Poštnina plačana v gotovlnl takaja v pondeljck in petek popoldne. Stane mesečno Din 7' — , za inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jtova Sßoba Cena 1 Diu Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po taiifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V teksfncm delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Stev. 65. Celje, petek 14. avgusta 1931. ¦-------------------------------------------------------------------------------------------¦—.—^^— Naša zunanja trgovina v letu 1931. Pred kratkim so izšli uradni podatki o izvozu in uvozu Jugoshivije v prvi letošnji polovici. Kakor je bilo pri- čakovati že iz podatkov za posamezne mesece, izkazuje naša zunanja trgo- vina napram prvi lanski polovici ve- liko nazadovanje. lzvoz je padel od 2,433.000 ton na 1,631.000 ton ali sko- raj za 33 odstotkov, za tretjino ; po vrednosti pa od 3362 milijonov na 2316 milijonov Din ali za več kot 31 odstotkov. Uvoz je tudi padel, pa ne tako zelo; po tonah od 733.000 na 562.000 ali za 23*3 odstotkov, po vrednosti od 3478 milijonov Din na 2582 milijonov ali za 25.8 odstotkov. Številke nam tudi pravijo, da je bila zunanja trgovina Jugoslavije letos in lani močno pasivna. Nazadovanje zunanje trgovine pa ni omejeno samo na Jugoslavijo ; to je !etos splošen pojav v zunanji trgovini evropskih držav, od največje do naj- rnanjše. Isto opazimo tudi pri Zedi- njenih državah Severne Amerike, zlasti pri njih izvozu. Ne gre samo za padce v vrednosti, temveč tudi za kvantiteto samo. Kriza konzuma in prodaje se močno javlja. Brez dvoma je, da k nazado- vanju konzuma in prodaje mnogo pri- Pomore ogromna 20 milijonska armada Drezposelnih ter najmanj še enkrat tako velika množica onih, ki dobivajo podporo. Sploh v tern pogledu mnogo vplivajo bistveno izpremenjene pri- dobninske razmere. Sicer se od marsikatere strani pro- rokuje v doglednem času Dojemanje depresije in zboljšanje konjunkture, a priznati se mora vseeno, da so do- sedauji popolni neuspehi poslov za novo in boljšo organizacijo svetovnega gospodarskega sodelovanja držav tudi mnogo prjpomogli do krize medna- redne zunanje trgovine. Nagib k go- spodarskemu Poživljenju evropskih dr- žav, zlasti še v ZUnanji tfgovf se more pričakovati, čeprav morda le v skromni izmeri, od sedanjih poskusov nove finančne organizacije v Evropi (dovolitev kreditov evropskim državam itd.). Odločen nastop jugo- slovenskih železničarjev proti atentatom na vlake Centralna uprava Udruženja jugo- slovenskih nacijonalnih železničarjev in brodarjev je imela 8. in 9. t. m. ple- arno sejo, na kateri so razpravljali Vseh vprašanjih, ki so ostala ne- (kon a> Posebno ° onJh P° kongresu centra^e"*'"0'"0^ in Predstavkah met. Mintoe7Ve ministrstvu 2a P™" vedno pok«al doh Pr°met je kak°s možnosti ugodi up™'i, * V meJah železniiariev, lu^TZ , *!!"" .... , , v resoluciji in predstavkah centralnega odbora v po- gledu zakona o prometnem osobju, pravilnika o postranskih dohodkih čla- narine ter uredbe o organizaciji mini- strstva za promet, posebno glede de- lavskega in pomožnega osobja. Cen- tralni odbor z gnusom obsoja zločince, ki so izvrSili atentate na naše vlake ter izjavlja sožalje nedolžnim žrtvam. Minister ?a promet je železničarje po- zval, da s svoje strani in po svoji ini- cijativi organizirajo akcijo in napravijo ukrepe v svrho varnosti potnikov in ugleda Železnic. Centraini odbor je po- zval vse Clane, da po.svetijo čim