( ^>Av^,'^,'VV'V'V‘VX/\y*"V\Z*V\Z\/X/\/X/‘Vx/*V‘V\Z'VX/' /V" PO KONGRESU Pravkar končani Vlil. kongres slovenskih komunistov ni bil samo njihov kongres, temveč kongres vseh delovnih ljudi Slovenije. To tudi ni bil kongres manifestacij in svečanih izjav, temveč izrazito delovni kongres, ki je potekal v izredno Pomembnih razmerah in času, ko bistveno spreminjamo in Preobražamo podobo slovenske družbe. In v tem smislu je bila na to temo uglašena tudi reso-iucija, v katero so po dolgi, tehtni in vsebinski razpravi med drugim slovenski komunisti zapisali: da se ZKS zavzema za hitrejši in enakomernejši gospodarski, socialni razvoj na osnovi Večje produktivnosti in drugih kakovostnih dejavnikov razvoja; da se ZKS zavzame za to, da bi bilo oblikovanje in emancipacija temeljne organizacije združenega dela v središču politične pozornosti. Zato bodo komunisti zahtevali, naj se vsak dohodek, naj je uresničen v katerikoli obliki združevanja dela in sredstev, vrne delavcem tozd; , . : da je glede skupnih služb treba dosledno spoštovati določila, po katerih se morajo jzdvojiti iz njih tisti deli, ki 'majo pogoje za oblikovanje tozd. S tem bi zagotovili,»delavci skupnih služb ne bi odločali v imenu delavcev; da morajo biti delavci v tozd tatančno seznanjeni s katerimi samoupravnimiorganizacijami in skupnostmi so medsebojno po-jfBZani pri ustvarjanju dohodka, dohodkovne odnose je treba izvijati tako, da bodo delavci Uvideli učinkovitost poslovanja. velja zlasti za odnose med Proizvodnimi in trgovinskimi 0r9anizacijami; da si bo ZK dosledno priza-evala, da bi se med tozdi ma-®rialne proizvodnje in družbe-dimi dejavnostmi oblikovali bnosi svobodne menjave dela. apotoviti je treba, da bodo ^slavci res vplivali na obliko- anie programov družbenih S'Uzb; da morajo biti sredstva ; Sebne dohodke in skupr ^trošnjo odvisna od delovnet h 'j^avka k ustvarjenemu di in °* 2. Sporazum o interni banki V torek, 11. t.m., je zasedal odbor za spremljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD Iskra in razpravljal o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interne banke Tskra SOZD Elektrokovinske industrije ter obravnaval pripombe k osnutku Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD in delovnima skupnostima v SOZD Iskra. Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interne banke Iskra je zbranim podrobneje obrazložil direktor področja za finance SOZD Iskra Anton Bukinis in uvodoma dejal, da je potrebno pohiteti s sprejemom omenjenega sporazuma o interni banki tudi zato, da bi lahko novi delavski svet SOZD Iskra, ki naj bi se sestal predvidoma 20. t.m., dal pripravljeni osnutek sporazuma o interni banki Iskra v javno razpravo. Anton Bukinis je tudi dejal, da je šele zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema, seveda skupaj z ustavo SFRJ in SR Slovenije, omogočil izdelavo predloženega osnutka o interni banki ter hkrati poudaril tudi nekaj značilnosti predloženega sporazuma, kot to, da se v banko združu- jejo TOZD in delovne skupnosti, ki sestavljajo SOZD Iskra, da lahko k temu sporazumu pristopijo in postanejo članice banke tudi dmge organizacije zdmženega dela, ki niso združene v SOZD Iskra, dalje, daje banka pravna oseba, da banka deluje za tiste, ki so jo ustanovili, da opravlja vse finančne in denarne zadeve za svoje ustanovitelje, v njej imajo lahko svoje devizne račune tozdi Iskre in da banka dopolnjuje delo finančnih služb prav vseh v Iskri - od TOZD do SOZD. Po krajši razpravi so prisotni menili, da je osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interne banke Iskra toliko pripravljen, da predlagajo delavskemu svetu SOZD Iskra, naj ga da v javno razpravo. V nadaljevanju seje je Miloš Pavh-ca na kratico obrazložil oba samoupravna sporazuma med delavci tozd in delovnima skupnostima skupnih služb v SOZD Iskra, ki soju na podlagi pripomb preoblikovali v predloga samoupravnih sporazumov. Zato so na sestanku sklenili, da bodo dali oba omenjena predloga sporazumov v potrditev delavskim svetom tozdov Iskra. D. Ž. INOVACIJE IN KAKOVOST Očitno je, da se je tudi Gospodarska zbornica Jugoslavije resno lotila vprašanja inovacije in kakovosti izdelkov. 24. marca je odbor za napredek inovacijske dejavnosti in kakovost izdelkov pri Gospodarski zbornici sklical v Ljubljani, v poslovni stavbi Iskre, svojo, že enajsto sejo. Delo odbora je ob živahni razpravi potekalo pod predsedstvom odborovega predsednika dr. Milorada Stanojeviča iz Beograda. V prvem delu seje je v imenu zavoda za patente tovariš Čemalič govoril o transfem tehnologije v jugoslovanskem gospodarstvu preko pravic industrijske lastnine. Pri tem se je referent tudi kritično dotaknil analize licenčnih sprorazumov. Zatem so se lotili predlaganega koncepta za razvijanje inovacijske dejavnosti in kakovosti proizvodov, še posebej politike in vloge razstavljalske politike pri razstavljanju domačih inovacij na jugoslovanskih in tujih sejmih. Zveza izumiteljev Jugoslavije je vsekakor pripravila predosnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah glede sistema razstavljanja iznajdb in inovacij na področju tehniško-tehno-loške ustvaijalnosti v Jugoslaviji. Podali so tudi informacijo o orga- niziranju koordniacijskega odbora za inovacije na temelju družbenega dogovora o vzpodbujanju in vrednotenju ustvaijalnosti, kot tudi poročilo s posvetovanja na temo »Kakovost kot dejavnik učinkovitejšega gospodarjenja," ter nalogah prizadetega odbora pri Gospodarski zbornici. Celotni drugi del seje so po tem splošnem uvodnem delu posvetili razvoju inovacijske dejavnosti v naši Iskri, vprašanju kakovosti in standardizacije v SOZD Iskra. Splošni prikaz uspešnega razvoja Iskre na tem pomembnem področju je podal tov. Vladimir Klavs, o inovacijski dejavnosti sami je podrobneje govoril tovariš Bojan Pretnar; sliko pa sta dopolnila tovariš Lotar Kozina s poročilom o zagotavljanju kakovosti, ter tovariš Mlakar z razčlenitvijo teme Dejavnost in ogled IKM. Člani odbora so z zanimanjem poslušali vse prikaze in razpravljali tudi o nekaterih predlogih Iskre na tem področju. Med drugim je Iskra predlagala, da zaradi zagotovitve trenda iznajditeljske in kakovostne akcije in zaokrožitve inovacij merilnih instrumentov izvzamemo iz restrikcij za uvoz investicijske opreme in jo uvažamo po normalnem režimu za repro-material iz uvoza. mak PO Vlil. KONGRESU ZKS Družbena vloga kulture Zveza komunistov se je z drugimi dejavniki zavzemala za razvoj in uveljavljanje samoupravnih odnosov v kulturi, za spremembo razumevanja kulture ter njenega položaja in vloge v združenem delu, prebujanje in razvijanje kulturnih potreb in kulturne tvornosti delovnih ljudi, večjo kakovost in svobodo umetniškega ustvaijanja, uveljavljanje marksistične misli v kulturni kritiki ter za razvoj teorije umetnosti. Na teh strateških točkah boja za socialistični samoupravni koncept kulture je zveza komunistov takoj po VIL kongresu Zveze komunistov Slovenije opredelila konkretne naloge in jih začela uresničevati. V zavesti komunistov smo zaznali pomembne spremembe pri dojemanju razrednega pomena bitke za samoupravno kulturo in ugotovili, da seje okrepilo tudi delo komunistov znotraj sindikatov in socialistične zveze, medtem ko se ta odnos v temeljnih organizacijah zdmženega dela, krajevnih samoupravnih interesnih skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih le počasi spreminja. Ocenili smo tudi, da se še vse prepogosto uveljavlja kulturna dejavnost, ki ni del splošnih prizadevanj večine ljudi za socialistični samoupravni družbeni napredek in osebno srečo. Da bi se bistveno povečalo odločanje delovnih ljudi o kulturni politiki, izboljšale možnosti za njihovo kultumoumetniško ustvaijalnost in po-ustvaijalnost ter za spreminjanje kakovostnih kulturnih dobrin, je zveza komunistov skupaj s časnikom „Komunist“ organizirala in vodila akcijo „Človek, delo, kultura," kije vključila večino organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Rezultati te in številnih drugih akcij zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij so se kmalu odrazili v spreminjanju splošnega odnosa do kulture, v hitrejši krepitvi njenih materialnih osnov ter v vse očitnejši zahtevi (zbori komunistov kulturnih delavcev), da bi tudi v kulturnih organizacijah združenega dela razvijali in uveljavili nove samoupravne odnose in izboljšali kakovost ter vraščenost kulturnega dela v splošna ustvarjalna prizadevanja delovnih ljudi Socialistične republike Slovenije. S preraščanjem organizacij ljubiteljskih ustvarjalcev v družbeno silo, z zavestno težnjo po sooblikovanju nacionalne kulturne politike in tvornosti postaja to ustvarjanje pomembna notranja sila nastajojoče samoupravne sociahstične kulture. S tem se osvobaja preživelih metod in usmeritev, k sodelovanju pa priteguje tudi poklicne ustvarjalce in se kakovostno krepi, kar vse zožuje prostor pojavom elitizma, komercializacije in diletantizma v kulturi. V poklicnem kulturnem ustvarjanju je vse več stvaritev, ki se pogumno in kritično spopadajo s problemi sodobnega človeka in družbe, čeprav ne vselej z dovolj idejne globine in estetske dovršenosti. Ni pa vidnejšega napredka v razvoju in uveljavljanju marksistične esetetske teorije in kritike. Za to delo smo šele začeli bolj organizirano usposabljati ljudi, ki uveljavljajo in razvijajo marksistično kritiko predvsem v spopadih na področju globalnih dmžbenih problemov kulture in umetnosti, manjpa napodročju umetniškega ustvarjanja. Zato se še vedno čutijo močni vplivi esteticizma, pozitivizma in strukturalizma. Presegli jih bomo lahko le z vztrajnim razvijanjem teorije umetnosti, ki bo izhajala iz marksističnega pojmovanja človeka in družbe. D.Ž. INTERVJU Z LOTARJEM KOZINO, POMOČNIKOM DIREKTORJA ZA KAKOVOST Republiški seminar za kulturo v Kranju Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo v sodelovanju z Občinskim sindikalnim svetom in Zvezo kulturnih organizacij v Kranju, od 8. do 13. maja 1978 organiziral v Kranju republiški seminar za organizatorje -animatorje kulturnega življenja delavcev. Praviloma se smejo seminarja udeležiti tisti, ki so bili že prej na občinskem, ali medobčinskem seminarju. Vendar pa bodo ta dogovor organizatorji letos zavestno kršili, saj želijo omogočiti udeležbo tudi mnogim prizadevnim in uspešnim organizatorjem, ki se želimo strokovno izpopolniti in s tem morebiti tudi izpolniti pogoj za kasnejšo vključitev v izobraževanja organizatorjev kulture ob delu. zirajo kulturno življenje v delovni sredini in s tem približajo kulturo delovnemu človeku. -ML- S sestanka ZS IVI SOZD Iskra Udeleženci seminarja bodo v enotedenskem srečanju obravnavali vrsto perečih problemov, ki se pojavljajo pred organizatorji kulturnega življenja v delovnih sredinah. Tako bodo med drugim razpravljali o samoupravnem normiranju, kulturi, spodbujanju in zagotavljanju možnosti za amatersko kulturno dejavnost, o kulturno animacijskem programu, organizaciji kulturnih prireditev, nadalje o oblikah in obsegu strokovne in organizacijske pomoči organizatorjem kulture itd. V programu seminarja bodo tudi vzorčne kulturne prireditve, ki jih bodo izbrali udeleženci seminarja sami. Poleg tega je predvideno še vrsta pogovorov, srečanj in kulturnih izletov za seminariste. ŽIVLJENJSKI CILJ: KAKOVOST Vprašanje sedanjosti in prihodnosti ni le proizvajati, temveč kako proizvajati. Uspešnost izdelka ni le v njegovi tehnološki sodobnosti, temveč predvsem v njegovi prodornosti, ki pa jo zagotovi v precejšnji meri prav kakovost. Zato igra kakovost, čeprav se tega ne zavedamo dovolj, odločilno vlogo pri prodaji in plasmanu slehernega tehničnega in drugega izdelka. In prav na tem področju za kakovost zastavlja svoje sile z vso predanostjo in navdušenjem tovariš Lotar Kozina, ki nam je v razgovoru za naš list med vrsticami povedal, da je njegov življenjski cilj — izboljšati kakovost v Iskri. ___________________________________________________________________________/ Člani sekretariata ZSM SOZD Iskra so se domenili, da se bodo sestajali vsakič v drugi delovni organizaciji. Tako so se 4. aprila zbrali v kranjski Iskri Elektromehaniki. Pogovaijali so se o osnutku poslovnika o delu koordinacijskih svetov ZSM na nivoju sestavljenih organizacij združenega dela, ki ga je pripravila republiška konferenca mladih delavcev. Sklenili so, da bodo osnutek obravnavale vse osnovne organizacije ZSM. Pri tem bo treba osnutek pri-meijati s poslovnikom, kije bil sprejet lani. Beseda je tekla tudi o premajhni aktivnosti mladih v nekaterih organizacijah in načinih za povečanje le-te. Posebno pozornost bodo namenili informiranju. Preučiti je treba vse poti, ki jih imajo na voljo mladi za učinkovito