Postnim plačana \i gotovim Maribor, sreda 10. oktobra 1934____________si«. 230 L8la vl!! Cena 1 bin %RIBORSKI VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2459 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani t Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRA” Jugoslovanskemu narodu! Naš veliki krali ASeksander 1. je padel 9. oktobra ob 4. uri popoldne v MarseiSiieu kot žrtev podSeia atentata. S svojo krvjo le kralg mušenšško zapečatil delo in mir, zaradi katerega se le napotil v zavezniško Francko. Na prestol kraljevine Jugoslavije le po čl. 36. ustave stopal njegov prvorojeni sin NI. Vel kralj Peter II. Kraljevska vl^da, volska in mornarica so poloisle prisego zvestobe Nj. Vel. krailu Petru II. Vlada kraljevine Jugoslavije, ki vrši začasno na temelju čl. 45 ustave kraljevsko ob!as$* le sklicala narodno predstavništvo k skupnemu zasedanfu na dan 11. oktobra, da položii prisego v smislu čl. 59 in čl. 42 ustave. S svojimi zadnjim* besedami, ki jih le blagopokojni kralj umirajoč jedva izgovoril, je v svojem neizmernem rodoljubju zapustil našemu narodu tole sporočilo: »Čuvajte Jugoslavijo 1” Kraljevska vlada pozsva ves Jugoslovanski narod, da to sveto zapoved zvesto in spoštljivo izpoini. V Beogradu, dne 9. oktobra 1934. Predsednik ministrskega sveta M. T. UZUNOVIČ, s. r.; kmetijski minister in zastopnik zunanjega ministra ur. Dragutin KOJIČ, s. r.; prosvetni minister dr. llija ŠUMENKOVIČ, s. r.; pravosodni minister Božidar MAKSIMOVIČ, s r.; minister za telesno vzgojo naroda, dr. Grga AND JELINO'VIČ, s. r.; minister za trgovino »n industrijo Juraj DEMETROVIC, s. r.; finančni minister dr. M. DJORDJEVIČ, s. r.; minister za gradnje dr. Stjepan SRKULJ, s. r.; notranji minister Živojin LAZIČ, s. r.; ter za socialno politiko in narodno zdravje dr. F. NOVAK, s. r.; minister vojske in mornarice armijski general M. MILOVANOVIČ, s. r.; minister za gozdove in rudnike dr. ULMANSKI, s. r.; prometni minister Ognjen KUZMANOVIČ, s. r. Strašno dejanje v Marteilieu Veličasten prihod in sprejem Nj. Vel. kralja Aleksandra v Marseilleu - Zločinski streli sredi navdušenja MARSEILLE, 9. oktobra. Jugoslovanski rušilec »Dubrovnik« je z visokim kraljevskim gostom priplul v marseille-sko pristanišče ob 4. popoldne. Na krov »Dubrovnika« je takoj prišel francoski zunanji minister Barthou, ki je v imenu predsednika francoske republike Lebru-ua pozdravil N}. Vel. kralja. Nato se je potal Nj. Vel. kralj na francosko admiralsko ladjo, na kateri je bil francoski mornariški minister Pietri. Medtem sta prispela na francosko generalsko ladjo tudi jugoslovanski zunanji minister Jevtič in minister dvora Antič. Po medsebojnih pozdravih so se visoki gostje odpeljali na kopno, kjer so jih čakali na okrašenem pomolu ostali zastopniki oblasti. Ogromne množice fran coskega naroda, ki so bile zbrane v luki, so navdušeno pozdravljale velikega zaveznika in prijatelja Francije. Takoj nato so visoki gostje sedli v avtomobile in se odpeljali proti prefekturi, kjer bi moral biti serviran lurich kraljevskemu gostu. Med viharnimi ovacijami, katerim je Ni. Vel. kralj smeje in radostno odzdravljal, so avtomobili dr- čali proti središču mesta. V avtomobilu ob N j. Vel. kralju je sedel francoski zunanji minister Barthou, spredaj pred Nj., Vel. kraljem pa general Georges kot zastopnik francoskega generalissima generala Weyganda. Ko so avtomobili prispeli na trg pred marseillesko borzo in zavili na voglu v Ulico kralja Alberta, je Lz množice skočil atentator, se zagnal na pločnik kraljevskega avtomobila in z bliskovito naglico oddal na N j. Vel. 6 do 8 strelov. Za njim je sicer takoj skočil policijski komisar na konju in ga udaril s sabljo, da je padel po tleh, vendar so strašne smrtonosne krogle opravile svoje žalostno delo. Nj. Vel. kralja sta zadeli dve krogli, in sicer ena v trebušno votlino, druga pa v bližino srca. Ostale krogle so zadele francoskega zunanjega ministra Barthouja v levo ramo in tudi težko ranile generala Georgesa. Atentator je še na tleh ležeč streljal in pri tem ranil dva stražnika in neko žensko. Nato je hotel streljati na samega sebe, vendar pa ie policija to preprečila. Medtem so avtomobili naglo odbrzeli v prefekturo, množice pred borzo pa se je polastila silna zmeda, ki je trajala dve do tri minute. Razjarjena masa je hotela linčati zločinskega atentatorja in ga je policija komaj ubranila pred srdom Ijud ske sodbe. Atentator se piše Peter Kelemen, rojen je bil dne 9. novembra 1899 v Zagrebu in je po poklicu trgovec. Kelemen je zapustil Zagreb 30. maja t. 1. ter je prišel 23. septembra v Francijo. Ko je avtomobil z Nj. Vel. kraljem pri spel v prefekturo, so zdravniki takoj nudili prvo pomoč težko ranjenemu vladarju, vendar je Nj. Vel. kralj ob 17.15 izdihnil. V prefekturi je nastala silna žalost. Zastopniki oblasti, diplomacije, jugoslovanskih in francoskih časnikarjev so se obupani in žalostni zbrali okoli mrtvega kralja. Vest o gnusnem atentatu se je kakor blisk razširila po mestu. Ves Marseille in za njim vsa Francija se je pogreznila v globoko žalost. Francoski narod je globoko zadela rana, ki jo je povzročila smrt jugoslovanskega vladarj ?ydš francoski zunanji minisfeS Louss Barthou mr?ev varna, vendar pa so pri natančnejšem, LONASLEDNIK IZ VZROKOV NA-pregledu morali ugotoviti, da mu tre- re VRŠITI KRALJEVSKE OBLASTI, ba amputirati roko. Prepeljali,so p'[ VRŠE NAMESTNIŠKO OBLAST: hotel »Dieu«. kier so ga takoj položili na operacijsko mizo. Medtem pa je: N J. KRALJEVO VISOČANSTVO |Barthou bruhnil kri in bila je potrebna KNEZ PAVLE KARAGJORGJEVIČ; transfuzija krvi. Ko so Barthouja nato; 2. DR. RADENKO STANKO- klorciormirali, je odpovedalo srce in v \ č, SENATOR IN MINISTER PRO-Barthou je izdihnil. SVETE’ Enomesečno žalovanje 3. dr. ivo n. pero vi c, ban v Franc* N savske banovine. PARIZ, 9. okt. Francoska vlada se KOT NAMESTNIKA ZA KNEZA je takoj, ko je prišlo uradno poročilo ;PAVLA DOLOČAM ARMIJSKEGA o strašni vesti, sestala ob 6. popoldne GENERALA VOJISLAVA TOMI-k izredni seji, na kateri so bile pod-! _ na,ICI IKTI„* ncnnun* vzete vse potrebne mere. Po seji je, POVELJNIKA BEOGRADA; vlada izdala proglas na ves francoski J KOT NAMESTNIKA ZA RADEN-narod, v katerem izreka toplo sožalje KA STANKOVIČA DOLOČAM JO-jugoslovanskemu narodu. V istem pro ŠTETIH V ČL. 41. USTAVE, NE MOTA AKT SEM NAPISAL IN PODPISAL LASTNOROČNO V DVEH IZVIRNIKIH, OD KATERIH BO ENEGA HRANILA NJ. VEL. KRALJICA, DRUGEGA PREDSEDNIK MINISTRSKEGA SVETA. OBA IZVODA TEGA AKTA STA KUVERTIRANA IN ZAPEČATENA Z MOJIM PODPISOM. ALEXANDER KARADJORDJEVIC, KRALJ JUGOSLAVIJE. Temu protokolu se priloži pravkar navedeni akt od 5. januarja 1934. leta z Bleda. Prečitali smo in overovili: P a v 1 e, s. r., predsednik min. sveta Nikola T. U z u n o v i č, uprav, mesta Beograda Man. Lazarevič, poveljnik kraljeve garde Peter R. Ž i v k o-v i č, I. adj. Nj. Vel. kralja diviz. general N. J. J e č m e n i č. Iz kabineta predsednika min. sveta št. 220 od 9. oktobra 1934 leta. f Novi kralj Jugoslavije Nj. Vel. Peter II. Ubiti francoski zunanji minister Barthou MARSEILLE, 9. okt. Francoski zu- _________ .... . ..