Tečaj XXXIX. gospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 goid.: pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 25. maja 1881. » 0 b s e g : Razpis štipendij za učence kmetijstva in vrtnarstva na kmetijski šoli „Franciseo-Joseíinum" kmetijstva in kako mu na pomoč priti. (Konec.) Zoper uši na listji vrtnih rož in druzih rastlin Zanesljiv pomoček, da se podlesek zatre Propad malega Strup za misi. Ne obrezovati spomladi živih mej t Nekaj o osebnih imenih korotanskih Slovencev. (Dalje.) % ft_ ^ _ _____1___ _ • _ _ V • 1 • • • V aC Slovansko slovstvo 0 Veliki ponoćni pavlin, plivanji muzike na člověka Mnogovrstne novice. Naši dop Novičar Castitim volilcem trgovinske in obrtnijske zbornice kranjske Gospodarske stvari. Državne, stipendije za kmetijstvo v Modlingu. Ilazpis štipendij za licence kmetijstva in vrtnarstva na kmetijski hod nj gold Teh državnih Štipendij (Staatsatiftung so za leta (1882., 1883. in 1884.) tri, vsaka za leto Kd pn- 250 želi eno teh štipendij dobiti, mora vsa taka spricala svoji prošnji priložiti, kakor so pro šoli Francisco-Josefinum pisana za ke štipendije pod številko 1. in jih Družba kmetijska kranjska, kakor družbe kmetijske druzih dežel avstrijskih, je od si. ministerstva kmetijstva přejela dopis, kateri jej naroča , naj razglasi sle-deče štipendije, ki se oddajo na kmetijski šoli z imenom Dunaji. tudi do gori omenjenega obroka izročiti šolskemu vod stvu v Modlingu. C. k. ministerstvo kmetijstva. Na Dunaji 11. maja 1881. )) Francisco-Josefinum" v Modlingu pri Cesarske stipendije za kmetijsko solo v Modlingu. Presvitli césar Franc Josip je iz lastne svoje blagajnice dve stipendiji (Kaiserstipendien) ustanovil, vsako da se ena štipendija imenuje Franc-Josipova, druga pa po imenu cesa- po 250 gold, na leto, in dovolil, --— - - I — - - " - — ^ - - - - - - 7 ------Q 1 i ------------» w « V/ J-fJL W ▼ V/V J j ^ X * ^ ^ W « « « A I A rw rice Elizabetina. Kdor eno ali drugo teh štipendij grunti) dajó o dobrem času in ob ugodnem stanu dobí, jo vživa leta in zato ste ti dve štipendije zdaj Propad malega kmetijstva in kako mu na pomoc priti. Po spisu Jos. Peenaka, posestnika v Villa-Triestini. (Dalje.) Več ko prevec je zoano, da pri nas zemljišča (ali po razpisani za šolsko leto 18^2. 1883. in 1884 Dobiti najvec po 4 odstotke tega, kar so vredna. To se utegne mládenec, ki je 1) vsaj 16 let star > ki s LJ y uaj V \jKJ Jk-F\J 1 uuotutau y i\C%l OU T VULiMii * preračuna po katastru brez ozira na to, da kapital ^ ■ WM m I ■■■■ ■ je v zemlji naložen, ne nosi nobenih drugih obresti. t solskimi spričali dokaže, da je dobro dovršil spodnjo Zdaj pa prašam: kje dobi kmet niže vrste posojilo za gimnazijo ali realko > in ki gtariši ali varuh, objavijo, da nimajo nič zoper to priloži pismo, s katerim nizke obresti? Pač je več hranilnic, denarnih založnic a a m m. ~ -m " 4 * mm- i ^ m ^ ' da dokazati, da si je mo- (bank) in sploh ustanov, kjer je denár na pósodo ; more pa ubogi kmetic nadejati se od takih zavodov po stopi v to šolo. Ce more mladeneČ rebiti uže kaj dejanske vednosti v kmetijstvu na kakem moci in pa za male obresti? Ne! rečem jaz, kajti če kinetijskem posestvupridobil, mu služi to v posebno pod- poro njegove prošnje. Prošnje z dokladami se je imajo zadnji čas do konca avgusta letošnjega leta se ve za silo in visoke obresti dobi posojilo, mu to ni nobena svoje poBestvo z no- prava pomoc ker s tem obloži vimi davki, z obrestmi, katerih ne more plačevati, ka- da v nemškem jeziku izročiti vodstvu gori imenovane terih posestvo ne dá. Če si pridobí odstotke od soie (Direction des Francisco Josefinum in Môdling bei grunta, pač ne more plačevati po 6 ali 12 odstotkov, Wien) f kjer se tudi dobi program te sole. Cesarske Štipendije za vrtnarsko Šolo v Modlingu. Za to šolo ste za leti oddati cesarski šti oderuhu pa še po več. Vsak gospodar je toraj uže na-prej pokopan, ako mora denár jemati na pósodo za više obresti, nego mu zemlja čistega dohodka donašati more. pendij cesarja (Kaiserstiftung) po 250 gold., ena z imenom Hranilnice, posojilnice, založnice itd., kakor so zdaj, F Josip drug pa z imenom cesarice ne morejo tu nič pomagati, in naj se napravijo kakor- Elizabete. Tudi te prošnje se imajo zadnji čas do koli, kmetovalcu ne bodo nikdar priležne. Pri takih za- konca avgusta tega leta zročiti gori navedenemu vodstvu, vodih velja v prvi vrsti priljubi j enost, naklonje- Kdor želi tako štipendijo dobiti, mora s krstnim li- nost, drugič pa je v Avstriji tudi denar predrag. stom stav zpričati da vsaj 15 let star in močne po- hranilnice vloženi denar mora se razposojevati na gotove ' ^ ^ __« « « « m a m m m m m "1 • da dobro dovršil ljudsko šolo in Slave, - 6) ua. je uuuiu uuvibu ijuuorw o K/IKJ f ju stariši ali varuh so zadovoljni, da pride v to šolo da in dobre obresti, tisti pa, ki si ga izposodi, mora plaćati vse stroške (vknjiženje, izpiske iz zemljišnih knjig, 166 komisije, pa tudi V ae stroške vodstva posojilničnega in meseca maja volovniki to y dobicek, katerega hočejo založniki imeti itd.). potem drag denar! To je pipljejo iz zemlje. Pri tem delu debeli listki podlesk lino red tik ml i treba listk a z rast prijeti in izvleei. Pogostoma iz Zdaj prevdarjajo ministri, državni poslanci, časni- inakneš pri tem delu še mlado čebulo , in podlesek razna društva pripomočke, s katerimi bi se dale popolnem uničen. Če pa tudi mlada čebula v 2 kar ji nadloge kmetijskega gospodarstva odvrniti. Po mojih ostane, je vendar v nevarnosti konec vzeti zemlji WÊÊIKIfftËÊ I I HlHBBBmmBI .HIP -Hi 11 HIP (BBI mislih sta tu le dva pripomočka, katera pa se morata kjer smo steblo in listke podleskove izvlekli, nastane oba porabiti, če se hoče kaj doseči. Ta dva pripo- luknja. Kmalu nateče v njo vode in mlada in stara > močka sta: čebula ste v kratkein čem To Poplačevanje davkov naj se kmetovalcem polaj ša in pot odpre, po kateri bi po ceni dobili denarja na posodo. Noben teh pripomockov ni presilno težaven. Prvič je treba, da se zemljišni davek po pravici gosp Bilg v poraoček Gosp prii tako ki podlesek zeló priprost in labek I I IHH I Iver še meseca maja tudi seme ni dozorelo, je pokonéanje podleska teas goto vej se. Strup za misi. vravna y po vseh deželah po