Qw&om ^TVAND s-yicštjxe,» NO. 224 Ameriška Domovi ima 4e^- yn> A/ v, iRICAN IM SPIRIT Y- 1,^ ^ JN LANGUAGC ONLY *22? m /VUERJ Al I. mtSKKtBHm Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ’ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ba Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece da Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: IlS.kQ per year; $.9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year meriške investicije. Vse to po svoje zmanjšuje ameriške simpatije do držav južno od Rio Grande. Naši deželi je potrebna nova politika do Latinske A-merike, še bolj pa je potrebno čiščenje pojmov. Tega se naša diplomacija boji, zato bomo pa tudi padali iz ene slepe ulice v drugo. i BESEDA IZ NARODA V njisjorški srenji na vinskih gsric SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 224 Monday, Nov. 22, 1971 Latinska Amerika odpira vrata Castru Castro je bil po 11 letih prvič dobrodošel gost v čilski republiki. Vživa pa simpatije tudi v Peruju. Med potjo v Santiago se je namreč Castro ustavil v Limi na letališču, kamor ga je posebno vidno prišel pozdravit sam peruvan-ski predsednik Velasco. Castrovo potovanje po čilski deželi je v vseh podrobnostih spremljala javnost vse Latinske A-rnerike. Tolike pozornosti ni bil deležen niti katerikoli predsednik ZDA na svojih potovanjih po tem kontinentu. Res je sicer, da je pozornost deloma plod radovednosti, deloma pa načrtne levičarske propagande, toda dejstvo se ne da zbrisati, da se je zanimanje zanj dalo hitro ustvariti s političnimi sredstvi. Še večji uspeh je Castrov režim doživel pretekli teden slučajno tudi v Limi. Tam je namreč zborovala znana skupina “77”, samih gospodarsko zaostalih držav. Kuba je bila soglasno sprejeta v ta “klub” z velikim pompom, saj so vse države udeleženke soglasno pozdravile sklep, da se Kuba povabi na zasedanje. V Latinski Ameriki se je torej presoja Castra in njegovega komunizma bistveno spremenila. Še 1. 1962 je bil Castro soglasno izgnan iz Organizacije ameriških držav, dve leti pozneje pa je bil nad Kubo proglašen še diplomatski in gospodarski bojkot, kar vse še danes obstoja. Da se je od tedaj presoja Castrovega režima temeljito spremenila, se ne da tajiti. Latinska Amerika je prišla do sklepa, da današnji Castro ni več tisti, kot je bil še pred 7 leti. Kaj se je v castroizmu moglo tako globoko spremeniti? Najprvo Kuba ni več ideal, ki ga je treba oboževati. Pot iz kapitalizma v komunizem je na Kubi ravno tako težka kot v drugih komunističnih državah. Tudi na Kubi morajo ljudske množice še zmeraj jesti vsakdanji kruh “v potu svojega obraza”. Za prodajanje komunizma po svetu je torej treba najti nove metode, teh pa Castro še ni odkril. Zato ameriško javno mnenje gleda zmeraj bolj kritično na kubanske gospodarske in socialne uspehe. Kar je uspehov, jih prizna, pozna pa tudi vse žrtve, ki jih mora prenašati kubanski narod na svoji poti v komunizem. Castro je dalje moral vsaj začasno pokopati svoje simpatije do gverilskega vojskovanja. Težko se je za to odločil, toda pritisk iz Moskve ga je prisilil, da se ni'več bodel s stvarnostjo. Castro je zato močno omejil svoje podtalno rovarjenje v Latinski Ameriki; kar ga pa še prakticira, dela to kot kitajski mandatar. To dobro vedo tudi vse vlade v Latinski Ameriki in se Castrovih podtalnih akcij ne bojijo. Tudi, če bi jih Castro hotel izvajati, mu Kremelj v ta namen ne bo dajal denarja. V Kremlju je namreč prevladala struja, ki je proti nasilnim revolucijam, zato pa vneta za taktiko ljudskih front, ki je na primer v Čilu dala kar lepe rezultate s primeroma malimi žrtvami. Taka taktika sili komuniste, da svoje partije podrejajo zakonom in da jih ne gonijo v ilegale. Castrova nekdanja bojevitost je torej močno splahnela, njegov režim ne predstavlja v očeh politikov Latinske Amerike tiste nevarnosti, ki jo je imel še pred nekaj leti. Od njegovega rdečega bahanja mu je ostala le še gverilska uniforma, te se pa kapitalisti v Latinski Ameriki ne bojijo. Da je Castro postal vrednejši politične družbe v Latinski Ameriki, zato je poskrbela tudi politika ZDA, ki še zmeraj poudarja stare ideje in opozarja na dejstva, ki jih Latinska Amerika smatra kot nekaj, kar je političen razvoj že vrgel med staro šaro, ali upravičeno ali ne, to je drugo vprašanje. Naša politika bi bila morala že davno skupaj z Latinsko Ameriko znova oceniti nevarnost Castrovega komunizma, tega pa ni napravila. To nas je spravilo v nemogoč položaj: na eni strani grmi naša konservativna javnost proti komunizmu po stari navadi, na drugi strani pa bo vodja naše konservativne politike šel na obisk v Peiping in Moskvo. Latinska Amerika iz tega aela sklep, da se lahko brati s Castrom, ako Nixon obiskuje Peiping in Moskvo. Ne vtikamo se v vprašanje, ali je sklep pravilen ali ne. Važno je, da obstoja in da vpliva na politiko Latinske Amerike do komunizma. Nixon je tudi kar na tihem spremenil metodo stikov z Latinsko Ameriko. Preje je Washington oboževal idejo, da naj se Latinska Amerika zedini, ako se hoče uspešno raz-govarjati z našo deželo. Sedaj je kar na tihem obveljala misel, da se ie treba posebej pogajati z vsako državo v Latinski Ameriki. Od kod in čemu ta sprememba, ki goni vsako državo v Latinski Ameriki, da si ustvarja svojo neodvisno zunanjo politiko? »n končno še denar! Prejšnja desetletja je naša dežela investirala na bilijone v Latinsko Ameriko. Smatrala je, da je to varna naložba. Sedaj vsem investicijam po vrsti grozijo nacionalizacije. Kdo bo pa še posojal denar v Latinsko Ameriko? Latinska Amerika je to že opazila, zato išče kapital tudi drugod, na ZDA se samo jezi in nacionalizira a- NEW YORK, N.Y. — Vsako leto nas fara sv. Cirila povabi na vinsko trgatev. Tudi letos je bilo tako. Za 13. novembra zvečer smo dobili povabilo, da naj pridemo na “Osmo”. Vabilo je bilo, da bo vinska trgatev. Vino pa lahko trgaš samo takrat, ko še ne teče. Še na vinski trti mora viseti. Temu vinčku še ne pravimo: zlata, sladka vinska kapljica, ampak grozd. Pa je tako, da vsak veseli in z a d o v oljni Kranjec, Dolenjec, Štajerec, Goričan in Vipavec, pa Krašovec ve, da kjer je grozd, tam je vinska kapljica. Ne samo ena kapljica, ampak kar kozarček vina. Še kozarček je ta večer, ko si tako povabljen, nekam skopa merica. Povsod na Slovenskem ob takem slavju kličejo, zdaj pri tej mizi — zdaj pri drugi: Kelnarica, Štefan, Štefan ga prinesi na mizo! “Ga,” je tista enozložna šifra za Slovenca, ki jo pozna že od v-vnaj. “Al’ ga bomo,” se splošno in vse vprek vprašuje. “Kakopak, da ga bomo,” se vsevprek odgovarja. In tako smo ga, kar dobro smo ga prejšnjo soboto na “Osmi”. Zares smo ga — ne toliko trgali, ker ga ni bilo kaj trgati — ampak smo ga, pa še kako smo ga pili. Tako čudno se pojmi ob takih prilikah zavozljajo, da namesto vinske trgatve, trganja grozdja, začnemo piti vince. No ja, pa to je še prav nedolžen primer za. izvnegaljenost, ki jo človek tolikokrat rad dela in čemur potem rečemo: Eno govori, drugo pa dela. Slovenski narod je marsikdaj rad Bogu za hrbet stopil in napravil nekaj drugega, kot pa je pred