Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 131 LJubljana, nedelja 10. junija 1934 Cena J.- Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. tiačuni pri pošt. ček zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. (JredniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. L Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Sodba Na rezultat ponedeljske celodnevne konference senatorjev, narodnih poslancev, banovinskih svetnikov in delegatov vseh organizacij JNS iz dravske banovine je čakala z največjim zanimanjem vsa poštena nacionalna javnost naše ožje domovine, ki si je zadnje tedne vedno na novo zastavljala vprašanje, kam vodi krivulja tako zvane nacionalne politike v znamenju bojevništva. Temu interesi-ranju nacionalnih krogov je odgovarjala tudi udeležba na konferenco povabljenih delegatov. Bila je naravnost rekordna in najzgovornejši dokaz, kako resno razumevajo svoje naloge oficirji jugoslovenske nacionalne fronte v Sloveniji. Kljub velikim materialnim žrtvam, ki so jih morali doprinesti delegati, ni bilo večje krajevne organizacije JNS, ki ne bi bila tega dne zastopana na konferenci v Ljubljani. Konferenca je bila tako v resnici predstavnica mišljenja in hotenja one železne garde jugoslovenske ideje v dravski banovini, ki se bije za jugoslovensko misel že celo generacijo. Na konferenci je bilo videti stare, v dolgoletnih borbah osivele, preizkušene borce, ki niso klonili v svojih težkih borbah za narodno stvar v najtežjih časih avstrijske strahovlade in ne v dobi najbolj črnega separatizma. Na njihovih obrazih je odsevala skrb, pomešana z ogorčenjem, da se morajo pet let po 6. januarju zopet sestajati na posvet, kako odvrniti napad na temeljne misli narodnega in državnega edinstva po minerjih, ki skrivajo svoje peklenske stroje pod gubami državne trobojnice. Tem starim borcem so se pridružili številni zastopniki onih poštenih slovenskih ljudi, ki so prostovoljno zapustili vrste svojih bivših strank ter se brezpogojno in brez oklevanja oklenili zastave 6. januarja. Ti možje so se skupno s starimi nacionalnimi borci zastonj povpraševali, kaj so pogrešili, da moralo danes doživljati, da jih blatijo in proglašajo za izdajalce naroda oni. ki so :ali in še stoje na intransigentnem separatističnem in punktaškem programu. Srd je gorel v očeh teh pobornikov ju-0 slovenske ideje, ki stoje noč in dan sredi naših vasi, kjer je na žalost moč protivnikov jugoslovenske misli še vse večja kakor si predstavljajo mnogi, ki hočejo danes delati nekako jugoslovensko politiko »pomirjenja« v dravski banovini. Vprašujoče so upirali svoje oči ca predsedniško mizo, na vrste svojih voditeljev ti tihi borci, ki kljub vsemu, kar se dogaja, trdno verujejo v dokončno zmago in vztrajajo na izpostavljenih mrtvih stražah jugoslovenske ideje po našem podeželju ter možato prenašajo vse neštete osovke, očitke, grožnje in bojkotne akcije. Zato je bila njihova beseda tem odločnejša in kreokejša. Govorili so kakor možje in borci s terena, ki stoje z nasprotniki sleherni dan v neposredni borbi mož proti možu, pest proti pesti. Njihove besede so bile ostre in težke, brez olepševanja in prizanašanja napram generalom, ki kujejo svoje taktične načrte, kako bi vojsko sovražnikov ne potolkli do kraja, nego jo pripeljali ob svi-ranju državne himne preko jarkov, v katerih se bije leto in dan toliko tisočev bre2:imenih borcev jugoslovenske fronte. Poročila teh mož, ki so prihiteli na ponedeljkovo konferenco, so bila v jedru tako enodušna. da enake enodušnosti doslej še ni pokazal noben posvet oficirjev jugoslovenske fronte. V znamenju te enodušnosti je potekla tudi vsa debata, ki je do kosti razgalila vso nesolidno in lažnivo zgradbo bojevniške akcije ter analizirala njene sestavne elemente do zadnjih prvin. Njen najboljši in najpregnantnejši resume je ob zaključku soglasno sprejeta resolucija, ki jo danes na drugem mestu objavljamo in ki je v svojem spartansko 1? koničnem krivdoreku ugotovila, da je tako zvani bojevniški pokret poguben za konsolidacijo nacionalne frotne v dravski banovini, ki je osnovana na temeljih kraljevega manifesta od 6. januarja. Obrazloženje k temu krivdoreku je zapisnik razdiralnega dela bojevnikov med našim narodom, lci je že šest letošnjih mesecev v najtežji preizkušnji za svojo državljansko zavednost. Ponedeljkova resolucija dokazuje, da je tudi to pot na vsej črti zmagal trezni razum tega naroda, v imenu katerega so izrekli svojo obsodbo oni naši možje, ki so že dvakrat rešili čast in obraz našega naroda ter ga prepeljali iz meglenih in zastrupljenih pragozdov partizanskih in separatističnih zvodnikov na trdna in sigurna ter jasna pota jugoslovenske politike. V tej zmagi treznega razuma in nepokoleblji-ve vere v zmago čiste jugoslovenske politike, katere edina nositelja v dravski banovini je danes JNS kot dovršena organizacija vseh jugoslovensko orientiranih, Slovencev, v tej zmagi nad politiko Jugoslovenov na odpoved leži glavni pomen ponedeljske skupščine. Zastonj so bili vsi apeli na najnižje instinkte človeka, ki jih je bilo v dneh pred konferenco vse polno od vseh mogočih strani. Zaman so bili vsi zvodniški obeti in sa- ŽELEZNIŠKI ATENTATI V AVSTRIJI Včeraj je bila izvršena v Avstriji cela vrsta atentatov na prometne naprave, med njimi tudi na železnico na Semmeringu Dunaj, 9. junija- g- Danes eo narodni socialisti izvršili celo vnsto terorističnih akcij na avstrijskem ozemlju. Davi ob 2. so z eksplozijo porušili železniški most pri Vocklamarktu pri Vgcklabrucku. zaradi re-sar bo promet na tej progi ukinjen za približno tri dni. Tudi na Semmeringu je bil pri Greifcn-steinn izvršen atentat, zaradi katerega so morali promet prekiniti za reč ur. Na Arlbergu je bila pri Sv. Antonn poškodovana z eksplozijo železniška proga, pri Sv. Antonu samem pa so bile poškodovane revi električne centrale, ki preskrbuje ariberško železnico z električnim tokom. Tukaj zna«a škoda 50.0fto šilingov. Tudi na železniški progi pri Krem«u oh Dunavu so bile z eksplozijo poškodovane železniške naprave ter jt- škoda precejšnja. Pristaniška mostova podunavske paropiovne družbe t Nussdorfu in Kremsu sta bila z eksplozijo poškodovana ter je tudi tukaj škoda velika. Popoldne so našli na pisalni mizi uradnika Friedricha v uradu zveznega kance-laria bombo, ki je bila tempirana. Bomb« so še pred eksplozijo pravočasno uničili. Soba uradnika Fricdriclia leži pod sobo podkancelarja Starhemberga. V dunajski operi je bila nocoi slavnostna predstava opere »Walktire«. Približno ob 19.15 je eksplodirala v operi bomba za sol-zcnje. Zaradi nastale panike so morali predstavo prekiniti. Gledalci so v strahu zamistili dvorano, nakar so prostore prezračili in nato predstavo nadaljevali. Nadalje iavliajo, da je bila asfaltirana cesta na Semmeringu močno poškodovana na več krajih. Slične vesti prihajalo tudi iz Zg. Avstrije, tajer s« bile prav tako poškodovane mnoge ceste. Vlada namerava takoj zopet vpoklicali formacije Schutzkora. ki eo na dopustu ter zvišati stanje orožništva <»d SOČO na 10.000 mož. tako da bo prideiiia orožništvu 5000 članov Schutzkora. Po italijanskem zgl<*lu nameravajo ustanoviti tudi železniško milico. ki bi varovala železniške naprave in vlake pred atentati. Atentat na Semmeringu Dunaj,. 9. junija, r. Po došlih vesteh so neznani atentatorji davi razstrelili železniški viadukt pri postaji Breitenstein na Semmeringu v približni dolžini 100 m. in sicer na takem kraju, da bo za popravilo potrebno najmanj 14 dni ali celo tri tedne. Viadukt so pognali v zrak pred prihodom vlaka, s katerim so potovali češki izletniki. namenjeni na jutrišnjo finalno nogometno tekmo Italiia—Češkoslovaška v Rimu. Češki izletniki, ki jih ie bilo okrog 160. so nato nadaljevali potovanje preko Leobna. Promet na progi je popolnoma ukinjen. Ob progi ni Semmeringu so našli več pisem, v katerih pravijo atentatorji, da se železniškemu o^obju ni treba bati, ker bodo atentati vedno izvršeni pred prihodom ali pa po odhodu vlaka, tako, da ne bo človeških žrtev. Maribor. 9. junija. Davi okrog 9. je bila rflzstreliena železniška proga blizu postaje Breitenstein na Semmeringu. Eksplozija je bila ako silna, da je noruš;,a del železniške proge in viadukta. Silno detonacijo so culi na sosedni posta'i Breitenstein odkodeT so takoj obvestili bližnie posta ie. Eksplo- češkoslovaška ln Ktiitiunlja priznali Sovjetsko unijo Vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Sovjetsko unijo, češkoslovaško in Rumunijo Praga, 9. junija g. Uradno objavljajo, da je po zaključku pogajanj v stalnem svetu Male antante, češkoslovaška sklenila vzpostaviti normalne diplomatske odnošaje s Sovjetsko unijo. Ruski zunanji komisar Litvinov in češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš sta v ženevi izmenjala pismi enakega besedila, ki ugotavljata to dej stvo. Prav tako sta izmenjala enaki pismi rumunski zunanji minister Titulescu in Litvinov. češkoslovaška bo odposlala kot svojega diplomatskega zastopnika v Moskvo izrednega poslanika in pooblaščenega ministra, prav tako pa bo Sovjetska unija poslala svojega diplomatskega zastopnika v Prago. V pismih, ki ju je poslal češkoslovaškemu in rumunskemu ministru, pravi ruski zunanji komisar Litvinov: Popolnoma sem prepričan, da bodo sedaj vzpostavljeni odnošaji ostali za vedno redni in prijateljski in da bosta naša naroda tudi v bodoče sodelovala v medsebojni blagor In v svrho ohranitve miru. Konferenca Male antante Beograd, 9. junija, p. Po prvotnem načrtu bi se imela vršiti konferenca zunanjih ministrov Male antante že v začetku junija v Bukarešti, zaradi zasedanja razorožitvene konference in sveta Društva narodov ter zaradi poseta jugoslovenskega zunanjega ministra v Parizu pa so morali konferenco odgoditi. Sedaj je definitivno dogovorjene, da bo konferenca 18., 19- in 20. v Bukarešti. Na njej bodo zunanji ministri Male antante razpravljali v prvi vrsti o problemu razorož tve ter se posvetovali o posledicah predlogov in načrtov, ki so bili sproženj v Ženevj o priHki zasedanja razorožitvene konference. Rumunski zunanji ..inister Titulescu bo pri tej prilik: ro- tanske pretnje na naslov nositeljev jugoslovenske politike v dravski banovini. Zastonj so mešali preizkušeni in z vsemi triki podkovani politični špekulanti naj-smrdljivejše strupene pline, da bi zastrupili ozračje v nasi ožji domovini ln z njim uničili delo onih požrtvovalnih mož, ki so utirali pota jugoslovenski misli med slovenskimi masami že takrat, ko so ti današnji samozvani odrešeniki slovenskega ljudstva še živeli na račun di-spozicijskih fondov ali pa zbirali v časih boljše gospodarske konjunkture svoje milijone. Jugoslovenska fronta v dravski banovini je odolela vsem napadom in izšla iz borbe, ki naj bi za vedno likvidirala z njenimi nosilci vse do poslednjega župana, trdnejša in enotnejša, nego je bila kdaj doslej. Izšla pa je iz te borbe tudi prežeta novega borbenega razpoloženja ter potrjena v veri, da je za definitivno konsolidacijo političnih razmer v dravski banovini potrebna razpršitev poslednjega voda neprijateljev jugoslovenske ideje. Da pa bo ta trenutek nastopil čim prej, za to so poroki oni borci, ki so se bili in so razbili že vse druge vojske, kakor pa je najemnišlka vojska bojevnikov. ročal o svoj h razgovorih in pogajanjih