MLADO JUTRO
št. 9. V Ljubljani, dne 3* marca 1940 Leto XL
Tom, junak Texasa POVEST S SLIKAMI
Pol leta počitnic, kdo bi se jih ne veselil ! Bob in Tom, nerazdružna tovari-ša in sošolca, sta jih komaj pričakala. Stric Andy Wells jima je obljubil, da ju vzame po dovršeni ljudski šoli za nekaj časa k sebi, a potem se bosta vpisala v višjo ameriško šolo. Texas, čudovita in še vedno skrivnostna dežela je dražila domišljijo mladcev, hrepenečih po junaških pustolovščinah in po svoj-etvenem svobodnem življenju že od tedaj, ko jima je stara mati pripovedovala o junaštvih ameriških pionirjev, prvih
naseljencev v novi deželi. Tu, v tej prostrani pokrajini je imel njim stric veliko posestvo, na katerem se je paslo na tisoče govedi, in sem sta bila mlada bojeviteža povabljena. Toda nikari ne mislite, da sta si želela lenuharjenja. že prvi dan sta se z največjo gorečnostjo zanimala za vsa dela, običajna na taki veliki živinorejski farmi. Pa čeprav sta ▼sak večer bila utrujena do onemoglosti in ju je čez dan večkrat zamikalo, da bi
ee raje zatekla v blagodejno senco, sta vztrajala v svojem veselju. Ni čudno, če sta kaj kmalu jezdila izvrstno kakor domačini ; pa tudi v ravnanju in metanju lasa ter v uporabljanju samokresa bi se lahko kosala z marsikaterim pastirjem tamkajšnjih razsežnih pokrajin.
Stric Andy je bil zelo vesel nad živo vnemo svojih nečakov in jima je puščal polno svobodo. Vzljubili in spoštovali so pa oba tudi njegovi hlapci in pastirji, ker sta bila z vsemi prijazna in tova-riška.
Neko popoldne sta že ure in ure jezdila po stričevem posestvu in bližnji okolici. Obiskovala sta pastirje, ki so s sokoljimi očmi čuvali nad ogromno čredo svobodno pasočih se živali. Ko sta se že vračala proti domu, je Tom pridržal konja in zagrabil Boba za komolec. Z desnico je pokazal v daljavo in razburjeno vzkliknil: »Za božjo voljo! Stričeva farma gori!«
(Dalje prihodnjič.)

Anton Aškerc:
Odlomek iz pesmi
„Svetopo/^ova oporoka1'
Vse orožje eno vam premaga —	lahko zlomi vsako roka vaša,
bratovska je sloga to orožje!	a čigava jih prelomi roka.
Tri podajam palice vam šibke;	kadar močna vez vse tri med sabo
v zvezi skupaj veže nerazvezni?
[naše n\jlepse pesmf
MLADI PRIRODOSLOVEC
Kdo jo najhitrejši in kdo najmočnejši v živalskem svetu
Nikar preveč ne ugibajte! Nikar ne mislite na leve, tigre, slone in podobne velikane! Prvenstvo v hitrem teku gre •— pajku. Prirodoslovci so ugotovili, da je pajek nedvomno najhitrejša živalica med vsemi živalicami, kar so jih doslej opazovali. V eni sekundi preteče progo, ki je stokrat daljša od njegove lastne telesne dolžine. S tem je tudi dosegel rekord in si pridobil zasluženi sloves najboljšega tekača.
Tudi najmočnejše živali ne smete iskati med velikani. Prirodoslovci so spoznali, da je najmočnejša živalica
govnač — seveda tudi le v razmerju S svojo velikostjo. Z lahkoto dvigne tisočkrat večjo težo od svoje lastne telesne teže in je torej res — fant od farel
Za bistre glavice
Dobro si oglejte zgornjo sliko! Risar jo je napravil v naglici in tako zagrešil neodpustljivo napako. Ali ste jo našli?