očmi govoril. V nečem se naš človek ni nikdar potvarjal. Kadar ga je pil. je zmeraj rad tudi pesmi pel. In te slovenske poštenosti je bilo sobotnega večera na “Osmi” zvrhano mero. Sosednji fantje — in mnogi njihovi — so spet prišli med nas in nam za dobro “štimungo” s svojimi zares dobrimi “štimca-mi” zapeli pesmi, ki o vincu in ljubezni govore. Pa še naše kraje na,m pokažejo, ko v jeseni vinski griček po Dolenjskem skušnjave dela, da bi ga marsikdo rad imel. To si lahko spoznal, ko so bridgeportčanski fantje — pod ZVONOM — zbrani, zapeli ponarodelo Slomškovo pesem: En Jnibček bom kupilbo so jo fantje sami čudovito lepo “urezali”, je gospod Kurbus dejal: Zdaj pa še enkrat vsi skupaj, prav vsi skupaj pojmo: En hribček bom kupil.. . To je donelo! Sicer so nam fantje Zvona, par s spremljave harmonike, zapeli pred to pesmijo že devet drugih, in sicer: B. Potočnik: Dolenjska Kernjak: Moja ljub’ea m’ je pošto posvava A. Medved: Zaroka A. dr. Schwab: Vinska B. Potočnik: Mlatiči Tu so malce prenehali in so “ga” šli mlatit kar sede, da z drugimi v “stih” poprijeli, Kernjak: Ti puabc ja k’na lumpaj ter štiri narodne: Dekle, povej povej ... Hladna jesen že prihaja ... Oh, ta usoda ... ter že omenjeno: En hribček bom kupil. . Peli so dobro. Saj drugače ne znajo! Šum v dvorani jih ni spravil s tira. In s svojim prepevanjem so zares napravili “štimungo” v našo vinsko trgatev brez vinske gorice sredi hrupnega New Yorka, kjer mi Slovenci s težavo svojo srenjo skupaj stiskamo in kdajpakdaj kar nekam “flikamo”. Po naključju sem bil drugi dan, 14. nov., v Bridgeportu. Spet sem jih lahko slišal, ko so nastopili na tamošnjem “Mednarodnem festivalu”. Tod so peli: Slovenec sem, Pod rožnato planino in Kadar pa mimo his’ce grem... Pri teh treh pesmih so pokazali svojo glasovno in tehnično zmogljivost. Publika — v glavnem tuja — je navzlic našemu besedilu, ki ga ji ni nihče razložil — doumela lepoto naše narodne pesmi. Nastopili so kot pravi Slovenci. S svojo vključitvijo v to prireditev, za katero so vedeli, kaj je, so pokazali svojo širokogrud-nost. Le-to morajo pokazati spet tudi do domače srenje. Ker s svojo pesmijo morajo biti nosilci plemenitosti, dobrote, ljubezni in bratstva. Za oba nastopa se jim jaz zahvaljujem, ker me zmeraj kot Slovenca in kot človeka osrčij o, kadar jih slišim. To mi je v to moje srenjsko poročilo vpadlo, ker je sledil prejšnji večer tako hitro včerajšnjemu popoldnevu. Vinsko trgatev in vinsko pitje, ki je trte dobro oželo, da je za našo cerkev kar luštno nekaj se nakapalo. Koliko, bomo zvedeli v nedeljo. Cerkev je nekaj dobila tudi od tega, ker so mnogi srenj čani srečo lovili. In tako je: Ivana Zaman ujela stotak; Anton Babnik petdesetak, ki pa ga je drugo jutro kar v cerkveno puščico stisnil; Frank Lisae petindvajsetak; Angela Čolnar desetak in Ana Svet desetak, ki ga je tudi kar cerkvi darovala. Prav tako je daroval naši cerkvici njen sin Bob svoj plesno-orkesterski nastop. Bobov orkester je ta večer skrbel za srbeče pete. Vse, vse je bilo v (ne)redu ... in kaj bi bilo, da ni bilo Mary Abe, Mary Žagar, Antonije Burgar, Marjance in Petra Jenko ter Marije in Tončka Babnika. Pa kaj bi bilo brez Jožeta Skra-beta ter Franka Vojske... Še župnik je moral poprijeti in Vinko Burgar. In tako se je naša trgatev še nekam uspešno končala v dobrem razpoloženju in z neko dobro voljo, da “ga” bomo še kar naprej mlatili, včasih v polno . .. včasih v prazno .. Tone Osovnik II? sis¥@^i Iz ImerlRe so ki so “ga” kar že pošteno mlatili, ko so si fantje grla sušili, da bi mi uživali domačo pesem. Pri mlatvi je zmeraj močan hrup. In tako je bilo tudi v naši dvorani. Pevci so se mi kar smilili, pa so znali obvladati te motnje, ker so fantje in pevci od Zato so spet v nam peli: fare. krog stopili in WASHINGTON, D. C. — Ko sem prišel v Ameriko, sem se predstavil kot zaletavasti Zaletel. Sedaj bi še dodal, da sem si prislužil ime “divjak”, ker sem divjal preko Amerike od Wa-sbingtona, Lemonta, Kansasa, Colorada, Kalifornije in nazaj preko Mihvaukeeja in Clevelanda in preko Toronta, Montreala in Hamiltona v New York in Washington in tako zaključil dolgo “kranjsko klobaso” potovanja. Vmes sem se vozil z busi in le- T pa se ves čas nisem zaletel in ostal živ. Hvala vsem dobrim vozačem, ki so me prepelj avali. Ne bi rad svojih kosti pustil v Ameriki, ko imam na Koroškem pokopališče pri cerkvi in bo tam nagrobni spomenik z rožami, «jf svečkami in napisom: “Tukaj počiva v miru popotnik, ki v življenju ni poznal miru.” Ker se po smrti ne bo mogel zahvaljevati, naj se vam sedaj, ko sem še živ. Najprej vsem duhovnim sobratom, ki so me kjerkoli po Ameriki potrpežljivo prenašali in kjer sem bil najbolj domač. Naj dalj e sem gostoval pri rev. R. Prazniku v šentviški župniji. Saj bi imel tudi največ pravice tam, ker sem v St. Vidu doma. Sicer v tistem nad Ljubljano, ampak zavetnik je isti kot v Clevelandu. Potem zahvala vsem premnogim znancem in prijateljem, ki so me povabili na dom, me prevažali in kakorkoli pomagali. Dolgčas mi ni bilo nikoli, saj sem bil povsod dortia, kjer so dobri slovenski rojaki. Spoznal sem vaše življenje, prijetnosti, pa tudi skrbi in težave. Zahvala tudi vsem znanim in nepoznanim, ki jih nisem mogel obiskati, p^ skušate ohranjevati poleg materialnih dobrin še tisti dve veliki vrednoti, ki ju je priporočal škof Slomšek in sta ovekovečeni v slovenski kapeli v Washingtonu — svete vere luč in materinega jezika ključ. Zahvala zato, ker čutim s svojim narodom, pa naj bo to na Koroškem, v Ameriki ali doma. Kot sem vsaj nekaterim pokazal lepote in življenje Koroške, tako bom sedaj na Koroškem kazal v barvnih slikah življenje Slovencev, v Ameriki in zanimivosti. Rad bi iz bogate zaloge še druge obogatil, saj ne živimo le za sebe. Če bi kdaj postal svetnik, bi mi gotovo dali v roke fotoaparat kot sv. Jožefu lilijo. Fotografski poklic (glavni je seveda duhovniški) pa je težak in celo nevaren. Ko smo 1. 1958 v Lurdu slikali veliko slovensko skupino in je bilo kar preveč fotografov, je rajni škof dr. Rožman vzkliknil: “Fotografi so naj večji mučitelji!” Zaradi nas so morali dolgo lačni in žejni čakati na soncu. Na evharističnem kongresu v Bombayju v Indiji bi me nesramni fotografi skoro zmečkali, komaj sem še zadržal dušo v telesu. V Kalkutti pa bi me pri templju krvoželjne boginje Kali, kjer sem slikal krvave daritve, njeni častilci potolkli, če bi me ne rešil misijonar g. Jože Cukale, ki prav sedaj obiskuje rojake po Ameriki. Še huje je bilo nekoč v Kairu v Egiptu, ko sem slikal na cesti speče reveže. Divji Arabci so me, obkolili in zagnali tak hrup, da sem že mislil reči svetu “zbogom”, pa me je komaj rešil neki egipčanski profesor. Toda če ne bi slikal, tudi barvnih slik ne bi bilo 25,000 in ne 1,300 predavanj doma in po svetu in bi se mi predobro godilo, ker bi mirno doma čepel in svetu fige kazal. Sedaj pa še nekaj: odhajam in vendar zopet prihajam med vas. Z Mohorjevimi knjigami. Kmalu bodo prišle, med njimi tudi moja: “Po Afriki in Južni Ameriki”. Ne morem povsod kazati slik od tam, zato naj pride vsaj knjiga s slikami. Sprejmite