A


ftr 72752
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIV.—LETO XXXIV.
NOVI GROBOVI
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 2, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 1
JOHN B. WERTIN
V	nedeljo je preminil v Glen ville bolnišnici John B. Wer tin, star 70 let, stanujoč na 124 E. 201 St. Rojen je bil v Calumet, Mich., sin poznanega pionirja Matt B. Wertina (Bolf). Oče je prišel v Ameriko leta 1965, mati pa leta 1870, oba iz Doblic pri Črnomlju.
Tukaj zapušča sestri Mrs. Ana Schneller in Mrs. Agnes Kern, v Michiganu in v Minnesoti pa zapušča večje število sorodnikov z imeni Wertin in Vertin. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Križa na E. 200 St. in Lake Shore Blvd. ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
JOSEPH FERJANČIČ
Po večletnem rahlem zdravju "je preminil v soboto popoldne na svojemu domu Joseph Fer-jančič, star 66 let. Stanoval je na 1042 E. 67 St., pred časom pa je družina živela na 16302 Hunt-mere Ave. Doma je bil iz vasi Mance, fara Vipava. V Ameriki se je nahajal 40 let in je bil član društva Cleveland št. 126 SNPJ.
Tukaj zapušča soprogo Emmo, rojeno Champa, doma iz Sodra-žice, brata Stephana v Argentini in več sorodnikov. Pogreb se vrši danes popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., na Highland Park pokopališče.
CARL V. SKOLD
V	soboto zvečer je umrl Carl V. Skold, star 48 let, stanujoč pri Mrs. Mary Intihar na 1558 E. 66 St. Rojen je bil na Švedskem, kjer zapušča sestro. Delal je pri Cleveland Electric Illuminating Co. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče.
ANNA YELITZ
V	nedeljo je preminila v St. Alexis bolnišnici Anna Yelitz, rojena Mirda, stara 45 let. Stanovala je na 574 E. 140 St. Delal je na Federal Reserve banki.
Tukaj zapušča soproga Johna, hčer Mrs. Marie Forestall, sina Edward, vnuka Kenneth, mater Anno, brata Joseph in sestro , Mrs. Mary McKabe. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na pokopališče Calvary.
DANIEL JANATOVICH
Preminil je v nedeljo zjutraj Daniel (Dane) Janatovich, star 73 let. Stanovala je na 1357 Sunset Rd., Mayfield Heights, O. Doma je bil od Like, na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1903.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, dva sinova Mike in Daniel, dve hčeri Mrs. Anna Fa-tica in Mildred ter vnuke, v starem kraju pa sestro Mrs. Mary Cvijanovič. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda Mary A Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Save in nato na rusko pravoslavno pokopališče sv. Save.
Dttlles kritizira stališče Hoover] a; edinstvo svobodnih narodov ho ustavilo agresijo
NEW YORK—Republikanski svetovalec državnega oddelka John Foster Dulles je imel govor, v katerem je odgovarjal bivšemu predsedniku Hoover ju ter delno odobraval, delno pa kritiziral zunanjepolitični program Tru-manove administracije.
Dulles je v jedru povedal, da se Zedinjene države ne morejo umakniti v izolacijo, katero je priporočal Hoover, temveč voditi morajo ostale svobodne narode in na osnovi kolektivne akcije biti sposobne, ne samo, da ustavijo sovjetska agresijo, temveč tudi, da proti-napadejo komunistično "barbarstvo."
Trumanova administracija je imela prav, ker je že zgodaj nastopila proti prodiranju sovjetske agresije, je rekel Dulles, potem pa kritiziral metode administracije v Koreji in svaril proti "novim Korejam," ako bi se celotna strategija borbe proti sovjetski agresiji ne spremenila na temelju preteklih izkušenj.
Hoover ni bil v govoru nikdar direktno omenjen
Poslej bi ne smeli več dovoliti, da bi se pustili izvabiti v borbo pod pogoji sovražnika, v času in kraju in pod okolščinami, ki jih je sovražnik izbral, je rekel Dulles.
Hooverjevo ime ni bilo v govoru Dullesa nikdar imenovano, ampak besede, ki so bile rabljene, jasno označujejo značaj govora. Tako je Dulles rekel, da Amerika ne bi mogla nikdar postati "Gibraltar" samo-obrambe (beseda, katero je Hoover rabil v svojem govoru), kajti noben narod, pa til še tako močan, ni brez zaveznikov nepremagljiv.
"Obramba, ki že naprej sprejema obkroženje, zapade hitremu razkroju," je pristavil Dulles.
Priznava, da vseh dežel ni mogoče braniti
Dulles je priznal, da se vsake dežele na obronkih sovjetske sfere ne bi dalo zaščititi pred agresijo, in da vsak poizkus za tako zaščito bi pomenil, kakor je trdil Hoover, da bi nikjer ne imeli zadosti moči, čemur bi sledil vseobči polom.
Ampak to ne znači, da moramo opustiti idejo kolektivne varnosti, je nadaljeval Dulless, temveč dolžnost Zedinjenih držav je, da ojačijo voljo svobodnih narodov za odpor ter njih ekonomsko in politično moč, tako da jih sovjeti ne bodo mogli z lahkoto podjarmiti, bodisi s sub-verzivnimi metodami, naročenimi civilnimi vojnami, ali celo z napadom s strani satelitskih držav.
"Ako se Sovjetska zveza odloči za odprto agresivno vojno," je rekel Dulles, "obstoja za nas in za ostale samo ena učinkovita obramba. To je sposobnost proti napada. To je končno odvra-čilno sredstvo."
V tem pogledu poseda svobodni svet važne pogoje za učinkovit odgovor proti sovjetski agresiji. Industrijsko so svobodni narodi danes močnejši od Sovjetske zveze in njenih satelitov v razmerju 1 proti 3. Ampak to razmerje ne bi več obstojalo, je posvaril Dulles, ako bi se Rusija polastila industrijske moči Po-rurja in Zapadne Evrope in do« bila v svojo posest oljne vire Srednjega Vzhoda.
Sen. Morse obsodil politiko izolacije kot izraz reakcije
NEW YORK. — Liberalni republikanski senator Wayne L. Morse iz Oregona je v hotelu "Commodore" imel govor, v katerem je program izolacije, katerega predlaga bivši predsednik Hoover, označil za delo "republikanskih reakcionarjev." Napovedal je, da bo stranka pri prihodnjih volitvah doživela odločilen pora , ako bo sledila temu programu, in izjavil, da bodo Zedinjene države v teku 25 let doživele dejansko invazijo s strani Sovjetske zveze, ako bi Amerika obrnila hrbet ostalemu svetu in se vrnila na pot izolacije.
Dve "krivi predpostavki" izolacionistov glede Evrope
Morse je udaril po več "krivih predpostavkah," ki obstojajo v Ameriki.
Ena teh je, je dejal, da Amerika lahko varno obrne hrbet Evropi, razen ako bo Evropa sledila vsem našim direktivam. Toda niti enega važnega vojaškega človeka ni v deželi, ki bi verjel, da bi Amerika mogla zmagati v vojni z Rusijo, ako bi zapustila Evropo, nakar bi se Rusija polastila industrijske sile Porurja in ostale Evrope.
Druga "kriva predpostavka" Hooverjevega govora je, da bi Zedinjene države v slučaju vojne podvzele invazijo Rusije. Nihče nima kaj takega v mislih, temveč naš namen je, "pridružiti se našim zaveznicam v Evropi in ustaviti katero koli agresijo Evrope s strani Rusije." Prijateljstvo se ne da kupiti samo z dolarji
"Mi si ne bomo pridobili prijateljev med narodi sveta," je nadaljeval Morse, "ako bomo iskali prijateljev v znamenju dolarja. To ni zadosten doprinos Amerike za ohranitev svobode. Evropski narodi nam povedo, da je bila druga svetovna vojna od začetka naše delo. Povedo nam, in mislim po pravici, da imamo veliko obveznost napram deželam Evrope, ki so bile opustoše-ne v oni vojni—in veliko tega opustošenja so povzročile naše lastne bombe.
"Mi nimamo pravice reči: 'Vi boste prelivali kri, mi pa bomo plačevali račune'."
Prvo dete v Novem letu
Prvi otrok, rojen v Cleve-landu, je bil deček, ki se je porodil v Mestni bolnišnici kot sin livarskega delavca Zachary Turner iz 2457 E. 40 St.
Popravek
Pri društvu Vipavski raj, št. 312 SNPJ so uradniki za leto 1951 sledeči: John Strancar ml., predsednik; Louis Petrovčič, podpredsednik; John Strancar St., 716 E. 159 St., tajnik; Krist Marc, blagajnik, ostali zastopniki pa tako kot je bilo poročano pretekli teden.
OBRAMBA NA PRVEM MESTU V PROGRAMU GOV. LAUSCHETA
Obramba na prvem BOX
COLUMBUS, O., 31. dec. —Gov. Frank J. Lausche je danes podal svoj program za dobo prihodnjih dveh let. Poudaril je, da bo poglavitna naloga države poslej, "kako se bomo pripravili gospodarsko^ politično i.i duhovno" za obstoječo mednarodno situacjio.
Za druge najbolj važno nalogo smatra governer \T}rašanje vladne finance. Pred dvema letoma je obljubil, da državna vlada ne bo naložila novih davkov in je obljubo izpolnil. Danes je rekel, da ne more trditi, če bo država dobo prihodnjih dveh let prebrodila brez novih davkov.
Governer je izrazil mnenje, da bi mestne občine morale najti nov vir dohodkov, da se ne bi vedno zatekale k državni vladi za pomoč. En način bi bil, ako bi mesta naložila poseben davek na trgovino z alkoholnimi pijačami, je rekel Lausche.
Rekel je dalje, da država letno izgubi najmanj 10 milijonov dolarjev vsled nezadostne kontrole pri kolekcije prodajnega dvaka in vsled odkupa rabljenih davčnih znamk za dobrodelne namene. Po governerjevi sodbi kolekcije davka z ^ znamkami ni uspešna, ker mnogo trgovin kupcem ne daje znamk.