Iz prirodopisja vam je gotovo znano, da ima žirafa tako dolge prednje noge, da jih mora močno razkrečiti, če hoče z glavo doseči tla. Risar je pa T naglici narisal žirafo s sklenjenimi prednjimi nogami, med tem ko ima glavo globoko sklonjeno nad vodo.
Sirk Naik deli nagrade
Danes zaključimo natečaj. Imena tistih Jutrovčkov ki so nam poslali prav dobre spise, pa jih zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti, smo priobčili v listnici uredništva. Slabi spisi so romali v koš.
Nagrado je določil žreb tem-le Ju-trovčkom:
1. Vidmar Bojan, dijak, Stožice p. Ježica pri Ljubljani.
2 Ručisaj Jelka dijakinja TI. razr. državne realne gimnazije v Ceiju.
3.	Tramouž Jelka, dijakinja III. razreda meščanske šole v Litiji.
4.	Klešnik Tomo, dijak, Ljubljana-Moste. Središa ul 12.
5.	Pož Zorica, uč. V. razr. v Smart-nem ob Paki.
6.	Repič Branko in Nada, dijaka meščanske šole v Kamniku.
7.	Pivec Slavica, uč. III. rzar. v Loki pri Zidanem mostu,
8.	Jurčič Milena, uč. IV. razr. v Bir-čni vasi pri Novem mestu.
9.	Ocvirek Franci, uč. drž. теб. 1J. šole na Gomilskem (Grajska vas).'
10.	Pire Ivo, uč. IV. razr. v Sodra-
žicL
Razpis novega natečaja objavimo prihodnjo nedeljo. Opozorite že zdaj prijatelje in znance na prihodnjo številko »Mladega Jutra«. Če vaši starši niso naročeni na »Jutro«, jih prosite, da vam kupijo nedeljsko številko, ki stane samo 2 din ter prinaša obilo branja za stare in mlade.
Vsaie peti člsvek na svetu je Kitajec
Na zemlji je približno dve milijardi ljudi. Od teh je ena petina če ne celo četrtina Kitajcev. Gotovo mislite, da je zemlja zelo gosto obljudena, ker ima toliko prebivalcev, naša slika vam pokaže, da ni tako. Število prebivalcev ni na vseh celinah enako. Na naši sliki predstavlja vsak mož petdeset milijonov ljudi. Avstralija, ki je tudi sa-
mostojna celina, ne kaže nobenega moža, torej nima niti petdeset milijonov prebivalcev — ampak samo enajst milijonov. Dve tretjini vsega človeštvu živita v Evropi in v Aziji. Ti dve celini sta torej najbolj gosto naseljeni. Na zemljevidu tudi vidite, kako redko naseljena je Severna Amerika v primeri z Evropo.
Stana Vinšek:
Hue na veji
Deca moja, to je žalostna povest Kdor ima mucke tako rad kot jaz, naj jo zato raje kar ne bere Hočem vam povedati, kako smo mojega ljubega mucka našli in izgubili.
Kako smo ga našli? Na malo čuden način: Miconja, naša kravja dekla, je
J (r\ ,
šla ravno z golido čez vrt do hleva, da pomolze, ko je začula rahlo tožeče glasove. Ženska ima ušesa kot ris in oči kot sokol, pa vendar je trajalo dokaj časa, predno je zagledala v kupu suhega, orumenelega listja pod bukvo nekaj drobnega, kosmatega, kar se je gibalo in milo mijavkalo. Miconja golido na tla, pa kepico v roke: bil je majhen, čisto majhen, čudno srčkan mucek, ki ji je koj začel oblizovati in sesati prste. »Revše, ti si gotovo lačno« je rekla prisrčno Miconja in nebog-Ijenčka skrbno zavila v svoj predpasnik. Potem sta šla v hlev in ker je bil mali muc še preneroden, da bi sam pil mleko iz skledice, ga je po kapljicah lizal z Miconjinega prsta — bradica pa mu je po tej južini ostala vsa vlažna in bela — saj se ni še znal sam očedi-ti, njegove kosmate mamice pa ni bilo od nikoder.