____ uanji minister Louis Barthou je ob!list, ki mu ga je izdala zagrebška po- glasu odreja vlada enomesečno žalo- I vanje za jugoslovanskim vladarjem. ATENTATOR ZAGREBŠKI TRGOVEC PETER KELEMEN. PARIZ, 9. okt. Atentator se piše Peter Kelemen in je rojen leta 1899. Imel je pri sebi jugoslovanski potni Regentski svet tvorijo torej: knez Pavle, bivši prosvetni minister dr. Ra VANA B A N J A N I N A, SENATOR- den^° st a " k ° V 1 f '"JS S*VSke b!‘ novine dr. P e r o v i c. Njihovi namest- ' niki pa so: general Tomič, komandant KOT NAMESTNIKA DR. PEROVI- mesta Beograda in senatorja Jovan B a- ČA DOLOČAM DR. ZECA, SENA- j n j a n i n in Petar Zec. TORJA. 17.45 podlegel ranam. Najprej se je smatralo, da njegova rana ni tako ue- SožaBle in žalovanje vse Evrooe licija 30. maja 1934. V Francijo je pri- AVSTRIJCI SO NA KOROŠKEM OPU STILI PLEBISCITNE PROSLAVE, šel 28. septembra 1934. Oporoka Ni. Vel. kralja Aleksandra Regentski svet tvorijo Nj. Vel. knez Pavle, dr. Radenko Stankovič in ban dr. Perovič BEOGRAD, 10. oktobra. Listina objave: Sestavljeno v kraljevskem dvoru na Dedlnju, dne 9. oktobra i934 ob 20. uri. Na povabilo Njegovega kraljevskega Visočanstva kneza Pavla so prišli v dvor: predsednik ministrskega sveta S. Nik. T. U z u n o v i č, upravnik dvora %. Manojlo Lazarevič In poveljnik Kraljeve garde armijski general g. P. R. Ž i v k o v i č. Prisoten je bil tudi prvi adjutant Nj. Vel. Kralja divizijski general g. Mil. J e č m e n i č. Njegovo kraljevsko Visočanstvo knez ' a v 1 c ie sporočil prisotnim, da je od zunanjega ministra g. Bogoljuba Joviča in maršala dvora g. D 1 m I t r 1-e v i č a prejel iz Marseillea brzojavno loročilo o atentatu na Nj. Vel. kralja \leksandra I. in da je Nj. Vel. kralj pod-egel. Po tem sporočilu je Nj. kraljevsko Vi->oeanstvo knez Pavle izročil predsedniku ministrskega sveta g. N. U z u« i o v 1 č u v prisotnosti gori navedenih luverto z napisom: »To je lastnoročna listina, ki sem Jo aapisal u« osnovi člena 42. ustave kralje- vine Jugoslavije od 3. septembra 1931. leta. Aleksander. G. MINISTRSKEMU PREDSEDNIKU! Ta kuverta je zaprta in zapečatena z dvema pečatoma iz rdečega voska, na katerih je vtisnjen grb kraljevega doma. Predsednik ministrskega sveta g. N. T. U z u h o v i č je v prisotnosti Nj. kraljevega Visočanstva kneza P a v I a j in gori navedenih odprl kuverto in v njej' našel na inodri poli konceptnega papirja akt, podpisan lastnoročno po Nj. Vel. kralju, ki se glasi: SESTAVLJENO S. JAN. 1934. LETA NA BLEDU. PO SVOBODNI VOLJI IN V SVO- PAR1Z, 10. oktobra. Predsednik francoske republike in francoska vlada tolmačita enodušnost vseh Francozov in izražata vsemu jugoslovanskemu nairodiu svoje največje ogorčenje in svojo brezmejno bol zaradi vesti o groznem atentatu in objokujeta z njim plemenitega in slavnega vladarja. Ogromna bol, ki druži francoski in jugoslovanski narod bo še bolj okrepila njuno nezlomljivo prijateljstvo. PRAGA, 10. oktobra. Vest o strašnem atentatu na kralja Aleksandra se jc tukaj razširila že po peti uri popoldne. Ulice so preplavile posebne izdaje listov. Vlada se je sestala k seji, s katere je bila poslana bratski, tako težko prizadeti Jugoslaviji sožalna brzojavka. BEOGRAD, 10. oktobr. Nj. Vel. kralj Karol je izjavil vladi kraljevine Jugoslavije svoje najgloblje sožalje ob smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra. VARŠAVA, 10. okobra. Globoko pretresena zaradi bolestne vesti o zločinskem atentatu nad vzvišeno osebnostjo WAIDft. .čcn* nncnn.A.N-'- Vel. kralja Aleksandra, deli Poljska JEM NAJBOLJŠEM PREPRIČANJU,, veliko žalost jugoslovanskega naroda in DA S TEM NAJBOLJE SLUŽIM j izreka izraze svojega sožalja. — Kozlov-INTERESOM SVOJE MILE DOMO- ski. VINE, KRALJEVINE JUGOSLAVI-j BEOGRAD, 10. oktobra. Ob 21.30 je JE, SVOJEGA DRAGEGA NARODA prišel v zunanje ministrstvo papeški IN SVOJEGA KRALJEVSKEGA 1)0- j nuncij Pekgrinetti ter je v imenu sv. o-jyjA; I četa izrekel sožalje kraljevski vladi ob nnDFiAM . MA OSNnvi t'i tragični smrti kralja Aleksandru. Msgr. ODREJAM NA OSNOVI ČL. 4— )->eleg>rinetti je izjavil, da je sv. očeta glo USTAVE KRALJEVINE JUGOSLA- boko pretresla ta tragična smrt, ki je VIJE, DA ZA PRIMER, DA PRESTO-1 tako prizadela jugoslovansko državo iu jugoslovanski narod. V teh težkih trenut kih preizkušnje, pravi sv. ooe, se mora narod zbirati, da bo nemoteno delal za svojo konsolidacijo. BEOGRAD, 10. oktobra. Predsednik kraljevske vlade je prejel te-le brzojavko: Dublin. Prosim vašo ekscelenco, da izrazi vladi in narodu Jugoslavije globoke simpatije irske vlade in irskega na roda zaradi tragične smrti kralja Aleksandra. De Valera. BEOGRAD, 10. okt. AA. Zunanji minister Bogoljub Jevtič jc dobil te-le so-žalnc brzojavke: Tragična smrt Nj. Vel. kralja je pretresla vso Bolgarijo, ki je imela prav pred nekaj dnevi priliko, da izkaže čast in pokaže simpatije sijajnemu voditelju bratskega jugoslovanskega naroda. Delimo /, vami vašo globoko bol in vas prosimo, gospod, da sprejmete izraze mojega prisrčnega in iskrenega sožalja v vaši boli. Batolov. SOFIJA. Globoko pretresen zaradi vesti o strahotnem atentatu na kralja Aleksandra izrekam vam in vašim tovarišem v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev najiskrenejše sožalje bolgarskega naroda, ki je doživel tolikšno Ta-dost ob obisku vzvišenega kralja in ki danes z enako globoko žalostjo sočuv-stvuje j. bratskim jugoslovanskim narodom, ki je pretrpel tolikšno izgubo v o-sebi hrabrega, odličnega in nepozabnega voditelja. Kimon Georgijev. SAARBR0CKEN, 10. oktobra. Globoko pretresen nad tragično smrtjo Ni. Vel. kralja Jugoslavije, ki je padel kot žrtev odvratnega atentata, prosim Vašo eksce Mariborski »VeSernlfi« Jufra umnimi—ium m ii in m lenoo v imenu Posarja, da sprejmete in sporočite kraljevski rodbini in vladi in narodu kraljevine, ki ga je prizadela tako strašna izguba vzvišenega vladarja, izraze mojega najglobljega sožalja in iskrenih simpatij. Knox. BEOGRAD. 