Stališče gov. Lauscheta o vseh teh vprašanjih je važno vsled tega, ker je v tekočem letu predesdnik konference g o v e r nerjev ameriških držav in kot tak govori v imenu načelnikov vseh državnih vlad v deželi.
Zaklonišča za slučaj bombnih napadov
Clevelandska mestna vlada vodi razgovore z zvezno oblastjo za civilno obrambo glede gradnje zaklonišč v slučaju bombnih napadov na mesto. Pod gotovimi pogoji je zvezna vlada pripravljena prispevati polovico izdatkov za zaklonišča.
Kakor izgleda, bo Cleveland podvzel gradnjo podzemskih prostorov, ki bodo služili ne samo za zaklonišče v slučaju vojne, temveč bodo rabljeni tudi za poulično' postajo sistema "rapid transit," ki ga ima Cleveland dobiti za brzo prometno zvezo s predmestij, in pa za podzemski garaž.
Podoben program, ki združuje obrambne in civilne potrebe, je bil izdelan v New Yorku, kjer je mestna uprava osvojila načrt za po trošenje $104,000,000 za nove podulične naprave in prilagoditev že obstoječih prostorov podulične železnice za bombna zaklonišča.
^^Rusija izrablja revolucijonarna
gibanja za imperializem^^-Kardelj
Kitajci samo 20 milj od Seoula
TOKIO, 2. jan.—Kitajski komunisti so s pezo 160 tisoč bro-ječe armade zabili zagozdo v linijo Združenih narodov pred Seoulom in se po zadnjih vesteh nahajajo samo 20 milj od južno-korejske prestolnice Seoul.
Kitajci se borijo kot besni. Prodirajo preko minskih polj preko trupel mož, ki so jih raznesle mine. Drugi vali vojaštva so valovali preko žičnih zagraj na človeških mostovih. \
Nizko leteča letala z bazami na kopnem in na morju so zadala prodirajočim komunistom težke izgube. Samo letala prve ameriške zračne sile trdijo, da so pokončala 2,650 mož, viri osme ameriške armade pa poročajo, da so žrtve zračnih napadov na dan Novega leta štele 6,000 mož.
Zapadni bok ameriške linije so na novoletni večer razbijale tri kitajske armade na liniji ob 38. prečnici in v svoji ofenzivi napredovale eno tretjino poti proti Seoulu.
*
Sovjetski maršal, baje v komandi na Koreji
TOKIO, 1. jan.—Ameriška inteligenčna služba ja.vlja, da je "iz zanesljivih virov" zvedela, da je vodilni duh nove kitajske ofenzive na Koreji sovjetski maršal Gregorij K. Žukov, ki se po tem poročilu nahaja na skupnem kitajsko-ruskem glavnem stanu v Mukdenu v Mandžuriji.
Vdova farmerja zapustila $50.000 Rdečemu križu
Kot razvidno iz oporoke, katera je bila predložena probat-nemu sodišču, je Mrs. Lizzie B. Whiting iz občine Westlake zapustila premoženje $80,000, od katerega bo Rdeči križ dobil $50,000. Pokojnica je bila vdova farmerja in ni imela otrok. Ostalo premoženje je vdova zapustila nečakom, nečakinjam in drugim sorodnikom v zneskih od $1000 do $4000.
Žalostna vest
žalostno sporočilo iz domovine sta dobila brata Louis in Joseph Dežman, >847 E. 236 St., da je umrla 22. novembra 1950 njuna sestra Marija, poročena Seni-čar, bivajoča v fari Belacerkev, Dolenjsko. Dosegla je visoko starost 81 let. V Clevelandu zapušča omenjena brata, v stari domovini pa eno sestro in enega brata. Bodi pokojnici lahka domača gruda!
$250.000 dobička za CTS
Clevelandski transitni sistem bo navzlic temu, da je imel v novembru vsled paralize, ki je nastala v času snežne vihre, $167,713 deficita, leto 1950 končal z okoli $250,000 dobička. Tako poroča manager Donald C. Hyde, ki je rekel, da je CTS eden izmed redkih javno-pre-voznih sistemov v deželi, ki je leto končal z ugodno bilanco. Gostilničar oropan
V nedeljo zvečer so prišli v Haddad's Cafe na 7900 Kinsman Rd. trije dobro oblečeni moški, ki so lastniku zagrozili, da ga ubijejo, ako jim ne pokaže, kje ima skrit denar za izmenjavo čekov. Gostilničar jih je peljal v kuhinjo, kjer je imel v omari spravljenih $1,096. Banditi so vzeli tudi $40 iz registra in olajšali dvoje gostov za $1, potem pa zbežali.
Krožek št. 3 Prog. Slov.
Članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk se vabi na redno sejo v sredo zvečer ob 7.30 uri v AJC na Recher Ave. Na dnevnem redu bo več važnih stvari. Mrs. Angela Ogrin bo zastopala Hrožek na delničarski seji AJC, kar se ni poročilo v zadnjem poročilu o uradnicah krožka za letos.
JUGOSLOVANSKI MINISTER ZA VNANJE POSLE OSTRO POSVARIL VLADO KITAJSKE
BEOGRAD, 30. decembra—Jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj snoči je imel pred ljudsko skupščino govor, v katerem je izrazil prepričanje, da se svet pomika proti tretji svetovni vojni, in obsodil intervencijo komunistične Kitajske na Koreji kot potezo, s katero je prišel svet "za korak bliže" k taki vojni. Dalje je obtožil Moskvo, da revolucijonarna gibanja izrablja za svoje imperijalisti-čne težnje.
"Prekoračenje 38. prečnice na Koreji s strani kitajskih čet postavlja na rame kitajske vlade in onih, ki jo podpirajo, ogromno odgovornost pred zgodovino,"
je rekel Kardelj.
Ljudska skupščina je na zaključnem zasedanju soglasno odobrila proračun za leto 1951,
ki vsebue vojaško postavko v vsoti $582,000,000. Kardelj in ostali vladni voditelji so zagovarjali potrebo višjih izdatkov za obrambne svrhe vsled nevarnosti agresije s strani Sovjetske zveze in njenih satelitov.
Mir se da rešiti edino le z načeli Združenih narodov
Zunanji minister je rekel, da je svetovni mir mogoče rešiti edino le, ako bo svet sledil načelom Združenih narodov, in obljubil pomoč Jugoslavi^ie ,y..tem. da se učvrstijo Združeni narbdi.
"V tem trenotku je napetost v mednarodnih odnosih dosegla tako višino, daje dolžnost vsega človeštva, da odpre oči za možnost katastrofalne nove svetovne vojne, ako se sedanji tok mednarodnih političnih razvojev ne spremeni," je rekel Kardelj.
Jugoslavija obsoja vsako agresijo, ne glede odkod prihaja, je nadaljeval zunanji minister, nato pa obsodil trditev Moskve, da njena zunanja politika "služi napredku," kot slepilo, ter obtožil Sovjetsko zvezo, da pod krinko revolucionarnih gibanj, zlasti v Aziji, skuša drugim narodom vsiliti svojo nadvlado.
Kardelj je rekel, da se pojavljajo znamenja, da utegne priti med Rusijo in komunistično Kitajsko do kolizije v tekmi za kontrolo Azije, potem pa pristavil, da je to le "bacil kontrover-ze" za bodočnost, ne pa nekaj, kar je že danes očitno.
Program štirih točk za končanje borbe na Koreji
Kardelj je v svojem govoru predlagal sledeči program za mir na Koreji:
1.	Razglasitev premirja in ohranitev 38. prečnice kot meje med Severno in Južno Korejo.
2.	Ustvaritev komisije Združenih narodov, ki naj bi nadzirala volitve za vlado združene Koreje.
3.	Postopni umik vseh tujih čet s Koreje in odstranitev blokade okrog Formoze.
4.	Sprejem komunistične Kitajske v organizacijo Združenih narodov.
Kardelj je ožigosal komin-formske države, meječe na Jugoslavijo, Romunijo, Madžarsko, Bolgarijo in Albanijo, radi rastoče agresivnosti napram Jugoslaviji v teku minulega leta, obenem pa poročal o ^zboljšanju odnosov z Zapadno Evropo in Grško.
Jugoslavija je pripravljena skleniti mir z Nemčijo
Zunanji minister je rekel, da je Jugoslavija pripravljena končati vojno stanje z Nemčijo in Avstrijo. Posebno pohvalno se je izrazil glede Zapadne Nemčije, rekoč, da je vlada v Bonnu sodelovala v naporih za razširjenje svoje trgovine z Jugoslavijo. Izrazil je tudi željo za še tesnejše odnose z Grško in Italijo v svrho "ojačenja miru na Balkanu."
Kardelj je izrazil hvaležnost jugoslovanskega naroda za pomoč v živilih, ki so jo poslale Zedinjene države in za nujnost-ne kredite, ki sta jih dali Anglija in Norveška.
"Ta pomoč z Zapada je najboljši dok^, da je mirno sodelovanje mogoče med državami, ki živijo pod različnimi političnimi sistemi," je rekel minister. "To je zgled pomoči in sodelovanja kapitalističnih držav s socialistično državo. To dokazuje, da ni tekma med kapitalističnimi in socialstičnimi sistemi, ki je ustvarilo sedanjo nevarnost vojne, temveč želja po imperialistični ekspanziji in nadvladi."
Truman podpisal zakon za pomoč Jugoslaviji
WASHINGTON.—Predsednik Truman je v petek podpisal od kongresa sprejeti zakonski načrt za pomoč Jugoslaviji, s čemur je ta predloga postala zakon.
Zakon je stopil takoj v veljavo. S tem to Jugoslaviji dana živilska pomoč v znesku $70,000,-000. Vlada je že prej potrošila $32,000,000 v ta namen, novi zakon pa jo poverja, da porabi nadaljnjih $38,000,000 v ta namen.