Ko je Miconja takole ogledovala ta kupček nesreče na svojem krilu, ji je bilo takoj jasno, zakaj ga je tako težko našla: mucek je bil ves rumen od drobnih prosojnih ušesc do kratkega
repka, rumen kot jesensko listje No, in ker ga je pač našla, mu je kai . cKla »Naško«, in to ime se ga je prijelo Kot klop.
Ko sta prišla nazaj v kuhinjo, sta bila Miconja in Naško že velika prijatelja. Pa tudi hišna in kuharica se kar nista mogli nagledati malega nebog-Ijenčka, čeprav smo imeli ta čas že tri zastavne zastopnike mačjega rodu: sivo Mamico, Belčka in trobarvno Pikico.
Naša mama sicer za novi prirastek nase domače menažerije ni bila ravno navdušena, toda, ker je bila živalca res čisto izredno ljubezniva, prisrčna in zaupljiva, jo je še ona imela rada — četudi je to vedno tajila.
Našku se je godilo v naši kuhinji kot v sedmih mačjih nebesih — to si lahko mislite. Tako ni čudno, da je zrasel v zdravega, lepega mucka z značilno če-tverooglato glavo in gostim kožuhom, katerega je bilo zlasti pozimi užitek pobožati. Oči je imel zelene kot gorsko jezero in kljub temu, da je v teku let zrasel v orjaško žival skoraj šestih kilogramov in izgledal kot majhen lev, je bil najdobrodušnejša žival pod soncem. Dobrikati se je znal mojstrsko in piedel je kot boljši parni stroj. Imel je vse dobre lastnosti, ki si jih le morete misliti pri predstavniku pristne mač je pasme in tako ni čudno, da smo ga vsi složno razvajali. Muc pa je muc in se v tem loči od psa, da nikdar ne iz-premeni svojih nazorov in simpatij Prva v njegovem srcu jc ostala vedno Miconja, čeprav je tudi mene vedno burno pozdravljal, kadar sem prišla domov na počitnice.
Moji ljubi bratje so mi seveda stalno nagajali in me jezili, da ga bo sigurno kdo ukradel in si naredil iz njegovega krasnega kožuha topel ovratnik. Vse to so bile objestne šale — kdo bi si bil mislil, da nas bo res človeška sebičnost in dobičkaželjnost oropala našega ljubega Naška!
Pa se je zgodilo, da sem prišla na počitnice in rumeni muc mi ni skočil na ramo. Žalostno so dekle povedale, da ga že tri tedne ni bilo na spregled. Še smo upali, da se povrne Naše mucke so namreč res popolnoma svobodne, pridejo in gredo, kadar se jim z!ju-bi in tudi spijo vedno izven hiše, v se-
no — in tako tudi ni bilo nič nenavadnega, da je Naško, priznan poglavar vseh muckov daleč naokoli, po več dni izostal. No, pa topot ga ni bilo nazaj. In ko sem prišla na prihodnje počitnice, sem za sigurno vedela, da nikdar več ne bom zagrebia svojih prstov v njegovo mehko, gosto dlako.