večjo pažnjo tako v službi kakor izven nje temu delu ter s svojim delovanjem opravičijo in ohranijo dobri glas, ki so si ga ustvarili. Po seji centralne uprave jugoslo- venskih železničarjev in brodarjev je izdala uprava tale komunike: Trideset tisoč jugoslovenskih želez- ničarjev in brodarjev, organiziranih v Udruienju nacijonalnih železničarjev in brodarjev, z največjim studom obsoja početje ogabnih atentatorjev na vlake, ki postavljajo v sosednjih državah pe- klenske stroje v mednarodne vagone. Jugoslovenski nacijonalni železničarji in brodarji izražajo sožalje nedolžnim žrtvam zločina ter prisegajo svojemu kralju in domovini, da bodo kot vestni čuvarji z vsemi silami bdeli nad ži- vljenjem potnikov. Ker so peklenski Leto XIII. za pranje pcula stroji prišli v vlake izven mej naše kraljevine, smo prisiljeni apelirati na vest naših tovarišev v sosednjih dr- žavah, da tudi oni z bdečo pazljivostjo preprečijo vandalske napade na ne- dolžno življenje potnikov ter da s tem ohranijo dosedanji ugled in dobro ime železniČarskega stanu. DOMAČE VEiri d Konferenca o železniakih aten- tatih v Jugoslavs». V torek 11. t. m. se je vršiia v Curihu konferenca za- stopnikov jugoslovenskih, francoskih, nemških, avstrijskih, madžarskih, če- škoslovaških in švicarskih železnic, na kateri so razpravljali o pritožbi Jugo- slavije zaradi zadnjih atentatov na vlake v Jutfoslavjji. Konferenca je odo- brila stališče Jugoslavije in sklenila poostritev kontrole, tako, da bo rno- goče že v kratkem zopet uvesti di- rektne vozove v Jugoslavs. d Justifikaclja v Beogradu. V torek 11. t. m. ob V2 5- zjutraj je bila na dvo- rišču uprave grada v Beogradu iz- vršena smrtna obsodba nad Ivanom Rosičem, ki je bil zaradi umora žu- pana Beriča v Novi Gradiški obsojen od državnega sodišča na smrt na ve- Salih. Drugi obsojenec, Ivan Ljevakovič, slarejši je bil pomiloščen in smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo. d Kmetljske razstave v Celiu, Kra- nju, Krškem !n Murskl Sobotl. Ker so dosedanje kmetijske razstave ro- dile najlepše sadove, je kmetijski mi- nister v soglasju s predsednikom vla- de sklenil, da se še v letu 1931. pri- rede kmetijske razstave pcljedelskih, sočivnih, vinogradniSkih in sadnih pri- delkov. Na teh razstavah se bodo po- deljevale tudi nagrade. V dravski ba- novini se bodo vršile te razstave v Celju, Kranju, Krškem in Murski So- boti. V teh krajih bodo dobili odbori za prireditev razstave preko banske uprave za vsako razstavo po 15000 Din podpore, ki jo bodo smeli pora- blti izključno za diplome, ki se bodo podelile kot nagrada razstavtjalcem, ki jih bo predlagal razsodiSčni odbor. Pri- rediteljski odbori se bodo organizirali po navodilih banske uprave bodisi po sreskih načelnikih ali pa po kmetijskih rt-ferentih. d Sadjarska sestanka pri Veliki Nedeljl in Sv. Lenartu. V nedelju 2. avgusta se je vršil velik sadiarski sestanek pri Veliki Nedelji, minulo ne- doljo pa pri Sv. Lenartu. Udeležba je bila ogromna. Predaval je predsednik Društva sadnih trgovcev za dravsko banovino v Mariboru, g. Rudolf Pevec iz Ormoža, ki je žel za svoja stvarna izvajanja vsestransko priznanje. Vse- bina govora je bil pouk sadjarjev 0 določenih vrstah, kako se poprijeti sadjarstva, gojiti prave vrste, ki jih zahteva svetovna trgovina, dokazoval je sadjarjem glede novega pravilnika za izvoz sadja, da naj tudi sadjar stori svojo dolžnost, da bo naše sadje pri- dobilo odnosno obdržalo sloves v sve- tovni trgovini kakor si ga zasluži. Ne- katera izvajanja so poslušalce ganila do solz in tako je le lepo zborovanje zakljLičil s pozivom na sadjarje in mladino, da se poprime edine Se plo- donosne panoge sadjarstva, ki je v dobrobit sadjarju, za okraj okras, za občino dohodek in za državo napredek. Z zahvülo so se sad/arji poslavljaJi od predavatefja s pro.