Etnolog 35 (2025) PRIPRAVA MEŽERLIJA Brigita Rajšter in Anja Jerin 385 Mežerli, narečno poimenovan tudi mažerli (podjunsko) ali mežerle (mežiško), je koroška jed iz pečene drobovine (pljuč in srca) prašiča, kruha, začimb in jajc, ki jo v kmečkem okolju Mežiške, Mislinjske in Dravske doline danes pripravljajo zlasti ob kolinah v poznem jesenskem in zimskem času. Kot toplo predjed ali glavno jed pa jo skozi celo leto svojim gostom ponujajo številne gostilne na tem območju. Poimenovanje jedi domnevno izhaja iz nemškega izraza za majhno rezino (maiselein). Do danes je ostala v veljavi priprava po tradicionalni recepturi z lokalnimi različicami. Drobovino skuhajo in ohladijo ter na drobno sesekljajo ali zmeljejo. Dodajo ji v vročem mleku namočene kocke kruha in rumeno popraženo sesekljano čebulo. Sestavine premešajo in masi dodajo še stepena jajca, začimbe (sol, poper, majaron, timijan), ponekod tudi nekaj žlic kisle smetane, da je jed bolj rahla. Maso dajo v namaščen pekač in jo pokrijejo s svinjsko mrežico ter spečejo. Jed postrežejo narezano v kockah ali kepicah, kot prilogo zraven največkrat ponudijo krompirjevo solato in rženi kruh, nekateri tudi pražen krompir ali kislo zelje. Znanje priprave mežerlija se prenaša z generacije na generacijo znotraj družin, kakor tudi v lokalnih gostilnah, kjer znanje prehaja s starejših sodelavcev na mlajše. Mežerli je jed, ki se uspešno prilagaja sodobnim težnjam v kulinariki, kar kaže tudi ponudba nekaterih koroških gostiln, ki jo gostom ponujajo v sodobnejših oblikah (npr. kot štruklje ali kot grižljaje na paličicah). Nekatere mesarije na Koroškem surovo maso za pripravo jedi prodajajo kot predpripravljeno jed, ki jo kupci lahko sami spečejo doma. Regionalne različice jedi so poznane tudi drugje po Sloveniji, zlasti v alpskem okolju, kjer pripravljajo mavžlje (drobovini dodajo mleto meso svinjske glave, maso zavijejo v svinjsko mrežico in spečejo v obliki kepic), poznajo pa jo tudi v sosednji Avstriji. Leta 2006 je bil mežerli v okviru Strategije gastronomije Slovenije uvrščen na seznam jedi, ki predstavljajo kulinarično prepoznavnost Slovenije. Brigita Rajšter in Anja Jerin Starejši viri pričajo, da so še vse do začetka 70. let 20. stoletja mežerli kot glavno jed uživali zlasti na svatbah, ko so običajno ponudili jed iz drobovine teletine, in na sedminah. Obakrat so jo, pečeno v rini ali riji (keramični model za peko pogač in potic), ponudili kot tretjo rihto (jed) ob polnoči. Kot prilogo so zraven ponudili rženi kruh ali pečen močnik. V sezoni kolin so jed pripravljali iz svinjske drobovine, čez leto pa predvsem iz ovčje (pljučem in srcu so dodali vranico), saj je bila reja ovac sestavni del tradicionalnega kmečkega gospodarstva, ovčje meso pa je veljalo za poletno meso, ki so ga uživali zlasti ob zaključku težjih del (npr. košnji in spravilu sena ter žetvi). Ponavadi so jed ponudili za večerjo ob gnojvoži, ko so poleg nje postregli še z mlečno knolčevo župo (mlečni osukanec), pečenimi prosenimi nudlni (štruklji) in krapi. Med obema vojnama so mežerli ponujale vaške gostilne ob praznikih in vsako nedeljo po maši. 386 Priprava mežerlija na Kuharski izkustveni delavnici, Libeliče, 2019 (foto Tomo Jeseničnik, Dokumentacija SEM) IZBRANE REFERENCE PŠAJD, Jelka in JAMNIK, Zdenka 2016 Mama je kuhala, otroci smo dremali, foter pa modlo: Prehranska kulturna dediščina Pohorja in Kozjaka. Slovenj Gradec: Zavod za gozdove Slovenije; Radlje ob Dravi: Društvo kmetic Dravska dolina. BOGATAJ, Janez 2008 Okusiti Slovenijo. Ljubljana: Darila Rokus. RAJŠTER, Brigita 2019 Libeliška kuharica: Da ne boš vočn od mize šov: [Prehrambna kultura prebivalcev Libelič in okolice]. Libeliče: Kulturno prosvetno društvo; Slovenj Gradec: Koroški pokrajinski muzej. 2024 Koroška košta: Prehrambna dediščina treh dolin: [Katalog razstave]. Slovenj Gradec: Koroški pokrajinski muzej. RAPUC, Brigita Marija 1990 Prehrambna kultura prebivalcev Zgornje Dravske doline na primeru Ojstrice, Svetega Duha, Goriškega in Kozjega Vrha nad Dravogradom: Diplomska naloga (Oddelek za etnologijo Filozofske fakultete, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani). Ljubljana: [B. M. Rapuc].