PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik n- —! c--. '• 1 I K£JS??^,Prvini Cena 600 lir - Leto XL št. 296 (12.019) Trst, petek, 14. decembra 1984 Na srečanju v Ljubljani ob 30-letnici Slovenske kulturno-gospodarske zveze Potrjena skrb in podpora matičnega naroda boju Slovencev v Italiji za globalno zaščito Iz zdravice predsednika SZDL Šetinca Važna razsodba ustavnega sodišča Razveljavljena odloka o šolah na Tirolskem Državna osrednja oblast ne sme kršiti izrecnih pristojnosti krajevnih uprav LJUBLJANA — številna delegacija Slovenske kulturno - gospodarske zveze, sestavljena iz članov izvršnega odbora in predstavnikov najbolj množičnih članic, je bila včeraj ob tridesetem jubileju organizacije v Ljubljani gost republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Sprejel jo je tudi predsednik CK ZK Slovenije Andrej Marinc, na svečanem kosilu pa so bili prisotni najvidnejši predstavniki SR Slo- venije, med njimi: predsednik predsedstva France Popit, predsednik CK ZKS Andrej Marinc, predsednik RK SZDL Franc Šetinc, predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj, predsednik Zveze borcev Bogo Gorjan, predsednik skupščine Vinko Hafner in predsednik Zveze mladine Robert Čeme. Srečanje se je pričelo dopoldne delovno s sestankom komisije za NADALJEVANJE NA 2. STRANI SKGZ je v teh 30 letih upravičila pričakovanja, ki so bila izražena ob njeni ustanovitvi. Strinjam se s tovarišem Racetom, ki je pred dnevi dejal, da bi morali SKGZ, če je ne bi imeli, nujno ustanoviti sedaj, ker brez nje ne bi mogli shajati. Postala je organizacija, ki si prizadeva, da se na območju avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine v celoti upoštevajo interesi slovenske narodnostne skupnosti in njenih pripadnikov na vseh področjih družbenega življenja, da bi lahko bila slovenski narodnostni skupnosti kot celoti zagotovljena nacionalna in družbena enakopravnost z večinskim italijanskim narodom. To je strateško vprašanje: slovenska narodnostna skupnost mora biti subjekt lastne rasti, ki se mara s svojim gospodarskim, kultur- NADALJEVANJE NA 2. STRANI BOJAN BREZIGAR RIM — Ustavno sodišče je razveljavilo dva odloka predsednika republike, s katerima sta bili leta 1975 ustanovljeni dve novi višji srednji šoli v bocenski pokrajini, ker pripada pristojnost odpiranja novih šol v tej pokrajini izključno pokrajinskemu odboru. 'Razsodbo, ki je bila deponirana v kancliji ustavnega sodišča 12. decembra 1984, je sprožil bocenski pokrajinski odbor pred osmimi leti, ko je vložil ugovor o skladnosti dveh predsedniških odlokov z ustavnim za- konom o avtonomiji te pokrajine, o-ziroma, z enostavnimi besedami, z ju-žnotirolskim »paketom*, ki določa, da lahko samo pokrajina odreja odpiranje novih osnovnih in srednjih šol »na osnovi svojih načrtov in sporazumno z ministrom za šolstvo«, ki pa mora samo priskrbeti sredstva za o-sebje in torej ustrezno spremeniti or-ganike. Zavoda, ki so ju odprli s predsedniškim odlokom sta tehnični zavod za geometre v Boemi in ženski tehnični zavod z nemškim učnim jezikom v Menami. Državno pravobranilstvo je v svoj zagovor navedlo, da je ustanovitev tehničnega zavoda v Boemi že prej predlagala pokrajinska uprava in da gre torej za izvajanje pokrajinskega sklepa, kar pa zadeva zavod v Mercinu je navedlo, da je bil ustrezni sklep sprejet že leta 1972, to je preden je začel veljati »paket«, odlok o ustanovitvi zavoda pa so izdali tri leta kasneje. Ustavno sodišče v obrazložitvi razsodbe najprej poudarja, da sodi vprašanje odpiranja novih šol res v izključno pristojnost bocenske pokrajine in nato zavrača ugovore državnega pravobranilstva. Za zavod za geometre ni bistveno, ali je o tem sklepal prej pokrajinski odbor ali ne, kajti v prvem členu odloka predsednika republike je poudarjeno, da gre za »ustanovitev« zavoda, kar je v nasprotju s posebnim statutom ne glede na to, ali pokrajina s tem sklepom soglaša ali ne. Kar zadeva ugovore o meranskem zavodu pa ustavno sodišče meni, da je predsedniški odlok akt o formalni ustanovitvi zavoda in da je torej nepomembno, če je bil »sklep« sprejet prej ali ne. V svoji razsodbi ustavno sodišče tudi poudarja, da omenjena odloka predstavljata »nesprejemljivo motnjo kočiji vili ravnovesij,« na katerih slonijo odnosi med državo in bocensko pokrajino. Ustavni sodniki so torej razveljavili oba odloka, kar pa, kot je moč razumeti iz načina, kako je bocenska pokrajina zastavila vprašanje, nikakor ne pomeni, da bodo šoli zaprli. Šlo je predvsem za načelno vprašanje pristojnosti pokrajine. Slovenski otroci so se včeraj vselili v svojo bivšo učilnico Tri mesece po začetku šolskega leta na šoli Milčinski končno reden pouk TRST — Učenci tretjega razreda katinarske osnovne šole Fran Milčinski Imajo od včeraj' končno svojo učilnico. S hodnika, kjer so utesnjeni in brez ustreznih didaktičnih pripomočkov sledili pouku že od začetka oktobra, so se razmestili v pritlični učilnici, ki je po odhodu italijanskega razreda ostala na njihovo razpolago. Nanj so oni, njihovi starši, učno osebje in vsa slovenska javnost čakali že tri mesece. Od 13. septembra do 13. decembra: dva datuma, ki bosta ostala zapisana v spominu vseh, ki so prispe-VqH, da se je za katinarske otroke — čeprav začasno — rešilo vprašanje Tednega pouka in da je protest staršev le prisilil občinsko upravo, da je storila svojo dolžnost, pred katero se je z izumetničenimi in nesprejemlji-vimi izgovori skušala umakniti. Veliko je bilo o »katinarski aferi« že izrečenega in napisanega. Nesporno je, da so katinarski starši za njeno pozitivno rešitev vpregli vse ■sile in pokazali jernejevsko trdoživost, ki je lahko za vzor vsem Slovencem v. boju za svoje pravice. Najprej so se odločili za tri tedne stavke in otrok riso pošiljali k pouku, nato pa so s presenetljivo daljnovidnostjo uvideli, da se stvar ne bo tako hitro končala in so se raje opredelili za drugo obliko boja. Vse odgovornosti za pritiske na odgovorne organe, predvsem ril tržaško občino, so prevzeli na svoja pleča, tako da otrokom niso onemogočili pouka, čeprav je potekal v skrajno neprimernih okoliščinah. Tri mesece je bilo potrebno, da se je katinarsko vprašanje rešilo. Prav lrnajo starši, ko trdijo, da to ni nikaka zmaga, saj so se potegovali za Pravico, o kateri ni bilo nikoli dvomov. Vendar, če bi kljub temu hoteli izluščiti pozitivno plat medalje, bi lahko rekli, da je izkušnja dala možnost 2o konstruktivna ugotavljanja o potrebi po učinkovitejšem usklajevanju nastopanja Slovencev, tako na področju političnega, kot šolskega življenja. Spet zavrnjen proračun EGS STRASBOURG — Evropski Parlament je z ogromno večino glasov 319 proti 5 in s 16 vzdržanimi zavrnil proračun Evropske gospodarske skupnosti, ki ga je predložil ministrski svet »deseterice«. S prvim januarjem bo torej EGS razpolagala le z vsota-^ni, ki jih je predvideval proračun za leto 1984, in sicer z eno dvanajstinko za vsak mesec. Do spora je prišlo potem, ko je evroparlament predlagal višje izdatke, obenem pa tudi višje prejemke v podporo kmetijstva, kar Pa je ministrski svet zavrnil in vztrajal pri svojih številkah. V sedanjem položaju pa bo zavrnitev proračuna prizadela predvsem kmetijstvo, ki bo razpolagalo z neprimerno nižjimi vsota-rni, kot jih je pričakovalo. Nov napad PSDI in PLI na Visentinija za izvotlitev njegovih davčnih ukrepov RIM — Socialdemokrati in liberalci so sprožili včeraj zadnjo ofenzivo proti Visentinijevemu paketu. Zahteva, ki jo je postavil tajnik PLI Zanone, naj vlada preb je v dekret le 1. člen (o preureditvi IVA, ki sploh ni sporna), pomeni v bistvu izvotlitev zakona. Ostali členi naj bi namreč ostali v zakonskem osnutku in o njih naj bi razpravljali brez sile. Finančni minister ni še (javno) reagiral, toda ni dvoma, da bo zavrnil ta predlog, saj bi na tak način dejansko odpravili temeljno določbo o induktivnem ugotavljanju dohodkov neodvisnih delavcev. Odločitev torej ostane v Craxijevih rokah. Prihodnji teden se bo sestala vlada, da skuša sestaviti ta dekret. Kaj bo v njem pisalo? Kot je prišlo včeraj do izraza, PSDI in PLI, pa tudi KD, zahtevajo bistvene popravke glede induktivnega ugotavljanja, finančni minister pa je pripravljen le na »tehnične« popravke, ki jih predlaga PSI. Sinoči je Visentini ponovno zahteval Cra-xijevo podporo in jo je baje tudi prejel. Vsi pa v bistvu ponavljajo, da ne marajo vladne krize okrog davčnega vprašanja. Najdoslednejši Visentinijevi nasprotniki ostajajo socialdemokrati, saj je včeraj njihovo vodstvo sklenilo prenesti boj tudi v vlado. Minister Romita je dejal zelo polemično do Visentinija, da »je bolje če odstopi minister, kot da odstopi vlada«. Demokristjani niso v prvih vrstah, a na včerajšnjem sestanku vodstva poslancev je predsednik KD Piccoli poudaril, da »nima smisla sprožiti krize okrog davčnega vprašanja«. Zdi sc, da je v teku boj med najvišjim vodstvom KD z De Mito na čelu, ki je prepričano, da nima druge izbire kot podpreti Visentinijeve davčne ukrepe, in demokristjanskimi par lamentarci, ki se ne pokoravajo strankarski disciplini in bi znali glasovati proti. Kar zadeva KPI, so se včeraj njeni poslanci spet vzdržali pri glasovanju o ustavnosti Visentini je vih ukrepov. Zelo verjetno se komunisti pripravljajo na glasovanje za dekret, če bi bil njihov glas odločilen. »Nikoli nismo bili za to, da bi Visentini jev zakon zavirali ali pogubili,« je dejal načelnik poslancev KPI Napolitano, da je notrdil dovzetnost svoje stranke za pomoč pravičnejši davčni politiki. R. G. Boj za oslovo senco, torej, bi lahko kdo pomislil. Ne, nikakor ne, kajti vprašanje decentralizacije oblasti in vprašanje pristojnosti dežel in krajevnih uprav se v zadnjih letih v Italiji postavlja skoraj dramatično, ko dejansko krajevne uprave izgubljajo oblast s tem, da nimajo več finančne avtonomije. V Bocnu so vprašanja a-kutnejša in prihajajo do izraza zato, ker o tem izrecno govori posebni statut; problem pa ni samo bocenski, je splošen in centralistične težnje rimskih oblasti ga še bolj zaostrujejo. Razsodba ustavnega sodišča pa zavrača te težnje, saj je označila za »nesprejemljivo« tezo državnega pravobranilstva, da sme osrednja oblast še dalje odločati o snoveh, ki so bile izrecno dodeljene zakonodajni in u-pravni pristojnosti krajevnih uprav. Vprašanja Krasa danes na Občini NA 4. STRANI • Potrjena skrb NADALJEVANJE S 1. STRANI manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Slovenije, ki ga je otvoril predsednik Štefan Cigoj. Predsednik SKGZ Boris Race je nato orisal dolgo prehojeno pot in pogoje iz katerih je pred tridesetimi leti zrasla SKGZ, govoril je o položaju Slovencev v Italiji sedaj in v tej zvezi orisal gospodarske, kulturne, športne in druge napore včlanjenih organizacij. Race je podrobneje govoril o enotnosti Slovencev v Italiji, ki se je ustvarila po dolgotrajnem ostrem razlikovanju in ki prihaja do izraza v šestčlanski delegaciji. To usklajevanje ni bilo lahko, saj so interesi različni, pa vendar je bilo uspešno in dragoceno s skupnimi nastopi pri vseh predsednikih italijanskih vlad in pri strankarskih tajnikih. Enotnost je prišla do izraza z množičnimi in borbenimi manifestacijami v Gorici in ob postavljanju dvojezičnih tabel. Žal prihajajo v Trstu do izraza nekatere težnje, da bi se vrnili v čase petnajst in več let nazaj, kar bi ošibilo enotnost, zato so potrebni nadaljnji napori, da se enotnost še nadalje okrepi. Race je tudi govoril o tridesetih letih SKGZ in njeni vlogi v družbi, v kateri živi. Za SKGZ je značilna popolna avtonomija znotraj organizacije, avtonomija članic, vedno do kraja korekten odnos do strank in vztrajanje, da so člani organizacije lojalni do svojih strank, v katere so včlanjeni. Značilen je stalen stik z italijanskim političnim življenjem, razgovor in izmenjava mnenj. SKGZ se je vedno zavzemala za povezavo vseh Slovencev v enotnem kulturnem prostoru, ki mora biti osvobojen vseh administrativnih omejitev. Končno se je predsednik Race zahvalil matičnemu narodu in SZDL Slovenije za podporo in pomoč, ki jo nudita slovenski manjšini v Italiji. V razpravo so posegli številni člani izvršnega odbora in predsedniki organizacij in med njimi: Palčič o kulturi, Cupin o gospodarstvu, čemo o položaju Slovencev videmske pokrajine, Kalan o športu in telesni vzgoji, Primožič o položaju na Goriškem, Strajn o SLORI in Svetina o SDGZ. V daljšem razgovoru s predsednikom ZK Slovenije Andrejem Marincem so prav tako bila v ospredju vprašanja zaščite slovenske narodnostne skupnosti in boja za globalni zakon. Marinc je uvodoma podčrtal, da se kot matica čutijo dolžne in prizadete pri naporih zamejskih Slovencev v boju za enakopravni položaj v italijanski družbi. Trideset let obstoja in razvoja je potrdilo pravilnost odločitve o ustanovitvi SKGZ. Mi v Sloveniji — je podčrtal tov. Marinc — obravnavamo manjšino kot subjekt, kar je izredno pomembno načelno vprašanje. Politika odprtih meja je načelo jugoslovanske zunanje politike, čeprav obstajajo določene težave izključno gospodarskega značaja. Pomen enotnosti Slovencev v Italiji za elementarne pravice je izreden, kar pa seveda ne pomeni politične organizacije na takšni ravni, temveč sodelovanje z demokratičnimi napori v italijanski družbi. Sledil je še razgovor s predsednikom SZDL tov. Šetincem, katerega glavne misli objavljamo posebej v zvezi z zdravico, ki jo je izrekel na kosilu. Ves čas obiska in pri vseh razgovorih sta delegacijo SKGZ spremljala predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL Štefan Cigoj in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič. Podeljene nagrade AVNOJ BEOGRAD -■ Na slovesnosti v Palači federacije v Beogradu so včeraj letošnjim dobitnikom izročili nagrade AVNOJ. Nagrajence je nagovoril in jim izročil priznanja predsednik skupščine SF RJ Dušan Alimpic. Dobitniki nagrade AVNOJ za letos so Oto Bihagi - Merin (književnost), dr. Julije Hahanovič (gradbeništvo), Inštitut Boris Kidrič (jedrske znanosti), Mihovil Logar (glasbena umetnost), mornariški šolski center Maršal Tito (vzgoja in izobraževanje), a-kademik Milivoje Nikolajevič (slikarstvo), dr. Ervin Nonveille (gradbeništvo), »Kosovka« Priština (tekstilna industrija), dr. Vladimir Pantič (biomedicina), dr. Ivan Potrč (književnost), »14. oktobar« Kruševac (strojegradnja), Jugoslovanska oceanska plovba Kotor (transport), »O-teks« Ohrid (tekstil in konfekcija), Titovi zavodi Litostroj iz Ljubljane (strojegradnja), dr. Ljupčo Seraf imov (medicina), kombinat Belišče (predelava celuloze in papirja), SOZD Uniš Sarajevo (kovinskopredelovalna industrija) in dr, Branislav So-skič (ekonomske znanosti), (dd) Koroški Slovenci niso sami v svojih prizadevanjih Mednarodni posvet na celovški univerzi vsestransko podprl dvojezično šolstvo CELOVEC — Včeraj se je na univerzi v Celovcu zaključil tridnevni strokovni posvet pedagogov, jezikoslovcev in sociologov z univerz na Dunaju, v Gradzu, Bocnu, Miinchnu in Bielfeldu ter švicarskem Churu, na katerem so sodelovali učitelji in učiteljice dvojezičnega pouka na južnem Koroškem ter člani delovne skupnosti celovške univerze za narodnostna vprašanja. Tema posveta je bila: »Skupaj živeti, skupaj se učiti«. Nov prispevek univerze za izobraževalne vede v Celovcu in njenih profesorjev k popularizaciji slovenskega vprašanja na Koroškem, osvetlitvi problemov, ki tarejo dvojezično šolstvo, oziroma njegov obstoj in ponoven poskus iskanja rešitev v prid obstoja narodnostne in kulturne rasti slovenske manjšine na Koroškem. Oziroma, kot je dejal Haino Fischer (Dunaj), »manjšine v Avstriji, ker pri koroških Slovencih ne gre za manjšino na Koroškem, temveč za manjšino v Avstriji. Vendar — na območju kot je Koroška, kjer je »atmosfera še posebej zastrupljena in kjer ni potrebno dolgo živeti, da bi človek spoznal, kakšnih naporov je potrebno, da si nekdo ohrani svojo nacionalno identiteto ob nenehni mobilizaciji obrambnih mehanizmov zoper namišljene in sovražne predsodke večinskega naroda« (Dietmar Larcher — tirolski profesor v Celovcu), je potrebno še zlasti vzpodbujati in izgrajevati samozavest Slovencev, ki »včasih svoj jezik pustijo že pred vrati zdravniške čakalnice« (Folti Sima — slovenski docent v Celovcu). Identiteta je nacionalna, je etnična, je kulturna, je jezikovna. Da jo ljudje ohranijo, se ne smejo nikoli počutiti »kot ljudje drugega razreda« (Franz Dotter — Celovec). In jezik pa igra v procesu socializacije pomembno vlogo, čeprav je »jezikovni konflikt simbolična oblika družbenega konflikta, kajti jezika ne moreš jemati mehanično, obstojajo namreč različne variante. S starši, na primer se pogovarjaš drugače kot s svojimi vrstniki, in spet drugače kot s svojimi študenti«. (Olof Radke — Bielfeld). Zato je »ena od pomembnih reči, kako se jezik posreduje« (Peter Gstettner — profesor v Celovcu iz Innsbrucka). Zlasti še v občutljivem, zgodnjem otroškem svetu. »Moj sin na pioti nazaj, proti Dunaju pa samo govori z menoj dosledno samo turško, na poti nazaj, proti Dunaju pa samo in izključno nemško« (Atyje Guenak — univerza na Dunaju, turškega rodu). Kako daleč je segel glas znanstvenikov in strokovnjakov, ki so se tri popoldneve in večere zapored zbirali na celovški univerzi, se bo izkazalo. Cilj, ki so si ga zastavili ob svoji prireditvi pa je bil: doseči vse tiste, ki »bi radi izvedeli, kako naj bi pri nas na Koroškem in v drugih deželah izgledala manjšinska politika in šolska ureditev. Hoteli smo posredovati svoje izkušnje in predlagati izboljšave. Vsem vzgojiteljem ali že vzgojenim, bodočim in sedanjim učiteljem, politikom in upravnim uslužbencem, skratka vsem tistim, ki odločujoče sooblikujejo šolo na Koroškem, ali pa bi radi to počeli v bodočnosti«. Da bi namreč funkcionalna dvojezičnost zaživela polnokrvno in da bi se na Koroškem ohranil slovenski rod. BARBARA GORIČAR Mir na Poljskem ob tretji obletnici VARŠAVA — Tretja obletnica vzpostavitve vojnega stanja na Poljskem poteka v splošnem nezanimanju prebivalstva, ki mu je malo mar za opravičila in hvalnice časopisja, saj se mora ubadati z realnejšimi vprašanji poljskega vsakdanjega življenja. Tudi Solidarnost se kot kaže ne zmeni za to obletnico, bržkone se bo skušala raje spomniti žrtev incidentov v rudniku Wujec v Katowicah. Vsekakor pa so že sedaj širom po Poljski maše za-dušnice za žrtvami vojaške represije. Shultz pomiril evropske članice Atlantske zveze BRUSELJ — Včeraj se je začelo dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov 16 držav članic Atlantskega sveta. Po ožjem posvetu z vojaškimi poveljniki NATO, ki so jih opozorili na trenutno razmerje moči med blokoma in na zadnje novosti v natovskem obrambnem sistemu, je na redni skupščini prvi spregovoril predsedujoči zahodnonemški minister Genscher, za njim pa ameriški državni sekretar Shultz. Srž posegov so bile priprave na januarski sestanek v Ženevi, kjer bosta Gromiko in Shultz zgladila pot obnovitvi razo-rožitvenih pogajanj. Genscher je rekel, da mora dialog zaobjeti vse vrste orožja, tudi evro-rakete, ter vsebino stokholmskih in dunajskih pogajanj, dodal, da hočejo biti evropski zavezniki sproti obveščeni o poteku ženevskih pogovorov, in zaželel, naj bi 1985 bilo leto zboljšanja odnosov Zahod - Vzhod tudi v političnem, kulturnem in gospodarskem pogledu. Shultz je odvrnil, da bo v Ženevi zahteval globalno obravnavo orožnega sistema, torej tudi evroraket, in zagotovil, da bo washingtonska uprava ves čas pogajanj v nenehnem stiku z evropskimi članicami NATO prek vseh mogočih kanalov. Dodal je, da gleda na pogajanja s SZ s stvarnim optimizmom. Ameriški zavezniki so bili z njegovimi izvajanji zadovoljni. • Iz zdravice NADALJEVANJE S 1. STRANI nim in športnim prizadevanjem, s svojim jezikom počutiti z večinskim narodom kot doma, da stanuje skupaj z njim v lastni hiši, zato se Slovenci v Italiji odločno upirajo vsakršni tezi o tako imenovani naravni asimilaciji kot naravni zakonitosti, kot samotoku, ki se mu ni mogoče izogniti. Seveda je boj za pravice dostikrat težak, a se mu ni mogoče odpovedati, kajti obstaja samo ena možnost: biti, obstajati, razvijati se naprej, imeti svojo prihodnost. Druge poti ni! Od podpisa Londonskega memoranduma je minilo že trideset let. Določbe posebnega statuta, razen redkih izjem, še niso izpolnjene. Prihodnje leto bo minilo 15 let, odkar je bil predložen prvi zakon za zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Postopek za njegovo sprejetje se le po polževo premika naprej, kakor da bi hoteli utrttditi, izmučiti narodnostno skupnost, da bi na koncu obupala in se predala. Lahko izrazim zadovoljstvo nad tem, da se tako odločno bojujete za svojo stvar. Ne dovolite, da bi obračali eno organizacijo proti drugi, kajti zavedajte se, da bi to koristilo tistim silam, ki so še kako enotne proti Slovencem v Italiji. Matična domovina vam bo, kot doslej, stala ob strani in vas podpirala. Politika enotnega slovenskega kulturnega prostora teži k čimbolj celovitemu in enotnemu kulturnemu razvoju naroda kot celote in je sestavni del enotne jugoslovanske politike miroljubnega mednarodnega sodelovanja, dobrega sosedstva in odprtih meja. Kot taka terja intenzivne kulturne pretoke, živo vsakodnevno komunikacijo, demokratični kulturni dialog in ustvarjalno kritiko ter uveljavljanje pristnih enakopravnih odnosov v tej komunikaciii. V tem duhu čestitam SKGZ ob jubileju s prepričanjem, da bo slovenska narodnostna skupnost v Italiji tako kot doslej branila svojo iden titeto, da bo v prihodnje še uspešnejša v boju za pravice vseh Slovencev od Trbiža do Milj. Prepričan sem, da bo SKGZ s tako razvejanimi aktivnostmi še naprej zasledovala tiste cilje, ki bodo omogočili čimprejšnje sprejetje zakona o globalni zaščiti, ki naj bi enakopravno urejal položaj Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini. To je hkrati zgodovinska možnost, da se v tem delu sveta, na območju odprte meje, še bolj utrdi ozračje zaupanja in prijateljstva. D ISLAMABAD — Najmanj sedemnajst oseb je izgubilo življenje, osem pa je bilo težje ranjenih v eksploziji plinovoda pri Kašmorju v osrednjem Pakistanu. Vzroki eksplozije niso znani, oblasti poročajo, da je po eksploziji izbruhnil ogromen požar. UPnc. H GENERALI generali J Assicurazioni Generali S.p.A. Življenjsko zavarovanje GESAV odlično zavarovalno sredstvo Zavarovanci z ovrednoteno življenjsko polico GESAV bodo imeli letos, poleg ovrednotenega zavarovalnega kritja, korist še pri kapitalizirano srednji obrestni meri, upoštevajoč davčni prihranek v višini 18,19% • Nadzorna služba Coopers & Lybrand s.a.s. je ugotovila, da so znašale obresti »GESAV — Gestione Speciale Assicurati Vita« v poslovnem obdobju od 1.11.83 do 31.10.84 18,61 %. • Delež v korist zavarovancev je ostal nespremenjen v višini 75% od omenjenih 18,61%. • Zavarovalne glavnice, rente in premije bodo ovrednotene na naslednji način: Ovrednotene tarife DIN: 14,29% Ovrednotene tarife RIV: 10,96% Za pokojnine na podlagi ovrednotenih polic GESAV je družba odločila, da dvigne delež v korist zavarovancev s 75% na 85% finančnega rezultata GESAV. Generali: odprta knjiga Na okrogli mizi v Prosvetnem domu na Opčinah Poudarjen pomen enotnosti kljub obstoječim razlikam Sodelovali so člani enotne slovenske delegacije Člani enotne delegacije z moderatorko (v sredini) Stanko Hrovatin Tekmovanje za Oskarja v kulinarični umetnosti Bronasta medalja za Božev »škink« Predsinočnjim je bila v Prosvetnem domu na Opčinah okrogla miza na temo »Kaj nam pomeni enotnost«. 0-kroglo mizo sta priredili KD »Tabor« in knjižnica »Finko Tomažič in tovariši«. Sodelovali so člani enotne slovenske delegacije. Izvajanja članov enotne delegacije in razprava so bili dokaj razvejani. Izrečenih je bilo veliko misli, opomb pa tudi kritik tako, da ni prav lahko strniti celote v enem samem članku. Zabeležili bomo torej najvažnejše. Prvi je spregovoril predstavnik KPI Miloš Budin. Najprej je poudaril, da je enotnost Slovencev nekaj bistvenega. Letos je prišlo do nekaterih pomembnih enotnih dejanj in nihče si ne sme dovoliti, da bi dosežke zapravil. Od tod pade na vseh šest komponent, ki sestavljajo enotno delegacijo, velika odgovornost. Srž enotnosti, je nadaljeval Budin, je v volji, da se uveljavimo kot Slovenci. Slednji smo sicer med sabo različni : politično, socialno, kulturno, prav zato temelji enotnost v narodnem trenutku. K temu nas silita notranja potreba in seveda politični trenutek, ko se nekatere sile, v prvi vrsti KD in LpT, zoperstavljajo našim pravicam. Stremeti pa je treba po tem, da bo enotnost vedno kvalitetnejša in da bodo akcije dobro pripravljene. Budin je ob zaključku dejal, da ne bi smelo Priti do razhajanj med tem, kar delamo in govorimo, ko smo na trgu, in tem, kako se obnašamo v izvoljenih telesih in drugje. Glede polemik je dejal, da slabosti ne gre zamolčati. Predstavnik SSk Rafko Dolhar je v uvodu dejal, da se strinja s tem, kar je povedal Budin. Glede samega naslova večera je dejal, da bi bdi popolnejši, če bi se glasil »Kaj nam pomeni enotnost Slovencev«, saj gre y-a enotno nastopanje Slovencev pro ti krivicam, ki nam jih dela italijanska družba. Glede enotne delegacije je poudaril, da je to najmanjši skupni imenovalec vseh Slovencev. Gre torej za skupni imenovalec, ki ga ne smemo izgubiti pred očmi. Vsi Slovenci torej nastopamo enotno, ko gre za naše pravice. Izvedene akcije odgovarjajo temu načelu. SSk meni, da je prav, da gremo po tej poti dalje. Dolhar je nato spregovoril o pluralističnem sistemu italijanske družbe, kjer so nekatere stranke v večini, druge v opoziciji, če ena stranka, za katero glasujejo Slovenci nastopa v večini, dve stranki pa ne, to ne pometi, da ne moremo biti enotni. Treba je pač ocenjevati dejanja partnerja |n sicer koliko konkretnega naredi v izvoljenih svetih v prid Slovencev. Marij Maver je v imenu SSO dejal, da je bistvo enotnosti v tem, da Slovenci nastopimo na najmanjšem skupnem imenovalcu kot subjekt. Poudaril je, da je enotnost edina prava Pot, kot je bila med vojno. Dejal je nato, da je nujno, da nastopimo pod slovenskim simbolom. Glede učinkovitosti akcij je Maver dejal, da so skupni nastopi pozitivno učinkovali na pogum in samozavest ljudi. Imeli so tudi pozitiven politični učinek, kot so na primer dvojezične table v Trebčah. Nevarnosti enotnega uastopanja, je dejal Maver, pa so v razlikah, ki so med Slovenci. Na raz-ukiah se pač ljudje razhajajo in zato ti pozitivno, če obstoječe razlike do kraja »napnemo«. Za PSI je spregovoril Igor Tuta. Poudaril je, da uživajo slovenski socialisti v lastni stranki podporo, dodal pa je, da naj bo vsak v političnem življenju svoboden. Ni se treba čuditi, če imajo lahko kdaj pa kdaj federacije strank svoje pomisleke. Glede enotnosti je Tuta dejal, da je slednja volja našega hotenja, tej enotnosti pa je treba dati funkcijo. Enotnost postane tako politični instrument proti tistim, ki zavirajo naš razvoj. Odgovornost enotne delegacije je velika uri tem, da ne pride do bistvenih nesporazumov, potrebno pa je tudi določeno polemiziranje. Še enkrat je Tuta poudaril, da morajo biti nastopi finalizirani, delo ne sme ostati le pri sprotnih korakih, izdelati si je treba daljnovidno pot. Naša bitka za globalni zaščitni zakon mora torej potekati vzporedno s tem, da pripravimo teren za takrat, ko bo treba pravice uveljavljati v praksi. Dušan Udovič je v imenu SKGZ najprej pozdravil pobudo openskega društva, saj je potrebno, da pride ob vprašanju enotnosti tudi do odprte razprave. Nato je dejal, da se je v enotni delegaciji občutila potreba, da delegacija izvede poleg srečanj, stikov, zahtev tudi širše akcije; od tod manifestacije. Glede enotnosti je Udovič poudaril, da gre za nujnost in da smo Slovenci to nujnost razumeli. Enotnost je seveda predvsem akcijska. Pri tem je dodal, da enotnost nikakor ni enostavna, ampak je problematična. Obstajajo različna gledanja, obstajajo polemike znotranj delegacije, ni pa takšnih problemov, ki bi se ne dali premostiti, gre pač za veliko odgovornost pred ljudmi in zgodovino. Gledte Gorice in Trebč je Udovič dejal, da sta bili manifestaciji različni. Za goriško je bila pobudnica enotna delegacija, Trebče pa so bile sad pobude prebivalstva, kar vsekakor pomeni kvaliteto. Viljem Čemo je spregovoril v imenu slovenskih društev v videmski pokrajini. V uvodu je dejal, da je položaj tamkajšnjih Slovencev drugačen, saj jih marsikateri krogi še danes ne priznavajo za Slovence. Prav v enotnosti pa so se Slovenci videmske pokrajine začeli uveljavljati. Z enotnostjo so dosegli uspehe, med temi tudi ta, da so danes prisotni v nekaterih občinskih odborih. Enotna slovenska delegacija pa je bistveno prispevala k temu, da so Slovenci v videmski pokrajini lahko dvignili svoj glas v širši javnosti. Če so uvodne besede predstavnikov enotne slovenske delegacije razgrnile veliko število vprašanj in izjav, po tem je bila tudi debata obširna. Naša novinarska potreba po krčenju bo prav gotovo do marsikoga krivična, vendar naj omenimo le nekatere točke, o katerih je tekla razprava. Po nekaterih polemikah, ki so nastale ob Trebčah je osrednji problem debate bil v tem, kakšni naj bodo nadaljnji nastopi in kako naj poteka sodelovanje z italijanskimi demokrati. Naj omenimo vsaj poseg predstavnika Koordinacijskega odbora za vzhodnokraške vasi Malalana (odbor je bil pobudnik trebenske manifestacije). Malalan je potrdil, da je manifestacija v Trebčah potekala po dogovorjenih smernicah. Poudaril je potrebo po skupnem nastopu z italijanskimi demokrati. Dejal pa je, da s strani le-teh ni več dovolj solidarnost, potrebna je akcijska solidarnost. Ob tem vprašanju je padla beseda o skupni manifestaciji v mestu, izrečeni pa so bili še drugi predlogi. Problem, ki se nam ga zdi važno poudariti je tudi izrečena misel, da morda ljudje premalo poznajo delo in težave enotne delegacije. Prav zato so vsi poudarili pomembnost večera. Glede temeljnega vprašanja enotnosti so posamezniki izrazili tudi različna mnenja, ki pa niso okrnila bistva, to je potrebe po nadaljnjih skupnih nastopih v boju za globalni zaščitni zakon in za potrjevanja naše dostojanstvenosti. TRST — Preden je »pristala« na urednikovi mizi, je vest obkrožila pol sveta. Na poti iz Novakovega rimskega dopisništva v uredništvo ljubljanskega Dela je potovala tudi nad našimi glavami. Potem je v obliki fotokopije časnikarskega prispevka nekaj časa zorela na urednikovi mizi, dokler ni danes in tukaj zagledala luči sveta. Vest je zelo preprosta. Govori o bronastem odličju (da se v olimpijskem letu še vedno izražamo v njegovem jeziku), ki ga je na vsedržavnem tekmovanju za Oskarja v kulinarični umetnosti prejel gostinec Božo Jejčič, naš znanec, ki s svojo soprogo Stano Kalc vodi znano restavracijo Kras na Colu v repentabr-ski občini, lokal, ki bo prihodnje leto slavil 150-letnico delovanja. Slabih sedem let je bilo potrebnih, da se je Božo prebil v italijanski gastronomski vrh, sedem let trdega dela, izvirnih idej in poslovne podjetnosti. Tretje mesto mu je ugledna žirija italijanskih strokovnjakov v ocenjevanju hrane in pijače prisodila na koncu dolgotrajnega »spopada« nekaj desetin konkurentov iz vseh koncev Italije, zbranih na vzgledno urejenem posestvu «v San Felice v bližini Siene. Priznala mu ga je za mittel-evropski »škink«, za naš Kras razmeroma domačo in znano jed. »Letošnjega, sedaj že 16. tekmovanja za Oskarja italijanske kuhinje sem se edini iz naše dežele udeležil na podlagi izbire žirije, ki je upoštevala priporočila gostov in našo prisotnost, denimo, v Espressovem turističnem vodiču,« nam je povedal mojster, ko je tekla beseda o kriterijih za udeležbo. Uspeh si je zagotovil navzlic dejstvu, da ni bil za domačim štedilnikom, in težavam, ki so iz tega izhajale. Med samo pripravo je moral 39 telečjih krač iz peči, ki je slabo pekla, prenesti v drugo peč. Medalja za Božev »škink« ni le priznanje za dosežek na tekmovanju v kraju San Felice. Nagrada, ki mu jo je izročil znani publicist in organizator Gianni Bonacina, je hkrati tudi izvrstno spričevalo kuharskih in siceršnjih gostinskih sposobnosti sedemčlanskega kolektiva restavracije Kras in njihove bogate ponudbe hrane srednjeevropskega in širšega evropskega jedilnika. »Če so Italijani pravi mojstri v pripravljanju prvih krožnikov, si glede priprave mesa v naših krajih nimamo kaj očitati,« je še dodal Jejčič, ko nam je posredoval svoje izkušnje s tega tekmovanja, na katerem je nastopal skupaj s svojim kuharjem Jožetom Lebanom, nekdaj šefom kuhinje v restavraciji v Lipici. V kraju San Felice so ocenjevali tudi skladnost hrane z vini. Tako so Božev »škink« zalivali s črnim car-mignanom. »Morda bi bil slajši ob teranu, toda kdo ve, če bi žiriji naše vino prijalo,« je na glas razmišljal. Sicer pa se je Božo iz Siene vrnil obogaten z novimi znanstvi in tudi spoznanji, denimo s tem, kako so Italijani zasvojeni s svojo »paštašuto«, s testeninami. Po vsem kar so žirija in povabljenci, teh pa je bilo za cel bataljon, z miz »pospravili« tisti večer in vse tja do zore, so si prav nazadnje privoščili še »pašto«. Brez nje zanje obred ne bi bil popoln. Toda takrat, ko so udarili po njej, kot da že dolgo ne bi jedli, je bil uradni del že zdavnaj mimo in medalje razdeljene. GORAZD VESEL Božo Jejčič (desno) in njegov kuhar Jože Leban po nagrajevanju v kraju San Felice pri Sieni Prepočasno uresničevanje posebnih pravic PIRAN — Komisija za vprašanje italijanske narod-losti pri skupščini občine Piran je v pripravah na skup-io sejo občinske skupščine s SIS za prosveto in kulturo iripadnikov italijanske narodnosti že obravnavala neka-ere sklepe in naloge, ki so si jih zadali spomladi. Gre >rcdvsem za Vprašanje dvojezičnosti v združenem delu. Comisija je s precejšnjo mero kritičnosti ugotovila, da v idruženem delu v občini vse prepočasi uresničujejo nalete, ki jih zadeva izvajanje posebnih pravic narodnosti, tozdi bi namreč v piranski občini morali najprej oceniti loložaj v svojih sredinah in na podlagi teh ocen predlagati spremembe in učinkovitejši način urejanja teh vpra-ianj. Vendar so le štiri organizacije združenega dela doslej izdelale take ocene. Komisija je tudi pregledala porabo sredstev, name-ijenih izvajanju dvojezičnosti v okviru občinske skupšči-ie. kraievnih sknnnnsH in snrinika za prekrške ter ugo- tovila, da največji delež sredstev namenijo izdaji In-dokovega delegatskega poročevalca v italijanščini. Gre za približno 60 strani mesečno, ki jih razmnožijo v 700 izvodih. Problem, s katerim se srečujejo pa je, da en sam prevajalec komaj uspe pravočasno prevesti vse tekste in bi zato kazalo zaposliti še enega prevajalca. Po drugi strani pa so člani omenjene komisije nekoliko podvomili v utemeljenost porabe teh namenskih sredstev za dvojezičnost v krajevnih skupnostih in pri sodniku za prekrške. Zato bodo odslej zahtevali letna poročila o porabljenih sredstvih v teh sredinah. BORIS ŠULIGOJ • KOPER — Iniciativni odbor vabi vse geografe in ljubitelje geografije na ustanovni zbor geografskega društva Primorje. Ustanovni zbor bo danes, ob 18. uri, v prostorih doma učencev v Kopru, Cankarjeva 5. TONE SVETINA Med nebom in pek/om --------------319______________— Naglo kot senca je zdrsnil za sadovnjakom v grapo k potoku, kjer so izginile vse sledi, in se skril v Podzemski bunker v goščavi. Ni razumel, kakšen Ponos in tiha kljubovalnost sta v njegovi ženi, ki je bila vedno prepričana, da ravna prav, ne glede na to, kaj bo ukrenil nasprotnik. Vas je bila kmalu polna nemških vojakov s čeladami na glavah in orožjem v rokah. Stotnik, ki je vodil četo policije SS, je ukazal zbrati vse ljudi v središču vasi, češ da bodo pregledali osebne dokumente bi preiskali hiše. Medtem ko so gonili otroke, ženske '1 starce iz hiš, se je stotnik napotil v župnišče. Pred Vrati je pustil stražo, sam pa se je vzpel po stopnicah v nadstropje. Župnika Sirka je našel klečečega pred Razpelom z večno lučko. Molil je za svoje vernike. Strašne vesti je slišal o Nemcih in strah se ga je Polastil. »Župnik Sirk?« je dejal zelenooki stotnik. »Da, gospod stotnik, na voljo sem vam.« Zaprl je Sveto knjigo, vstal in se napotil k nemškemu oficirju. »Govorite nemško?« »Govorim, seveda« se je zareklo župniku. »Lepo od vas, se bova lahko pogovarjala brez tolmača. Uvodoma naj vam povem, da so nemške oblasti nezadovoljne z obnašanjem prebivalstva. Proti vsem našim navodilom sodeluje s partizani. Ti rušijo ceste in železnico ter motijo red v pokrajini. Seznanjeni smo, da tudi ta vas sodeluje z njimi. »Ne, gospod stotnik.« »Lažete! Zavedajte se, da nismo Italijani. Iz nas se ne boste norčevali.« »Oprostite, gospod stotnik, naj bom preciznejši. Skozi vas so vso vojno prihajale različne vojske. Tudi vi Nemci ste zdaj tu. Ko boste odšli, bodo prišli partizani in rekli bodo, da sodelujemo z Nemci. Kmetje tukaj so nemočni.« »Župnik, ne zavijajte resnice v stalniol. Nemogočih primerjav ne prenesem. Danes bomo pregledali vse hiše. Javljeno nam je bilo, da skrivate ranjence in da se tod ustavljajo kurirji. Vzeli bomo Franca in Jožefo Maslo, starša človeka, ki vodi upor na tem področju. Vzeli bomo tudi Kovačiča, predsednika odporniške organizacije. Šli boste z nami in pokazali nam jih boste med zbranimi ljudmi.« Župnika se je lotila omotica. Mislil je, da bo padel. Šel je za oficirjem. Na vetru, ki je šibal osivele glave starcev in kuštral otroke, so bili zbrani vsi prebivalci vasi. Nemški oficir se je razkoračil in spregovoril: »Danes bomo vasi prizanesli. Ko pridemo drugič, jo bomo do tal požgali. To je nepoboljšljivo partizansko gnezdo.« Ko je končal, se je obrnil k župniku. »Sedaj nam pokažite ljudi, ki jih iščemo. Franca Bečana, Jožefo Bečan in Kovačiča.« Župnik se je zgrbil. Proseče oči so strmele vanj, videl je obup v dušah in nemoč v telesih. Smrt je bila blizu... Sirk je zbral ves pogum, se zravnal in rekel: »Dušni pastir sem, gospod stotnik, in ne Juda Iškarijot. Ni moja dolžnost, kar od mene zahtevate. Ubijte me tu, če vas je volja. Ne sramotite človeka mojih let.« Nemški stotnik je dojel, da se je zmotil: duhovnika ne bo napravil za izdajalca. Stopil je korak naprej. »Franc in Jožefa Maslo!« je kriknil, kot bi udaril s sabljo ob sabljo. Jožefa se je zbrala. Notranja moč jo je napolnila s svetlobo. Stopila je pred nemškega oficirja, sledil pa ji je sovaščan, ki je vodil Osvobodilno fronto. Oba so vklenili v jeklene lisice. Stotnik ju je obrnil proti množici in vprašal: »Kje je Franc Maslo?« Ko je ugotovil, da ga ni med množico, je rekel: »Ta dva pomagača band bosta najprej plačala, ker vas sodeluje s partizani.« Jožefa se je s svetim ognjem v očeh obrnila proti ljudem in rekla; »Mi smo nedolžni. Preklet naj bo izdajalec slovenskega naroda. Kazen neba kličem na njegovo glavo.