knjige kot Slomškov dar. Naročite jih, ostanite zvesti vašim staršem in pradedom, ki že skozi 120 let prebirajo Mohorjeve knjige. Niso najbolj kričeče, razkošne, roda naše so. Naj vam o-bogatijo znanje in prinesejo pošteno razvedrilo! Po njih ste povezani s Koroško in vsemi Slovenci po svetu. Naj bo to moja zahvala za dosedanjo zvestobo in prošnja za zvestobo naprej in zato vam vsem kličem: Na svidenje ob Mohorjevih knjigah! Vinko Zaletel Kako sem pripravljal atentat na Tila v. PATERSON, N.J. — Zelo zanimivo bi bilo, če bi vsi, ki so jih Angleži v Avstriji lovili in se jim je posrečilo uiti, pa seveda tudi oni, ki so jih prijeli in zaprli, vendar potem izpustili, ali so jim pa pobegnili, svoja doživetja popisali. To bi bilo zelo zanimivo branje. Če prav vem, misli msgr. dr. Jože Jagodic, ki je bil takrat delegat papeške misije za begunce, napisati zgodovino begunskih taborišč v Avstriji. Naj bi mu vsak poslal svoj prispevek! Naslov: Leisach, 9900 LIENZ, Ost-tirol, Austria. Ni nam bilo vse sovražno. Ko je uradna britanska politika klonila pred Titom, ki nam je hotel na vsak način emigrira-nje preprečiti, in nas je na njegovo zahtevo preganjala in lovila, so se le našli posamezni britanski uradniki, ki so uvideli, da ge nam godi krivica, in so nam po močeh pomagali. Sem bi štel predvsem že omenjenega špitalskega načelnika FSS, ki nam je šel zelo na roko, čeprav je le malokdo vedel za to. Še celo vrhovni načelnik vse FSS v Avstriji, se mi zdi, nam ni bil sovražen. Jaz sem namreč napisal zagovor proti proglasitvi za vojnega zločinca in ga poslal britanskemu zunanjemu ministru, pa mi je nekje spomladi 1948 špitalski rekel, naj bom prihodnjo soboto popoldne v svojem skrivališču v edlinškem gradu, ker da bosta prišla k meni s poveljnikom iz Celovca z neko veselo novico. Kakšna je bila? Prinesla sta pismo od zunanjega ministra, v katerem mi sporoča, da so Titove obtožbe proti meni proučili in spoznali, da so ne-osnovane, zato me oni ne smatrajo več za: vojnega zločinca. Prinesla sta steklenico whisky-ja, da smo trčili — jaz bi rajši imeL cviček — .in .celovški mi je čestital, da sem pogumno vzdržal v podzemlju, pa nekako takole dostavil: “z našim sodelovanjem”. Dobil sem vtis, da je vedel, da me .špitalski krije. Težko bi uganil, zakaj nam je ta ali oni Anglež šel na roko. Moti me namreč naslednje: “Ne bi koristilo britanskemu imperiju.” Član britanske civilne uprave v Celovcu je bil tudi major prijateljstvu?” sem silil dalje. “Da, nakljub najinemu prijateljstvu.” Tako me je ta odgovor razjezil, da sem mahnil z roko in dejal: “Auf nimmehr Wieder-sehen!” (Da se ne vidiva nikoli več!) in odšel. Na stopnicah sem se spomnil, da je nekdanji britanski predsednik Lord Palmer-ton dejal: “Anglija nima stalnih prijateljev, ima samo stalne interese.” “Titogeschichten ?” Imena vseh, ki jih je Tito zahteval, so Angleži dali avstrijski žandarmeriji z naročilom, da nas morajo aretirati, kjer koli nas dobe. Razen pokojnega g. Štefana Kraljiča mi ni znan noben slučaj, da bi katerega Avstrijci zares iskali. Ni jim bilo do tega, da nas love. Tisti orožnik v Delsachu, ki je g. kaplana Kraljiča lovil, je foil pa komunist. Na romanju k Presveti Krvi dne 5. maja 1948, ki sem ga vodil pod imenom dr. Bernard Rupar, sem se spoznal z orožniškim nadzornikom špitalskega okraja. Prosil sem ga, če bi mi pokazal “Črno knjigo”, to je seznam o-seb, ki jih mora aretirati, če jih dobi. Poiskal sem v njej svoje ime in mu ga pokazal, rekoč: “Tole sem pa jaz.” Začudil se je in vprašal: “Kaj ste pa zagrešili?” Povedal sem, da sem proglašen za vojnega zločinca. “Ti-togeschichten? (Titove štorije?) Le nič se ne bojte. V mojem o-kraju se Vam ne bo nič zgodilo. Če bi pa le po nerodnosti padli kakšnemu orožniku v roke, recite mu, naj me takoj pokliče. Tu moja vizitka, da se z njo ska-žete.” Hvala Bogu, nikoli ni bilo treba. Tako sem lahko že kot vojni zločinec organiziral in osebno vodil romanja ne samo k Presveti Krvi, marveč tudi v Vetri-nje in celo k sv. Emi na Krko s posebnim vlakom. Ne pridejo vse nesreče 1 samo za škodo. Bog nam je v tistih težkih časih čudovito pomagal. Vsaj jaz o sebi lahko tako rečem. Zbolel sem na slepiču. Dr. Meršol mi je dal neka zdravila, zvečer pa dejal: “Ne upam se Vas dati prepeljati v bolnico v Beljak čez dan. Če ste za to, bi Vas prepeljali ponoči, naskrivaj, da Angleži ne zvedo.” Seveda sem pristal. Poslal me je z rešil- Sharp, ki je dobro govoril nem-jnim avtom, ki ga je šofiral Vik-ško in je koordiniral slovenske tor Trček, zdaj v Kanadi, in mi kulturne prireditve na Koro-1 dal še bolničarko, katero sem tu- škem, zlasti tisk, kot Koroško Kroniko, ki jo je izdajala britanska zasedbena oblast. Kot u-rednik taboriščnega tiska sem bil z njim v dobrih zvezah, mu včasih pošiljal novice, on pa meni. Kadar sem šel v Celovec, sem ga vedno obiskal. Ko je prišel argentinski kon- di nekje tod okrog že srečal, pa se imena ne spominjam. Prav vsem res srčna hvala za uslugo! V bolnici so mi zmerili vročino, pa je ni bilo in me niso marali operirati. Jaz sem pa le silil, češ da mi je dr. Meršol dal zdravila proti vročini, zato je ni. “če naravnost zahtevate, zul na Dunaj, sem šel k njemu,'Vas pa bomo,” so rekli, ker sem jaz edini imel potno J Močno sem se čudil izredni dovoljenje za ruski zasedbeni skrbi zdravnikov in bolničark, pas, da bi se pomenila o postop- j ki so mi potem stregli. Vsake pol ku, kako bi naši ljudje čim prej |ure so bili pri meni in si dali o-dobili argentinski vizum. Peron,pravka z menoj. Čez en teden je namreč obljubil s p r e j e t i j me pride obiskat neki fant iz ta-10,000 Slovencev v svojo deželo.! borišča z imenom Čepon, ki je Konzul še ni imel svojega ura- bil operiran na slepiču dva dni da, marveč je stanoval in ura-'za menoj. Začudil sem se, da on doval v hotelu Astoria. Pripeljal že hodi, jaz pa še ne. Ko je pri-sem se z jutranjim vlakom in se šla sestra, sem ji potožil, kako napotil naravnost tja, kjer sem | da jaz še ne morem hoditi. “Bo-v veži, ko sem čakal na sprejem, ga zahvalite, da še živite. Kaj ne tali, vlakom in privatnimi avti vih. — Skoraj 3 milijone kancev živi v prevoznih domo- sem vprašal. nodil gori in doli. Nenadoma zagledam majorja Sharpa, ki je vstopil skozi vhodna vrata. Kar malo sem se ustrašil. Hotel Astoria je bil namreč v (britanskem pasu in bi me lahko aretiral, Obstal je, me gledal, nato pa stopil k meni, rekoč: Dr. Blatnik, Vi tukaj?” “Kot vidite, da,” sem odgovoril. “Čestitam Vam,” in je odšel. Ko so me Angleži že zbrisali z liste vojnih zločincev, sem ga obiskal v Celovcu in ga vprašal, zakaj me na Dunaju ni aretiral. Ker ne bi s tem britanskemu J imperiju nič koristil,” je odgo-Ameri-'v°ril. “Če bi mu pa koristil?”, Bi Vas pa areti- ral,” je dejal. “Kljub najinemu veste, da ste bili v zelo kritičnem stanju? Vaš slepič je bil že razlit.’ Zdravnik mi je potem rekel: če bi z operacijo čakali le še dve uri, bi bilo po Vas.” Zahvalil sem Boga za vojno zločinstvo, ki je dr. Meršola nagnilo, da me je dal prepeljati v bolnico že ponoči. Zopet sem se prepričal, kako res je, da “zna Bog tudi po krivih črtah ravno pisati”. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. Magnezit za oblogo peči NEW YORK, N.Y. — Magnezit, bel mineral, ki je sličen marmorju, uporabljajo za oblogo peči. Vzdrži temperature do 5,200 stopinj. iiimmmiiimmimmiimimimmiiiiiiimiiimimimiimiimimmmiimmmmimi F. S. FINŽGAR: DEKLA ANČKA iimimiiiimimimimimimiimmiiiimimiiiiimmimmimiiiiimimimiimiiimui Ančka je pomivala v kuhinji. Bridko ji je bilo. Sama ni vedela zakaj. “Prav je naredil Janez, da me ni nič pogledal in da me ni nič ogovoril. Moder je in ve, da me vsi zavidajo.” Polglasno je takole razmišljala. Ali modre misli niso uto-lažile njene bridkosti. Vse bolj vesela je bila snoči, ko ji je prinesel semnja. Ko je pomila in pospravila, je pogledala skozi okno na dvorišče. Dekli sta stali pred drvarnico. Spela je živahno ponašala z rokami in se večkrat potrkala s prstom po čelu. Reza ji ni nič odgovarjala. Neprestano je prikimavala z glavo, posnemala Špeline kretnje in se tudi trkala po čelu. Ančka se je veselo nasmehnila: “Kako opravljata!” Nenadoma je zardela in smeh ji je ugasnil na licih. “Mene opravljata! In Janeza!” Roka je sama od sebe segla pa zapahku pri oknu. Tiho ga je odprla in posluhnila. Od streh se je cedilo, dež je vršel. Vendar je ujela nekajkrat besedo Janez in “takale mlečna nasta-va”. Po vseh udih jo je zazeblo, popustila je priprto okno in šla h gospodinji. “Ko bi kaj zašila danes popoldne, mama?” “Prav, Ančka! Si že pridna. Poglej, onedve stojita lep čas brez dela, ko ga je vendar na podu in v hlevu več ko dosti. Le nikar se ne zgleduj po drugih! Ne bo ti žal.” Ančka je šivala in krpala do noči in grozno ji je bilo dolgčas. Mokaričini nauki so ji bili odveč in vse bi bila dala samo za to, da bi Janez no nosil jezno klobuka po strani in bi jo namesto gospodinje potolažil: “Nič se ne boj, Ančka!” Mračilo se je. Bič je počil, na dvorišču so zaškripali težki vozovi. Mokarica je popustila perilo, ki ga je pregledovala in zravna-vala, ter naglo odšla. Ančka je hitela z zadnjo zaplato, dokončala, zataknila iglo v blazinico in pospravila šivanje v pisan jerbašček. Krpice in odrezke je pobrala v predpasnik, da jih strese v smeti. Ko se je sklonila, je privozil mimo okna Janez. Pred seboj je rinil prazno dvokolnico in Veselo žvižgal. “Vode bo treba nanositi,” je hitro pomislila Ančka, šla naglo po škaf in k vodnjaku. Samo nekaj korakov od nje je zategnil Janez voziček pod na-strešje. Ko je zagledal Ančko, se je okrenil, kakor bi je ne videl, in stopil k vozovom, kjer so razkladali. “O, gospodar, to je les! — Pralo pa vas je, kaj?” Janez je odrinil gospodarja °d hlodov. Mokar si je obrisal roke ob Predpasnik. “Le pogum, fanta!” je klical Janez hlapcema in zgrabil sam ^a enem koncu, ko sta se upirala °ba na drugem. Hlodi so se valili na kup, vča-shr je votlo zabobnelo, včasih je zacvrkal parizar. “Tako!” je izpregovoril Mo-^ar. “Janez, močan si!” Janez je udaril z dlanjo ob Jlan in si otrkaval ilovico, ki se ie prijela rok. “Lukec, v hlev in položi koljem, Miha, midva potegniva Vozove pod streho!” “Tako, tako, Janez,” je spet hvalil Mokar in se obrnil do Vrat. Na pragu je še postal, da P°gleda delo do konca. Janez in ■^liha sta navijala verige krog l0čic. Ančka je prišla tretjič po Vode. Hitro so se ji dvigale roke, vodnjak je škripal, voda je vrela v škaf. Miha je navijal verigo in gledal Ančko. Janez ji je kazal hrbet in gledal Miha. Ančka je prenehala, škaf je bil natočen. Miha je stopil proti vodnjaku: “Čaj, zadenem ti, ker noče Janez, deklič moj!” Ančka pa se je branila in je vsa huda rekla: “Pusti. Ne maram” Zadela je sama, Miha se je zasmejal in segel z umazano roko po Ančki. Na belem laktu se ji je vtisnila rjava lisa, voda je pljusknila iz škafa Ančki po hrbtu. “Janez” je kriknila Ančka. “Nič se ne boj, deklič moj!” se je krohotal Miha. Tedaj je priletela ročica Mihu pod noge, da je odskočil in privzdignil nogo, ki ga je zabolela. Ančka je hitro odšla preko dvorišča, po krilu so ji drsele kaplje razlite vode. Janez je dvignil parizar za soro, ko ga je odnašal, in ga treščil ob tla, da bi se bil razletel, ko bi Mokar ne imel tako trdne naprave. “Pobijalec, ali si še danes pijan?” je zasikdl Miha in se tipal po nogi. Janez je popustil parizar, skočil po ročico in jo dvignil. “To je že od sile, smrdiš po žganju — in mi praviš—” Mokar je stopil s praga in zaklical: “Janez!” Dvignjena ročica se je pobesila, Miha se je ves bled ognil pred hlev. “Janez, ne bodi otročji!” je svaril rahlo Mokar. Nato se je obrnil k Mihu: “In ti, to ti povem, če misliš uganjati pri nas take neumnosti, se kar poberi! Še nocoj, vseeno! Če dobiš boljšo plačo in boljšega kruha, kakor ga imaš pri Mokarju, le za njim! In sedaj mir besedi! Vsak po svojem opravku!” Miha se je zmuznil v hlev, Janez je sam zvlekel voza pod lopo. Ko sta bila zvečer Mokarja sama, je pričel on: “Ne vem, če bomo mogli imeti Ančko pri hiši.” “Zakaj ne?” se je začudila ona. “Ali nisi videla prej na dvorišču?” “Nič nisem videla. Kaj je bilo?” “Miha je tiščal za Ančko, Janez ga je z ročico!” “Zato je bilo tako tiho pri večerji. Bog se usmili dandanes!” “Zatorej pravim: prepir bo pri hiši.” “Nič ga ne bo. Le ti jim povej in zastavi trdo besedo! Ančke ne dam. Sem vesela, da sem jo dobila. Miha res ni nič prida. Ali ne bo je premotil, mara zanj.” “Ona ne, toda Mihec je norec in Janez trmast. Vsega je prešinila Ančka. Saj si videla v nedeljo.” “Kaj bi tisto! In če se navadita drug drugega, prav je. Boljšega prazna Ančka ne bo dobila. Glej,” je hitela Mokarica vsa razvneta in vesela, da se je tega domislila, “glej tole bajto, ki si jo kupil! čemu nam bo? Janez ima denar, doto in prihranka dovolj, prodaj mu jo. Dve govedi bi redila in dva prašička opitala, če hočeta. Ali ni to dobro? In za našo hišo — kako bi bilo prilično! Izvrstnega delavca in dninarico imamo kar na pragu, da ju snameš s kljuke. Pomisli, mož!” Mokar je odpenjal verižico od telovnika in navijal uro. Nasmehnil se je ženi. “Ali ni to modro?” je vprašala ona. (Dalje prihodnjič) Hitlerjeva smrt CLEVELAND, O. — Po drugi svetovni vojni se je dolgo vzdr-žavala vest, da je Hitler živ, zlasti je ta vest bila živa v Nemčiji. Za smrt Adolfa Hitlerja in njegove življenjske spremljevalke Eve Braun je slišala svetovna javnost že koncem maja leta 1945. Kljub temu uradnega poročila o tem dogodku od nobene strani ni bilo. To je moralo končno le priti od sovjetske strani. Med tem, omenjeno poročilo so Sovjeti hranili v naj več ji tajnosti, vse do zadnjega časa. Razlog glede tolike diskretnosti je ostal še nadalje nepoznan. Šele 25 let po Hitlerjevi smrti je bilo izdano sovjetsko uradno poročilo o tem dogodku. To poročilo je objavljeno v celoti z vednostjo sovjetskih o-blasti, od strani Lava A. Bezu-menskog, bivšega s o v j etskega obveščevalca v knjigi “Smrt A-dolfa Hitlerja”, katero je Bezu-menski napisal in objavil tudi v angleščini. Bezumenski je v času zadnje svetovne vojne pripadal skupini sovjetske protišpijonaže ‘Smefs’. To ime je postalo od ruskih besedi “smert špionam” — smrt špijonom! Njenim članom je u-spelo najti