Uredništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* &
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
Upravništvn:
Schillerjeva aesfcbijemo, da, Naročnina znaša za aVc«._ kar ogerske dežele:	- x
celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6"b0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 104.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, 10. maja 1910.
Čekovni raCun 48.817.
Leto II.
Ob štiridesetletmci učiteljskega društva za celjski okraj.
(Govoril Franc Brinar o priliki slavnostnega zborovanja dne 5. maja 1910 v Št. Jurju.)
Sliko štiridesetletnega društvenega delovanja naj razgrnem pred vašimi očmi! Težavna naloga je to za moje skromne moči. A lotim se je z iskreno ljubeznijo. Saj mi je govoriti o društvu, kogar delovanje sem zasledoval skozi 30 let, še sem izza svojih dijaških let; o društvu, ki mu pripadam že nad 20 let; o društvu, v katerem sem preživel najlepše urice, kar učiteljujem; o društvu, v katerem sem sklenil naj-trdneje in najtrajneje tovariške vezi; o društvu, v katerem sem imel priliko svoje prve govorniške poizkuse spustiti v javnost, v katerem sem zajemal veselje do stanu, neustrašenost, neomajno ljubezen do milega naroda našega; govoriti mi je o društvu, ki se ga oklepam z vso vnemo, o društvu, ki mu hočem ostati zvest do groba.
Cas mi je pičlo odmerjen. Zato vas ne bom mučil z obširno kroniko, ne s podrobno statistiko; ampak le v glavnih potezah hočem narisati, kako se je društvo porodilo, označiti hočem glavne dobe njega razvoja in delovanja od njega početka do danes.
J.
Najlepši majnik je zacvetel avstrijskemu učiteljstvu v letu 1869. Strte so bile verige konkordatske šole. V kipečem navdušenju so se učiteljske vrste začele združevati v društva. Med prvimi so bili v tem oziru učitelji celjskega okraja. Takratni naduči-telj vojniški Fr. Vučnik,- fin in inteligenten mož, ki je pozneje deloval in umrl ravno v kraju, kjer smo danes zbrani, je prišel k svojemu frankolskemu sosedu Filipu Kodermanu, (ki živi danes v pokoju pri svoji hčerki in od kojega sem prejel marsikatere podatke o našem društvu) in sklenila sta osnovati učiteljsko društvo. Pritegnila sta v odbor še svojega tovariša I. Zdolšeka pri Novi Cerkvi ter zdaj že pokojnega Radoslava Škofleka, narodno navdušenega mladeniča, službujočega takrat v Celju. Le ta je preskrbel tudi koncept pravil. A pravila so bila slovenska in niso našla milosti pri vladi. Radikalni Škoflek se je razjarjen potegnil v ozadje. Sešel se je drug osnoval-ni odbor v Celju, v hiši, ki je stala na mestu, kjer je danes »Deutsches Haus, sestavila so se pravila, in rodilo se je nem. dete: »Bezirk Cillier Lehrerver.«, ki ga je namestništvo dovolilo z odlokom od 23. aprila 1870 in 19. majnika tistega leta se je vršil ustanovni občni zbor, v katerem je bil izvoljen za predsednika takratni celjski profesor, danes znani slavni pedagog, pokojni dr. A. Lindner, ki je pa takoj prihodnje leto dal slovo »der griinen Steiermark«, kakor je pisal društvu ter se je preselil na Češko. Bil je pri tej
priliki imenovan za častnega člana. V tem letu se je častno članstvo podelilo tudi očetu dosedanjih šolskih računic dr. Fr. vitezu Močniku.
Vodstvo društva je prešlo v roke takratnega nadučitelja celjskega J. Bobisuta, ki je društvu na-čeloval skozi celo desetletje. Merodajni faktor je bilo v društvu celjsko mestno učiteljstvo. Delokrog društvu je bil glasom pravil razširjen črez celo deželo Štajersko. Pristopali so mu kot udje ne le učitelji celjskega okrajnega glavarstva, ampak tudi iz sosednih. Toda porodila so se zaporedoma druga učiteljska društva, kakor savinjsko, konjiško, šmarsko, in tako se je delokrog društva kmalu skrčil samo na celjski in laški okraj, dokler ni pred štirimi leti laški okraj ustanovil svojega lastnega društva.
Poslovni jezik je bil prvotnemu društvu nemški, zapisniki so se pisali nemški. Do leta 1878 najdem v društvu samo eden slovenski dopis in sicer okrožnico takrat v Ljutomeru službujočega I. Lapajneta, ki vabi, da bi društvo pristopilo k Učiteljskem društvu za slovenski Štajer, kojega glasilo je bil list »Slovenski učitelj«. Kljub temu, da je predlog za pristop podpiral Šeligo, je propadel z motivacijo, da je nepotrebna še posebna slovenska organizacija, ker itak obstoji za celo deželo »Lehrerbund« v Gradcu. Živa slika vladajočega sistema. Zavladal je liberalizem, ki je bil liberalen le za Nemce, druge narode pa je pritiskal k tlom.
Narodnostna ideja, ki je vsplamtela tudi v Slovencih, je vzgojila tudi učiteljskemu naraščaju mlade bojevnike napoljnjene z ognjem narodnega navdušenja.
Leta 1878 je pokojni tov. Jarc, nekdajni zaslužni šentjurski učitelj in pozneje nadučitelj braslovški, neustrašeno utemeljeval predlog, da ima biti v društvu slovenščina enakopravna in da se imajo zapisniki pisati tudi v slovenskem jeziku. Predlog je bil sprejet, kljub ugovorom s strani vodstva. Prve slovenske zapisnike je pisai tovariš Jarc sam, 1.1879 jih
je pisala učiteljica Miheljak, leta 1880 takratni pod-učitelj Vodušek, leta 1881 pa naš tovariš Petriček. Svojo desetletnico je društvo slovesno praznovalo v" mestni dekliški šoli. Pri slavnosti se je tudi pelo nemško in slovensko. Pa »Popotnikov« poročevalec o tej slavnosti je pripomnil, da bi bilo glede slovenske pesmi pač želeti malo več ravnopravnosti.
II.
S svojo desetletnico je društvo zaključilo dobo nemške nadvlade. Nastopila je doba slovenskega preporoda. Društvu je pristopilo vedno večje število mladih učiteljev, ki se niso bali javno in odločno kazati svojega slovenskega mišljenja. Razven že o-menjenega tovariša Jarca naj še imenoma navedem nastopne: Jurko, Petriček, Grah, Gabršek, a duša novemu gibanju je bil pa Brezovnik, ki je društvu pristopil že leta 1876. Prišlo je v društvu leta 1882
do velike krize. Celjsko mestno učiteljstvo je korpo-rativno izstopilo iz društva. Njemu je sledilo še nekaj drugih, še več jih je pa na tihem potegnilo v varno ozadje, ne da bi se bili odločili ne na eno, ne na drugo stran. Društvu na čelo je stopil zdaj Lopan, takratni nadučitelj okoliške šole celjske. Februarja istega leta se je prvikrat zborovalo v okoliški šoli. Vse razprave so se vršile v slovenskem jeziku, zapisniki so se pisali samosloven,ski. Koncem tega leta naglaša društveni poročevalec, da ima društvo še dovolj čilih moči med sabo, da med društveniki še vedno klije prava ljubezen do učiteljstva, do šole, do naroda itd.
Društvo je tudi v 1. 1883 pokazalo svoje narodno iice. To je pokazalo o priliki, ki tov. Brezovnik v navdušenih besedah slavil očeta slovenskih učiteljev Andreja Praprotnika, ki je takrat praznoval 25 letnico svojega službovanja v Ljubljani in ga je naše društvo tem povodom imelo za svojega častnega člana.