10. oktobra. Sožalie ob nenadomestljivi izgiufoi so izrekle vlade Nemčije, Avstrije, Italije, Belgije, Grčije. Turčije, Albanije, Madžarske, Danske, Nizozemske, Anglije in Norveške. DUNAJ, 10. oktobra. Zaradi tragične smrti jugoslovanskega kralja Aleksandra I. v MarsefMeu so bile že včeraj zvečer odpovedane vse proslave štirinajste obletnice plebiscita na Koroškem. Prijateljski predlog Avstriji Proglas predsednika mestne občine SOMEŠČANI! Naš jugoslovanski narod je zadela strašna nesreča. Naš ljubljeni kralj Aleksander I. je padel včeraj v Marseilleu kot žrtev podlega atentata. Ko plakamo ob njegovi krsti se zavedamo, da je položil svoje življenje na oltar domovini v izvrševanju vzvišenih svojih vladarskih ciljev za mir in srečo svoje kraljevine Jugoslavije. V neizmerni žalosti se klanjamo svojemu dragemu mrtvemu vladarju v trdni zavesti, da nam bo podvojeno delo v strnjenih vrstah za dobro naše domovine velike Jugoslavije in našega prevzvi-šenega kraljevskega doma osiguralo tudi v bodoče oni napredek, ki mu je položil temelje blacopokojnl naš veliki kralj. Za jutri ob 17. url sklicujem žalno sejo mestnega sveta. Ves Maribor naj se v tem času pokloni v iskrenem sožalju vzvišenemu kraljevskemu domu in ljubljeni domovini in v tihi žalosti svojemu mrtvemu velikemu kralju Aleksandru I. Naj Bog čuva Jugoslavijo! MARIBOR, 10. X. 1934. Predsednik mestne občine: Dr. L I P O L D. Odredbe ljubljanske banske uprave LJUBLJANA, 10. okt. Banska uprava sporoča: Državni odbor za pokop je odredil, da se bo objava smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra izvršila v prestolnici in v vseh krajih z zvonenjem vseh zvonov po vseh cerkvah dne 10. t. m. in nato pa ponovno od dneva, ko bo telo blagopokojnega kralja prispelo v domovino, do dneva pokopa. Zvonilo se bo vsako uro pet minut od 6. zjutraj do 18. popoldne. Vse šole ne bodo Imele pouka danes, dne 10. t. m. Na vseh javnih zgradbah se izobesijo črne zastave do nadaljne odredbe. Vsi državni uradniki polože danes, 10. t. m. prisego zvestobe novemu kralju Petru II. po predpisu zakona o uradnikih. V zadnjih mesecih se je v evropskem tisku ponovno pojavilo vprašanje neutra lizacije Avstrije po vzorcu Švice, in sicer na podlagi mednarodnega priznanja in garancij. O tem se je razpravljalo tudi o priliki zadnjega zasedanja Društva narodov v Ženevi, ko se je skušal doseči sporazum za garancijo avstrijske samostojnosti in neodvisnosti na široki podlagi velesil in vseh sosed Avstrije. Ker pa ta široka koncepcija zairadi odpora 11 a 1 i j e ni prodrla, so naposled velesile Anglija, Francija in Italija le poudarjeno obnovile svojo letošnjo febru arsko deklaracijo. Vendar je čisto gotovo, da s tem avstrijsko vprašanje nikakor še ni dokončno rešeno in se bodo predlogi za neutralizacijo pojavljali in obnavljali še dalje in morda celo tudi u- in samoupravo, se torej lahko popolnoma svobodno izživljajo kot Italijani, nimajo avstrijski Slovenci na Koroškem absolutno nobenih narodnih pravic, niti ne tistih, ki jim jih zagotavlja mednarodna manjšinska zaščita iz mirovnih pogodb in Društva narodov! Ako torej Avstrija treflektira na mednarodno garantirano trajno neutralnost po vzorcu Švice, potem mora prevzeti tudi prakso Švice glede ureditve svojega notranjega narodnostnega vprašanja. To pa pomeni, da mora dati svojim Slovencem na Koroškem in Hrvatom na Gradiščanskem enak položaj, kakor ga daje Švica Francozom in Italijanom v francoskih in italijanskih kantonih! S tem pa mora za vselej zavreči vsako raznarodovalno tendenco in odstraniti resnlčill. Ako bi se to zgodilo, bi dobila j vse tisto, kar je že doslej uvedla in iz* Avstrija isto, kar je dobila Švica od; vedla v raznarodovalne namene! Svojo dunajskega kongresa 1. 1815., ki se je 32 j upravno razdelitev (na že obstoječi fe-let kesneje po notranji vojni spremenila j deraivni podlagi) mora torej p rila- v zvezno državo v obliki, ki jo ima še sedaj. Oboje, mednarodna neutralnost in federativna upravna razdelitev, je dalo Švici, ki združuje tri narodnosti, neško, francosko in italijansko, ono trdnost, ki jo občuduje ves svet in je, ali bi vsaj morala biti vzor tudi vsom goditi interesom koroških Slovencev kot sestavnemu delu avstrijskega državnega ljudstva. V tej upravni enoti motajo dobiti koroški Slovenci svoje osnovne, meščanske, srednje in strokovne šole, svoje slovensko uradovanje v vseh uradih in vse ostalo, kat Vtisi tragiine vladarjeve smrti LJUDJE v Mariboru PRVIM VESTEM NISO HOTELI VERJETI. NJE MARIBORA. SPLOŠNO ŽALOVA- MARIBOR, 10. oktobra. Sinoči, kmalu po 6. uri se je razširila po mestu grozna vest radia o atentatu na našega kralja Aleksandra, ki je bil na potovanju v Pariz. Izpočetka ljudje niso mogli verjeti, da bi se bilo kaj takega zgodilo, ker pa so se širile po radiu vedno novejše in podrobnejše vesti o atentatu, ljudje niso vzdržali doma in so se podali na ulice, kjer so se zbirali v večjih in manjših skupinah ter s strahom spraševali, kaj bo, če bodo vse te vesti resnične. Še v pozni ponočni uri se ulice niso izpraznile. Ko so poslednje radio-vesti francoskih, nemških in češkoslovaških oddajnih postaj ponovno podrobnejše po ročale o atentatu, je legla na vse mesto nepopisna žalost. Ljudje so sc pričeli počasi razhajati s težkimi občutki v srcih. V mestu je bil ves večer popoln mir. Odpovedana je bila prireditev v Narodnem gledališču, prekinjene pa so bile tudi predstave v kinematografih. Godbe po raznih lokalih in kavarnah so utihnile. Prekinjena je bila tudi prva redna seja mestnega sveta. Nepopisen pa