ilma BREZPLAČEN OGLED INFORMATIVNI PREDRAČUNI NEPOSREDNA PRODAJA TRST ^ USM - Mftn MM73M7 Alitalia: vladni »obliž« za 300 milijonov \ evrov Predstavili knjigo o openskih zadrugah ilma MULTjFUNKCIONALNE TUŠ KABINE MASAŽNE KOPALNE KADI KOPALNIŠKA OPREMA 1RST - Uba Cotog na 34 - [ ei n as M0573037 Primorski SREDA, 23. APRILA 2008_ Št. 97 (19.187) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Dnevnik potrebuje trdno osnovo Dušan Udovič Pomlad je čas občnih zborov in tako je na vrsti tudi naš dnevnik. Sinoči je zborovala Zadruga, jutri je na vrsti založniško podjetje DZP - PRAE, ki mu Zadruga že vrsto let zaupa upravljanje dnevnika. Kombinacija teh dveh dejavnikov predstavlja lastninsko strukturo časopisa in njegovo administrativno plat, njuno uspešno delo pa je pogoj, da uredniški kolektiv vsak dna lahko ustvarja čim kakovostnejši proizvod za naše bralce. Tako je bilo doslej in tako bo tudi za naprej, pri čemer je koristno spomniti na dejstvo, da ima Primorski dnevnik kakih dvatisoč štiristo dejanskih solastnikov, članov zadruge. Zato občni zbori niso le formalnost, da se zadosti zakonskim predpisom, so konkretna priložnost, da se podjetju, ki izdaja časopis, izmeri pulz. Osnovna ugotovitev je, da sta Zadruga in založniško podjetje v vseh teh letih obstoja opravila veliko delo. Dolg je bil izplačan, bilanca je zdrava. Toda do kdaj še? Na znamenja težav smo že imeli priložnost opozoriti, sedaj pa so te dejansko pred vrati. Niti najboljši gospodar namreč ne more zagotoviti pozitivne bilance, če so državni prispevki že več kot desetletje enaki, stroški pa se neizbežno višajo. Še več, za tekoče in lansko leto so bili državni prispevki celo okrnjeni za dva odstotka. Prihodnost dnevnika torej ni avtomatična, kajti spodnjo mejo varčevanja in klestenja stroškov je časopis že dosegel. Zato je za obstoj in razvoj nujno iskati novih poti, potrebna pa bosta razumevanje in trdna podpora celotne naše skupnosti. italija - Črn dan na delovnih mestih Pet mrtvih pri delu V Tržiču smrt Hrvata Hrvaški varilec je v ladjedelnici Fincantieri umrl med železnima panojema opčine Redni občni zbor Zadruge Primorski dnevnik Po obravnavi poročil in razpravi prisotni odobrili bilanco Zadruge RIM, TRŽIČ - Nov, črn dan za delovne ljudi. V štirih nesrečah pri delu je včeraj umrlo pet ljudi. Med delom v ladjedelnici Fincantieri v Tržiču je med železnima panojema umrl 41-letni hrvaški varilec. Delavci so takoj prekinili proizvodnjo in oklicali za danes 8-ur-no stavko. V bližini Padove je električni tok do smrti oplazil lastnika podjetja in brata. Za njiju ni bilo več pomoči. V Fro-sinoneju je zidar padel z 8-metrskega zidarskega odra in bil na mestu mrtev. V bližini Ferrare pa je vlak povozil mladega bosanskega državljana in tragično pretrgal njegov prvi delovni dan. Na 13. in 14. strani Tondo nastopil službo Na 3. strani Predstavili deželni program za podeželski razvoj 2007-2013 Na 4. strani Od jutri nova pomorska povezava Trst-Piran-Poreč-Rovinj Na 6. strani Posvet o nasilju nad otroki Na 7. strani OPČINE - V Prosvetnem domu na Opčinah je bil sinoči redni občni zbor Zadruge Primorski dnevnik. Udeležilo se ga je 60 članov, ki so imeli še 30 pooblastil. Poročilo o oprav- ljenem delu je podal predsednik Za-dru ge Ace Mer mo lja, bi lan co z vse -mi postavkami je predstavil Livio Va-lenčič, Vojko Lavriha pa je prebral poročilo nadzornega odbora. Po razpra- vi, v kateri so se prisotni dotaknili raznih problemov, so člani odobrili bilan co. O občnem zboru bomo podrobneje še poročali. Goriška policija onesposobila kriminalno združbo Na 14. strani gorica - Na obisku državni sekretar Zorko Pelikan Dijaški dom in Mladinski dom bosta deležna pozornosti GORICA - Državni sekretar urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan je včeraj v Gorici obiskal Dijaški dom Simon Gregorčič in Mladinski dom, zatem pa se je srečal s predsednikoma SSO Dragom Štoko in SKGZ Rudijem Pavšičem. Predstavniki obeh domov so Pelikanu predstavili svoje dejavnosti in potrebe, na srečanju s Pavšičem in Štoko pa je bil govor tudi o novem političnem položaju po volitvah. Pelikan je zagotovil, da bo urad RS za Slovence v zamejstvu namenil posebno pozornost delovanju Dijaškega doma in Mladinskega doma, saj je izobraževanje mladih še posebno pomembno za obstoj slovenske narodne skupnosti. Na 15. strani intervju - Igor Kocijančič »Stvari se spreminjajo, manjšina pa žal stoji...« TRST - »V trenutku ko se v Italiji vse obnavlja in prilagaja se naša manjšinska organiziranost ponaša z imobilizmom«. Tako razmišlja deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič, ki kritično in samokritično ocenjuje volitve. Kocijančiču je zelo žal, da v novem deželnem svetu ne bo več Igorja Dolenca. Igor Gabrovec je zanj sposoben, zastopniku levice pa se bi zdelo pravičneje, če bi SSk izvolila nekoga, ki verjame v stranko in ki se je za njo pri za de val. Na 3. strani 2 Torek, 22. aprila 2008 MNENJA, RUBRIKE OGLEDALO Danes smo bistveno šibkejši Ace Mermolja / Volitve so za nami, obilica komentarjev tudi. Sedaj pričakujemo sestavi vsedržavne in deželne vlade ter prve konkretne korake, ki ju bosta naredili. Po osebnem razočaranju pa lahko podam nekaj misli, ki izražajo bolj kulturni pogled na zadevo. Dejstvo je, da so se tudi v naši deželi volitve iztekle kot po vsej severni Italiji, na jugu in na otokih. Illy ni "zdržal" vala, kritike, ki jih je danes deležen, ostajajo brezpredmetne. Ni bil brez napak, levosredinska koalicija pa nima človeka, ki bi lahko zamenjal Il-lyja. Če si nekateri strankarski voditelji delajo iluzije, da bi lahko to bili, je bolje, da nanje pozabijo. Vsekakor, kdor glasuje, izrazi svojo voljo, potrebe, pričakovanja in, kot bi rekli pa starem, nek pogled na svet. Slednji je za mnogo volivcev najšibkejši argument. Noben glas ni "zgrešen" ali "pravilen". Vprašanje je, če se bodo naknadno volja, želje in potrebe volivcev uresničile, ali pa ne. Če torej izhajamo iz ugotovitve, ki ni ideološka in ne ocenjuje glasov volivcev s kategorijama pravilnega ali zgrešenega, se nam razkrije podoba novodobnega volivca. Ni no va ugo to vi tev, da v so dob nem glo -baliziranem svetu, v globinskih spremembah proizvodnje, delovnih procesov ter v medčloveških odnosih in v kulturi, ki jih ti procesi ustvarjajo, pridobivajo individualni in že kar osebni razlogi prednost pred kolektivnimi. Kaj to pomeni? Če se omejimo na Italijo, je očitno, da ljudi bremenijo nizke plače, visoki davki, podražitve hrane, energije, denarja (to se kaže npr. pri dražjih posojilih), birokratski postopki itd. Omenjene probleme bi želeli (tudi razumljivo) rešiti v najkrajšem času, skratka, po bližnjici, ki vodi mimo ovinkov na vrh gore. Zato volivci zaupajo ljudem in skupinam, ki se zdijo, da so to sposobni narediti mimo "kolektivnih" organizmov, kot so država, centralizirane uprave, a tudi sindikati in predstavniška telesa, ki naj bi ščitila določene interese. Sposobnež je lahko vodja, ki si je, kot Berlusconi, sam ustvaril premoženje, ali pa predstavnik, ki ima neposreden stik s teritorijem in ga ljudje imajo za sposobnega in agil ne ga. Individualni pristop, želja po hitrih rešitvah, ki bi se izognile rimskim mlinom, zaupanje v ljudi, ki jih tako ali drugače "poznaš', skrivajo v sebi tudi strah. Politolog Sartori je ocenil volitve kot konflikt med središčem in periferijo. Podatki npr. kažejo, da na severu uspeva Severna liga bolj na podeželju kot pa v mestih. Nasploh so razlike med desnico in levico opaznejše v odnosu med periferijo in mestnimi središči, kjer je tehtnica manj izpostavljena na desno. Periferija pa ni več nekdanja vas, ki je spletala med prebivalci solidarnostno vez. Če si po tre bo val šče pec so li, si šel k so se du, če je gorel senik, so vsi prišli gasit. Okolice Vidma, Pordenona, Trevisa itd. so danes na gosto posejane z stanovanjskimi hišami, z veleblagovnicami, outleti, z avtomobilskimi predstavništvi, s picerijami itd. V tej množici je vsak sam. Tudi vasi pod hribi so ranjene (Benečija, Karnija itd.), zapuščene in nudijo malo možnosti. Do skrajnosti razrahljano tkivo ustvarja dodatne bojazni in strahove. Televizije s poudarjanjem črne kronike ustvarjajo večji strah od resnične nevarnosti. Posilstvo postane osrednji politični argument, ki lahko dobi mednarodno razsežnost (Romuni). Dogodki, ki so danes v ospredju, so si nekoč zaslužili prostor v krajevnem tisku. Ljudje pa si glede varnosti želijo hitrih in korenitih ukrepov, ki bi odstranili strah pred samim življenjem. Vse te skrajšane poti se zapletejo, če jih uokvirimo v širše kolektivne kontekste. Tu mislim na državo, na nacijo, na družbo kot soodvisno skupnost. Davčni federalizem bi npr. omogočil severu boljše življenje. Sistem poznajo v bocenski pokrajini, kjer ostaja večina davkov doma in so tega najbolj veseli prav Nemci. Bocenska pokrajina je majhna. Eugenio Scalfari pa je pravilno ugotovil, da je davčni federalizem mehanizem, ki ga ni lahko ustvariti. Naj parafraziram njegove primere. Fiat ima sedež v Turinu, avtomobile pa prodaja po vsej Italiji. Zavarovalnica Generali ima sedež v Trstu, njeni zavarovanci pa so v vsej Italiji in Evropi. Tovarna Danieli ima sedež v Butriu, dela pa na svetovnem tržišču. Vse tri družbe (in še mnogo podobnih bank in industrijskih obratov) bi s samim severom umrle. Uspevajo, ker delujejo na nacionalni, evropski in globalni ravni. Si lahko mislimo, da se bodo zaslužki iz vse Italije ter Evrope in sveta prelili samo na sever? Je možno razpoloviti državo? Se lahko zmagovita politika od po ve ju gu, ko pa je prav jug v ve li ki me -ri zaslužen za njeno zmago. In še: lahko država ignorira državni dolg, evropske in mednarodne obveze itd? Lahko Italija izstopi iz evra? Skratka, ko dodamo individualnim potrebam in pristopom objektivne kolektivne stvar nos ti, se pre ne ha vsa ka pre pro stost. Bližnjica je v hribih strma steza in ne avtocesta. Primer Alitalia nam v teh dneh razkriva razliko med predvolilnim besedičenjem in hudo resničnostjo. Podobno velja za varnost. V Italiji imamo kup varnostnih in oboroženih sil: občinske redarje, policijo, karabinjerje, finančne stražnike in poklicno vojsko. Si lahko res predstavljamo, da bodo generali prepustili županom vodstvo in koordinacijo tipično nacionalnih oboroženih sil, kot so vojska, ka-rabinjerji in financa? Kdo bo "lokaliziral" te stvarnosti in jih uredil v nočne patrulje? Misli vlada na prostovoljne šerife? Se bomo šli kavboje in Indijance? Individualizem, potreba po hitrih rešitvah, nezaupanje v kolektivne organizme so danost. Prav tako so danost kolektivni organizmi, začenši z državo. Kdo bo danes omilil spor med osebnim in skupinskim, med posameznikom in državo? Obstaja res neka politika, ki ima vizijo in sredstva, ki lahko obidejo tradicionalno in še obstoječo stvarnost? Sta nosilca te politiki res Berlusconi in Bos-si? Oba nimata več alibijev, saj sta na politični sceni dolgo časa ter sta bila pobudnika in interpreta mnogih želja in sanj, ki čakajo na ures ni či tev. Kaj pa je v tej stvarnosti s Slovenci v Italiji? Gre za drobec, ki pa je za Slovenca del njegove osebnosti in "identitete". Sumim, vsaj če pogledam v kozarec, ki je do polovice poln, nato pa prazen, da so tudi med Slovenci opazni simptomi rahljanja, izgubljanja skupne smeri, umikanja k sebi in pozabljanja na ideološka obzorja. Mnogi Slovenci so ponovno glasovali za tisto levico, ki je še najbližja "komunizmu". Ta levica pa je izgubila svoje parlamentarno predstavništvo, predvsem pa svojo privlačno moč. Ni je opcije, ki se sicer še vedno opredeljuje kot komunistična, tudi v smislu komu ne, a je is to čas no ta ko iz ra zi to pre že ta z individualizmom, z obrambo najmanjšega partikularizma in z razlikami, za katere je mavrica najustreznejši simbol. Iz takšnega položaja je v bistvu nemogoče nagovoriti ljudi, ki si želijo jasnih smernic in obvez. Tudi delu Slovencev zmanjkuje predstavništvo, ki je bilo zanje najbolj prepričljivo. Slovenska skupnost je taktično izpeljala volitve odlično. Kakih bistvenih vsebinskih premikov pa ne opažam. Etnična stranka sloni na nacionalno najbolj "prepričanih" oziroma na tistih, ki menijo, da je pri političnem odločanju narodna pripadnost najpomembnejša. V SSk se prepoznava le del, čeprav po-mem ben, Slo ven cev. Slovenska skupnost se je povezala z Demokratsko stranko in to v razmerju, ki ga težko definiramo. Gre za taktično povezavo ali pa za prvi korak, ki bo znotraj DS ustvaril novo slovensko komponento? Vprašanje slovenske pri sot nos ti na mreč v DS ni le ne re šen: diskusija se ni niti pričela. Slovenska komponenta bivših Levih demokratov se je pred volitvami zlomila v nelahkem odnosu z matično stranko. Na videz akademska razprava o individualnih in kolektivnih pravicah je v največji opozicijski stranki nakazala pot izenačenja pozicij. Skratka, uspešnost in prodor v stranki bosta tudi pri nas odvisna od osebnih ambicij in sposobnosti in ne od kakih narodnih predznakov. Edina v tem smislu priznana kategorija je "ženskost". Tamara Blaži na je bi la uvr šče na na sez nam bo do čih iz -voljenih verjetno najprej kot ženska (edina izvoljena v naši deželi). Obstajajo volja in možnosti ustvariti v veliki stranki, kot je DS, nek slovenski subjekt kolektivnega značaja? Je Tamara Blažina zadnja Slovenka, ki bo šla v Rim? Se bomo ob zaključku več desetletne poti in po obdobju ideologij morali Slovenci v Italiji zadovoljiti s šibkim "zajamčenim" zastopstvom? Vabilo, naj delamo skupaj, je prešibko, da bi razvozlali omenjena vprašanja. Resnih predlogov še ni. Menim, da smo danes bistveno šibkejši. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Zrna in kamni Leta 1900 se prvič sestanejo pobudniki za ustanovitev društva Narodni dom, ki naj bi poskrbel za gradnjo večnamenske palače v strogem tržaškem središču. Slovenska Tržaška posojilnica in hranilnica kupi zemljišče 29. aprila 1901 na takratnem Vojaškem trgu ozi- roma današnjem Oberdan(k)ovem trgu. Julija istega leta se odvija ustanovni občni zbor društva Narodni dom. Med drugim na občnem zboru določijo, naj bi zbirali denar tudi po modrem načelu: Zrno do zrna - pogača, kamen do kamna - palača. Pričujoča razglednica je eden izmed »kamnov« Fabianijevega Narodnega doma. PISMA UREDNIŠTVU Paritetni odbor Spoštovano uredništvo, pred natančno enim letom se je prvič sestal no-voimenovani Paritetni odbor, predviden po zakonu 38/2001. Bil je lep, slovesen dan in smo bili vsi resnično prepričani, da se je začelo novo poglavje tako za Odbor kot za celotno našo skupnost. Pozitivni kontekst (Prodijeva vlada v državnem in Illyjeva vlada v deželnem okviru) v katerem se je novi Paritetni odbor namestil, je vlival vsem nam zaupanje, da bomo lahko konkretno začeli udejanjati zaščitni zakon. Začeli smo resno delati in do decembra 2007 je bilo doseženih tudi nekaj zelo pomembnih rezultatov, med katerimi velja nedvomno omeniti odobritev teritorialnega obsega, na katerem se izvaja zakon. Po enem letu je politično prizorišče popolnoma spremenjeno. Kot za vsa ostala področja se tudi za Paritetni odbor odpira obdobje polno neznank. V sedanjih razmerah se mi vsiljuje zelo preprost dvom: od decembra 2007, ko se je Partitetni odbor zadnjič sestal, bi se najbrž dalo v teh mesecih pridobiti še marsikaj koristnega za našo skupnost. Te priložnosti nismo znali ali hoteli do konca izkoristiti. Zvoniti po toči je vedno neumestno, vendar če bo v naslednjih letih tudi za Paritetni odbor pot strma navzgor, ne bomo mogli kriviti samo drugih. Nives Košuta, članica Paritetnega odbora Odgovor Jolki Milič Draga Jolka, še v sanjah nisem mislil, da se boš ti ujela na trnek mojega prevoda komedije Marca Tassare »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Če ne bi šlo zate, ki te izjemno spoštujem in cenim, bi se verjetno sploh ne odzval na polemično pismo, ki si ga objavila na kulturni strani Primorskega dnevnika v nedeljo, 20. aprila 2008. Tvoje pismo namreč prihaja ravno v času, ko sem prekomerno zaposlen z mnogimi obveznostmi, še najbolj z novim romanom, ki ga prav te dni dokončujem in bi ga moral oddati založniku do konca tega meseca. No, in ker smo že pri romanu, me prav zanima, če te bo zasrbela tujka, ki je v njegovem naslovu, zaenkrat še delovnem, a verjetno tudi dokončnem. Kako bi ti, ki do slovenščine nimaš manjvrednostnega kompleksa, poslovenila naslov romana »Človek, ki je bral Disney-jeve stripe«? Mogoče bolj opisno? »Človek, ki je bral Disneyjeve zgodbe, prikazane z zaporedjem slik in z besedilom navadno v oblačkih«. Ali kako? Pričakujem torej tvoj nasvet. Najini pogledi na slovenščino se včasih res razhajajo. Če se spominjaš, sva se pred časom, sicer ne javno, prijela zaradi nekega drugega mojega prevoda. Ti si trdila, da bi Goldonijev »Il campiello« lahko mirno prevedel s »Trgec« ali čim podobnim in mi tudi takrat očitala manjvrednostni kompleks v zvezi z materinščino. Ob tisti priložnosti sem ti med drugim postregel tudi s podatkom, da starejša generacija miljskih Slovencev pravi takemu dvorišču, ob-danim s hišami, kampel, a zdi se mi, da se nisi sprijaznila z mojo razlago in utemeljitvijo prevoda. In zdaj še k najini ... ljubezni! Izvirni naslov prevedene komedije je »Un grazioso via vai«. Nič ne rečem, zelo ljubek, a po slovensko neučinkovit. Potrebno si je bilo torej izmisliti drugačen naslov. No, draga Jolka, če bi si ogledala kakšno predstavo te komedije, ki jo od letošnjega februarja na gostovanjih zelo uspešno uprizarja gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu (med drugim je prav pred kratkim gostovala tudi v tvoji Sežani), bi naslov povezala z vsebino. V komediji namreč nastopajo tri stevardese, ki jih glavni junak skuša omrežiti, Francozinja, Italijanka in Nemka in prav nobena iz naše Adrie, zaradi katere bi v naslovu moral stati še slovenski samostalnik »ljubezen«. Toliko o tem. Kar pa zadeva manjvrednostni kompleks Mi-nu Kjuder, ki je komedijo jezikovno obdelala, ti zagotavljam, da ima Minu, s katero te prijazno pozdravljava, zelo visoko razvit občutek za jezik in prav nobenega kompleksa, še najmanj do slovenščine in slovenstva nasploh. Sergej Verč Desna in leva sredina Opažam, da skoraj vsi italijanski mediji, vključno z našim Primorskim dnevnikom, uporabljajo definicijo »desna sredina«, ko pišejo o navezi, ki gre od Berlusconijeve Forza Italije, Severne Lige, Nacionalnega zavezništva itd. Menim, da to ni nobena »desna sredina« temveč čistokrvna desnica ker enostavno sredine tam ni nikjer. Desno sredino predstavlja edinole Casinijeva UDC in praktično nihče drug, medtem ko dejansko sredino dandanes predstavlja novoustanovljena Demokratska stranka na čelu z Veltronijem, DAlemo, Franceschinijem itd., skratka bivši komunisti in levi demokristjani, pa še kakšen posameznik, ki svojčas ni pripadal nobeni od navedenih strank. Tem bi verjetno lahko še dodali Di Pietrovo IDV, drugih pomembnejših pa res ne vidim. Levico pa predstavljajo tiste stranke in strančice, ki so žal na teh volitvah ostale brez parlamentarnega zastopstva in to je res velika škoda za italijansko demokracijo. Ta je po mojem mnenju današnja italijanska politična slika. Aleksander Kokorovec Poziv društva Promemoria Brali smo, da bo Partizanski zbor resda smel po dolgih letih ponovno zapeti partizansko pesem na uradni svečanosti v Rižarni 25. aprila, a le pod pogojem, da ne bo slovenska. Kaže namreč, da je predlog, da bi poleg »Belle ciao« zbor zapel tudi slovensko borbeno pesem tržaška občinska uprava osorno zavrnila. Odbornice in odborniki društva za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma Promemoria menimo, da se je potrebno na nezaslišano zadržanje tržaške občine odločno odzvati. Zato pozivamo vse udeležence petkove svečanosti v Rižarni, da po »Bel-li ciao« skupaj zapojemo tudi »Vstajenje Primorske«. Odbor društva Promemoria / ALPE-JADRAN Torek, 22. aprila 2008 3 dežela - Novoizvoljeni predsednik Renzo Tondo včeraj nastopil službo Preverjanje javnega dolga Vodstvo Insiela verjetno novi osebi Hlyjevo sms voščilo - Srečanje z osebjem - Polovica notranjih in polovica zunanjih odbornikov TRST - Novoizvoljeni predsednik deželne vlade Furlani-je-Julijske krajine Renzo Tondo je včeraj zgodaj popoldne nastopil svojo novo službo v palači deželne vlade na Velikem trgu v Trstu in že sprožil notranje preverjanje v zvezi z javnim primanjkljajem Dežele, medtem ko cilja na uravnoteženo sestavo odbora. Tondo, ki je preko sms sporočila prejel tudi voščilo poraženega dosedanjega predsednika Riccarda Illyja, se je srečal z generalnim tajnikom Vittoriom Zollio in šefom kabineta Da-nielejem Bertuzzijem in z ostalim osebjem. Kot že rečeno, je Tondo že sprožil notranje preverjanje računov deželne uprave, v kratkem naj bi imenovali tudi zunanje izvedence spričo prepričanja, da je v letih Illyjeve uprave prišlo do zaskrbljujočega povečanja javnega dolga Dežele. V razgovoru z novinarji je novi deželni predsednik spregovoril tudi o položaju informatske družbe Insiel, kjer bo po njegovih besedah potrebno vse začeti znova in dati podjetju novega zagona ter šele potem odločiti o morebitni prodaji zasebnikom. V tem smislu je pozitivno ocenil pripravljenost dosedanjega predsednika uprave Insiela Piera Della Valentine, da vrne mandat, saj Tondo želi poveriti vodenje družbe osebi, ki naj začne delo znova in ki je deležna njegovega zaupanja. Novi deželni predsednik je glede sestave odbora ponovil že izraženo stališče, da se bo odločil upoštevajoč potrebo po teritorialni in institucionalni uravnoteženosti nove deželne vlade. Glede tega se Tondo nagiba k odločitvi, da bi polovico odbora sestavljali notranji, polovico pa zunanji odborniki. Renzo Tondo (desno) prihaja v palačo deželne vlade na Velikem trgu volitve V Vidmu boj za županski stolček VIDEM - Kampanja za drugi krog videmskih županskih volitev se po pričakovanjih zaostruje. Furio Honsell in Enzo Cainero se formalno nista z nikomer povezala, oba pa iščeta politična zavezništva, ki bi jim odprla pot do zmage. Nekdanji rektor videmske univerze računa na uveljavitev iz prvega kroga, nje gov des no sre din ski tek mec pa upa v »pomoč« novega predsednika De že le Ren za Ton da. Med tem ko ima Honsell za seboj celotno levosredinsko koalicijo, se Cainero izogiba vsakršnemu stiku z gibanjem SOS Italia, kije odkrito nastrojeno proti priseljencem in Ro mom. Honsella je med drugim podprl tudi dosedanji župan Sergio Cecotti, ki se umika s politične scene. Ni jasno, če gre za začasni ali dokončni umik. Gotovo je, da je bil Cecotti politični protagonist furlanske in deželne politike. Tisti, ki ga poznajo, menijo, da se bo bivši videmski župan prej ali slej vrnil v politično življenje. sso in skgz Pismo Tondu TRST - Predsednika Sveta slovenskih organizacij Drago Stoka in Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič sta novemu predsedniku Dežele Renzu Tondo poslala naslednje pismo: V imenu dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Vam želiva posredovati iskrene čestitke ob izvolitvi za predsednika Furlanije Julijske krajine in Vam obenem zaželeti mnogo uspešnega dela na Vašem za nas vse tako odgovornem mestu. Stanje, pričakovanja in želje slovenskega prebivalstva v FJK so Vam gotovo znane in zato ni najin namen, da bi se pri vseh vprašanjih zdaj ustavila in jih pobliže analizirala, ker bova v Vaši mandatni dobi imela kot predsednika še veliko priložnosti za osebna srečanja in poglobljene razgovore. Danes Vam želiva le izraziti najino trdno prepričanje, da boste pravni in politični nivo naše zaščite gotovo ne samo ohranili na zdajšnji ravni, ampak da boste naša pričakovanja tudi ustrezno nadgradili in ovrednotili. Tu ne gre samo za izvajanje norm, ki jih predvidevata državna zakona nam v korist, to je zakon št. 482 iz leta 1999 in zakon št. 38 iz leta 2001, ne gre samo za izvajanje določil deželnega zakona iz leta 2007, ampak gre za nekaj večjega in globljega: gre tudi za spoštovanje načel deželnega statuta ter norm italijanske ustave same. Prepričana sva, da bova v obrambi in zagovarjanju zgoraj omenjenih norm imela v Vas vnetega, doslednega in načelnega zagovornika. Želiva obenem izraziti najino pripravljenost Vam biti v pomoč in ob strani, ko bo šlo za konkretno uveljavitev teh načel in bova ob tem imela stalno pred očmi le želje in pričakovanja ne le naše slovenske narodne skupnosti, ampak celotnega prebivalstva FJK, ki si v tem času želi mirnega in konstruktivnega vsestranskega dialoga, pozitivnega sožitja in razumevanja med tu živečimi narodi in to v duhu tudi novih evropskih idealov, ki so tako živo prisotni