pravi meri razdeli v skup- il ar se pa nem znesku pa, če ne zniža, vsaj ne zviša. dobivanja denarja poceni tiče, mi je nekoliko sprego-voriti. Državnih dolgo v imamo na milijarde, to je, na tisoče milijonov, ki so se od leta 1848. pomnožili mišim Seme od akacije (Acacia lophanta) je gotov strup tila za m hiše Vsaka miš pogine, če se grizla takeg semena lu- ; dru pripomocek je svetovati posebao o strup tavljati nevarno. skoro za tretjino. tej meri pa so se vekšali davki in novi so se vpeljali in tako so se državni dohodki v tem času zvikšali skoro za Čvetero prejsnjih. A kam so te milijarde šle, je, žalibog, vsakemu znano! Je li narod pri vsem tem državnem gospodarjenji postal bogateji? Ne, izkusnja nam kaže ravno nasprotno. Za gospodarstveno blagostanje, posebno za kmetova!ca, višega in nižega, se je celó malo storilo. Auersperg Zopet usi na I is tj tnih roz in druzih rasti i Da je ta mrčes silno škodljiv rastlinam, ker jim sok izpiva in se strašansko hitro množi, je vrinarjem in prijateljem raznih cvetlic dobro znano , ki pa tudi vedó, da ki ske priporoča sledeče sredstvo, katero hvali ta mrČes priporoča, nič ne pomagajo. Časnik bolčanske družbe kineti)- se mnogo pomockov zoper da UlUU^VU OJUUJV» V , ÍVWlíUl \J 11TU1I , VA t* ] Ô Za* nesljivo. To-le je: Mrtva riba naj se pusti v skiedi asserjeva vlada se je čudovito malo brigala za propad kmetijskega gospodarstva, ki je ginilo kakor po libe- blagor kmetijstva vode toliko časa ležati, da voda o v zeló smrdí. d to kugi pripomočka, zdravila pa ni iskala; prejšnji ralni večini državnega zbora je bil tudi deveta briga. Ce bi se bili vsaj dolgovi le domá ? v Avstriji , delali > ostal bil kapital, ostale bi bile vodo naj se poškropi ušiva rastliua. Če se to par dni zaporedoma stori, pomori se inrče3 brez škode za rast- se ve, da treba tako poškropljeno ra3tlino, v sobi bila, nesti na prosti zrak, da zgine smrad. C3 obresti pri nas, in tu bi se bilo barantalo z državnimi pismi. Ker so pa večji del denarja zunaj na posodo vzeli, gredó visoke obresti leto za letom v dobrem sre bru in zlatu čez mejo naše države, našemu cesarstvu krešu obrezujej Navad Ne obrezovati spomladi Živih meji , da ljudje spomladi, večkrat V se celó 0 zive me ui u iu zaatu u c zi lu oj u xičtsc ui ^avc, uaocuiu ccsai sivu ---- ^ "**v ^^^b1* 1 " y KJi pa manjka zmerom ne le denarja, ampak ono skrbi tudi pomisleka, da s tem obrezovanjem pokončujejo koristnira za tišti kapital, da se boljše naloži, ki bi se zunaj moral tičkom potrebna gnjezdica, kjer starke imajo mlade beleg trnj in drug brez oddati po do varno posestvo denarja dovolj odstotke ceneje. Na Angleškem je za Vlada v Kasselu to pako s posebnim ukazom ne- y celó za odstotke in še davno prepovedala in velela , da se obrezovanje nize. Zakaj bi pri nas v Avstriji kaj tacega ne bilo meJ sme vršiti od oktobra do marcij mogoče? Ce bi se pri nas denar lahko poceni na posodo dobival, bi bilo s kmetijstvom v obče kmalu bolie kmetovalec bi si brž pomagal iz zadreg, dobil več po- \aravoznanske stvari. guma ter svojo zemljo obdeloval z veseljem; tako pa več pridelaval , se boljše in lepše oblačil in tudi obrt-nijstvo bi se pri tem vzdignilo, vlada bi pa dobila ljudstvo, ki bi bilo zmožno, več davkov plačevati. (Konec prihodnjiě.) Veliki ponoćni pavlin. Véliki ponočni pavlin (das grosse Nachtpfauen auge, Saturnla pyri Htibo.) je najveći med našimi evropejskimi metulji. Cez razpeta krila meri do" 14 juzno- I cm. j ali do 5ya palce v stare dolgostne mere. i Vsaka njegovih zgornjih velikih, ob robu sivih in spodnjih Gospodarske izkušnjo. Zanesljiv pomocek, da se podlesek zatre. malih temno rujavih flafut ima rujavkasto rumeni ter tje tudi rujavkasto-belkasti obrobel y sem —- v..v.. .«ju.uaow-uvu^ou vycwurvxx, poleg katerega Jesenski podlesek (Colchicum autumnale) je hudo se nekoliko oddaljeno vleče bolj temna cikcakasta po- strupena rastlina in kot siten plevel na travnikih vsa- teza. sredini vsake flafute ima pa črno ocesu po- cemu kmetovalcu znan. Cveti so lepe lisasto-modre dobno liso z rudeče-rumenimi obrobki, med katerimi barve ter se prikažejo jeseni; zato rastlini pravijo nahaja se na notranji strani po ena polumesecu podobna yy jesenski podlesek". Cveti so veliki in pridejo, kakor bela poteza. rečeno v jeseni sami iz tal, 1 i s ti (volovnik) in plodne glavice pa spomladi, meseca maja. Globoko v zemlji Konec meseca m a j a izleze XJU^O^C* ULiCV, a. V^ I^UUIVV^ » ^^iiiijt DU oplodi , u«, iv»i kjcAkj ikjcm, o » u j a ivuo auû.aijcvu cj lu o uv;- tiei jajćasta, z rujavimi usnjatimi luskami obdana če- bela jajčica zelenkaste barve — nesti prične. Lansko bula (korenika). Vsako leto se med poganjanjem list- le o sera zaprl med šolsko okno eno tako babico, katera metulj iz svoje bube, na kar babica svoja kot kokaljevo seme de- kov zraven stare nareja nova čebula v zemlji. Med em y ko nova čebula vedno krepkeje raste, hira in urnira tara in ta trenutek najugodnejši za pokončavanje pravno mi je bila zaduje tri dni v maju znesla 42 jajčic, potem pa poginila. Ta jajčeka sorn spravit potera v pri- * iz katerih bile so se mi dne 20. junija tega plevela , kajti sedaj je podlesek najbolj obćutljiv, uže gosenčice izvalile. Od teb sem odločil samo tri v sedaj ga najlože pokončamo. Zato svetujerao, naj se daljno opazovanje, ter jih nesel na jabolčne divjake v 167 dve ste mi prec drugi dan izginili, a ena šolskem vrtu se je pa popolnem razvila in dorasla. premoženje pa naj se ravná po zgledu j u goal o-venske akademije. Da bode sedaj nam prijazna a tej sem s.edeče premembe opazoval : Koj ko vlada prenarejena pravila na korist našemu literarnemu gosenčice iz svojih nekoliko podolgovatih jajčic izlezejo, črne, rujavo-kosmate in celih 7 mm. dolge; nog ima društvu potrdila, ni dvomiti. tri pare na obglavji, štiri pare na Za prof. Raičem oglasi se odbornik in blagajnik gosp. Ivan Vilhar in razjasnuje premoženje Mati- prav nič v slabejem položaji kakor je bilo prejšnja leta. Razjasnilo blagajnikovo se julija levila se je goseniea prvikrat; pri tem spreme- je glasilo blizu takô le: Gospod predgovornik ima na nila se je njena prvotna barva ob stranéh života v bledo- videz vsaka gosenčica 16 obrockih srednjega života proti