s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim. Verjetno je, da bo Titulescu pri tej priliki predlagal dr. Benešu ln Jev-tiču, nai Mala antanta kot enotna politična formacija v najkrajšem roku prizna Sovjetsko unijo in z njo uredi diplomatske odnošaje. Tokrat bodo zunanji ministri Male antante razpravljali zgolj o političnih zadevah. dočim gospodarski problemi, ki zanimajo države Male antante, sedaj ne bodo pr š!i v razpravo. Bukarešta, 9 junija, č. Program zasedanja zunanjih ministrov in zastopnikov tiska Male antante v Bukarešti je sedaj že definitivno sestavljen. Tiskovna Mala antanta bo zasedala 16. in 17. junija, stalni svet Male antante pa bo imel svoje konference 18., 19. in 20 junija Konferenci Male antante v Bukarešti pripisujejo poseben pomen, ker se bodo zunanji ministri Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije bavili z vsemi najnovejšim; pojavi mednarodnega političnega življenja, ki so prišli do izraza nele na zadnjih sestankih sveta Društva narodov in glavnega odbora razorožitvene konference, temveč tudi drugod zlasti v srednji Evropi. Zasedanje sveta bo tem večjega pomena, ker bo prispel baš ob njegovem zaključku, dne 20. junija v Bukarešto francoski zunanji minister Barthou. Njegova prisotnost v Bukarešti bo dala v dneh ko bo zasedal svet držav Male antante. Jevtiču, dr Benešu in Titulescu možnost, da pridejo s svojimi že izdelanimi sklepi v stik s francoskim državnikom Minister Louis Barthou bo ostal v Bukarešti dva dneva in sicer 20 in 21 junija, nato pa bo bržkone v družbi jugoslovenskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča odpotoval v Beograd da mu vrne njegov uradni obisk v Parizu Barthou ostane v Beogradu do 23 junija. Zunanji minister Bogoljub Jevtič bo urad no posetil francosko vlado in francoskega zunanjega ministra 14. t m., nakar se bo vrnil v Beograd in odpotoval dva dni kasneje v Bukarešto Trgovinska pogajanj? ft v« • z Grčijo Beograd, 9. junija. AA Nocoj je prispela v Beograd grška delegacija, ki se bo pogajala z zastopniki naše države o novi trgovinski pogodbi. Gre za revizijo trgovinske pogodbe od 20 julija lanskega leta ki poteče 1. julija. Z grško delegacijo so prispeli tudi zastopniki gTŠkih železnic, ki s* bodo pogajali z našo generalno direkcijo državnih železnic o direktnih tarifah. Pričetek sokolskega zleta v Zagrebu Zagreb, 9. junija n. Današnji dan je dal Zagrebu poseben sokolski značaj, kar bo jutri naraščajski dan sokolskega zleta Ze od davi so prihajali v Zagreb vlaki z deže le. Prvi so prispeli ob 5.50 Sokoli iz Bosne nato pa so prihajali vlaki iz Slavonije Beograda Niša. Skoplja. Novega Sada Bjelovara Sibenika in Sušaka Mesto je okrašeno z zastavami in zelenjem Na zle tišču so se davi pričela tekmovanja za pr venstvo zagrebške župe Sokolski starešina dr Gavrančič je izdal danes pozdravni manifest sokolski mladini. zija ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je gmotna škoda ogromna. Na kraj atentata je takoj odšla uradna komisija, ki je pregledala progo ter odredila varnostne ukrepe, da prepreči morebitne druge atentate. Zastraženi so bili vsi mostovi, viadukti, predori in železniški prehodi. S popravljanjem proge so pričeli takoj, vendo«- ie bil pa ves promet čez Semmering ukinjen. Brzi vlak Dunaj—Maribor št 1«1TV ki odhaja z Dunaja ob 7.40, je prispel v Maribor z zamudo 219 minut, ker je moral voziti preko I.eobna in Selztb-ala. Praški brzi vlak, ki vozi kot prvi del tega vlaka, je srečno pasiral usoHt»o mesto in tudi pravočasno prispel v Maribor. Poslednji vlak. ki je prišel danes iz Avstrije redno po voznem redu, je bil vlak št. 615, ki je prispel v Maribor ob 8.27. Vsi drufi vlaki so že prihajal: z velikimi zamudami. Vlak. ki je odšel iz Ljubi iane proti Du-naiu, so morali usmeriti na drugo progo. Akcija narodnih socialistov Dunaj, 9. junija AA. Pri Luegu so z di-namitom napadli dva pomožna orožnika, ki sta tamkaj patruljirala. En orožnik je bil Ubit. drugi pa hudo ranjen. Atemtat sta izvršila dva delavca, ki ju oblasti poznajo. Na zapadni in južni že^eumiškf postaji so neznanci napadli železniške nanrave. šfco-da je precejšnja, promet pa ni bil prekinjen. V zvezi z atentati v Solnogradu so ta-mošnji redarji izvršili hišno preiskavo pri tapetniku Braunu. Pri tej priliki so našli koncept poročfla, ki ga Je Brana poslai vodstvu hitlerjevske st rajnke v Monako-vem. Poročilo pravi, da so sctaogTaški narodni socialisti izvršili vse naročene napade. Oblasti so aretirale dva voditelja čet in dva poveljnika bataljona. S tem je dokazano, da je Frau® sodeloval pri napadu na nadškofijsko palačo in na gostilno CKberreder. Braaina so izročili prekemra sodišču. Vojna psihoza v Avstriji Dunaj, 9. junija, p. Splošno vznemirjenje prebivalstva zaradi terorističnih akcij in strah pred dogodki, ki jih smatrajo sedaj že neizbežne, ima za posledico, da ljudje na debelo kupujejo živila, obleko in razne druge potrebščine. Posledica tega je, da je nastalo zadnje dni na trgu pomanjkanje in so se začele cene naglo dvigati. Da prepreči nadaljnje naraščanje draginje. ki bi vodilo tudi do razvrednotenja šilinga, je vlada kljub ugovoru agrarcev pooblastila finančnega ministra, naj takoj zniža uvozno carino za moko In žito lo na ta način prepreči nadaljnji porast cen. V agrarnih krogih je izzval ta ukrep silno nezadovol jstvo. prav tako pa je ogorčeno delavstvo, k« pod sedanjim režimom najbolj čuti vso težo javnih bremen, ker klerikalci kljub prejšnjemu zabavi ianiu ne le niso znižali davkov, marveč uvedli še nove, da krijejo izdatke za obrambo svoje oblasti. Hitlerjevska zarota na Koroškem Celovec, 9. jun. p. Včeraj in danes eo bile ,po vsej Koroški issvršeme mnogoštevilne aretacije profesorjev, učiteljev ln srednješolcev. Zatrjujejo, da so oblasti odkrile tajno hitlerjevo organizacijo, ki je rovarila proti Dollfussovean režimu. Organizacija je bila raapredena po vsej de>želi in so jo po večini vodili profesorji ln učitelji. Aretirani dijaki bodo Izključeni i® vseh avstrijskih šol, profesorji in učitelji pa bodo oddani v koncentracijsko taborišče. Pred sestankom Hitlerja ln Mussolinija Mussolini in Hitler se bosta sestala prihodnji teden v Benetkah, da se dogovorita o nadaljnji akciji na razorozitveni konferenci Rim, 9. junija, č. Potrjuje se vest. da se bosta Mussolini in Hitler še te dni sestala in sicer v ponedeljek ali v torek v Benetkah. Na Mussolinijevo povabilo bo Hitler prispel v Benetke z leta'om. Šef italijanske vlade se mudi v Riccionu. od koder se je nocoj vrnil v Rim, da se jutri udeleži finalne nogometne tekme za svetovno prvenstvo med reprezentancama Češkoslovaške in Italije. Po tekmi bo izročil zmagovalcem kupo za nogometno prvenstvo. Takoj nato bo odpotoval v Benetke na sestanek z nemškim državnim kancelar-jem Pariz, 9. junija. AA. Agencija Havas poroča iz Rima. da bo do sestanka Hitlerla in Mussolinija prišlo bržkone že za bivanja Mussolinija v Romagni. Posredovanje je prevzel znani Hitlerjev odposlanec Rib-bentrop. Posredovai pa je tudi nemški državni podtajnik za letalstvo Miinch, ki ie bil od 5. do 7. junija v Rimu, o čemer niso v Rimu izdali nobenega komunikeja. Vest o sestanku potrjuje tudi Havasov Eoročevalec v Berlinu, ki pa pristavlja, da raj in čas sestanka še nista določena. Italijani proti ženevskemu kompromisu Rim, 9. junija č. Italijanski tisk je seoaj energično nastopil proti kompromisni r šilvi razorožitvenih pogajanj, ki jim je pretil že polom, kakor so fašistična glasila že z naslado ugotavljala. Listi napadajo ostro zlasti resolucijo in jo naravnost omalovažujejo. sGazzetta del Popolo« pravi, da je ta resolucija kup besed, ki ničesar ne pomenijo in služijo samo za krinko neuspeli razorozitveni konferenci. »Stampa« pravi, da se s sprejeto resolucijo konferenca ni rešila, ker hočejo mednarodni politiki z njo le znova zaslepiti svetovno politično javnost. Zato Italija noče prevzeti odgovornosti za tak umazan kompromis. »Corriere della Sera« napoveduje, da se bo konferenca končala s popolnim neuspehom, čeprav se dosežejo še toliki kompromisi. Italijanska delegacija bo ostala v Ženevi še nadalre le kot opazovalka in bo kot taka sodelovala v tehničnih odborih. Kjer oa ji sodelovanja ne bodo dovolili, se bo enostavno umaknila. Zadovoljstvo v Franciji Pariz, 9. junija, č. Zunanji minister Louis Barthou in mornariški minister Pietri sta se davi vrnila iz Ženeve v Pariz. Z njima sta potovala do Pariza tudi Eden in Poli-tis. Eden je svojo pot v London nadaljeval iz Pariza z letalom. Ministrski svet je soglasno pohvalil Barthouja zaradi njegove akcije in njegove iniciative pri razpravah v Ženevi v vprašanju Posaarja in razorožitve. Barthou je sporočil, da so ga obvestili, naj se sestane z Mussolinijem v Benetkah ali v Rimu. Resolucija, ki ie bila včeraj sprejeta na zaključni seji glavnega odbora razorožitvene konference, je izzvala v francoskem tisku zelo mnogo izredno optimističnih ko mentariev List naglašaio z zadovoljstvom da je Barthou dosegel v Ženevi sijajen uspeh »Petit Parisien«r<» poroča, da je bil tudi sam Barthou zelo zadovoljen V trenutku. ko je bil svet malone že prepričan, da so se francosko-angleški odnošaji znatno oslabili, se na seji glavnega odbora razorožitvene konference ni pokazalo samo ponovno čvrsto prijateljstvo obeh narodov, marveč se jc znova vzpostavila moralna francosko-angleško-ameriška fronta, ki je zadnjič prišla do izraza v septembru preteklega leta. Če pogledamo nazaj, pravi list, in proučimo dogodke in posledice ter vzamemo na znanje poslednjo resolucijo, moramo ugotoviti, da konferenci ne preti več polom in brezuspešen konec. »Oeuvre« naglasa, da jc Francija pred vsem svetom izpričala, da ne pristaja na nobeno mednarodno razorožitveno konvencijo, ne da bi se prej uredil primeren sistem mednarodne varnosti. Francija je dosegla v Ženevi sporazum, ne da bi morala opustiti svoje stališče. Ohranila je tudi svoje postojanke napram Nemčija in omogočila stik med Poljsko in Rusijo. Težkoče še niso premagane London, 9. junija, č. Pravosodni minister Eden se je dopoldne vrnil v London. Novinarjem, ki so ga čakali na letališču v Croy-donu, je samo izjavil, da gre naravnost ▼ zunanje ministrstvo, kjer se bo razgovar-jal z zunanjim ministrom Simonom. Kompromis v Ženevi so v Angliji sprejeli s posebnim zadovoljstvom, vendar pa so vsi listi mnenja, da so razorožitvene težave samo odgodene, ne pa premagane in da še vedno ni videti prave poti, po kateri bo mogoče doseči pozitivne rezultate. Zboljšanje položaja razorožitvene konference, poudarjajo angleški listi, je do neke mere tudi angleški uspeh. Po mnenju nekaterih je treba ženevski kompromis smatrati kot šahovsko potezo Francije, da odvali s sebe odgovornost za morebiten podom konference. »Daily Telegraph« pravi, da mora biti vsakemu razumnemu človeku jasno, da je malo verjetno, da bi se razorožitvena konferenca v kratkem zopet sestaia le zato, da znova prouči že izdelane načrte za razorožitveno konvencijo. Mnogo več je treba sedaj pričakovati od nadaljnjih privatnih razgovorov. Zlasti bližnjemu posetu francoskega zunanjega ministra v Londona pripisuje list v tem pogledu poseben pomen. Vsekakor bo tedaj pojasnjeno vprašanje, ali je Anglija pripravljena dati Franciji zahtevana jamstva za njeno varnost Kar se tiče povratka