Posamezna številka 10 vinarjev.
SlEY. 216,	V L!oBM v sredo. 23. sabori 19(4.
Leto M
Velja po poŠti: =s Za oelo leto napre] . . K 26 — sa en meseo „ . , „ 2*20 sa Remčijo oeloletno . „ 29-— sa ostalo inozemstvo . „ 35' —
V Ljubljani na dom:
Za eelo le o naprej . . K 24 — z& en meieo „ . . „ 2 — T upravi prejemali mesečno „ 1*70
S5 Sobotna izdaja: —
sa eeto leto........ V—
sa Nemčl|o oeloletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. „ 12'—
Iuserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 t za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren popnsU
Poročna oznailli, Mmli. osmrtnice iti:
enostolpna pc.Jtvrsta po 2Jvla.
■■ 1 Poslano: , i
enostolpna petitvrsta po 40 vla.
Izbaja vsak dan, lzvzomšl ne« deljo ln praznike, ob 5. nrl pop.
Bedna letna priloga Vozni reS.
Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/1II. Rokopisi se ne vr?č»|o; nelrankiiana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 24. =
Političen list m slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Hačtra poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188.
.J.K.: mladi Islam u
Med indijskimi moslimi se Siri pan-tslamsko gibanje, tako nam poročajo listi in govore, da je liipatam že izbruhnil upor. Kdor je zasledoval zadnja leta, kako silno se je razburjaj moclimski svet, bi se temu ne čudil. Apatični indolentri oricntalcc se je oživil; kisrnet mu več ne more ohraniti srčnega miru; v mladem ognju kipi kvižku branit svoja izročila. PovcoJ tako med Arabci in Kurdi, Turki in Anatolci; tudi v Indiji. Anglež jih ima sicer tam med 62 — po nekaterih celo 70 — milijoni nekaj dobljenih popolnoma zase, ki gredo slepo za njim, ki verjamejo, da se jim ne kaže brigati za ljudi, ki so jim samo po veri enaki, po rodu in po domovini pa popolnoma različni od njih, da je neumno premišljati o us-odi turške države, Libije, Maroka, nego naj jim bo dovolj, da uživajo pod turškega kralja — indijskega cesarja mogočnim žeziom popolno svobodo in močno varstvo. Sebične, duševno lene, ko-modne na t ure so pač povsod enake na Štajerskem, v Koroianu in v Indiji. Voditelja te zmerne stranke sta S a i d Emir Ali K h a n , ki je dosegal za svojo zmernost tajno svetni štvo, in A g a K h a n.
Ni pa dvojbe, da ima ta stranka Is manjšino za seboj. 'Mladi moslimi« so či i, .agiLni, pogumni. Eden prvih mod njimi j a M o h a m e d Ali, urednik mlaiomoslim-skega glasila »Pomrade« v De'hi. Z v&g vperno razširja svojo .organizacijo društvo i luienom »k a. s b i n i služabniki« (kosba ali kaabra — črni ka-Boo v Mehi), lu goji' odkrito zvezo vseli inoGJtnov, ali kakor sam pravi patriotom, ki sega preko Indije povsod, kjer bivalo Muhame-dovi učenci.
Nailožje pogledamo v dušo mladega moslimi, čc ga pustimo samega do besede. Dne li. novembra 1513 je imel Mohamed Ali o nvadera gibanju govor uri banketu I sla mi c 3'>ciety v Londonu. Angležem je govoril; zato je moral marsikaj zaviti, toda že iz tega, kar je povedal, nam je odkrito srce njegovo in njegove stranke. Evo nekaj odlomkov:
»Nikdar v celi zgodovini Wama niso imeli muhamedanci prestati tcliho nesreč, kolikor jih zdaj zadevajo. Komaj je začela Turčjja urejati svoje reči, se ie Bulgarija že uorla, da noče niti po imenu več biti vazalka Otomanom in je izsilila, da nc ie vzhodna Rumeaja prik1.opila novemu kraljestvu. Ob tistem času je AvstrO-Ogrska anektirala dve turški pokrajini Bosno in Hercegovino. V nekem drugem delu mo-sllmskega sveta so poizkusili drugo izkušnjo ustavne vlade in dahos je vsled tega polovica Perzije upognena pod železni ruski jarem; obenem se pa drzne ruski list, tiskan v Printing Bouse Souare, vabiti Anglijo, naj položi roko na drugo poloviso. Tak je tudi uspeh gospodarskega dogo-
vora med Veliko Britanijo in Rusijo. Preden se jc pa ta kriza pcostrila, je pogoltnila Italija izoliran del otomanske države in tako aneksijo Tiipolitanije so priznale evropske vlade. Drug kos Afrike, ki so najn garantirali njegovo integriteto pri konfercnci v Algcsirasu, je danes po dolgih bojih obsojen, da pače prej ali slej pod francosko oblast; njegova neodvisnost je ravr.o taka bajka, kakor druge politične izmišljotine. Pravkar smo pa videli, da se je Macedcnija in del Tracije odtrgal oto-msnskemu geopodstvu in kar ostane še 'Iracijc, nima drugačne usode. Albanija je v rccnici prenehala biti moslimsko kraljestvo.
To ni bilo brez bolečin . . . Žeja po krvi, ki je naredila iz tripoliške oaze človeško klavnico je če zmerna v primeri z demeničnimi strastmi, ki so rodile balkanske grozovitosii. — Večina evropskih listov je pisala, da je Evropa končno odločila kaznovati Azijo za to, bar ji je prizadelo muharnodansko orožje od 7. do 17. veka. Vse neodvisne posesti rnoslimov so obkoljene, ogrožene, in kjerkoli na zo-mejski obli se kaže sovražita bodočnost obstoja muhamodanskega sveta. — Lord Bober t s je zagovarjal nečloveško laško krutost v Tripo isu, češ da to zahteva vojska. Sir Tairfat Cartwright, angleški po-$'ariik na Dunaju, je nekaj tednov, proden je Italija napovedala vojsko, izjavil, da se prične kmalu prva vojna in pomorska operacija, da se uniči pezemoka moč Islama.
Ti dogodki so vžgali čuvstva vseh mo-haroedanskih narodov in indijski muhamedanci ni^o nič macj razburjeni nego egiptovski ali drugod. Za to ni treba agitacij.'. — Indijski tnoslimi žive v dobi nesreč Ln žalosti in ni je močnejše preizkušnje njihove bictvcoe lojalnosti in njihovega sebc-obvladanja ne^o neizbrisno dejstvo, da je moslimsko trpljenje izzvalo komaj en slučaj upora cli nereda, zadnja tri leta. Ravnotako je pa gotovo, da se je vžgal ogenj oo indiirAih muhameda.nskih hišah, da so do-godki na Balkanu, v Tripolicu, v Perziji in ža'ootne misli, ki so se zbu-lile v dušah indijskih ' muliamedanccv globoko razburile vsakdanje življenj« ne samo mor, nego žen in c/trok. Hrana ni imela več okusa za naša usta, spanje in počitek ponoči sta ubežala; reveži in bogatini so bili enako faloctnl, časi so se bogatini tupatam nekam bali to priznati. Mladi in stari so čutili enako in starci niso mogli zatajiti svo-| jih Čuvstev.
A.li je bilo treba iskati vzrokov za t.o rozburjenje, ko so se godi'e roči, ki so morale razburiti najbolj apatičnega orten-taba? Tisti, ki jih štejejo za voditelje moslimev, o kateuh se sumi, da so začeli politično organizovati indijski islam, so bili sami potiskani od tistih, liateri so šli
za njimi. Kako naj bi bili pa mi brisali drugim solze, ko so bile naše oči joka polne? Naj se reče, da je to žensko, res je bilo tako in nihče ni mogel tega zatreti. Nobena vera tako ne obsoja samoumora kakor naša in vendar jih je mnogo izmed nas mislilo nanj; premagali smo sc samo za to, ker jc dejanje samoumora znak slabosti. Čc bi pa tudi ne bili mi obupavali, kako naj bi bili pa tolažili muhamedansko ljudstvo, ko so se krvoločnosti množile dan za dnem in so Evropa in kristjani sploh molčali, ali komaj malo zamrmrali nad tem Babclom najbolj nekrščanskjh strasti. Ne mislite, da indijski me: i.,v tako malo poznamo zunanjo politiko vo^vlasti in dogodke na Balkanu, kal.', očina Angležev malo pozna indijske reč. in čuvstva indijskega ljudstva. —• Abotno je v teh razmerah prisojati vzbujene moslimske strasti mladim agitatorjem.
Poznam vaš pojem narodnosti in vem, da me vprašujete, zakaj sočustvujejo indijski muhamedanci tako v živo trpljenja ljudstva, čegar ozemlje, rod in jezik je od njihovega tako različen? Na zapadu sloni vsa vladna umetnost na trditvi, da so bistveni deli človeštva do'očeni glede na pleme in geografijo. Take misli pa ne veljajo za orient. Zanje sc prebivalci na svetu de e po veri. Nekateri evropski duhovi začenjajo to umevati, toda iščejo razlage v evropski prošlosti. Edinost rooslimov dvajsetega veka z verskimi vezmi gledajo kot dobo socialnega in političnega razvoja, ki so jo sami že prekoračili s sresrjim vekom. Kako slabo razumejo, kaj je vera v moslimovih očeh. Pozabljajo, da islamizem ni samo vera, marveč tudi socialna organizacijo., oblika kulture, narodnost. — Načelo islamskega bratstva, p a ni sla-mišma, če vam je ta beseda bolj všeč, je podobno načelu patriotizma s teui razločkom, da islamskega bratstva ni sodila skupnost plemena, dežele ali zgodovine, marveč, kakor nas uči naša vera, ga je Bog sanj naravnost utemeljil. — Bagdad se utegne podreti, Mavre so spodili iz Španije, Turke morda vržejo v .Malo Azijo, moslima centralne Asrje naj vlada drugo-vernik, kitajski muhamedan se more podvreči mandžu-kralju ali republiki, ki ima pet ver, vendar so zedinjeni, ker molijo enega Boga, ubogajo enega preroka, drže se ene svete knjige; in edina Kasbali v Meki deluje kakor magnetični pol na vernike po vseh delih sveta. Ta duhovna edinost bi bila pa brez pomena, ko bi ne imela temelja v socialni edinosti. V vseh bistvenih točkah bo ena in tista socialna organizacija skupna mosUmom vseh vekov in vseh dežel. Zakaj je eno krščansko ljudstvo sovražno svojim sosedom? Zakaj ne zagleda vsakoletni Božič mavrice miru in sporazuma med ljudmi, marveč bojne polje? Od leta do leta se žrtvuje človeško premoženje, ne za zboljšanje ljudske uso-
de, nego za izpopolnitev sredstev za lastno uničeuje. Kljub temu pa skupna omika, kolikorkoli nepopolna, zadošča, da združuje Evropo proti muhamedanskemu vsi-ljencu; obenem pa neče razumeti, kako da sočustvujejo vsi pristaši islamske vere glede na vse, kar pomeni za ta in za oni svet z mukami in trpljenjem svojih sovernikov.«
Govornik nato citira več ministrov: Greya, ki je izjavil, da sc mora angleška politika vedno ozirati na čuvstva svojih muhamedanskih državljanov, da pa seveda ne more braniti moslimskih držav proti po '?dicam njihovih lastnih dejanj, dalje tudi Greya, ki jc ob drugi priliki rekel, da mora biti angleška politika splošna, in se ne more vedno na posamezen del ozirati, in nazadnje njegove besede, s katerimi je rekel, da bi Angleška ne mogla mirno gledati, ko bi se hotela razbiti turška posest v Aziji, kjer so muhaincdanski sveti kraji. — Z iahno ironijo pohvali te izjave in pristavlja: »Upam, da nas ne boste imeli za preveč požrevšne, če vam rečemo, da take besede ne segajo dovolj daleč in če vam poizkusimo pokazati, da te dobre namere nimajo vedno primernega učinka na dogodke zadnjih let.«
Nato pravi, da indijska islamska organizacija Kasbinih služabnikov zahteva, naj bi indijski muhamedanci tudi imeli priliko govoriti v zunanji politiki in s tem vpliva ti na to, da bo Angleška res branila muhamedauske interese, in skrbeli, da njeni prijatelji (tu misli v prvi vrsti na Rušilo in Francosko) ne bodo sovražniki prijateljev indijskih rnoslimov. Brez ovinkov izjavija: »Če je res, da bi mi hoteli braniti integriteto turške države, Perzije in Maroka, je še boij res, da hočemo braniti z navdušenjem naše svete kraje. Temu na-j menu služi družba Kasbinih služabnikov.1« Angleška politika je bila dozdaj protimo-slimska. To pričajo izjave Mastermana, Lloyd Gcorgea, Winstoro Churchilla in Asquitha. ^Ne bom se pečal z obžalovanja vredno zgovornostjo kolegov Sir Edvard Greya, ne z še bolj obžalovanja vrednim molkom Sir Edvard Greva samega. Upajmo, da se bo v bodoče bolj vpošte-valo, kar se dozdaj ni zgodilo, da se za-dosii izven teritorialnemu patriotizmu indijskih rnoslimov in zahtevam človečanstva. Prevelik ozir na mir v Evropi ne prinese Evropi pravičnosti, in niti miru ne, ker Bog vojnih čet jc tudi Bog pravice.«
Govor, kar smo ga navedli, govori sam zase. Duh mladoislamske organizacije )e razviden iz njega.