« Ob včerajšnji poldnevni zapori trgovin in delavnic Visentinijev paket proti davčnim utajevalcem: jabolko spora, ki razdvaja delavsko enotnost Včerajšnje poldnevne zapore trgovin in obrtniških delavnic, ki so jo sklicale organizacije trgovcev in o-brtnikov v znak protesta proti Visen-tinijevemu zakonskemu predlogu o poostritvi nadzorstva nad davčnimi utajami, so se v našem mestu v glavnem držali vsi prizadeti obrati. Za to obliko nasprotovanja novemu davčnemu paketu so se odločili v vseh italijanskih mestih. V Rimu, Bariju, Foggi!, Imperli, Brindisiju, Agrigen-tu, Siracusi, Nuoru in Sassariju pa so bile trgovine, javni lokali in delavnice zaprte ves dan. Predvčerajšnjim se je sestalo pokrajinsko vodstvo sindikalne zveze OGIL - CISL - UH, ter razpravljalo o vsebini in obliki splošne stavke, ki jo je za torek, 18. t.m. dopoldne oklicalo osrednje sindikalno vodstvo. Torkova štiriuma prekinitev dela namerava podpreti vladna prizadevanja za izglasovanje pravične reforme davščine IRPEF, revizijo obdavčitve družinskih podjetij, induktivno ugotavljanje dohodka in druge postavke spornega paketa. Na sestanku so potrdili veljavo enotne sindikalne plat- forme ter svojo pripravljenost pod preti vladne davčne ukrepe, ki naj odpravijo v nebo vpijoče razlike v obdavčitvi posameznih delavskih k ate gori j. Štiri petine vsega davčnega priliva, ki se steka v državno blagajno, prispevajo iz svojih plitvih žepov odvisni delavci. Ta dražljiva ugotovitev je bila ost, ki je spodbodla živahno in polemično razpravo o nedoslednostih v italijanskem davčnem sistemu ter o vlogi finančne uprave. Srečanje je priredila pokrajinska zveza sindikalne trojke CGIL - CISL - UIL v konferenčni dvorani tržaškega sedeža Nadzomištva finančne uprave. Udeležili so se ga številni predstavniki krajevnega gospodarskega in finančnega življenja, zastopniki trgovskih in obrtniških združenj, davčnih uradov, delavskih in sindikalnih organizacij. Slovensko stanovsko organizacijo SD GZ je zastopal Mauro Žerjal. Po uvodnih besedah sindikalnih predstavnikov, ki so v bistvu soglašali z osnovno usmeritvijo razvpitega Visentinijevega davčnega paketa, je bila na vrsti razprava o različnih vidikih zaletavega davčnega sistema v Italiji, ki spričo neučinkovitosti finančne uprave buta v vse smeri, le v pravo ne. Oglasili so se predstavniki finančne uprave, sindikata bančnikov, prodajalcev časopisov in drugi; vsakdo je zagovarjal početje svoje kategorije, v bistvu pa so bili v svojih zaključkih enotni. Izmenjava mnenj je bila enosmerna, kajti nihče od predstavnikov stavkajočih trgovcev in obrtnikov ni povzdignil glasu v obrambo stanovskih kolegov in tako je ognjevita in dolga razprava vendarle zapeljala na mrtvi tir. Ob koncu srečanja je moderator Crudo prebral še sklepni dokument, ki ga bodo poslali vodstvu osrednje sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL ter vladnim predstavnikom. V njem sindikati obsojajo krivični davčni sistem ter izražajo soglasno podporo vseh odvisnih delavcev Visentinije-vemu zakonskemu predlogu. Obenem se zavzemajo za pravičnejše količnike IRPEF ter za razširitev obdavčenja tudi na doslej še oproščene dohodke, končno pa tudi za preglednejše predpise. Vprašanje urejenega razvoja Krasa danes v tržaškem občinskem svetu O urejenem razvoju Krasa ob spoštovanju pravic in potreb njegovih prebivalcev bo govor drevi na seji tržaškega občinskega sveta. Kot je znano, je bilo vprašanje sproženo z interpelacijami svetovalske skupine KPI in predstavnika Tržaškega gibanja Parovela, katerima se je pridružila še interpelacija socialista Jagodica. Kaže, da je tudi občinski odbor pripravil svoj dokument, ki ga bodo morda predstavili na današnji seji. Na dnevnem redu današnje seje pa je še nekaj pomembnih in kočljivih argumentov, kot na primer vprašanje preureditve bivšega Silosa, nameravana ustanovitev preiskovalne komisije o domnevnih nepravilnostih pri upravljanju ACEGA, pa tudi slabo delovanje elektronskega Centra za obdelavo podatkov, končno pa bo verjetno govor o božičnih prireditvah, za katere namer rava občina porabiti okrog 40 milijonov lir. CGIL-CISL-UIL o politiki zaposlovanja Federacija CGIL-CISL-UIL sklicuje za ponedeljek ob 11. uri v Ul. Ponti ares javno zborovanje vseh brezposelnih, da hj sprejela vrsto pobud za intervencijo deželne in drugih javnih uprav v korist zaposlitvene ravni v naši pokrajini. Federacija ugotavlja, da se število delovnih mest stalno krči, medtem ko je mladih brez zaposlitve vedno več in to kljub zagotovilom vlade in podjetnikov, da je v Italiji v teku gospodarsko oživljanje. V resnici, trdijo sindikati, se vlada sploh ni pobrigala, da bi sprejela ukrepe proti brezposelnosti, dežela pa že leto dni zavlačuje z ustreznimi zakoni. Problem je šo toliko bolj dramatičen v naši pokrajini, kjer je v teku krčenje več tisoč delovnih mest, bodisi z ukrepom o dopolnilni blagajni, bodisi s predčasnimi upokojitvami. CGIL-CISL-UIL poziva vse brezposelne, naj se udeležijo zborovanja, tako da bi prisilili deželo in druge krajevne ustanove h konkretnemu in čimprejšnjemu ustvarjanju novih delovnih mest. Na srečanju bodo sindikalni predstavniki podali tudi sliko o dosedanjih dogovorih, ki jih je federacija imela z občinami in pokrajino na področju konvencij za mladinsko zaposlovanje. CGIL, CISL in UIL na tiskovni konferenci Sindikati izrekli ugodno splošno oceno srečanja o problematiki 1R1 Deželni tajniki sindikatov UIL Trebbi, CISL Giustina in CGIL Gialuz so na včerajšnji tiskovni konferenci v Novinarskem krožku ocenili ponedeljkovo srečanje predstavnikov deželne in krajevnih uprav, parlamentarcev in sin dikatov o razmerah v javnem industrijskem sektorju na Tržaškem in Goriškem. V splošnem lahko rečemo, da predstavniki treh sindikatov srečanja sodijo dokaj pozitivno, zlasti zato, ker je omogočilo oceniti dosedanja prizadevanja za rešitev krize na področju javne industrije in začrtati takojšnje nadaljnje korake. »Moč naših predlogov je v enotnosti sil, ki stojijo za njimi,« je dejal Trebbi in poudaril, da želijo sindikati ohraniti to enotnost, oziroma tako imenovano delegacijo Furlanije - Julijske krajine, ne glede na nekatera politična razhajanja, ki so prišla na površje med ponedeljkovim srečanjem. Če je njegova politična ocena v splošnem pozitivna, pa sindikati opozarjajo, da vendarle ni dalo natančnih smernic in predlogov za dokončno rešitev pogajanj z vlado in z ustanovo IRI. Pri tem pa je Giustina poudaril, da so bili predlogi sindikatov v celoti vneseni v zaključke, ki jih je ob koncu srečanja strnil predsednik deželne uprave Biasutti, in ki konkretno zadevajo tri bistvene točke: v prvi polovici januarja more nujno priti do srečanja s predstaviti vlade, izdelati je treba natančne načrte za vsako od podjetij z državno udeležbo, vključno z razvojnimi programi, in končno, v začetku prihodnjega leta je treba prirediti konferenco o javni industriji, ti naj kokretno odgovori na vprašanja o možnosti novih proizvodnih pobud v Julijski krajini. »Slišali smo nekaj novih stvari, zlasti kar zadeva finančne razpoložljivosti za gospodarstvo Tržaške in Goriške,« je dejal Trebbi, »vendar kljub temu da 220 milijard iz finančnega zakona in nadaljnjih 70 milijard, kolikor jih je v globalni sklad nakazala dežel no podcenjujemo, še enkrat poudarjmo, da te razpoložljivosti nimajo dosti zveze s pogajanji z IRI.« Kako uporabiti ta denar, če pa predvidene delovne skupine, ti naj bi izdelale predloge za uvajanje novih proizvodnih dejavnosti, ne delajo? »Samo s finansiranjem, bodisi državnim kot deželnim, od pa rtih vprašanj ne bo mogoče rešiti,« je dejal Gialuz. Na bližnjem sestanku z vlado je zato nujno opredeliti značaj in datum konference o javni industriji, iz katere morajo nujno priti konkretni predlogi za nova proizvodna vlaganja. Povrhu pa je Gialuz še enkrat opozoril, tako kot so to storili številni razpravljalci na ponedeljkovem srečanju, da predvidenih 220 milijard iz finančnega zakona ne more obvezati vlade in ustanove IRI sprejetih obvez, niti nadomestiti zapiranja obratov, ki so potrebni sanacije in novih razvojnih spodbud. Pogovor z dramaturgom Aleksandrom Zornom Drevi premiera Hergoldinega Paracelsa V režiji Borisa Kobala bomo nocoj videli drugo letošnjo postavitev Slovenskega stalnega gledališča, krstno uprizoritev drame Ivanke Hergold Paracela (Asklepiju smo dolžni petelina). Kot smo že večkrat zapisali, je pri postavitvi te slovenske novitete vseskozi tesno sodeloval z režiserjem in ostalimi soavtorji tržaške postavitve dramaturg Aleksander Zorn. Kritik, dramaturg, sourednik Nove revije, svoboden književnik, kot se sam predstavlja, Aleksander Zorn dela na gledališkem področju že od leta 1973. — Kakšno je bilo vaše prvo srečanje s Paracelsom? Odg.: O Paracelsu sem na začetku vedel dokaj malo. Nekoliko več sem vedel o Ivanki Hergold, katere delo spremljam že precej let. Paracela in Ivanka sta zato bili osebi, katerih družba me je zelo zanimala. Tako je prišlo do prvega branja, ki sta mi ga ponudila Boris Kobal in Miro Košuta in kasneje do precej živahnih srečanj z avtorico. Dramaturg je v gledališču nekakšen ad- , f 7r ' / 1 V inštitutu Gramsci predstavili knjigo »Tiha asimilacija« Asimilacija manjšine velika škoda tudi za večino vokat besedila igre, pri delu z avtorjem pa jo advokat koncepta predstave in gledališča. Lahko si mislite, da je ta diplomatska dvopolnost zelo napeta in včasih do neznosnosti utrudljiva. Skušal sem torej biti kar se da krut z avtorico ob pripravljanju besedila in kar se da neizprosen ob njegovi interpretaciji v gledališču. To seveda pomeni, da sem bil ves čas kar se da nežen z igro in njenim junakom. Temu jo bilo treba ponuditi stimulativen prostor za življenje. — O Paracelsu znanstveniku ste dejali, da ni svet z njegovimi odkritji prav nič srečnejši, da pa vas zanima njegova filozofija. Odg.: Ne verjamen v takšen cilj znanosti, ki omogoča srečnejšega človeka. Smisel znanosti zares ni bila človekova sreča. To so samo lepo zveneče humanistične puhlice. V naravi znanosti je, da povsod srečuje sebe. Zato znanost današnjega časa vedno bolj raziskuje samo sebe. To pa je s človekovo srečo kaj malo povezano. In navsezadnje, je z napredkom znanosti človek postal srečnejši? Pa-racels je zato zanimivejši kot filo-zofičen mislec. Tu odbira nekatere poglede na človeka, ki so vredni premisleka tudi danes. Pred vsem njego vi mistični ekskurzi, ti peljejo naravnost v psihologijo. Sicer pa je avtokratski in diktatorski spreminje-valeč sveta, ki nam ne more prinesti prav nič dobrega. — V Trstu oziroma v Slovenskem stalnem gledališču Aleksander Zorn dela prvič. Kakšni so občutki? Odg.: Trst je lepo vreme, trgovska potrošniška shizofrenija in zelo prijetna gledališka družba. A. P. Manifestacija CGIL V sredo so v prostorih raziskovalnega inštituta »Gramsci« v sodelovanju s SLORI predstavili italijansko izdajo knjige »Tiha asimilacija« iz niza »Slovenci v Italiji«. Avtorja dela sta dr. Emidij Susič in dr. Danilo Sedmak. Večer je vodila ravnateljica inštituta Silvana Monti, knjigo pa sta predstavila univerzitetna profesorja Carlo Tullio Altan in Darko Bratina. Tullio Altan se je najprej zaustavil pri besedi asimilacija. Ta izraz ima povsem negativen prizvok, saj pomeni zanikanje, izničenje narodnostne osebnosti. Pred asimilacijo se manjšina večkrat brani tako, da se izolira, zapre sama vase. Kot rešitev pred asimilacijo na eni, in et-nocentrizmom na drugi strani, je Al tan navedel tretjo možnost. Rešitev naj bi bila namreč tako imenovana »aktivna integracija«. Etnična skupina tako ohrani svoje posebnosti, svojo identiteto, obenem pa goji stike z večino. To pa seveda zahteva tudi pozitiven odnos večine, ki naj bi sprejela in razumela probleme in kulturo manjšine. Takšna vključitev bi pripeljala do obogatitve enih in drugih. Seveda se skoro pri vseh manjši nah pojavlja problem, kako »združiti« svoje kulturno bogastvo s težnja- Predstavitev italijanskega prevoda knjige Tiha asimilacija v inštitutu Gramsci. Z leve Susič, Bratina, predstavnica inštituta M unti jeva, Altan in Sedmak mi večine. Procesi modernizacije namreč lahko popolnoma razblinijo kulturno dediščino manjše etnične skupnosti. Besedo je nato prevzel Darko Bratina, ki je poudaril, da je ta knjiga zanimiva predvsem zato, ker ni le gola teorizacija, pač pa združuje v sebi teoretično in empirično komponento. Bistveno pa je, da se tako ve- čina kot manjšina zavedata, da bi z asimilacijo nedvomno veliko izgubila slovenska narodnostna skupnost, prav tako pa tudi italijanska večina. Važno je, da obe kulturi razlikujemo, nikakor pa ju ne smemo ločevati. Sporočilo knjige je predvsem to, da se zavemo tihega »nasilja« nad manjšino. Zavedati se moramo torej nevarnosti, da se bomo znali pred njo braniti. Prof. Emidij Susič, eden izmed avtorjev knjige, pa si je zastavil predvsem vprašanje, ali med Slovenci res obstaja »aktivna integracija«. Nedvomno obstaja na socialnem in ekonomskem področju, s kulturnega vidika pa je seveda integracija veliko težja. Ob koncu svojega govora je Susič omenil vprašanje, ki so se ga dotaknili vsi kritiki — ali je asimilacija etični problem ali ne. Trstenjak je v svojem uvodu to jasno izrazil. Zanj je identificiranje z določeno narodnostno skupnostjo predvsem moralen problem. Ta trditev pa je med prisotnimi žela precej kritik. Ob koncu je spregovoril še Danilo Sedmak, ki se je v glavnem prav tako dotaknil vprašanja glede Trstenjakovega uvoda. Predstavitvi knjige je sledila razprava, katere dominantna tema je bila ugotovitev, da se italijanska večina, predvsem seveda Tržačani, bojijo asimilacije v obratni smeri in se zato zapirajo in nasprotujejo naši kulturi. Nesporno je, da mora vsakdo dajati prednost svoji kulturi, vendar se vanjo ne sme zapirati. Poznavanje drugih kultur človeka resnično obogati, zato bi se morali vsi truditi, da bi do izmenjave med obema narodoma resnično prišlo. za solidarnost z angleškimi rudarji Sindikalna organizacija CGIL prireja v ponedeljek ob 17.30 v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares javno . zborovanje v znak solidarnosti z angleškimi rudarji, ti se že devet mesecev borijo za svoje pravice. Prisoten bo tudi predstavnik angleških rudarjev. Pobudi se pridružuje kra-ško - obalni svet Zveze sindikatov Slovenije. Tečaj prve pomoči Združenje SOGIT prireja tečaj prve pomoči, ki ga vodijo strokovnjaki s | tega področja v sodelovanju s krajevnimi gasilci in s poveljstvom mestnih redarjev. Interesenti se lahko zglasi- I jo na sedež SOGIT (Ul. Besenghi 25) vsak dan razen sobote in nedelje med 16.30 in 17.30 ali pa telefonirajo na št. 79-43-46. • Danes ob 15. uri bo na oddelku za slovansko filologijo na tržaški univerzi, Ul. Università 7, predavala prof. Helga Glušič s filozofske fakultete v Ljubljani o slovenski sodobni pripovedni prozi. Potem ko se je včeraj pričel redni pouk Zadržano zadovoljstvo katinarskih staršev Ob pozitivni rešitvi prostorske stiske na katinarski osnovni šoli Fran Milčinski, o kateri je treba poudariti, da je le prva faza bolj sistemske in dokončne ureditve celotnega problema šolskih struktur na Ratinali, je Združenje staršev izdalo včeraj naslednjo izjavo: »Združenje staršev osnovne šole Fran Milčinski na Ratinali ugotavlja, da je bilo treba čakati cele tri mesece na rešitev, ki bi morala biti dana že ob pričetku šolskega leta. Starši z zadovoljstvom ugotavljajo, da so jim bili v tem tiimesečnem boju za dosego tistega, kar bi jim moralo pripadati že od vsega začetka, °b strani in jih podpirali dijaki slovenskih višjih srednjih šol, predstavniki staršev slovenskih šol, političnih, sindikalnih, kulturnih in športnih organizacij in vseh, ki jim je pri srcu ohranitev slovenske šole. Rljub pozitivni rešitvi pa ne morejo biti zadovoljni z zadržanjem tistih javnih forumov, ki so po zakonu zadolženi za zagotovitev rednega pouka tako slovenskim kot italijanskim učencem. S Pridobitvijo še ene učilnice je bila situacija na šoli Milčinski začasno rešena, ostaja pa še vedno odprto vprašanje, kako bo s prihodnjim šolskim letom in potrebno je zato nada-Uevati z enotnimi posegi na vseh pri- stojnih mestih za dokončno rešitev tega problema.« Takole pa se glasi izjava predsednika področnega sveta za svetoivan-sko ravnateljstvo Rlavdija Grbca: »V osebnem in v imenu sodelavke ravnateljice osnovne šole Sv. Ivan i-zražam vsem staršem katinarske šole piiznanje za dosežen uspeh in občudovanje za neomajno odločnost, vztrajnost in požrtvovalnost, ki so jo pokazali v dolgotrajnem boju za pravice svojih otrok.« Poziv šolske komisije SSk V zvezi z nedeljskimi volitvami za obnovitev raznih zbornih organov šolska komisija SSk v Trstu poudarja že pred časom izraženo stališče, naj s'ovenske komponente enako kot pred tremi oziroma šestimi leti ne sprej- mejo glasovnic za volitve pokrajinskega šolskega sveta in okrajnih šolskih svetov in se torej volitev za ta dva organa ne udeležijo, da se pa udeležijo volitev za obnovitev področnih svetov didaktičnih ravnateljstev in zavodnih svetov. C. Zlobec o vlogi kulture v Sloveniji in splošni jugoslovanski stvarnosti V konferenčni dvorani Tržaške trgovinske zbornice je Narodna in študijska knjižnica včeraj priredila zanimivo srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem, ki ga je občinstvu predstavil prof. Roberto Damiani. Najprej je spregovoril predsednik NŠK Jože Pirjevec, ki je dejal, da je srečanje, ki je potekalo v itali jan ščini, pogumna pobuda, ki si želi združiti v skupnem prostoru in ob problemih, ki zanimajo širšo javnost italijanske in slovenske ljudi. Najavil je še druge podobne pobude. Nato je Zlobca pozdravil Roberto Damiani. Predvsem je poudaril Zlobčevo pesniško in prevajalsko delo. Glede Zlobčeve poezije je dejal, da ubira intimne strune, a se hkrati sooča z osnovnimi, večkrat konfliktnimi problemi človekovega bivanja. Moderno in klasično se spajata v liričnih verzih, ki segajo stvarem do dna. Damiani je v tem smislu omenil Zlobčev Kras, ki je Kras ljudi in stvari, ne pa Kras Slataperjeve mitologije. Nekaj Zlobčevih pesmi je prebral Mario Calligaris. Sam Zlobec je v italijanščini (ni manjkal seveda slovenski pozdrav) spregovoril o temi, ki ga, kot je sam poudaril, zadnja leta vedno bolj vabi 'in vznemirja; gre za odnos med kulturo in politiko. Poudaril je pomen, ki ga je imela in ga ima v slovenski zgodovini kultura, predvsem pa književnost. Dejal je, da so Slovenci kljub majhnosti lastnega naroda, u-stvarili lastno kulturo in se s tem oborožili za življenje, ki ni bilo lahko in ki je moralo prenesti tudi hude pritiske. Odprl je nato dokaj problematično vprašanje strankarskega pluralizma. Pri tem je ugotovil, da bi se tak pluralizem v Jugoslaviji težko uresničil, kajti nacionalni interesi bi prevladali nad strankami in tako bi se zrušilo sedanje ravnotežje, ko imajo po sami ustavi vsi narodi in narodnosti kljub težavam enake pravice in zastopništva ne glede na njihovo številčnost. Govoril je seveda tudi o odnosih med politiko in kulturo in pri tem dejal, da ti odnosi niso vedno lahki, saj obstajajo bistvene razlike med obema »poloma«; če je namreč politika vsa uprta v reševanje trenutne stvarnosti in če mora stalno uveljavljati neke odločitve in načela, potem je bistvo kulture, da dvomi, da razmišlja brez vnaprejšnjih gotovosti in dvom posreduje ljudem. Ta konflikt pa ni nujno vedno dramatičen, saj lahko kultura, tudi ko je na izzivalnih stališčih, pomaga k boljši rasti družbe s svojo razmišljujočo močjo. S srečanja z Zlobcem. Na sliki pesnik med Pirjevcem (levo) in Damianijem Tržaška pokrajina v številkah: tudi v oktobru manj prebivalcev V rednem mesečnem statističnem Pregledu demografskih in gospodarskih gibanj tržaške pokrajine, ki ga pripravlja pokrajinski statistični urad tržaške Trgovinske zbornice, najdemo tudi v oktobru potrditev že davno utečenega, pretežno negativnega trenda. V šestih občinah pokrajine je bilo oktobra 275.131 prebivalcev s stal- n*m bivališčem, kar je za 2.814 oseb manj kot leto prej. Padec gre spet Pripisati predvsem krčenju števila Prebivalcev v tržaški občini, kjer jih Je bilo na isti dan za 2.739 manj kot j'1- oktobra 1983, medtem ko je v ,”u dni v vsej pokrajini njihovo šte-v*m upadlo le za 75 oseb. V tržaški ®°cini je tako 31. oktobra stanovalo r*4-055 ljudi, istega dne lani pa jih Je bilo 246.794. Tudi v mesecu oktobru smo bili Priče negativnemu naravnemu prirastku, saj je umrlo 338 oseb, rodilo Pa se je le 118 otrok, kar znaša 220 “seb negativne razlike. V istem me-lani se je v pokrajini rodilo 143 cmok, umrlo pa je 322 oseb, kar po-mmu. da je bil negativni prirastek nekoliko blažji (—174 oseb). Tudi pre-otf Veno gibanje je bilo v letošnjem ktobru negativno, saj se je na novo Prijavilo manj stanovalcev (361), kot se jih je odselilo (387), medtem bo je bila tani ta razlika pozitivna (403 pri javljeni in 359 izpisanih iz seznama stalnih prebivalcev). Če strnemo naštete podatke ugotovimo, da je v mesecu oktobru tržaška pokrajina izgubila 246 prebivalcev. Vreme je bilo v oktobru pretežno o-blačno, pogoste so bile padavine, temperatura pa se je gibala na sezonskem poprečju. Travnate kulture so imele normalne jesenske pogoje, medtem ko pomanjkanje sončnih žarkov ni bilo ugodno za sicer zapoznelo trgatev grozdja. Na področju trgovine gre zabeležiti občuten dvig prodaje tobaka in tobačnih izdelkov, ki se je v prvih desetih mesecih letos povečala za kar 3,8 odstotka z ozirom na isto obdobje lani. Soli pasov istem času letos prodali za kar 13,7 odstotka manj kot lani. Znižala se je tudi prodaja doma ulovljenih morskih živali in sadežev, ki je bila v prvih desetih mesecih letos za 1,4 odstotka manjša od lanske. Isto velja za povrtnino in sadje, katerih prodaja je z ozirom na lansko desetmesečno obdobje upadla za 2,1 oziroma 1,4 odstotka. Ustavimo se še pri dveh zanimivejših podatkih. V mesecu oktobru se je število zaposlenih v pokrajini znižalo za 573 oseb z ozirom na isti lanski mesec, medtem ko se je število oseb na seznamu brezposelnih dvignilo za 0,4 odstotka glede na mesec prej. Življenjski stroški za družine delavcev in uradnikov v tržaški občini pa so v mesecu oktobru narasli za 1,4 odstotka z ozirom na september in za 9,7 odstotka glede na isti mesec v lanskem letu. • Danes ob 18. uri bo v Ul. Madonnina 19 javna skupščina, ki jo prireja ZKMI na temo »Radijske in televizijske zasebne postaje v Italiji«. • Danes bodo v kongresni dvorani pomorske prost a je podelili priznanja trem ljudem, ki so s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevali k razvoju tržaškega pristanišča. To so baron Goffredo de Banfield, vitez dela Diego Gucciardi in dr. Carlo Pelikan. Ministrstvo za šolstvo je včeraj sporočilo, da bo rok za pred-vpis na šole zapadel 25. januarja in ne 15., kot je bilo prvotno najavljeno. Vrsta problemov v razpravi Odbora za šolstvo pri SKGZ Odbor za šolstvo pri SKGZ je včeraj popoldne priredil v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška razpravo, ki je bila namenjena predvsem promenu bojkota na bližnjih volitvah v okrajne in prokrajinske šolske svete, dotaknila pa se je številnih problemov, ki so prav na prodročju slovenskega šolstva zelo proreči in ki zelo zanimajo ne samo šolo in šolnike, temveč predvsem starše in seveda, proko njih, tudi vso slovensko javnost. Udeležba na okrogli mizi sicer ni bila številna in to predvsem iz objektivnih razlogov, kot so udeleženci sami poudarili, saj so starši, kot tudi šolniki, v tem času zelo zaprosleni in zasedeni na šolah s številnimi sestanki, sejami itd. Tako je že takoj na začetku bil soglasno odobren pjredlog, da se razprava pronovno organizira v prihodnjem januarju, ko bodo že izvoljeni in tudi imeli potrjene svoje funkcije, kandidati za nove zavodske svete srednjih šol. Bilo pa je simpatično, da so bili na včerajšnji razpravi najštevilnejši starši otrok katinarske osnovne šole, ki so z vidnim zadovoljstvom provedali novico, da je bilo končno vprašanje prostorske stiske na omenjeni šoli ugodno rešeno ter da se bo, pro treh mesecih boja in številnih intervencij. pouk tudi na tej šoli lahko redno začel. RADIOLOŠKI TEHNIKI STAVKAJO TUDI JUTRI Zdravstveni radiološki tehniki bodo adaljevali s stavko do sobote. Tako 0 sklenili včeraj na deželnem zboro-anJu kategorije, ki že dalj časa pro-j^stira zaradi vrste nerešenih vprra-Jtoj sindikalnega značaja. V prvi vrli tehniki poudarjajo, da je 30 tisoč j na mesec, ki jih njihova pogodba teta 1968 predvideva kot odškodni-0 za škodljive prosledice radiološkega arčenja, smešno nizka vsota. Obenem Pripominjajo, da mora vlada rešiti tu-m vprašanja v zvezi s staležem in poučnim izobraževanjem. Po zborovale, ki je bilo v kinu Lumiere, je denarija tehnikov izročila deželnemu Odboru sklepni dokument skupščine, racala se je najprej s prodsednikom czelnega odbora Biasuttijem, nato r? se s funkcionarjem odbomištva za Cravstvo dr. De Paoli jem, ki ju je Pcz-val naj prosredujeta tako pri dežel- ni kot pri osrednji vladi v Rimu. Oba sta to tudi obljubila ter stavkajočim zaželela, da bi bili njihovi problemi čimproj rešeni. Pridržana prognoza za priletnega odvetnika Avi -bus lionzorcialnega prevoznega podjetja ACT je sinoči okrog 20. ure podrl med prečkanjem cestišča v Ul. Tarabocchia, 75-letnega odvetnika Maggia Rellija iz Ul. Fabio Severo 7. Odvetnik je obležal v nezavesti. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilcem Rdečega križa. Zaradi močnega u-darca v glavo in drugih poškodb so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s strogo pridržano prognozo. Danes posvet o avtonomiji Trsta v FJK j . Tržaška prokrajinska uprava prireja danes v kongresnem središču ve-, sejma študijski prosvet na temo: »Kakšno avtonomijo za Trst v deželi Fur-j^J* ■ Julijski krajini?« Pobudo zanj je sprožila možnost, da bi dežela kra-. riiim upravam podelila širše administrativne pristojnosti, razprava pa naj osvetlila proglede na novo vlogo tržaške prokrajine v tem okviru, g Posvet se bo začel ob 9. uri, uvodni referat pa bo imel prof. Sergio nk> s *,rža®*čin peljal v Trst. Pri Obelisku je prohitro zavozil v o-vinek in ga je na vlažni cesti zaneslo v desno. »Prizadeval sem si ostati na cesti, kar je bilo zgrešeno. Moral bi nadaljevati prot px> tramvajskih tračnicah, pa bi se ustavil na tiru. Ostal bi na kolesih, tako p»., vidite,« je zmajeval z glavo. Tako pa se je zgodilo, da je vozilo zajahalo varnostno ograjo, Id se na tistem kraju začenja pri tleh in se p» tem dvigne na normalno višino. Kot pri vožnji akrobatskih šoferjev se je najprej prosta vilo na desni kolesi in se nato prevrnilo na streho. Če bi šofer vozil hitreje, bi se zanj drugače izteklo, kot se je. In tudi če bi bil tramvaj hitrejši, bi bilo hudo zanj. —zd Razpravo je uvedel in vodil predsednik odbora za šolstvo p»ri SKGZ Pavel Stranj, ki je med drugim poudaril protrebo po ustanovitvi nekega organa, ki naj bi koordiniral vse iniciative v korist slovenske šole, ki bi nudil staršem dovolj informacij in naprotkov in ki bi bil tudi nekak vezni člen med vsemi, tudi prolitičnimi kompronentami, ko bi šlo za vprašanja slovenske šole, ki mora biti, je dejal, skrb vseh Slovencev. Živahna diskusija, ki je sledila tem uvodnim besedam je prokazala, kako občutena je problematika, ki zadeva našo šolo in kako protrebno je, da imajo starši, ki so izvoljeni v razne svete, tudi čim več informacij in čim več opore, če hočejo, skupno tudi z ostalimi kompronentami v raznih svetih in organih, reševati vsa vprašanja, od bojkota na bližnjih volitvah, pa tudi drugih problemov. Ob koncu je Stranj omenil nekaj iniciativ, ki jih namerava omenjeni odbor v bližnji bodočnosti izvesti, med temi je navedel srečanja o vprašanjih šole, ki bi v tem letu zajela vrtce in osnovne šole, v prihodnjem p>a še nižje in višje srednje šole. Prav-tako nameravajo po šolah razdeliti nekakšne vprašalnike, preko katerih bi odbor dobil bolj jasno sliko o tem, kaj naj na razpravah o šolstvu še prosebej obravnavajo in ki bi morda dali tudi prodatke o tem, kaj so zavodski organi v času svojega delovanja že storili in kaj bi še morali storiti. Srečanji o davčnih problemih v vinogradništvu Kmečka zveza bo v prihodnjem tednu priredila dve srečanji z vinogradniki na temo: »Davčni problemi v vinogradništvu«. Prvo bo v ponedeljek, 17., ob 19. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu, drugo pa v četrtek, 20., ob 17.30 v centru deželne ustanove za razvoj kmetijstva — ERSA — na Proseku. Na srečanjih, na katerih bo prisoten tudi strokovnjak iz centra za pospeševanje vinogradništva in vinarstva iz Vidma Zampar, bo govor o vseh tistih vprašanjih, ki gredo od nalep>k, vodenja registrov in do obrazcev VA 1 in še drugih, ki dodatno obremenjujejo vinogradnika pri njegovem delu. 14. 12. 1981 14. 12. 1984 Alberta Sosič Tvoj dragi spromin je vedno živ v naših srcih. Mož Slavko, hči Livia in drugi sorodniki. Opčine, 14. decembra 1984. Obisk devinskih osnovnošolcev Na Primorskem dnevniku smo imeli včeraj obisk osnovnošolcev iz Devina. Naš fotograf jih je v spremstvu učiteljic ujel v tiskarni, kjer sta jim predstavnika uprave in uredništva razlagala, kako nastane časopis ii'ìl SLOVENSKO «Igledaušče LPT v TRSTU Kulturni dom IVANKA HERGOLD PARACELS (ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA) Krstna uprizoritev Režija: BORIS KOBAL PREMIERA: danes, 14. decembra, ob 20.30 — abonma red A — premierski; PONOVITVE: jutri, 15. t.m., ob 20.30 — abonma red B — prva sobota po premieri; v nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri — abonma red C — prva nedelja po premieri; v torek, 18. t.m., ob 16. uri — abonma red H — mladinski; v sredo, 19. t.m., ob 20.30 — abonma red D — mladinski v sredo; v četrtek, 20. t.m., ob 20.30 — abonma red E — mladinski v četrtek. GLEDALIŠČE V TRSTU CIRIL KOSMAČ BALADA O TROBENTI IN OBLAKU Pripravlja Jurij Souček V torek, 18. t.m., ob 20. uri v Babni hiši v Ricmanjih gledališča Danes, 14. t. m., ob 20. uri, red C/E, osma predstava opere »Orfej in Evridika« C. W. Glucka. Dirigent Jose Col-lado, režiser Alberto Passini. ROSSETTI Danes, 14. t. m., ob 20.30 bo gledali ška skupina Teatro Eliseo predstavila Shakespearjevo delo »Hamlet«. Režija : G. Lavia. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri glavni blagajni. CRISTALLO - LA CONTRADA Do 16. t. m., bo v gledališču Cristallo na sporedu »Tango viennese« Petra Tur-rinija. Nastopata Ariella Reggio in Dario Penne. Predstave so vsak dan ob 20.30, ob nedeljah ob 16. uri, v ponedeljkih počitek. Vstopnice so v prodaji pri UTAT, Pasaža Protti 2. Za informacije telefonirati na tel. št. 741-475, La Contrada. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Slovenske filharmonije Danes, 14. decembra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Koncert v spomin Fritza Reinerja. Jutri, 15. t. m., ob 20. uri: Večer Big Band RTV Ljubljana. Gost: Joan Faulkner (ZDA). Srednja dvorana Danes, 14. decembra, ob 20. uri: Leta odločitve (Slovesna predstavitev novega slovenskega filma). Okrogla dvorana Danes, 14. t. m., ob 22. uri: Petkov nočni program. Atelje 212 - »Moj dragi lažnivec«, pisemska komedija. Velika dvorana Slovenske filharmonije Jutri, 15. t. m., ob 19.30: Beethovnov komorni ciklus. darovi in prispevki Ferdinand Možina (Trebče 160) daruje 10.000 lir za sklad M. Čuk. Lidija Pellegrini daruje 10.000 lir za cVIofl M f**| llz Marija Možina daruje 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob obletnici smrti Ivana čemjave daruje žena z družino 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 43. obletnici ustrelitve nečaka P. Tomažiča in tovarišev darujejo Sonja, Just in Lili Colja 25.000 lir za osnovno šolo v Trebčah in 25.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši. Ob plačilu članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev : Ivanka Colja 1.000 lir, Anica Slokar 7.000 lir ter Mario Magajna 2.000 lir. V počastitev spomina dragega moža Pina Lakoviča dartije Olga 20.000 lir za sklad M. Čuk. kino Ariston 16.00 — 22.00 »Orwell 1984«. Režija M. Radford. R. Burton, J. Hurt. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 15.30 — 22.00 »Sono tua... lo voglio«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Domani mi sposo«. J. Cala, M. Cariucci, I. Ferrari, K. Huff. Excelsior 17.30, 19.45, 22.15 »Per vincere domani - The karate Kid«. Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »L’allenatore nel pallone«. Lino Banfi. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Possedute dal piacere«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »A faccia nuda«. Roger Moore. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Sotto il vulcano«. Mignon 17.00 — 21.00 »C’era una volta in America«. Aurora 16.00 — 22.00 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. H. Ford. Capitol 16.30 — 22.00 »L’ascensore«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Ragazze erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »American gigolò«. Richard Cere. Radio 15.30 — 21.30 »Body talk, un corpo da amare«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Una poltrona per due«. John Landis. včeraj-danes [ Danes, PETEK, 14. decembra VOJMIR Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 22.51 in zatone ob 12.12. Jutri, SOBOTA, 15. decembra KRISTINA Vreme včeraj: temperatura zraka 8,9 stopinje, zračni tlak 1018,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo po-oblačeno, morje mimo, temperatura morja 12,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Lara Skarlovaj in Fabrizio Vinci. UMRLI SO: 69-letna Norma Semič, 80-letni Umberto Damini, 79-letni Giuseppe Žago, 75-letna Stefania Pozenelj vd. Nacinovich, 81-letna Carmela Benes vd. Voltolini, 68-letni Romano Bais, 74-letna Anna Ria viz vd. De Nardi, 76-letna Maria Bozich por. Braico, 81-letna Giulia Antonini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. Prireditve in »poročila kulturnih druitev in organizacij KD Lipa - Slovan - Primorec vabijo jutri, 15. decembra, ob 20. uri v kinodvorano v Bazovici na gostovanje dramske skupine SKD Dobrač s Koroškega. Uprizorili bodo kriminalko SVETI PLAMEN. KD Rdeča zvezda vabi vse otroke od 5. do 10. leta starosti, naj se pridružijo novemu otroškemu pevskemu zboru. Prvi sestanek s starši otrok in zborovodjo bo jutri, 15. decembra, ob 15.30 v društvenem prostoru v Saležu. Informacije po telefonu na št. 229-127 od 14. do 15. ure. KD I. Grbec priredi danes, 14. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih RAZSTAVO MILKA BAMBIČA in koncert PIANISTKE VILME PADOVAN. Vabljeni! KI) Vesna prireja v nedeljo, 16. t. m., ob 17.30 v Domu A. Sirk v Križu gostovanje gledališke skupine krožka »F. Basaglia«, ki bo uprizorila delo »Antonio Freno«. V glavni vlogi Claudio Mi-sculin. KI) F. Venturini priredi SILVESTROVANJE. Člani se lahko javijo do 20. decembra ob sredah od 16. do 18. ure in sobotah od 15. do 17. ure v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Po tem datumu bo vpisovanje odprto vsem. SKD I. Gruden iz Nabrežine vabi jutri, 15. decembra, ob 20. uri na ogled veseloigre »PARIZ JE PAČ PARIZ« v izvedbi amaterskega odra J. Štoka s Proseka - Kontovela. Tabor mladih vabi v nedeljo, 16. t. m., ob 19. uri na PLES v Prosvetni dom na Opčine. KD Kraški dom vabi danes, 14. t. m., ob 20.30 v občinsko telovadnico v Repnu na ogled fantazije »Pekel je vendar pekel«, v izvedbi dramske skupine SKD Tabor iz Opčin. KD I. Cankar vabi v torek, 18. t.m., ob 16. uri v društvene prostore na predvajanje otroškega filma »Kekec«. razstave V soboto, 15. t. m., ob 17. uri bodo v tržaški občinski galeriji na Trgu Unità odprli razstavo slikarke Olivie Siauss. Razstava bo odprta do 23. t. m. V ponedeljek, 17. t. m., ob 18. uri bodo v krožku »Assicurazioni Generali«, Ul. Machiavelli 1, odprli razstavo slikarke Rite Pon ton. razna obvestila Slovenski taborniki v Italiji RMV -Trst in Gorica sklicujejo redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 16. t. m., ob 10.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Consorzio agrario v Trstu obvešča vse kmetovalce, ki odkupujejo gorivo za kmetijske stroje, da ga lahko dvignejo pri bencinski črpalki v Ul. Flavia 12 -Trst, tel. 812-311. Gorivo je mogoče dvigniti vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure ter od 15. do 17. ure do 21. decembra. Foto Trat ’80 priredi jutri, 15. decembra, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 večer predvajanja diapozitivov HI. natečaja, otvoritev fotografske razstave in nagrajevanje. Združenje krvodajalcev Trst - sekcija -Dolina sporoča, da bodo na sedežu združenja v Ul. J. Cavalli 2/C do 17. t. m. z izjemo v nedeljo, volitve za obnovo odborov za triletje 1985/87 z naslednjim umikom: 8.30 - 12.00 ter 17.00 - 19.30. Ob tej priliki vabi sekcija občine Dolina krvodajalce na volitve, ki bodo v veži gledališča F. Prešeren v Boljuncu jutri, 15. t. m., od 17. do 20. ure. Zaželena je polnoštevilna udeležba. menjalnica 13. 12. 1984 Ameriški dolar 1.890,— Kanadski dolar . 1.420,— Švicarski frank . 743.— Danska krona . . 170,- Norveška krona . 211,— švedska krona . . 214,— Holandski fiorini . 544,— Francoski frank . 199,- Belgijski frank . 29.- Funt šterling , . 2.270.— Irski šterling . . 1.900.— Nemška marka . 614,— Avstrijski šiling . 87.- Portugalski eskudo 11.- Japonski jen . . 6,- španska pezeta • 10.- Avstralski dolar . 1.500,— Grška drahma . . 14,— Debeli dinar . . 8,— Drobni dinar . . 7.- ifSflp BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P. A. TRST - Ut ICA I FILI"! IO - '£2 (31-dtiG Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje na podlagi 6. člena pravil 10. REDNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 14. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom : 1. poročilo upravnega odbora; 2. obračun in predračun; 3. poročilo nadzornega odbora; 4. sprejemanje novih članov; 5. obnovitev organov; 6. razno. izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan javlja, da bo zaključilo leto 1984 in proslavilo prihod novega leta 1985 dne 26. t. m. (sv. Štefan) v k raški gostilni. Odhod z Oberdanovega trga ob 9. uri. Vpisovanje vsak torek in petek v Ul. Valdirivo 30 (II. nadstr.) od 17. do 19. ure ali telefonsko v opoldanskih urah na št. 732-858. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. mali oglasi PRODAM renault 12/L, prevoženih 16 tisoč km. Cena ugodna. Tel. po 20. uri na št. 040/574-529. PRODAM otroško posteljico, voziček in box. Tel. na št. 040/730-495. PARCELE na vzhodnem Krasu prodam. Tel. 040/226-461. MINI BCL, leto 1983, v odličnem stanju, za 5.500.000 prodam. Tel. na št. 040/763-965 (delovni umik). PRODAJAMO vpeljano trgovino jestvin v Bregu. Za informacije tel. na št. 040/62928. OSMICO' je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah. KUPILI bi harmoniko znamke Victoria, 120-basno, v dobrem stanju. Tel. na št. 040/200-982. KUPIM nezazidljivo zemljišče v bližini Boljunca. Tel. 040/228-597. UGODNO PRODAM fiat 500, rabljen motor z menjalnikom. Tel. 52277. PRODAJAM domač krompir. Mario Devetak, Ul. Zanetti, Sovodnje, tel. (ob uri kosila) 0481/882-112. PRODAM dva ladijska kompasa shunto F 110, dva spinakerja 0,75 in 0,50 vsak po 105 kv. m, radijski sprejemnik sailor R 108 z radiogoniometrom in z vgrajenim kompasom. Telefonirati v večernih urah na št. 229-126. PRODAM golf letnik '75, v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/225-320. OSMICO je odprl Franc Colja, Sama-torca 21. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Mačkoljah - Križpot 122, Stanislav Novak. Toči belo in čmo vino ter ima domače klobase. GORIŠKA SEKCIJA mednarodnega sklada za naravo WWF išče dobrotnika, ki bi ji lahko podaril stari pisalni stroj. Ponudbe sporočiti v večernih urah na tel. št. 0481/882-244. LEKCIJE iz matematike in fizike daje izkušeni inštruktor. Informacije po tel. na št. 003865/21972. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst informacije SIP uporabnikom 1 I Družba SIP sporoča, da bodo uradi delovali za praznične dni s sledečim urnikom: jutri, 15. decembra 1984 od 8.30 do 12. ure v četrtek, 27., in petek, 28. decembra 1984 od 8.30 do 12. ure samo za plačilo telefonskih računov tudi od 14. do 16.30 ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO ROMA — VIA G. B. MARTINI 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo dne 3. in 10. decembra 1984, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo s 1. marcem 1985 vnovčljive pri običajnih poverjenih zavodih obveznice, ki so vključene v sledeče serije: naziv posojila serija št. 7% 1971-1986 (Coulomb) 1 - 14 - 24 - 33 - 36 - 43 - 69 - 73 - 88 - 91 - 107 - 134 - 140 - 158 - 175 - 189 - 193 - 195 - 200 12% 1980-1987 (Rutherford) 2 - 12 - 13 - 20 - 26 - 30 - 35 - 39 - 43 - 47 - 57 - 59 - 60 - 61 - 79 - 83 - 84 - 85 - 87 - 98 Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponom z zapadlostjo od 1. septembra 1985 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala. Koncert Revolucija in glasba Klavirski kvartet RTV Ljubljana in basist J. Stabej v Tolminu radiotelevizija, ITALIJANSKA V Tolminu se le redko srečujemo na koncertih resne glasbe, še zlasti na koncertih sodobne ali pa avantgardne glasbene umetnosti. Zato gre tudi v tem pogledu pohvala vsem organizatorjem, saj so v Tolminu izpeljali lep in odmeven večer komorne glasbe 20. stoletja. Klavirski kvartet RTV Ljubljana sestavljajo štirje solisti simfoničnega orkestra RTV Ljubljana: pianist' Andrej Jarc, violinist Karel žužek, violist Franc Avsenik in violončelist Stanko Demšar. Ansambel odlikujeta izvrstno ,komorno muziciranje, medsebojna zlitost in uigranost. To, pa tudi njihov zreli in profesionalen odnos do nove glasbe je v Tolminu ustvaril kvaliteten in vzgojen koncertni večer. V prv&rn delu koncerta so predstavili slovensko ustvarjalnost: Klavirski kvartet Marijana Gabrijelčiča in Pavki šivica ter krstno izvedbo pesmi Iz dnevnika padlega partizana (besedilo slikarja Jožeta Ciuhe) za bas in klavirski kvartet Janija Goloba. V dru-Qem delu koncerta so še izvedli delo iz evropske sodobne glasbe: Klavir- RK SSQH (Republički komite Savana soci j alis tičke omladine hrvatske) in skuipna informatikov je pred nedavnim dala pobudo za ustanovitev nove knjižne zbirke »Informatika i društvo«, z namenom širjenja in populariziranja informatike v naši družbi. »Budučnost pripada informatici di Uvod u informacijsko društvo« je Prva od predvidenih treti knjig pr-Vega kola omenjene knjižne zbirke. Tekst knjige podaja aktualna dogajanja na področju informatike v svetu in nas sili na razmišljanje koliko Sasa bo še potrebno, da naši dijaki in študenti dobijo podoben priročnik v slovenskem jeziku, ki bi vsaj delno zapolnil vrzel na tem področju. Vsebino knjige sestavlja 14 člankov priznanih strokovnjakov, ki so bili objavljani od leta 1977 do 1983. V strokovnih časopisih kot npr.: »The Futurst«, »Wall Street Journal«, »Harvard Business Review«, »Economie Impact« in »Fortune«. V hrvaščino so Prispevke prevedli profesorji zagrebške Ekonomske fakultete dr. Velimir Sriča, dr. Željko Panian in Vesna Postružin. Vsa poglavja te zanimive ™jige iz različnih zornih kotov (gledišč) pojasnjujejo vpliv informacij in faz v o ja informatike na celotno družbeno življenje in na njegove posamez-ne komponente, kot npr. gospodarski ski kvartet Buhoslava Martinuja, velikega češkega skladatelja. Omenjene skladbe vsebujejo protivojno tematiko, v njih je le malo pro štora za mehka in spevna razpoloženja godal in klavirja, označujejo jih zaostrena, moderna zvočnost. Koncert je imel vso potrebno gradacijo, od začetnega Gabrijelčiča, od kompozicijsko tehnično dognanega šivica, izrazno bogatega Goloba, katerega glasbo je še podčrtovala doživeta interpretacija solista Jožeta Stabeja ter koncertantnega Martinuja na koncu. K uspehu v celoti je pripomogla tudi ustrezno pripravljena dvorana šolskega centra, njena akustika je primerna le za komorne sestave. Omeniti je tudi prisotnost prof. Kristjana Ukmarja, predsednika programskega sveta festivala Revolucija in glasba. Njegova smiselna in s pedagoškim čutom podana razlaga koncerta je pritegni la številne poslušalce in v njih zbudila občutek za glasbene vrednote in u metnost, ki bogatijo človeka. V Tolminu si v bodoče želimo več podobnih stikov z vrhunsko glasbeno umetnostjo. ADA KLINKON razvoj, razvoj tehnologije, komunika cij itd., ter hkrati pojasnjujejo kako pospešiti napredek življenja in dela tako posameznikov, kot tudi napredek celotne družbe. V prvem poglavju z naslovom »Komunikacijska tehnologi ja« znani sociolog - futurolog Daniel Bell pojasnjuje delovanje komunikacijskih sistemov' kot elemente družbene infrastrukture. Omenja tudi revolucijo komunikacij in ustvarjanja informativne družbe kod predpogoje za preraščanje industrijske družbe v post industrijsko dru žbo, ter vpliv teh procesov za formiranje nove delitve dela v svetovnem gospodarstvu. Opozarja tudi na politične spremembe v svetu in v posameznih državah, ter o uporabi prisilnih sredstev oziroma o vpletanju v osebno življenje posameznikov. Avtor drugega prispevka Marc Uri Porat pojasnjuje problematiko »tehnološkega kolonializma«, ki že postaja fenomen današnjega časa. Oswald H. Ganley in D. Ganley poudarjata pomen uporabe računalnikov, ki bodo po njunem mnenju pospešili demokratizacijo in hitrejši razvoj gospodarstva ter celotne družbe. Robert D. Har-min meni, da bo prehod na informacijsko ekonomijo prisoten v vseh življenjskih in delovnih področjih. S. G. Prvi kanal 10.00 Televideo 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 Kratke vesti 12.05 Pronto. . . Raffaella? - Opoldanski spored z R. Carré 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 14.00 Pronto. . . Raffaella? - Zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark - Dokumentarni film 15.00 Premiatissima - Kulturne aktualnosti 15.30 Šola in vzgoja - Dokumentarec o živalih 16.00 II gran teatro del West 16.25 Per favore non mangiate le margherite - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Tom Story - Risani film 17.25 Iz zoološkega vrta - Dokumentarec 17.50 Clap clap - Glasbena oddaja 18.20 Spaziolibero: Programi pristopanja 18.40 II fiuto di Sherlock Holmes -Risani film 18.50 Italia sera - Dogodki in osebnosti 19.35 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.25 1990 — i guerrieri del Bronx 22.45 Dnevnik 22.55 Manifestacija ob prvi obletnici revije »Moda« 00.05 Evropski nacionalni parki Drugi kanal 10.00 Televideo 11.55 Che fai, mangi? 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 13.30 Capitol - TV serija Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli 17.05 Teletekst RTV Ljubljana 17.20 Poročila 17.25 Pihalni orkester: Zvoki z osvobojenega ozemlja 17.55 Za mano, mulci, - Madžarska o-troška serija 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Zdravilne vode: Čateškc terme 19.05 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Včeraj za jutri: Tekmovalna vnema - dok. serija 20.45 Ne prezrite 21.05 Da, gospod minister - Humoristična nanizanka 21.35 Dnevnik 21.50 Primer Patty Hearst - Film Koper 14.00 TV Novice 14«05 Za uho in oko 14.35 Chek-up - Medicinska rubrika 15.30 Zapuščina redovnice CANALE 5 8.30 Quella casa nella prateria 9.30 Desiderio di donna - Film 11.30 Tuttinfamiglia - Kviz 12.10 Bis Kviz 12.45 II pranzo è servito - Kviz 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere 16.30 Buck Rogers - TV film 17.30 Tarzan - TV film 18.30 Help Glasbena igra 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag Kviz 20.25 W le donne - Vodita Amanda Lear in Andrea Giordana 22.25 Super Record 23.00 Šport: Boks 24.00 Baci rubati - Film RETEQUATTBO 8.30 Brillante * TV novela 9.20 In casa Lawrence - TV film 10.10 Alice TV film 10.30 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - TV novela 15.05 In casa Lawrence - TV film 16.10 Mr. Abbott e famiglia 16.30 La battaglia dei pianeti 17.00 Masters i dominatori dell’universo 17.50 Febbre d'amore - TV film 18.40 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - Nagradno tekmovanje 20.25 Quo Vadiz - Varietejska oddaja 22.00 Scusi dov’è il West? - Film 24.00 Miliardario. . . ma bagnino I. 45 Mawaii Squadra Cinque Zero ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 n portiere toma subito - Film II. 30 Sanford & Son - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film TELEVIZIJA 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem : Aktualnosti in igre 14.45 Contiamo - Nagradna igra 16.00 Esteban e le misteriose città d’oro - Risanka 16.25 Tečaj nemščine 16.55 Due e simpatia : Le sorelle Materassi - 3. nada-ljevaje 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Vediamoci sul due 18.20 Dnevnik 2 - Šport 18.30 L’ispettore Derrick - TV film Meteo 2 - Vromanske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 Aboccaperta - Pogovor z gledalci 21.50 Hill Street giorno e notte - TV film 22.40 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.50 Primo piano - Dogodki in osebnosti 23.50 Tuttocavalli - Posnetek nedeljske dirke 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 16.10 Šola in vzgoja : Televizija in mladina 16.40 Šola in vzgoja: O baletu 17.10 Dadaumpa - TV variete 18.15 L’Orecchiocchio - Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Po sledeh prednikov 20.05 Šola in vzgoja: Vesolje 20.30 Shakespeare: Racconto d’inverno 22.15 Dnevnik 3 23.30 Dnevnik 3 24.00 Urbanistična utopija 16.40 Z jasnega neba - Dokumentarec 17.10 TV film iz serije Baileyeve do-dodivščine 17.35 Risanke 17.45 TV novice 17.00 Tragična zgodba baronice Carini - 1. nadaljevanje 19.00 Odprta meja - Videoteleks V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti : TRST — Deset let delovanja SLORI — Intervju z Darkom Bratino TRST — Ustanovitev slovenskega mo-tokluba Primotor TRST — Konferenca Cirila Zlobca o kulturi in politiki v Jugoslaviji 19.30 TVD Stičišče 19.45 Z nami. . . pred kamero 20.20 Z Zemlje na Mesec - Film Igrajo: Joseph Coti («n, George Sanders, Debra Paget 21.55 TVD Vse danes 22.10 Visoki pritisk - Glasbena oddaja 23.05 Literarna nagrada - TV film 14.00 Deejay Television 14.30 La famiglia Bradford 15.30 Sanford & Son - TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.40 La donna bionica - TV film 18.40 Charlie’s Angels - TV film 19.50 I Puffi - Risanke 20.25 Fuga di mezzanotte - Film 22.30 Ultimo tango a Zagarol - Film 1.15 Cannon - TV film TELEPADOVA 15.00 Risani filmi 15.30 Yattaman - Risanke 16.00 II mio amico marziano 17.00 Flash Gordon - Risanke 17.30 Gatchman - Risanke 18.00 Lamù - Risanke 18.30 Lupin HI. Risanke 19.00 Candy Candy - Risanke 19.20 Marcia nuziale TV film 19.50 Marna Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono - 21.20 L’amante dell’Orsa Maggiore 22.30 Športna rubrika 23.30 Film TRIVENETA 12.15 TV film 12.50 Horoskop 13.00 Hawk l’indiano - TV film 14.00 TV film 14.30 Carmen - Film 16.00 Filmski spored 16.30 Risani filmi 17.00 The Flying Kiwi - TV film 17.30 Dokumentarni film 18.00 Claudine - TV roman 20.00 Filmski spored 20.30 H pirata Barbanera - Film 22.00 Q.P. Coupons TELEFRIULI 16.50 I fantastici 4 - Risanke 17.15 Robottino - Risanke 17.40 Mechander Robot - Risanke 18.05 Shogun - Risanke 18.30 Avventure di frontiera 20.00 Veronica il volto dell’amore 19.30 Dnevnik 20.00 Veronica il volto dell’amore 20.30 Fogolar 3 - Variete 22.45 L’ora del topo - TV film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba ; 7.40 Pravljica ; 8.10 Na goriškem valu; 8.40 Slovenska lahka glasba ; 9.00-13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.30 Beležka ; 11.40 Glasbeni polputi; 12.00 Sestanek ob 12.00: Prisrčne pozdrave iz...; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena priloga; 14.10-17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma; J6.00 Iz zakladnice pripovedništva ; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 -19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: pianistka Katarina Tabaj; 17.35 Glasbena priloga ; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Nabožna glasba. RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek ; 13.00 Danes na valu radia Koper; Mladinska oddaja; Pesem tedna; 15.00 Dinar na dinar; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček ; 7.00 Dober dan; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Vprašajmo stilistko; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah ; 12.45 Danes bomo govorili o...; Popoldanski spored: popevke; 14 45 La Vera Romagna; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti ; 18.00 Besede in glasba; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.45 Včeraj v parlamentu ; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 Apartheid - 7. nadalj.; 11.30 II garage dei ricordi ; 12.03 Via Asiago Tenda ; 13.20 Tednik za potnike; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Master - glasbena oddaja; 13.56 Turistične informacije; 14.30 Šola in vzgoja : šport na domu; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Homosapiens; 16.00 II. Paginone - rubrika o kulturnih aktualnostih; 17.30 Radio 1 - Ellington 84; 18.00 Evropski variete; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Športna oddaja; 19.25 Verska rubrika ; 19.30 Na naših trgih; 19.35 Audiobox; 20.00 Pupa - radijska drama; 20.29 Detektiv v starem Rimu; 21.03 Ljudska simfonična sezona 84-85; 22.44 Autoradio flash; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila ; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj; 8.05 Napoved programa; 8.48 Roderick Hudson - 13. nadaljevanje; 9.10 Disco-game; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi ; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 La fede - novela; 15.42 Omnibus; 17.32 La rosa di carta - radijska priredba; 18.32 Glasbena oddaja; 19.50 Kulturna oddaja; 19.57 Glasbena oddaja ; 21.00 Radio 2 - jazz ; 21.30 - 3131 - nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, ' 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 1.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 glasba; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Zakaj imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini ; 22.25 Iz naših sporedov; 23.05 Literarni nokturno -Narodna : Mlada Zora; 00.054.30 Nočni program - glasba. dragocena darila draguljarna v trajen spomin cfllalalan z la la popravila Narodna ulica 28 - OPČINE - telefon: 211465 Nova knjiga o informatiki JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE 15 milijard lir posojila FRIE podjetju Manifattura di Gorizia Jutri slovesnost ob začetku obratovanja zadruge Isonlex Dva pomembna dogodka v postopku odpravljanja posledic dolgotrajne krize v podgorski tekstilni tovarni velja omeniti v tem tednu. Pri goriški Hranilnici so prav te dni podpisali sporazum o dodelitvi posojila v višini 15 milijard lir družbi Manifattura di Gorizia, katere lastnik je v glavnem družina Buggi in ki gradi na območju nekdanje tekstilne tovarne v Podgori nove proizvodne prostore. Posojilo jamči rotacijski sklad, z denarjem pa naj bi krili stroške za gradnjo novih proizvodnih prostorov in nakup najsodobnejše opreme za proizvodnjo kvalitetnega sukanca. Pravzaprav je objekt že v gradnji od konca poletja, predvidoma pa ga bodo izročili namenu sredi prihodnjega leta. V začetni fazi bo v novi tovarni našlo zaposlitev okrog 100 delavcev, teh ničnih in administrativnih uradnikov. Celotna vrednost investicije znaša ogkrog 25 mlijard lir, novi tovar niški prostori pa se bodo raztezali na površini okrog poldrugega hektarja, okrog 10 tisoč metrov pa bo znašal pokrit prostor. V kasnejši fazi je predvidena prilagoditev, oziroma preureditev nekaterih že obstoječih zgradb. Kriza v podgorski tekstilni tovarni se, kot kaže, čeprav zelo počasi, vendarle rešuje v pozitivni smeri, čeprav bo treba še veliko narediti za nadomestitev izgubljenih delovnih - mest zaradi zaprtja podgorske tek stilne tovarne. Nova pobuda bo to izgubo le delno nadomestila, saj je brez dela oziroma v dopolnilni blagajni še zmeraj nad 700 delavcev. Prav zato so toliko bolj dragocene tudi drugačne, čeprav skromnejše in po številu zaposlenih namreč gospodarske pobude. Tako bodo jutri dopoldne v prostorih nekdanje podgorske tekstilne tovarne slovesno spustili v pogon stroje zadruge Isontex. Gre za podjetje, ki ga je ustanovila skupina bivših delavcev podgorske tekstilne tovarne. Proizvodnja posebnih vrst industrijskega blaga (polizdelkov, ki jih uporablja zlasti industrija plastičnih mas in umetnega usnja) so organizirali na zadružni osnovi. Imajo za sabo bogate delovne izkušnje, saj je bila večina delavcev že prej zaposlena v oddelku, kjer so proizvajali tovrstno blago, za katero je še zmeraj veliko povpraševanje na trži- šču. Z najemom kreditov in naložb lastnih sredstev ter z izdatno pomočjo nekaterih tukajšnjih ustanov (Goriški sklad) so nekako premostili začetno zelo težavno obdobje. Proizvodnja trenutno poteka v začasnih prostorih, do srede prihodnjega leta pa se bodo preselili v preurejene in obnovljene prostore. Zadruga šteje danes okrog 20 članov, ki so obenem tudi delavci. Naročil imajo menda že za nekaj mesecev v naprej. Na prodaj so rabljeni avtobusi fiat 306 in fiat 309, leto izdelave 1962 1966. Avtobusi so v voznem stanju. Ponudbe, oziroma prošnje naj interesenti predložijo v uradih pokrajinskega prevoznega podjetja (APT), Ul. 9. avgusta 11, v Gorici, do 21. decembra. Razstava del Jožeta Tisnikarja Tretja razstava v Kulturnem domu, v tej sezoni, je posvečena Jožetu Tisnikarju, enemu najbolj znanih slovenskih in jugoslovanskih slikarjev samoukov, obenem pa tudi najbolj svojstvenemu. Razstavo bodo odprli drevi, ob 20. uri v preddverju Kulturnega doma. Ko govorimo o posebnostih Tisni-karjevih del, mislimo predvsem na njihovo tematiko, tesno povezano z avtorjevim poklicem, zdravnikom v slovenjgraški bolnišnici. Avtor v svojih delih posreduje osebno, ekspresionistično vizijo temnejše strani človekovega žit ja in bitja. Tisnikarjevo slikarsko izražanje, ki se je začelo nekako pred tridesetimi leti, je sprva naletelo ra dokaj šokanten in o-benem hladen sprejem, danes pa je njegova umetnost zelo cenjena. Po odprtju razstave se bodo udele ženci lahko pobliže spoznali še z na Šim tržaškim rojakom, avtorjem številnih filmskih zapisov in krajših dokumentarnih filmov, Aljošo Žerjalom. Razstava Jožeta Tisnikarja bo v Kulturnem domu odprta do 22. decembra. Večina trgovcev in obrtnikov izvedla protestno zaporo Trgovci, obrtniki in gostinci so včeraj dopoldne izvedli poldnevno zaporo v protest proti Visentinijevemu »paketu«. Na vabilo združenja Conf commercio in ostalih združenj, ki so podpirala zaporo (med temi tudi SD GZ), se je tudi tokrat odzvala velika večina trgovcev, ki so na izložbena okna in na spuščene navoj-nice nalepili rumene lepake, v katerih so razlagali, da s protestom nočejo podpirati davčnih utajevalcev, pač pa zahtevajo samo pravično davčno politiko. Pravzaprav pa je vsebina pojma »pravičnost« v zvezi z davčno politiko precej sporna, če je res, da so v sredo odvisni delavci stavkali v podporo Visentinijevemu osnutku prav sklicujoč se na princip pravičnosti. Dejali smo, da je tudi včeraj sodelovala pri protestu velika večina trgovcev in obrtnikov. V nekaterih mestnih predelih je bila zapora v bistvu totalna, na primer v Ul. Carducci in Seminario. Drugod so se v protestni fronti kazale manjše luknje. Na območju Raštela, Travnika in Ul. Oberdan smo včeraj našteli kakih deset odprtih trgovin. Med temi je bilo verjetno nekaj takih, ki so se načelno strinjali s protestom, toda njihov čut cehovske solidarnosti ni bil dovolj močan, da bi se odrekli mikajočemu dobičku, ki ga je obetal velik priliv jugoslovanskih kupcev ob četrtkovem sejmu. Le tako si lahko razlagamo namreč, da so imele nekatere trgovine na pol spuščene navojnice, v njih pa se je gnetlo kupcev. Precej skromna je bila udeležba pri zapori s strani barov in kavam, ki so bili večinoma odprti. Odprtih je bilo tudi nekaj jestvinskih trgovin, ki so se tako pridružile zadružnim prodajalnam in veleblagovnicam. Redno so bile odprte tudi pekarne in prodajalne časopisov. Vse to in pa prisotnost četrtkovega sejma, ki kljub deževnemu vremenu ni bil nič manj živahen kot ponavadi, je pripomoglo, da včeraj dopoldne mesto ni dobilo posebno zapuščenega videza, pač pa je bil promet v mestnem središču živahen kot vse ostale dni. Sindikati zahtevajo odprtje treh tečajev 150 ur Prav včeraj smo pisali, da šolsko ministrstvo doslej še ni izdalo dovoljenja za tečaj 150 ur na slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko. Včeraj smo dobili tiskovno poročilo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL, ki zahteva naj se čimprej odpre slovenski tečaj in druga dva tečaja v Krminu. Sindikati namreč u-gotavljajo, da se je v Krminu prijavilo več kot 50 tečajnikov, k slovenskemu tečaju pa se je vpisalo 18 o-seb, ki bi želele pridobiti diplomo nižje srednje šole. Ker je minimalno število prijav za odprtje tečaja 16, obstajajo pogoji za odprtje dveh tečajev v Krminu in slovenskega v Gorici. Sindikalna delegacija se je te dni sestala s šolskim skrbnikom, da bi izvedela, zakaj se ti trije tečaji še niso pričeli. Šolski skrbnik je povedal, da je že zaprosil za odprtje, vendar ministrstvo je zavrnilo prošnjo. Sindikati v tiskovnem poročilu obsojajo takšno zadržanje ministrstva, kateremu so že naslovili brzojavko z zahtevo po takojšnjem odprtju tečajev. Problem bodo tudi postavili na srečanju s prefektom, ki bo v ponedeljek. »Ministrsko zadržanje je toliko hujše,« ugotavljajo sindikati, »v kolikor huda gospodarska in zaposlitvena kriza na Goriškem narekuje, da se poveča in ne zmanjšuje dopolnilna izobrazba v okviru 150 ur. Neupravičeno je takšno zadržanje tudi spričo potrebe po zaščiti slovenske narodnostne skupnosti.« razna obvestila SKD Hrast iz Doberdoba vabi v nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri na gostovanje dramske skupine iz Grgarja, ki bo predstavila igro Miklova Zala. Režija Berta Ukmar. Predstava bo v župnijskem domu. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 47-27-01 Na skupščini v Tržiču Sindikati pojasnili stališče glede Visentinijevih ukrepov Svoje stališče do napovedanih u-krepov na davčnem področju so predstavili enotne sindikalne Zveze CGIL - CISL - UIL na Goriškem pojasnili na skupščini, v tržiški kinodvorani Excelsior. Skupščina je bila v sredo popoldne, ko je bila, tako kakor skoraj povsod v državi, tudi dveurna splošna stavka za davčno pravičnost. Stališče sindikalne zveze, ki je na vsedržavni ravni izrekla podporo Visentinijevemu zakonskemu osnutku, je pojasnil Giannino Padovan, član deželnega vodstva CGIL - CISL - UIL. S tem, da sindikalna zveza podpira Visentinijev predluog ne izreka politično podporo tej ali drugi politični skupini. Stališče je naravna posledica osnovne izbire, da morajo davke plačevati vsi sloji in da mora biti davčno breme pravično porazdeljeno. Padovan je dejal tudi, da Visentinijev predlog ni popoln in da ne vsebuje nekaterih ukrepov, ki so bili na- čelno že dogovorjeni s predstavniki vlade. To velja glede zmanjšanja davčnega bremena odvisnih delavcev in glede revizije stopenj davka IR PEF. Poročilu Giannina Padovana je sledila razprava o številnih vprašanjih s področja davčne problematike in tudi socialnega skrbstva. Znano je, da bodo delavci v dopolnilni blagajni zaradi novih odtegljajev za socialno skrbstvo, precej prikrajšani. V TRŽIŠKI OBČINI Deželni prispevek za otroške jasli Deželna uprava bo tržiški občini nakazala v obliki prispevka 583 milijonov lir za gradnjo novega otroškega vrtca in jasli. Objekt bodo pričeli graditi v prihodnjem letu v rajonu Largo dTsonzo. Neuspel poskus ropa v Ul. Barbarigo Zakrinkan ropar napadel ravnatelja glavnega poštnega urada v Tržiču Danes stavka uslužbencev avtobusnih podjetij Niti se še ni poleglo razburjenje zaradi sobotnega surovega napada na priletnega upokojenca v Štandrežu, ko moramo spet poročati o podobnem dogodku. Pripetil se je včeraj, nekaj po 8. uri v Tržiču, žrtev pa je bil 53-letni Igino Corubolo, ravnatelj glavnega poštnega urada v Tržiču, v Ulici Barbarigo 6. Včeraj zjutraj je odšel, tako kakor običajno, v bližnjo Banco Antoniano ter dvignil denar za poštni urad. Banka je v isti ulici, samo kakih 60 metrov daleč. Nazaj grede, približno na pol poti, se je Corubolu od zadaj približal mlajši moški z zakrinkanim obrazom ter mu hotel s silo iztrgati torbo, v kateri je bilo nekaj deset milijonov lir. Včeraj se je namreč pričelo izplačevanje pokojnin in je bila poštnemu uradu potrebna precej večja vsota denarja. Kljub grožnjam z orožjem — kaže da je bil ropar oborožen s pištolo — in kljub udarcem po glavi pa je ravnatelju poštnega urada uspelo priti do vhoda v pošto, kjer so že čakale nekatere stranke, šele tedaj je ropar odnehal ter zbežal, najprej peš, potem pa z motornim kolesom, ki ga je imel po vsej verjetnosti parkiranega v bližini in pripravljenega za vsak primer. Kljub takojšnjemu obvestilu in takojšnjemu posegu policijskih obhod-nic je za roparjem zaenkrat izginila vsakršna sled. Šlo naj bi za moškega starega od 20 do 25 let, oblečenega v dežni plašč rjavkaste barve, ki je imel obraz zakrit z najlonsko nogavico. Ig ina Co-rubola so po prvem zaslišanju pospremili v bolnišnico, kjer so mu mn dili prvo zdravniško pomoč zaradi pretresa možganov in zloma mezinca na desni roki. Poskus ropa v Ulici Barbariago, ki je v samem mestnem središču, se je zgodil ob 8.20. Kaže, da je ropar bil sam in da ni imel pomagačev. V teku je preiskava. Dnevnik Anne Frank V Katoliškem domu bo jutri ob 20.30 nastopila gledališka skupina Piccolo teatro verde z Dnevnikom Anne Frank. Delo je režiral Albin Pavlic, ki je tudi eden glavnih animatorjev odrske dejavnosti v zavodu Lenassi. Dnevnik Anné* Frank bodo zaigrali v okviru druge revije amaterskih gledališč v Gorici. Štiriumo stavko, ki je sicer predvidena v državnem merilu, napovedujejo za danes uslužbenci avtobusnih podjetij. Protestno stavko bodo izvedli v glavnem v dopoldanskem času, ko bo povsem ustavljen promet bodisi na mestnih, kakor na medkrajevnih avtobusnih progah. Stavko je oklicala enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL, da bi protestirala proti napovedanim poviškom odtegljajev za socialno zavarovanje. Po novih ukrepih, ki naj bi veljali restruktivno, to je od začetka leta 1984, bodo uslužbenci avtobusnih podjetij plačevali občutno več, kakor delavci in uslužbenci v drugih dejavnostih. Uslužbenci podjetja APT, ki na Goriškem vzdržuje večino medkrajevnih avtobusnih prog, bodo stavkali od 8. do 12. ure, pri občinskem podjetju v Gorici pa bo stavka trajala od 8.30 do 12.30, na Tržiškim pa bo stavka razčlenjena. Uslužbenci medobčinskega konzorcija bodo namreč stavkati 8. do 10. ure in od 15. do 17. ure. Tržiču bodo od 11.30 do 13.30 zaprti tudi uradi konzorcija. Stavka je časovno tako razporejena, da ne bi smela bistveno prizadeti nad 3 tisoč dijakov, ki se vsak dan vozijo z avtobusi v šolo. Kljub temu pa bo najbrž vseeno nekaj težav in zastojev. Avtorska glasba jutri v enoteki Ljubitelji kvalitetne avtorske glasbe verjetno ne bodo izgubili zanimivega srečanja, ki bo jutri s pričetkom ob 18. uri v enoteki v Gradišču. Predstavili bodo doslej neobjavljeno ploščo kantavtorja 60. let Luigijd Tenca, priložnost pa bodo izkoristili za razpravo o avtorski pesmi danes ter za nastope nekaterih kantavtorjev in izvajalcev folk glasbe. Sodelovali bodo Tencov brat Valentino, Franco Juri, član ansambla Istranova, Alfredo Lacosegliaz, Graziella Rota od skupine Giorni Cantati, pa še Arsen Dedič, Giuseppe Sig- norelli, Mirella Giurco in drugi. Plošča, ki jo bodo tokrat prvič predstavili v naši deželi, prinaša dve Tencovi pesmi iz leta 1964, »Più mi innamoro di te« in »Serenella«. Izkupiček večera (prodaje plošč) bodo namenili vsedržavnemu združenju za raziskavo proti rakastim obolenjem. V Ločniku odprtje socialnega centra V Ločniku bo v nedeljo dopoldne pomembna slovesnost ob odprtju socialnega centra, kjer naj bi se v prihodnje odvijalo kulturno in družabno življenje te skupnosti. Prostore so pridobiti s preureditvijo stavbe, kjer je bilo pred vojno (do razpusta občine) županstvo. Slovesnost v Ločniku bo ob 11. uri. kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »La signora in rosso». VITTORIA 17.30-22.00 »Le belle sexy goditrici«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Domani mi sposo«. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Top secret«. COMUNALE 20.30 Abonmajska gledališka predstava »E... ’na sera è... maggio«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Beg«. SVOBODA 20.00 »Možje iz Maksovega bara«. 22.00 »Otok strasti«. DESKLE 19.30 »Supermann II.«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Corso Italia 89, tel. 84-443 POGREBI Ob 12. uri Emilija Pizzul vd. Bre-gan iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku. Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985 CELOLETNA.......................... 80.500 lir MESEČNA............................ 10.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. mala 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun št. 1192 Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun št. 8333 Kmečka In obrtna hranilnica In posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob: Takočl račun št. 654/23 Pogovor s Frankom Vecchietom »V bistvu je moje področje grafika zanimajo pa me tudi objekti in predmeti« Naš tržaški slikar Franko Vecchict, ki je pred dnevi zaključil svojo razstavo v Prosvetnem domu na Opčinah, razstavlja v teh dneh svoja dela v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Razstava bo odprta do 16. decembra. Razstavo Vecchieta na Opčinah smo zabeležili le s krajšim člankom. Zato smo izkoristili priložnost njegove razstave v Ajdovščini, da smo se kar z njim pogovorili o vsebini in pomenu obeh. Odg.: »Razstava, ki jo imam sedaj v Ajdovščini, je bistveno različna od one na Opčinah. Tam sem v glavnem Predstavil svojo grafično mapo in ob tej pokazal tudi serijo grafičnih listov, ki sem jih tiskal v zadnjem letu pa še nekaj prej. Razstava v Pilonovi galeriji pa obsega nekaj novih objektov ali predmetov iz serije i-gnač, ki sem jih združil v nekakšno celoto.« Vpr.: »Vrniva se za trenutek še k aaši razstavi v Prosvetnem domu na Opčinah. Grafični listi, ki ste jih tam predstavili, so bili bolj svetlih in pisanih barv, ki jih sicer po navadi niste uporabljali. Vaš prijatelj prof. Paolo Facchi, ki je na otvoritvi razstave spregovoril o vaših slikah, je dejal, da se z novimi barvami bolj odpirate občinstvu.« Odg.: »Problem barve je danes pri umetniku zelo občuten in zato prihajam tudi sam do novega odnosa glede barve. Tako sem se poslužil svetlejših barv in to so opazili tako moj prijatelj Facchi kot vsi, ki so si razstavo ogledali.« Vpr.: -»Kaj pa nam lahko poveste 0 grafični mapi?« Odg.: »Gre za tri grafične liste, originale lesorezov. Mapo mi je izdalo Mednarodno združenje grafikov v Be- netkah, uvodni tekst pa je pripravil prof. Paolo Facchi. Matrice za omenjene grafične liste sem že pripravil leta 1381. šele letos novembra sem jih tiskal v dokončni obliki in tudi v dokončnih barvah.« Vpr.: »Je ta grafična mapa v prodaji in kje jo lahko zainteresirani dobijo oziroma kupijo?« Odg.: »Na žalost do sedaj ni bilo velikega povpraševanja. Na vsak način pa jo lahko vsakdo dobi pri meni, v galeriji Tržaške knjigarne in tudi v drugih tržaških galerijah, kamor sem jih razdelil.« Vpr.: »Vemo, da poučujete na mednarodni šoli za grafiko v Benetkah. Vam jemlje to velika časa?« Odg.: »Sam vodim tečaj o lesorezu in ta traja manj časa od ostalih, ki zajemajo v učnem programu več prostora.« Vpr.: »Pa o igračah, ki jih razstav Ijate v Ajdovščini, kaj bi nam sami povedali?« Odg.: »V bistvu sem grafik in zato izdelujem grafiko čisto in kolikor se da dognano. Zanimajo in zabavajo pa me razni predmeti in objekti, kot so na primer igrače in inštalacije. Pri teh uporabljam tretjo dimenzijo, kot tudi elemente, ki jih sicer v grafiki ni mogoče uporabljati. V Ajdovščini razstavljam 9 objektov, dva celo zelo velika — eden meri kar osem metrov. Razstavljam pa tudi nekaj grafik, ki se ujemajo z ostalimi objekti oziroma predmeti.« Vpr.: »Razstava v Ajdovščini bo od prta do 16. t.m. Zanimajo nas še vaši novi načrii.« Odg.: »Pripravljam izdajo grafik v knjižni obliki. Zbranega imam že precej gradiva. To ne bo torej grafična mapa, temveč knjiga grafik.« Vpr.: »Za konec smo postavili še vprašanje o delovanju galerije v sklopu Tržaške knjigarne.« Odg.: »Galerija se je dobro uveljavila, celo bolje, kot smo si v začetku mislili, mogoče bolj med italijanskimi, kot slovenskimi obiskovalci. Razstave prirejamo v glavnem vsak tretji četrtek v mesecu. To pomeni, da imamo v galeriji na leto od 12 do 13 razstav. Sedaj razstavlja pri nas u-metnik Danilo Jejčič. Razstava bo, glede na predpraznično obdobje odpor ta 15 dni. Za njim bo v naši galeriji razstavljal Riko Debenjak.« NEVA LUKEŠ v Bambičeva razstava v Skednju Danes ob 20. uri bodo v škedcnjskem kulturnem društvu Ivan Grbec odprli razstavo znanega tržaškega slikarja in likovnega kritika Milka Bambiča. Prav prejšnji teden je Bambič sodeloval tudi na simpoziju v Cankarjevem domu v Ljubljani, posvečenem slovenski zgodovinski avantgardi 1910-1930. Tu so bile tudi razstavljene fotokopije Bambičevih del iz tega obdobja, med drugim tudi gornja slika novost na knjižni polici Tri nove knjige v zbirki Lirika Založba Mladinska knjiga že od leta 1970 izdaja posebno knjižno zbirko Lirika, že naslov sam pove, da gre Z£t zbirko posvečeno poeziji. Seznam avtorjev, zastopanih v tej zbirki in že izdanih knjig (teh je zdaj skupno 54) P°ve, da je založba sprva v to zbirko uvrščala tudi do-Piače pesnike (Kosovel, Prešeren), da je nameravala v tem okviru izdajati tudi jugoslovanske pesnike (izšli so Kočo Racin, Tin Ujevič, Dragutin Tadijanovič), da pa le po dveh letih premora obveljal koncept, naj v tej zbirki izdajajo samo dela tujih pesnikov v slovenskem Prevodu. V štirinajstih letih je izšlo torej 54 avtorjev iz 25 jezikovnih področij, pri čemer je bilo največ Fran-eozov, Nemcev in Rusov, malo pa španskih in južnoa neriških lirikov. Založba se zaveda, da zbirka ni popol-n®. da pa je pod uredništvom pobudnika Lojzeta Krakarja uspešno predstavila vrsto svetovnih pesnikov. Prepriča ua je, da bo cilj dosežen: predstaviti v približno stotih knjigah mjžlahtnejše predstavnike pesniške besede raz-bčnih narodnosti in različnih obdobij. Nekateri kritiki si-Cer menijo, da so posamezni avtorji odveč predstavljeni v tej zbirki, da pa pesniki nekaterih narodov spet niso zustopani, vendar je bilo doslej le opravljeno veliko delo. Treba bo le še bolj animirati pesniške prevajalce, Pzedstaviti morda tiste pesnike, ki še manjkajo, se ozreti na poezijo malih narodov in doslej morda preslabo predstavljeno ter potegniti zbirko iz rahle anonimonosli, v katero je zapadla zaradi nerednega izhajanja. Založba je pravkar izdala tri knjige v tej zbirki Liriku (52. 53. in 54. zvezek) in v njih predstavila francoske-0a pesnika Charlesa Baudelaira, grškega pesnika Odi-Sesa Elitisa in ruskega pesnika Osipa Mandelštama. . Charles Baudelaire je predstavlien v redakciji Mar-tele Vasič, ki je napisala tudi obširno spremno besedo. yUjiga je v glavnem posnetek enake izaaje, ki j c teta l"J7 izšla v Kondorju. Tudi uvodna beseda, le nekoliko fkrčena je delo iste avtorice in urednice iz Kondorjeve Kdaje. Kot prevajalci nastopajo znani pesniki Jože Udo-Vlč, Cene Vipotnik, Božo Vodušek, ki so s svojimi prevodi v Sodobnosti pred petnajstimi leti sploh dali pobudo za sjovensko izdajo Baudelaira; pridružil pa se jim je še Andrej Capuder, ki je prevedel deset pesmi. Izdaja v Liriki torej ni nova, bo pa s svojo ponovno prisotnostjo na slovenskem knjižnem trgu vzbudila ponovno zanimanje za začetnika sodobne poezije, za katerega štejemo velikega francoskega lirika Baudelaira. Odiseas Elitis (s pravim imenom Alipudelis) je Nobelov nagrajenec za poezijo iz leta 1979. Slovensko izdajo njegove poezije je pripravil Marijan Tavčar, naš znani prevajalec iz novogrške književnosti. Ta ja napisal tudi spremno besedo in pripravil izbor. Knjiga je bilw pripravljena že kmalu po podelitvi Nobelove nagrade pesniku, obležala pa je v založbi in slovenski prevajalec je; prej umrl, preden je dočakal izid slovenske izdaje pesnika Elitisa. Slovenska izdaja teh pesmi pomeni približanje neznane sodobne grške literature, posebej še poezije, slovenskim prijateljem lirike. Pesnikovo umetniško podobo pa poleg pesmi dopolnjuje urednikova prevajalčeva spremna beseda, ki predstavlja pesnika, ki je krajša in po svojem značaju bolj informativna kakor pa študijska. Zanimanje za ruskega pesnika Osipa Mandelštama je poraslo odkar je njegova žena izdala svoje spominske zapise, ki smo jih dobili (prvo knjigo) tudi v slovenščini. Zanimanje za njegovo življenje in posebej za Mandelšta-movo poezijo pa je utemeljeno, saj sodi ta pesnik skupaj s Pasternakom in nekaterimi drugimi predstavniki med poglavitne pesnike modeme ruske poezije 20. stoletja. Slovenski izbor Mandelštamove poezije je pripravil Drago Bajt, ki je orisal tudi življenje in delo ter tako slovenskim bralcem pobliže predstavil tega pesnika. Pri tem je poudaril, da je bilo doslej v slovenščino prevedeno malo od tega pesnika, da je naveč prevajal Tone Pavček, da pa sedanji njegov izbor vsebuje le še eno samo pesem v Pavčkovem prevodu. Poudarja tudi, da je Mandelštam najbolj evropski od vseh sodobnih ruskih pesnikov, da je vezan na Danteja, na poezijo Renesanse in Evrope sploh, obenem pa na tradicijo ruske klasike, čeprav je po formi precej tradicionalni pesnik, bo Mandelštam s tem izborom pridobil tudi na Slovenskem več bralcev, ki so doslej slabo poznali tega pesnika, čeprav so o njem več slišali kot sami vedeli, če upoštevamo, da je bil JJlan-delštam v Novi reviji nedavno predstavljen s prozo in esejistiko, imamo zdaj v slovenščini vsaj približno podobo njegovega dela. beseda O stiski Pise Alenka Rebula Tuta Kako umirajo otroci Biti starši ni lahko niti tedaj, ko je z otrokom vse v najlepšem redu: tudi tedaj čutijo odrasli breme, ki ga predstavlja otrok s svojim življenjem. Zato je vsaka resnejša otroška bolezen za starše in bližnje odrasle huda obremenitev, saj pahne človeka v močna nasprotujoča si čustva, ki jim je težko biti kos: na eni strani prepričanje, da je pred otrokom treba resnico prikrivati ali vsaj zelo omiliti in biti pogumni in veseli, na drugi strani zavest lastnega strahu, bolečine, zgubljenosti. Zvrstijo se nato še globlja čustva, ki pa so običajno nezavedna: to je naravna jeza na tistega, zaradi katerega trpimo (na nek način sovražimo otrolca, ker zaradi njega tako trpimo), razočaranje nad življenjem (občutek, da je svet krut in sovraštva vreden, če se dogajajo take krivice), strah pred prihodnostjo (kako bom živel, če izgubim tega otroka), kriza celotne osebnosti (samega sebe ne poznam več v tej življenjski zbeganosti; kdo sem in kaj hočem, če mi otrok umre?). Izgubiti otroka Knjiga »Otrok in smrt« avtorice G inette Raimbault (La Nuova Italia Firenze 1978, 9000 lir) se loteva vprašanj, ki so zelo mučna, a zato tako potrebna globljega razumevanja. Pred najhujšimi problemi zlahka obupamo, če nimamo nikakršne orientacije, pomoči, dialoga, obup pa nas žene vedno v najslabše odločitve, zaradi katerih nam je potem še bolj hudo in postane položaj brezizhoden, kronično zapleten. Avtorica je po poklicu psihoanalistka in otroška zdravnica v eni od pariških bolnišnic in se ukvarja predvsem s hudo bolnimi otroki, njihovimi brati in sestrami ter starši oziroma sorodniki. V knjigi se loteva cele vrste problemov, ki jih lahko le bežno nakažerh. Prvi je prav ta: obnašanje staršev do otroka, ki se bliža smrti. Čustva, ki jih starši doživljajo ob tej hudi preizkušnji so različna in nekatera sem že omenila. Eno od občutij, ki najgloblje zajemajo starše, je občutek krivde: sprašujejo se, zakaj jih je usoda udarila, zakaj oni in ne drugi, v čem so zgrešili, v čem je tisto zlo, zaradi katerega se morajo srečati s smrtjo (svojega otroka). Gre torej za vprašanje, kako se znajo starši srečati s smrtjo, kako znajo sprejemati to dejstvo (da vsi umremo, stari ali mladi). Predvsem gre za to, da otrok od staršev pričakuje, da mu bodo na ta vprašanja, ki jih tudi sam čuti, odgovorili. Pričakuje vsaj to, da bo o tem lahko sam govoril in da ga bodo odrasli poslušali in z njim delili vso težo vprašanj o smrti in življenju. In ravno tu knjiga nedvoumno pokaže, kako smo odrasli popolnoma nepripravljeni na take razgovore. Čeprav vsi starši čutijo podobno, si ne upajo biti pristni. Z otrokom — niti pred smrtjo — niso iskreni. Celo ko vedo, da otroka čez dan ali dva ne bo več, ne najdejo z njim najgolbljega stika. Običajno ostanejo pri lažnih tolažbah (vse bo še dobro) in s solznimi očmi silijo sebe in otroka v obnašanje, ki ne pomaga ne otroku ne njim samim. Pretresljivo je, kako obupno se odrasli silimo v laž in pretvarjanje, kar je to edino, česar smo res navajeni v odnosu do otroka. Ker z otrokom vedno ravnamo kot z bitjem, ki ima omejeno čustvovanje in razumevanje življenja, smo pred smrtjo v izredno zaostreni krizi: »nevedno« bitje nas gleda z očmi, v katerih je mogoče brati zavest o smrti, mi pa ne moremo prekiniti lažnega odnosa, ki je od zmeraj bil med nami in njim: ta pogled hočemo prezreti. Koliko tolažbe bi si starši in otroci lahko dali v teh zadnjih trenutkih, ko bi si lahko bili blizu! Ko bi starši zbrali pogum za podoben stavek: »Tu sem zato, da ti pomagam umreti, pomagaj mi tudi ti, ker sem šibek in me je strah.« Veliko laže je preboleti smrt otroka in živeti naprej v dobrem odnosu do drugih otrok, če smo se z umrlim otrokom na ta način zbližali, preden smo ga izgubili. Laže je izgubiti otroka, ki mu pomagamo umreti, pa čeprav samo s svojo prisotnostjo, kot otroka, ki je umiral sam — čeprav smo bili zraven —, ker nikoli nismo iskreno govorili z njim o njegovi smrti. Iskreno slovo v povezanosti in človeški bližini pusti v nas bolečino, a ne občutka krivde. Kdor pusti svojega otroka umreti »samega«, ostane potem sam s to zavestjo, da ni storil najvažnejšega, kar bi bil moral storiti: spremljati otroka v smrt z roko v roki, brez laži. Odrasli bi verjetno našli pogum, da to storijo, če bi vedeli, da jim samo to lahko pozneje prinese mir in spravo z živ: Ijenjem. Tudi smrt otroka, pa čeprav še tako pretresljiva, je lahko »lepa«: v smislu, da je to najboljša smrt, torej smrt, osvobojena samote, laži, pretvarjanja. Bojimo se, da bi morali pred otrokom priznati, da ne vemo, zakaj je treba umreti, bojimo se, da bo otrok ugotovil, kako malo pomoči mu lahko nudimo. V resr.ici pa otrok ne pričakuje od nas, da znamo na vse to odgovoriti. Pričakuje samo, da razumemo, da je človek, da ve, kaj se z njim dogaja, da mu je hudo — in da smo ob njem. Nič drugega. Če smo dovolj skromni, bomo našli pogum in se bomo ob umirajočem otroku počlovečili in z njim delili tudi svojo bolečino. Otrok pozna našo bol Starši in odrasli, ki otroku prikrivajo, da trpijo, se trudijo popolnoma zastonj. Otroku svoje bolečine ni mogoče prikriti. Zanjo ve v vsakem primeru. Tudi otrok bo morda molčal in govoril »da mu je bolje«, toda to bo počel zato, da ustreže staršem. Čuti se krivega, da je bolan in da je zato staršem hudo. Zato skuša biti priden na ta način: da se še sam pretvarja, da verjame, da bo ozdravel. S tem ima občutek, da ustreže staršem. Taki otroci potem izrazijo svojo resnico v risbah, če so še sposobni risati: tako lahko preko risbe ugotovimo, da je otroka strah umreti in si zelo želi o tem govoriti, a da mora molčati, ker bo drugače staršem še bolj hudo. Laž torej muči tako otroka kot odrasle. Zakaj naj bi jo torej ohranjali? Starši, ki premagajo svoj strah in svojemu otroku priznajo, kako jim je hudo, ker ga bodo izgubili, odrešijo sebe in otroka. Izraziti občuteno misel: »Zelo trpim, ker odhajaš, toda potrudil se bom naprej živeti dobro, z ljubeznijo, in zato ne misli, da s svojo smrtjo uničuješ moje življenje...