publika nagradila s toplim aplavzom. Po uvodni besedi, s katero so učenci poudarili pomen kulturnega praznika za Slovence in potrebo po ižpopolnjevanju v slovenskem jeziku, je bil na vrsti bogat kulturni program. Ob spominu na svojega še danes največjega pesnika Prešerna so se učenci želeli pokloniti tudi Dragotinu Ketteju in ob letošnji stoletnici roj- stva opozoriti tudi na nej-gov pesniški delež. Pravo presenečenje je bila točka s prizorčki iz Kettejevih basni. Učenci prvih razredov so zelo spontano in prisrčno uprizorili nekaj teh poučnih biserov, ki jih je ta mladi pesnik podaril slovenski literaturi. Po zaslugi prof. Olge Lupine, ki je to točko mo- jstrsko pripravila, smo lahko občudovali v dramatizirani obliki ta, sicer malo znan del Kettejeve literarne ustvarjalnosti. Zahtevno epsko pesnitev Krst pri Savici so tre-tješolci prepričljivo podali; pri nekaterih je prišla na plan tudi igralska žilica. Prešernovo življenje so v krajšem odlomku spretno podali drugi ra- zredi. Sceno je poživil niz posrečenih diapozitivov s Prešernovimi portreti, ki so jih izdelali učenci sami in tako izvirno upodobili svojega pesnika. Proslava se je končala - v skladu z znanim Prešernovim verzom »sme nekaj nas, ker smo Prešernove, biti prešernih« - s plesom učenk iz tretjih razredov. (V.H.) KINO ARISTON - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Bači e abbracci«, r. Paolo Virzi, i-Francesco Paolantoni. EKCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Velvet Goldmine«, r. Todd Hay-nes, i. Ewan McGregor. EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Kiss«, i. Danny De Vito, Holly Hunter. AMBASCIATORI 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15, 24.00 »A bug’s life«, prod. Walt Disney. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 24.15 »Nemiche amiche«, r. Ch-ris Columbus, i. Julia Roberts, Susan Sarandon. NAZIONALE 2 - 15.45, 18.45, 21.45 »Vi presento Joe Black«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »Attacco al potere«, i. B VVillis, D. VVashington. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Amori & incantesimi«, i. Nicole Kidman, Sandra Bullock. MIGNON - 15.40, 17.50, 20.05, 22.15 »Nemico pub-blico«, i. Gene Hackman. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Ronin«, i. Robert De Niro, Jean Rene. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Matrimoni«, r. Cristina Comencini, i. Francesca Neri, Diego Aba-tantuono, Stefania San-drelli. M PRIREDITVE KD RDEČA ZVEZDA, OBČINSKA KNJIŽNICA in SK KRAS vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 21. februarja 1999 ob 17. uri v društvenih prostorih v Saležu. Nastopali bodo prevajalec Depan-gher, recitatorja Gorazd Milič in Veruška Kuk, ob klavirju Goran Obad. SK BRDINA organizira v nedeljo, 21. februarja avtobusni izlet v Forni di So-pra ob priložnosti zamejskega prvenstva. Vpisovanje za izlet in tekmo bo na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah v ponedeljek, 15. in v sredo, 17. februarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel St. 040-212859 ali 040-299573. MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na VVEEK-END NA SNEGU, ki bo potekal od 19; do 21. februarja v Kranjski gori. Week-end prireja Združenje katoliških študentov iz Ljubljane z namenom, da se mladi iz različnih krajev med seboj spoznajo, zabavajo ob zini' skih športih in večernih družabnih srečanjih. Za informacije in prijave: urad Slovenske prosvete. Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure, tel. St-040-370846. SK DEVIN priredi avtobusni izlet v soboto, 27. t-m. ob priliki KIL Pokal3 prijateljstva treh dežel, ki se bo vršil v Podnu na Koroškem. Informacije nudi tajništvo na tel. 040-200782 v večernih urah. Zaželjen3 številna udeležba! KD KRAŠKI DOM obvešča, da je se nekaj pr0! stih mest za velikonočni izlet v Rim, Pompei in Capri. Za podrobnejše informacije lahko pokličete n3 tel. 040-327124. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (te1' 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev i ustanov. Prispevke sprejema to di krožek KRUT - dret Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. ^ 360072, s sledečim urnikom. 9. do 13. ure. _______ v^HKiLT SmtLtMl© ©[LltD^CLaB©! Gostovanje PDG - Nova Gorica Peter Barnes NI TAKO SLABO KOT ZGLEDA Režija Jaša Jamnik V Četrtek, 18. t. m. ob 20.30 RED D v petek, 19. t. m. ob 20.30 RED A in E v soboto, 20. t. m. ob 20.30 RED B in F v nedeljo, 21. t. m. ob 16.00 RED C v gledališču F. PREŠEREN v BOL JUNCU Zaradi oddaljenosti gledališča F. Prešeren je SSG poskrbelo za AVTOBUSE, katerih se bodo poslužili naši abonenti. Ti se bodo peljali od četrtka, do nedelje z OPČIN (trg ob tramvajski postaji) in TRGA OBERDAN ob 19.30, iz BOLJUNCA nazaj do OPČIN in TRGA OBERDAN pa ob 23. uri. V nedeljo, 21. t. m. pa bosta avtobusa odpeljala z istih lokacij ob 15. uri, z odhodom iz Boljunca ob 18.30. VCERAJ-DANES DANES, SOBOTA, 13. februarja 1999 LJUBOSLAVA Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17.28 - Dolžina dneva 10.18 - Luna vzide ob 5.07 in zatone ob 14.38 Jutri, NEDELJA, 14. februarja 1999 VALENTIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 1,5 stopinje, zraCni tlak 1013,1 mb raste, veter 28,4 km na uro vzhodnik, vlaga 39-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodili sta se Margherita Cattaruzza in Maria Camil-la Sai. Umrli so: 75-letni Angelo Cerut, 78-letni Bruno Vatti, 81-letni Bruno Sala-tei, 84-letna Giuditta Cade-uaro, 84-letna Olivia Poh-len, 59-letni Antonio Con-soli, 71-letni Giovanni Ra-dovini, 79-letna Amalia Peteani, 76-letni Teodoro Battista, 79-letna Ada Ga-sparri, 91-letna Marija Mu-skardin, 75-letni Luigi Na-dig, 88-letni Antonio Zago-reo, 68-letni Luigi Tauzzi. OKLICI: delavec Giovanni Del Principe in Uradnica Manuela Stibbi, marešal Franco Rianna in študentka Maria Teresa Marolta, uradnik Fabrizio Surez in uranica Massimi-jiana Budicin, uradnik Ivan Viel in uradnica Da-Uiela Dionis, gasilec Edoar-do Fontanot in učiteljica Marina Ciuffreda, mehanik LEKARNE Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. februarja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 040 764441), Barko vij e - Mira-marski drevored 117 (tel. 040 410928). Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barko vij e -Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. BORIS SPORTS CLUB ŠPORTNI CGNT6R »€RVATTI» BRIŠČIKI prireja danes, sobota 13. februarja VELIK GLASBENO-PUSTNI VEČER z D J Oskarjem. V torek, 16. februarja pa pozno v noč VELIK PUSTNI ROCK KONCERT s skupino »Dirty Fingers«. Oba večera dobijo vse maske prvo pivo zastonj!!! Množično vabljeni KD SKALA iz Gropade priredi danes, 13. februarja v prostorih zadruge PUSTNI PLES Zabaval vas bo ZAMEJSKI KVINTET Pričetek ob 20.30. Rezervacije na tel. št. 040 226631 in 040 226802 (v večernih urah) . . , ... Vabljeni! Željko Rubeli in gradbeni inženir Suzana Piazza, risar Giovanni Tentor in študentka Ilaria Altobelli, uradnik Lucio Radoicovich in zapriseženi Čuvaj Ilaria Stoduto, upokojenec Italo Grimani in zdravstvena asistentka Silva Kozlovič, prodajalec Roberto Tucci in frizerka Sabrina D'Antoni, delavec Daniele Co-muzzi in študentka Erika Derini, tiskar Paolo Taran-tino in bolničarka Valentina Taucar, avtoklepar Mauro Bracco in prodajalka Norma Panella, prodajalec Andrea Dobri-gna in natakarica Raffaella Laghi, prodajalec Maurizio Procentese in uradnica Graziella Buccino, železničar Leonardo Bufo in delavka Cristina Santeramo, agent javne varnosti Fabio Felice in uradnica Luisa Gattinoni, delavec Paolo Maricchio in delavka Cristina Vatta, uradnik Paolo Russo in univerzitetna raziskovalka Rita Gianni. SREDNJEŠOLCI! Tudi letos___ IflMDOMa Pisrai 6>lg§ --------------samo za nas! Dobimo se danes, 13. februarja, v kulturnem društvu Fran Venturini pri Domju od 20.30 do 24. ure bosta za prijetno glasbo poskrbela D-J Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 300940) 1 (tel. 040 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. OBVESTILA TPK SIRENA vabi elane danes, 13. t.m., ob 20.30 na veselo pustovanje z dnom BRI5KOLA. Obvezna rezervacija - tel. 040/422696, vsak delavnik, od 18. do 20. ure. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi v Babno hišo na PUSTNO RAJANJE s prijetno glasbo danes, 13. t. m. od 17. do 24. ure. Za pod zob tipične pustne specialitete. Jutri, v nedeljo, 14. t. m. bo orkester obiskal vaSCane Loga in Pulj, v torek, 16. t. m. pa Ricmanjce. Pustne norčije se bodo zaključile • v sredo, 17. t. m. ob 18. uri s pustnim pogrebom. GODBA IZ NABREŽINE bo ob priliki PUSTA obiskala naslednje vasi: danes, 13.2. Medjevas in Sesljan center; v nedeljo, 14.2. Slivno, Mavhinje, Crovlje, Prečnik, Sempolaj in Praprot; v ponedeljek, OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Ž URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure 15.2. Sesljan, Vižovlje, Trnovce in Nabrežino,; v torek, 16.2. Nabrežino. KD SKALA iz Gropade priredi danes, 13. februarja, ob 20.30 v prostorih zadruge PUSTNI PLES. Zabaval vas bo Zamejski kvintet. Rezervacije na tel. St. 040 226631 in 040 226802 (v večernih urah). Vabljeni! SREDNJEŠOLCI! - Tudi letos MLADINSKI PUSTNI PLES samo za nas! Dobimo se danes, 13. februarja, od 20.30 do 24. ure v kulturnem društvu Fran Venturini pri Domju. Za prijetno glasbo bosta poskrbela DJ. DOLINSKI PUST - skr-mate in vaSCane vabimo, da bi se pridružili v letošnjem koledovanju po vasi, ki bo kot po navadi na pustno nedeljo, 14. februarja 1999. Najkorajž-nejši se dobimo na K’luzi že ob 8.30, odtod pa bo sprevod godcev in veseljakov sel po vaških ulicah. Letošnja pot bo prav taka, kot je bila lani, ker so pustarji odločili, da se je dobro obnesla. Pridite z nami ali čakajte nas na svojem domu! VOLČIČI IN VEVERICE in vsi osnovnošolski otroci pridite na SKAVTSKO PUSTNO RAJANJE, ki bo jutri, v nedeljo, 14. februarja v Finžgarjevem domu na Opčinah, in sicer od 15. do 18. ure. Vstop prost! Vsak naj prinese le kaj za prigrizek, voditelji paMM bomo poskrbeli za dobro voljo! SK KRAS in KD RDEČA ZVEZDA vabita vse pustne šeme na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku jutri, v nedeljo, 14. februarja 1999 od 15.30 do 19. ure. PriCakuejemo te! KULTURNO DRUŠTVO FRAN VENTURINI vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v družbi animatorjev glasbene skupine Free Way jutri, v nedeljo, 14. februarja, od 15.30 do 19.30 in v torek, 16. februarja, od 15.30 do 19. mre. PUSTNI ODBOR v sodelovanju s SKD PRIMORSKO vabi vse veseljake in pustarje, da se nam pridružijo ob tradicionalnem pobiranju v maskah, ki bo jutri, v nedeljo, 14. februarja z pričetkom ob 8.30 v gostilni Tul v Mackoljah. Za muziko, hrano in pijačo je poskrbljeno, veselje, dobro voljo in maske pa prinesite s seboj. Zivjo mackoljanski Pust! SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA Trst vabi vse svoje starejše elane (višji vod, novicijad, klan in vodstvo) in prijatelje na PUSTOVANJE jutri, v nedeljo, 14. februarja v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Začetek ob 20.30. ŠPORTNA SOLA TRST in KULTURNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE prirejata OTROŠKO PUSTNO RAJANJE jutri, v nedeljo, 14. februarja, od 15. do 19. ure in v torek, 16. februarja od 14.30 do 18.30 v Borovem športnem centru v Trstu, Vrdelska cesta 7 (Sv. Ivan). Igral bo ansambel Giorgio-Walter-Do- SD KONTO VEL organizira OTROŠKO PUSTNO ZABAVO jutri, v nedeljo, 14. februarja in v torek, 16. februarja, od 15.30 do 19. ure v kulturnem domu na Proseku. Sodeluje mladinska skupina AO Jaka Stoka. Vabljene maske! TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo vse svoje MC-je in GG-je (do 15. leta) na pustno rajanje, ki bo v ponedeljek, 15. februarja, od 15. do 18. ure v BubniCevem domu v Repnu. Dobrodošli so tudi starejši elani, simpatizerji in prijatelji organizacije. KD »I. GRBEC«, Ske-denjska ul. 124, vabi otroke na VESELO PUSTOVANJE, v ponedeljek, 15. februarja, od 16. do 18. ure, v društveni dvorani. Pridite! SKD VIGRED vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v ponedeljek, 15. februarja od 16.30 do 19. ure v društvene prostore v Sempolaju. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 15. februarja na predavanje prof. Edija Kovača o LIKU MARIJE MAGDALENE V BIBLIJI IN LITERATURI. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva ulica st. 3, s pričetkom ob 20.30. STRIC SPRIC in UČENCI GOS PINKA TOMAŽIČA v Trebčah bodo »zganjali« po vasi v torek, 16. februarja. Pustovanje se bo nadaljevalo v Ljudskem domu. Vnaprej oznanjamo žalostno vest, da nas bo za eno leto zapustil predragi Stic Spric. Pokojnega bomo pospremili na zadnjo pot in ga sežgali v sredo, 18. t. m. ob 15.15 na šolskem dvorišču. Žalujoči ucenci in učiteljice. KD LONJER-KATINA-RA vabi maske na otroško pustno rajanje, ki bo v torek, 16. februarja v društvenih prostorih v Lonjerju od 15. do 18. ure. Zabava je zagotovljena!!!! SKD PRIMOREC prireja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v torek, 16. februarja od 15.30 do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. V TOREK, 16. februarja bo pozno v noC velik PUSTNI ROCK KONCERT s skupino Dirty Fingers v Boris sports clubu, Športni center Ervatti v Briščikih. Vse maske dobijo prvo pivo zastonj. Množično vabljeni. MOSP, Ul. Donizetti 3, vabi v Četrtek, 18. februarja ob 20.uri na ogled filma serije Learning English with fiims. Na sporedu bo film WILD THINGS (Matt Dil-lon, Kevin Bacon in Neve Campell). Ogled priporočamo odrasli publiki. PODPORNO DRUŠTVO TRŽAŠKA MATICA sklicuje 2. redni občni zbor v ponedeljek, 22. februarja 1999, ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 19.