Dne 17. novembra 1913 je v družbi Delphian Coterie v Londonu govoril Mar-maduke Pickthall o Angliji in Turčiji in z vso silo svoje zgovornosti zahteval, da mora Anglija Turčiio braniti. Pravi, da je to celemu svetu v blagor.
»Ko pade zadnja moslimska velevlast
iz Ho;ev pri MšMrn.
Zaniniivos i iz Mike pri LuLlinu. (Potrdil tiskovni urad c, in kr. vojnega ministrstva in dunajsko c. kr. državno pravdništvo.)
Krakov, 21. septembra. Neki ranjenec, ki se jc bojev pri Zablikonu udeležil, opisuje, kar jo doživel, v v' -vi Reformi« tako:le:
No" en nepad skozi gozd.
Ponoči prikorakamo do temuih črt, ki jih tvorijo razsežni gozdi, skozi ka-•f-ve nns vodi naša pot. Preišče se bližnja vfts, če bi ne bilo mogoše dobiti dveh vodnikov, ki poznata pot, ki skezi tfozdc vodi. Dve osebi, navidez kmeta, se končno ponudita za vodnika. Trdi-'-t, da poznata natančno pot skozi gozd, ■Kovorita popolnoma poljsko. Nočni pobud skozi gozd šu pod njunim vod-w vom prične.
Sumimo da smo izdnni.
V temnem, gostem gozdu nas prič-i kmalu prevevati slutnja, da ne ko-
rakamo v tisti smeri, ki nam je nredpi-sana. Čutimo tudi dim, kar naš sum ?e bolj ojači. Poveljnik ukaže takoj, da raj se vodnika prlmotn, ukaze, da naj obstanemo in odpošlje poizvedavati patrulji Častnikov na' konjih.
Izdaia'sivo dokazano — Izdajalca, preoblečena rusJ a čpotrika, oliešens.
Častniki se vrnejo in javijo, da nas hošela vodnika zapeljati v rusko zasedo, ker »o nam Rus Inns avili past. Oba izdajalska vodnika smo takoj obesili in smo pri tem dognali, da sta bila preoblečena ruska častnika.
Cnenj iz tjušk se nrične.
Z največjo previdnostjo sc vrnemo nazaj. Ko zapustimo rozrl, čujemo ogenj iz pušk, ki mu slo<li gvomenje topov. Boj sc vedno bolj tudi našim postojankam približuje in kmalu posežemo tudi mi v boj.
Kozaki nožiqajo vasi.
Na eni strani vidimo kako do sore vnsi. Požar sc vedno bolj razširja. Kozaki požigajo vasi. Topovi vedno hitjše grome. Pripelje se tucli naša artiljerija, ki prične sovražnikove postojanke ob-
slreljavati. Nam se ukaže, da naj so-vražnika obkolimo. Stojimo sicer rudi mi v ognju, a ne streljamo, da svojih operacij nc izdamo. Ko se prične dan svitati, se prične sovražnik hitro umikati. Brez dvoma so mu vaščani izdali naše operacije.
Sovražnika mretjanjamo.
Ko se nekoliko odpočijemo in okrepčamo; slove povelje: naprej za sovražnikom, s katerim smo po naših prednjih stražah osiali v stiku. Drli smo naprej tako dolgo, da smo pa mogli napasti. Sovražnik jc najbrže že dosegel svoje utrjene postojanke. Razvili smo se v bojne črte. Nekaj naših stotnij mora skozi neki gozd, na katerega kmalu ruska artiljerija nameri svoj ogenj, a mi gremo neprestano naprej.
Rnske strojne puške priSno ragljati.
Na naši levi strani prično skrite strojne puške rngljati, u njih ogenj ne zadeva, ker strojnih pušk Rusi niso dobro zastrelili. Medtem sc je že naša artiljerija razvilo jn je prisilila sovražnikov ogenj iz strojnih pušk, da je moral utihniti
»NaprejI Fantje naprej!«
Stotnik Nech ukaže svoji stotniji, na j navali na sovražnika. Pograbi puško grabi puško nekega težko ranjenega sovražnika, Sam pograbi puško nekega težko ranjenega vojaka in dirja pred svojo stotnijo proti sovražniku naprej, a hrabrega stotnika zadene drobec granate na prsih, zgrudi se na tla, smrtno zadet, a z zadnjimi svojimi močmi Še kliče: »Naprej! Fantje naprej!« Zdaj se Pa izigra žalosten dogodek. Smrtno ranjeni stotnik pokliče s slabim glasom k sebi trobentača in mu s prstom pokaže na prsi in ga s slabim glasom prosi, da naj prevzame 6000 K, ki jih je nosil na prsih in odpošlje na ovoju zapisani naslov. Ko sc trobentač pripog-ne, da izvede željo stotnika, ki umira, zadene tudi trobentača kroglja in mu nogo razdrobi. Kaj da se je potem zgodilo s stotnikom in s trobentačem, se no ve, ker je morala stotnija naprej. Končno se jc posrečilo, cla so prodrli naši sovražnikovo črto in mi smo zmagali. Ranjen sem bil šele v utrjenih sovražnikovih postojankah, ki smo jih zavzeli.
pod krščansko gospodstvo, se bodo združili vsi moslimi na življenje in smrt in upor se prične. — Zakaj danes orten-talci sovražijo Anglijo 7 Ker smo izdali liberalno Perzijo in liberalno Turčijo. Ene reči se najbolj boje: več]e moči Rusije, te neukrotljive, smrtne sovražnice orientalskega napredka. Očitna podpora Velike Britanije ruski onentalni politiki je najbolj žalostno vplivala na Orient.«
Danes se pa .Anglija bori v zvezi z Rusijo za večjo rusko moč v Orientu. Mu-hainedanci vidijo, kako je Anglija zdaj po-gazlla vsako, tudi navidezno samosto)nost egiptovske države, vedo pa tudi, da bi rada kalifa t iztrgala Turkom in ga prenesla na imama v Meki, ki bi bil, kakor cela Arabija, konečno vendarle njen služabnik. Ali je potem čuda, če vre med muhamedanci. Podla in zvijačna angleška politika jih mora razgreti.
L. 1912. je v Londonu izšla izpod peresa Sir Thomas Barclaya knjiga The Turco-Italian War and its Problemo (tur-ško-laška vojska in njegova vprašanja). V nji citira indijskega moslima Syed Ameer Alija, člana najvišjega indijskega sodišča, ki pravi popolnoma tako kakor Mohamed
Ali, da so vsi moslimi zvezani med seboj, in da tudi indijski moslimi globoko čutijo vsako zlo, ki zadene kako mosllmsko državo. Angleška politika bi se morala na to ozirati. O priliki laško-turške vojske so imeli moslimi v Kalkuti ogromen shod; vsi moslimski trgovci so ob tej priliki prisegli, da ne bodo nikoli več stopili v stik i nobeno laško trgovino. — Tudi on pripoveduje, kako silno je vznemirilo vse moslime prodiranje Rusije v Perzijo po dogovoru ^Angleži. »Indijski moslimi so v tem viiMi novo potrdilo, da so sklenile evropske velesile uničiti moslimske države. Njihova dejanska nezadovoljnost raste in izgubili bodo svoje zaupanje v britansko pravičnost, ki je dala Angleški tako mogočno stopnjo, da si je ohranila zveste indijske narode.« Tako govori član najvišjega sodišča, ne kak rnlad agitator! Bosenski moslimi, naši rojaki, se s Čudovitim ognjem bore v avstrijskih vrstah, ne najmanj zato, ker gre boj proti Rusiji in Angliji. Njihovi soverniki drugod imajo ravno tistega duha. Zdaj lahko razumemo, da niso prazne besede, kar nam poročajo iz Egipta, Zakavkazije, od Indije in od kaspiške obali.
Voisba z Rusijo.
Nova razporedba naše armade na se-♦fernem bojišču dobro napreduje. Kje se to vrši, se iz vojaških ozirov ne sme pisati. Uradno poročilo pravi, da sc naše čete zbirajo na naravno in umetno utrjenem ozemlju, ki je za uspešno defenzivo jako ugodno. Novih poročil s severnega bo;i-
šča ni.	_
V bojih med Vislo in Dnjestrom je stalo našim četam nasproti 20 ruskih armadnih zborov mirovnega stanja in 14 rezervnih armadnih zborov, skupaj tedaj 34 ruskih armadnih zborov. Od te ruske sile so naše čete dosedaj občutno porazile 12 do 14 zborov. Iz tega se vidi, proti kaki ruski premoči so se morale boriti naše čete.
Rusi se v teh bojih niso ozirali na velikanske človeške žrtve, samo da bi dosegli kak uspeh. V nekem boju se je naši artiljeriji posrečilo pokončati cel ruski pešpolk. Skozi daljnogled se je videlo, da so Rusi poslali čez trupla padlih vojakov nov polk in nato še tretjega. Oba je zadela ista usoda kot prvega. Rusi so tedaj žrtvovali tri polke, samo da bi obdržali svojo pozicijo.
XXX
Budimpešta, 22. septembra. Vojni poročevalec lista »Pester Lloyd« poroča: Na severnem bojišču sedaj naše čete polivajo v novih pozicijah in se menjujejo. Vojaki dobivajo po potrebi nove čevlje in obleko kakor tudi novo municijo, tako da bodo popolnoma sveže in s pomlajenimi močmi lahko Šle v nove boje.
XXX
RUSKO PRIZNANJE O VZORNEM OBNAŠANJU NAŠEGA VOJAŠTVA NA RUSKEM POLJSKEM.
Krakov, 22. septembra. Sem dospela »Wieczornaja Wremja« zelo hvali obnašanje avstro-ogrske armade na ruskih tleh nasproti civilnemu prebivalstvu. Izrečno priznava, da se je vedlo vojaštvo nasproti krajevnim oblastem popolnoma korektno. Avstro-ogrski častniki so obiskali krajevne oblasti, o čemer so bile večkrat navzoče tudi dame dotičnih funkcionarjev, katerim so avstro-ogrski častniki izkazali /so običajno vljudnost.
XXX
KAKO IZGLEDA V LVOVU.
Krakov, 23. avgusta. »Nova Reforma« poroča: V Lvovu biva zdaj le še 100.000 ljudi, navadno šteje mesto še enkrat toliko prebivalcev. Središče mesta in predmestje Lyczakow je zapuščeno. Najživahnejše je v mestnih delih, kjer stanuje revnejše prebivalstvo. Skoraj vsa okna so zagrnjena. Razen trgovine z živili druga trgovina počiva. Kavarne so večinoma zaprte, tiste, ki so odprte, so skoraj popolnoma prazne. Prejšnji podžupan Stahl vodi naprej občinske posle. Podnevi na cestah ni videti
avstrijske armade. Pri avtomobilu je stala množica radovednežev, a radovednost je vzbujala ruska puška z nasajenim bajonetom na avtomobilu, na sedežu pa je leža'a čepica ruskega generala in generalski plašč. Zalibog nI hotel nihče zadostiti poročevalski radovednosti; častniki niso dali odgovora in so se po malem okrepčilu podali naprej.
Jutri pregledajo posebne komisije vse zasebne stranke v Krakovu, če so vsaj za tri mesece preskrbliene z živili. Stranke, ki nimajo dovolj živil, bodo morale zapustiti trdnjavo.
X
upnik sam je doživel to-le: Najel si Je bil mladega židovskega voznika, ki se Je zavezal, da ga za 7 rubljev pelje v neko gotovo vas. Zaupnik je imel svoje izkaze v polnem redu, in so ga tudi vse straže pustile skozi. Voznika je pa poveljnik kozaške patrulje ustavil in ga vprašal, Ce je Jud. Takoj nato sta počila dva strela in judovski voznik se je mrtev zvrnil na tla.
XXX
RUSIJA ZAPLENI VSE ZA NEMČIJO NAMENJENE DENARJE.
Bukarešt, 22. septembra. Glasom semkaj došlih obvestil je ruska vlada ukazala, da se vsa plačila ki so namenjena v Nemčijo, zaplenijo.
ODLIKOVANJE.
Berolin. Cesar Viljem je podelil velikemu vojvodi Meklenburg-Schvvorin železni križ.
ŠTIRJE BRATI GENERALI.
Monakovo, 22. septembra. Štirje bratje S;hoch, ki služijo v sedanji vojni kot generali bavarske armade, so bil vsi odlikovani za hrabrost. Trije so dobili železni križec, eden pa Maks-Jožefov red, t. j. bavarski »Pour le merite«. 82 letni materi štirih generalov je bavarski kralj odlikovanje menih sinov sporočil po po6ebnem pobočniku,
Oiroci molilo.
X
X
NEMCI NA RUSKEM POLJSKEM.
Krakov, 23. septembra. »Nova Reforma« poroča: Nemci so 28. avgusta zasedli Radom, ki šteje 29.000 prebivalcev. Nemci so takoj razglasili, da se mora pod smrtno kaznijo izročiti orožje. 3. seotem-bra so Nemci Radom zopet zapustili.