zadnjemu de'u njegovemu, a eii par pa prav na zadnjem koncu života. Dné crno, katero kaže, da n i zeleno, na hrbtu . . V »UM ' " " w v* .. ... ' « » » I U V/ * • nije u gosenično dorastlo je do tega časa ako bi se cela vrednost od banke ,,Slove- kupljene hiše v račun vzela namesto samo one Gospo- svote, katera se je kar brž v gotovini izplačal a. (Konee prihodnjie.) uže na celih 60 mm. darstvo, vedno skrbno in strogo varčno, je gledalo na Društvene stvari Obeni zbor Matice slovenske to , da se je ,,papirja" znebiio in premoženje v nepre-makljivo blago preložilo, in to se mu je konečno tudi z jako lepim vspehom — z dobičkom pri obligacijah in pri nakupu bankine hiše posrećilo. (Dobro-klici.) (Dalje prihodnjie.) čilu u 27. aprila 1881. v Ljubljani. (Dalje.) WÊÊ Na poziv predsednikov : ali še kdo želi o yy um tajnikovem govoriti, « začne svoj govor s tem, da hvali preteklo leto po Ma tici izdane knjige, potem pa kaže, se oglasi prof. Raie poro ki da se je od 1875 do 1880. z manj šal o število udov za 707, premoženje Matičino pa za 5627 gold. To pa izvira v prvi vrsti od tod, da se društvena pravila ne izvršujejo natančno ) vzlasti se zanemarj ki izrečno določuj y da se iz b čuje iz vrste Matičarj vsak kdor redno ne ojega doneska in ga vsaj v prvi polovici V3acega leta ne odraj Ce se daj knjige takim ) ki ne caj me y se s tem škoda delà Matici. Govornik kaže Sfarozgodovinske stvari. Nekaj mar y osebnih iraenih korotanskih Slovenov Spisal Davorin Trstenjak. (Dalje.) II. Tudi imena koroških voj vod : Borut, Cheti-Zcorast in Ingo, najdejo svoje sorodnike pri ca veseli napredek Matice hrvatske in povdarj trebo y da se pravila naše Matice prenaredij po Matice hrvatske. Ce so nekateri p o ver je nik a pogledu Mati- severozapadnih Slovanih. Borut je iz korenike: bor pugnare, sufiksom ut. Sufiks ut se je ohranil v imenih staroslovanskih : M i ljut, Drag-ut z daljnim sufiksom in: Milj-ut-in, Drag-ut-in itd. Cuda, da naš cini pravi dalj slovenski jezik ne pozna glagola: bořin, v naš književni jezik je přišel iz srbohrvaščine, tudi slovenski Hrvati (Kajkavci) ga ne malomarni in ne storijo po pra- poznajo, to je spoznal isti Belostenee, ki je pri besedi: lih izrečene dolžnosti o razpošiljanji knjig abiranji bořin postavil (D) u u i i u fjuoia y 11 ^ i^s j y tO J 6 * u ci i iju uvujoui« xujv/ m^m v i u ii sopet nahajamo pri starih Moravcih v obliki: Boruto dalmatinski. Ime Borut letnih doneskov, naj se odstavij Mnog in drug namestij w jo tudi Matičarj ^ v, 1JlDU ««uv^.jm « — - « ^ - — ., ------ - - ~ - ~ jezikom, katerega vsak pisatelj po svoje suce; 229. 1224, 317 in na drugih mestih). Imen iz korenike ki zadovoljni z različ- in Borut (Codex Morav, Regest. Bohem. 1195, 191. 1207, m umestno bi bilo * • mija y izdaj y da ,,Matica slovenska' " , naša akade- bor je vse polno pri severozapadnih Slovanih, na pr. : lične m sloven- Bor-i m (staropoljsko), Bori-slav, Bor-ita (staro- na pr vse svoj knjige v skem jeziku; da se pa ta enoličnost doseže, naj se vsi rokopisi, predno gredó v tisek, priredijo po izvrstni česko) y česko), Bor-uh a Bor-ko (staromoravsko), Bor-ot-in (staro- itd. slovnici prof. Sum in Matičin odbor naj pri raz- Ravno tako je z imenom: Ch etimar, to je: H o - /I Ul Uli KJ U AU <* U Ck , iil AJA. (tbt vi IJ UUUUt i 1 CA.J j/i x A H« "" » "v^ JV» u luivuvm • v « « » * M * J J agrad za poslane mu članke pove to pisateljem. timar iz korenike hot. Pri Jugoslovanih nisem še Zarad toliko različne pisave ki 86 nahaj dandanes našel tega imena zapisanega, pač pa mnogo imen enacih v rtu IU111\1/ i. Ck £J k l\J k\\š j^ioa Y V j IV k O u JLiaiiCI j Ci UC*liUCiiiV^U liii^UMl li J J/t« v* pisih slovenskih, smo posebno mi školniki mnogo- pri severozapadnih Slovanih, na primer: Hot-aka y krat v zadregah, če dijakom kaj popravljamo , ixcw oc ^oioriuutLuoauy xi u l - a, 11 , u ne vjerna s pisavo tega ali unega časnika, na katero se to-mir (staromoravsko), o t- e n kar se (staronemško) Hot-an, H ote-bor (kamflustig) y ) Ho- Hot - eša, Hot -iš, dijaki sklicujejo. Konečno stavi prof. R naj se bi pravilih M pravila Matice slovenske prenaredil predlog: H o ti - slav itd. Tudi A UU1 ime i Z_i ^ od- Imena imenitnega vojvode Ingo, Ingou, Inguo lomke slovenskega katekizma, zakaj se ta važni jezi* , kako bi se potožil ne vem razložiti, a v fravhajmski fari so še živa imenar kovski zaklad ne objavi? Ne vem Ing-ol ic in na gorenjem Stajarskem je potok z o naši malomarnosti. imenom Inge ring, to je; Ing-er-nik. (Konec prih.) staro-koroškem imenu: Zwentusso, to je, Svent-uš-o, novoslov. Sve tuš, mislim najti še polno obliko: CBATynrL, tako, da je imel staroslovenski T> ve- ljavo glasnika o. Znameniti ste imeni: Mandrag in Zemiboned, cara meditans, cogitans? Iz tem. Sem * Slovansko Najdenček ali pravični se tudi živine u s mili. Pre- vedeno iz nemščine. 1881. « ) Mandrag najdemo pri severozapadnih Slovanih: Sem, Sem-il Semi-rad, Semi-slav, Sem-ko, Semo-vit, Sem-ota. Iz tem. bon pa imena: Bon-a ta, (staročesko) RépoŠteVj duh v Krkonoskih gordh. Pravljica, ne m ški spisal J. K. A. M usáus. Tretji popravljeni natis. 1881. * Dve Čudapolni pravljici za slovenski národ pove- B on-uš, Bon-eš 7 Ben a a 7 B e n - e d a (vir nobilis dani. I. Peter Krunov, řešiteli 1115, 91. Reg. Boh.). brižinskem rokopisu iz 10. stoletja nahajamo imena Slovenov: Pecili in Pecila, in sopet enako MpH ■ I 54, Pecili bi se še utegnil slišati staro- ime pri starih Poljakih: Pec-o I (Cod. Pol. maj XLIX.). V imenu: slov. L ; tako tudi v imenu starokoroškega plemića: Wecili, katerega novejši preiskovalci starin imajo za ocet a sv. Eme. Ime: Vec-el je staročesko (1173, 459. III. Palacký). treh zakletih vitezov. IL Okamnjenci na Blanskem gradu. Drugi popravljeni natià. 