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Ul. sv. Frančiška 20/11. Vabljeni elani. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo tečaji' HACCP (nove določbe za higijensko zdravstveno sa-monadzorovanje nad hrano) od 18. do 21. ure ob sledečih datumih: 23.-26. 2. 1999 Zgonik, telovadnica - osmice, vinogradniki; 2.-5. 3. 1999 Nabrežina, knjižnica - vinogradniki, osmice, zelenjava; 8.-10. 3. 1999 OpCine, dvorana Zadružne kraske banke - vinogradniki; 9.-12. 3. 1999 Boljunec, gledališče Prešeren - osmice; 15.-17. 3. 1999 Opcine, dvorana Zadružne kraške banke -osmice; 16.-19. 3. 1999 Boljunec, gledališče Prešeren - vinogradniki, zelenjava in ostali. KMEČKA ZVEZA PRI- REJA v Četrtek, 25. t. m. ob 18. uri v prostorih razstavne dvorane Zadružne kraške banke na Opčinah predavanje na temo: izdelava, sušenje in zorenje klobas, salam in pršutov. Predaval bo dr. Stane Renčelj, avtor knjige »Suhe mesnine - narodne posebnosti«. Vabljeni! SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro). KROŽEK YOGA & OMC »AMANDITA« iz Brisckov št. 2, prireja jutranje tečaje yoge, in sicer ob torkih in petkih, od 9.00 do 10.30. Za vpisovanje in informacije - tel. St. 040-327488 ali 040-200916. KUD MAGNET pričenja nov sklop tečajev, ki bodo potekali v prostorih srednje šole Iga Grudna v Nabrežini. Tečaj keramike, ki ga bo vodila kera-micarka Anica Pahor. Prostih je še nekaj mest. Informacije po tel. 040-220202. Prijave sprejemamo tudi za tečaj strukture likovne govorice, ki ga bo vodil grafični oblikovalec Leonardo Calvo z možnostjo izbire ob petkih od 18.30 do 21. ure in ob torkih in petkih od 10. do 13. ure. Informacije po tel. 040-364211. Od 6. marca do konca aprila bosta potekala tečaja o kreativni domišliji in doživljanju barvne govorice, ki ju bo vodila akademska slikarka Ani Tretjak z možnostjo izbire urnika ob sobotah dopoldne od 9. do 11. ure ali popoldne od 15. do 17. ure. Za informacije tel. št. 040-220680. Mali Danijel je prijokal na svet, Ivanki in Davidu v srcu nov cvet. Čestita jim Dekliški zbor Devin H ČESTITKE ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju. Tel. 040/55548. LEKCIJE matematike nudi študent matematike. Tel. št. 040-577731 od 16. do 18. ure. ISCEM hišno pomočnico z lastnim prevoznim sredstvom, petkrat tedensko po 5 ur, bivajočo na območju nabrežinske občine. Pisne ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Pomočnica«. KUPIM stanovanje 40-50 kv. m primerno za starejšo osebo. Tel.040-828189. PRODAM FIAT SCUDO 1.9 D E L v dobrem stanju, letnik '96, s tremi sedeži, cena 18 milijonov lir ali po dogovoru. Tel. 040-281257 ali 0330-462560. RAD PLESES? Pridruži se nam. Na Proseku bo plesni tečaj latinsko-ameriSKih in karibskih plesov. Informacije na tel. št. 040-225657 ali na St. 040-823632 od 18.30 do 20. ure. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE na Tržaškem nujno išče uradnico z znanjem tujih jezikov, izkušnje v knjigovodstvu in komerciali ter prakso s kompjuterskim delom. Prosimo, da pismene prošnje naslovite na: Centro Studi Krono Srl., Ul. sv. Frančiška 12, Trst, pod geslom »UVOZ-IZVOZ«. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padrice 193. Toči Črno in belo vino. Vabljeni! OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salez 46. Toči Črno in belo vino. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Josip Berdon, Pulje pri Domju, št. 123. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec, 1. Ob Četrtkih zaprto. KMEČKI TURIZEM pri Kukukovih v Doberdobu je odprt ob Četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 0481-78140. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, ob torkih in sredah zaprto, tel. 040-200898. V MEDJEV ASI je osmica pri Borisu. Jutri, 14. februarja praznuje naša ROŽA KOČEVAR vd. BOŽIC svoj rojstni dan. Let ne bom povedala, voščila pa ji bom v svojem in v imenu vseh, ki jo poznamo, imamo radi in spoštujemo njeno premočrtnost, predanost idejam, ki so jo vodile v boju proti nacifasizmu in nato v boju za demokracijo, za pravice nas Slovencev, vse, vse najboljše, predvsem pa zdravje -prijateljica Neva Lukes. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM Opel Tigra, 1400 kubikov, letnik november '95, fuli optional, 65.000 km, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 0338-2811416. PRODAM Passat Variant GL 1.8 bele barve (letnik 1991) s komaj opravljeno revizijo motorja. Tel. št. 040-251139. V PREDMESTJU TRSTA pri Domju dajem v najem stanovanje primerno za studio, laboratorij ali urad: tri sobe, kuhinja, kopalnica, ogrevanje samostojno. Tel. 040-828861, ob uri obedov. IŠČEMO mlado in vešCo natakarico - samo ob nedeljah. Tel. na št. 040-229253 ob uri obedov. LEKCIJE ANGLEŠČINE nudim po zmernih cenah. Tel. 040-213861. PRISPEVKI Ob obletnicah smrti drage mame Pavle Zenic, svaka Bruna Sardoča in Damjana Buzzaia darujeta Mario in Milena 100.000 lir za KRD Dom BrišCiki. Namesto cvetja na grob Milke Nadlišek in Svetka Spetiča darujejo družine Zudek, Gardelin in Kobal 100.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju. V spomin na Renata Čoka Pettirossa darujejo družine Černigoj Adriana, Edi in Danica 150.000 lir za Center za rakasta obolenja. Marjuča C. daruje 30.000 lir za Združenje starši skupaj. Namesto cvetja na grob drage Marije SemCeve daruje Bogomila Doljak z družino 50.000 lir za šem-poiajski cerkveni pevski zbor. Ob 2. obletnici smrti Angele Magajna darujeta mož Kristjan in hci z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob izgubi dragega oCeta izrekajo Rosani Prezzi in družini iskreno sožalje kolegice in kolegi slovenskih sporedov Radia Trst A ZA NAJMLAJŠE TRST / KONSERVATORIJ TARTINI Pust pronicnil tudi na Pastirčkove in Galebove strani Merkujevo predavanje izzvalo veliko zanimanje Skladatelj je predstavil tudi nekaj svojih kompozicij Pisani pust Širokih ust je seveda primemo mesto našel tudi na straneh otroških revij. V februarski e številki mu dolžno pozornost namenjata tako Galeb kot Pastirček. Galeb že z naslovnico, ki jo je prispevala učenka GOS »Pinko Tomažič« iz Trebe Mija Kalc, jasno izpoveduje svojo tokratno Vsebinsko naravnost (na zgornji sliki), medtem ko Pastirček (na spodnji sliki naslovnica) pustu oz. pripravi pustne maske namenja svojo tokratno prilogo. Posebej velja omeniti še tokratni zapis iz Benečije v Galebu, ki je posvečen tradicionalnim maskam in običajem. Pustni običaji so namreč v Benečiji še zelo živi in ohranile so se nekatere izredno slikovite maske, ki zakrivajo globji pomen. Prispevek v februarski številki Galeba je iz knjige Sonce sieje, v knjižni jezik ga je prestavila Živa Gruden, ilustrirala pa ga je Luisa Tomasetig. Februar pa je seveda tudi Prešernov mesec, na to v Galebu opozarja Pesnikova križanka, ki sta jo pripravili Vera Poljšak in Magda TavCar. Križanko o Prešernu so tokrat pripravili tudi v uredništvu Pastirčka, v zvezi s pustom pa so se odločili za uvodno pesmico Pust se je napil (napisala jo je Ivanka Zavadlal) in za osnutka pustni mask, čuka in muca, za kar je poskrbela Anka Černič. Po načelu naredi si sam, da boš rezultat dela bolje cenil, so dani napotki za pripravo mask, ki sta precej preprosti, vendar učinkoviti, seveda je mladim dopuščena pomoč odraslih. O pripravah in doživljanju pusta pa pričajo tudi prispevki v Pastirčkovi pošti. Tržaški konservatorij "G.Tartini" združuje od nekdaj najrazličnejše osebe z najrazličnejšimi idejami in življenskimi nazori. Zaradi tega soobstajajo v tej tržaški ustanovi celo nasprotujoča si mnenja; v prejšnjih mesecih je večina profesorjev podpisala dolument proti uvedbi slovenskega oddelka; 28. aprila pa bo koncert, posvečen skladateljicam, v katerem bosta mezosopranistka Rita Susovsky in pianistka Neva Merlak predstavili tri samospeve Brede Sčekove; in še, v juniju bo niz štirih koncertov, od katerih bo eden posvečen izključno slovenski tržaški glasbi na začetku našega stoletja. V tako pisani stvarnosti si je skladatelj Fabio Nie-der, ki je letos postal profesor kompozicije, zamislil niz srečanj s skladatelji, ki ga je (mogoče izzivalno) o tvoril s skladateljem Pavletom Merkujem. Merkuju je dobrodošlico izrekel ravnatelj konservatorija Parovel in mu nato takoj prepustil besedo. Predavanje se je odvijalo v prenovljeni Tartinijevi dvorani, udeležilo se ga je polnoštevilno občinstvo, ki je bilo dokaj raznoliko, od študentov razreda kompozicije do nekaterih profesorjev in zunanjih poslušalcev. V uvodnem delu je Merku najprej razložil, kateri so po njegovem temelji glasbenega ustvarjanja. Tu je strnil svoja prepričanja o glasbi, ki niso nikjer v spisih tako jasno in celovito predstavljena. Govoril je o nezmožnosti glasbe, da izraža koncepte o resnici, kot o cilju in bistvu glasbe, o psiholoških učinkih glasbenega diskurza, o specifični teži posameznega zvoka v glasbenem dogajanju itd. Zatem je predstavil dve skladbi, Iti sta po 'njegovem mnenju neke vrste rešitev določenih kompozicijskih problemov, in sicer "Musiča p er le mani minute di Doriana" ter "Tre canti per Luisa". Merku je najprej govoril o delu"Tre canti per Luisa", tj. tridelna skladba, ki je nastala za flavtistko Luiso Sello. V prvem delu si je zastavil cilj, da piše polifonsko za solistično melodično glasbilo. Skladbo je nato igrala prav Luisa Sello, docentka na tržaškem konservatoriju, tako so lahko prisotni ugotovili doseženi psihoakustični učinek. Tudi v drugem delu je možno zaznati, pa čeprav v manjši meri, ti dve ravni; tretji del pa je dodekafonski scherzo s končno uganko, ki jo mora poslušalec razrešiti. Sledila je nato zbirka štirih skladbic, ki so nastale za Dorianine male roke; Doriana Dorigo je namreč za svojo klavirsko diplomo pripravila Merkujevo "Soffi e Graf-fi"; ko je to delo odigrala, pa je namignila skladatelju, da bi lahko napisal klavirsko skladbo, primerno za njene roke. Merku se je odločil, da se odzove izzivu in napisal je "Musiča per le mani minute di Doriana"; kot podlago je vzel kvintno razdaljo in uporabil vse note znotraj tega razpona. Te skladbi je na torkovem predavanju izvedel Rinaldo Zhok, učenec razreda kompozicije in klavirja na konservatoriju. Ob koncu Merkujeve-ga predavanja je bilo še mnogo raznovrstnih vprašanj, na katera je skladatelj izčrpno odgovarjal, občinstvo pa mu je do konca z velikim zanimanjem in zelo pozorno sledilo. Luisa Antoni ŠKOLČ O SREDSTVIH ZA KULTURO Pomembna je porazdelitev Slovenski minister je govoril na srečanju v Portorožu Slovenski minister za kulturo Jožef Školč je na četrtkovem pogovoru v portoroškem Avditoriju odgovarjal na vprašanja o uspešnosti uresničevanja poglavitnih nalog ministrstva, porabi proračunskega denarja za kulturo, njeni današnji vlogi in pomenu doma in v svetu ter še posebej o obnovi številnih objektov kulturne dediščine na obali. Med drugim je poudaril, da denarja za kulturo iz proračuna države in občin sploh ni malo, da ga je potrebno pametno in premišljeno vlagati ter da bo - tako upa - pri tem vsem kmalu v pomoč nacionalni kulturni program. Minister Školč je menil, da približno 20 milijard tolarjev državnega denarja za kulturo in še približno polovico toliko iz proračunov občin nikakor ne pomeni, da gre za kultu- ro vedno manj sredstev. Država bo s tem denarjem lahko zagotovila svoj delež pri izpeljavi načrtovanih projektov, omogočila delovanje blizu 300 zavodov v državi, poleg deleža, ki je namenjen razdelitvi na podlagi javnih razpisov, pa bo nekaj ostalo tudi za neposredne naložbe v kulturne objekte. Ta čas je po njegovem mnenju temeljno vprašanje, kako porazdeliti denar, namenjen za kulturo, kako na državni in lokalni ravni določiti prednostne naloge ter kako jih na podlagi jasnih meril izbire tudi uresničiti. Ob tem je minister izrazil upanje, da bo še do konca letošnjega leta sprejet nacionalni kulturni program, katerega osnutek so prvič že obravnavali na svetu za kulturo slovenske vlade. (STA) CELOVEC / POBUDA SPZ IN KKZ Razočaranje nad letošnjo Prešernovo proslavo »Nisem mogel verjeti, da se je svečanost, namenjena spominu velikega genija in v počastitev slovenskega kulturnega praznika, končala brez Prešerna, brez njegove besede, besede, s katero je Slovence že v njegovih časih pozival k samozavesti, pel o edinosti in spravi, ljubezni, svobodi in dobrem sosedstvu. A nič, čisto nič. Niti verza, nobene Prešernove besede. Imel sem občutek, da sem se znašel na napačni prireditvi«. S temi besedami je slovenski pesnik Andrej Kokot v najnovejši številki tednika Slovenski vestnik strnil že takoj po dobro obiskani prireditvi razočaranje številnih obiskovalcev nad letošnjo osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v celovškem ORF-teatru, ki jo vsako leto prirejata Slovenska prosvetna zveza (SPZ) in Krščanska kulturna zveza (KKZ). Obema najvišjima kulturnima organizacijama namreč ni uspelo nadomestiti zbolega slavnostnega govornika, •univerzitetnega profesorja Detleva Olofa, prevajalca Prešernovih pesmi v nemščino. Kot nadomestilo je predsednik KKZ Janko Zerzer prebral uvod