*5njo, da jih zopet krnafii posed". Taka zborovanja so velike važnosti za ves okraj, oscbito pa za kmetovalce sadjarje. Tako je društvo priredilo v 3 mesecih celo vrsto važnih sadjarskih shodov in po- kazalo, kako se mora iti sadjarjem s stvarnim poukom na roko in jim do- kazati, da je priše! čas, ko mora sadjar odbijati svetovno konkurenco, iti roko v roki, ramo ob rami za boljäo bo- dočnost in po možnosti omiliti soci- jalno bedo. Idimo brez predsodkov skupno na pomoč krnečkemu sadjarju! d Konkurzi In prisilne poravnave v juHju. Po uradni objavi splošne dr- žavne statistike predsedništva mini- strskega sveta je .bilo v juliju otvor- jenih v vsej dr2avi 49 konkurzov in 55 prisilnih poravnav izven konkurza, mecl temi je bilo v dravski banovini 5 konkurzov in 7 prisilnih poravnav. Največ konkurzov in prisilnih po- ravnav je bi!o v dunavski in savski banovini. d TujskI promet v Splltu. Do konca julija je posetilo Split 24.540 tujcev, od teh 14.524 naših državljanov. Vra- čunani so tudi izletniki Jadranske Straže iz Skoplja in Zagreba, udele- Ženci sokolskega zleta in razne Solske ekskurzije. Iz inozemstva je bilo letos največ Čehov, lani pa Nemcev. Lani ie bilo v prvih 7 mesecih v Splitu 22.150 tujcev, kar priča, da je letos tujski promet nekoliko napredoval. d Cepljenje zoper steklino. Po se- daj v naši državi veljavnih predpisih je obvezno za vse osebe, ki jih je po- škbdavala stekla ali glede stekline sum- Ijiva žival, da se dajo cepiti zoper to strašno in po izbruhu neozdravljivo kužno bolezen. Vsaka oseba, katero so poškodovale stekle ali stekline sum- Ijive živali, se mora takoj prijaviti ob- Čini; vse nadaljnje pa potem odredijo pristojna občinska oblast odnosno po- klicani zdravnik in veterinar. V našihi krajih se pošiljajo poSkodovanci v hi- gijenske zavode banske uprave, kjer se cepijo na antirabičnih oddelkih po najmodernejžem načinu brez vsake ne- varnosti in posebnih težav oziroma se prepusti cepljenje tudi za to določene- mu zdravniku. StroSke za to cepljenje plača za državne in banovinske urad- nike država odnosno banovina; za si- romašne državljane plačujejo samo- stojne oziroma zdravstvene občine, za uČence srednjih šol fondi za zdravstve- no zaščito, uradi za ožje rodbine, za vojake in častnike pa vojaštvo. Občine kakor tudi privatne poškodovane ose- be imajo pravico zahtevati povračilo stroškov od lastnika živali, ki so pri- 7.adele poškodbo. Potne stroške za si- romašne državljane plačuje občina, pre- možne osebe pa plačujejo same te stro- ške, toda občine in vsakdo lahko za- hteva povračilo od lastnika živali po ptedpisih občega državljanskega zako- na. Vse drugo je določeno v Pravilni- ku 0 cepljenju zoper steklino v Služ- benem listu z dne 30. aprila t. 1. d Dunajska vremenska napoved za petek 14. avgusta: V zapadni Avstriji dokaj jasno, na vzhodu in jugu značaj vremena nesiguren, najbrž zaenkrat še močnejše pooblačenje in ponekod padavine z izboijSanjem v teku jutrišnjega dne. Celje in okolica Proslava lOletnice vladanja Nj.VeL kralja Aleksandra I. (Razglas) Hišnc posestnike