1881. * Vrtomirov prstan ali zmaj v BistriŠki dolini. Ljudska pravljica iz preteklih časov. Zapisa! Jakob Alé- 1881. Te štiri knjižice , v prvi vrsti za naše ljudstvo in za mladino našo namenjene, izdala je naša občespoŠto šovec. Drugi pregledani natis. vana in na treh razstavah ucnih pripomočkov odliko- isti listini, v kateri stoji Pec il za pričo ileta 1043) se tudi najde ime: Chaloh (Eich- : Kal- vana knjigama J. Gr i o n t i n i j e v a, in je s tem izda- horn, Beitráge I, 185.). Iz tem. kal imamo imena on, Kal-ota, Kal i n a y Kal-oka, Kal-ika y veci- del severo - slovanska. Sufiks oil najdemo v imenih: Dët-oh, Mil-oh, Žir-oh, Sla voh, Rad-oh. Imena nemških přič v tej listini se glasijo: Mein-hart, Wolfolt, Reginhart njem svojo priljubljenost gotovo še povečala. Te knjižice, pisane po vsem v lepi in giadki slovenšcini, odli-kujejo se še posebno po svoji opravi. Vsaka knjižica ima na čelu veliko barvano podobo in tudi tisek je lep in raziocen. Z eno besedo, mi moremo te knji- 7 Ruthart, Ulmut itd. prav žice po vsem le pohvaliti in jih gorko priporočamo kot zanimivo berilo vsacemu, tudi odrašcenim. Cena vsaki yy Baldewinus divina dispensante misericordia ju- vavensis eccleáiae archipastor' i poroča y da je grofinja per Ema mu izročila posestva Richenburg in Edilach ,, manům sui advocati Prezlai. Huic facto interfuerunt Aschwin advocatus gurcensis ecclesiae, supradictus : knjižici je vkljub lepi obliki in množini pôl le 20 kr. Dobivajo se v Giontinijevi bukvami na mestnem trgu v Ljubljani. Pre zl au s, delegator ipsiu^ praedii (Eichhorn, 1. c.) As- starinoslovcem Viestllika", katerega izdaje hrvatsko arkeolo-gičko družtvo in kateri se je uže priporočal slovenskim kvin je staronemško ime in označuje to kar: Gotthold > iz as k? win , poznamovanje za višje božanstvo v in a Prezlaus je severozapadnoslov. Preslav ruski: Pereslav, Preslaus, ime staročesko (Re bina v ,,Novicahť', izišel je drugi broj. izišel Vše- mu je: ,,Intagliji i kameje u osječkom gradskom a m are Još nejšto o predhist. sjekiri > 7 S- muzeju", — ,, obranu sjekire kamenite dobe našaste u Vrbniku" 77 7 Sa 7 Boh. 1237). Pobožna grofinja Ema je torej imela slovenskega odvetnika. Tudi koroški plemić Chaecelin, ki je svoja po« sestva v junski dolini leta 1106. daroval oglejski cerkvi je utegnil biti Slovenec. Imena: Kac-a, Kac-ev-ič, in slična, še dandanašnji so navadna pri Rusih. Zaradi oblike primeri slovenska imena: H ud o lin, Butolin. Med nemškimi priČami beremo imena: Uvilihalmus, Ru-dolťus, Gundachrus, Ernst, Geroldus, pa tudi najdemo „Arkeologička izprava" , novci carski zem. muzeja vrhu tega „Razne viesti" i y ,Alveria4< » *7 u Zagrebu' t y 7 ,dopisi (( To je Rimski „kritika" ; obseg dru- slovenskega plemića Walchun (Valkun), tudi priča Adilbertus Chorenchast bi utegnil biti slov.: Ko-rengo s t, pertinax hospes, okoren gost. zega zvezka. Na str. 62. i 63. pa ima med dopisi tudi slovenski dopis gosp. Fr. Jarca: „0 starinah u Drnovi blizu Leskovca", v katerem pisatelj opisuje svojo precej bogato zbirko rimskih novcev, igelj, posod in dveh mali-kov, katere reci je nabral po ljudeh iz bližnjega Trnovega, kjer je stalo, kakor je znano, rimsko mesto Noviodu-num. god. 1880., iz katerega se razvidi m. Temu zvezku pridejano je tudi ,,Izviešče" za y da je društvo imelo 22 radnikov in 302 podpirujocih udov. zvezi Takošnih imen bi se še dalo mnogo nabrati iz tako imenovanih ,,Saalbucher" svetopavlovskega, admontskega vseh teh živijo učeni njim bode pribodnji pa je stalo društvo 3 75 ucenimi društvi in zavodi. in sv. lambreškega samostana, slovenski duhovniki, kako hvaležen slovenski zgodovinopisec, ako bi se taka imena obja- Slednjič pridejana so še pravila hrv. arkeol. društva. Ker Slovenci še nimamo enacega lista, priporočamo ga vsem prijateljem starinoslovja prav posebno. Kdor hoče društvu pristopiti kot ud, plača 1 gold, vstopaine in vila! Tudi za jezikoslovca so važna. Dokazati bi se tudi dalo 7 a ko dolgo se renjem Stajarskem slovenstvo ohranilo. je po gorenjem Koroškem in go- vsako leto 2 gold.; zato pa dobiva ,,Viestniku . Naslov: Hrvatsko arheolog, društvo v Zagrebu. Tako nam po- Zcibavae stvari. roča admontski „Saalbuch" (III, 146), da sta slovenski plemić Tridizlaw in njegova žena Zlawa ne daleč od cerkve sv. Mihela v Lesniki (Liesing) postaviti dala na svojem posestvu cerkev (okoli leta 1140): ,,ex nobili ergo prosapia ortus T r i d i z 1 a w cum uxore sua Zlawa ccclesiam in honorem s. Walpurgis in praedio suo fun- oddekih nrslimo ob enem nehoteč na nje dotike s člo- vplivanji muzike na člověka. Govorec o muzik i sploh ali o nje po3ameznih 169 vekom in kako vpliva ná-nj. Če tudi je žival le bolj ali manj sprejemljiva za muziko, vendar ie malo delà vtisa na-njo, in edini člověk, kateremu je stvarnik podařil um, more vživati lepoto vseh umeteljnosti vesel in v polni meri. Umotvori obrazovnih umeteljnosti, kjer umeteljnikov genij vdahne nečutnemu kamnu ali lesu novo življenje, prekrasne slike, pred katerimi posta-jarno, čudee se izbornim bôjam — vse to in še mar-sikaj druzega gotovo povzdiga duhá in nam lepša in sladí življenje. Toda brez muzike, ali drugače, brez zvóčnega gibanja bilo bi naše ozračje (atmosfera) po besedah Aleks. Humboldtovih vedno tihotna pušcava. Ta izrek izvrstno znači, kako ceno in kakošen vpliv ima za člověka muzika, ki jej gre predstvo med vsemi lepimi umeteljnostmi, in napisati bi se dale knjige o nje mnogih plemenitih svojstvih. Muzika — ako hočemo govoriti po pravici — pre-sinja in pretresa člověku dušo in telo bolj , nego vse druge umeteljnosti. Slikarstvu je sicer odprto širje polje, kjer se more skazovati, in njega sledovi ostajajo stalno pred očmi, a moč muzike sè svojimi sedmimi strunami in nekaterimi glasovi je vendar veča, nje učinki so vedno novi in v dušo sezajoci, slikarstvo pa se kaže vsikdar v jedni isti obliki ter vzpostavlja svoj predmet le treznemu opazovanju. Mojsterskih koncertov in veli- kanskih rnuzičnih slovesnosti se ne more sicer vsakdo udeleževati, literatura in znanstvo sta mnogokomu za-prta, muzika pa je splošna umeteljnost , ki ima svoj dom v kraljevi palači kakor v preprosti kmetski, sè síamo kriti hišici, in razveseljuje srce bogatinovo in ubošcekovo sè svojimi mehkimi glasovi. Ni jej treba za to Bog zná kacih velicih pripomočkov, prost instrument, na pr. piščalka je uže dovolj, da se javljajo muzike prekrasni učinki. Vse lepe umeteljnosti se vpo-trebljajo v lepšanje in naslájanje življenja, ali nobena nima moči, tako splošno in popolnem dosezati ta svoj namen, kakor vzvišena muzika. Mnogokrat se vséli dolg čas v sicer izborno dru-šéino, in kaj vzbudí zopet živahnost in veselost? Pri-srčna pesem ali tudi kaka