Nemčije v Društvo narodov, je list zelo skeptičen ter ugotavlja, da se v resoluciji ne omenja priznanje nemške enakopravnosti v oboroževanju, iz česar se da sklepati, da Nemčija kliub vsemu prigovarjanju ne bo roslala svojih delegatov v Ženevo. Nemška ugotovitev Berlin, 9. junija AA. »Volkischer Beob-achter« uotavlja iročnično, da je razorožitvena konferenca rešena, ker je rodila novo listino. Vse kaže, pravi list da so r ženevi pozabili, zakaj je Nemčija 13. oktobra zapustila Društvo narodov Ti razlogi še vedno Obstojajo. Nemčija se ne bo vrnila v ženevo brez zagotovitve enakosti pravic. Občni zbor Kmetijske družbe Kmetijska družba zahteva razširjenje kmetijskega sveta v stanovsko predstavništvo Obsodba bojevništva Soglasna resolucija predstavnikov JNS iz vseh srezov dravske banovine V »Jutru« smo že objavili kratki komunike, ki je bil izdan o po- jnedeljskem zboru delegatov sreskih organizacij, senatorjev, narodnih poslancem, banovinskih svetnikov in članov glavnega odbora JNS. Zbor je trajal ves dan in je bil izpolnjen s poročili zastopnikov vseh srezov. Z viharnim pritrjevanjem je bila na koncu soglasno sprejeta resolucija, ki je bila dostavljena vrhovnemu vodstvu JNS. Resolucija se glasi; Na konferenci sreskih organizacij Jugoslovenske nacionalne stranke iz dravske banovine v Ljubljani dne 4. junija 1934., ki ji je poleg 234 delegatov iz vseh 27 sreskih organizacij prisostvovalo tudi 6 senatorjev, 24 narodnih poslancev, 30 banovinskih svetnikov in 9 članov glavnega odbora JNS, je bilo na osnovi poročil iz vseh srezov in po temeljiti razpravi soglasno ugotovljeno: da je v dravski banovini tako zvana bojevniška afccija pogubna za konsolidacijo političnih razmer na osnovi narodnega in državnega edin-stva ter ideje šestojanuars&ega manifesta. Izražajoč svojo neomajno voljo, da ostane Jugoslovenska nacionalna stranka enotna, krepko povezana vojska jugoslovenske politike v državi in banovini, zahteva konferenca od vodstva in od vseh organizacij stranke, da iz gornje konstatacije takoj in energično izvajajo vse potrebne konsekvence ženevski rezultati Zbližanje med Francijo in Anglijo — Ojačenje mirovne fronte — Aktivnost Sovjetske Rusije Samo, če ste jo enkrat pokusili, boste s prepričanjem izjavili: med mineralnimi vodami je Radenska samo ena! Ženeva, 9. jun. p Glavni odbor razoroži tvene konference je končal svoje delo ter ob koncu sprejel resolucijo, ki vsebuje program nadaljnjega dela razorožitvene konference. V ženevskih krogih ne prikrivajo, da glavni odbor ni dosegel kakih posebnih uspehov. Končni rezultat vseh debat posvetovanj in pogajanj je ta. da se priporoča novo in nadaljnje proučevanje razoro-žitvenega problema in da se osnuje še poseben odbor, ki naj sestavi predloge o nadaljnjih ukrepih, s katerimi bi se preprečilo novo in še večje oboroževanje. Uspeh ni tak. kakor se je pričakoval, vendar pa je tokratno zasedanje glavnega odbora in predsedništva razorožitvene konference imelo za posledico da so prišli zastopniki velikih in malih držav v stike, da so mogli premeriti svoja naziranja in da je postalo politično ozračje mnogo jasnejše, nego je bilo še pred mesecem dni Sedaj je znano stališče vseh držav. Pojavili so se tudi načrti novih blokov in zvez. četudi še ni videti konkretnejših oblik in še ni prišlo do sklenitve kakih posebnih dogovorov. Kljub vsej rezerviranosti. ki jo je opažati v angleških krogih pa se lahko trdi, da je Anglija sedaj na strani Francije, ki je s svojim stališčem, da je potrebno sklepati ne samo o razorožitvi, marveč predvsem tudi o varnosti, zmagala na vsej črti. Za Francijo so brez rezerve države Male antante in balkanske zveze in kar je v sedanjih po- litičnih razmerah morda najvažnejše, tudi Rusija. Na drugi fronti sta Nemčija in Madžarska. dočim se Italija še vedno obotavlja, kaže pa tendenco približanja Nemčiji. V tem smislu tolmačijo v tukajšnjih krogih tudi napovedi o skorajšnjem sestanku Mussolinija in Hitlerja. Kar se tiče ameriških Zedinjenih držav, vztrajajo še nadalje ljubosumno na stališču nevtralnega opazovalca evropskih zadev. Med zasedanjem razorožitvene konference in sveta Društva narodov je vzbujala posebno pozornost velika aktivnost Litvinova. čigar predlog o sklenitvi pakta za vzajemno pomoč proti vsakemu napadalcu, ki bi ogražal status quo, je zbudil vsestransko pozornost. Litvinov pa je napravil tudi še drug važen korak za nadaljnji razvoj razmer v Evropi in na svetu. Za svojega bivanja v Ženevi je bil v stalnih stikih s predstavniki Francije. Male antante in držav balkanske zveze. Pozornost je zbujalo dejstvo, da je Litvinov ob vsaki priliki podpiral predloge, ki so prihajali s te strani. Njegovi pogosti sestanki in dolgotrajni razgovori s predstavniki Male antante niso ostali brez rezultatov. Poleg tega, da se splošno smatra sprejem Rusije v Društvo narodov že za gotovo stvar, mislijo, da bodo v najkrajšem času priznale Rusijo vse države ki tega doslej še niso storile. Vojaška imenovanja Beograd, 9. junija p. S kraljevim ukazom so imenovani: za komandanta I. ar-mije armijsiki general Dragamir Stoja-novič, bivši vojni minister; za komandanta 'III. armije annijski general Vojislav Nikolajevi6, dosegaj komandant I. anmije; za vršilca dolžnosti komandanta bregalni-ške divizije brigadni general Lazar Milo-savljevič, dosedaj komandant I. konjeniške brigade; za komandanta pešadije du-navske divizije briga*1ni general Sreten Todorovič, dosedaj pomočnik komandanta moravske divizije; za upravnika vojnega inuzeja brigadni general Vojislav Vukovič, dosedaj na razpoloženju. Potreba popolne gimnazije v Murski Soboti Ljudstvo Slovenske krajine je pred dvojnim jubilejem. Dme 12. avgusta poteče 15 let, odkar so jugoslovenske čete vkorakale v Prekmurje, a dobra dva meseca po-Bineje se je začela uresničevati davna želja Prekmurcev po lastni gimnaziji: v oktobru L 1919. je bil otvorjen prvi razred v Murski Soboti. Za ustanovitev gimnazije so obstojali tehtni razlogi: protiutež proti dolgoletnemu nemškemu in madžarskemu vplivu, ki so ga Madžari ob koncu 19. stoletja stopnjevali z ustanovitvijo gimnazije v Mono-štru, katere namen je bila madžarlzacija »Vendov«. Za ustanovitev slovenske gimnazije pa niso bili odločilni le nacionalni vidiki, nego tudi svojevrstna gospodarska struktura Prekmurja, prenaseljenost in velika oddaljenost najbližjih slovenskih gimnazij. Prekmursko ljudstvo je svojo gimnazijo pozdravilo z največjim zadoščenjem, število dijakov Je prva leta naraščalo, a slika se je izipremenila, ko se je 1. 1925-26. začela doba dolgih borb za murskosoboško gimnazijo, ki je med ljudstvom nepovoljno odjeknila. Dne 8. oktobra L 1925., ko se Je .pouk vršil že skoro mesec dni, je prosvetni minister ukinil »zaradi nezadostnega števila učencev« 6. in 7. razred. Posredovanja so dosegla le, da je bil 6. razred ponovno otvorjen 16. januarja 1. 1926., & 7. je ostal za. Andrej Žmavc je podal poročilo, ki kaže, da poslovanje v prvi dobi do konca L 1932 ni bilo razveseljivo, kar je ugotovilo nadzorstvo v štirih zapisnikih; lani pa j)? sledila doba preustroja in so bili odstranjeni nedo-6 ta tki, zato se je tudi v poslovanju pokušal uspeh. V imenu nadzorstvenega odbora je predlagal razrešnico in obenem zahvalo vodstvu in uradništvu za vestno poslovanje, kar je zbor soglasno sprejel. Ravnatelj Kmetijske družbe inž. Ferline je podal obširno poročilo o evropski kmetijski produkciji. o trgovinski politiki in o vprašnj-i zvišanja odnosno stabilizacije cen kmetijskim pridelkom. Njegovo poročilo so zboroval« vzeli z odobravaniem na znanji. Resolucije Občni zbor je nato sprejel vrsto resolucij. Prva resolucija zahteva ureditev kreditnih odnošajev v naši državi, zlasti kreditnega zadružništva. Naslednja resolucija &e peča z davčnimi vprašanji in zahteva, da bi ee za dosego davčne prostosti zadrug znova uveljavili pogoji, ki so veljali pred 20. februarjem t. 1.; če pa to ni mogoče, tedaj, se naj omilijo pogoji za davčno prostost vsaj za kmetijske vnovčevalne in prodajne zadruge, tako da bodo te zadruge lahko poslovale tudi z nečlani. Dragi del te resolucije ©e nanaša na izterjevanje davkov pri kmetovalcih, kjer je treba omiliti sedanjo str>-gost. Glede zemljarine pa zahteva resolucija. da 6e obrok zemljarine, ki zapade v avgustu, preloži na poznejši čas. vsai za drrvsko banovino, ki ni žitna pokrajina-Naslednja resolucija se tiče mednarodne trgovine in izvoza ter zahteva, da ee izvozni kontingenti dodeljujejo predvsem zadrugam, vsaj v onih pokrajinah, kjer je zadružna organizacija za to sposobna. Posebna resolucija se nanaša na železniški promet in železniške tarife. Ta resolucija zahteva znižanje tarif za kmetijske pridelke, zlasti za sadje, vino, krompir, seno in les. Obenem pa se v tej resoluciji zahteva, da se čimprej uresniči železniška zveza Slovenije z morjem. Končno se zahteva, da naj železniška uprava kupuje sadike za sadna drevesa ob železniški progi v dravski banovini, ki goje sorte, sposobne za naše kraje, ne pa drugod, kjer nima garancije za kakovost sadik. Posebna resolucija se tiče vojaških dobav in zahteva, da se te dobave izvršijo prvenstveno v okolišu garnizij in da se vzamejo za podlago pri primerjavi cen normalni prevozni stroški, ne pa posebne tarife, ki veljajo za prevoz vojaškega blaga. Posebna resolucija se tiče stanovskega zastopstva kmetijstva. Že ponovno je bilo zahtevano, da se osnujejo kmetijske zbornice. Ta želja pa se doslej še ni uresničila. Pri kmetijskem ministrstvu je bil sedaj ustanovljen kmetijski svet, ki pa ga je treba razširiti tako, da bo v resnici zastopnik kmetijskega stanu. V ta kmetijski svet, ki bi predstavljal stanovsko zastopstvo kmetov za čas dokler se ne ustanovijo kmetijske zbornice, naj bi delegirale določeno število članov kmetijske organizacije. Vse te resolucije so bile sprejete soglasno. Pri slučajnostih se je razvila prav obzirna debata o raznih perečih vprašanjih našega kmetijskega stanu, ki ie traiala nad eno uro. Delegati so tu iznašali predvsem težkoče zaradi ostre davčne prakse in je bila iznešena zahteva, da davčna administracija ne sme za davke zarubljeno blago in živino prodajati za vsako ceno, kakor se to dogaja. Razpravljalo se je tudi o novi banovinski trošarini na vino in žganje, ki je bila uvedena v vsej državi. Pri tej priliki je narodni poslanec g. Lovro Petovar pojasnil, da so se vinogradniki vedno borili za to, da bi ostal prejšnji sistem pavšalne trošarinske takse v veljavi, vendar s svojimi zahtevami niso uspeli. Po končanem dnevnem redu je predsednik g Detela sporočil, da je g. Matjan lz St. Vida kot član nadzorstva odstopil ln da je treba izvoliti novega člana. Na predlog predsednika je bil soglasno izvoljen dr. Kovačič iz Maribora. Vremenska naooved Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej stalno, podnevi nekoliko bolj oblačno, ponoči bolj vedro, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk prevladuje nad severnim in srednjim delom evropskega kontinenta. Vreme ee j-a pričelo vedriti tudi v južni Evropi. Le nad Jadranom in Sredozemskim morjem vztraja še relativno nižji pritisk. Dunafcka vremenska napo red sa nedelj«: Izpremenljivo. temperatura se za enkrat ne bo mnogo izoremenila, možnost neviht in prehodnih padavin. Tevfik Ruždi bej o balkanski politiki Politika balkanskega sporazuma je pokret, ki ga nihče ne more več ustaviti — V pričakovanju bolgarskega odgovora na Je vtiče ve predloge Sofija, 9. junija. AA. Turški zunanji mi" mister Tevfik Ruždi bej je včeraj popoldne ■potoval skozi Sofijo. Na bolgarski obmejni postaji Dragomanu so ga pričakovali turški poslanik Ali Sevki bej in zastopniki bolgarskih listov, v Sofiji pa zunanji minister Kosta Batolov s pomočnikom Rade-vim in s šefom protokola Stojilovim. Sprejema so se udeležili tudi višji svetnik Gru-jev. poslanik kraljevine Jugoslavije dr. Cin-car-MaTkovid, rumunski poslanik Stoica. grški poslanik Kolas in večje število poročevalcev domačih in tujih listov. Tevfik Ruždi bej je prisrčno pozdravil vse prisotne, nato pa odšel v dvorno čakalnico, kjer se je do odhoda vlaka proti Carigradu razgovaTjal z Batolovim in z ostalimi diplomati. V Dragomanu je turški zunanji minister sprejel zastopnike bolgarskih listov, ki so izrazili željo, naj bi jim poiasnil položaj razorožitvene konference. Tevfik Ruždi bej ie to odklonil in pristavil. »Govoril pa vam bom o interesantnejši stvari, o sestanku štirih zunanjih ministrov, ki so podpisali balkanski pakt. Upam, da bo tudi Bolgarska kmalu med nami. Vedeti morate, da se navdušujemo za politiko gesla »Balkan balkanskim narodom« in da je ta politika podlaga balkanskega pakta Tu ne gre za fikcijo, marveč za stvarni pokret. ki ga nihče ne more ustaviti in ki mu nobena velesila ne more nasprotovati. Zdaj potujem čez Sofiio. da se seznanim z vašim novim zunanjim ministrom Batolovim, ki «a doslej še nisem videl.