SpaSMone Ib mbbensment« postan
Poštnina plačana v gotovini
Štev. 73.	V	Ljubljani,	v sredo,	1. aprila 1042-XX	Leto	VII.
liklfoto* pooblattroka ca oflitctutc ftallUnskega to tu]eg« | U red o >111 o la aprata; kopitarjev« 6, L)ubl)aoa | ConceMtoaarta Ndariri pel la pobbllcitt dl pronsinn ttaii&ne Urora Union« PobbliaU Italian« & A. Milano.	s	Hedaatooe	,	Anuninlitracion«	topita	r	leva	6.	Lobiana	=	ed	eatera;	Union«	PnbbUcit*	Ital	lana	tl	A.	Milano,
Zunanja trgovina Italije v volni
Pomembna izvajanja ministra Riccardija o stanju, nalogah in ciljih italijanske gospodarske politike
II bollettino No. 668:
Viltoriosa incursione notturna $’i Tobruk
II Qnartier Generale delle Forze Armate comunica:
LMmperv^rsare del ghibli in Cirenaica ha forfemente ostacolato 1'attivitn operativa.
In un’audace azione noturna nna nostra formazione aerea del terzo gruppo da caccia al comando del cnpitano Giuseppe Tovazzi ha bombardato il porto di Tobruk e attaccato a volo radente con particolare efficacia il traffico litoranoo e accampamcnti avversari. Dieci anto-inezzi sono stoti distrutti* e oltre nn centinaio danneggiati; numerosi incendi in piti luoghi di vampati1; grpvi perdite inflitte al nrmico negli attendamenti.
La caccia inglese, levatasi in volo, e stata respinta. Tutt i nostri velivoli sono tornati alla base.
Vojno poročilo št. 668:
Hecni letalski napad na Tobruk
Uradno vojno poročilo St. 668 pravi:
V cirenajškem Džebelu je slabo vreme zelo oviralo vojaško delovanje.
Naš letalski oddelek iz tretje skupine lovskih letni pod poveljstvom kapitana Giuseppeja Tovazzija je v smelem ponočnem letu bombardiral pristanišče v Tobrnku in v strmoglavili poletih posebno uspešno napadel obalski promet in nasprotna taborišča. Deset avtomobilov je bilo razbitih, nad 100 pa poškodovanih; na v~č krajih so nastalj požari. Sovražniku so bile povzročene hude izgube po taboriščih. Angleška lovska letala, ki so se dvignila, so bila odbita. Vsa naša letala so se vrnila na oporišče.
Rim, 1. aprila, s. V dvorani zavoda Banca n;1 'onale del Lavoro je minister za izmenjavo in valute, Eksc. Rafael Riccardi, imel predavanje pod naslovom >Zunanja trgovina Italije v vojnic. Iz tega važnega predavanja posnemamo naslednje bistvene misli:
Ni bila fašistovska revolucija iz leta 1922. tista, ki je podredila zunanjo trgovino državnemu nadzorstvu, temveč so svobodno v zunanji trgovini začele omejevati najprej tiste države, ki se razglašajo za zastopnice svobodne trgovine: Amerika, Anglija. Francija. Italija je biJa med zadnjimi prisiljena izdati omejevalne ukrepe; in sicer leta 1934.
Sistem dvostranskih pogodb po načelu noj-večjih ugodnosti je Italijo spravljal v žalostno nujnost, da je morala delati samo preprost pregled o odhajanju Zlata iz države, pa si je bila glede položaja v zunanji trgovini na jasnem. Tisti, ki radi pozabljajo na italijanski gospodarski in zemljepisni položaj, naj se spomnijo sankcij in najvišjegn napora, ki ga je naredil 45 milijonski^ italijanski proletarski narod, ki je zahteval svoje mesto na soncu tedaj, ko so skušali s sankcijami italijansko ljudstvo gospodarsko zadušiti. Italija' pa je to skušnjo prestala in na trdnjavi sankcij se je pokazala bela zastava.
»Toda to je bil le prvi tak poskus. Od tedaj nismo imeli več lajikega in srečnega življenja. Ko je boljševizem skušal vdreti z Vzhoda na Zahod in priti v rimsko morje, je Italija morala sprejetij nase težo in breme vojne v Španiji, napor, ki je državo veljal težke milijarde. Ko smo se začeli spet s težavo vapenjati da bi si opomogli, se je na obzorju prikazala svetovna vojna in naša zun. trgovina je zašla v vojni vrtinec. Italijanska zunanja trgovina je pošiljala trideset odstotkov vsega svojega izvoza v države onkraj morja. Vse te možnosti so zdaj vzete, nekatere izmed njih po naši volji. Italijanska zunanja trgovina mora zdaj ostajati v u evropskem okviru.«
nister Lorkovič «ter vojaške ta ustaško osebnosti. Ob odhodu vlatka je godba zagrebške posadke črnih srajc odigrala državne himne, zastopniki oblasti pa j so po rimsko pozdravljali odhajajočega gosta. Bi-! vanje načelnika stama milice je vzbudilo živahen j odmev v hrvaškem tisku. Zlasti poudarjajo gene-I ralov obisk pri poglavniku ter razgovor med njima.
Minister je nato dal točen in natančen pregled ddla po raznih področjih, da bi se obnovili gospodarski odnošaji z drugimi državami: Portugalsko, Španijo, Francijo, Holandijo, Befl-gijo Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo, švedsko, Švico. Nato pa je nadaljeval:
»Plačilno sredstvo, svobodne devize, t. j. take, ki jih je takoj mogoče spraviti v promet, so zdaj švedska krona, portugalski escudo in švicarski frank. Če naj bi denar merili po moči posameznih narodov in po njihovi vojaški sili, bi seveda bili in morali biti nemška marka ter italijanska lira edini denar, ki prihaja v poštev za plačila, — kar tudi bosta. Toda v sedanjem trenutku in zaradi nekih oblik, ki jih z zgolj tehničnega stališča morda ni lahko razložiti, je mednarodno plačilno sredstvo zdaj tisti denar, ki smo ga prej navedli. Toda čeprav devize še vedno imajo svoj pomen, je ta pomen vendar znatno mnnj dramatičen. Tisto, česar hočemo danes, je blago, blago za blago in to v Evropi, ki je vsaj teoretično oblegana. Italija, o kateri se zdi, da si na mnogih področjih sama ne more zadostiti, se po dveh letih vojne še vedno pogaja glede zunanje trgovine, ima možnosti za izmenjavo, podpisuje dolgoročne trgovske sporazume in sprejema važne obveznosti do tretjih držav.
Ker imajo narodi včasih vire, ki se zde ne-izčrpljivi, ima italijanski narod navzlic izčrpanosti po treh vojnah in omejitvam, ki ga tlačijo, še vedno življenjsko silo in nekatere obnovitvene lastnosti, ki omogočajo, da ne kaže tistih znamenj o utrujenosti, ki so značilna za prisilno gospodarstvo.«
Zatem je govoril o trgovskih in gospodarskih odnošajih z Nemčijo, ki temelje na gospodarski vzajemnosti in skupnih prizadevanjih, da bi Os bila kos ogromnim potrebam svojega ozemlja. Omenil je novi red po zmagi, s katerim bo Italija dobila gospodarski prostor ja izkoriščanje svojega deta in svoje vedno večje človeške sile. Italijanska industrija se mora na nove naloge pripravljati in ne pozabiti na avtarkijo, zakaj ni je politične neodvisnosti brez popolne gospodarske neodvisnosti. Evropska ce-ilina si bo zadostovala sama tudi gj$de prehrane, za kar bo dajala poroštvo organizirana vzajemnost evropskih narodov.
Govornik je prikazoval uspešnost italijanske 1 protiblokade, o kateri pričajo tone angležkih ladij na dnu .morja. Nato je omenil Se prepoved o zviševanju cen pri izvozu, zakaj cene so pravi tlakomer za denar. Liro je še pred nedavnim Duce javno branil z besedami, ki jih je težko pozabiti. Njihova moška zgovornost bo obsodila veliko sebičnosti. Liro je treba še naprej braniti za vsako ceno in preprečevati, da bi bojazljivci mogli kvarno vplivati na ugled italijanskega denarja. Za obrambo lire bodo dobra vsa sredstva, zakaj prav noben razlog ne opravičuje inflacijskega ozračja, ki ga nekateri skušajo ustvarjati s tem, da hkratu prizadevajo sami sebi škodo, nad narodom pa grešijo z zločinom žalitve proti domovini. Minister je končal takole:
»Sredozemlje mora biti rimsko morje. Hočemo pravičnejšo razdelitev surovin, hočemo, da bodi delo, ki je že povzdignjeno v socialno dolžnost, za bodočnost edino plemstvo. Hočemo v bistvu dvigniti življensko raven italijanskega ljudstva ter italijanski narod privesti do najvišje stopnje v mednarodni ureditvi, katere veljava se meri po delu, po izdelavi, po duhovni in moralni sili obsežnih življenjskih prostorov, skratka po njihovi moči. Da
priznavajo, da so japonski oddelki, pomikajoči se vzdolž reke Iravadi, prišli do kraja, ki leži 18lun južno od mesta Promea. Angleški nastopi v tem predelu so znaino omejeni zaradi pomanjkanja ogledtiišikib letal in zaradi sovražnosti krajevnega prebivalstva, ki pomaga Japoncem.
Po več dneh bivanja v Nemčiji se je švedski trgovinski minister Erikson povrnil na Švedsko in je povedal časnikarjem, da 6e je sešel s številnimi nemškimi gospodarskimi in političnimi osebnostmi
bomo to dosegli, je potrebno samo eno: strniti se v
živo mejo okoli človeka, od katerega je pred 23.
leti prišel krik in geslo, s katerim je Italija obnovila svojo nepretrgano pot: okoli Mussolinija.«
Današnji številki »Slov. doma« so priložene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo čimprej po~ služiti.
Vesti I. aprila
Novi japonski poslanik pri sovjetski vladi,
Naokate Sato, je včeraj popoldne v Kujbi-ševu obiskal namestnika komisarja za zunanje zadeve Višinskega, kateremu je sporočil svoj prihod.
Danes je vzpostavljen redni letalski promet med Zagrebom, Benetkami in Miilanom ter Zagrebom in Budimpešto.
Predstavnik japonske vojske v Šanghaju je izjavil, da je v dosedanjih bojih med Kitajci m Japonci v osrednji Kitajski od 1. marca preteklega leta padlo 233.000 Kitajcev, ujetih pa je bilo
670.000. Poleg tega je 12.000 mož, večinoma vojaki čungkinških armad, prešlo v nankinško voi6ko.
V Londonu so objavili številke o državnih dohodkih v finančnem letu do 30. marca, ki izkazujejo 2,074 milijonov funtov šterlingov. Stroški v istem finančnem letu 60 z vojnimi izdatki vred nanesli 4.776 milijonov funtov šterlingov, tako da znaša primanjkljaj v preteklem proračunskem letu 2.702 funtov šterlingov.
Potopitev britanske križarke »Naiad« je naznanila britanska admiraliteta. Križarka je bila lažje vrele in je( imela 5450 ton. Bila je najmodernejša in je bila dograjena predlansko leto. Ladja je imela 10 topov po 133 milimetrov. 16 topov po 40 milimetrov ter osfem topov kalibra 55 mi. limetrov in šest torpednih cevi ter odganjalo za letala. Imela je izredno hitrost 32.35 vozlov in je s svojimi motorji razvijala 6.200 konjskih ei!. '	"
Med obljubljenimi ameriškimi četami, ki so bile iz Severne Amerike poslane v Avstralijo, se nahajajo tudi zamorski oddelki, je poveda govornik avstralske vlade v Melbourneu. Tako naj bi tudi Amerikanci po angleškem vzorcu šte* dili e 6vojo krvjo in pošiljala naprej pripadnike nebelih plemen.