Borisa Paternuja za dvojezično izdajo Prešernovih pesmi ob 200-letnici rojstva velikega pesnika. Kaj več o Francetu Prešernu na prireditvi ni bilo, kulturni program pa so zapolnili glasbeni umetniki Janez Gregorič, Kristijan Filipič, Toni Kemjak in gost iz Anglije VVilliam Coleman. Tajnika SPZ in KKZ Janko Malle in Nužej Tolmajer sta kritiko nad »nečastno počastitev Prešerna« (A. Kokot) označila kot upravičeno, poudarila pa sta, da sta obe organizaciji do začetka proslave poskušati dobiti primemo nadomestilo. Prijetno v ospredju Prešernovega večera pa je bil največji slovenski pesnik na prireditvi PEN-Cluba in Mohorjeve založbe v Slomškovem domu v Celovcu. Ivan Lukan r“ FILM TEDNA Attacco al potere-Napad na oblast Režija: Edvvard Zvvick Igrajo: Denzel VVashington, Bruce Wil-lis, Annette Bening Po ugrabitvi nekega iraškega verskega voditelja, islamski skrajneži s svojimi terorističnimi akcijami paralizirajo New York. Zato se agent FBI Antony Hubbard (Denzel VVashington) v sodelovanju s Ciino agentko Eliso Craft spusti v lov za teroristi. Mestne ulice so popolnoma izpraznjene, prebivalstvo pod šokom. Vlada se zato odloči za ekstremni ukrep; vojska z oklepnimi vozili zasede Brooklyn in v koncentracijsko taborišče - stadion zapre vse prebivalce arabske narodnosti. Vojake vodi samovšečni in kruti general Deveraux (Bruce VVillis), ki med zasliševanji muči nedolžne in s svojimi vojaki - teroristi pripravlja državni udar. Hubbard je sedaj prisiljen demokracijo varovati pred dvema nasprotnikoma Film za sprostitev vseh VIDEOKASETE SCREAM 2 Režija: Wes Craven liščin v katerih je živela. Pri štirinajstih letih se je poročila s kriminalcem, ki jo je seveda takoj zatem zapustil, ona pa se je znašla na cesti prostitucije in kriminala... Po prvem Screamu, ki je prinesel val novega vetra med grozljive horror-filme, si sedaj na domačem ekranu lahko ogledamo tudi njegovo nadaljevanje, ki se ravno tako spopada z morilcem najstnic. Res napet film, v katerem pa originalnost peša. Mad City Režija: Costa Gavras Igrajo: Dustin Hoffman in John Travolta Travolta je bivši čuvaj muzeja, ki se zato, da bi ga spet vzeli v službo, s skupino učencev zapre v muzejske prostore, Hoffman pa novinar, ki se zaveda cinizma sredstev javnega obveščanja. Film o izredni prepričevalni moči televizije in o žrtvah, ki jih pušča za sabo. TELEVIZIJA Vite dannate Režija: Robert Markovitz Igrajo: Juliette Lewis, Brad Pitt Sobota, Tmc 2 ob 20.40 Juliette je prava “bad-girl“, produkt oko- Lolita Režija: Stanley Kubrick Igrajo: James Mason in Shelley VVinters Četrtek, Tmc ob 22.55 Kubrick je za filmsko platno leta 1962 priredil Nabukov roman Lotita in izval val polemik, čeprav je zgodba morda celo izgubila nekaj tistega erotizma, ki preveva iz romana. snemanja estdeset let potem, ko so v svetovnih ki-odvoranah vrteti risanko Fantasia, so se ri Walt Disneyu odločili za nov risani Im Fantasia 2000, ki bo vseboval nekate-3 stare scene in več novih. 1100 ilustra-irjev in tehnikov je že štiri leta na delu. a bo ob prehodu v tretje tisočletje risanka 3 nared, zaradi izrednosti dogodka pa sta e tudi Paperino in Paperina odločila, da 3 povrneta na filmsko platno... Promocij0 Ima bo spremljala tudi svetovna turnej^ mdonske Philharmonic Orchestra, P° odstvom Jamesa Levinea, ki bo seve ;rala glasbo in songe Fantasie 2000. WASHINGTON / KONEC DOLGE ZGODBE O PREDSEDNIKOVIH SPOLNIH PRIGODAH Senat oprostil Clintona Lepo število republikanskih senatorjev je glasovalo v nasprotju z določili svoje stranke Zgodba o poskusu odstavitve Andrewa Johnsona, ko je šlo zares za kršitev ustave... VVASHINGTON - Ameriški senatorji so vCeraj oprostili predsednika Clintona. Za prvo obtožnico - krivo pričevanje - je glasovvalo 45 senatorjev od skupnih 100, za drugo obtožnico - oviranje pravice - pa 50 senatorjev, to je natanko polovica. V obeh primerih je bila za obsodbo in torej odstavitev predsednika potrebna dvotretjinska večina, to je 67 glasov. Ta rezultat je bil pričakovan, tako da je edini zanimiv podatek včerajšnjega glasovanja, da se je pri prvem glasovanju 10 republikanskih senatorjev izreklo proti obsodbi, to je proti usmeritvi lastne stranke, pri drugem glasovanju pa jih je bilo pet. Poskus rušitve predsednika Billa Clintona se je torej konCal podobno kot impeachment predsednika Andrevva Johnsona leta 1868, ko je njegovim nasprotnikom zmanjkalo zadostno število glasov za odstavitev. Medtem ko je šlo v primeru Andrevva Johnsona za resna ustavna vprašanja, je bil poskus odstavitve Billa Clintona bolj podoben nevarnemu otroškemu igračkanju z vžigalicami. An-drew Johnson je postal predsed- nik ZDA aprila 1865, po umoru zmagovalca ameriške državljanske vojne Abrahama Lincolna. Lincoln in Johnson si politično nista mogla biti bolj vsak sebi, še posebej v Času po državljanski vojni, ko so si ZDA prizadevale za integracijo severa in juga. Republikanska stranka na Čelu z Lincolnom je v tistih Časih predstavljala napredno silo proti nazadnjaškemu sužnjela-stniškemu jugu, demokrati pa so bili bolj podobni današnjim republikancem, ki imajo v svojih vrstah le zelo malo temnopoltih Američanov. Po uboju Lincolna si je podpredsednik Johnson, elan demokratske stranke iz Tenneseeja, prizadeval do konca izpeljati integracijski naCrt svojega predhodnika. Republikancem s severa ZDA ni bil Johnson nic kaj simpatičen in so skušali vsiliti svojo verzijo integracije, kar je bilo podobno versaillskim mirovnim sporazumom po koncu 1. svetovne vojne. Republikanci so hoteli kaznovati demokratični jug zaradi državljanske vojne. Iz teh različnih pogledov so se rodila nasprotovanja, ki so sčasoma privedla do impeachmenta. Senatorji so se na koncu prestrašili posledic odstavljanja predsednika in za impeachment je zmanjkal en samcat glas. Poskus odstavljanja predsednika Clintona iz te zgodovinske perspektive, da ne omenjamo Richarda Nbcona leta 1974, Cigar primer ni nikoli prišel do senata, ker je Nixon prej odstopil, pomeni nekaj povsem drugega. Johnson niti ni bil izvoljen, saj je le nasledil ustreljenega Lincolna. Njegova nesoglasja s kongresom so posegala globoko v ameriški ustavni red, kakor tudi Nbcono-vo prisluškovanje političnim nasprotnikom. Bill Clinton je bil dvakrat izvoljen za predsednika ZDA in Čeprav njegovi nasprotniki tega niso nikoli sprejeli, še posebej, ko se je z levega liberalca usmeril na politično sredino in opoziciji pobral lastno orožje iz rok, je bil njihov poskus spreminjanja volje volilcev povsem neupravičen. To pa zato, ker so ga utemeljevali s tako banalnim razlogom, kot je onegavljenje s pripravnico v Beli hiši. Ameriška zgodovina je polna "pohotnih" predsednikov od Georga Wa-shingtona naprej, da Ken-nedyjevih orgij ne omenjamo. Ce bi bil to zadosti utemeljen razlog za odstavljanje voditeljev držav, potem bi večina sveta ostala brez njih. Z dediščino impeachmenta se bodo morali poleg predsednika moCno ukvarjati republikanci, ki so si z zaletavostjo nakopali na glavo jezo ameriških volilcev. Ob oprostilni sodbi pa je v nevarnosti tudi Človek, ki je vse skupaj zakuhal. To je neodvisni preiskovalec Ken Starr, Cigar "inkvizitorski" Časi se iztekajo. Zakon, ki je omogočil ustanovitev Urada neodvisnega preiskovalca z neomejenimi pooblastili in sredstvi, je tik pred tem, da ga ukinejo. Proti se izrekajo skoraj vsi ameriški pravniki, čeprav ne navajajo neposrednega krivca za zlorabo urada. Ken Starr bo tako kmalu ostal brez dela, kljub njegovim grožnjam, da bo nadaljeval z raziskavo o domnevnih Clintonovih nečednostih. "Nesrečnemu" Starra poleg izgube službe grozi tudi kazenski pregon zaradi domnevnih kršitev zakona pri vodenju preiskave v primeru Monice Levvin-sky, o Čemer že vodi preiskavo pravosodno ministrstvo. Robi Poredoš, STA RUSIJA / DUMA Sodili bodo tudi Jelcinu MOSKVA - Komisija spodnjega doma ruskega parlamenta dume za preiskavo utemeljenosti zahtev za odstavitev predsednika Borisa Jelcina je danes izglasovala peto, zadnjo točko obtožnice zoper predsednika (genocid ruskega ljudstva) in parlamentu odprla pot h glasovanju o Jelcinovi odstavitvi. Obtožba o genocidu je po ugotovitvi komisije utemeljena, je sporočil predsednik komisije komunist Vadim Filimonov. Na prihodnjem sestanku bo komisija določila dan in naCin glasovanja v dumi. Obtožnica predsedniku Jelcinu poleg genocida v prvih štirih točkah oCita odgovornost za razpustitev ZSSR, oborožen napad na poslance v parlamentu leta 1993, vojno v Čečeniji in "uničenje vojske". Ob zdajšnjem razmerju političnih sil se zdi odstavitev predsednika Jelcina komaj verjetna. Za uradno sprožitev postopka odstavitve morajo poslanci vsaj eno od petih točk obtožnice podpreti z dvotretjinsko večino. Predsednik Jelcin bi tedaj izgubil pravico razpustiti dumo, njegovo odstavitev pa bi morala potrditi še vrhovno in ustavno sodišCe ter, nazadnje, zgornji dom parlamenta svet federacije. (STAJ Različne hipoteze pogajanj o Kosovu Pri Parizu so v teku pogajanja o rešitvi kosovskega vprašanja CE BODO POGAJANJA USPELA •Zveza NATO bo poslala na Kosovo od 25 do 30 tisoč vojakov, od katerih 4.000 Američenov, ki bodo zagodavljali izvajanje sporazuma. • Prva skupina, ki bo pripravila misijo, bo odšla na Kosovo takoj. Srbski vojaški objekti /Letališče 4 Vojaški objekt Pristanišče J ^•Priština Kosova^ ~'X\ .v~'-v-ZV ''v CE POGAJANJA NE BODO USPELA •Ce bodo Srbi zavrnili sporazum, bo NATO bombardiral njihove objekte Albanski premier Pandeli Majko •Zvezi NATO je ponudil albanska rpistanišča in letališča dDpozoril je, da imajo vsi Albanci na Balkanu, tudi oni v Makedoniji in Albaniji, pravico, da organizirajo svojo obrambo. Legenda S Albanci ■ Muslimani 1 Srbi Bosanski Srbi Drugi Večina ni jasna AP/Wm. J. Castello PARIZ / IZJAVA BRITANSKEGA MINISTRA COOKA Srbi zavirajo pogajanja o rešitvi kosovske krize NATO nadaljuje s pripravami za namestitev kopenskih enot na Kosovu - Morda jutri vrh zunanjih ministrov EU PARIZ - Beograd in kosovski Albanci še vedno vztrajajo pri svojih zahtevah za sklenitev mirovnega sporazuma o Kosovu. Srbski predsednik Milan Milutinovič je vCeraj v Parizu za zastoj na pogajanjih v francoskem Rambouilletu obtožil albanski pogajalce, ker zavračajo podpis desetih naCel mirovnega sporazuma mednarodne skupnosti. Kontaktno skupino je obtožil pristranosti in jo pozval, naj ne šCiti kosovskih Albancev. Tiskovni predstavnik zmernega vodje kosovskih Albancev Ibrahima Rugove pa je v Prištini dejal, da albanski pogajalci v Rambouilletu vztrajajo, da je prehodna rešitev za pokrajino sprejemljiva le v primeru, Ce bo jasno opredeljen položaj Kosova, Ce bodo zago-tovih razpis referenduma o samoopredelitvi po triletnem prehodnem obdobju ter Ce bo zveza NATO zagotovila uresničitev sporazuma. Xemali Miustafa je še dodal, da se je s pogajanji v Franciji začel resen proces rešitve kosovskega vprašanja, poudaril pa, da je neodvisno Kosovo edina trajna politična rešitev. Sicer pa je vodja britanske diplomacije Robin Cook beograjsko delegacijo na mirovnih pogajanjih o Kosovu v dvorcu Rambouillet obtožil, da ovira pogajanja. Pogajanja po Cookovih besedah ta hip ovira srbsko vzrajanje pri uradnem podpisu desetih načel iz preambule osnutka mirovnega sporazuma, ki ga je sestavila kontaktna skupina za nekdanjo Jugoslavijo. Srbi že več dni vztrajajo, naj madno podpišeta omenjena naCela obe strani, Čeprav prireditelji konference ponavljajo, da so bila napisana že na vabilu in sta jih delegaciji sprejeli že s samim prihodom na konferenco.Uradni beograjski mediji so medtem danes sporočili, da je jugoslovanska delegacija enostransko podpisala dokument z načeli, kar naj bi storila na zahtevo britanskega in francoskega zunanjega ministra, Robina Cooka in Huberta Vedrina. V Parizu naj bi se jutri sestali vsi zunanji ministri Evropske unije in se posvetovali o svoji politiki na pogajanjih. Ministrsko srečanje, s katerim naj bi še ostreje zagrozili pogajalcem in poudarih prizade- vanja EU za mimo rešitev spora, bo pred sejo kontaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijo, na kateri bodo odločili o morebitnem podaljšanju roka za sklenitev spora-zuna v Rambouilletu. Na zunanjem ministrstvu v Parizu ministrskega sestanku EU o Kosovu še niso potrdili. Podpredsednik srbske vlade Vojislav Šešelj medtem je v Beogradu svetoval zvezi NATO, naj pripravi krste, Ce bo posredovala v Jugoslaviji. Kot je povedal vodja srbskih radikalcev, ki ga povzema agencija Tanjug, od pogajanj v Rambouilletu ne pričakujejo ničesar resnega, zvezi NATO pa svetuje, naj se ne približuje Srbiji, sicer bo potrebovala veC krst kot orožja. Medtem pa zveza NATO intenzivno nadaljuje s pripravami na morebitno namestitev kopenskih enot na Kosovu. Svet zavezništva je danes dokončno odobril koncept delovanja, viri na zavezništvu pa so povedali, da bodo prihodnji ponedeljek vojaška telesa tudi madno zaCela postopek sestavljanja sil, ki se jih je neuradno prijelo ime K-for. Predvidoma bodo te štele od 25.000 do 30.000 pripadnikov, pretežno Evropejcev. ZDA naj bi bile vanje pripravljene prispevati okrog 4.000 vojakov. Na zavezništvu so vCeraj spet poudarili, da se ne pripravljajo le na morebitno nameščanje kopenskih sil na Kosovu, temveč da vojaške možnosti ostajajo neokrnjene, vključno z morebitnim vojaškim posredovanjem. Del načrtov predvideva tudi okrepitev okrog 1.200-elanskih enot za ščitenje