Krakov, 23. septembra. »Czas« poroča iz Censtochova: Tu je zdaj mirno. Nemci več na cesti ne bivakirajo. Častniki stanujejo v hotelih. Časopisi izhajajo redno, trgovina je normalna; plačuje se z ruskim in z nemškim denarjem, a tudi, kar so dovolile nemške oblasti, z boni 3, 5 in 25 rubljev komerčne banke.
KOZAŠKE GROZOVITOSTL Krakov, 22. septembra. Nekdo, ki je iz Varšave dospel semkaj, pripoveduje v »Czasu« grozne podrobnosti o nečloveškem postopanju ruskih kozakov po vaseh in mestih na Rusko-Poljskem, zlasti pa proti Judom. Med drugim je zaupnik videl v Radavu tri zvezane ju-de med gručo kozakov. Velika skupina drugih judov je bila prisiljena gledati, ko so obešali one tri. — V uradu za oddajo potnih listov judovskim trgovcem večkrat vzemo ves denar, nato jih pa brez voznih listov zapode s knuta-mi. — V trgovinah si kozaki jemljo, kar jim je všeč. Ko je neka trgovka s sadjem plaho zahtevala plačilo, so ji kozaki uničili vso zalogo in opravo. Za-
Dunajska »Reichpost« priobčuje dne 20. t. m. na uvodnem mestu članek, v katerem pripoveduje o molitvah otrok na Dunaju. Med drugim izvaja: »Vse ljudstvo stoji pred sodnim stolom Vsemogočnega ter pošilja svojo deco v prve vrgte prosilcev; naj bi bil milost-Ijiv zavoljo nedolžnih otročičev, mi-lostljiv ljudstvu in domovini, naj oja-či naše junake na bojnem polju, naj razsvetli njihove voditelje in vojvode.«
»In ko dvigamo združeni vsi skupaj s svojimi otročiči vred oko navzgor, smo polni zaupanja, Širi se nam srce, krepi se naš pogum. Ljudstvo, ki
zna moliti kakor njegovi predniki, ki brani z ognjevitim navdušenjem torišče svoje vere in svojih trudov, ljudstvo, ki sc znotraj očiščuje ter v sili in stiski združuje v jekleno celoto, tako ljudstvo ima v.sebi dovolj nravne sile za zmago, v takem ljudstvu zorevajo srečni sadovi boljše prihodnosti.«
Tako Reichsposta.
Z zadovoljstvom zremo tudi Slovenci na svojo mladino. Odkar je gosp. knezoškof v svojem pastirskem listu pozval zlasti otroke k molitvi, se je dvignila tudi naša nežna mladina v pomoč junakom na bojnem polju.
Ako Reichsposta hvali dunajske otroke, sme tudi Slovenec s pohvalo govoriti o naših otrocih. Tekom septembra se je na mnogih krajih širne Slovenije ustanovila »obhajilna zaveza otrok«. Kolikor domačinov je šlo na bojišče, toliko otročičev hodi po neka-I terih župnijah dannadan k mizi Gospodovi. Drugod se združujejo nežni molilci o prostih popoldneh ali ob večerih v cerkvi; tam molijo za vojskujoče, za ranjence, za padle junake; molijo za očeta, brata, sorodnika, znanca; molijo za domovino, za državo, za cesarja in za presvetlo katoliško hišo Habsburg-Lorenško.
Kdor ima srce zna za dom, solze, za premile domovine raj. za njo rad živi, za njo hrepeni.
njo, le njo bo ljubil vekomaj
Tako pojo otroci v Šoli.
Otroci vedo za zaveznika, ki bo sigurno pomagal našim četam k sijajnim zmagam; ta zaveznik je božje Srce Jezusovo. Pobožni Tirolci so si 1. 1796. javno na slovesen način izvolili tega zaveznika in tudi slavno zmagali proti silni premoči Napoleonovih čet.
Česa se hočemo bati, ako si naša mladina izvoli tega zaveznika v zadnji sili?
ftragoh
RagniP-
0»
dehnei
fjr? ffjukc
Wilkomir
bak!
kovw
fawow

ven*
p -
m
/r)}' /t
I.IHOB.C JIUSIC, l UUII6II U« •"-"V«... — ------ [.i, i^T-i
veliko ruskih vojakov, ponoči pa krožno Kl<rijfOr. ,
mn/rio nilriilin P o -»on nnvorfn rilnvnf.da v. -f
močne patrulje. Razen novega glavnega kolodvora, ki jc zgorel, mesto ni poškodovano.
VESTI IZ KRAKOV A.
Poljski listi poročajo iz Krakova: Doslej je zapustilo z evakuacijnimi vla-kj Krakov 40.000 oseb. Od jutri naprej prenehajo vlaki za evakuacijo; vozili bodo samo poštni vlaki. Danes se je pripeljalo od Lvova mnogo ranjenih vojakov. — Ravnateljstvo državnih železnic razglaša, da je z dnem 20. septembra Ivovsko ravnateljstvo državnih Železnic premeščeno provizorično v
Člrtr» j jj^
Včeraj smo videli pred saškim hotelom avtomobil, s katerega je izstopilo nekoliko ortiljerijskih častnikov
-asifbpolSeintM?^
.^SP&KI*0 Aug
I
X .
Mro/reJ Tein^
"3u$/ ogarrj/ o
' Pre/aje
"h j
inUi?m?/ VJAdmr
Voisba s Francosko in HngleSho.
V	uradno izdanem komunikeju poučuje nek Louis Liard francoske vojake, zakaj morajo zmagati. Liard pravi: »Naj stane kar hoče, mi moramo zmagati. Sicer pride konec Francoske.
L, 1871. so nam Nemci vzeli Alzacijo in Lotaringijo. Sedaj bi nam pa vzeli mnogo več. V svojih šolah vporabljajo Nemci zemljevide takozvane Velike Nemčije. Ti zemljevidi obsegajo naše severne luke, Flandersko, provinco Champagne, okrožje Nancyja, Montbeliarda in pogosto celo ozemlje Lyona.
L. 1871. so nam Nemci naložili pet milijard vojne odškodnine. Sedaj bi znašala odškodnina 20, 30 milijard, mogoče še več. Za to odškodnino bi se moral francoski kmet in delavec mučiti stoletja. Mi ne bi imeli nobene armade več, nobenega vojnega in trgovskega brodovja, nobene industrije in nobene trgovine. V našo deželo bi prišla velikanska beda.«
V	resnici je prišla Francoska, zapeljana po angleški kramarski politiki, v hude škripce. V Parizu noben človek več ne veruje, da bi se Francozom posrečilo preprečiti, da ne bi Nemci zasedli glavnega mesta. Prebivalstvo plava med obupom in vstajo. Nepopisno je razburjenje na Poin-careja in ministrskega predsednika Vivia-nija in neka mirovna liga že namerava pozvati Clemenceaua, da reši Francosko pred popolnim ponižanjem od strani Nemčije.
Pariz je kar preplavljen od zamorskih čet. Za čudno opravljenimi črnimi polki pa prihajajo težko obloženi tovorni vel-blodi. Na utrdbe so spravili nad tisoč velikih obrežnih topov. Med srednjim prebivalstvom in posebno med delavstvom vlada velika beda.
XXX
Dunaj, 23. septembra. »Wiener Allgemeine Zeitung« poroča iz velikega glavnega nemškega stana, da so nemške pozicije v sedanjem velikanskem boju ?jrv "tne. Angleži so bili vrženi nazaj.
10 MioRm.
GUHERNIJA SUVALKI,
Generalni polkovnik pl. Hindenburg se je po zadnjih zmagovitih bojih in preganjanjih proti Rusom udomačil onstran meje in v guberniji Suvalki uvedel nemško upravo. Ozemlje, v katerem vlada sedaj nemški red, meji na Vzhodno Prusijo. Glavno mesto istega imena ima krog 28.000 prebivalcev in leži v isti višini z Margrabovo. Na vzhodu meji na gubernijo Viina. na severu pa na gubernijo Kovno. Glavni reki sta Memel ali Njemen in njen pritok Sešupe.
XXX
IZVRSTNO ORGANIZIRANA NEMŠKA POIZVEDOVALNA SLUŽBA.
»Gazette de Lausanne« priobčuje neko brzojavko iz Toulouse, ki poroča o naslednji izjavi nekega francoskega častnika: Tudi naši sovražniki so izkoristili ižkušnje v zadnji vojni; uvedeno imajo najbolje organizirano poizvedovalno službo, ki se razteza nad celim svetom in jih preskrbljuje s precej natančnimi obvestili. Mi nismo verjeli, da so nemški letalci tako številni. Celi roji so poizvedovali in dognali naše postojanke. Ako smo enega sestrelili na tla, se je takoj, prikazalo pet drugih, ki so leteli višje; to lahko potrdi na tisoče prič. Lctalci so metali na tla rdeče
krogi je. Naši vojaki so jih metali ob tla, ker so pričakovali eksplozije. A nit se ni zgodilo, le zastava belega dima se je dvignila v zrak. Čez par minut so
nas pa obsuli šrapneli in granate. Nemška artiljerija meri in zadeva natanC-no, čeprav nam glede materiala in municije ni kos. Načrt, dati si markirati cilj po letalcih, je genialna misel; zvijača je sedaj odkrita, a Nemcem je dovolj koristila.
XXX
KAJ JE S FRANCOSKIM MESTOM REIMS.
ROJI PRI REIMSU.
Dunaj, 23. sept. »Evening News« poroča, da so Nemci, potem ko so z velikimi težkočami prekoračili reko Mar-ne, tri dni bombardirali Reims. Zvoniki veličastne stolnice so bili zagrnjeni v oblake dima. Granate so se razpokale nad hišami, večina prebivalstva je zbežala iz mesta, ostali so se poskrili po kleteh. Nemške baterije streljajo z višin na severni strani mesta čez Reims in zadevajo na planoto južno od mesta. Dosegajo francosko črto, ki se nahaja poldrug kilometer od Reimsa proti jugu. Francoska artiljerija dobiva neprestano pomoč, bržkone ladijske topove. V katedrali je mnogo ranjencev. Nemci ji po možnosti prizanašajo. Vendar je bila že osemkrat zadeta, toda brez posebne škode.
Dunaj, 23. septembra. Poškodovanje katedrale v Reimsu so Francozi sami zakrivili, ker so pri katedrali postavili topove in streljali na Nemce. Celo na katedralo so Francozi postavili strojne puške.
Berolin. 23. septembra. (Kor. urad.) Uradno se poroča iz vojnega stana o poškodovanju stolnice v Reimsu. Ker so napravili močne utrdbe, je bilo treba pri našem napadu mesto obstreljevati. Poveljstvo pa je dalo ukaz, naj se stolnica varuje. Od 20. septembra naprej je plapolala na stolnici bela zastava, kar so nemške čete upoštevale. Kljub temu smo pa opazili, da je na zvoniku stolnico stala straža, ki je izdajala naše pozicije francoski artiljeriji. Zato jo je bilo treba odstraniti. Na stolnico se je ukazal nato ogenj s šrapneli, ki je učinkoval in stražo prepodil. Zvonika in zunanje stavbe sta ohranjena; zgorela je samo streha.
Berolin, 23. septembra. (Wolffov urad.) Uradno se naznanja: Francoska vlada potvarja resnico, da so nemške čete brez vojaške potrebe bombardirale stolnico v Reimsu. Reims Je trdnjava, ki so jo Francozi zlasti zadnje dni z vsemi mogočimi sredstvi utrdili in kot brambno črto izrabili. Ker so nemške čete napadle francoske pozicije, je bilo treba žaiibože tudi Reims bombardirati. Izdala pa so se povelja, da
se stolnici prizanese. Ce je kljub temu trpela, je to dejstvo, ki ga tudi mi obžalujemo. Krivi so pa tega Francozi, ker so mesto utrdili in jc imeli za svoje opirališče. — Angleški list »Times« sam piše, da je teoretično francoska artiljerija izzvala obstreljevanje Rheimsa, ker se je postavila v mestu in je nanjo nemška živahno odgovarjala. Francoski vojaki so taborili na cestah. Na glavni cesti je bila artiljerija in za njo infan-terija.
XXX
CHATEAU — MONDEMONT RAZRUŠEN.
Berolin, 23. septembra, (Priv.) Iz Londona poročajo preko Kodanja: Dopisnik lista »Daily News« brzojavlja o bojih na Francoskem, da je Chateau — Mondemont popolnoma razrušen. Mesto so štirikrat zaporedoma bombardirali in zasedli Nemci. Francozi so jim mesto vselej zopet vzeli in ga izgubili. Bombardiranje je trajalo tri dni. Sedaj je mesto le še kup razvalin. Tudi veličastni grad, ki je bil ves čas središče bojev, je razrušen.
XXX
FRANCOSKI AVIATIKI MEČEJO BOMBE.
Diisseldorf, 23. septembra. (K. ur.) »Dusseldorfer Zeitung« poroča, da sta *rgla dva francoska letalca več bomb v bližini lope za zrakoplove. Razun šip, ki so razpočile, ni nobene škode.
XXX
FRANCOSKI GENERAL PADEL.
Rim, 23. septembra. Iz Bordeauxa se poroča: Na bojišču je padel francoski general Bataille.
IZVOLSKI POBEGNIL IZ BORDEAUXA.