Preden je zapustil Romunijo, je državni tajnik nemškega notranjega ministrstva Stuckart novinarjem podal daljšo izjavo, v kateri je podčrtal bistveni prisj>evek, ki ga je Romunija dala za ustvaritev novega reda. Dodal je še, da občuduje uspešno delo po raznih romunskih pokrajinah, kjer naglo izginjajo zadnji sledovi boljševiškega gospostva.
Nemška 7-birka za zimsko pomoč je v Hetošnji zimi vrgla v zadnjem tednu 37,817.000 mark, dočim je lani dosegla le nekai manj kot
28.000.000 mark.
Smrt nemškega podmorniškega junaka
Berlin, 1. aprila. 6. Včerajšnji popoldanski nemški listi prinašajo slike in življenjepise poročnika bojne ladje Endrassa, ki 6e, kakor poroča včerajšnje nemško uradno poročilo 6 6vojo podmornico ni vrnil z vožnje zoper sovražnika. O Endra6su je bilo govora prvič po drznem in zmagovitem nastopu nemških podmornic proti angleškemu oporišču Sca-ra Flowu. Tam je Endrass sodeloval na podmornici i ji je poveljeval drug tak junak,, ki je tudi že padel: poročnik bojne ladje Prien. Tedaj je Endrase dobil železni križ prvega razreda. Leto pozneje je postal poveljnik px>dmornice ter je potopil za 100 tisoč ton angleškega ladjevja, med njim dve pomožni križarki. Dobil je viteški križ odlikovanja železnega križa. Junija 1941 mu je Hitler dal novo, najvišje odlikovanje: hrastovo vejico na viteškem križu odlikovanja reda železnega križa, ker je potopil 200.000 ton nasprotnikovega ladjevja. Poveljnik nemškega podmorniškega brodovja admiral Doe. nitz je y 6pomin Endrassu izdal dnevno zapoved, v kateri poveličuje hrabrost in uspehe pokojnega častnika.
ftkhkik glavnega stana milice nadzoruje fašistovske posadke v Neodvisni Hrvaški Državi
Zagreb, 1. aprila s. Včeraj je načelnik glavnega stana milice, eksc. generdl Galbiati, z generalom Giubom in drugimi častniki odpotoval iz Zagreba nadzorovat oddelke črnih srajc po hrvaškem ozemlju Na postaji so mu izkazali slovesne časti. Z italijanske strani je bil navzoč poslanik Casertano z vojaškimi im fašističnimi osebnostmi, s hrvaške strani pa maršal Kvaternik, zunanji mi-
Nemško vojno poročilo
Uspeli nemški napadi na ruskem bojišču
Hitlerjev glavni stan, 81. marca. Vrhovno po-veljništvo nemške vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo:
Na donskem področju so se izjalovili ponovni sovjetski napadi. Pri očiščevalnem nastopu vzhodno od Harkova je bilo zaplenjenih mnogo vojnih j>otreb.ščin. V srednjem odseku fronte je napadel sovražnik na več mestih z močnimi silami. Napadi so sj>odleteli po hudih bojih z najhujšimi krvavimi izgubami nasprotnika. Pri tem je bilo uničenih 24 oklepnih voz. Na več odsekih vzhodne fronte so prinesli lastni napadi nadaljnje uspehe.
Letala so bombardirala z dobrini uspehom tvornico v Sebastopolju in pristaniške naprave ob morski ožini'pri Kerču. Pri napadih na sovjetska letališča _ in železniške zveze je imel sovražnik občutne izgube v letalih in železniških vozeh. Letala so bombardirala tudi pristanišče v Murmansku.
Od 23. do 30. marca je bilo na vzhodni fronti ■estreljenih 183 sovražnikovih oklepnih voz.
Sovražnikov sprevod v vodovju pri Murmansku, ki je bil omenjen že v vojnem poročilu od 29. do 30 marca, so nemške podmornice znova napadle. Potopile so ob vzhodu v zaliv Kola dva težko natovorjena parnika s skupno 11.000 tonami. Torpediran je bil še tretji parnik. Zaradi viharja na morju računajo, da je tudi ta izgubljen. Pri letalskih napadih je bila poškodovana še ena večja trgovska ladja.
V severni Afriki je bila zaradi hudih peščenih viharjev le manjša bojna delavnost. V Marma-riki so bile z uspehom bombardirane neko letališče in pristaniške naprave v Tobruku. Z bombami je bila zadeta angleška tovorna ladja.
Ob angleški vzhodni obali so poškodovala bojna letala angleško trgovsko ladjo srednje velikosti. Ob obali Rokavskega preliva je sestrelilo mornariško topništvo 4 angleška lovska letala.
Posamezna angleška bojna letala so izvedla vznemirjevalne polete nad vzhodno nemško ozemlje. Pri poizkusu angleških bombnikov, da bi prileteli ponoči nad zasedeno norveško ozemlje, so bila sestreljena 3 sovražnikova letala.
Nemški politični dopisniški urad popisuje poslednje vojaške dogodke na azijskem bojišču in govori o napihnjenih načrtih, ki sta jih izdelali vladi v Londonu in Washingtonu, a 6ta jih morali polagoma opustiti. Tedaj 60 izjavili, da je treba za vsako ceno preprečiti, da 6e sovražnik ne bi polastil bogatih pokrajin. A v Londonu zdaj vedo. kdo je pravi sovražnik pravice in svobode, ko je bil v Avstralijo poslan Mac Arthur Jasno je, da Amerika ne misli rešiti Avstralije, še manj pa Anglijo; rada bi oamreC podedoval* TvHfVr* zapuičutoi
| Stotnik Klefeld si Je priboril s 7 streli svojo 82. letalsko zmago.
Podmornica pod poveljstvom kapitana Endra-sa, imejitelja hrastovega lista na viteškem križu odlikovanja reda železnega križca, se s svoje vožnje proti sovražniku ni vrnila. Odlični poveljnik podmornice je s svojo hrabro posadko ostal na bojišču.
Vojna na Daljnem vzhodu
Šanghaj, 1. aprila, s. Dopisnik lista »Shan-ghai Lvening Post« se obširno bavi s številkami in zmagovitimi izkrcanji, ki so jih Japonci v sedanji vojni opravili, ter poudarja, da je treba te uspehe pripisati predvsem popolnemu sodelovanju med vojsko in mornarico ter neomejenemu medsebojnemu zaupanju, ki vlada med častniki in vojaki. Člankar pravi, da izkrcanje zahteva železno odločitev in v vseli podrobnostih popolno pripravo moštva. Poveljniki morajo znati nadzirati moštvo v popolni temi, častniki in vojaki pa se morajo kljub težkemu bremenu, ki ga nosijo, urno gibati. Potihem se morajo spraviti s prevoznih ladij in v megli zasesti mesta na majhnih barkah in motornih čolnih ter se takoj pripraviti na naskok, ko se Ppd sovražnim ognjem bližaio nasprotni obali. Medtem ko borba besni, je treba izkrcati še ostale edinice. Voda je redkokdaj mirna in vojaki morajo biti navajeni tudi visoko vzpenjajočih se valov, besnečih rek in blata. Za ijjimi gredo poveljniki in_visoki častniki s popolno opremo, z zemljepisnimi kartami in važnimi listinami. Kakor hitro dospejo na kopno, morajo brez oddiha takoj naprej. Člankar nato podčrtava, da je za uspešno izkrcanje potreben predvsem podroben načrt in popolna tajnost. Važno je tudi posebno orožje, ki dovoljuje silne napade v najtežjih okoliščinah Po izkrcanju mora vojska napad izvesti do kraja, tudi če si ji ni posrečilo nasprotnika docela presenetiti. Ob koncu članka pravi pisec, da je izkrcanje ob obali Baru in od Malajskem polotoku bilo najbolj važno v vsem dosedanjem bojevanju in je Japoncem prineslo veliko zmago v jugozahodnem Tihem morju.
Tokio, 1. aprila, s. Agencija Domei je objavila poročilo iz neke japonske postojanke na otoku Sumatri, po katerem je jasno, da je ves otok zdaj v japonskih rokah, ker se je še ostalih 200 holandskih vojakov, ki so branili trdnjavo Kotaijane na severnem delu otoka, po kratkem odporu vdalo.
Uiba—, L april*, s. Novice m anglečkega vira
Napovedi o novih načinih in načelih v bližnjih vojaških nastopih na ruskem bojišču
Rusi so se pozimi samo oslabili, Nemci pa utrdili in izpopolnili
Berlin, 1. aprila, e. Ob koncu prvega letošnjega trimesečja delajo v nemških vojaških krogih zaključke o zimskem razdobju vojne na vzhodu. Iz zaključkov je zlasti razvidno, da se ves skupek sovjetskih ofenziv zdi Se enkrat docela nekoristen. Nasprotniku se zares ni posrečilo doseči niti najmanjšega uspeha, in to v nobenem pogledu. Iz tega sklepajo na zanimive podrobnosti o bodočem razvoju vojne na vzhodu
Ta vojna, trdijo v berlinskih vojaških krogih, se v bodoče ne bo razvijala po načinih in sistemih, ki so jih uporabljali Nemci n. pr. v vojni na zahodu, temveč jo bodo vodile nove zamisli o vojni taktiki. Te zamisli temelje na smernicah ter uporabljajo pripomočke, ki Nemcem že zdaj zagotavljajo uspeh Množica in podnebje, na kar so se Sovjeti tako opirali in računali, sta zdaj že premagana im tega se začenjajo zavedati tudi nasprotniki, kaikor pričajo resne sodbe v Angliji, Ameriki in v Moskvi o tem, IhUm bo nemška »pomladanska oleoziiva. Ogrom-
ne izgube v. ljudeh Ln vojnem blagu ter pomanjkanje delovne sile v sovjetski oboroževalni industriji potrjujejo, če gledamo po vojaško, utemeljenost teh sodb, hkrati pa potrjujejo gotovost zmage za Nemce.
Danes je za Sovjete resnica ena sama in Žalostna: v začetku razdobja, ko bo najtežje biti kos nemški ofenzivi, bodo morali ugotoviti, da je bilo docela nekoristno in nesmiselno vse, kar so storili in žrtvovali v zimskem razdobju. V roke niso dobili niti enega, vsaj malo pomembnega mesta. Oši-bili in izčrpali so svoj vojni stroj, nemške čete so pa zimski meseci čudovito utrdili, izpopolnili izkušenost pri poveljnikih ter dali Nemcem časa za pripravo novega in še važnejšega orožja, ki ga bo zdaj mogoče spraviti na bojišče. Letošnje poletje in jesen bosta, skratka, prinesla še velike reči, kaikor sta jih že lansko poletje in jesen. Danes kakor včeraj, zaključujejo v nemških vojaških krogih, velja načelo, da je potrebna dolga priprava pa nagla
Uvedba področij za razdeljevanje mleka v Ljubljani
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino objavlja:
Počenši s prvini aprilom t, 1. se prične razdeljevanje mleka po rajonih, t. J. vsakdo sme kupovati mleko le v tisti mlekarni, kateri je priključena ulica (cesta, trg), kjer stanuje.
V teh mlekarnah bodo stranke prejele tudi posebne »Nabavne knjižice za mleko*. Knjižice so izdane sedaj le za one stranke, katere so v »Prijavi za dodelitev mleka« navedle, da dobivajo mleko v mlekarni, oz. da ga ne dobivajo nikjer. Za stranke, ki so navedle, da dobivajo mleko od mlekaric ali kjer koli drugje, knjižice Se niso izdane. Knjižice dobe tudi one stranke, ki zaenkrat nimajo nobenih upravičencev (otrok, starčkov, bolnikov). Mleko pa bodo te stranke dobile le tedaj, ko bo krita potreba za upravičence, in v množini, ki bo pač na razpolago.