opazovalcev misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki so v pokrajini. Zaščitne enote, nameščene v Makedoniji, naj bi povečali na okrog 10.000 pripadnikov. Na zavezništvu namreč niso izključili možnosti, da bi te vojake kot predhodnike kopenskih sil poslali na Kosovo, kjer bi pripravili vse potrebno za prihod enot K-for. Slednje bodo na Kosovu zagotavljale izvajanje predvidenega mirovnega sporazuma, o katerem se v francoskem Rambouilletu pogajajo kosovski Albanci in predstavniki jugoslovanskih oblasti. (STAJ GORICA Sobota, 13. febraarja 1999 ZDRAVSTVO /SINDIKATI NA OBISKU V CERNUSCU Dogovarjanje Dežele z redom Usmiljenih bratov o bolnici vse bolj zapleteno Napoveduje se vroča skupščino zaposlenih v zdravstvu Bodo pogajanja med Deželo in redom Usmiljenih bratov zašla v slepo ulico ali so že v slepi ulici? Na to vprašanje so pred dnevi skušali poiskati odgovor sindikati, ki so obiskali vodstvo reda v kraju Cemusco sul Na-viglio. Po razpoložljivih informacijah - sicer bodo potek nedavnega srečanja sporočili na sindikalni skupščini in menda tudi sprejeli določene odločitve - so pogajanja obtičala na mrtvi točki, oziroma ko se celo zapletla. Zadeva je precej drugačna, kakor so jo še pred nekaj tedni skušali prikazati (posredno) predstavniki Dežele, ki so dali vedeti, da bo konec januarja vprašanje prodaje, oziroma lastništva objekta Usmiljenih bratov razrešeno. Zapletlo se je že glede določitve osnovne cene, oziroma vrednosti bolnišnice, saj je Dežela pripravljena plačati znatno manj od tega kar vprašuje red. Prav med pogovorom z vodstvom reda Usmiljenih bratov pa so prišle na dan tudi podrobnosti o katerih se je do zdaj bolj malo vedelo, ki pa v znatni meri otežujejo po- gajanja. Tako se je zvedelo, da Zdravstvena ustanova ni nikoli uresničila pred tremi leti podpisanega sporazuma o preselitvi uprave v tretje nadstropje v ulici Fatebenefratelli ob ustrezni preureditvi prostorov. Zaradi takratne odločitve naj bi Usmiljeni bratje imeli manjši dohodek. Zgleda pa, da je novi korak za dodatno zapletanje že itak težavnih pogovorov naredila Zdravstvena ustanova, oziroma njen glavni ravnatelj s preklicom konvencije z redom, kar naj bi se zgodilo prve dni februarja. Tudi to vprašanje bo predmet poglobljene razprave na sindikalni skupščini, kjer se obeta sila napeto ozračje. Napovedana je v torek ob 13. uri v bolnišnici Usmiljenih bratov. Odpoved konvencije namreč odpira vrsto drugih vprašanj. Sindikati seveda postavljajo na prvo mesto, poleg kakovosti javne zdravstvene službe, vprašanje zaposlenosti. Obstaja neposredna nevarnost odpustov ali gre za dejanja s katerimi naj bi pospešili izid dogovorjanja ? REVMA / DELA NA VODOVODU Redna oskrba tudi na Oslavju Vgrajen bo rezervoar, ki bo zagotavljal dovolj pritiska Dela za posodobitev vodovodnega omrežja v Pev-mi in na Oslavju dobro napredujejo. Ob tako obsežnem posegu prenove se je seveda treba sprijazniti tudi z nujnimi težavami, kakor so recimo prekinitve dobave vode, omejitve prometa in podobno. Če je bilo še ob začetku del za prenovo vodovodnega omrežja kar nekaj vprašanj tehnične narave nedorečenih, je stanje danes bistveno drugače. Rešeno je bilo predvsem vprašanje redne oskrbe gospodinjstev v najvišjem predelu omrežja na Oslavju, kjer je bila oskrba, tudi v najbolj "normalnih” okoliščinah že zdaj vprašljiva. Višinska razlika med vodnim hranilnikom in stanovanjskimi hišami je namreč mini- malna. Če bi tega vprašanja ne rešili, bi bila oskrba, kljub novemu vodovodnemu omrežju, pomanjkljiva. Po zagotovilih predsednika rajonskega sveta Silvana Primožiča, je bilo to vprašanje s tehničnega vidika rešeno in se bo tudi upoštevalo pri izvajanju načrta. Z drugo besedo voda bo pod pristiskom pritekla tudi iz pip najvišje ležečih hiš na Oslavju. Nedorečeno pa ostaja, zmeraj po besedah predsednika rajonskega sveta, vprašanje, da bi tudi gospodinjstvom, ki nimajo možnosti priključitve na plinsko omrežje, priznali ugodnosti, ki jih imajo gospodinjstva v krajih, kjer že razpolagajo z zemeljskim plinom. ^ ČRPALKE Danes popoldne in jutri bodo odprte Črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Mu-nicipio 21/a AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO-Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birši TRŽIČ AGIP - Ul.Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V GORICI je do 16. febraarja dokumentarna razstava Literarni ustvarjalci ob meji. Ogled je vsak delavnik med 9. in 13. ter med 16. in 18, uro. V KULTURNEM CENTRU L BRATUŽA je do 19. febraarja na ogled antološka razstava slikarke Zore Koren Skerk. V Galeriji ARTES v Novi Gorici je odprta razstava risb in grafik Vena Pilona. Umik ogleda: od torka do petka med 9. in 12.30 ter med 15. in 19. uro. Ob ponedeljkih 15.00-19.00. NOVICE Seminar o vojni propagandi V konferenčni dvorani Pokrajinskih muzejev na gradu bo danes celodnevni seminar o vojni propagandi med prvo svetovno vojno. Prireja ga pokrajinska uprava. Dopoldanski del se bo pričel ob 10. uri, ob 15.30 pa bo na vrsti okrogla miza. Seminar je odprtega tipa. Srečanje ob Dnevu bolnikov Goriška nadškofija opozarja na jutrišnji Svetovni dan bolnika. V cerkvi Srca Jezusovega bo ob 14.30 molitveno srečanje elanov združenj, ki skrbijo za pomoC in nego bolnikov. Srečanje bo vodil nadškof Bommarco. Trčenje v Ločniku, dva ranjena Dve osebi sta bili ranjeni v prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj, okrog 10. ure v LoCniku v križišču ulice Collodi z državno cesto št. 56. V križišču sta trčila dostavno vozilo fiat uno, ki ga je upravljal 59-letni Luciano Sfiligoi iz Moša ter renault 19 za volanom katerega je bil 21-letni Ales-sandro Faganel iz Gorice. V nesreči so posredovali tudi gasilci, saj je Sfiligoj ostal vklešCen v vozilu. (foto Bumbaca). Goriško sodišče ni pristojno Goriško okrožno sodišče ni pristojno, da bi sodilo v zadevi, ki jo je sprožil nekdanji glavni ravnatelj HIT-a Danilo Kovačič proti Jožetu BišCaku nekdanjemu novinarju Dela in proti italijanskemu državljanu Brunu Saccu. Kovačič je oba prijavil zaradi obrekovanja v tisku in to na podlagi Članka, ki je bil objavljen v Delu 11. oktobra 1993. Intervju naj bi Bruno Sacco dal omenjenemu novinarju, v javnem lokalu na Goriškem, kar je iz Članka tudi razvidno!. Postopek je bil ' sprožen že pred Časom, a se je zadeva vlekla v nedogled. V petnajstih dneh bo znana utemeljitev zakaj se je sodišče izreklo za nepristojno. KOMUNALA / OČITNO POMANJKANJE USKLAJEVANJA Pešci... znajdite se vendar... Vsi se strinjajo z ugotovitvijo, da je bil poseg za prenovo pločnikov na ulici Duca d’Aosta potreben. Pomisleki pa se porajajo ob ugotovitvi, da se poseg izvaja ob morda nepravem Času in da traja preveč dolgo. Nad tem se pritožujejo zlasti trgovci v bližnji okolici. Začetna napoved je bila, da bodo delo opravili v enem mesecu. Izteka se Četrti teden in delom še ni videti konca. Sicer pa je pozornost občanov usmerjena tudi na področje varnosti. Ker je ulica Duca d’Aosta ena od najbolj prometnih v mestu, bi bilo seveda treba posebno pozornost nameniti prav temu vprašanju. Tega se najbolj zavedajo pešci, ki so bili dobesedno pregnani s pločnikov na vozni pas. Pločnik ob kasarni je ograjen z lesenimi letvami in napis, ki ga vidimo na sliki (foto Bumbaca), usmerja pešce na drugo stran, kjer pa je gradbišče z vsemi mogočimi zaprekami. Večina jih izbere najkrajšo vendar najbolj nevarno pot, med avtomobili. J PRIREDITVE ODER 90 vabi na premiero farse v treh dejanjih Mrtvi ne plačujejo davkov (Nicole Manzarija) v režiji Darka Komaca, v nedeljo, 21. februarja 1999, ob 17. uri. V KD SABOTIN v St-mavru bodo danes ob 20. uri odprli razstavo "Življenje v frontnem zaledju 1915-1918” Nastopila bosta moški pevski zbor Stmaver in zbor Paglavec - Briški grič. KD OTON ŽUPANČIČ in MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE vabita na »Čarni val night«v torek, 16. februarja, od 21. ure dalje v ogrevanem šotoru v Sovodnjah. Igrata skupini Juke box in Normal position. Z3 OBVESTILA Sekcija VZPI/ANPI na Vrhu sklicuje 19. februarja ob 19.30 sejo v SKC Danica na Vrhu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za pustovanje v Gaglianu danes 13. februarja, odpeljal ob 16. uri izpred gostilne Primožič v Drevoredu 20. septembra skozi Podgoro, Sovodnje in Standrež. KINO GORICA VITTORIA 1 16.50-18.40-20.30-22.20 »Bug’s life« VITTORIA 3 17.45- 20.00- 22.15 »Attacco al potere« CORSO Rdeča dvorana: 17.30-19.45-22.15 »Amiche e nemiche«. Modra dvorana: 18.00-21.30 »Vi presento Joe Black« Rumena dvorana: 18.00- 20.00-22.00 »Ba-gnomaria«. TRŽIČ EKCELSIOR 16.00 »Z -la formica«18.00-21.30»Vi presento Joe Black«. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg ■ sv. Frančiška 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel-790338 DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO-PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel-78300. Tbyota Corolla Clima ‘99 Preizkusite razliko! Corolla Clima ‘99 vam serijsko nudi: • klima napravo • elektronski ABS • dvojni airbag • dvojne bočne ojačitve • servovolan • el. pomik stekel • ogrevana zunanja ogledala z el. pomikom • centralno daljinsko zaklepanje • protivlomno napravo immobilizer • garancijo 3 let ali 100.000 km motorji: 1.3 I6V(86CV), 1.6 I6V (110 CV), 2.,0 dizel 1.3 3 vrata "žsnnTrOtia 23.500.000 1.3 G6 ■2rtn%oQa 25.500.000 1.3 5 vrat 24.250.000 1.3 SW ■STitrHsooa 25.500.000 1.3 3v Luna 26.000.000 1.6 5p Luna 26.750.000 1.6 SW Luna 28.000.000 Lahko pa tudi izberete izredno finansiranje ToyotaFin 12.000.000 brez obresti na 36 mesecev. TAN 0%, TAEG 1,38%. Strošek preiskave 250.000 lir. V primeru odobritve družbe Toyotafin. Pričakujemo vas odprti tudi v soboto 13. in nedeljo 14. februarja. PONUDBA VELJA DO 28. FEBRUARJA- ZASTOPNIK ZA GORICO IN POKRAJINO TER SPODNJO FURLANIJO Autocrali Gorica, ul. III. armata 180, tel. 0481/524133 mTOVOTA Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 r TELEFONIJA / NOV NAČIN OBRAČUNAVANJA EU / PRODAJA BREZ DAVKOV Impulzi se poslavljajo, obračun po sekundah Predlog je Telecom posredoval pristojnim oblastem za telekomunikacije - Več prednosti Evropska komisija podpira zaprtje »dufy4ree« trgovin Dokončno naj bi jih zaprli 1. julija RIM - Na telefonskih računih Tele-coma bodo kmalu izginili impulzi, zamenjale pa jih bodo sekunde telefonskih pogovorov. Vsaj tak je predlog, ki ga je vodstvo Telecoma posredovalo pristojnim oblastem do konca januarja, včeraj pa je o njem spregovoril predsednik »Authority« za telekomunikacije Enzo Chelli v avdiciji pred komisijo v poslanski zbornici. Chelli je tudi povedal, da bodo že v kratkem znane tudi podrobnosti o predlogih, ki so jih predstavila druga telefonska podjetja. Tako je Infostra-da že napovedala, da bodo telefonske storitve za družine potekale preko te-lematske mreže 11 tisoč tobakarn z napravami za vplačila lotta. Kar zadeva Telecomove tarife, danes uporabnik ob odgovoru plača en impulz (154 Ib skupaj z davkom Iva), nato pa Se ustrezno število impulzov glede na dolžino pogovora (v špici z najvisjo tarifo pride vsakih 26, 7 sekunde 1 impulz), vendar pa se štetje impulzov ne zaCne sinhronizi- rano z začetkom pogovora. Tako se lahko zgodi, da se prvi impulz obračuna že po pol sekunde in se na primer za pogovor dolg dve sekundi plača 2 impulza, lahko pa prvi impulz pride šele po 27 sekundah in nas tak pogovor stane 1 sam impulz (za odgovor). Z drugimi besedami to pomeni, da lahko za dva telefonska poziva v istem mestu, ob isti uri in enako dolga plačamo različno tarifo. S prehodom na obračunavanje po sekundah bo ta nepravilnost odpadla, predvsem pa bodo prihranili tisti, ki niso ljubitelji dolgih pogovorov. To bo prišlo še bolj do izraza, Ce bodo prodrla prizadevanja novega upravitelja telefonije VVinda, ki ne predvideva obračuna impulza ob odgovoru. Govor je bil tudi o ohranitvi iste številke mobilnega telefona ob morebitni zamenjavi upravitelja telefonije. S tem se ukvarja posebna parlamentarna komisija, celotna zadeva pa naj bi postala operativna 1. julija letos. BRUSELJ - Evropska komisija, ki ji je vrh Evropske unije na zasedanju na Dunaju decembra lani naložil, naj preuči posledice dokončne ukinitve prostocarin-ske prodaje ter razmisli o morebitnem podaljšanju roka za zaprtje tovrstnih prodajaln, bo glede na bruseljske vbe vzhajala, naj petnajsterica takšno prodajo dokončno ukine do 1. julija letos, kot je predvideno. Takšno odločitev je svet EU sprejel leta 1991, v zadnjem Času pa so se zaradi moCnib pritiskov pro-stocarinskega lobija, ki opozarja, da je ogroženih 140.000 delovnih mest, nekatere Članice začele zavzemati za petletno podaljšanje roka. Za spremembo odločitve iz leta 1991 bi se morala soglasno odločiti vsa petnajsterica, vendar pa pobudam močno nasprotujejo predvsem Danska, Nizozemska in Belgija. Časnik Financial Times napoveduje, da bo Evropska komisija prihodnji teden objavila informacijo, v kateri bo ocenila, da bi bile izgube delovnih mest zaradi zaprtja prostocarinske prodaje le začasne. »V zameno« naj bi komisija pripravila ukrepe za regije, ki bi jih zaprtje teh prodajaln najbolj prizadelo. Glede na leta 1991 soglasno sprejeto odločitev mora petnajsterica do 1. julija pribodnjega leta ukiniti tudi prostocarinsko prodajo na letališčih in v prista-nišcib. »Duty-free« prodajalne na kopenskih mejnih prehodih