v srcih nas vseh. V tem duhu in s temi željami Vam še enkrat čestitava in Vas obenem naprošava, da naju sprejmete kot predsednika dveh krovnih organizacij in Vas tako tudi osebno pozdraviva in Vam ustno obrazloživa v podrobnostih naše želje in upravičena pričakovanja. volitve - Intervju z deželnim svetnikom Mavrične levice Igorjem Kocijančičem »Poraz Igorja Dolenca se mi zdi res krivičen Gabrovec je sposoben, SSk pa ne zastopa vseh« TRST - Začnimo pri slabih novicah. Mavrična levica je ostala brez senatorjev in poslancev. Kje so razlogi za ta polom? Temeljni vzrok je po mojem v tem, da so volilke in volilci dojeli pojav in programsko ponudbo Mavrične levice kot povsem nekoristno. Svoje je seveda pristavilo tudi nenehno Veltronijevo in Ber-lusconijevo pozivanje na t.i. koristno glasovanje in na poenostavitev političnega okvira v državi ter nekaj začetnih morda strateških začetnih izbir (razprava okrog simbola, izbira premierskega kandidata, navidezna enotnost in soudeleženih partnerjev). Kaj pa »notranje« odgovornosti? Za polom je krivo predvsem dejstvo, da je bila Mavrična levica neprepričljiva in v očeh večine volilcev nezanesljiva po dveh letih neučinkovitega delovanja v Prodije- vi vladi. In to kljub temu, da so jo tokrat zrušili sredinci in kljub dejstvu, da je bil prvi grobar Prodijeve vlade Veltroni, ko je začel z Berlusconijem javno pogajanje o volilni reformi v najtežjem trenutku za Unijo. Na deželnih volitvah je šlo za vas boljše, čeprav ne najboljše. Kako si razlagate to razliko v glasovih med političnimi in deželnimi volitvami? Na deželnih volitvah ni bilo dejavnika "koristnega glasovanja', ker smo vsi v isti programski koaliciji. Razen tega gre za dva popolnoma različna volilna sistema. Na deželnih volitvah volilci lahko dejansko izberejo kandidatko in kandidata. Navadno tudi neposredno poznajo človeka, ki mu zaupajo. To je verjetno pripomoglo k dejstvu, da se je kljub porazu Demokratične zaveze in kljub izgubi znatnega števila glasov Mavrična levica lahko ohranila vsaj v deželnem parlamentu. Imamo tri svetnike in odstotek več glasov, ki jih je leta 2003 dobila naša stranka, to se pravi SKP. Povejte po pravici, ste si sploh predstavljali, da bo Riccardo Illy lahko izgubil? Ne. In sem v njegovo zmago verjel tudi po ponedeljkovi katastrofi, ker sem mislil, da bo kot predsedniški kandidat pridobil tolikšno "dodano vrednost", da bo ob koncu prevladal nad Tondom. Illy je leta 2003 dobil kar 105.000 glasov več kot koalicija. V pordenonski in videmski pokrajini je tokrat žal prevladal vsedržavni trend in poraz je bil tu. In da bo Demokratska stranka ostala brez slovenskega deželnega svetnika? Ne. In za Igorja Dolenca mi je res osebno žal, ker v inštitucijah, od občin- skega sveta dalje sodelujeva že toliko let in vem, da je tudi v tem petletnem obdobju opravil ogromno koristnega dela. Paradoks je po mojem prav v tem, da je v svojstvu deželnega koordinatorja slovenske komponente DS deloval pretežno za razvoj in krepitev stranke na teritoriju. Zato ni bil izvoljen? Bil je medijsko manj izpostavljen od drugih slovenskih deželnih svetnikov. Prav zaradi navedenega se mi zdi njegova izločitev toliko bolj krivična. Dolenc je mislil prej na učvrstitev stranke, kot na lastne preference. Vi boste v opoziciji do deželne vlade Renza Tonda. Kakšna bo pravzaprav vaša opozicija? Mislim, da moramo iz opozicije dokazati, da je Demokratična zaveza projekt, ki ne bo usahnil brez Illyja. Predstavili smo se z dobrim in dovršenim programom, za sabo imamo pet let dobre uprave in menim, da bomo morali iz opozicije opraviti vse, kar je v naših močeh, zato da ne dovolimo novi večini, da popolnoma izniči petletno delo in da delujemo za uresničitev svojega programa. Seveda bo težko. Čimprej se moramo zavedati nove stvarnosti in se lotiti dela. Kako ocenjujete izvolitev Igorja Gabrovca na listi SSk? Naj ne zveni polemično, ampak kot strankarski človek bi se mi zdelo pravičnejše, če bi Slovenska skupnost izvolila nekoga, ki v svojo stranko verjame, ki je v njej deloval in ki si je za njen obstoj prizadeval v vseh teh letih. Volilci pa imajo vedno zadnjo besedo.. Tako je. S tem nočem jemati zaslug Gabrovcu, ki je sposoben in mu želim čim več uspeha in učinkovitega nastopanja. Vendar? Če se lahko izkašljam do konca, ker med volino kampanjo nisem hotel netiti polemik, lahko povem, da me je tudi tokrat motilo to stalno sklicevanje deželnega tajnika SSk na naše in njihove. Češ da samo izvoljeni na listah SSk lahko zastopajo interese naše skupnosti, ker naj bi ne bili odvisni od vsedržavnih italijanskih strank. To je tradicionalna usmeritev SSk... Tajnik SSk je to trdil v trenutku, ko je prisotnost SSk v deželnem svetu z lastnim simbolom odvisna od dogovora z večjo stranko in torej nujno vezana na "dobrohotnost" morebitnega partnerja, ki je v tem primeru bila Demokratska stranka. Vendar ni rečeno, da bo tako tudi v prihodnje... Igor Kocijančič: Mavrična levica je bila za volilce neprepričljiva kroma Zmaga Berlusconija in Tonda, DS brez Slovenca v deželnem svetu. Pravi potres, ki manjšino postavlja pred popolnoma novo situacijo. Kako vidite prihodnost naše skupnosti v novih razmerah? Mislim, da smo v teh letih kot narodna skupnost doživeli morda še hujše trenutke. Situacija ni popolnoma nova: v italijanskem parlamentu imamo svojo predstavnico, svoja predstavnika imamo tudi v deželnem svetu, četudi v opoziciji. Imamo vrsto izvoljenih predstavnic in predstavnikov na raznih ravneh. Ni torej tako slabo? Menim, da bi bilo vredno izkoristiti bližnje obdobje za izdelavo neke skupne strategije, ki naj manjšini in njenim strukturam omogoči nekaj več od golega preživetja, saj razpolagamo z zakonskimi inštrumenti, izkušnjami, znanjem, tradicijo. Nočem napovedovati potrebe potresa in pretresa, ampak zdi se mi, da v trenutku, ko se v Italiji in po svetu vse obnavlja in prilagaja, naša manjšinska organiziranost naravnost blešči s svojim imobi-lizmom. S.T. 4 Torek, 22. aprila 2008 GOSPODARSTVO kmetijstvo - Deželna direkcija predstavila program za podeželski razvoj 2007-2013 Skoraj 250 milijonov evrov za razvoj podeželja v FJK Več denarja za skupinske projekte - Med temi so načrti za ovrednotenje posameznih območij TRST - V dvorani muzeja Revoltella so včeraj predstavili deželni program za podeželski razvoj za obdobje 2007 - 2013 in pogoje za sodelovanje na ustreznih razpisih oz. za vlaganje ustreznih prošenj. Slednje bodo sprejemali med majem in septembrom, za razvojne projekte pa je za deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino na razpolago skupno 247.211.363 evrov. Od teh j e 108,773 milijona evrov prispevala Evropska unija. Prošnjo za financiranje razvojnih projektov v primarnem sektorju bodo lahko v bistvu vložili vsi. Vendar je deželna uprava pri izdelavi razvojnega načrta želela nagraditi skupne projekte, ki zadevajo lahko razvoj proizvodne verige ali pa razvoj oz. ovrednotenje nekega območja, je razložil glavni direktor deželne direkcije za kmetijstvo Augusto Viola, kije na srečanju predstavil načrt. Pobuda je bila v okviru potujočih predstavitev programa v deželi FJK in je bila namenjena vsem interesentom in lokalnim upravam. Slednje bo do na mreč ime le v pri hod nos ti pomembno vlogo pri sklepanju partnerstev ter pri koordinaciji in nadziranju izvajanja raznih projektov v skladu z lastno politiko do ozemlja. Projekti, kijih bo skupaj predstavilo več dejavnikov, bodo v bistvu deležni večjega financiranja v primerjavi s projekti posameznikov, je nadaljeval Viola. Pri skupnih projektih bo skratka odstotek javnega financiranja glede na vrednost projekta večji. Financiranje je predvideno za naložbe na številnih področjih, ki gredo od razvoja podjetij (tako proizvodnih kot predelovalnih) do spoštovanja okolja, varčevanja z energijo, izboljšanja konkurenčnosti, kakovosti proizvodov oz. pridelkov, pa tudi do razvoja kmečkih turizmov in sploh vsega, kar je pove-za no s kme tij stvom. Vse to se prilagaja tudi Krasu, nam je ob robu srečanja povedal Viola. Proizvajalci na tem območju bi lahko npr. predstavili skupen projekt za ovrednotenje ozemlja v sodelovanju z lokalno upravo, ki bi bila seveda nosilka projekta. Vendar so mogoče tudi povezave med več upravami. Razne občinske uprave na kraškem območju bi lahko torej po mnenju glavnega direktorja skupaj s kmeti oz. proizvajalci izdelale projekt za ovrednotenje ozemlja, ne na zad nje pa bi lah ko pri tem so -delovala tudi pokrajinska uprava. A.G. V muzeju Revoltella so predstavili deželni program za podeželski razvoj kroma kmetijstvo - Stališče tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca »Deželni razvojni program ne upošteva specifičnosti posameznih območij« TRST - Deželni program za podeželski razvoj je generičen in ne upošteva specifičnosti posameznih ob mo čij, kot je tis to, na ka te rem ži -vi in se razvija slovenska narodna skupnost. To je stališče tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca, ki smo ga ob robu včerajšnje predstavitve vpra ša li za mne nje o na čr tu. Sta liš -če KZ je razčlenjeno. Po eni strani je KZ upala, da bo Dežela FJK - ki je de že la s po seb nim sta tu tom - gle -de na raz lič ne kul tur ne, go spo dar -ske in druž be ne spe ci fič nos ti na ozemlju v načrtu podpirala in spodbujala razvoj šibkejših območij oz. območij s težjimi naravnimi danostmi. To bi moralo veljati še zlasti za območja, na katerih živijo Slovenci, od Milj do Trbiža. Dežela se je temu izneverila in izdelala splošen načrt, ki je za vse enak, pravi Bukavec. Toda vsi enaki nismo, italijanska ustava in deželni statut pa predvideva ta po seb ne nor me za za šči to na - Edi Bukavec kroma rodnih skupnosti, ki pripadajo različni kulturi, in to velja seveda tudi za slo ven sko na rod no skup nost. Po treb ni so to rej ukre pi, ki so bolj spodbudni in prilagojeni stanju teh območij, na katerih se je v preteklosti izvajala bolj mačehovska politika: ma lo je bi lo na ložb in ve li ko vin ku -lacij, in tako je tudi danes. V zameno za ta razvoj smo od deželne uprave pričakovali določene protivrednosti, je naglasil Bukavec. To se ni zgodilo in načrt za razvoj je splošen. V zameno ni bilo torej ničesar in je Kmečka zveza zdaj mnenja, da s takim načrtom velikega razvoja ne bo. Si cer mo ra mo bi ti op ti mis ti, je po -uda ril taj nik KZ, ker nas bo dru ga -če zajelo malodušje in tega si ne smemo dovoliti. Treba je skratka izkoristiti to, kar je na razpolago. Na obzorju so dobre perspektive, ki jih ponujata padec meje in sodelovanje z Republiko Slovenijo. Ustvarjanje enotnega prostora na Krasu, v Brdih in tudi v Benečiji, pa še dlje bo tudi pri lož nost, da na os no vi po de žel -skega razvoja in drugih programov Evropske unije nastane mreža, ki bo odprla nove perspektive za razvoj. »Še zlasti pa bomo z našim delom, z našimi napori in predvsem s podporo lokalnih javnih uprav ter demokratičnih sil tudi izdelali dodatne razvojne načrte in tako nadoknadili tis to, če sar de žel ni na črt za pode -želski razvoj ne vsebuje,« je zaključil Bukavec. (ag) slovenija - Ob dnevu Zemlje Socialni demokrati nasprotujejo plinskim terminalom v Tržaškem zalivu LJUBLJANA - Poslanec stranke Socialnih demokratov Marko Pavliha je včeraj ob dnevu Zemlje izrazil nasprotovanje izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Njegova strankarska kolegica Breda Pečan pa je izpostavila alternativni program njihove stranke, ki po njenih besedah veliko pozornosti namenja varstvu okolja pred škodljivimi vplivi cestnega prometa. Pavliha je spomnil, da 72. člen ustave določa pravico do zdravega življenjskega okolja in dolžnost države, da za to poskrbi. Zato je zaskrbljen nad kopičenjem raznih okolju škodljivih dejavnosti na slovenski obali. "Še posebej nas pa skrbi ideja o plinskih terminalih, ki je z novo oblastjo v Italiji zopet postala aktualna," je poudaril poslanec SD. Opozoril je, da je stroka že decembra 2006 izdala poročilo o čezmejnih vplivih terminalov v Tržaškem zalivu (na posnetku maketa terminala družbe Endesa) in ugotovila, da bi bili ti uničujoči. Poleg tega bi bil po Pa-vlihovih besedah takšen poseg v nasprotju s prizadevanji, da bi severni Jadran čim- prej razglasili za posebno občutljivo območje. Ob tem je spomnil tudi na prizadevanja za ustanovitev skupne ekološke ribolovne cone. Pečanova pa je izpostavila okoljsko dimenzijo t.i. alternativnega programa vlade. Kot je dejala, je dolgoročni cilj stranke, da bi težišče prevozov potnikov pre- maknili iz osebnega avtomobilskega prevoza na javni promet. Tudi Pečanova se je dotaknila problematike pozidanosti slovenske obale in poudarila, da bo "majhen del k renaturaciji obale" prispevala nova cesta med Koprom in Izolo. Na območju sedanje ceste pa bo nastala najdaljša slovenska obala, je še dodala. (STA) Na Bledu prvi slovenski družinski hotel BLED - Pred prvomajskimi prazniki bo na Bledu svoja vrata odprl prvi slovenski družinski hotel. Hotel Savica, v katerem bo na voljo 82 sob in 14 apartmajev, je družba Sava Hoteli Bled uredila iz dosedanjih apartmajev Golf. Prvi gostje bodo družinsko ponudbo hotela preizkusili jutri, uradno odprtje pa bo čez mesec dni. Da bi družine v hotelu Savica lahko preživljale čim bolj brezskrbne dni, si bo mogoče brezplačno izposoditi previjalne podloge, otroške posteljice, zaščite za vtičnice, pručke za kopalnico, otroške kadice in drugo potrebno opremo. Proti plačilu bo zagotovljeno otroško varstvo, dnevni animacijski otroški program pa bo brezplačen. Popravek V včerajšnji številki Primorskega dnevnika smo na 4. strani pomotoma zapisali, da se bo občni zbor Zadružne kraške banke začel v četrtek ob 18.30. Začetek občnega zbora je namreč predviden za 18. uro. EVRO 1,5931 $ +0,21 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. aprila 2008 valute evro (povprečni tečaj) 22.04. 