« Na vprašanje, ali ima kake nove predloge, je turški zunanji minister iziavil: »Ne. Priha.iam, da potrdim vašemu novemu zunanjemu ministra predloge, ki jih je že podal zunanji minister Bogoliub Jevtič vašemu prejšnfemu predsedniku vlade in zunanjemu ministru Nikol? Mušanovu v imenu štirih držav, ki so podpisale balkanski pakt. Ta predlog se nanaša na pristop Bolgarske k balkanskemu paktu. Doslej nismo prejeli odgovora. Čakamo, da nam odgovori nova bolgarska vlada.« Na pripombo bolgarskih novinarjev, da je stališče bolgarske vlade glede čl. 5 londonske pogodbe o definiciji napadalca in o balkanskem paktu že znano, je Tevfik Ruždi bej odgovoril: »Bolgarski se pa S ni treba bati londonske pogodbe. Saj te pogodbe nismo sklenili iz kakšne zarote proti njej. Določbe o definiciji napadalca so zunanii ministri držav, ki so to pogodbo podpisale, 2e dovolj pojasnili. Posebno jasne so bile Izjave v Bukarešti. Tudi nima Bolgarska interesa, da ne pristopi k balkanskemu paktu. Vi morate voditi realno politiko, kakor delamo ml. Med Turčijo in Bolgarsko ni spora. Edino nerešeno vprašanje se tiče izplačila posestev bolgarskih izseljencev v Turčiji.« Na vprašanje, aH pričakujejo, da bo Bolgarska sklenila s svojimi sosedi dvostranske pakte ali enoten večstranski pakt jc Tevfik Ruždi bej odvrnil* »Mi bi bili za večstransko pogodbo in za pristop Bolgarske k londonski pogodbi.« Tevfik Ruždi bej je nato poiasnil še neka druga vprašanja. Glede utrditve DflTda-nel m Jedrena je iziavil, da je Turčija dovolj močna, de brani Dardanele. ki ji pripadajo po zgodovinskem pravu. Utrd;tev Dardancl in Jedrem bi pomenilo metati denar v veter Posebno glede Jedrena ie Turčija mnenja, da ga ni treba utrditi, ker nasprotno dela na to, da to mejo odpre. Ob koncu je Ruždi bej iziavil, da je pripravljen posredovati med Bolgarsko in Rusijo glede vzpostavitve rednih odnošajev med obema državama. Rusija je itak voljna skleniti z vsako državo dvostranski pakt o prijateljstvu in nenanadaniu. Nova belgijska vlada Bruselj. 9. iuniia. w. Designirani ministrski predsednik de Brocojeville je že sestavil svoj kabinet, vendar pa bo lista nove vlade objavljena šele v ponedeljek, ker je za prosvetnega ministra določeni poslanec Maistratu na Dotovanju po Balkanu; a še niso mogli dobiti njegovega pristanka za vstop v vlado. Nova vlada je sestavljena takole: Ministrski predsednik de Brocguevil-le (katolik), zunanji minister Jaspar (katolik), finančni minister Sap (flamski katolik). narodno gospodarstvo in poljedelstvo Gauwelaert (flamski katolik'* minister aa kolonije Tschoffen (demokrat), narodna obramba Deveze (liberalec), pravosodje Bovesee (valonski liberalec), javna dela Ingembleck (liberalec), promet D i? rek (liberalec), trgovina Maistrian (liberalec). Dosedanji zunanji minister Hymans, ki je vodil s kratkimi presledki zunanja ministrstvo od leta 1918. ne bo v novi vladi. Kabinet se bo predstavil parlamentu v oetrf^k. •mss ZA LASTNO IZDELOVANJE ALKAL1ČNE VODE ZA PREBAVO DOMA Naši kraji in Nj. Vel. kralj na svečanostih v šabcu Sabac — jugoslovenski Verdun — ki je med vojno izmed vseh srbskih mest največ trpel, je bil preteklo nedeljo kraljevsko počaščen. »Jutro« je o tem ie obširno poročalo. Na sliki je Nj. VeL kralj, ki je prisostvoval odkritju spomenika fcrtvam m svobodo in otvoritvi železniške zveze dabca preko novega mostu btm Savo, kakor tudi otvoritvi Sokolskega doma. Redko slavje v rudarski družini Zagorje, 9. junija. Zadnjo nedeljo je praznoval upokojeni rudar g. Josip Ravnikar s. svojo življenjsko družico gospo Nežo zlato poroko in je bila ta proslava za ves kraj prav redko slavje. Med veterani težkega rudarskega poklica jih je le malo, ki praznujejo take jubileje. Jubilant je še čvrst in ohranil je tudi živ spomin na razne dogodke iz svojega težkega življenja. Rodil se je 1. 1861. pri Sv. Petru v Ljubljani, kjer je obiskoval tpdi ljudsko šolo. Ko mu je umrl oče, je prišel že leta 1877. v Zagorje, kjer je dobil delo v apnenicah g. Šepa. V teh apnenicah je delal leto dni, potem pa je dobil zaposlitev v rudniški cinkarni, kjer je delal do leta 1906, ko je cinkarna ustavila svoj obrat. V cinkarni so delali nekdaj po 16 ur na dan in so imeli delavci edini dan odmora vsako peto nedeljo. Zaradi tako krutih delovnih pogojev je I. 1888. prišlo do stavke. Pri tej stavki so se delavci borili samo za malo olajšanje pri trudepol-nem delu in dosegli so 12urni delavnik in prosto vsako drago nedeljo. Razmere pa »o ae kmalu spet poslabšale, ker je pod- jetje kršilo dane obljube in leta 1892. je izbruhnila spet stavka zaradi najosnovnejših človeških pravic. Po tej stavki je bil Ravnikar z osmimi drugimi delavci odpuščen in delo je dobil šele prihodnje leto meseca maja. Vsega skupaj je delal pri rudniku 40 let in ko je bil maja 1918. upokojen, ni mislil, da bo na starost stradal. Za 401etno težko delo ima malenkostno pokojnino — 6 Din 15 par na mesec. V boljših časih je varčeval in postavil si je na gričku lično hišico, od koder je razgled na ves rudniški obrat. Zgledna zakonca sta imela 12 otrok in živijo še 4 sinovi in 5 hčera. Vsi sinovi so rudarji, hčerke pa so rudarske soproge in je tako ves Ravnikarjev rod velika rudarska družina. Očetu in materi so v boljših časih pomagali sinovi in hčerke, pri lanskih redukcijah pa so bili trije sinovi reducirani in je samo eden od njih dosegel skromno pokojnino. Josip Ravnikar in njegova življenjska družica uživata velik ugled in želiio vsi. da bi bila v jeseni svojega, pridnemu delu in rodbinskim skrbem posvečenega življenja deležna še boljših časov. Nova ladja na Cerkniškem jezeru Le zal, da je bila drugi dan po veselici uničena Cerknica, 8. junija. Malo je ljubljanskih izletnikov, ki bi Eoznali Cerkniško jezero, zlasti pa takih, i bi se že vozili g čolni po njem. Jezero je znano zaradi presihajoče vode v znanstvenem svetu tudi izven mej Jugoslavije. Zanj se zanimajo poklicni učenjaki iz Nemčije in drugih držav in proučujejo skrivnostne pojave podzemeljskega Kra^i. Kr. banska uprava je votirala že znatne vsote za izsuševanje in večje odtekanje vode, kar bi bilo v zvezi z racionalnejšim izkoriščanjem ob jezerskih parcel. V normalnih razmerah je jezerska voda preko devet mesecev razlita po nepregledni ravnini, v pomladnem času pa polagoma odteka in izgineva v ponorih, dokler slednjič v poletnem času popolnoma ne izgine. Kjer je bilo jezero, uspeva poleti trava, ki Jo pridni domačini kose meseca septembra. Upoštevajoč tudi rentabilnost tujskega prometa in stremeč po čim slovesnejši veselici, ki so jo priredili naši obrtniki in ne strašeč se velikih žrtev, so zgradili veliko 'adjo, ki je plula iz Vodonosa na otok Go-ričico Seboj je peljala veliko število izletnikov. Na otoku je bilo zbranih mnogo Notranjcev. tako zlasti iz Starega trgs. Loža Rakeka, Logatca in Vrhnike, ki se niso mogli dovolj načuditi sijajni, čeprav tako primitivni izvedbi ladje. To je bil kolos. ki je meril v dolžino 25 m ter 4 in pol m v širino imel pa je prostora za približno 200 oseb na palubi V sredini je bil prostor za kabine. Vrhu kabin je bil razgledni prostor za kapetana ladje, ki je imel pred vožnjo lep nagovor na zbrano množico, zagotavljajoč jim absolutno varnost in udobnost potovanja. Vožnja je navdušila izletnike, ki »o skoraj v eni uri prispeli na cilj. V imenu obrtnikov jih je pozdravil predsednik. Sodelovala je cerkniška godba. V svitu bakel, kakor za beneško noč, se je razvila na otoku Goričici velika ljudska veselica, ki je trajala pozno v noč. Kako je bila zgrajena ladja? CSsto enostavno. V podolžni osi so postavili obrtniki šest čolnov, jih zbili počez z deskami, na katere so pribili prazne vreče in jih pobelili z apnom. Sredi kabin so postavili malo pečico (gašperl) ter jo z drvmi zakurili, da je ladja vzbujala videz parnega pogona, na vijak; v resnici pa je bila na ročni pogon z vesli, katere so »mornarji« ob priliki fotografskega posnetka seveda poskrili. Drugi dan so obrtniki ladjo že razdrli... Podružnici jugoslovenskih obrtnikov v Cerk- Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ljudje niči, ki jo na tako originalen način priteg nila množico izletnikov na svojo veselico in s tem zajedno pričela vzbujati v gostih zanimanje za cerkniško dolino, moremo za prikupno delo izreči vse priznanje in pohvalo. Zadnji dan mednarodne razstave fotografij LJubljana, 9. junija Samo do danes zvečer ob 9. ostane odprta Mednarodna fotografska razstava v Frančiškanski ulici, ki je trajala več nego mesec dni in je zbudila v naAi javnosti tolikšno zanimanje, kolikor doslej le malo-katera druga umetniška razstava. Posetilo jo je več tisoč oseb, posebno Številne so bile Šolske skupine, ki so si jo ogledale. Z moralnim uspehom sme biti nje prireditelj, ljubljanski f otoki uto, na vsak način zadovoljen in gotovo ga je ta uspeh utrdil v njegovi nameri, da bi spremenil ljubljansko fotografsko internacionalko v stalno ustanovo, ki bi se ponavljala vsaki dve leti. V ponedeljek ob 18. se zbere v razstavnem prostoru poslednjič žirija, ki bo določila, katerim izmed razstavijalcev pripadejo lepe plakete in druge nagrade. Imela bo tedUco staliSče, čeprav teh nagrad ni bai malo. A S« večje je vendar Število ras stavtjalcev, ki morejo reflektirati na od lično oceno. Takoj po seji žirije se prične razstava demontirati. Vsakogar, ki si Je ni Se ogledal, toplo priporočamo, da izkoristi nje danaSnji zadnji dan! Foto Kodakov aparat štev. 620 Din 390.