Nova smer v ruštvu mu je prinesla hude nasprotnike. Prorokoval se mu je pogin. Starejši tovariši so odpadli večinoma vsi, nadučitelji so se skoraj odtegnili vsi. Proti društvu se je rovalo na vse mogoče načine. Slovensko mišljenje učitelja se je identificiralo z nazadnjaštvom. Napreden biti se je reklo »deutschfreundlich« biti. Nositelji nove smeri se niso klonili. Mlade, čile moči! Prepričani so bili, da hodijo po poti do pravega napredka. Raje so prenašali zapostavljanje, kakor da bi krenili z začrtane poti. Krepko oporo so dobivali v mladem naraščaju. Nova smer je zmgaala: društvo se je postavilo na trdno narodno podlago.
Tov. Lopan je vodil društvo skozi štiri leta. Mož, ki ie bil v prejšnjih letih uzor idejalnega učitelja, je bil sedaj že izčrpan. Odtegnil se je društvu in je odslej samo še od strani motril njegovo delovanje.
Konec jutri.
Grozna nesreča na želez* nični progi pri Brežicah.
Brežice, 9. maja.
Danes so se peljali iz Bizeljskega na sejem v Brežice 26 letni posestnik Jurij Dernikovič, doma iz Bukovja s svojo 20 letno ženo Nežo in njenim bratom Jožefom Pustakom, posestnikom v Bračni vasi, župnija Bizeljsko. Jtfrij in Neža Dernikovič sta bila še le 14 dni poročena, vsi trije so se peljali največ zaradi tega v Brežice, ker je hotel Jože Pustak izplačati svoji sestri dedščino. A kruta usoda je dosegla mladi par v Zakotu pri Brežicah in mu je na tragičen način pretrgala nit življenja.
Ko so se pripeljali po cesti iz Bizeljskega proti Zakotu na mesto, kjer križa cesta progo, niso bile zavore zaprte vkljub temu, da je imel vsak čas priti dopoldanski vlak iz Zagreba. Ker napravi tam želez-
LISTEK.
Oče Kondelik in ženin Vejvara.	25
Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
Toda ni dokončal — gospa Kondelikova ga je močno stisnila za ramo in je potlačila očitanje moževo. In kakor angelj miru je začela sama posredovati :
»Ni druge pomoči, stari, pojdimo torej na Smi-chov, toda hitro, da ne zamudimo.«
»Ne, milostljiva gospa«, je hitel Vejvara, »tam ne zamudimo. Od tam gre poslednji vlak ob treh -V in ako je vam ljubo, sedemo v električni voz...«
»Peš bi tudi ne šel, preljubi moj!« je mrmral mojster Kondelik. »Še tega bi manjkalo!«
Kdor zna, naj si v duhu naslika razpoloženje štirih nesrečnikov, s katerim so se vračali iz severozahodnega kolodvora. Pred gospodom Kondeli-kom se je pojavila tiha hiša v Ječni ulici, prijazno drugo nadstropje, divan v sobi — ljubezniva fata morgana, prekrasna slika izgubljenega raja. Kakor polkovi tambor je šel prvi, korakal je pred rodbino, kakor bi si ne bil svest, da ne napravi kakega nasilja, ko bi imel »tega« nesrečnika pred očmi. Gospa je šla z malimi koraki hitro, kolikor je le mogla, Vejvara pa je ostal sedaj popolnoma zadaj, tudi za Pepico. Sramoval se je, neizrečeno sramoval. Bilo mu je, kakor bi gorela zemlja pod njim.
Na srečo je bilo prazno takoj v prvem električnem vozu, kamor so hitro zlezli. Vejvara je pogledal
na uro — dve. No, čez pol ure bodo morda na SmP-chovu, sedejo na vlak, pa je dobro. Samo, da bi že tam bili!
Vožnja je trajala štirideset minut, toda vlak dosedaj še ni odšel. Portir je spodbudil izletnike, naj gredo brž v vozove, blagajna je bila še odprta in pred njo dva, trije izletniki. Sedaj je spremljal gospod Kondelik Vejvaro k blagajni.
»Prosim, gospod blagajnik,« je skoro šepetal Vejvara, »štiri listke do Cernošic, sem in tja!«
Pradržal je sapo in je čakal na odgovor.
»Do Cernošic, do Cernošic?« je ponavljal blagajnik, kakor bi se prebudil.
»Da, do Cernošic«, je pripomnil odločno za Vejvaro gospod Kondelik, »sem in tja!«
»Da, da,« je pritrjeval blagajnik, »toda dati vam morem samo do Radotina! Ta vlak se ne vstavi v Cernošicah, prejšnji da, toda ta je že odšel. Ta vlak se vstavi v Chuchljah, v Radotinu, v Všenoreh, v Dobrichovicah...«
»Todatjanočemoiti!«je zaklical gospod Kondelik, »mi hočemo iti v Cernošic e!«
»Da«, je rekel blagajnik, »potem vzemite listke do Radotina — iz Radotina do Cernošic je tri četrt ure, krasna pot skozi gaj...«
»Torej pojdite sam tja, če je tako krasna pot!« je zagrmel gospod Kondelik jezno. »Jaz sem že hodil svoje tri četrt ure!«
Obrnil se je na peti, priskočil je k ženskama, po-padel ženo za ramo in je rekel:
»Za hudiča, pojdimo odtod, sicer nas ta prismo-jenec nažene še na kolodvor za Brusko!«
»Ampak oče«, je prosila Pepica in solze so ji prišle v oči, »pa pojdimo v Chuchle, ne?«
»Da, gospod,« se je oglasil za gospodom Konde-
likom Vejvara, ves potrt, »morda torej Chuchle, ako bi hoteli...«
»Pojdite k vragu, torej v Chuchle!« je odločil gospod Kondelik in Vejvara je zopet hitel k blagajni.
Vsi štirje so preslišali, da je v tem trenotku zazvonil na peronu zvonec, vrata vozov so se zaprla za poslednjimi potniki, lokomotiva je zažvižgala, nekdo je zakričal kakor zaboden vol »fertig« — in vlak je začel sopihati iz kolodvora.
»Štiri listke do Chuchelj«, je klical Vejvara pri blagajni in je položil pred okence petak.
»Že gre«, se je nasmehnil blagajnik, — »torei čez eden teden!« in je spustil okence.
Ta Vejvarov izlet »p o ž e 1 e z n i c i«, ki se je že tako krasno začel, se je končal »n a P1 z e n j k i« na Smichovu, kamor je gospod Kondelik peljal svoje »soizletnike«.
Ni govoril niti z ženo niti s hčerjo niti z Vejva-rom, in jezik se mu je razvezal šele pri šestem vrčkn. In ko so se ob desetih zvečer pripravljali na odhod domov, je opomnil mojster Kondelik, ko je mimogrede pogledal na Vejvarovo prtljago:
»Te-le rekvizite — Vejvarka — bi bili lahko pustili pri portirju na zahodnem kolodvoru, da vam ne bodo delali sitnostij pri mitnici, ko pojdemo zopet kam...«
Vejvara je molčal. Celo popoldne je hodil s Pepico, zahvalil je Boga za to milost in bil je pripravljen molče trpeti.
In še enkrat je odprl mojster svoja usta, ko so se vstavili pred hišo v Ječni ulici:
»Slišite, prijatelj, kaka žival je to, ki ji Arabci pravijo »ladijaspuščave«?«
<
iflek in je bilo tudi precej motno vreme, ni - opazil prihajajočega vlaka. Stroj je zgrabil zadnji del lahkega vožička, ga raztrgal in razmesaril vse tri zgoraj imenovane osebe. Strojevodja ni mogel vlaka takoj ustaviti in tako je vlekel stroj svoje obžalovanja vredne žrtve še kakih 50 metrov pred seboj. Hlapca in konje je vrglo v globok jarek ob cesti in so ostali nepoškodovani.
Najhujše je razmesaril stroj Nežo Dernikovič; telo je bilo raztrgano na 16 kosov. Njenemu bratu Jožefu Pustaku so tekla kolesa čez trebuh in popolnoma ločila noge od trupla. Oba sta bila seveda pri priči mrtva. Dernikovič Jurij se je boril nekaj časa s smrtjo — a je tudi takoj umrl.