obveščanje, vključno z glasilom Iskra. Tudi v letošnjem letu bodo naši mladi delavci sodelovali na mladinskih delovnih akcijah. Dogovorili so se, da bodo v najkrajšem času zbrali kandi- Kako povezujete splošno s konkretnim, t. j. svoje izkušnje iz Zavoda za produktivnost dela in pa sedanje naloge? Skoraj 15 let — torej ves svoj staž — sem bil samostojni svetovalec na Zavodu za produktivnost SRS, ki je znan po tem, da seje kot prva organizacija v Jugoslaviji začel ukvarjati s poslovnim svetovanjem. Ta dejavnost je pri nas še v začetkih, zato je tudi relativno malo priznana. V gospodarskih organizacijah se je treba temeljito pripraviti na delo, ki ga opravljaš. Seznaniti se je treba s problematiko, ki je v te(gospodarski organizaciji prisotna. Če tega ne storiš, ne moreš opraviti za organizacijo koristnega dela. Po daljšem tovrstnem delu pa si zato pridobiš sposobnost hitro se seznanjati s problematiko v konkretni gospodarski organizaciji in izluščiti tisto, kar je pomembno. Z delom v več organizacijah si nabereš tudi bogatih izkušenj o tem, kaj je in česa ni mogoče v gospodarski organizaciji urediti. S takimi izkušnjami sem prišel v Iskro in po nekajmesečnem delu sem že zmogel, skupaj s predpostavljenimi in sodelavci pripraviti koncept tega, kaj je za tako veliko in raznoliko hišo, kot je Iskra, na področju kakovosti potrebno storiti. V čem je vloga zunanjega svetovalca različna od svetovanja in usmer-jevanja znotraj proizvodnje. Ali je za odkrivanje in popravljanje v sistemu konkretne proizvodnje bolj pomembna intuicija ali strokovno znanje? Zunanji svetovalec se na svetovanje na kakršnemkoli področju lahko spušča na osnovi dobrega poznavanja problematike metod dela v stroki, v kateri svetuje in na podlagi izkušenj iz drugih organizacij. Mora se seveda seznaniti tudi z ustrezno problematiko v organizaciji, v kateri dela. Da bi to lahko dosegel, je pomembno, da je sposoben tesno sodelovati s teamom sodelavcev iz organizacij. Enak način je potreben tudi pri sodelovanju znotraj osnovnih tem; pri stalnih, oz. bolj dolgoročnih kontaktih in s sodelovanjem v teamih vedno bolj prihaja do izraza strokovno znanje in poznavanje širše problematike: Kar zadeva intuicijo pa mislim, da velja poudariti, da je potrebno imeti občutek za to, kar se bo zgodilo, ker le to človeku omogoča, da vnaprej predvideva, kaj bi bilo potrebno usmerjati. Delno pa se intuiciji da pomagati tudi z zadostnimi informacijami. Mogoče bi našteli svoje dosedanje različne funkcije in priznanja na področju dela za razvoj kakovosti, zlasti še posebej iz dolgoletne prakse v vodstvu društva za kakovost SRS? Delo na področju kakovosti je specifično in zahteva poleg dobrega poznavanja konkretne problematike s področja kakovosti tudi okolje, ki je Glede na zanimivost programa upamo, da se bo iz naših temeljnih organizacij zdmženega dela, seminarja udeležilo čim več aktivnih organizatorjev kulture, ali tistih, ki to želijo biti v prihodnje. Zato apeliramo na vse 00 sindikata, da pohitijo pri izbiri najustreznejšega kandidata za udeležbo na republiškem kulturnem seminarju, saj menimo, da je tudi v njihovem interesu, da pravilno organi- ISKRA Številka 16-15. april 1978 pripravljeno sodelovati pri izboljšanju kakovosti izdelkov. Iz teh potreb seje rodila želja, da se strokovnjaki področja kakovosti organiziramo tudi izven organizacij združenega dela s ciljem strokovnega razvoja posameznih članov in družbene afirmacije kakovosti. Na predlog relativno majhne skupine strokovnjakov, med katerimi so bili tudi zelo aktivni tudi sodelavci iz Iskre, smo pred leti ustanovili Društvo za statistične metode kontrole kakovosti. Bil sem prvi predsednik, in sem to dolžnost opravljal vse do leta 1973. Društvo ima danes pomembno vlogo v Sloveniji in je eno najaktivnejših v Jugoslovanski zvezi za kakovost. Za svoje delo pri društvu in pa predvsem za aktivnost v letih 1972/73 sem dobil priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za zasluge pri realizaciji leta kakovosti. V društvu in z GZS tudi sedaj veliko sodelujem. Sodelovali ste torej v/ precejšnjem številu DO. Ali ste si izkušenj nabrali tudi na področju elektroindustrije? Kot svetovalec sem res sodeloval v različnih gospodarskih organizacijah in sicer v vsem času mojega delovanja v več kot petdesetih večjih organizacijah združenega dela. V elektro industriji pa sem vrsto let uspešno sodeloval v tovarni Rudi Čajevec, El Niš, Elmi, Tesli, Pančevo jn seveda tudi v vrsti Iskrinih tovarn. Že leta 1963 sem kot svetovalec sodeloval v Elektromehaniki Kranj, nekaj let zatem v Pržanu, Elektromotorjih Železniki, TELI in v vseh takratnih samostojnih obratih kranjske elektromehanike. Kako s tehniško strokovnih vi-dikov^in znanstvenih izkušenj ocenjujete nekatere žgoče probleme v Iskri, zlasti standardizacijo kakovosti, soodvisnost med stroški in kakovostjo, reklamiranjem in konkurenčnimi cenami? Doslej sem delal kot pomočnik direktorja na področju za kvaliteto in sem se v zadnjem času pretežno ukvarjal z analizo osnov in postavljanjem sistema za zagotavljanje kakovosti, s postavljanjem sistema za spremljanje stroškov kakovosti ter z nekaj konkretnimi akcijami za izboljšanje kakovosti TOZD ali DO. Na osnovi tega dosedanjega dela bi rad Lotar Kozina. izrazil nekaj občutkov, ki v tem nutku niso v celoti podkrepljeni dejanskimi podatki. Na splošno je za kakovost Is*1 težko reči ali raste ali pada. Mnenja' deljena, so si nasprotna, primerlj**1 podatkov nimamo. Nekaj pa se da? gotovo trditi: razlika med kakov^ nim nivojem naših in konkurent firm na nekaj področjih vidno ra$| Poudariti moram, da smo ravnor tem področju zelo neusklajeni, j sicer želimo biti vsi Iskraši, ven®1 nam zmanjka sape, da to tudi v W tetnem pogledu naredimo, oz., da1 potrudimo, da so naši izdelki res V’ kakovostni, kot se to ob danih P goji h da doseči. Trdim, da se d* danih pogojih glede na opremljen^ znanje itd. doseči višja kakovost izd kov, kot jo imamo. Morali pa se bo" s tem ciljem tudi organizirati. Kakšne ukrepe predlagate za deiP sko izboljšanje na področju kakovd proizvodov? Prvič: nujno je potrebno opred«1 odgovornosti za posamezne faze, k' pomembne za doseg kakovosti ter osnovi teh okrepiti nadzor nad izv* njem posameznih faz. Z namenonv rešimo nekaj žgočih problemov I nekaterih izdelkih bi bilo potreb glede na podatke o reklamiranji druge, aktivno posegati v urejevz1 problematike kakovosti. Seveda ved ob sodelovanju s teami iz OZD. Dolgoročno gledano bi bilo tf£ sistematično delati na ustvarja1 osnov, ki bodo v preventivnem srn* preprečevale nastajanje slabe vosti. Mislim na uvedbo kompleti1 informacijskega sistema o kakovi predvsem glede na reklamacije pr' vozu ter na ustrezno organizacijo lot n ega sistema za zagotavljanje kovosti v TOZD, DO in SOZD i" nazadnje s sistematičnim izobrJ vanjem obstoječih kadrov doma tč prenašanjem izkušenj od drugod, veda pa tudi s kadrovanjem nc! sodelavcev. Mislim, da so to le n1 teri od pogojev za nadaljnji uspe razvoj Iskre, ki si je zadala za čili je kakovost eden od temeljev trži* nastopa. date iz vseh delovnih organizacij, ki se bodo udeležili obeh MDA na Dugem otoku. Naši predstavniki se bodo udeležili tudi akcije MDB Elektroindustrije Jugoslavije v avgustu in srečanja mladine elektrokovinske industrije, ki bo 5., 6. in 7. maja v Beogradu. V teku so tudi priprave na ustanovitev mladinske pohodne enote, o kateri smo že poročali. . ^ g Mladi SOZD Iskra so to pot sestankovali v Kranju. Seminar o kakovosti Že samo dejstvo, da se je nedavnega seminarja o kakovosti in stand^ A dizaciji v Portorožu udeležilo kar 250 strokovno usposobljenih in za s tv3 zainteresiranih udeležencev, priča o tem, da se zanimanje za to taK ^ važno, a doslej žal, močno zanemarjeno področje, odločno povečuj* |§ Posvetovanje je organiziralo prizadevno Društvo za kakovost v SR Slov^ || niji na osnovi zakona o standardizaciji in povezavi s problemi ki nastop3^ 0 ob izvajanju določil zakona, tako daje bila problematika hkrati teoreh^ J na in hkrati praktična. Najlepši dokaz, da so taka posvetovanja korisUL J in potrebna pa je bil sam sklep v portoroškem Avditoriju, namreč, da11 • ^ bi se, z ozirom na še vnaprejšnje zanimanje, organiziral na to terno ■ jeseni še en, dodatni in razširjeni seminar. Na tem prihodnjem, v m31*, čem izpopolnjenem seminarju bodo še posebej obravnavali problem3 organizacijskega in pravnega stališča. - „Zagotovitev kakovosti in zanesljivosti izdelkov je ena osnovnih obv Rr< nosti organizacij združenega dela, ki jih predpisuje novi zakon o stanu . ra| dizaciji. Zato se vsaka organizacija zdmženega dela sooča s problem0* kako zagotoviti porabnikom, bodisi organiziranim ali individualu* blago take kakovosti, ki bo v osnovi zadovoljilo njihove potrebe in zah^ ^ ve, da pa bo ta kakovost istočasno družbeno opravičena", so ugotovn ^ -v uvodu prospekta za minulo posvetovanje v Portorožu, na katerem , ^ prav v tej luči, proizvodni, nabavni in splošni dmžbeni obravnavalivr,j ^ tem. Med konkretnimi vprašanji, ki so bila na dnevnem redu tridnevU*^ živahnega zasedanja s številnimi razpravami, so bila zlasti: zagotavljal ibveznosti kofih^ č standardizaciji, zanesljivost in standardizacij^ ^ Z,1 V Ulil 1 rjU.OVVia.JlJU. O O IV V JJJIJJIJJ 1 UtJ^l U » Ulili} O V uuu v kakovosti z novim zakonom o standardizaciji, obveznosti kofltf vI k kakovosti do zakona o standardizaciji, zanesljivost in standardizacij3 n .J. svetu, uporaba zakonitih merskih enot: odgovornost oseb v organiza01! ^ združenega dela: kakovost in interna standardizacija ter kakovo^, ^ atestiranje. Na posvetovanju so posamezna poročila pripravili dr. N ^ Vj Spasič, pomočnik Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo, ing. 2° lr| Milivojevič, samostojni svetovalec tega zavoda, prof. dr. Dalij DjonM . Dq Vsoke tehnične šole v Maribom, Ivan Zorman, namestnik republišl-% ^ javnega tožilca SR Slovenije, ing. Ivo Jerončič iz Iskre, Elektromehaj1 ^ Kranj, prof. ing. Franc Mlakar, z Iskrinega instituta za kakovost 5 jQ metrologijo v Ljubljani ter ing. Marjan Kobe, vodja Iskrinega institu kakovost in metrologijo v Ljubljani. >jl> Rig Posvetovanje bo gotovo pozitivno odmevalo ne samo v gospoda! bj krogih Slovenije, ampak tudi po Jugoslaiji sploh. Mif 'ai INTERNA BANKA Zakon o združenem delu ter drugi spremljajoči' zakoni in uredbe, predam Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema so nakazali mesto in vl°go interne banke v zdmženem delu. Pomembnost in vloga temeljne banke je torej razjasnjena, na nas je, da ta funkcija postane stvarnost. To je tudi naša naloga, ki izhaja tudi iz reso-lucije 8. kongresa ZKS. Predno preidemo k razjasnitvi 'd°ge in funkcije interne banke v Iskri, Pekaj besed o sami interni banki. Svo-Ječasno smo nakazali na problematiko Ustanovitve interne banke v Iskri faradi takrat še neobjavljene zakonodaje, ki bi povsem natančno definirala .° vrsto banke. Takrat obstoječe Sterne banke so bile v Iskri preimeno-ni Vane finančne službe delovnih, oz. ^stavljenih, organizacij in je njihova lsKi v.