Matia imenovan za okrajnega sodnika
Iz Columbusa se javlja, da je gov. Lausche snoči naznanil, da bo imenoval Feliksa Matia za okrajnega sodnika na mesto umrlega sodnika Homerja Pow-ella. S tem imenovanjem je governer dal "klofuto" demokratskemu voditelju Ray T. Miller-ju, ki je Matia vrgel z vodstva demokratske eksekutive in iz urada okrajnega volilnega odbora.
Matia, ki je poljskega porekla, je v Clevelandu izjavil, da imenovanje smatra za veliko čast in da je governer ju zanjo hvaležen.
Dram. društvo "Ivan Cankar"
Nocoj ob osmih se vrši seja dramskega društva "Ivan Cankar" na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Prosi se vse člane in članice, da se gotovo udeleže.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
2, januarja 1951
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For Oce Year—(Za eno leto)_____
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 . 5.00 . 3.00
For Canada, Eurjpe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)______
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office al Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ZAPADNOEVROPSKI PAKT
3. BRITANSKI IMPERIJ
Verge Marie sauve la France!—Devica Marija reši Francijo! Tako je začel zadnjo svetovno vojno francoski ininisterski predsednik Deladier, ko je šel v Parizu v cerkev Notre Dame, a v liniji Maginot so vojaki in oficirji ča kali na nemški napad. Ko pa je pred dobrim stoletjem vodil Napoleon svoje zmagovite armade po Evropi, je bil menda on edini veliki vojskovodja, ki ni nikoli dejal, da je Bog na strani tistih, ki imajo dobre kanone. Kaj se je zgodilo s francosko armado in obrambno črto, je znana stvar.
Ko je prevzel vajeti britanskega imperija v roke Winston Churchill, je dejal angleškemu predstavništvu in ljudstvu; "Kaj vam nudim? Solze, trpljenje, pomanjkanje, smrt, razdejanje—toda nudim vam borbo za svobodo, brez katere ni našega življenja, nudim vam zmago za vsako ceno, zmago, brez katere ni naše svobode." Churchillu so enodušno sledili vsi Britanci, naj bivajo kjerkoli na ze meljski obli in bili z njim v ponižanju in vstajenju, v živ Ijenju in smrti istih misli, pa naj so se imenovali Montgomery ali Alexander, ali karkoli; v Franciji pa smo za Daladierjem imeli različne Petaine, Lavale in podobne. Zgodovina britanskih uspehov je znan.
Zdi se, da so zlasti evropski državniki in odgovorni politiki dvakrat v novejšem času zavedli svoj narod in državo, ko so se pomerili v Britanci, zavedli pa radi tega, ker niso poznali britanskega političnega genija, niso po znali, kaj je vsebina lahko izgovorjene, a ne doživete re-čenice kot je n. pr. "Moja hiša je moj grad," ali pa "Right or wrong, Britain is my country," katero je vsak Britanec nosil v srcu in v glavi in da so taka in podobna pravila plod stoletja, toda njegovega, ne pa kakega tujega živi je nja, katerega bi on posnemal. Usodna napaka Napoleona je bila, da ni poznal Britancev in da jih je podcenjeval. Usodna napaka nemškega cesarja Viljema in sploh Nemcev v prvi svetovni vojni je bila ista. Usodna napaka Hitlerja je bila, da je posnemal svoje politično omejene prednike in hotel zrušiti angleški imperij z orožjem. Usodna napaka italijanskega diktatorja, sicer izobraženega, bistrega Mus-sollinija pa je bila, da se ni nič naučil iz zgodovine ali pa je ni hotel znati čitati, /da se je s svojo bojno revščino spustil v borbo z Britanci, propadel in zgubil komaj začeti italijanski imperij, katerega bi mogel ne samo rešiti, ampak notranje učvrstiti, da je sledil korakom tradicijonal-ne italijanske orijentacije k Britancem. Sploh je v Evropi šele po zadnji svetovni vojni človek začel globlje spoznavati anglosaksonsko raso, vsaj v teoriji. Sicer pozno, toda morda velja tudi tu, da bolje pozneje, kakor nikdar.
Brez dvoma bo igrala v zapadnoevropskem paktu prvo vijolino Britanija in to v materijalnem ter tudi duhovnem oziru, če bi prišlo do sovjetskega napada na to ozemlje. Zdi se, da je zelo razširjeno mišljenje, kakor da bi šlo za neko Pirovo zmago v zadnji svetovni vojni, na strani Britanije, ko naj bi London moral priznati: še nekaj takih zmag in Velika Britanija je propadla, je je konec. Vendar temu ni tako. Prepovršno se je tudi med zadnjo vojno gledalo na ta imperij kot nek mozaik zasužnjenih kolonij, kjer kolonijalni narodi komaj čakajo trenotka, da se upre-jo, osvobodijo in naženejo Angleje odkoder so prišli, ker da drugih medsebojnih vezi itak ni. Prerado se kaže zlasti na rešitev ustavnega vprašanja Indije, ki naj bi se kratko-malo odcepila od Anglije in pretrgala skoro vsako vez z njo. Ce pa stvarno gledamo na položaj, je ta povsem drugačen. Stvarnost ne more zabresti. Presojanje moči britske krone v stvarnosti je samo znak zrelosti presojanja položaja in ta nam danes kot jutri brezpogojno veleva, da ugotovimo in podčrtamo naslednja dejstva; Velika Britanija z vsem svojim imperijalnim ozemljem je v svoji moči ostala bistveno neoslabljena, v svetovnem pomenu pa manj po-memba, ker je naša Amerika postala premočna. Ce so se delno razrahljale vezi prekomorskega posestva, je to slučaj v glavnem le glede Burme, obe Indiji pa sta posteli angleški dominijon, ki se noče in tudi ne bo otresel vseh stikov, ker bi mu to ne bilo v gospodarsko korist. Stoletja trajajoče prepletanje medsebojnih trgovskih in gospodar-; skih kupčevanj in izmenjavanj blaga ni mogoče uničiti i s potezo peresa, niti ni v interesu nobene stranke pogod-i benice. Vrhu tega ni izgubiti izmed oči, da je v Indiji'
cela procesija knezov in velikih knezov z bogatimi državami, ki se senčijo pod prostovoljnim, a vendar svetovnim angleškim protektoratom. Ce je gospodarska plat v življenju narodov morda najvažnejša, in ta se izraža v izmenjavi blaga, potem je ta izmenjava daleko lažja in obdarjena z velikim dobičkom v sklopu velikega imperija kot je britanski, kot pa če naj bi posamezne državice ali države morale opravljati vse z lastno sposobnostjo in na lastno roko. Sistem preferenčnih carin, razne klavzule največjih ugodnosti so prvorednega pomena, in to za tiste, ki jih uživajo, pa naj bo to Daljni vzhod ali Južna Afrika, ali Kanada ali kjerkoli. Da je temu tako, se je pokazalo v zadnji svetovni vojni, ko je ta sklop držal skupaj kot da je njegova podlaga cementirana in kot da ne gre za zvezo, ki bi bila skovana kot bi jo narekoli le slučajni in priložnostni interesi. Na evropskih bojiščih, in to brez kakršnihkoli uporov, je mrgolelo raznopoltnega vojaštva britanskega imperija ter si videl n. pr. v Italiji kakor v Trstu Indijce, črnce ter belopoltne vojake samo enega značaja, to je skupnega državljana imperija britanske krone. Isti pojav na bojiščih v Franciji, Afriki, na kopnem, v zraku in na morju, kjerkoli in v kateremkoli kotičku zemeljske oble.
Zdi se tudi, da se prepogosto rabi beseda kolonija, ko se govori o britanskem imperiju. To je usodna zmota. Britanski imperij je sestavljen iz samostojnih držav—Commonwealth of Nations, kot so Kanada, Južna Afrika, obe Indiji, Cejlon, Avstralija in Nova Zelandija, ki tvorijo jedro tega imperija, in kar je prežeto le z enim skupnim interesom—skupne sreče in blagostanja. Naj se ne pozabi, da gre za popolnoma samostojne države, ki so eno leto osorej že predlagale, da naj se njihovi zastopniki pri britanski kroni ne imenujejo več "visoki komisarji," ampak enostavno ambasadorji, kar je pa zgolj le formalnega značaja. Končno ne izgubljajmo izpred oči, kar je nedavno podčrtal Winston Churchill, da gre v Kanadi, Južni Afriki, Avstraliji, Novi Zelandiji končno za tam naseljene Angleže, ki ostanejo Angleži, le da so razkropljeni po svetu, toda povsod z notranjo zavestjo, da "right or wrong, Britain is my country," in da, kar svet prepogosto tudi pozablja, zunanje politični pogledi tega skupnega telesa ostanejo vedno eni in isti, medsebojno podprti, pa naj bo na vladi labor, konservativec ali liberalec, in da opozicija njegovega veličanstva kralja podpira vlado istega zaupanja, pojav, ki se ne vidi v vladah, razen kjer jim daje pečat anglosaksonska rasa.
Tudi britanska zgodovina je pisana s krvjo, in to na prestolih. Ce so se v drugih državah pojavile revolucije, so bile to revolucije ljudstva; v Britaniji pa revolucije, če naj jih tako imenujemo, od zgoraj, ki niso odjeknile nkidar navzdol, ker to ni bilo potrebno. Slo je za vladarje, ki so si lastili več kot jim je narod dal. Zato je vsa britanska zgodovina in življenje Britancev bistveno razvojnega značaja, toda na globoko in na široko ter radi tega Britanec v pogledu trdne državljenske vzgoje, patrijotizma in zavesti skupne usode nima para v kaki drugi državi razven v Ameriki ter je vsak Britanec kjerkoli se nahaja v opas-nosti, v bistvu admiral Nelson na poveljniškem mostičku bojne ladje v bitki pri Trafalgarju, kjer je uničil Napoleonove brodovje, a je izdal samo eno dnevno povelje, v samo enem stavku, namreč; "VSAK ANGLEŽ NA SVOJEM MESTU BO STORIL SVOJO DOLŽNOST," in jo je storil, jo stori in jo bo storil, pa naj ga vlada oziroma stoji na čelu njegove uprave laborisi, konservativec ali liberalec in pod temi vidiki je dati odgovor na vprašanje, koliko je vredna moč britanske obrambne sile, če bi jo napadli ruski Sovjeti. Zopet pa velja isto, kar je dejal Churchill v začetku zadnje svetovne vojne, da če bi se posrečilo Hitlerju zasesti britansko otočje, se bo britanska svoboda bojevala iz drugih središč, naj si bo to Kanada, ali Južna Afrika ali katerekoli druga točka, do zmage in svobode, brez katere za Britanca ni življenja.	L. C.