Knjižice je dvigniti najkasneje do 10. aprila; knjižice, ki do tega dne ne bodo dvignjene, bo hranil »Urad za razdeljevanje mleka« v Maistrovi ulici 10 in bodo morale stranke pozneje same priti ponje.
Od 1. aprila dalje smejo torej posamezne mlekarne prodajati mleko le onim strankam, ki stanujejo v njihovem rajonu (za kar imajo posebne sezname) in ki imajo nabavne knjižice za mleko. Stranka mora prinesti nabavno knjižico za mleko vselej s seboj, prodajalec pa mora vanjo vpisati datum in množino mleka, ki ga je stranka dobila.
S prvim aprilom prenehajo veljati tudi vse nakaznice (začasne in stalne), izdane od »Urada za razdeljevanje mlekar, ker je ista množina mleka voisana v nabavne knjižice posameznih strank.
Upravičenci: Dokler traja pomanjkanje mleka so upravičeni dobivati mleko le sledeči:
a) dojenčki do 1 leta 1 liter na dan;
b) otroci od prvega do sedmega leta po pol litra na dan;
c) otroci od sedmega do 10. leta; po četrt litra na dan;
č) osebe, ki so stare nad C0 let; po pol litra na dan;
d) osebe z zdravniškimi spričevali po pol litra na dan, ako zdravnik ni predpisal drugače.
Prehranjevalni zavod pa izrecno opozarja, da je Število upravičencev v zadnjem času tako naraslo, da tudi za upravičence ni vsak dan zadostne množine mleka na razpolago. Zato naj si stranke, ki morda niso dobile one množine mleka, do katere s^npravičene. prihranijo nepotrebne reklamacije: pač pa naj dosledno zahtevajo, da se jiin množina mleka vpiše v knjižico, da bi se lahko ugotovilo, če mlekarna to ali ono stranko trajno in namenoma zapostavlja.
Mlekarice. Stranke, ki so v »Prijavi za dodelitev mleka« navedle, da dobivajo mleko od mlekarice. a so medtem mlekarice izgubile, naj predložijo »Uradu za razdeljevanje mleka« pismeno iz-iavo mlekarice z navedbo razloga, zakaj je prenehala nosili mleko tisti stranki in če je prenehala za stalno. Le v tem primeru bodo tudi te.m strankam irdane nabavne knjižice za mleko.
Člani Železničarske nabavljalne zadruge: Vsi ki so na »Prijavah zn dodelitev mleka« navedli, da dobivajo (ali žele dobivati) mleko od Zelezni-ihrske nabnvlialne zadruge, ga bodo tudi v bodoče dobivali od tam.
Spremembe, reklamacije. Vsako spremembo v stanju upravičencev (obolenje, rojstvo, preselitev, smrtni primer) in vsako spremembo nasloVa je jj celino javiti v »Uradu za razdeljevanje mleka« v Mojstrovi ulici 10 in obenem predložiti »Nabavno knjižico za mleko« (če jo stranka že ima). Spre-memhe, ki bi jih stranke priglašale le v mlekarnah, ne bodo upoštevane. Isto velja glede reklamacij. kolikor so upravičene.
Izrecno se opozarjajo stranke, ki so se v času, odkar so oddale »Prijavo za dodelitev mleka«, pre-polile. da »Uradu za razdeljevanje mleka« čiinnrej sporoče svoj naslov in zahtevajo nove knjižice.
Rajoni posameznih mlekarn so sledeči:
Središče mesta s kolodvorskim okrajem
Mlekarna Bcvc Frančiška, Frančiškanska ulica 5: BleiWeisova (prej Tyrševa) od pošte do Ajdovščine, Frančiškanska ulica, Marijin trg. Prešernova ulica, Puccinijeva in Šelenburgova ulica.
Mlekarna Furlan Nežka, pasaža nebotičnika: Beethovnova, Dajeva, Gledališka, Muzejski trg in ulica, Pod turnom, Puharjeva, Šubičeva. Tomanova, Ulica 3. maja, Valvazorjeva in Verdijeva.
Mlekarna Stefanziusa Marija, (Josposvetska 10: Gosposvetska cesta in Kersnikova ulica.
Mlekarna Krese, Vošnjakova 4: Knafljeva (prej Pražakova), Viktorja Emanuela (prej Bleiweisova) od Puharjeve do konca in Vošnjakova.
Mlekarna Martinc Franja, Bleiweisora (prej Tvrševa) 17: Bleiweisova od Ajdovščine do PraŽa-kove.
Mlekarna Rupnik Fani. Bieiwelsova (prej Tyr* Seva) 81: Bleivveisova od Pražakove do železniškega prelaza. Pražakova št. 1, 2, 3.
Mlekarna Hosta Marija, Tavčarjeva 4: Tavčarjeva in Trdinova ul.
Mlekarna Šinkovec Fani. Miklošičeva 7: Cigaletova, Čopova pri Miklošičevi, Dalmatinova, Miklošičeva od začetka do Čopove in Rimski (prej Kralja Petra) trg.
Mlekarna Levka Angela, Miklošičeva 40. Cesta Soške divizije (prej Masarykova) od začetka do Resljeve. Miklošičeva od Pražakove do konca.
Mlekarna Peček Francka, Pražakova 15: Miklošičeva od Čopove do Pražakove in Pražakova z izjemo številk 1, 2, 3.
Mlekarna Seničar Franc, Kolodvorska 35: Ko* lodvoreka od vštet-ih 20 in 29 do konca.
Mlekarna Rozman Josipina, Kolodvorska 18: Kolodvorska od začetka do vštevih 18 in 27.
Mlekarna Perdan Ludvik, Resljeva 7: Petrar-kova (prej Komenskega) od začetka do Resljeve, Resljeva leva stran (neparne št.) od začetka do Co. pove.
Mlekarna Jerman Antonija, Resljeva 8: Čopova pri Resljevi, Petrarkova (prej Komenskega) od Resljeve do konca in Resljeva desna 6tran (parne štev.) od začetka do Čopove.
Mlekarna Jenko Ivana, Slomškova 9: Resljeva od Čopove do konca in Slomškova od začetka do Resljeve.
Mlekarna Zakovšek Štefka, Slomškova 27: Metelkova, Kotnikova in Slomškova od Resljeve do konca
Šempeter, Moste, Zelena jama
Mlekarna Sopper Marija, Vidovdanska 2: Vidovdanska cesta.
Mlekarna Kerin Ivanka, Ilirska ul. 15: Ilirska, Škofja (prej F(ignirjeva) in Hrvat6ki trg.
Mlekarna Valjavec Ivanka, Prisojna 1: Maj-6trova, Prisojna in Tabor.
Mlekarna Klobčar Zalka, Jegličeva 10; Holz-apflova, Jegličeva do Prisojne, Vrhovčeva in Zalo. karjeva.
Mlekarna Perpar Marija, Šmartinska 6: Fri-
škovec, Jegličeva, Ravnikarjeva in šmartinska od Prisojne do vštetih 5 in 14.
Mlekarna Rojšek Marija, Šmartinska 16: Cesta Soške divizije (prej Masarykova) od Resljeve do konca, Korytkova, Močnikova in šmartinska do vštetih 7 in 16 do vštetih 13 in 22.
Mlekarna Rančigaj Marija, Šmartinska 24: Bolgarska, Orablovčeva in Šmartinska od vštetih 15 in 24 do konca.
Mlekarna Krašna Terezija, Bohoričeva 16: Bohoričeva, Japljeva, Malenškova, Vodmat6ki trg in Zavrti.
Mlekarna Kopljenik Margareta, Zaloška 7:
Cegnarjeva, Koblarjeva, Lipičeva, Ob Ljubljanici od začetka do Koblarjeve, Poljanski nasip od 2i-vinozdravniške do konca, Povšetova od začetka Ko. blarjeve, šlajmerjeva in Zaloška c. od začetka do vštetih 10 in 23.
Mlekarna čenčič Fani, Zaloška 16: Vodmatska in Zaloške desna 6tran (parne št.) od vštete 14 do vštete 48.
Mlekarna Medved Ivanka, Zaloška 45: Društvena in leva stran Zaloške od vštete 25 do vštete 59.
Mlekarna Kolar Marija, Predovičeva 12: Ma-
renčičeva. Poljska pot, Pot na Fužine. Predovičeva, Stara pot in Zakotnikova.
Mlekarna Potokar Neža, Pokopališka 1: Ciglar-jeva od vštetih 11 in 14 do konca, Pokopališka od začetka do Tovarniške in Zaloška od vštetih 50 in 61 do konca.
Mlekarna Vidmar Ljudmila, Ciglarjeva 12: Ci-glarjeva od začetka do vštetih 9 in 12 (pri Petriče, vi), Krekova, Na klančku, Petričeva, Pod ježami. Ribniška, Slapničarjeva in šušteršičeva.
Mlekarna Kolenc Ana, Tovarniška 11: Ob Zeleni jami. Pokopališka od Tovarniške do konca in Tovarniška od začetka do Središke.
Mlekarna Doberlet Slavka, Tovarniška 17: Bavdkova, Jarše, Jarška, Koroščeva. Mokror.oška, Nove Jarše, Poljedelska, Tovarniška od Središke do konca in Zvezna.
Mlekarna Jelnikar Angela, Središka 18: Berne-karjeva, Bezenskova, Cesta v Obrije, Cilenškova, Gnidovčeva, Hrastje, Kodrova, Križna, Ljubljanska, Obrije, Pohlinova, Pri vojaškem vežbahšču, Roži-čeva, Sneberska, Središka, Šmartno ob Savi, Tomačevo, Vojaško vežbališče in Zadobrovška.
Južni del mesta s Trnovim
Mlekarna Končan Marija, Wolfova 12 (dvorišče Oražnovega dij. doma): Wolfova ulica in Hribarjevo nabrežje.
Mlekarna Korelec Marija, Mussolinijev (prej Kongresni) trg 15: Dvorni trg, Gledališka 6tolba, Mussolinijev trg in Nunska ul.
Mlekarna Kroupa Pavel (»Drama«), Erjavčeva cesta 2: Ažbetova, Cesta na Rožnik, Cesta v Rožno dolino do Štrekljeve, Drenikov vrh, Erjavčeva, Gradišče, Igriška, Gregorčičeva od Oradišča do konca, Pot na Rožnik, Turnograjska, Štrekljeva, škrabče-va, Svetčeva, Rutarjeva, Pot na Drenikov vrh in Levstikova od začetka do Vrtače, Viktorja Emanuela (prej Bleiweisova) od Erjavčeve do Puharjeve.
Mlekarna Rajnar Jožefa, Borštnikov trg 1: Borštnikov trg, Cesta 29. oktobra od Oradišča do konca in Snežniška.
Mlekarna Roš Barbara, Cesta 29. oktobra 2: Bogišičeva, Cesta 29. oktobra od začetka do Gradišča, Cojzova, Dobrilova, Emonska, Gorupova, Mirje do Murnikove in Napoleonov trg.
Mlekarna Babič Alojzija Gregorčičeva 4: Gregorčičeva do Gradišča, Peternelova, Soteska, Turjaška in Vegova.
Mlekarna Kovačič Marija, Židovska steza 6: Židovska ul. in Židovska 6teza.
Mlekarna Kranjc Marija, Novi trg 1: Čevljarska ul., Jurčičev trg in Novi trg.
Mlekarna Zorko Pepca, Gosposka 16: Gosposka in Križevniška ulica.
Mlekarna Vokač Roža, Breg 8: Breg in Salen. drova ulica.