pa so države EU zaprle že prej, v skladu s priporočilom carinskega sveta iz leta 1960. (STA) EU je oktobra lani imela za 1,6 milijarde evrov presežka v blagovni menjavi z ostalim svetom BRUSELJ - Evropska unija je imela po podatkih Eu-rostata v trgovini s svetom oktobra lani presežek v višini 1, 6 milijarde evrov. Presežek je v obdobju od januarja do oktobra skupaj znašal komaj 16, 1 milijarde evrov, medtem ko je bil v enakem obdobju leto prej 38, 7 milijarde evrov. Zunanjetrgovinski presežek enajsterice držav, ki so januarja letos uvedle evro, je oktobra znašal 7, 2 milijarde evrov, v obdobju od januarja do oktobra pa 71, 1 milijarde evrov, kar je za 0, 6 milijarde manj kot v enakem desetmesečnem obdobju leto prej. Trgovina EU z ZDA se je v prvih desetih mesecih lanskega leta v primerjavi z letom prej na shani izvoza povečala za 14 odstotkov, na shani uvoza pa za 11 odstotkov, izvoz na Japonsko pa se je zmanjšal kar za 14 odstotkov. Izvoz EU na Kitajsko se je povečal za 10 odstotkov, uvoz iz te države pa za 13 odstotkov. V obdobju od januarja do oktobra je še naprej naj-vecji zunanjehgovinski presežek, 58, 2 milijarde evrov, beležila Nemčija, medtem ko je imela največ ji primanjkljaj, 34, 5 milijarde evrov, Velika Britanija. Slovenija: lani milijarda dolarjev primankljaja v blagovni menjavi LJUBLJANA - Izvoz slovenskih podjetij je v dvanajstih lanskih mesecih znašal 9, 049 milijarde dolarjev, uvoz pa 10, 098 milijarde dolarjev blaga. Pri-jjjanjkljaj v tem obdobju je tako znašal 1, 049 mi-ujarde dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je bila lani 89, 6-odstotna, medtem ko je v predlanskem letu primanjkljaj znašal 997, 6 milijona dolarjev, Pokritost uvoza z izvozom pa je znašala 89, 3 odstotka. Kot so po začasnih podatkih še ugotovili v mžavnem uradu za statistiko, se je v lanskem ob-oobju januar-december izvoz v primerjavi z istim obdobjem predlani povišal za 8, 1 odstotka, uvoz Pa v enaki primerjavi za 7, 8 odstotka, ecembra lani je izvoz slovenskih podjetij znašal m, 4 milijona dolarjev, uvoz pa 854, 7 milijona olarjev blaga. Primanjkljaj v tem mesecu znaša 3 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom ija Je 83, 8-odstotna, kar je veC kot v predlanskem ^ecembru, ko je primanjkljaj znašal le 59, 6 milijo-^a dolarjev, pokritost pa je znašala 92,1 odstotka. Dr ui ega decembra se je v primerjavi s povprečjem Predlanskega leta izvoz povečal za 2, 7 odstotka, „1. 2 Pa za 9, 5 odstotka. V primerjavi s predlan-stoh <^ecernbrom se je izvoz okrepil za 2, 9 od-stotk rne<^tem ko je bil uvoz večji kar za 13, 1 od-k t a' Glede na mesec poprej pa sta se tako izvoz stntl.UV°Z zn*2ala> in sicer izvoz kar za 16, 7 od-a uvoz pa za 9, 6 odstotka. (STA) KRANJ / OD 18. DO 21. FEBRUARJA Prvi sejem lova, ribolova in turizma KRANJ - Od 18. do 21. februarja bo v organizaciji Gorenjskega sejma v Kranju potekal Prvi slovenski sejem lova, ribolova, turizma in prostega Časa imenovan PULL (prosotost, uživanje, ljubiteljstvo, lov). Na prireditvi se bo predstavilo 72 raz-stavljalcev iz enajstih držav. VeC kot polovica, natančneje 39, bo navzočih neposredno. Poleg slovenskih se bodo predstavili še razstavljale! iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Italije, ZDA, Iz- raela, Francije, Finske, Japonske in ZR Jugoslavije. Na sejmu se bodo predstavili proizvajalci opreme, pribora in obleke za lov in ribolov, prisotni pa bodo tudi preparatorji in založniki strokovne literature. Na področju turizma bodo predstavljene možnosti tako domačega kot tujega lovnega in ribolovnega turizma, svoj razstavni prostor pa bodo imele tudi številne turistične, lovske in ribiške organizacije. Poleg razstav fotogra- fij, umetniških del in gravur bodo prireditev spremljale tudi druge obsejemske dejavnosti s številnimi posveti in predavanji. Posebnost sejma bo predstavitev ribiške in divjačinske kulinarike. Sejem bo prvi dan odprt od 13. do 19. ure, od 19. do 21. februarja pa od 9. do 19. ure. Člani lovskih in ribiških družin, turističnih društev imajo z veljavno izkaznico pri nakupu vstopnice 20-od-stotni popust. (STA) H TRST / POSVET DIALOGHI EUROPEI h Državni načrt za prevoze in vloga severovzhoda TRST - Studijski center za gospodarska in družbena vprašanja Dia-loghi Europei, ki ga vodi bivši evropski poslanec Giorgio Rossetti, organizira v ponedeljek, 15. februarja (začetek ob 17. uri) v hotelu Excelsior v Trstu konferenco pod naslovom »Novi državni načrt za prevoze: perspektive za severovzhod«. Srečanje bo predstavljalo priložnost za ugotovitev, kako daleC so prišh načrti za tako imenovani Jadranski koridor, za hitro progo Lyon - Trst, govor pa bo hidi o infrastrukturah na področju severovzhoda v vseevropskem okviru in v okviru novega splošnega naCrta za prevoze, ki ga še pripravljajo. Uvodni poseg bo imel poslanec Cesare De Piccoli, ki je elan komisije za prevoze v zbornici, nato pa bodo govorili še predsednik pristaniške oblasti iz Benetk Claudio Boniciolli, njegov tržaški kolega Mi-chele Lacalamita, deželni poslanec Giorgio Mattassi, predsednik AIOM Armando Costa in deželni tajnik CGIL Roberto Treu. Novembra večji promet a manj naročil v industriji RIM - Po podatkih državnega statističnega zavoda ISTAT se je v novembru lanskega leta promet v industriji povečal za 1, 4 odstotka v primerjavi z enakim mesecem v predlanskem letu. Zato pa so manj razveseljivi podatki, ki zadevajo industrijska naročila. Državni statistični zavod namreč za isti mesec lanskega leta navaja 3-odstot-ni padec naročil v primerjavi z istim mesecem predlani. TEČAJNICE I FVPn- 1036.: 1 EVRO= 1.936,27 LIRE 12. FEBRUAR 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 12.02. 11.02. ameriški dolar 1,1244 1,1312 japonski jen 128,92 129,35 grška drahma 321,90 322,10 danska krona 7,4347 7,4347 švedska krona 8,9305 8,9190 britanski funt 0,6917 0,6975 norveška krona 8,6075 8,6435 češka krona 37,860 37,940 ciprska lira 0,5806 0,5808 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 249,32 249,64 poljski zlot 4,2302 4,2520 slovenski tolar 190,4383 190,1997 švicarski frank 1,5992 1,5966 kanadski dolar 1,6752 1,6850 avstralski dolar 1,7459 1,7427 novozelanski dolar 2,0550 2,0481 12. FEBRUAR 1999 NAKUP/PRODAJA VALUTA 1 EVRO portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 OSTALE VALUTE EVRO NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,1332 1,1156 britanski funt 0,6986 0,6848 švicarski frank 1,6165 1,5834 danska krona 7,5756 7,2898 norveška krona 8,8154 8,4202 švedska krona 9,1532 8,7154 kanadski dolar 1,7065 1,6437 grška drahma 338,11 294,31 japonski jen 132,99 124,94 avstralski dolar 1,8316 1,7110 slovenski tolar 193,72 188,9 hrvaška kuna 8,0719 7,3104 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNI 1 KRAŠKA BANKA | ■e. Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 12. FEBRUAR 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,1335 1,1137 1708 1739 britanski funt 0,7032 0,6854 VSA 2825 kanadski dolar 1,7009 1,6587 1138 1167 japonski jen 130,7354 127,2052 1481 15,22 švicarski frank 1,6130 1,5839 1200 1222 norveška krona 8,7656 8,5276 221 227 švedska krona 9,0671 8,8382 214 219 grška drahma 327,2697 318,0770 5,92 6,09 danska krona 7,5631 7,3489 256 263,5 avstralski dolar 1,7671 1,7230 1096 1124 slovenski tolar 192,66 188,90 10,05 10,25 hrvaška kuna 8,067 7,45 240 260 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO URE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 12. FEBRUAR 1999 INDEKS MIB 30: +1,34% delnico ceno € var. % delnica cena € var. % ALITALIA 3,227 +2,15 ITALGAS 4,675 - ALLEANZA 10,036 +3,86 MEDIASET 7,742 - COMU 5,666 +4,10 MEDIOBANCA 9,921 +2,79 BCA Dl ROMA 1,284 +2,15 MEDIOLANUM 5,875 +2,07 FIDEURAM 5,232 +5,11 MONTEDISON 0,884 +1,50 INTESA 4,380 - OLIVETTI 3,194 +0,73 BENETTON 1,488 +2,62 PARMALAT 1,353 +1,12 COMPART 0,561 +1,34 PIRELLISPA 2,689 +5,91 EDISON 8,897 +3,08 RAS 9,989 +2,24 ENI 5,370 +0,37 ROLO BCA 1473 20,710 - FIAT 2,857 +2,95 SAIPEM 3,344 +1,12 FINMECCANICA 1,011 - SAN PAOLO IMI 14,725 +1,92 GENERALI 33,680 - TIM 5,478 +2,43 HDP 0,570 - TELECOM ITA 8,459 +2,79 INA 1,944 - UNICREDIT 4,481 +2,00 1 ljubljanska banka ^ Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana ŠPORT Sobota, 13. febraaija 1999 NOVICE SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU / PRESENETUIV RAZPLET V MOŠKEM VELESLALOMU Odkrili še devet morebitnih kršiteljev med čolni MOK TOKIO - Japonski olimpijski uradniki, ki preiskujejo postopek kandidature Nagana za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1998, poročajo, da so odkrili Se devet morebitnih kršiteljev med člani Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Predsednik preiskovalne komisije JuSiro Jagi ni želel izdati nobenega imena ah podrobnosti morebitnih nelegalnih poslov. »Vse se bo izvedelo v ponedeljek, ko bo preiskovalna komisija poslala poročilo na sedež MOK,« je povedal Jagi. Izdal je le, da je nekdo od devetih elanov večkrat obiskal Nagano, Štirje elani MOK so s seboj na Japonsko pripeljah veliko Število ljudi, štirje elani pa elane širše družine in prijatelje. Članom MOK pa je dovoljen le enkraten obisk mesta na račun organizatorja, ki kandidira, s seboj pa lahko pripeljejo le enega gosta. Jagi je še obžaloval, da so organizatorji ZOI na Japonskem sežgah računovodsko knjigo leta 1992, ker bo zaradi tega poročilo preiskovalne komisije nekoliko siromašnejše. Blotter načrtiuje terminsko spremembo državnih prvenstev HAMBURG - Predsednik Svetovne nogometne zveze (FIFA) Joseph Blatter je za Časnik "Bild" predstavil načrt, ki predvideva, da bi bila nacionalna nogometna prvenstva v bodoCe po celem svetu vezana na koledarsko leto. Tekmovanja bi se po Blatterjevih zamislih začenjala v febmarju in trajala do decembra in ne z jesenskim in pomladanskim delom, kot je to v večini držav v praksi doslej. Izjema so Skandinavija, Rusija in Japonska, ki nacionalna prvenstva že igrajo v enem koledarskem letu. Blatter predvideva, da bi bila prvenstva lahko prekinjena le zaradi mednarodnih tekmovanj. S tem bi FIFA uspela zagotoviti določen red pri določanju terminov za tekmovanja, saj po mnenju Blatterja trenutno na tem področju vlada pravi kaos. »Koledar moramo spraviti v red in s statuti zaščititi naše 203 zveze in njihove državne reprezentance,« je dejal Blatter. Predsednik FIFA meni, da so zveze izven Evrope zamisel skoraj v večini podprle. Bojazen evropskih zvez, da bodo igralci zaradi nastopov v evropskih pokalih preobremenjeni, pa je Blatter zavrnil. Iz Evrope je na nov predlog Blatterja že slišati prve kritike. Izbrani slovenski košarkarji za februarske kvalifikacije LJUBLJANA - Slovenska košarkarska reprezentanca bo ta mesec nadaljevala kvalifikacije za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu. Slovence 24. februarja Čaka gostovanje v Belgiji, tri dni kasneje pa se bo Slovenija srečala še z Bolgarijo, ki ji je doslej prizadejala edini poraz v kvalifikacijah. Trener slovenske košarkarske reprezentance Boris Zrinski je na reprezentančni zbor za februarski tekmi povabil 15 košarkarjev: Sanija Bečiroviča, Sašo DonCiCa, Ervina Dragšiča, Aleša Kunca (vsi Pivovarna Laško), Primoža Brezca (Union Olimpija), Primoža Kobaleta, Gorana Jagodnika, Rada Trifunoviča ( vsi Savinjski Hopsi), Miloša Šporarja, Boštjana Nachbarja (ZM Lumar), Matjaža Tovornika (Pošta Maribor Branik), Matjaža Smodiša (Krka), Raša NesteroviCa (Kinder), Marka Tuška (Rimini) in VValterja Jeklina (Elena Tonin). Nemška "jokerja" iz rokava na prvem mestu KONTIOLAHTI - Prva naslova svetovnih prvakov v biatlonu v finskem Kontiolahtiju sta si po po šestdnevni agoniji in Čakanju zaradi mraza v Sprintu priborila Nemca Frank Lučk in Martina Zellner. V težkih razmerah, ko se je živo srebro za srednjeevropske razmere spustilo še vedno zelo globoko pod ničlo (minus 17), je slovensko Čast ubranila le Andreja Grašič, bila je deveta. Naslova prvaka sta torej odšla v Nemčijo. Še najbolj je presenetila Martina Zellner, ki je ob nerazpoloženih Uschi Disl, Simoni Petter-Greiner-Memm in Katrini Apel, Nemčijo priborila zlato in še enkrat potrdila, da je njena dežela biatlonska velesila. Tako kot pri ženskah Corinne Niogret in vse ostale Nemke so pri moških tudi razočarali in zatajili nekateri prvi favoriti. Olimpijski prvak Norvežan Ole Einar Bjoemdalen je na koncu pristal šele na zanj skromnem 19. mestu, letošnji zmagovalec tekme za svetovni pokal Italijan Rene Catarrinussi se je uvrstil šele okrog 30. mesta, branilec naslova Italijan Wilfried Pallhuber pa je bil še slabši. Danes naj bi bila na sporedu še zasledovalna tekma, v nedeljo pa štafete. Seveda je vse odvisno od vremena, vendar je napoved za Severno Karehjo in "Medvedji zaliv" obetajoča - pičlih minus pet. Na reliju po Švedski vodi Maekinen pred Sainzom KARLSTADT - Trikratni svetovni prvak Finec Tommi Maekinen (Mitsubishi Lancer) vodi po prvem dnevu hitrostnih preizkušnjah (HP) 48. relija po Švedski, ki šteje za svetovno prvenstvo. Na drugem mestu je Španec Carlos Sainz, tretji domačin Thomas Radstroem, Četrti pa Francoz Didier Auriol. Razlike so minimalne. Finec ima pred Spancem 2,5 sekunde prednosti, Šved pa zaostaja 22 sekund. Norvežan Lasse Kjus že drugič na najvišji stopnički Kjus že najuspešnejši smučar na SP - Buchel drugi, Locher tretji VAIL - Norvežan Lasse Kjus (na sliki AP) bo najuspešnejši udeleženec svetovnega prvenstva v alpskem smučanju. Po zmagi v superveleslalomu, srebru v smuku in kombinaciji je v veleslalomu dosegel še eno zmago, presenečenje iz Liechtensteina, Marca Budila, je premagal za vsega pet stotink. Bronasta medalja je odšla v Švico, prislužil si jo je Steve Locher, Avstrijci pa so tokrat ostali praznih rok, saj sta njihova prva aduta Hermann Maier in Benjamin Raich po odličnem izhodišču v drugi vožnji odstopila. Zmaga Kjusa je nekoliko presenetljiva, saj je doslej v veleslalomu v svetovnem pokalu zmagal le enkrat, toda vCeraj je še enkrat dokazal, da je trenutno daleč najbolj kompleten smuCar, ki je tudi v najbolj pravem trenutku v vrhunski formi. Zdaj se vsi sprašujejo, Česa je zmožen v slalomu. Po dosedanjih rezultatih ni v ožjem krogu favoritov, toda pred ostalimi ima velikansko prednost, da mu okrog vratu že visijo štiri kolajne sa tega prvenstva. Zato bo lahko brez kalkuli-ranja vozil s polno paro. Nezadovoljni so Italijani, pri katerih je imel precej smole Patrick Hol-zer, ki je kljub hudi napaki v drugi vožnji osvojil 7. mesto. Brez napake bi bil najbrž tretji. Slovenci so nastopili povprečno. Jure Košir je zasedel 19. (+3, 86), Drago Grubelnik 21. (+4, 00), Jernej Koblar in Mitja Krme pa druge proge nista izpeljala. Izidi: 1. Lasse Kjus (Nor) 2:19, 31; 2: Marco Buchel (Lih) +0, 05; 3. Steve Locher (Švi) +1, 48; 4. Friderik Nyberg (Sve) in Paul Accola (Švi) +1, 83; 6. Patrick Holzer (Ita) +1, 85; 7. Michael Von Grunigen (Švi) +1, 93; 8. Christian Mayer (Avt) +1, 94; 9. Suomi Uotila (Fin) +2, 66; 10. Rene Burtin (Fra) +2, 75; 11. Giorgio Rocca (Ita) +3, 02; 12. Matteo Nana (Ita) +3,16;... 