je bil vtis, ki so ga nudile davi na vse zgodaj mestne ulice. Na hišah in javnih poslopjih so razobesili črne zastave in narodne trobojnice s florom. Na vseh mariborskih šolah so profesorji jn učitelji sporočili učencem med prvo uro grozno vest o atentatu na našega kralja Aleksandra in je bil nato pouk prekinjen. Naša mladina je globoko občutila to bol, kar jc pokazala tudi z vidnimi znaki. Pojavila se je na ulicah z narodnimi traki, ovitimi s črnino, na prsih. Vdliko je bilo tudi povpraševanje po listih, ki pa so prispeli iz Ljubljane in Zagreba šele okroji poldne. Vkljub deževnemu vremenu so bile ulice ves dopoldne polne ljudi, ki so stali v gručah ter se je sukal njih razgovor izključno o tragični smrti našega junaškega in mo drega vladarja. Nešteti so tudi primeri, ko so ljudje s solzami v očeh sprejeli vest o grozni smrti našega kralja. Turobno zvonenje po vseh mariborskih farnih cerkvah vsako uro pa je potrdilo strašno vest marseilleske tragedije, ki je izpočetka nikdo ni mogel verjeti. Danes dopoldne ob 10. uri so bili zapriseženi vsi državni uradniki, ki so po- ložili prisego zvestobe novemu kralju Jugoslavije Nj. Vel. Petru II. Mestni župan g. dr. Lipold je pa izdal še poseben proglas na mariborsko prebivalstvo. drugim državam, sestoječim iz več na- jim še pritiče. Skratka, postati morajo t rodov ali vključujočim v svojih mejah avtohtone in kompaktne dele tujih narodov! Na švicarsko analogijo smo tu'o-pozorili namenoma, ker stoiimo na stališču, da ako Avstrija zahteva glede mednarodno garantirane trajne neutral-nosti izenačenje s Švico, mora per ana-logiam priznati tudi potrebo izenačenja z njo glede ureditve narodnostnega problema v okviru svojih državnih meja. Ker kakor živita v Švici poleg nemške narodne skupine, še dve, dasi številčno dosti manjši romanski skupini, tako živita v Avstriji 'poleg večinske nemške tudi dve slovanski, t. j. slovenska na Koroškem in hrvatska na Gradiščanskem! Slovenska skupina na Koroškem, ki šteje še vedno kljub zatiranju in delni nezavednosti do 120 tisoč duš, ni nič POSLEDICE »RAZOROŽEVANJA«. LONDON, 10. oktobra. Angleška vlada nadaljuje svojo akcijo za izpopolnitev svoje oborožitve. V zadnjem času je bilo med drugim sklenjeno, da se mora povečati in obnoviti zlasti bojno brodovje. V ta namen bo Anglija najbrže odpovedala londonski pomorski sporazum čim bo za to napočil potrebni rok. Enako pa poročajo tudi iz Washingtona o novem oboroževanju Združenih držav Severne Amerike. V razpravi je predlog, da se v teku prihodnjih 10 let štirikrat poveča zračno in pomorsko bojno brodovje. ITALIJA IN JAPONSKA. PARIZ, 10. oktobra. »Journal« poroča,, da postaja razmerje med Italijo in Japonsko vsak dan bolj neprijateljsko. List trdi, da je neprijateljske odnošaje med obema velesilama povzročila ostra japonska konkurenca v Abesiniji, ki vedno bolj izpodriva Italijo. Mimo tega pa obstojajo za to tudi Še drugi razlogi. KOMUNIZEM MED MORNARJI. NEW YORK, 10. oktobra. Listi poročajo, da je bila v ameriški vojni morna^ rici odkrita komunistična zarota. Zaradi tega je prepovedan vsak zasebni obisk na vojnih ladjah, a izdane so tudi druge stroge odredbe, da se v bo'' ? prepreči vsaka politična agitacija med mornarji. ITALIJANSKI DEMANTI. RIM, 10. oktobra. Uradno zanikajo po evropskem tisku razširjene vesti, da bi imela Italija namen zaprositi v Franclji za tri milijarde frankov posojila. NOVI BOLGARSKI POSLANIK V PARIZU. PARIZ, 10. oktobra. Včeraj je novi bolgarski poslanik Stejnov izročil svoj akreditiv predsedniku republike Lebrunu. NOV LETALSKI REKORD. PARIZ, 10. oktobra. Po poročilu Iz Moskve je ruski letalec Suhomlinov potolkel svetovni rekord v trajanju poleta na brezmotornem letalu z dvema sedežema. Obdržal se je v zraku 12 ur in 12 mlntrt. Nemci v vseh ozirih popolnoma enako* pravni! Ako bi Avstrija kot mednarodno neu-traiizirana država sledila tu švicarskemu vzgledu, bi v tistem hipu odpadel vsak povod za dosedanja nesoglasja in med Avstrijo in med nami bi bilo lahko doseženo najlepše soglasje. Slovenskega vprašanja na Koroškem bi bilo konec in kakor si noben švicarski Italijan ali Francoz ne želi preč od Švice, tudi noben avstrijski koroški Slovenec ne bi želel preč od Avstrije. S tem bi pa postali koroški Slovenci tudi najtrdnejša posredniška vez med Avstrijo in Jugoslavijo, odnosno sploh med Nemci in Slo vani v tem delu. Korist bi imeli od tega koroški Slovenci ter tudi sploh Avstrijci in Jugoslovani. Ali je to res neizvedljivo? Nikakor! Sedanji avstrij- manjša in manj pomembna, kakor je n. | ski zvezni kancelar g. dr. Sc.hu sc h- pr. italijanska v Švici. Med tem pa, ko so Italijani (enako kakor tudi Francozi) v Švici drža v n i narod, torej docela enkopravni z večjo, okoli 3 milijone štejočo nemško skupino in imajo zato svoje italijanske šole, italijansko upravo n; g g, ki je sam sin koroških Slovencev, bi storil veliko in zgodovinsko pomembno delo, ako bi izvedel ta predlog, ki ga stavimo javno in priporočamo v razmišljanje pri nas v Jugoslaviji in na on! strani v Avstriji! -r. Krvava iragedija na Ivanfskem vrhu HUDE POSLEDICE MLADE LJUBEZNI Ni se še poleglo vznemirjenje zaradi zločinskega prelitja krvi nad 54-letnO posestnico Marijo Nedokovo na Kapelj-skem vrhu, že se je preteklo nedeljo zvečer odigrala na sosednem Ivanjskem vrhu grozna tragedija, katere žrtev je postal 27-letni posestniški sin France Kaučič z Ivaniskega vrlia. Ozadje krvavega dejanja so posledice ljubezni. Posestniški sin France Kaučič in posestniška hčerka Marija Rakuševa sta se že delj časa rada imela. France je pogosto zahajal na njen dom. Ko je letos v marcu dala Marija življenje otroku, ni bil tudi po ljudski sodbi oče nikdo drugi ko France. Kritičnega večera pa se je France podal v spremstvu svojega prijatelja l0-letncga posestniškega sina Ivana Gomzija k Rakuševim, da bi uredil zadevo glede plačila alimentov. Kakor že večkrat popreje, tako je tudi ob tej priliki France odločno zanikal, da bi bil on oče in je vpričo mlade nezakonske matere rn njenih staršev obdolžil očetovstva Marijinega 25-letnega brata Toneta. Na račun te obdolžitve je France izrekel marsikatero pikro besedo, ki se je zajedla v Tonetovo srce. Ker je France vztrajal pri