vabim, da v proslavo lOletnega vladar- skega jubileja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. dne 17. t. m. okrase svoje domove z držav- nimi zastavami. Mestno načelstvo Celje, dne 13. avgusta 1931. Mestni načelnik: dr. Goričan s. r. Svečana proslava lOletnega vladarjevega jubileja v Celju V pondeljek 17. t. m., na dan lOletnice vladanja Nj. Vel. kra- lja Aleksandra I., se bo vršila ob 8. zjutraj slovesna maša in Te Deum v župni cerkvi, ob 20.30 bo bakljada po mestu s sodelovanjem celjskih in okoli- ških narodnih društev, od 21. do 22. pa koncert celjske že- leznicarske godbß na Krekovem , trgu Pozivamo prebivalstvo, da v pondeljek zvečer okrasi in iluminira okna. St ran 2. »Nova Doba« 14. VIII. 1931. Štev. 65. c Mestna občina celjska narn spo- roča, da bo v proslavo lOletnice vla- danja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. razdelila med najbednejše v mestu Celju 10.000 Din. c Kolonlje celjskega »Kola« v Ba- karcu. V nedeljo 16. avgusta se od pelje iz Celja v Bak-arac četrta kolo nija ki ostane na morju do-6. septern- bra. Za to kolonijo je še nekaj mest prostih, ker je odpadlo nekaj koloni- stov zaradi ponavljalnih in sprejemnih izpitov. Vsled tega je mogoče, da gre- do oni, ki so se javili za peto kolo- lonijo, že v četrto. Za peto kolonijo bo najbrž premalo prijav, zato ni gotovo, ali se bo sploh prired-la. Zadnji Čas za prijavo k četrti koloniji pa je so- bota 15. avgusta. Prijave sprejema ga. Milka Jerinova, Celje, Kralja Petra c. 16 ustmeno in pismeno. — »Kolo« v Celju. c Četrta kolonlja Kola jug. sester v Celju odpotuje v nedeljo 16. avgu- sta ob 19.27, tretja se pa vrne v pon- deljek ob 20 20. Starši naj vračajoče se sprejmejo na postaji. c S celjske gimn^zlje. Dijaki drž. realne gimnszije v Celju, ki delajo popravne izpite v septemberskem ro- ku, se morajo javiti k izpitom v pon deljek 24. t. m. ob 8. zjutraj. Šolsko leto se prične v torek \. septernbra z vpisovanjem. Sprejemni izpiti za I. raz- red bodo 28. in 29. t. m. vsakikrat ob 8. zjutraj. Prošnje naj se vlagajo do četrtka 27. t. m. N'zji in višji tečajni izpiti se bodo pričeli v pondeljek 31. t. m. ob 8. zjutraj- V soboto 12. septem bra bo otvoritvena služba božja, redni pouk se bo pričel v pondeljek 14. septem- bra. c Tujska sezona v Celju je v pol- nem razmahu. Kakor vsako leto, je prispelo tudi letos v Celje mnogo le toviščarjev, vcčinoma iz Vojvodine, Sr- bije, Bosne in Avstrije. c Hmeljske oblralke potujejo vsak dan v večjih skupinah iz raznih kra jev preko Olja v Savinjsko dolino. Število obiraik je letos manjše nego prejšnia leta. c Gradbeno gibanje v Medlogu. Tvrdka Persil namerava v Medlogu zgraditi tovarno pralnih sredstev, ve- leposestnik in miinar g. Miha Jo5t pa bo svoj nedavno pogoreli it, 1 in v Medlogu na novo sezida!, modemizral in povečal c Legltimacije za Ijubljanski iesen- ski velesejem se dobijo pri Oremiju trgovcev v CeljU, Razlagova ulica 8 c Gianni oddelek finančne kon trole v Celju se v nedeljo 16. t. m preseli iz dosedaniih prostorov v po- slopju Hranilnice dravske bänovine na Cankarjevi cesti 11 v poslopje Gre- mija trgovcev v Celju, Razlagova ul. 8. Opozarjamo občinstvo na to preselitev. c Važno za telefonske naročnike. Podpisani gremij je naprošen, naj bi priporcčal trizovstvu knjigo, ki jo je izdal g. dr. Joško L^bar, svetnik pri dravski direkciji pošte in telegr?fd v Ljubljani, t. j. »Pravilnik o telefonski službi v hotranjem