grob in trupli Hitlerja in Eve Braun in ostalih nacističnih visokih funkcionarjev — Goebelsa in gen. Hans Krebsa, načelnika generalštaba. Takoj po odkritju trupel je prišel oddelek sovjetskih zdravnikov, specialistov za avtopsijo, v severni Berlin. Že 8. maja je bila ugotovljena identiteta vseh omenjenih, trupel. Hitlerjevo truplo je bilo močno poškodovano z opeklinami. Na njem in na truplu Eve Braun ni bilo nobenih sledov ran. Opaženo je bilo samo, da je v Hitlerjevi lobanji manjkal en košček kosti. V ustih Hitlerja in Eve Braun so bile najdene strupene kapsule “cianid”; zdravniki so u-gotovili, da je, pri obeh smrt nastopila z zastrupljenjem. lerjevega življenja. Tam se navaja na primer, da je Hitler s svojo priležnico sel v svoje zaklonišče — bunker zgodaj zjutraj 30. aprila 1945, še preden je izdal povelje svojemu slugi Dingu, da se vrne v njegovo zaklonišče “10 minut pozneje, kadar opazi, da je vse mirno”. Ling je točno postopal po danem povelju ter dodaja, da je to bilo najtežje povelje, katero je imel za izvršiti v svojem življenju. Sovjeti so tolmačili njegove izjave v smislu, da je on dobil nalog, naj ga dokonča — ubije do kraja v slučaju, če strup ne bi bil dovolj učinkovit. Takoj po objavi sovjetskega poročila o Hitlerjevi smrti so novinarji poiskali Linga, kateri je bil 11 let sovjetski ujetnik, in zahtevali njegovo mišljenje oz. izjavo v zvezi z objavljenim poročilom. On je takoj delno zavrnil sovjetsko mišljenje, da bi mu Hitler stavil v dolžnost, naj ga ubije v primeru, če strup ne bi u-činkovito deloval. Po njegovi izjavi sta bila oba že mrtva, ko se je in vrnil v bunker glede izvršenja Fuehrerjevega povelja. On je moral s pomočjo svojih tovarišev odnesti Hitlerjevo in Evino truplo iz bunkerja, ju položiti v jamo pred njegovim zakloniščem, politi z bencinom in zažgati. Za njega je to bilo najtežje povelje v življenju. Nasprotno sovjeskemu poročilu Ling verjame, da je Hitler končal življenje sebi in Evi Braun s pištolo, čeravno prizna, da ni slišal strelov, ker se je v tem času nahajal na vrhu bunkerja. On misli, da so Sovjeti izmislili pripovedko glede zastrupitve, da bi s tem Hitlerja predstavili kot strahopetca, ki ni imel hrabrosti ubiti se sam s pištolo. Lingova trditev ne deluje preveč prepričljivo, ker se ne vidijo resnični, tehtni razlogi za delno spremembo tako važnega faktorja. Bezumenski ni dal odgovora. To je nov dokaz v sovjetskem zakaj Stalin ni dovolil objave te- poročilu. Po prejšnjih poročilih se je verjelo, da je Hitler ubil svojo priležnico in sebe z revolverjem. Nova je tudi ugotovitev, da Hitler in Eva nista bila najdena v Hitlerjevem bunkerju — zaklonišču, kjer so bila najdena o-stala trupla, temveč v jami pred bunkerjem, katero je napravila eksplozija letalske bombe. Tja ga poročila. On si predstavlja, da ga je držal v rezervi za slučaj, da se na Zapadu razširijo govorice, da je Hitler živ in takih privatnih govoric je resnično tudi bilo dovolj in da bi v takem primeru postavil na laž zapadne uradne kroge. Nekaj dni pred svojo smrtjo je Hitler zapisal v svojem testamentu: “Jaz nisem želel vojne. ju je mrtve odnesel Hitlerjev Umrjem z zadovoljnim srcem!” sluga Ling, ju polil z bencinom in zažgal. Pri ugotovitvi identitete so bili najtrdnejši dokaz posnetki Hitlerjevih zob, najdeni v kliniki dentista Blaška. Ravno tako so pri tem dentistu našli mostove in krone za popravljanje Hitlerjevih zob. Te naprave so popolnoma v vseh ozirih odgovarjale posnetkom Hitlerjevih zob, vzetih v času avtopsije. V sovjetskem poročilu so še Kakšna ironija od človeka, kateri je s celim bitjem želel smrt narodom! Pripoveduje se, da resnica plapola, se pojavlja na u-stih umrlega. Hitler je bil zelo daleč od resnice tudi v tem zadnjem trenutku. Zato ga je dohitela božja pravica. Bil je obsojen na skrajšano življenje po svoji lastni zamisli in želji v plamenu smrdljivega bencina, kakor so tudi goreli milijoni nedolžnih ljudi v njegovih plinskih celicah po celi mnoge druge poedinosti, ki se!nacistični Nemčiji, nanašajo na zadnje dneve Hit- Valentin Potočnik Zahvala za obiske v bolnišnici CICERO, IH. — Podpisana se prav lepo zahvaljujem vsem, ki so me obiskovali v bolnici, mi poslali lepe bodrilne kartice ali me poklicali po telefonu. Posebej bi se rada zahvalila mami in Francki Brenčič ter Ivanki Suta za lepa darila in za vsakodnevne telefonske poklice. Lepa hvala tudi hčerki Margaret za lepo cvetje in za vsakodnevni obisk. Pa tudi slovenski dnevnik A-meriška Domovina mi je krajšal dolge ure v bolnici. Še enkrat prav vsem iskrena hvala! Terezija Pristov Tudi naši milijonarji so večkrat otročji NEW YORK, N.Y. — Milijonarjev ima naša dežela na tisoče, nimajo pa nobene skupne organizacije. Ne morda zato, ker jim zmeraj manjka časa, ampak zato, ker se kot organizacija nočejo pokazati v javnosti, saj bi takoj postali tarča za razne upravičene in neupravičene napade. Vendar se je našlo nekaj junakov med njimi, ki so mislili, da bi bilo dobro osnovati klub, ki bi se pečal tudi s političnimi problemi. Saj je mnogo kočljivih političnih vprašanj, ki čakajo na hiter odgovor, pa ga ni od nikoder. Kako nujna bi bila na primer reforma našega zakonodajnega postopka na Kapitelu, demokrat izacija naših strank, modernizacija naše javne uprave itd. Pa se je res našlo nekaj juna-kov-milijonarjev, ki so se zbrali na posvetovanje, kako bi ustanovili klub, ki naj bi bil nevtralen, pa vendar pospeševal vsako politično, gospodarsko, socialno reformo, naj pride od koderkoli. Nesreča je hotela, da so za prvi sestanek zvedeli časnikarji in idejo v kali ubili. Noben milijonar ne kaže namreč veselja, da bi se v javnosti pokazal kot član kluba s takim namenom. Saj bi klub takoj padel pod sum, da je samo skrivališče za cilje in načrte, ki so morda daleč od milijonarjev, ne pa od milijonov. Tudi naši predsedniški kan-didatje se niso mogli ogreti za to idejo. -----o------ Mansfield želi manj vojakov tudi v Nemčiji WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v senatu Mansfield že več let uporno zahteva, da se število naših vojakov v Indokitajski zmanjšuje hitrejše, kot se. Dosti uspeha njegova akcija ni imela, pa je gotovo precej pripomogla, da se je za njegov predlog zavzemal zmeraj bolj ne samo senat, ampak tudi predstavniški dom, kar je seveda imelo svoj vpliv tudi na federalno administracijo. Sedaj je Mansfieldova pobuda bliže uresničenju vsaj, kolikor se tiče Indokitajske. Senator Mansfield je zato začel novo akcijo: tudi iz Evrope naj se začno umikati naše divizije. Senator misli, da naj bi se za enkrat u-maknilo od tam kakih 60,000 vojakov, tako’da bi ostalo v Nemčiji še 250,000 mož. Obrambni tajnik Laird se bori proti Mansfieldovi ideji, zdi se pa, da sta čas in razpoloženje na senatorjevi strani. -------o------- lasisfislšf nudi mirovno pogodi la Tihi ocean WASHINGTON, D.C. — Senator Mansfield je postal izredno aktiven v naši zunanji politiki. Dolgo se vnema za hiter konec vojskovanja v Indokitajski, sedaj pa še predlaga, naj umaknejo del naših čet tudi iz Evrope. Njegova najnovejša ideja je mirovni pakt za Tihi ocean, ki naj bi ga podpisale Amerika. Kitajska, Sovjetska zveza in Japonska. Ideja je naravno zelo lepa, toda neizrečeno daleč od dejanskega stanja na tem oceanu. Tam hoče imeti Kitajska glavno besedo in je že povedala pogoje, ki je pod njimi pripravljena za razgovore. Pogoji so izredno težki: Amerika mora na primer žrtvovati Čangkajška irt Formozo, pa tudi umakniti vse svoje obrambne pozicije na Tihem oceanu. Podobne žrtve bi morali prevzeti tudi Japonska in Sovjetska zveza. Seveda ne hodi trenutno nobeni od njih niti na misel, da bi na ljubo kitajskemu imperializmu žrtvovala kar v enem bloku vse, kar je ustvarila na Tihem oceanu. Mansfieldova ideja je zato zaenkrat dobra le za predavanja. -----o------- Kitajska r^dalpje i Jedrskimi preskusi WASHINGTON, D.C. — Naša atomska komisija poroča, da Kitajska pridno preskuša vrednost atomskih eskplozij. V 7 letih ne napravila že 12 takih poskusov, zadnjega pretekli četrtek. Kitajski strokovnjaki so v zraku eksplodirali atomsko strelivo z razdiralno močjo 20,000 ton TNT. Ravno tako močna je bila 1. 