21.04. ameriški dolar 1,5931 1,5898 japonski jen 164,43 111353 164,43 111286 kitajski juan ruski rubel 37,2240 74619 37,2040 74618 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt 0,79980 9,3605 0,80070 9,3805 JVCUJNO M UI1C1 norveška krona 7,9230 25,055 7,9445 25,091 LOKC1 MUI IG švicarski frank 1,6065 1,6059 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 7 At 251,73 34148 252,47 3,4187 LJUIJJM ¿.IUL kanadski dolar 1,6039 1 6851 1,5935 1 6873 avjUaDM UUlol bolgarski lev ir\mi m^ki 1,9558 3,5570 1,9558 3 5621 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona lii"r*\\/ck 1 lifac 32,341 3,4528 32,445 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats hr37i ICKI rAal 0,6974 2,6469 0,6971 2,6519 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti lira 118,33 2,0865 119,38 2,0878 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2598 7,2555 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 22. aprila 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 2,895 2,92 3,0375 3,09313 libor (eur) 4,38813 4,82313 4,84875 4,88125 libor (chf) 2,51667 2,85333 2,93667 3,09833 euribor (eur) 4,383 4,82 4,836 4,853 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.429,21 € -8,04 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. aprila 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA gorenje 34,56 +1,77 krka 94,81 +0,56 mercator 63,62 262,33 -1,36 petrol Telekom Slovenije 651,65 244,87 +5,32 +0,64 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ach 59,65 aerodrom ljubljana 106,30 delo prodaja -etol -iskra avtoelektrika -istrabenz 91,56 nova kre. banka maribor 32,71 mlinotest -kompas mts - -2,85 +2,13 -2,53 +0,80 pivovarna laško probanka salus, ljubljana sava 82,41 724,00 -2,07 +0,56 terme čatež žito 445,48 239,12 -0,35 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 22. aprila 2008 -0,45 delnica zaključni tečaj v € spr. v % a2a alleanza 2,24 8,365 +0,58 -0,54 banco popolare 20,92 12,35 +0,85 bca pop milano 2,81 8,105 +0,00 -2,30 enel 6,96 -1,63 fiat 24,2 13,29 +0,71 -2,21 fondiaria-sai 26,45 +0,14 -1,01 ifil 28,95 5,115 -1,08 lottomatica 4,8 19,96 -0,56 -0,45 mediaset mediobanca mediobanca 5,76 -0,80 -0,86 parmalat 2,09 -0,53 -2,79 saipem 30,36 +0,96 stmicroelectronics telecom italia telecom italia 4,0925 6,875 -0,79 tenaris terna 17,47 -0,56 ubi banca 2,7775 16,63 +0,02 -0,30 unipol 4,735 2,0275 -0,86 -0,66 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 117,81 $ -0,22 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. aprila 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 8.565,35 +0,97 PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.885,04 1.885,04 6.181,59 116,83 +1,01 +1,72 +0,04 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 3.603,44 1.985,03 -2,12 +0,85 FIRS, Banjaluka 4.031,11 1.568,62 +0,52 +1,37 SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 863,11 4.440,55 24.666,66 5.632,52 +1,26 +0,56 +7,71 +0,51 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.715,10 1.884,73 -0,86 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz 1.375,81 1.512,64 6.728,30 6.034,70 4.872,64 3.992,6001 3.992,6001 -0,89 -0,54 -0,86 -0,30 -0,77 -0,71 PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 1.545,8 3.736,12 13.547,82 3.187,23 24.939,15 3.147,79 16.783,87 -1,09 -0,90 -1,09 +0,51 +0,88 +0,99 +0,27 / ALPE-JADRAN Torek, 22. aprila 2008 5 slovenija - hrvaška - Zasedanje mešane komisije za reševanje vprašanja meje Govor o treh možnih pravno zavezujočih forumih Gre za Meddržavno sodišče v Haagu, za "staro" arbitražno sodišče v Haagu in ad hoc arbitražo ZAGREB - Člani mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško so včeraj na Reki govorili o forumih, pred katere bi lahko državi predložili reševanje vprašanja meje. Kot sta po srečanju izjavila predsedujoča skupini Miha Pogačnik in Davorin Rudolf, so obravnavali tri pravno zavezujoče forume. Rudolf je pojasnil, da gre za Meddržavno sodišče v Haagu ter za "staro" arbitražno sodišče v Haagu in ad hoc arbitražo. Dodal je, da Hrvaška daje prednost tistemu sodišču, ki ima močno sodno prakso in izjemno profesionalne sodnike, ter bi spor hitro uredilo. "Pogovarjali smo se, da bi z morebitnim predstavljanjem spora na Meddržavnem sodišču v Haagu, ki ima mali senat s petimi sodniki, vprašanje uredili zelo hitro," je povedal Rudolf. Spomnil je, da je omenjeno sodišče uredilo spor med ZDA in Kanado. Pogačnik je dejal, da Slovenija obravnava vse tri forume, ker ne želi zapreti strokovnih možnosti za predstavitev spora pred katerokoli alternativo, ki se z vidika postopka, razmišljanja in identitete arbitrov ali sodnikov utegnejo celo prekrivati. "Tudi pri ad hoc arbitraži obstaja namreč možnost, da v njej nastopajo sodniki Meddržavnega sodišča v Haagu. Tukaj gre za strokovne nianse, o katerih se bomo uskladili," je povedal Pogačnik. Dodal je, da pri strokovnih zadevah ne pričakuje večjih težav, sicer pa bo glede na vsebinska stališča "potrebno opraviti še nekaj pogovorov". Kot je napovedal, bo naslednje srečanje komisije konec maja v Sloveniji. "Za Slovenijo je zelo pomembno, da se spor reši na pravičen način, na način, ki bo zadovoljil interese obeh držav v skladu z mednarodnim pravom in tukaj ni nobene dileme, vendar je potrebno poudariti, da mora rešitev biti pravična in je to imperativ, ki ga bo naša država dala kot napotek za nadaljnje reševanje tega vprašanja," pa je opozoril Pogačnik. Rudolf se je strinjal, da si tudi Hrvaška želi, da bo spor urejen pravično za obe strani, a dodal: "Pravičnost se najbolj doseže ob uveljavljanju mednarodnega prava, ki obvezuje Hrvaško in Slovenijo." Na novinarsko vprašanje, ali v komisiji pričakujejo, da bodo volitve upočasnile pogajanja, je Pogačnik odgovoril, da ne vidi razlogov, da se strokovnjaki ne bi pogovarjali še naprej in urejali omenjene problematike neodvisno od dnevne politike. Ponovil je, da ne pričakuje velikih težav na strokovni ravni, da pa včasih gre za vprašanja, ki se zlorabljajo v politične namene. (STA) Piranski zaliv je ena najbolj spornih točk v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško koroška - Ob obletnicah »anšlusa« in pregona slovenskih družin NSKS znova poziva Avstrijo k uresničitvi manjšinskih pravic CELOVEC - Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) Narodnega sveta koroških Slovencev je leto 2008, v katerem se koroški Slovenci spominjajo začetka množičnega in načrtnega preganjanja koroških Slovencev aprila 1942, potem ko so po »anšlusu« 1938 prevzeli v Avstriji oblast nacisti, vzel za povod, da ponovno pozove avstrijsko zvezno vlado, naj po več kot pol stoletja končno uresniči določila Avstrijske državne pogodbe (ADP) iz leta 1955. V ta namen je ZNP NSKS na svoji seji v ponedeljek zvečer v Celovcu sprejel temeljno izjavo, v kateri avstrijsko in mednarodno javnost opozarja da Avstrija, ki je svojo svobodo in državnost črpala iz protinacističnega upora, še vedno ni uresničila bistvenih poglavij 7. člena ADP in v nasprotju z načeli pravne države vztrajno tepta zajamčene pravice koroških Slovencev. »Po osmih letih še niso uresničene razsodbe ustavnega sodišča, ne glede uradnega jezika in ne glede dvojezične topografije. Vsi pozivi zvezni vladi, da se odloči za neoporečno rešitev vprašanja dvojezične topografije na temelju 7. člena ADP in jasnih razsodb ustavnega sodišča v soglasju s slovensko narodno skupnostjo, so se razblinili,« piše v izjavi ZNP NSKS, ki pri tem poudarja, da sta za izvajanje določil 7. člena ADP pristojna avstrijska zvezna vlada in državni zbor. Narodni svet koroških Slovencev »zato veže politična pogajanja na to raven in zavrača vsakršno izsiljevanje slovenske narodne skupnosti z minimalnim političnim konsenzom.« V temeljni izjavi ZNP NSKS tudi pozdravlja poziv predsednika Republike Slovenije Danila Turka ob njegovem nedavnem uradnem obisku na Dunaju, naj slovenska narodna skupnost raz- misli o »novem formatu svojega delovanje« in združi svoje sile v bolj učinkovito krovno organizacijo. Pri tem poudarja »nujo po političnem zastopstvu, ki bo zagotovilo oblikovanje demokratične volje in izravnavo vseh interesov v narodni skupnosti in ob upoštevanju pluralnosti njeno celovito zastopanje navzven.« Nadalje ZNP NSKS pozdravlja Iniciativo za pravno državo in podpira njen poziv k obrambi demokracije in pravne države na Koroškem in ki obenem zahteva jasno odpoved barantanju za minimalni politični konsenz pri dodeljevanju pravic. Narodni svet zato tudi poziva koroške Slovence, naj se udeležijo demonstracij Iniciative za pravno državo 14. maja 2008 v Celovcu proti neizvajanju zveznih pristojnosti na Koroškem v škodo zaščitenih skupin in proti zlorabi instrumentov neposredne demokracije, proti »svobodni državi Koroški«, proti nadaljevanju starega strankarskega pakta na deželni ravni in proti novim namenskim zvezam z »domovinskimi društvi« ter s predstavniki tujcem sovražnih in rasističnih desničarskih strank v EU. Ob spominskem letu preganjanja koroških Slovencev NSKS v svoji izjavi še opozarja, da se koroški Slovenci s hvaležnostjo spominjajo vseh žrtev ter upornikov, ki v času nacistične strahovlade v Avstriji in Evropi niso klonili nečloveškemu režimu. »Ker se niso vdali kruti usodi, so z vztrajnim in pokončnim uporom proti nasilnemu ter nečloveškemu režimu položili temelje svobode 2. avstrijski Republiki, na njihovem uporu pa je zrasla Avstrijska državna pogodba 1955, ki zagotavlja v 7. členu koroškim Slovencem neodtujljive pravice,« še piše v izjavi NSKS. (I.L.) danes in jutri Na Radiu Slovenija tokrat o Benečiji LJUBLJANA - Prvi program Radia Slovenija bo ta teden kar dva dni na obisku pri slovenskih rojakih v Benečiji. Danes popoldne bo iz Špetra v živo potekala osrednja analitična oddaja Stu dio ob 17 -h, v ka te ri bo do poznavalke in poznavalci narodne skup nos ti v Vi dem ski po kra -jini govorili o temeljnih vprašanjih identitete, šolstva, kulture in jezika v krajih pod Matajurjem. Svoje poglede in izkušnje bodo predstavili Živa Gruden, Jole Na mor, Gi or gi o Ban chig, Al do Klodič in Elena Domenis, oddajo pa bo pripravila in vodila dopisnica RTV Slovenija Mirjam Mu že nič. Dan kasneje, v četrtek, pa bo prvi program slovenskega nacionalnega radia spremljal življenje in delo Benečank in Benečanov od zgodnjih jutranjih ur do večera. Člani terenske ekipe Ina Petric, Sandi Frelih, Alja Verbole, Bojan Leskovec, Marjan Vešligaj in Mitja Blažič bodo obiskali učenke in učence dvojezične šole v Špetru, pogovarjali se bodo o večjezični vzgoji otrok, se spo mni li po slan stva Če der ma cov, uči li se bo do zdra -viti na sonaraven način. V radij -skem pro gra mu bo do tu di obis -ka li Če dad, raz is ka li go spo dar -ske