Nekega dne pa — bilo je že dobrega pol leta potem — pride brat zdravnik sredi poldneva ves razburjen domov. »Cujte,« pravi, »kaj se mi je danes pripetilo: zjutraj sem bil klican k staremu Klančarju tam pod Smarjetnim vrhom. Miško je bil seveda z menoj. Začnem
vija in sili na omaro Parkrat sem ga nahrulil, pa ni nič pomagalo, zato sem šel pogledat, kaj vendar to nesrečno zverino tako razburja. In pomislite: na omari je stal naš Naško, nagačen, ka ko v bojeviti pozi pleza po veji Naš Naško! Seveda sem starega Klančarja koj prijel in mi je povedal, da ga je kupil za trideset dinarjev od Pogačar-jevega Načeta.«
Vedeti morate, da je Pogačarjev Nace, poklicni lovec — sramotni madež tega stanu! — srečal našega mucka na jutranjem izprehodu in ga ustrelil. Nesrečnež ga ie namreč smatral za divjega mačka(!) in hotel napraviti z mim
dobro kupčijo. V Celju ga je pusti! nagačiti in potem ga je ponujal raznim šolam za učilo — vsi gospodje upravitelji pa so se mu seveda smejali v obraz, ko jim je hotel domačega mačka obesiti kot divjega. No, in zato ga je naposled prodal staremu Klančarju — in ta je zelo ponosen na ta izredni okras svoje skromne sobice.
To, c!ecn draga, je povest o našem Našku. Nisem ga šla pogledat k očetu Klančarju; mogoče leži na njem že debela plast prahu, mogoče so se že molji zajedli v njegov lepi kožuh. Raje se spominjam Naška, kako je hodil po našem vrtu v toplem soncu, nrožen, močan in samozavesten — po svoje brezhibna in popolna stvar božja.
Listnica uredništva
Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili: Lubšina Majda, dijakinja I. d razr. real. gimn. v Ljubljani, Primée Ernest, dijak v Vitanju pri Celju, Pavlica Kosmova, uč. IV. r. v Mozirju, Marjan Gregorič, dijak drž. real gimn. v Celju.
Dragi Ivol Tvoja pozornost me je zelo razveselila. Prvi rebus je boljši od drugega Objave Ti ne morem obljubiti, ker sem s podobnim gradivom že obilno založen. Prihodnjo nedeljo razpišemo nov natečaj. Poizkusi srečo tam. Lepo Te pozdravlja Tvoj stari stric Matic.
V. F. dijak v Mariboru: Tvoja pošiljka nas je prijetno iznenadila, posebno smo pa veseli Tvojega pisma in priznanja, ki ga izrekaš o našem listu. Objavili bomo vse tri črtice, vendar ne smeš postati nestrpen. Mnogo gradiva čaka v tiskarni, da pride na vrsto, prostor je omejen in tako ne moremo zmerom takoj ustreči vsaki želji mladih sotrudnikov 2al nam je, da nisi prejel vseh treh knjig. Ne moremo si razložiti, kako je prišlo do tega. Poslali smo jih obenem s knjigo »Kako so se vragi ženili«. Pa izidu treh črtic, ki jih še imamo od Tebe, Ti pošljemo lanski vezani letnik »Mladega Jutra«. Veseli nas Tvoj sklep, da boš zvesto hodil po stopinjah svojega pokojnega očeta. Prisrčno Ti kličemo »Zdravo!«
T. F dijak v Lj.: Pesem je prav prisrčna. toda ob'ika ne zadovoljuje. Izražaj se rajši v prozi!
JUTH6VČK!