Berolin, 23. septembra. Neki tukajšnji poslanik zatrjuje, da je ruski poslanik Izvolski Bordeaux zapustil in pobegnil na Angleško. Izjave Izvolskega: »To je m o j a vojska!« so avtentične. Te besede je izrekel v začetku vojske. Sedaj pa je Izvolski postal malodušen in se je izognil francoski jezi z begom na Angleško.
FRANCOSKI MINISTER 6UESDES
ODSTOPI? / Rotterdam. Iz Bordeauxa poročajo: Namen voditelja francoskih socialistov Guesdesa, da izstopi iz kabineta, Ima svoj vzrok v velikem nezadovolj-jtftvu francoskega delavstva z nesrečno lin neplodno vojsko. Socialistično časo-irpisje ne taji, da se sedanje francoske ifcete vsled uničenja najboljših čet na-Shajajo v zelo žalostnem stanju. Gues-Sdesov odstop podpira namen predsednika Poincarčja, da sestavi intransin-gentni nacijonalistični kabinet, ali ob-inem daje socialistom svobodne roke.
FRANCOSKI SOCIALISTI Z VOJSKO NEZADOVOLJNI. / Berolin, 23. septembra. (Iz Pariza čez 'Nizozemsko.) Socialistični minister Jules Guesde ne namerava, kakor to trde uradno, odstopiti zato, ker se revnejši pariški sloji pomanjkljivo podpirajo, marveč zato, ker je francosko delavstvo vedno bolj nezadovoljno z naporno in brezuspešno vojsko. Socialistično časopisje ne prikriva, da se zdaj, ko so bile pobite najboljše francoske čete, nahaja francoska armada v žalostnem stanju in da je pričel polagoma prevladovati angleški kontingent. Od francoskih zborov ni več veliko preostalo, dasi so vrzeli hitro izpopolnili. Guesde predvsem graja, ker vojni minister Millerand neresnično o položaju poroča. Nameravani Guesdejev odstop pospešuje Poinca-!r4jev načrt, da se sestavi strogo nacionalistična vlada, a nevarno je, ker se sociali-i stična stranka že pripravlja, da nastopi iproti vladi.
XXX
AMERIKA NE DA FRANCIJI POSOJILA.
Stockholm. »Stockholmer Tagbl.« (priobčuje sledečo brzojavko: Poizkus Francoske dobiti v Ameriki posojilo, |ee je popolnoma ponesrečil, ker ni dala jameriška vlada svojega dovoljenja. — Francija misli sedaj poizkusiti, da naj-'ide posojilo v Londonu.
l&ENERAL PAU V VZHODNI AFRIKI.
Pariz. General Pau je poslan v vz-liodno Afriko, da organizira pomožni iarmadni zbor, ker se v Franciji sodi, vda. je položaj neugoden.
XXX
ANGLEŠKA MORNARICA SE PRIPRAVLJA ZA VEČJA PODJETJA?
Genova, 22. septembra. Iz Londona došle vesti soglasno kažejo, da se angleška ^omarica pripravlja na večja podjetja. I^di se, da se je John Jellicoe, poveljnik (angleškega brodovja, udal pritisku angle-fikc javnosti in sc odločil v večjem obsegu ^^•eti izvrševati brodovju določeno na-
ANGLEŠKI PODADMIRAL TROU-BRIDGE ODPOKLICAN.
London, 23. septembra. (Kor. urad.) Angleški podadmiral Troubridge je bil od sredozemskega brodovja odpoklican. Uvedli so preiskavo, kako da sta mogli nemški križarki »Goeben« in »Breslau« v Mes-sini uiti.
XXX
ANGLEŽI TRUMOMA BEŽE IZ TURČIJE.
Kodanj, 22. septembra. »Politiken« poroča preko Rima iz Carigrada, da se od 17. septembra Angleži trumoma izseljujejo iz Turčije; vozijo se z nevtralnimi italijanskimi ladjami.
NAJMOČNEJŠI TO?.
Berolin, 20. septembra. Angleški listi so izdali namero, da se na Angleškem izdelajo težki topovi, ki nemškim ne bodo samo kos, marveč jih bodo še nadkriljevali. Angleški in francoski inženirji, da so za to popolnoma sposobni in denarnih sredstev tudi ne manjka. Zmagal bo najmočnejši top. Zato mora Anglija dobiti take topove. — Doslej so angleški kramarji govorili, da bodo srebrne krogle — t. j. angleški denar — odločile vojno. Kaj je Albion postal sedaj že drugega mnenja? »Veliki topovi« pa se ne dajo čez noč narediti, nemška tehnika se je pečala z njimi več let.
MANIFESTACIJA V ANGLEŠKI ZBORNICI POSLANCEV.
Berolin. Čez Nizozemsko poročajo iz Londona: Ko je podpredsednik zbornice poslancev prebral prestolni govor, s katerim se je parlament odgodil, je prišlo do manifestacije, kakor je angleška zbornica poslancev še ni doživela. Poslanec delavske stranke Crooks je zapel narodno himno, ki so jo poslanci in galerije stoje spremljale. Potem je Crooks zaklical trikraten hura! kralju. Neki član vladne stranke je zavpil: Bog čuvaj Irsko! Vodja Ircev Red-mond je odzdravil s klicem: Bog čuvaj Anglijo!
ANGLEŽEM POHAJA DENAR.
Kristijanlja, 22. sept. »Morgenbla-det«, glasilo norveških finančnikov, poroča: Velikansko pozornost vzbuja odstop general, ravnatelja pred enim letom z angleškim denarjem zasnovanega velepodjetja za izrabo auranških vodopadov, ki imajo približno 400.000 konjskih sil, — Blakstada. Kot vzrok svojemu odstopu je Blakstad javno navedel okolnost, da se angleške banke branijo dati mu na razpolago najpotrebnejša sredstva, ker jim je to v sedanjem težavnem položaju na londonskem denarnem trgu in radi angleškega moratorija nemogoče. Dolgovi družbe znašajo 10 milijonov mark. Stotinam norveških delavcev preti nevarnost, da ostanejo brez kruha.
XXX
JUŽNOAFRIŠKI PARLAMENT ODKLONIL UDELEŽBO V EVROPSKI VOJSKI.
Dunaj, 23. septembra. Južnoafriški parlament je odklonil predloge, ki so zahtevali udeležbo v evropejski vojski.
NEMŠKI VOJAKI V KAPSTADTU.
Frankobrod ob Meni, 23. septembra. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« objavlja brzojavko iz Londona, ki poroča iz Kap-stadta (Južna Afrika), da vlada napoveduje, da so vdrle nemške čete iz nemške Južnozahodne Afrike med Nokobom in Upingtonom v Kap in da so se utrdile. Sodijo, da Nemcev ni veliko.
XXX
BOJI V AFRIŠKIH KOLONIJAH.
Berolin. (Urad. cenzurirano.) \Vol-fov urad poroča iz Nyassa: Angleški parnik »Kanirodo« je potopil na jezeru Viktoria-Nyassa dve nemški jadrnici. Nemški parnik »Muanza« je napadel angleški parnik »Vinnifred«, ko je ta hotel ravno iti v zaliv Charungu. »Vinnifred« se je umaknil, ali se je pozneje vrnil z »Kanirodom« in šel v Charungu, ne da bi naletel na najmanjši odpor.
XXX
VOJSKA V NEMŠKI NOVI GVINEJI.
V nedeljo smo poročali, da so izkrcali Angleži v Nemški Novi Gvineji vojake in da so glavno mesto zasedli. Nemška Nova Gvineja obsega 240.000 štirjaških kilometrov, torej približno toliko, kolikor meri Avstrija brez Galicije. Prebivalcev je 600.000 do 700.000; Evropejcev je komaj 1300. K guberniji Nove Gvineje jc pride-Ijenih več otokov, med njimi tudi Vzhodni in Zahodni Karolinški otoki in Mariani.
XXX
SOC. DEMOKRAŠKI »VORWARTS< ZA TRI DNI USTAVLJEN.
Dunaj, 23. septembra. Berliner Vor-vvarts« je za tri dni ustavljen, ker je priobčil necenzurirano vojno pismo.
jiinašlvo francoskega brodovja.
Vojni poročevalci listov poročajo: Dne 19. septembra se je pojavilo francosko brodovje pred malim dalmatin-sklm otokom Pelagozo, kjer stanuje le paznik morskega svetilnika z družino. Paznik oskrbuje tudi mednarodno vremensko postajo in bi imel vso pravico do mednarodnega varstva. Te uboge ljudi so oddelki francoskega brodovja napadli, poškodovali vse priprave pri svetilniku, pokvarili pitno vodo, raztrgali zastave in vzeli ubogi družini vse perilo in ves živež.
XXX
Otok Pelagoza leži v Adriji južno od znanega otoka Visa. Od našega obrežja je oddaljen 60, od italijanskega pa 30 morskih milj. Na otoku je morski svetilnik.
Nemški kancler o nemških uspebili v dosedanjih bojih.
Dunaj, 23. septembra. Nemški državni kancler Bethmann Hollweg je poslal na
konzulat v Ziirichu sledečo brzojavko: Ruske in irancoske čete nimajo niti pedi nemške zemlje v svoji lasti. V Belgiji vlada popoln red. Pri Tannenbergu in mazur-skih močvirjih je 150.000 Rusov pobitih. V Nemčiji je dosedaj 300.000 vojnih vjetni-kov, med temi 5000 častnikov. Vplenjenih je 2000 topov.
XXX
V BEROLINU UPAJO NA KON&NO ZMAGO.
Berolin, 21. sept. Bojni položaj je še vedno neodločen, smatra se pa, da je odločitev blizu. Francozi se še vedno naslanjajo na svoje utrjene črte ter s tem onemogočajo Nemcem izvršitev načrta, da bi jih zagrabili s strani. Nemci se torej morajo bojevati proti pročelju. Francozi pa uživajo ugodnost, da se nahajajo na lastnih tleh, kamor so pripeljali najtežje topove. Zato se morejo nemški navali vršiti le zelo polagoma. Vendar pa tukajšnji merodajni krogi neomajno upajo, da bo bitka končana z nemško zmago.
NOVA FRANCOSKA AEROPLANSKA MITRALJEZA.
Prinašamo reprodukcijo francoske razglednice, ki so jih francoski aero-
plani raztrosili po nemškem ozemlju, da bi preplašili prebivalstvo. Slika kaže francoski dvokrovnik, ki je oborožen z mitraljezo sistema Hotchkiss.
Nevolja med Japonci.
Peking, 21. septembra. (Čez Berolin.) Glasom pekinških poročil se na Japonskem ogorčeno gibanje proti vojni. Pri hišnih preiskavah v Tokiju so našli oklic, čegar izvajanja izzvemo v opominu, da bi Japonska bolje storila, da bi razvila mand-žursko in mongolsko vprašanje, namesto da se je zapletla v vojno z Nemčijo. Japonska vlada da postopa nepatrijotično in da stoji očividno v plačani službi Anglije, ki Japonsko le za to uporablja, da ji pobira kostanj iz žrjavice, hvaležnosti ji pa nikoli ne bo izkazala. Ta oklic se je našel tudi po vojašnicah v Tokiju in Yokohami. Baje vlada tudi med duhovščino v Kioto živahna nevolja proti vojni, v kateri se je Japonska vdinjala evropskim državam kot podajač. — V Odaki razvijajo agitatorji živahno delavnost, zlasti v krogih arzenalskih delavcev, kateri se pozivajo, da se pridružijo velikemu »rmenemu« gibanju in vržejo vlado, ki je Japonsko spravila v evropsko odvisnost.
XXX
NAČRT JAPONCEV.
London, 21. septembra. (Čez Rotterdam.) 1. septembra se iz Tokia poroča: Japonski justični minister Ozaki Jukio je na neko interpelacijo med drugim odgovoril: Kakor hitro zasede Japonska Kiaučau, se sovražnosti na japonskih in kitajskih vodah ustavijo. Japonska bo stala ob strani in bo vojsko opazovala, če se bo v Evropi še vojevala. Če bi pa Nemci na južnih morjih tako postopali, da bi ogrožali mir na Vzhodu, se bo pogajala Japonska v smislu angleško-japonske pogodbe z Anglijo, da popolnoma Nemčijo iz vzhodne zemeljske oble prepodi.
Položaj v Eoiplu.
Dunaj, 23. septembra. Po nekem pismu iz Kaira 6. t. m. so poleg 50.000 Indijcev, ki so jih skozi Sueški prekop prepeljali, vse polke iz Sudana, kar jih tam neobhodno ne potrebujejo, premestili v Kairo, kjer je izbruhnila že večkrat ta čas velika vstaja, ki jc bila zelo nevarna, ker proglašajo Arabci sveto vojsko. V mestu so 4. t. m. vse trgovine oplenili. Angleška kavalerija jc pač prijezdila in je izpraznila trg, a došla je prepozno. Nemogoča je vsaka kupčija, ker jc proglašen moratorij in Arabcem niti na misel ne pride, da bi plačali. Splošno Egipčani vprašujejo, zakaj da Turki nc udarijo in vzamejo Egipt, češ, da to ni težavno, ker stoji
samo v Beirutu 150.000 turških vojakov. V Sueškem prekopu je vse polno indijskih čet, ki na Turke čakajo. Angleški vojaki v Kairu niso nikdar trezni, celo častniki leže popolnoma pijani podnevi na terasah velikih hotelov,
Dunaj, 23. septembra. Poročila iz Egipta je mogoče v Nemčijo in Avstro-Ogrsko pošiljati le po posredovalcih v Italiji. Angleži v Aleksandriji sežgo vsa pisma in časopise, ki pridejo iz ali ki se pošljejo v Nemčijo ali v Avstro-Ogrsko. '
Upor v Oporlo.