razvojne možnosti beneških krajev, poslušali tamkajšnjo glasbo in okušali tradicionalno kulinarično ponudbo. Strokovnjaki bodo podelili nekaj kmetijskih nasvetov, voditelji oddaj bodo za sta vi li na grad no vpra ša nje, govorili o možnostih razvoja turizma, evropskih projektih in bogati kulturni ponudbi Slovenk in Slo ven cev ob re ki Nad iži. Oblikovalci programa bodo pripravili več kot 15 oddaj in vsaj 20 oglašanj z zanimivimi gostjami in gosti v živo. Skladno s skrbjo RTV Slovenija za slovensko narodno skupnost v Italiji, bo do pos ku ša li po slu šal cem pr -vega programa čim bolj približati Beneško Slovenijo z vsem njenim bogastvom in ustvarjalnostjo. In v ča su, ki je po pol no ma odprl državne meje, poskušali izbrisati tudi kakšno mejo v glavah ljudi. zavarh - Zadnji tematski koncert sakralne glasbe v sklopu letošnje Primorske poje Z nastopom kakovostnih skupin in s pogledom na gore nad Tersko dolino zazvenel lep pozdrav zborovski reviji ZAVARH - V nedeljo je Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s centrom za kulturne raziskave v Bardu priredila v Zavarhu zadnji tematski koncert sakralne glasbe v sklopu letošnje Primorske poje. V cerkvi sv.Florijana s pogledom na gore nad Tersko dolino je zazvenel lep pozdrav iztekajoči se zborovski reviji s petjem kakovostnih skupin, ki so v nekaterih primerih predstavile res zanimive, premišljeno sestavljene programe. Zborovodja Mario Petvar pogosto sega po zahtevnih programskih izbirah in tokrat je to storil kot vodja komornega moškega zbora Karol Pahor iz Pirana, ki ga je ustanovil pred enim letom. Skupina dvanajstih izbranih pevcev si lahko privošči tovrstne izzive in bo z nadaljno vežbo gotovo še dodatno izpopolnila dobro medsebojno povezanost na vokalnem področju. Po treh skladbah iz ruske in litovske literature so pevci presenetili svoje poslušalce z operno točko, ki je vnesla neobičajne atmosfere v Primorsko poje, saj so pevci z dvema solistoma in spremljavo izvedli prizor »La vergine degli angeli« iz Verdijeve opere Moč usode. Tematske sakralne revije so nastale, da bi tudi cerkveni zbori lahko nastopili s svojim specifičnim programom; v Zavarhu so to zborovsko področje prepričljivo zastopali trije župnijski zbori. Cerkveni mešani zbor Zvon iz Ilirske Bistrice je pohvalno izvedel svoj zanimiv monografski program v skladu z letošnjim posvetilom Primorske poje. Zborovodkinja Damjana IKn-kela je namreč izbrala tri priredbe Trubarjevih kora-lov iz opusa Ivana Florjanca. Prozorne, tankočutne izvedbe so ovrednotile skladbe v antičnem stilu z mehkim zvokom zlitih glasov. Petstoletnico rojstva Primoža Trubarja je obeležil tudi mešani pevski zbor sv.Jernej z Opčin, ki se je z običajno pozornostjo svojega zborovodje Janka Bana do krajevnih in deželnih avtorjev poklonil še drugim ustvarjalcem, katerih potekajo okrogle obletnice. Zbor je tako občuteno zapel še skladbe Stanka Jerici-ja (prva obletnica smrti), letošnjega slavljenca Adija Daneva in Brede Šček (štiridesetletnica smrti). Openski zbor ima za seboj najdaljšo tradicijo neprekinjenega pevskega delovanja (od začetka 19. stoletja) in goji to tradicijo na dobrem nivoju, saj se je tudi tokrat dobro odrezal z interpretacijo štirih različnih govoric predstavljenih avtorjev. V vrsto cerkvenih zborov je spadal tudi župnijski mešani zbor Marezige, ki je dovolj ubrano predstavil izbor liturgičnih pesmi pod vodstvom svojega zborovodje in župnika Alojza Furlana. Za sakralni program se je odločil tudi komorni ženski zbor Devin, ki je s prijetnim nastopom pod vodstvom Hermana Antoniča predstavil štiri časovno in stilno različne kompozicijske prijeme, od Arcadelta, Mešani pevski zbor sv.Jernej z Opčin se je z običajno pozornostjo svojega zborovodje Janka Bana do krajevnih in deželnih avtorjev poklonil raznim ustvarjalcem z. vidau skozi Mozarta in Leskovarja vse do nabožne popevke Polone Stegu. Zadnji na programu je bil priznani komorni zbor Ipavska, ki letos slavi desetletnico izvrstnega in uspešnega delovanja pod vodstvom Matjaža Ščeka. Razvajena publika bi si v primeru tovrstnih zborov vedno želela spektakularne pevske podvige, pevci pa so hoteli tokrat dokazati, da morajo odlični zbori pokazati svo- je sposobnosti tudi z izvajanjem manj zahtevnih skladb. Zato so za ta okvir izbrali pesmi iz zaklada slovenske cerkvene literature, s katerimi pa so lahko izrazili le delček svojega potenciala. S koncertom v Zavarhu je Primorska poje sklenila vrsto koncertov v naši deželi. Zadnji trije koncerti revije bodo na sporedu v petek v Tolminu, v soboto v Kobaridu in v nedeljo v Trenti. (ROP) 6 Sreda, 23. aprila 2008 APrimorski r dnevnik I———| Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Trst pomorski promet - V pristanišču sta od ponedeljka privezani ladji družbe Ustica lines Od jutri nova linija Trst-Pira n- Poreč- Rovi nj Gliserja Fiammetta M in Cris M bosta potnike prevažala do 21. septembra Tržačani bodo od jutri imeli na voljo ponovno pomorsko povezavo z obalnimi mesti v slovenski in hrvaški Istri. Od ponedeljka sta namreč pri četrtem pomolu starega pristanišča privezani hitri ladji Fiammetta M in Cris M družbe Ustica lines. Družba, ki se je doslej ukvarjala s pomorskimi potniškimi prevozi v južni Italiji (točneje na območju Sicilije in bližnjih otokov ter Neaplja in Tunizije), pri čemer njeno floto poleg gliserjev sestavljajo tudi trajekti in ladje za prevoz vozil, se je namreč lani prijavila na deželni razpis za prevoz potnikov na pomor ski pro gi Trst-Pi ran-Po reč-Ro -vinj in bi la us peš na. Ta ko je bi la usta -novljena hčerinska družba Trieste lines, ki bo zagotavljala prevoz z že omenjenima gliserjema Fiammetto M in Cris M. Oba sta dolga skoraj 31 metrov in dosežeta 35 vozlov hitrosti, vsaka ladja pa lahko vkrca 210 potni kov, ki se lah ko pre cej udob no na -mestijo: na voljo bodo namreč imeli bar, televizijo, filodifuzijo in sedeže s premičnim naslonjalom, pred poletno vro či no pa jih bo ubra ni la kli mat -ska naprava. Kot že rečeno, bo linija začela obratovati jutri, povezava pa bo na voljo do 21. septembra, pri čemer bosta ladji pluli od torka do nedelje. Ob torkih in petkih bosta odpluli ob 8. uri oz. 14.40, ob sredah in četrtkih ob 12. uri oz. 19.20, ob sobotah in nedeljah pa ob 8. in 16. uri. Čas plovbe do Pira na oz. Por to ro ža bo zna šal 45 mi -nut, do Po re ča dve uri in pet najst mi -nut, do Rovinja pa uro več. Urniki od-ho dov in po vrat kov bo do pot ni kom omogočili, da bodo v teh istrskih mestih preživeli tudi ves dan in bodo tako lahko uživali lepote istrske obale. Cene vozovnic pa so sledeče: najcenejša je seveda pot za Piran oz. Portorož, za kar bo treba odšteti 6,80 evrov. Vozovnica za Porečje bistveno dražja, saj znaša 19 evrov, nekoliko več pa bodo mo ra li od šte ti tis ti, ki bo do že le li plu -ti do Rovinja, saj jih bo vozovnica stala 20,40 evra. padriče - Spoznaj Kras: simpozij Okoljska analiza in upravljanje Krasa Okoljska analiza in upravljanje je naslov simpozija, ki ga prireja ta zgo niš ka in re pen tabr ska ob či -na da nes v pro sto rih Znan stve ne -ga parka pri Padričah. Simpozij sodi v okvir čez mej ne ga na čr ta In ter -reg III A Italija-Slovenija 20002006, ki ga vo di ta ob či ni že vrs to let. Začel se bo ob 9.30 z uradnim odprtjem in pozdravi gostov ter s posegom prof. Poldinija, Vidalija in Comina o okoljski analizi in upravljanju kraškega teritorija s poudarkom na kartografiji in monitoraži. Sle dil bo po seg prof. Ka li ga ri ča o kartografiji in naravoslovni preso- ji severo-zahodne Istre in Čičarije. Jogan Polak bo predaval o ohranjanju kraških travišč v občini Komen, prof. Se liš kar, Daks ko bler in Vreš pa o kartografiji habitatov na Krasu in povezavi z Naturo 2000. V popoldanskem delu bosta prof. Da Ronch in Ziliotto govorila o metodologiji za monitoražo primarne produktivnosti kraške gmajne; prof. Filacorda in Stravisi bosta predočila tehnike za preučevanje prisotnosti divje mačke in drugih mačk, prof. Zacchigna pa o uporabi dreves habitat za preuče-va nje ptic. volitve - Sporočilo Močnik (SSk) se zahvaljuje Tržaško tajništvo Slovenske skupnosti izraža veliko zadovoljstvo ob uspehu stranke na nedavnih deželnih volitvah. Slovenska skupnost je v tržaški pokrajini dosegla rezultat, ki je primerljiv s tistim, ki ga je imela, ko je slovenski stranki še bilo dano nastopati s svojim simbolom, kar pomeni, da so volilci nagradili samostojen nastop lipove vejice, piše v izjavi tajnik Peter Močnik. »Dobra uveljavitev je sad prisotnosti stranke in njenih ljudi na teritoriju ter odprtega političnega pristopa do vseh komponent naše skupnosti. Stranka se je lepo uveljavila tudi v videmski pokrajini, predvsem v Benečiji, s številom glasov, ki ni običajen, kar vzbuja upanje za prihodnost, tudi za kraje, kjer je bil stran ki one mo go čen nas top, kot so Ka nal -ska dolina, Rezija in Pordenon. Žal bo morala SSk sedeti v klopeh opozicije, ob vidno upadlem številu slovenskih izvoljenih.« Slovenska skupnost se toplo zahvaljuje vsem volil kam in vo lil cem, ki so ve li ko duš no pod pr li njen nastop in se obvezuje, da bo tudi v naprej pozorno sledila potrebam naših ljudi in celotnega teritorija, na katerem živimo in delujemo, z odprtim pogledom tudi na matico, piše v sporočilu še pokrajinski tajnik SSk Močnik. politika - Ocena volilnih izidov SKP razmišlja o vzrokih poloma Mavrične levice V komponentah Mavrične levice je v teku boleča ocena nedavnih volilnih rezultatov. Na državni ravni je združena levica doživela polom, na deželnih volitvah pa so levičarji izvolili tri deželne svetnike. Njihove komponente so v prejšnji mandatni dobi imele pet predstavnikov (tri mandate je imela SKP, po enega svetnika pa Zeleni in Stranka italijanskih komu nis tov). Na pokrajinskem aktivu Komunistične prenove so ocenili, da je projekt združevanja na levici koristen, rodil pa se je prehitro in s številnimi nedorečenostmi. Združevanje se je v bistvu zgodilo na strankarskih vrhovih, člani in somišljeniki pa so pri tem imeli malo ali nič besede.To pričajo tudi kritike, ki so jih pred volitvami iznesli nekateri strankarski krožki, kot je npr. krožek iz dolinske občine. Pri SKP-ju so mnenja, da je treba nadaljevati oziroma začeti prav pri izkušnji Komunistične prenove. O tem je na srečanju govoril na novo izvoljeni deželni svetnik Igor Kocijančič. Izrazil je obžalovanje nad porazom Riccarda Illyja. Izkušnja Demokratske zaveze se mu zdi dobra izkušnja, pri kateri velja vztrajati, čeprav v politično spremenjenih razmerah. Pristaši SKP so razočarani nad volilnim izidom kroma ob 25. aprilu Številne proslave in polaganja vencev Pred spomeniki odporništva in v krajih medvojnega trpljenja se bo v prihodnjih dneh zvrstilo več proslav in svečanosti. Bliža se namreč 25. april, praznik osvoboditve, zmage nad na-cifašizmom, praznik svobode, idealov enakopravnosti in socialne pravičnosti. Osrednja svečanost bo v petek ob 11. uri v tržaški Rižarni, kjer bosta po običajnem polaganju vencev spregovorila repentabrski župan Aleksij Križman in tržaški župan Roberto Di-piazza, po verskih obredih pa bo letos v uradnem delu komemoracije zado-nela še Bella ciao, ki jo bo zapel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič (po slovesnosti bo sledil tudi koncert). Dan prej bosta Občina in Pokrajina Trst od 8.30 polagala vence na Malem trgu (za županstvom), v spominskem parku pri sv. Justu, v Istrski ulici, v Ulici D'Azeglio, Ulici Ghega in na open-skem strelišču. V popoldanskih urah bo ob 15.15 v Ulici Pindemonte ob spomeniku posvečenem partizanki Almi Vivoda krajša svečanost, ki jo prireja miljska občina. Krožek Gramsciprireja jutri ob 18.30 na svojem sedežu v Ulici Pon-ziana predvajanje dokumentarca o taborišču Auschwitz in debato o zgodovini italijanske republike ter od-porništva. Proslave ob dnevu osvoboditve pa bodo potekale tudi po okoliških občinah in mestnih četrtih. V članku se bomo omejili na svečanosti, ki bodo potekale v tem tednu, ostale pa bomo objavili naknadno. Kot običajno bodo počastili padle ter vse žrtve fašizma v Repnu. Občinska uprava bo polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB jutri ob 19.40 pred spomenikom padlim NOB v Repnu (sodeloval bo MoPZ Kraški dom), ob 20. uri na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu, ob 20.15 pa pred spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu. Pri komemoraciji bo sodelovala ZSKD. Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na svečanost ob letošnji 63. obletnici osvoboditve, ki bo v petek ob 9.30 pri spomeniku na Istrski ulici 192. Letošnji slavnostni govornik bo predsednik pokrajinskega odbora Boris Pangerc. Naj opozorimo tudi na tradicionalno polaganje vencev: jutri ob 16. uri na vojaškem pokopališču v Ul. della Pace, ob 16.30 pa na glavnem pokopališču pri Sv. Ani, v petek, 25. aprila, ob 9. uri pa še pri ške-denjski cerkvi. Podobno bo tudi v devinsko-nabrežinski občini, kjer bodo v petek, 25. aprila, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI polagali vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 7.30 pred županstvom, ob 7.40 v Slivnem, ob 7.50 v Medji vasi, ob 8. uri v Devinu, ob 8.10 v Vižovljah, ob 8.20 v Cerovljah, ob 8.30 v Ma-vhinjah, ob 8.40 v Prečniku, ob 8.50 v Trnovci, ob 8.55 v Praprotu, ob 9. uri v Šempolaju, ob 9.15 v Križu in ob 9.20 v Nabrežini. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na na-brežinskem trgu krajša spominska svečanost s pozdravom župana, priložnostnim govorom zgodovinarja Milana Pahorja, zborovskim nastopom in nastopom nabrežinske godbe. V nedeljo, 27. aprila, bodo člani in prijatelji KŠD Rojanski Krpan v sodelovanju z ZSKD ob 11. uri priredili tradicionalno spominsko svečanost na Komenščini (Ulica Bruni). / TRST Sreda, 23. aprila 2008 7 zahodni kras - Pozitivno mnenje rajonskega sveta Zelena luč za obnovo brega od Kontovela do Križa Pokrajinska uprava bo namestila vodovodno omrežje in uredila poti in steze »Da« obnovi kontovelskega, pro-seškega in kriškega brega. Zahodno-kraški rajonski svet je na zadnji seji izrekel pozitivno mnenje o občinskem odloku o »sanaciji in ovrednotenju paštnov v kraškem bregu nad Obalno cesto, obnovi tamkajšnjih poti in stez ter namestitev kmetijskega vodovoda za namakanje vinogradov in za druge kmetijske dejavnosti,« kot je zapisano v dokumentu. Odločitev je bila soglasna, zanjo so glasovali tako svetniki le-vosredinske večine kot desnosredinske opozicije. Predhodni načrt za sanacijo bregov nad Obalno cesto je izdelal inž. Eugenio Spangher. Pokrajinska uprava ga j e odobrila že konec leta 2001, zatem pa se je zadeva zaustavila. Levosre-dinska uprava predsednice Marie Tere-se Bassa Poropat ga je potegnila iz predala in mu dala nov potrebni zagon. Celotni poseg bo vreden 2 milijona 50 tisoč evrov. Pokrajinska uprava ga bo krila s prispevki iz programskega dogovora iz leta 2003, z raznimi deželnimi prispevki in s prispevkom Sklada za Trst. Načrt predvideva med drugim razlastitev omejenih predelov zasebnih zemljišč, da bi lahko primerno uredili poti in steze, ki vodijo do posameznih vinogradov in drugih zemljišč. Ta postopek je že v teku, pokrajinska uprava je prejela le en ugovor, nakar je prišlo tudi v tem primeru do ustreznega dogovora. Po koncu razlastitvenega postopka bo pokrajinska uprava poskrbela za vknjižbo razlaščenih območij na ime tržaške občine, saj so steze in poti med zemljišči smatrane kot javna dobrina in sodijo med občinske ceste. Občinska uprava bo zatem odobrila varianto k regulacijskemu načrtu, v kateri bo zarisana nova podoba območja kontovelskega, proseškega in kriškega brega. Pozitivno mnenje zahodnokraške-ga rajonskega sveta predstavlja korak na poti k obnovi območja nad Obalno cesto, ki je bilo dolga leta zapuščeno. V zadnjem času so začeli domačini obnavljati paštne, s čemer so tudi utrdili flišasto pobočje. Pomanjkanje vodovodnega omrežja je predstavljala veliko hibo tega območja. Domačini so morali dovažati vodo sami, kar je bilo naporno in zamudno. Namestitev vodovoda za kmetijske dejavnosti bo po dolgih desetletjih omilila te težave, ureditev poti in stez pa bo omogočil domačinom lažji dostop do vinogradov. združenje petra - Posvet o zlorabi najmlajših Za nasilje nad otroki • • ■ • m • • v«1 ni in ne more biti opravičila Sramotne zgodbe o nasilju, tako fizičnem kot psihičnem, nad otroki žal danes niso nikakršna redkost. Na straneh dnevnikov in v poročilih se namreč množijo poročila, v katerih so ravno naši najmlajši nedolžne žrtve odraslega nespametnega in nedopustnega vedenja. Neprofitno združenje Petra je včeraj v veliki dvorani Trgovinske zbornice priredilo posvet ravno na temo nasilja nad otroštvom oz. o potrebi po pomoči, predvsem pa poslušanju zlorabljenega otroka. Gostje, zdravniki, psihologi, psi-hoterapevti, profesorji, pravni strokovnjaki in predstavniki sil javnega reda ter sodstva so nabito polni dvorani študentov fakultete za izobraževalne vede spregovorili o nujni zaščiti otrok. V svojih posegih so se v prvi vrsti dotaknili danes preskromne informacije o ukrepanju v primeru suma o nasilju oz. v primeru odkritja zlorabe otroka; vsak iz svojega zornega kota so se poglobili v posledice nasilja nad njimi, pri tem pa poudarili, da so v takih primerih malčki potrebni pred- vsem pogovora, pravzaprav takega sogovornika, predvsem družinskega člana, ki jim je pripravljen prisluhniti in jim seveda verjeti. Starši prevečkrat zanemarjajo otrokove čustvene potrebe, ne odzivajo se na njegovo stisko in mu včasih, sicer ne namerno, odklanjanjo podporo, je izhajalo z včerajšnjega srečanja. V preteklosti je bilo nasilje običajen način otrokove vzgoje, disciplino so starši namreč izvajali skorajda z ustrahovanjem, danes pa je k sreči tako postopanje zastarelo in velika večina staršev se odloča za drugačne metode. Nasilno kaznovanje namreč sesuje otrokovo osebnost ter v številnih primerih povzroča ravno obratno reakcijo v malčku, ki začne nasilje dojemati kot nekaj normalnega. Večkrat pa se otrok nalašč izolira, vse bolj se zapira v svojo sobo in postaja nezaupljiv do sočloveka. Med gosti je včeraj izstopala priznana italijanska psihoterapevtka, pisateljica in predsednica fundacije Movi-mento bambino Maria Rita Parsi. Segla Bodoči vzgojitelji so z zanimanjem sledili predavanju kroma je po odlomku svetega pisma, po zgodbi, v kateri se Jezus razburja nad tistimi, ki strašijo otroke; tem svetuje, naj si raje za vrat obesijo kamen in skočijo v morje. »Gre za jasno obsodbo tistih, ki ne spoštujejo teh malih ljudi, ki rastejo in se korak za korakom preizkušajo,« je ugotovila Parsijeva. Publiki je postregla s pripovedjo o svojem prvem »pacientu«, ki seje zaradi stalnega prepiranja staršev zaprl vase in nekaj let ostal v popolni tišini. V veliko pomoč mu je tedaj bilo risanje, s kateim je izrazil vso svojo bolečino in žalost. »Boriti se moramo proti nedopustnemu človeškemu obnašanju in ne proti osebam,« je svetovala. Beseda je tekla tudi o znakih, ki jih otrok pošilja staršem, predvsem s spremembo svojega vedenja. Starše lahko zaskrbi na primer, če se mu poslabša učni uspeh ali če je v mislih prevečkrat odsoten i, so včeraj poudarili psihologi. Vendar pa ne gre posploševati, še manj pa si zatiskati oči in se delati, kot da se lastnemu otroku, kaj takega ne more pripetiti. (sas) kriz Nesreča v alkoholnih hlapih Čudna so pota alkohola na Krasu. Tako se lahko zgodi, da hlapi pripeljejo dva mlada občana zgoniš-ke občine z avtomobiloma iste japonske znamke v skupni trk; da se vozili prevrneta in da voznika srečno izstopita iz razbitin ter da se - čeprav nerada - skupno poslovita od vozniškega dovoljenja, saj ju je, v tej množici skupnih okoliščin, družila tudi enaka stopnja zaužitega alkohola: petkrat več (!) od zakonsko dovoljene količine. Nabrežinski karabinjer-ji so prejeli klic o prometni nesreči v Križu ob 23.58 v ponedeljek ponoči. Nekaj minut prej sta po pokrajinski cesti Sesljan-Prosek v smeri proti Proseku vozili nissan micra in, za njo, terenski nissan pick-up navarra. Prvega je upravljal 23-letni fant iz Sa-leža, drugega 20-letnik iz Samator-ce, ki se - tako sta zamomljala nabre-žinskim karabinjerjem - do nesreče sploh nista poznala. Poveljnik nabrežinske postaje karabinjerjev kapitan Fabrizio Pino-ri je včeraj popoldne takole obnovil nesrečo. Nissan navarra je v Križu v naletu od zadaj trčil v nissan micro. Voznik se verjetno sploh ni zavedel trka, saj na cestišču ni bilo sledov kakega morebitnega zaviranja. Nissan micro je odbilo naprej, nato proti robu ceste. Voznik je zavrl, da bi se avtomobil vrnil v sredino cestišča, pri tem pa je izgubil nadzor nad vozilom, ki se je prevrnilo na bok in na streho. Tudi voznik nissana navarre je izgubil po trčenju nadzor, vozilo je za-vozilo s ceste in treščilo v obcestno drevo. Kot se mnogokrat zgodi v podobnih primerih, so alkoholni hlapi čudežno obvarovali oba mlada voznika. V slikoviti nesreči sta se le nekoliko potolkla, hujšega pa ni bilo. Poleg karabinjerjev iz Nabrežine so posegli tudi kolegi s Proseka za hitrejšo ureditev prometa na območju nesreče. Preiskovalci so obema voznikoma opravili alkotest: v obeh primerih je bil pozitiven, mladeniča sta zaužila petkrat večjo količino alkohola kot jo predvidevajo veljavni prometni predpisi. Odvzem vozniškega dovoljenja je bil obvezen. Oba bosta morala ponovno polagati vozniški izpit, je pojasnil kapitan Pinori. Oba mladeniča pa so možje postave tudi prijavili (na prostosti) sodnim oblastem: zagovarjati se bosta morala zaradi vožnje v vinjenem stanju. policija - Tržaški agenti aretirali tatova po veliki tatvini v Portogruaru Ukradla sta obleke za vsaj 200 tisoč evrov Srbski in hrvaški državljan odgovorna za razne tatvine v Trstu in drugod, kradla sta blago dragih znamk - Za nočne vlome uporabljala razno orodje Tržaški mobilni oddelek policije je dalj časa opazoval in zasledoval tatova, ki sta odgovorna za vsaj dve veliki tatvini v Trstu, naposled pa je oba zlikovca zasačil med izvajanjem kaznivega dejanja. Tokrat ni šlo za navadna tatiča, temveč za prava profesionalca, ki naj bi v dveh primerih ukradla po več kot sto tisoč evrov blaga, v doslej dokazanih tatvinah pa sta ukradla blago v skupni vrednosti 200 tisoč evrov. Delo sta opravljala v nočnih urah, za vlom v trgovine z oblačili in obutvami sta se posluževala iznajdljivih tehnik in natančnih naprav, blago pa sta nato prodajala na Hrvaškem. Kradla sta samo visokokakovostno blago znanih modnih znamk. Dejan Stokič in Denis Dukič, ki sta osumljena številnih tatvin v Trstu in v drugih mestih severovzhodne Italije, sta nazadnje v ponedeljek ponoči vlomila v trgovino z oblačili Le Monelle v Portogruaru. S posebno napravo za odpiranje zaklenjenih vrat sta brez večjih težav vstopila v trgovino, iz nje pa sta nemoteno odnesla več sto kosov blaga znanih in dragih znamk. Plen sta skrbno spravila v kombi fiat fiorino. Tržaški policisti, v sodelovanju s policijsko postajo iz Portogruara, so njuno dejavnost ves čas opazovali in tudi snemali, naposled pa so ju pred trgovino aretirali. V kombiju je bilo ukradenih oblek za približno 40 tisoč evrov. Včeraj zjutraj so policisti pregledali neko garažo v Tržiču in stanovanje v Dejan Stokic in Denis Dukič kroma Trstu, lastnik katerih je Denis Dukič: v njih so zasegli bogato zbirko orodja za izvajanje vlomov ter aparate, s katerimi je dvojica onesposabljala alarmne naprave trgovin. Blaga iz ostalih trgovin ni bilo, ker sta tatova vsak plen takoj odpeljala na Hrvaško in ga tam prodala. Fiatov kombi je bil prav tako ukraden, italijansko registrsko tablico sta zamenjala s tablico iz Pu-lja. Preiskovalci so 44-letnemu srbskemu državljanu Dejanu Stokiču in 32-letnemu hrvaškemu državljanu Denisu Dukiču prišli na sled pred mesecem dni. Njuno vpletenost v razne tatvine v Trstu in drugod naj bi potrjevala pričevanja okradenih trgovcev, ki so prepoznali njuna obraza: tatova sta si namreč vsako trgovino podrobneje ogledovala. Tržaški mobilni oddelek ju je začel nadzorovati, redno sta potovala iz Trsta v Portogruaro, Caorle in San Dona di Piave. Preiskovalci so izvedeli, da načrtujeta Stokič in Dukič večjo tatvino v Venetu, naknadna poizvedovanja pa so prinesla še točnejše podatke - naslednja tarča je bila trgovina Le Monelle v Portogruaru. Do epiloga je prišlo prejšnjo noč, Stokič in Dukič pa se trenutno nahajata v zaporu v Benetkah. Obtožena sta tatvine v obtežilnih okoliščinah. Preiskava, ki jo koordinira javni tožilec Maurizio De Marco, se nadaljuje, saj je treba na podlagi novih pričevanj dognati, koliko tatvin je dvojica zagrešila. Načelnik oddelka