Največ bode na nesreči kriva žena železničnega čuvaja, katera je bila mesto moža v službi in ni pravočasno zatvorila zavore. Precej pa je kriva tudi sprememba voznega reda, o kateri, zdi se nam. Južna železnica uslužbencev malo ali popolnoma nič ne obvešča.
Prizadetima rodbinama in vrli bizeljski občini, katero je zadela ta težka nesreča, naše najprisrčnej-še sožalje!
Politična kronika.
ZA SLOVENSKO VSEUČILIŠČE V LJUBLJANI.
V Brnu je zborovalo te dni češko napredno dija-štvo. V nedeljo so sprejeli dijaki resolucijo za drugo češko vseučilišče v Brnu, a tudi za rusinsko vseučilišče v Lvovu in slovensko v Ljubljani. Obenem se zahteva v resoluciji dovoljenje za habilitacijo sloven. docentov na praškem vseučilišču in pa popolna reci-prociteta glede zagrebškega vseučilišča.
KRALJ EDVARD VIL
Glede bolezni umrlega kralja še poročajo londonski časopisi, da je trpel že dalje časa na hudi hri-pavosti, tako, da včasi ni mogel niti govoriti. Včasi se mu je zboljšalo, pa kmalu se je po navadi obrnilo na slabše. Vnetje pljuč je bila zadnja faza tega boja med zdravjem in boleznijo.
O političnem testamentu kralja Edvarda VII. ve poročati bruseljski »Soir«. Pravi, da bode igral važno ulogo v bodočem boju med lordsko in poslansko zbornico, ker se je kralj baje izrazil za zgodovinske pravice lordov.
Kraljica vdova se bode po govoricah v intimnih krogih na angleškem dvoru umaknila na Dansko, kjer misli v bližini Kodanja preživeti v nekem gradu mirno stare dni poleg svoje sestre, ruske carice vdove.
O novem vladarju se pripoveduje, da je vnet za preustrojenje angleške armade in hitrejše grajenje novih vojnih ladij.
Pogreb. Včeraj se je uradno razglasilo, da bodo spravili mrliča dne 17. maja slovesno v Westmin-sterhall, kjer bode ležal tri dni na parah; 20. maja ga bodo pokopali v Westminstru.
Politično mišljenje novega kralja. Angleški delavski poslanci, ki se mude sedaj na podučnem potovanju po Nemčiji, so izjavili sotrudniku nekega diisseldorfskega lista, da se je vsled smrti kralja Edvarda notranji in zunanji položaj Anglije zelo poslabšal. Novi kralj se nagiblje k konservativcem in ni naklonjen Nemčiji.
KARAKTERISTIKA AVSTRIJSKE VLADNE POLITIKE.
Praški dnevnik »Union« je priobčil od neimenovanega politika političen članek, v katerem karakte-rizuje politiko avstrijske vlade, ozir. ministerskega prcsednika takole: »Kdo more tajiti, da izvaja vlada v Avstriji predvsem dinastično politiko. Zato ni razumljivo, zakaj ministerski predsednik tega javno ne prizna. Namesto dolgih govorov in mnogih fraz
bi naj jasno proglasil: »Predvsem imam naslednji program in v njega okvirju delujem: Stališče monarhije kot veievlasti se mora vzdržati in okrepiti, odnošaji k velikim sosedom, posebno k Nemčiji, morajo ostati dobri, v monarhiji mora vladati mir in v kolikor mogoče tudi zadovoljnost. Z ozirom na druga narodnostna in socijalna vprašanja sem v celoti indi-ferenten in pripravljen rešiti jih, v kolikor se s tem notranji mir preveč ne poruši, to je ne škodi odnoša-jem k dobrim sosedom, posebno k Nemčiji, in če država nadalje ohrani svoje stališče kot velevlast. Da so Čehi in Slovenci nezadovoljni, je res fatalno, ker to kali mir v državi, toda če bi jim ustregel, bi nastala iz tega le nezadovoljnost Nemcev, glej sod-nijske razmere, dogodke v stolnem mestu itd. Torej, saj pravim, da,, toda le tedaj, če dovolijo Nemci!« Gotovo primerna karakteristika avstrijskih razmer!
IZID OŽJIH VOLITEV NA FRANCOSKEM.
V nedeljo so se vršile ožje volitve v francoski parlament. Do 4. ure zj. so bili včeraj znani sledeči izidi: izvoljenih je bilo 20 republikancev, 104 radikal-ci in socij. radikalci, 13 neodvisnih in 47 združenih socijalistov, 28 progresistov, 4 nacijonalci in 9 konservativcev. Manjkali so samo še 4 izidi. Od 593 dozdaj izvoljenih poslancev je torej vsega skupaj 79 republikancev, 262 radikalcev in socij. radikalcev, 26 neodvisnih in 76 združenih socijalistov, 72 progresistov, 16 nacijonalistov in 62 klerikalcev. Klerikalci so imeli tudi v ožjih volitvah zgube. Zvečer so se v Parizu pred uredništvom nekega klerikalnega lista stepli, drugače ni bilo nemirov.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Novi davki. Posl. Steinwender misli nasvetovatl nov davek na železo, ki bi vrgel letno 12 miljonov kron. Ako še ostanejo povrh tega v veljavi visoke eolnine na inozemške železne izdelke, ki danes has-nejo le nekaterim velekapitalističnim podjetjem, nas čakajo na železno orodje zares vesele cene!
Odsek za socijalno zavarovanje v parlamentu ni mogel imeti včeraj seje, ker ni bilo dovolj članov navzočih. Prihodnja seja se vrši jutri.
Vstaja v Albaniji. Iz Škopelj poročajo 9. maja: Prevčerajšnjim je vdrlo 4 tisoč Albancev v Djakovo in je razrušilo mladoturški klubovni lokal. Turški kajmakam jih je moral dva dni oskrbovati z živili, na to so pa Albanci odšli. Iz Gilana so se vstaši umaknili v Prešovo; tudi stimljisko sedlo so Albanci baje brez boja prepustili Turkom, ki so prodrli že na višine Karadaghove. Na černoljevskem sedlu se je vršil med vstaši in četami boj, čegar izid je pa neznan.
Iz Kijeva je po poročilu berlinske »Voss. Zeit.« izgnala ruska vlada 12 tisoč židovskih rodbin.
V Španiji so pri volitvah v državni zbor zmagali liberalci in republikanci. Klerikalci so po doslej znanih izidih z 32 distriktov dobili komaj četrtino mandatov. Ali tudi na Španskem vera peša?
Štajerske novice.
Nadomestna državnozborska volitev v okrajih Gornji grad, Šoštanj, Marnberg in Slovenj-gradec (bivši Ježovnikov okraj) se vrši v pondeljek dne 4. julija.
Dr. Verstovšek o slov. obstrukciji v Gradcu. Klerikalci so nepoboljšljivi. Kakor zadnji četrtek odbor »kmečke« zveze tako je tudi tri dni kasneje dež. posl. dr. Verstovšek na shodu v Šmartnem ob Paki tajil, da bi se klerikalci že javno pogodili z Nemci v štaj. dež. zboru. Tega po našem vedenju tudi ni nikdo trdil. Ampak dejstvo je, da so se že vršila tajna pogajanja (glej »Tgp.« izjavo o akciji namestnika CIaryja, glej izjavo Bienerthovo in veleposestnikov), dejstvo je nadalje, da se še doslej klerikalci niso v
Vejvara ni slutil nič hudega in je vljudno odgovoril:
»To je velblod, gospod — velblod.«
»Dobro — vemblod«, je pritrjeval mojster Kondelik in je meril Vejvaro od pete do glave. »Vemblod je to... Slišite, Vejvarka — (in gospa je osuplo pričakovala, kaj izleti iz soproga) — vi bi morali imeti takega vembloda — z onima dvema sedežema — potem pa bi hodili na izlete, brez električnega voza, brez železnice ...«
Ko je Vejvara korakal domov, je sklenil, da si takoj jutri kupi Rivnačovega »Spremljevalca po kra-ljevstvu Češkem«, da bi se mu zopet ne pripetila taka nezgoda kakor danes.
Dalje sledi.
Knjige ,»Matice Slov." za leto 1909.
Dr. Fr. Ilešič.
Doslej je le en slovenski list poročal o knjigah »Matice Slovenske« za 1. 1909, dasi jih dobivajo ured ništva vseh slovenskih listov.
To smatram za žalosten znak žalostnega dejstva, da javnost ne zna in ne utegne ceniti kulturnih stremljenj, ali pa je znak dejstva, da sploh ni — delavcev. Za vsako stroko je po eden, to je tisti, ki piše, — drugega, ki bi kritiziral, že ni. In tako vse spi. —
Pričakovati je bilo, da se bodo politični listi razpisali vsaj o Bleiweisovem Zborniku, obsežni, s 5 slikami opremljeni knjigi (327 strani), ki ji vsebina globoko zasekava v temelje našega kulturnega in političnega življenja in seže delopa v dobo še delu- i jočih mož. Zlasti bi moral vsak politik dobro poznati 1
dr. Lončarjevo študijo, a žal, da marsikdo hoče igrati politično ulogo, ne da bi le malo poznal našo politično prrošlost. Poleg Lončarjeve študije o pol. značaja tudi moja razprava »O hrvatsko-slovenski za-jednici 1848/49«, ki razsvetljuje prvo dobo Bleiwei-sovega nastopa s stališča jugoslovanskega. Razvoj našega jezika nam prikazuje dr. Lokar v študiji »Ilir-ci in Noričarji«.1)
Bleiweis je prebil 15 let v tujini (na Dunaju), predno je postal tajnik kranjske Kmetijske družbe (1841). Baš takrat je v Ljubljani vladal močan ilirski vpliv. Bleiweisu je spričo njegove nemške preteklosti ta pokret kot tak moral biti tuj, a ker so ilirski pristaši najvneteje gojili in dobro poznali narodni jezik, so mu v tem oziru postali učitelji. Skrbeč za prostega kmeta in rokodelca, je Bleiweis izkušal pisati čim najpoljudnejši jezik, a vendar ni izključeval ilirskih besed. Sploh ga znači, kakor sicer, tudi v tem oziru ne revolucija ali popolna prekinitev s preteklostjo, ampak polagan razvoj. Svoji študiji je dr. Lokar dodal pisma noriških sotrudnikov, kolikor se tičejo jezika in literature (Cigale, Cigler, dr. Dolenc, Jakelj, dr. Jordan, Koseski, Miklošič, Slomšek, Dav. Trstenjak, Vrtovec, Vodušek, eno brezimno pismo).
Dr. Lončarjeva študija »Dr. Janez Bleiweis in njegova dobe« (Postanek in razvoj narodno-politič-nega programa Slovencev do razcepljenja v konservativno in liberalno stranko) obsega sledeče dele: Slovenski narodni preporod.2) Leto 1848. Ustavna doba do dualizma. »Mladi« in »stari«? Glavni pomen
*) Iv. Grafenauerjeva je razprava »Opazke k Levstikovemu življenjepisu«.
") V to dobo seže tudi dr. Prijateljeva razprava »Bleiweis in drugi — pred policijo«.
nobenem svojem listu izjavili za odločno nadaljevanje boja, dejstvo je, da v tem oziru ni občni zbor »kmečke« zveze ničesar ukrenil, dejstvo je, da so klerikalci popolnoma umolknili s svojo zahtevo po autonomiji, dejstvo je, da niti ne zahtevajo več spremembe Slovencem sovražnega sistema v deželi, dejstvo je konečno, da so popolnoma molčali, ko je dež. odbor nepostavno najel trimiljonski nezaložen dolg. Ali si upajo klerikalci tajiti, da se niso tajno dogovarjali z Nemci glede junijskega zasedanja dež. zbora, v katerem bi bile zvišane deželne doklade na direktne davke in pa doklada na pivo? Ali si upajo tajiti, da so se jim v Gradcu obljubile podpore za farovško zadružno zvezo in tudi že najbrž izplačale — ako molče? Ali si upajo tajiti, da niso nas pri pogajanjih še februarja meseca prav nič vprašali po mnenju, dasi smo bili njihovi sobojevniki? Ako imajo klerikalci danes glede obstrukcije slabo stališče, jim tega nismo zakrivili mi, temveč njih lastna dobičkaželj-nost, zahrbtnost in nedoslednost. Odgovornost za vse neuspehe trdega boja z Gradcem nosijo izključno klerikalci kot vladajoča in vse po svoji volji odločujoča večina. To je jasno kot beli dan -— in jasno je tudi, da bode ljudstvo zahtevalo obračun.
Prijatelji Pišek, Roškar in Robič imajo slabo vest glede nameščenja novega okrajnega šolskega nadzornika za slovenske šole v mariborskem političnem okraju. Zato, da smo jih spomnili kot državne in deželne poslance okraja na njihovo sveto dolžnost, da se z vsemi silami bore za našo pravico in za o-brarnbo slovenskega šolstva v tem prevažnem obmejnem okraju, nas imenuje »Straža« (z njihovim vedenjem?) »domišljave idijote« in »liberalne propa-lice«. Zakaj neki pa so se dali izvoliti na odgovorna poslanska mesta? Ali za dijete in mastno plačo deželnega odbornika? In neglede vsega tega: ali ni odgovorna »kmečka« zveza kot vladajoča stranka za tako važno zadevo? Valiti sedaj delo in odgovornost na našega enega deželnozb. poslanca, čegar volilni okraj se niti ne tiče marib. okrajnega glavarstva, je smešno. Ali je gospode že sedaj — strah odgovora in zagovora? Gospodje pravijo, da so svoje storili; ali cela »Str.« notica kaže, da niso najbrže — ničesar storili in da se lovijo za — izgovori. Pa tako po ceni ne ujdejo!
Nekaj o občnem zboru Zadružne Zveze v Celju. Kakor se nam poroča, potuje okrog posojilnic uradnik nekega zavoda, ki nikdar ni bil Zadružni Zvezi v Celju naklonjen. Slišimo tudi, da se z dotične strani kandidira nekega klerikalnega zidarskega mojstra v načelstvo Zadružne Zveze in nekega uradnika, ki se je še pred kratkim ponudil v službo klerikalni Zadružni zvezi v Ljubljani. Izvrstni organizatorji zadružništva, celo taki, ki so ustanovili in utrdili celo vrsto važnih kmetijskih zadrug, ki so kot gospodarski strokovnjaki splošno spoštovani, ne najdejo milosti, da bi bili izvoljeni v načelstvo s strani dotič-nih interesentov. Kakor smo že včeraj pisali, da se upoštevajo le stvarni interesi te zadružne organizacije in velika važnost ordanizacije za naše kmetijsko zadružništvo ter pričakujemo, da bode na občnem zboru zmagala treznost in razsodnost in je zato potrebno, da se zadruge v varovanje svojih koristi udeležijo občnega zbora po svojih odposlancih in da ne pošljejo le pooblastil, glede katerih se ne ve, v kake roke pridejo.
Agitacija na Koroškem. Iz Koroškega dobimo ravnokar poročilo, da tamkaj krožijo pozivi nekega Jošta, da se naj pooblastila pošljejo dr. Vrečku. Opozarjamo, da načelstvo Zadružne Zveze s to agitacijo ni sporazumljcno in bode se še le moralo na občnem zboru sklepati o takih pooblastilih.
Nesramna agitacija zoper Zadružno Zvezo v Celju. Iz Savinske doline izvemo, da se tamkaj agi-tira zoper Zadružno Zvezo v Celju z obrekovanjem, da bode morala Zadružna Zveza plačati dolgove
I pripada pri tem zadnjema dvema 'poglavjema, to je, slov. javnemu življenju po 1. 1848. Na podlagi javnih glasil, ki so plodovito izrabljena, in privatnih še neobjavljenih korespondenc nam natančno slika naše politično življenje v polpretekli dobi, riše programe in ljudi in motri vse kritično; pri tem se vidi pisateljeva verziranost v teoretičnem presojanju javnega življenja in stališče, ki ga zavzema o najvažnejših kulturno-političnih problemih, nadalje njegova pro-tivščina proti medlim kompromisom, ki ne rodijo nič dobrega. V najlepšo luč so pri tem postavljeni zopet nekdanji Ilirci, Dav. Trstenjak, Bož. Raič in Rad. Razlag. Priznavajoč ves veliki pomen ilirizma za Slovence, vidi pisatelj globok prepad med Prešernovo »Zdravico« in Jenkovo »Naprej zastava slave«, češ, ta-le zadnja vodi v katastrofalno politiko ter naglaša, da je Prešeren pravi tip slovenske pasiv-sivnosti in končne resignacije. Kar je dr. Lončar prezrl, je Bleiweisovo delovanje v dež. zboru. — V Bleivveisovo rodbino in njegovo delavnico nas uvaja dr. Tominšek v svojem uvodu, kot zdravnika-stro-kovnjaka nam ga predstavlja njegov vnuk, g. dr. Demeter Bleiweis pl. Trsteniški. — Naj si ogledujemo Bleiweisa s katerekoli strani, povsod se nam kaže »politika«, to je moža, ki kaj spretno »uvažuje razmere« in vsestranski lavira in vedno pomišlja, da bi se ne — prenaglil, in tako postane predstavnik konservatizma.
Sprožil sem »Bleiweisov Zbornik« jaz, uredil ga je dr. Tominšek, čitajte ga Vi, ki ga že imate, kupite ga Vi, ki še niste člani »Matice Slovenske«. Sam Bleiweisov Zbornik bi pri vsakem narodu stal 5 K, pri Matici dobe člani za 4 K, povrh še 5 drugih knjig.
narodne založbe. Iz tega je razvidno, da imamo opraviti s klerikalnimi spletkarji, ki so se poslužili Zveze z izvrstnimi gospodarji od delniške družbe in prejšnjim odborom Zvezne tiskarne v Celju. Brez komentarja to le zabeležimo.
Kandidatna lista za načelstvo Zadružne Zveze v Celju. Posrečilo se je doseči popolno sporazum-ljenje med zmernimi konservativnimi činitelji in narodno stranko glede volitev v načelstvo in nadzorstvo Zadružne Zveze v Celju. Jutri se imena kandidatov objavijo. Nekaterim klerikalnim prenapetne-žem in drugim spletkarjem se seveda ne bode moglo ustreči.
Skupne bolečine. Naši ljubi bratje klerikalci in -Štajerčevi« žganjičarji se zopet enkrat skupaj jezijo — namreč nad sijajno slavnostjo na Ptujski gori. Na eni strani blati narodne gorske tržane »Štajerc«, na drugi pa mariborska »Straža«. Človek se nehote spomni na poklone, katere je delal lani Ornigu »slovenski« dež. poslanec Ozmec in na ljubeznjivosti, s katerimi je obsipaval Orniga v Ptuju istotako »slovenski« škof dr. Napotnik. Toda s štajercijanci smo zvezani — mi naprednjaki! Ali ni grdo za »slovenski« list (vsaj za tacega hoče veljati »Straža«), ako skupno s »Štajercem«, »Tagblattom« in zgubljenimi, za žganjico kupljivimi dušami blati odličnega slovenskega moža. kakor je dr. Ploj in zavedne občane na Ptujski gori? V Mariboru so vsled slepega sovraštva do dr. Ploja izgubili vsak čut za dostojnost in mirno tekmujejo z — Linhartom v zasramovanju slovenskih ljudi. Sramota!
Nedeljska veselica celjskih podružnic CMD se
je obnesla prav lepo in zadovoljivo. Sicer obisk ni bil tako povoljen, kakor smo pričakovali, temu je pa menda bilo krivo v prvi vrsti neugodno vreme. Ta razlog pa ne velja za mnogoštevilne Celjane, kateri so izostali. So v Celju gotovi ljudje, ki imajo za javno življenje smisla le tedaj, kadar se da ta smisel primerno spojiti z osebnimi ambicijami ali v kolikor je vir dohodkov. Pa tudi naše uradništvo je žal napram narodnim prireditvam zelo hladno, kar je tembolj obžalovati, ker sicer vemo, da je naše uradništvo res narodno in bi tvorilo v družabnosti važen faktor. Tem zadovoljnejši pa smo bili z udeležbo zunanjih gostov. Petrovčanov je prišlo kar 60 na treh z narodnimi barvami okrašenih vozovih, kar je seveda dalo nemčurskim barabam na glaziji povod, napasti Petrovčane s kamenjem, tako da je bil eden (g. Roter) na glavi znatno ranjen. Policije seveda ni bilo blizu. Nadvse častna pa je bila udeležba Vrančanov. Z veliko požrtvovalnostjo se je udeležil slavnosti ves pevski zbor vranske podružnice CMD pod iz-bornim vodstvom g. Jakšeta. S svojim prekrasnim koncertom so Vrančani, ki so vkljub slabim zvezam in neugodnemu vremenu izpolnili svojo obljubo, podali celi prireditvi sijaj in tvorili najlepšo točko iste. Omeniti moramo, da je g. nadučitelj Bizjak požrtvovalno prihitel celo iz Bočne, da sodeluje pri koncertu. Slava Vrančanotn! Narodna godba je neumorno svirala od 6. ure zvečer do ranega jutra in nam nudila priliko, občudovati velikanski napredek, katerega je storila zadnji čas. Naši diletanti (ga. dr. Kala-nova, gdč. Melanija Sernečeva, gg: Stibler, Zavod-nik, dr. Kalan) so uprizorili veselo enodejanko »Sta-rinarica« z znano preciznostjo. Najbolj živahno pa se je razvilo življenje okrog šotorov in v stranskih prostorih. Gospa dr. Kalanova, ki je vodila priprave za veselico, je prodajala različno blago v prid CMD. V gostilni sta se požrtvovalno trudili gospa Diehlova in Salmičeva, gdč. Ružica Bergmannova in g. Var-gazon, pri vinski poskušnji ge. Benčanova in Ven-turinijeva, pri jestvinah gospa dr. Karlovšekova in dr. Kukovčeva, gospodična Kopačeva in gospici Bla-žinčičevi, pri pivu gospe Bevčeva, Jugova in Kolše-kova, gospici Karnjevškovi, pri cvetlicah gospici Melanija Sernečeva in Gregorinova, pri šaljivem srečo-lovu gospica Hrašovčeva, pri »Slovenskem pogorju« gdč. Lilekova, v slaščičarni gospa in gospodična Kalanova, v kavarni gospice Vrečarjeva, Cilenšekova in Sajovičeva, v tobakarni gospa Rebekova in gospica Pečnikova. Kakor čujemo, sta dosegli podružnici z veselico lep gmotni uspeh.
Poročila sta se danes v Petrovčah pri Celju g. Leon Železen, plačilni natakar v restavraciji celjsk. »Narodnega doma" in gdč. Antonija Ker-mel iz Ljubljane. Bilo srečno!
v Iz Nove cerkve pri Celju. Danes se poročita Rudolf Zupanek, učitelj in gdč. Ana Poglajen, učiteljica na naši šoli. Mlademu narodnemu paru naše iskrene časti tke!
Po domače, brez razpisa oddaje okrajni šolski nadzornik celjski učiteljske službe in to v krajih, za katere bi se našlo dovolj kompetentov. Ko smo čitali v listih, da je dobil g. Majer def. učitelj v Mozirju nadučiteljsko službo v Pod-sredi je bilo več defiaitivnih tovarišev III. plač. razreda, ki bi prosili za mesto v Mozirju, katera šola je v II. plač. razredu. Toda služba se ni razpisala, ampak po protekciji je — kakor čujemo — dotično mesto dobila začasna učiteljica, ki je še le dokončala mariborsko deželno — nemško — učiteljišče. Gospica, ne mislite, da je ta notica naperjena proti Vam iz osebnosti — ne, tukaj se gre le v obče za princip. Na 4razrednici v Mozirju so sedaj nadučitelj in tri učiteljice. Pred kratkim je bil imenovan def. učitelj na Rečici — tudi v gornjegrajskem okraju — na Ponikvo.
Vprašamo, ali se bode ta služba zopet pod roko komu oddala. Mogoče je, četudi bi bilo za to mesto več definitivnih moških prosilcev, ker je Rečica prijazen trg in šola v II. razredu.
Ciril in Metodovo jubilejno slavnost v velikem slogu s koncertom in z ljudsko veselico priredita združeni žalski podružnici dne 17. julija t. I. v Žalcu. Podrobnosti objavimo pravočasno. Za zdaj prosimo vso slovensko javnost, da bi se glede drugih narodnih prireditev oziralo na našo slavnost. Geslo bodi: Dne 17. julija 1.1. vse v Žalec! Prosimo še druge liste, da blagovolijo objaviti to obvestilo. Slavnostni odbor.
Na Polzeli hočejo zidati novo cerkev. V cerkvi je nastavljen v to svrho nabiralnik. Na kake darove v prvi vrsti reflektirajo, je razvidno iz tega, da so na nabiralniku trije nemški napisi (»Jede Gabe segnet Gott«, »Gedenket der Armen« in »Wer schnell gibt, gibt doppelt«) in samo eden slovenski (Mili darovi '/.a novo cerkev«). Pa pravijo, edino duhovščina vzgaja ljudstvo k narodni zavesti!
Šulferanjska šola na Polzeli. Včeraj zvečer ob 6. uri so se mislili v gostilni pri »Jelenu« (Zum Hir-schen) na Polzeli posvetovati tamošnji nemškutarji in nerazsodni Slovenci o ustanovitvi nepotrebne šul-franjske šole. Shod so imeli napovedan ob šestih, ali ker ni bilo nikogar pravočasno, so čakali in čakali. Udeležba je bila zelo borna. Kmalu po šestih sta prišla dva delavca, kojih je eden govoril z nekim tujcem nekoliko nemško, dočim je drugi previdno molčal, najbrže, ker ni razumel jezika. Razven treh uradnikov, oziroma paznikov tovarne, so bili vsi zborovalci, kateri so se začeli po sedmi zbirati, z malimi izjemami sami delavci iz tovarne. Do tri četrt na osmo uro se je zbralo v mali in veliki sobi 17 odraslih poslušalcev — delavcev ali kmetov — 4 ženske, 4 šolarji in 3 drugi, ki so ali uradniki ali nadde-lavci. Da zadobi zborovanje oficijelno obilježje, se je pripeljal proti peti uri sam poslanec Malik in neki Fuchs v imenu šulferajna. Gospoda sta se še le na kolodvoru na Polzeli izpoznala in sta se začela posvetovati kar v gostilniški veži. Kam sta na to izginila, ni znano, gotovo pa je, da do osme ure ni bilo, nobenega več na izpregled. Bilo jima je še gotovo premalo zborovalcev. — Da pa bi ti pregnali mrtvilo in tišino, so začeli zbrani zborovalci takoj piti in še predno sta prišla oba nemška gospoda, so si že na-pivali z »Bog živi!« in »Živio!« Ko bi jih bila omenjena slišala, bi bila pač dobila čudne pojme o polzel-skem »nemštvu«. Da se informira o mišljenju nem-škutarjev, se je zapletel znani tujec z uradniki pri peči v razgovor in g. Egers mu je začel praviti, da je cela okolica pravzaprav nemška (!), da so jo preplavili (!) Slovenci; drugi mu je pa zatrjeval, da je na Polzeli samo kakih sto (!) Nemcev, a šola bo vendar dobro uspevala, ker obe ravnateljstvi tovarne jasno namignilo svojim delavcem, kam naj pošiljajo svoje otroke. Trejti Nemec pa je povedal, da Nemcev ni, a da ljudje na Polzeli ne morejo živeti brez nemške šole. To je tudi zatrdil sam gostilničar, ki je velel, da želijo vsi (!) prebivalci nemško šolo. Gosp. pri »Jelenu« ima pač vzrok za njo agitirati, saj je prodal celo svojo hišo tik ob stari šoli Nemcem, ki hočejo napraviti na poslopju nadstropje in ga usposobiti za šolo. Nemškutarji se hvalisajo, da imajo že nad 60 podpisov za šolo, za katero ne bode treba nič plačevati. Nekateri zaslepljenci jim pač verojatnejo in se dajo pregovoriti, ker jim imponira deloma že veliko število navideznih pristašev, deloma pa svoboščine, ki jim jih obetajo agitatorji. Ali vendar je razveseljiv pojav, da so se še celo pred zborovanjem branili ostati nekateri ljudje, ki so jih agitatorji prignali, drugi pa so prišli samo gledat in dvomit o dobroti. Gospoda Malik in Fuchs sta se tajno posvetovala, nato pa sta povedala samo ono, kar je za javnost. Branila sta seveda tlačeno riemštvo. O tej neumnosti je že odveč govoriti, a svetovali bi raznim vodstvom nemških družb, naj si naročijo po potrebi slovenskih govornikov!
Iz poštne službe. Poštna oficijantinja gdč. Terezija Kavčič v Brežicah je dobila mesto poštne ekspedijentinje v Slivnici pod Mariborom.
v Iz davčne službe. Prestavljen je davčni kontrolor Ladislav Jerše kot davčni oficijal iz Kozjega v Ptuj, davčni asistent Jože Wresnik iz Ptuja v Kozje. Davčni oficijal Andrej Cizl v Kozjem je imenovan za kontrolorja.
Iz Trbovelj. Novi rudniški ravnatelj Heinrich mora biti, kakor se vedno bolj kaže, pravi zagrizeni nemški nacijonalec. Stara navada in šega naših slovenskih delavcev, ki so tudi po večini soc. demokrati, je bila, da so v proslavo 1. majnika razobesili po stanovališčih — ki so rudniške hiše — slovenske trobojnice in rudeče zastave. To se je tudf letos zgodilo. Tri dni je bilo vse v redu. Četrti dan pride nenadoma povelje, da se morajo vse zastave odstraniti zato, ker se z razobešanjem kvarijo strehe. To je skrb, kaj ne, ali pa — izgovor je dober če ga »pes na repu« prinese. Vse zastave so se po posredovanju policije šiloma odstranile, akoravno so se delavci nekaj časa krepko protivili. Mi dobro vemo, da je bila v tem slučaju rudeča zastava nedolžna in da je bila žrtev slovenska trobojnica. G. ravnatelja in njegove nekatere svetovalce je bodla v oči edinole slov. trobojnica in lepa starodavna navada in naša sveta pravica se je teptala z nogami človeka, ki je skozin-skozi prepojen z nadutim, nestrpnim nemškim naci-jonalizmom. Drugi ravnatelji, sosebno stari Terpotic tudi niso bili Slovencem naklonjeni, a se niso nikdar izpodtikali nad slov. zastavami ob narodnih prireditvah. Tako se nam sedaj godi na naši rodni grudi.
To konštatiramo danes in še povrhu pribijemo, da, ako bi visele na rudniških hišah frankfurtarice — kar se je že enkrat zgodilo — bi ne bilo streh kar nič škoda in to si moramo dobro, dobro zapomniti. Pri rudniku je zapihal nov veter iz teutoburških gozdov, a to si naj gospoda tudi zapiše za ušesa, da bodo v Trbovljah vedno vihrale slovenske trobojnice, akoravno ne na rudniških hišah. Kdor pa jih ne more prenašati, naj pa vzame v roke popotno culico in naj odrine v blaženi »rajh«. Delavcem pa vsa čast, da se zavedajo svoje narodnosti in da pokažejo poleg strankine tudi svojo narodno barvo in s tem istotako da so slovenski svobodni delavci, pa ne nezavedni sužnji.
v Podsredški klerikalci morajo biti ljudje posebnega plemena. Eto! V št. 18. svojega lažnji-vega trobila namreč trdijo, da je istemu, ki se je 10. aprila v kaplaniji preveč napil in najedel, tekla kri (osnaženi sledovi se še dandanes poznajo). Ti kaplanovi podrepniki in analfabeti imajo torej rjavo z repo in fižolovimi olupki primešano kri, ki jim teče iz želodca tedaj, kadar so se — v vzor zmernosti! — preveč naphali z jedjo in pijačo. Ljubi klerikalci, zakaj se trudite? Zakaj umivate zamorca?
v Iz Podsrede. Našo požarno brambo pozivamo, da proda svojo brizgalno in opusti vaje z gasilnim orodjem. Ognjegasci, ali niste čitali 17. štev. „Slov. Gosp."? Samo „kat. izobr. dr." in gled. predstave v njem so potrebne, vse drugo vam bode dodano. Kadar bode pri kateremkoli našem soobčanu izbruhnil požar, naj urnih Krač teče k vsemogočemu g. kaplanu, ta bo brž priletel s svojimi igralkami, uprizoril tam „Dve materi" ali ,.Sv. Nežo" in ogenj bode — udušen; o tem smo trdno prepričani podsredški klerikalci.
v Od Sv. Miklavža pri Ormožu. V pondeljek sejeJukaj poročil g. Simonič, trgovec in gostilničar z gdč. Mimico Peitlerjevo, hčerko gospoda Peitlerja, posestnika in gostilničarja v Brebrov-niku. Bilo srečno!
v Iz Mihalovee pri Ormožu. Ivanjkovska požarna bramba je dobila pretečeno sredo dne 4. tm. svojo večjo brizgalno. Te dni dobi še drugo manjšo za v breg.
v Iž Svetinj. Na Križevo smo videli prvikrat pri Svetinjah naše požarne brambovce ki so ta dan, namesto v sredo, slavili sv. Florijana. — Lično in okusno uniformirani brambovci, sami krepki in čvrsti ljudje, so napravili na občinstvo očividno najboljši utis. V svojem predkratkim do-gotovljenem spravišču v Ivanjkovcih imajo že eno veliko brizgalno, eno manjšo na dveh kolesih pa dobijo ta teden.
v Iz Poličan smo v št. „Nar. Dn." z dne 26. apr. t. 1. pisali o g. živinozdravniku Hinterlech-nerju na podlagi došlih nam informacij nekako tako, kakor da se je on nasproti nekemu agentu za nemško šolo v Peklu izrazil, da bo dal tudi svoje otroke tja. Na podlagi podrobnih informacij pa smo danes v stana izjaviti, da dopis četudi ni pozitivno ničesar trdil, vendar ni odgovarjal de-janjskemu stanju. G. Hinterlechner se sicer s politiko ne bavi, ker kot dež. uradnik tega ne more, pač pa je dejstvo, da je agenta za nemško šolo kratkomalo napodil. To javnosti v pojasnilo, prizadetemu g. H. pa v zadoščenje.
Občinske volitve v ljutomerski obč. zastop " se vršijo jutri. Nemci se pripravljajo na resen volilni boj tudi v 3. razredu; določili so tam za kandidate nekega Anoška, čevljarja Arnoša, živinozdr. Schmidta in hranilničnega knjigovodjo Wirtha. Vendar je upati, da Nemcem spodleti in ostanejo v tem razredu še nadalje Slovenci gospodarji.
v Poročil se je 2. maja v Mariboru g. Kari Rošer, ckr. finančni nadpaznik v Mariboru z gdč. Juljano Žugman, pos. hčerjo v Zamarkovi pri Sv. Lenartu.
Iz Maribora. „Straža" poroča o shodu zveze „liberalnih" železničarjev, ker se je na shodu in pri družinskemu večeru strogo ogibalo kako strankarsko stvar omenjati in so vsi govorniki naglasih, da je zveza samo strokovna ter ne pripada kot taka k nikaki politični stranki, to bi moral njen poročevalec neki Kemperle znati, saj je bil pri shodu in družinskem večeru prisoten. Tudi o kaki „pridigi" „liberalni" inteligenci ni bilo govora, pač pa o inteligenci sploh; ker „Straža" omenja samo liberalno inteligenco, tedaj stem odreka svoji stranki inteligenco; ona mora sama to najbolje vedeti, saj pozna svoje ljudi. — Kakšen klerikalni list pač ne sme nikoli resnice poročati !
Zborovanje štajerskih rokodelcev v zvezi z občnim zborom deželne zveze se vrši dne 12, junija t. 1. v Murzzuschlagu.
v Uboj. V Mislinji so se v nedeljo ponoči stepli drvarji tamošnje grajščine. Pri tem je nekdo do smrti zbodel 60 letnega mizarja Matija Pajka, kateri se je tndi pretepa udeležil. — V nedeljo je zadela na kolodvoru v Mislinji kap vinskega potnika Grubiča iz Zagreba ravno v hipu, ko se je hotel ob 6. uri zvečer odpeljati. Potoval je za tvrdko Ebenspanger v Zagrebu.
Deset zapovedi za klerikalce. 1.) Veruj, da bode Bog obsodil vse naprednjake v pekel. 2.) Kliči pri volilnih sleparijah Boga za pričo. 3.) Ob nedeljah ne delaj druzega ko agitiraj za klerikalno stranko. 4.) Spoštuj oče sina, da te iz hiše ne porine. 5.) Pretepi in škoduj naprednjaku, kjer le moreš. 6.) Ne občuj javno z drugim spolom, temveč pojdi v skrit kraj, da te nihče ne vidi. 7.) Ukradi naprednjaku, kar ima. 8.) O naprednjaku se lahko slabo govori. 9.) Ne želi si naprednih deklet, saj je Marijinih devic dovolj. 10.) Ne želi svojemn bližnjemu blaga, raje si ga sam na kakršenkoli način pridobi.
Druge slov. dežele.
Izlet ljubljanske Nar. Del. Org. v Trst v nedeljo 8. t. m. se je sijajno obnesel. Ogromna množica se je izleta udeležila. Sprejem s strani tržaške N. D. O. je bil nad vse prisrčen in sijajen. Celi dan je bilo nepretrgano slavje pobratimstva med tržaškim in ljubljanskim narodnim delavstvom. Na izrednem občn. zboru N. D. O. v Trstu dne 22. t. m. so se spremenila pravila v tem smislu, da se strneta obe organizaciji v celoto.
V	Ljubljani otvori v kratkem dr. Emil Stare odvetniško pisarno. — Poročil se je včeraj istotam odv. kandidat dr. Gustav Rosina s hčerko veletržca Gregoriča, gdčno Berto Gregoričevo.
V	Gorici so razpisane dopolnilne državnozbor-ske volitve na mesto odstopivšega dr. Maranija za 26. jun. ti. Laškoliberalni kandidat je*dr. Pettarin.
Dnevna kronika.
Muslimansko banko s temeljno glavnico 2 milijona kron ustanovijo v Sarajevu. Zavod bo postal važen gospodarski činitelj v korist muslimanskega življa v Bosni in Hercegovini.
Volitve v hrvatski sabor. V soboto se je vršila dopolnilna volitev v Brodu, kjer se je bil ljut volilni boj med frankovci in koalicijo. Ta volilni okraj je bil doslej steber Frankove stranke, pri teh volitvah je pa Frankovec propadel. Izid je sledeči: Pri prvi volitvi je dobil Frankovec dr. Prebeg 313, kandidat hrv.- srbske koalicije dr. Hinkovič 303 in kandidat Radičeve kmetske stranke 36 glasov; pri ožji volitvi, ki se je takoj na to vršila, so glasovali Radičevci za dr. Hin-koviča, ki je dobil 22 glasov večine. — Istega dne se je vršila dopolnilna volitev v Ludbregu. Prišlp je do ožje volitve med kandidatom kmečke stranke dr. A. Radičem in Frankovcem dr. Ru-žičem. Prodrl je s pomočjo koalicije dr. Radič s 33 glasovi večine. V celi pošteni hrvaški javnosti vlada nepopisno veselje osobito vsled zmage dr. Hinkoviča. Na frankovce so porazi strašno upli-vali. Težke dni doživlja na smrtni postelji nekoč tako mogočni stari dr. Frank.
Obrambni vestnik.
K obrambnemu skladu družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. 678. Hranilnica in posojilnica v Ajdovščini (plačala 200 K); 679. Mankoč Ivan v Trstu (plačal 200 K); 680. Mankoč Radoslav v Trstu (plačal 200 K); 681. Knaus Janko v Trstu (plač. 200 K);
682.	Trnovec Vladko v Trstu (plačal 200 K);
683.	Ivan Možina, nadučitelj v p. v Krčevini pri Ptuju (plačal 50 K); 684. Neimenovani v Radovljici po g. L. Fursagerju (plačal 200 K); 685. dr. Albert Kramer iz Trbovelj; 686. Neimenovani iz Ljubljane (plačal 200 K); 687. Občina: „Sej je vse glih" v Radovljici (plačala 200 K).
Ko mene več ne bo... V korist družbi sv. Cirila in Metoda zavarovali so se zopet trije rodoljubi pri „Prvi češki splošni delniški zavarovalnici v Trstu" za skupni znesek 2500 kron. Hvala iskrena!
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
OBČINSKE VOLITVE V ŠT. PAVLU PRI PREBOLDU.
S. Pavel v Sav. dol., 10. maja. Po hudem volilnem boju so včeraj naprednjaki zmagali v 3. razredu z okroglo 200 glasovi večine. Ker je zmaga tudi v 1. in 2. razredu, ki volita danes, sigurna, pride velika občina v narodnonapredne roke. — Slava zavednim Šentpavelčanom!
Sv. Pavel pri Preboldu, 10. maja. Narod, stranka je sijajno zmagala pri občinskih volitvah v 2. in 3. razredu. V 3. razredu so dobili naprednjaki 279, ka-
planaši 17 do 25 glasov, prvi pa je bil brez boja na-prednjakom zagotovljen. (Št. Pavel pri Preboldu je ena največjih občin v spodnji Savinski dolini. Po zadnjem ljudskem štetju je bilo tam 2.296 prebivalcev. Op. uredn.)
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 10. maja. Začetkom seje se je spominjal predsednik dr. Pattai smrti angleškega kralja in zgu-be, katera je s tem zadela angleški narod in angleško kraljevo rodbino. Poslanci so poslušali izjavo so-žalja stoje in so pooblastili predsednika, da izrazi so-žalje zbornice govornikom angleške poslan, zbornice ter da se sprejme sožalna izjava v zapisnik. — Na to se je nadaljevala generalna debata o poslovni-kovi reformi. Imenom krščnskih socijalcev je izjavil dr. Gessmann, da dvomi nad uspehi obstrukcije. Krščanski socijalci ne bodo dopustili brutalnega nad-glasovanja manjših narodnostnih skupin, na drugi strani pa tudi ne morejo dopustiti, da bi manjšina obvladovala večino in da bi se razveljavil princip ma-joritete. Govornik obžaluje, da še nimamo trdno določenih pravic vsakega posameznega jezika in povdarja, da se mora rešiti jezikovno vprašanje mirno in sporazumno. Apelira na Slovansko jednoto, naj pusti politiko jezljavosti. Krščanski socijalci vztrajajo trdno pri nemški edinosti in se bodo trudili za uve-ljavljenje poslovnikove reforme. Imenom Poljakov se je izrazil prof. Glombinjski za reformo, Rusin Ev-gen Levicki je pa govoril temperamentno proti njej.
PO SMRTI KRALJA EDVARDA.
London, 10. maja. Včeraj popoldne se je zbrala poslanska zbornica le seji in je prisegla zvestobo novemu kralju, njegovemu dediču in naslednikom.
London, 10. maja. Novi kralj je ob nastopu svoje vlade dal ustaviti vsa kazenska postopanja pred policijskimi sodišči.
London, 10. maja. Pogreba kralja Edvarda se udeležita nadalje črnogorski prestolonaslednik Danilo in v imenu italj. kralja vojvoda Aosta.
VSTAJA V ALBANIJI.
Solun, 10. maja. Iz Gornje Albanije prihajajo za turške čete zelo neugodne vesti. Na Moravi se bije-jo Turki dan za dnem z vstaši. Turški vojni minister namerava vstanoviti več trdnih in gibljivih vojaških postaj.
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI UHERSKEM.
Praga, 10. maja. Železniški asistent Zeis, ki je zakrivil železniško nesrečo pri Uherskem (ob zadnjih božičnih praznikih) je degradiran na poduradni-ka. Sodnijska obravnava proti njemu se še ni vršila.
OTVORITEV KRECANSKE NARODNE SKUPŠČINE.
Kanea, 10. maja. Predsednik je otvoril krečan-sko narodno skupščino v imenu grškega kralja Jurija in so poslanci tudi v imenu grškega kralja prisegali.
Po svetit.
Ruski delavci na havajskih otokih. Podjetniki so spravili 800 ruskih delavcev iz Mandžurije na havajske otoke, ker so mislili, da jim bodo tako ceno delali kakor Kitajci. Ko so pa videli, da Rusi niso z vsem zadovoljni, so jih zopet odpravili in prepustili vso skrb samim. Kaj bode neki vlada dejala na to neljudomilo početje.
Podaljšan dopust. Železniški čuvaj Neuger iz Muhldorfa je v Milanu brez sledu izginil. Šel je v Italijo na dopust, a od tam ga ni več nazaj. Ko so povpraševali, kaj je z njim, so izvedeli, da je Wenger v Milanu zaprt. Imel je namreč s seboj bodalo, česar ne smejo imeti tujci v Italiji. Ker so si Italjani hoteli ogledati bodalo in moža natančneje, so moža priprli za nekoliko dni.
Gerolamo Rovetta, sloviti italjanski pisatelj, je predvčeraj umrl v Milanu.
Italjanska pesnica Aganoor je umrla v Rimu povodom težke operacije. Njenega soproga grofa Pom-piglia je to tako užalostilo, da se je ustrelil.
a Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani.
Sprejmejo s e: knjigovodji 3, kontoristi 3, korespondenta 2, poslovodja 2, pomočnika mešane stroke 2, pomočnik železniške stroke 1, pomočnikov mannfaktarne stroke 5, pomočnika špecerijske stroke 2, pomočnika galanterijske stroke 2, potniki 3, blagajničarke 2, prodajalk 5, 3 učencev in 2 učenk'.
Službeiščejo: knjigovodji 2, kontoristi 4, poslovodja 2, potnka 2, pomočnikov mešane stroke 23, pomočniki železninske stroke 4, pomočnikov manufakturne stroke 8, pomočnikov špecerijske stroke 13, pomočniki modne in galanterijske stroke 3, kontoristinj 5, blagajničark 6, prodajalk 6, 4 učenci in 2 učenki.
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Proda se
lepo posestvo v Spodnji Sečovi, četrt ure od kopališča Slatina, obsega 15 oralov lepili njiv, travnikov in gozdov. — Poslopje je v dobrem stanju. — Naslov Janez Žurman, posestnik Sv. Trojica, pošta Rogaška Slatina.
307 1
Sukna
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvorni ca za snkno v Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. 9«
Nahrbtnike (Rucksacke)
dekoracije za sobe z lepimi celjskimi in umetnimi - slikami, torbice za trg se dobijo pri tvrdki -
Goričar & Leskovšek v Celju
zastopstvo in glavna zaloga pravih zlatih peresnikov (Goldfullfederhalter) po raznih cenah.
177 88-18
BUed SO recepti
boš gotovo našla marsikatere, po katerih hod/) Pekatete tebi in tvojcem izborno dišale. Naroči si kuharsko knjigo pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici. 155 42-9
■ Rudolf Zupanek
učitelj
fina Zupanek roj. Poglajen
nčiteljica
===== poročena. ===== Celje - flouacerkeu, dne 10. majnika 1910.
-v-
Leo Železo M Železo poj. Karroel
poročena.
Celje »Petrovče, dne 10. majnika 1910.