19. Jure Košir (Slo) +3, 86; 21. Drago Grubelnik (Slo) +4, 00 itd. Danes bo na sporedu ženski slalom, v katerem je med favoritkami za kolajno tudi Urška Hrovat, pa tudi Pretnarjeva in Bokalova lahko posežejo po zelo visokih uvrstittvah. Lasse Kjus je z 2 zlatima in 2 srebrnima kolajnama prvi smučar SP Utah v boju za naslov vNba PHOENK- Košarkarji Utaha najbolj resno napovedujejo, da so letos, ko ni vec šampionskih bikov oz. Michaela Jordana, prvi kandidati za naslov najboljše ekipe v severnoameriški ligi NBA. NamreC, tudi po tekmi v Phoenbcu so ostali še naprej neporaženi, kar do sedaj na zahodu uspeva le še nadzvoCni-kom iz deževnega Seattla. Soncem, kjer Marko Milic spet ni dobil niti sekunde priložnosti, je Karl »Poštar« Malone nasul 22 toCk, odločila pa je že prva Četrtina. Takrat so Jazzerji vodili ze s 30:18, Cesar domačini kljub razpoloženemu Tomu Gugliotti (18 točk) niso vec uspeli nadoknaditi. Novo zmago je po katastrofi v Portlandu zabeležila tudi Budova Indiana, ki je ugnala vancouvrske Grizlije, še tretjič v sezoni pa so s parketa sklonjenih glav odhajali nic veC nepremagljivi biki iz Chicaga. NewyorCani so tako v "United Centru" zmagah prvič po aprilu leta 1997. NiC bolje kot bikom pa ne gre niti ostrogam iz San Antonia. Tokrat so izgubili v Clevelandu. Presenetljivo pa so bili poraženi tudi je-zemiki v Minneapo-lisu. V vrsto poraženih moštev so se v tem krogu postavili tuch valji iz Detroita. V Orlandu so namreč naleteti na razpoloženega Pennyja Hardawaya (22 točk). KOŠARKA / C LIGA Jadran Nuova Kreditna jutri v Rovigu brez podcenjevanja Trener Vatovec: »Za zmago potrebna čvrsta obramba« Nastop Christiana Arene je še vprašljiv (Foto kroma) TRST - Jadran Nuova Kreditna bo v 18. kolu C lige igral v Rovigu proti domačemu moštvu, ki je z 8 točkami na zadnjem mestu. »To pa ne pomeni, da imamo zmago že v žepu. Naša najhujša napaka bi bila, Ce bi nasprotnika podcenjevali in da bi šli v Rovigo pustno razpoloženi. Rovigo nima slabe ekipe, poleg tega pa še ne vem, Ce bom lahko raCunal na Areno, Franca in Guština, ki so zboleli. Tako ali drugače pa je jasno, da moramo v Rovigu zmagati in da za nas pomeni ta zmaga štiri točke,« je dejal Jadranov trener Walter Vatovec pred jutrišnjim gostovanjem v Rovigu. Zanimivo je, da je Ro- Za cicibonaše in Kontovelce je danes imperativ le zmaga TRST - Cicibonaši in Kontovelci išCejo drevi v drugem kolu D lige v skupini za obstanek takojšnjo rehabilitacijo. Obe naši ekipi sta namreč v prvem kolu povsem nepričakovano izgubiti. Cicibona Pref. Marsich bo gostovala pri tržaškemuj Libertasu, ki je v prvem kolu visoko izgubil. »Tudi tokrat bomo nastopiti v okrnjeni postavi. Gotovo bo odsoten Andrej Zuppin, nastop Stefana Persija pa je vprašljiv, saj je še v Četrtek imel visoko temperaturo. Ne glede na te odsotnosti, pa si proti Libertasu absolutno ne smemo privoščiti novega spodrsljaja. Libertas je verjetno najslabši tekmec v skupini in zato je za nas zmaga imperativ,« je dejal Cicibo-nin trener Rich Battilana. Gotovo pred težjo nalogo bo drevi Kontovel Nord Est, ki bo igral pri Sco-gliettu. Ta je v prvem kolu zanesljivo odpravil ekipo Duke Pub. Prepričani smo, da bodo tokrat varovanci trenerja Claudia Starca dati vse od sebe in da bodo pospraviti prvi par toCk v boju za obstanek v ligi. V C2 ligi bo danes zadnje kolo prvega dela prvenstva. V A skupini bodo domovci igrali v Vermjanu, kjer se bodo spoprijeli z ronskim Adijem, ki si je že zanesljivo prislužil uvrstitev v končnico prvenstva. Domovci igrajo na zadnjih tekmah zelo solidno. Sredi tedna so doma le s točko izgubiti proti Cordenonsu in zato bi drevi lahko tudi poskrbeti za prijetno presenečenje. Borovci bodo sklenili nastope v B skupini jutri v Palmanovi, kjer se bodo pomeriti z drugouvrščenim Roburjem. Košarkarji Roburjna so favoriti, borovci pa bi lahko pripraviti podvig. V promocijski ligi bodo Brežani drevi igrali doma proti zadnjeuvršCenemu Al Gioeillu. Ce bodo igrali tako kot v prejšnjem kolu proti San Vitu, gotovo ne bodo imeti težav za zmago. vigo svoj prvi poraz doživel prav v 5. kolu proti jadranovcem in si odtlej ta ekipa ni veC opomogla. Nanizala je namreč kar 13 zaporednih porazov. Tudi zato bo torej jutrišnje gostovanje za jadranovce dokaj nevarno, saj se bodo hoteli košarkarji Ro-viga oddolžiti za poraz iz prvega dela. Na prvi tekmi so ja-dranovci zmagali z 92:72. Tedaj se je od Ro-viga najbolj izkazal Marco Boscolo (letnik 1975, krilni-center, visok 196 cm), ki je dosegel 18 toCk. Nosilci igre pri Rovigu so še play-makerja Francesco Baroncini (1975, 180 cm), ki je 2e igral pri Piove di Saccu in s Petrarco iz Padove v A ligi, in Nicola Sac-chetto (1977, 182 cm), beka Filippo Ghersel (1974, 191 cm) in Filip-po Brogiato (1977, 190 cm) ter krilo Paolo Zardi (1971, 197 cm). Ekipa ima najslabšo obrambo v tej ligi, saj je doslej prejela 1378 točk. Im3 tudi najslabšo razliko v koših (-164). Na prvi tekmi sta bila od jadranovcev najboljša Arena in Pregaro, ki sta dosegla po 26 točk. Dobro je zaigral tudi Grbec s 17 točkami- »Tudi proti temu nay sprotniku moramo igrat1 na vso moC in absolutuo si ne smemo privoščiti, da prejmemo 90 toCkj kot se nam je zgodilo prejšnjem kolu v Ferra^ ri. S tako obrambo g°t0_ vo ne bomo zmagali- Za to bo treba skozi vs tekmo igrati na vs moC,« je še pristavil tovec. (bi) ODBOJKA / DREVI V C LIGI domači šport V Gorici in Sovodnjah vlada veliko pričakovanje za derbija Olynnpia Agraria Terpin proti drugouvrščeni Slogi Mimo Eurospin in Soča Unitecno proti Valu Imsa - Za trenerja Z. Jerončiča prvi »moški derbi« Drugi del v moški C ligi se drevi začenja z dvema slovenskim derbija-ma, ki bosta gotovo dokaj razburljiva in bosta tudi privabila veliko število gledalcev. V Slovenskem športnem centru v Gorici bo domača 01ympia Agraria Terpin gostila drugouvrščeno Slogo Mimo Eurospin. »V tem obdobju, ko je bil odmor, smo redno in vestno trenirali, tako da smo za derbi proti slo-gašem dobro pripravljeni. Od novega leta igramo dobro, saj nismo izgubili niti ene tekme. Zavedamo se, da bomo igrali proti zelo dobremu nasprotniku. Ze na prvi tekmi na Opčinah smo igrali dobro in smo izgubili šele Po velikem boju. Tudi tokrat pričakujem, da bomo igrali dobro tekmo in prepričan sem, da bodo naši igralci dali vse od sebe, da bi slogaše presenetili. Igrali bomo v popolni postavi, razen če ne bo kak igralec zbolel Prav v zadnjem trenutku, saj je gripa vedno... v zasedi. Pričakuje-nio tudi podporo našega občinstva, saj se na derbijih vedno zbere precej navijačev. Tokrat pa bo na Goriškem kar nekaj derbijev, tako da bo Verjetno obisk navijačev nekoliko manjši, kot si-per. Pričakujem pa lepo in zanimivo odbojkarsko predstavo,« je dejal odogovorni za 01ympi-no moško ekipo Gianni Mania. Slogin trener Joži Pe-jnrlin pa o drevišnju derbiju meni takole: »Forma kuympie je zadnje čase v Vzponu in zato se zaveda- mo, da naš čaka kar težka naloga. Sicer ne bomo igrali z bojaznijo, igrali pa bomo z velikim spoštovanjem do tekmeca. S postavo nimamo problemov. Ni ne poškodb in tudi bolnih igralcev zaradi gripe na srečo ni. Vsi smo nared in dobro pripravljeni na to tekmo, ki gotovo ne bo lahka, saj 01ympia na domačem igrišču da vse od sebe. Vsekakor pričakujem lep derbi.« Prav tako vroče kot v Gorici bo drevi tudi v Sovodnjah, kjer si bosta stala nasproti Soča Unitecno in Val Imsa. »Val je gotovo favoriziran za zmago, saj je ta čas v zelo dobri formi, mi pa smo imeli proti koncu prvega dela prvenstva precejšnje težave. Razen Ferija bomo tokrat igrali v popolni postavi. Mislim, da bo tudi na tem derbiju bolj kot domače igrišče veliko vlogo odigralo 'srce’ igralcev, saj se da s požrtvovalno in borbeno igro nadoknaditi mari-skaj,« je dejal Sočin trener Stefan Cotič. Valov trener Zoran Jerončič pa je precej previden: »Z derbiji sem doslej imel zelo slabe izkušnje. Na vseh ženskih derbijih sem namreč izgubil, čeprav tesno. To je moj prvi derbi kot trener moške ekipe in bi bil fantom izredno hvaležen, če bi mi podarili prvo zmago. Naj še povem, da se v ekipo vrača Marino Buzzinelli, ne bo pa igral Jelen, ki je zbolel za gripo.« V moški D ligi bosta oba naše presdtavnika igrala v gosteh pri dveh tržaških ekipah, Naš prapor proti Riguttiju, Bor pa Prvi dvoboj v C kigi med trenerjema Zoranom Jerončičem (levo) in Štefanom Cotičem ODBOJKA / 2ENSKA C LIGA Osrednje srečanje tega kola bo drevi na Opčinah med Nuovo Kreditno in Porcio Olympia Kmečka banka in Val Siderimpes tokrat v gosteh Derbi prvega povratnega kola v ženski C ligi bo nedvomno drevi na Opčinah, kjer bosta igrali vodilna Nuova Kreditna in tretjeuvrščena ekipa Domovipa iz Porcie. Kaj o o tem srečanju meni trener Nuove Kreditne Mario Gač? »Tekma proti Porcii bo gotovo zelo težka, še posebno ker bomo nastopili v okrnjeni postavi. Daniela Ciocchi ne bo igrala 1NAMIZNI TENIS / V 2ENSKI M LIGI KRASOVKE V MESSINlh Enigma ni nerešljiva uganka Kras Generali doma slavil s 5:3 - Zmaga za uvrstitev v play off Štiri kroge pred kon-cem rednega dela prvenstva bodo Krasove Prvoligaške na pustno Nedelje gostovale pri ttresinski Enigmi. Tek-1113 bo popoldne ob 14.30, Mesinska ekipa ,e zgolj navidez eno-stavno premagljiv na-sProtnik, v resnici pa je * drugi pol« oz. celotno Prvenstvo prve ženske bge izredno močno. Od °n tudi samo dve zma-81 Morettijeve ekipe. ras Generali je v do-P^Ci tekmi iztržil proti rugmi zmago z rezul-tat°m 5:3. Za letošnjo j^zono se je Enigma Učila z npvo močjo, dajko Chen Shan, ki r\sPosobna napraviti 1 točke, vendar ne Eoti Krasovi Kitajki ; ar\8 Xue Lan, kot se j® Ukazalo v prvi tek-, - čeprav v njunem vrn°A0iu ni manjkalo rocih situacij. Gledalkini SreCania bolj spo-_? niaJ° Po drznih dre- sih, ki jih skuša za zeleno mizo uveljaviti Sabrina Moretti, igralka z mnogimi izkušnjami in hitro napadalno igro. Morettijevo in tudi nekdanjo »azzurro« Giorgio Zampini si je privoščila na domačem igrišču trenutno najboljša igralka Krasove šole Vanja Milič. V gosteh pa je njena zmaga vprašljiva, saj je kra-sovka ves teden pre-ležala v bolniški postelji. V prid Krasu Generali pa govorita dve stvari: ekipa bo nastopila v svoji prvotni postavi (doma je Katjo nadomestila sestra Nina Milic) in da na domačem parketu Enigma igra ponavadi z rezervno igralko, ki verjetno ne dosega nivoja nekdanje članske reprezentantke Zampinijeve. Krasovke bodo napravile vse, da ostanejo v »play offu« (trenutno so na četrtem mestu), medtem ko se bo morala Enigma za svoj obstoj potegovati v podaljšku prvenstva (6. mesto). Nič kaj prijetno ne bo gostovanje Krasa Avalon z mladinsko postavo pri močnem Torinu v ženski A-2 ligi in Krasa Activa pri Altu Sabinu z vrha lestvice v B ligi. Nobena od Krasovih ekip nima veliko možnosti, da bi si v 11. krogu proti takim nasprotnikom rešil kožo. Prvouvršče-no Krasovo moštvo v C-l se bo pomerilo z zadnjeuvrščenim Čampo San Pierom. V ženski C-l, kjer so krasovke navajene zmagovati (3. mesto), pa bo serijo zmag verjetno prekinila gostujoča pr-vouvrščena Azzurra. Krasovi kadeti bodo prav tako gostili eno od močnejših moštev v deželnem prvenstvu -videmski Cus. J. J. zaradi gripe, Katja Fabrizi ima še težave z gležnjem, Martina Coretti pa ni trenirala ves teden, ker je bila na zimovanju. Ostale so zdrave in dobro pripravljene za to tekmo.