- Ta ugodnost samo Se nekaj dni. Brezob-vezen ogled teh dobrih in najcenejših aparatov pri Foto Tourist Lojze Smuč Aleksandrova cesta št. 8 Velika povodenj ob izteku Sotle Dobova, 9. funija ne&af dni sem so kmetovalci v skrbeh zmajevali t glavami, kaj bo, če dež na prestane. Dokler ee je Sava Se kolikor toliko držala struge, ie voda v Sotli Se redno odtekala. Ko pa Sava naposled zanrla Sotli odtok, eo ee ogromne množine vode razlile daleč naokrog, tako da se vidi pokrajina kakor veliko jasero z majhnimi otoki. Uničena prva košnja in e? bo pokošena in posušena trava kvečjemu lahko porabila le za steljo. Z drugimi pridelki eeveda ne bo nič bolje. Koliko trjda je bilo zaman in koliko ga še bo. ko bo treba še enkrat oratd in na novo sejati in saditi. Po ugotovitvi kmetijskega strokovnjaka je uničenih 80 odstotkov vseh pridelkov. Kdaj bomo tako srečni, da se uresniči projektirani načrt regulacije Sotle? Povodenj nam napravi škodo vsako leto enkrat, če ne dvakrat. Gosto naseljenemu kmečkemu prebivalstvu pri nas ž? tako primanjkuje zemlje. a k temu še povodnji stalno uničujejo pridelke. Novi šef našega osnovnega šolstva Ljubljana, 9. lun i j« Kakor smo že zabeležili, je bil imenovan na mesto odhajajočega g. Andreja Rapeta za novega banskega šolskega nadzornika g. Franc Drnovšek, doslej sreski šolski nadzornik za ljubljansko okolico, ki je včeraj prevzel svoje posle. Novi Šef oenovno-šolske prosvete v Sloveniji ee je rodil 1. 1883. v Trbovljah kot sin obratovodje pri rudnika na Ojstrem. Drnovškova rodbina je od nekdaj uživala sloves najbolj nacionalne hiše v Trbovljah. Oče je s svojo zvesto družico, s katero sta pred dvema letoma praznovala zlato poroko in ki se še zdaj veselita svojih 6edmih sinov in hčera, vzgojil vse svoje otroke vzorno in v 6troeo nacionalnem duhu. Ob skromnih prejemkih rudniškega nameščenca jih je vse izšolal, tako da eo štirje dovršili visoke šole, trije pa učiteljišče. Sin Janko je znan, ugleien nacionalni delavec, odvetnik in župan v Brežicah, Dominik je odvetnik v Laškem, dva brata eta dovršila dunajsko eksportno akademijo in vodita tvrdko »Rude in kovine«, sin Franc in dve hčeri pa so ee posvetili učiteljskemj poklicu. Nižjo gimnazijo in učiteljišče je novi banski Šolski nadzornik študiral v Ljubljani, kjer je ma-turiral 1. 1903. Najprej je služboval kot učitelj v Artičah pri Brežicah, nato pa je bil premeščen v Sevnico, kjer je deloval kot učitelj, šolski upravitelj in sreski šolski nadzornik ravno celo četrtstoletis. Tam je bil med ustanovitelji obrtne in trgovske nadaljevalne šole in Sokolskega društva, ki fo ravno lani praznovalo v lastnem dom j svoj srebrni jubilej. Trinajst let je bil tudi starosta eev-niškega Sokola. Njegovo vzgojno in narodno delo pada v čase najhujših nacionalnih bojev v Sevnici, ki eo se koncentrirali okrog tamošnje šulferajrake trdniave. Sulferajnov-ei eo razpolagali z knpozantno šolo • tremi naredi, slovenska Bestrazrednlea, ki se Je do odhoda g. nadzornika razvila ie ▼ sedenr razrednico ter je štela 13 oddelkov, pa ee je v avstrijskih časih potikala po dveh starih skromnih domovanjih. Izza časa delovanja v Sevnici se je g. Drnovška prijela oznaka »politisch verdaohtig« in s tem znamenjem je bil 1. 1915. vpoklican v armado, nato pa precej prideljen od slovenskega mariborskega polka nemškemu graškemu polku in poslan na fronto. Razen pečata »p. v.c je skozi ves vojni Čas romal od instance do instance za njim tudi akt, ki je do preobrata zrasel že na nekai kilogramov. Naj-leipše plačilo za vse preganjanje in sovraštvo, ki ga je bil v Avstriji deležen za svoje-nacionalno delo, in za delo brata Janka, ki je bil Endlicherjev soborec. pa je prejel s tem, da ee je eevniška elovenska šola po preobratu preselila v bahavo Šulferajnsko poslopje in da je bil ravno g. Drnovšek prvi, ki ee je vselil vanjo. Koliko resničnega nemštva je bilo v Sevnici, pa je najbolj zgovorno izpričalo dejstvo, da je Mevilo 130 nemških šolskih otrok e preobratom čez noč ekopnelo na 5 šolarčkov, ki pa eo bih otroci samih rajhovcev, zaposlenih v tamošnji kopitarni. L. 1992. je bil g. Drnovšek imenovan ca ereskega šolskega nadzornika v ljubljanski okolici. Imenovanje odličnega šolnika in nacionalnega delavca, ki ee plod ovito ude je t vaje tudi v strokovni pablicietiki — Mešič-k Drnovškov »Zemljepis za višje narodne šole« je kot učna knjiga uvedena t vse šole — aa bansk^ga šolskega nadzornika je v vsej javnosti vzbudilo prav simpatičen odmev. General Vasilij M. Rodionov Kranj, 9. junija V petek popoldne je umrl v Kranju kozaški carski divizijski general Vasilij M. Rodionov. Pokojni se je rodil 1859 v Novo-čerkasku. V rodnem mestu je študiral klasično gimnazijo, potem pa artiljerijsko akademijo v Petrogradu. Najprej je služil v raznih artiljerijskih polkih, pozneje pa v gardnem atamanskem polku. Bil je eden najbolj znanih komandantov carske Rusije. Vso svetovno vojno je bil carski kozaški divizijski general. V vojni je dobil težko kontuzijo v glavi in je bil vojni invalid. V civilni protiboljševiški vojni je bil komandant in načelnik garnizije v No-vočerkesku. Po prevratu je živel najprej na otoku Lemnosu, pozneje se je preselil v Jugoslavijo, kjer je ostal do smrti. Bil je najstarejši kozaški general. Pokojnik je bil odlikovan s številnimi mirnodobnimi in vojnimi odlikovanji, posebej še z zvezdo sv. Stanislava in sv. Ane. Bil je nagrajen tudi z zlatim orožjem Njegova gospa Marija, hčerka generala Markova, še živi. Imela sta osem otrok. S hčerko Vero je poročen znani zdravnik dr. Aleksej Novoselj-skij v Kranju. Pokojnikov pogreb bo v nedeljo ob 17. Lahka mu bratska zemlja! Svojcem izrekamo iskreno sožalje! Pri revmatizmu, iSiasu, ženskih boleznih, odebelelosti in prezgodnji ostarelosti že starodavno dokazani sijajni in trajni uspehi v Dolenjskih Toplicah pri Novem mestu. Pojasnila in prospekti: Uprava Dolenjske Toplice. Živahno gibanje mladih tehnikov Ljubljana, 9. junija Z ustanovnim občnim zborom Združenja diplomiranih tehnikov Jugoslavije, ki se je vršil na pobudo najagilnejše sekcije te stanovske organizacije, namreč ljub'jan-ske. preteklo nedeljo v Ljubljani, se je po vsej oržavi pričelo živahno gibanje diplomiranih tehnikov. Tehniki, ki so imeli priliko spoznati železne zakone razvoja, ne morejo verjeti v usodo, in gibanje, ki so ga pričeli spričo velikega števila nezaposlenih tovarišev, jo naperjeno zlasti proti krivi veri, da »se bo že vse samo popravilo«. Po vsej državi, ki je mlada, kakor je mlad stan naših domačih tehniških strokovnjakov, je okrog 3000 diplomiranih tehnikov. Na nedeljskem zborovanju se je ču-la zanimiva številka 60.000: toliko je še zmerom tujih strokovnjakov, ki »nadomeščajo« domače moči v naši domovini kljub temu, da je v vrstah jugoslovenskih *«h«i-kov katastrofalna nezaposlenost. Samo v dravski banovini je brez posla do 200 diplomiranih tehnikov in 60 inženjerjev. K temu pa je treba prišteti še 80 letošnjih absolventov ljubljanske tehniške srednje šole, ki bodo zapisani na listo brezposelnih. Ljubljanska sekcija združenja je opozorila vlado, naj uredi zlasti vprašanje naraščaja, dokler ne bodo razmere takšne, kakor si jih želimo glede na tehn:ški podvig domovine. Združenje je tudi pozvalo vse nezaposlene tovariše, da se mu javijo, zakaj čim močnejša organizacija, tem večjega uspeha je pričakovati. Ni pretirana trditev, da je tehnika v mnogočem preobrazila način našega življenja in da je sodobnost triumf tehnikov. Neštete tehniške pridobitve so po- Cista poft, nežna koža. Če se vsak dan z njim umivate, na« redi to milo Vašo polt mladostno svežo in Vam ohrani kožo zdravo in lepo. Poleg tega je še tako poceni. STELLA TOALETNO MILO korno stavljene v službo človeštva, da »i ob njih udobneje ureja svoje življenje. Zato je toliko tragičnejše dejstvo, da je kriza zadela morda najbolj prav vrste tehniških poklicev. Zapisana je bila nekje naivna trditev, da so inženjerji povzročili krizo in da jo morajo oni tudi popraviti, čeprav je jasno, da dela stroj samo v ohranitev človekovih sil. Naši mladi tehniki so na vsak način zatrdno odločeni, da si z dosledno stanovsko borbo izvojujejo mesto, ki jim gre v družbi in življenju. Svetovni tenor Pavel Marion Vlahovič Drevi ob 20. uri nastopi prvič na slovenskem odru gospod Pavel Marion Vlahovič, operni tenor, ki ga obožuje vsa Evropa in veHk del Amerike. Njegovi uspehi na največjih odrih sveta so vprav senzacionalna in pariški kritiki pravijo med drugkn. da \e Marionova kreacija Lohengrina višek, kar more ustvarti človek v petju in igri. Podobne pa »o tudi kritike drugih njegovih vlog. . ^ . Na svojem potovanju kražem »veta 00 opere do opere je odlični naš gost tudi marsikaj doživel. Razni intervjuji prina-Jaio marsikatere njegove dogodivščine in odgovore na razna vprašanja- Tako »o ga nekoč vprašali: kako je prišel iz Evrope na Chicago Civic Opera? Na to vprašanje j« odgovoril gospod Vlahovič na kratko: Prav lahko. Pel sem v milanski Scali in v pavzi pride k meni v garderobo gospod, ki sa predstavi pod imenom Polacoa ter mi pravi: »Vi pojete izvrstno! Ali veste, kdo aem?« »Obžalujem, nimam časti.« »Sem ravnatelj chicaške opere ter Vam predlagam triletni angažma.« Zadeva je bila hitro končana in Vlahovič se je za prihodnjo tezono podal v Ameriko, kjer ni pel samo v operi, temveč tudi na raznih domačih koncertih največjih ameriških multimiluo-narjev. Za časa svojega prvega delovanja v milanski Scali je gostoval tudi v najrazličnejših mestih zgornje in srednje Italije. Italijanska publika, predvsem v malih mestih, je zelo občutljiva in zahteva mnogo. Marsikateri pevec, ki je imel na velikih odrih najlepše kritike, je pogorel v kakem malem mestecu. Nekoč je gostoval Vlahovič v Parmi. Kar pozvoni telefon in iz bližnjega mesteca Guastalle ga vprašajo, ali bi mogel gostovati v operi »Andre Che" nier«. Nudili so tritisoč lir in pripomnili, da je občinstvo izredno muzikalno in tudi hvaležno. Vlahovič je bil ta dan prost in uro pozneje je že sedel v vlaku, ki vozi proti Guastalli. Spremljal ga je impresario, ki ga je bil naprosil za gostovanje, tim bolj se je bližal vlak svojemu cilju, tem bolj je postajal imp resa rio nemiren in je čudno kremžil svoj obraz. »Kaj Vam je?