kompozicija, na klavirji igrana itd. Aristid Komtilijan je zatorej prav govoril, rekši, da je muzika takošno „znanstvo", katero pristoji vsaki starosti, ter edino more resnično lepšati človeško življenje, in takisto je pisal tudi Gerbert v svoji knjigi: „Scriptores eoclesiastici" , da muzika pri-jetno vp iva na slabotnega starca in nezmožnega otroka. Š kratka: oblast muzike vpliva na divjaka in naobra-ženega Evropca , na starca in mladenča , na moški in ženski spol. Prav za tega vsesplošnega značaja voljo je tudi umevno, zakaj Kinezi, po besedah nečega starejšega, v Pekingu živečega misijonarja, smatrajo muziko za temeljni princip vseh znanstev, nazivajoc jo ,,vsesplošno znanstvo", ali ,,znanstvo vseh znanstev". Morebiti se dá to razlagati iz besed Ciceronovih in še druzih modrákov, kateri so dejali, da naši duši ni sorodnejšega, nego li številke in glasovi, da nas to spodbada in vžiga, mečí in krotí in děla vesele in žalostné. S tem je tudi ob enem naznačena razsežnost ucinkov muzike in nje načinov. Gotova istina je , da muzika vpliva na telo, da-si neposredno zunanji zvočni valovi dosezajo, namreč slušne živce in tako ob enem tudi one, kateri se raz-širjajo po vseh drugih telesnih delih. Kedar zadene glas ušesno mrenico, se stresejo telesni deli, kakor struna na klavirji, in to prijetno vzdraži vse oživčje bolj ali manj ter zagiblje ude , da se kri hitrejše pretaka po vseh delih človeškega tělesa. Morebiti je celó ta učinek tako velik, kakor menijo nekateri zdravniki, da množi in pospešuje izločevanje sokov in vravnava delavnost pre-bavil. Res je, se vé, da muzika bolnikov ne ozdravlja, vendar da napravlja prijeten vtÍ3 na zdravega člověka, to se ne dá tajiti. Kvintilij ano ve besede so gotovo dobro podprte, ko pravi, da se mu zdi, kakor bi nam bila priroda podarila muziko, naj bi lažje prenašali (najbrž telesne) trude. Ko zapoje vojaška trobenta, kaka srčnost prešinja vojščaka, utrujenega po razném trp-ljenji, in kedar godejo godci, kako lahko plešejo brez vsega vpehanja ženske. katerim je sicer sleherni korak preveč. V starih pisa'eljih beremo pogostoma, kako je bilo pri obleganjih itd. vsegdar po več muzikantov, da so podžigali vojščake , in Aristofan celó navaja nekatere muzične instrumente, Češ, da spadajo v inventar barke; takisto omenja Evripid, da je bilo za njega dni obično , spremljati veslárje z muziko. In sploh se tudi mi lahko prepričamo vsak dan, kaj je muzika člověku. Pogledimo kmetovalca, delajočega po polji v poti svojega obraza, pridnega gorníka v vinogradi, kovača pri ognji — vse poje in si odganja s petjem skrbi, ter vzbuja v duši veselje, ker tako se skoraj nevedoč pre-našajo in pozabljajo vse teže življenja. Zatorej je v tem oziru le iz življenja vzeto, kar poje někdo o muziki : ,,Junaško spodžiga vojsko na boj , Ko poje trobenta, v sovražnikov roj Spustí se, jih íiíči, podira . . Zato je uže v starodavnih časih vsikdar spremljala muzika vojščake v boj, kakor se nam to poroča o He-brejcih, Grkih, Rimljanih itd. Umeje se, da je s tem uže označen bistveni vpliv muzike na dušné moči. Namen muziki je, po besedah nečega strokovnjaka, da vedrí in giblje dušo, da po-mirja, gine, vžiga, razmišlja, kratkočasi, zdraví, boljša nrav in naslája srce. Težak nálog ima muzika, utegne kdo reči, a mi dostavljamo, da ga zvesto spolnuje. Ona povzdiga potrtega duhá, in česar ne more časih tešilna beseda prijateljeva, storí čarobni glas strune, da izgine takoj vsa tožnost, kakor spomladanje megle. Naš U mek poje o muzike učinku na člověka: ,,.. . In če ga stiskajo mnoge težave, Ako svetlobo zakriva mu noč, Spet mu pomaga v prejasne višave Godbe nebeske brezkónečna moč." (Konee prihodnjie.) Wnopvrstne novice, * Rumunski kralj se je dal kronati 22. maja s krono, narejeno iz jek la turškega topa, ki je pri Plevni bil Turkom vzet. Naši dopisi Iz Blldapešte 19. maja. — Z Dunaja je svitli ce- sarjevič Rudolf s svojo soprogo došel 18. dne t. m. v naše mesto in tukaj sprejemal raznotere deputacije, med katerimi osobito odíično tudi deputacijo mesta Zagreba. Ko je ban grof Pejacević představil gradskega načelnika gosp. M raz ovi ča, se je on v lepem govoru hrvatsko poklonil Nj. cesarskima visokostima. Na to je světli cesarjevič odgovoril v cisti hrvaščini, rekši, da zahvaljuje se v imenu svojem in v imenu svoje žene (to je bila lastna njegova beseda). Ko je gosp. Mrazovic cesarjeviču in njegovi soprogi razkazal dragoceni diadem, ki ga je zagrebško mesto poklonilo cesarskima visokostima, je cesarjevič živo svoje dopadajenje nad tem darom objavil z besedami: „vrlo liepo, hvala liepa" in dostavil še: „jaz ne govorim dobro hrvatski, a bolje govorim češki." Podal je potem roko Mrazoviču in rekel, da želi „pohoditi Zagreb". Gosp. Mrazovic mu na to odgovori, da bode ta vest jako osrečila ves národ 170 hrvatski. Potem si dá cesarjevič predstaviti vse elane deputacije ter je z vsakim nekoliko govoril vrlo prijazno hrvatski. — Tako se s svojim ljubeznjivim obnašanjem in z govorom slovanskim přikupuje Nj. cesarska vi-8okost vsem národom slovanskim, katere počastuje s svojim pohodom. Iz Prage 21. maja. — „Slovenski večer" na čast g. dr. J. Biejweisu, katerega je tukaj 14. dne t. m. pri-redil literarni odbor ,,Umělecke Besede" se je še izvršil jako lepo. Društvo bilo je izbrano: pisateiji, uredniki raznih listov, advokati z rodovino in vseučiliščna mladež vseh národov slovanskih. Ne, Hrvatov ni bilo ; opravi-cili so se pismeno, da so imeli prav ta večer občni zbor svojega društva „Hrvata".^Med navzočimi SloveLci opazili smo tudi gosp. Jan. Subica, ki je slikal deloma strop národnega gledišča. — Gosp. Lego, poseben prijatelj Slovencem, je najpreje naČrtal stanje Slovencev pred 1. 