1964 prva kitajska atomska eksplozija, dočim je razdiralna sila kitajske atomske eksplozije 1. 1970 znašala tri milijone ton. Naši strokovnjaki mislijo, da se Kitajci trudijo, da bi čim preje prišli do primernega atomskega streliva za bombe in rakete. Eksplozija je sprožila v ZN debato, ali je bil čas za sedanji poskus namenoma izbran ravno za prihod kitajske delegacije v ZN. Kitajska delegacija se te debate noče udeleževati in dela vtis, da je sama presenečena nad poskusom, kot da bi nanj ne bila sploh do doma opozor-j ena. -----o------- Francija razprodaja Maginotovo linijo PARIZ, Fr. — Znani pas francoskih trdnjav ob nemški meji od Belgije do Švice, ki je Francijo zapeljal v vero, da je pod varstvom teh trdnjav varna V FRANCIJI NIC BOLJŠE! — Bili so časi, ko je hila samo Amerika zatrpana z avtomobili, zdaj se dogaja isto tudi drugim industrijsko razvitim državam. Na sliki vidimo parkališče v Montherly v Franciji, nič boljše ni v Nemčiji in Italiji, nekaj menda v — Sloveniji! pred Hitlerjem, je sedaj na razprodaji. Francoska javna uprava prodaja posamezne utrdbe nedotaknjene, kot so bile dolga desetletja z vsemi investicijami vred, ki seveda danes niso nič vredne. Zanimivo je, da se je javilo dosti kupcev za posamezne objekte, med njimi tudi več Nemcev. V francoski javnosti ni razprodaja dosti opažena. -----o------ * Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! MALI OGLAS! V najem 2 prenovljeni stanovanji, blizu Sv. Vida, zgoraj, vsako ima po 5 sob in kopalnico. Zmerna najemnina. Za pojasnila kličite: 881-5158 (X) Nove hiše v Euclidu Ranč modeli v gradnji, s 3 spalnicami, na 880 E. 250 St. Vse napeljave plačane, tudi podzemske. Parcele so različnih velikosti. Pridite v naš urad na E. 200 St. in oglejte si še druge modele polnadstropnih in kolonialnih hiš. Začetna cena $32.900 in več. UPSON REALTY 499 E. 260 St. Tel.: RE 1-1070 (227) V najem Oddamo 4 neopremljene sobe, čiste, zgoraj, pri E. 140 St., in Lake Shore Blvd. Kličite 451-5265 ali 451-6116 (225) V najem Oddamo 5 modernih neopremljenih sob, preproge, garaža, pri E. 185 St. Kličite 692-0515 (227) Da se uredi zapuščina Enodružinska hiša, 9 sob, 2 kopalnici, zaprt porč, plinski furnez, bakrene cevi, polna klet, 3 garaže, se mora prodati na Prosser Ave. blizu šole sv. Vida. Kličite po 4. uri 431-9123 ali 261-8050. — (227) Hiša naprodaj 1985 Beverly Hills Drive - zidana semi-ranch hiša, 6 sob, 2 spalnice, poploščena kopalnica na prvem, velika spalnica na drugem zgoraj, zidana priključena garaža za 2 kare, klet, velik lot 80 x 205, sadna drevesa. Oglejte in dajte ponudbo. $33,900. LAKELAND REALTY 531-6681 (224) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico zgoraj, pri Grovewood in E. 173 St. $95.000. Kličite 531-3662 (224) Matrimonial Offer Young man 23 years old desires acquaintance of a young lady 20 to 23 years old. Send photo and letter to: Happy Life c/o American Home, 6117 St. Clair, Cleveland, Ohio 44103. 22,24,26 nov) Prijalers Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St Clair "• «81V <■' Sfil-411? V najem Dvoje stanovanj, vsako po 4 sobe, se odda v najem blizu I cerkve Marije Vnebovzete na 15257 Saranac Road. Oglejte si osebno. (x) Stanovanje išče Upokojena Slovenka išče 2 ali 3-sobno stanovanje blizu Sv. Vida, s furnezom ali vodno kurjavo. Kličite 431-1648. —22,26 nov) Postelja naprodaj Čisto nova enojna postelja z žimnico in vzmetnico se poceni proda. Za pojasnila kličite: 431-6865 ALEXANDRE DUMASi Grof Monte Cristo splošnega začudenja. “Toda,” vpraša gospa Danglar-sova in nemirno pogleda svojega moža, “kako je to moglo zadržati gospoda Villeforta?” “To je čisto priprosto, mada-me,” odvrne Monte Cristo. “Ta telovnik in to pismo sta važna dokaza; zato sem oboje poslal gospodu kraljevemu prokura-Vsak gre na svoj prostor, ozi- torju. Razumete pač, ljubi baroma dame narede krog, dočim ronj da je glas postave najvar-delajo gospodje opazke o An- nejši; morda je bila kaka ma_ drejevem grozničnem razburje- hinacija proti vam.” nju, o Danglarsovi pazljivosti, Andrea ostro pogleda Monte Evgenijini hladnosti in veselem crjsta in izgine v drugi salon, vedenju baroničinem pri tej “Mogoče,” pravi Danglars. važni zadevi. umorjeni ni bil morda Med globokim molkom prečita prejšnji kaznjenec? notar pogodbo. Toda komaj “Da,” odvrne grof, “bil ]e na konča čitanje, že se vrne v sa- ga]ejab jn se je imenovai Cade-lone hrup, še enkrat tako silen, r0usse. kakor prej. Ta velikanska vsota, Danglars nekoliko prebledi; ti milijoni, ki so presegali sploš- Andrea 2apusti drugi salon in no pričakovanje, so morali biti se umakne v prednjo sobo predmet pogovora, in nevestino “Toda podpisujte vendar, pod-opravo in demante, razstavljane pisujte!” pravi Monte Cristo. v posebni sobi, je morala vsa ta UVidim; da je moje pripovedo. množica ogledati in občudovati. vanje vznemirilo vse zbrane go-V očeh gospodov je rastla mič- ste> in zat0 vas ponižno prosim nost gospice Danglarsove, dočim Lproščenja; gospa baronica in so dame menile, da je človek gospica Evgenija! lahko lep, čeprav nima teh mili- je bil papir oblit s krvjo, je bilo je umoril Caderoussa, svojega, tolažbe, ki jo tako nadležno da-vendar mogoče razločevati vaše tovariša na galejah, ko je ta za-'jejo ob velikih katastrofah naj-ime,” odvrne Monte Cristo sredi; puščal hišo gospoda grofa Monte boljši prijatelji. V trenotku, ko je velika ura, predstavljajoča Endymiona, ki se prebudi iz spanja, kazala na zlati plošči devet, in je zazvenelo devet zvonkih glasov, se je imenovalo Monte Cristovo ime, in kakor da jih je zadel električni udarec, so se oči vseh obrnile proti vratom. Grof je bil oblečen črno in s svojo navadno priprostostjo. Ves njegov nakit je tvorila zlata verižica. Takoj se je naredil okoli vrat precejšen krog. Grof je s prvim pogledom zapazil baronico na enem, bankirja na drugem koncu salona in Evgenijo pred seboj. Najprej se približa baronici, ki se je pogovarjala z gospo Villefortovo, katera je prišla sama, ker je bila Valentina še —u iCp, čeprav mina ien