Mlekarna Zajec Alojzija, Krakovski nasip 10: Gradaška, Kladezna, Krakovska, Krakovski nasip, Razpotna, Rečna, Trnovski pristan in Vrtna.
Mlekarna Plahuta Kristina, Trnovska 19: Cerkvena, Jelovškova, Jeranova, Karunova, Lampeto-va, Mandeljčeva (prej Švabičeva), Mivka, Mala čol-
narska, Opekarska, Staretova, Trnovska, Velika čolnarska. Veliki štradon, Vogelna, Pred konjušnico.
Mlekarna Vovk Milka, Kolezijska 25: Cesta dveh cesarjev, Ce6ta na Loko, Cesta v Mestni log, Cesta v Zeleni log, Devinska, Gerbičeva, Kolezijska, Kopališka, Koseskega, Kraška, Mencingerjeva do Vipavske, Pot na Rakovo jelšo. Riharjeva, Soška, Stranska pot, Valjavčeva, Verstovškov a od Langusove do konca, Vipavska, Zbačnikova, Zeljar-ska, Zelena pot ob Malem grabnu in Zeleni log.
Sezname mlekarn za druge mestne okraje bomo objavili jutri.
Nova določila za prodajanje tobačnih izdelkov
Omejena količina za kadilce — Prepoved prodajanja mladoletnikom Ob nedeljah bodo trafike zaprte
Rim, 1. aprila. Na zadnji ministrski seji je bilo dano finančnemu ministru pooblastilo, da sme urediti nanovo cenik, prodajo, razdelitev in izdelovanje raznih vret tobačnih izdelkov. Na temelju tega pooblastila je -finančni minister že izda! nekatere odloke', med drugim je odredil ukinitev izdelovanja nekaterih vrst tobačnih izdelkov. Tako je bilo odločeno, da se še naprej izdelujejo 6ledeče vrste:
Cigare: Impero, Cavour, Trento Trieste, Min-ghetti. Attenuatti, Grimaldi, Virginia, Toscana, Fiume.
Od cigaret: Savoia, Sovrana, Serraglio Giuba, Macedonia ExtTa, AOI, Macedonia, Nazionali, In-digene, Popolari, Milit.
Rezan tobak: Serraglio, Macedonia, Dalmazia, Italia, potem tobak 1. vrste, 2. vrste in 3. vrste.
Glede njuhalnega tobaka ni nobenih sprememb. Vrete tobačnih izdelkov, ki jih ni v tem beznamu, 6e 6mejo prodajati tako dolgo, dokler ne bodo izčrpane V6e zaloge. Večinoma ostanejo cene nespremenjene, le pri treh vrstah cigar so bile, malce povišane, da bi 6e doseglo izenačenje tipov. Cena cigaretam MaceJonia Extra je bila pri zavojčku znižan za 10 cent.
Prodaja:	Prodajanje tobačnih izdelkov je za
vsakega kupca omejeno na 6ledečo količino: cigaret
20 kosov, rezanega tobaka 1 zavojček, cigar tujih znamk po 5 kosov, cigaric Dama, Branca in Havana po 10 kosov.
Prepovedano je prodajati tobak mladoletnikom. Najstrožje 6e prepoveduje prodaja osebam pod 16. leti starosti.
Obvezno oddajanje zavojčkov (škatljic). Kupo-valci cigaret Savoia, Sovrana, Serraglio in Macedonia Extra in tobaka Italia so dolžni vračati škatljice in prazne ovitke. Prodajalci morajo odkloniti slehernega kupca, ki ne bi vrnil škatljice.
Ob vseh nedeljah je prepovedano prodajanje monopolskih tobačnih izdelkov.
Do nadaljnjega ne bo odobrena nobena prošnja za odprtje nove trafike.
Obenem 6e odvzema dovoljenje za prodajanje tobaka v hotelih, kavarnah, restavracijah, bolnišnicah, kinematografih, gledališčih, športnih prostorih in drugih javnih prostorih. Ostanejo pa v veljavi posebne dovolilnice za Dopolavoro. Tistim, ki ima. jo dovolilnice, pa jih sedanja uredba odvzema, je dovoljeno prodati obstoječe zaloge tobaka najkasneje do 15. aprila.
Ta odredba je v kraljevini 6fopila v veljavo 1. aprila.
Dostavljanje mleka na dom in maksimalne cene
Ljubljana, 1. aprila.
Mnogi okoliški posestniki so lani decembra in letos januarja poslali svojim stalnim odjemalcem mloka v mestu kratko sjooročilo, da zahtevajo za dostavljanje mleka na dom še posebej odškodnino 0.50 k maksimalni ceni 1.70 lir pri litru, tako da bi rtiorali ljubljanski odjemalci plačevati za liter mleka 2 liri na dan, ali pa naj bi sami hodili na posestnikov dom po mleko. Nekateri teh. posestnikov so bili prijavljeni državnemu tožilstvu zaradi prestopka glede prekoračenja maksimalnih cen po čl. 7 uredbe o cenah z dne 21. marca 1941. Državno tožilstvo je nekatere že obtožilo po omenjenem členu.
Prva razprava o vprašanju dostavljanja mleka na dojn ie bila v ponedeljek na okrožnem sodišču pred kazenskim sodnikom-poedincem. Posestnik France iz Kozarij je bil od državnega tožilstva obtožen, tla je v začetku decembra lani poslal svojin/ odjemalcem pismeni poziv, da naj za dostavljanje mleka iz Kozarij na dom v Ljubljano doplačajo še 0.30 lire k maksimalni ceni 1.70 lir, zahteval je torej za. mleko višjo ceno, kakor je bila oblastveno določena in zakrivil s tem prestopek po čl. 7 uredbe o 0enah.
Obtožnica v razlogih kratko navaja, da je obtoženec 6. decembra lani poslal vsem svojim odjemalcem listke, na katerih ^e sporočil, da
želi, da bi stranke same prihajale na njegov doni po mleko, kjer bi ga jim računal po 1.40 lir, torej še pod maksimalno ceno i.70 lir, nasprotno pa naj bi stranke, ki žele dostavljanje mleka na dom, doplačevale k maksimalni ceni še 30 stotink. To za obrabo deklinih čevljev in za druge potne stroške.
-Obtoženec je priznal ter navajal vzroke, ki so ga napotili na ta korak. Obtožnica in tudi sodba pa sta vzela stališče, da so stroški in dovoz mleka v mesto in njega dostavitev na dom že vračunani v maksimalni ceni. Cena 1.70 lir velja za liter mleka že pri njega prodaji na drobno v mlekarnah oziroma za dostavljanje na dom, kar pomeni, da je obtoženec de-
i'ansko zahteval višjo ceno za mleko, kakor je ila maksimirana od pristojne oblasti. Bil ni obsojen po členu 7, kakor je to zahtevala obtožnica, marveč po čl. 8, ki velja za producente, ko prvi člen velja za posredovalce, prekupčevalce in prodajalce življenjskih potrebščin. člen 8 ne določa zaporne kazni, marveč le denarno in zato je bil posestnik France obsojen le na 500 lir denarne kazni to nepogojno.
Branjevka Polona je bila obsojena na 7 dni "zapora in 100 lir denarne kazni, to nepogojno, ker je lani v začetku decembra na Vodnikovem trgu prodajala domača jabolka po 4.50 lir kg, ko je bila takrat najvišja cena določena na 3 lire kg.
BUBINO coh PEŠCE // RIBJA PAŠTETA
Osg\ ehe 1'alimentazione deVessere regolata con	Dandanes, ko mora biti vsa
eatrema razionalitfc, 11 Budino La Rocca merita	prehrana nrejena ■ skrajno
ogni preferenca coine alimento completo. Kntrano	racionalnostlo. zasluži paft
nella sua composizione pešce, olio puro d oliva	ribja PAŠTETA La Rocca
0 verdure. tre elementi bnsilnri. dl ftltlsslino tfl*	.	,	,	, ,	,
nore nntritivo e squisltamente appetitosl.	vsako prednost kot popolno
hranlvo. V njeno *mes Je vmeSano ribje meso, čisto olivno olje ln zelenjava, tri osnovne prvine, ki «o redilna in 11 r • d b o tata*
A
Franci* Jamrnes*
Rožica
Koman o iepasti deklici
Rožica gleda Johannesa, zre mu v tiste sinje, zelene oceanske oči in v ti6k> nekam trpko in od sonca ožgano polt. In živa domišljija mlade deklice ga takoj prenese v one davne čase. Sinel, zapeljiv in lep se je vzpenjal po ladijskih vrveh, se zibaj v burji in prodirno zrl v morsko daljo... Čudno je to... Čudno je, kako zelo je podoben Luce. okrog oči... kakor' da 6ta iz iste rase. Dejstvo je, da so d’Atchuria Baski...
»Gošpod Johannčs?«
»Gospodična?*
»Se vam ne zdi, da moja prijaleljica Luce zelo
6]>ominja na španjolko?«
»Res!*
Kajne, da je lepa!«
»Zelo lepa, zares... Tc brez dvoma bi jaz še bolj cenil njeno lepoto, če uc bi vedel, da je istega porekla kakor jaz.«
»Torej...«
V tem trenutku klikne ujec Tom na ves glas:
»Moja belogledka!« — in dvigne nad svojo glavo cvet, ki ga je utrgal, cvet, katerega stebelce ima en sam samcat in prekrasen list, latki pa 60 mu kakor bružeu in 6 svetlobo prepojen kristal, odznotraj lepo okrašeni z zeleno zlatimi svilenimi perjanicami, spominjajočimi na one. ki inahljajo na kovinsko sinjin glavah pavov... »Glejte, glejte...« vzklika, botanik. »To je rastlina muz... Odtod tudi njeno ime; parnaeovka... Na primerku, ki vam ga kažn«, m M mi gniniki esgmuaSA * laike...
Zdaj bomo poiskali rosiko, jedli bomo pa pozneje ...«
A Rožica vpraša Johannesa:
»Katera cvetka vam je najljubša: '
In on odgovori:
»... Siva vijolica.«
In vpraša:
»Pa vam?«
In ona odgovori:
»Seboj.t
Ujec Tom se navdušuje bolj in bolj. Celo predavanje drži pred rosiko, ki jo je izkopal iz vlažne zemlje, in pred nekoliko drobnimi morskimi fosili, ki jih je našel.
»Sedite,« pravi, »in pomudite 6e nekoliko ob tem studenčku, ob tem gozdu, kjer je mali posut s podleski. Mar ni to čudno?... Glejte to globel, ki je tako oddaljena od morja, pa je vesoljni potop vendar pustil v njej toliko školjk za seboj!«
»Kaj te zares izvirajo še od vesoljnega potopa?« vpraša Mariquita.
»Res, otrok moj, od vesoljnega potopa... In kasneje, ko bo morje sj>et prišlo lčs, ko bodo ljudje med krošnjami teh hrastov ponovno plavali v ladjicah, se bodo začudili potapljati, ko bodo v tem kraju našli... novo ovratnico, ki jo je neumni pes Petek izgubil prav zdaj’
IV.
Babica d'Anis in gospa d’Ani6 vezeta. Tela Virginija des Arbailles, ki je na svoje čipkasto pokrivalo dela vijoličasto petunijo (zato. ker se ujema z njenim imenom) ra Rožica kvačkata čioke. Ujec Tom ie odšel v svoj rastlinjak.
Se je avgust, ki ga kronajo murni in čebele; vse je pripravljeno za trgatev. Skozi okna 6alona 6e vidi klasje žita in slišijo piščalke prepelic.
Rožica misli na zadnje dni, ki jih je prebila z Luce... misli na Johannesa.