1843., razložil važnost ,,Novic", dokazal njih vpliv na narod z dogodki lastne izkušnje, dodal kratek Bleiweisov životopis in končal z vzletno apostrofo, želee dr. Bleiwei8u še mnogo mnogo let srečne jeseni, — spomladi slovenskemu narodu! Eleganten slog, ćist jezik, živ in vzleten govor je napravil velik vtÍ3 na slušatelje. Čestitalo se mu je iu uredniki so ga kar ob-stopili in mu niso dali miru prej , da je dal govor v tisk. Iziđe v listu ,,Ruch-u". Na to so prišle na vrsto deklamacije, sviranje na gosli in petje. Slovenske pesmice ,,Luna sija", ,,Otok bleški" in ,,Po jezeru" so se jako ljubko razlegale po dvorani! V očesih marsi-koga zaigrale so solze. Občinstvo, videč to, je bilo ga-neno in t šina je nastala po dvorani. Po koncanera programu pričela se je prosta zabava. Gosp. dr. Dvorsky je v dolgem, lepem govoru opominjal mladež k neumor-nemu delovanju, kazaje pri tem kot vzgied na dr. Jan. Bleiweisa in J. M. Hur ban a, zaslužnega starčka Slovaka. Ubogim pogorelcem v Turčanskem sv. Martinu v korist se je napravila loterija in pele so se vseslo-vanske pesmi pozno v noč. — Tak je bil ,,Bleiweisov večer" ali „Slovenski večer" v Pragi, kateri bo ostal vsem, ki so se ga udeležili vedno v živem spominu. Odboru „Umělecke Besede" došlo je od dr. Jan. Bleiweisa pismo, žalibog, za en dan prepozno. Z Dunaja 24. maja. — Přetekli četrtek c;b 11. uri 22 minut dopoldne dokončana je bila obravnava bud-geta in finančně postave za tekoče leto v drugem branji, drugi dan pa v tretjem branji. S tem je po hudih bojih in v primerno krátkém času 18 dnevov dokončana najbolj zamudna naloga državnega zbora. — Pri glasovanji umaknili so se skoraj vsi poslanci uradniki iz levice, in tako je imela vlada veliko ve-čino za se. — Potem bila je sprejeta tudi gališka transverzalna železnica, ki se ima napraviti na državne stroške, za kar je proračunanih 24 milijonov za tekoče in prihodnje dve leti. Enaka postava bila je uže skle-njena pred 9 leti in dotična postava dosegla je tudi najviše potrjenje, toda sklep se ni izvršil zarad druzih vzrokov. — Ko je preteklo soboto grof H o h e n wa r t utemeljil svoj predlog gledé razsodbe državne sodnije, so zapustili vsi levičarji zbornico s protestom, a drugi dan so se — osmešeni zopet vrnili. Levičarji so zdaj štrajkati začeli, ker vidijo, da so ob vso ve-íjavo. — Včeraj obravnaval se je v tretjič prenarejen predlog Lienbacherjev o znižanji 81etne šolske dolž-nosti, kateri gré zdaj na to, da imajo pri ljudskih šolah na deželi s t ariš i pravico, otroke po šestletnem šolanji in spričalom, da so se dosti naučili veronauka , branja, pisanja in računanja, oddati v 21etno nedeljsko ali na-daljevalno šolo, ki ne sme več ko 4 ure na teden trajati. Levičarji so zagovarjali sklep gosposke zbornice, katera vse polajšave hoče prepustiti vladi. Ta obrav- nava bila je ena najburnejših ; od levičarjev govoril je Beer, ki je hudo mlatil po vladi, vsaj nekoliko bolj rečno je kritikoval levičar Promber vlado, za njim pa v imenu vlade, ker je minister Conrad bolan, sek-cijski načelnik Pozi. Na to se je, ker je bilo še cela armada levičarjev, od desnice pa le en govornik oglašen, sprejet konec debate. Govoril je izmed desnice niže-avstrijski kmet Oberndorfer, — v imenu levičarjev pa znani Ed. Sues s, a tako strastno patetično-gleda-liško, da ga je konec govora predsednik zarad treh iz-razov „Schmach", „Simonie" itd. pozval k redu, ter galerije, napolnjene z Izraelci, dal sprazniti, ker so med Sue8sovim govorom neprenehoma ploskali. — Poročevalec Lienbacher odgovarjal je samo rečno — rekoč, da mu dostojnost ne pripušca , podati se na pot, po kateri je hodil Suess. Pri glasovanji po imenih bil je sprejet odsekov predlog desnice s 7 glasovi većine. Nekaj mladočehov se je glasovanja ognilo, in karkoli z levico hodi, bilo je vse zoper Lienbacherjev pravični predlog. — Zdaj Va 12. ure dopoldne bii je šolski predlog Lienbacherjev v tretjem branji sprejet s 151 glasovi zoper 141. — Ravno se zanesljivo naznanja, da je prihod cesarjeviča Rudolfa in princesinje Stefanije v Prago zarad utrujenosti odložen za nekaj dni. V Gorici 22. maja. — Vceraj zjutraj je umrl g» Ka j eta n M ugn one, od leta 1872. učitelj v mestni muzični soli, kapelnik mestne godbe in par let tudi prvostolne cerkve. Mestno godbo je z veliko težavo po-vzdignil na tako stopinjo, da se sme meriti z najbolj-šimi vojaškimi. V veliki cerkvi pa mu je bila skrb, spraviti — kolikor se dá s pičlimi pomočki — vse v pravi red. Bil je prijatel resnobne glasbe, imel dober cerkven okus in ob navadníh nedeljah izvrševal le, kar je bilo najdostojnišega v repertoriji; vpeljal je tudi nekaj cecilijanskih maš. Izmed orkestralnih, ki jih je našel, izvrševal je vselej samo najbolje. In — čudno — loti la se ga ja bolezen , ko je skladal prvo svojo — strogo cerkveno — maso za orkester. Přišel je bil do srede ,,Credo"-a. Da si Italiian (iz Neapolja) ni nobene itali-janske (glediščne) maše vpeljal. Bil je Mugnone odli-čen muzični vešČak in virtuoz na violincelu. Kot tak se je izkazoval po mnogih italijanskih glediščih. Pred 1. 1871. je bil kapelnik v laški armadi. Izučil se je bil v konservatoriji v Neapolji. Mož je bil vesten, natan-čen, zgledno ponižen — še le 38 let star. Jutre popol-dne mu napravi municipij dostojen pogreb. — Naša kmetijska družba ima novega tajnika; Janez Nep. baron Prato mu je ime; domá je iz Tridenta. — Dne 5. t. m. so bile volitve v našo kupčijsko zbornico; Slovencem neprijazna stranka ni zmagala; izvoljeni so sploh prejšnji zastopniki; med njirni tudi par Slovencev. — 15. dne t. m. so našli tukaj — o belem dnevu — izpostavljenodete. — V torek večer je přišel topnič. general baron Kuhn v Gorico vojašČino ogledat; zdi se, da je bil zadovoljen. — Neki „plemeniti" g. T. in neki R. sta se v sredo v glediščni kavarni s tep la, kakor dva fakina — zarad? No, „noble Pa8sionen" ! — Ta teden imamo v Gorici volitve za mestno starešinstvo. Menim, da hude borba ne bo. — Brez prave spomladi smo zašli uže v pravo p o- letje; 20° R. imam v sobi. Motnik 20. maja. — Mislim, da je sedaj čas, ko smo proslavljali poroko cesarjeviča Rudolfa, da ome-nim, kako je bila habsburška dinastija našemu starému motniškemu slovenskemu trgu pravična. Uže leta 1423. na cvetni petek, je notranje-avstrijski vojvoda Ernest Zelezni povzdignil Motnik med trge in mu potrdil stare in trske pravice, kar so ponavljali vsi poznejši vladarji, povdarjaje motniško lojalnost. To pričajo trške privilegije, ki jih hrani tukajšnji trški predstojnik, kjer Ill eakajo, da bi jih kak veščak obelodanil v pojašnjenje domaće zgoaovine in na Čast Slovencem. Cvetele pa so tukaj obrtnije, zlasti usnjarstvo, ko jim je Ferdinau d II. leta 1640. une 9. avgusta podělil nove