LOV ZA AMERIŠKIMI PAKETI
V "Ljudski pravici" z dne 3. decembra je bil priobčen članek "Ali ste res v stiski, da je treba prositi za pakete?" Kot vodja delegacije Osvobodilne fronte, ki se je mudila v Zedinjenih državah med našimi izseljenci polne tri mesece, čutim dolžnost, da ta članek izpopolnim, kolikor je še pomanjkljiv.
Članek obravnava eno zelo žalostnih razvad mnogih naših ljudi, to je razvado, s katero množično nadlegujejo naše rojake v Ameriki za pakete. Ta razvada se je tako grdo razpasla med Slovenci v domovini, da dobiva tamkaj, med našimi rojaki, že značaj ostudnega beračenja in izsiljevanja. Naša delegacija je v raznih slovenskih naselbinah prebrala množico pisem iz Slovenije, nad katerimi se je upravičeno zgražala. Vsa ta pisma opisujejo naše resnične in izmišljene težave na tak pretiran način, da je podoba naše domovine skozi ta pisma izpačena, neresnična in potvorjena.
Ta pisma prihajajo tjakaj večinoma iz našega podeželja. Mnogo teh pisem je napisanih od naših bogatih kmetov. Ta pisma so si med seboj tako podobna, kakor da bi obstajala v Sloveniji nekje centrala, ki taka pisma narekuje. Začenjajo se na splošno takole, na primer: "Dragi brat! Spet ti sporočam, da bi vsa moja družina poginila, če ne bi bilo tvojih paketov. Lačni smo in nagi. Oblast vedno bolj pritiska. Vzeli so mi dva prašiča in zdaj zahtevajo masti še iz lonca. Za vse to nič ne plačajo. Za davke sem si moral izposoditi. Letina je bila tako slaba, da ne morem dati otrokom kruha, kar pa sem žita pridelal, sem ga moral do zadnjega zrnja oddati . . ."
Iz naslova tega pisca sem se tu v domovini prepričal, da je ta pisec trden kmet z 10 hektarov orne zemlje, da ima v hlevu dve kravi, dva vola in dva konja, da redi šest prašičev, da mu i kokodaka okoli hleva cel bata-
ljon kokoši in rac, da so vsi otroci dobro preskrbljeni in uganja z ameriškimi paketi črno borzo. Njegov brat v Ameriki je star 63 let in še vedno gara v tovarni. S solzami v očeh mi je bral. pismo svojega "nesrečnega" brata v domovini in nas je prosil, naj mu vendar kako pomagamo. In takih pisem gre iz Slovenije vsak dan na stotine.
Na vseh sestankih, ki smo jih imeli z našimi izseljenci, je bila vedno ista pesem in vedno smo morali odgovarjati na taka vprašanja: "Vi ste nam toliko lepega povedali o novi Jugoslaviji, glejte, nam pa pišejo bratje, sestre in očetje povsem drugače, da stradajo, da so nagi in da jim oblast vse sproti pobere!"
Nato so nam kazali vsa ta pisma, ki so z malimi izjemami vsa tako napisana, kot sem primer zgoraj navedel. Mnogim našim izseljencem smo obljubili, da se bomo na mestu prepričali, če je tam in tam res tako hudo. In skoraj v vseh primerih smo se prepričali, da so ta pisma zlagana ali vsaj zlobno pretirana. Tako na primer me je neki slovenski rudar v Johnstownu prosil, da bi šel pogledat k njegovemu očetu v Loški potok, kaj je z njim, in mi je dejal:
"Spomladi sem mu poslal usnja, podplatov, žebljev, drete in vse, kar je treba—za 11 parov čevljev. Mi minilo tega tri mesece, pa me spet prosi v pismu, naj mu za božjo voljo spet pošljem kaj usnja, ker da so vsi bosi. Pojdi tjakaj in mu povej, da tudi v Ameriki dolarji ne leže na tleh in da se prekleto mučim v jami, da jih zaslužim za sproti!"
Lahko si mislim, da je ta njegov oče teh 11 parov čevljev prodal za visok denar in da mu je postal sin v Ameriki molzna kravica za ogromne dobičke.
Večina ameriških paketov gre na kmete. Naši rojaki žrtvujejo za te pakete ogromne vsote. Spoznali smo se s familijami, ki pošiljajo redno vsak teden po en paket svojim sorodnikom. Mnogi naši rojaki so odpremili v obdobju od 1945 pa do danes do 200 pa tudi več paketov. Vsi ti rojaki v Ameriki so vedno pripravljeni pomagati. Mnogi imajo le-tukaj sorodnike, ki so v resnici potrebni njihove pomoči, zlasti če so to družine z otroki. Toda mnogo, mnogo paketov pride v nepravilne roke, to se pravi v roke takih, ki svoje sorodnike v Ameriki samo izkoriščajo. Najbolj značilno pa je to, da naši rojaki v Ameriki sami takole pravijo:
"Res se nam čudno zdi, ko pišejo, kako da stradajo—toda za moko nas malokdo prosi, pač pa zahtevajo od nas stvari, ki si jih mi sami ne privoščimo in sicer dežne plašče, nogavice nejlon, foto-aparate, lovske puške, svilene srajce, nejlon kombinaže, krznene plašče, bicikle za otroke, kino-kamere in še mnogo drugih podobnih in dragih stvari." Brat nekega pokojnega ljubljanskega učitelja nam je tožil:
"Vdova ima pokojnino in ima dve odrasli hčerki. Ti dve hčerki me neprestano nadlegujeta. Rad jim pomagam, kajti človek je v stiski tedaj, kadar ga tare lakota. Toda ti dve me še nista nikoli prosili za kakšno hrano, ne, ampak vedno za drage svilene obleke, nogavice in krzno.— To so tako drage stvari, da sem jaz, ki sem v Ameriki že 40 let, za take stvari šele iz pisem iz domovine prvikrat slišal."
V ameriških slovenskih listih dobite v vsaki številki povpraševanja po svojcih. Mnogi naši ljudje se niso 30, 40 let zmenili za svoje sorodnike v Ameriki. Zdaj pa so jih zamikali paketi in po tridesetih letih napiše tak izprijenec svoji teti Ameriko pismo, ki se začenja:
"Preljuba moja teta, vedno sem mislil nate in pri nas doma vedno razgovarjamo o tebi, ki si
bila vedno tako plemenitega značaja . . ."
Tudi na nekaj takih tet smo naleteli in ena nam je pokazala tako pismo in nas je prosila:
"Poiščite no tega mojega sladkega nečaka. Trideset let se me ni spomnil, zdaj pa sem naenkrat njegova najbolj ljubljena teta. Kar povejte mu, naj me še trideset let pusti na miru!"
Mnogi naši rojaki prejemajo pisma iz domovine od oseb, ki jih sploh ne poznajo. Da, tudi taka pisma smo videli, ki jih je pisala otroška roka. Seveda je tako pismo narekovala izprijena mamica in tako pismo začenja približno takole:
"Spoštovana gospa ta in ta! Vem, da ste dobrega srca in zato vam pišem to pismo. Uboga sirota sem, moj očka je bil partizan in je padel v borbi, mamica pa je bolna. Bliža se Božič in lepo, lepo prosim, če bi mi pri vas angelček kaj lepega prinesel. Nimam čeveljčkov, oblekca je že strgana . .
Pred nekaj tedni se je mudil v Ljubljani na obisku Jas. Taylor iz Kansas City. Med vojno je bil ameriški rezervni major in kot tak komandant nekega taborišča jugoslovanskih beguncev v južni Italiji. Mož izredno dobrega srca je našim ljudem na vse načine pomagal, po osvoboditvi pa je iz svojih sredstev poslal v Jugoslavijo svojim jugoslovanskim prijateljem čez 400 paketov. Ta človek mi je pravil, da dobiva vsak dan samo iz Slovenije do 30 pisem od ljudi, ki jih nikoli ni videl v življenju. In vsi ti ljudje se v pismih predstavljajo, da so bili v tistem taborišču! Kako in kje so prišli do njegovega naslova?
Poglavje zase pa so pisma, naslovljena na razna uredništva
slovenskih časopisov. V uredništvu "Prosvete" smo brali precej pisem iz Slovenije. Eno takih pisem, ki ga je pisala uredništvu neka dama z Bleiweisove ceste, se glasi takole:
"Apeliram na plemenitega slovenskega Amerikanca, ki bi mi vsak mesec poslal vsaj dva para nejlon ženskih nogavic. V tem primeru sem pripravljena vanj se zaljubiti . .
Uredništvom vseh slovenskih listov ponujajo razni psevdo po-etje in pisatelji svoje prispevke —za pakete. Postavljajo kar tarife: za en podlistek—eno.Parker nalivno pero . . . Nekdo pa piše, da so mu ljubši dolarji. Pošljejo naj jih kar v pismu, kajti te dolarje potem lahko proda na črni borzi itd.
Tudi Louis Adamič mi je pokazal nekaj takih pisem. Neki literat ga prosi za pisalni stroj, neki slikar za barve, tretji spet za knjige. V enem dnevu je prejel kar 16 takih pisem.