« Eden od dveh dosedanjih porazov je naša ekipa doživela prav proti Porcii. Kaj pa meni Slogih trener o drevišnje-mun nasprotniku? »Porcia je zelo homogena ekipa. Nima sice izrazitih posameznic, je pa kolektinvo zelo močna. V Porcii smo izgubili z 2:3 in zato bomo imeli še motiv več, da se oddolžimo za poraz. Igrati pa bo- Obvestila SK DEVIN priredi avtobusni izlet v soboto, 27. t. m. ob priliki XII. Pokala prijateljstva treh dežel, ki se bo vršil v Podnu na Koroškem. Informacije nudi* tajništvo na tel. 040-200782 v večernih urah. Zaželjena številna udeležba! SK BRDINA organizira v nedeljo, 21. februarja avtobusni izlet v Fomi di Sopra ob priložnosti zamejskega prvenstva. Vpisovanje za izlet in tekmo bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v ponedeljek, 15. in v sredo, 17. februarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-299573. TPK SIRENA obvešča člane, da bo tajništvo odprto vsak delavnik od 18. do 20. ure. mo morali na vso moč, dati bomo morali zares vse od sebe, kajti nasprotnik je zelo kvaliteten.« Zelo težka naloga čaka tudi 01ympio Kmečko banko, ki bo igrala v gosteh proti Vivilu. Naše odbojkarice igrajo v tem prvenstvu sicer dokaj spremenljivo, prepričani pa smo, da lahko odpravijo tudi tega nasprotnika, le če bodo igrali zbrano od začetka do konca tekme. V gosteh bodo drevi igrale tudi valovke. V Fiume Venetu so proti domači Furlanini nesporne favoritinje za zmago. Seveda pa bi jih vsako podcenjevanje lahko drago stalo. V zenski D ligi bodo borovke gostovale v Mar-tignaccu, kjer imajo proti domači ekipi Delser priložnost za osvojitev novega para točk. Danes derbi v 1. AL Juventina- Sovodnje Za današnji derbi v 1. amaterski ligi v Stan-drežu med domačo Ju-ventino in Sovodnjami vlada veliko pričakovanje. Na prvi tekmi v Sovodnjah so presenetljivo zmagali Standrež-ci, M so tudi danes favoriti. Sovdenjci bodo nastopih precej okrnjeni. Tekma v Standrežu se bo začela ob 15. uri. Zarja/Gaja proti Ponziani v Dolini Zaradi zasneženega igrišča v Bazovici bodo jutrišjo tekmo promocijske lige Zarja/Gaja -Ponziana igrah v Dolini. Srečanje se bo začelo ob 17.30. Danes ■.. SIS IJJ Sobota, 13. februarja 1999 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Standrežu: Juventina - Sovodnje NAJMLAJSI 15.30 v Gradežu: Gradese - Sovodnje ODBOJKA MOŠKA C UGA 20.00 v Sovodnjah: Soča Unitecno - Val Imsa; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia Agraria Terpin - Mirna Eurospin ZENSKA C LIGA 18.30 v Villi Vicentini: VMl - 01ympia Kmečka banka; 20.30 v Fiume Venetu: Libertas Furlanina -Val Siderimpes; 20.45 na Opčinah: Nuova Kreditna - Porcia MOŠKA D LIGA 18.00 v Trstu, šola Suvich: Rigutti - Naš prapor; 20.30 v Trstu, sola Suvich: Buffet Toni - Bor ZENSKA D LIGA 20.30 v Martignaccu: Libertas Delser - Bor Friulex-port 1. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 v Trstu, Čampi Elisi: Le Volpi - Mirna Euro-špin; 20.00 v Marianu: Intrepida - Val Kmečka banka; 20.30 v Krminu: VBL Cormons - 01ympia Agraria Terpin DEKUCE 15.30 v Trstu: S. Andrea Computer Discount - Breg Comec; 15.30 v Gorici, Slovenski športni center: Tipografia Budin - Val Zadružna banka Sovodnje; 18.00 na Opčinah: Sloga A - OMA B KOŠARKA C2LIGA 21.00 v Vermjanu: Acli Ronchi - Dom Kmečka banka D UGA 20.30 v Trstu, Ul. Forlanini: Libertas Ts - Cicibona Pref. Marsich; 20.00 v Trstu, telovadnica M. Fabiani: Scoghetto - Kontovel Nord Est PROMOCIJSKA UGA. 20.00 v Dolini: Breg - Al Gioiello DEŽELNI KADETI 17.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Arte Bittesini; 18.00 v Trstu, »Caprin«: Santos B - Jadran DRŽAVNI NARAŠČAJNIKI 18.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Friulexport - PaU. Trie- DEZELNI NARAŠČAJNIKI 18.00 v Trstu, telovadnica Addobati: Barcolana -Kontovel PROPAGANDA 16.00 pri Briščikih, »Ervatti«: Jadran - Ubertas B; 18.00 pri Briščikih, »Ervatti«: Kontovel - SGT B NAMENI TENIS ZENSKA B UGA 16.00 v Gratacasolu: Alto Sebino - Kras Activa MOŠKA Gl UGA 15.30 v Camposampieru: Camposampiero - Kras Jutri Nedelja, 14. februarja 1999 KOŠARKA GUGA 18.00 v Rovigu: Rovigo - Jadran Nuova Kreditna C2UGA 17.30 v Palmanovi: Robur - B<3r Radenska DRŽAVNI KADETI 11.30 pri Briščikih, »Ervatti«: Kontovel Nuova Edi-le - Bor Friulexport DEČKI 9.30 pri Briščikih, »Ervatti«: Kontovel - Barcolana; 11.30 v Trstu, »1. maj«; Bor Friulexport - Ubertas Rimaco NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 15.00 v Križu: Vesna - Latte Carso, 17.30 v Dolini-Zarja/Gaja - Ponziana; 15.00 v Palmanovi: Palmanova - Primorje 2. AMATERSKA UGA 15.00 v Doberdobu: Mladost - Viha; 15.00 v Poggiu: Poggio - Breg; 15.00 na Opčinah, Vili. Fanciullo: S. Andrea - Primorec 3. AMATERSKA UGA 15.00 na Proseku: Primorje B - Vihesse; 15.00 v Trstu, Ul. Felluga: CGS - Breg B NARAŠČAJNIKI 10.30 v Ločniku: Lucinico - Sovodnje; 10.30 na Proseku: Primorje - Domio NAJMLAJSI 10.30 na Padričah: Zarja/Gaja - CGS ZAČETNIKI 10.30 v Trstu, igrišče Campanehe: Altura - Breg ODBOJKA 2. ZENSKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu, licej Petrarca: Nuova Pallavolo -Kontovel DEKUCE 9.30 v Trstu, šola Rossetti: OMA A - Bor Friulex-port NAMIZNI TENIS ZENSKA Al LIGA 14.30 v Messini: Enigma Messina - Kras Generah ZENSKA A2 LIGA 15.30 v Turinu: TT Torino - Kras Avalon ZENSKA Gl UGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Azzurra MOŠKA C2 LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras - CUS Videm A HOKEJ NA ROLERJIH ITALIJANSKI POKAL 14.00 v Spinei: nastopa tudi Polet Kvvins. Drevi predstava z lutkami Perikles LJUBLJANA - Prva ljubljanska predstavitev "igre z lutkami" z naslovom Perikles, priredbe istoimenske drame W. Shakespeara, dela režiserke in animatorke Alenke Pirjevec oz. Lutkovnega studia Drvarnica, bo v drevi v Gledališču Glej. Gre za drugo predstavo tega lutkovnega studia, ki je najprej nastajala kar pri ustvarjalcih doma, kasneje pa prešlo pod patronat društva Klemenčičevi dnevi, ki so formalni producent predstave, tako je bila premiera lanskega 23. decembra v Novem mestu. Za Lutkovni studio Drvarnica (LSD) je to druga predstava; Alenka Pirjevec pojasnjuje, da so neformalna gledališka oz. lutkovna skupina, ime Drvarnica pa naj simbolično in polironi-Cno označuje, da gre v celoti za domaCo produkcijo. Lutke, večje marionete, so bile izdelane v "drvarnici", z gledališkim igralcem in animatorjem Jožetom Mrazom sta vadila v eni od sob, v drugi, z glasbili in snemalnimi napravami, pa je pod prsti skladatelja Bora Turela nastajala "spremljava zvokov in tišine"... Turel se je pohvalil, da je imel pri takšni "domači" produkciji lepo možnost vzporedno, med vajami in sproti "preizkušati ustvarjeno zvočno in glasbeno gradivo". Pri pripravi predstave so sodelovali še kostumografka Anja Dolenc, lektor Jože Faganel, sceno - pomanjšano šesterokotno rekonstrukcijo gledališča Globe pa sta po zamisli Pirjevčeve izdelala Matjaž Raj er in Edo Brank. Gmotni podporniki predstave so razen ministrstva za kulturo še Inštitut Odprta družba Slovenija in prof. dr. Marjeta Vasic. Periklesa, eno manj znanih (morda celo sploh ne) Shakespearovih dram, je Pirjevčeva za uprizoritev z lutkami izbrala zaradi njene primerne dramske strukture. Poudarila je, da še posebej "zaradi delov drame brez besedila oz. panto-mimskih delov". Pirjevčeva, ki je dramo tudi priredila, jo likovno zasnovala, režirala ter skupaj z Jožetom Mrazom tudi igra in animira, je opozorila še na eno razsežnost uprizoritve, ki je povezana z njenim dolgotrajnim in poglobljenim ukvarjanjem z vprašanjem odnosa med (vidnim) igralcem-animatorjem in lutko. Pirjevčeva je namreč prepričana, da odnos igralec lutka ni le enosmeren, ampak recipročen; ne le, da igralec oživlja lutko, ampak tudi lutka vpliva na igralca: "Narekuje mu naCin interpretacije, slog, določene emocije itd." Takšno doživljanje in občutenje lutke deli s Pirjevčevo tudi njen sodelavec pri uprizoritvi Jože Mraz, ki se je animiranju "priuCeval" pri Pohujšanju v izvedbi Freyer teatra. Za Mraza sta lutka in animacija po 33 letih igralstva, 15 letih v Slovenskem mladinskem gledališču in obdobju v Mestnem gledališču ljubljanskem "veliko odkritje". Spoznal je, kaj vse zmore lutka, in Ce je med animatorjem in lutko pravi "pretok", "lutka zmore veliko veC kot Človek". (STA) Razstava Veselovih fotografij LJUBLJANA - V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov bo do 1. marca odprta razstava z naslovom Hiša na Komenskega 8 - kraj spomina, posvečena slovenskemu fotografu Franu Veselu (1884-1944). To je zadnja od kar treh različnih razstav o Veselu v Ljubljani. V Moderni galeriji so namreč že predstavili avtorjev fotografski opus, v Narodni in univerzitetni knjižnici pa njegove ostale zbirke. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetli Gledališče iz Genove bo podalo delo »Le false confidenze« v režiji Marca Sciaccaluga in sicer danes, 13. feb. ob 20.30 ter 14. feb. ob 16.00. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo Gledališka skupina Societa p er attori bo predstavila delo »Mal di ma(d)re«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: danes, 13. feb. ob 20.30, 14. ob 19.30, 16. feb. ob 16.30 in 20.30, 17., 18., 19. in 20., feb. ob 20.30 in 21. feb. ob 16.30. Gledališče Silvio Pellico Danes, 13. ob 20.30 in 14. februarja ob 16.30 bo v priredbi gledališke skupine »I commedianti« predstava »El carneval de mia nona«. Režija Ugo Amodeo in Claudio Noliani. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« Danes, 13. in 14. februarja, Gledališče della Tos-se, »Ubu incatenato e re«. Režija Tonino Conte. BOUUNEC Gledališče »France Prešeren« V četrtek, 18., 19., 20. februarja ob 20.30 ter 21. februarja ob 16.00 bo predstava (P. Barnes) »Ni tako slabo kot zgleda. _____________SLOVENIJA_________________ SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« V ponedeljek, 22. februarja ob 20. uri, gostovanje Drame SNG Maribor z delom A. Millerja »Lov na čarovnice«. Režija Zvone Šedlbauer. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 13. februarja ob 20.00, Samuel Beckett, »Konec igre«. Režiser Vito Taufer. LJUBLJANA Mestno Gledališče 18. in 19. feb. ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«. V ponedeljek 15. in v soboto, 20. februarja ob 19.30, Eugene Ionesco »Zavratne igre«. Danes, 13. ob 21. uri, v ponedeljek, 15. feb. ob 10.00 in 13.00, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«. V ponedeljek, 16. februarja ob 19.30, Gurth Fla-tow, »Mož, ki si ne upa«. V sredo, 17. ob 18.00 in v četrtek, 18. februarja ob 10.00, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. CELJE SLG - Dnevi komedije V nedeljo, 14. februarja ob 17. uri, gostuje SSG iz Trsta z delom F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik. PORTOROŽ FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Danes, 13., 16. in 18. februarja ob 20.30, v nedeljo, 21. ob 16.00, 23. in 25. februarja ob 20.30, v soboto, 27. februarja ob 17.00 in v nedeljo, 28. februarja ob 16.00, Gaetano Donizetti »Lucia di Lammermoor«. V petek, 19. februarja ob 20.30 bo koncert gledališkega orkestra Verdi v okviru prireditev »Brez meja«. Dvorana Tripcovich V nedeljo, 14. februarja ob 16.00, bo baletni večer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Shehera- zade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi. Gledališče Rossetti Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bo v ponedeljek, 15. februarja ob 20.30 nastop »Or-chestra d’Archi Italiana - Mario Brunello«. V sredo, 17., 18. in 19. februarja ob 21.00 uri bo koncert »The Harlem Gospel Singers«. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« V soboto, 27. februarja bo koncert Stanka Jericija. KRMIN Občinsko gledališče V soboto, 20. februarja ob 21.00, bo baletni večer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi. ČEDAD Gledališče Ristori V četrtek, 25. februarja ob 20.30, bo baletni večer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi. Avditorij V petek, 26. februarja ob 20.30, bo baletni večer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Kulturni dom V torek, 16. februarja ob 20.00 gostovanje Opere in baleta iz Ljubljane z delom Marjana Kozine »Ekvinokcij«. V četrtek, 18. in 19. februarja v mali dvorani »Večer z Iztokom Mlakarjem«. LJUBLJANA SNG - Opera in balet V četrtek, 18. februarja ob 16.30, Domenico Ciin arosa »Tajni zakon«. Danes, 13. februarja, ob 19.30, Bedrich Smetana »Prodana nevesta«. V ponedeljek, 15. februarja ob 11.00, zaključna predstava, Bedrich Smetana »Prodana nevesta«. V soboto, 20. februarja ob 19.30 gostovanje gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta. Gioacchino Rossini »II signor Bruschino«. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 27. februarja peto »Srečanje umetnikov«. Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8): do 19. marca razstavlja Arnaldo Milanese »La stanza dei ricordi«. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure. Državna knjižnica (palača Morpurgo, Oširek papeža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giuseppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9. do 17. ure, ob torkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.30. Art Gallery (Ul. Locchil9/A): osebna razstava Annamarie Ducaton. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): razstava »V poklon Federicu Righiju«. Odprta bo do 26. februarja in sicer od torka do petka od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. GORICA Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob pone- deljkih od 10. do 18. ure. Goriški grad, do 30. junija 1999, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melo-grano - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Kulturni center »Lojze Bratuž«: na ogled antološka razstava slikarke Zore Koren Skerk. Razstava bo odprta do 19. februarja od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka. V Galeriji Ars, Katoliška knjigarna, Travnik 25: razstavljajo trije mladi ustvarjalci: Dimitrij Brajnik, Ivan Zotti in Ivan Žerjal. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. _____________SLOVENIJA______________ PORTOROŽ Avditorij: do 7. marca prodajna razstava »Istrski poljsaži’98« slikarja Zvesta Apollonia. Urnik ogleda: od 9. do 12. ob delavnikih in v času večernih predstav. HRPELJE Galerija KD Hrpelje: na ogled je razstava »Pustne maske«. Razstavo sta pripravila Foto klub Zarek iz Sežane ter foto skupina pri Mavričnem mostu mladih iz Kozine. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela: pregledna razstava grafik slikarja Bojana Kovačiča. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. Razstavišče Stolp na vratih: do konca marca razstavlja akademski slikar Ivan Rob. Informacije na tel. 00386-67-79112. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Umik: ob delavnikih od 11. do 19-ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. ( Slovenski šolski muzej, (Plečnikov trg 1): »N®' razstava o drogah«. Odprta bo do 26. februarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in o 16.00 do 18.00. Jakopičeva galerija: do četrtka, 4. marca bo raz stava čmobelih fotografij Karla Kocjančiča. Galerija Tivoli: do 28. marca slikarska razstava »Akt na Slovenskem«. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Prvi aplavz: Otroški pevski zbor «Virgil Sček» TV dnevnik, nato Utrip evangelija ® RAI 1 6.00 6.40 7.30 10.00 10.30 10.45 11.30 12.25 13.30 14.00 15.20 15.5C 18.00 18.10 18.30 19.30 20.00 20.35 20.40 23.15 23.20 0.10 0.20 0.35 2.00 2.15 2.45 Euronews Nan.; Corsie in allegria Otroški variete La Banda dello Zecchino (vodi Alessandra Bellini), vmes risanke Sandokasn in nan, Punky Brewster Variete: Zgodbe «Plavega drevesa* Aktualna odd. o TV programih: LaRaichevedrai Nan.: Družina kot druge Aktualna odd. o zdravju in dobrem počutju: Chek-up Vremenska napoved in dnevnik Dnevnik Aktualna odd. o kulturnih dobrinah: Made in Italy (vodi F. Fazzuoli) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney club, vmes risanke Dnevnik Aktualno: Nabožna oddaja - A sna immagine Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport Variete: Per tutta la vita (vodita Fabrizio Frizzi in Romina Power) Dnevnik . Aktualno: Serata Tgl (vodi Lamberto Sposini) Nočni dnevnik Zapiski, horoskop, vreme, izžrebanje lota Film: Da qualche parte in citta (dram., It. '94, i. I. Marescotti, C. Torta) Aktualno: Sempre piu basse sempre piu grasse Variete: Segreti Nad.: Atelier (i. Lino Ca-policchio) RAI 2 7.00 7.05 7.30 11.00 11.30 13.00 13.25 14.00 14.05 16.10 18.25 18.50 19.05 20.00 20.30 20.50 22.40 23.40 0.00 2.05 Jutranji dnevnik Družinski jutranji variete: Mattina in famiglia 8.00, 9.00, 9.30. 10.00 dnevnik Aktualno: Evropski dnevi Variete: Ventanni Dnevnik Rai Šport Dribbling Vremenska napoved Film: Mi vedrai tornare (kom., It. '66) Aktualno: Millenium, 16.45 Racconti di vita SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek Vremenska napoved Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 Loto ob 8-ih Dnevnik TV film: Sconosciuti in časa (thriller, ZDA ’96, i. Michele Green) Boks: VVoodhall - Nar-diello (SP WBC v super-srednji kat.) Nočni dnevnik N a odru: La strana cop-pia - Čudna dvojica: Ga-spare in Zuzzurro LaRaichevedrai RAI 3 9.00 10.40 12.00 12.15 12.45 13.15 13.45 14.00 14.50 15.50 18.50 19.00 20.00 20.10 21.00 22.50 23.15 0.10 0.20 1.25 Dok.: Ciak živali na sceni Film: Come sposare un primo ministro (kom, '64, i. J.G. Brialy) Dnevnik Avtobusna postaja Aktualno: Okkupati Glasba: Pred premiero LaRaichevedrai Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: kolesarstvo, IP v odbojki, Doposci Vail Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Kulturni in umetnostni zbornik:: Art’e Nan.: Superman TV film: La piovra 9 (dram., It. '97, i, R. Bova, M. Donadoni, zadnji del) Dnevnik in deželne vesti Vremenska napoved Aktualna oddaja: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik, vreme SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek Fuori orario, vmes dok. Leni Riefensthal (’93) S? RETE 4 Nad.: Un volto, dne don- ■ ne, 6.50 Guadalupe Pregled tiska M Aktualni odd.: Melaver- ■ de, 10.00 Sabato 4 15 Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreCe Nad.: Sentieri - Steze Aktualne odd.: Chi c’6 c’e, 16.30 Naturalmente su Rete 4 Variete o svetu filma: Af-fetti speciali Aktualno: Es medicine... Dnevnik in vreme Nan.: ColombO Film: Quell’ uomo šara mio - Jersey Girl (kom., ZDA '92, i. J. Gertz, D. McDermot) Film: Amor vuol dire ge-losia (kom., It. '75, i. E. Montesano) Iz parlamenta 8 CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.35 10.55 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 16.30 18.30 20.00 20.30 21.00 23,25 0.10 1.10 1.40 2.10 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Jutranja oddaja o dobrem počutju: Vivere bene magazine Variete: Affare fatto Aktualno: Nonsolomoda Nan.: Robinsonovi, 12.30 Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Informativni tednik Metropolitan (vodi Benedetta Čorbi) Film: Starman (fant., ZDA '84, r. J. Carpenter, i. Jeff Bridges, K. Allen) Film: F.B.I. Agenti in sot-toveste (kom., ZDA '88, i. Rebecca De Mornay, Mary Gross) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti- zia Variete: La canzone del secolo (vodi P. Baudo) Aktualna odd.: Šali & Ta-bacchi - Potovanje po Italiji Nan.: New York Police Department Dnevnik Striscia la notizia Variete: Laboratorio 5 if)> ITAUA 1 |r Slovenijo 1 {r Slovenija 2 Nan.: Ocean Girl Napovedniki 0.50 Teletekst Otroški variete, vmes ri- Zgodbe iz školjke, 8.30 Vremenska panorama sanke, Ciao ciao mattina Nesrečniki (ris. nan.) Napovedniki Film: Scuola di Ninja Otroška oddaja Nostalgija z beatniki: Fa- (kom., ZDA '90, i. Wili Risana nan.: Don Kihot raoni (1. del) Egan, Kelly randall) Tedenski izbor: Razpoke Tedenski izbor: Otroška Šport, 12.25 Odprti stu- v Času: Slovenski miti in oddaja dio, 13.00 Šport legende, 10.15 Petka Nanizanka: Nash Bridges Risanke Nan.: Seinfeld (ZDA, 5. (14. epizoda) Aktualna odd.: Tempi ep.) B TV prodaja moderni Tednik B Euronews Nan.: Innamorati pazzi Dobrodošli doma ■ Teniski magazin Variete za najmlajse, vmes Poročila, vreme. Šport m SP v biatlonu: štafete, risanke Vremenska panorama ženske Nan.: Baywatch (i. David Tedenski izbor: Homo tu- SP v smučanju: ženski Hasselhofl) risticuš, 13.45 Prisluhni- slalom, 1. tek Odprti studio, 18.55 mo tišini, 14.15 Polnočni Videoring z Natalijo Šport studio klub Film: Varčevalni ukrepi Nan.: Plavolaska za očeta Film: Jenki na dvoru (dram., VB, r. Martyn (i. Patrick Duffy) 19.30 kralja Arturja (ZDA 1995, Friend, i. Peter Davison, Tata - Pozor na mamo (i. r. RL Thomas, i. Michael Timothy West) FranDrescher) York, Theresa Russell, SP v smučanju: ženski Variete: Sarabanda (vodi Nick Mancuso) slalom, 2. tek Enrico Papi) Pomp Trend, oddaja o modi in Nan.: VValker Texas Ran- Obzornik, vreme, Šport vizualni pop kulturi ger (i. Chuck Norris) Na vrtu. oddaja TV Mari- Sobotna noC Nan.: Highlander bor: Na vrtu Koncert: Billy Joel Inviato speciale Ozare Gitar Legend, rokomenta- Šport studio, Italija 1 Dokumentarna odd.: Ve- rec šport like romance 20. stol. Film: Fantasmi a Hol- Risanka lywood (kom., ZDA '87, Dnevnik, vreme, šport i. Jason Lively) Utrip Nan.: Don Tonino, 4.30 Sou bo šel Acapulco Heat Pajčevina Dokumentarna serija: Živali na filmskem platnu S TELE 4 Poročila, vreme, šport Sejemsko ogledalo TV nad.: In življenje teče dalje (VB, 6. del) [Tm 22.45 Dogodki in odmevi Film: Gresnica (ZDA Film 1992, r. Michael Svritzer, m Film: La donna del ritrat- i. Susan Lucci, Tim Mi C Koper to Matheson, M. Dudikoff) w Konjske dirke Na vrtu Zoom šport BBS Od A do Z Euronews . , Film: Delitto per delitto Gugalnica Film: Sotto controllo Pogovorimo se o... TV PRIMORKA SP v smučanju Program v slovenskem je- ® MONTECARLO , ziku Primorska kronika 16.30 Videostrani TV Dnevnik, vreme, šport Videospot dneva Jutri je nedelja 19.30, 22.45, 1.15 Dnev- Revija pevskih zborov Risanke: Shogun nik, 19.50 TMC Šport Brez šminke Odmev Nan.: Agencija Rockford, Glasb, odd.: Video Top SP v smučanju: moški 13.00 Ellery Queen Videostrani, misel dneva smuk Film: Vincitori e vinti Duhovna misel TV dnevnik, Odmev (dram., ZDA '61, i. S. 324 snemamo potop Rokomet: Evroliga Tracy, B. Lancaster) Narodno-zabavna glasba: Vsedanes - TV dnevnik SP v smučanju: ženski Veselo po naše, gostje slalom, 1. tek, 21.30 2. Bratje Poljanšek tek Skavti in jamboree (pogo- Aktualno: Giocamondo vor z Janezom Kobalom) Montanellijev tednik Film: La moglie e uguale "N Radio Trst A 7'°0.13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, l7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, V|Ties Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kro-j?ika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Country; '•15 Od Milj do Devina; 9.50 Made in ltaly; Ct 10 Koncert: Simf. orkester RJV Slovenija; 1.30 Filmi na ekranu; 11.45 Kantavtorji; 2 00 iz Rezije; 12.45 Soft mušic; 13.20 Gla-i a Po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 i Benečije; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val: Vo v živo; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in 9'osba; 17.50 Igra: Ta veseli dan ali Cefizelj 6 ženi (r. R. Sajko); 19.20 Napovednik. Radio Opčine ]l-30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, P '30. 18.30 Poročila v ital.;10.00 °V®r; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; ^■00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru ^akih 14 dni), prenos Jadranovih K°šarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) ^Sn7'30, 8'30'10'30- 14'30 Poročila; 12.30, 7nn ' Dnevnik; 6.05 Primorska poje; C|., Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agen-J:k® zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vre-9 On i-15 3obotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 'ngle, napoved; 9.15 Ne bojte se kla- sike; 10.50 -12.00 RK na obisku; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00- 19.00 Intervju; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 10.05 Kultura; 11.30 S knjižnega trga; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17,05 Mozaik; 18,15 Življenje kot izziv; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Besede, besede...; 22.00 Zrcalo dne- va; 22.30 Informativna odd; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje, 11.35 Obvestila; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.45 Cma kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba J. Webra: Mercur/ Rev: Koncert v studiu 2 TV Slovenija. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.30 V podvečer; 20.00 Filmska glasba - koncert Simfonikov RTV Slovenija; 22.15 Do polnoči; 23,50 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca; dnevno Radio Korotan: 2.00/10.00; Radio Agora 10.00-14.00/18.00- 2.00 (105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380. fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija<8)primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 20% Cena: 1.500 UT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE ‘{^2* 6 66 666 VREMENSKA SUKA Nad jugovzhodno Evropo je ciklonsko območje. S severozahodnimi vertovi priteka nad naše kraje hladen in vlažen zrak. 1010 6 aaipMM V 6 1020 08L0 STOCKHOLM VAH ° ^/.5 O KOBENHAVht . . -10^3 ° - HELSINKI -19/-« o. 'O s MOSKVA -7/-3 —LONDONo ^MSTERoD£V/3 BERLIfJ •,0/'1 VARŠAVA ’/'» 3,6 f - ' 66} 1030 1 LIZBONA 7/14 .o MADRID 1/10 o foBRUSEU o PARK +1* ^/5 DUNAJ -A/-4 ŽENEVA -5/1 Ei LJUBLJANA-»tl ° MILANO ‘ -6/9 " v' SS ' X SPLIT -/- 'X SPLIT -/- °SOFIJA 1/10 ,e\nRIMČ Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 Prt. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17.28. Dolžina dneva 10.18. rLUNINE MENE' Luna vzide ob 5.07 in zatone ob 14.38. wjr PLIMOVANJE Danes: ob 1.46 najnižje -8 cm, ob 7.29 najvišje 38 cm, ob 14.23 najnižje -54 cm, ob 21.01 najvišje 31 cm. Jutri: ob 2.23 najnižje -15 cm, ob 8.06 najvišje 43 cm, ob 14.51 najnižje -59 cm, ob 21.25 najvišje 38 cm. /^ill____'S MORJE Morje razgibano, temperatura morja 7,3 stopinj C. BIOPROGNOŽA Pri občutljivih ljudeh se bodo pojavljale manjše vremensko pogojene težave, ki se bodo kazale predvsem kot nerazpoloženost, težave s koncentracijo in slabša delovna storilnost. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m -2 2000 m °C -11 1000 m -6 2500 m -13 1500 m -11 2864 m -15 r _ . sreč VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT1- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA A 'l DANES TRBIŽ CELOVEC O -10/-3 GRADEC -5/-2 /X s o*12'-4 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -9/-2 CEDAD-^n^ ^5 O -3/3 O KRANJ OVIDEM •3/3 GORICA -1/4 O S. GRADEC -8/-2 \ RIBOR v-5/-2 o PTUJ CEUE ^ 0"7,'2f/Vš— V- ;,v." * ^ ^N. GORICA-1/4 "o ° N. MESTO -5/-2 O Danes bo oblačno, predvsem v vzhodni Sloveniji bo rahlo snežilo. Zaradi severnega vetra bodo nastajali zameti. SOSEDNJE POKRAJINE: Pretežno oblačno bo. Vzhodno od nas bo snežilo. Ob Jadranu bo pihala burja, v Panonski nižini pa severni veter. JUTRI 0 GRADEC -5/.1