Po priznanju, ki ga je dal Rožici v dolini, kjer 60 nabirali rastline, da je njegova najlepša cvetka ona, s katero je ujec Tom primerjal svojo nečakinjo, 6e čuti vsa raztresena in zmedena... Tem bolj, ker jiLuce d'Atchuria po priznanju, ki ji ga je dala v gredi na pristavi, še naprej izdaja 6krivnosti svojega srca. Zdaj, ko mala_ zaljubijenka čuti z gotovostjo, da njena prijateljica ne ljubi Johannesa, je še Dol j zaupljiva. V isti meri,' kakor izginja nezaupanje, se veča njena ljubezen.
Rožica d’An is je preveč bistrovidna, da ne bi vedela, da Johanne6 ne vrača te ljubezni, čeprav 6e d<»5ti suče okrog Luce. In čeprav ne pripisuje pre. več važnosti tistim ljubeznivostim, ki jih je njej 6ami izkazal mladi Bask, si Rožica kljub temu vendar lahko prizna, da posveča Johannčs večjo painjo njej sami.
In Rožica sanjari.
Sanjari, da bi jo Joh^nne6 morda zaprosil, če bi ne šepala... Tako bi bilo lepo... Drug drugemu tako blizu .. Johannže je zelo simpatičen tako ujcu Tomu kakot mami. . Johannčs 6e bo oženil mlad... Njegov oče, ki je že jako 6tar, 6e ne more več brigati za jjosestvo^Arnoustčgojr... Johannč6 ga bo torej moral zdaj zdaj zamenjati... Tudi sicer mlademu človeku ugaja to bodoče jasno in oprede, ljeno življenje, ki 6e začenja ob prvi zori z laježem psov, podečin se po dvorišču, in se končuje tedaj, ko prestanejo klonkljati 6rca zvoncev na jermenih okrog vratu govedi... Toda ni mogoče, da jo bo
Johannčs kdaj ljubil, ker šepa. šepa. Ona šepa. »Moj Bog, odreši me! Bog, ki si ozdravil hromega, ki si vrnil vid 6lepcem, ki si obudil Lazarja, Mag-daleninegtf brata... Pred tvojimi nogam! je razprostrla svoje dišeče lase in jih močila 6 6olzami... Moj Bog, ki si naredil vse te čudeže f>o neuglednih hišah, ker ljubiš siromake.. Moj Bog, morda mi nismo dovolj siromašni. Moj Bog, morda me ni Devica v Lurdu ozdravila zavoljo tega, ker 6e nisem rodila v preprostem hlevu, ker ni6em ležala popolnoma gola in ker me ni grel 6krivno6tni dih vola m osla. Moj Bog, s sklenjenimi rokami ti prinašam 6vojo dušo... Prodala bom, da razdelim 6kupiček siromakom, safir, ki mi ga je dala tetka Virginija. Tvoja služabnica 6em. Hotela bi, da bi mogla poklekniti pred teboj, kakor je v sinji 6enci cerkve klečala sestra Madeleine des Arbailles, ki je bila jxxlobna velikemu pavu...«
»Mamica?«
»Kaj je draga?«
»Bi ti bilo zelo neprijetno, če bi le za nekaj prosila?«
»Govori, otrok moj!«
»Da bi šli vsi drugi v Lurd na veliko romanje...«	1
V.
In kakor v dnevih 6vojega otroštva je tudi zdaj v Lurdu z babico d’Ani6, z materjo, teto Virginijo in ujcem Tomom. In kakor tedaj ji na žaloet tudi zdaj preprečuje neki bolestni slučaj, neka zagonetna zmedenost, neko ostrejše zbadanje v boku, da ne more peš za procesijo.
(Dalje.)
Pomembni sklepi medministrskega odbora
Marmelado iz obstoječih zalog dobe po pol kg le otroci in mladina do 18 let — Uvedba enotnih vrst čevljev — Cenik za popravila čevljev
Rim, 1. aprila, s. Medministrski odbor za ureditev preskrbe, razdelitev in cene se ie včeraj in predvčerajšnjim sestal v Beneški palači pod predsedstvom Duceja. Navzoči so bili tajnik stranke, finančni, prometni, korporacijski minister in minister za valute in trgovino, državni podtajnik v notranjem ministrstvu in drž. podtajnik za- vojno izdelavo, podtajnika Pašcolato in Amicucci, načelnik nadzorstvenega urada za slednjo in kredit, predsedniki fašističnih zvez poljedeljskih delodajalcev, trgovcev in industrijskih delavcev, nadzorniki stranke in drugi.
Kmetijski minister je poročal o stanju prebrane. Odbor je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je ljudstvo s popolno disciplino in razumevanjem sprejelo zmanjšane obroke kruha, ker je bila lanska žetev povprečna, uvoza pa nič. Odredba ie bila nujna, ker je treba prebroditi čas od stare do nove žetve. Odbor je izrekel zahvalo italijanskim poljedelcem, ki so oddali te dni mnoge zaloge žita, obenem pa določil končni dan za oddajo žita 30. aprila, za oddajo koruze pa 31. maj. Na predlog ravnatelja za ribolov je bilo sklenjeno, da bo dobila ribarska industrija le 25 odstotkov rib za svojo predelavo na razpolago. Ta ukrep stopi takoj v veljavo. prefekti pa bodo nadzorovali izvedbo teh določil.
Ravnatelj zveze industrijcev ie poročal o programu za pospešen ie izdelave in razdelitve marmelade. Sklenjeno je bilo dodeliti v ta namen določene količine sladkorja iz starih zalog. Odbor je odobril ta program in podal vidike, na
podlagi katerih se bo marmelada delila otrokom in mladini v skladu z razpoložljivimi zalogami. Razdeljevanje se bo začelo šele prvega maja. Na vsakega otroka ali mladeniča in mladenke bo odpadla količina po 500 gramov in se bo dodeljevala v središčih vsake pokrajine. V ostalih krajih bodo to razdeljevanje uredili prefekti sami na temelju krajevnih navad in razpoložljivih količin.
Odbor ie nato vzel v pretres tudi vprašanje izdelave in razdeljevanja čevljev. Korporacijski minister ie podal poročilo o zalogah kož in podplatov za civilno porabo rekoč, da mora biti najpoprej pokrita zadevna potreba Oboroženih sil. Nato ie odbor skleni) izdati uredbo, s katero se bo uredilo vprašanje izdelave in razdelitve težaških čevljev za delavce. Te vrste_ čevlje bodo delile pristojne sindikalne organizacije. Dalje je bil sprejet ukrep za izdelovanje otro ških čevljev iz kož in usnja ter raznih nadomestkov. Dalje so bili odobrene nove vrste moških. ženskih in dekliških čevljev, izdelane iz različnih vrst kož in usnja. Izdelovanje teli čevljev se mora držati že obstoječih tipov, kar sc tiče materiala in tudi oblike. Ti čevlji bodo dani v prodajo po določenih cenah. Obenem so bile odobrene in bodo v kratkem objavljene tabele s tarifami za popravila usnjatih . gumijastih in plutovinastih čevljev. Te tarifne tablice bodo morali imeti na vidnem mestu izobešene vsi lastniki delavnic in popravljalnic čevljev.
V razpravo o teh vprašanjih so posegli vsi člani odbora. Seja se je tudi včeraj nadaljevala.
Naflepie branje za Veliko noči . . . Na/lepši velikonočni dariliI . . .
sta knilgi ^Slovenčeve knjižnice*
Iz ljubljanskega gledališča '.
Goethejeva »Ifigenija na Tavridi«
Ljubljana, 1. aprila.
Tako v sredini sezone nastaja že več let pri Drami isti, to j« torej nekak kroničaii zastoj. Napovedi i® repertoarja ob začetku leta se prevržejo in vodstvo mora poseči hitro po kakih nadomestkih in izrednih prireditvah Tako je zadnjič šla čez deske komedija •»Konto X<, šibka in plehka reč, dasi eo ee igralci z njo zelo potrudili. Kolikor vemo, delo ni bilo mišljeno za redni abonma, vendar je nazadnje moralo »vskočiti«. Ker se to beganje ob sredini sezone že več let ponavlja, mora pač nekje tičati tehtnejši vzrok zanje.
Sijoči je bila v Drami premiera Goethejeve »Ifigenije na Tavridi«. Po daljšem presledku je v glavni vlogi nastopila ga. Šaričeva. Vsa težina igre sloni v njeni vlogi in podajala je veliko tragiko ter lepoto duševnega boja s tisto klasično umerjenostjo in prepričevatnostjo. ki je ravno pri njej tolikšna vrlina in tako obsežna v vsej preprostosti. Mirno in samozavestno se je ves čas igre držala te svoje pravilne koncepcije vloge, njenemu načinu podajanja pa se je v celoti igre najbolj približal M. Skrbinšek ta za njim .Tan. To harmonično celoto je s ponesrečenim in pretiranim paitoeom motil
Gregorin, ki je s pojmovanjem svoje vloge prehajal čez okvir in uravnovešenost dela celo motil.
Včasih je bila velika odlika in visoka prednost našega osrednjega gledališča tudi v tem, da je bila naša beseda podajana čisto, izdelano in izredno skrbno v vseh odtenkih. K ndSi glavni skupini igralcev je pristopilo v zadnjem času še nekaj dobrih in močnih igralcev. Prav potrebno tn umestno bi bilo, da bi se pri delih opaizila zopet leipa dramaturška skrb in naloga, ki naj ohrani prelep dar jezikovne čistosti še naprej našemu glavnemu gledališču. Nazadnje je to zgolj tehnično vprašanje, seveda pa zahteva pri dramaturgu smotren načrt in veliko zavest odgovornosti. Igralci bodo s skrbnim podajanjem jezika pač le še srečnejši pri svojem poslanstvu, občinstvo pa ho v gledališču spoštovalo ne samo igralčevo umetnost, ampak tudi — svetišče jezika.
Strokovno nadaljevalna šola za stavbne obrte,
ki 6e je iz mestne šole na Grabnu preselila v meščansko šolo v Moste, bo imela velikonočne počitnice od četrtka 2. aprila do torka 7, aprila, a v sredo 8. aprila se spet začne redni pouk.
»nin
nb ’
m
leggendo - s čifanjm
nell’ultimo numero; La baHaglia in Libia (strategia e carte geograliehe inedite) — Rico.eri a prova di bomba sulle coste atlantiche per |! . BOOT" - Sulla copertina: ti GENERALE ROMMEL
r «a4nji številki: Bitka r Libiji (voj skovodstvo in še neiidani xemljevi di) - Pred bombami vai na rakloništa ra podmornice na atlantskih obalah - Na platnicah OEM tIKAk ROMMEL In vendita ovun^ue a L. 3'*	—	Prodaja	se	povsod	in	stane	L.	3	•
Ljudje, živali in bogovi
apisal
iJsendowsky
Dekle z biseri Sp"a'
llaguard
Naročniki bodo dobili obe knjigi skupaj!
Obvezna oddafa radifskih sprejemnih aparatov in odstran.tev radi skih anten
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čL 3. kr. ukaza z dne 3. majn
1941-XIX fit. 291 in
glede na svojo naredbo z dne 5. julija 1941-XIX št 64,
odreja:
Člen 1. Imetniki radijskih sprejemnih aparatov so dolžni, da jih izročijo občinskemu uradu bivališča, ki izda o tem potrdilo in poskrbi za njih hrambo na primernem kraju.
Nadalje morajo hišni lastniki sneti s teh nepremičnin vsp zunanje radijske antene.
Ta dela se morajo dokončati do vštetega 20. aprila 1942-XX
Člen 2. Kvestura za občino Ljubljana in okrajna načelstva za svoja okrožja smej9 osebe, znane po njih lojalnosti in sodelovanju, na prošnjo oprostit? obveznosti izročitve radijskih sprejemnih aparatov.