svojih trditvah, je spravilo to Toneta iz ravnotežja. Pograbila ga je strašna jeza in poiskal je nabito lovsko puško In krvavo obračunal s Francetom, ki ga je tako hudo obdolžil. Ko sta Franse in njegov prijatelj Gomzi opazila, da je Tone vedno bolj razburjen, sta se odstranila iz hiše. Za trenutek sta še postala na vrtu, ko se je pojavil pri oknu France ter nameril lovsko puško proti njima in sprožil. Svinče- na zrna so zadela Franceta v glavo in se jc zgrudil mrtev na tla. Svinec mu je razmesaril lobanjo, da so pogledali iz nje možgani. Svinčeno zrno pa je zadelo tudi njegovega tovariša Gomzija in ga je hudo ranilo nad levim očesom. O groznem dogodku so bili takoj obveščeni orožniki pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki so se podali tja z zdravnikom dr. Sokolovim, ki je mogel ugotoviti pri smrtno zadetem Francetu samo smrt, ranjenemu Ivanu Gomziju pa je nudil prvo pomoč in odredil, da so ga takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico. Truplo smrtno zadetega Franceta so prepeljali v mrtvašnico na negovsko pokopališče, kjer ga je raztelesila sodna komisija iz Gornje Radgone. Ubijalca Toneta Rakušo pa so orožniki takoj aretirali. Pri zaslišanju je priznal dejanje, zagovarja pa se, da ni imel namena ustreliti Franceta in je poiskal puško samo zato, da bi ga pregnal od hiše. V svoji strašni jezi zaradi Francetovih dolžitev pa je sprožil in pogodil. Vklenjenega so spravili v zapore gornje-radgonskega okrajnega sodišča. V morskem kopališču. Letovlščarka, ki ima 150 kg žive teže, prihiti vsa prestrašena k svojemu možu: Pomisli, možiček, kopala sem se, pa sem naenkrat zagledala, kako plava proti meni morski pes. Ubožica, kaj se te ni nič ustrašil? Točen odgovor. Ali tudi vi igrate tenis, gospodična? Ne, jaz sem Je zaročena. Stran 4. Mariborski »Večer nlk« 'Jutra I M a r i iS o ir u, "dne 10. X. 1934. Dnevne vesti Prva seja mestnega sveta. Sinoči je bila sklicana prva redna seja mestnega sveta, ki jo je vodil mestni župan g. dr. Lipold. Zaradi groznih vesti o atentatu na našega kralja pa je župan g. dr. Lipold sejo prekinil. Prihodnja seja bo sklicana v doglednem času. Odvetniška vest. Odvetnik v Slovenskih Konjicah dr. Ivan Rudolf se je s 1. oktobrom odpovedal izvrševanju advokature. Za njegovega prevzemnika pisarne je imenovan odvetnik v Slovenskih Konjicah dr. Anton Prus. Mariborskim naročnikom »Jutra«. Zaradi defekta, ki se je pripetil avtomobilu, na katerem so peljali mariborsko naklado »Jutra«, ki bi morala prispeti v Maribor že ob 11. uri dopoldne, uprava podružnice »Jutra« v Mariboru ni mogla dostaviti pravočasno lista svojim naročnikom. To neljubo zamudo naj blago volijo naročniki »Jutra« oprostiti. Uprava podružnice »Jutra« v Mariboru. Seznam v mesecu septembru izdanih in izbrisanih obrtnih pravic. Izbrisane so bile: Rižnik Ludvik, trgovina z mešanim blagom, Gosposka ul. 46; Preis Karol, trg. s pohištvom in posteljnino, Gosposka ul. 36; Ljudska tiskarna d. d., trg. s šolskimi knjigami, pisarniškimi ter šolskimi potrebščinami, Slomškov trg 6; Bukovšek Karl, branjarija, Tržaška c. 74; Šušteršič Ilza, šivilja, Tattenbachova •ul. 26; Gorupič Ivanka, modistinja, Slovenska ul. 26; Kancler Alojz, prevažanje oseb z avtomobilom po naročilu, Vetrinjska ul. 12; Uranjek Alojz st., avtoizvo-šček, Pristan 6; Halbvvidl Andrej, restav racija in hotel, Jurčičeva ul. 7. Izdane so bile: Antonijevič Bogoje, hlebar (kru-liar). Vojašniška ul. 10; Potočnik Jakob, branjarija, Vetrinjska ul. 40; Medved Tomaž, krojač, Dravska ul. 8; Gregorc Vinko, trgovina s čevlji, modnim blagom, konfekcijo na malo, Glavni trg 18; Zagode Jakob, trgovina s pepelniki in koledarji s slikami, Kolodvorska ul. 1; Vrbančič Koloman, brivec in frizer, Slovenska ul. 24; Novak Matevž, čevljar, Vojašniški trg 7; Kancler Alojz, avtoizvo šček. Vetrinjska ul. 12; Uranjek Alojz, avtoizvošček, Pristan 6. Sresko učiteljsko društvo Maribor jevi breg zboruje to soboto 13. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v Nairodnem domu v Mariboru. Na sporedu je poročilo pred sednika, nato občni zbor z letnimi poročili vseh društvenih funkcionarjev in referentov odsekov, obračunom, volitvami in proračunom. Člani upravnega in nadzornega odbora ter referenti naj se zbe-ro k seji že ob 8. uri dopoldne. Točnost in polnoštevilna udeležba ter aktivno sodelovanje vseh tov. članov -ic pri vseh točkah dnevnega reda je naša stanovska častna dolžnost! Dobrodošli tudi tov. nenameščeni učiteljski abiturijenti -ke! Tov. pozdrave! Mirko Vauda, t. č. predsednik. Načrti za obvezno telesno vzgojo. V Zagrebu je pod predsedstvom ministra za telesno vzgojo dr. Grge Andjelinovi-ča imel posvetovalni odbor važno sejo, na kateri je poročal najprej o načrtu za izvedbo zakona o obvezni telesni vzgoji naroda načelnik SKJ Miroslav Ambrožič. Obširni referat o telesni vzgoji na srednjih in strokovnih šolah je podal profesor Vladimir Jankovič iz Zagreba, o ičiteljih telesne vzgoje in o njihovi namestitvi je referiral referent vojnega mi nistrstva Ivo Kovač, o gradnji igrišč in o ustanovitvi jugoslovanskega narodnega parka je podal poročilo inženjer Ko-sta Petrovič, o organiziranem sodelovanju raznih združenj za telesno vzgojo je poročal časnikar Hrvoje Macanovič, o zdravniškem nadzorstvu za telesno vzgo jo je govoril dr. Živko Prebek, o nadzorstvu ministrstva za telesno vzgojo tiad posameznimi ustanovami in združenji za telesno vzgojo naroda pa je poročal predsednik zveze športnih združenj dr. Stevan Hadži. Popoldne pa je minister za telesno vzgojo g. dr. Andje-Inovič izjavil, da bo mogoče zakon o »h vez ni telesni vzgoji uveljaviti že pri-lodnjo pomlad, fcarambol. Včeraj popoldne sta na Po irethd cesti trčila skupaj dva voznika. ?ri tem se je 461etni na Meljski cesti sta trujoči kočijaž Rebernik hudo ponesrečil •h. so gjU mpraili ptei$Jiati v bplhišnico Opozorilo prodajalcem perutnine. Mestno poglavarstvo Maribora opozarja prodajalca perutnine na naredbo o odvračanju in trpinčenju živali, po kateri je po določbah §§ 7., 9. in 14. prepovedano perutnini vezati noge ali jo nositi z navzdol visečo glavo. Na trgu mora biti perutnina v prostornih kletkah ali košarah z mrežo, ki so zadostno nastlane. Prodajalci morajo nadalje skrbeti, da perutnina ne trpi žeje in jo morajo zlasti v poletnem času napajati od časa do časa. Kršilci citirane naredbe bodo kaznovani po obstoječih predpisih. Ljudska univerza v Mariboru. V četrtek 11. in v petek dne 12. oktobra ob 20. uri zvečer predava naš odlični zgodovinar in ožji rojak g. univerz, prof. dr, Hauptman iz Zagreba o politični situaciji Evrope 1. 