°8a v smislu sedaj objavljenih pred-j Pisov bila bistveno omejena. Mi—___________________________________ Interna banka je dobila pravo mesto z njeno institucionalizacijo kot pravno osebo, ki v lastnem imenu za račune članic — ustanoviteljic, opravlja bančne in denarne zadeve. Predvsem je treba pri interni banki povedati o njenem pravnem statusu. Interna banka bodisi pri delovni ali sestavljeni organizaciji nima svojstva neke posebne službe, temveč je organizacija, ki je vpisana v registru gospodarskih organizacij za opravljanje finančne funkcije njenih članic — ustanoviteljic. Članice — ustanoviteljice interne banke so torej vse tiste organizacije zdmženega dela, za katere taka interna banka opravlja finančne zadeve in ni možno predvideti, da bi bila interna banka ustanovljena od manjšega števila organizacij (TOZD ene delovne organizacije) in bi opravljala finančno funkcijo za več organizacij (TOZD iz DO sestav- * y0 a Povabilo Gospodarske zbornice Slovenije je v nedeljo, 9. aprila dopo-T°Va.to na obisk v Slovenijo delegacija Trgovinske zbornice iz Pordenone v yj\ V ponedeljek so si gostje v spremstvu predsednika GZS Andreja erbiča ogledali Tovarno telekomunikacij na Laborah v Kranju, kjer jih e sPrejel glavni direktor Iskre Elektromehanike Aleksander Mihev. Po Plned« proizvodnje central je delegacijo pozdravil še direktor Anton Sti-Penič. Predstavil jim je sestavljeno organizacijo Iskra in dosedanje sode-??anje z Italijo. Predsednik trgovinske zbornice Pordenone dr. Paolo Musolla seje predstavnikom Iskre zahvalil za sprejem in nakazal možnosti za še tesnejše sodelovanje naših delovnih organizacij z italijanskim gospostvom. Na zgornji sliki gostje v A TC, na spodnji pa v tovarni računalnikov. A.Boc Foto: I. Okršlar Ijene organizacije). Ta uvod tudi pojasnjuje vprašanje, zakaj predlagana oblika organizacije interne banke v Iskri. Za izvajanje dejavnosti skupnega denarnega poslovanja v SOZD ISKRA smo se s samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD ISKRA odločili o ustanovitvi interne banke. Skupaj smo v SOZD Iskra upravljali in izvajali pri denarnem poslovanju zadeve v zvezi s poslovanjem z združenimi sredstvi, najemanje in plasman kreditov evidence deviznih sredstev, ki izhaja iz dogovoijene združene zunanjetrgovinske dejavnosti, plačilni promet predvsem ali skoraj v celoti devizni plačilni promet ter zastopanje organizacij Iskre pri finančnih in bančnih ustanovah. Povedati moramo, da z ustanovitvijo interne banke za vse organizacije SOZD Iskra le-ta ne prevzema celotne dejavnosti denarnega in bančnega poslovanja Interna banka Iskra dopolnjuje dejavnosti finančnih funkcij delovnih organizacij v SOZD Iskra in se preko nje opravlja le tista dejavnost iz denamo-finančnega upravljanja, za katero smo se predhodno dogovorili, da je v Iskri enotno (devizno poslovanje), ali da je racionalno, da je v tej banki (upravljanje z združenimi denarnimi sredstvi). Poslovni predmet interne banke Iskra (zaradi okrajšave jo imenujemo ISKRA BANKO), je združevanje dela in sredstev, denarnih sredstev občanov za določene namene, zbiranje prostih denarnih sredstev in hranilnih vlog delovnih ljudi in občanov, najemanje kreditov v Jugoslaviji in tujini, dajanje kreditov (članicam banke), dajanje garancij in avalov, izdajanje vrednostnih papirjev in njihov promet, devizni in devizno valutni posli, posamezni posli plačilnega prometa, spremljanje gibanja sredstev in dohodka članic in SOZD. BANKA ISKRA za članice opravlja zlasti: — pripravlja predloge za financiranje prioritetnih proizvodnih zmogljivostih in strateških razvojnih (raziskovalnih) programov, dogovorjenih s samoupravnimi sporazumi o združevanje v SOZD, sporazumi o temeljih srednjeročnega plana ali s posebnimi sporazumi; — združuje denarna sredstva za vlaganje v osnovna in obratna sredstva in druge naložbe kot skupna naložba na podlagi udeležbe na skupno ustvarjenem dohodku, oz. kreditiranju ali financiranju brez obveznosti vračila ali nadomestila v skladu z vsakokratnim sporazumom; — najema dolgoročne investicijske kredite za njene članice na podlagi njihovih načrtov in pooblastil ter preoblikujejo sredstva, zdmžuje in • najema sredstva za kratkoročno kreditiranje; — v Iskra Banki članice združujejo sredstva in preko banke najemajo kredite za zagotovitev medsebojne solidarnosti; — Iskra banka vodi za njene članice devizne račune, ureja razmeija iz deviznega poslovanja; Pogled na razstavni prostor Iskre na mednarodnem sejmu ročnega orodja in opreme v Rigi, v Latvijski SSR. Prihodnjič o tem Iskrinem nastopu daljši zapis. Foto: Tone Podržaj. — preko Iskra banke se opravlja delitev skupnega prihodka iz zunanjetrgovinskega poslovanja, kot tudi iz skupnega prihodka iz realizacije na domačem trgu, ko se članice dveh ali več delovnih organizacij odločijo, da to opravlja banka, — banka je kraj, kjer se članice dogo-vagajo o izvajanju finančne politike SOZD in financiranju njihovih razvojnih načrtov, V banki se opravljajo druge dejavnosti iz poslovnega prometa banke za katere so se članice dogovorile bodisi z obstoječimi sporazumi, ali z drugimi samoupravno sprejetimi dogovori, s katerimi se članice dogovarjajo o izvajanju finančne dejavnosti za njihove potrebe. Interna banka Iskre je pravna oseba. V pravnem prometu nastopa pod firmo: ISKRA INTERNA BANKA. Članice — ustanoviteljice Iskra Banke so TOZD zdmžene v DO, ki sestavljajo SOZD Iskra. Članica banke pa je lahko tudi dmga organizacija zdmženega dela (izven Iskre), če je taka organizacija zdmženega dela proizvodno in dohodkovno ožje povezana z eno ali več DO Iskra, če sprejema samoupravni sporazum o ustanovitvi banke Iskra in če najvišji samoupravni organ banke (zbor) s soglasno odločitvijo vseh članic sprejme njen pristop. Banka Iskre ima lastno upravljal-sko stmkturo: zbor banke, poslovni odbor banke in samoupravno delavsko kontrolo. Banka ima individualnega poslovodnega organa. Prihodki banke so: udeležba na skupnem dohodku iz naslova vlaganj, obresti za dane kredite, plačila za bančne storitve, pozitivne tečajne razlike. Odhodki: materialni stroški za amortizacijo, obresti za najete kredite in dmgi izdatki. Iz prihodkov banke zagotavlja, sredstva za delovno skupnost banke in sredstva za rezervni sklad. Višek prihodkov po kritju obveznosti banke je dohodek, ki pripada članicam — ustanoviteljicam po kriterijih določenih s posebnimi samoupravnimi sporazumi. Iskra banka ima samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana, srednjeročni načrt in letni načrt za izvajanje srednjeročnega plana. Vsi ti planski akti so sestavni del istih aktov SOZD Iskra. Akti se v banki oblikujejo, sprejmejo članice in v banki izvajajo. Za poslovanje banke jamči banka s sredstvi, ki so v njej zdmžena (predvsem rezervni sklad banke). V kolikor sredstva banke za obveznosti banke ne zadostujejo, jamčijo omejeno na denarna sredstva rezervnega in poslovnega sklada njene članice (omejena subsidiarna odgovornost). Na kratko smo hoteli pokazati na mesto in vlogo interne banke v zdmženem delu in na mesto in vlogo take industrije v SOZD Iskra. Nakazali smo nekaj o vsebini delovnega osnutka samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in združitvi v interno banko Iskra, ki začenja pot samoupravnega dogovaganja in vskla-jevanja. Upamo, da se bo v razpravo vključil širši krog delovne skupnosti SOZD in pripomogel, da bo tudi ta samoupravni akt sprejet z enako željo in hotenjem po nadaljnjem vzponu in konsolidaciji Iskre, kot dosedaj že sprejeti sporazumi. m.O. EVIDENTIRANI KANDIDATI 10 KOOOS SOZD Iskra je na svoji razširjeni seji dne 12. aprila evidentiral delegate za odbore DS SOZD, za predsednika in njegovega namestnika DS SOZD in odborov DS SOZD. Za predsednika DS SOZD je evidentiral Otmarja Zorna (IEZE), za njegovega namestnika pa Viktorja Bezeka (Avtomatika). ŽELJEZNOV 1, LZer?'riu Marjanu Henigmanu je bilo komaj osemindvajset š°ie tiste poletne dni 1972. leta preživljal na Brionih pri - Brecise^n!*vati ° s'cer takšen televizijski komplet, ki je bil sposoben i isker,V ,Sveb'b Pogojih, sploh pa nismo imeli takšnega tele-: rJ1 Ce|Q kompleta, ki bi bil sposoben delovati v morski klimi ti v0clatkePO^ Vod?'.Tako.smo torei najprej hitro zbrali ustrezne } |66 ,ju's< zamislili, kaj hočemo in skušali nalogo razdeliti na j j>ega J' Za katere smo sodili, da lahko posamezni del ce-^ ompleksa obdelajo, konstruirajo in seveda tudi izdela- ^ Problemov smo takrat imeli okrog tega, kako sne- ,/i J evllzi,sko kamero zapreti v nepropustno kapsulo, ki naj t,. d|a delnuanm „„»,4_*____ _ _ r- , / * tu nLat delovanje kamere do petdeset metrov globine. Seveda Niro tal še drug problem: kako naj zagotovimo delovanje P°d globino 25 metrov, ker se je praktično možnost Preizkus podvodne televizije. snemanja s takratnimi cevmi pri 25 metrih nehala zaradi preslabe svetlobe. Logično je iz tega torej sledilo, da bomo morali dodati reflektorje. Nadaljnji problemi: kako zagotoviti spuščanje in dviganje kamere, skratka, problem obešanja kamere, za katero smo računali, da bo tehtala z reflektorji vred od štirideset do petdeset kilogramov. In dalje: kako v takšni kapsuli zagotoviti, da bodo vse optične regulacije v redu delovale — to je naravnavanje zaslonke, ostrine slike in goriščnice. Nameravali smo vgraditi v kamero tudi zum lečo. In tako naprej, skoraj brez konca in kraja problemov, ki jih je porajala naša zamisel televizijske podvodne kamere. Vendar pa moram reči, ko se zdaj spominjam nazaj, da smo prav med reševanjem zgoraj omenjenih problemov naleteli in dobili zares ogromno odličnih, izvirnih idej in rešitev. Omenil bi samo dve takšni ideji: prva je bila v tem, da smo prišli na idejo, ki je noben tedanji proizvajalec še ni uporabil, na idejo namreč, da mora dovodni kabel tudi nositi kamero samo. Seveda pa je bilo treba še najti takšen kabel, ki bi bil za to sposoben, sicer bi morali na tri različne bobne navijati kar tri kable. Seveda je ta naša ideja predstavljala veliko poenostavitev tega problema. Druga izvirna rešitev pa se je pokazala med preizkušanjem vodotesnosti kapsule. Kapsulo smo namreč zaprli in jo na Zavodu za-raziskavo materiala in konstrukcij SRS v Ljubljani tudi preizkusili. Kapsulo smo zaprli v preizkusno komoro, kjer naj bi ustvarili podtlak osmih atmosfer. In ko so črpalke začele delovati, pritiska ni bilo in ni bilo. Ugotovili smo, da kapsula pušča. Ko smo namreč odprli konklave in vzeli ven kapsulo, smo ugotovili, da je bila dejansko polna vode. Ko pa smo kapsulo še odprli, je bila naša ugotovitev potrjena, vendar nikjer nismo mogli opaziti ali najti meta, skozi katerega naj bi prišla voda v kapsulo. Vsa tesnila so bila namreč v redu in nikjer nobene, niti najmanjše razpoke. Končno smo prišli do ugotovitve, da je bil odlitek kapsule, debel 15 milimetrov, tako porozen, da je voda prihajala vanj skozi stene kot skozi sito. In takoj se je spet rodila ideja, kako odpraviti poroznost odlitka. Idej za to je bilo ogromno. Najbolj enostavna in hkrati tudi najbolj genialna je bila ideja, da smo kapsulo potopili v zvon za vakuumsko parafiranje papirnatih kondenzatorjev. Tam, kjer je kapsula ležala v raztopljenem parafinu, smo ustvarili podtlak. Na ta način je bil zrak iz poroznih lukenj kapsule izčrpan. In ko smo zvon odprli, je parafin vdrl v luknje ter je tako postala kapsula popolnoma zatesnjena ter potem nismo imeli več nobenega problema s tesnenjem kapsule. V tistem času smo se seveda hkrati borili tudi z nekaterimi elektronskimi sestavnimi deli in elektronkami, ki niso ustrezali takšnim težkam zahtevam, kajti smatrali smo, da moramo zagotoviti absolutno zanesljivo delovanje naše naprave. To nalogo smo si namreč, to moram poudariti, zadali sami sebi in ni prišla v tem smislu od nikoder kakšna podobna direktiva, niti od vlade ali odkod drugod. Vsekakor je bilo v tem nekaj našega takratnega entuziazma, volje in hotenja, da bi zares za našega maršala izdelali prvovrsten in odličen tehnični izdelek — podvodno televizijsko kamero, ki naj bi brezhibno in dobro delovala. OBČNI ZBOR SINDIKALNE ORGANIZACIJE ELEKTROMEHANIKE V petek, 7. aprila, je bil v dvorani delavskega samoupravljanja v kranjski Iskri letni občni zbor sindikalne organizacije DO Iskra Elektromehanike. Pregledali so svoje delo v preteklem letu in se pogovorili o nalogah, ki čakajo sindikalne delavce letos. Zbora so se poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in vodstva delovne organizacije udeležili tudi številni gostje, med njimi: Srečko Mlinarič, Zvone Labura, Jože Čebela, Viktor Eržen in Jože Antolin. . v------------------------------------------------------------------y IZ REFERATA PREDSEDNIKA SINDIKALNE KONFERENCE ELEKTROMEHANIKE Anton Bozovičar je najprej povedal, da je delovanje sindikalne orga-nizacije v preteklem mandatnem obdobju potekalo v središču političnih, družbenih in gospodarskih dogajanj v Iskri Elektromehaniki. S sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije so bile pred sindikat postavljene številne naloge. Poti za njihovo uresničevanje pa niso vedno lahke. Velikokrat se dogaja, da posamezniki in celo večje skupine želijo ovirati akcije sindikata, kar pa ne sme biti zavora, temveč motiv za še bolj poglobljeno delo ter krepitev zavesti delavcev. Predsednik je povedal, da tudi v Iskri Elektromehaniki včasih opazimo pojave tehnokratizma in demagoška mišljenja nekaterih sodelavcev, ki s svojim značajem in položajem, ki ga imajo v proizvodnem procesu, kvarno vplivajo na razpoloženje v kolektivu. Ti pojavi, ki so še posebno izstopah v zadnjem času, kažejo, da bo treba temeljito nastopiti proti tem silam. „Nismo proti idejam, vsaka ideja, ki vodi k boljšim odnosom, je dobrodošla; ostro pa moramo nastopiti tedaj, ko se za vsako akcijo pojavijo samo kritike, ne pa tudi predlogi, s katerimi bi lahko izboljšali zastavljeno akcijo,“ je dejal A. Bozovičar. Pri delovanju sindikalne organizacije se je predvsem v zadnjem času čutilo boljše sodelovanje z ostalimi dmžbenopolitičnimi organizacijami v DO, s tem so tudi doseženi uspehi večji. Izkušnje ob sprejemanju samoupravnih splošnih aktov na zadnjih referendumih so dragocena šola za v bodoče, ko bo treba pričeti priprave z bolj temeljitimi in kvalitetno pripravljenimi javnimi razpravami. Odločanje z referendumom postavlja tudi pred sindikate veliko večjo odgovornost, pomembno