Berolin, 28. septembra. (Kor. urad.) V Oporto na Portugalskem so izbruhnili nemiri. Prišlo je do več spopadov na cestah in ulicah.
Naši ranjenci.
Ranjenci v Ljubljani.
V c. in kr. garnizijsko bolnišnico »o od 17. t. m. pripeljali med drugimi tudi sledeče: Germek Martin, 17. pešpolk, iz Iške vasi pri Ljubljani, ranjen; Golob Anton, 17. pp., iz Gojzda pri Kamniku, ranjen; Hočevar Franc, 17. pp., ranjen; Janež Franc, 27. dom. p., iz Dobruše na Dol., ranjen; Krumpester Jakob, 27. d. p., iz Bukovice, ranjen; Mali Alfred, 17. pp., ranjen; Merhar Janez, 17. pp., iz Iglenika na Dol.; Možek Ignac, 17. pp., iz Kamnika, ranjen; Osterman Janez, 17. pp., iz Luž na Gor., ranjen; Perkolj Franc, 27. dom. p., ranjen; Planinšek Karel, 17. pp., ranjen; Polšak Andrej, 97. pp., iz Trsta, ranjen; Prišel Anton, 17. pp., ranjen; Regina Janez, 17. pp., iz Bobnečega vrba pri Trebelnem, ranjen; Sajovic Franc, 17. pp., iz Ljubljane, ranjen; Šavnik Jož., 17. pp., rnajen; Šporn Franc, 27. dom. p., iz Kranja, ranjen; Stucin Peter, 27. dom. p.; ŠuŠman Janez, 7. 1. bat., ranjen; Škrajnar Alojzij, 17. pp., ranjen; Tavčar Matija, 27. dom. p., iz Črnuč pri Ljub., ranjen; Vidrih Andrej, 17. pp., iz Vač, ranjen; Wieser Maks, 7. 1. bat., iz Prevalj na Kor., bolan; Žalec Mihael, 17. pp., iz Črnomlja, ranjen; Zornada Janez, 97. pp., ranjen.
XXX
Med 17. t. m. došlimi ranjenci so v bolnišnici v belgijski vojašnici sledeči: Mihael Pregcl, 17. pp., 1. nad. stot.; Fr. Kmet, 17. pp., 14. stot.; Mak« Schneider. 17. pp., 12. stot.; Franc Kocjan, 17. pp., 1. stot.; Franc Prutsch, 47. pp.; Janez
BrnobiČ, 97. pp., 2. stot.; Jakob Zutnar, i. dom. p.; Jožef Cmager, 20. doni. p.; Vincenc Žižek. 20. pp., 1. »tot.; Jožef Gabrijelčič, 8. 1. b., 3. stot.; Jož. Haujrt-mann, 8. 1. bat., 2. stot.; Jožef Jaklič, 7. p. 1. p.
. ■ XXX
Ranjenci v ljubljanski tob«6ni tvorniei.
V naši tvorniei se je priredila zasilna bolnišnica za ranjence. Tobačna režija je namreč priredila na Dunaju, v Ftirstenfeldu, Ljubljani, Siedliecku, Novem Jičinu, Krakovu, Winneku in v Zablotovu. V vseh je postelj 11.000. V naši tvorniei je pripravljenih 70 postelj; dve sta za strežniško osobje. Dozdaj smo dobili 51 ranjencev. Bolnišnico vodi naš zdravnik dr. Hčgler, ki je rekel: »V Ljubljani morajo biti naši ranjenci najboljše postrežem.« Dr. Hogler ie tudi izbral in izuril med delavkami strežniško osobje. Delavke, ki no strežejo, šivajo, pletejo in velike vsote za ranjence žrtvujejo, čast jim!
v V/ V'
XXX
Ranjeni oziroma oboleli vojaki v »Ljudskem domu«
tdan prihoda 17. septembra 1914, skupno število 79, ranjenih 12):
Pešec J. Abelavski, lionv. pp. 7, iz Kovačice, kom. Torontal; pešec; Ottilio Angeli, dež. br. p. 1, Pergine, Trident, ranjen na levi roki: poddes. M. Ban, honv. pp. U, Jende, kom. Ugnac-Ung.; pešec Anton Bodogg. tir. ces. lov. p. 4, Salurn, Bolcan, ranjen od šrapnela na levi prsni polovici; pešec Semko Bod-nar, pp. 80, Mahnove, okr. Zborow, Galicija; pešec Miha Bolgan, honv. pp. 11, Tiepaberce, kom. Dadai; pešec Mario Botti, tir. ces. 1. p. 2, Mori, okr. Rove-reto; korporal Kari Brumbauer, dež. br. p. 2, VVeidling, Tulln; peSec Ivan Cer-lon, pp. 87, Dignano-Pola, ranjen na desni roki; pešec Ireneo Cicigoi, dež. br. p. 27, Pola; pešec Semen Chomicki, žel. in brz. p., Brodki. Lvov; pešec Jos. Curk, pp. 97, Dolga poljana, Postojna; dež. strelec Mar. Andrej Degiampietro, p. 3, Pomo, Cavalese, ranjen od Šrapnela na desni nogi (Oberschenkel); pešec Halun Dejnirt, dež. br. pp. 18, Za-czy?a, Przemysl, ranjen na levi roki; pešec Selin Derlič, bos.-herc. pp. 1, Železno polje, Zepče; četov. Al. Dienstl, pp. 49, VVielands, Gmund; korporal Janez Dragics, honv. pp. 8, Moldova, kom. Sz6reny; nad. rez. Ivan Erdei, pp. 5, Uj-Feherl<5, kom. Sabolcz-Megye; pešec Jos. Frank, tir. ces. 1. p. 4, Clos, Tir., ranjen od granate na levi roki; poddesetnik Peter Fescik, honv. pp. 11, Felsčn-Domonya, kom. Unguar; poddes. Ivan Godina, pp. 87, Valle, Pola, lahko ranjen od šrapnela; korporal Iv. Gasser, dež. br. pp. 4, Gmtind, okr. pital, Kor.; dež. strelec (Landesschutze) Sim. Gab-ber, p. 3 (Landesschutzenregiment), Ca-nale, Primiero: pešec Matevž Grebien, dež. br. p. 1, Dunaj; pešec Marko GrgiČ-Čobanac, bos.-herc. pp. 1, Oraliova, ko-tor Fojnica; pešec Jakob Grunwald, t. art. bat. 3, Gola, kom. Koprivnica; narednik Leopold Heindler (Haub. Div. 44), Glenk, Stever; kanonir Jurij Heinl (dež. br. Haub. Div. 13), Dunaj; pešec Jos. Hiersbock, dež. br. p. 2, Schvvert-berg, Zgor. Avstri.; pešec Kari Hubner, dež. br. p. 10, Reichenberg; pešec Rud. Jakončič, pp. 97, Medana, Grad.; kanonir Janez Jermanu (Feldkan.-Reg., Ka-nonenmunitionskolonr • , Mareso, Ca-podistria; korporal Janez Kartik, honv. pp. 16, Rudlo, kom. Bestercebanya; poddes. Janez Kien, del br. p. 3, Pir-oha, Weitz; pešec Endre Kis, honv. pp. 32, Fasnad, kom. Szilagymegye; pešec Simon Koban, pp. 45, Rogi, okr. Krosno; korp. Franc Kral, dež. br. p. 21, Hrotto-witz. Mor. K.; lovec, Franc Koler, lovski bat. 20, Idrija; nad. rez. Tos. Komel, dež. br. p. 27, Kronberg. Gorica; nad. rezerv. Ivan Krames, pp. 84, Mistelbaeh, Nižje Avstr.; pešec Kari Laska, pp. 4, Dunaj; dež. strelec Donato Libener, p. 3. dež. str., Daiano, okr. Cavalese, ranjen ria hrbtu (lahko1); pešec K. Marek, pp. 79, Mocsiska, Gal.; kan. Henrik Marenič, havb. p. 3, Tržič, (Kormoris); peš. Chaim Margel, pp. 90, Jaroslav; pešec Mato Marjanovič, bos. pp. 1, Višnjiea, k. Fojnica; kan. Janez Martijak, trd. art. p. 6, Dombelve, kom. Csaza, O.; lov. Huse.jn Mehič, bos. 1. bat., Puračič, okr. Tuzla; lovec Nikola Mlčič, bos. lov. bat., Mostar; pešec Karol Menyliart, honv. pp. 7, Gatoja, Ogr.; lovec Celestin Nicolodi. p. ces. lov. 1, Lenzima, Rovereto, ranjen ocl šrapnela na desni roki; nar. Valerij Munt.van, pp. 64, Kiraly, kom. Vojda Hunyad; pešec Alija Mustajbegovič, b. pp. 1, Krivarirka, kot. Kladanj; dež. str. Janez Orsingher, p. 3 dež. str.. Canale, Primiero; dež. str. Jos. Ortner, tir. p. res. lovcev 3, Kifzbilchel; pešec Janez Olekslno, dež. br. pp. 18, Rokszyre, okr. Przrunvsl, ranjen na desni nogi; korp. Janez Petorin. dež. br. pp. 27, St. An-
drež pri Gorici; pešec Miha Posti, dež. br. pp. 21. Neusiedl, Neunkirchen, Nižje Avstr.; pešec Vasil Potoczny, 10. pp„ Starczava, Dubroiliep, Gal,; Čast. sluga Sava Proulij, honv. pp. 7, Ilomokos, k. Temee; pešec David Rottonara, p. dež. str. 3, Abtei, okr. Brimeck, Tir., ranjen na desni roki; korp. Peter Samvald, d. br. p. 21, Peischlng, Neunkirchen; poddes. Peter Senienič, pp. 97, Vipava; dež. str. Dominik Serafini, p. dež. str 2, Ca-pitonato, okr. Getione, ranjen na desni roki; pešec Matija šchdndorfer, dež. br. p. 21, Gars, okr. Horn; des. Franc Sehrefl, dež. brani. p. 21, Kreni s; pešec Pavi Stapinski, trd. art. p. 3, Baluczyn, okr Zloczow; nar Simon Svy6tuU, dež. br. p. 26, Susznb, okr. Kamionku; peš. Szuba Szilart, honv. pp. Š, Begakertes, kom. Torontal; korp. Ferd. Szukupp, pp. 84, Dunaj; pešec Aleksander Tealuk. pp. 80. Lesznov, Brody; lovec Vaskrsija Todorovič, bos. 1. bat., Krtova, kot. Gra-Čanica; pešec. Andrej Trost, Št. Vid (Vipava); pešec Franc Wagner, pp. 21, Ba-den; pešec Henrik Wagner, trenska d. 2, Spital. okr. Gmndti, Nižje Avstr.; pešec Mandel VVickopoler, dež. br. pp. 19, Glimanij, okr. Przenyslany; poddesetnik Leopold Wlni\varter, pp. 49. Stra-tzing, okr. Krems; pešec Kazimir Za-jaczkowski, pp 80. Dietkowilekie, okr. Brodv.
Imenik dne 17. t. mes. v domobransko bolnišnico došllh slovenskih vofakov.
Voč ranjencev oziroma bolnikov Je že zapustilo bolnišnico ter odšlo deloma v domačo oskrb, de'dma na dopust. Samec Andrej, dom. p. 26; Gradišek P., dom. p. 26; Vodišek Martin, dom. p. 26; Pertort Matija, dom. p. 27; Nemec Jaroslav. dom. p. 27; Kveder Lovrenc, d. p. 27; Kunlje Miheal. dom. p. 27; Božič Anton, dom. p. 27; Zanko Alojzij, pp. 87; Cvirn Ivan, dom. p. 27; Mlakar Martin, dom. p. 27; Hasch Jožef, dom. p. 27; Hon Frartc, dom. p. 27; Hafner Mih., dom. p. 27; FinŽgar Mihael, dom. p. 27; Pušar Janez, dom. p. 27; Erjavec Fr., dpm. p. 37; Ferjan Franc, dom. p. 27; Bahorič JoSes, dom. p. 27; Porenta Fr., dom. p. 27; Komel,j Jožes, dom. p. 27; Šepec Anton, dom. p. 27.
Ranjenci v Kandlji.
V	petek, 18. t. m., se je pripeljalo v kandijsko bolnišnico 140 ranjencev iz severnega bojišča. Ob prihodu vlaka z ranjenci se je kar trlo občinstva pri postaji. Novomeške gospe so preskrbele raznovrstnega krepila, katerega so s pomočjo družabnic Rdečega križa razdelile med ranjence. Sprejema se je udeležil tudi mil. g. prošt dr. Elbert in mnogo drugih odličnih gospodov. Nato je mestna garda spremila ranjence v bolnišnico. Oskrbništvo bolnišnice se tu zahvaljuje za okrepčila, katera so se poslala v teh dneh za ranjence v svežem sadju. mil. g. novomeškemu pro-štu pa, ker je razveselil ranjence s čašo piva.