« to izpovedati otroku pomeni otroka osvoboditi od velike bolečine. Otrok laže umre, če mu iskreno zagotovimo, da ga nikoli ne bomo pozabili, a da bomo z‘vsemi močmi poskusili biti še kdaj srečni. Otrok veliko laže umre, če piri tem nima občutka, da nam s svojo smrtjo ustvarja velikansko, neozdravljivo, dokončno bolečino, ki je ne bo mogel nikoli omiliti. Molk in laž sta lahko hujša kot smrt sama. Kajti če ob svoji smrti otrok izkusi, da se tudi v zadnjih trenutkih ne more zbližati s starši ali soljudmi, potem mora spoznati, da je življenje ena sama velika samota, ki je tudi ljubezen ne premaga. V omenjeni knjigi je tudi dolgo poglavje o problemu otrok, ki izgubijo starše. Ob tem vprašanju se bom ustavila prihodnjič. Ne zavrzi rabljenih smuči SPREJEMAMO rabljene za rabljene rabljene za nove tommaSIpi UL. MAZZINI 37/39 — TRST Igrača je otroku resna stvar ORVISI zanj ima najlepši dar TRST UL. PONCHIELLI 3 Sl.Ru. V treh evropskih klubskih nogometnih pokalih Danes žreb četrtfinalnih parov V Madonni di Campiglio Zenski slalom za SP ZCVtICH — Danes bodo v Zurichu izžrebali četrtfinalne pare v treh e-vropskih klubskih nogometnih pokalih. Italija ima v vseh treh tekmovanjih še po enega predstavnika, Jugoslavijo pa bo odslej zastopal le sarajevski Željezničar v pokalu UEFA. Četrtfinalisti v posameznih pokalih pa so naslednji. POKAL PRVAKOV: JUVENTUS Citali ja), Austria Dunaj (Av.), Dnjepp (SZ), Goteborg (Šve.), Bordeaux (Fr.), Panathinaikos (Gr.), Sparta Praga (ČSSR) in Liverpool (Angl.). POKAL POKALNIH PRVAKOV: ROMA (Italija), Dinamo Dresden (NDR). Dinamo Moskva (SZ), Ba-yem Miinchen (ZRN), Larissa (Gr.), Everton (Angl.), Fortuna Sittard (Niz.), 'Rapid Dunaj (Av.). POKAL UEFA: INTER (Italija), ŽELJEZNIČAR SARAJEVO (Jugoslavija), Tottenham (Angl.), Dinamo Minsk (SZ), Manchester United (Anglija), Videoton (Madž.), Kòln (ZRN) in Real Madrid (Šp.). (Na sliki: zmagoviti zadetek, ki ga je Brady iz enajstmetrovke dosegel na srečanju Inter - Hamburger v Milanu). Tekel je zadnji četrt ure srečanja in Intcrjevih navijačev se je že polaščal o-bup, saj se je kvalifikacija v četrtfinale pokala UEFA vse bolj oddaljevala, ko je Schroeder nepričakovano in po nepotrebnem igral z roko v kazenskem prostoru. Sodnik je nemudoma zaustavil igro in dosodil najstrožjo kazen, ki jo je Brady hladnokrvno in natančno izvedel. (Telefoto AP) MADONNA DI CAMPIGLIO — V tem kraju bodo danes izpeljali ženski slalom, ki je bil prvotno na sporedu na Fiancavallu, kjer pa so imeli težave z vremenskimi razmerami. Že jutri bodo ddkleta znova na vrsti, prav tako v Madonni di Campiglio, kjer bo veleslalom (slednjega zaradi pomanjkanja snega niso mogli prirediti v Kranjski gori), če ne bo novih zapletov z vremenom, bodo dekleta spet na progi 19. t. m. (smuk v Santi Caterini) in 21. t. m. (superveleslalom v Altenmarku). Moške pa jutri čaka smuk v Val Gardeni. Na včerajšnjem poskusnem spustu je najboljši čas dosegel Italijan Michael Mair pred Zurbriggnom (Švi.), Hoeflehnerjrtm (Avs.), Millerjem (Švi.), Wirnsbergerjem (Av.), Klammerjem (Av.), Giacamom Erla-cherjem (It.) in Sbardellottom (It.). Na zahtevni progi tudi včeraj ni šlo brez hujših padcev. Še najbolj sta jo skupila Avstrijec Resch in Italijan Zardini. Danes moški slalom za EP OBEREGGEN — Tekmovanje za evropski pokal se bo danes pričelo z moškim veleslalomom (prvotno je bil predviden superveleslalom), na katerem bodo startali atleti iz 17 držav, med katerimi bodo tudi Jugoslovani. V Arabbi (Belluno) pa je bil včeraj moški slalom FIS, na katerem se je v konkurenci 130 tekmovalcev iz 14 držav vel ja vil Šved Sondquist pred rojakom Neuricissierom, tretji je bil Pi-stor (ZRN), četrti Prantner (Av.) in peti Jugoslovan Grega Benedik. Športno združenje Bor priredi ob 25-letnici svojega dbstoja danes ob 20. uri na stadionu »1. maj«, Vrdelska cesta 7 družabno prireditev za svoje člane in prijatelje društva. Spored večera, ki bo potekal ob zvokih orkestra Galebi, bo vodil znani voditelj ljubljanske televizije Mto Trefalt. Na sporedu bodo med drugim tudi številne družabne in zabavne igre z bogatimi nagradami. Poskrbljeno je za pijačo in prigrizek. Košarka: sinoči v 2. kolu finalne skupine pokala prvakov Bolonjski Granarolo premagal zagrebško Cibono Granarolo — Gibona 81:72 (42:35) GRANAROLO BOLOGNA: Bruna-monti 8, Fantin 3, Valenti 2, Van Breda Kolff 17, Villalta 24, Rolle 1(V Bonamico 15, Daniele 2, Righi, Tri- ' scia ni. GIBONA ZAGREB: D. Petrovič 31, A. Petrovič 12, M. Nakič 2, Čutura 12, Knego 8, Bečič, Vukičevič, I. Na-kč, Ušič 7, Arapovič. SODNIKA : Marzin (Fr.) Ln Horvath (Madž.). PM: Granarolo 18:23, Gibona 13:18. PON: M. Nakič (34), Ušič (38) (36), Brunamonti (38). 3 TOČKE: Van Breda Kolff 1, A. Petrovič 2, Ušič 1. GLEDALCEV: 7.000. BOLOGNA —- Po petih zaporednih porazih (v prvenstvu in pokalu) je bolonjski Granarolo sinoči vendarle zmagal. V drugem kolu finalne skupine pokala prvakov je namreč do- ma premagal zagrebško Cibono in to predvsem po zaslugi razpoloženega Villalte in Američana Van Brede Kolff. ( Bolonjčani so skozi vse srečanje imeli velike težave predvsem, da bi zaustavili najboljšega zagrebškega (strelca Dražena Petroviča, ki je bil tudi v tem srečanju zelo uspešen. Dosegel je namreč 31 točk in bil najuspešnejši v tej tekmi. Zagrebčani so bili skozi vso tekmo enakovredni gostiteljem, le-ti pa so bili v ključnih trenutkih srečanja prisebnej-ši in tudi zasluženo zmagali. Bancoroma — CSK A Moskva 74:71 (47:35) BANCOROMA RIM: Sbarra 2, Townsend 12, Flowers 13, Tombolato 7, Gilardi 11, Polesello 21, Solfrini 8, lardella, Scamati, Valente. < CSKA MOSKVA: Gusev 15, Tara-kanov 6, Lopatov, Enden 12, Popov, Tkačenko 20, Tihonenkio 12, Pankra-škin 6, Basarevič, Ermolinski. SODNIKA: Richardson (VB) in Zich (Polj.). PM: Bancoroma 25:30, CS KA 16:22. PON: Tkačenko (38). GLE DALCEV: 10.500. RIM — Pred velikim številom gledalcev (prisoten je bil tudi predsednik CONI Carraro) je sinoči rimsko moštvo Baneorome po zelo izenačenem boju premagalo moskovsko ekipo CSKA, ki je tudi v tem srečanju dokazala, da sodi med favorite za superfinale. Rimski košarkarji so bili v prvem polčasu boljši od gostov in tudi zasluženo vodili. V nadaljevanju pa so Sovjeti s Tkačenkom na čelu prevzeli pobudo in bil se je izenačen boj, naposled pa je gostitelju le uspelo zmagati. V domačem moštvu je ugodno presenetil Polesello, pri gostih pn je bil nevaren Tkačenko. Makabi — Real Madrid 101:97 LESTVICA Makabi Tel Aviv (Izr.) 4; CSKA Moskva (SZ), Gibona Zagreb (Jug.), Granarolo Bologna (It.) in Bancoroma Rim (It.) 2; Real Madrid (Šp.) 0. Pettersenovi pokal »Val di Sole« TRENTO — Norvežanka Petterseno-va je osvojila prvo mesto na včerajšnjem tekmovanju v nordijskem smučanju, veljavnem za pokal Val di Sole in obenem za svetovni pokal. Na 5 km dolgi progi je Pettersenova prehitela štiri sovjetske tekmovalke (Ordi-novo, Vasinčenkovo, Stepanovo in Zi-nj atovo). Naši uspehi v letu 1984 December Danes končujemo krajši pregled u-spehov zamejskega športa v letu, ki se počasi izteka in ki je znova potrdilo našo živo prisotnost tudi na tem področju, tako na krajevnem kot vsedržavnem in celo evropskem merilu. Mesec december je sicer z dosežki bolj skop, saj so posamezna prvenstva še v teku, drugih tekmovanj, tako za posameznike kot za ekipe, kjer bi nastopali tudi naši predstavniki, pa ni. Vsekakor velja zabeležiti, da je namiznoteniška ekipa Krasa na dobri poti, da ubrani svoj državni naslov. Po prvem delu prvenstva, ki se je končal v soboto, 8. t.m., so namreč na prvem mestu A skupine in jih čaka lažja pot do finalnega dela: v »play-off« se bodo namreč pomerile z zadnjeuvrščeno ekipo z B skupine, TT Cagliarijem. Po več kot treh mesecih Prvi uspeh Kasparova Košarka: sinoči v prijateljski tekmi v Repnu Dokaj koristno srečanje za jadranovce MOSKVA — Po treh mesecih in treh dneh (srečanje sta pričela 10. septembra), petih porazih in 26 remijih je Kasparov prišel do svoje prve zmage v finalnem dvoboju za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Karpov in Kasparov sta 32. partijo predvčerajšnjim prekinila v 40. potezi, Kasparov, ki je tokrat imel bele figure (igrala sta damino indijko) je 41. potezo ku-vertiral. Že v jutranjih urah se je v šahovskih krogih šušljalo, da bo Karpov partijo predal. Izzivalec Kasparov je namreč imel kmeta več. Zgled alo je sicer, da je razpored črnih figur aktivnejši, ob bolj poglobljeni analizi pa se je izkazalo, da za remi to ni bilo dovolj. Karpov je tako telefon- Z odliko je v Urbinu doktoriral iz sociologije GUIDO GASPARO Novopečenemu doktorju čestitajo soigralci in odbojkarska sekcija ŠZ BOR sko sporočil glavnemu sodniku, Jugoslovanu Gligoriču, da srečanje predaje brez nadaljevanja. Vsekakor so napovedi, kako se bo srečanje nadaljevalo, dokaj tvegane. Karpov, ki vodi s 5:1, namreč za zmago zadostuje le še točka, če je poraz morda pustil kakšne posledice, bomo videli v ponedeljek, ko bo na sporedu 33. partija, ki je danes ne morejo odigrati zaradi zasedenosti dvorane. Samaranch in Castro LOUSANNE — Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Samaranch je v odgovoru kubanskemu predsedniku Castru, ki se je zavzemal, da bi igre leta 1988 organizirali obe Koreji, dejal, da je olimpijski odbor pripravljen organizirati srečanje med zainteresiranima državama. Vendar se morata obe državi, je pripomnil Samaranch, prostovoljno sporazumeti in se obvezati, da ne bosta v nobenem trenutku načeli političnih tem. Jadran — Postojna 119:125 (69:67) JADRAN: Ivo Starc 15 (2:2), Klavdij Starc 18 (6:8), Ban 36 (8:8), Rau-ber 14 (2:3), Čuk 8 (4:4), Daneu 12 (4:8), Žerjal 2 (2:2), Vremec 6, Sosič 2, Gulič 6, Kojanec. POSTOJNA: Premrl 1 (1:3), M. Tiselj, Bajc 12 (2:2), D. Tiselj 10, Pa-ternost 9 (2:2), Vidmar, Nikolič 2, Kobe 43 (3:6), Šantelj 14, Gregorc 12 (0:1), Marini 22 (2:2), Ogrizek. SODNIK: M. Rasen! PROSTI METI: Jadran 28:35, Postojna 10:16. O-SEBNE NAPAKE: Jadran 22, Postojna 23. V okviru priprav na jutrišnje prvenstveno srečanje proti Fulgorju iz For-lija je Jadran sinoči v Repnu igral Prvenstveno srečanje košarkarske C-l lige med Jadranom in Fulgorjem iz Forlija bo jutri ob 20.30 v Trstu in ne ob 21.00, kot je bilo na sporedu. prijateljsko tekmo proti moštvu Postojne, ki je prvo v drugi slovenski ligi, in to brez poraza. Tekma je bila dokaj koristna za jadranovce, saj so gostje predvajali hitro igro in so bili zelo točni pri metu na koš. Še posebno se je izkazal Kobe, ki je zadeval Jadranov koš kot za stavo in bjl s 43 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Postojčani so začeli izredno uspešno, saj so povedli z 8:0. Polog Kobeta se je v tem delu izkazal tudi bivši Olimpijin košarkar Šantelj, ki pa se je proti koncu polčasa poškodoval in nato ni mogel več stopiti na igrišče. Jadranov trener Andrej Žagar je dal vsem možnost igranja. Poleg običajnega Marka Bana sta v vrstah na- Do polurnega anticipiranja srečanja je prišlo zaradi stavkovnega gibanja občinskega osebja v tržaški športni palači. Le-to bodo zaprli ob 22. uri. šega moštva dobro igrala še Rauber in Klavdij Stre. (bi) Ali toži ameriško vlado in WBA WASHINGTON — Bivši svetovni prvak v težki kategoriji, Muhammad Ali, je tožil ameriško vlado in svetovno boksarsko združenje (WBA), od katerih zahteva priznanje svetovnega naslova za leta 1967 - 1970 in 50 milijonov dolarjev (okrog 95 milijard lir) za vso škodo, ki jo je pretrpel. Ali se je namreč uprl, da bi šel v Vietnam, ker je to nasprotovalo njegovemu verskemu prepričanju. Zato so mu odvzeli naslov in ga obsodili na pet let zapora. Vrhovno sodišče je zatem to razsodbo razveljavilo. Cividin še sam na vrhu V prvi tekmi povratnega dela rokometnega prvenstva (severna skupina) je tržaški Cividin z 31:17 premagal San Giorgio Bardò in tako še naprej vodi na skupni lestvici Jadran-Fulgor Forlì jutri ob 20.30 v Trstu kratke vesti Pepper boljši od Olimpije BENETKE — Na košarkarskem turnirju Alpe - Adria je Pepper iz Me-ster prišel do svoje druge zmage, tokrat na račun ljubljanske Olimpije, katero je odpravil po enem podaljšku z izidom 102:90. Saljnikova ne bo v Bergen MOSKVA — Sovjetski plavalec Vladimir Saljnikov, svetovni rekorder na 400, 800 in 1500 m, se zaradi poškodbe ne bo mogel udeležiti tekmovanj za evropski pokal, ki bodo jutri in v nedeljo v Bergenu na Norveškem Azijski nogometni pokal SINGAPOR — V polfinalu nogometnega turnirja za azijski pokal je Saudska Arabija po streljanju enajstmetrovk s 5:4 premagala Iran. Po podaljških je bil rezultat 1:1. Marko Čubej Cremonese - Inter X Fiorentina - Juventus 1X2 Lazio - Verona 2 Milan - Atalanta 1 Napoli - Roma 1 X Sampdoria - Avellino 1 Torino - Como 1 Udinese - Ascoli l x Arezzo - Genoa 1 X Bari - Pisa 1X2 Taranto - Catania 1 Salernitana - Campania X Rende - Sorrento X 2 Marko Čubej, predsednik košarkarske sekcije pri ŠD Dom iz Gorice, je med »ustanovitelji« te panoge na Goriškem, saj sc je že od mladih nog posvetil košarki. Najprej je nastopil v mladinski ekipi, kasneje pa več let v članski. Sedaj je prepustil svoje mesto mlajšim in se posvetil organizaciji. Prejšnji teden je Davor Zupančič pravilno napovedal sedem rezultatov. danes igrazavas totocalcio obvestila TENIŠKA SEKCIJA GAJE obvešča člane in prijatelje, da bo danes, 14. t. m., priredila ob koncu sezone društveno večerjo pri Danevu na Opčinah. Na sporedu bo tudi nagrajevanje zmagovalcev članskega turnirja. Prijave sprejemata Karlo Rudcž, tel. 763-229, in Roberto Čorbo, tel. 213-420. S P D T obvešča, da danes, 14. t. m., odpade predsmučarska telovadba na stadionu »1. maj« zaradi družabnosti ŠZ Bor. KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI sporoča, da ho prvi trening kandidatov za reprezentanco ZSŠDI v nedeljo, 16. t. m., ob 17. uri na stadionu »1. maj«. Vabljeni so naslednji igralci: letnik 1970: Andrej Birsa, Aleks Blaževič, Pavel Lippolis in Aleš Turk (Bor); Erik Cingerla, Mitju čebulec, Erik Dolhar, Andrej Compare, Marko Rupel, Ivan Stanisa, Peter Sterni in Aleksander Šik (Kontovel); Edvard Ciani, Goran Koc- man in Marko Sardoč (Polet) — letnik 1971: Ivan Bajc (Bor); Riccardo škerk (Polet); Robert Paulina (Sokol). Komisija poziva vse sklicane igralce, da se prvega treninga zanesljivo udeležijo. totip 1. — prvi 1 X drugi 2 1 2. — prvi X 1 2 drugi X 2 1 3. - prvi 2 1 drugi X 1 4. — prvi X 2 1 drugi 2 1 X 5. — prvi 1 X drugi 2 1 6. — prvi 1 X drugi X 1 V košarkarskem promocijskem prvenstvu V nedeljo v Dolini slovenski derbi Bor Radenska - Kontovel Electronic Shop naše šestefke v mladinskih ligah Preteklo kolo je bilo za naša moštva, ki nastopajo v promocijskem prvenstvu, prvič v letošnji sezoni po polnoma negativno. Vsi naši predstavniki na Tržaškem so namreč izgubili. Kontovel Electronic Shop in Bor Radenska pa sta dejansko zamudila priložnost nadaljnjega vzpona na razpredelnici. Barcolana je sedaj sama na vrhu lestvice. Na drugem mestu pa je trojica, ki jo sestavljajo Alabar-Bor Radenska in Scoglietto. Tržaški Libertas je utrpel poraz s Fer-roviariom in je zaradi tega zdrknil na peto mesto. V nedeljo bo v dolinski telovadnici drugi letošnji slovenski derbi, tokrat med Borom Radensko in Kontovelom Electronic Shop. Ekipa sta se letos že srečali na Borovem pred prvenstvenem turnirju in takrat so slavili Kontovelci, ki so igrali odločno in bolj zagrizeno. Odkar se je začelo prvenstvo, pa so i-gralci Bora Radenske prikazali boljšo formo, medtem ko so Kontovelovi košarkarji po uvodnih zmagah zabredli v rahlo krizo. Srečanje med borovci Mladinski nogomet na Goriškem Večina prvenstev se je končala Na Goriškem se je končal večji del mladinskih nogometnih prvenstev in med temi tudi prvenstvi začetnikov in cicibanov, v katerih nastopajo 3 do 4 slovenskih mladinskih postav. Prvenstvo nadaljujejo edino sovodenjski naraščajniki, ki pa so po 10 kolih zabeležili prav toliko porazov. IZIDI 10. KOLA: Italcantieri - Cor-monese 0:4; Pieris - Tomana 2:2; Medea - San Lorenzo 3:0; Corno -Staranzano 0:3; Turriaco - Gradese 2:1; Vermean - Sovodnje 4:1; Ronchi -Isonzo 1:0; San Marco - Mariano 3:1. LESTVICA: San Marco 17; Mariano in Staranzano 15; Medea, Como in Vermean 13; Pieris 12; Cormonese in Torriana 11; Ronchi in Grade se 10; TMrriaco 9; San Lorenzo 8, Italcantieri 2; Sovodnje in Isonzo 0. in Kontovelci pa bo prav gotovo zelo zanimivo, in upati je, da se bo tekme udeležilo tudi lepo število gledalcev. Polet se bo na tujem pomeril z vodečo Barcolano. Tavčarjevi varovanci so proti temu nasprotniku skoraj brez možnosti. V devetem kolu pa je na sporedu še nekaj privlačnih tekem. V Miramar-skem drevoredu se bosta namreč pomerila Ferroviario in Scoglietto, In-ter Milje pa bo skušal v gosteh proti Santosu izbojevati svojo prvo letošnjo zmago. (Canda) Domovci proti vodilni ekipi Domovci bodo v šestem kolu promocijskega prvenstva gostovali v Gradišču proti prvouvrščeni na skupni lestvici Itali Soteco. Moštvo Itale uvršča nekaj res odličnih igralcev, zato so tudi nesporni favoriti za prestop v D ligo. Po prvih petih kolih so še nepremagani, v vseh srečanjih pa so Naše ekipe v mladinskih nogometnih prvenstvih še naprej igrajo s spremenljivo srečo. Tako je na primer Breg v zadnjem kolu neoričakovano prisilil na delitev točk dobro uvrščeno moštvo Fortitu-da. Po drugi strani pa je Vesna dokaj nerodno izgubila proti skromnemu Do-miu. Zarja pa je dosegla zadovoljiv izid. Že v nedeljo pa bo slovenski derbi med Vesno in Zarjo. Moštvi nista v najboljši formi, saj trenerja stalno menjavata postavi, kar verjetno pomeni, da so težave z igralci. Sicer pa je na derbiju pričakovati zanimivo i-gro in ogorčen boj. Breg bo v gosteh igral proti solidnemu moštvu CGS in zadali nasprotnikom visoke poraze. Domovci so doslej povsem zadovoljili, saj so kar trikrat zmagali. S šetimi točkami zasedajo trenutno tretje mesto skupno z ekipo iz Gradeža, vendar j» tem kolu bodo to mesto težko obdržali, saj je nedeljski poraz skoraj neizbežen. (M. Čubej) MINIBASKET Dom - Ardita A 2:97 DOM: Lisci, P. Benedetti, K. Benedetti, Brešan, Primožič, Bednarik, Bordon 2, Faganel, Skok, Lo Grasso, Lutman, Baradel, Quinzi, Rodny, Alex in Aleksander Pavšič. Tudi v drugem srečanju »16. Gran Premio Mini Basket« so domovci visoko klonili ekipi Ardite A. Gostje so prikazali veliko bolj organizirano i-gro, saj so bili v primerjavi z našimi vsi za leto starejši. »Belo-rdeči« bodo sedaj imeli nekaj več časa na razpolago za nadaljnje treninge, saj bodo prihodnje prvenstveno srečanje igrali šele 9. januarja v gosteh proti ekipi UGG B. (M. Čubej) to srečanje bo verjetno pokazalo, ali so Brežani v prejšnjem kolu imeli srečo ali pa gre za pravi preporod te ekipe. Drugo zelo zanimivo srečanje bo med Krasom in Portualejem v prvenstvu najmlajših. Pri začetnikih je na sporedu srečanje Breg - San Luigi. Naše čaka težka naloga, še hujša pa čaka Primorje, ki se bo spoprijelo z vodilno Triestino. V prvenstvu cicibanov se obeta zanimiv boj med Bregom in Costalungo. Proseško Primorje, ki je še vedno brez točke, pa kaže napredek. Med mlajšimi cicibani so Brežani proti zadnjeuvrščenemu moštvu Giarizzole favoriti. (Miloš Tul) NA TRŽAŠKEM V 10. kolu pokrajinskega prvenstva dečkov sta bili uspešni obe naši šesterici. Zastopniki Sloge so brez večjega naprezanja premagali vrsto Roz-zola, ki pa sicer ne sodi med boljše tekmece, zlata vredni točki je pospravil Bor, ki je odpravil še nepremagani Inter 1904. Po tem spodbudnem uspehu imajo Meton in tovariši vse možnosti, da osvojijo več kot dobro drugo mesto. Na vrhu razpredelnice so sedaj tri ekipe — Inter 1904, Bor in Prevenire, ki i-majo 16 točk, za dve točki zaostaja Sloga, Vse ostale šesterke pa tudi po prikazani igri precej zaostajajo. V preostalih 4 kolih pa lahko pride do sprememb, ker bo še nekaj zanimivih obračunov. Pri deklicah so prvenstveni razpleti zanimivi samo za 3. in 4. mesto lestvice. Zastopnice Friulexporta premočno vodijo in niso še izgubile niza in po vsej verjetnosti niti ga ne bodo. Na drugem mestu je Breg, ki ima kar 4 točke naskoka pred DMA Linea Vouge, ki se poteguje s Sokolom za 3. mesto. Končna odločitev bo padla že jutri, saj se v Ul. Zandonai srečata prav DMA Linea Vogue in Nabrežinke. DEČKI IZIDI 10. KOLA: Bor - Inter 1901 3:1; Volley Club - Nuova Pallavolo 0:3; VIS - Prevenire 0:3; Rozzol -Sloga 0:3. LESTVICA: Inter 1904, Bor in Prevenire 16; Sloga 14; VIS 8; Nuova Pallavolo 6; Rozzol 2; Volley Club 0. PRIHODNJE KOLO: Sloga - VIS; Prevenire - Volley Club; Nuova Pallavolo - Bor, Inter 1904 - Rozzol. DEKLICE IZIDI 10. KOLA: Friulexport -Breg 3:0; Virtus - S. Sergio 3:0; Sokol - CUS 3:0; LESTVICA : Friuexport 16; Breg 14; Sokol in OMA Linea Vogue 10; Virtus 6, CUS Trst 4; S. Sergio 2. (CUS, Friulexport in OMA Linea Vogue so igrali tekmo manj). PRIHODNJE KOLO: OMA Linea Vouge Sokol, CUS Virtus, S. Sergio - Friulexport. (G. Furlanič) NA GORIŠKEM V teku so ta čas tri prvenstva: dečki, deklice in 1. moška divizija. Pri dečkih zastopa naše barve Naš prapor, v 1. moški diviziji imamo kar štiri ekipe (Val, Olympia, Soča in Sovodnje), brez predstavnika pa smo žal pri deklicah, ker so se So- vodnje v zadnjem hipu odpovedale. Brez zastojev sta doslej stekle obe mladinski prvenstvi, v 1. MD pa je že kopica zapletov in odloženih tekem. Dečki Našega prapora so v prvem kolu izgubili v Tržiču. V zvezi s to ekipo nam je predsednik briškega društva Marjan Bevčar povedal naslednje: »Naše moštvo je dokaj perspektivno in prepričan sem, da bo do fantje večkrat prijetno presenetili. Žal, pa ekipa trenira premalo, ker razpolaga s telovadnico le enkrat na teden. To vprašanje bo treba čimprej rešiti. Upam, da bodo fantje še naprej vadili požrtvovalno, želimo pa si tudi sodelovanje njihovih staršev.