• • •
Pozor Jutrovčki
V današnji številki smo zaključili natečaj. Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti dobrih spisov, ki so nam jih poslali še tile Jutrovčki:
Hotko Silva, dijakinja 1. razr. mešč. šole v Vojniku pri Celju, Boljko Miha, dijak v Petrovgradu, Lipec Stanka, di jakinja 1. razr. drž. real. gimn. v Ljubljani, Breda Korošec, dijakinja v Celju, Kajetan Kovič, uč. III. razr. v Polj-čanah, Leopold Lampič, uč. V razr. v Kamniku, Nuška Lampič, uč. II. razr. v Kamniku, Ivo Pišek, uč. V razr v Semiču, Tonček Pišek, dijak III. razr. gimn. v Semiču, Sturm Avgust, uč. II. razr. mešč. šole na Jesenicah, Roškar Oton, dijak mešč. šole v Mariboru, Su-har Slavica, uč. II. razr. v Šiški, Hoče var Ivanka, uč. III. razr v Loki pri Zi danem mostu, Crnigoj Irma, dijakinja II. drž. real. gimn. v Ljubljani, Marjetica Horvat, učenka v Kamniku, Šinkovec Binko, uč. na Grabnu v Ljubljani, Likar Miloš, dijak v Ljubljani, Ruleto Ivana, uč. 111. razr. v Loki pri Zidanem mostu, Soklič Zorka, dijakinja na Bledu.	(Konec prihodnjič) *
Dragi stric Matic! Odgovoriti ti hočem na zaduji natečaj in sicer na drugo vprašanje, ki se glasi: »Kateri učni predmet mi je najljubši?« — Najljubši predmet ml Je slovenščina. Slovenščina je materin jezik zato ga ne sme noben Slovenec pozabiti. Mamica nas je učila slnvpnščine že v rani mladosti. V šol! so nas pa n-Citanja In pisanja. Všeč mi so še drugI predmet kakor: francoščina, zemljepis in prirodopls. Ce ne bo romalo moje pismo v koš se še kdaj oglasim.
Cleplč Tatjana, dijakinja drt. trn. real. gimn. v Ljubljani.
Dragi stric Matic! Ce bi imel denar bi potoval predvsem na Poljsko, kjer so se pred nedavnim vršili hudi boji, v katerih so naši severni bratje podlegli. Zelo me za^ nima, kako se jim sedaj godi. Iz Poljske bi se vrnil v našo belo Ljubljano v kateri se že kar dobro spoznam, ker sem bil že večkrat a svojo dobro mamico tam. Od tu bi Jo mahnil v Italijo, v kraje, kjer rastejo fige, rožiči in pomaranče, najljubše slaščice za mlade In stare. Iz Italije bi Jo
mahnil preko Jadranskega morja narav-• nosi k teti v Jelšo na otoku Hvaru, kjer bi se odpočil v njenem velikem hotelu »Jadran«, kamor prihajajo v vročem poletju gosti iz vse Evrope. Tam je kakor ml Je pravil atek, zelo lepo. Poleti je vse živo starih in mladih kopalcev, ki črpajo v morju In žgočem soncu novih moči za bodoče delo. Te lepo pozdravlja
Nlko Pi^ansky, učenec IV. razreda v Kostanjevici na Krki.
Dragi stric Matic! Najljubši predmet ml je zemljepis. Rad spoznavam lepote naše kraljevine Jugoslavije, njena jezera, gore, reke in mesta. Zelo me veseli tudi risanje. Imam že veliko zbirko raznih risb iz narave In življenja v mestu. Največ slik pa predstavlja ve ikonočno, božično In novoletno življenje.
Kilar Mitja, uč. П. razr. na Vrtači.
Dragi stric Matic! Ce bi imel denar bi potoval v razna mesta lepe Jugoslavije. Potoval bt v Beograd, da bi si ogledal dvor našega mladega kralja. Potoval bi tudi na Oplenac poklonit se Viteškemu kralju Aleksandru. Tudi na krasno Jadransko morje bi potoval. Najljubši učni predmet mi je zgodovina. Najbolj smešen dan sem pa doživel, ko sem se prvič oblekel v pustno Semo. Lepo te pozdravlja
Pire Ivo, uč. IV. razr. v SodražIcL
Dragi str'c Malic! Danes se prvič ogia-Sam v tvojem kotičku. Ko sem ležala v bolnici, sem nasproti svojega okna gledala škarpo. Tam sem neki dan videla martinčka in kačo, ki sta se igrala na škarpi. Martinček je šel v luknjo, kjer je bila kača. Ko je martinček šel k luknji je prišla kača iz nje. Kača je vzela martinčka v gobec in ga nekaj časa v gobcu držala. Potem ga je spustila na travo, martinček pa se je ujel na regrat, ki je rastel iz škar-pe. Čeprav sem bila hudo bolna, pa sem se tako smejala. Meni se je zdelo kot igrica. Lepo te pozdravlja
Zorka Jurčec, uč. П razr. Blrčna vas pri Novem mestu.