protnetu kraljevine Jugoslavije«. Knjiga vsebuje vse važne določbe, ki se tičejo vsakega telefon- skega naročnika. Zlasti važna so po- jasnila glede telefonskih naročil, insta- lacijskih pristojbin, pritožb itd. Ker je ta knjižnica, ki stane 30 D n, koristna vsakemu telefonskemu naročniku, po- sebno z ozirom na številne pritožbe, kl jih prejcmamo od članov o težko- čah, ki se pojavljajo v telefonskem pro- metu, jo gremij najtopleje priporoča in vabi člane, telefonske naročnike, da si jo nabavijo. Knjiga se naroča pri iz- dajatelju. — Načelstvo Sreskega gre- mtja trgovcev v Celju. c Opozorllo sadnlm trgovcem. Sre- ski gremij trgovcev v Celju opozarja vse člane, ki se bavijo z izvozom sadja, da si pravočasno preskrbijo overenje za izvoz svežega sadja, ki ga dobijo pri centralni komisiji o kontroli sve- 2ega sadja za izvoz pri nrnistrstvu Fri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinali v kolkih, uricdc (Hexenschuss) se nporablja navavna »Franc Jožefova« voda v. velikim prido-m pri vsakdanjem iz- pii-anju prebavnega kanala. Univer- zitetnc kliniko izprif ujejo, da je »Franc Jcžefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi iz- borrio eistilno srods'tvo ža želodec in črcva. »Trane Jožefova« grenčica si: dobi v vseh lckarnah, droge'rijah in spccerijskih trgovinah. trgovine in indüstrije v Beogradu. — ProSnji, ki mora biti kolkovana s 25 Din, morajo priložiti potrdilo o sodni protokolaciji tvrdke in navesti bivali- šče podjetja ter obrtne podaike, kakor tudi vrsto sadja, ki ga namc-ravajo iz važati. Ker stopi pravilnik o kontroli svežega sadja za izvoz v veljavo 12. sepiembra t. I., priporočamo, da inte- resenti pošljejo prošnje s prilogami na DruStvo sadnih trgovcev dravske ba- novine v Mariboru, ki bo odposlalo v najkrajšem Času posebno deputacijo k centralni kcmisiji v Beograd, da na licu mesta izposluie interesentom po- trebna overenja. Člani dobijo potrebne informacije, ki so v zvezi s tem pra- vilnikom, v tajništvu gremij?, kamor se naj osebno obrnejo. c Uprava Mestnega kina v Celju sporoča na razna vpraSanja, da bo za- radi Iepe vremenske prognoze otvorila šele po 15. avgu.stu. Dan otvoritve bo pravočasno javljen. Uprava Mestnega kina je v zadnjern času renovirala dvo- rano in modernizirala filmske aparate in zvočno aparaturo, tako da se eedaj lahko kosa z najboljšimi z^očnimi ki- nopodjttji. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: v pondeljek 10. t. m. 71 letni klepar Anton Cizelj z Vranskega, v sredo 12 t. rn. pa 90 letni občinsk; revež Matevž Horjak izRniikih toplic in 45 letni Ivan GerSak iz Lipe pri Teliarju, delavec v železarni v Štorah. V torek 11. t. m. je urnrU v Zavodni pri Celju (Cesta na grsd) v stsrosti 59 let vdova po davčnem upravitelju ga. Terezija Stiplovškovn, v sredo 12. t. m. pa na Lopati 61 letni po- sestnik Jožef Cocej. N. p. v m ! c MontaŽa hlšrslh vodomerov. Mesino raČelstvo v Celju tazgla«5a : Na podlagi sklepa občinskega sveta začne instalacijsko podjetje Franjo Dolžan v prihodnjih dneh montirati hišne vodo- mero. Ker je tako v javnem interesu, kakor tudi v interesu hišnih posestni- kov, da se vrši instalacija čim naj- hitreje in nf-moteno, se vabijo vsi hišni posestniki, da instalacijskega o- sobja ne ovirajo *pri vršitvi del, temveč da osobje po možnosti podpirajo. Pred vsem naj puste hišni posestniki očistiti vse dohode do mest, kjer je vpeljan v poslopje glavni vod, kakor tudi vsa mesta. kjer bodo napravljen! jaški za števce. Oiobje, ki je za vršittv insta- lacijskih del upravičeno, se bo izkaza!o z legitimacijami, izdanimi od mestnega načelstva. c Izgubijeno in najdeno. V torek 11. t. m. je bil na posi od Kralja Petra ceste do Prešernove ulice i/gubljen okrog 300 Din vreden črn čipkast p!et, dolg približno 3 metre, istega dne pa je bila v mestu najdena sejalka za bencin. c Nočno lekarnlSko službo ima od sobote 15. t. m. do vštetfg.-* petka 2!. t m. lekarna »Pri orlu« na GUvnem trgu. c Gasiino društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 16. t. m. do vStete sobote 22. t. m. I vod pod poveljstvom g. E. Berne. 50 praznih kartonov (Lagerkartons) v velikosti ca 45x32x20 se kupi. Ponudbe na tvrdko Kramar & Mislej, Celje. Vzajemna zavarovalsiica v Ljubljani tem potom javlja, da je f)overila vodstvo svoje podružnice v Celju gospociu Alojziju Mihelčiču županticeljske okolice in posestniku Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani Pudpisani som prevzel vodstvo podružnice V z a i e rn n e zavarovalnice v C e 1 j u ter se p r i p o r o č a m cenjenemu o b č i n s t v u M i h e ! c i c A I o j z i j ž ii pan celjske okolice in posestnik Nesreče in nezgode 16 letni pekovski vajenec Anton Ko- šek iz Cdja (Gosposka u). 3) si je 11. t. m pri rezanju kruha odrezal ka- zalc-c leve roke. 20 letni mesars'zid tekem veliko zanimanje. Društvu »Bo- rut«, ki si je z lastnimi žrtvami ure- dilo nogometno igrišče in ki priredi v soboto »sportni dan«, je le čestitati. Vsi prirediielji sporta so vabljeni k pri- reditvi. Dopisi Sport Sportni dan v Gotovljah Gotovlje, 13. avgusta. V soboto 15. t. m. se vrSi v Gotov- ljah sportni dan s s! (A r^ fl> N< a> 3 •1 O o< 3 z © m ö o DO pa James Oliver Curwood: 40 Podarjeni obraz Roman Poslovenil Boris l?ili toršič »No vein, kaj jo bilo med Šan-Tungom in McDo- ¦welloni, torla McDowoll jo bil i-esiio v skrbeh za vas. *yu<-U jaz sein. Saj bi ruidva prav tako požteno in na- raynost govorila, gospodiöna Kirkstonova. Nekaj er|ilega je v deželi Danski, Ce imata opravka dva T:lo- yfr a>, kakor ste vi in Šan-Tung. In vi imatc z njim razne opravke Tega Re inorete tajiti obiskali stc t '\ hRi"?1 Pozno v noCi v nJcS°Yi hiši- On J° bil v iej i lsi, ko sem vas prvič obiskal. Še več — on je tudi zdaj v vaSi hiSi.« OdskoCiia je, kakor bi . ¦ hi[ laril g tjo v obraz. »Ne, ne, noi,, ^ i .-i •. ,, ¦ ... •„ . v e!<< Je vzkliknila. »Zdaj ga ni tu! .Prisezem vam, da ga ni tu!« »Kako naj vam verjamem*« jo odvrnil Keith. »McDowellu niste povedali resnice. Vse storite, kar jo v .vaših rnoCeh, da skrijete resnico. Dobi-o vom, da jo vse zaradi San-Tunga. Zakaj noki? Prihajain k vam, da bi stopil na vaše mesto, da bi vam pomagal Tudi McDowell bi dal vse za vas. in prav za to mo- rava vse jasno videti. Gospodična Kirkstonova, ali ljubite Kitajca?« Vedel je, da je lo vprašanje psovka. Vodel je tudi, kako bo učinkovala. Na dekletovih bledih licili sla se nenadoma poka/ala. dva Žarofia VroC-a niadcža, kakor bi ju bil nenadoma narisal slikai-jev čopič Oči so ji zažarele. Ne da bi bila obrnila zai'eci pogled z njegovega obraza, je pokaz.ila na gredo pred gr- mičevjem; ubit slepec je lcžal tarn na inokri zemlji. »Gnusi se mi — kakor tale!« je rekla. Njcgove oči so spet poiskale njene. »Potem se vrsti vse okrog- nekega vzroka, ki ga poznate samo vi in San-Tung in iz tega vzroka se mu liočete sami prodati... ali pa ste se mu že predali.