Vsa ta pisma so napravila na nas porazen vtis. Nič ne pretiravam, če trdim, da so slovenske naselbine v Ameriki preplavljene z njimi. Vsa ta pisma so napisana tako, da z lažjo in pretira-nostjo zbudijo pri naših rojakih sočutje. Vsi ti ljudje pa ne pomislijo, kako neizmerno škodujejo ugledu naše domovine, da ne govorim o ugledu pisca samega, ki ga v tem primeru prav nič nima. Naši ljudje v Ameriki niso bogataši, trdo je treba delati tamkaj, da si prihranijo kaj za stara leta. Zato bomo od časa do časa objavili polne naslove takih piscev in vsebino njihovih pisem, da bodo spoznali naši ljudje te nepoboljšljive "lovce ameriških paketov."
Tone Seliškar.
Ameriški paketi s šolskimi potrebščinami prihajajo na naše šole
Akcijo za pošiljanje šolskih potrebščin našim podeželskim šolam so započele Progresivne Slovenke v Clevelandu. Prve darove, namenjene šolski mladini, je pripeljala s seboj že delegacija Osvobodilne fronte, ki se je vrnila iz Amerike konec avgusta. Ta darila so nakupile Progresivne Slovenke iz Clevelanda, organizirane v krožku št. 1.
Darila vsebujejo ping-pong garniture, šahe, razne družabne igre kot domine, tombole, slikanice, barvnike, zvezke za note, flobert puške itd. Darila je sprejel mladinski pevski zbor Slovenske filharmonije.
Progresivne slovenske žene iz Chicaga pa so napolnile 16 paketov za naše hribovske šole, v katerih so šolski zvezki, svinčniki, radirke, tinta, barvniki, peresa, slikanice, žepni nožki, notesi, šilčki, barvice itd. Ti paketi so že odposlani in jih bodo šole v kratkem prejele. Pravkar pa sem dobil ob vestilo, da so bili odposlani podobni paketi, ki so jih poslale Progresivne slovenske žene krožka št. 15 iz Oglesby, 111. To stvar so tako organizira-
le, da so naše rojakinje napolnile pakete za šole tistih krajev, iz katerih so same doma. Paketi so bili odposlani 13. novembra in sicer osnovnim šolam v Št. Jerneju, Šmihelu pri Novem mestu, Cerkljah ob Krki, Črnomlju, Dragatušu, Bočni, Kostanjevici, Vavti vasi. Beli cerkvi, Cadražu, Dolju pri Planini, Bre-ginje pri Kobaridu, Podmelcu, Polhovem gradcu. Zalogu pri Kamniku, Čatežu pri Brežicah, Radečah pri Zidanem mostu, Novi Štifti, Starem trgu pri Rakeku, Mojstrani, Skofji Loki, Hrastniku, Radomljah, Brežicah, Šmarjeti pri Novem mestu, St. Gothardu pri Trojanah in v Trbovljah.
Vodstva vseh teh šol prosim, da pošljejo nemudoma čim do-spo paketi, zahvalna pisma organizacijam Progresivnih žena s podpisi učencev, kajti v Ameriki so se naši rojaki zelo pritoževali nad tem, ker za nešteto daril, ki so jih poslali raznim našim ustanovam, niso prejeli niti obvestila, da so darove v redu prejeli, kaj šele zahvale. Tone SeliškaT.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
V Krombergu pri Gorici gradijo novo vas
Stanovanjske hišice, ki jih gradi lesni kombinat v Krombergu za svoje delavce in nameščence na hribčku nad cesto pri Krombergu, presenečajo tako po okusni zunanjosti kakor po dobri, res kvalitetni izdelavi.
Čisto nekaj posebnega so! Morda zato, ker so zanje zbrali lep kraj in hišice . stilno tako harmonirajo z okoljem, da bi vsa sprememba rušila harmonijo? Sedem enostanovanjskih hiš je že zgrajenih, med seboj so si različne, vse pa so na oko prijetne. Funkcionalno je pri njih upoštevano vse, kar potrebuje sodobni delovni človek: kuhinja, dve sobi, kabinet, predsoba, kopalnica in ostale pritikline. O ekonomičnosti hišic se strokovnjaki, ki grade Novo Gorico, po-
hvalno izražajo. Drugo leto bodo poleg njih zgradili še 30 hišic. Tako bo zrasla prava nova vas sredi zelenja in cvetja, kjer se bodo delavci in nameščenci po napornem delu počutili kakor na letovišču.
Po osvoboditvi je bilo zgrajenih precej delavskih naselij, toda malokatero more nuditi svojim stanovalcem toliko udobnosti in oddiha, kakor nova vas, ki jo grade v Krombergu pri Novi Gorici.
4^

%


% %
n

2. januarja 1951
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3

TRD KRUH BARKOVLJANSKIH RIBIČEV

Od zgodnjega jutra pa pozno v noč lahko najdeš barkovljan-ske ribiče ob ribarnici, tam kjer se konča tramvajska proga, ki pelje iz Trsta v Barkovlje—slovensko tržaško predmestje. Za ribarnico je mali barkovljanski portič, kakor pravijo domačini, kjer so vsidrane ribiške ladjice. Med njimi se tu pa tam gosposko pozibava kakšna luksuzna športna jadrnica. Drugače je portič poln ribiških čolnov in Manjših bark, na katerih—ali pa na obali pri ribarnici—preživijo barkovljanski ribiči večino svojega življenja. Že stoletja prevzemajo tu sin od očeta obrt in 2 obrtjo prevzame tudi čoln ali barko.
Barkovljanski ribiči nimajo modernih ribiških ladij za visoki lov, niti večjih in močnejših motornih bark. Njihove ladjice so skromne, le nekaj jih ima motorje. V skupinah po trije, štirje ali pa tudi več odveslajo ob ugodnem vremenu ven v široki tržaški zaliv. Kakor nikjer drugod v slovenskih krajih pod tujim suženjstvom, tudi v Barkov-Ijah za Slovence ni bogatejše obložene mize. Pri takih mizah sedijo drugi. Za zavedne Slovence je odmerjen najbolj črn kruh in najtrše delo.
Barkovljanski ribiči nimajo niti naprav za nočni lov z lučmi. Ponoči gredo na morje le ob luninem svitu in kadar je morje mirno. Ni redek dan, da ga pre-sede samo na obali, kadar piha s Krasa burja in je morje razburkano. Za rijihove ladjice je to prenevarno. Ce je burja s Krasa posebno močna, po navadi je to v jesenskih dneh, se lahko zgodi, da ribič, ki bi bil na odprtem morju, sploh ne doseže več obale. S čolnom na vesla ne more kljubovati močnemu vetru, za to mora biti že motorni čoln.
Ob takih dneh se zberejo ribiči v zatišju za ribarnico, kamor Se toplo sonce še najbolj upira. Izvlečejo mreže in jih krpajo, ali pa čistijo in urejujejo svoje čolne ter čakajo," da se bo morje Zopet umirilo. Takrat tudi najbolj teče razgovor med ribiči. Le bolj redko nanese beseda na kakšne domače "primorske zdrahe," če prav je motiv za to veseloigro posnet po barkov-Ijanskih ribičih, ki so znani po svojem živahnem temperamentu. Časi so pač pretrdi.
Skrb za vsakdanji kruh zasenči vse drugo. Barva za pleskanje čolnov je draga, še dražje so mreže. Od 60,000 lir pa tja do 200,000 lir stanejo mreže, ki jih uporabljajo barkovljanski ribiči. In če ribič preračuna, da zasluži na leto sto, dvesto ali tristo tisoč lir, potem si je treba denar za ribiške potrebe odtrgati od usf. Saj ni redek dan, da ne zaslužijo niti za tobak, dom^ pa čaka družina, potrebno je sto stvari za dom in za ribarjenje.
Kakor je mnogo dni, da je lov skop, tako so redki dnevi, da ribiči nalovijo kaj več. Tiste dni pa dočaka ribiče navadno drugo presenečenje. Vsako jutro na vse zgodaj je v tržaški ribarnici namreč dražba nalov-Ijenih rib. Kadar je lov obilen, je ponudba ribičev velika in cene padajo. Celo do deset lir za kilogram lahko padejo cene. Tisti, ki imajo boljše barke in lovijo v skupinah, še zaslužijo. Barkovljanski ribiči s svojimi čolni pa tudi ob takih srečnih dneh ne odrežeja posebno.
Ribiči ne smejo nalovljenih rib prodajati direktno potrošnikom. To zakon strogo prepoveduje. Vse ribe morajo prodati ribjim prekupčevalcem. Nekaj tržaških tvrdk kot Naccari, Ti-ozzo in še nekatere, je skoraj monopoliziralo prekupčevanje z ribami. Približno tretjino cene, ki plača potrošnik, gre prckup-
čevalcu. Pa ne samo to. Kadar je lov obilen, je tisti dan cena nizka. Če drugi dan pripeljejo ribiči malo, cene na trgu takoj zopet poskočijo. Cene se gibljejo od 50 do 800 lir za kilogram. Zato je možnost zaslužka za prekupčevalce velika. Ribič in potrošnik pa plačujeta te profite.
Hkrati z ribiči pa propadajo še drugi. Strokovnjaki sodijo, da je v Trstu okrog dve tretjini transportnih bark za bližnji obalni promet brez posla. Mnoge so vkrcane v pristaniščih in zaplenjene po sodišču, ker lastnik barke ni poravnal dolgov, v katere se je zaradi težkega položaja pogreznil. Nekateri so skušali najti zaslužek s prevažanjem ljudi poleti v kopališča ali bližnje kraje. Tudi tu ni bilo dovolj dela. Le dva sta se obdržala pri te mposlu.
Z ribiči in transportarji pa propadajo seveda tudi tiste majhne ladjedelnice ni podpor in popravljajo te barke. Za te majhne ladjedelnice tni podpor in naročil iz Marshallovega plana, kakor za velike. Životarijo iz dneva v dan in z njimi životarijo ali pa so brez posla delavci, ki delajo v teh ladjedelnicah.