Doklrr se prošnje ne rešijo, se sme odlo-
žiti izročitev aparatov, toda ne preko 30. aprila
1942-XX. Vložitev prošnje se mora dokazati s potrdilom kr. kvesture ali okrajnega^ načelstva.
Glede obveznosti, da se odstranijo zunanje radijske antene, se ne dovolijo nikake izjeme.
Čl^n 3. Kršitelji določb iz člena 1. se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev in v denarju do 5000 lir. Vselej se odredi zaplemba radijskega sprejemnega aparata in antene.
Ljubljana, dne 26. marca 1942-XX.
Visok; komisar za Ljubljansko pokrnjPnot EMILIO GRAZIOLI.
Pogreb gasilskega veterana
,	Ljubljana,	1.	aprila.
V ponedeljek je zavihrala s kresije, poslopja meščanske imovine v Stritarjevi ulici črna, žalna zastava. Marsikdo se je vpraševal, kdo naj bi bil umrl, ko je opazil, da ni črne zastave na rotovžu. Pozneje se je med gasilci kmalu razširila.vest, da je umrl na 6vojem skromnem stanovanju v Kapiteljski ulici eden najstarejših 'ljubljanskih gasilcev Ivan Perme, ki je bil v priznanje svojih zaslug za gasilstvo imenovan za ljubljanskega meščana, čast, ki se sedaj več ne podeljuje.
Pokojnik je dočakal visoko starost 88 let. Doma iz Ločnika pri Turjaku se je 1.	1874.
kot krojaški pomočnik priselili v Ljubljano, kjer se je kmalu osamosvojil in zaslovel kot dober krojaški mojster., Pne, 28. februar ja 1880 ie pristopil k takratnim prostovoljnim gasilcem, ki jim je zvest ostal do konca svojega življenja. Bil je gasilec stare garde, ki so jo tvorili Ivan Tomažič, Medic Fran, Josin Lapajner, Pri-tekelj in Ivan Breskvar. Od teh še živita Frnn Medic kot najstarejši ljubljanski gasilec in Iv. Breskvar.
Pokojnik, ki je nosil mnogo gasilskih odlikovanj, se je kaj rad spominjal vseli večjih požarov, pri katerih ie aktivno sodeloval. Prav drastično je opisoval veliki požar takratnega stanovskega gledališča na Kongresnem trgu, ki je pozimi 1. 1881. do tal pogorelo. Vzroka niso mogli dognati. Mnogi so govorili, da je požar zanetila zločinska roka. Pokojni Perme je opisoval vse težave, kako so se morali gasilci boriti proti hudemu ognju, ko jim je celo primanjkovalo vode in je voda zmrzovala v ceveh. Sam je bil ves premočen, kajti vodil je eno cev, ki je neprestano bruhala vodne curke v visoki ogenj. Tudi ostali gasilci so bili vsi premočeni in njih obleke zmrznjene.
Se leta po vojni od 1.1918. naprej je pokojnik aktivno sodeloval pri ljubljanskih prostovoljnih gasilcih. Kmalu po prevratu pozimi je nastal na glavnem kolodvoru, na stranskem tiru nad viaduktom grozen požar. Vnel se je vagon nafte in je pozneje nastala silna eksplozija Pokojnik in drugi gasilci so sodelovati, pri omejevanju tega požara. Med eksplozijo sta se takrat smrtno ponesrečila gasilca Levec in Žargi, pokojnik sam, kakor drugi gasilci, pa je bil v življenjski nevarnosti, dobil je razne poškodbe.
Včeraj, v torek, ob 16, uri je Ivan Perme, gasilski veteran, nastopil svojo zadnjo pot z Zal na pokopališče k sv. Kržu. Trije poklicni gasilci in četa prostovoljnih gasilcev z načelnikom g. Leo-
Ljnbljana
Koledar
Danes, sreda, 1. aprila: Hugo, škof.
Četrtek, 2. aprila: Vel. četrtek.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: tnr. Bakarčič, Sv. akoba trg 9; mr. Ratnor, Miklošičeva c. 20; mr. 'urmayer R., Sv. Petra c. 78
Odrezke marčnih živilskih nakaznic naj trgovci na drobno prineso v mestni preskrbovalni urad po naslednjem vrstnem redu: v sredo 1. aprila trgovci z začetnicami A do K, v četrtek 2. aprila od L do R, in v petek 3 aprila od S do 2. Nakazila za moko, testenine in rii na odrezke za april bo mestni preskrbovalni urad začel izdajati v soboto 4 aprila po običajnem vrstnem redu.
Dogoni živine v prihodnjem tednu. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: dne 7. aprila 1942 v Črnomlju za govedo in prašiče; dne 7. aprila 1942 v Trebnjem za govedo in prašiče; dne 7. aprila 1942 v Grahovem za govedo in prašiče; dne 8. aprila 1942 v Kočevju za govedo in prašiče; dne S. aprila 1942 na Vrhniki /a govedo in prašiče; dne 8. aprila 1942 v Ljubljani za govedo in prašiče.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sreda, 1. aprila, ob 17.30: Konto X. Red Sreda. Četrtek, 2. aprila ob 17.30: »Ifigenija«. Red A. Petek, 3. aprila: zaprto. -Sobota, 4. aprila: zapr r Nedelja, 5. aprila ob »Jurček«. Mladinska predstava. Izven. Cene od 15 lir navzdol.
Ob 17.30: »Človek, ki je videl 6mrt«. Izven. Znižane cene od 12 lir nayzdol.
Opero:
Sreda, 1. aprila, ob lfl.30: Faust. Red Premier.
Četrtek, 2. aprila ob 15: »Indija Koromandija«. Mladinska predstava. Izveni Znižane cene od 15 lir navzdol.
Petek, 3. aprila: zaprto.
Sobota, 4. aprila: zaprto.
Nedelja, 5. aprila ob 15: »Faust«. Izven.
Abonenti reda Sreda bodo imeli v sredo ob 17.30 predstavo Bernauerjeve in Osterjeve tride-jansko veseloigre »Konto X«. Dejanje Se godi po svetovni vojni v rodbini obubožane plemiške rodbine, ki ne ve. da živi preko svojih razmer. Skrivnostni konto X je vir njihovega blagostanja, nato njihovega obžalovanja in končno sreče. Režiser: M. Košič.
V četrtek bodo igrali za red četrtek Goethejevo igro »Ifigenija«. Usoda pregnane Agamemnove hčere, ki živi kot Dianina svečenica na Tavridi, njeno svidenje z bratom Ore6tom, ki ga preganjajo Jurije zaradi umora Egista in Klitemnestre, njegov^ katarza in povratek Ifigenije z njim v domovino 60 glavno dejanje. Vseodpuščajoča človečnost, ki premaga vse zlo, je psihološko gibalo igre. Režiser: J. Kovič, inscenator: inž. Franz.
Sprememba v prometu potniških vlakov Ljubljana—Zalog
Pričenši z dnem 1. aprila se delno spremeni na progi Ljubljana—Zalog vozni red potniških vlakov, in sicer izostanejo sledeči vlaki:
Vlak 626 z odhodom iz Ljubljane ob 7.40 in s prihodom v Zalog ob 7.55 ter vlak 634 z odhodom iz Ljubljane ob 15.20 in s prihodom v Zalog ob 15.35. V obratni smeri izostaneta vlak 627 z odhodom iz Zaloga ob 8.05 ter s prihodom v Ljubljano ob 8.20 in vlak 635 z odhodom iz Zaloga ob
15.45	ter s prihodom v Ljubljano ob 15.59.
Namesto teh pa vozijo pričenši z istim dnem na isti progi sledeči potniki vlaki: Vlak 624 z odhodom iz Ljubljane ob 7 in s prihodom v Zalog ob 7.15, ter vlak 628 z odhodom iz Ljubljane ob
10.15	in 8 prihodom v Zalog ob 10.30. V obratni smeri vozita vlaka 625 z odhodom iz Zaloga ob 7.23 in s prihodom v Ljubi iano ob 7.38, ter vlak 629 z odhodom iz Zaloga ob 10.40 in s prihodom v Ljubljano ob 10.55.
poldom Zupančičem na čelu mu je izkazala zadnje časti. Bil je drugače prav lep in dostojen pogreb, ki so se ga udeležili tudi zastopniki mestne občine in drugi meščani. Bodi ohranjen vrlemu gasilcu časten in trajen spomin!	— d.
3. 3. van Din«
KRIMINALNI ROMAN
Peljali smo se po Peti aveniji,. zavili v park in potem na Cesto 72 v smeri proti reki. Hudson pod nami se je zdel kot ogromenra moder trak Na Dyckman Streetu smo presekah Broad-way ter potem nadaljevali vožnjo po starih vrtovih ob reki. Potem smo zavili po neki zasebni poti, ob kateri je bila živa meja in ki nas je vodila na široko cesto pri Reverdalu. Peljali smo se čez Yonkers ter potom zavih ob vznožje griča Belvedere, potem pa cez Dobbski most
Onstran postaje Ardsley je cesta, ki je bila tam precej ozka, potekala po gričih, ki so zapirali reko in namesto, da bi nadaljevali vožnjo po glavni cesti, smo zavili na navadno samotno stezo, ki se je izgubljala v ravnini samotnih pašnikov. Kakšno miljo daleč od Ardsleya in Taringtona smo obrnili na majhen grič. ki se je zaokrožal pravokotno na reko Hudson. Ovinek je bil hud in nevaren. Na eni strani cede je bila visoka stena, na drugi pa skalnat prepad.
Nizka ograja, ki je bila postavljena ob tobu ceste, pač ne bi zalegla in bi
bila naravnost smešna, če ne bi bil vo znik sam priseben in vešč.
Von Blon je ustavil, zasukal avtomobil proti skalnati steni. Kmalu bi bili doživeli presenečenje in obviseli nad prepadom.
Hudson ee je vil milje in milje daleč med gozdovi in travniki. Zaradi posebne oblikovitosti tega griča ni bilo mogoče nikjer videti žive duše. Mir in lepota okolice sta nas čisto prevzela. Nekaj minut smo stali nekako zamaknjeni. Potem pa je spregovorila Šibila. Njen glas je zveneti nekam nenavadno, nelahko pa je razodeval neko nezaupanje.
»Kako sijajen kraj je to za umori Zakaj bi človek tvegal, da strel ne bo zadel, ko pa lahko povabiš prijatelja na izlet, ga pripelješ sem in ga pože-
neš v prepad, njega in stroj, sam pa pravočasno skočiš iz avtomobila? Bila ni to pač samo huda avtomobilska nesreča, kakor jih je bilo že toliko!«
Ado je od groze stresla po vsem životu in v obraz je prebledela. Po mojem mnenju je bila Sibilina razlaga skrajno neprimerna. Tudi doktorju je
bilo videti, da ga je pretreslo, ko je tako osuplo pogledal Šibilo. Nasprotno pa jo Vanče še naprej mirno opazoval Ado, potem pa, da bi nardeil konec splošni zadregi, deial šaljivo:
»Nikar ne mislite, da nas boste vznemirili, gospodična Greene! Dan je preveč krasen, da bi mogli jemati resno vaše zločinske zamisli.«
Von Blon ni spregovoril nobene besede, njegov pogled, ki se ni umaknil s Šibile, pa je izražal grajo.
»Oh, vrnimo se rajši,« je milo prosila Ada in se stisnila vsa v strahu pod odejo, kakor da bi bilo mraz.
Von Blon je obrnil avtomobil proti mestu.
XIII. poglavje.
Tretja žaloigra.
28. do 30. novembra Naslednjo nedeljo, 28. novembra, je Markham povabil Heatha v krožek Stuyvesant na sestanek. Midva z Van-cejem, kj sva obedovala z njim, sva bila navzoča pri razgovoru, ki je potekal v mirnem kotičku in se je seveda sukal okrog zločinov pri Gree-nejevih.