Dragi stric Matic! Danes se prvič ogla-Sam kot zvest čitatelj »Mladega Jutra«. Jako sem se razveselil novega natečaja. Zato si izberem sledeče vprašanje: Kam bi potoval če bi imel denar? — Najrajši bi potoval na Jadransko morje in na Oplenac na groo Viteškega kralja Aleksandra L Zedlnitelja. Lepo te pozdravlja
Babič Jožko, učenec IV. razr. IM-ske šole v Sulinclh, z. p. Gor. Petrove!, Prekmurje.
Dragi stric Matic! Ce bi imel denar, bi potoval na Oplenac Najljubši učni predmet mi je »Državni Ustav«. Lepo te pozdravlja
Bojan Ostanek, učenec V. razreda IJud. Sole Novo mesto, Prešernova ul. 20.
Dragi stric Matic! Prvič se oglaSam V
»Mladem Jutru«. Ce bi imel denar bi se peljal v Ameriko Tam imam teto in bratranca. Največ veselje bi mi bilo, ko bi ae peljal s parnikom. In ko bi videl morje. Lepo te pozdravlja
Boljka Janez, uč. П. r. osn. Sole, Petrovgrad, Strosmajerova ul 20.
Dragi stric Matic! 2e ko sem bil majhen deček saj še sedaj nisem velik, sem v vlaku sede! vedno pri oknu in gledal krasne okrajine, ki so bežale pred mojimi očmi. Sedaj bi pa rad šel na planine, na gore, kamor ne seže noben hrup lz mesta ftel bi na planine, kjer je popoln mir, katerega preseka tu in tam ukanje pastirjev, ali pa strel kakšnega divjega lovca, ki je streljal na nič slutečega gamsa, ki je še pred
nekaj trenutki skakal nad prepadi, Lepe Je v planinah: žgodaj jutraj vstaneš, giei lz koče in opazuješ pokrajino. Pred setfcj vidiš megleno morje iz katerega mole kakor otoki najvišji vrhovi. Lepa pa tudi ob-enem grozna Je nevihta v planinah. Oblaki se zbirajo na nebu, hipoma zagrmi, nato pa se začne grmenje in bobnenje, kakor za stavo. Vsaka živa stvar se zateče pred nevihto.
Dragi striček, dosti bi ti še pisal, zakaj bi šel rad na planine.
»Na gore. na gore, na strme vrhe ...!«
Lepo te pozdravlja
Blrsa jote, nč. IV. razr. 1J. šole, Maribor, Kneza Koclja 15.
Ivan Dodič: Korenov Klemen
»Pri tej priči te zmikastim, če mi ne poveš kako bova prišla ven!«
Vratar je odnehal. Vodil je Klemena in Mileno v skrit prostor in jima pokazal kup ožganega mesa.
»Devet kosov vzemi pa boš rešen!« Lokavo je mel roki in se pritajeno hah-Ijal. Klemen je vzel meso in šel k izhodu. Previdno je položil svoje kladivo v koš. Dvignil je Mileno, ji podložil svoj suknjič in prisedel Milena se je duSila v gostem dimu in drhtela v pričakovanju. Vratar je potegnil za močno vrv Zazvonil je zvonec in hudobci so potegnili za debelo verigo, na kateri je visel koš z bremenom Klemen jim je metal kose mesa Po vsakem kosu se je koš znatno dvignil. Se in še so vlekli hudobci ogromno težo —. Že se je zableščala svetloba skozi prikrito odprtino. Toda Klemen je opazil, da mu je dal hudobec en kos premalo.