za organizirani kriminal Leonardo Boido je potrdil, da sta tatova odgovorna za vsaj dve tatvini v Trstu, ena od teh je prinesla več kot sto tisoč evrov. Skupni znesek doslej dokazanih tatvin je približno 200 tisoč evrov, skoraj zagotovo pa sta Stokič in Dukič opravila tudi tretjo tržaško tatvino, vredno celo 150 tisoč evrov. Ker je preiskava še v teku in ni izključeno, da je z dvojico sodeloval še kdo, preiskovalci niso posredovali imen okradenih trgovin. Boido poziva morebitne nove priče, naj se oglasijo pri mobilnem oddelku policije. (af) Tiskovna konferenca z zaseženim orodjem kroma 8 Sreda, 23. aprila 2008 PRIREDITVE opčine - Na pobudo Društvene prodajalne jo je uredil Milan Pahor Knjiga o bogati zgodovini openskega zadružništva Danes delujejo na Opčinah tri slovenske zadruge: ob prodajalnah še gostilna in banka Opčine so v nedeljo proslavile eno svojih »institucij«, tisto Društveno prodajalno, ki jo veliko ljudi pozna tudi z imenom Zadruga, ali preprosto z vzdevkom »Gi-gi« (po njenem dolgoletnem zaslužnem upravitelju Gigiju Puriču). V Prosvetnem domu na Opčinah so predstavili dvojezično publikacijo, po sve če no nje ne mu nad šest de set -letnemu delovanju, ki je bilo nedvo- Bralke, si pozorno ogledujejo knjigo Zadružništvo na Opčinah, o kateri je spregovoril avtor Milan Pahor kroma mno uspešno: od leta 1946, ko so jo do ma či ni usta no vi li, se je na mreč uveljavila tako med tržaškimi kupci kot med tistimi v Sloveniji in celo na Hrvaškem. Danes premore dve prodajalni, eno v središču Op-čin, drugo pa ob cesti, ki pelje proti Fernetičem. Njeni upravitelji so želeli, da bi o delovanju zadružne prodajalne pričala tudi knjiga. Nastala je tako slovensko-italijanska publikacija (za prevod je poskrbela gospa Avgusta Zebochin Dekle-va), v kateri je Milan Pahor prehodil dosedanjo pot Društvene trgo-vi ne, obe nem pa tu di ce lot ne ga openskega zadružnega gibanja. Svojo pripoved je Pahor obogatil z dokumenti in fotografijami; nekatere so razstavili tudi na stenah Prosvetnega doma. V knjigi je obnovljenih zadnjih sto petdeset let openskega za druž niš tva (ide ja o sa mo po mo či je med tr žaš ke Slo ven ce prodr la s Češke), ob prodajalni pa je avtor naj več po zor nos ti po sve til še da nes delujoči Društveni gostilni in Zadružni kraški banki; slednja praznu- je letos stoletnico delovanja, domače ob čin stvo pa je v nje nem ime nu pozdravil podpredsednik Adriano Kovacic. Zbrane sta pozdravila tudi pred sed nik vzhod no-kraš ke ga rajonskega sveta Marko Milkovič in predsednica Skd Tabor Živka Per-si, dogodek pa je povezovala Stanka Hrovatin, bivša predsednica Društvene prodajalne, ki ima veliko zaslug, da je do knjige sploh prišlo. In ker je bil nedeljski dogodek praz nik ce le va si, je spo red obo ga -til nastop treh openskih zborov: de-kliš ke sku pi ne Ve se la po mlad, cer -kve ne ga pev ske ga zbo ra Sve te ga Jerneja in moškega zbora Tabor. Pevski uvod v jubilejno leto Pevski uvod v jubilejno leto je predvsem pevski pozdrav 110-letnici ustanovitve Slovenskega kulturnega društva Primorsko iz Mačkolj. Odborniki društva so se namreč odločili, da bodo pomembni jubilej začeli proslavljati s pevsko revijo, na kateri se bodo publiki predstavile nekatere skupine, ki so v teh letih gojile stike s pevskim sestavom, ki deluje v sklopu SKD Primorsko, to je z Nonetom. Na dvorišču p'r Mincen-evih, tako se v vasi pravi hiši Eme Tul, se bodo tako zvrstili Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice (zborovodja Anastazija Purič), Oktet Odmevi iz Saleža (um. vodja Rado Mi-lič) in Mešani pevski zbor Mačkolje (zborovodja A. Štu-cin). Revija predstavlja uvod v niz praznovanj v jubilejnem stode-setem letu, ki predvideva v nadaljevanju tudi organizacijo razstave, tisk in javno predstavitev tematsko naravnane fotografske monografije za katero bo poskrbel mednarodno priznani fotograf Maurizio Frullani, celovečerni koncert Noneta Primorsko in seveda slavnostne prireditev, ki bo v jesenskem času. Koncert bo jutri v središču vasi, na dvorišču Eme Tul, ob 20.30. V primeru slabega vremena bo koncert v bližnji Srenjski hiši. Spomnili se bodo Claudia Cernigoia V krožku Generali (Trg Duca de-gli Abruzzi 1, VII. nadstropje) se bodo danes ob 17.30 spomnili tržaškega slikarja slovenskega porekla Claudia Cernigoia Ursi-cha, ki je preminil pred desetimi leti. Njegov lik bo osvetlil Sergio Brossi, predvajali pa bodo tudi nekaj slikovnega materiala o njegovem ustvarjalnem delovanju. Slikar se je med drugim izpopolnjeval v Ljubljani, Parizu in na Dunaju ter celih trinajst let preživel v skandinavskih državah. dolina - Krajevna sekcija VZPI-ANPI Uspel Partizanski večer Obračun včlanjevanje je pozitiven: vrste nekdanjih borcev se iz naravnih razlogov redčijo, v organizacijo pa vstopajo mladi, ki zagovarjajo njena načela Sekcija VZPI-ANPI za Dolino, Mačkolje in Prebeneg je skoraj podvojila svoje članstvo. S 75, kolikor jih je štela lani, je število naraslo na 107. S tem pa kampanja vpisovanja še ni izčrpana, zagotavlja predsednik sekcije Drago Slavec, ki smo ga obiskali v njegovi prijetni in gostoljubni kleti, med zgodovinskimi zastavami, številnimi razobešenimi odlikovanji in priznanji ter drugimi spominskimi dokumenti, v kateri je tudi sedež sekcije. Pričakovati je namreč, da bodo v vrste borčevske organizacije pristopili tudi predstavniki še mlajše generacije ter jo s tem še bolj poživili in opremili za nove izzive, ki čakajo italijansko družbo in naše ožje okolje. Uspešna akcija včlanjevanja je kot vse druge pobude krajevne organizacije borcev krenila prav iz Slavčeve kleti, svoje praznično obeležje pa je doživela preteklo soboto v dvorani dolinskega kulturnega društva Valentin Vodnik, na Partizanskem večeru, ki je kljub množici prireditev na vseh koncih in krajih, privabil veliko starih in novih mlajših članov. Srečanje je potekalo v običajnem duhu upora proti nekdanjemu zatiralcu ter svarila pred njegovimi žal še vedno dejavnimi nasledniki ter je v celoti potrdilo potrebo ne le po ohranjevanju organizacije, ki sloni na vrednotah odporništva in ustave, temveč tudi po njeni številčni in idejni krepitvi. Ker se vrste nekdanjih borcev iz povsem naravnih razlogov počasi in neizprosno redčijo, je ta krepitev še bolj nujna. V sekciji je le še enajst bivših partizanov, štirje aktivisti in tri deportiranci. Prisotnost starejših čla- nov je bila seveda najbolj razveseljiva. S posebnimi občutki in spoštovanjem so na sobotnem srečanju pozdravili v svoji sredi najstarejšega in še vedno dokaj čvrstega partizana, Franca Bandija, ki ima letos 99 let in se je pred več kot šestdesetimi leti boril z Gradnikovo brigado. Prisoten pa je bil tudi Ivan Slavec, kije bil v času odhoda v partizane star šele šestnajst let. Vse prisotne je na sobotnem Partizanskem večeru pozdravil predsednik sekcije Drago Slavec, ki je novim članom in članicam izrekel dobrodošlico in vabilo, da z bivšimi borci, interniranci in aktivisti OF pomagajo uveljavljati duh svobode in pravice za vse ljudi. Slavec je tudi pozval vse prisotne k zbranosti v počastitev vseh padlih za svobodo, posebej pa omenil, da je potekala prav te dni 66. obletnica smrti domačina Ivana Sancina - Jova, ki je padel 18. aprila 1942 v spopadu z italijansko vojsko na Nanosu. V imenu pokrajinskega vodstva VZPI-AN-Pi je pozdravil in čestital predsednik Giorgio Mar-zi, ki je poudaril dragoceno vlogo organizacije pri ohranjevanju in uveljavljanju vrednot odporništva, še zlasti danes, ko se spet uveljavlja desnica. O poteku zbiranja novih članov je nato poročala Danica Smotlak. Najprej se je zahvalila Dragu Slavcu , ki skupno s svojimi sodelavci skrbi, da se sekcija razvija in ki je dal na razpolago svoj dom za sedež organizacije. Zahvalila se je tudi njegovi ženi Sandri za njeno gostoljubno pomoč, nakar je dejala, da je izguba mnogih nekdanjih borcev, aktivistov in depor-tirancev razredčilo vrste organizacije, zaradi česar je bilo potrebno, da se članstvo razširi na mlajše rodove. V ta namen je vsedržavno vodstvo VZPI - AN-PI pred leti sprejelo statut, ki daje pravico do članstva tudi mlajšim. Sekcija za Dolino, Mačkolje in Prebeneg je zato sprožila akcijo, ki je privedla do vpisa petdesetih novih članov in ki se še ni zaključila. Partizanski večer se je nadaljeval s predvajanjem posnetka predstave Svoboda res je zlata, ki jo je ob 60-etnici osvoboditve uprizorila gledališka skupina Metronom. Sekcijo čakajo sedaj nove pobude. Prva bo na vrsti v petek, 25. April a, ko bo ob 17. uri pri spomeniku padlim na Taborju svečanost ob 63. obletnici osvoboditve. Kot po tradiciji bosta nastopila pihalni orkester Breg pod taktirko Mauri-zia Codricha in PoPZ Valentin Vodnik pod vodstvom Anastazije Purič. Govorila bosta Sandi Volk in Stefano Lusa. (Du.Ka.) / TRST Sreda, 23. aprila 2008 9 dsi - Niz ponedeljkovih srečanj Tokratni večer zazrt v rimsko zgodovino Zgodovinar Rajko Bratož z ljubljanske univerze je predstavil svojo monografijo Tokratni ponedeljek v Društvu slovenskih izobražencev je bil posvečen zgodovini starega veka. Rimski zgodovinar dr. Rajko Bratož, ki predava na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je predstavil svoje najnovejše delo, zajetno knjigo z naslovom Rimska zgodovina - 1. Monografija je prvi obširnejši poskus predstavitve zgodovine Rima. Podobno tovrstno delo na področju antične zgodovine so bili le Sovretovi Stari Grki. Učbenik, ki obsega vsega skupaj okrog dva milijona in pol znakov, je prvi od skupno dveh načrtovanih monografij. Zajema namreč obdobje od začetkov Rima do cesarja Dioklecijana, po načrtih pa naj bi mu sledila še druga knjiga, ki bo obravnavala obdobje pozne Antike vse do sedmega stoletja. Priročnik naj bo po meri univerzitetnih študentov, saj znanstvene monografije na več tisoč straneh niso primerne za izpitno snov. Avtor se je v obravnavi zaustavil predvsem na vidikih politične, vojaške in socialne zgodovine. Posebnost monografije je tudi ta, da narativnemu delu ne sledijo opombe z literaturo in viri, saj to gradivo najdemo pred samim besedilom. Pozornost je namenjena cesarski dobi, ki ji učbeniki rimske zgodovine nasplošno ne posvečajo veliko prostora, saj se zaustavljajo predvsem na zadnjem obdobju rimske republike in prehodu v cesarstvo. Nove zgodovinske interpretacije cesarskega obdobja pa omogoča predvsem vedno sveže epigrafsko gradivo. Dr. Bratož je seveda posebno pozornost posvetil zgodovini sedanjega slovenskega prostora, ki je prehod iz prazgodovine v stari vek doživelo v času cesarja Avgusta, ko se je rimska država začela širiti v Podonavje. Slovensko ozemlje je dolgo časa predstavljalo pomemben prehod iz tega prostora v Italijo, večina vdorov na Apeninski polotok je šla prav tu mimo. Današnje slovensko ozemlje je bilo zato v rimskem obdobju iz vojaškega in političnega vidika precej pomembno, čeprav je po dimenzijah precej majhno. Pomemben vir seveda predstavljajo velika arheološka najdišča, kijih je veliko predvsem za obdobje drugega in prvega stoletja pred Kristusom. Poglavje zase so seveda tudi stiki rimskim mest na slovenskem ozemlju z Oglejem, ki je bil v rimskem času zelo pomembno mesto, in sicer predvsem kot središče trgovine s sužnji. Te je rimska vojska lovila ob svojih vdorih na tuja ozemlja, iz Ogleja pa so jih tedaj prodajali po celotni rimski državi. Primož Sturman tržaški škof Ob 25-letnici posvečenja koncert in maša V opernem gledališču Giuseppe Verdi bo danes ob 18. uri slovesni večer s koncertom v čast tržaškemu škofu Evgenu Ravigna-niju ob 25-letnici njegovega škofovskega posvečenja. Slovesnosti se bodo udeležili predstavniki krajevnih oblasti, cerkveno hierarhijo pa bo predstavljal beneški patriarh kardinal Angelo Scola, predsednik škofovske konference Tri-veneta. Ob tej priložnosti bo tržaški župan Roberto Dipiazza škofu Ravignaniju izročil priznanje mesta Trst. Tržaški škof pa bo svoj jubilej počastil jutri ob 18. uri s slovesno mašo v stolnici sv. Justa ob prisotnosti krajevne duhovščine ter škofov iz Triveneta in Slovenije. Ob tej priložnosti bo stolni zbor Cappella Civica izvajal novo mašo, ki jo je dirigent Marco Sofiano-pulo napisal prav za to priložnost in ki med drugim vsebuje tudi odlomke v grščini in slovenščini. Rajko Bratož predava na filozofski fakulteti kroma sv. jakob - Pobuda za krajane Poceni nočno parkiranje »Nočni« mesečni abonma za podzemno parkirišče stane 70 evrov - Novo parkirišče pri glavni tržaški bolnišnici Sv. Jakob je v zadnjih letih močno obremenjen s prometom, krajani pa se stalno soočajo s kroničnim pomanjkanjem parkirnih mest na ulicah. Tržaško občinsko odbor-ništvo za gospodarski razvoj in družba Saba Italia, ki upravlja v Trstu štiri velika podzemna parkirišča, sta se odločili za skupno pobudo: občani, ki se ob povratku z dela vsak dan spoprijemajo z iskanjem prostega parkirnega mesta, bodo lahko odslej upoštevali novo ponudbo. Na ceniku novega parkirišča na Trgu Sv. Jakoba se je pojavil mesečni abonma po znižani ceni, ki zadeva večerne in nočne ure. Uporabniki bodo za enomesečno parkiranje med 18. in 9. uro - ob sobotah, nedeljah in praznikih pa brez časovnih omejitev - odšteli 70 evrov. Ob tem velja spomniti, da ponujajo tamkajšnji trgovci bone za enourno brezplačno parkiranje v podzemnem parkirišču. Parkirišče pri Sv. Jakobu ima 332 parkirnih mest in štiri nadstropja, eno od katerih je zaenkrat še popolnoma prazno. Tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis je na včerajšnji tiskovni konferenci omenil še prihodnje načrte družbe Saba Italia: prostore parkirišča pred tržaškim sodiščem bodo podvojili, novo parkirišče pa bo nastalo v Ul. Pieta, ob glavni tržaški bolnišnici. (af) Lažne globe po elektronski pošti Več občanov je v zadnjih dneh opozorilo tržaško občinsko policijo na nov poskus goljufije po elektronski pošti. Neznanci pošiljajo uporabnikom elektronske pošte lažna sporočila občinske policije, s katerimi obveščajo občane, da morajo plačati globo. Mestni redarji sporočajo, da za terjanje glob v nobenem primeru ne uporabljajo svetovnega spleta. Podobna elektronska sporočila naj občani posredujejo silam javnega reda. bavifestival - Od 25. aprila do 3. maja Koncerti v pristanišču Na 4. pomolu veliko raznovrstne glasbe - Med drugimi tudi Alex Britti in Makako Jump 3. maja bo nastopil Alex Britti arhiv Bavisela že dolgo ni več samo pomemben športni dogodek, ampak tudi glasbeni praznik. Tudi letošnja izvedba, ki se bo v starem pristanišču odvijala od 25. aprila do 3. maja, predvideva serijo koncertov: Bavifestival bo višek dosegel ravno zadnji dan, ko bo v sugestivnem okolju 4. pomola stopil na oder italijanski kan-tavtor Alex Britti. Koncert spada v njegov »MTV unplugged tour«, ki ga prireja priljubljena glasbena televizijska postaja MTV. Vstopnice so že na voljo v prodajalni Ticket Point na Korzu 6/c, prodajali pa jih bodo tudi uro pred koncertom: cene gredo od 10 do 15 evrov, predvideni pa so tudi posebni popusti za vse, ki bodo Brittiju prisluhnili s prijateljico ali prijateljem, ter za udeležence maratona. Kdo pa so oblikovalci ostalih večerov? 25. aprila bo na oder stopila Blues Mobile Band (glasbeni poklon Blues Bro-thersom), naslednjega dne pa priljubljena skupina Makako Jump s svojo mešanico modernih ska ritmov. V nedeljo bodo na svoj račun prišli ljubitelji soul, blues in disko glasbe iz 70. let (Sunrise band), 28. aprila bo nastopila tržaška skupina Magratea, 29. aprila pa skupina Special plate, ki bo predstavila mešanico priredb (ali coverjev) priljubljenih mednarodnih hitov. Predvečer 1. maja bosta izoblikovali dve skupini: Boogie Nites (disko glasba 70. in 80. let) ter Twilife (priredbe ameriške skupine Bon Jovi). Prvi majski večer bo popestril Mirko Casadei s svojim spekta-klom Casadei ...finalmente si balla: njegova mlada skupina bo nastopila z mešanico glasbe, kabareta in plesa. 2. maja bodo občinstvo starega pristanišča zabavali didžeji postaje Radio Punto Zero, naslednjega dne pa Alex Britti. Srbska velika noč Srbsko-pravoslavna skupnost v Trstu bo v nedeljo obhajala praznik pravoslavne velike noči. Od jutri do torka bodo tako v srbsko-pravoslavni cerkvi sv. Spiridona verski obredi v spomin na Kristusovo trpljenje, smrt in vstajenje. Jutri, na veliki četrtek, bo ob 9. uri li-turgija, ob 18. pa slovesno bdenje z branjem dvanajstih evangeljskih besedil. Dan kasneje, na veliki petek, bodo ob 9. uri jutranje molitve, ob 18. uri pa večernice s položitvijo antiminsa (li-turgičnega prta, ki simbolizira Kristusovo trpljenje), v božji grob. Na veliko soboto bo ob 9. uri liturgija, opolnoči pa se bodo začel vstajenjski obred s procesijo. V nedeljo bo srbska skupnost obhajala veliko noč: ob 10. uri bo slovesna velikonočna liturgija z razdeljevanjem blagoslovljenih pirhov, ob 18. uri pa večernice. Liturgija bo ob 9. uri tudi v ponedeljek in torek. Jutri prekinitev dobave vode v Lakotišču Tehnični urad občine Dolina obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del na občinskem vodovodnem omrežju jutri od 8.30 do približno 15. ure prekinjena dobava vode v kraju Lakotišče. V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. Razstava društva Pozejdonka V galeriji Milka Bambiča na Proseški ulici 131 na Opčinah bo drevi ob 20.30 odprtje razstave Naturalistična estetika članic društva likovnih dejavnosti Pozejdonka iz Kopra. Avtorice so doma iz Kopra in okolice ter s tržaškega Krasa, pri delu pa jih spremlja in vodi akademski slikar Andrej Trobentar. Na drevišnjem odprtju bo umetnice predstavila Jelka Cvelbar, za glasbeno točko pa bo poskrbel gojenec kitare Janoš Ju-rinčič iz razreda prof. Marka Ferija na Glasbeni matici v Trstu. Razstava bo odprta do 16. maja od ponedeljka do petka od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure. Študentski ples V častniškem krožku v Ul. Universita 8 v Trstu bo drevi ob 20. uri veliki ples Univerze v Trstu, ki ga prireja Združenje študentov fakultete za politične vede (Assp). Ob tej priložnosti bodo posebej zaslužnemu študentu fakultete za politične vede podelili štipendijo Fundacije CRTrieste v višini 600 evrov. Vstopnice so na voljo še danes pri stojnici združenja Assp na sedežu tržaške univerze (v levem krilu osrednje stavbe), rezervirati pa jih je mogoče tudi po telefonu, (številki mobilnega telefona 334-2904004 ali 333-6065560) oz. preko elektronske pošte (naslov cesca4u@yahoo.it). Italijanski vojni zločini Danes bo v dvorani knjigarne Minerva v Ul. san Nicolo 20 v Trstu ob 18. uri predavanje Filippa Focardija, docenta sodobne zgodovine na Univerzi v Padovi, na temo Manjkajoči italijanski Nürnberg. Nekaznovani vojni zločini. Uvodoma bo posegel Claudio Venza, docent zgodovine sodobne Španije na Univerzi v Trstu. Srečanje prirejajo Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Ju-lijski krajini, Inštitut za katalonski jezik in kulturo Ramon Llull in združenje Spagna contemporanea. Korejsko-japonski film V okviru filmske revije Far East, ki jo prireja Združenje Tina Modotti, bo drevi ob 20.30 v Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana 14) predvajanje korejsko-japonskega filma Time režiserja Kim Ki-duka. Vstop je možen z izkaznico, ki jo je mogoče dobiti za ceno desetih evrov in omogoča ogled vseh projekcij do 31. decembra. Koncert na konservatoriju Na konservatoriju Tartini bo drevi ob 20.30 v okviru zimske in pomladanske koncertne sezone koncert dua Dejan Bogdanovič-violina in Gabriele Via-nello-klavir, ki bosta izvajala dela Gabriela Faureja, Richarda Straussa in Franza Liszta. 10 Sreda, 23. aprila 2008 PRIREDITVE narodni dom - Odprtje antološke razstave Deziderija Švare Poklon ob 50-letnici umetniškega ustvarjanja Utrinek s ponedeljkovega odprtja kroma Društvo Kons, Narodna in študijska knjižnica ter krožek Fotovideo Trst 80 so se v ponedeljek poklonili 50-letnemu umetniškemu ustvarjanju enega izmed najbolj priznanih tržaških likovnikov, Deziderija Švare. V galeriji Narodnega doma v Ulici Filzi 14 so namreč odprli an-tološko razstavo slik umetnika in hkrati predstavili monografijo »50 let slikarstva«. Odprtja so se udeležili likovni kritiki Claudio Martelli, Jasna Merku, Carlo Milic in Giulio Montenero. Ponedeljkovo srečanje je bilo tudi enkratna priložnost za predvajanje filma Aljoše Žerjala »Ricmanje in umetnost«, za katerega je besedilo napisal in preberal Aleksij Pregarc. Kdor bi si želel ogledati razstavljena dela, se lahko odpravi v Narodni dom od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah pa le od 10. do 12. ure. Naj opozorimo, da bo galerija 25. in 27. aprila ter 1. maja zaprta. Film Tea ob dnevu Zemlje Na pobudo Občine Zgonik že nekaj let otroci tamkajšnjih šol ter šole z Repentabra obeležujejo dan Zemlje (22. april) V prejšnjih letih so obiskali kmetije in naravne znamenitosti, odkrivali svet čebel, lani so obiskali institut OGS pri Briščikih. Dan Zemlje bodo jutri obeležili z ogledom slovenskega filma Tea. Gre za zgodbo desetletnega dečka, ki z ekološko ozaveščenimi starši živi v zavetju slikovitih gozdov, modri dedek pa ga uči, kako lahko prisluhne naravi in najde magično povezavo med resničnim in čarobnim svetom. Njihovo idilično življenje zmoti prihod Martinove tete, ki je morala s hčerko Teo pobegniti pred grozotami vojne na Balkanu. Čeprav deček nad skrivnostno Teo sprva ni navdušen, prav v njej najde prijateljico, ki mu priskoči na pomoč, ko je potrebno gozd zaščititi pred človeškim pohlepom in uničevalnostjo. Film je namenjen učencem četrtih in petih razredov osnovnih šol iz Zgonika in z Repen-tabra ter dijakom srednje šole F. Levstika s Proseka, gostoljubje bo mudilo KRD Dom Briščiki. Gledalce bodo obiskal tudi kdo iz filmske ekipe, kar je omogočilo dolgoletno sodelovanje med Občino Zgonik in goriškim Kinoateljem. Istega dne pa se bodo učenci prvega, drugega in tretjega razreda omenjenih osnovnih šol podali na odkrivanje Volnika. Včeraj danes Danes, SREDA, 23. aprila 2008 JURIJ Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20.02- Dolžina dneva 13.57 - Luna vzide ob 23.42 in zatone ob 7.03. Jutri, ČETRTEK, 24. aprila 2008 FIDEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,2 stopinje C, zračni tlak 1001 mb pada, veter 5 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, nebo oblačno z dežjem, vlaga 79-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,2 stopinje C. EI3 Lekarne Od ponedeljka, 21., do četrtka, 24. , in v soboto, 26. aprila 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). Petek, 25. aprila 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2 , Ul. Ginnnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. S Izleti KRUT obvešča udeležence izleta na Dansko, da je odhod avtobusa v četrtek, 24. aprila 2008, ob 4. uri iz Trsta, trg Oberdan (Deželna palača) in ob 4.15 z Opčin (avtobusna postaja na Dunajski cesti pred križiščem za Bazovico). Prosimo za točnost! SPDT organizira v nedeljo, 27. aprila avtobusni izlet na Bloško planoto. Na programu sta dve varianti: krajša (tri ure) in daljša od 4 do 5 ur. Izlet ni zahteven, priporočamo le dobro, nepre- H Čestitke Ob rojstvu malega JAŠE se SKD Barkovlje veseli z Irino, Andrejem, Ivano in Petro. Čestita tudi ostalim sorodnikom, malemu novorojenčku pa želi, da bi bil vedno vsem v veliko veselje. DAVIDUPURIČUza okrogli rojstni dan, naj ga zdravje in sreča spremljata vsaki dan mu želita Anica in Sto-jan. Vsa »Trgasca« v Repnu se veseli, ker DAVID rojstni dan slavi! Vse najboljše mu želimo vsi, ki bomo skupaj nazdravili. ANDREJU, najboljšemu očetu, ki bi ga lahko imeli, voščimo vse najboljše. Neža in Lucija. V Logu sta Milio in Rosana no-nota postala. Korenjak JAN ju je v lepem sončnem jutru presenetil in osrečil. Bravo Anna in Rado!Mladi družinici obilo sreče, zdravja in veselja želijo Maksi, Rosana, Jasna in Živa. Danes slavi v Ricmanjih moj pra-nonko NINI visok jubilej. Vsi domači mu vzkliknemo juhej! Zvrhan koš poljubčkov ti pošilja tvoj Alan z Eleno in Miranom. Malo tudi Krogljan je dobrodošel privekal JAN. Našemu Radotu, Anni in novorojenčku čestitajo sosedje. Danes bo naša SARA 8. svečko ugasnila in nas vse razveselila. Voščimo ti še na tisoče srečnih dni. Kdo ti to želi? Ugani, Sara, ti. Dragi DAVID, danes okrogla leta slaviš. Za tvoj rojstni dan ti želimo zdravja, sreče in veselja ter da bi se ti izpolnile vse skrite želje. Vsi, ki te imamo radi. Vrcuji V&trid ! 2e majhen s i u¿iteijice ¡ezi jh se po M'forja'h pod EL V srednji ioti po ffei f'¡a postoi in na irttjrtrft vre hSoče zgarot... Kol provi font feitinenaTrgosci pffiaraHtnam .ti ketefatit at:j4=j l'írtri úfíc. Sedaj pa trte vitovike gojii,