«, ga vpraša Vlahovič. Počasi izvleče iz njega, da ni impresario, temveč direktor opere v Guastalli. Povedal mu je, da njihov tenor ni bolan, pa. pa imajo to smolo, da je občinstvo sedaj ze tri tenorje nagnalo z odprte scene z gnilimi jajci. Lepa zadeva, si misli Vlahovič, a hkratu je tudi odločen, da gostovanje izvede. Na malem kolodvoru v Guastalli ga je čakal razdrapan avto, na katerem je bil obešen divji zajec, katerega je pravkar ustrelil dirigent dotične opere, ko se je vračal z lova in pričakoval gosta ter svojega ravnatelja na kolodvoru. Tudi dirigent mu je predočil težko situacijo ter g« opozoril, da naj v primeru, da mu da znamenje s kazalcem, takoj odide z odra. Zvečer je bilo gledališče, ki ima 600 sedežev, nabito polno. Ljudje so bili oblečeni v velike plašče in imeli čudno napete žepe. Malo nemiren je stopil na rampo. Takoj po prvem nastopu ogromen uspeh, publika ploska, dirigent mu meče iz orkestra poljube, operni ravnatelj pa se je za prvo kuliso topil v solzah. Tako v Guastalli! Drugi dogodek, ki je tudi svojevrsten, je doživel Marion Vlahovič na prekomorskem parniku Ile de France na povratku v Evropo. Naprosili so ga, da da dobrodelni koncert na parniku. Morje je bilo silovito nemirno in parnik je vozil za časa koncerta le z brzino treh milj, da bi »e tako zibanje manj občutilo. A vseeno je bilo precej hudo. Vlahoviča je na odru metalo sem ter tja. pianist ki ga je spremljal, pa v vsem koncertu niti enkrat ni mogel uloviti pedala Vseeno, koncert se je izvršil do kraja in je prinesel 40.000 frankov v dobrodelne svrhe. Podobnih dogodovščm Je doftivel Se mnog*. Interesantno t>a je tudi, kako časte v posameznih deželah odlične pevce. Tako na primer v Ameriki licitirajo njegov poljub. Pri neki priliki je licitacija donesla 5000 dolarjev za en sam poljub. V Italiji ip^č® publika v navdušenju čepice visoko v zrak. Na Angleškem so ga prosili, da prevzame protektorat nad nogometno tekmo 5kot-ska-Angleška. V Parizu pa »o ga po gostovanju v Tosci povabili na banket, kateregs je priredila francoska akademija in pri katerem je bil navzoč tudi prezident republike. Opozarjamo na enkratno gostovanje gospoda Vlahoviča v naši operi dane« zvečer ob 20. uri. Poje se Verdijeva opera »Trubadur«. še dasses grem na velesejem — da se nagledam in nasmejem Zdravilom, mažam za otiske so cene vse »reklamno nizke« Vsi tisti, ki jih čevelj žuli, — copate bodo spet oboli.. . Ta globus se vrti, vrti. Veselje velesejm&kih dni ■pet bo ob leta osorčj — Ta globus se vrti naprej. Letovišče se pripravlja Drobne beležke za uvod v poletno sezono • • • Nisem malo potoval po svetu. Toda kamorkoli sem šel, sem imel pred sabo vedno jasen in določen namen: grem tja, da vidim to in to. Če pa stremi človek vedno za določenim ciljem, je v gotovem pogledu slep. Revež je, kakor konj, ki mu je trdi gospodar omislil ščitke — da ne vidi sveta, ki beži lep in pester ob njem — in ki klo-pota po trdi cesti naprej in naprej. Zadnjič se ustavim za nekaj dni v Rogaški Slatini. Nisem še dobro odložil kov-čega in se ogledal okrog sebe, že me je prešinilo: Kaj pa zdaj? Nekaj bo treba ukreniti! — Sam sebi sem se moral zasme-jati. Saj sem vendar prišel brez vsakega namena! Enostavno zato, da nekaj dni gledam v zrak in da vržem s sebe vsakodnevne skrbi in brige. Smešno — zares. Vendar, ni me zdržalo. Ali ne bi kazalo, da malo pobezam pri tem in onem? Chei de reception — O gotovo, vedno na uslugo! (On pozna ljudi, tisoč in tisoč jih je že sprejel, znane so mu vse hibe in prednosti obiskovalcev — in ne bi uganil novinarja?) — Brez dvoma! Glavni kontingent tvorijo Srbi in Hrvati, naš jug! Zlasti Zagreb je Slatini neomajno zvest! Sedaj, ko dogradimo novo kopališče, upamo, da bodo prihajali v še večjem številu, kolikor ne na daljše bivanje, pa na \veekend. — Dobra tretjina gostov je inozemcev. Več ugodnih turističnih konvencij nam je treba! Ali nam gospodarski sporazum Male antante kaj prinese? In pa: obnova konvencij naj se izvrši okoli Novega leta, da pridobimo časa za propagando. Pa še to-le: poštne pristojbine za propagandni materijal so zvišane — ali je to koristno? — Zveze? Težava! Turistična cesta Št. Ilj-Maribor-Rogaška Slatina je v slabem stanju, izboljšati jo je treba čim prej, da privabimo avtomobiliste. Ti se pritožujejo, posebno inozemci. Tudi zveza na Grobel-nem (brzovlaki!) ni idealna. Progo Zagreb-Rogaška Slatina pa bi bilo treba motorizirati — rentirala bi se. In naša okolica! Tako krasna kakor malo kje — a v turističnem pogledu zanemarjena. Slaba pota, nobenih markacij! — To že, letos sem optimist Predserona je za 100% močnejša od lanske. Sploh imam utis, da se prilike zboljšujejo. Razveseljivo je posebno dejstvo, da se zopet javljajo naši stalni dobri gostje, ki so zadnja leta izostali. In sami vidite, kaj smo vse storili, da goste — pa tudi najbolj razvajene — zadovoljimo. Posloviva se. Nov gost čaka. Se mi naroči pozdrav za kolego Ozima — skupaj sta bila Maistrova borca. V nalivalnici Delo na tekočem traku čiščenje steklenic — naprej — polnjenje — naprej — za-čepljenje — naprej — vlaganje v zaboje — in tako do pripravljenega vagona. Do 10.000 steklenic dnevno. Industrija. Vse točno, hitro in skoro brez besed. Molči tudi prijazni gospod šef. ki me vodi. Še k vrelcem! Po polžastih stopnicah se spustiva v podzemlje. Vse v mramorju. Hlad. Vsak bazen osvetljen za stroj z električno žarnico opremljen z instrumenti in okencem, da lahko slediš posameznim eksplozijam izvidov Na bazenu Donata odpre moj vodja poklopec in mt namigne; naj se sklonim: močan, a osvežujoč duh sproščene kisline me zaščegeta v nosu Opozori me še na neko posebnost. V razdalji pičlega metra sta zajeta dva vrelca — popolnoma različ- ne sestavine: Styria, Donat. Oudna je igra narave: Tudi dva rodna brata sta si časih prav toliko podobna, kakor Hitler in Sokrat! Zdaj pa na solnee! Stisk roke ln ie hiti g. šef k svoji nalivalnici, da izmisli še to in ono, kbko bi povzdignil eksport zdravilne vode do nezaslišane višine... Arhitekt Znanca sva. Pa je nekam nervozen ... (Danes je seveda vse v redu: sinko!) E, to so hude stvari; to vemo, ki smo jih že izkusili!— Zvečer se najdeva v parku in razkazuje mi svoje delo. Zreguliran drevored z betonskimi ploščami. Preurejen park — dve lepi pergoli, ki jih že ovija mlado zelenje. Nova fasada 9tyrie — mirna in močna v svoji enostavnosti. Medzidek med Zdraviliškim domom in Styrio, prijazni mala dvorana z indirektno svetlobo. Preurejena notranjščina Ljubljanskega doma: krasni interjeri, topla in hladna voda — največji komfort; danes najmodernejši dom v Slatini — torej, Ljubljančani?! Dalje krasna cesta proti hotelu Solnee z originalnimi obločnicami. In malo izven Slatine: izredno lepa in enostavna vila sla-tinskega g. kanonika, s krasno in resno zunanjostjo. Trenutno pa je arhitektova največja skrb betoniranje velikega bazena za moderno kopališče. Iz nižjega dela odvažajo delavci z veliko naglico zemljo, v plitvejšem delu so že postavljeni opaži in beto-nira se dno. Ni mala stvar takole kopališče. Inž. Bloudek je oblezel — preden je pričel z Ilirijo v Ljubljani — skoro vsa moderna kopališča v Evropi. Za Slatinski bazen so podali svoja mnenja naši najboljši strokovnjaki. Voda bo seveda ogrevana. Delo zelo naglo napreduje in v veliki sezoni bo bazen že gotov. Arhitekt me popelje na Tržaški vrh, kjer je lep pogled na vso Slatino, in mi razlaga svojo zamisel regulacije. »Mnogo, mnogo je še treba storiti.« opomni dobrodušno in gleda z ljubeznijo na kraj pod seboj, ki ga že pokrivajo prve večerne sence. Glavni vrtnar Mirno me sprejme v svojem cvetočem kraljestvu. Ali ni zanimivo, da je tudi on, kakor naš ljubljanski mojster Lap, doma tam pri Kamniku, v Tuhinjski dolini. Šolal se je v Ljubljani, v stari Bambergovi vrtnariji (Samonig), pozneje je delal pri raznih aristokratih. dokler ni pred več ko petnajstimi leti prišel v Rogaško Slatino. S ponosom pripoveduje: — Ko sem prišel, je bila naša vrtnarija v obupnem stanju. Toplih gred ni bilo. dva mala rastlinjaka — pa kaj bi pravil — kar poglejte jih — upam, da jih kmalu po-dro. Vrta pa le tale majhen koščekl Pa smo pričeli... In mi razkazuje velik, krasen vrt, kjer je bilo prej smrdljivo močvirje. Popelje me v veliki rastlinjak, ki so ga zgradili 1927. Pravi, da je že premajhen. Pokaže mi cel bataljon kaktusov Eden med njimi, velik, izredno lep cereus je v najlepšem cvetju Takega eksemplarja še nisem videl Še me opozori vrtnar na grede raznovrstnih eševerij in pripomni: »Vse domače, ko sem prišel, ni bilo niti ene v vrtnariji!« Popelje me v alpinetum, ki ga je zgradil mojster Plečnik. Mojo pozornost so vzbudile krasne planike (leontopodium sibiri-cum) — nekatere med njimi 6 cm v premeru! Vrtnarjev ponos pa je preurejeni zdraviliški park kjer pravkar pripravljajo drugi nasad za poletje. Rosarium je edin- Pašmanskem kanalu V Biogradu na moru. Sedeli smo pri kozarcih dobrega dalma-tinca v krasnem, novo zgrajenem hotelu »Iliriji«. Skozi odprta okna je prihajal šum morja in njegova sinja, v vetru razigrana gladina se je videla skozi okna, kakor da bi visele na zidu marine impresionističnega mojstra. Kcnservator starin v Biogradu na moril, bivši župnik Kazimir Perkovič je pripovedoval o preteklosti tega majhnega kraja, ki ga skuša inž. Karaganjan izpremeniti v jugoslovensko Nico. Mesteca, ki prevzema v tem okrožju vlogo izgubljenega Zadra. — Po pravici. Ta kraj ima tisočletno preteklost. Do sem je segala nekdanja Liburnija in nje področje so naseljevali Kelti ,ki so vtisnili tej zemlji neizbrisen pečat. Kaj vemo d Keltih? Don Kažo, kakor pravijo tu biografskemu lokalnemu zgodovinarju, je trden prijatelj tega naroda, ki je nekoč naselje val dobršen del Evrope in čigar jezik so še za časa sv. Hieronima (t 420 1.) govorili od Črnega morja do Rena. Zunaj valovi morje, a mi govorimo o nekdanjih Keltih, ki so viteško branili svojo zemljo pred napadalci z zapada. Rimljani so si po neki notranji nujnosti, ki je ostala tudi njihovim naslednikom do današnjega dne. vztrajno prizadevali, da bi čim bolj zabrisali kulturo premaganih Keltov in Jih ohranili v spominu sveta kot trdovratne barbare. Tako so ravnali Rimljani s Kelti. Takisto so delali Benečani s Slovani. Tudi v nažih dneh vidimo, da tam, koder gospoduje Rim, ne izbirajo sredstev za zatiranje drugorodnih državljanov. Zdi se, da ta rasa že po svoji naravi ne pozna narodne strpnosti. Na istem ozemlju — pred Zadrom — je bila okrog 1. 934. podobna borba kakor je 1. 1934. Celo tisočletje je ostal pod različnimi maskami isti usodni obraz. Razbiti ostanki Keltov so se po prihodu Slovanov zlili s Slovani in jim zapustili marsikatero svojo izkušnjo. Biograjski zgodovinar je to dokazoval z mornariškimi nazivi, ki so keltskega izvora. Prav tako so baje iz keltskih časov oblike čolnov in jadrnic, kakršne rabijo ob Pašmanskem kanalu. Keltska so imena mnogih otokov in krajev, n. pr. Raba, Zadra i. dr. V tem idiličnem kraju so se nekoč pojavili Si oveni hrvaškega plemena. Skušamo si zamisliti, kako je bilo takrat na mestu sedanjeiga Biograda. Ista tla, isto sinje morje, isti otoki — morda bolj gozdnati nego so danes. Isto blagodejno ozračje in vetrovi z Velebita, isto solnee, isti mir pod nočnimi zvezdami. In vendar — incipit hi-storia nova, začenja se nova zgodovina. Namesto Keltov vstopajo Slovani v veko-vito borbo za vzhodni Jadran. Dobro Vemo, kaj to pomeni: borba se nadaljuje še danes. 2e 1. 997. je beneški dožd Orseolo napadel hrvaške kneze, čijih posest se je razširila do obzidja Zadra in ki so — stolujoč v Ninu — trdno obvladovali Pašmanski kanal. Nastala je bitka, v kateri Je padel hrvaški knez, ki mu zatrdno ne vedo imena: bil Je DrtMav ali Svetoslav. Beneška stven: 406 vrtnic, vseh barv ln nljans, vzgojenih doma — ▼ najlepšem razcvetu! In še kaj Kako bežijo ure, minevajo dnevi! Kaj res — še dan, dva? In komaj sem se zavedel! Kukavica neumorno kuka gori v zelenem bukovju — primem se za žep: da, da, oditi bo treba... Kakšni čudoviti hrasti senčijo te prijazne griče, kakšne bukve se pno pod sinje nebo! In ta mehka, malce vlažna pota! Mir, mir, mir. Janina. Vzpnem se na razgledni stolp. Široki Boč, ostri zob Donatske gore. Grički ka^or valovje. In bliže, nad vinogradom Bellevue. Kar »akričal bi — zakaj? Ali je beseda za to občutje? Zvečer posedim med starimi in novimi znanci. Beseda da besedo — o, zdravilna in osvežujoča je slatinska voda in — kozarček Štajerca se prileže po njej... Pogledam na verando. Kaj — ali ne sedi tamle moj stari znanec — svetnik iz Rogatca? Kje je čas, ko me je pestoval na pragu moje rojstne hiše, ko mi je prinesel palico z izrezljano sekirico (medvojna spe-cijaliteta bosanskih fantov) v dar? Predstavim se mu, vidno je vesel. Kako se ima? Izborno. Ni vraga, če uživa svoj pokoj v takem krajul Zadnji dan. Težko se poslavljam. Vsa v solncu je lepa Slatina, gostje posedajo pod kostanji. V paviljonu godba. Nad gredicami v parku se sklanjajo delavci in sade rože. Tam v ozadju vrtnar: z ostrim očesom pazi na matematično natančnost linije ... Zdi se mi, kakor da bi stal za kulisami: povsod vrvenje, beganje režiserja in inspl-cientov — še nekaj trenutkov — in zastor gor! Predstava — tu je: velika sezona se prične! V vsakem zastorju je mala luknjica: Kako je s publiko? To mi pa razloži gospod direktor v vlaku, na poti v Ljubljano. O, je optimist. A želel bi to in to in še to. n. p. DANES VESELA IN NAPETA KOMEDIJA Danes senzacijonalni velefilm BEŠTJA po -retenapetem romanu L. Steveneon*. Ifapcta dejanja. Strah. Senzacij«.. ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 3., 5., 7. ln 9. url zvečer Cene 4.50 in 6.50 Din Pred letoviščarsko sezono na Pohorju Maribor, 8. junija. Mariborska podružnica SPD deluje v zadnjem času pod vodstvom agilnega predsednika g. inž. 51 a j m e r j a zelo živahno. Rešiti je treba vrsto raznih vprašanj in zato se vrše seje podružničnih funkcionarjev druga za drugo. V ospredju sta zdaj vprašanji elektrifikacije Mariborske koče in bližajoča se letoviščarska sezona na pohorskih postojankah, zlasti pri idilični Mariborski koči. Vprašanje elektrifikacije Mariborske koče je pred končno rešitvijo. Drogi za daljnovod od nove električne centrale na Pohorskem domu do Mariborske koče so že postavljeni in bo že v prvih dneh julija zažarela Mariborska koča ob svitu električnih žarnic. S tem bo izpolnjena želja mnogih letoviščarjev in turistov ki radi prihajajo k Mariborski koči. Nedvomno bo vse pohorske letoviščarje razveselila tudi vest, da je mariborska podružnica SPD znižala cene za sobe, in sicer po tridnevnem bivanju za 10, po 8 dnevnem za 20. po 14 dnevnem pa za 30% Posebno pažnjo bodo posvetili naši planinci tudi Senjorjevemu domu, kjer bodo opremili še druge sobe in se temeljito pripravili za letoviščarsko sezono, ki obeta letos postati zelo živahna. Naši planinci organizirajo zdaj pod vodstvom gospodarja Senjorjevega doma g. Strašnika zaradi nemogoče zveze med železniško postajo Breznim-Ribnico in trgom Ribnico skupne izlete na Senjorjev dom z avtobusom kar iz Maribora Mariborska podružnica SPD si bo še nadalje prizadevala ustvariti reden avtobusni promet med postajo in trgom Ribnico in bi • bila tudi dolžnost odločilnih činiteljev da j bi posvetili tamkajšnjim cestnim razmeram j več pozornosti že s tujskoprometnega st« j lišča Dokler cesta ne bo temeljito poprav Ijena ni misliti na to. da bi se tujski promet mogel znatno dvigniti V nedeljo 24 t m bo naše Pohorje » znamenju častnega obiska članov Društva ljubiteljev Slovenskih goric v Ljubljani ki bodo prispeli s posebnim vlakom v Maribor, da spoznajo krasote in zanimivosti se vernega dela Slovenije Večja skupina se bo povzpela tudi na Pohorje in obiskala naše priljubljene pohorske postojanke. Na Pohorje so že prispeli prvi letošnji letoviščarji. V letošnji sezoni je pričakova ti večje število stalnih gostov in to zaradi znižanih cen ne samo sobam marveč tudi sila je zmagala: Biograd, takrat že sedež županije Sidrage, je podlegel. Kralj Peter Krešimir IV. (1053—1072) je zopet osvojil c toke in postal gospodar Pašmanskega kanala. Prenesel je sedež hrvaške države iz Nina v Biograd, zavedajoč se, da ta kraj obvladuje Pašmanski kanal in da skozi kanal vodi stara trgovska pot od zapada na vzhod. Tako Je Biograd dobil kraljevske dvore. Zgradili so katedralo in v nji so kronal' vladarje. Skušamo si predstaviti to dobo: le malo sledov je, ki rabijo fantaziji za oporo. Vse je padlo kot žrtev geopolitične lege Pašmanskega kanala, kjer se sekata liniji dveh izključujočih se interesov. Kdo Je še stoloval v tem mestu, ki se je naposled spremenilo v vas — skoraj brez spomina na svojo slavno preteklost? Poleg Kreštmira IV. so odtod vladali Zvonimir, Stjepan n., prvi ogrsko-hrvaški kralj Ko. loman ln njegov sin Stjepan. Naš zgodovinar je vneto razlagal dalje: — Ko je bil Koloman izvoljen za ogrsko-hrvaškgga kralja, so sedež države prenesli na Ogrsko. Usodna napaka, zakaj morje se je dalo braniti samo odtod. Umljivo Je, da so Benečani dobro izikoristili novi položaj. L. 1116. je dožd Ordeglo Falieri napadel Biograd in porušil obzidje, vendar Je bil vržen nazaj in je v bitld med Bi ogradam ln Zadrom izgubil glavo. Deset let pozneje je Damenico Mlchieli na povratku iz Palestine znova navalil na Biograd in ga spremenil v kup razvalin. Prebivalstvo Je pobegnilo v Sibenlk, Škofijo to kapitelj so preselili v Skradin, opatija sv. Janeza Evangelista, »zadužblnac kralja Krešlmlr-ja, je rešila svoj« ostanke na brde Ooko-vac, vis-a-vis BVjgraAr na oU*w Pstaanu. LJUBIM TIE v kateri igra glavno vlogo ljubka ANNABELLA. Njen partner je ALBERT FREJEAN — Divna godba, veseli dogodljajl, pesem, ljubezen in smeh ELITNI KINO MATICA Predstave ob 3., 3., 7* ln 9.bi oskrbi. Prišli pa ne bodo samo taki, k! so že vzljubili naše Pohorje, marveč tudi mnogi drugi, ki so slišali o naravnih kra- sotah in o prijetnosti daljšega bivanja na zelenem Pohorju, ki ga žal še vsl« pccsk J&4 cenimo. Naše žene zase in za deco Najvažnejši predlogi in sklepi s kongresa Jugoslovenske ženske zveze Ljubljana, 9. junija Kongres Jugoslovenske ženske zveze, ki se je nedavno vršil v Banji Koviljači, je imel na dnevnem redu tudi tri važne referate. Podpredsednica JZZ Aianackoviče-va, ki vodi odsek za zaščito mater in dece pri ministrstvu socialne politike, je govorila najprej o nameravani redukciji poročenih žena, potem pa je podala jasno sliko o hudih posledicah uredbe, ki znižuje draginjske doklade. Izvajanja so izzvenela v ugotovitvi, da bi bili socialno šibkejši zavarovani, če bi se odtegovanja izvršila progresivno in v prvi vrsti od polo-žajnih plač. Obširna spomenica o tem vprašanju je bila predložena vladi ter izročena vsem poslancem in senatorjem. Drugi referat je podala ga. Kroftova o izobrazb' gospodinjskih pomočnic. Ta referat bo po želji srbskih in hrvatskih članic izdan v posebni brošuri v srbohrvaščini. Referentki je čestital zaradi temeljitih izvajanj tudi zastopnik ministrstva za socialno politiko načelnik g. Hofmanovič. Obljubil je, da bo ministrstvu priporočal reforme, ki so razvidne iz naslednje resolucije: V zvezi i zakonskim osnutkom o pobijanju spolnih bolezni, ki določa, naj se ustanovijo v vseh večjih mestih domovi za žene, ki prihajajo v mesta za zaslužkom, predlaga J2Z, naj skrbe ženske organizacije za praktično izvedbo te naredbe. Nadalje predlaga, naj se v krajih, kjer ni tehtnih razlogov za obstoj, odpravijo privatne profesionalne borze dela, država pa naj izda uredbo, s katero bo uvedena obvezna vajenska doba za gospodinjske pomočnice. Na temelju te splošne odredbe naj bi banovine v upoštevanju posebnih pokrajinskih razmer izdale posebne uredbe in pravilnike. Tretji referat Zveze gospodinj iz Ljub-ijane, sestavljen od načelnice g. Kraigherjeve, je prečitala ga. Likarjeva. Bistvo tega referata je predlog, naj bi J2Z orga- nizirala go^podinjsko-gospodarski odsek a naslednjo nalogo: odsek naj zasleduje raz* voj gospodinjske vzgoje in šolstva ter poroča o tem na vsakokratnem kongresu in na merodajnih mestih. Nadalje naj proučuje narodno gospodarska vprašanja tsf zasleduje trošarinsko politiko s posebnim ozirom na nujne življenjske potrebščine. Podpira naj širjenje pravilnega pojmov a« J nja gospodinjskega poklica, zavzema raj se za pravično vrednotenje gospodinjskega dela ter podpira zahteve gospodinjskih organizacij, da bodo zastopane v raznih gospodarskih institucijah, v prvi vrsti pa v tržnem nadzorstvu in v gospodarskem svetu. Važna sta bila tudi dva samostojna predloga. 2enski pokret iz Ljubljane j« predlagal, naj de nastavljajo na ženskih obrtno nadaljevalnih šolah predvsem učiteljice, vodstvo teh šol pa naj se poveri izključno ženam. Prisotna zastopnica ministrstva za trgovino in industrijo ga. Kne-ževičeva je obljubila, da se bo z vso silo zavzela za realizacijo tega predloga. Zadruga Srpkinj iz Subotice pa je predlagala, naj se ukinejo državne in občinske takse za vse prireditve ženskih društev., Iz dvorane, kjer se je vršilo zborovanje, se vidi na višini 700 m prekrasna nova zgradba — sanatorij za skrofulozno dtco iz vse države. V tem zdravilišču bi se lahko zdravilo stalno 100 otrok, toda poslopje stoji prazno že peto leto in čaka, da se ho našel enomilijonski kredit, ki je še potreben za dovršitev instalacij. JŽZ je sklica'a svoj kongres v Banji Koviljači tudi zato. da bi opozorila na nujno potrebo dovršit-ve te zdravstvene ustanove. Z velikim odobravanjem je bil sprejet predlog predsednice J2Z ge. Petkovičeve, da bo posebna deputacija prosila g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje, naj zastavi vse sile in pomaga, da dom v Koviljači ne bo zaman klical: Pustite bolno deco k mani! Dijaška mlekarska zadruga Ustanova, ki uspešno pomaga dijakom v borbi za obstoj Beograd^ 8. junija Vsako Jutro na vse zgodaj, ko Beograjčani Se spijo, privozi iz širokega dvorišča v Garašaninovi ulici velik kamion, poln mlekarskih kant, na ulicah pa se pojavijo skupine slabo oblečenih miadeničev. V Garašaninovi ulici je dijaška mlekarska zadruga »Samopomoč«, mladeniči na ulicah pa so Študenti — mlekarji. Vsak dan čakajo na ulici in vsak dan raznašajo mleko po beograjskih palačah, potem pa hitijo na univerzo k predavanjem. Dokler so Se bili v gimnaziji, so tudi oni sanjali o univerzi in študijah v najlepši luči ter težko pričakovali toliko slavljeno akademsko svobodo. Ko pa so se naposled znašli po maturi na univerzi ln postali akademski meščani, se Je pred njimi razgrnila kruta stvarnost in njihove sanje so se razpršile v težki borbi za obstanek. Prišli so študirat, Istočasno pa so si morali služiti tudi kruh. Glavni zaslužek študentov so tvorile nekdaj instrukcije, a ti časi so že davno minili, kajti v velikem mestu je nebroj privatnih učilišč in reducirani profesorji in suplenti »e zatekajo dandanes k instrukcijam. Drugih zaslužkov pa mesto ni nudilo ln tako so študenti postali mlekarji V aprilu 1931 Je skupina podjetnih študentov s pomočjo nekaterih vseučiliških profesorjev ustanovila zadrugo »Samopomoč«. Ustanovitev zadruge nI bila lahka. Poleg gmotnih težav je bilo treba Izbojevati tudi borbe z mnogoštevilno konkurenco. Vztrajnost ustanoviteljev zadruge pa Je s pomočjo nekaterih profesorjev dosegla svoj cilj in dijaška zadruga je premagala mnoge konkurente. Ce danes obiščete dijaško »Samopomoč«, se znajdete v veliki, moderni mlekarni. Mlekarna je opremljena z raznimi stroji in napravami za čiščenje in hlajenje mleka, po hodnikih ln v pisarni mlekarne so razni napisi, tako n. pr.: Sa- mo s točnim plačevanjem bomo ohranili zadrugo; Kdor mleka ne plačuje, se zanaša, na miloščino, ali pa namenoma oškoduje svoje tovariše. Voditelji zadruge pripovedujejo, da se mnogokrat zgodi, da nekateri dijaki ne plačajo prevzetega mleka. V treh letih so znašali taki dolgovi okrog 12.000 Din in vodstvo zadruge je zahtevalo od univerze, da dolžnikom ne prizna seaaestrov, dokler ne poravnajo svojih dolgov. V začetku so