« To ni bilo vprašanje, to je bila obdolžitev. Videl je, kako je ginila rdečica z njenih lie; tako je zlezla skupaj, kakor bi bila izgubila hrbteuico, glava so ji je pobesila na prsi in poCasi je prikiinala. »Da, sama so mu hočcm prodati.« To čudno priznanje ga. je tako presenetilo, da je onomel. Dekle pa se je med tern spet zavedlo. Njene naslednje besede so ga še bolj začudile: »Priznala sem vam toliko, ker vem, da me ne boste izdali. Samo zato sem prišla v kladaro, da bi vas prosila, da bi mi pomagali iznialiciti povest, ki bi MoDowclla pomirila. Saj ste vendar rekli, da mi hočete pomagati? Ali boste svojo obljubo držali?« Še zmeraj je molčal in ona je nadaljevala. »Na vašo pomoč sem računala. McDowell nekaj sumi, nezaupljiv je, vendar pa ne sine ničosar gotovega zvedeti. Morale mi pri tern pomagati. Samo gtiri- najst dni ali tii tednc. Potem se bo zgodilo marsi- kaj, in takrat mi bo spet vorjel. Ali :me razumete?« »Mislim, da vas razuniom.v je odvrnil Keith. ¦>>c< nipne z.ihtevate, da delam slepo po vaSih navoctim. ne da bi vedel, zakaj to delam, ne da bi mogel sluriti kaj ve5, kflkor to, da se nameravate za neko neznano in tajinstveno ceno San-Tungu prodati. Od mene za- htcvate, da pokrijem to nečedno kupčijo, da vam dam potuho, da natresem peska v oCi možu, ki s svo- jim budnim nezaupanjöm otežuje uresničenje to kupčije. Ce ne bi sumil v zdravje vaše pameti, bi vam rekel, da je vaš namen smešon in neizvedljiv. Kor pa sem skoraj prepričan, da ste izgubili urn, sc mi zdi vaša ponudba nekam žalostna. Že preden jo vzameva v pretres, mi morate povedati, zakaj se ho- čcte prodati Šan-Tungu in za kaksno cono.« Njen obraz je bil mrtvaško bel, toda spet pdpol- noma miren. Samo roke so ji podrhtevale. Videl je, kako jih je skušala skriti prod njim in žal mu je bilo J za njo. 1 »Potem vas nočem več nadleg-ovati,« je rekla, »iega. vam na noben način ne rnorem reči. Ali lahko racunam na vas, da boste cbdržali zase to, kar sem vam zaupata? Morda sem bila preveč odkrita z vami. Kar me jo .dovedlo do tega, je vzrok, ki prav za prav ni noben vzrok. Zaupala sem vam, kci- ste bili skupaj z Johnom Kcitliom. John Keith jo bil mož, ki bi mi bil pomagal.« »In zakaj John Keith? Kako bi vam bil on po- magal?« Odkimala je. »Če bi vam povedala to, bi vam od- govorila tu«li nn. v[)i-ašnnja, ki moram o njih mo'I- čati.« Stal jo ncprcmagljivi zaprcki nasproii. Vedel je, da jo zanian poskuša pregovoriti. Nova niisol mu jo ginila v glavo. Ukazovala mu je ta misol. Uspeh bo opraviCil sredstvo. Stisnil je pesti in si vsilil v obraz mračen, mašCevanja željan obraz. »Cujto,« je potom vzkliknil in jo napadel. »vi grate svojo igro in jaz igram svojo. Morda sva oba preveč samosvoja in ižčeva samo prednosti zase, ne da bi mis lila na drugega. Ce mi hočete pomagati. bom tudi jaz vam pomagal.« Stran 4. »Nova Doba« 14. VIII. 1931. Štev. 65. Jos. Pukl trgovina pisalnih strojev _ C el j e —^ Naznanjam cenj. strankam, da sem prevzel zastopstvo Atlantic Typewriter in Triumf Werke A. G., Nürnberg ter se prese I i I v Gosposko ul. 24 Priporočam se tudi nadalje za popravila in čiščenje pisalnih strojev. Vsa naročila se bodo izvršila točno in po ceni. Prevzamem tudi vsa pisarniška dela po nizki ceni. Nadalje oddajam v lokalu pisalne stroje začetnikom in osebam, ki se želijo v strojepisju izpopolniti. Učenca s primerno šolsko naobrazbo, uka- željnega, od poštenih staršev, iz celjske okolice sprejme kolonijalna in delika- tesna trgovina Anton Fazarinc, Celje Naks Zabukosek krojaški mojster, Celje Zaloga najnovejšega angleškega blaga PriporoČa se cenj. občinstvu. 