je predvsem delo v sindikalnih skupinah, ki so bile formirane na letošnjih občnih zborih sindikata v tozdih. Prepričan sem, je dejal predsednik Bozovičar, da smo ob sedanji organiziranosti po sindikalnih skupinah postali močni v svojem delovanju, kot še nikoli doslej. Seveda pa ta moč ne bo izražena tudi v delu, če bomo ostali le na formalnih oblikah našega delovanja. Ni dovolj samo to, da smo se znali pravilno organizirati. Slehernega aktivista sindikalne skupine bo treba motivirati in vključiti v delovanje sindikalne organizacije tako, da se bo zavedal svojih dolžnosti, vloge in mesta, ki mu pripada. Nikakor se ne smemo strinjati s tistimi, je nadaljeval, ki hitro znajo najti sebe le v fizičnem delu, zanemarjajo pa politično in organizacijsko delo. Takšne miselnosti je med nami gotovo še preveč. Velikega pomena pri tem delu je informiranje in izobraževanje kadrov na področju samoupravljanja. Temeljita informacija predstavlja že velik del pri obravnavi in razreševanju vsakega problema. Velikokrat pa predstavlja tudi prihranek na času, ki bi ga sicer porabili za dokazovanja in nepotrebne razprave, ki vodijo do rešitve problema. Anton Bozovičar je pokaral neuspehe na področju informiranja v Iskri Elektromehaniki. Že na zadnji letni skupščini sindikata smo si zadali nalogo, da bomo v Elektromehaniki rešili vprašanje obveščanja, je dejal predsednik, pa kljub temu ugotavljamo, da kljub nekaterim poskusom in začetkom dela nekaterih naših služb na tem področju — dlje od tega nismo prišli. Zdi se mi, da mora biti eden od današnjih sklepov, oz. zaključkov tudi organiziranje informacijskega centra. Nezadostna informiranost in celo dezinformacije nam lahko povzročijo dolgotrajne posledice. Prav tako ne moremo biti zadovoljni z obstoječim načinom informiranja preko glasila Iskra, ki s svojo obliko in vsebino ne prinaša tistega, kar bi bilo v pomoč pri razvijanju samoupravljanja in delu družbenopolitičnih organizacij. Menim, da so strani, ki so v glasilu namenjene naši delovni organizaciji, neracionalno izkoriščene s članki, ki so objavljeni zato, da je izkoriščen prostor. Prepričan sem, da je vse premalo člankov pisanih v obliki, kije razumljiva slehernemu delavcu, predvsem s področja samoupravnih odnosov in aktov. Ne zadostujejo samo sklepi posameznih organov, potrebna je ustrezna razlaga, kajti bralec ne pozna poti, po kateri je potekalo oblikovanje sklepa, odločitve ipd. Anton Bozovičar. Tovariš Bozovičar se je dotaknil tudi uresničevanja zakona o združenem delu v naši DO. Menil je, da bodo tudi v bodoče strokovne službe morale dosledno spoštovati sprejete roke za izvedbo nalog in sprejem posameznih aktov. Povedal je tudi, da so predstavniki republiškega odbora ZSS, ki z akcijo 130 spremljajo uveljavljanje ZZD v združenem delu, izrazili nezadovoljstvo nad našimi akti, ki smo jih sprejeli. Zato bo treba pri nadaljnjem delu pristopiti k temeljitim akcijam, predvsem na področju urejevanja dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami v DO kot tudi med TOZD, s katerimi se naše organizacije dohodkovno povezujejo, npr. Iskra Corrmerce. Ko je spregovoril o delegatskem sistemu in delovanju le-tega, v naši delovni organizaciji, je menil, da smo v prvem mandatnem obdobju v večini primerov prepustili delegate njihovi samoiniciativi in iznajdljivosti. Imeli smo preveč mačehovski odnos do dela delegatov. Delo konference delegacij ni bilo takšno kot bi moralo biti, pa smo vendarle v drugem delu mandata zabeležili živahnejše delovanje naših delegatov, posebno v samoupravnih interesnih skupnostih. Pri delu z delegati smo opažali pomanjkanje ustreznega informacijskega centra, ki bi dajal strokovno pomoč za lažje in pravilno odločanje. Ne smemo si več privoščiti, da bi naši delegati prihajali na seje skupščin z osebnimi mnenji in ne z mnenjem okolice, ki jim je zaupala opravljanje delegatskih dolžnosti. Delo in aktivnosti sindikalnih aktivistov so bile odločilnega pomena za kvaliteten potek in izvedbo letošnjih volitev v skupščinske organe in organe upravljanja. Ob velikem številu delegatov, ki smo jih letos^izvolili, je zlasti sedaj na začetku mandata pomembna skrb za brezhibno delovanje sistema. Za vse delegate bodo pripravljene razne oblike izobraževanja v obliki seminarjev in predavanj v klubu samo-upravljalcev. Ob koncu je predsednik Anton Bozovičar opozoril še na predkongresno aktivnost tako v Zvezi sindikatov kot tudi v Zvezi komunistov. V obravnavi so kongresni dokumenti, ki predvidevajo nekatere bistvene novosti v delu sindikatov. Prav je, da vsi tvorno sodelujemo pri oblikovanju teh dokumentov, ki bodo osnova za naše prihodnje delo. DELO SINDIKALNE KONFERENCE Za preteklo obdobje lahko trdimo, da smo se ob velikem številu nalog marsičesa naučili. Naloge, ki smo jih izvrševali po začrtanih planih preteklih obdobij, so bile dopolnjevane z delom, ki so ga pred nas naložili sprejeti akti v zadnjem obdobju. Pri vseh teh akcijah in izpolnjevanju nalog je bil sindikat vedno v centm samoupravnega dogajanja. Deloval je na vseh področjih: od socialnega položaja delavcev, rekreacije, varstva pri delu, kadrovske politike, delitve dohodka in osebnih dohodkov, pri uveljavljanju nove organiziranosti delovne organizacije ipd. Delo sindikalne konference je potekalo preko izvršnega odbora in komisij, ki so bile formirane na nivoju konference ter komisij pri osnovnih organizacijah sindikata. Ko smo v letu 1976 reorganizirali delo v sindikalni konferenci, je delo organizacije bolje zaživelo. Dosegli smo boljše informiranje in bolj učinkovito izvajanje nalog ter načrtovanje akcij. Kljub temu, da nekateri smatrajo, da je tak način delovanja preveč forumskega značaja, pa vendar rezultati in izvajanje aktualnih nalog dokazujejo prav nasprotno: delo je potekalo bolj učinkovito in hitreje ter bolj racionalno. S tem pa nikakor ne moremo reči, da ne bi bilo mogoče storiti mnogo več, predvsem je bilo opaziti premalo aktivnosti pri nekaterih osnovnih organizacijah, ki niso vedno izražali svojih stališč in pripomb. V zadnjem obdobju smo več sej pripravili skupaj z ZK. S to prakso bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj so razprave na takšnih sestankih številnejše in bolj kritične. V preteklem letu se je izvršni odbor sindikalne organizacije sestal 15 krat, redno pa se je sestajal sekretariat, konferenca pa trikrat. Veliko dela, kije prav tako skupnega pomena za našo delovno organizacijo, je potekalo preko komisij. OBŠIRNA RAZPRAVA Po pregledu poročil o delu posameznih komisij ter poročil o finančnem poslovanju sindikalne konference so se v razpravi zvrstili številni delavci in gostje, tako je Janez Ziherl iz Tovarne TEA razpravljal o težavah, ki so se pri njih pojavile pri delovanju po sindikalnih skupinah. Že v preteklem obdobju so posamezna področja TOZD TEA pokrivali sindikalni poverjeniki, ki pa se niso dovolj poglobili v dmžbenopolitič no delo po skupinah. Rešitev vidijo v močni informacijski skupini, ki bo pripravljala materiale za razpravo po skupinah. Jože Prelovšek iz Tovarne števcev je povedal, da imajo v Števcih 39 sindikalnih skupin, v katerih je po 10 do 50 delavcev. Po neuspelem referendumu ob sprejemanju sporazuma o združevanju v SOZD so analizirali javno razpravo in same priprave na referendum. Da bi ugotovili, kaj vse je vodilo zaposlene v tej 1000-članski temeljni organizaciji, da so glasovali proti' združitvi v SOZD Iskra, bodo izvedli anketo. Jakob Vehovec, direktor organizacijskega področja Elektromehanike je dejal, da čakajo sindikalno organizacijo velike naloge ob uresničevanju ZZD; zdaj, ko pričenjamo uveljavljati tisti del, ki spreminja družbenoekonomske odnose med temeljnimi organizacijami. Elektromehanika se je v zadnjih nekaj letih razvila v velik sistem, kar nam je prineslo veliko problemov, ki jih ni moč preprosto rešiti, saj smo ustvarili veliko stopnjo medsebojne odvisnosti. Kljub temu imamo možnosti, da razčistimo dohodkovne odnose. Pripombe iz razprave smo v veliki meri upoštevali. Razvoj Elektromehanike zahteva tudi nenehno razvijanje samoupravljanja, je poudaril inž. Vehovec, sčasoma se bo naša delovna organizacija morala deliti na več DO. Že letos naj bi se izločile temeljne organizacije za namensko proizvodnjo. Iz sestava delovne skupnosti skupne službe smo letos organizirali tri nove tozde: Nabavo, Prodajo in RTC. Skupnim službam tako dajemo novo vlogo. Prešli bomo tudi na kolegijski poslovodni organ, kar bo nedvomno zagotovilo večjo koordinacijo. Z občnega zbora sindikata Elektromehanike. Predlagali smo tudi dva proizvodna področja, in sicer za elektromehanike in telekomunikacije. Načrtujemo tudi že inštitut za telekomunikacije. Pri vsem tem bomo morah vložiti ogromne napore, da bomo ustvarili normativne osnove, ki nas bodo pripeljale do vsebinsko oblikovanih dohodkovnih odnosov in tako s kadri, ki jih imamo na voljo, prišli do takih sprememb v naših odnosih, na katere bomo lahko vsi ponosni. Irena Grabar iz Tehnološkega področja je priporočila, da se pri nadaljnjem delu sindikalne organizacije upoštevajo predlogi in sklepi, ki so bili sprejeti na srečanju žensk Elektromehanike ob letošnjem 8. marcu. Opozorila je tudi na problematiko našega samskega doma na Planini. Številne pripombe in kritike delavcev, ki v njem stanujejo, niso naletele na nikakršen odmev niti pri ustreznih službah niti pri družbenopolitičnih organizacijah. V samskem domu stanujejo predvsem mladi delavci, zato nam ne sme biti vseeno, kako živijo. Miro Albinini iz Tovarne instrumentov v Otočah, je kritično ocenil način, kako smo delavcem grozili,da bodo prejeli zajamčene osebne dohodke, če ne bodo sprejeli akta o delitvi sredstev za OD. Elektromehanika se je roka, kot se verjetno še vsi spomnite, držala - deležna pa je bila največje kritike. Delavci so zato verjetno izgubili določeno zaupanje. Roke bomo morali v prihodnje spoštovati prav vsi: od temeljne organizacije preko DO do SOZD. Več se bomo morali pogovarjati z delavci, jih osveščati, je poudaril Miro Albinini. Jože Čebela je menil, da bo treba največji poudarek dati izobraževanju novoizvoljenih sindikalnih delavcev. Posebno pozornost bo po njegovem mnenju treba nameniti tudi investicijski izgradnji v Elektromehaniki. Rešiti bo treba tudi številna nerešena vprašanja s področja družbenega standarda. Zahvalil se je dosedanjemu vodstvu sindikata DO, novemu pa zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Tudi Zvone Labura, predsednik medobčinske zveze sindikata za Gorenjsko je pohvalil napredek pri delu zagotoviti moč sindikata med zaposlenimi in skupno zadovoljstvo vseh delavcev. Glavni direktor Elektromehanike inž. Mihev je v razpravi omenil rezultate, ki smo jih dosegli v poslovanju v letu 1977. Opozoril je na ključne naloge, ki so pred nami. Na področju investicij v zadnjem obdobju nismo uspeli doseči posebnih uspehov, je dejal, situacija je postala težavna, občutno je pomanjkanje proizvodnih prostorov in tehnološke opreme. Vedno težje zagotavljamo rast proizvodnje in razvoj sodobne tehnologije' Do leta 1980 načrtujemo investicijev višini 2,4 do 2,5 milijard din. Na Laborah bomo pridobili 70.000 kv. metrov novih površin, s čime1 bomo sprostili prostore v Savski loki' Rešiti bomo skušali tudi vprašanj6 družbene prehrane. Aleksander Mihev je spregovoril tudi o nadaljnjem delu, ki nas čaka na področju uveljavljanja ZZD. Pripravljen je nov samoupravni sporazum 0 združevanju v delovno organizacijo, k1 ga bomo v kratkem sprejeli. Gre za pomemben korak pri dograjevanj6 ekonomskih odnosov med TOZD, s čimer bomo zagotovili kvalitete6 premik naprej. Izrazil je tudi upanj6' da bomo tudi v letošnjem letu uspe=! no izpolnjevali planske zadolžitve, P61 tem pričakujemo vso podporo sinih' kalne in ostalih družbenopolitični!1 organizacij. Ob koncu so člani sindikalne konference potrdili predlog predračun6 sindikalne konference za letošnje leto Sprejeli so tudi spremembe in dopolnitve pravil o organiziranosti in delo; vanju sindikalne organizacije. Izvolil1 so tudi novo vodstvo sindikalne org6; nizacije in predsednike komisij, ^ bodo delovale v okviru konference. Z6 predsednika konference je bil zop6' izvoljen Anton Bozovičar iz TOZb TSD, za podpredsednika sindikati16 konference pa Janko Košnik iz TOZj-RTC in Igor Šom iz TOZD TEL. Zjj predsednika kadrovske komisije je b6 izvoljen Franc Bajželj (ATC), za pre, sednika gospodarske komisije J°ž Zaletel (ERO), socialne komisije 1^ Kavčič (DS SS), komisije za kultur0 sindikalne organizacije v naši DO. - " - . Menil je, da bo v bodoče potrebno bolje Biba Uršič (Nabava), športne komis« izkoristiti namenjena sredstva za usposabljanje sindikalnih aktivistov. Pri tem se bo treba