pravice, ko so jim bila stara pisma po nekem požaru zgorela; to pri-vilegijo še sedaj hrani tukajšnji usnjar g. Sajovic, c. k. poštar. Izdelovala pa se je v Motniku železniua, posebno žeblji za domačo in pa za sosedno potrebo na prodaj. To kaže še kraj, kjer so fužine stale. — Naj dodam tem vrsticam še to, da tudi pri nas smo cesarje-vičevo poroko slovesno obhajali in da posebno gorjan-ski fantje so po lastnem nagibu prižgali lepe křese, rekši, da so ponosni na to, da bodo kedaj Rudolfu kot vojaki služili. G. Križnik. V iz ZirOV 4. maja. — B. D. — Tudi v našem kotióu nismo brez strank, liberalne in klerikalne; dokaz temu je volitev občinskega zastopa. Nemšcina, to kislo orodje in nam poštenim kmetom tuja rec, se je vrinila v naše ljudske šole na pokvarjenje slovenske mladine v domaćem jeziku. In zdaj se ti nemčurji, ker so prvo rec do konca dognali, upajo še celó volitev občinskega zastopa 21. in 22. dne decembra u. 1. ovreči, čes, da se ni prav volilo! V več kraj ih se najde kdo, ki ljudstvo šunta zoper poštene možake, katerim je mar za blagor naroda, prav to je tudi tukaj pri nas. Tacega šuntarja imamo tudi pri nas, ki rogovili od zora do mraka zoper stare-šinski zastop. In prav kakor podrepna muha je ta člověk; nadležen je ljudem tako, da marsikdo njegovim brklarijam le zato pritrdi, da se ga zuebi. Ta hudobnež crni sedanjega župana, kolikor ga le more, in spravlja obeino ob dobro ime; žalibog, kdaj bode konec temu rukonaštvu ! Iz Ljubljane. — Volilna bo rba o trgovinski in obrtnij ski zbornici je koičaua, oddáni glasovi so Šteti , in radostni moremo zdaj naznaniti ta-le izid volitve : V trgovinskem odseku se je od 356 volilcev volitve udeležilo 320, to je, skoro 90 (89.85) %. Med temi 320 glasovnicami je bila 1 prazna, 2 pa nepravilni, od ostalih 317 so dobili naši kandidatje: nasprotniki: Kušar......179 Dreo.....145 Petričič.....178 Treun.....144 Souvan Fr.....177 Mayer.....142 Perdan.....175 Burger.....141 Hren......174 Luckmann Josip . 140 Sajavec.....168 Maurer H. ... 137 glasov; od polovičarskih glasovnic, katerih so našteli 21, je prišlo na naše kandidate 61, na nasprotne 63 glasov. Za obrtnega odseka tretji razdelek, v katerem je po odbitih 165 glasovnicah, ki so bile ali dvakrat napisane ali ki jih ni bilo moći izročiti, imelo volilno pravico 4446 obrtnikov, je bilo oddanih 2881 glasovnic, to je, dobrih 64 (64*79) %; vmes so bili 4 prazni, 6 jih je prišlo prepozno in 119 nepravilnih, vecinoma tacih, na katerih so bile podpisane same upravičene ženske brez poslovodje, je komisija zavrgla. Na ostalih 2753 glasovnic so imeli naši kandidatje: nasprotni: Or. Poklukar . . 2407 Ahčin.....260 Peterca .... 2407 Bilina.....258 Klein..........2405 Korn......258 Sark..........2403 Rudholzer .... 257 Ribić..........2403 Hansel.....257 Žitnik..........2402 Better.....252 Škrbinec .... 2401 Sradler.....252 glasov. V rudarske m ali drugem razdelku obrtnega odseka je 31 opravičenih volilo 23 volilcev, to je, 74%. izvoljen je grof Julij Bol z a z 19 glasovi, Anton Globočnik je dobil 3 glasove, Josip Globočnik pa le 1 glas. — Gospod deželni predsednik se je predvceranjim z Dunaja vrnil zopet v Ljubljano nazaj. — (KatoliŠko društvo rokodelskih pomocnikov) je v nedeljo imelo svoj občni zbor, o katerem prihodnjič po-ročamo obširneje. — O svatbeni svečanosti svetlega cesarjeviča R u-dolfa nam je došlo če tudi ,,post festum" iz več kra-jev toliko dopisov, da jih naš list ne zmore. Radostni pri tej priliki konstatiramo, da se je posebno ljudsko šolstvo odlikovalo z lepimi svečanostmi in da so učitelji drag pred drugim si prizadeli, s svojo šolsko mladino vredno obhajati veseli dan 10. maja. To nam med drugim izpričuje dopis iz Poddrage, kjer je š dska mladina pod vodstvom učitelja gosp. Tro sta toliko veselja doživela, da vse žive dni ne bode pozabila sloves-nega dne, katerega sta poleg druzih domoljubov s svoj j radodarnostjo posebno povelićala vrli župan gosp. Žgur in njega blaga soproga. — (Milodar na tombola 15. dne t. m) je po odbitih stroških (686 gold. 4 kr.) donesla čistega dohodka 618 gold. 46 kr. , od katerega propade polovica (309 gold. 23 kr.) tukajšnjemu podpornému društvu bolnikov, polovica pa otroški bolnišnici. — (Novo deško sirotiŠČe) na spodnjih Poljanah bo začelo kmalu iz tal rasti, kajti uže je podrta stara velika hiša, na katere mesto se bode zidalo novo poslopje, zvezano z drugo hišo, katero bode vzrejališče siromaških dečkov (fantov), ki so popolno ali deloma sirote. Tak zavod za dečke je, kakor oni uže ustanovljen de-kliški, deželi naši s il n o potreben, kajti ona naredba, da je deželni odbor iz sirotiškega zaklada sirotám po deželi raztresenim dajal na leto po 50 gold, miloščine, je le slaba nadomestnica sirotiškega zavoda. Kakor je sreča velika bila, da je rajnki župnik gosp. Kosti daroval lepo svoto za napravo dečke sirotnice in s tem temeljni kamen položil jako potrebnemu zavodu, prav tako je tudi velika sreća to, da se je na čelo tega pod-vzetja ustopil energičen mož, ves navdušen za telesni in duševni blagor siroških otrók, gosp. dr. Gogala, Alojzjevišča vodja. Naj bi našel obilne denarne podpore, katere dobrodelni zavod živo potřebuje, da se uže prihodnje leto more odpreti v pripomoć sirotám in na čast deželi naši ! — Jutri ima biti na Pivki shod gospodarjev, katere je gosp. K. Dolenec v „Novicah" vábil v posvèt, kako da bi se osnovalo ,,okrajno kmetijsko društvo" v Postojni v ta cilj , da bi se na Pivki pospešila živino-reja, in vsled nje kmet i j ska obrtnij a, pred vsem pa s lad kor i ja. Vsem v zadnjem našem listu imenovanim gospodarjem se je poslal oni list še posebej, da ne prezró jutri klica v Postoj no. — Med slikarji, katerim je izdelek treh velikih slik, prestavljajočih „zlati vek", „propad" in , novo iz-bujenje" na strop novega ces kega gledališća v Pragi izročen .^nahaja se tudi naš rojak gosp. Janez Šubic. Gosp. Subie, ki je slikal „propad", je svojo nalogo tako mojstersko izdelal, da češki časniki soglasno njegovo delo imenujejo umotvor, ki tako v celoti svoji kakor v posameznih strokah veliko čast delà gospodu Subie u. — Radostni slišimo tako topio hvalo našega rojaka, ki izvira iz kompetentnih krogov in svetu kaže ceno , slovenskega uma in dlana(i. — Gosp. P. Grasselli je začasno zopet prevzel vredništvo „Slov. Naroda", ker g03p. dr. Tav čar je preobložen z drugimi posli. 