1914. Z upravičeno napetostjo zamoremo pričakovati interesantno sliko, ki nam jo bo razgrnil duhoviti učenjak o usodnih in skrivnostnih dogodkih, o grozni diplomatski igri, ki je vplela milijone nedolžnega ljudstva v krvavi ples. V okviru tega cikla bo nadalje predaval g. dr. Vekoslav Kukovec o političnem položaju Slovencev leta 1914. Dalje naš bivši poslanik v Londonu g. dr. Joca Jovanovič o Srbiji leta 1914 in od leta 1914 do 1918. Zaradi velike pomembnosti je prevzelo to skupino predavanj tudi celjsko Ljudsko vseučilišče. Podtaknjen ogenj. V noči na pretekli ponedeljek je pričelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Lovca na Aleksandrovi cesti v Studencih pri Maribotu. Ogenj je podtaknila zločinska požigalčeva roka in so domači še pravočasno opazili nevarnost ter pogasili tleče cunje in slamo. Lovec je prijavil zadevo orožnikom, ki poizvedujejo za požigalcem. Izvoz živine v Avstrijo. Za prvo polovico tekočega meseca je strokovni odbor urada za kontrolo izvoza živine v Avstrijo dovolil sledeči kontingent: Na Dunaj 2015 debelih prašičev, 100 volov, 50 d nikoder. »No, kje pa je ze tako dolgo?« je r bi imel vlak priti šele jutri. Oditi bom morala« Reva se ni zmotila. V četrt ure je bil Vk»Kam ga je lc neslo? Verjemite mi, gospod, kar šla bom. Še eno minuto ga počakam,« ie vzdihnila in . sedla. Končno se je iz teme pokazal Savko. »Pomislite, če ni to sreča,« se je zasmejal veselo. »Splazil sem se k grmu, iztegnil roko in — imam ga. In da bi rešil situacijo, se je robato okrenil k Agafji ter jo objel okrog pasu. Pri vsej svoji dobrosrčnosti je Savko preziral ženske. Gledal je nanje od zgoraj in jih je zasmehoval zaradi njihove ljubezni do njega. Dog ve, morda sta bila prav to omalovaževanje in zasmehovanje vzrok, da so ga selske Dulcineje imele tako rade. Bil je lep, vitek, iz oči mu je odsevala dobrota, toda s temi zunanjimi lastnostmi si ni mogoče razložiti njihove ljubezni. Morda sc jim je tudi smilil, nesrečnik, ki so ga bili izgnali iz lastne koče v tuje nasade. »Tako, sedaj pa povej gospodu, po kaj si prišla,« je nadaljeval Savko, »ti po-ro&cna žena — ha-lia! No, pojdi, napijtno se še vodke!« Vstal sem in šel doli v nasade. Kmalu sem zaslišal srečni smeh Agafje. Kaj pa vlak, sem se spomnil, ta je pač že davno tu. Vrnil sem sc, da bi ji to povedat. Agafja je ležala, vsa opojena od vodke, nočnega vonja in Savkove ljubezni poleg njega na zemlji in je krčevito stiskala obraz k njegovim kolenom. Mojega prihoda ni niti opazila. »Agoša, vlak je že davno tu,« sem dete1* . . »Seveda je čas, kaj sc se stegujes, nesramnica!« je dostavil Savko. Agafja sc je vzravnala, me pogledala in sc zopet stisnila k njemu. Videl sem, da trpi. Za hip se je hotela dvigmii, pa jo je zopet neka nevidna sila treščila Savku v naročje. »Njegova naj bom,« je vzkliknila nepremišljeno. Odšel sem zopet pogledat k reki, če se jc kaj ujelo. Poiskal sem si na bregu prikladno mesto in sedel tam kakor v naslanjač: počival sem dolgo, obujal spomine in gledal zvezde. »Agafja!« sein zaslišal glas iz vasi. Najbrže se je vrnil mož '111 je vznemirjen iskal Svojo ženo. Iz vrta pa je svenel Smeh žene, ki se je spozabila in pijana od kratke sreče iskala tolažbe za kažen, ki jo je čakala prihodnji dan. Zaspal sem. Ko sem se zjutraj prebudil, je sedel Savko poleg mene. »Ali je Agaša že odšla?« je bilo moje prvo vprašanje. »Tja poglejte!« je pokazal Savko k brodu. Zagledal sem Agafjo, ki je z dvignjenim krilom, vsa razmršena, z ruto postrani brodila po reki. Noge so se ji opotekale... »Dobro ve. kaj jo čaka,« je rekel Savko strupeno. »Škodo bi delale te ženske, pa tem pa -so bojazljive ko zajci. Zdaj bo dobila. kar ji srre, jaz pa bom imel še z oblastjo opraviti zaradi teh žensk.« Agafja je prebrodila reko ter šla preko polja proti vasi. Spočetka je stopala hrabro, potem pa jo je jel mučiti strah. Ustavila se je in se je sramežljivo ozrla. »Nič ji kaj ne diši!« se je zasmejal Savko; »mož jo čaka že vso uro, ali ga vidite?« Pri cesti jc res stal Jakob in gledal vračajočo se ženo. Kaj si je pač mislil pri tem? Kakšne besede ji je pripravljal za sprejem? Agafja se je zopet ozrla, kakor bi pričakovala najine pomoči; nato je stopala zopet dalje. Še nikoli nisem videl niti pri pijancu niti pri treznemu človeku take hoje. Opotekala sc je, kakor bi jo težil pogled moža. Ko je napravila približno sto korakov, se je še enkrat ozrla in je sedla. »Vsaj za grm se skrij,« sem rekel Sav ku, »njen mož te bo zagledal.« »On že dobro ve, od koga Agafja prihaja. Ponoči ženske ne hodijo k vrtnarju po zelje. To vedo vsi.« Ozrl sem se na Agafjo. Njeno lice i« bilo bledo in žalostno, kakor ga vidimo pri ljudeh, ki trpe težke muke. »Kar mačko veseli — miško žalosti!« je vzdihnil Savko. Agafja je med tem vstala, dvignila glavo in s smelim korakom šla svojemu možu vštric. Očito se je ohrabrila, zbrala vse svoje moči in nastopila svojo pot. Stran 6 ariborskl »V e č e r n! k« Jutri V M a r i b o r u, dne 10. X. 1934^ iw«rwe A. K. Grin: Bdiisvoo Roman. Kako bi se dala pojasniti? rAli je skrivalo njeno življenje še stvari, ki jih je zamolčala? To mora izvedeti, sicer to noč ne bo mogel zaspati. Vrnil se je torej in je stal vnovič pred njo. IV. »Oprostite,« jo je prosil, ».povedali mi še niste, kaj naj se zgodi z dovršeno sliko? Ali želite, da jo raztrgam, ali jo naj izročim naročitelju?« »Naročitelju? Ne razumem vas,« je naglo odgovorila. »Pozabila sem na sliko in na vse, kar je v zvezi ž njo. Kdaj je bila izročena in kako?« Vzel je zmečkano pismo iz žepa. Pri luči skoro dogorele sveče ga je čitala z naraščajočo zmedo do konca. »Andrea Motelli? Ne poznam tega imena. Vsa stvar mi je nerazumljiva.