opreti predvsem na lastne sile. Med članstvom je treba ugotoviti dejanske interese in jasno začrtati naloge. Le tako bo mogoče Niko Drinovec (DS SS), organizacij6^ komisija Janez Kem (ATC), komis« za razvoj samoupravnih odnosov W jan Šifkovič (DS SS) in predsedni^ konisije za aktivnost žensk Natu53 Žalar (TEA). Alojz B°c t i l ( \ i l l " i t 1 [ ! I V I s t a r, Delavci „Gradbinca“ so na dvorišču zgradili podstavek betonskega rezervo*^ c za gorilno olje, na spodnji sliki pa je viličar, ki odvaža še zadnje ogorK nekdanje kalorične centrale. ' 1 ) ! I I 1 ) tj I 8 t' O d 8 v s m e, š- ti li- ii r |8 )■ il- 3-: Ji 3' (i 13 ji D ie P :a ,il j- i< ifi :0 i6 d i» r 3 |C Izvoljeni delegati za samoupravne organe I- Izvoljeni delegati in člani v samoupravne organe DO Iskra Elektrome- hanike Kranj in SOZD ISKRA Ljubljana 1- DS SOZD Iskra Leban Peter — TEA Sever Janez — Števci Krampi Mitja — Vzdrževanje Luskovec Jože — ERO Sirk Silvana - DSSS Pirnar Branko — Računalniki Starc Janez — ATC Vrhovnik Janez — IPT Bešter Stane — Lipnica Kurnik Matej — Orodjarna Josevski Peter — Stikala Gamberger Milan — TEN 2- Odbor SDK SOZD Iskra Ješe Alojz — Lipnica Ziherl Peter — Števci DS DO Iskre Elektromehanike Leskovar Vladimir — Elektrooptika Mihalič Dagmar — Elektrooptika Koželj Andrej — Orodjarna Petač Anton — Orodjarna Pelc Bogdan — Računalniki Košir Peter — Števci Pikec Roman — Števci Majcen Vinko — Števci Zupan Sonja — Števci Ficko Stane — Prodaja Weber Milena — Prodaja Dolenc Janez — MN Dragelj Velimir - MN Bizjak Jože — Vega Cerar Felik — Vega Katrašnik Jože — Mehanizmi Sotlar Danica — Mehanizmi Cvelbar Vida - IPT Lampe Stane — IPT Gregorin Janez — Elektronika Kržič Matija — Elektronika Mlakar Boris — Stikala Resman Ažman Gredi — Stikala Konc Jože — Instrumenti Maček Janez — Instrumenti Hajdinak Štefan — Instrumenti Florjančič Alojz — Vzdrževanje Leben Aleksander — Vzdrževanje Kepic Mirko — MSO Bažant Vjekoslav — MSO Hartman Peter — TSD Bertoncelj Majda - TSD Fende Jože - DSSS Keše Vera - DSSS Lasič Tone — Nabava Čebulj Mitja — TEL Hrkalovič Anica — TEL Poženel Milan - RT C Torkar Franc — ATC Peternel Viljem - ATC Seražin Silvo — ATC Žibert Slavka — ATC Čuk Slava — TEA Jerončič Jože — TEA Kryštufek Metka — TEA Ropret Franc — TEA Zagožen Anica — DR Bobnar Franc — TEN Konda Anica — TEN Madon Cveto — TEN Polanšek Marko — ERO Vojsk Stane — ERO 3. Odbor SDK Iskre Elektromehanike Kranj Tomažin Jože — Elektrooptika Kaltenekar Miro — Orodjarna Rosa Mojca — Računalniki Mugerli Anica — Števci Rozman Janez — Prodaja Humer Emil — MN Žerdin Zvone — Vega Bertoncelj Brane - Mehanizmi Janša Peter — Elektronika Košir Viktor — Stikala Koselj Jože — Otoče Jereb Zdravko — Vzdrževanje Subič Samo — MSO Medič Zvone — TSD Tepina Edvard — DSSS Primožič Tomaž — Nabava Ločniškar Janez — TEL BD Bogataj Miro — ETC Unk Miha - ATC Japunčič Slavko — TEA Jerala Slavka — DR Mavrič Alojz - TEN Damjanovič Jovo — ERO Piskak Jože — IPT C Skupna disciplinska komisija DO Iskre Elektromehanike Kranj (brez TOZD: Vega, MSO, IPT, TEN, EO, Prodaja, Elektronika) Predsednik Keše Peter — ERO namestnik Jansterle Marko — Instrumenti Feldin Marta — RTC Člani iz list, ki sojih določili zbori združenega dela SO Kranj, Jesenice in Radovljice — volili so se neposredno Cilj Milan Čufar Milan Faganel Mirko Ječnik Sonja Kristan Jože Kuhlang Stjepan Mesarič Vjekoslava Rikanovič Peter Faganel Marta Markun Jožica Kisič Peter Berce Marko ^ Člani in namestniki iz TOZD za DK DO ISKRE Elektromehanike Kranj °r°djarna i^čunalniki števci Min s«iTmi Otoče TSDŽeVanie Osss ^abava ^BD AtC TEa Or e Ro Zelnik Alojz Hočevar Janez Zupančič Albin Nežmah Vojko Košir Jože Rozman Franc Jesterle Marko Stopar Peter Zadražnik Marj. Nagode Branka Resman Anton Kokalj Anton Feldin Marta Štirn Marjana Anžič Anton Ambrož Berta Grohar Milan Kovačič Andrej Avsenik Mira Vidic Štefko Krvina Edo Pečnik Milan Beguš Valentin Ribnikar Janez Pegam Marjan Valjavec Ivan Lampe Milka Beguš Draga Ferjan Franc Mabič Boris Volčič Anton Oblak Ana Keše Peter u" Kandidati TOZD za strokovne .fisije in izvršilne organe DS DO $rv»e E|ektromehanike Kranj in DS a, ~P ISKRA Ljubljana 'SOZD ISKRA LJUBLJANA ai 'Vo|ijo se posredno na DS) ^bor za finance Ub|ak Vojko-TEL Pogovor za razvojni program ir '^kovalno dejavnost enienčič Iztok — Elektrooptika ^ p^bor za tržništvo raProtnik Ivanka — Elektronika (ti ^bor za kadrovske zadeve ,2iak Marjan — Instrumenti cy n t- '{bor za kvaliteto ošlr Franc - TSD ^ ^borza GO Urnik Jože - TEN 6) . _ l^tto Strokovne komisije DS DO I Elektromehanike Kranj °lijo se posredno na DS) l.u (9>ija za ekonomiko in plan lanov + 2 namestnika) Peternel Franc (N) — DSSS Hribar Jože — Števci Markič Ciril - TEA Ošabnik Borut — Prodaja Prezelj Marko — ERO Globočnik Peter — TRC Pristov Franci — TEL Perne Miro — ATC Okršlar Marjeta — TSD Kovačec Franc — TEN Logar Anka (N) — Elektronika 2. Komisija za organizacijo in informatiko (9 članov + 2 nam.) Pivk Ivan — DSSS Šifkovič Jože — Števci Mali Jože — TEA Možina Marjan — Horjul Potočnik Milan — Računalniki Plemelj Katarina — EO Tinta Jože — Vega N Kranjčevič Ivica — ATC Debeljak Alojz — Stikala Okršlar Marjeta — TSD N - IPT 3. Komisija za tržništvo Mavrič Niko — Števci Mavrič Olga — TEA Mlakar Borut — Prodaja Unk Jože — Nabava r ----------------\ REZULTATI VOLILNE UDELEŽBE NA VOLITVAH V SAMOUPRAVNE ORGANE TOZD, DO IN SOZD dne 30. 3. 78 Za p. TOZD Število Štev. volilcev Volil. št. volil, uprav. na voliščih udeležba v % 1. ATC 1.085 953 87,83 2. JEA 1.586 1.343 84,68 3. Števci 1.120 1.009 90,09 4. Stikala 346 321 92,77 5. TEN Lj. 575 520 90,43 6. Elektronika Horjul 319 274 85,89 7. TEL Blejska Dobrava 411 362 88,08 8. Elektrooptika Ljubljana 186 171 91,93 9. Vega Ljubljana 455 398 87,47 10. Instrumenti Otoče 526 482 91,63 11. Mehanizmi Lipnica 291 265 91,06 12. Merilne naprave 205 195 93,12 13. ERO 438 395 90,18 14. Orodjarna 289 277 95,85 15. TSD 423 387 91,49 16. Vzdrževanje 375 340 90,67 17. Prodajna organizacija 314 268 85,35 18. Nabavna organizacija 149 138 92,62 19. RTC 91 81 89,01 20. Delavska restavracija 77 70 90,91 21. DSSS 480 423 88,13 22. MSO Ljubljana 391 340 89,96 23. Računalniki 85 57 67,06 24. IRT Ljubljana 397 345 86,90 SKUPAJ 10.614 9.414 88,69 V_______________________________________________J Mesec Darko — Vzdrževanje Kočnik Anton — TEL BD Delalut Miro — ATC Jeranko Jože (N) — MSO Maček Janez — Otoče Koselj Magda — Mehanizmi — Orodjarna 4. Komisija za tehnične dejavnosti (9 članov + 2 namestnika) Košir Peter — Števci Potočnik Tone — TEA Korenčan Ivan — ERO Žerovnik Ivan — Vzdrževanje N Engelman Bojan — MN Popit Jože — Vega Koželj Jože — ATC Cerk Janez — MSO Lavrenčič Franc — Instrumenti Kunaver Roman — TEN . -IPT N II. Izvršilni organi DS DO Iskre Elektromehanike Kranj (volijo se posredno na DS) 1. Odbor za osebne dohodke (11 članov + 2 namestnika) Malovrh Božo — DSSS N Majcen Vinko — Števci Ferjan Miha — TEA Puterle Antonija — Prodaja N Štefe Anton — Vzdrževanje Velkavrh Lado — TEL BD Ciuha Bojan — Vega Habič Brane — ATC Rozman Edo — stikala Purgar Albin — Orodjarna Torgar Albin — MSO Lampič Vlado — TSD T reven Marjan — TEN 2. Odbor za družbeni standard (11 članov + namestnika) Dolenc Franc — Števci Zaplotnik Ivan — TEA Krgogec Stevo — Nabava Stare Franc — Računalniki Krajnc Andrej — EO Jug Marija (N) — TEL BD Bremec Franc — Vega Vuk Janez — ATC Cunk Anton — Orodjarna Arko Mira — Instrumenti Hkavc Peter (N) — TSD Marolt Silvo — TEN - IPT 3. Odbor za kadrovske zadeve (11 članov + 2 namestnika) Logonder Silvo — DSSS Drolc Marta — Števci Ošlaj Franc — TEA Rakovec Franc — Vzdrževanje Malovrh Karlinca — Elektronika Mulej Miroslav — MN Strajnar Irena — TEN Dolenc Peter — ATC Kuhar Marjan — Stikala Gorjan Zdravko — MSO Paul Srečko — Mehanizmi - IPT 4. Odbor za LO in DS Mihev Aleksander — DSSS Cvar Ivan — DSSS Dornik Gvido — DSSS Hren Stane — RTC Stopar Bojan — Restavracija Ajdanovič Božo-TEN Praprotnik Franc — Instrumenti — Števci -ATC -TEA - IPT 5. Poslovni odbor (11 članov + 2 namestnika) Lampič Božo — Števci Štraus Stane — TEA Krč Venčeslav — Prodaja Prezelj Marko — ERO Žibert Janez — Vzdrževanje Pajnič Andrej — Elektronika Cvar Rado — Računalniki Strašek Kovačič Hedviga — EO Draksler Stane — MN Potočnik Janez — TEL BD Jereb Anton — Vega Štetner Tihomir — ATC Kozjek Lovro — Mehanizmi. ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA Z izdelki in razumevanjem Tovariš Andrej Pardubsky je Iskrin predstavnik v Kairu, vendar njegov delokrog ne zajema samo Egipta, temveč še vrsto dežel Bližnjega vzhoda, Saudove Arabije, Afrike in Azije. Ta delokrog je na videz zelo širok, saj obsega kar tri kontinente, vendar pa je zanj značilno to, da tod leže predvsem dežele v razvoju. V glavnem so to neuvrščene dežele in glede na našo neuvrščeno politiko je ena naših osnovnih nalog tudi ta, da z vsemi silami podpiramo in pomagamo tem deželam tudi v njihovem ekonomskem razvoju V nevezanem razgovoru nam j e A. Pardubsky orisal problematiko, s katero se kot predstavnik Iskre na svojem področju vsak dan spopada. Povedal je, da je značilno za te dežele, da si vse želijo najmodernejšo tehnologijo in zanjo, razumljivo, naj nižjo možno ceno. Pristavil je še, da pravzaprav Iskra za trg dežel v razvoju nima na voljo ustreznih izdelkov, da pa jih bo morala proizvesti, če bo v tem svetu hotela uspeti. Morda pre-nekaterikrat partnerji na tem področju ne znajo povedati kaj natančno želijo, niso pa neumni in če jim ne bomo znali mi posredovati pravilnih predstav o potrebnih artiklih, bodo to storili dmgi. Dodal je še, daje zvesto srce na tem tržišču prenehalo biti. Dežele v razvoju — je dodal sogovornik - so tod sorazmerno bogate, a industrijsko nerazvite, so pa tudi revne in industrijsko nerazvite, so bogate na ljudeh in revne na surovinah in revne na ljudeh in revne na surovinah. Zato si želijo z najmodernejšo tehnologijo čimprej premagati svojo gospodarsko zaostalost. Težav je torej precej, ena je tudi v tem, daje na tem območju kar 42 najrazličnejših režimov, ki vladajo tem deželam; s tem v zvezi pa tudi prav toliko različnih gospodarskih, političnih in drugih oblik vladavine. Dežele s socialistično dmžbeno ureditvijo se torej stikajo z deželami z monarhijo in s tistimi, s skoraj fevdalnim družbenim sistemom. Vendar pa je za vse omenjene dežele, ne glede na njihov družbenopolitični sistem očitno dejstvo, da poskušajo biti odprte vsem in vsakomur, da želijo odpirati vrata vsem tehnologijam in kupovati od vseh, čeprav so še vedno več ali manj vezane na svojo kolonialno preteklost, zato pa tudi marsikdaj odvisne od povezave z nekdanjimi kolonialnimi, predvsem evropskimi deželami. Od teh pa so razumljivo prejemale zastarelo tehnologijo. K tej odvisnosti, iz katere se še niso izkopali, prispeva tudi dejstvo, da se je njihov nacionalni srednji kader šolal v kolonialnih šolah; tako je od njih prejel tudi stare standarde — tudi tehnološke. Ko je spregovoril o tržišču, je A. Pardubsky dodal, da je to tržišče še povsem nerazvito, neobdelano s strani velikih industrij, zato se zanj tudi vsi borijo. Pri tem pa ni nepomemben podatek to, da predstavlja tržišče dežel v razvoju kar tri četrtine svetovnega tržišča. Za nas je pri tem morda zanimivo še to, da te dežele niso zainteresirane samo za tehnične artikle, temveč so pripravljene uvažati tudi prehrambene artikle, kar bi bilo spričo naše proizvodnje in izvoza z uvozom prehrambenih artiklov. Sedanje stanje našega zunanjetrgovinskega izvoza na ta področja pa najbolje označujejo naslednji podatki: Na tem območju imamo le dve predstavništvi in dve proizvodnji. Za uspešnost našega nastopa na teh tržiščih pa je potrebno imeti kadre, ki morajo biti Iskraši, ki poznajo izdelke ter jih znajo posredovati in opraviti vse potrebno, kar je v zvezi s prodajo in izvozom. Andrej Pardubsky. Z ozirom na zgoraj povedano in tudi na to, da nimamo pravih izdelkov za trg držav v razvoju, pa je razložil, da mora delo potekati od ustvarjalca dobrin, to je tozda, preko inženirskega kadra do uspešnih predstavnikov. Pri tem je menil, da je treba TOZD prepričati, da je izvoz nujnost, če se hočejo vključiti s ceno in novitetami na svetovni nivo ter doseči višjo ceno in dvigati vrhunsko kvaliteto. Le na ta način bomo lahko širili mrežo, ki bo pomagala izpolniti milijardo dolarjev Iskrinega izvoza v tem srednjeročnem obdobju. Da bi iz zgoraj povedanega uspešno uresničili politiko, je po mnenju tov. Pardubske-ga nujna čimprejšnja analiza, kateri in kakšni kadri so potrebni za določene trge, pri tem pa je treba upoštevati specialne partnerjeve uvozne kontingente in njegovo tehnično usposobljenost pa tudi posebnosti dežele glede na njihov