»Zelo čudno se mi zdi,« je dejal pri tej priliki Markham, »da tako natančna preiskava, kakor je bila to, ni odkrila niti najmanjše sledi za zločincem. V primerih roparskih umorov je vselej treba ubrati več različnih poti, če se le katena neposredno ne ponuja. Toda v tem primeru ni nobene, ki bi obetala ksk uspeh.«
»Vprav ta posebnost,« je pripomnil Vanče, »določa in označuje naš primer. Silno važno je in če se nam posreči, ugotoviti njen pomen, bomo brez dvoma stopili na pot, ki nas 1k> privedla k rešitvi celotne uganke.«
»Če, seveda, če...« se je nasmehnit Heath. »Ali je po vašem mnenju ravno prav, da nimamo niti enega sle
■avno ni lu, za k
aterim bi se nam zdelo pametno iti?«
Vanče se je zasmejal.
Nikar ne jemljite mojih besed tako dobesedno, gospod narednik. O zločincu bi rad povedal le tole: Če m nobene vodilne niti, je treba vsako stvar smatrati za izhodišče ali V6aj za nekaj bistvenega. Do zdaj imamo že kakih sto sumljivih znamenj, ki 6e bodo zdela neskladna vse dotlej, dokler ne bomo ugotovili, da so med seboj v zvezi. Opravka imamo z eno tistih preglavic, pri katerih beseda »iskati« ne pomeni nič drugega kot neduhovito fra
»Ali bi hoteli našteti kakšnih osem ali deset tistih vaših stotih sumljivih znamenj,« je vprašal zbadljivo Heath. »Veselilo bi me, če bi zvedel kaj določnejšega.«
»Toda, gospod narednik, vi vendar . že vse poznate! Drznil bi si trditi, da se lahko vse, kar se je do zdaj zgodilo, smatra za eno saimo sled.«
»Da, to že: stopinje, izginotje samokresa in ropot, ki ga je slišal Rex v e&bi. Toda, ugotoviti smo morali, da so
nas vsi ti sledovi vodili enostavno v praznino!«
»Naj bo. pustimo to,« je odvrnil Vanče in puhnil v zrak modrikast dim. »Res so tudi to lahko sledovi; toda ja/, v prvi vrsti mislim na okoliščine, ki vladajo v Greenejevi hiši 6ajni. na osebe, ki se tam gibljejo, na psihološke činitelje.«
»Navedite nekaj dejstev, ki imajo kak pomen, pa se bomo porazgovorili o njih!« je dejal Heath nezaupljivo.
»Gospod narednik ima prav,« je pripomnil Markham. »Dovolil bi si pripombo, da do zdaj nimamo še kaj početi.«
»No, pa še boste imeli, če do zdaj nimate!«
»Kaj si hotel reči, Vanče?«
»Slika še ni popolna,« je odgovoril Vanče žalostno. »Sledile bodo še nove žaloigre, preden bo končana. Strašno pa je, da jih niliče ne more preprečiti, nobena stvar ustaviti. Zgoditi se mora...«
»Tudi ti slutiš!« Markhamov glas ni bil več tako miren kot navadno. >!S*)g se usmili! Prvič se je zdaj zgodilo, da se bojim.«
»Ne pozabite,« je opozoril He^th, kakor da sam ne verjame svojim besedam, »da naši možje striSijo hi^o noč in dan.«
»Brezpomembni ukrepi,« je odvrnil Vanče. »Zločinec je v hiši 'imi.« .
Heath ga je pogledal.
»Nekdo oa družinskih članov, mislite torej? To ste že enkrat povedali.«
Andrejčkov 3 o ž e.
I
Žalost in veselje
Risat Jože Beranek zszz Besedilo priredil Mirko Javornik
P o m a n v slikah
508.
Zenska jim je lakoj odprla. Pokazala jim je prostorno sobo poleg svoje ter hlev za konja. »Bodite zadovoljni s slabo postrežbo,« je govorila, »boljšega nimam. Če bi gospodar vedel, bi se zatrdno jezil.« Zenska je morala imeti kakih štirideset let. Od trpljenja upadli obraz je pričal, da je nekdaj bila zala, kar so polrjevale lepe, še vedno bistre oči.
'
m
SL
Tomaž je ves čas opazoval bomo, a snažno izbico. Kar na lepem pa je na zidu zagledal podobo višarske Marije s slovenskim napisom. Obrnil se je k ženi in jo vprašal, odkod ima to podobo. »O, to je pa spominek, ki so mi ga rajni oče prinesli z božje poti. Pripela sem jo na zid, da imam vsaj nekaj božjega v hiši.«
Povedala je še, da je bil njen oče vinski trgovec s Slovenskega, tam od štajerske strani, pa je že umrl.
»Da, tvoj oče je bil vinski trgovec. Tomaž Senčar pa njegov naslednik,« je s tresočim se glasom po slovensko vzkliknil Tomaž ter objel — svojo ženo. beseda je zastala obema. Nekaj časa sta se gledala objeta, potem pa so se obema udrle solze.
Zemlja pod večnim ledom
Vsi ledeniki na zemlji pokrivajo danes okrog 15,098.775 kv. km površja, kar je približno toliko kot 50 Italij
Zemljepisec S. TTiorariii66on je sestavil številčne podatke o tem, koliko zemeljskega površja danes pokrivajo večni ledeniki. Številke 60 res prav zanimive in kažejo, kako zelo bi 6e področje človekovega bivališča na zemlji lahko še razširilo, če teh neizmernih ledenikov ne bi bilo, oziroma, če bi bile v tistih krajih, kjer H ledeniki so, takšne vremenske razmere, da bi nudile človeku zadostne Življenjske pogoje.
Po Thorarinssonovem računu je na področju Alp 5.000 kv. km zemeljskega površja pokritega z ledeniki, v Pirenejih 40. kv. km, v Skandinaviji 5.000 kv. km, na vsej evropski celini torej skupno 10.040 kv. km.
Na Kavkazu je okrog 2.000 kv. km zemeljske površine pokrite večno z ledom, v Srednji Aziji in v Sibiriji 110.000 kv. km, na V6ej azijski celini torej 112.000 kv. km.
V Afrik je po Thorarin6sono vem penjenju 20 kv. trn večnih ledenikov, na Novi Gvineji 15 kv. km, na- NVivi Zelandiji 1000 kv. km; skupno na vsej Oceaniji 1015 kv. km.
V Severni Ameriki (na celini) 80.000 kv,. km, v Južni Ameriki (celinski) 25.000 kv. km, skupno v obeh Amerikah 105.000 kv. km.
Na otokih olcrog celine ob južnem zemeljskem tečaju je ledenikov 3.000 kv. km na Antarktidi sami pa okrog 13 milijonov kv. km.
Na Islandiji m na otokih Jan Mayen meri površina pokrita z večnim ledom, 12.600 kv. km, na
Klej iz divjega kostanja
Sedanja vojna je dozdaj narekovala že marsikakšno potrebo, kakršne v mirnih časih ni. V6e skuša izkoristiti čim smotrenejše in v vsem najti ko. ristno sredstvo za ta ali oni namen. In po vsem, kar smo dozdaj imeli priliko videti in slišati, smo se že lahko prepričali, da je* vojna čas, ko 60 ljudje v e iti in stiski res iznajdljivi.
Vojna je našla tudi v divjem kostanju V6e več, kot samo drevo, ki služi za prijetno 6enco in krasi bogato urejene nasade, kamor 6e hodi poleti gospoda hladit. Spoznala je, da je tudi sad tega, prej samo zaradi lepote in sence upoštevanega drevesa, uporabljiv in da je tudi z njim mogoče zamašiti kakšno luknjo, ki jo je naredila vojna. O tem nas prepričuje med drugim tudi vabilo turiške mestne občine, 6 katerim 6e obrača na domače prebivalstvo, naj prinese v skupno skladišče ve6 divji kostanj, ki ga je morda nabralo preteklo jesen, oziroma ga bo ob prihodnji kostanjevi letini. V svojem vabilu poudarja, da je iz divjega kostanja mogoče dobiti znatne količine škroba ter ga uporabiti za razno lepilo. Na ta način bi lahko na leto prihranili do 90 metrskih 6totov moke, kolikor 60 je —
Svalbardu 58.000, na Franc Jožefovih otokih 17.000 na Novi Zemlji (Novaja Zemlja) 15.000, na Severni deželi 15.100, na Gronlandiji 1,650.000, na otočju v polarnih vodah nad Severno Ameriko pa 100.000 kv. km. V vseh polarnih deželah je torej ledenikov 6kupno 1,867.700 kv. km.
Ce zdaj seštejemo število kv. kilometrov vsega, z večnim ledom pokritega površja na zemlji, dobimo precej lepo številko 15,008.775 kv. km. Čisto točna in zanesljiva pa ta številka 6eveda ni, in je dosti natančneje dozdaj tudi ni bilo mogoče podati, saj je vendar prav v teh mrzlih deželah še toliko krajev, kamor človeška noga ni, in najbrž tudi kmalu še ne bo mogla stopiti.
Ce pa ne upoštevamo polarnih dežela, pa je po gornjih podatkih približno 231.000 kv. km zemlje pod'večnim ledom, oziroma samo poldrug odstotek površja, ki ga pokrivajo vsi ledeniki na zemlji. Če bo torej človek hotel kaj več pridobiti na svojem življenjskem prostoru, to 6e pravi, če ga bo hotel razširiti tudi na tiste kraje, ki doslej še niso spadali v njegovo ekumeno v ožjem 6mislu besede, bo m6. ral pač kreniti v prvi vrsti v dežele okrog obeh ze-mejfekih tečajev.
Edini njegov nasprotnik bo ostro podnebje, ki je nagromadi'1'o tako ogromne sklade ledu, in bogve, če 6e bo človeku, čeprav bo vpregel v svoj bojni voz V6e skušnje in pridobitve najsodobnejše tehnike, ta večni led posrečilo razbiti ali ga vsaj m..lo omehčati...
kakor poroča »Italpress« — porabili za izdelovanje lepila, ki 60 ga potrebovali za lepljenje raznih pismenih objav in časopisov po kioskih in drugod. Prihranek na moki pa bo naravnost ogromen, če upoštevamo, da gornja številka velja samo za tu-ririsko občino. Divji kostanj ni dober 6amo za konje, pač pa ima, vsaj posredno, veliko korist od njega tudi človek.
Je pa tako, da mora pač priti vojna, da človek spozna, kaj vse mu je lahko koristno. Kadar je vsega v izobilju, takrat kaj rad kakšno, tudi zelo koristno stvar, zanemari. Pa tako je povsod na svetu, ne samo pri nas ali pri vas. Sicer pa sami to dobro veste, če pa bi radi o tem kaj več zvedeli, pa 6e obmite^na svoje gospodinje, ki so v zadnjem času gotovo že zelo izpopolnile zbirko praktičnih gospodinjskih nasvetov, čeprav to z divjim kostanjem nima dosti zveze.
Z mlekom so pogasili požar!
Prejšnji teden je na neki danski kmetiji na otoku Samso izbruhnil požar, ki je bil toliko nevarnejši, ker tista kmetija ni 6tala na 6amem, pač pa v bližini drugih. Nesreča pa je hotela, da je
ogenj nastal v času, ko je bila vsa voda v tistih krajin zamrznjena in zato z njo ni bilo mogoče gasiti. Poročilo iz Stockholma pripominja, aa 60 si ljudje v tistem kraju znali pomagati na drug način. Ker ni bilo nikjer vode, so začeli gasiti z mlekom, ki da so ga imeli na razpolago kakšnih 10.000 litrov. Vsega 60 kmetje žrtvovali ter ga zlili na ogenj, da bi ga zadušili. Sicer vse nesreče 6 tem niso preprečili. Toda, čeprav je hiša vsa pogorela, so vendar z mlekom dosegli vsaj to, da 6e ogenj ni razširil še na druga poslopja, jx>leg tega pa so tudi 6e pravočasno spustili iz hleva vso živino. Tudi človeških žrtev ni bilo.