« DEČKI Italcantieri - Naš prapor 3:0 NAŠ PRAPOR: David Cibini, Damjan in Rudi Pintar, Klanjšček, Kocjančič, Primožič, Štekar. V prvi prvenstveni tekmi se je ekipa Našega prapora vrnila z gostovanja praznih rok. Na igrišču je bila vidna premoč domačinov, povedati pa moramo, da so naši fantje stopili na igrišče skoraj brez treninga in to zaradi pomanjkanja telovadnice. (B. M.) IZIDI 1. KOLA: Adi Ronchi - Libertas GO 3:0; Torriana - Volley bali Krmin 3:0; Italcantieri - Naš prapor 3:0; Lucinico Torriana n.o. PRIHODNJE KOLO: Naš prapor -Turriaco* (20. 12. ob 19. uri v go-riškem Kulturnem domu). 1. MOŠKA DIVIZIJA PRIHODNJE KOLO: Soča - Olympia (jutri ob 18.30 v Štandrežu) ; Adi Ronchi - Val (jutri ob 18.15 v Ronkah) ; Olympia - Ronchi (19.12 ob 20.45 v Gorici) ; Grado - Volley Krmin, ARCI Pieris - Lucinico. MLADINKE Olympia — Canon 1:3 (10:15, 11:15, 15:12, 2:15) OLYMPIA: Mažgon, Antoni, Kovic, Doktorič, Klanjšček, Šuligoj, Berto-lini. Olivo, Terpin. V zaostali tekmi so »plave« pokazale nekaj lepih akcij, ki so marsikdaj spravile v težave nasprotnice. S tema točkama si je Canon zagotovil naslov pokrajinskega prvaka KONČNA LESTVICA Canon 10 9 1 29:7 18 Libertas GO 10 9 1 29:15 18 Torriana 10 5 5 18:20 10 Dom Agorest GO 10 4 6 17:24 8 Olympia 10 3 7 17:23 6 Intrepida 10 0 10 9:30 0 MLADINSKI NOGOMET - tedenski komentar Naši s spremenljivo srečo Kontovelke bližje tretjemu mestu Odbojkarice Kontovela Electronic Shop so z zmago proti tržiškemu Italcantie-rtju naredile lep korak na poti k osvojitvi najmanj tretjega mesta v svoji podskupini C-2 lige, kar še vodi v skupino aa napredovanje 23. decembra v spomin na padle borce Gradnikove brigade Zimski spominski pohod na Javornik IDRIJA — Te dni bo minilo 41' let, odkar je 23. decembra 1943. leta, v ledenem zimskem jutru pri Škvarču na Javorniku nad Črnim vrhom nad Idrijo ugasnilo 47 mladih življenj — borcev IH. bataljona 3. SNOUB »Ivana Gradnika«. Le nekaj dni pozneje, to je 6. januarja 1944, je v Trebčah pri Črnem vrhu padlo še 38 borcev IH. in IV. bataljona, pri Godoviču pa so med tem časom ustrelili 18 ujetih borcev Gradnikove brigade. Njim v spomin organizirajo planinsko društvo, občinski odbor ZZB NOV Idrija in domicilni odbor Gradnikove brigade iz Nove Gorice v sodelovanju s člani radioklubov Idrija in ETA Cerkno 6. zimski spominski pohod na Javornik (1240 m) nad Črnim vrhom nad Idrijo, ki bo v nedeljo, 23. decembra 1984 in bo posvečen tudi praznovanju 22. decembra — dneva JLA. Smeri pohodov na Javornik so naslednje : iz Črnega vrha nad Idrijo čez Šajsno ravan, od gostilne Vodnjak, čez Vodice in po planinski poti iz Ho-tederšice. Tudi za letošnji 6. spominski pohod na Javornik so organizatorji pripravili spominske izkaznice, ki jih bodo tisti, ki se bodo pohoda udeležili, prvič lahko dobili pred odhodom na Javornik v gostilni »Pri Metki« v Črnem vrhu, na kmetiji Košper v Ka-njem dolu in na kmetiji pri Medvedu na Javorniku. Letos bodo prvič za šestkratno udeležbo na pohodu podelili zlate spominske značke, za štirikratno udeležbo pohodniki prejmejo srebrne, za dvakratno udeležbo pa bronaste spominske značke. Spominska značka ponazarja spomenik 47 padlim borcem Gradnikove brigade na Javorniku, ki so ga pred Pirnatovo kočo na Javorniku odkrili septembra 1980. leta. Na dan pohoda bo ob 11. uri pred Pirnatovo kočo pri spomeniku padlim na Javorniku spominska svečanost s kulturnim programom. Za vse udeležence spominskega pohoda na Javornik, ki bo ob vsakem vremenu, bodo organizatorji pripravili toplega čaja za okrepčilo, udeležencem pohoda pa priporočajo primerno planinsko opremo in hrano v nahrbtniku. Prvih petih spominskih pohodov na Javornik se je skupno udeležilo že skoraj 4000 pohodnikov, zato organizatorji pričakujejo tudi v nedeljo, 23. decembra, številno udeležbo, saj se za pohod poleg Primorcev zanimajo tudi ljubitelji pohodov iz Gorenjske in ostale Slovenije ter Hrvatske. Na pohod pa so povabili tudi zamejske Slovence iz Italije in Avstrije. SILVO KOVAČ Planinski vestnik ° Jelinčičevi knjigi Decembrska številka Planinskega Vestnika posveča svoj uvodni članek IP° nekrologu Alešu Kunaverju in Toniju Hiebelerju) Slovenskemu planinskemu društvu Trst, predvsem pa knjigi »Zgodovina SPD Trst«, ki jo je vb tej priložnosti izdalo in založilo bPDT. Naslov članka je enostavno: ^Nagovor na predstavitvi Jelinčičeve knjige v Trstu, 25. 10. 1984«, napisal ®a je Tine Orel, začenja pa se takole: »Avtor Dušan Jelinčič je v svoji knjigi Zgodovina SPD Trst z uvodna mislijo povedal, da gleda na planinstvo z najširšim zajemom, to se Vnavi, da ga pojmuje in obravnava ndi in predvsem iz političnih in navadnih aspektov, išče in ugotavlja ti®e tiste zgodovinske poteze planinske organizacije, ki so pomembne za pZvoj, napredek in obstanek naroda. .i tem citira dr. Klementa Juga, nlegove znamenite besede: "Mi Jugo-SJavani smo po številu majhni, zato moramo po svojem bistvu postati elifci.” z drugo besedo: avtor D. Je-IVa drebe v globine socialne in pomične narave našega planinstva, po- Knjiga je pravzaprav tudi lepo darilo za božič in novo leto... D. Z. Trekking SPOT v Himalajo V torek je bil na sedežu SPDT sestanek vseh tistih, ki se zanimajo za trekking pod Anapurnami. Odziv je bil presenetljivo velik, vsi tisti pa, ki jih popotovanje pod Anapurnami zanima, naj se do sobote, 15. t.m., telefonsko javijo dr. Ivanu Simuniču (tel. 200-116) v jutranjih urah. Sestanek tistih, ki se bodo aprila prihodnjega leta za 25 dni podali v Himalajo, je v torek, 18. decembra, ob 19. uri na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstr.). Smučarska sezona SPDT Včeraj se je na sedežu SPDT začelo vpisovanje na letošnji smučarski tečaj. Vpisovanje se nadaljuje danes, 14. t. m., od 19. do 21. ure in jutri, 15. t.m., od 10. do 14. ure, vedno na sedežu SPDT. Današnja predsmučarska telovadba SPDT, ki je redno ob petkih zvečer na stadionu »L maj«, tokrat odpade zaradi družabnosti ŠZ Bor. sebe j na Primorskem, in ga trdno poveže z narodno usodo, z narodnimi ideali in cilji. Čudno bi bilo pravzaprav, če bi pri slovenski narodni pre-buji ne prišlo do takega soočenja z našimi gorami na Primorskem in v vsej Sloveniji, saj stoje na naših mejah, večji del goratih. Zato je treba obravnavati prvi vzpon na Triglav kot politično in kulturno dejanje, ki je bilo v drugi polovici 18. stoletja moderno, napredno, velik kulturno -športni uspeh v dobi razsvetljenstva, zato tudi slovenski narodni uspeh. Tehtnost te resnice je v povezanosti temeljnih razsvetljenskih družbenih idej z naskokom na Alpe, pri nas na Triglav, pri čemer je bil pobudnik in organizator baron Žiga Zois, tudi vsaj deloma Tržačan s svojo prosvet-Ijensko osebnostjo, z jasno idejo in še z materialnimi sredstvi. Dobrih 100 let za tem se zdrami Trst s svojim zaledjem in s svojim razvojem pomaga tudi pri ustanovitvi tržaške podružnice SPD, ki je v nekaj letih močno zrasla in se uveljavila s svojim kulturnim delom, s planinskimi Predstavitev Jelinčičeve in Dolharjeve knjige v Kulturnem domu v Trstu akcijami, z gospodarskimi ukrepi in potezami...« Knjiga »Zgodovina SPD Trst« je že mesec dni v prodaji v Trstu v Tržaški kniiaami ter v Gorici v Ka- toliški knjigarni, gre pa zelo dobro v prodajo, saj je zanimanje za krajevno zgodovino veliko, posebno glede na to, da je ta knjiga zapolnila mar sikatèro vrzel v naši polpreteklosti. iz planinskega sveta Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir - V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1.800 00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Ogloei Ob delavnikih trgovski 1 modul Išir 1 sl viS 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20' IVA 18 Osmrtnice /ahvole m sozoho po formatu Oglasi i/ de/ele Furlanije Julnske krajine se noro čoio pri oglasnem oddelku PUBllEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I i/ vseh drugih de/el v Italiji pri podružnicah SPI primorski 14. decembra 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja m tiska I zn Trst član keRaneke rvara Caeopienih utolnfcov F1EG Bolehajo na ledvicah, denarja za dializo pa ni Petnajst palestinskih beguncev čaka na smrt BEJRUT — Petnajst palestinskih beguncev, ki so jim odpovedale ledvice, utegne čez dva tedna umreti, če ne bo od koderkoli prišel denar, ki je potreben za delovanje dializnih aparatov. Dramatično vest je razširil tukajšnji urad agencije UNRWA, ki v okviru OZN skrbi za pomoč beguncem. Deset nesrečnikov leži v bolnišnicah v Sidone-ju in Tiru na libanonskem jugu, pet pa v bejrutski ameriški univerziteteni kliniki oziroma v islamskem zdravstvenem domu Maqasad. Dializi so podvrženi trikrat tedensko in to iz časa brž po izraelskem vdoru v Libanon leta 1982. Agencija UNRWA je njihovo zdravljenje izjemno financirala iz lastnega sklada za nujnostne primere, denarja pa nima več; vladam in zdravstvenim ustanovam vsega sveta je naslovila poziv s prošnjo za finančno pomoč, sicer se bodo dializne naprave 31. decembra ustavile, kar bo za petnajsterico pomenilo gotovo smrt. Za to, da bi dializno operacijo lahko podaljšali do marca 1985, je potrebnih 50.000 dolarjev, toda za redno nadaljevanje postopka, ki edini more obdržati pri življenju nesrečne Palestince (denarja za umetne ledvice seveda nimajo), bo treba kupiti še tri aparate v vrednosti 55.000 dolarjev, potem pa najti drugih 60.000 dolarjev za njihovo vzdrževanje. Oče enega od beguncev je sinu ponudil lastno ledvico, potem pa je ugotovil, da mu je tudi drugi sin enako bolan: enemu sinu lahko reši življenje, drugemu pa ne, ker ne more plačati umetne ledvice. Zmenki za same moške na angleškem dvoru LONDON — V zgradbi Clarance house, kjer stanuje angleška kraljica mati z drugimi člani kraljevske družine, so po pisanju lista Daily Express prirejali snidenja »izključno samo za moške«. Novico je policiji posredoval eden izmed šoferjev kraljice matere Kevin Boland med zaslišanjem zaradi »tavanja« po londonskem podzemlju in nošnje orožja (pipca). Boland je poprej izrečeno trditev ponovil tudi pred policijo, ki skrbi za varstvo kraljevske družine. Dodal je, da je večkrat peljal »naključne znance« v sobe Clarenee house in prirejal »zabave samo za moške«, piše Daily Express. Po znanem vdoru potepača Pagana v spalnico kraljice Elizabete v par lači Buckingham pred dvema letoma gre v primeru Bolanda za najhujši primer kršitve varnostnih ukrepov na angleškem dvoru. Po homoseksualnih odnosih nekega telesnega stražnika kraljice Elizabete, zlasti pa po atentatih IRA na Thatcherjevo, pa so varnostne ukrepe še poostrili, toda še vedno ne dovolj. • Elisabeth Taylor pred osmim »DA« NEW YORK — Filmska igralka Elisabeth Taylor vstopa v osmi zakon. To odločitev sedaj že 52 letne umetnice spremlja poklon dragocenega prstana, dar novega partnerja Dennisa Steina, šefa kinematografske industrije. Elisabeth in Dennis se vztrajno videvata že kakšen mesec, predlog o poroki pa je zaljubljeni moški zaročenki sporočil včeraj. Toda Dennis ni samo zaljub Ijen, ampak tudi srečen, kot sam pravi, in to vse od tistega dne dalje, ko ga je Elisabeth »oplazila s svojo čarobno palčico«. Ta stik je do tolikšne mere vznemiril njegovo dušo, da ne bo našla pokoja, dokler ne bo stopila v jarem. Sicer pa se bo igralčin zaklad draguljev občutno povečal z jajčastim safirom, obkroženim z diamanti, darilom kandidata za osmega moža. Ponovno osrečena igralka bo praznične dneve preživela na moževem domu v švicarskem GstaačtU. Igralka, ki je prejela dva Oskarja in bila petkrat kandidatka zanj, je bila v svojem življenju sedemkrat poročena, kar dvakrat z angleškim igralcem Richardom Burtonom, največjo ljubeznijo v njenem čustveno razburkanem življenju. Nasmešek je zastonj LONDON — Tale staromodni steznik iz poliestemih tkanin stane samo 24 dolarjev, iz enakih tkanin sešita in s krznom podložena jakna pa nekaj več: 177 dolarjev. Dekletov nasmešek je zastonj, (tolefoto: AP) Sedem oseb ubitih v letalski nesreči PARIZ — Predsinočnjim se je v kraju Garges-les-Gonesse pri Parizu zrušilo majhno letalo in se brž vnelo. Ob življenje je- bilo vseh sedem potnikov, sicer štirje časnikarji pariških dnevnikov »Liberation«, »Les Echos« in »La Croix« in državne radijske mreže, član združenja za poklicno u-sposabljanje odraslih AFPA in oba moža posadke. Letalo je odletelo ob 16.48 iz Turina, kjer so se časnikarji sešli (po podobnem sestanku v Ženevi) s predstavniki Mednarodnega urada za delo v sklopu preiskave o socialni problematiki. Pristati bi moralo v Bourgetu, toda spričo napačnega manevra je strmoglavilo na neko hišo. Strokovnjaki za obe rešitvi navajajo kup prednosti V SZ si belijo glave: graditi velika ali manjša mesta MOSKVA — Sovjetski urbanistični in demografski izvedenci pa tudi sociologi in ekonomisti so v kaši. Zakaj? Leta 1959 so bila v Sovjetski zvezi samo tri milijonska mesta, sedaj jih je že 22, če pa se bo »beg z dežele« še nadaljeval, jih bo ob koncu stoletja nad 40. V Moskvi se utegne medtem število prebivalcev povzpeti do 25 ali celo 30 milijonov. Na podeželju začenja ljudi primanjkovati, v velikih mestih jih je že skoraj preveč, to pa ustvarja nelahke družbeno gospodarske (in druge) probleme. Obenem se število rojstev v družinah novopečenih meščanov zaskrbljivo krči, kar je naravna posledica socialne stiske, ki jo pravzaprav sami povzročajo. Strokovnjaki so se pri iskanju ustreznih reši- tvenih receptov razdelili v dva tabora. Eni branijo takoimenovane »države mesta«, kot so po vzoru New Yorka ali Ciudada de Mexico poimenovali velemesta, drugi pa se opredeljujejo za gradnjo mest z 10.000 do največ 200.000 prebivalci, in to v bližini kolhozov in sovhozov, kjer bi ljudje imeli svoje hišice s cvetjem in vrtom, vsem potrebnim za rekreacijo, zabavno-kulturnimi ustanovami in dobro zdravstveno službo. Vpričo bližnjih kolhozov in sovhozov bi tudi preskrba z živežem bila olajšana, pracijo, obenem pa bi takšna mesteca odigrala bistveno socialno vlogo povezovanja meščanstva s kmečkim življenjem. Argumenti enih in drugih slonijo, kot prizadeti zagotavljajo, na neizpodbitnem dokaznem gradivu o pravilnosti njihove izbire. So pa tudi protislovja: nekateri so postregli s podatkom, da je storilnost dela v mestih z največ 50.000 ljudmi za 40 od sto slabša kot v večmilijonskih središčih, ni pa jasno, zakaj bi morala biti storilnost tistega, ki stopi s postelje ob 7.30 in pride v službo ob 8. uri, manjša od storilnosti človeka, ki mora vstati že ob zori, da pride pravočasno na delo v mesto, in se vrniti v vas pozno zvečer. Kakor koli že, ne eni ne drugi pa očitno ne vedo, kako rešiti vprašanja demografskega upadanja, ki je opazno tudi v manjših mestih, ne po le v velikih. Vsekakor se s temi problemi ne ubadajo samo v Sovjetski zvezi, temveč takorekoč na vsem svetu. L. N. Tolstoj KAVKAŠKI UJETNIK Ilustriral ŽELJKO L0RDANIČ Pred 100 leti začrtali sedanje meje v Afriki Marsikdo se je že vprašal, kdaj so začrtali meje afriških držav in zakaj so jih potegnili kar z ravnilom. Vprašal se bo tudi, po kakšnih kriterijih so to delo opravili in kdaj so ga postorili? Takoj na začetku naj povemo, da je politični zemljevid afriške celine star 100 let, natančneje, da je stoto obletnico dopolnil 15. novembra 1984. leta. Zarisali so ga tako, da sploh niso upoštevali afriške zgodovine, ne njihovih narodov, kulturnih in političnih zvez. Pred 100 leti zarisani politični zemljevid Afrike pa kljub vsem krivicam, ki jih je ustvaril, in žariščem napetosti, ki jih je odprl, Organizacija afriške enotnosti sprejema za svojega in se bori proti vsakršnemu spreminjanju začrtanih državnih mej. Te meje so nastale na sestanku* s predstavniki evropskih držav (Nemčije, Avstrije, Madžarske, Belgije, Danske, Španije, Francije, Velike Britanije, Holandske, Italije, Portugalske, Rusije, Švedske, Turčije) in Združenih držav Amerike. Sestanek je vodil princ Bismarck v Wilhelmstrasse, torej v poslopju nemškega zunanjega ministrstva, ki je v tistih časih vodilo svetovno politiko. Sprva evropske države niso nameravale razmejiti Afrike, šele ko je Portugalska sama sklenila urediti spor v Kongu zaradi vmešavanja evropskih držav, je to postalo nujno. Takrat je bila komaj desetina afriškega ozemlja pod vplivom evropskih držav. Ko so v njej odkrili ogromna bogastva, so njena ozemlja pričeli kolonizirati najprej Angleži, za njimi Francozi, belgijski kralj Leopold II. in princ Bismarck. Na konferenci 1884. leta v Berlinu, kjer so začrtali meje, so se evropske države predstavljale v vlogi »apostolov svo-vode in civilizacije«. Bile so daleč od tega. da bi govorile o trgovini z belim blagom, o nečloveškem izkoriščanju ljudi in naravnega bogastva. Dogovorile so se, da vsaka evropska država svojo kolonijo tako uredi, kot ji je to narekovala njena gospodarska potreba. Vzpostavile so oblast trde roke, ki so jo izvajale z vojsko, carino in državno upravo. Poglavitna naloga kolonije je bila dobavljati matici hrano, surovine itd. Kolonialni gospodarji pri izgradnji nove oblasti sploh niso upoštevali starih poti, pristanišč, zaokroženih narodnih celot, domačega denarja, tradicionalne trgovine in podobno, ampak so uredili vse čisto po svoje in na novo. Tako so saharske države od Malija do Čada ločili od njihovih tradicionalnih sredozemskih partnerjev in so jih vključili v atlantsko zvezo. S tem so obsodili na propad številna trgovska mesta. Po prvi svetovni vojni, 1919. leta so Afriko ponovno razdelili. Po razpadu nemškega cesarstva so začrtali meje južno od Sahare. Teh mej niso več spreminjali ne Hitler, ne druga svetovna vojna in niti osvobodilna gibanja afriških ljudstev po letu 1960. Po drugi svetovni vojni Evropa ni ostala edini kontinent, ki je preko svojih gospodarskih organizmov, pogostoma preko večnacionalnih družb grobo izkoriščala (in še izkorišča) afriško bogastvo. Pridružile so se ji tudi ZDA, na različne načine pa še drugi. Do takšne mere izkoriščajo črno celino, da so povzročili prave ekološke katastrofe, spremembo podnebja, pomanjkanje padavin, širjenje puščave in takšno lakoto, ki streže po življenju milijonom ljudi. Kar je vsakdanja kronika naših dni.