politični položaj sploh. Iz trenutnega pregleda Iskrinega zunanjega trga spekter Iskrinih artiklov ni zadosten in ga v nedogled ne moremo imeti za perspektivnega. - V tej zvezi je treba misliti na spremembo prvih petih na lestvici. Prodajamo v glavnem izdelke telefonije, TK, števce, izdelke ERO in elektromehanske elemente. Ugotavljamo, da ni dovolj blagovnih fondov, pa tudi prepočasi jih posodabljamo. Ustvariti moramo tehnološko nekaj novega. Artikli se (Dalje na 6. strani) Žarko Kranjc, predsednik DS IEZE. Kaj mislite o delu Strokovnih skupnih služb, ali opravljajo svojo funkcijo, kot smo pričakovali ob ustanovitvi delovnih organizacij? Žal so službe še vedno prešibke, nepopolno zasedene in seveda zaradi tega tudi ne zmorejo vsega, kakor bi bilo treba. Po mojem mnenju so še vedno zaradi premalo ljudi preveč zasedene s sprotno operativno problematiko in zato ni časa za širše raziskave trga, potreb in trendov v svetu. Strokovne službe bo treba še okrepiti, da bodo kos svetovanju v razvojnih programih, dolgoročnemu načrtovanju in predvsem temeljitemu in strokovnemu marketingu. Zlasti je to Kaj misli predsednik DS e odločanju Novi predsednik delavskega sveta v Industriji elementov je Žarko Kranjc iz TOZD Feriti. Ker je sprejel to odgovorno nalogo, nas je zanimalo, kako gleda na položaj v DO, kaj misli o odločanju in smeri samoupravnih tokov v IEZE. V razgovoru nam je povedal mnogo o svojih pogledih na ta vprašanja in gospodarjenje v DO. Odločanje je neodtujljiva pravica vsake TOZD. Delovna organizacija pa dela in gospodari po enotnih načelih. Kako je po vašem mnenju možno doseči enotnost v raznolikosti? Že Zakon o združenem delu je lepo rešil to vprašanje. Tudi v naši delovni organizaciji je to načelno in zadovoljivo rešeno: Baza — samoupravljavci odločajo po temeljnih organizacijah, te odločitve, mnenja in pripombe pa prihajajo v centralne samoupravne organe — tudi na naš Delavski svet prek delegacij. Mi uskladimo in uredimo pripombe in na osnovi njih odločamo za celotno DO. Škoda, da še manjkajo statuti TOZD in DO, ker tako včasih nastane vprašanje, kdo je za kaj kompetenten in odgovoren. No pa to se bo kmalu uredilo. Mislim, da je mnogo bolj kritično, da se ne držimo dogovoijenega. Na primer srednjeročni, ali letni načrt investicij je bil dogovorjen, zapisan in sprejet. Potem pa so se sredi leta nekateri premislili in „udarili po svoje". Včasih se mi zdi, da imamo dogovorjene norme zato, da imamo kaj kršiti, in ne zato, da bi se jih držali. Ta primer sem navedel zato, ker so prav investicije za nas življenjskega pomena, da lahko sledimo tehničnemu napredku v svetu. Kaj mislite o novih pogojih združevanja v delovno organizacijo in o svobodni delitvi dela med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb? Mislim da je bistveno, da TOZD nimajo po 1000 ljudi, ker tam gotovo ne pride do izraza mnenje posameznika. Za združevanje v DO in SOZD je to odločilnega pomena, ker samo tako res vemo, da naši sodelavci tako hočejo, da so tako odločili in, da tako mislijo. Ta demokratični krog pa lahko naprej poveri nekatere funkcije in opravila večjim oblikam združevanja: delovni organizaciji in Iskri. Poleg tega pa je važno, da se te odločitve nato ne „precedijo“ na raznih kolegijih in forumih, ampak da se javno ve — delavci to hočemo in smo tako odločili. Posamezni tehnični vodje in vodilni politični delavci še vedno mislijo, da lahko odločajo samo oni. Seveda pa so ob združevanju nujni dogovori in kompromisi v rešitvah, oz. odločitvah. Pri vsaki združitvi nekdo pridobi, drugi pa izgubi na pomenu. Pri nas je bil ta-primer Iskra — Zmaj. Brez prilagajanja te DO seveda ni šlo, ker se je bilo treba prilagoditi sprejetim konceptom. Ni pa nobenega dvoma, da je v združevanju mnogo racionalizacije in pocenitev funkcij. Mar ni smešno, če se pri tujem dobavitelju pogaja hkrati cela vrsta Isker za dobavo enakega materiala? važno za izvozne posle, ker je izvoz za nas življenjska nuja, kajti za domači trg proizvajamo preveč in zato nujno moramo uspeti na svetovnih tržiščih. Tu so morda naše TOZD večkrat kratkovidne, ker so preveč usmerjene izključno na domači trg, kjer slučajno vlada visoka konjunktura. Vsi pa vemo, da naše hiperprodukcije ne bomo vedno prodali doma in, da moramo imeti svoje mesto pripravljeno na svetovnem trgu. Taka trenutna drobna korist se lahko maščuje, kot se nam je že zgodilo. Kaj mislite,kako se hov vaši delovni organizaciji odrazilo pokongresno obdobje, ki bo gotovo prineslo svežih idej v naš samoupravni delegatski sistem? Bistvo pokongresnega dela bo v tem, da bo Zakon o združenem delu v resnici zaživel. Seveda bo tudi sicer marsikaj novega, vendar bo težišče v izvajanju Zakona. Mislim, da bodo nove relacije med neposrednim proizvajalcem in gospodarjenjem še bolj zaživele. To ne sme biti več le na papirju, ampak moramo nove odnose oživeti, ker Zakon posega v bistvo zdmženega dela in človeka, ki je v njem zaposlen. Morali se bomo otresti tehničnega drobnjakarstva ob praktičnem izvajanju. Manj bomo smeli „fecljati“ in treba bo s širokimi zamahi oživeti dohodkovne odnose, dejansko združevanje sredstev za večja vlaganja. Pred očmi moramo imeti tudi to, da samoupravni akti, ki smo jih sprejeli niso zabetonirana toga pravila, ki bi pomenila dogmo, ampak so samoupravni odnosi živ organizem, ki živi, raste, zori in se izpopolnjuje. To pa se bo odrazilo tudi na sprejetih sporazumih. py Vgraditi čimveč znanja Pred kratkim je magistra Meta LIMPEL končala magistrsko delo: Priprava in karakterizacija mangan-cink ferita. Delo je znanstven in praktičen uspeh v proizvodnji feritnih jeder. Prav je, da povemo, da je mgr. lim-plova končala tretjo stopnjo ob rednem delu, na lastno pobudo in hkrati skrbela za družino, česar žena in mati ne more postaviti na stran. V zadnjih letih so se raziskave feritnih materialov zelo razmahnile, ker seje razširilo poznavanje feritnih jeder in njihova uporaba. Feritna jedra v veliki meri uporabljajo v zabavni in profesionalni elektroniki, vgrajena so v večino aparatov in naprav. TOZD Feriti je izdelavo feritnih jeder za potrebe zabavne elektronike v glavnem osvojila in jih redno proizvaja za domače in tuje uporabnike. Pred nekaj leti je TOZD usmerila razvojna prizadevanja predvsem v osvojitev feritnih materialov in sestavnih delov, primerih za izdelavo jeder namenjenih uporabi, v profesionalni, prenosni tehniki. Profesionalna prenosna tehnika potrebuje predvsem lončasta jedra, zato usmerja razvoj primernih materialov za njihovo izdelavo. Pred raziskovalce in razvijalce magnetnih materialov postavlja zahteve po vedno večji zmogljivosti feritnih jeder pri zmanjšani velikosti, čemur strokovno pravimo miniaturizacija. Najpomembnejše magnetne lastnosti, ki omogočajo miniaturizacijo Magistra Meta Limpel. ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA Z izdelki in razumevanjem (Nadaljevanje s 5. strani) morajo spreminjati na željo kupca. Zanesljiva temeljna odlika dobrega proizvajalca in uspešnega prodajalca je prilagajanje tržišču, in to nenehno. Za dežele v razvoju pa velja kot perspektivna oblika sodelovanja, in s tem izvoza, predvsem kompleksen projekt in zaključen posel, ki zdmžuje delo in napore TOZD znotraj naše, Iskrine, organizacije. Tu pa je možno vključevati še ostale jugoslovanske skupine proizvajalcev in nuditi deželam, s katerimi sodelujemo, kompleksne rešitve. Za nas velja, da ne izkoriščamo dovolj denarnih fondov, ki so pravzaprav v LB naloženi v te namene. Za konec pa je tov. Pardubsky poudaril, da še vse premalo gojimo svojo podobo, svoj lik, to je svoje ISKRA Številka 16-15. april 1978 dobro ime, saj je Iskra v svetu vse premalo znana in bi zato v teh deželah morali povedati, kaj Iskra je in kaj zmore. Če želimo doseči velik eksport pomeni, da se bo morala blagovna bilanca prometa z deželo, kamor izvažamo, spremeniti. To pa od nas tega tudi iskanje posebnih možnosti. Iskra predstavlja široke okvire, ki omogočajo obliko sodelovanja tudi z mešanimi, meddržavnimi družbami. Prav na mešane družbe je zato še posebej opozoril. V zvezi z njimi je dodal, da bi bilo potrebno angažirati partijo z večjo odgovornostjo in lokalno politično udeležbo. Poudaril je, da bi povsod, kjer je mogoče, morali predstavljati tržno vrednost našega blaga. Blago pa svojo pravo vrednost potrdi, ko je prodano. Krog je s tem sklenjen in vzajemna zveza obetavna za naprej. Te perspektive pa so posebej za dežele v razvoju silno važne. M. Ovsenik feritnih jeder so: visoka začetna per-meabilnost, majhne magnetne izgube in velika časovna ter temperaturna stabilnost magnetnih lastnosti. Zahtevnost miniaturizacije nam lahko ilustrirajo podatki, v kolikšni meri moramo zmanjšati magnetne izgube in povečati temperaturo in časovno stabilnost feritnega materiala, da omogočimo enako delovanje zmanjšanega jedra. Pri zmanjšanju velikosti feritnega lončastega jedra za polovico, se morajo zmanjšati tudi magnetne izgube za polovico, stabilnost magnetnih lastnosti pa se mora povečati za 20 %. Zmanjšanje prvotne velikosti jedra na eno četrtino pa zahteva zmanjšanje magnetnih izgub in povečanje stabilnosti magnetnih lastnosti za 75 %. V izdelavo takih jeder je nedvomno treba vložiti« več dela in posebno več znanja. Da bi bili kos tem zahtevnim nalogam, so poživili razvojno raziskovalno dejavnost. Za zagotovitev uspešnega razvojno raziskovalnega dela na področju feritnih materialov so k sodelovanju pritegnili sodelavce Inštituta Jožef Stefan. Tako pod mentorstvom prof. dr. Draga Kolarja deluje raziskovalna ekipa, sestavljena iz strokovnjakov tovarne in tega inštituta. S tem so se zelo povečale raziskovalne možnosti in zmogljivosti, ker , lahko raziskovalci uporabljajo raziskovano opremo inštituta in tovarne. Raziskovalno delo na področju elektronske keramike, med katero sodijo tudi feritni materiali, je namreč zelo zahtevno. Potrebno je neprestano izpopolnjevanje in dodatni študij. Tako je v okviru raziskovalnega dela na področju profesionalne kvalitete mangan-cink ferita opravila magistrsko delo magistra Meta Limpel. Namen njenega dela je bil pripraviti mangan-cink ferit, primeren za izdelavo induktoijev v profesionalni prenosni tehniki. Naloga obsega študij vpliva kemijske sestave in parametrov priprave jeder, posebno žganja na elektromagnetne in keramične lastnosti mangan-cinkovih feritnih jeder. Magistro smo vprašali: „Zakaj ste se ob rednem delu in družini lotili študija in raziskav na tem področju? “ Odgovorila nam je, da je pri raziskovalnem delu čutila potrebo po poglobljenem strokovnem znanju s področja elektronske keramike. To področje je namreč zelo specifično, za kar samo osnovno izobraževanje ne daje dovolj potrebnega znanja. Končni namen TOZD pa je prenos raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo in osvojitev prozvodnje zahtevnih, oz. kvalitetnejših elektronskih sestavnih delov, v katere je vloženo čim več dela in znanja. F. Kotar INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKOvPOTROŠNJO TOZD MONTAŽA ELEKTROMOTORJEV, IDRIJA Iz težav s skupnimi močmi tromotoijev in občinske konference sindikata. Razpravljali točki dnevnega reda — o slabem poslovanju Iskrine temeljne organizacije v Idriji. Razprava je bila plodna, živahna, vsi prisotni so povedali svoja mnenja brez dlake na jeziku. V pogovoru sta bili enakopravno vključeni obe strani — občinska in tovarniška, atmosfera pa je bila še mnogo bolj pristna prav zaradi številne udeležbe neposrednih proizvajalcev. takoj v začetku debate so se prisotni dotaknili ključne vloge delovanja delegatskega sistema, ki po že izdelanih mnenjih sodeč ni deloval tako, kot bi moral. Celo nasprotno — delegati so se pritožili, da za svoje delo niso imeli zadostnih informacij, da je celo skupščina ZP Iskra — kot najvišji samoupravni organ — največkrat potekala brez prisotnosti delegatov iz Idrije. Enotno mnenje je prevladovalo tudi v zvezi z delovanjem v okviru temeljne in delovne organizacije. Informacij je bilo premalo, vzrok pa ni bil zgolj v namernem zadrževanju, temveč predvsem v očitni nezainteresiranosti vodilnih na eni, pa tudi delegatov na drugi strani. Dejstvo je, da dokumentacija, potrebna za uspešno delovanje delegatov znotraj delegatskega sistema vse prepogosto obleži v predalu delovne mize enega od vodilnih, res pa je po drugi strani tudi, da delegat, ki sistemsko opravlja svojo pravico in dolžnost, samoupravljanja ne more pričeti in končati z ravnodušnim čakanjem na „obrok delegatskih papirjev". Prisotni vodilni, ki so morda nevede — če je ta izraz za neopravljanje delovnih dolžnosti sploh na mestu — „hodili v zelje" delegatom, so na sestanku izrazili prepričanje, da bi vsak delegat lahko prišel do