mm-. Baronica) ki Je podpisaia vrne vedno bolna. Od tod gre narav- jonov in dragocenosti j. [pero notarju Sredi svojih prijateljev, ki sojP «Gospod princ Crista.” Monte Cristo se hitro ozre okoli sebe. Andrea je izginil. XX. POTOVANJE V BELGIJO Nekaj trenotkov po prizoru zmedenosti, ki jo je provzročil v dvoranah gospoda Dangiarsa nepričakovani pojav orožniškega častnika, in odkritje, ki mu je sledilo, je bila bankirjeva hiša izpraznjena tako, da bi se ne mogla izprazniti s tako hitrostjo niti, če bi se izvedelo, da se je pojavila med gosti kolera ali kuga. Po vseh stopnicah, pri vseh vratih so se tlačili ljudje, da odidejo, oziroma ubeže, in v nekaj minutah ni bilo nikogar več, kajti v tem slučaju ni bilo niti treba dajati one banalne Danglars se je zaprl z orožniškim častnikom v svoj kabinet, gospa Danglarsova, ki je bila vsa pobita, v svoj budoar, ki ga že poznamo, in Evgenija je odšla, s ponosnim in prezirljivim smehljajem na ustnicah, s svojo neločljivo prijateljico, gospico Louiso d’Armilly, v svojo sobo. Mnogoštevilno služabništvo, ki je bilo za ta večer še pomnoženo, je stalo v kuhinjah, po sobah in hodnikih in se ni brigalo za opravke, s katerimi je bilo sicer preobloženo čez glavo. Med vsemi različnimi osebami, ki smo jih imenovali, pa zaslužita našo pozornost samo dve, namreč gospica Evgenija Danglarsova in gospica Louise d’Armilly. (Dalje prihodnjič) nost k Evgeniji, ki jo pozdravi s tako hitrimi in odmerjenimi besedami, da je bila ponosna umetnica presenečena. Poleg nje je stala gospica Louise dArmilly, ki se zahvali grofu za priporočilna pisma, katera ji je napisal za Italijo in katera, kakor je rekla, namerava kmalu vporabiti. Zapustivši ti dve dami, obstoji pred Danglar-som, ki mu je prišel naproti, da mu seže v roko. Ko izvrši Monte Cristo te tri družabne dolžnosti, obstoji in se s samozavestnim pogledom iz-vestnih ljudi na izvestnih mestih ozre okoli sebe, kakor da hoče reči: “Jaz sem storil svojo dolžnost, zdaj tudi drugi ne zamudite tega, kar ste mi dolžni.” Andrea, ki je bil ta hip v sosednem salonu, začuti ono sveto grozo, s katero je navdajal Monte Cristo množico, in ga prihiti pozdravit. Najde ga popolnoma obkoljenega; tepli so se za njegove besede, kakor se vedno godi ljudem, ki govore malo in sploh nikdar ne izgovore besede, ki bi bila brez pomena. Ta trenotek vstopita notarja in položita svoje papirje na krasno mizo, ki je bila določena za podpisovanje in pregrajena z zlato vezenim žametom. Eden izmed notarjev sede, drugi stoji. Prično se pripravljati na čitanje pogodbe, ki jo je imelo slišati pol Parisa in podpisati toliko ljudij. mu delali poklone m ga zavidali, pravi notai. « d inc Ca_ je Andrea skoro veroval v res- valcanti> kje ste?„ ničnost tega sna, in manjkalo “Andrea, Andrea!” ponovi več je malo, da m izgubil glave. glasoy mladih mož; ^ sq se ^ o ar s ovesno vzame pero, j_e itaJijanskim princem sprijaznili dvigne nad svojo glavo m pravi: žg tak da SQ klicali krst. Gospodje, prične se podpiso-1 imenu Va^6' .... j . . . “Pokličite vendar princa! Ob- Baron je .me podp.sat. prvi, Lestite da ima podpisati;, potem _ zastopnik Cavalcanti,e- zakljče D lars neltoliMm slu. vega očeta, potem baronica, P°- gam tem ženin in nevesta. I rp. „ . , Toda isti trenotek se zlijejo Baron vzame pero m podpise, • , . , . . . . a ^ ^ ’ vsi valovi množice v glavni sa- nato stori isto zastopnik. L „ , j • . „ , , . . ... . l°n, kakor da je vstopila v pro- Potem stopi k mizi baronica , , v - , ... TT.l1 . store strasna posast, quaerens °b J0kl .g,0S,f V‘llef0rt°T?: Uuemdevoret. rija e j, pravi, vzemsi pe- ^e3 SQ ,me|j uzrop prestrašiti ro, al. n. to žalostno? Nepnca-1 in kri,-.a,L kovan dogodek v zadevi umora 0rožniški -astnik je nastavil m poskusene tatvine pr, gospodu d vra,a vsak salona dva grofu Monte Cnstu nam je vzeli - . .1,... , b . . k. . J. v. orožnika in se sam približal V,nuLT.°! T h,S1 D-glarsu, pred njim je stopa! KOLEDAR društvenih prireditev gospoda Villeforta. “O moj Bog!” pravi Danglars z istim glasom, kakor bi hotel reči: “Pri moji duši, to mi je pač vseeno! policijski komisar. Gospa Danglarsova zakriči in omedli. Danglars, ki je mislil, da grozi „ • ud- z. • 1vse to njemu (nekatere vesti “Moj Bog,” pravi Monte Cri-I • ... . \ , . v. ...v ,, ,. . niso nikdar mirne), se s prestra- r» orrkrMtroi “olt ■*-» I ^ šenim obrazom ozre po svojih gostih. “Kaj vendar je?” vpraša Monte Cristo, stopivši k policij ske- sto, stopivši bliže, “ali naj sem res tako nesrečen, da bi bil nehote provzročil odsotnost gospoda Villeforta?” “Kako? Vi, grof?” pravi gospa Danglarsova med tem, ko pod- L1111 komisarju-pisuje. “Če je tako, se čuvajte,! “Kateri izmed vas, gospodje, CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE SCHILLER PARK—3 Yr. old home 4 bedrm. 1% bath. Fin. basement. W/den. 2% car gar. Low taxes. Mid $30’s. By owner. 671-2715 (225) MT. PROSPECT — Beaut. Ranch home. 3 bedrm. 2 full ba. din. rm. liv-rm. 2 full kit. Colon frpl. 1 yr. old drapes, crptg. profes. landscpd. Lge. gar. Ige. fam rm. $39,000, By owner. CL 3-6459 BUSINESS OPPORTUNITY MOBILE HOME PARK — 8 Acres in Porter County, Ind. 2 blks. No. of Hwy. 20 Beau, rustic setting. 53 Spaces and 1 Ig. dix. home and 1 smaller home. Spec, exception granted for 33 additional spaces. $235,-000. Vi Haas, 219-938-4324. Ogden Hunes Realty. 219-938-2867. DRIVE-IN REST — Established in city of Montello, Wis., on Hwy. 22. Thriving tourist area. Modern stainless equipment, lots of parking. Good rental in conjunction with property. Now renting at top figure. Could be year round business, ideal family opportunity. Offered complete ready to operate. Priced to sell by owner. Call 414-297-2768, Box 218, Montello, Wis. 53949. tega vam nikdar ne oprostim.” Andrea napne ušesa. “To vendar ni moja krivda,h pravi grof. Ljudje so pazljivo poslušali: govoril je Monte Cristo, ki ga je bilo slišati tako redkokdaj. “Spominjate se pač,” nadalju- vpraša uradnik, ne da bi odgovoril grofu, “se imenuje Andrea Cavalcanti?” Krik presenečenja se začuje v dvorani. Nato iščejo in vprašujejo. “Toda kaj je vendar z Andreo Cavalcantijem?” vpraša Dan je grof, dočim vse okoli njega glars skoro zmedeno, molči, “da je nesrečnik, ki me “To je prejšnji kaznjenec, ki je hotel oropati, pri meni umrl, je ubežal z galej v Toulonu.” “In kaj je zakrivil zdaj?” “Dokazalo se mu je,” pravi komisar s hladnim glasom, “da ker je bil, ko je zapuščal mojo hišo, smrtno ranjen; najbrže je storil to njegoy sokrivec.” “Da,” pravi Danglars. “Torej da bi mu pomagali, so ga slekli in vrgli njegove stvari v kot. Sodna oblast je obleko vzela, a pozabila je pri meni telovnik.” Andrea vidno prebledi in se previdno umakne v bližino vrat; videl je, kako se dviga na obzorju oblak, prinašajoč najbrže nevihto. “Torej ta nesrečni telovnik se je danes našel. Bil je ves oblit krvjo in v bližini srca preboden.” Dame zakriče, in dve ali tri se prično pripravljati, da omedlijo. “Prinesli so ga meni. Nihče ni vedel, kakšna cunja naj bi bila to, le jaz sem uganil, da je skoro I NEKAJ TEŽAV — Predsednik gotovo telovnik nesrečne žrtve. Nixon je imenoval W. H. Rehn-Nakrat začuti moj komornik, ki\ quista za člana Vrhovnega sodijo z gnusom, a skrbno preiskoval šča ZDA. Pretekli teden ga je to žalostno relikvijo, v žepu pa-\ zasliševal senatni odbor, ki je pir, ga potegne iz njega, in ta'hotel vedeti nekatera stališča papir je bil naslovljen na vas, kandidata v ustavnih vpraša- St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igra Ansambli Van-drovci. JANUAR 8. — Slovenska telovadna zveza, Cleveland, priredi Telovadno akademijo s plesom v dvorani 1 NOVEMBER 24. — “Polka ples” v proslavo 10-letnice Tony Petkovškove WXEN Polka radijske oddaje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Nastopi 10 orkestrov. 28. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER 5. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi ob 3. popoldne miklavževanje v šolski dvorani. 5. Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima svojo glavno letno Sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. - 5.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne. 11. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi božičnico za svoje mladinsko članstvo ob 2.30 popoldne v društveni 'sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. 12. — Društvtov sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima ob treh popoldne božičnico v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 12. — Dr. Gržinčičeva opereta. “MIKLAVŽ PRIHAJA” v treh dejanjih v popolni izvedbi pod vodstvom avtorja v dvorani Slov. doma na St. Clair Ave. ! 5 — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. , 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih, 31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v SND na 19 /TT-V —-----------—.—-—.—^— --—-------------- g pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. Igra ansambel Van-drovci. 15. — Slov. športni klub priredi svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Ansambel Vandrovci. 22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 30. — Materinski klub fare sv. Vida priredi Kartno zabavo v avditoriju. Začetek ob 3.30 popoldne. FEBRUAR 6. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 5. popoldne. 12. — Društvo Lilija priredi “Nagradno maškarado” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Za ples bodo igrali “Veseli Slovenci.” 20.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v farni dvorani. 26 — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. MAREC 5. — Materinski klub fare sv. Vida pripravi Kosilo v avditoriju. S pečenimi piškami bodo postregli od 11.30 dop. do 2. popoldne. MAREC 18. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd. APRIL 29. — Pevski zbor Korotan poda svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob. 3. zvečer. Igrajo ‘ ‘Veseli Slovenci”. 8.—Društvo SPB Tabor priredi svoj p o m I a danski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. MAJ 7. — Pevski zbor Triglav obhaja 25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne. JUNIJ 11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St. 23,24,25. — Svetovidski poletni karneval. 25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. OKTOBER 28.—Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. A'. - V'..- y’-. z'/’ h,.:, v: vVT ,v. V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE ŽENE, MAME IN STARE MAME Terezija Igrzesi ki je izročila Bogu svojo blago dušo dne 22. novembra 1967. Minila so že leta štiri, odkar si nas zapustila Ti. Smrt Ti vzela je življenje končano Tvoje je trpljenje. Zdaj prosi tam za nas Boga, da kadar nas pokliče tja, bi vsi se skupaj veselili, nebeško srečo si delili! Tvoji žalujoči: JOHN HORZEN, soprog ŠTEFI GUGGENBERGER, LJUDMILA SAPUNDŽIČ, hčeri in OSTALO SORODSTVO. Cleveland, O., 22. november 1971. gospod baron.” “Na me?” vsklikne Danglars. “O moj Bog, da, na vas. Daši njih. Zdi se, da so bili odgovori zadovoljivi in bo Senat Rehn-quista potrdil. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 A 1071 „ 'J ix. .v Sggggggjgggg NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo, da je umrla naša ljubljena soproga, mati in stara mati ter prastara mati, tašča in sestra, Justine Dermasa roj. LIPICER Previdena s sv. zakramenti je odšla k GOSPODU 19. oktobra 1971. Rojena je bila 15. septembra 1887 v Trnovem pri Gorici, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. — Živela je dve leti v New Yorku, potem pa se je preselila v Cleveland, zadnja leta svojega življenja pa je bila s svojim možem pri hčerki Florence Zalar v Warren, Ohio. Pogreb se je vršil 22. oktobra 1971 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je Father Victor Tomc daroval za pokojne sv. pogrebno mašo. Potem pa smo pokojnico prepeljali na pokopališče ALL SOULS in jo tam položili k večnemu počitku. Pokojnica je bila članica društva MIR št. 142 SNPJ in podr. št. 41 SŽZ. S tem se iskreno zahvalimo Father Victor Tomcu za molitve v pogrebnem zavodu sv. rožnega venca in druge pogrebne molitve ter za darovano sv. mašo zadušnico. Toplo se zahvalimo vsem, ki so dali za tako lepe vence cvetja, vsem, ki so darovali za sv. maše in vsem, ki so darovali za Dom ostarelih na Neff Rd. Hvaia vsem, ki so pokojno prišli krepit in molit v pogr. zavodu, vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in vsem, ki so pokojnico spremili na pokopališče. — Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče. Hvala organistu fare Marije Vnebovzete za lepe žalostinke. Hvala pogrebcem, sorodnikom in članom društva, ki jim je pripadala pokojnica, ki so nosili njeno krsto. Toplo se zahvalimo zastopniku društva Mir, Mr. John Kapel ter zastopnici podr. št. 41 SŽZ Mrs. Elia Starin za ginljive besede v slovo svoji umrli sosestri. Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje. — Prisrčna hvala sorodnikom in prijateljem in prijateljicam, ki so pripravili pogrebščino z veliko in bogato izbiro jedil ter tako doprinesle lepim spominom na pokojnico. Na pogreb sta prihitela iz Michigana Mr. in Mrs. Colin (Dorothy Dobida) in njen soprog Brown. Srčna hvaia! Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli za njih naslove. — Ako take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s to skupno zahvalo sprejme našo globoko hvaležnost! Draga naša, počivaj v miru v tej blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Pogrešamo Te, saj si nam bila tako dobra soproga, tako j ljubeznjiva mati. Dolgo smo živeli skupaj, delili vse težave in tegobe, pa si vkljub njim našla nekaj sredstev, da si pomagala svojim potrebnim bližnjim! - Tebi bo pa BOG vse to poplačal I z večnim veseljem! — Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo v naših mislih in molitvah! Žalujoči: JOSEPH — soprog JUSTINE MAYER - hčerka JOSEPH - zet MARY GRADY - hčerka RUSSELL - zet FLORENCE ZALAR - hčerka JOSEPH - zet 2 VNUKA in 3 VNUKINJE — 1 PRAVNUKINJA V Jugoslaviji žalujejo za njo brat ADOLF LIPICER in sestre VIKTORIJA VOLK ter ALOJZIJA VINKLER V Argentini pa brat Frank Lipicer OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 22. novembra 1971.