Ranjenci v Gorici.
Nadalje so došli od 18. t. m. še naslednji ranjenci: Alfonz Pitanic, lovec 20. lov. bat., iz Biljane, ima prestreljeno roko; Gvido Bressan, pešec 97. pp., iz Ločnika, je bolan; Anton Marangon, pešec 27. dom. p., iz Caprivega, obstreljen v roko; Cezar Leonardig, topničar 8. t. p., iz Gorice, je bolan; Ant. Holede, peš. 27. dom. p., iz Ločnika, ima odstre-ljen levi kazalec Vlad. Vlašič od 70. pp., iz Malevašice. v Slav., je obstreljen v levo roko; Al. Reich, topil. 8. t. p., iz Ljutomera, je bolan; Ivan Ferluga, šofer avt. kol., iz Trsta, jo bolan. — Dalje so še 21. t. m. došli: Ivan Stokovar, topničar 8. t. p., iz Nerteneglia pri Poreču; Dominik Colougr.at od pp. 7, iz Morara v Furlaniji; Herman Savlič od 27. dom. p., iz Moše. — V nedeljo so izpraznili vojaško bolniSnico in vse ondi se nahajajoče bolnike in ranjence prepeljali v rezervno bolnišnico v centralnem semenišču. O vzroku te premestitve pa iz raznih razlogov ne moremo poročati.
V	centralnem semenišču se nahajajo še: Edvard Scher, topničar 8. top. pf, iz Št Petra pri Celovcu; Jožef 2iž-mond. poddes. 97. pp., iz Št. Petra pri Gorici; Ivan Nikolausig, pešec 97. pp., iz Corone v Furlaniji; nadporočnik 47. pp. Miroslav Strel. Vsi so lahko ranjeni.
Neka] prošenj.
>1 omoljubov« člankar piše:
Med naše ljudstvo je prišlo več D a 1 m a t i n c e v, — pravoslavnih Hrvatov južno od Kotora, in R u s i n o v. Priporočit te reveže usmiljenim srcem pišemo te vrstice. Niso vsiljivci, niso postopači, ali beračenja vajeni potepuhi, nego pošteni ljudje, ki so se s svojim pridnim delom živeli na svojih posestvih, ki jim je pa vojska zn nekaj časa vzela dom in jih pognala po svetu. Kaj
je vedela dalmatinska žena ob črnogorski meji prav na koncu Dalmacije o svetu. Črnogorske trdnjave in naše, pa naše vojile ladje so se imele pričeti napadati; ni kazalo drugega, nego v naglici odštraniti ljudstvo, ki je prebivalo v vmesnih vaseh, kar ponoči, brez najpotrebnejše obleke, kar se je dalo urno so morali bežati iti zdaj so pri nas.
Pa Rusini! V hjihov dom je prihru-mel Rus, jim požigal vasi, jemal živino. Kaj jim je bilo mogoče drugega, nego bežati, da si rešijo vsaj golo življenje. Tako so časih naši ljudje bežali tru-monia pred Turki, dokler niso dobili varnega kraja in dobrih src. Vrnimo zdaj tehi revežem, kar so dobri ljudje svoj čas Izkazovali našim prednikom. Bog bo povrnil.
Oba jezika hrvaški ubeglih Dalma-tlncev, ki je pač nekoliko namešan z laščino, In rusinski sta uarn sorodna, slovanska; z majhnim trudom se
Slovenec lahko v prav kratkem času toliko navadi, da se vse potrebno razgovori. Naj lie bodo ti revni uskoki tujci pri nas! Delajo naj, obenem naj si pa tudi ogledajo naše kmečko gospodarstvo. Naprednejši smo od njih, mnogo se lahko liauče pri nas: snage, umnega gospodarstva, živinoreje, zadružništva, izobraževalnega dela. Na vsak način se bo to po naših društvih moralo zopet, začeti. Bilo bi lopo, ko bi društva, v krajih, kjer so nesrečni naši bratje, naročila kak dalmatinski hrvaški in kak rusinski list. Obema pravoslavnemu Daimatincu in Rusinu bo prav, če se zbližata našemu življenju, in če poneseta nazaj v svojo domovino vtis. da sta živela med nebogatim, toda globoko vernim in izobraženim, gospodarsko naprednim bratskim slovanskim narodom. To bo zlasti dobro za pravoslavne Dalmatince, ki so po svoji vzgoji splošno nezaupni in silnp sami zase.	.... . .;
Na iugu.
DRUGI PREHOD NAŠIH ČET ČEZ DRINO.
Budimpešta. Hrvatski cenzurirani listi poročajo: Naša vojska napreduje v Srbiji z energično ofenzivo, da srbsko glavno vojsko prisili na odločilno bitko.
Dunaj, 23, septembra. »Siidslawische Korrespondenz« poroča, da je prejela od nekega častnika sledeče poročilo brez datuma; Predvčerajšnjim ob '/23. uri so prekoračile naše čete Drino, da prodirajo v Srbijo. Kmalu se je zaslišalo streljanje iz pušk in kmalu je posegla v boj tudi srbska artiljerija, ki pa vsled megle ni mogla zadevati. Ko se je razpršila megla, sera videl naše čete v polnem redu prodirati proti srbski vasi L. Nek srbski samostan, ki je bil glavno opirališče srbskih čet, so naše baterije razstrelile. Srbi so nato bežali čez hribovje nazaj. Ob 5. uri je bila srbska stran zasedena in vas L. zavzeta. Zvečer smo videli celo vrsto srbskih vasi v plamenu. Prehod čez Drino nas je stal le malo izgub. NaSi so ujeli veliko Srbov, med njimi mnogo četašev.
BOJ MED SRBSKIMI IN RUSKIMI VOJNIMI VJETNIKI.
Dunaj, 23. septembra. V šopronju je nastal med ruskimi in srbskimi vjetniki krvav prepir. Trije Srbi so ubiti.
IZMIŠLJENA POROČILA O SARAJEVU.
»Grazer Volksblattu« poročajo iz Sarajeva: Črnogledi ljudje trdd, da so na več krajih vdrli četaši čez mejo in da so grozodejstva izvajali, kar se bo uradno v kratkem preklicalo. Neki sarajevski list je tudi poročal, da bodo ves promet med Ogrsko in Bosno za kratek čas ustavili, ker se je preveč blaga nakupičilo. To poročilo je umlji-vo glede na dovozne razmere zelo vznemirilo Sarajevčane in prebivalstvo v drugih mestih. Zdaj pa izjavlja ravnateljstvo bosensko - hercegovskih železnic, da nameravajo le za kratko dobo ustaviti ves civilni, brzovozni in tovorni promet iz Ogrske v Bosno in Hercegovino, a da se v polnem obsegu vzdrži dosedanji promet po vojnem voznem redu. V tem okviru je tudi dopusten promet z ovoji 10 kg med Bosno, Hercegovino in Ogrsko. Ukaz trdnjavskega poveljstva, da naj se Sarajevčani po-skrbe z živili za 40 dni in določitev cen, je zelo koristil, kar prebivalci priznavajo, ker se je preprečilo oderuštvo z živili.
SRBIJA IŠČE SVOJO SMRT.
Sofija. Vest o polnem uničenju srbske ofenzive proti Avstriji je tukaj napravila velik utis. »Politika« piše: Srbska, ofenziva proti Avstro - Ogrski bo katastrofalna. Srbija išče svojo smrt, ki jo bo tudi našla.
KRALJ PETER ZBEŽAL V PRIZREN.
Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« poroča: Kakor se nam poroča od popolnoma zanesljive strani, so v Srbiji zaradi zadnjih porazov izgubili glavo. Med ljudstvom je zavladala obupnost, ker je bila srbska vojska ob Savi, Donavi in Drini tako pobita, da brez obzira beži, a naše čete jo z vso silo preganjajo. Naše čete so že globoko v notranjosti Srbije. Porazi so strašno delovali na dvoru in na vojskovodje, ki se boje jeze iti anarhije v vojski. Kralj Peter je, ko je dobil prve vesti o porazili, zbežal v Prizren, pa se niti lam med domačim prebivalstvom ne čuti popolno varnega.
Zavezniki so si v lasen.
Navdušenje za Angleško, katero je vladalo v Peterburgu neposredno po izbruhu vojske, je utihnilo. Rusi sedaj očitajo Angleški, cla preveč varuje svoje pomorske sile. Nejevoljni so tudi na angleške časopise, ki smatrajo Rusijo kot moč, ki nima pomena in pripisujejo Angleški vodilno vlogo v sedanji svetovni vojski.
Oblegovalno stanje v Rumuniji.
Bukarešt, 22. septembra. Rumun-ska vlada bo v najkrajšem času proglasila po nekaterih delih dežele oblegovalno stanje. Francoski in ruski agentje vedno poskušajo vprizarjati demonstracije za trojni sporazum, zato jo vlada prisiljena izdati ostre naredbe, da varuje nevtraliteto.
Rumunski dvor se preseli v Bukarešt.
Bukarešt, 22. septembra. Po končani letoviščni dobi se rumunski dvor tekom tega tedna preseli iz Sin*je v Bu karešt,.
Nemci potopili zopel tri angleške križarice.
London (čez Rim), 23. septembra. Renterjev urad poroča z dne 22. t, m.: Angleške križarke Aboukir, Houflne in Cressy so bile v Severnem morju potopljene od nemških podmorskih čolnov. Križarico Aboukir so zadeli štirje torpedi. Med tem, ko sta ji pomagali kri-žarici Honue in Cressy reševati posadko, sta bili tudi te dve zadeti od torpedov. Znaten del posadke se je rešil na neko križarico in na rušilce torpednih čolnov. Bitka se je vršila dne 22. sept. od 8. do 8. ure zjutraj. Woifov urad pravi, da nima še nobenega poročila o bitki vsled prevelike oddaljenosti. Nizozemska ladja »Flora«, da je rešila 280 anger.ških mornarjev.
Križarici Aboukir in Ilogue sta bili zgrajeni leta 1900, Cressy pa leta.1899. Vse tri križarice so bile enake. Dolge so bile po 134 m, široke 21 m, visoke 8.3 m in so imele po 22.0000 konjskih moči. Posadka je štela v mirnem času 700 mož.
Brzno kriZar;en:e nemSke križarke Emilen.
(Od 10. do K. septembra Emden 6 angleških ladij potopil.)
O tem se poroča:
Kalkuta, 23. septembra. (Koresp. urad.) »Reuter« poroča: Častniki in moštvo ladij, ki jih je potopila križarka Emden v Bengalskem zalivu, je dOšlo 21. t, m. popoldne v Kalkuto. Zelo so hvalili vljudnost, ki so jo jim nemški častniki izkazali.
Proti angleškim ladjam je nemška križarka Emden nastopila 10. t. m., ko je vzela angleški parnik »Indus«, katerega je razstrelia, ko so prej posadko na Emden prepeljali.
Ko se je pripeljala križarka Emden na višino Bengalskega zaliva, je vjela vse brezžične brzojave, ki so javljali, kdaj da parniki iz zaliva odplove-jo. Nemška križarka je zato vedela, kje da se nahajajo ladje v zalivu.
Dne 11. t. m. je križarka Emden zagledala parnik Loo, prevzela je njegovo posadko in je parnik potopila.
Parnik Kalinka je bil ujet ponoči na 12. t. m.; dve uri pozneje pa parnik Killin. Tisto noč so Nemci videli še tri parnike, ki jih pa niso zasledovali.
Nemci so dne 12. t. m. opoldne vzeli parnik »Diplomat«, ki so ga pozneje potopili. Nato so ustavili Nemci italijanski parnik Laruano, ga preiskali in ga še tisti dan izpustili. Dne 20. t. m. se je pripeljal v Kalkuto.
Križarka Emden je dne 11. t. m. vzela parnik Tratbock, ki ga je z mino potopila. Posadko vseh zaplenjenih ladij so spravili na krov neke ladje in so ukazali, da naj vozi v Kalkuto. Dve nemški ladji sta to ladjo spremljali 75 milj daleč od izliva Hooglilyja.
XXX
Zavarovana križarka Emden je 118 metrov dolga, 13.5 metrov široka in vozi 5.1 metra globoko; obsega 3650 ton. Križarka jc oborožena z 12 topovi, 2 strojnimi puškami in z dvemi podmorskimi cevmi za izpuščanje torpedov. V morje so Emdena izpustili leta 1908.
Tod! v Perziji vre.
Carigrad. 23. sept. (Kor. urad) »Ter-djoumani Hakkikat« razpravlja o proglasitvi vojnega stanja na Kavkazu in druge izredne in vojaške odredbe, ki jih je razglasil namestnik grof Voron-cov-Daškov. List sodi, da so Rusi to odredili, ker pričakujejo, da izrabi Perzija sedanji položaj in odpove angleško rusko pogodbo sklenjeno leta 1908 o razdelitvi Perzije. List trdi, da še ostane tudi perzijska vlada malomarna in če tudi nobenega uradnega koraka ne stori, se nc more dvomiti, da izrabi priliko več glavarjev perzijskih rodov. Iz Perzije se poroča, da med številnimi rodovi, ki so skoraj popolnoma neodvisni, zelo vre. Rodovi so tako močni, da jih perzijska vlada ne more krotiti in niso še pozabili zadnja lota po Rusih in Angležih prizadjanih jim krivic.