svojih informacij, če bi se do njih potrudil. . . Kaplja v polno čašo pa je bilo mnenje delavke, ki je kategorično ocenila stanje informiranosti v tovarni kot skrajno nezadovoljivo — poudarila je, in nekaj glav ji je molče prikimalo, da je v tovarni dolga vrsta delavcev, ki niti ne vedo, kaj predstavlja sindikat, kakšne pravice in dolžnosti ima delavski svet, kakšne novosti in vsebino prinaša Zakon o zdmženem delu. Mlad kolektiv, kakršen je idrijski zaposluje precejšen odstotek delavk in delavcev z nižjo izobrazbo. Njim so zapletene formulacija tuje, nerazumljive, je med drugim poudarila, in nikogar ni bilo, ki bi jih pojasnil. Odgovor vodilnih se s takšno definicijo ni strinjal — informacij je dovolj na oglasni deski, vsak bi se do njih lahko potrudil. Sprejeli pa so kritiko, da so družbenopolitični delavci premalo usposobljeni za opravljanje svojih nalog — prav tu bo treba pričeti z resnim delom. SANACIJSKI PROGRAM Direktor idrijske temeljne organizacije je v nadaljevanju prisotne seznanil z bistvenimi značilnostmi in namenom sanacijskega programa. Akcijski program sanacije temelji na dveh osnovnih nalogah — v začetku je treba pokriti nastalo izgubo, druga polovica akcijskega programa pa zajema izdelavo mikroorganizacijske sheme temeljne organizacije, dokončanje investicij A in B proizvodnega programa, vsebuje pa tudi ureditev dohodkovnih odnosov s TOZD Tovarna elektromotorjev iz Železnikov na podlagi samoupravnega sporazuma. Istočasno pa bo za uspešno realizacijo začrtanih ciljev treba izboljšati slabo kadrovsko strukturo tovarne in nadaljevati vlaganje v proizvodnjo kompresorjev, ki jih izdelujejo v kooperaciji z Gorenjem. Bistveni vzroki izgube zajemajo celo vrsto posledic, ki izvirajo iz navedenih ukrepov sanacijskega programa. Na začetku je nedvomno prenizka proizvodnja, ki so ji botrovale neredno dobavljene količine polizdelkov iz Železnikov, dotrajana tehnologija, posledica teh dveh dejstev pa je seveda slabo doseganje normativov — velikost serij se je krčila iz dneva v dan do take mere, da doseganje norme sploh ni bilo več mogoče. Svoj delež h končnemu poslovnemu uspehu so dodale tudi izgube iz minulih let, ki so jih zakrivale slabo izdelane inventure, med vzroki pa je na visokem mestu seveda tudi prekomeren izmet, neprimerne in ne zadosti pretehtane cene, številni izostanki z dela — upravičeni pa tudi dmgačni. Po izračunih je bilo izmeta za polovico več, kot bi ga smelo biti. Akcijski program zato predvideva v letošnjem letu za 2 % zmanjšan izmet, v prihodnjem pa še za nadaljnja 2 %. Nagrajevanje bo moralo v bodoče temeljiti tudi na stimulaciji kontrole izmeta, poostriti pa bo treba doslednost pri prenašanju izmeta v grmadnike. Nekaj nad 500 tisočakov so jih stale reklamacije inozemskih kooperantov " predvsem firme BRAUN in DAN' FOSS. Zdaj so se odločili, da slabih materialov raje ne bodo dobavljali-kot da bi za vsako ceno skušali „lovi-ti“ domenjene roke. Eden od že prej domenjenih vzrokov za izgubo so bile tudi neprimerni cene, ki so botrovale izgubi v višini nekaj nad 5 milijonov dinarjev. To težavo pripisujejo neurejeni planski službi, ki je pričela delovati šele v za-četku letošnjega aprila — nekoliko ne' logično pa je seveda dejstvo, da so vodilni tako slepo zaupali stvarem-nad katerimi sploh niso imeli pr®' gleda. (Nadaljevanje na 7. strarm Marljivi in priljubljeni sodelavki Ivdnki Zupančič iz TOZD Upori v Sent' jemeju so sodelavke in sodelavci ob nedavnem odhodu v pokoj zažele vse dobro in obilo zdravja, za spomin pa j e nastal še zgornji posnetek. X---------------------------------------------------------------------------- Od Ljubna do Solčave jim prav prišel kak „dedec“, da bi kaj „pošraufal“, zamenjal varovalke in opravil to in ono „moško“ delo. Pa se dekleta tudi sama znajdejo. Ni jim več tuj izvijač, ne ključ, čeprav so pred Med dekleti in ženami na Ljubnem. Gornja Savinjska dolina je znana po svoji lepoti. Potisnjena med prve obronke Savinjskih Alp se zvija kot kača proti Logarski dolini. V teh tesneh so bili ljudje vedno znani, po delavnosti in iznajdljivosti. Trdo življenje jih je sililo k temu. V tem koncu sta podovni enoti TOZD Feriti iz Ljubljane. V Ljubnem se Iskrina zvezda sveti na stavbah, v katerih je bilo prej domače gradbeno podjetje. Delovni prostori kar blestijo od snage in reda. Ker je stavba nizka, deluje zelo domače. Kar 52 parov rok je hitelo z montažnim delom. Norme zahtevajo svoje in le tu in tam je katera od delavk dvignila glavo. Mojster Branko Medič, ki vodi poslovno enoto, je pravkar menjaval orodje. Povedal je, da delajo izključno montažno delo za TOZD Feriti. Zaposlenih je 52, ko pa bo gotova adaptacija hiše na istem dvorišču, bodo proizvodnjo razširili in povečah število delavk. Delo teče po ustaljenih kolesnicah. Majhni kolektiv se je tudi samoupravno razživel. Morda je prav ta majhnost velik prispevek k temu, da vsaka delavka pove, kaj misli. Razpravljali so v zadnjem času precej o samoupravnih sporazumih o osebnih dohodkih, o združevanju v DO in SOZD Iskra. Dali so nekaj stvarnih in utemeljenih pripomb. Sicer pa je to »uigran tim“. Mojster Medič je pohvalil vzdušje vzajemnega razumevanja in predvsem delavnosti. Kar težko sem se poslovil od prijaznih žena in deklet in se odpravil v Solčavo. Fičko je praskal v vse ožji kanjon Savinje. V Šivanki — ozkem grlu soteske gre cesta pod mogočnim skalovjem, da bi se človek skoraj ustrašil zlesti pod njim. Pa je le šlo. ni šoli. Lepo urejeno pritličje je brne- ™ I lo v delovnem ritmu. Vprašal sem po V Solčavi je postal šolski razred proizvodna dvorana. vodji. „Ga ni,“ so rekla dekleta. Na- ———--------------------------------------------------- posled se me je usmilila mlada žena, Ivanka Nadvežnikova, in mi razložila, da imajo le preddelavko, ki pa je na porodniškem dopustu. Nadomešča pa jo Ivanka. Šele dobrih šest mesecev dela ta montažni oddelek. Vse so se v tem času priučile, z Ivanko vred. Le-ta seje pošalila, da imajo naj popolnejšo žensko emancipacijo daleč naokoli. Celo nasprotno. Včasih bi dobrega pol leta večinoma delale še pri gozdni upravi. Zdaj je tu 22 zaposlenih, Ivanka pa je povedala, da jih bodo verjetno kmalu zaposlili še nekaj, TOZD Feriti ima namreč mnogo dela in rabijo pridnih rok. Prostor pa se bo tudi dobil. F. Kotar Iskra poje 78 V četrtek, 20. aprila, bo v Iskri na Laborah 00 ZSMS tovarne TEA pripravila letošnji festival pevcev amaterjev »Iskra poje ’78“. Na njem bo nastopilo 13 pevcev amaterjev, ki se bodo za najboljši glas Iskre potegovali Prebrali smo za vas Založba Partizanska knjiga je pred kratkim izdala že dmgi „paket“ štirih knjig iz svoje redne zbirke Znameniti Slovenci. Najnovejše štiri knjige so posvečene naši veliki četverici moderne, Cankarju, Župančiču, Murnu in Ketteju. Študijo o Otonu Župančiču, čigar stoletnico rojstva praznujemo letos, je napisal Josip Vidmar, ki zagotovo sodi med naše najboljše poznavalce tako dela kot življenja našega pesnika, saj je že 1935. leta napisal o njem kritično jrortretno študijo in je sploh s številnimi svojimi kritikami in zapiski Zupančičevih del od 1924. leta pa do danes z najrazličnejših aspektov obravnaval našega poeta. ' In tako je iz njegovega spoznanja, preučevanja, vrednotenja in razmišljanja prav za to zbirko napisal novo študijo o Otonu Župančiču, ki bi jo lahko označili kot notranjo, pesniško biografijo tega velikana naše modeme. In to je tudi razumljivo, saj je bil Župančičev življenjepis navidezno dokaj nedramatičen in običajno človeški, v nasprotju z njegovim notranjim, pesniškim življenjepisom, ki je bil poln vzponov in padcev, spoznanj, razočaranj in himničnih razpoloženj, skratka izredno bogato in dramatično pesnikovo notranje življenje, ki je našlo svoj naravni in edini izraz v njegovi poeziji sami. Odtod tudi razdelitev knjige na štiri poglavja. Prvo, pod naslovom Čaša opojnosti, takšen je bil tudi naslov prve Župančičeve pesniške zbirke, nam pripoveduje o mladem poetu in njegovem odnosu do življenja in sveta, ki se v drugem poglavju pod naslovom Sredi vsega razraste v nadaljnjo Župančičevo pesniško in človeško rast. Pomemba komponenta Zupančičevega odnosa do življenja in sveta je bila vsekakor tudi domovina, in tej problematiki posveča Vidmar tretje poglavje svoje študije, medtem ko se v četrtem poglavju pod naslovom Stvarstvo loteva morda najzapletenejšega, najtanjšega in najbolj delikatnega dela in bistva pesnikovega, to je njegove ustvarjalnosti, navdiha in pisanja sploh. Sledi zaključno kratko poglavje pod naslovom Povzetek, potem pa shematični pregled dogodkov od Župančičevega rojstva do njegove smrti s hkratnim Prikazom pomembnejših dogodkov doma in po svetu. Študijo zaključuje bibliografija Župančičevih knjig v slovenščini. V Povzetku pa je Vidmar zapisal: »Pregledali smo Župančičevo Pesniško delo. Pregledali smo ga samo v velikih potezah. S tem smo se pa morda v poglavitnem le seznanili s pesnikom in njegovim notranjim življenjepisom. V podrobnosti njegove usode seveda nismo nameravali prodreti, kajti spričo dejstva, da obsega njegovo delo več kot tisoč perniških enot, obsežnejših in kratkih, se je treba zavedati, da mnogih Pesmi, verjetno jih je na stotine, nismo mogli niti omeniti. A tudi te sebujejo stvari, ki sodijo v njegovo snovanje in ki tudi sestavljajo drobce jegovega življenjepisa. Nam mora zadostovati vpogled v njegova naj-ažnejša ali osrednja dela, ki so pričevanja o tistem življenju, v katerem se ^bna narava in usoda te osebnosti razodevata najbolje in najdoločnejeV lako Josip Vidmar o svoji študiji, mi pa lahko dodamo samo, daje asemu avtorju prav s to metodo in takšnim razborom uspelo jasno, rrtieno in poglobljeno podati in razložiti notranji življenjepis Otona Upančiča in tako tehtno in dognano prispevati k stoletnici njegovega r°jstva, ki jo pravkar praznujemo. D.Ž. bodisi s strani žirije občinstva, ali posebne strokovne žirije. Letošnja prireditev je pripravljena tudi v okviru novinarskih dnevov, ki prav te dni potekajo v Kranju. Letos je že tretje leto, od kar so se mladi tovarne TEA odločili za organizacijo festivala pevcev amaterjev Iskre. Zanimanje zanj pa se ne zmanjšuje, temveč povečuje, kar priča, da delovni ljudje potrebujejo te vrste prireditev. To so mladi tudi upoštevali pri Letošnjo prireditev bo vodila že t-kušena napovedovalka Bernarda Oman iz Kranja. organizaciji letošnje prireditve in v goste povabili že znane pevce jugoslovanske zabavne glasbe. Tako bomo v četrtek, po uradnem delu festivala, priče zanimivega koncerta, ki ga bo imel gost iz Istre Mirko Cetinski. Kaj več o njem ni treba zapisati, saj nam je vsem prav dobro znan. S svojim temperamentnim programom bo gotovo navdušil tudi naše delovne ljudi. Vrnimo se k uradnemu delu festivala. Na njem bodo nastopili pevci, ki so pravzaprav že veterani tega festivala, saj so mu ostali zvesti od prvega festivala — to so Nevenka Sfiligoj, Stane Marn in Bernarda Bencek. Vsi trije s svojim značilnim interpretiranjem tudi dajejo svoj pečat festivalu. Kot vsako leto pa bo nastopilo tudi nekaj novih imen in sicer kar pet. Že to dovolj zgovorno govori, da tudi med pevci zanimanje za festival raste. Vse pevce bo spremljal vokalno instm-mentalni ansambel Color iz Kranja. Pa še to; letošnjo prireditev bo vodila že mtinirana napovedovalka, sicer dijakinja Ekonomske šole iz Kranja, Bernarda Oman. Miro Erzin Počitniško naselje na Dugem otoku Dugi otok, kamp Mir je brez dvoma najbolj popularen in obiskan počitniški objekt ISKRE. Od svojega nastanka leta 1963 pa do danes je zemljišče precej spremenilo svojo podobo, marsikaj je bilo storjenega, da bi se izboljšali pogoji letovanja in delavcu omogočil udoben oddih. V drugi polovici januarja letos smo pričeli ž izgradnjo nove, sodobne kuhinje z zmogljivostjo 350 do 400 obrokov. Kuhinja je bila najbolj nujen objekt, ki ga je bilo treba adaptirati, saj so nas dejanske potrebe in ne nazadnje tudi inšpekcijski pregledi vzpodbudili, da smo pričeli z deli. Po našem planu bo nared in sposobna za obratovanje do 10. junija, se pravi do začetka sezone. Novi kuhinjski stroji, plinski bojler-ji, trofazna električna napeljava so najpomembnejše pridobitve, ki bodo občutno pripomogle k izboljšavi pogojev za kvalitetno in hitrejšo pripravo hrane ter povečanju zmogljivosti. Kuhinja bo tako postala modema, tehnično bo odlično opremljena in bo užitek delati v njej. Za sanitarijami, plinsko in agregat-sko postajo je to zopet važen korak naprej v planu izgradnje naselja. Čaka pa nas še dosti dela. Žaprta jedilnica, pokrita terasa, nov rezervoar za vodo, nova skladišča in bife ter ureditev plaže in manjših športnih objektov za rekreacijo, so naloge, kijih moramo še opraviti, da bo kamp