« Ne da bi hotel in vedel, je čutil umetnik sum in dvom. Da bi tega imena ne poznala? Ali je to mogoče? Zrl je vanjo in se obotavljal. Tako otroško čista in nedolžna se mu še ni zdela; njene velike oči so počivale vprašujoče na njem, kakor bi pričakovala od njega po- jasnila, kar ji je bilo zagonetno. Vsak dvom je torej udušil in dal razgovoru drugo smer. »Ko sem stopil v sobo, som našel sklonjeno čez vašo posteljo očarljivo damo s plavimi lasmi in plemenitimi potezami. Pripeljala se je v kočiji, ki je čakala nanjo pred vrati. Cvetke, ki jih vidite ležati zvenele na tleh, je prinesla ona. Kdo je vaša krasna in bogata zaščitnica? Gotovo vam mora biti znana?« »Za gotovo vam ne morem povedati,« je odgovorila, »toda utegnila bi uganiti. Neka plemenita dama se je r.ekoč zanimala zame; bila je učenka mojega prvega učitelja. Nisem ji bila sicer nikoli predstavljena, toda pravili so mi, da sledi mojemu razvoju z velikim zanimanjem in da pričakuje o meni velikih uspehov. Slutim, da je bila ona; zakaj me je poiskala v mojem obupu, vam ne morem pojasniti. Mogoče nam more Annetta povedati o dami kaj več.« Mladenka je poklicala Portugalko, jo izpraševala in se nato zopet obrnila k Degrawu. »Resnično je bila dama, o kateri sem vam pripovedovala. Prvič je prišla, da poizve o meni, in ko me je našla navidezno mrtvo, se je močno prestrašila. Annetta ji ni mogla odgovarjati, ker ne razume angleščine. Ko ni mogla dobiti o meni pojasnila, se je od- stranila in se čez kake pol ure povrnila z dragocenimi cvetkami, da bi ž njimi okrasila mojo posteljo. To mi je Annetta pravkar razodela. Želite izvedeti kaj več?« »Rad bi vedel, kaj mi morete povedati o vsej tej razstavi, o lučih, odru, drape-riji in o vašem oblačilu? Mogoče slišim potem tudi kaj o Montelliju, zakaj to se mi zdi predvsem važno.« »Imate prav,« je mrmrala mladenka, »Annetta mi lahko pove, zakaj so mi oblekli to obleko. Poznam jo, bila je namenjena za moj prvi nastop; tudi opremo odra nam lahko pojasni.« Prijela je starko za roko in jo obsipala z vprašanji in Degravv je med tem radovedno motril spremembo na mla-denkinem obrazu. Ta je pri starkinih odgovorih v vidni osuplosti povesila glavo in lahna rdečica ji je preletela čelo in lica. To je sicer še povečalo njeno lepoto, stopnjevalo pa je tudi umetniku nestrpnost in nezaupanje. »Kaj je povedala? Naj izvem!« je hlastno vprašal, ko se je starka umaknila. »Kako mi je to mogoče?« je vzkliknila in sramežljivo pogledala. »To je zgodba neumne strasti — ljubezni, ki mi je ostala docela neznana, in ki bi jo bila popolnoma zavrnila, da . . .« Videl je, kako nerada govori, kako velika je njena zmedenost, toda ni ji pomagal niti z besedico, hotel je slišati zgodbo do konca. Ko je spoznala njegov trdni sklep, je zbrala ves pogum in začela: »Annetta mi je odkrila, da me je zadnje tri mesece zasledoval neki Italijan, ki je želel mojo roko. Starka mu je bila zelo nenaklonjena in prepričana, da tudi v mojih očeh ne najde milosti. Da mi prihrani nepotrebno razburjenje in bolest v času, ko sem potrebovala vso svojo moč in prostost, mu je trdovratno branila dostop do mene in ga znala odvračati z raznimi zvijačami in prekanjenostmi. Živela sem takrat le za svojo umetnost, zaradi tega se ji je posrečilo, da mi je ostala vsa zadeva prikrita, čeprav me je hotel Italijan na cesti nagovoriti in mu je starka zagrozila s policijo. Nekoč me >2 zasledoval v gledališče ter skrit za kulisami prisluškoval mojemu petju. Od tega trenutka je bil njegov sklep, da me vzame za ženo in napravi prvo primadono sveta. Tudi moj neuspeh, pri katerem je bil navzoč, ga ni odvrnil od tega sklepa. Annetta ne dvomi, da se mi prej ko slej zopet pridruži in me nadleguje s svojimi ponudbami, ki pa jih moram odbiti, zaradi tega bo moj položaj še slabši. (Se bo nadaljevalo.) kolskem domu. Društvo vabi vse svoje članstvo, pa tudi prijatelje in znance br. Jožka Rajha, naj se udeleže te svečanosti in s tem dokažejo, da še njegovo zlato srce ni umrlo, da še živi in utripa v nas vseh, ki smo ga poznali in ljubili, ker je pognalo v naša srca nestrohljive korenine, ki nas vežejo z njim preko temnega groba. Slava spominu br. Jožka Rajha! Poziv telovadnemu članstvu Sokola Matice. Po pravilih SKJ je dolžan vsak član, ki še ni dopolnil 26. leta starosti, obiskovati redno telovadbo. Zato se pozivajo vsi telovadeči člani, kakor tudi članice, ki še niso stari 26 let, da se do 27. tm. zanesljivo javijo pri prednjaku v telovadnici, člani in članice, ki bi ne prišli v telovadnico, bodo črtani iz seznama. Načelnik. Sokol Studenci. Za 15. tm. najavljena gledališka prireditev je preložena iz tehničnih razlogov na prve dni v novembru. Na to opozarjamo vse prijatelje studenškega gledališkega odra. Meddruštveni sokolski odbor sporoča, da odpade meddruštveni vaditeljski tečaj, ki je bil najavljen za danes in za soboto 13. tm. Sokol Maribor II. Pobrežje. Telovadba za starejše člane bo v sredo 10. okt. ob Vi2\. ('A 9.) uri vi dvorani br. Renči ja. Načelnik! Drugo nagradno tekmovanje Uredništvo športne rubrike v »Večer-.liku« razpisuje drugo nagradno tekmovanje za najtočneje pogodene rezultate tekem za nogometno prvenstvo LNP. Tekmuje lahko vsak čitatelj »Ve-černika«, tudi izven Maribora. Izpolnjeni kupon se pošlje uredništvu »Večerni-ka«, Maribor, Gosposka ul. 11. najkasneje do sobote, 13. oktobra t. 1. do 18. ure, in to v zaprti kuverti, na kateri naj bo še pripisano »Nagradno tekmovanje«. Opozarjamo ponovno, da se bodo upo- števale samo rešitve na kuponih in one, ki bodo prispele pravočasno! Za drugo tekmovanje razpisujemo za tri najboljše rešitve naslednje nagrade: 1. originalna literska steklenica fine kolonijske vode, darilo drogerije Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica; 2. harmonika, darilo tvrdke Meinel in He-roid v Mariboru, Gosposka ulica; 3. brezplačno dostavljanje »Večemika« za dobo treh mesecev, darilo uprave »Ve-černika«. Kupon št. 2 line tekmovalca: Poklic: ........................................................................... Stanovanje: ................................................................. ...-* Nedeljske nogometne tekme za prvenstvo LNP se bodo končale z naslednjimi rezultati: Rapid : Ilirija (v Mariboru) —------------------------- polčas -.•/... Č. S. K. : Maribor (v Čakovcu) —............../........ polčas ......../... Celje : Železničar (v Celju) ....../......... polčas ....... Dollfussovenru obešencu komunistu Va-lišu. On sicer ni ne v nebesih, pa tudi ne v peklu, ampak čaka na mirnem kraju ter ne pogreša drugega nego odrešenja, ki se mu že bliža. ZAKAJ NI VEC PERSEKUCIJ V AVSTRIJI? Zadnje čase ne oujemo več o novih persekucijah v sosedni Avstriji, dasi vemo, da je še daleč do končnega potnir-jenja in je sedanji navidezni mir morda le zatišje pred novim viharjem, kar se zamore posneti tudi iz izjav avstrijskih vodilnih osebnosti. Neki Avstrijec je nedavno navedel neki zelo verjetni vzrok, da so prenehali v Avstriji s hujšimi političnimi persekucijami, zlasti z usmrtitvijo političnih nasprotnikov. Vodilni cerkveni in vladni krogi so namreč dobili grozilna pisma, s pozivom, da kon čajo s tako brutalnimi sredstvi. V teh pismih grozijo, da bo za vsako politično usmrtitev zgorela ena cerkev in bosta padla dva duhovnika. Tako maščevanje pa bi se naj stopnjevalo v razmerju no litičnih smrtnih žrtev. Če bi se take grožnje izvedle — in pri razmerah v Avstriji je mnogo verjetnosti, da bi se — potem je res umestno premisliti merodajnim krogom, preden se odločijo za nove žrtve. VOJAŠKA VZGOJA NEMŠKE MLADINE. Veliko pozornost opazovalcev dogodkov v Nemčiji je vzbudilo dejstvo, da baje pripravljajo nemške visoke šole visokošolce pod krinko splošne izobrazbe na bodočo vojno. V ta namen so prirejena predavanja, ki so dostopna samo dijakom. Univerzitetni profesor predava o mirovnih pogodbah im jih slika, dijakom v taki luči, ki jih dela brezpomembne in jim mora zlasti nemška mladina kljubovati. V tem smotru naj gre vsa vojaška Srednješolski teniški turnir za prven-. bor, Radovan Šepec, Maribor, Grajski stvo dravske banovine. Tik pred za- | trg 2. ključkom teniške sezone nam pripravlja ISSiK Maribor še pomembno prireditev. Prvič bodo srednješolci iz vse dravske banovine izvajali banovinsko teniško prvenstvo. Iniciativo za to tekmovanje so dali neumorni juniorji ISSK Maribora, katerim se bodo sedaj še priključili sred nješolci Ljubljane, Celja in Ptuja. Turnir bo odigran v soboto in v nedeljo, 13. in 14. tm. na teniških igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu, in sicer v dveh konkurencah: gospodje posamezno in v dvoje. Turnir bodo vodili: načelnik teniške sekcije ISSK Maribora g. Radovan Šepec, kot vrhovni sodnik g, Srečko Voglar, kot turnirski vodja g. Mešiček in kot tajnik g. Senekovič. Prijave je ooslati do pričetka turnirja, v soboto 13. t. m. ob 15. uri na naslov: ISSlK Mari- Al.I BO PROGLAŠEN DR. DOLLFUSS ZA SVETNIKA? Znano je, da se je med pristaši pok. dr. Dollfussa pojavila misel, da bi ga proglasili za svetnika. Saj njegovo smrt itak uporabljajo in izrabljajo r.a vse ino goče načine sedanji vlastodržci v svoje politične namene. Torej bi jim tudi njegovo svetništvo menda prišlo jako prav. Kljub temu pa najbrže ne bo nič s to namero. Zakaj dr. Dollfuss namreč ui v nebesih, ampak leta ves krvav in brez glave po peklu za to, ker je bilo po njegovi zaslugi prelite toliko nedolžne krvi. Vsaj tako neki so dognali studenški spiritisti. In to — seveda drži Po njihovih dognanjih se boljše godi vzgoja, ki naj ustvari Nemčiji novo zdravo pokolenje. Nemški visokošolce mora vedeti vse podrobnosti o nemški armadi, vojni tehniki, strategičnih točkah itd. Za imena profesorjev, ki predavajo, dijaki ne zvedo, predstavljajo se jim kot vojaki, ki jih je poslal »Fiihrer« med mladino. Take vzgoje pa niso deležni samo dijaki, temveč tudi dijakinje, ki morajo biti po mnenju teh predavateljev prav tako dobro poučene o vojnih nevarnostih in obrambi domovine kot moški. Posebno poglavje je posvečeno strupenim plinom. Zanimivo je, da ti profesorji razlagajo mladini, da ni bila Nemčija ona, ki je vpeljala strupene pline, marveč so jih pričeli uporabljati na pobudo it:''ega angleškega lista, ki je že ob pričetku svetovne vojne zabeležil napad zavezniških čet s strupenimi plini na zapadni fronti. Ta vrsta vzgoje nemške mladine se bo prihodnje leto razširila tudi na vse meščanske in ljudske šole v Nemčiji. POROKA Z NENAVADNIMI ZAPREKAMI. Burno in nenavadno svatbo so imeli pred časom v Londonu. Mladi in popularni londonski pianist Bertieart si je izbral za ženo hotelirjevo hčerko Miniobo. Ko sta pa ženin in nevesta hotela v cerkev, je bila ta polna oboževateljic ženina Bertrearja. Na pomoč je morala priti policija, ki je napravila v cerkvi ženinu in nevesti prost dohod k oltarju. Pa tudi pri poroki je prišlo v cerkvi do incidentov. Nekatere oboževateljice ženina so delale med obredom medklice, da je duhovnik moral trikrat prekiniti poročni obred in posvariti ženske. Oboževalke so se tako silovito prerivale ob oltarju, da so nekatere omedlele. Vmes je morala zopet poseči policija, ki je napravila red. Nato se je poroka lahko izvršila v miru. Razno ZIMA JE TU! Peči, štedilnike, zelo v dobrem stanju prodaja in kupuje po zelo ugodni ceni Justin Gustinčič, Tattenbaoliova ul. 14. 4227 P- N. TRGOVCEM 1 Najboljše bučno oljo od no* ve žetve ponudi tovarna buč nega olja 1. Hochmiiller v Mariboru, Taborska 7. 4206 Posest HIŠE PRI MARIBORU od 25.000 Din dalje Posestva Radvanje, Pekre. Limbuš od 35.000 Din dalje. Gostilno, 9 oralov Posestva 55.0001 Din proda Posredovalnica Maribor, Slovenska ul 26. 4244 Prodam MECESNOVE DESKE za lamperijo gostilniškega Stanovanle DELAVCA sprejmem na stanovanjc in l^a la° p'roda ° G ndšek, Ra/.Fi- ■ brano Tedensko Din 90-gova ul 25. -1239 Ptujska c. 14, Kosec. 4242 Službo Išie Sobo odda ZRAČNO. SOLNČNO parketirano sobo i. uporabo kopalnice na Kralja Petra trgu oddam takoi boljšemu gospodu. Vprašati v dr- Ver-stovškovi ulici 6-1!. vrata 19 4134 ODDAM OPREMLJENO SOBO. parketirano, z vhodom iz stopnic. Jože-Vošnjakova ul-13/1, vrata 3. 4247 Soomnlte se CMD PRIDNO IN POŠTENO DEKLE. staro 16. let, išče službo i 1. novembrom. Naslov v upravi lista. 4240 Zgubljeno Zguoiia se je ZLATA ZAPESTNA VERIŽICA 9. t. m. od Nove vasi do Glavnega trga. Kdor jo najde, se prosi, da jo odda pri zlatarju g- Štumpfu. Koroška cesta 8, proti nagradi. 4241 konzorcij, »Mrac v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tvak# Mariborska tiskarna d d., prestavmk STANKO DETELA v Mariboru.