Rožno poročila.
GENERAL APPEL IN HRVAŠKI DOMOBRANCI.
General Appel je brzojavil poveljniku hrvaških domobranskih čet divizije 42., feldmaršallajtnantu Sarkotiču sledeče: Danos, ko je obletnica, odkar jo dobila hrvaška domobranska divizija ime »vražja« divizija, občuduje 15. zbor hrabro vztrajnost odličnih domobrancev v večdnevnem hudem boju proti fanatičnemu, premočnemu sovražniku' in ji pošilja najsrčnejše ča-stitke k sijajnemu uspehu orožja.
OGRSKI DEŽELNOBRAMBNI MINISTER OGRSKEMU HONVEDU.
Budimpešta, 23. septembra. (Kor. urad.) Ogrski deželno - brambni minister baron Hazai je ob koncu prve periode vojske brzojavno pozdravil vse deželno - brambno divizije na bojišču. Izrazil jc svojo veselje nad njihovo hrabrostjo in neutrudljivostjo in upanje, da bodo do konca vojske neomajno vztrajali, tudi če Žrtvujejo kri in življenje za domovino.
DOBER SVET ČASTNIKOM.
Dunaj, 23. septembra. (Kor. urad.) ^sterreichlsche Volkszeitung« poroča: ^išje poveljstvo je izdalo na častnike nasvet, naj rajše, kakor da odhajajo nepopol-' noma ozdravljeni na bojišče, posvete svoje moči urjenju moštva, ki se še usposablja
kot rezervna moč za bojišče. Kakor je hvalevredno in priča o hrabrosti naših častnikov, ta okolnost, vendar je za ranjene in bolne čaštnike prvi pogoj uspešnega dela na bojnem polju zdravje.
DRŽAVLJANI DRŽAV, KI SE Z NAMI VOJSKUJEJO, SE NE SPREJMEJO NA DUNAJSKO VSEUČILIŠČE.
Dunaj, 23. septembra. (Kor. urad.) Rektorat dunajskega vseučilišča je razglasil, da se bodoči semester na vseučilišču ne sprejmejo slušatelji državljani tistih držav, ki se z nami vojskujejo.
PODANIKI SOVRAŽNIH DRŽAV IZKLJUČENI IZ NEMŠKIH UNIVERZ.
Draždane, 22. septembra. Saško notranje ministrstvo je na vodstva vseh saških šol izdalo naslednjo odredbo: Podanike onih držav, ki se nahajajo v vojnem stanju z Nemčijo ali AvstrO-Ogrsko, t. j. Belgije, Britanske, Francije, Japonske, Črnegore, Rusije in Srbije, je do nadalj-Dega izključiti od pouka. Dovolitev posameznih izjem, ki pridejo v poštev zlasti za Balten, si pridrži notranje ministrstvo.
PORTUGALSKA ČUVA SVOJE KOLONIJE.
Lizbona, 22. septembra. Portugalska je glede na vojne zapletljaje ojači-la svoje čete v afriških kolonijah za 30.000 mož.
CAR NE ODPOTUJE K ARMADI.
Kodan], 22. sept. »Politiken« poroča: Car ne odpotuje k armadi. Ruski poslanik v Carigradu je v posebni misiji pozvan v Peterburg.
Dnevne novice.
-f Dr. J. K. je pričel objavljati danes zelo aktualne članke. Slede aktualni članki o razmerju trozveze, o razmerah po angleških kolonijah itd. Članki so sad vestnega in nelahkega Študija in navajajo veliko virov, ki bodo zelo dobrodošli našim politikom in predavateljem, ki jim zato svetujemo, da naj jih izstrižejo in si tako prirede tvarino za govore in predavanja.
-f Slovenski poslanci na straži. Z
Dunaja piše cenzurirana mariborska »Straža«; Vsi naši poslanci so temeljito pojasnili položaj na Spodnjem Štajerskem pri vseh civilnih in vojaških oblastih v Gradcu, in sicer z uspehom, ki je imel takoj dobre posledice. Tudi centralno vlado je poslanec dr. Jankovič informiral. Te dni pa sta poslanca dr. ŠusteršiČ in dr. Benkovič posredovala na Dunaju pri vseh merodajnih civilnih in vojaških centralnih uradih ter podala točno sliko o pravih razmerah na Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Grde nakane nasprotnikov se bodo popolnoma izjalovile. Slovencem kličemo: mirno kri! -— Zadnje dni se je opravilo ogromno delo, da se vsako nadalfno gonjo v kali zaduši. Krivce bo dosegla roka pravice. Vsak slučaj hujskarije naj se poslancem, ali pa še boljše, naravnost državnemu pravdništvu z dokazi naznani.
Centralna akcija deželnega odbora v pomoč rodbinam vpoklicanih vojakov. Krajevni odbori so bili dalje ustanovljeni: V občinah Stari trg in Vinica, politični okraj Črnomelj; Toplico in Bela Cerkev, poiitični okraj Novo mesto; Vrabče, Velika Dolina, Vogljo. Za župnije: Dobrava, Bela cerkev. Nevlje SeLce.
-j- V poročilu o ranjencih in bolnikih št, 11. se nahajajo med drugimi tudi sledeči: Leskovar Janez, 87. pešpolk, umrl vsled strela v trebuh dne 24. avgusta, pokopan v Sarajevu; Pogatan Janez, 7. pešpolk, iz Trsta, ranjen, leži v Szombathely; Lozej Edvard, 4. bos. herc. pešpolk, iz Trsta, bolan na Dunaju; Mandič Avgust, 17. pešpolk, iz Ljubljane, bolan na Dunaju) Gaser Anton, 4. trdnjavski topniški polk, iz Tolmina, bolan v Pulju,
—	četrta številka »Ilustriranega Glasnika« izide jutri. Trafiko ga dobo žo od 6. tire zjutraj nadalje v pisarni Katoliške tiskarne.
—	Umrl je v Teodo v Dalmaciji rezervist g. Franc Bernard, trgovec na Polzeli v Savinjski dolini.
—	Glavni dobitek razredne loterije v znesku 200.000 kron je zadela srečka št. 106.713.	,
—	Organizacija bančnih uradnikov za osnovanje vojno-podpornega ionda. Osrednje predsedništvo državne zveze bančnih in hranilničnih uradnikov Avstrije, ki je, kakor znano, kot prvi obrok za različne vojno-podporne namene nakazala žc 12 tisoč kron, osnuja pravkar velikopotezno stalno podporno akcijo. Pred-stojništvo se obrača s pozivom na člane društva, da ustanovijo »vojno-podporni
fond državne zveze bančnih in hranilničnih uradnikov« ter v ta namen prispevajo s percentualnimi doneski' od svojih plač. Sredstva tega fonda so določena za vsakovrstne vojno-podporne namene, Ta ukrep je bil z odobravanjem vsega urad-ništva avstrijskih kreditnih zavodov sprejet, ki je radevolje pripravljeno k tej žrtvi,
—	Brežice. Tukajšnji brivec Holy, ki je bil tudi v zaporu deželnobrambovskega sodišča v Gradcu, je bil te dni brez vsakega zaslišanja izpuščen ter zopet sam vodi svojo obrt.
—	Sin goriškega okrajnega glavarja ranjen. Med zadnjimi ranjenci, ki so dospeli v Gorico, se nahaja tudi rezervni poročnik 8. lovskega bataljona dr. Marij R e b e k, sin namestništvenega svetnika in voditelja okrajnega glavarstva. Na severnem bojišču mu je sovražna krogla predrla levo roko.
—	Avtomobilna zveza s škofjo Loko. Avtomobil iz Ljubljane bo vozil od Figovca vsako jutro ob sedmih v Škofjo Loko in iz Škofjo Loke ob devetih dopoldne. Popoldne pa ob treh iz Ljubljane iu ob potih iz Škofje Loke nazaj v Ljubljano.
—	Ranjeni. G. dr. Požar, sodnik v Kozjem, leži ranjen v Sarajevu. Stud. iur. poročnik Vojko Koprivnik leži ranjen pri svojih starših v Mariboru. — Ranjena sta učitelj J. Blasinšek iz Zi-bike in rez. poročnik Janko Pogačar, rodom Ljubljančan, ki je z izredno hrabrostjo rešil neko telografično postajo.
—	Za novega povelinika oešnolka
št. 27 je imenovan poveljnik lovskega bataljona št. 7., podpolkovnik Viljem Staufer. Obenem je Staufer imenovan tudi za polkovnika.
—	Gospodinjam. Še nikdar se ni izkazala taka potreba Štediti kakor sedaj. Ne zavrzite starih nogavic, marveč jih pustite podplesti. S tem prihranite 50 katere bi izdali za nabavo novih. Opozarjamo na današnji oglas E. Šinkovec.
LjoDljanske novice.
lj Visok obisk. V soboto ob o. uri popoludne je obiskal ranjence tukajšnje rezervne bolnico prevzvišeni. g. knezoškof ljubljanski dr. Anton Bona-ventura Jeglič. Visoke obiskovalca so ljubeznjivo sprejele požrtvovalne dame »Rdečega križa«: na čelu gospa podžu-panja dr. Trillerjeva, v spremstvu so bile: gospa obč. svetn. Češnikova, gospa mag. svetn. Kochova, gospa mag. svetn. Lahova, gospa stavb, nad svetn. Pavli-nova in gdč. učiteljica VVessnerjeva. Prevzvišenega so spremljali po sobah liceja in Mladike g. polkovni zdravnik dr. Slavik, g. šef-zdravnik dr. Linhart z drugimi zdravniki in častniki. Gospod knezoškof je stopil k postelji vsakega bolnika in vprašal no zdravju in domačih razmerah, mu iznregovoril par bo-drilnih in tolažilnih besedi in se nato po nad 1 urnem obisku vrnil domov. Obisk ostane vsakemu bolniku gotovo v vodnem spominu.
lj Junakov pogreb v Ljubljani. C. in kr. rezervni poročnik in zadružni revizor
i-
v Gradcu Fran Herzmansky je 11. t.
m. v bolnišnici v Miškolcu podlegel težkim ranam, ki jih je dobil na severnem bojišču, Mrtvo truplo mladega, nadepolnega in povsod priljubljenega moža so prepeljali v Ljubljano, kjer se je vršil pogreb iz kapele pri sv. Krištofu na novo pokopališče pri Sv. Križu. Zadnjo čast so pokojniku izkazali častniki ljubljanske garnizije, župan dr. Tavčar z več občinskimi svetniki ter mnogo sorodnikov in drugega občinstva. Krsto so pokrivali številni venci.
lj Padel je junaške smrti na severnem bojišču častnik 27. pešpolka g. Lilleg, brat občinskega svetnika g. Maksa Lillcga, Boril se jc z nasprotnikom celo s pestmi. Blag mu spomin!
lj Ranjenec umrl. V deželni bolnici je umrl Janoš Ovaszas, 32 let star, ogrskega honved polka št, 2, 10. stotnija, iz Raba Gajny, okraj Bihar.
lj Umrla je v Ljubljani zasebnica Oti-lija Valenta.
lj Naši ranjenci. Ranjenega sina dež. poslanca primarija g. dr. V. Gregoriča so pripeljali v Ljubljano. Ranjeni stotnik g. Ferlinz sc nahaja v Ljubljani. Ranjen je sin učitelja g. Marolta ter sc nahaja v Ljubljani,
lj Dela v strugi Ljubljanice so bila vsled pomanjkanja delavcev tri do štiri tedne ustavljena. Sedaj pa že dva tedna zopet delajo. Obrežno zidovje na desnem bregu med Šentpeterskim in Jubilejnim mostom je končano do Romove hiše. Na levem bregu je pa med imenovanima mo-stovama obrežno zidovje popolnoma končano. Na levem bregu med Jubilejnim in Frančiškanskim mostom je obrežno zidovje končano, medtem ko na desnem bregu še podirajo staro zidovje. Sedaj delajo obrežno zidovje na desnem bregu med Šentjakobskim in Hradeckega mostom. Poglobljevalna dela pri prisilni delavnici in v Mostah bodo v poznejšem času zopet nadaljevali.
lj Pogreša se llletna Ivana Stepič od sobote; nosi temno modro celo obieko ter svetel predpasnik in bel slamnik. Kdor v6 kaj o njej, se prosi, da sporoči Ludviku Stepič, škofja ulica šl. 8, Ljubljana.
lj Umrli so v Ljubljani: Podjed Jera» zasebnica, 79 let. — Grilc Alojzij, ribič in hišni posestnik, 69 let. — Kajfež Adalbert, sin paznika deželne prisilne delavnice, 5 mesecev. — Laznik Marija, gostija, 73 let. — Peček Helena, bajtarjeva hči. — Lavtar Marija, žena kramarja, 52 let, — Kager-bauer Helena, hči tovarniškega naddelo-vodje, 10 let. — Preven Ivana, rudarjeva žena, 40 let.


Si« in milil
krasne nouosfl
o konfekciji za dame in deklice, najosčja izbira obleti za gospode in dečke, rao-nokar dospela.