112 — (Prve letošnje Češnje) so nam iz Goriškega Vi-pavke v Ljubljano prinesle 20. dne t. m. ter jih pro-dajale po 3 za 1 kraje.; se ve da skoro samo peške so ti spomladanski prvenci. — („Brencelj" št. 5) je ravnokar natisnjen in mno- govrsten v svojem kratkoČasnem in zbadljivem blagu. Na prvi strani slavi cesarjevičevo poroko, potem pa tudi za Slovence jako važno poslavijenje dr. J. Blei-weisa v posebni popevki. Nadalje hudó opika nemšku-tarje, ki so — vecidei ob narodnjakih živeći — vzdig-nili se o zadnjih dvojnih volitvah kot kandidatje nem-čurske stranke zoper narod slovenski. Mikavne reči pripovedujejo tudi ,,Pavliha", ,;Krišpin" in ,,Žefalť. Na-ročniki bodo te številke gotovo posebno veseli. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Koj po dohodu iz Ogerskega na Dunaj je svetli cesarjevič Rudolf s soprogo svojo na-menjen bil odpotovati v Prago in zato so ga danes (25. dne t. m.) ondi pričakovali; al potovanje je odloženo za več dni. ,,Prager Zeitg." od 24. maja javlja: Cesarski namestnik je dobil sinoči telegram od grofa Taaffe a, da princesinja Stefanija zarad utrujenosti in bolehnosti ne more pred več dnevi podati se na pot v Prago. Iz Rusije. — Ruski car je 11. t. m. izdal manifest , v katerem se spominja slavnega vladanja njegovega očeta, grozovitega umora ter pravi, da trdno upa v božjo previdnost in v moč samovladarstva, katero hoće v ljudsko blagostanje okrepiti in zoper vsako silo braniti. On zahteva od svojih podložnikom odkritosrčno zvestobo, da se zatare upora gnjusni duh in vera v vse kroge povrne. Minister notranjih zadev, grof Ignatiev je izdal okrožnico, ki nadrobneje razlaga v carovem pismu navedene glavne točke in namene vlade. Okrožnica se do-tika črnih pik sedanje človeške družbe, brezverskega odgojevanja mladine, malomarnosti gospôske in kako samopridno se ravna z državnim premoženjem. Tu je vzrok, da velike reforme prejšnje vlade niso imele ti-stega dobrega vspeha, katerega je rajnki car pričakoval. Le po zaupanji naroda močni samovladar more s po-močjo najboljših sinov domovine zares odpraviti zlo, katero trpi Rusija. Najprvo se mora zatreti uporni duh, tega se mora človeška družba sama lotiti. Preganjanje judov po južnih pokrajinah kaže, kako se prestolu vdani ljudje dajo zapeljati hudobnim ljudem in s tem gredo na roko puntarjem, čeravno tega ne slutijo. — Druga naloga vlade je vtrjenje vere in nravnosti, vlada bo posebno prizadevala si, v naredbe po ranjcem caru osnovane spraviti red in pravico ; če ji pri tem narod pomaga, bo vse posrećilo se. Plemstvo, za pravo in resnico vedno vneto , bo pri tem vladi gotovo šio na roko. Plemstvo, kakor drugi stanovi imajo zagotovilo, da se njihovih pravic nihče dotaknil ne bo; kmetijski stan pa si bodi svest, da vlada ne bo le vseh podelje-nih pravic varovala mu, marveč tudi prizadevala si, olajšati mu, kolikor gre, bremena ter zboljšati mu stanje. Dne 24. t. m. je bila pri caru deputacija judov, proseč pomoci zoper preganjanje njih rodu, ki se je zdaj pričelo. Car jo je milostljivo sprejel in obljubil pomoci rekoč, da on ne pozna razlocka vere in narodnosti pri svojih podložnih in da je preganjanje judov le delo vnanjih rovarjev. Deputacija je bila z odgovo rom vrlo zadovoljna. Z Bolgarije. — Zadnji čas je od toliko različnih in med seboj nasprotnih si novic po svetu, da so uže ljudje mislili, Bog vedi, kaj da se godi in da utegne nastati punt. Resnica je pa to-le: Knez Aleksander je razpustil prejšnje ministerstvo , s katerim se ni vjerna], ter poklieal drugo, ki je vsi deželi po volji. Volitve za skupšcino bodo menda meseca julija in skoro ni dvoma, da bo vlada o njih sijajno zmagala tem bolj, ker je tudi vojna knezu iskreno vdana. — Povod vsem govoricam je dalo nekako nihilistično rovanje po podonavskih mestih , zoper kar so sklenili domaćini poslati peticije do kneza in nabirali podpise, dokler knez tega vsled ovadbe nihilistov ni prepovedal. Toraj so bile tudi vse govoriee o tem, da knez Battenberg delà v sporazumljenji z Bis-markom zoper Rusijo in hoče Bolgarijo postaviti pod varstvo Prusije, gole prazne domišljije. V Castitim volilcem trgovinske in obrtnijske zbornice kranjske! Izicl volitev 17. dne t. m. je sijajno izprièal, da se niste samo iskreno poslužili svoje volilne pravice, temveč, da ste tudi volili po nasvetu našem, razglašenem v národnih naših listih. Ker je oni dan bilo izvoljenih 13 odbornikov naših, nasprotniki pa so pridobili le enega sam- catega, smo tudi v zbornici trgovinski in obrtnijski zdaj zopet dosegli to, kar je prejšnja leta zmerom naše bilo in po naravnem pravu mora tudi naše biti, to je, da je zbornica po većini národna. Po tem takem šteje zbornica sedaj 15 naših móž, iz-med nasprotne stranke pa le 9. Ozir na sijajni izid volilne borbe naklada pod-pisanemu odboru prijetno dolžnost, toplo zahvalo Vam, častiti volilci, objaviti za rodoljubni cin, s katerim ste domovini naši priborili, kar je njenega! Vrhu te javne zahvale národním volilcem pa ne moremo si kaj, da ne bi tudi izrekli tople zahvale vsem onim rodoljubom, ki so s tem zdatno pripomogli k častni zmagi naši, da so nekatere mlacne volilce vnemali k volitvi, nekatere v volil-nem redu manj izvedene poducevali in jim raz-jasnjevali, kar postava zahteva, da je gîasovnica pravilna, .. ■ 3 Vsi, vsi tedaj sprejmite najtoplejo zahvalo za častno zmago našo, ki je tem veče pomembe, ker tudi zunaj naše domovine bila je pozornost naših prijateljev in naših nasprotnikov obrněna na rezultat volilne borbe 17. dne t. m. ! V imenu národnega volilnega odbora - v Ljubljani: Dr. Jan. Bleiweis. Ijistnica vredništva. Gosp. M. R na Pr: Vsi listi od 10. maja so tiskarni pošli, samo enega Vam more doposlati. Žitna cena v Ljubljani 21. maja 1881. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr. — banaške 10 gold. 3 kr. — turšice 5 gold. 53 kr. — soršice 7 gold. 50 kr. — rži 6 gold. 66 kr. —. ječmena 4 gold. 39 kr. — prosa 5 gold. 3 kr. — ajde 5 gold. 36 kr. — ovsa 3 gold. 8 kr. — Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : J. BlaznifeOYi nasledlliki v Ljubljani.