Že dve leti pa se barkovljanski ribiči mnogo razgovarjajo še o nečem drugem. Mnogi Barkov-Ijani so sodelovali v osvobodilnem boju. Nekateri imajo danes svoje otroke v šolah v Jugoslaviji. Dobro poznajo tudi razmere med ribiči v Istri in v Dalmaciji; vedo za ribiške zadruge in mnogo govore o moderno opremljenih velikih in hitrih ribiških ladjah, ki jih imajo naše ribiške zadruge. Vse to in njihov boj za obstoj Slovencev in za vsakdanji kruh pretehtavajo in primerjajo s tem, kar pišejo in govore vidalijevci.
Mnogi so že pred dvema letoma znali hitro presoditi, kje je resnica in pravica, nekateri, ki pa še danes kolebajo, pa bodo še našli pravo pot.
Kakor drugod ob slovenski obali na Tržaškem ozemlju, se tudi v Barkovljah meša med Slovensko govorico italijanščina v raznih južnih dialektih. Iz raznih krajev ob italijanski obali prihajajo namreč tja ribiči, ki ostanejo nekaj časa, nekateri pa tudi za stalno. Med njimi so celo ribiči iz Neaplja in Sicilije. Blizu slovenskega Štivana, tik meje med Tržaškim ozemljem in Italijo, gradijo tudi "Ribiško vas," kjer se naseljujejo italijanski ribiči. Življenje v Italiji mora biti pač še trše, zato prihajajo na Tržaško ozemlje. Za to pa skrbe tudi italijanski šovinistični krogi. Slovenci v obalnih krajih to vidijo, in vedo še bolj jasno, da je v boju za njihov narodni obstanek, za bratstvo z demokratičnimi Italijani ter proti šovinizmu in raznarodovanju enotnost vseh Slovencev še bolj potrebna.
*
Ko se barkovljanski ribiči mučijo za svoj vsakdanji kruh, ko preračunavajo pičli zaslužek in vsak dan dražje življenje, teče tam blizu mimo njih življenje, ki je povsem drugačno in tuje. Najmodernejši luksusni avtomobili tiho drse po novi cesti ob obali skozi Barkovlje proti Miramaru, ki se beli v ozadju ob morju, in naprej proti Italiji ter od tam v Trst. Nedaleč od barkovljanske ribarnice gradijo tudi velik nov ameriški-hotel. Za njim se stiskajo v hrib skromne hišice slovenskih ribičev in delavcev.
V poletni vročini je barkov-Ijanska obala polna prešernih kopalcev iz mesta, zunaj na morju pa se belijo jadra modernih jadrnic, ki {jih imajo bogati ljudje za svoje razvedrilo. Pozimi v Barkovljah ni tako pestro. Obala zamre. Lc ribiči so vedno tam
ali pa zunaj na morju. Čeprav jim v vetru in mrazu zmrzujejo mrežfe pod rokami, so prisiljeni iskati si svoj trdo prisluženi kruh.	M. R.
(Ponatis iz "Ljudske pravice")
V PRIMORJU IN ISTRI BODO ZGRADILI 320 STANOVANJSKIH HIŠ
Do konca leta bodo v Primor-ju in Istri, v krajih, ki so bili po osvoboditvi priključeni Jugoslaviji, dogradili okrog 320 stanovanjskih hiš.
Doslej so zgradili že 150 hiš, na drugih stavbiščih pa končujejo dela. Računajo, da bodo v Istri letos dogradili 236 hiš.
Upoštevati je treba, da gradbena podjetja v novih osvobojenih krajih gradijo predvsem industrijska in komunalna poslopja. Stanovanjske hiše zidajo v večjem obsegu v Reki, v Pulju in Novi Gorici. V Novi Gorici bodo kmalu dogradili štiri velike stanovanjske bloke. Razen tega gradijo še pet blokov stanovanjskih hiš. Čaka jih še mnogo dela. Med vojno je bilo na Primorskem poškodovanih ali popolnoma razdejanih nad 5,000 stanovanjskih hiš.
Društveni koledar
JANUARJA — 1951
5.	januarja, petek — Ples društva Cleveland št. 126 SNPJ v SND
6.	januarja, sobota — Veselica društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ v SND
12.	januarja petek — Veselica Les Gudy kluba v SND
13.	januarja sobota — Veselica Glasbene Matice v SND
14.	januarja, nedelja — Proslava 5-letnice Hrvatskega radio kluba v SND
19.	januarja, petek — Ples društva sv. Vida št. 25 KSKJ v SND
20.	januarja, sobota — Ples društva dlas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ v SND
21.	januarja^ nedelja— Veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
26.	jan., petek — Ples Gay Knights kluba v SND
27.	januarja, sobota—Ples društva Ložka dolina v SND
28.	januarja, nedelja — Opera "La Traviata" Glasbene Matice v SND
FEBRUARJA
2.	februarja, petek. — Ples Častne straže SDZ v SND
3.	februarja, sobota—Ples društva France Prešeren št. 17 SDZ v SND
4.	februarja, nedelja—Domača zabava Belokranjskega kluba v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., dvorana št. 1.
4. februarja, nedelja — Prireditev Gospodinjskega odseka AJC na Recher Ave.
10. februarja, sobota — Valentinova veselica zbora Triglav v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
17. februarja, sobota — Veseli-
ca društva St. Clair Grove št. št. 98 WC v SND
24. februarja, sobota — Veselica Clevelandske federacije SNPJ v SND
MARCA
3. marca, sobota. — Veselica društva Clairwoods št. 40 SDZ v SND
10.	marca, sobota — Veselica društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ v SND
17.	marca, sobota — Veselica krožka št. 2 Prog. Slov, v SND
24.	marca, sobota — Veselica Slov. nar. čitalnice v SND
25.	marca, nedelja (Velikanoč) —Ples društva Spartans št. 576 SNPJ v SND
30.	marca, petek — Ples Johnny Pecon in Lou Trebar v SND
31.	marca, sobota — Veselica društva Danica št. 11 SDZ v SND
APRILA'
1.	aprila^ nedelja — Prireditev Kluba društev AJC na Recher Ave.
6.	aprila, petek — Ples Wagon kluba v SND
7.	aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ v SND
8.	aprila, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND
13. aprila, petek. — Ples keg-Ijačev cerkve sv. Pavla v SND
15. aprila, nedelja. — Koncert zbora Abraševic v SND
20.	aprila, petek — Ples Hrvat-sko-ameriškega mladinskega kluba v SND
21.	aprila, soboto — Veselica društva Lipa št. 129 SNPJ
27.	aprila, petek — Ples Golden Gophers kluba v SND
28.	aprila, sobota — Proslava ^25-letnice društva Martha Washington št. 38 SDZ v SND
MAJA
5.	maja, sobota — Veselica društva sv. Ane št. 4 SDZ v SND
6.	maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenheim dvorani na Denison Ave., — plesna veselica v Domu zapadnih Slovencev.
11.	maja, petek — Ples Merrymakers kluba v SND
12.	maja, sobota — Veselica društva sv. Katarine št. 29 ZSZ v SND
18.	maja, petek — Boksarska predstava Cleveland Ambassadors v SND
19.	maja, sobota — Veselica društva Državljan št. 33 SDZ v SND
26.	maja, sobota — Veselica društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ v SND
JUNIJA
2.	junija, sobota — V e s 1 i c a društva sv. Vida št. 25 KSKJ v SND
DELO DOBIJO MOŠKI
DELO DOBIJO MOŠKI
AUTO MECHANICS
Due to our recent expansion we are in need of 2 additional mechanics who can fit into a completely fine and loyal organization. Men all work from Weaver Twin Post lifts in a shop that is clean, well lighted and well ventilated. The men selected will have to be of top caliber and good character. Earning opportunity absolutely the highest with guaranteed salary and flat rate bonus. Call Harry Chan-nell if you want a job and good place to work. Men, this is it!
KOEPKE MOTOR CO.
Lakewood's Oldest Studebaker Dealer
AC 1-3530
M A ŠIN I S T I
ZA "CUSTOM" DELO OD RISB in OBRISOV;
DOBRE DELOVNE RAZMERE; PRILIKA ZA NAPREDOVANJE; PLAČA OD URE
THE
BRUSH BERYLLIUM CO. 4301 Perkins Ave.
AVTNI MEHANIKI
za eno izmed najbolj modernih podjetij v državi. Najvišja plača od ure in bonus.
Plačane počitnice in mnogo
drugih ugodnosti. Stalno delo za moškega, ki ima zmožnosti. ^
z glasite se osebno
feTRATTON MOTORS CO.
Direct Factory Mercury Dealer
15001 Euclid Ave.
TURRET LATHE OPERATORJI
Drugi sift Morajo biti prvovrstni Visoka plača od ure
Zglasite se pri
BONN MACHINE & TOOL CO. 2180 E. 76 St. (zadaj)
CADILLAC MOTOR CAR DIVISION General Motors Corp. CLEVELAND TANK PLANT 6200 Riverside Dr.
Cleveland 11, Ohio
ima takojšnjo delo za
TOOLMAKERS
Plača od ure 48 ur tedensko ob sobotah, 8. do poldne
Uposljevalni urad odprt od ponedeljka do sobote opoldne
5

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730
SPECIALTY PRODAJALEC
Sedaj je čas za prodajanje Eagle Picher Home Insulacijo. Nobeno pomanjkanje materijala in ne prizadeto po regulaciji W. Okoristite se s priliko postati pomožni prodajalec in dobite visoko provizijo. Prodajate v Cuyahoga in Lorain okrajih.
R. Kennedy * AIRTITE INSULATION 16000 Madison Ave. - LA 1-1500
Surface Grinder delavci
prvovrstni; z izkušnjo dela "tool room form grinding," "tool room," "diemakers" in na strojih. Visoka plača od ure.
CLVELAND FORM TOOL CO.
6514 St. Clair Ave., HE 1-1230
Prileten zakonski par
želi dobiti v najem 3 sobe v st. clairski nasebini. Kdor ima za oddati naj sporoči na
5603 CARRY AVE.
TEŽAKI ROČNI VOZNIKI
do 50 let starosti.