Mir vzoren in še bolj obiskan počitniški objekt delavcev ISKRE. jb INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Iz težav s skupnimi močmi bo izdelati politični program, ki se bo brez ovinkarjenja dotaknil vseh pro- Splošna ugotovitev je bila tudi v Ulemov, zvezi s sedanjim sistemom nagrajeva- Glavni direktor DO Industrija širo-nja - izvira iz prenizke stimulacije za kopotrošnih izdelkov Simon Primožič uspešno delo, premalo poudarjena je je ob zaključku diskusije omenil, daje soodvisnost višine osebnega dohodka v začetku letošnjega leta proizvodnja od kvahtete in kvantitete dela. Element stimulacije — osebna ocena — je bila regulativni pripomoček samo za režijske delavce, sedaj ga bodo uvedli tudi v proizvodnjo. Za vse veljavno dejstvo pa je, daje splošna raven osebnih dohodkov mnogo prenizka, zato so zlasti nekvalificirani delavci že na robu za eksistenco minimalnih osebnih dohodkov. šepala v vseh temeljnih organizacijah z izjemo vrhniške. Enotno spoznanje vzrokov pa se konča pri istem krivcu — za proizvodni neuspeh navadno niso krivi delavci ali nagrajevanje, temveč po pravilu slaba organizacija proizvodnje. Poudaril je, da temeljna organizacija iz Idrije ni sama sebi namen, saj je V Idriji delajo po večini ženske, ki se enakopravno vključujejo v vse razprave. Predlog vodilnih, da bi v bodoče po potrebi delali tudi ob sobotah, so delavci sprejeli — odločno pa so pripomnili, da pod sedanjimi pogoji ne. Neurejena organizacija dela, ki je prinašala dnevne zastoje v proizvodnji, se ne sme več ponavljati — kakšen smisel bi imelo sobotno delo, če bi med tednom stali? Pristavili so tudi, da bi moral novi način delitve sredstev za osebne dohodke obvezno vsebovati možnost osebne kontrole nad višino opravljenega dela v povezavi z učinkom in neposrednim zaslužkom — omogočiti bi moral torej jasen pregled nad opravljenim in - seveda - nagrajenim delom. Delavci so dali predlog, ki je bil enoglasno sprejet, da se preide na kontrolo po posameznih trakovih. Pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke, pa bo moral seveda v prvi vrsti poudariti osebno odgovornost. V razpravo se je vključil tudi sekretar občinske konference sindikata Marjan Benčič, ki je pripomnil, da bi morala razprava v večji meri razložiti vsebino sanacije, razložiti posledice in učinke, podčrtati osebni interes. Pavšalna ocena' ne more zajemati pojasnila vseh dejavnosti, prav tako pa se ne sme ločevati proizvodni in politični program. »Odrejanje11 nalog političnim organom ne pelje nikamor — naloge morajo vse družbenopolitične sile videti same, njihova naloga pa je med drugim tudi zadostiti potrebi samoupravljalcem, da se vsebina sanacijskega programa približa slehernemu zaposlenemu. Vsa ta spoznananja je strnil v opozorilo dmžbenopolitičnim dejavnikom kakšna je njihova osnovna naloga v bodoče; strinjal seje, daje v zvezi z višino osebnih dohodkov nesprejemljiva težnja, da bi ostali na višini iz leta 1977. Celotni stimulacijski sistem mora temeljiti na izkušnjah dosedanjega dela, odpraviti mora napake, ki so pripeljale do enega od vzrokov za slabo poslovanje. Potrebno velik del Iskrine dejavnosti odvisen od izdelkov, ki prihajajo iz njenih proizvodnih prostorov. S slabim delom je Idrija povzročila precejšnjo škodo ne le sama sebi, temveč celotnemu jugoslovanskemu trgu. Osnovna izkušnja, iz katere bo moralo izhajati vsako dejanje pa vsebuje geslo - narediti več in bolje! Nujno bo seveda potrebno dvigniti osebne dohodke na raven idrijske regije - do tega pa zopet pelje samo ena pot — organizirati proizvodnjo, da bo tekla brez zastojev. V ilustracijo navajamo samo še mnenje predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Marjana Groffa: »Iskra postaja druga največja tovarna v idrijski občini, zato je čim-prej treba opraviti s starim načinom dela. Nove investicije, ki bodo morale tovarno spraviti na trdne temelje, obravnavamo s širšega vidika - gre za občinski pomen. Prav zato mora vsaka oblika komuniciranja prerasti na raven sodelovanja, v kolektiv pa vključiti zdravo tekmovanje. Obvezno bo treba pričeti s 3-mesečno kontrolo poslovnih rezultatov, večjo pozornost bo treba posvetiti notranjim odnosom!11 Stane Fleischman ISKRA Številka 16-15. april 1978 ISKRA - INVEST SERVIS DEJAVNOST ZA REKREACIJO IN LETOVANJE Ljubljana, Ilirska 27 Vsem delavcem SOZD Iskra posredujemo za sezono 1978 možnosti letovanja v zunanjih zmogljivostih. Prosimo, da pohitite s prijavami, ker je letos povpraševanje za letno sezono mnogo večje, kot prejšnje leto. Prijave sprejema USE — dejavnost za rekreacijo in letovanje. Ilirska 27, tel.: 325-587, 325-589 (Žiro račun: 50100-601-12066). LETOVANJE 1978 Kraj / hotel 7-dnevni aranžma 3/6—1/7 2/9-23/9 1/7-2/9 10-dnevni aranžma 10/6-30/6 29/8-18/9 30/6-29/8 UMAG hotel ISTRA hotel KRISTAL privatne sobe, prehrana v hotelu 1.250.00 1.240.00 1.050.00 1.890.00 1.825.00 1.270.00 1.790.00 1.770.00 1.500.00 2.700.00 2.610.00 1.815,00 ROVINJ vile RUBIN - tip A 1.210,00 1.660,00 1.735,00 2.370,00 CRIKVENICA hotel ..THERAPHIA" TWC etažno 1.060,00 hotel „MIRAMARE" 1.060,00 1.200,00 1.510,00 1.510,00 1.510,00 1.720.00 2.160.00 NOVI VINODOLSKI hotel ..HORIZONT" hotel ZAGORI 1.200,00 1.240,00 1.410.00 1.550.00 1.720.00 1.770.00 2.020,00 2.21 5,00 MALINSKA / KRK hotel MALIN in bungalovi hotela 1.090,00 1.490,00 1.540,00 2.110,00 NJIVICE / KRK hotel BELI KAMIK 1.100,00 1.460,00 1.570,00 2.085,00 NOVAČJA / PAG privatne sobe 1. kat. prehrana v hotelu 1.120,00 1.240,00 1.600,00 1.770,00 LOVIŠTE/ PELJEŠAC penzion „BILČIČ" — sobe A kat. — sobe B kat. 1.100,00 995,00 1.380.00 1.240.00 1.590.00 1.415.00 1.980.00 1.770.00 Kraj / hotel 7- in 14- dnevni aranžma 3/6-1/7 9/9-23/9 26/8-9/9 1/7-26/8 TUČEPI hotel ALGA 7 dni 14 dni 1.592.00 3.164.00 1.753.00 3.476.00 1.915.00 3.790.00 DUBROVNIK BABIN KUK 7 dni 14 dni 1.836.00 3.652.00 2.056.00 4.082.00 2.204.00 4.368.00 Kraj / hotel 10-dnevni aranžma 21/6-1/7 1/7—11/7 9/9-19/9 10/8-30/8 11/7-10/8 30/8-9/9 OTOK RAB hotel Beograd hotel Slavija hotel Kontinental privatne sobe Banjole Suha Punta San Marino 1.370.00 1.270,00 1.270.00 1.270.00 1.570.00 1.770.00 1.750,00 1.750,00 1.750,00 1.750.00 2.070.00 2.470.00 1.800,00 1.800,00 1.800,00 1.800,00 2.120,00 2.520,00 1.440.00 1.290,00 1.290.00 1.290.00 1.670.00 1.770.00 SELCE hotel Slaven 1.970,00 2.570,00 2.620,00 2.090,00 TROGIR hotel Medena 1.860,00 2.360,00 2.410,00 1.960,00 OTOK BRAČ - BOL privatne sobe 1.550,00 1.650,00 1.700,00 1.570,00 Kraj / hotel 8-dnevni aranžma RABAC hotel GIRANDELLA — A kat- 1.600,00 hotel ST. ANDREA - B kat. 1.520,00 Hotelsko naselje SOLARIS — pri Šibeniku hotel AN D RIJ A - B kat. 1.600,00 Veleslalom štipendistov V soboto, 1. aprila, je KKŠI organizirala tekmovanje Iskrinih štipendistov v veleslalomu na Krvavcu. Ob lepem, sončnem vremenu je v moški konkurenci štartalo 40 udeležencev in jih 30 srečno prismučalo na cilj. Na naše povabilo se je tekmovanja udeležil tudi generalni direktor_Jože Hujs. V ženski konkurenci je bilo prijavljenih 15 štipendistk, vendar so na start prišle samo tri in si s pogumno vožnjo med „koli" ■ priborile medalje. 5SS5&. Od leve na desno: I. Porenta, S. Božič in O. Hribar. Tekmovanje je bilo odlično speljano, zahvaliti pa se moramo tudi Viliju Tekavcu, ker nam je posodil Iskrine zastavice ter štartne številke. Po povratku v dolino je bila v gostilni Grad v Cerkljah slavnostna razdelitev medalj, ki so bili ročno delo štipendistov in okrašene s pesmicami, polnimi humorja. Od leve na desno: J. Jakelj, M. Gaser in S. Krč, kot ,,nadomestek”za B. Gorjanca. Hkrati je bila tudi manjša zabava ob zaključku naše letošnje smučarije na organiziranih smučiščih. VRSTNI RED: štipendistke: I. Slavica Božič, 2. Ina Po- ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta FRANCETA VIDMARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD TEA za izraze sožalja, darovani venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti hčerka Tončka Jagodic z dražino ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame ANE VONČA se iskreno zahvaljujem OOS, vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Antene za podaijena venca, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti hčerka Marija Petavs ZAHVALA Ob nenadni izgubi najine drage mame PAVLEPERNUŠ se iskreno zahvaljujeva sodelavcem iz produkcije SPD in oddelkov stiskalnic ERO in Števci za izraze sožalja, darovane vence, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti Francka Hlebčar in Marija Rozman Z- V ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra—Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avto-elektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljub Ijana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA— DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. renta, 3. Dušanka Hribar; štipendisti: 1. M. Gaser, 2. J. Jakelj, 3. B. Gorjanc, 4. S. Govekar, 5.-6. M. Vrhovec, M. Mlinšek, 7. Odar, 8. B. Kržišnik, 10. R. Pavlin, II. B. Žagar, 12. A. Kokalj, 13. B. Cvelbar, 14. D. Pogačnik, 15. Ž. Jaklin, 16—17. J. Kuhar, E Žagar, 18. B. Verčič, 19. S. Žoltar, 20. B. Ivančič, 21. J. Hujs, 22. B. Žagar, 23. M. Mužan, 24. J. Rusec, 25. J. Zupan, 26. P. Zatler, 27. Z. Matič, 28. I. Metelko, 29. S. Božič 30. Zagmajster. MLINO Turni smuk za Cmirom Planinsko društvo Iskra bo organiziralo 4. tradicionalni Juletov smuk za Cmirov v soboto, 22., in nedeljo, 23. aprila 1978. Odhod bo v soboto, 22. 4., ob 6. uri zjutraj izpred Filharmonije v Ljubljani z osebnimi avtomobili do Vrat (Turkove Planine) in nato peš mimo Staničeve koče do Kredarice, kjer bomo prenočili. V nedeljo pa se bomo spustili s smučmi v dolino Vrat. Izlet je primeren tudi za člane, ki ne smučajo, so pa kondicijsko dobro pripravljeni. Hoje bo približno 6—7 ur. Vsak udeleženec smuka prejme spominsko značko, posvečeno gorniku Stojanu Juletu. Prijave sprejema vodja izleta Breda Jančar, tel.: 20-341, int.: 3, Iskra, Tržaška 2. Prispevek za člane PD je 60 din. Če bodo snežne razmere neugodne, bo izlet prestavljen na kasnejši datum. LETOVANJE 1978 SUTOMORE - ZLATA OBALA Hotelsko naselje B kat. 1.680,00 OTOK UGLJAN - KUKUICA Hotelsko naselje ZELENA PUNTA 1.720,00 Kraj / hotel cene po osebi na dan junij september julij avgust PULA Hotelsko naselje: — Verudela, Zlatne stijene, depandanse Medulin 137,00 192,00 Paviljoni: — Verudela, Splendid, Zlatne stijene 155,50 218,50 Hotel Belvedere 209,50 246,50 Hoteli: — Park, Splendid, Medulin, Mutila, depandanse Splendid 177,00 246,50 Hotel Brioni 228,00 330,00 V pripravi so še aranžmaji v Portorožu, Poreču, Molatu in Pašmanu, in vam jih bomo posredovali kasneje. 7-dnevni aranžma odhodi: Hotel/Kraj 10., 17., 24. VI. 8. VII. 15., 22., 29. VII. 19.VIII. 7., 7., 26.8. 5., 12. Vlil. 2. 9. IX. Turistično naselje 1.333,00 F UNTANA pri V RS A RJ U 1.225,00 1.533,00 1.608,00 3., 10., 17., 24. VI. 1., 8., 15., 22., 29. VII. 26. Vlil. 2. 9., 16., 23. IX. 5., 12., 19. Vlil. Bungalovi HELIOS 1.620,00 1.560,00 ČIKAT-MALI LOŠINJ 1.142,00 Vila RIJEKA ČIKAT-Mali Lošinj 1.400,00 1.820,00 1.750,00 Vila DUBROVNIK ČIKAT - Mali Lošinj 1.720,00 2.100,00 2.040,00 3., 10., 17., 24. VI. 1., 8., 15., 22., 29. VII. 26. Vlil- 2., 9., 16., 23. IX 5., 12., 19. VIII. Vile KOLOČEP Otok KOLOČEP 1.387,00 1.709,00 1.657,00 Zasebne sobe otok KOLOČEP 1.142,00 1.429,00 1.388,00 Vile OLIVA PETROVAC n/m 1.334,00 1.985,00 1.890,00 cena penziona junij, september julij, avgust Zasebne sobe MOLAT-MOLAT 120,00 do 140,00 130,00 do 150,00 din/na dan Penzion PEDIŠIČ PAŠMAN - PAŠMAN 170,00 190-00 din/dan Depandanse DONAT BORIK-ZADAR 153,00 do 172,00 194,00 do 236,00 din/dan Prijave sprejema USE — dejavnost za rekreacijo in letovanje. Ilirska 27, tel.: 325-587,325-589, (Žiro račun 50100-601-12066) PRIJAVNICA Priimek in ime.............. DO-TOZD...................... točen naslov bivališča................... telefon v službi.............telefon doma , poklic . LETOVANJE v (na)........................................................ počitniški dom, hotel................................................... v času od................do..................št. sobe..........št, ležišč Prijavljam sebe in sledeče družinske člane: Priimek in ime leto rojstva POGOJI ARANŽMAJA: — pri prijavi je treba plačati akontacijo 30 % vrednosti aranžmaja, ostalo pa poravnati najkasneje 14 dni pred odhodom na letovanje. Vplačila na žiro račun ali Prl poverjeniku v DO — TOZD; — v primeru pismene odpovedi do 20 dni pred odhodom, zadržimo polovico akontacije, po tem roku pa celotno akontacijo, če prijavljeni ne pridobi drugeg3 interesenta na izpraznjeno mesto; — brez napotnice in izven dogovorjenega termina ni možno letovati. Soglašam s pogoji aranžmaja. (podpi5*