5 Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM ICupuije in pro- daja devise ira valute. Podružnici Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o~ brestovanje. Nagrobni venci trakovi in vse žalne potrebščine ter velika zaloga mrtvaikih krst Franc Karbeutz manufakturna in modna trgovina Celje, Kralja Petra c. 3. Otroške vozičke v znatno povečani izbiri nudi po kon- kurenčnih cenah Kramar & Mislej, Celje. Tvrdka FR. STRUPI v Celju nudi ceujenemu občinstvu kozarce za vlaganje in vkuhavanje sadja v vseh oblikah in velikostih, apa- rate in toploraerc svetovne znamke REX po to- varniških cenah. - Hkrati priporoča svojo bogato zalogo stekla in porcelana, prvovrstnih čeških šip, zrcal, svctiljk, podob in okvirjcv. Cene nizke, postrežba točna in solidna. Vinho KuhovEc. obi. honces.niEstni tesarshi mojster na Laui nni PdIiiI izvršuje vsakovrstna tcsarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |J 11 Uuljll hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ^ÄS?" Cenj občinstvo vljudno opozarjam, da imam v svoji hiSi v CELJU, KHÄLJÄ PETHÄ c. 37 Prepričajte se! lastno mesarijo, prekajevalnico in gosiilno pri „Jelenn" z izborno kuhinjo. Ccne konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča fosip Gorenlak. Franjo DolžanZaQL!L kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. — Cene zmerne. ^^ggggggK^Kgm^ Postrexb« t o L n a in solidna! Za vcsclice priporočamo Serpentine ^^M Papirnote hrožnihe Lompiione Wl Papirnote seruijete *****^ Vstopnice i. t. d. KN1IRQRNQ in ueletnpina s papirjem BorlČOI» I LCShOUSCH, CclJE Maribor, Soštanj Vsakovrsten sir, salamo, sardine in razne druge konzerve, malinovec, oranžado, mineralne vode vedno sveže v zalogi nudi IVAN RAVNIKAR, CELJE Javna zahvala Upravni odbor Oblastne zadruge za poljedelski kredit v Čupriji pošilja s svoie prve seje po tragični smrti svojega dragega in nepozabnega direktorja Janka Lešničarja toplo zahvalo vsem udeležencem na njegovem pogrebu, zlasti vsem društvom in korporacijam, ki so ga korporativno spremile do poslednjega doma in s tern izkazale veliko cast tej upravi in vsemu našemu zadružniStvu, ki je Janka vklesalo globoko v svojo dušo, ker je v kratkem času svojega dela na čelu te zadruge storil mnogo za naše zadružništvo. Zlasti smo hvaležni slovenskim javnim glasilom za članke in osmrtnice ob njegovi smrti. Upravni odbor Oblastne zadruge za poljedelski kredit v Čupriji Zahvala Ob priliki težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega nepozabnega soproga in brata, gospoda Aleksandra Loibnerja se najprisrčnejSe zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tople izraze sožalja, dalje cast, duhovščini za spremstvo, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so spremili dragfga pokojnika na njegovi zadnji poti. Srčna livala vsem — pokojnika pa ohranimo v trajnem spominu I Celje — Llsce, 12. avgusta 1931. Globoko žalujoča soproga in sorodniki KMETSKA POSOJILNICA Y CELJU regist>»ovana zadruga z neomejeno zaveio Pisarna v Presernovi uüci S Hranilne vloge obrestufe do 6-8 % cistlli, t>rez renlnega davKa. Pri naložbl Din 50*- 30 dobi nabiralnik na dorn. Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »NovVDobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. -- Oba v Celju.