»Izgubljena sva!« je kriknila v grozi Milena, ko je videla, da ne bosta dosegla odprtine.
Mrzel pot je polil Klemena, ko je spoznal hudobno prevaro.
Segel je v žep. odprl svoj nož in si odrezal kos stegna in ga vrgel v globino. Z močnim sunkom so potegnili vragi breme na vrh.
»Rešena sva!«, je vpila Milena. Sončna svetloba jima je slepila oči, ko sta stopila iz koša
»Velikan, velikan! Na pomoč!«, je kričal Klemen. Milena se je zahvalila Klemenu in urno stekla k svojim staršem.
Velikan, ki je nestrpno pričakoval Klemena je prihitel. Spravi! je Klemena na ležišče in mu obvezal rano.
»Kmalu bo vse dobro,« je mislil Klemen ves srečen, ker se je vse tako dobro izteklo.
»Ti si že našel svojo srečo,« je otožno rekel velikan in nalagal na ogenj.
»Brez skrbi bodi, oba sva jo našla, boš že videl, samo potrpil«
Velikan je hotel natančno vedeti kako je v peklu in na kakšen način se je Klemenu posrečilo najti kraljevo hčer. Klemen mu je vse to živo naslikal
Med pripovedovanjem je velikan skuhal kosilo. Obema je neizmerno teknilo.
10. V mestu
Po kosilu sta se napotila v mesto. Raz streh so visele državne zastave, s hribov so grmeli topiči. Ljudstvo je navdušeno vpilo in pelo
Vse je proslavljalo zmago nad Luci-ferjem in vzklikalo rešitelju. Sprva nista razumela mestne govorice in navdušenja. Velikan je kmalu spoznal čemu vse to. Dregnil je Klemena pod rebra, da je kar zastokal.
»Tebe proslavljajo, ali ne vidiš?«
»Saj še nihče ne ve, kdo je rešitelj!«, se je delal Klemen modrejšega.
»To je pa tudi res, saj nimaš na hrbtu napisano.«
Dalje prihodnJM
V soII
Bogat gospod je bil podaril vašld Soli sliko znamenitih Raffaelovih angelov. Ko je prišel gospod kasneje pogledat v šolo, je vprašal učitelja, ali je slike vesel.
»Seveda, gospod, in še kako,« je učitelj odvrnil. »Zdaj lahko otroci na svoje oči vidijo, kako grdo je, če se naslanjajo s komolci na klop ali če si podpirajo glavo z roko!«
Slalom
Priloženi pregled kaže, kako zapeljemo pri slalomu s smučmi v elegantnem zamahu skozi »zapreke«. Te »zapreke« tvori običajno vrsta zastavic ali količev, zasajenih na strmem pobočju. Slika obenem nazorno predočuje delo s palicami. Crke a, b, c, pomenijo:
■ beli del smuči drsi rahlo po snegu, ne da bi noga pritiskala, —b— črni de! smuči je trdo pritisnjen k snegu; —c— črtkana smučka pa pomeni, da se deska v zamahu snega sploh ne dotika
Križanka
	1			2	
3 -*Y	©			î<	h
	r J>				
7	f	Yf	K		b
	«	ђ		Д	
		t	T		
Vodoravno: 3. oborožena sila, 6. tol-šča, 7. s travo porasla ravan, 8. padavina, 9. skrajen v vodo segajoč del kop nine.
Navpično: 1. poljsko vrtno orodje, 2 utrpek, tudi češka železoindustrijska in avtomobilska znamka, 4. drevo, 5.
usvajalni užitek.
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. rž, 3. molk, 5. zamera, 6 vaza, 7. Jerala.
Navpično: 1. romar, 2. žleza, 3. mavec, 4. kralj (Kralj: 1. France, 2. Tone).
Bistrim glavicam
Rešitev
Naravno je, da je smetana lažja, zato tudi plava na vrhu mleka.