če osem levov uide iz kletke
V kraju Santa Maria v Argentini 60 doživeli pred nedavnim zelo razburljiv dogodek. Iz kletke je ušlo osem levov, zaradi česar je med tamkajšnjim prebivalstvom nastal silen preplah. Ljudje 60 se hitro, kolikor 60 le mogli,, zaprli v 6voje hiše in vsi preplašeni gledali 6kozi okna, kdaj jih bodo zverine še tam naskočile. O dogodku je bilo obveščeno takoj tudi orožništvo in vojaštvo, ki ie s strojnicami prihitelo ljudstvu na pomoč. Po daljšem boju 60 štiri leve ustrelili, štiri pa se jim je posrečilo ujeti žive. Imeli pa 60 pri tem nevarnem lovu še dokaj sreče, kajti 6amo en orožnik je bil lažje ranjen.
EIAR - Radio LUibliana
Četrtek, 2. aprila: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Operna glasba. Napoved časa — 8.15 .Poročila v italijanščini — 12.15 Violinski koncert Karla Sancina (pri klavirju L. M. Škerjanc) — 12.40 Cerkvena glasba -j- 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 1ŽS.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Radijski orkester izvaja resno glasbo. Vodi dirigent D. M. Šijanec — 14.00 Poročila v italijanščini —
14.15	Izmenjalni koncert z Nemčijo — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Prenos iz Liceja »G. P. Martini« v Bologni. Prvi del koncerta, ki ga izvaja kvintet akademije Chigiana v Sieni — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Koncert kitarista Karla Hladky-ja — 20.00 Najjoved časa Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.35 Simfonična prireditev družbe EIAR: »Misterij Kristusovega trpljenja«, vodi dirigent Franko Ferrara. Orkester družbe EIAR — 21.35 Predavanje v slovenščini — 21.45 Requiem W. A. .Mozarta, vodi dirigent Victor de sabata —
22.45	Poročila v italijanščini.
flaročajte Slovenski dcin!
Usoda Napoleonovega balona - Napoleonova usoda
Huda slutnja velikega Korzičana spričo tega, da je francoska cesarska krona treščila z balona vprav na Neronov grob
V Vatikanu imajo med številnimi drugimi zanimivimi etvarmi tudi velik kos platna, iz katerega je bil sloviti francoski balon izza časa Napoleona. Shranjenega imajo v 6pomin na kronanje velikega Korzičana, ki je v nesreči, katera je tisti balon do. letela, videl tudi slabo znamenje za6e. In to, kar je bil Napoleon baje slutil, se je potem v re6nici tudi zgodilo. Njegovo veliko cesarstvo je bilo uničeno prav kakor tisti balon, čigar ostanke hranijo še danes v Vatikanu, njega 6amega pa ni doletela nič mani žalostna usoda.
Zvečer 16. decembra 1804, ko je bil ves Pariz v najslovesnejšem razpoloženju in se je za naslednji dan pripravljal na kronanje velikega Napoleona, so iz francoske prestolnice spusjili v zrak ogromen balon, na katerem so bile razne Napoleonove trofeje in zastave, j>oleg njih pa tudi cesarska krona z orlom. Da dobimo vsaj približno 6liko, kako sijajen in bogat je bil ta Napoleonov balon iz leta 1804, bo zadostovalo morda, če pomislimo, da je stal 23.500 frankov, kar je bil za tedanje čase pač j lep denar.
Na Notredamskem trgu 6e je pri tisti priliki zbrala ogromna množica ljudstva, ki je navdušeno vzklikala, ko so balon spustiLi v zrak. Balon pa je brž zajel veter ter ga pred Napoleonovimi očmi odnesel v smeri proti Alpam in dalje proti Rimu. Na. poleonu se je tedaj porodila misel, da utegne nekoč
tudi njega doleteti takšna nepričakovana usoda kot tisti njegov balon, na katerem je bila poleg drugega tudi cesarska krona z orlom. In te hude 6lutnje 6e ni mogel otresti. Mučila ga je baje V6e dotlej, dokler se ni uresničila.
Veter je nesel balon vse do Rima in jx>pustil šele nad 6lovito ceeto »Via Cassia«, kjer fiod kupom razvalin počivajo po rimskem izročilu zemeljski ostanki krvoločnega rimskega cesarja Nerona. Prav na ta grob je treščila iz balona Napoleonova cesarska krona in se razbila. Ker je bila zelo težka, de je balon na ta način razbremenil, se znova dvignil v zračne višave ter 6lednjič padel v Braccian-sko jezero, kjer 60 ga pozneje našli ter platno, iz katerega je bil balon narejen, prenesli v Vatikan, kjer 60 ga ohranili do današnjih časov.
V zvezi s tem zanimivim poročilom piše dopisniški urad »Italpress«, da je Napoleon videl 6voj žalostni konec in konec svojega mogočnega cesar. 6tva prav v tem, da je njegova cesarska krona treščila na grob rimskega cesarja Nerona. Ni pa mogel doseči tistega, kar ei je želel in kar mu je usoda preprečila, namreč da bi svoj prestol postavil na veličastne marmornate stopnice cerkve sv. Prak6e-d-e. Zdi 6e — končuje 6voje poročilo dopisniški urad »Italpress« — da je usoda še enkrat opom. njla da je Rim tisti, ki gospoduje, ne dovoli pa, da bi gospodoval nad njim kdo drugi.
Z njim ni bilo mogoče hitro iti. Pri vsakem kornkn se je ustavil, gledal vse, kar je imelo umetniško obliko, kar se je splačalo pogledati. Opazoval je čelo cerkve, trojne stopnic? v pristanišču Borromeo, vse tri strani dvorišča in veliko palmo, katere Luiza v njegovo veliko zgražanje niti ni \ydela, ko je šla prejšnji večer s Francom tod mimo.
Ko ju je peljal čuvaj v Palazzo, je potreboval najmanj drset minut, da je prišel po stopnicah; tako jih je občudoval. Ko je dospel do vrha, je posijalo nekaj žarkov sonca in čuvaj je predlagal, da bi jih izkoristili in si ogledali park. Obrnil se je na levo in spremil je obiskovalca skozi vrsto praznih dvoran do že-; lezne ograjo ter pozvonil. Prišel je vrtnar, dobro vzgojen min-, <'cnič, ki je stricu zelo ugajal, zakaj vse mu je vljudno razlagal,! in stric ni malo spraševal. Pet minut je potreboval za kafrno drevo, ki je stalo ob vhodu. Luizi je bilo mučno. Bala se je, da se ne bi stric preveč utrudil, da bo tudi sama zelo trudna, ko mora gledati toliko rastlin in slišati toliko latinskih in ljudskih imen, posvečati pozornost stricu, dočim bi si želele njene misli miru in samote.	|
Vrtnar je predlagal, dn bi šli do Castella di Nettunn. Stric pa bi rajši videl od blizu boromejskega enoroga, ki se vzpenja tam doli. Toda bilo je več stopnic, zrak dušeč, zato se je obo-unljaL Luiza je izkoristila to obotavljanje ter vprašala vrtnarja,
kje je kaka klop. »Tu spodaj,« je odgovoril, »na l^vo na trgu Strobus.« Stric se je dal pregovoriti, da je šel na trg Strobus.
Bil je truden, a vseeno je hotel vse videti in vse vprašati. Ko se je napotil proti Strobusu, je slišal tam daleč od Isole Madre bobnanje Narodne straž"1 v Palliuizi, ki je itaela vaje na obrežju. »Zdaj se igrajo,« jima je rekel mladenič. »Samo igrajo, sicer pa! Prihodnji mesec bo pa zares. Dati moramo dober nauk zverini! Glejte jo tam, to pošast.«	.	. ,
Pošast je bila avstrijska vojna ladja »Radetzky«, ki so jo. imenovali' piemontski obrežani »Radescon«.
»Zdaj plove v pristanišče Lavno,« je rekel mladenič. »Prihaja iz Luina. Pridite sem, če jo hočete dobro videti.«	j
Stric je vedel, da nima dovolj dobrih oči, zato je sedel na' prvo klop, ki jo je našel pod strobusi. Za njo je stala skupina bambusov in ob straneh dve drugi skupini velikih azalej. Za skupino bambusov, med debelimi, krivimi debli strobusov, se je svetlikala bela vodna gladina prav do črne proge gričkov. Nebo* proti severu temno, je bilo tam doli jasno.	j
Luiza in vrtnar sta šla do ograje, ki je bila okrašena z grbom, odkoder je bil razgled na otok Madre, na Palanzo in gornji del jezera. Luiza se je ozrla proti obširni svinčeni vodni površini, katero so obdajali nad Laveno zamegljeni velikani iz skupine Sasso di Ferro, proti pogorju Maccagnn, proti daljnim1 snežiščem Spluge. Od »Radctzkyja« se je vid^l bolj dim kakor trup. Bobni v Pallanzi so še vedno ropotali.	j
Stric Peter je poklical vrnarja, Luiza pa so je naslonila na obzidek pri ograji poleg tise, ki se je dvigala iz nižje ležeče ravnice. Drevo ji je zastiralo pogled protj jasnemu vzhodu. Za-. dovoljna je bila, da je ostala končno sama, da so se ji odpočile <
oči in misij na daljnih, visokih pogorjih, na neizmernih vodah, čez trenutek se je vrtnar vrnil, da bi pokazal rumene cvetoče akacije in resje, ki je cvetelo na spodnji ravnici. »Resje prinaša srečo,« je rekel. Ko je videl, da je Luiza zamišljena in se ne zmeni zanj, je šel dalje do rastlinjaka z begonijami- »Stari strobus,« je rek,- 1 glasno, da bi ga tujca slišala, ne da bi se obrnil« »Stari strobus, ki ga je zadela strela, če hočete videti zasebni vrt...«
Luiza je vstala, da bi šla po strica in mu dala roko, če bi bilo treba. Vrtnar, ki je stal in čakal poleg vhoda v lovorjev gozdič, je videl, kako je šla gospa proti sedečemu gospodu, pospešila korak in s-"* s krikom vrgla k njemu.
Kakor staro, nedolžno drevo, tako je tudi strica Petra zadela strela. Njegovo telo je bilo naslonjeno na klop, glava se je dotikala z brado prsi, oči so bile odprte, nrpremične, brez izraza. Bila je res poslovilna igra tisto, kar mu je bila nudila njegova Valsolda.
Stric P ter, dragi, spoštovani starček, modri mož, pravični človek, oče, dobrotnik svojcev, stric Peter je odšel, odšel za vedno. Da, prišel je, da bi vstopil v vojsko, Bog pa ga je hotel v višji armadi. In ko je zadonel klic, se je odzval. Bobni v Pallanzi so ropotali in oznanjali konec enega sveta in prihod novega.
V Lulzinem t-lesu je vzklilo novo življenje, določeno za bodoče bitke prihodnjih časov, za drugačno veselje in drugačno trpljenje, kakor je bilo veselje int trpljenje, od katerih je ta človek iz dobrih starih časov v mirn odšel, ko ga je v zadnjem, trenutku blagoslovil duhovnik z Isole Bell-', ki mogoče nikdar ni izrekel svetih besed nad bolj vrednim človekom.
KONEC
Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani: Jote Kramarič — Izdajatelj: tni. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 — M?« sečna naročnina 6 lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava« Kopitarjeva nlica 6, Ljubljana — Telefon Stev. 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto