PRIMORSKI DNEVNIK Poštnine plačana v gotovini Aob. postale I gruppo Cena 70 lir Po VČERAJŠNJIH POSVETOVANJIH S PARLAMENTARNO OPOZICIJO C0L0MB0 NAPOVEDUJE, DA BO HITRO PRIČEL ZAKLJUČNE RAZGOVORE S STRANKAMI O VLADI Danes seja vlade o proračunu - V soboto se bo kandidat za sestavo vlade ponovno sestal z delegacijami levega centra Leto XXVI. St. 168 (7662) TRST, petek, 31. julija 1970 bila dramatična. Colombo je popoldne najprej sprejel Mora v svojstvu zunanjega ministra, ki mu je poročal o vprašanjih zunanjega ministrstva in nato je sprejel predstavnika PDIUM. Senator Parri je v imenu mešane skupine senata dejal, da je hotel izraziti bolj kot državljan kot politik globoko zaskrbljenost zaradi škodljivih kriz, ki resno slabšajo gospodarski položaj. Zaradi tega je tudi izrazil kandidatu za sestavo vlade željo, da bo uspel. Razgovor je Colombo završil, ko je sprejel predstavnike mešane sku- dan ^ — Kandidat za predsednika vlade Colombo se je ,ty ** sestal s predstavniki parlamentarne opozicije, jutri bo v svoj-Pon za^adnega ministra prisostvoval seji vlade, v soboto pa se bo i» CV['° ses*a* s sankami levega centra. Po danainjih razgovorih l(6 ol°mbo umirjeno optimističen glede možnosti sestave vlade, ptno odločitev pa bo verjetno padla v soboto. o zaključku razgovorov s pred-----------— I opozicijskih strank je Co- ' hot i ,ziavil novinarjem, da je Ver,* P0 sestankih s strankami le-oik cen*ra poslušati stališča dru-»1» ,,tr?nk' da bi zbral vse ele-j . 6 in različna mnenja o polo-v»|U ^ državi. Colombo je nadalje-y ' “a bo sedaj skušal hitro preiti , naključno razdobje razgovorov u« i^ami, s katerimi namerava », loviti, še če obstajajo pogoji Sestavo vlade. ».j andidat za sestavo vlade je v J.fveai izjavil, da je lahko ugo-str* ^a *°bstaja skupna zavest ank levega centra o nujnosti se-Bn v ,®talne vlade z jasno politič-i'-*0, b° temeljila na trdni Vlad • solidarnosti. Stabilnost V* je osnovni pogoj za njeno de-n° sposobnost in sredstvo, da Se p^ePreei izraba institucij, da rešujejo vprašanja in to ne sata? slučajnostno temveč organsko, y da se rešujejo na daljši rok». ra Pr-:, Govorili ste o zaključnem j 'dobju. Kdaj se boste pogovarja-q delegacijami strank? faVdg-: Jutri se bom posvetil pro-]...ynu, ker je zapadel rok za prediv proračuna. |tov?r-: Menda gre za prvi primer, d le zakladni minister prejel man-Za sestavo vlade in istočasno Revija proračun? Mislim da je tako. V sobo-jf0 ®e bom posvetil novim sestanki. s strankami levega centra. tiift0 /?'30 Je današnje posvetova-str Peičel ob 10. uri v prvem nad-drio u. Montecitoria, ko je sprejel jepcijo KPI, v kateri so bili na-tor tajnika Berlinguer, sena-terracini in poslanec Ingrao. pine poslanske zbornice Origlio, Cifarellija in predstavnika Južnih Tirolcev Mitterforderja. Vodstvo PSI se bo sestalo jutri ob 10. dopoldne. V' zvezi z včerajšnjo tiskovno konferenco namestnika tajnika KPI Berlinguerja, ki je med drugim o-meniil, da so do 1969. leta predsedniki republik vedno dajali široke mandate kandidatom za sestavo vlade, od takrat pa je mandat vedno zelo ozek, je predsedstvo republike dalo krajše pojasnilo. V krogih predsedstva republike se u-gotavlja, da je predsednik republike menil, da je bolje, da v zvezi z zapletenim političnim položajem, do katerega je prišlo po 1969. letu, upošteva prevladujoče predloge med posvetovanji, ki so javni na osnovi izjav, kot tudi na osnovi političnih dokumentov parlamentarnih skupin in strank. Tako je tudi napravil, ko je izbiral mandatarje za sestavo vlade, ki jih je vedno izbral med kandidati relativne večine. Jutrišnji »Unita* komentira to pojasnilo in pravi, da gre za potrdilo vsega, kar je rekel Berlinguer. Kvirinal torej priznava, da so omejili mandate kandidatom za sestavo vlade po 1969. letu in torej po prvi krizi Rumorjeve vlade (za katero je bil odločilen socialdemokratski razkol). To pa opravičujejo z bolj zapletenim položajem. Italijanski politični razvoj pa je poznal nič manj zapletene in težavne položaje, ko je na primer prišlo do krize centrizma. Na vsak način pa bi večje težave za se sta- TUDI VČERAJŠNJA SEJA IZRAELSKE VLADE BREZ SKLEPOV Ostre polemike o Rogersovih predlogih pretresajo vladno koalicijo v Tel Avivu Tudi med palestinskimi organizacijami deljena mnenja - Diplomatska akcija kairske vlade - Letalska bitka nad Sueškim prekopom TEL AVIV, 30. — Tudi današnja seja izraelske vlade se je zaključila, ne da bi se ministri dogovorili o stališču, ki naj ga vlada zavzame do Rogersovih predlogov za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Seja je potekala v burnem ozračju in je trajala več kot pet ur. Predsednica vlade Golda Meir je zaman skušala prepričati ministre stranke «Gahal», ki odločno nasprotujejo ameriški pobudi, naj se vsaj vzdržijo glasovanja in preprečijo, da bi prišlo do vladne krize. Vsekakor so za jutri sklicali novo vladno sejo, že četrto v zadnjih šestih dneh, kar daje misliti, da je še vedno možna kompromisna rešitev. mandat. Voditelj stranke «Gahal» minister Beigin je med samo vladno sejo za kratek čas zapustil dvorano, da bi se posvetoval z nekaterimi predstavniki svoje stranke. Izjavil pa je, da bo »Gahal* izstopil iz vladne koalicije, če bo vlada pristala na umik tudi z enega samega od ozemelj, ki so jih Izraelci zasedli vo vlade svetovale širše možnosti I med šestdnevno vojno leta 1967. še za iskanje izhoda in torej širši pred začetkom vladne seje pa je I Beigin po radiu izjavil, da bi bile posledice izraelskega pristanka na Rogersove predloge zelo hude ter da bi lahko prišlo celo do »nacio-nalne katastrofe*. Sama Golda Meir pa je izjavila, da bo izraelska vlada zavzemala »manj trdna* stališča. Dejala je tudi, da ne bo izraelski odgovor Rogersu »taktičnega značaja*. Naserjev pristanek na Rogersove predloge za rešitev bližnjevzhodre ZASKRBLJUJOČE PISMO F1AR0 Zaposleni v bolnišnicah ne bodo dobili plače Finančno stanje bolnišnic je vedno bolj kritično in nujni so izredni ukrepi RIM, 30. — Italijanska federacija deželnih združenj bolnišnic - FIARO je poslala notranjemu in zakladnemu ministru pismo, v katerem zahtevajo, da se prekinejo izplačila za socialno skrbstvo za zaposlene, da bi na tak način lahko krili vsaj najnujnejše izdatke. V pismu je nadalje rečeno, da bo finančna kriza bolnišnic dosegla avgusta tak obseg, da je ne bo več mogoče premostiti. Izredna vplačila INAM so povsem nezadostna, da bi krili redne izdatke tega meseca, ostala zavarovalne ustanove pa niso napovedale nobenega izrednega prispevka. V pismu so navedeni nekateri resni in kritični primeri, ko v bolnišnici San Martino v Genovi ni bilo gaze, v Palermu in drugih mestih na Siciliji niso izplačali julijskih plač, v Algheru ne morejo plačati kruha, v Foggi je «Banco di Napodi)) sporočil, da ne more več dati posojil po zadnjem posojilu z 12-odstotnimi obrestmi. FIARO opozarja na olviine pritožbe, ki so Jih vložile bolnišnice proti zavarovalnim ustanovam, ki ne izplačujejo dolžnih zneskov istočasno pa tudi opozarja politične oblasti na nevzdržen položaj bolnišnic, ko ob sedanjih finančnih zmogljivostih ne bodo mogle izplačati avgustovskih plač. ZABODLI SO DVA DELAVCA, TRETJEGA SK0R0 ZADUŠILI Oborožen vdor fašistov v tovarno Ignis v Trentu Delavci so odločno odgovorili na fašistični napad - Ogorčeni enotni protest vsedržavnih organizacij kovinarjev Pogajanja za rešitev krize ladjedelnice v Palermu PALERMO, 30. — Danes dopoldne so se ponovno pričela pogajanja med sindikalnimi organizacijami in ravnateljstvom ladjedelnice. Pogajanja so se pričela po posredovanju prefekta, ko so se razbila, ker ravnateljstvo ni pristalo na kompromisni predlog dežele. Ob 22. uri so dosegli sporazum o nekaterih ključnih vprašanjih in se bodo poga janja jutri nadaljevala. BEOGRAD, 30. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič s soprogo je danes odpotoval na neuradnem obisk v Socialistično i Nato so fašistom postavili na pr-republiko Romunijo. I si in na rame napis: «Zabodli smo TRENTO, 30. - Neofašistična sindikalna organizacija CISNAL je zahtevala, da se ji dovoli sindikalno zborovanje na sedežu podjetja Igrnds, ki je kakih pet kilometrov severno od mesta. Sodne o-blasti so ji ustregle in so podjetje prisilile, da .je tako nazvano zborovanje dovolilo. V resnici pa zborovanja sploh ni bilo in je skupina neofašističnih pretepačev vdirla v podjetje, kjer so z noži resno ranili dva delavca, tretji delavec pa kaže znake zadušitve. Delavci so se kmalu znašli in so med napadalci pridržali pokrajinskega tajnika CISNAL Gastona Del Piccolo ter deželnega svetovalca MSI odv. Mittola. Pri tem je bil ranjen deželni svetovalec MSI in bivši »federaie* pokrajine dr. Renč Prevč. Napadalce so delavci peljali v povorki po državni cesti po mestnih ulicah kakih sedem kilometrov do bolnišnice »Santa Chiara*, kjer so se ogorčeni delavci zanimali za zdravstveno stanje treh ranjencev. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiHHiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiHminniiiiiiiHiiiiiiiminiiiimiimimiiiiiiiiiiiiimiiiimimiimnimiiiiiiiimiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiimiinm DRUGI DAN SPLOSNE STAVKE j, Vecchietti (PSIUP) <^OVoru je Ingrao izjavil norija da krščanska demokra-®Ce dvomljive in škodljive j dPrv,tl'i1Se s socialdemokrati gle-od"*>kratičnega sistema in gle-sni°-S°v z delavskim gibanjem S**kVa«-Sn°- Socialdemokratsko iz-Nl0 bi bilo neuspešno, če bi ^-Podpore v KD in to skupi-*Hrati S° ^ povezale s socialde- 2° skmv0 nato sprejel liberal-C&l j1 * * **10, za katero je Malagodi Janova ■ se objektivne težave z NaVoanjem noveBa kandidata za j nove vlade niso spremenil, a .Pfihaja v odborih do šte-r4tkihjlmerov «frontizma», kar je J^lopa. Potrdil s svojo okrožnico. ? Ust*, torei ne bo uspel, ali pa h PrSLob popuščanju PSU. PLI bra*a Proti zaostrovanju ga Pritiska in za dosledni f^ttm .Sv°bodne konkurence. Za w kriJe Vecchietti dejal, da gre ki izhaja iz propada le-* Pm(ntra' k° se hoče premak-4 niv,f%ni vladna politična os. v* da 7tasiste je Almirante izjavi *e vVeliaven še stari izrek, 2* 'h -^ tifruj razpravlja, komuni-v čb&r^Hsti osvajajo pokrajine ^ ja a16- Zahtevano razčiščen je jj\ * dejstvi izvršilo. Vsa 01 bila smešna, če ne bi Seja deželnega sveta brez svetovalcev Reggio Calabrie Stvarna, enotna resolucija sindikalnih organizacij za globalno rešitev problemov Reggio Calabrie REGGIO CALABRIA, 30. — Da- poskusom lokalpatriotskih sporov, nih svetišč* ob južnovietnamski nes Je drugi dan splošne stavke, ld Je bila še posebno odtočna, saj so prav za danes sklicali zasedanje deželnega sveta Kalabrije v Catan-zaru. Dopoldne se je odvila daljša povorka po mestnih ulicah In so demonstranti zahtevali, da se deželni svetovalci ne udeležijo današnjega zasedanja deželnega sveta. Pokrajinsko vodstvo KD je v tej zvezi izdalo .resolucijo, da se deželni svetovalci KD ne bodo udeležili sede, dokler ne bo prišlo do | jasnejših obvez strank in vlade o i zahtevah Reggio Calabrie. Popoldne se je v Catanzaru sestal deželni svet. Prisotnih je bilo 32 svetovalcev, odsotnih pa 8 lz pokrajine Reggio Calabria: pet demokristjanov, socialdemokrat in dva socialista. Po otvoritvi zasedanja je komunistična skupina predložila resolucijo, v kateri zahteva, da naj dežela deluje za splošni razvoj v enotnem duhu in da naj se seje deželnega sveta vrše v raznih mestih Calabrie, kot bo pač to primemo. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so predložile skupno resolucijo, v kateri pravijo, da je treba takoj po izvolitvi predsednika sveta in odbora proučiti vprašanja zaposlitve, emigracije, kmetijstva, industrije, šolstva, zdravstva in javnih del. V resoluciji je rečeno, da Calabria ne more ostati potrošniško področje in rezervoar delovne sdile za veliko industrijo ter monopolistične skupine Severa. Dežela mora Iskati ustrezne rešitve v korist celotnega gospodarstva Kalabrije! ter Je treba zavrniti vse manevre, s katerimi se skuša že od rojstva dežela sabotirati ln onemogočiti njeno funkcionalnost s Deželni svet je pričel zasedati precej pozno ln je nekaj pred polnočjo prenehal s sejo za dve uri, da se sestanejo načelniki skupin, saj bi morale biti na dnevnem redu volitve predsednika deželnega sveta, ki pa so zelo težavne, ko niso prisotni svetovalci Iz Reggio Calabrie. Nasilje sajgonskih čet proti civilnemu prebivalstvu Kambodže PHNOM PENH, 30. - Kambo-ška vlada generala Lon Nola je uvedla vrsto omejitev delovanju južnovietnamskih čet na kamboških tleh z namenom, da prepreči nova pustošenja in druga nasilna dejanja, ki bi lahko negativno vplivala na kamboško - južnovietnamske odnose. Odkar so sajgonski oddelki skupaj z ameriškimi 1. maja vdrli na kamboška tla, so se južnovietnamski vojaki proslavili zaradi svoje okrutnosti ne toliko proti nasprotnikom, pač pa proti civilnemu prebivalstvu. Pustošenja civilnih stanovanj in trgovin kamboških državljanov so že tri mesece na dnevnem redu, beležijo pa tudi napade kola-boracionističnih vojakov na civilno prebivalstvo ter celo številne primere posilstva. To je izzvalo tudi incidente med Sajgpnti in Kambod-žani, zaradi katerih se je vlada v Phnom Penhu odločila za današnje ukrepe. Ti predvidevajo, da bodo morali sajgonski oddelki imeti dovoljenje kamboške vlade za vse akcije na ozemljih izven »komunistič- meji ter da se bodo morali takoj po zaključku akcij vrniti v svoja taborišča. Kamboški častniki, ki vzdržujejo zveze s četami južnoviet-namskega režima, bodo morali nadzorovati nad strogim izvajanjem teh določb ter sporočiti vladi v Phnom Penhu vse kršitve današnjih u-krepov. PARIZ, 30. — Današnja 72. seja pariških razgovorov za Vietnam je bila neobičajno kratka, saj je trajala samo dve uri in pol. Delegati so samo ponovili svoja stališča ter si izmenjali stare obtožbe. Ob robu konference se je zvedelo, da bo novoimenovani načelnik ameriške delegacije David Bruce dospel v Pariz 3. avgusta. «Confindustria» za hitro rešitev vladne krize RIM, 30. — Danes še Je prvikrat sestal Izvršni odbor «Canfidiustrie», ki ga po zadnji skupščini sestavljajo: Umberto Agnelli, Angelo Botrino, Renato Buanorisfclani, Gdmo Ceriatrl, Lamberto Mazza, Carlo Pe-senti, Felice Siracusamo in Mario Valeri. Po poročilu predsednika inž. Lombardija je odbor izrazil željo, da pride čimpraj do vlade, ki bo sposobna «z avtoriteto, Jasnostjo in demokratično stabilnostjo reševati sedanja politična, socialna in gospodarska vprašanja«.. Obravnaval!' so ' Industrijsko proizvodnjo in so ugotovili, da je naraščanje proizvodnje sedaj najresnejše vprašanje. V zaključku govorijo tudi o pomanjkljivih javnih ukrepih, ki se nanašajo na nekatere «splošne reforme.« delavce Ignisa*. Od tu se je povorka povrnila proti centru mesto. Povorka delavcev je trajala dobre tri ure in so se ji kasneje pridružili tudi nekateri študentje ,kd so slučajno ostali v Trentu, ali pa v Trentu žive. Okrog 18. ure je policija blokirala vogal med Trgom Duomo in 'Trgom Pasi v središču mesta. Prišlo je do posredovanja kvestorja, do napada policistov na demonstrante iti končno so policisti »o-svobodili* oba neofašisia. Kvestura je sporočila, da sto neofašista »zelo razburjena*, njihovo zdravstveno stanje pa je drugače povsem v redu Delavca, ki so ju fašisti zabodli z nožem, so takoj operirali in so zdravniki izjavili, da bosta o-zdravela v desetih dneh. Z nožem sta bila ranjena 25-letni Adriano Mattei iz Segonzana, kateremu se je nož zadrl v hrbet in 19-letni Pin-zolo, ki je bil ranjen v prša. Ranjena sto poleg teh tudi 20-letni delavec Pier Wegher in 19-ietna delavka Mariarosa Osvaldi. Oba so napadalci ranili, dekle z nožem po obrazu. Vsedržavna tajništva FIM-FIOM in UILM so izrazila v imenu vseh italijanskih kovinarjev ogorčen protest zaradi fašističnega napada na delavce podjetja Ignis v Trentu. Sindikalne organizacije obsojajo poskuse, da se skušajo načela o sindikalni svobodi izkoristiti za pritisk na delavce, ki se jim vsiljuje skupščina organizacije, ki je ne poznajo. V resnici gre za politično protiofenzivo gospodarjev, da bi omogočili fašističnemu nasilju prodor in obrambo interesov kapitala. Vsedržavna tajništva vseh treh sindikalnih organizacij kovinarjev zahtevajo od vlade, da pojasni, kako se je moglo zgoditi, da je policija dopustila fašistično provokacijo in da je napadla delavce. Vsedržavno tajništvo CGIL ugotavlja, da gre za ponoven fašistični napad na delavce in na sindikat, ko policija ni preprečila nasilja fašističnih »škvader*. Vsedržavno tajništvo UIL izraža svojo «polno solidarnost z delavci, ki so1 odločno odgovorili na provokacijo* ter zahteva od oblasti, da onemogočijo delovanje fašističnih «škva-der* ter svobodno sindikalno delovanje. Neofašistična sindikalna organizacija CISNAL pa pravi, da je šlo za uradno dovoljeno zborovanje, ki ga je dovolil pretor iz Trenta in ki so ga preprečili «maoisti» sociološke fakultete univerze (ki je sedaj zaprta in v Trentu sploh ni študentov). Neofašisti se pri vsem tem sklicujejo na novi zakon o statutu delavcev. * •« Naš diopdsindk Iz Trenta nam Je po telefonu Izjavil, da je napad izvedla skupina fašistov, ld so prišli večinama Iz Bočna in ld so že dobro znani v mestu, saj so prišli že večkrat na podobne akcije v Trento in so pred nekaj meseci hudo pretepli skupino dijakov pred klasičnim licejem «Prati». Napadli so prisotne in so jih tako iznena-dili, da jim je uspelo raniti več delavcev. Pri zborovanju Oisnal v notranjosti tovarne Ignis — ustanovljena komaj pred nekaj meseci — ni sodeloval nihče, ker v tej tovarn sploh ni delavcev, kl bi bili vpisani v ta fašistični sindikat. Zato tudi ni res, kar je trdil radlio v prvem poročilu, da je nastal tepež med delavci dveh nasprotnih nazorov. Tudi nd res, da so biti pred tovarno «maol®ti)> s sociološke fakultete, ker je sedaj ta zaprta in so vsi na počitnicah. Delavci tovarne Ignis so napovedali za jutri protestno stavko. Maocetung sprejel romunskega obrambnega ministra lonitsa PEKING, 30. — Agencija Nova Kitajska sporoča, da je presednik Maocetung včeraj sprejel romunskega obrambnega ministra generala Jona lonitsa, M načeluje romunski vojaški delegaciji, ki je na obisku v Kitajski. Kitajska agencija ni navedla podrobnosti o razgovoru, ki je bil «prisrčen in prijateljski«. Razgovora so se udeležili še romunski veleposlanik Aured Duma, predsednik vlade Cuenlaj in načelnik generalnega štaba kitajske armade Huangjungseng. Po razgovoru se je Maocetung slikal z ro- krize je po drugi strani vnesla razdor tudi v do sedaj enotno fronto palestinskih organizacj. Dve organizaciji palestinskega odporništva in sicer »Organizacija za osvoboditev Palestine* in »Arabsko-palestin-ska organizacija* sta v Amanu objavili poročilo, v katerem ocenjujeta sklep egiptovskega predsednika kot «spreten korak, bodisi iz političnega kot iz taktičnega vidika*. Organizaciji v svoji izjavi ugotavljata tudi, da ZAR nosi največje težo v boju proti Izraelu ter da je bila edina med vsemi arabskimi državami, ki je zavrnila prekinitev ognja z Izraelom. Prav ko sto organizaciji objavili svoje poročilo, je bil Arna n skoraj popolnoma paraliziran zaradi dveume stavke, ki jo je proglasil centralni komite palestinskega odporniškega gibanja v znamenje protesta proti Rogersovi pobudi. Stavki se je odzvalo vse prebivalstvo razen uslužbencev jav-n§ uprave. Skoraj vse trgovine in javni lokali so zaprti, ceste pa so prazne. Palestinski gverilci, obo roženi z brzostrelkami, so prisilili maloštevilne avtomobile, ki so krožili po mestu, da so se ustavili ob pločnik;h. Odločno na stran Palestincev se je postavil Irak, ki je sklenil danes — kot poroča glasilo palestinskega odporništva «A1 Fatah* — dati svoje čete, ki stocionirajo v Jordaniji, na razpolago centralnemu konrteju odporništva. Med 18.000 iraškimi vojaki v Jordaniji in palestinskimi komandosi je že doslej obstajalo trdno sodelovanje, po katerem so se Palestinci med drugim lahko posluževat’' vojaških bolnišnic in sanitarnih naprav iraške vojske. Proti Rogersovim predlogom sc je danes uradno izrazila tudi Al žirija: vladno poročlo pravi, da ie oboroženi boj še vedno edini način za rešitev bližnje-vzhodnega problema, ki bi bila v skladu z željami arabskih množic. Alž;rska vlada pravi, da mora palestinsko ljudstvo samo odločati o svoji usodi, ter zagotavlja svojo pod po ro palestinski stvari. Stališče preti amerišk' mirovni pobudi je zavzela tudi LIL Kitajska, ki je v poročilu primerjala Rogersove predloge z »munhensko zaroto* v škodo A-rabcem. Radio Peking je v neki oddaji obtožil ZDA, da v svojih predlogih »zavestno spregledajo razliko med napadale in pa napadenimi ter bi hotele, da bi arabsko ljudstvo oddolžilo orožje in preki- mumSktai gosti. _ ________________________ _______ Romunska delegacija Je prispela I nilo boj proti izraelsko-ameriškim v Peking 23. julija. agresorjem*. Radio dodaja, da »ne- ka druga velesila* (verjetno mrsli tu na Sovjetsko zvezo) »deluje z » kulisami in pomaga ameriškemu imperializmu z izvajanjem pritiska na arabske države*. Radio Peking trdi tudi, da je ta velesila zakrivila »vsakovrstne zločine*, da bi izdala interese Arabcev. Kairska vlada nadaljuje mtedtem diplomatsko akcijo, da bi obrazložila svoje stališče do Rogersovih predlogov. «A1 Ahram* piše, ‘ da je zunanji minister Riad poslal OZN in vsem vlada, ki imajo diplomatske stike z ZAR. poslanice, v katerih se med drugim poudarjajo egiptovske zahteve po popolnem u-miku izraelskih čet z zaseden;b o-zemelj ter zaščito zakonitih pravic palestinskih beguncev. Riad je tudi začel danes desetdnevno potovanje, med katerim bo obiskal So-fio, Ankaro in Budimpešto. Z voditelji Bolgarije, Turčije in Madžarske bo zunanji minister razpravljal o razvojih križe na Bližnjem vzhodu ter o perspektivah, ki j;h odpira Naserjev pristanek na Rogersov načrt. «A1 Ahram* poroča tudi, da iz diplomatskih predstavništev ZAR v tujini prihajajo izrazi odobravanja zaradi Naserjevega pristanka na mirovno pobudo, ki ga ocenjujejo kot »najvažnetši politični korak ZAR v zadnjih časih*. Podobno diplomatsko akcijo kot ZAR je začel tud; Sudan: trije sudanski ministri so danes s poslanicami predsednika El Nimeirija odpotovali v različne arabske države, kjer bodo obrazložili staTšče svoje vlade do ameriške pobude in do Naserjevega stališča ter do palestinskih organizacij. Trije odposlanci so minister za predsedniške zadeve Abuzed, minister za delo Abuessa in zunanji minister Ibrahiem. Na vojaškem področju beležimo silovit letalski dvoboj nad Sueškim prekopom med egiptovskimi «mig:» in izraelskimi lovskimi bombniki. Bitke se je udeležilo kak/h trideset letal na vsaki strani. Izraelski vojaški glasnik je sporočil, da so štiri egiptovska letala sestrelili, kar pa v Kairu odločno zan kajo. Egiptovski glasnik je povedal, da so bili napadalci prisiljeni k umiku, ne da bi povzročili škode. Op Sueškem prekopu je vso preteklo noč trajal s: lovit topniški dvoboj, ki se je v presledkih nadaljeval tudi danes do večernih ur. Izraelski glasnik je povedal, da sta bila dva izraelska vojaka ranjena, po kairski verziji pa je egiptovsko topništvo uničilo dve izraelski o-klepni vozili in en tank. IIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIllllllllllll||l|l|||||||||||||||||||mili|||||||||||||lll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||H||||||||||iiitili|f|||imuilllllllllllllll|IIIMII||||||||lM||||||||||||iui| «Težka» pogajanja v Moskvi med delegacijama SZ in ZRN MOSKVA — Med pavzo razgovorov o sklenitvi nenapadalne pogodbe si je zahodnonemškl zunanji minister VValter Scheel ogledal Tretjakovsko galerijo MOSKVA, 30. — V Moskvi sta se danes zjutraj ponovno sestali sovjetska in zahodmonemška delegacija, kl skušate premostiti obstoječe težave na poti k sklenitvi pogodbe o prepovedi uporabe sile v odnosih med SZ in ZRN. Po sestanku, kl je trajal poldrugo uro, je glasnik bonske delegaoije Von Wechmar Izjavil, da so pogajanja «težka, glede nekaterih točk pa zelo težka«. Glasnik je povedal, da je zunanji minister Scheel opustil zamisel, da bi za konec tedna obi- skal Leningrad, ter napovedal, da bo jutri na dnevnem redu sestanek delovnih komisij pod vodstvom podnačelndikov obeh delegacij Franka in Faižna. Vprašanje Berlina nd vključeno v besedilo osnutka pogodbe, je še povedal glasnik, kl pa ni zanikal, da bi na pogajanjih govorih tudi o bivši nemški prestolnici. Von Wech-mar je poudaril, da obstoječe težave niso zmanjšale volje obeh strani, da dosežeta enotnost stališč. V tej zvezi je izrazil vtis, da se Sovjeti »zelo resno pogajajo« ter da želijo priti do podpisa pogodb^. Glasnik je tudi izjavil, da za sedaj še ni bil določen datum Scheelo-vtega odhoda iz Moskve. Zahodnonemška zvezna vlada j« na svoji seji v Bonnu proučila potok moskovskih pogajanj, o katerih je poročal podtajnik za zunanje zadeve Moersch, ki je dejal, da so razgovori »stopili v konkretno fazo«. Ugotovljeno je bilo tudi, da obe strani kažeta odločno voljo priti do «styamega zaključka«. Pasji dnevi Pasji dnevi — Pritisnila je vročina. kakor ni Se letos. Včeraj so v Trstu zabeležili 33,4 stopinje vro črne, najnižja je bila 23,1 stopinje, temperatura morja je bila 21,9 sto pinje, vlaga 39 od sto. Torej lepo, suho vreme. Kdor je le mogel, je Sel na kopanje, ali na Kras, kjer je vsaj nekoliko bolj svež zrak. Koliko časa bo trajalo tako vreme? Verjetno ne dolgo. Kmetje si želijo malo dežja, zlasti za krompir in povrtnine, bojijo se nevihte in toče. Tako v mestu kot na podeželju primanjkuje vode. Največje težave imajo zaradi tega živinorejci in vinogradniki. V kopališčih in na obali je bilo vse polno kopalcev, mnogi so se odpeljali na istrsko obalo, v mestu pa smo na ulicah srečavali skoraj več turistov kot meščanov. Danes javna seja občinske komisije za družinski davek V občinski palači se danes sestane komisija, ki bo preučila nov sistem obdavčevanja družinskih dohodkov, kakršnega je predlagal občinski odbornik za finance prof. Lonza in sprejel občinski odbor v celoti. Kot se bralci spominjajo, predvideva novi sistem računanja družinskih dohodkov, oziroma odbitke nanje. Gre predvsem za večje neob davčljive kvote v družinah, kjer Uhaja dohodek iz stalnega dela (uradneki, kmetje, obrtniki, delavci). Odbitek 50% se bo računal na različen način, glede na to, koliko kdo zasluži in koliko je družinskih članov, ki imajo stalne dohodke. Poleg tega pa bodo uvedli še nov odbitek 25% za dohodke nad prvim maksimalnim dohodkom. Tudi v tem primeru bo veljalo načelo, da bodo odbitki na vsote neposredno sorazmerni s številom družinskih članov, ki zaslužijo. Vsekakor bo svetovalska komisija, ki se sestane opoldne na javni seji, točno opredelila svoj odnos in kriterije določanja družinskega davka za prihodnje leto. KUUB VROČINI ŽIVAHNA POLITIČNA KRONIKA Socialisti v Dolini za skupno levičarsko upravo s komunisti Sestanek «peterice» v palači Diana ■ Stališče deželnega komiteja KPi ■ Kaj pa v devinsko-nabrezinski občini? Tudi na sinočnjem sestanku sc predstavniki levosredinskih strank razpravljali o programu nove pokrajinske uprave. Tokrat je bila na vrsti predvsem točka o »pro-mocionalni* vlogi pokrajinske ustanove. Gre za zahtevo socialistov, naj se uvedejo tudi nove pobude v program pokrajine, ki naj bo središče političnih pobud za gospodarski razvoj, za nov odnos do skupnosti, ki izražajo posebne gospodarske ali socialne koristi, sindikatov itd. Kot smo že večkrat zapisali zadevajo pogajanja med predstavniki »peterice* v palači Diana zgolj obnovitev tržaške občinske uprave in ostvaritev levosredinske koalicije v pokrajini. Tudi zaradi stališča PSI, naj se krajevna vprašanja rešuje jo na krajevni ravni, ni bil načet problem nove uprave v Nabrežini. Iz tiska, ki je blizu SSL izhaja, da je bil ob teh srečanjih sklenjen sporazum o skorajšnjem srečanju predstavnikov leve sredine v Nabrežini. Medtem pa je prišlo že do nekaj srečanj med predstavništvi KPI, PSI in SSL v Nabrežini za katere so dali pobudo člani KPI. Srečanja so bila še prejšnji mesec in so na njih predstavniki KPI predlagali ustanovitev koalicijske uprave treh strank. Glede stališča PSI do tega predloga, po katerem naj bi se v Nabrekni obnovila izkušnja sodelovanja strank, ki združujejo domače slovensko prebivalstvo, je zna na izjava vodilnih organov tržaške socialistične federacije, da je sekcija PSI v Nabrežini, kakor vse druge sekcije, samostojna v svojih pobudah, če meni, da je po- PROF. JOSIP TAVČAR PETDESETLETNIK hoctnost, podaja roke z Američanom, Rusom ali celo Honolu-lujcem. Pri vsem tem pa moramo še zlasti upoštevati to, da se je Tavčar kot dramatik vključil v sodobno tržaško slovstvo skoraj «ad hoc*, saj je ta literarna zvrst pri nas najbolj šibka. Če izvzamemo kontovelske-ga narečnega dramatika Lojzeta C jaka, in še kaki dve, tri i-mena zamejskih dramatikov mlajšega rodu, preostaja samo še ime Josipa Tavčarja. In vendar kdo je Josip Tavčar? Pesniški duh, ki odklanja vse, kar je novega in najde uteho za notranje človeške bolečine le v pradavnih (a večnih) etičnih vrednotah ali pa človek, ki preko svojih Nikgjev, Ivanov in Ivank, Mačkov, Leopoldov in Gregorjev trezno gleda na svet in ga konec koncev pomiluje. Moralni imperativ za te tslabiče, ki jih grize in uničuje samota» naj bi bil torej v iskrenosti, odprtosti in medsebojni ljubezni. Da, to je Josip Tavčar, današnji jubilant. Človek in ustvarjalec, ki se s svojevrstnim in kritičnim pristopom loteva iz najrazličnejših zornih kotov vprašanj našega časa, naših dilem in tegob v «tra-gičnih časih brez tragedij*. Zibelka mu je stekla točno med 50 leti v majbolj kraški vasi» Dutovljah. Šolal se je v Trstu, Benetkah in Neaplju, kjer je tudi diplomiral iz angleškega jezika in slovstva. Od poletja 1942 je kot italijanski častnik služboval do zloma Italije v Cosenri, nato je bil zvezni častnik pri angleški komandi mesta, nakar se je v redni Badoljovi voiski udeležil obleganja Cassina. Po vojni je bil imenovan za profesorja in kot tak služboval najprej na koprski gimnoziji, od leta 1948 pa se je preselil v Trstu, kjer je pričel poučevati in še zdaj poučuje na slovenskih višjih srednjih šolah angleščino. Tavčar je začel pisati v italijanščini za gledališče in radio ter je napisal tudi nekaj filmskih scenarijev. Kot slovenski pisatelj se je pojavil sredi petdesetih let. Najprej v koprskih cBorih*, v mariborskih «Obzorjih», v tržaških «Tokovih*, ki jim je bil sourednik in v našem dnevniku, kjer je objavljal novele in gledališke kritike. Nato pa se je lotil gledaliških del, ki so nastajale ob spodbudi Slovenskega gledališča v Trstu, ki mu jih je skoraj vse uprizorilo. Te so: «Prihodnjo nedelj o», cPekel je vendar peke h, *Niky zlati deček*, tZeh pred smrtjo», «V Honolulu», Sl). ta di cuoio« Cllnt Eastvvood, . san Clark, Lee J. Cobb. Te"1 color Razna obvestila Slovensko dobrodelno drnlW9 Trstu sporoča, da bo povratek 4 . lic lz kolonije v Nabrežini dan 31. julija. Vsi starSl naj Jih Č»K’' na Trgu Oberdan ob 16. url. , Istočasno obvešča, da bo °d% dečkov v ponedeljek, 3. avgusta. 16.30 naj bodo na sedežu v VI. ** chiavellt 22. Deklice bodo odpotovale v Pol*5( kolonijo »Slokad« v Dragi v sol" ob 18. uri s tržaške železniško p staje. Otroci, ki so v koloniji v latu, se bodo vrnili domov dan**',,, petek ob 15.30. Avtobus se bo “'j vil v Ulici F. Gloia ob žele**1* postaji. SPD Trst organizira v dneh i do 16. avgusta turo v Dolomit;.^ osebnimi avtt. Na programu Je sledečih gorskih skupin: Tre £ di Lavaredo, Totane, Pordol • Catinacclo tn Marmolada. Nekaj P(( stih mest v avtomobilih. E’*an„.ii9 in pojasnila v Ul. Geppa 9. tel. Zveza partizanov na Opčinah P redi 9 avgusta Izlet s tova"5 ( srečanjem na Nanosu In grobnico padlih, kjer bo po£aS‘‘(ii' njihovega spomina s položitvijo 'fJ(. ca. potem k Vojkovi koči in K gledrit točki Prevoz i zasebnimi avtomobili- ^ sovanje pri tov. Renerju na OP'%) Proseška St. 6 (tel. 2118 31). $ za hrano (čevapčiči In kosilo) lir • Pokrajinski sindikat upokojencev OGIL vabi vse upokojence in delavce na veselico v Podlonjer. Veselica bo ob priliki dvajsetletnice ustanovitve italijanske federacije upokojencev, v nedeljo popoldne, s pričetkom ob 16.30 v krožu ((Zvezda«. Govorita bosta pokrajinski taj nlk sdmdlikata Antonio Cattonar jin občinski svetovalec Franc Gombač. • Poštna in telegrafska uprava sporoča, da bo od 31. Julija dalje odprto na glavni pošti, na Trgu V. Veneto, od 15. do 19. ure posebno okence za plačevanje na tekoči ra- Po tragičnem naključju nas je prerano zapustita DRAGICA MEDICA roj. PEČAR Pogreb bo danes popoldne, ko bodo truplo pokojnice P1*" peljali naravnost z ronšfkega letališča na pokopališče pri Sv' Ani ob 16. uri. Žalujoči mož Egidio, starši in sorodni Katinara, Trst, 31. julija 1970. Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dra#1 svak ln stric JOSIP JAZBEC železničar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo Jutri, v soboto, ob 16.30 w' pred nabrežlnske cerkve na domače pokopališče. Žalujoča svakinja Pavla, nečak Reita4® z ženo Karlo ter drugo sorod shr0 Nabrežina, 31. julija 1970. ONESNAŽENJE MOHJA V TRŽAŠKEM ZALIVU So res v morju bakterije tifusa? Mnenja strokovnjakov so deljena Nekaj znanstvenih podatkov o onesnaženju morja - Kateri podatki so točni, je še odprto vprašanje TRŽIČ STANJE VODE PO UPORABI KISIKA (BOD) O 1-00—2.00 zelo čista voda Q 2.01—3.00 malo onesn. voda (1 3.01—4.00 rahlo onesn. voda d 4.01—6.00 onesnažena voda • nad 6.01 močno onesn. voda SESUAN jj® karti so ponazorjeni rezultati raziskovanja, ki sa jc vodil prot. "•ajori v Tržaškem zalivu o tem, koliko kisika uporabijo mikroorganiz-v morju. Čim večja je ta potreba, tem več kisika so ra/ni mikro-or8anizmi uporabili. Torej večjemu številu BOD (biološka potreba ki-*'"») odgovarja večje število mikroorganizmov v vodi. To dokazuje tu-da je obala najbolj onesnažena ob MII iškem zalivu, ob samem pestil, pr| Harkovljah manj, zaradi toka z odprtega morja, in med “»rknvljaml in Grl Janom. Onesnaženost se spet poveča v bližini Tržiča Včeraj smo poročali kakšen vtis .?)? imeli pri ogledu raznih trža-kl‘1 kopališč in plaž v dneh, ko !* vse javno mnenje toliko zanima j® vprašanje onesnaženosti morja ® voda sploh. Danes pa bomo ob-•*V)U nekaj podatkov znanstvenih 8z>skav v Tržaškem zalivu. Pokrajinski zdravnik dr. Rocchet-ie pred časom izjavil, da smo siede tega problema v Trstu kar dobrem. Voda sicer ni nojčistej-'?• vendar pa, predvsem z bakte-‘Moškega vidika, ni nobene nežnosti. V nad 200 pregledih vo-,®. ni nikoli zasledil bacila vrste W|honele, ki povzroča tifusna čre-vnetja. Dokler ne bo rešeno “ašanje odtoka mestnih greznic bo sicer v vodi neka ko-«na bakterij vrste koli, vendar n® le ta količina tako majhna, da Predstavlja nevarnosti za člove-p' ^ganizem. To je mnenje prof. se u etta in treba ie Priznati- da ^anj ene8a osrednjih vpra- °dtok greznic v morje predstaviš® v Trstu, kot v večini mest, ve-jj; Problem: saj filtri odtoka pod ji n n jem ne očistijo niti ene tret-r. e nesnage, medtem ko se v Sta-Kii rt Pristanišču odteka greznica te-je j?*a.mesta kar naravnost v morda V^ina ima sicer v načrtu mo j. aizacijo teh naprav, vendar pa dalStvar težko izvedljiva, ker je miobčina na razpolago somu S00 ''Jonov lir, medtem ko bi bila po , enJu izvedencev za to potrebna ' ena milijarda lir. nitn°^a .P°vmimo se k znanstve-žJl raziskavam. Higienski urad tr-PoskC oboine je izvedel lani več C^v, |etos pa je njegovo de-^“Pje omejeno na nadzorstvo vo-Vakj.k se izteka v morje iz petih vodnih tokov Tržaškega zato,ln sicer: Soča, Timava, po-v^:, ho^ovec, Glinščica in Osp. V teb 50 zas prisotnost pa bioloških organizmov, vendar bakteriološke okuženosti, prisotnosti kisika v vodi in prisotnosti izplak detergentov. Rezultati, do katerih je prišel, so manj razveseljivi od tistih, ki smo jih navedli poprej. Začnimo pri Miljskem zalivu. Tukaj, piše prof. Majori, je onesnaženje vode precej zaskrblji-vo z vseh vidikov: predvsem zaradi odtoka greznic, raznih industrij in naftnih odpadkov. Kisika v vodi je malo, medtem ko je dosti mikrobioloških organizmov, tako da je vodo v tem predelu klasificiral skcco homog' no kot «> nesnaženo* ali celo «zelo onesnaženo*. V vodi je zasledil bacile vrste salmonele in «strptokoke fe-calis». V osrednjim predelu Tržaškega zaliva, to je med dvema pristaniščema, je v vseh ozirih «ze-lo onesnažena*, nadaljuje prof. Majori. To z vseh treh zornih kotov in predvsem z vidika prisotnosti mikrobioloških organizmov in deterrivv. Zato je v tem predelu uvrstil .odo med «zelo onesnaženo*. Predvsem pa na področju pred Starim pristaniščem, kjer se izlivajo greznice, je zasledil več vrst bacilov «salmonella tiphi», in to tudi v bližini kopališča na va-lobranu. V Barkovljah, ugotavlja prof. Majori, je voda že manj o-nesnažena, čeprav spada, predvsem z vidika bakteriološke prisotnosti, med «onesnažene vode*. Prodi Sesljanu in Devinu je onesnaženje manjše in tukaj je voda večinoma «onesnažena» ali pa »rahlo onesnažena*. Zaključki prof. Majorija so, da je ves Tržaški zaliv onesnažen in posledice tega so lahko razne: predvsem propad morske favne, rib začenja v našem zalivu primanjkovati, negativne ekonomske posledice predvsem zaradi manjšega pritoka turistov, in nevarnost za človeka, predvsem zaradi možnih epidemij infekcijskih bolezni. Toliko o delu prof. Majorija. Pri vsem tem se seveda poraja vprašanje: «Kdo ima prav?*, kajti podatki raznih raziskav so precej različna. Prof. Majori alarmira, medtem ko ostali pomirjujejo, češ, da ni nevarnosti. Na to vprašanje seveda mi ne moremo odgovoriti. Upamo, da bodo za to pristojni organi v kratkem odgovorili na to vprašanje, podobno kot to delajo v mnogih krajih, tako da bomo lahko enkrat za vselej vedeli če je voda «sinjega Jadrana* onesnažena ali ne, da se bomo lahko SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA V GORICI Predstavniki šestih držav bodo zborovali od 17. do 20. oktobra Letošnja lema ho: «Srednjeevropski urbanizem in njegove sedanje vrednoten bale teh organizmov ni toliko, da bi škodovali zdravju. Popolnoma drugačnega mnenja pa je prof. Majori, direktor zavoda za higieno tržaške univerze. V svojem delu »Raziskovanja o o-nesnaženju morske vode v severnem Jadranu*, poroča o rezultatih raziskovanj, ki jih je izvršil za Državni svet za raziskovanja (CNR). V tem delu je analiziral kopali v morju brez strahu za mo-onesnaženost vode s treh stališč: Irebitne posledice za naše zdravje. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA SPLOH SE NI ZAVEDEL, DA JE PO KROKANJU KONČAL V AVTU... «Podjetnega» mladeniča so sodniki obsodili na 6 mesecev zapora - Za zaprtimi vrati proces zaradi prostitucije s?« dj ^ manjši meri, tako da je vo-tokov po mnenju izveden- ®aažen a*ke ob^‘ne *e *rabto on®* Ij^jtjvažnejši podatek, ki izhaja tijuh analiz je. da ima morje, finemu dotoku nesnage, še razk|rievalno moč, saj le vJ/ metrov od obale ni skoro : 'ledu bakterijev. v bližini o- Ml Pred tržaškim kazenskim sodiščem (odv. Visalli, tož. Tavella, zapis. Strippoli) se je včeraj moral zagovarjati 31-letni Emil Stojkovič iz Zgonika št. 16, ki je bil obtožen poskusa tatvine z obtežilnimi okoliščinami 2. julija letos je patrulja agentov letečega oddelka kvesture, okrog 3. ure zjutraj krožila za običajno nočno nadzorstvo po Ul. Madonnina, ko je na vogalu z Ul. Molino a Vapore, pred poslopjem št. 1, zapazila v parkiranem alfa romeo s tržaško registracijo, moškega, ki je sedel na prednjem sedežu vozila. Ko so si agenti bolje ogledali voziilo, so ugotovili, da je bil desni deflektor odprt s silo. Takoj so postavili logično vzporedje med s silo odprtim deflektorjem in Stojkovičem, ki je bil v vozilu. Ko so ga izvlekli iz avtomobila, so ugotovili, da je bil moški v rahlo vinjenem stanju. Zato so ga najprej odpeljali v bolnišnico, nato pa na kvesturo in končno prijavili sodnim oblastem z utemeljitvijo, da je »Stojkovič s silo odprl vozilo, last 23-letnega Paola Vuge iz Ul. della Guardia 27, ki je pustil parkiran avto z zaprtimi vrati, in vstopil. Hitro posredovanje agentov pa mu je preprečilo, da bi ukradel vozi- ........Ul..........*............... VČERAJ PONOČI V SREDIŠČU MESTA Pred nočnim lokalom «spor iz nepomembnih razlogov» ^r°žnja s kavljem in zasledovanje pešca z avtomobilom tol Se enkrat žališ mater, te “daril s tem kavljem...« je sLrJŠto noč 32-letmi Josip Pečar iz ^^torlce št 115 zabrusil 31-letne-h& itPrancu Bertocchtju iz Tržiča, VrZt6r6Sa J« naletel pred nočnim bt*1 “Merico« v Ul. XXX Otto- *ta pravzaprav Izrekla, ni tka ' Ve se 1« to, da sta se mo-®rečala, pričela razpravljati o t4r .to onem, nenadoma pa Je Pe-gornje besede, stopil do HiJ ?® avta tn se oborožil z želez-* ‘zvijem. s« ttocchi se ga J« zbal tako, da T, kjer je kritik napisal, da je knjiga nehote prirejena počitniškemu razpoloženju bralcev, ki ne bi pretrpeli posebne izgube, če bi knjigo pozabili na plaži, je druga kritika v TT bolj zadela jedro stvari. Kritik ugotavlja, da gre za boljši del slovenskega humorja, kar pa seveda ne pomeni, da je slovenski humor dober. Ob tej knjigi se je pokazalo, da naši humoristi redkokdaj sežejo preko aktualistične, osebne in situacijske komike do take, ki bi ostala veljavna tudi brez konkretnih družbenih, pa osebnih, družinskih, gospodarskih in drugih težav. Tako se takemu humorju danes sicer lahko smejemo, jutri pa se mu ne bomo več. Tako črtice in humoreske Žarka Petana kot one Branka Šomna poznamo večinoma iz Ljub'janskega dnevnika, kjer so doživele objavo kot Pasje bombice. Vsebinsko knjiga torej ni nova pa tudi sicer nadaljuje tradicijo precej bledo-krvnega slovenskega humorja. Petan zajema iz sodobne družbene problematike, medtem ko Šomen obravnava bolj splosne človeške probleme, čeprav se v nekaterih črticah oz. humoreskah dotika tudi problemov naše družbe, posebej še našega gospodarstva. Zdi pa se, da je Petan vendar bolj pogumen, bolj duhovit in tudi njegove prispodobe so bolj originalne. Niti pri enem niti drugem pa ne najdemo takega humorja, da bi skozi smešne in zabavne zgodbice pisatelja izpovedovala obče človeške resnice. Tega niti pri Petanu niti pri Šomnu ni. Tako ms knjiga posebno ne navduši, čeprav nas duhovitosti enega in drugega avtorja, ko jih prebiramo v dnevnem časopisju morda bolj pritegnejo kot pa v knjigi, v kateri si že po naravi izdaje želimo nekaj boljšega, nekaj globljega, ali vsaj duhovitejšega. Vsi pa vemo, kako je s satiro in humorjem pri ms. Morda si xe&. žalimo kaj kvalitetnejšega. Toda samo želimo... V resnici pa smo vseeno lahko zadovoljni, da se še najdejo taki entuziasti kot sta Žarko Petan in Branko Šomen, ki se ukvarjajo s tovrstno nehva-ležm literaturo. V tem smislu pa tudi pozdravljamo knjigo humoristične literature na knjižnem trgu. Pa še tega ne smemo pri tem pozabiti, da je bila knjiga nagrajena na festivalu humorja in satire v Ohridu. Sl. Ru. Polemika okoli filma «0. K.» MUNCHEN, 30. - Nemški film, ki ga je režiral Michael Verhoe-ven in ki nosi naslov «O.K.», je postal središče ostre polemike, ki se vodi v zahodnonemških filmskih krogih in tudi drugod. Pravzaprav se je to začelo z dnem, ko se je zaradi tega filma pred-časm zaključil berlinski filmski festival, ki je slavil letos svoj 20. jubilej. Ameriška filmska družba «Warner Brothers» je prijavila muenchenskemu sodišču fUm in od sodišča zahtevala, naj njegovo predvajanje prepreči. Svojo zahtevo je družba podkrepila j trditvijo, da ima avtorske pravice nad delom ameriškega novinarja Daniela Langa, od katerega, da je odkupila knjigo po kateri je bil film posnet. Producent fi\‘ ma «O.K.» Rob Hoioer pa trdi, da film «O.K.» ni bi! napravljen po omenjeni knjigi, pač pa lW osnovi nekaj člankov iz dnevne kronike, člankov, ki so bili objavljeni v raznih časopisih. Zgodba tega filma obnavlja e-pizodo, ki se je dejansko zgodila v Vietnamu, konkretno v vietnamski vojni. Protagonisti dogodka s° štirje ameriški vojaki, ki so najprej posilili in nato umorili mlado vietnamsko dekle. Muenchensko sodišče je obljubilo in zagotovilo, da bo v prihodnjih dneh prijavo ameriške družbe preučilo. Trenutno pa film K.» predvaiajo v 35 mestih Zahodne Nemčije. Podobno sodno akcijo je ameriška družba «Warner Brothers* sprožila pretekli teden v Kopen-hagnu, vendar je sodišče danske prestolnice sklenilo prijavo odkloniti in zato bo na Danskem film nemoteno predvajan. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ V Sesljanu je razstavil Avstrijec Bischof V Sesljanu se je nepretrgana razstavna dejavnost v prostorih F stanove za pospeševanje turizma devinsko - nabrežinske obale, na■ daljevala z razstavo del Petra Bi" schofa. Tokrat s sodelovanjem h’ žaškega italijansko - avstrijskega kulturnega krožka, kajti slikar le Dunajčan, kjer se je rodil pr«® šestintridesetimi leti in lam tud1 dovršil akademijo. Je pa Bischol že s petindvajsetimi leti prvič razstavil v Italiji v Turinu. Leto kasneje je prejel drugo nagrado za barvna okna templja miru v «•' rošimi in takoj nato nagrado republike San Marino. Katalog Jz' kazuje zelo bogato razstavno dejavnost po Evropi in tudi izve}* nje. V tem letu pa je sedanja Bischofova razstava že enajsta-. Videli smo ga tudi že v Ljubija8’ in Dubromiiku. Razumljivo je torej, če nam 9} sedaj predstavljajo kot enega najuspešnejših mlajših slikarjev Avstrije. Je pa njegovo slikanje svojevrstno napredno in se nikak& ne prilagelia okusu širšega aN*f’ stva. Zanj se more navduševati ** razgledan poznavalec razvoja s°’ dobne likovnosti. Tako ra-.staV? po informativnosti pač presega v), letoviščarski okvir. Bischof je 1Z' šel iz početne neoblikovitosti v za. pleteno abstraktizirajočo in nekam baročno predmetnost, ki se n°m tu kaže v prabitnosti arhaičn,P oblik, polnih skrivnosti mitizadl orjaških teles, zlasti v podajanj} ženske kot simbola rodovitnost} kar skuša doseči s pretiravanjem v ogromnost nje značilnih obl,n in pomnoževanjem njene telesni sti. čeprav je to — ženska in dovitnost — prevladujoča temah*j® del, pa srečamo med njimi tifl. druga dela pestrejše vsebine, 7 jo izražajo naslovi kot so ^evd ver*, «Kitara», «Pahljača» in spe nVeliki revolver» ter ".Polomije^ pahljača» itd. Milko Bambl« ■KSti TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Izlet za konec tedna; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Program za mladino; 19.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Lajovic: Adagio; 19.10 Epigram, odraz časa; 19.20 Harmonija zvokov in glasov; 19.45 Beri, beri rožmarin zeleni; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Operna glasba; 21.50 Jazz; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Orkester Safred; 15.30 Drobec poezije; 15.40 Radijska priredba; 16.20 Četrto dejanje Bize-tove «Carmen*. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 16.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Pianist Al-drich; 10.05 Juke box; 10.15 Uspeli motivi; 10.30 Parada plošče; 11.00 Celentanov klan; 11.30 Glasbeni sprehod; 11.45 Plošče Ricor-di; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Lahka glasba; 15.15 Uspeli motivi; 16.00 Prenos RL; 18.10 Od plošče do plošče; 19.00 Simfonični koncert: 20.00 Poje Lionello; 23.10 Pisana glasba; 23.30 Nočni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošča za poletje; PETEK, 31. JULIJA 1970 13.15 Poje Rosanna Fratello; 13.30 Strnjena komedija; 16.00 Spored za mladino; 16.30 Poletni program za mlade ljudi; 18.00 V diskoteki; 19.05 Glasbene počitnice; 19.30 Luna park; 20.20 Evropski humanizem: Toskana: 21.15 Simfonični koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Baritonist W. Alberti; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Lahka glasba; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.40 Poletje na morju; 16.00 in 16.35 Pesmi z neapeljskega festivala; 17.15 Glasbeni aperitiv; 19.05 Program z Brunom Martinom; 20.10 Škržat; 21.15 Nove knjige; 21.30 Folklora v salonu. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Glasba in podoba; 11.15 Plošče resne glasbe; 11.45 Rossellini in Fjorda; 12.20 Klavirske skladbe; 14.00 Glasba izven programa: Beethoven, Mozart; 14.30 Portret avtorja: Clementi; 15.00 Schumannove skladbe; 17.10 Bartokov Kvartet štev. 4; 17.45 Jazz; 18.15 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.15 Vzgojna oddaja; 21.30 Francoske pesmi. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Odrska glasba; 10.10 Albemizove skladbe; 11.45 Pianist Michele Campanella. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14 00. 15.00, 16.00, 18.00, 20.30 Poročila; 8.45 Informativna °d' daja; 9.10 Operna matineja; 10-® Pionirski tednik; 10.25 Avstrijska narodna glasba; 11.15 Pri vas d°' ma; 13.10 Giuseppe Verdi: SkleF ni prizor opere »Rigoletto*; 13™ Kmetijski nasveti; 13.40 Čez P0-lja in potoke; 14.30 Priporočal0 vam...; 15.10 Valčki in uvertur®' 15.35 Naši poslušalci čestitajo lfl pozdravljajo; 16.35 Glasbeni int®r' mezzo; 16.40 L. van Beethoven - 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 človek in zdravje; 18.20 Koncert P° željah poslušalcev; 1915 Dobu110 se ob isti uri; 19.50 Ogledalo n}’ šega časa; 20.15 Ansambel Bori sa Kovačiča; 21.00 Akademsk* pevski zbor iz Ljubljane; 21-30 «Top-pops»; 22.15 Oddaja o nWr' ju in pomorščakih; 23.15 Besed® in zvoki iz logov domačih; OO-Oh Literarni nokturno; 00.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za najmlajše; 18-y V cirkusu; 19.45 Šport in it*{) kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 f* tednik; 22.10 Skupno življenj0' 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 II cland®' stino; 22.25 Boomerang. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 00.20 Poročila; 19.15 Oh zornik; 19.30 Sebastijan in odrask' 20.00 Na poti po Istri; 20.35 U' Šokfič: Basni; 21.35 «Ranč Prf kletih* — amer. film; 23.05 M®10 jaz, malo ti. kolesarstvo NA IZBIRNEM TEKMOVANJU ZA SP Zilioli v odlični formi osvojil dirko po Piemontu MARANO TICINO (Novara), 30. Na 59. kolesarski dirki po Piemontu, ki je veljala kot izbirno tekmovanje za svetovno prvenstvo, Spored drugega športnega tedna (Jajc na Padričah SOBOTA, 1.8. 19.00 ženska odbojka ol) 21,00 kotalkanje NEDELJA, 2.8. 10-00 med dvema ognjema 0,1 17.30 nogomet »poročeni — ledih« PONEDELJEK, 3.8. "b 20.30 ženska odbojka TOREK, 4.8. °b 21.30 film: Kaplan Martin Čeder-mae SREDA, 5.8. °b 20.00 moška odbojka ČETRTEK, 6.8. *** 20.30 košarka (Servolana — Sežana) PETEK, 7.8. ®b 20.30 bližanjc SOBOTA, 8.8. 13.00 balinanje 7 19-00 košarka (Bor — Salonit) #h 21.30 maraton Gaje NEDELJA, 9.8. °b 9.00 balinanje 7 10.00 košarka (finale za 3. mesto) "0 17.30 nogomet (Gaja — Olimpija, mladinci) " ’ 19.00 odbojka (Bor — Jesenice) 7 20 30 košarka (finale za 1. mesto) J® 22.00 nagrajevanje 8. in 9. avgusta bo po tekmovanjih ples do 0.30. OBVESTILO Atleti »Slovenske mlaidne« 1-“l»Jo redne treninge vsak dan, ra*en sobote in nedelje, od 17. ' i Ure dalje, in sicer na občinskem stadionu «Grezar» v Trstu. je zmagal Italo Zilioli, ki se je komaj včeraj vrnil iz Francije, kjer je opravil več nastopov. Prav zato je njegova trenutna forma res odlična, kar je dokazal v teku vsega tekmovanja, na katerem so mora li tekmovalci 15,300 km dolgo krožno progo prevoziti enajstkrat. Edini izmed «velikih*, ki je danes od stopil je IVI Dancelli. Med osta limi so Gimondi, Bitossi in drugi vozili dokaj previdno in niso skoraj rekoli izstopali Treba pa je upoštevati, da imajo vsi ti vidnejši kolesarji svoje mesto v reprezentanci za svetovno prvenstvo že zagotovljeno in se tudi zato niso preveč naprezali. Od 143 tekmovalcev jih je star-talo 121. V prvem krogu je skušala uit1 skupina tekmovalcev, katere pa je Zilioli ujel in je bila glavnina v drugem krogu zopet e-notna. Toda takoj po združitvi je ušlo 14 tekmovalcev, med katerimi so bili Zilioli. Balmamion, Tumella-ro itd. Za njimi se je pognalo 30 zasledovalcev z vsemi najboljšimi na čelu, le Dancelli je nekoliko zaostal. V tretjem krogu je prišlo do združitve, toda v četrtem krogu je zopet imelo 12 kolesarjev minuto prednosti pred skupino zasledovalcev, v kateri so bili vsi najboljši, glavnina pa je zaostala za skoraj dve minuti. V naslednjem krogu sta se obe zasledovalni skupini združili, naskok bežečih pa je znašal 1'50”. Toda ta prednost je začela kopneti, pri 95. km je praktično ni bilo več, pet km kasneje pa je dal Zilioli pobudo za beg devetih tekmovalcev. V teku dveh krogov je ta skupina »pridelala* dve minut1 naskoka, glavnina pa se je razdrobila na več skupin. V de' setem krogu so iz prve skupine ušli Mori, Primo Mori in Schutz. Zasledovalna skupina se je medtem )xivečala na 30 koles. V zaključnem delu dirke pa je uspelo ZilioVju, Balmamionu, Guerri in Simonettiju uiti sovozačem. V zad-pjem krogu je Ziliolijeva skupina še povečala svoj naskok, dva km pred ciljem ie pobegnil Simonett1, toda Zilioli ga je 400 metrov pred ciljem ujel in prehitel za 3 sekunde. Ostali tekmovalci so prihajali na cilj posamič ali v skupinah. Sestavljavci državne reprezentance za svetovno prvenstvo so sporočili, da bodo imena tekmovalcev, ki bodo na svetovnem prvenstvu zastopali Italijo, objavili jutri. LESTVICA 1. Italo Zilioli, ki .je prevozil 257 km dolgo progo v G.T0'38’’ s poprečno hitrostjo 41,866 km na uro. 2. Mauro Simonetti 3” zaostanka 3. Franco Balmamion 12” 4. Guerra 30” 5. Quintarelli 6. Santambrogio 7. Guerrino Tosello 8. Ugo Colombo 9. Renato Laghi 10. MaHo Anni 11. Attilio Rota 12. Primo Mori 13. Celestino Vercelli 14. Alberto Tazzi 15. Franco Mori 16. Giuiiani 17. Morotti 18. Shutz 19. Pella 20. Fabbri 2'53” zaostanka in nato v enakem času še 25 kolesarjev MODENA, 30. — Italijanska boksarska zveza je odzvela boksarsko izkaznico TVuppiju, ki je med sre Čanjem s Scattolinom, veljavnim za severnoitalijanski naslov srednje težke kategorije, udaril s pestjo sodnika, ki je zletel med vrvi. ATLETIKA TENIS POKAL DE CALEA Italija - Češkoslovaška 1:1 po prvem dnevu srečanja VICHY, 30. - V zaključnem de-1 lu mednarodnega mladinskega teniškega tekmovanja za pokal De Galea v Vichyju je stanje med Italijo in češkoslovaško v prvem polfinalu neodločeno 1:1. V prvem srečanju posameznikov je Italijan Adriano Panatta premagal Čehoslovaka Jirija Hrenca s 7:5 in 6:4, v drugem pa je čeho-siovak Jan Pisecky odpravil Italijana Paola Bertoluccija s 6:0 in 6:4. Dvoboj med Panatto in Hrebcom je bil zelo izenačen in prav do konca negotov, čeprav je bil na eni strani mreže italijanski igralec št. ena, na drugi pa češkoslovaški teoisar št. dve. Italijan je namreč tretji na svetovnih lestvicah, Če-hoslovak pa komaj osmi. Hrebec je zoperstavil boljši tehniki fanatik odlično: kondicijo. Vendar pa je prevladala velika izkušenost Panat-te, ki si jo je priboril na pomembnih mednarodnih turnirjih. V drugem srečanju mladi Berto-lucoi ni bil. kos Pieeckymu. Razlika v kakovosti igre med obema nasprotnikoma je bila zelo velika in vsa dobra volja ni Italijanu pomagala več kot toliko, da je v drugem nizu osvojil trii game. avtomobilizem je na več mestih medenico in zvil levo roko. MUENCHEN, 30. - Nekdanji bavarski prvak v skoku s palico se je resno ponesrečil med neko prireditvijo na stadionu »Dante* v Muenchnu. Zgubil je namreč ravnotežje in se pobil po glavi ter po hrbtenici. KOLESARSTVO BARCELONA, 30. - Etapna kolesarska dirka po Kataloniji, ki bo od 10. do 18. septembra, bo merila 1561 km in bo razdeljena na devet etap. NUERBURGRING, 30. — Ameriški pilot Bil! Scott, ki se je včeraj ponesreči} na tukajšnji avtomobilski progi je izven nevarnosti. Zlomil si VIAREGGIO, 30. - Italijanska atletska reprezentanca, ki se bo udeležila sarajevskega polfinala za evropski pokal, je danes končala s pripravami, in bo jutri odletela v Jugoslavijo. .■», ................................. Bologna v krizi Po ostavki predsednika vodi društvo podpredsednik Roffeni BOLOGNA, 30. — Uradno sporo- I deležili, je odv. Roffeni potrdil, da MODERNI PETEROBOJ Sedemnajst držav na SP WARENDORF, 30. - Prihodnjega svetovnega prvenstva v modernem peteroboju se bo udeležilo rekordno število tekmovalcev in sicer kar 51 iz sedemnajstih držav. Tekmovanja se bodo začela v soboto in bodo trajala do srede 5. avgusta. Tudi tokrat bodo glavni favoriti Sovjeti in Madžari. Med resnejšimi tekmeci naj še omenimo zah. Nemce in Švede, ki bi lahko osvojili kakšno kolajno bodisi v konkurenci posameznikov, bodisi e-kipno. V ameriški reprezentanci bo tekmoval tudi «stari» Robert Beck, ki je na olimpijskih igrah v Rimu osvojil bronasto medaljo. Uradni seznam 17 držav, ki so se vpisale je naslednji: SZ, Madžarska, ZDA, Bolgarija, Francija, Avstralija, Poljska, Brazilija. Italija, Švica, Danska, Velika Britanija, Nizozemska, Avstrija, Finska in Zah. Nemčija. Na sporedu so naslednje discipline: ježa, sabljanje, streljanje s pištolo, plavanje na 300 m, tek čez drn in stm na 4 km. M. MILKOVIČ 0 ŠPORTNEM TEDNU GAJE Želimo popularizirati šport med domačini» V okviru te prireditve se bosta srečali tudi mladinski nogometni ekipi Gaje in ljubljanske Olimpije Na Padričah mrzlično pripravljajo vse potrebno za prireditev morda največje letošnje poletne športne manifestacije, to je 2. športnega tedna Gaje. Še dva dni manjkata do uradne otvoritve in prve točke pestrega sporeda, ki so ga pripravili podjetni organizatorji padriške-ga združenja. Predsedniku organizacijskega odbora 2. športnega tedna Gaje Marinu Milkoviču smo zastavili nekaj vprašanj. O Kako to, da ste letos priredili tako veliko športno manifestacijo? uiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiHHiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ATLETIKA EVROPSKI POKAL čilo, ki ga je izdala Bologna FC pravi: «Upravni svet družbe je sprejel ostavko, ki so jo podali predsednik Raimondo Venturi, podpredsednik Angiolino Griliini in svetovalec Luciano Marchesini, ki so vsekakor izjavili, da bodo obdržali svoje finančne obveze do društva*. Poročilo je tako pomirilo vse navijače, ki so se celo bali za obstoj Bologne. V pričakovanju novega občnega zbora in novih volitev bo društvo vodil podpredsednik odv. Giorgio Roffeni in svetovalec g. Filippo Montanari. Med sejo, katere se bivši predsednik in oba svetovalca niso u- ni nobenih skrbi in problemov glede nadaljnjega dela moštva in nakupa igralcev Rizza, Liguorija, Va-stole in Fedeleja, ker so vsi trije člani, ki so podali ostavko, zagotovili svojo finančno podporo. Roffeni je rekel: »Zdaj je čas da društvo razpiše nove volitve, ki bodo dale novo podobo upravnemu svetu.* «čeprav je precej malo verjetno, ker je izjavil, da svoje ostavke ne bo preklical, je tudi možno, da bo potem ko se bodo notrajna trenja uredila, bivši predsednik spet izvoljen. Vse to pa na noben način ne bo motilo poteka in mirnega o-zračja priprav moštva*, je dejal Roffeni. ko se ob morju kuhamo v hudi vročini je jugoslovanskim smučarskim v*£ “eh precej prijetneje: zbrani so namreč na skupnem treningu pod Vršičem nad Kranjsko goro, Kjer imalo na Plazu pod Prisojnikom poletne priprave *edtem NOGOMET CARACAS, 30. — Znani brazilski nogometaš Pele bo prišel v Caracas 15. avgusta, da bi igral v neki lokalni ekipi proti moštvu, ki ga bodo sestavljali brazilski igralci, ki igrajo v Venezueli. Tekma bo v dobrodelne namene. # M # BUENOS AIRES, 30. - Predstavniki River Plateja so sporočili, da ne bodo najeli za trenerja Madžara Hidegkutija, ker da ne dobi vizuma od madžarskih oblasti. Italijanski atleti kandidati za vstop v finalno tekmovanje Jugoslovani nimajo možnosti za napredovanje v višje kodo mesta pa se bo vnela ostra bitka. Za Jugoslavijo in Italijo je seveda bolj zanimivo tekmovanje v Sarajevu, kjer bosta ti dve reprezentanci nastopali skupno z Z. Nemčijo, ČSSR, Madžarsko in Bolgarijo. Italijani doslej niso imeli možnosti, da bi napredovali do finala, letos pa nikakor nimajo že v naprej zastavljene poti. Prvo mesto je sicer v Sarajevu že oddano Z. Nemčiji, ki bi lahko celo o-grožala Sovjetsko zvezo, vsekakor pa je resen kandidat za drugo mesto v finalu. Za drugo vozovnico za Stockholm pa trenutno resno kandidira (precej enakovredno) več e-kip, predvsem češkoslovaška in tudi madžarska. Italija bi z nekoliko športne sreče vsekakor lahko zbra la nekaj več točk kot ti dve dr žavi. Jugoslovani pa seveda še niso dorasli za tak podvig. Če se bodo uvrstili na peto mesto bo to zanje že uspeh, vse kar bi bilo več pa bi bilo celo presenečenje. V ženski konkurenci nimata mož nosti za napredovanje ne Italija, ne Jugoslavija. Italiji bodo v njeni skupini povsem zastavile pot Poljska, ČSSR in Romunija in bo morda premagala le Avstrijo in seveda Švico. Enako bo tudi z Jugoslavijo, pred,,,katero. M>dQ gotpvo, zahodne Nemke in Madžarke, pa tudi z o-stalimi bo bitka zelo ostra, če se bo hotela uvrstiti' na vidnejše mesto. Vsekakor pa bi se Jugoslovanke morda lahko uvrstile nekoliko višje od svojih rojakov. Vera Nikolič se je za nastop v polfinalu tekmovanja za evropski a-tietski pokal v Hosford« pripravljala v Kranjski gori pod vodstvom svojega trenerja Lea Langa Odbor SŠI obvešča vse u-deleženke, ki so se prijavile za odbojkarski TEČAJ V ROVINJU, da bo odhod izpred sodišča, na Foru Ulpianu, v torek, 4. avgusta 1970, ob 10.30 zjutraj. Jutri se bo začelo polfinalno tekmovanje za .evropski pokal, ki se bo odvijalo v šestih mestih: treh za" moške'1 in treh za ženske discipline. Pri moških bo nastopalo v polfinalu 18 ekip, pri ženskah pa 20. Vsaka država bo lahko imela v vsaki disciplini le po enega tek movalca. Lahko pa bo isti tekmo valeč nastopil tudi v več discipli nah. Rezultati sami seveda ne bo do šteli za točke, pač pa uvrstit ve: 7-”"■""•sleč vsrk° discipline bo aKel da zoperstavila sovjetski premoči je Vzhodna ali Zahodna Nemčija. Toda tudi to je le malo verjetno V obeh dosedanjih tekmovanjih se je uvrstilo v finalni del le pet reprezentanc: Sovjetska zveza, obe Nemčiji, Poljska in Francija. Za prve štiri je tudi letos skoraj go tovo, da jim bo to uspelo, za ostala Že lam smo priredili ob otvoritvi svojih igrišč obširno manifestacijo, ki je nedvomno uspela. In prav otvoritev teh igrišč nam je letos v največji meri omogočila, da smo lahko uvrstili v svoj spored nove športne panoge, kot na primer nogomet. ki bodo dale manifestaciji še večjo pomembnost. Drugič zato, da še v večji meri populariziramo šport med domačini in da tako pritegnemo v svoje vrste čimveč mladine in starejših. Tretjič, da bi nekako zapolnili vrzel med enimi in drugimi športnimi igrami. O Na katere težave ste naleteli pri organizaciji? Da bi čim bolje organizirali ta športni teden, smo ustvarili poseben organizacijski odbor, ki se je takoj z navdušenjem lotil dela. Pri organizaciji pa so nam seveda pomagali tudi vaščani, katerim se moramo zahvaliti, da so nam prostovoljno in nesebično pomagali. O Koliko tekmovalcev bo približno nastopilo? Predvideva se, da bi se naše manifestacije moralo udeležiti približno 340 ljudi, kar je za nas precejšen uspeh. Ti udeleženci bodo tekmovali v osmih panogah in prava novost Itošnjega «tedna* bo kotal-karska reinja, ki jo bo predvajala skupina openskega SD Poleta. O Osem športnih panog: katere točke pa naj bi bile najprivlačnejše? Prizadevali smo si. da bi bil celoten spored kar se da kakovosten. Kljub temu pa mislim, da bo nogometna tekma med mladinskima ekipama Gaje in ljubljanske Olimpije prava poslastica našega sporeda. Sicer pa tudi nočni tek rmara-ton Gaje* bo sila zanimiv, nato košarkarski turnir. Skratka, spored je tako pester in zanimiv, da človek ne bi vedel, kaj izbrati. O S svojo manifestacijo ste ubrali pravo športno politiko: zajeli ste vse od najmlajših do starejših. Da. In zato smo uvrstili v svoj spored tudi športne panoge, kot med dvema ognjema, ki je običajna igra za mlade, kot tudi balinanje in bli-žanje, ki sta bolj priljubljeni med starejšimi. Prepričani smo namreč, da je prav šport eno najučinkovitejših sredstev za združenje mladine in starejših ljudi. S športom se ti pobliže spoznajo m razumejo. Poleg tega pa se prav s športom tudi naša društva združujejo, sestajajo. O Kateri naj bi bil največji uspeh 2. športnega tedna Gaje? Mislim ta, da bi naša manifestacija pripomogla k temu, da bi postale vezi med našimi društvi še tesnejše in da bi prispevale k obujanju zavednosti med Slovenci. b. 1. SZ GAJA obvešča vsa društva, ki želijo nastopiti v naslednjih športnih panogah: maraton Gaje, bližan je in med dvema ognjema, da lahko vpišejo svoje predstavnike na telefonsko številko 226136. pi.o točk, drugouvrščeni 5, tretji 4 itd. Enako bodo točkovali tudi štafete. Doslej so opravili že dve tekmovanji za evropski atletski pokal in v obeh je zmagala Sovjetska zveza v moški in ženski konkurenci. Verjetno se bo to ponovilo tudi letos (kajpak šele v finalu 29. in 30. avgusta v Stockholmu, v katerem bosta nastopili po dve najboljši ekipi iz vsake skupine in domača vrsta), edina reprezentanca, ki bi se mor- Dionisi je trenutno v odlični formi in italijanski ljubitelji atletike pričakujejo v Sarajevu od njega nov državni rekord MLADEN OL.IAČA: __________ ( K OZAR A v Prevedel: Severin Šali . Dolgo sta hodila skupaj, v istem vodu, v isti četi, sl delila košček kruha in edino cigareto, in družila ju Je navada, 4. skupaj jurišala na sovražne bunkerje, z bombami, med-j?1 ko so ju tovariši varovali. Tako je ob Renku zaslovel bJ?1 črni Lazar brkač in rovtar, na pol pismen kmet, eden desetarjev na Kozari, ki je kmalu postal vodnik v Ran-«6ti, odšel z njim v srednjo Bosno, se po večtedenskem •trganju vmii na Kozaro in bdi postavljen za komandirja. se je ločil od Ranka in dolgo ga ni videl. In ko ga je jJ*1 nekaj dnevi srečal na Domobravl, pred taborom v Ka-j. h, s® je razveselil kot bi zagleda! brata. Ko je okrog bob-^ ° i« so se ljudje umikali v zaledje, Je Ranko stopil k njemu idd krepko stisnil roko: "Zdravo, brkonja! Zdravo!« '•Zdravo, tovariš Ranko!» ^ "Koliko borcev imaš, kje si na postojanki, potrebuješ o-Dov ev7» ga je spraševal Ranko, Lazar pa mu pojasnjeval, t^,edal, da je četa v dvodnevnih bojih sicer imela trideset lvih in ranjeniih, vendar je spet polnoštevilna. Zvečer sta skupaj šla v protinapad na Dombravo in po polju pobila nad šestdeset in zajela skoraj dvesto vojakov. To so bili prvi ujetniki, katere je lahko otipal z rokami. Bili so ljudje, prav tako ranljivi m nebogljeni kot vsi drugi. Toda čeprav se je sovražnik začel osipati, njegovi napadi niso prenehali, ampak se še okrepili, zato se je četa z Rankovim in Zarkovim bataljonom morala umakniti vse do Pogledjeva, kjer je Lazar vnovič srečal Ranka. «Nobene panike, brkonja,« mu je rekel komandant udarnega bataljona, kar Je ponavljal tudi kasneje pri srečanju z borci in množico bežečih vaščanov. «Nobene panike, tukaj je udarni bataljon! Sovražnik lahko pride na Kozaro samo prek nas mrtvih.« «Ali si videl šošo, tovariš Ranko?« «Sam. Soša je tukaj. Prišel je sinoči, pregleduje čete... No, zdravo ...» ((Zdravo, tovariš Ranko!« Je veselo zaklical Lazar, srečen, da ima v soseščini, na levem boku zraven Poharinega Brda vojsko Ranka Sipke, ki se je tako proslavila v bojih. Bilo je to pred tednom dni. In res, besede Ranka Sipke kot da so se uresničile: sovražnik ni prodrl na Kozaro, proti-četniški bataljon je vzdržal. Pod Soševim poveljstvom so se znašli trije bataljoni: prvi, drugi in udarni (četrti, ne povsem cel, pa je prešel Gomjenico in odšel h Grmeču). Branili so obronke gozda. Dolina se je tresla, gozd je bobnel od glasov, povelj, pretenj, vzklikov. Borbe so trajale tudi po vso noč, do zore, ko je ljudi premagal spanec. Spomnil se je tudi prvega živega sovražnega vojaka. Bil Je to rdečelas, vitek in visok mladenič z udrtimi ličnicami in dolgo brado, ves zmečkan, kot bi prišel iz pralnice. «Kdo si in kako se pišeš?« ga je vprašal in kar ni verjel, da je pred njim pripadnik neustavljivega hudournika, ki že dneve in dneve dere prek njiv, bregov in dolin. Vojak je odgovoril, da je domobranec in da se piše Josip Balen. Ime mu je kakor šošu, če ne laže, je pomislil Lazar, in ga nezaupljivo ogledoval. «Iz katere enote sl?« Ujetnik je odgovoril, da pripada prvemu gorskemu zdru gu, česar pa Lazar ni razumel. ((Zdrug? Kaj pa Je to zdrug?« Ujetnik mu je razložil: «To je skupina nekoliko bojn • bataljonov, ki Je okrepljena z mitraljezi, artilerijo, tanki in letali.# «Lažeš! Ti si ustaš.« «Nisem ustaš, ampak domobranec,« se je branil ujetnik. «Mi smo vsi domobranci, besedo vam dam, in pred odhodom na Kozaro in Banijo se nikoli nismo borili proti partizanom.« «Kaj pa ste počenjali?« «B1W smo na tečaju,« Je odgovoril vojak in umolknil, kakor da bi mu bilo žal, ker je to povedal. «Na kakšnem tečaju? Povej, kje ste pravzaprav bili?« Ujetnik je omenil mestece Schtockerau. Rekel je, da Je tam s tovariši preživel skoraj osem mesecev na vajah- in pripravah. Pripravljali so jih, je rekel, za vzhodno fronto, proti Rusiji, kamor Je Mia že odšla neka hrvatska skupina. Tudi njim so rekli, da bodo kmalu šli tja, k Stalingradu, toda komanda jih Je poslala domov, v Zagreb, odkoder so jih prestavili na Banijo, proti partizanom. Tolkli so se na Zrinski Gori, nato pa prišli na Uno, odkoder so trinajstega junija odšli proti dubiški cesti in Pogledjevu. «In praviš, da ste domobranci? Beži no, to pripoveduj svoji botri!« je zavpil Lazar. ((Domobranci se vdajajo v celih skupinah. Mar domobranci požigajo in ubijajo?« Vojak Je molčal. «In kdo j« požgal toliko vasi?« «Ne vem. Mi Jih nismo. Nismo ne požigali ne pobijali, častna beseda.« «Koliko vas je?« ((Mislim, da ima naš zdrug okrog štiri tisoč vojakov.« ((Peljite ga v štab bataljona,« je rekel Lazar, ker ni imel volje, da bi ujetnika še zasliševal. Nikakor ni mogel verjeti, da bi suh in pomečkan ujetnik s skrhanim glasom in preplašen pripadal vojski, ki njega, Lazarja, že dolge dneve podi proti vzhodu in vse huje pritiska nanj. Bill so to časi prvih partizanskih zmag, vendar so se navzlic vsemu morali umikati na vzhod. Umikali so se počasi, korak za korakom, branili so vsako ped zemlje in se ustavili prav na obronkih planine. Tukaj, pri vhodu v mlječa-niško sotesko, so se odločili, da se branijo do zadnjega, ker se niso mogli umakniti prav nikamor več. Za hrbtom so imeli Kozaro s partizanskimi bajtami, štabi, bolnišnicami, skladišči, z množicami kmetov, ki so zapustili' domove z vozmi, živino in družino. To je bilo velikansko pribežališče, ki je sprejelo na deset in deset tisoče nesrečnikov brez strehe nad glavo. Vse svoje upe so begunci povezovali z odredom in izhodom bitke. Ce bodo partizani lahko ubranili Kozaro, bo sinil veder dan za vse te bednike po gozdovih, ki tožijo po domačijah, katere so morali zapustiti; njihove družine se bodo lahko hitro vrnile v zapuščene vasi. Partizani, ki so branili Kozaro, so to dobro vedeli. To Je čutil tudi Lazar, zrel človek, čigar družina je koprnela po domu za njegovim hrbtom, nekje v dolini reke Mlječanice. Za njegovim hrbtom so mrgolele množice po stezah, poteh, poljanicah, okrog izvirkov ir. Jas ali pod širokimi krošnjami in hitele dalje in dalje na vzhod, brez ustavljanja. Na srečo ni bilo tankov. Tudi ni bilo prodiranja iz Dubice ali Prijedora: vojska, ki je prodirala z juga, se je ustavila okrog Palančišta in Poharinega Brda, vojska s severa pa je stala na Kraševcu in pred Bjeiajcd, tako je prehod na Kozaro bil prost. In ljud-^vo se je umikalo. Dan in noč so plameneli ognji, letala pa so jih zasipavala z bombami. (Nadaljevanje sledi) Urednlitvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 9.600 lir. TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. -Mali oglasi. 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitž Italiana*. Izdaja in tiska ZTT - Trst 31. julija 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko « VROČE* SINDIKALNO POLETJE V ŠPANIJI Brezglava poteza politične policije Aretacija stotine sindikalnih voditeljev po granadskih dogodkih MADRID, konec julija — V španski prestolnici se širijo glasovi, da se je Francovi policiji posrečilo zajeti stotino sindikalnih voditeljev, ki pripadajo pollagalni organizaciji (.delavskih komisiji), kj združujejo v svoji sredi predstavnike .delavskega razreda od komunistov do naprednih katoličanov. Akcija španske politične , policije se povezuje z izredno napetim stanjem, ki vlada v državi zrradl sindikalne borbe, ki jo vodijo španski gradbeni delavči in ki se je posebno razplamtela na jugu države, a . predvsem v Granadi. Tu je prišlo, kot je znano, 21. julija do spopada mod policijo in ( delavci. Policisti sč streljali na demonstrante ter ubili tri delavce. En policist je težko ' ranjen. Policija je že' tedaj aretirala večje število delavcev. V naslednjih dneh se je stavkovno gibanje v Andaluziji še nadalje okrepilo, se razširilo na druge pokrajine in tudi danes ne obstaja še noben znak, da bi v najkrajšem času ponehalo. Francova Španija preživlja danes hudo krizo, ki je na eni strani politična, na drugi pa tudi gospodarska. V ospredje pa stopajo zahteve delavskega razreda po izboljšanju njihovih gmotnih in socialnih razmer. To velja posebno za gradbince, ld so v Španiji najslabše plačana delavska kategorija. Nasproti zahtevi, po minimalni plači 225 pe-zet na dan (nekaj čez 2.000 lir) in skrajšanju delovnega urnika na 41 tedenskih delovnih ur, so delodajalci ponudili 1.500 lir na dan. Na dlani je bilo, da ne bodo gradbeni delavci sprejeli te ponudbe. Tako je prišlo do silovitega spopada, ki je odprl novo razdobje v španskem sindikalnem gibanju. Od vsepovsod so začele prihajati v Granado zagotovila, da bo delavstvo vse Španije odločno podprlo svoje delovne tovariše v Andaluziji. Špansko ministrstvo za delo je prejelo številne protestne ln solidarnostne brzojavk« od raznih mednarodnih ln tujih sindikalnih organizacij. Pred špansko sindikalno gibanje se je seveda postavilo vprašanje, kako v največji meri podpreti andaluzijsko sindikalno borbo, saj je ta medtem že prerasla iz ozkega okvira podeželskega spora med delodajalci in gradbinci v vsedržavni okvir splošne borbe španskega delavstva. To objektivno stanje je narekovalo predstavnikom ((delavskih komisiji) vse Španije, da se sestanejo in sporazumno določijo nar daljnje smernice sindikalnega boja. Po zadnjih vesteh so se delavski predstavniki zbrali v nekem samostanu madridskega predmestja. Zdi se, da so se pogovarjali o možnosti napovedi splošne solidarnostne stavke, ki naj bi odločilno pomagala gramadskim gradbincem v njihovi borbi. Ker so ((delavske komisije)) zelo široka organizacija in jih je France va politična policija včasih tolerirala do sedaj kot nekako na pol legalno ustanovo, so seveda vesti o pripravljanju splošne stavke začele pronicati v. javnost. Priprave splošne stavke so ' vznemirile Francovo policijo, ki je sklenila izvesti odločen napad proti gibanju.' Krvavi dogodki v Granadi so zelo vžneminili vso špansko javnost. Španska vlada je zmedena, a priznani politični delavci, ki sicer pripadajo konservativnim krogom, zahtevajo naj oblasti povedo «vso resnico o granadskih dogodkih«. To zahtevo je med drugimi postavil Jose Maria Zaldivar, ki predstavlja Zarogozo v pohlevnem španskem parlamentu («cortes»). Glasilo uradnih španskih sindikatov «PuebIo» je skušalo celo zvrniti odgovornost za dogodke v Granadi na tamkajšnjo duhovščino, ki je baje razdelila orožje med demoe-stranke, To trditev so odločno zavrnili delavski in cerkveni krogi. Vsi ti dogodki so zelo omajali vpliv uradnih sindikatov, ki se znajdejo v precepu vsalkitorat, ko pride v državi do ostrih spopadov med oblastmi Ln delavci. Aretacija stotine sindikalnih predstavnikov v Madridu prav gotovo ne bo izboljšala tega stanja, med drugim tudi zato ne, ker se je marsikateremu sindikalnemu voditelju posrečilo zbežati. Sindikalna borba se bo torej v prihodn jih dneh še bolj zaostrila ter je pričakovati, da bo potekla v znaku «vročega poletja«. New York — Tako je mesto opoldne, ko sonce delno razblini gosto meglo, ki pokriva mesto kot svinčen pokrov V AMERIKE ANGLIJI IN A VSTRALIJI Onesnaženje zraka grozi prebivalstvu v mnogih večjih industrijskih predelih Problem vzbuja veliko pozornosti, ker ogroža zdravje milijonov ljudi NEW YORK, 30. — Pojav onesnaženja zraka, ki postaja zadnje čase aktualen v Italiji, je v Ameriki, Angliji, Avstraliji ih v drugih indusitiriaiMzirainilh predelih sveta problem skoraj življenjske važnosti. Nad New Yarkom viša že teden dni kot svinčen pokrov gosta megla, ki ovitja nebotičnike in diuši vsa nižja poslopja. Newyorški župan John Iindsay je proglasil izredno stanje zaradi onesnaženja zraka prve stopnje. Prebivalci Ne\v Yorka lahko »vidijo znate samo opoldne in to v najvišjih nadstropjih nebotičnikov. Sicer so iz bolnišnic javili, da niso zabeležki nobenega porasta števila bolnikov zaradi pljučnih bolezni ali podobnih motenj, vendar zdravniki priporočajo vsem Starejšim in bolehnim, naj ne gredo iz stanovanj. Ameriške oblasti skušajo sedaj izdati vrsto varnostnih ukrepov v zvozi z onesnaženjem zraka. Ti u- Umrl je slikar Mario Ameglio PARIZ, 30. — V Parizu je umrl 72-letni slikar Mario Ameglio, ki se je sicer rodil v Sanremu, imel pa je francosko državljanstvo. Bil je velik občudovalec Cprota in Moneta. Imenovali so ga «pariškega pokrajinskega slikarja«. Večkrat je črpal navdih za svoje slike iz Vile Lumiere. V>ailfll>HVM>«IMllMIMI«1llll>«lfll*IVlll«ll«lll«IIIIIIIVVI«fllTfl>tmf>IIIIIIIIIIIBIIMMIMMtll>l>IK>ll>*l»l»tllIIIIIIIII«lllllllfa>l*lltBII«IIIBI«lllllll>*ll>ll**ll>|aavlaillllllllllllllllsMBU**alalllllBll>IIBII>llllBallllBlllllllllBllliall>allliaal>tllSI> OB ROBU KASPIJSKEGA MORJA IN SOVJETSKE TURKMENIJE Silovit potres 7. stopnje je opustošil gorato pokrajino severovzhodno od Teherana Zaradi potresa je izgubilo življenje okoli sto ljudi, nekaj več pa jih je bilo ranjenih TEHERAN, 30. — Davi je hud potres, ki na srečo ni imel katastrofalnih posledic, prizadel severovzhodne iranske pokrajine, ki ležijo ob Kaspijskem morju in vzdolž meje s sovjetskim Turkmenistanom. Širše potresno področje ima površino okoli 50.000 kv. km. Bilo je točno ob 2.52 po italijanskem legalnem času, ko Je prišlo do prvega sunka. Sledil mu je drugi sunek, ki je bil prav tako močan. Nekoliko pozneje je prišlo do tretjega potresnega sunka, katerega središče pa je bilo precej oddaljeno, saj je bilo v Omansfcem zalivu. Potres nd bil na srečo katastrofalen kljub svoji jakosti. Večina prebivalcev tega goratega področja je tedaj že odšla na delo na polja. Zato domnevajo, da je število mrtvih le rahlo večje od sto, število ranjenih pa nekoliko višje. Prve vesti o potresu so prišle te vojaškega letalskega oporišča v Saihrabadu. V poročila) se je govorilo o človeških žrtvah in veliki škodi, toda vojaške oblasti niso bile še seznanjene s stvarnimi podatki. Vest je v Teheranu sprožila pravcat preplah. Začelo se je govoriti o katastrofalnem potresu, ki bi u-tegnil biti enak, če ne celo hujši od tistega, ki je pred dvema leto-, ma prizadel isto področje in ki je tedaj terjal več kot 11.000 človeških žrtev. Na govorice je vplivala vest, da so seizmografi v Washingtonu zabeležili jakost skoraj 7. stopnje Richterjeve lestvice (pri potresu 1. 1968 so zabeležili jakost 7,3 stopnje Richterjeve lestvice. še pozno zvečer se ni moglo zvedeti za dejansko opustošenje pokrajine in za točno število človeških žrtev. Gotovo je le, da je potres prizadel posebno vas Maravan Ta-peh, ki šteje 1.200 prebivalcev. Vas je bila skoraj popolnoma porušena, število Človeških žrtev pa je tu naraslo na okoli 30. Potres je prizadel tudli devet drugih vasi v notranjosti pokrajine, toda oblasti še niso prejele točnejših podatkov. Obveščanje je na tem področju zelo težavno, ker gre za hribovito pokrajino, kjer cestnih zvez v sodobnem pomenu besede sploh nd. Prav tako še ni sporočil o stanju v goratem predelu gorske verige El-brus. Potres je prizadel tudi mesta Gonbad, Kavus, Bujmurd in šam-pasand, toda na srečo le lažje. V teh mestih ni bilo človeških žrtev, toda zidovi števiilndh hiš so popokali, ali pa se celo porušili. Potresne sunke so zabeležili tudi v glavnem mestu pokrajine Khorassan, ne pa v Teheranu. Področje, kjer je prišlo davi do potresnega sunka, spada v potresni pas, ki se vleče čez Sredozemsko morje in Iran proti vzhodu. V tej pokrajini so v zadnjih časdh zabeležili veliko število potresov, ki so bdld včasih katastrofalni ter so terjali tisoče in tisoče človeških žrtev. Davi je iranski šah proglasil izredno stanje v vseh severovzhodnih pokrajinah. Iranski Rdeči križ, ali kakor ga Iranci imenujejo «Zdru-ženje rdečega sonca in leva« je sprejelo potrebne ukrepe za takojšnjo pomoč prizadetim pokrajinam. «Nahota» ni izldj^ično gola polt Zdi se lahko revnejša četrt mesta na jugu, je pa drugo lice velikega turističnega mesta Palma de Mallorca n,,,!,,! .iiiii iiib Čarovniki so oskrunili pokopališče LONDON, 30. — Angleška in še posebno škotska pokopališča vsako leto obišče neverjetno visoko število oseb, ki gojijo čarovništvo. Čeprav se lahko zdi neverjetno so v dvajsetem stoletju še mnoge sekte, ki se bavijo s čarovništvom in čaranjem, za kar potrebujejo ostanke mrličev ali predmete, ki so običajno samo na pokopališčih. Letos so angleški «čaroimikh odkrili novo še nedotaknjeno pokopališče v Nunheadu. na južnem delu mesta ob Temzi. Verjetno so izbrali to pokopališče, ker je primerno od-daljeno od hiš in je bilo že več kot leto dni zatrrto. Družba, ki je lastnica pokopališča, ni imela namreč sredstev, da bi ga primerno popra- vila in dovolila dostop obiskovalcem. Poleg «čarovnikov» obiskujejo redno pokopališče tudi postopači, pijanci, narkomani in še posebno pivci metilnega alkohola. Tam jih prav gotovo nihče ne moti. Župnik Percy Grap, ki je zelo priljubljen prebivalcem in ki ga dobrohotno imenujejo tudi «Para-chuting Vičar» zaradi njegovega zanimanja za padalstvo, je prvi odkril nered na pokopališču. Ko se je pred nekaj dnevi odpravil na pokopališče, da bi pregledal grobove in ugotovil, katera popravila so najnujnejša, je našel prevrnjene križe, razbite nagrobne plošče in izkopane grobove. Takoj je obvestil škoja v Southwarku in zdi se, da se bo ta zanimal za popravila. Ob podrobnem pregledu pokopališča so ugotovili, da niso «da-ravnikh spoštovali niti trupel ali okostnjakov. Odnesli so celo neka ter e lobanje, kosti leve roke ali kako rebro. Pri komaj pokopanih truplih so odnesli nekatere organe kot srce ali možgane. Prebivalci v Nunheadu so nekoliko ostrmeli, ko so zvedeli za «obisk» čarovnikov. Takoj pa so se znašli in 1500 prebivalcev je podpisalo prošnjo za gradbeno ministrstvo, s katero zahtevajo naj se zberejo sredstva za popravilo pokopališča in zopetno odprtje obiskovalcem. PRAGA, 30. — «Nahota», v slovenščini «Nagota», je naslov prvega filma, ki ga je napravil mladi češkoslovaški režiser Vaclav Matejka. V njem igrata glavni vlogi Peter Cepek in Kristina Hanzalova. Kdor bo malo pomislil, se bo morda spomnil, da je bila Kristina Hanzalova pred približno letom dni izvoljena za «cmiss», torej za najlepše dekle na češkoslovaškem. Čeprav naslov govori o goloti, mladi češkoslovaški režiser ni hotel iz *N ahate* ustvariti izključno erotični film, pač pa v tem svojem delu poudarja, da ljubezni brez erotizma ni, da pa tudi erotizem sam brez ljubezni ne pomeni ničesar. Film dejansko opisuje ljubezen dveh mladih ljudi, katerih življenje ni bilo lahko in ki skušata premagati izolacijo, v katero sta obsojena, s svojimi tesnejšimi odnosi. Kadar si je nekdo ogledal film in se nad njim zamislil, bo dobil vtis, da se naslov «nagota* ali «golota* ne nanaša toliko na goloto polti, torej na fizično goloto, kolikor na goloto duha. je bil ugralbijen pred nekaj dnevi v lastnem stanovanju v Montevideu, toda ga bodo prej strogo zaslišali. V svojem prvem sporočilu so gverilci obljubili, da bodlo osvobodili ujetnika v 48 urah, pozneje pa so pripomnili, da bo zasliševanje trajalo več časa. Sodnika Manellija so ugrabiM, ker je pred časom izrekel več strogih obsodb na škodo urugvajskih gverilcev. V svojem sporočilu ti o- memjajo, da je sodnik priznal, da je zagrešil več sodnijskih napak. LONDON, 30. — Londonska televizija BBC je uvedla nov način poučevanja angleščine: pouk spremlja 24-letno dekle, ki se slači. Pou-čevalec angleščine Christoper Milke je izjavil, da se je poučevanje zelo dobro obneslo. Pouk je potekal tako: dekle si je sleklo kos obleke, spiker pa je povedal stavek, u. pr.: »Dekle si je sleklo obleko«. krepi bodo prizadeli vse industrijske obrate in vsa vozila. Sedaj so oblasti samo pozvale voznike, naj «štedijo» z aivti, to pomeni, naj se vozijo skupinsko ali naj uporabljajo javna sredstva,, kjer je to le mogoče. Župan LindSay je prepričan, dia bo kriza trajala, dokler ne bodo popolnoma izločili iz prometa zasebna vodila. Možno je, da bodo oblasti prisilile največje ameriške tovarne, to je tovarne avtomobilov General Motors, Ford, Chrysler, American Motors in zvezo avtomobilskih tovarn, naj izdelajo poseben aparat, ki naj bi _ sproti uničeval vse pline. Napravo naj bi dodali vsem komaj izdelanim avtomobilom. Verjetno pa bodo ukrep raztegnili tudi na avtomobile, ki so bili izdelani od leta 1953 dalje, to pomeni dejansko na vsa vozila, ki še krožijo po Ameriki. Nekoliko se je izboljšal položaj pred nekaj dnevi, ko je smog in oblake razgnala siina nevihta, ven-dlar si nihče ne obeta, da bi bila s tem odstranjena vsaka nevarnost. Kol'črna žveplenega dioksida, ogljikovega monoksida in žve-plovodika je tolikšna, dia bi v kratkem lahko bili prebivalci tudi prisiljeni, da nosijo posebne maske, ki naj bi jih obvarovale škodljivih planov, če oblasti ne bodo nemudoma sprejele ustreznih u-krepev. Najbolj prizadeto mesto je New York, vendar Washington, Atlanta in Georgija niso nič kaj na boljšem. Stanje je približno enako tudi v Avstraliji. V Sidneyu so ustanovili posebno ustanovo, katere glavna in edina naloga bo, da skrbi za ukrepe, ki naj bi obvarovali prebivalstvo pred nevarnostjo onesnaženega zraku in dia bi se ti ukrepi skrbno izvajali. Angleški znanstveniki proučujejo posebne metode, ki naj bi v vseh večiih tovarnah sproti odstranjevali človeškemu organizmu škodljive pline. Angleži so »posebni megli« že dali s svojo tipično flegmo ime »grahova juha«, kateri je podobna zaradi svoje tipične zelenkaste barve. niiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuJiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiinmiiiiiiii NADALJUJE SE PROCES PROTI MflNSONU Paul Newman si je zlomil gleženj NEWPORT (Oregon), 30. - Filmski igralec Paul Newman si je zlomil desni gleženj pri padcu z motorja med snemanjem filma, ki ga sam vodi. Ko so ga izpustili iz bolnišnice, se je z letalom vrnil v Hollywood. Mirovati bo moral približno en mesec. Odgovornost CIA za pokol v My Laiu ATLANTA, 30. — Odvetnik Charles Wa»tner, ki zagovarja narednika Esequlela Torresa, je izjavil, da je ameriška obveščevalna služba «CIA» obsodila na smrt veliko večino ljudi, ki so bili potem ubiti 1. 1968 v znani vasici My Lai v Vietnamu. Odvetnik VValtner, ki Je bil svoj čas poslanec v ameriški poslanski zbornici, Je podali to izjavo v sv^ji spomenici trem ameriškim sodnikom, ki se ukvarjajo s pokolom v My Ladu. V spomenici poudarja, da njegovega varovanca ne more soditi vojaško sodišče, ker je sama «CIA» že predhodno obsodila na smrt večino ljudi, ki so bili kasneje umorjeni. Narednik Tonres Je obtožen, da je ubil tri osebe, neko četrto pa je obesil nekje drugje. «Tuparos» zaslišujejo sodnika Manellija Sodnik odstranil dva branilca ker sta prekinjala razpravo Kasabianova opisala umor zakoncev Labianca • Dekle in njen branilec dobivata grozilna pisma LOS ANGELES, 30. — Ozračje ustavi. Hotel je umoriti potnike MONTEVIDEO, 30. ,— Gverilci organizacije cTuparos« so sporoči-Verjetnd se bodo morali «čarovniki»J Ti, da bodo sicer izpustili na svo tako umakniti. 1 bodo sodnika Pereyra Manellija, ki na procesu proti «Satanu» Charlesu Mansonu začenja postajati precej napeto. Tista, ki sta posebno pripomogla k temu, sta bila Man-sonov branilec Irving Kariarek in branilec Leslie Van Houtenove Ronald Hughes. Oba branilca sta namreč tako pogosto prekinjala pričanje Linde Kasabianove, da ju je moral sodnik večkrat opozoriti. Včeraj sta oba preko mere motila zasliševanje in sodnik jima je ukazal, naj nemudoma zapustita dvorano zaradi žalitve sodišča. Odvetnik Hughes je tudi z neprimerno pripombo u-žalil javnega tožilca. Sicer je odv. Hughes izrazil željo, da bi se sodišču oprostil. Sodnik mu je tedaj ukazal, naj plača 70 dolarjev globe. Ker tega ni storil so ga skupaj z Ka-narekom zaprli v celico, kjer je zaprt Manson, ko čaka, da se začnejo razprave. Linda Kasabian in njen odvetnik Fleischman prejemata zadnje dni grozilna pisma. Zdi se, da je Flei-schmanu tudi nekdo telefoniral in mu zagrozil, da ne bosta ne on ne Kasabianova zapustila živa sodišča, če bo dekle nadaljevalo s svojimi izjavami. Vendar ne jemljeta resno teh groženj, saj Kasabianova nadaljuje s svojim pričanjem. Policija ji je vsekakor zagotovila stalno in zelo pozorno varstvo. Za pričo se je predstavil tudi 11-letni Bartyc, sin ene od »Satanovih« žrtev Voitica Frykovskega v vili Polatiskv. Kasabianova je danes nadaljevala z opisovanjem umorov v Bel Ai-ru in zakoncev Labianca. Povedala je, da je bil »Satan« zelo' jezen zaradi pokola v vili Polansky, ker je bil »zamazan«, še naslednji dan jim je hotel pokazati, kako se »take stvari« delajo. Že včeraj je Kasabianova povedala, da so se med begom ustavili v neki vili, da bi se umili. Danes je dopolnila opis in povedala, da jih je lastnica nagnala, mož pa jih je celo zasledoval. Ko se je ustavil ob njihovem avtu, je Wat-son tako hitro pognal naprej vozilo, da ga je verjetno tudi ranil. Policija skuša ugotoviti, kdo naj bi bila ta zakonca. Dan po umoru v Bel Airu je torej Manson ukazal skupini, naj se odpravi, da jim pokaže, kako se ljudje umorijo. Skupino so sestavljali poleg Mansona še Watson, Patricia Krenvvinkel, Susan Atkins, Leslie Van Ilouten (ki ni sodelovala pri umoru Sharon Tate in njenih prijateljev) in neki Clem Tufts. Kasabianova je vozila avto. Manson ni pred odhodom odločil, koga bodo umorili, ker tega tudi sam ni vedel. Že po poti ji je ukazal, naj se bližnjega avta, a ta jim je pravočasno ušel. Nadaljevali so torej pot proti Pasadeni, a ustavili so se že v predmestju Los Angelesa. Manson se je približal neki vili in se po nekaj trenutkih vrnil. Povedal je, da je videl na stenah slike otrok in da ni imel poguma, da bi v tisti hiši moril. Nadaljevali so kroženje z avtom in se ustavili pri samotni vili približno 15 kilometrov od vile Polansky. Manson jim je ukazal, naj ga počakajo v avtu in se sam približal poslopju. Vrnil se je nekaj minut kasneje in naročil Watsonu in o-bema dekletoma, naj gredo v stavbo in umorijo lastnike, toda »diskretno«. «Zavezai sem ju,» je nadaljeval »in ne pustil, da bi razumela, kaj se jima ima zgoditi.« Vendar ga skupina ni popolnoma ubogala, kajti policija je našla žen-skino truplo zabodeno 44-krat, moškemu pa so zabodli v prsi mesarski nož in vile, zarezali pa so mu tudi bpsedo «vojska» in tri znake v obliki «x». Medtem, ko so se ostali vrnili z avtom, so se morilci vrnili v «Spahn Ranch« z «av-to-stopom«. Med potjo je Manson odvrgel listnico, ki jo je ukradel zakoncema in s katere je pazljivo odstranil prstne odtise. Upal je, da jo bo pobral kak črnec, ki bo uporabil kreditne listine v njej in ki ga bodo lahko na ta način ujeli. »Satan« je spet prekinil pripovedovanje in komaj slišno zamrmral Kasabianovi, da laže. Ne da bi pomišljala, ga je tokrat Kasabianova z odločnim giasom zavrnila na isti način kot včeraj: «Charlie, saj veš, da ie res ...» še vedno na poti domov se je skupina spet ustavila pri neki bencinski črpalki. Listnico gospe Labianca so skrili na stranišče, vedno z upanjem, da bi jo našel kak črnec, kd bi ga lahko zadolži,ld za umor Potem so se odpravili proti morju, kjer so se začeli sprehajati po bregu. ((Chairide je bil posebno nežen,« je izjavila Kasabianova, «in povedala sem mu, da sem zopet noseča’«. Na vprašanje sodnika je potrdila, da mu pa nd povedala, da je prav on oče. Vendar je mte trajal zelo malo časa, kajti »Satan« še nd bil sit krvi. Ukazal je Kasabianovi, naj ga popelje do moškega, ki ga je malo časa prej spoznala. Ko sta dospela do njegovega stanovanja, ji je izročil nož in Ji ukazal, naj ga umori. Ker Linda nd hotela Izvršiti njegovega ukaza je naročil Tuftsu, naj jo spremlja. Mladeniču je Izročil tudi pištolo, kd naj hi jo upo-rabdl samo v skrajnem primeru. Ker Kasabianova ni mogla nadaljevati s pripovedovanjem, je sod- nik spet za nekaj časa prekinil razpravo. Kasabianova je kasneje nadaljevala s pričanjem in povedala, da sta se s Clemom približala sosednji vili. Ker nista našla moškega, sta se spet vrnila k skupini. Ko jo je sodnik vprašal, zakaj ni izl vršila «Satanovih» ukazov, je izjavila, da ni hotela ubijati. Manson je tedaj dekleta in Tuftsa poslal v rench z «avto - stopom«, sam pa je nadaljeval pot bogve kam. Dekle je v zadnjem delu razprave omenilo tudi, da je skupina večkrat zauživala mamila. Sodnik jo je točneje vprašal, če je to delal tudi Manson, ampak Kasabianova ni utegnila odgovoriti, ker jo je prekinil Mansonov branilec Anarek in je sodnik njegovo prekinitev tokrat sprejel. Turinski gorniki v «Cordillcri real» TURIN, 30. — Prihodnji mesec bo 15 alpinistov iz Piemonta naskočilo goro Illimani, ki se nahaja v «Cordilleri real« v bolivijskih Andih. Odpravo bo vodil gor" ski vodnik Lino Andreotti. Ta pia' ninska pobuda spada v okvir številnih drugih, ki jih je turinska sekcija CAI priredila v prejšnjih letih (med drugim so turinski^ al-pinisti dosegli vrh Kilimandžar* v Afriki in sloviti Popocatepetl v Mehiki). Iz Karačija pa sporočajo, da gof' ske odprava Italijana Rina Toccija ni žela v Zahodnem Pakistanu predvidenega uspeha pri naskoku na goro Nošak. Vsi člani italijan; ske odprave so se morali vrnit) v Pešavar zaradi izredno slabih vremenskih razmer. Predsednikov sin je izgubil življenje LA PAZ, 30. - Sin bolivijskega predsednika Ovande je izgubil življenje pri neki letalski nesreči, k* se je pripetila v bližini jezera U-ticaca. Marcelo Ovando, ki je bil star 21 let, je študiral na inženjerski fakulteti v La Pazu. Letalo, ki je treščilo na tla blizu jezera, je upravljal neki kapetan Bolivijskega vojnega letalstva, k* je tudi izgubil življenje pri nesreči- Inženir Watt bo osvobojen HONG KONG, 30. - Kitajske »■ blasti so danes izročile ameriškemu pooblaščencu na mejnem prehodu Lo Wu žaro s pepelom posmrtnih ostankov ameriškega državljan* Hugha Francisa Redmonda, ki Je bil obsojen I. 1954 od kitajskih blasti zaradi vohunstva. Kitajske oblasti izjavljajo, da je Redmpno napravil v zaporu samomor. Agencija «Nova Kitajska« pa sp*1' roča, da bodo kitajske oblasti \L' pustile na svobodo angleškega in, ženirja Georgeja Watta, ki je n' obsojen 1. 1968 na tri leta zap°r* pod obtožbo vohunstva. Agencij* pristavlja, da bo Watt izpuščen n* svobodo .zaradi dobrega vedenja ker je priznal svoje zločine ter s* skesal. Film proti mamilom SYDNEY, 30. - V pretekM dneh so z nepričakovanim usp* hom predvajali v nekaterih maiografih v Sydneyu fi'm, ki mri o nevarnostih, ki jih Prea stavljajo mamila. Film nosi slov «No Roser for Michael* v! ga je režiral Christopher McCm' Film opisuje tragično parabol mladeniča, ki se je najprej h® vadil uživati poživila, ko mu P ta že niso več zadoščala, je Pf.t šel na heroin in to močno drafl ali bo’je mamilo ga je sprav" v pogubo. Francoska filmska igralka Claudine Auger, ki bo v kratkem n*8**” pala na italijanski televiziji