LluHllansHo - prel ansiesho - smadl^če oOleB
O. Bernafouič,
Llubliana, Hiesini trg 5-6.
r
A, & E. Skaberne, wmm, Mestm trgi o
395
Specialna trgovina za pletenine in trikotažo.
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in ve&lodje dlake in sicer: snežne kučme, sviterji, telovniki, triko-jopice, srajce, in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni
ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake.	Tetra perilo.	Spalne vreče.
Plašči in predpasniki za strežnice rdečega križa. Volna za plesti.
i
žalnih klobukov
Iviiritev filialke
Dvorni trg št. 1.
2813 1
Naznanjam cenjenim damam tu in na deželi
otvoritev filialke
Dvorni trg št. 1 modne trgovine s kloba i za dame in deklice, kakor tudi za čepice in
vse druge v mojo obrt spadajoče stvari.
Ana Stuchly - Maschke
glavna trgoiina Židovska ulica 3.
1
Ceno znano nizke.
JHnjaiii
Zunanja naročila -8t5 obratno
# al 011 Marija
T--	V-,-," v— " ■ —v V-• - •. > •	'.r " .
— — ' •• • Priporočamo domačo solidno tvrdko —
(1
9t ml
Židovska nI, §
Žalni klobuki vedno v zalogi
cene brez kookurencc Velika zaloga tiatnskih ln otroških klobukov v najnovejših oblikah vseh vrst ter športnih lwt Popravila se sprejemalo
Stavbeno podjetje: Parketna tovarna: Strojno mizarstvo: Tesarstvo:
Prevzamem iavne in zasebne stavbe, žcleznobetonske mostove, strope Ha. — Popravila izvišuiem oo nai-mžuh cenah. — Izaeimem načrte in aa/em strokovna navoaua.
L/stanovheno 1900.
Velika zatona hrastovih in bukovih deščic, katere aobavim z au brez pota.yaii/a; me zornem tudi popravila in poia°am acšč cc na slaia, že obšlo, eča tia.
/zdeluiem vsa, stavbeno mizarstvo tičoca se dela, pohištveno le proti naročilu, tzvršu em tudi vsakovrstna pop. avila, io:no oovoijno in po nizkih cenah.
Prevzamem vsa v to stroko spa-da/oča deia, kakor napi a o s tešmh stolov, stropov, verand, bai ak, oarov itd. — Popiavna izvršujem kino tn so l ta no.
K SCAGNE17/, Ljubljana.
Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora.
Parna žaga:
Kupuiem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici postan tes se dostavi na ža<>o no lasinem in-dusutjskcm tiiu z drž. kolodvora.
Telefon 299.
Po svetu.
Kako se Angleži za vo]sko navdušujejo. Ko se je pričela vojska, je neki avstrijski plemič vprašal vratarja hotela v Londonu, kjer je stanoval in vedno trdil, da vstopi v armado, zakaj da ni še tega storil. »Čakam še. ker poznam to kupčijo še iz vojske z Buri. Zdaj ponujajo na dan 2 krone, če Se 6 do 8 tednov poJakam, bodo povišali plačo na 18 kron dnevno in takrat napoči moja doba«.
Žena založila moža. Pred vojnim sodiščem v Vratislavi je zatožila žena učitelja angleščine Havalda Vhvlema. da je pisal za angleške časooise članke o nemški mobillzciii. Sodniki so vprašali ženo, zakaj da ie založila moža. Zona je odgovorila, da iz Hubezni do domovine, ker je ona Nemka, on pa. Anglež. Sodišče je Angleža oprostilo, ker je pisal svoje članke pred vojsko, in ker ženi ne veruje, da je iz domovinske ljubezni zatožila svojega moža.
Za ruske vojne vietn'ke pripravljajo veliko vojaško vežbališče pri Lincu, kjer grade velike lope.
Oče In sin v isti bolnišnici. Princ Friderik Karla Hasenskeea so prepeljali v Leval, kjer leži v lazaretii skupaj s svojim ranjenim očetom princem Friderikom V^iemom.
Dovfinni sleoarjl. V Trstu so se te dni oglašali pri zasebnikih in trgovcih neki »agenti«, ki so ponujali v nakup aparat »WhiOper phone Syiidacate«, ki se pritrdi na telefon in tako doseže, da se pogovor čisto razločno sliši. Sleparjem so mnogi nasedli in se prepozno prepričali, da je aparat le slaba šala, ki jih je stala, nekaj kronic,
SLOVSTVO.
»Večno življenje«. Molitvenik. Spisal G r e g o r i j Pečjak, doktor bogoslovja, gimn. katehet v Ljubljani. Peti natis. Ljubljana 1914. Založba kn. šk. ordinariata.
Dobro blago se samo hvali. Vendar pa ne bo odveč, če tudi v »Slovencu« izpregovorimo priporočilno besedo o tej knjižici, zlasti ker je želeti, da bi se udomačila tudi med našimi inteligen-ti. Ni redko, da kdo vprašauje, kje bi dobil dobro in res praktično mašno knjižico? Bili smo svoj čas v zadregi, če jc kdo iskal sveta v tem oziru. Zatekli smo se hote aH nehote v kataloge nemških molitvenikov. Zdaj pa ni treba več. Pečjakov molitvenik »Večno ž iv 1 j e nj e « je knjižica,, ki jo brez obotavljania prištejemo med najbolje, najten^ejiteiše, po obliki pa ne-prevelike molitvenik« s to važno vrednostjo, da je p!sana v čisti, pravilni leoodoneči narodni slovenščini. Že to dejstvo je uvaževania, vredno, da je knjižica v razmerno kratkem času izšla v petem — predelanem natisu.
Poudarjamo nekatere vrline in izboljšave: Dodana je 17. maša in sicer liturgična »Za milost srečne smrti«. Drugih 16 formularjev sv. maš je izbranih primerno raznim dobam iu praznikom cerkvenega leta. To je velika prednost, ki je drugi molitvepiki nimajo. Tudi latinske besede, ki so pri nekaterih molitvah vzporedno natisnjene, bodo vsem koristile. — Novo je poglavje »Dušna pomoč v bolezni.« Pohvalna je knjižica tudi zato, ker ima, poglavje »Cerkveno teto«, v katerem je pole# molitev popisan tudi pomen praznikov cerkvenega leta ter poglavitnih obredov. Pred vsem pa bo ustreženo', ker je g. avtor sprejel vanjo nadvse koristen sestavek »Pri Jezusu v presv. Zakramentu « Kdor ima »Večno življenje«, mu torej ne bo treba segati po drugih knjižicah in pripomočkih za razne pobožnosti, ker najde tu na 570. straneh — vse. Dodamo še, da so kra-
T
sne Fujcl-nove sličice križevega pota nanovo prirejene. Kljub dodanim 40. stranem 3e molitvenik v prvem delu strinja s prejšnjimi. Dehelina je prav primerna; papir jc sila fin in lep.
Cene: V najcenejši vezavi po 1 K; v boljši rdeči vezavi (pergamoid) po 1 K 20 vin; z zlato obrezo 1K 60 vin.; najfinejši 2 K 50 vin.
Naroda, se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani, v »-rodajalni Kat. tisk. druš va«; v Novem mestu, v Gorici, v Trstu.	Liga X.
SLOVENSKIM FANTOM ZA SLOVO NA POT V CESARSKO SLUŽBO.
Spisal Jernej Hafner, kaplan. — Založila »Katoliška Bukvama«.
Ta naslov ima lepa mo!itvena knjižica, spisana za nače mladeniče, vzete in poklicane k vojakom. V pivern delu str. 1 do 183 ima jako praktične nauke za mladega vojaka, da se nauči spoštovati vojaški stan, da se zaveda svojih dolžnosti, da se obvaruje mnogih pogubnih nevarnosti tega stanu, da ostane zvest Bogu in cesarju. V drugem delu st. 183—314 ima razne vojaku potrebne molitve za čas miru in za čas vojske.
Oblika knjižice je prav priročna; ker je papir, četudi trden, vendar tenak, bo m'adenič to knjižico kar lahko v žep vtaknil tn jo neoviran seboj v cerkev vzel; Škoda, da je prelepa knjižica izš'a šele sedaj, ko so vojaki naši večinoma že odšli na »krvavi p1««. Starši, poskrbite, da si jo omisli vsak vojaški novincc. Naprodaj bo v »Katoliški Bukvami«, pa tudi gospodje duhovniki Vam jo bodo radi naročili. PriporOile jo svojim sinovom, naj jo čitajo Ln prečitajo takoj, ko so potrjeni in bodo že poučeni odšli v službo samo. V tluibi naj se točno po njej ravnajo, pa bodo ostali zdravi na duši in na telesu, sebi v časno in večno korist, staršem v vecelje in radost, domovini in cesarju v slavp in ponos,
Anton Bonaventora, škof.
Cena za voiaski molitvenik je nizka in znaša za trpežno vezavo z rdečo obrezo 1 K 20 vin., za šagriu z zlato obrezo, upogljive platnice 3 K 50 vin. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
, S ANATOR1UM • EMONA
ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGICNE • BOLEZNI. ■ PORODNIŠNICA.
(/ LitJUBL.tJAISIA • KOMENSKEGA UUCA- 4 I ^-ZCR^:TOTORU-Dr-FR.DERGANC
okal* trgovino
na jako prometnem kraju in po nizki ceni se odda s 1. nov. v Sp. Šiški.
Naslov pove uprava .Slovenca" pod: 2799. (Znamka!)
Edina primorska tovarna dvokolea
»Tribuna"
Oorloa. Triaftha nL 20. prej pivovarna
Oorjnp. Vntik. Mk.f.ortna ftft-loga <lvo*«>t.« ttvittnth In ttm»ni»lut. .tru|av, unv uiotiifmv «>rkt<»triitiii.»w i M it.L	tivo
F. BRTJEL
On ti o*. Stolna ali o* Atev. 9 4* Prodni« nn obrok«-	(tamtu fmnfto."
M, trpeč, p. Lw
pnporoča svojo veliko zalogo
vina in brinja.
2773
kupuie osdno in o osah! množini, kakor tudi usz dežeiae pr^elke ter plai,ute najdražje trg. firma
J. KuSlan, Kranj, Gorensko.
v mestu alt predmestju v LJubljani s S alt r 4 sobami, knbinjo in prilikiinami, z ograjenim vrtom in dvoriščem, oziroma stanovanje zgoraj navedenim prostorom primerno, se tšče v na-ism. — Ponudbo ete prosi pod „Hlša št, 400" na upravništvo Slovenca".	2670
E!
fjrezpiaen©
naučim vsakega foto?rafovati, kdor kupi pri meni (20C6)
fotografični aparat.
■pate-
manufaktura hJ in drogerija
zaloga iotograiičnih aparatov in potrebščin
LJUBLJANA
Selenburgova ul. 5.
Ema Šinkovec
13:
Ljubljana, Stari trg št. S ■■i« ■■■■..................................................
priporoča svojo raznovrstno zalogo
perila, bluz, pletenin domačega Izdelka ter potrebščin za šivilje. Podplefanje nogavic.
Najnižje cene. — Točna postrežba. 2788

Kantina Corazza
Levada (Istra)	6m
belo, črno in žlljer lastnega pridelka se poSUja po jako ugodni oeni. Za pristnost se jamči.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani i
n. a. dež, živ!j. in rentne, nezg. in amstvene zavarovalnice
sprejema zavaronnja na doiiveije In smrt. otroških dot, ren!na In ljudska. nezgodna in janslv3na zavarovanja, j Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
« Udeležba nj dividendah pri živl)ens-<em zavarovanju že pj prvem letu: Stanie zavarovani koncem	;
t leu 1913. . ..................................K 170,217.149 - ;
j Stane garnnci skih fondov koncem leta 1913...................K 43,424.496-17 j
; V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička ... K 432.232'66 j
5 Kdor namerava ž.vijensko zavarovanje, naj sz v lastno Uorisi obnie do gori imenovane j I	podružnice. — Prospekti zastonj tn poštnine prosto
I 2171 K2T Sposobni zastopniki se sprejm&o pod na ugodnejšimi pogoji.
rumumsmMMum^^msar^.M
».»j 4
Trgovsko učilišče in vzgojevališče v Ljubljani.
Šolsko leto 1914 15 se prične dne 3. novembra 1914. Vpisovanja za sprejem zunanjih gojencev se vrše ocl 29. oktobra pričenši od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. dO 5. ure popoldne.
2780	Hrtur Mahr, ravnatelj.
Priporoča vsled velike zaloge po
znižanih
cenah
Vzorci na zahtevo franko. Cena po dogovoru.
pofreSščine
Marija. T i čar
Sv. Pelra cesta 26 - Resljeva cesta 7
Ljubljana
čijafie
.1UL
priporoča tvrdka
£7U
tn mm m a4.m mm a mm je.jp m
Ljubljana, Prešernova ul. 9
Vsled velika raloge za žane cone I
vsakovrstne obleke, kakor tudi zadnje novosti v kf nfekfiji (liune a «• d^UIico
Ljubljana, Prešernova ul. 9
Vsled velike '.alofje zm/.aiia ciine t	^jjj
Izdaja konzorcij »6lovencac.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiei Gostinčar, državni poslanec.