Stalno delo. CLEVELAND PNEUMATIC TOOL 3781 E. 72 St.
od Broadway
COLD HEADER
pomagač in vajenci Hot header operatorji Roll Thread pomočniki in za splošna tovarniška dela. Plača od ure, poleg bonusa. Stalno delo.
TRIPLEX SCREW CO.
5319 GRANT AVE.
LATHE AND SCREW MACHINE OPERATORJI
DRUGI ŠIFT.
PLAČA OD URE.
THE LEES-BRADNER CO.
Eltnwood Ave. in W. 121 ST.
Cleveland 11
AIRCRAFT MACHINISTS MILLING MACHINES ENGINE LATHES RADIAL DRILL PRESSES
TURRET LATHES MACHINE REPAIR MEN , GRINDERS
Si morajo sami vzpostavite delo in obratovati stroje.
Visoka plača od ure Employment urad odprt vsaki dan od ponedeljka do petka 8.30 do 4. pop.
THE
CLEVELAND PNEUMATIC
TOOL COMPANY 3781 E. 77 St., od Broadway
DELO DOBIJO ŽENSKE
IŠČE SE ŽENSKO
za snaženje hiše po en dan ali dva na teden. Nova hiša, blizu busa. Pokličite zjutraj ali po 5. uri zvečer. Nič pranja.
EV 1-6447
WAITRESSES
Day and Night Shift Salary - Meal - Tips Apply
TONY'S SUPER DINER
11702 Lorain Ave.
STENOGRAPHER
Permanent position; pleasant working conditions, 5-day week. $175 per month Please phone. Pennsylvania Greyhound Lines CH 1-3360
CLERK-TYPIST
No experience necessary Start $150 per Month 5-Day Week Phone CH 1-3360 Pennsylvania Greyhound Lines
KLERKINJA za plačilni oddelek
v starosti 25 do 30 let; mora znati obratovati comptometer in imeti znanje o delu v plačilnem oddelku, nanašajoč se na poročila, davke, itd.; mora tipkati; dobra plača; stalno; 4 dni. Priročno do Heights in East Cleveland.
The Harshaw Chemical Co.
CE 1-6300
DO YOU WANT A GOOD JOB?
AS A SECRETARY STENOGRAPHER BOOKKEEPER COMPTOMETER OPERATOR BILLER TYPIST OR
FILE CLERK in a Good Location At Top Salary Experienced and Beginners
See Ruby Coon BRADLEY PLACEMENT 555 Leader BIdg. E. 6th & Superior TO 1-2235
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o aogodkih po svetu in doma!
BORING MILL OPERATOR
LUCAS HORIZONTAL Prvovrsten na orodju, jig in fixture delo.
Najvišja plača na uro. Dovolj nadurnega dela.
PR 1 -8443
TOOLMAKERS LATHE - SHARER EXTERNAL, INTERNAL GRINDER HANDS FORM GRINDERS
58 ur na teden Najvišja plača od ure Morajo biti prvovrstni delavci PRIORITY TOOL 3215 E. 90th St.
VAJENCI
Ali bi radi postali izurjeni mašinisti? Ce imate mehanične sposobnosti ali tehnično treningo, se vam bo izplačalo poizvedeti o naši ponudbi za delo in dobiti vse podatke.
Visoka plača od ure. Uposlevalni urad odprt vsaki dan. od ponedeljka do petka 8:30 do 4. pop.
THE
CLEVELAND PNEUMATIC
TOOL COMPANY 3781 E. 77 St.. od Broadway
DELO DOBIJO ŽENSKA
IŠČE SE ŽENSKE ZA DELO V
MACHINE SHOP
PODNEVI IN PONOČI. — PLAČA OD URE.
Zglasite se v UPOSLJEVALNEM URADU
MARQUETTE METAL PRODUCTS CO.
1145 GALEWOOD DR.
(1. cesta vzhodno od Coit Rd., vodeč južno od St. Clair Ave.)
DELO DOBIJO MOŠKI IN ŽENSKE
Brown Lipe Chapman Divizija General Motors
IŠČE
MOŠKE in ŽENSKE BUFFERS in POLISHERS PUNCH PRESS OPERATORJE PLATING DEPT. POMOČNIKE OPERATORJE RAZNIH STROJEV GAS ARC VARILCE ASSEMBLERS
Stalno delo	Visoka plača
Penzije
Bolniška podpora in odškodnina Izborna kuhinja Hospitalizacija in kirurška zavarovalnina
DOBER PROSTOR ZA DELO
Uposljevalni urad odprt dnevno od 8.-4.30 v soboto od 8. do 12.
Route 113 ob meji mesta Elyria
Zavarovalnina
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
2. januarja 1951

♦>	A
y
T t
t
i 1*
T
t y
T Y
y ?
v ?
? z
UDOVICA
POVEST IZ 18. STOLETJA Napisal: I. E. Tomič
T	Poslovenil: Štefan Klavs
y	A
0^0 0^^ 0^0 0^^ 0#^


(Nadaljevanje)
"Nehajte, prosim vas!" mu je prekinila besedo . "Poslušajte rajše, kar vam povem ... Vi ste mož, ki se mu odpira lepa bodočnost . . . Čez nekaj morete postati viceban, referendar pri dvorni kancelariji in vas morejo povzdigniti v plemiški stan ... A za take časti je treba velikega imetka, velikega premoženja ... S svojim premoženjem ne boste izhajali; potrebno je, da vam žena prinese tem večjo doto . . . Kolikor ima Gita, toliko vam ne prinese ni ena plemkinja."
"Dobro, si bom premislil!" je rekel protonotar ter se pričel poslavljati. Videlo se je, da so baroničine besede vplivale nanj. Posebno ono, kar je opomnila o velikih dostojanstvih, a največ pa še plemiški stan. To mu je ugajalo pri misli, da mu bo zelo potrebno veliko imetje.
"Premislite samo, ker vredno je, da dobro premislite, čeprav kdo drug na vašem mestu ne bi dolgo premišljal . . . Tega ne smem povedati Giti, da je ne razžali."
"Dobro, da ste mi opomnili, baronica!" je rekel protonotar, kakor bi se bil nečesa domislil. "Vi ste hoteli govoriti o stvari tako, kakor da bi že bila Gita pripravljena vzeti mene?"
"Čemu to vprašanje? Dovolj je za vas, da veste, da jaz želim te ženitve. A kar ja%. želim, temu se Gita ne upira. Med tolikimi sem vas izbrala, a vi se upirate ugrizniti v sladko jabolko, ki se vam nudi."
"Zelo sem vam hvaležen na tem odlikovanju!" se je priklonil protonotar. "Gledati hočem, da se izpolni vaša želja."
"Le glejte!" ga je bodrila baronic, "ker drugače bi se mogli kesati."
Na to sta se poslovila. Baronica ni ničesar povedala Giti o tem razgovoru. Brez dvoma bi ponosno vdovo zelo razžalilo, ker ni hujših besedi za žensko, nego kadar mora slišati: "ne mara te, ker si prestara zanj!"
Po tem razgovoru je pričela baronica razmišljati, kaj naj stori, da bi se poroka kmalu izvršila. Naposled se je domislila, da mora poklicati na pomoč udanega zaveznika. Spomnila se je takoj vicebana Najšiča. Bil je na glasu mešetarja, pa je s tem tudi obogatel. Če je bilo treba napraviti oporoko, ki naj koga prezre, so klicali Najšiča; ako se je prodajalo posestvo, hiša, je bil vedno Najšič priča pogodbi; če je bilo treba prisiliti koga v ženitev, vselej je moral to storiti mojster Najšič.
Baronici ni bil povšeči radi teh nelepih lastnosti, a v taki stvari, kjer treba napraviti z%-kon—tu potrebuje zvitih, prekanjenih ljudi, ki bodo znali pregovoriti obe stranki ter ju zve-zati, še predno bosta razumeli.
Drugi dan je odšla baronica na pot. Ker vicebana ni bilo v Zagrebu, se je odločila, da ga poišče na njegovem posestvu Belcu, ali pa kjerkoli že v Zagorju. Giti je rekla, da ima važne posle z vicebanom, ki pa morajo ostati tajni. Čez nekoliko se je baronica vrnila z vicebanom v Zagreb.
"Prosim vas, dragi viceban, delajte hitro in pametno, ne bo zastonj!" je priporočala Gitino stvar Najšiču. "Vi ste bili protonotar jev varuh in njegovim bratom in sestram, če le koga i uboga, bo vas. Omožili ste tudi protonotar j evo sestro Cecilijo z Bedekovičem ..."
"Kar pa sem zelo slabo zadel"—se je nasmejal viceban. "Ne želim, da bi bil tudi ta tako srečen, kakor je Bedekovič s svojo soprogo ..."
"Protonotar in Gita sta človeka druge vrste," je pristavila baronica, "ne bojim se, da bi bil njiju zakon nesrečen. Samo, da vi, carissime, storite svoje, ne bo vam žal, ali me razumete? . ,
"Vem, vem!" je hitel viceban zadovoljno, da se mu obeta nagrada, za katero je bil pripravljen storiti vse. "Poskusim vse, kar se le da storiti in.kolikor jaz znam."
"Da, tako ... Vi ste star lisjak!" se je zakrohotala baronica v znak zadovoljnosti z vise-banom ter ga potipljala po rami.
Viceban se je lotil te stvari samo radi nagrade, o kateri mu je neprenehoma govorila baronica, vedoča, s čim si more pridobiti vicebana; kajti drugače je rajše videl, da ni imel nobenega opravka s protonotarjem, ki ga ni spoštoval, ne ljubil, ker je dobro vedel, kako je gospodaril viceban s premoženjem polkovnika Gavre Škrlice, da si je precej spravil na varno v svoj žep.
Razventega je bil protonotar tudi razumen, samostojen v značaju, ki je vedno znal le po svoje misliti. Viceban mu ni od daleč bil kos po razumu, in zato je moral pri vsej svoji zvitosti zelo oprezno postopati, da ni pokvaril vsega načrta.
Ko je viceban prišel k proto-notarju, ga je našel s pismom v roki, stoječega pri oknu.
"Ave Peter!" je pozdravil viceban protonotarja, nudeč desnico svojemu nekdanjemu varovancu, dočim si je z levico brisal čelo, kije bilo premrzlo od hudega mraza.
"Umillimus servus, domine magnifice!" je odzdravil proto-
v blag spomin
ob prvi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni nepozabni soprog, oče in brat
KAROL SMERDEL
Zatisnil j# svoje mile oči dne 1. januarja 1950
Eno leto je minilo,
odkar si Ti zapustil nas,
črna zemlja Te pokriva, ran izbrisal ni še čas.
Na Tvoj grob bomo položili svežih rožic šopek lep,
naj bo dokaz ljubezni naše. da nam spomin je na Te svet.
žalujoča soproga Mary Charles in Joseph, sinova bratje in sestre
Cleveland, O., dne 2. januarja 1951
notar ter položil pismo na pisalno mizo.
"Ali je kaj novega?" je vprašal viceban, kažoč na pismo.
"Ban mi piše," je odgovoril protonotar. "Prosi me, da naj pridem takoj v Varaždin. Hoče, da skupno z menoj prouči zapisnike skupščin in konferenc, ker se želi natanko poučiti v vseh javnih poslih kraljevine."
"Potrebuje te za informatorja .. . ali misliš dolgo ostati?"
"Tega še sam ne vem. Morda bo trajalo več časa, ker razven tega hoče, da uredimo neko važno stvar," je odgovoril protonotar.
""Secretum ofici?" (službena tajnost?) je vprašal viceban, videč, da protonotar ne govori dalje o tej važni zadevi.
"Ni . . . Gre za moslavaške kmete, ki se puntajo svojim grajščakom. Ban je odredil, da z ene strani pritisnejo na kmete banovci, a varaždinski vojaki z druge. Banovci so že odšli, a varaždinski polkovnik Mikašino-vič noče poslušati. Pravi, da so njegovi vojaki za Pruse, ne pa za kmete, in da tem ne gre vsa stvar prav nič v mar."
"Glej, to je banska oblast!" mu je prekinil besedo viceban.
"Kaj pa pravi varaždinski general Beck?"
"Njega je pozval ban v Varaždin ter se nadeja, da ga bo slušal," je odgovoril protonotar.
"Ti pojdeš jutri takoj na pot, kakor se vidi."
"Takoj jutri, da!"
"Tem boljše, da sem prišel danes k tebi," je rekel viceban, sedajoč na stol. "Prišel sem, da te opozorim na nekaj, kar se tiče tvoje osebe."
"Prosim," se je priklonil protonotar.
"Te dni sem bil v Loboru pri grofu Kegleviču," je začel viceban, gledajoč v tlak z zelo resnim obrazom. "Hočem ti povedati na kratko . . . HoČe se oženiti . . ."
"Tako? S kom?" je vprašal protonotar z ravnodušnim smehom, kakor človek, katerega stvar prav nič ne zadevlje.
"Z Gito," je odgovoril viceban in pogledal protonotarja, ki se je prenehal smejati. " Bil je nedavno na veselici pri njej, pa je sedaj ves očaran od njene lepote."
"Verujem, lepa je!" je rekel protonotar zmedeno.
"Res je lepa," je povzel vice-
EMPIRE COAL -8202Broadway
OLGA POCOHONTAS
IMAMO VSAKOVRSTNI PREMOG NAJBOLJŠE VRSTE VES PREMOG DOBRO ODBRAN
VUlcan 3-3416	Anna For tuna, lastnica
Navy Skyshark Attack Bomber
A new addition to the air arm of the Navy is the turbo-prop driven XA2D Skyshark attack bomber built by the Douglas Aircraft Company, Inc., of Santa Monica, Calif. It is the 6rst post war tactical airplane to use turbine driven' propellers. Sides of the cockpit are glazed with Pittsburgh Flexseal. The forward area of the cockpit is glazed with PPG Multiplate, the bullet resistant laminated glass. It is said that the ne\y plane combines the speed of modern jet propulsion with the payload and economy of conventionally powered aircraft. It can operate from carriers as well as from advanced military airstrips.

a hand

NAZNANILO!
Našim cenjenim odjemalcem sporočamo, da bo naša lekarna z novim letom odprta kot sledi: od 9.30 zjutraj do 9. zvečer ob nedeljah zapre ob 6. uri zvečer in zaprta celi dan ob sredah. Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti in želimo vsem srečno novo leto!
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO ROAD
ban, "a meni se vse zdi, da njemu ni toliko za njeno lepoto, kolikor do njenega premoženja. Kaj misliš ti, koliko ima denarja Gita?"
"Ne vem, še nikdar nisem poizvedoval po tem," je odvrnil protonotar mirno, da si mu vest, ki mu jo je prinesel viceban, ni bila po volji.
"Ducenta millia! (Dvesto tisoč!)" je izustil viceban emfa-tično ter vstal s stola. "Ha, ha!
. . . Take zlate ribe so pri nas redke, zelo redko posejane. Ta denar bi zelo dobro prišel grofu, ker ga silno rabi, to vem jaz dobro."
Protonotar je molčal in poslušal, naj mu še dalje pove viceban.
"Grof mi je zaupljivo povedal, da upa, da mu da Gita za grofovsko krono svoje premoženje, ali morda se tudi vara! . . . Skoro gotovo sluti to, ker me je prosil, da naj preje govorim z Gito ... A name naj ne računa . . .! Če bi že za koga govoril, storil bi to za-te, ki si
mi najbližji . . . Bil sem tvoj varuh, pa mi bi bilo zelo ljubo, da doleti ta sreča tebe. Kaj misliš .. . Slišal sem že od več strani, da je ženitev s tvojo Gito že skoro gotova stvar? .
Protonotar je moral sedaj odgovoriti na tako jasno vprašanje.
"Je nekaj resnice na tem, tega ne tajim!" je pričel protonotar negotovo. "Baronica Pu-dencijana mi je že rekla, da naj zaprosim Gito, in po tem sodim, da je tudi Gita sporazumljena s tem."
"A ti?"
"Se nisem mogel še dosedaj odločiti," je odgovoril protonotar.
"Tako? Ti torej nočeš?' je vprašal viceban Najšič ravnodušno ter prijel svojo kučmo.
"Rajši, nego ne!" je odgovoril protonotar. "Gita mi ugaja, to priznavam ... Ali odložimo stvar dotlej, da se povrnem iz Varaždina. Sedaj tudi tako nimam čas, da bi urejal takšno stvar."
(Dalje prmodnfič)




'Henr/, we're
6EmN6A
Maybe our artist exaggerated a little, but you have to admit that kids sure grow fast. Mom's no sooner finished knitting booties, and presto! Her "baby" is chasing cuties. Before you can say "Johnathan George Rabitt," you've got a full-grown feller around ... ... a full-grown feller who wants all the things you want to give him ... First a bicycle. Then a new suit to take his best girl to the prom ... and pretty soon, the "baby" wants to be a doctor, a lawyer or something else that takes money I
You're likely to feel kinda sick inside if you can't give him as good a chance as the next feller. But there's a medicine to prevent that sickness.
It's called the Payroll Savings Plan, Automatically, you put aside a part of every paycheck for U. S. Savings Bonds. And instead of worrying about how time flies, you're collecting $4 for every $3 you've invested!
Your employer or your bank can arrange this sure way of saving today! Speak to one or the other—but quick) Remember, the money you invest in Bonds is probabi\ money you'd spend anyway!
You've been worrying about when you're going I start saving I
Why put it off any longer?
AUTOMATIC SAVING IS SURE SAVW" as. SAVINGS BONDS
This is an official U. S. Treasury advertisement— prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council.
ENAKOPRAVNOST
MI IMAMO
takojšnje kupce za vašo hišo za eno ali dve družini, od $10,000 do $20,000. V Euclidu ali severno-vzhodnem delu.
Točna in poštena posluga. Govorimo slovensko	5
BEACHLAND REALTY 767 E. 185 ST.. IV 1-1012
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddasle v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
CHICAGO
and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO, ILL. DEarborn 2-3179
SEASON'S GREETINGS
TWIN ANCHORS TAVERN serves finest barbecued ribs. Challenge comparison. Extends season's greetings to all. — 1655 N. Sedgewick. WHitehall 419714.
ANDY'S WINE AND LIQUOR STORE
Finest Wines and Liquors Come and visit our lovely
B & B Lounge Hammond Organ Music Open Mon. thru Sat. 4 a. m. and Sun. 5 a. m. Extends Season's Greetings Free & Prompt Delivery 5952-54 W. IRVING PARK Klldare 5-1444
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Catholic Couple— " Small child desperately need 3-5 room unfurnished apartment. Southwest. Moderate rental. — DOrehester 3-3260, Apartment 105.
RESPONSIBLE EMPLOYED VET —Wife, 3 children, desperately need 4-5 room unfurnished apartment. Any good location. Moderate rental.
HUmboldl 9-1917
BUSINESS OPPORTUNITY
GOOD BUY — Florist Shop -—■ Elmwood Park. Good business district. Will furnish new truck and refrigerator. Modern shop. Owner must go to Arizona. — GLadstone 3-4380. Days.
HELP WANTED—Domestic
COMPETENT Woman — Housekeeper and cook for nice couple, 2 children. Private room and bath. Good salary. — DIversey 8-7467.
COMPETENT Middleaged Housekeeper. Light houswork. Small -family. 11 year old boy. Own I nice room. Evanston. Call DAvis 8-1772 or write to Slovene Daily Paper, 139. N. Clark St.
HELP WANTED—MALE
SWITCHMEN
$1.53 AN HOUR IMMEDIATE PERMANENT WORK VACATION AND PENSION BENEFITS
APPLY
1900 N. Central Ave.
CHICAGO
C. M. ST. PAUL 0 PACIFIC R. R.