zahtevali tudi malo kavcijo, potem pa so jo spregledali, ker se k zadrugi zatekajo pač najsiromaSnejši študenti. Pač pa morajo za vsakega novega člana prevzeti jamstvo trije stari člani.V nekaterih primerih seveda tudi to ne pomaga. Zadruga uspeva in v načrtu ima še marsikaj. Poizkusili so že z organizacijo dijaških orkestrov, ki bi nastopali v sezoni r raznih kopališčih. Lani sta bila dva taka orkestra. Eden je igral v Subotici, drugi pa v Vrnjački Banji. Pa tudi tam so se pojavih konkurenti. Razni godbeniki so se izdajah za študente, da bi imeli več uspeha. Študenti so poskušali tudi z veliko drvarnico, niso pa imeli za nabavo večje zaloge drv potrebnega denarja. Sedaj se bavijo z idejo ustanovitve poučnega biosko-pa, kjer bi bilo predvajanje filmov združeno z raznimi predavanji. Tak bioskop naj bi bil ustanovljen in urejen po vzoru dunajske Uranije. Študenti upajo, da bi univerza dala dvorano in razsvetljavo, manjka pa jim denar za aparate. »Samopomoč« vodi tudi nekaj prodajaln mlečnih izdelkov. V teh prodajalnah strežejo študenti, člani zadruge. Te prodajalne pa so samo za polzkušnjo ln če se Obnesejo, jih bodo ustanovili Se več. Letos so na higienski razstavi prodajali razne vrste mleka, sir in surovo maslo ter zaslužili okrog 7.000 Din. Denar Je bil razdeljen za-d rugarjem -prodajal cem. L. 1347., ko se je ogrsko-hrvaški kralj Ljudevit Veliki vojskoval * Benečani za posest Pašmanskega kanala, so Cokavac _to ognjišče staroslovanskega bogoslužja — spremenili v trdnjavo. Menihi so se raz-bežali na vse strani, dva sta prispela v Prago in kralj češki jima je dal na razpolago samostan v Emavzu in izposloval dovoljenje, da sta smela brati mašo v g!a-golici. Meniha sta mu darovala Sveto pismo, čigar prvi del je bil spisan v cirilici, drugi v glagolicL Habent sua fata libell... Za husitskih bojev je bila ta biblija ukradena in prenesena v Carigrad, v 16. stol. je dospela v Trident, kjer jo je kupil kardinal Karel Lotarinški in jo poklonil cerkvi v Reimsu. Na to knjigo iz nekdanje biograjske opatije so prisegali francoski kralji vse do Velike revolucije. Mislili so, da gre za prastaro sirsko Sveto pismo, šele Peter Veliki, ki so mu ga pokazali ob njegovem obisku Francije, je prepoznal cirilico ... Hrvaški kralji, menihi - glagoljaši, trl-dentski koncil, francoski kralji, Peter Veliki — kakšna slučajna srečanja v gjodo-vini tega starega gnezda ob pašmanskem kanalu!... _ L. 1409. Je ogrsko-hrvaški kralj Ladislav prodal Benečanom vse, kar je imel v Dalmaciji, med drugim Vrano z Biogra-dom, Novi grad, Zadar to Pag. — Turki so dolga leta obvladovali hribe nad Biogra-dom to odtod Šteli benečanske galeje, ki so plule po Pašmanskem kanalu. Ko Je hotel Herhat paša Sokolovtč iz bližnje Vrane osvojiti Zader, so Benečani nasproti turški vojni bazi v Vrani obnovili sldovt Beograda to tako ustvarili podlago «a novi, današnji Biograd, ki se Je le počasi razvijal. To je starejša zgodovina tega malo znanega kraja, ob Adriji. Od Keltov do danes drži linija odpora proti Imperializmu z zapadnega obrežja, v tem Je smisel zgoraj opisane zgodovine. Za italijanske okupacije po svetovni vojni, ko so s tisočaki kupovali duše, niso našli v tem kraju niti enega izda jed ca. Ljudstvo nekdanje Llburnije ima že v krvi odpor zoper kremplje, ki se iztezajo lz Zadra. O nekdanjih kraljevskih dvorih, kjer v fantaziji preprostega ljudstva straši senca zadnje kraljice, nesrečne hrvaške »ba-nice«, pričajo danes kupi kamenja. Neke njihove arhitektonske ostanke je Kazimir Perkovič odkril v bornem hlevu za osle. Poznajo se Se zidovi to apside nekdanje katedrale. V majhnem muzeju na občini so spravljeni nekateri arhitektonski odlomki lz dobe hrvaških kraljev, kamni z lepo razvito umetniško ornamentiko. Videti Je, da ti kralji niso bili zgolj pastirji, kakor Jih Je Imenoval Slbenlštd renegat Nlcolo Tommaseo — Toma Kič. Na pašman-nu Se stoji okrog 90 stuben*r is nekdanji dvorov. Napisov nI skor*/ nobenih: kar je pričevalo o narodni dinastiji, *o Benečani uničili. Ostali *o zvMtl rimski tradiciji. Velike sence hodijo t Mftffc, m c jajo spomini, po tihi obaB P kanala. Kralji in kraljic«. 4nML — vse Je utonilo v prauft^rtS; m ta* je bilo osebnega, > naixpro«no propadlo, ostali pa ao narodi, ostal* }t Bjfe oanda. Ca o tej usodi govori i|udovtu. ld daje mkma drog fli tspruno mat> ▼ prah. v Samo morje J* večno Isto tri nJim ta nili, Id nmdo sllejo nad rtMU uudui luske usode. F r arijo Bule: Slovanski gasilski dnevi Kongres v Opavi — Okrog 20.000 gasilcev v sprevoda — Nad 30.000 gledalcev pri Javnem nastopu — Jugoslovenski gasilci v Pragi — Velike manifestacije Ogromne množice pri gasilskih nastopih na sokolskem zletišču V Opavi, glavnem mestu nekdanje avstrijske deželice šlezije, se je vršil, kakor je »Jutro« že poročalo nedavno tega vseslovanski gasilski kongres. Opava leži sredi obširne, rodovitne poljane in šteje okrog 3*3.000 prebivalcev. Ima vzorno čiste ulice izi naravnost idealen mir po njih. Kot važno železniško križišče je tudi sedež mnogoštevilnih uradov, ustanov in društev ter je kulturno središče obmejne šlezije. Važno vlogo igra cela vrsta čeških društev, vodilno vlogo med njimi pa ima »Opavska Matica«. V mestu izhaja devet deških časopisov, med njimi »Gasilski vestnik za šlezijo«. Kakor mogo drugih obmejnih mest, je tudi Opava v zadnjih letih vsestransko napredovala in nastala eo cela nova moderna predmestja, zlasti delavske in uradniške kolonije. Značilnost mesta je 72 m visoki stolp iz leta 1615., ki nudi s svojimi galerijami krasen razgled po okolici. Mestno gledališče je bilo nekdaj samo nemško, sedaj pa so v njem nemške in češke predstave. Mesto ima tudi mnogo znamenitih zgodovinskih stavb in spomenikov. Poleg znamenitega samostana Marianum, je lepo urejeni sokolski Stadion. Krasen je tudi mestni park, ki je star že nad 120 let in kjer se vrše skoro Y?-e večie slavnosti. impozanten nastop češkoslovaških gasilcev s prostimi vajami, dalje nastop samaritank, zaključili pa so javne vaje vojaki opavske posadke. Vzorno je bil ob koncu izveden zračni napad z vžigalnimi in plinskimi bombami. Poleg vojaške obrambe je nastopilo tudi gasilstvo, ki je nazorno pokazalo važno vlogo gasilstva pri obrambi zračnih napadov. Ob zaključku te prireditve, kateri je prisostvovalo mnogo nad 30.000 ljudi, so se vršile še razne gasilske vaje z orodjem. Naslednjega dne je bil v 3 km oddaljenih Kulešovicah odkrit spomenik v proslavo 50-letnice šleskega gasilstva. Opavsko gasilstvo pri tem ni sodelovalo, ker je gasilsko društvo v nemških rokah. Treba je namreč upoštevati, da je Opava komaj pol ure oddaljena od nemške in poldrugo uro od poljske meje. Po končanih kongresnih svečanostih je jugoslovenska delegacija na povabilo praških gasilcev odpotovala v Prago. Med vožnjo so nas pozdravjali skoraj na vseh postajah domači gasilci. V Pragi nam je bil prirejen sprejem, kakor ga znajo prirediti samo Čehi. Na kolodvoru so nas pričakovali oficielni predstavniki gasilstva, četa narodne garde, oddelek konjenice z godbo in nad 10.000 broječa množica, ki Slavnostni gasilski sprevod: dolge čete samaritank V tem zgodovinskem mestu je bil leto« slovanski gasilski kongres. Juigoslovanko delegacijo pod vodtvom starešine Josipa Turka so na kolodvoru pričakovali funk-cijonarji češkoslovaške gasilske zveze s predsednikom Raupachom in tajnikom VVeisom na čelu. Poleg drugih odličnikov je bil navzoč tudi general Nemcev. Za pozdrave in dobrodošlico se je zahvalil Josip Turk. Pred nami je prispela v Opavo tudi še belgijska delgacija, ki nas je prav tako pričakovala na kolodvoru. Par minut za nami je prispela poljska delegacija, nakar smo skupno z godbo na čelu odkorakali v mesto, povsod bratsko pozdravljeni. Zvečer so priredili v Oficirskem domu »Slovanski večer«, ki so 3e ga poleg predstavnikov češkoslovaškega gasilstva in došlih delegacij udeležili tudi mestni župan dr. Just s člani občinske uprave, general Nemcev in narodna poslanca Sladky in Ripor. Pevski zbor moravskih učiteljev je zapel več narodnih pesmi, kar je razpoloženje med navdušenimi govori, ki so nazdravljali gasilstvu in poudarjali vseslovansko slogo, še bolj dvignilo. S tega večera, ki je tvoril uvod v gasilske svečanosti, so bile poslane tudi pozdravne brzojavke prezidentu češkoslovaške republike dr. Masaryku, pri-matorju Prage dr. Baxi in drugim. Za jugoslovensko delegacijo je bil nato v domu Opavske Matice prirejen še poseben ju-goslovensko-češkoslovaški večer. Naslednjega dne je bil kongres v«eSlo-\anskega gasilstva, ki ga je ob pol 11. ctvoril predsednik vseslovanske gasilske «veze Adolf Seidel. Po prečitanju zapisnika zadnjega kongresa, ki je bil 1. 1930. v Ljubljani, so se takoj vršile volitve odbora. Poljska delegacija se kongresa ni udeležila, ker so Poljaki zaradi nekih sporov izstopili iz Zveze. Zaradi tega ni bil izvoljen stalni odbor, marveč le enoletni provizorij s starosto češkoslovaške gasilske zveze Raupachom na čelu. Ta začasni odbor ima nalogo storiti vse potrebne korake, da se spor s Poljaki likvidira ter da tako Poljaki kakor Bolgari čim prej vstopijo v vseslovansko gasilsko zvezo. Po končanem kongresu se je vršilo v Matičnem domu skupno kosilo. Popoldne je bila manifestacijska povorka po mestu. V povorki so korakale vse delegacije slovanskih gasilcev ter okrog 15.000 uniformiranih gasilcev iz češkoslovaške. Med navdušenim pozdravljanjem mnogoštevilnega občinstva, je povorka, v kateri je sodelovalo tudi 20 godb in okrog 2400 samaritank krenila na sokolski stadion, kjer je bil nato oficielni pozdrav. Sledil je nas je viharno pozdravljala. Po oficielnih pozdravih je vsak gost dobil kos kruha in soli v znak slovanskega gostoljubja. S kolodvora smo med viharnimi ovacijami občinstva odkorakali z godbo na čelu v praški Gasilski dom. Naslednjega dne so nam praški gasilci razkazal i svoje vzorne naprave v posameznih gasilskih domovih. Sprejel nas je tudi primator Prage dr. Baxa. Vpisali smo se v spominsko knjigo, nakar smo se tudi skupno fotografirali. V imenu Jugoslovanskega gasilskega saveza smo položili tudi venec na grob Neznanega vojaka in pred spomenikom nesmrtnega Tyrša. Tretji dan našega bivanja v Pragi smo prisostvovali velikim svečanostim ob priliki četrte izvolitve dr. Masaryka za prezidenta češkoslovaške republike. Ob priliki našega bivanja v Pragi smo imeli priliko pogledati ai tudi razna velika podjetja in se tako seznaniti s češkoslovaško industrijo. Posebno zanimiv je bil obisk v tovarni »Praga« kjer izdelujejo lokomo-bile, motorizirane vagone, motorne briz-galne, avtomobile, letala, tanke itd. Tovarna zaposluje sedaj samo 3000 delavcev, dočim jih Je bilo v prejšnjih boljših časih do 20.000. Tu se najbolj vidi, da gospodarska kriza tudi češkoslovaški ni prizanesla. Prav hvaležni smo agilnemu češkoslovaškemu gasilskemu organizatorju tovarišu Weissu, ki je poskrbel, da smo si ogledali toliko zanimivega. Naš poset v Opavi, Bratislavi in Pragi ČOKOLADA nam. bo ostal trajno v spominu, vse pa, kar smo videli na polju vzorno organiziranega češkoslovaškega gasilstva, bomo temeljito izkoristili pri reorganizaciji našega gasilstva. Bilo bi le želeti, da bi naši gasilci češče Sli v posete v čehoslovakom, od katerih se moremo še marsikaj naučiti. Pozor, tune se bližajo! Zanimivosti ribjega lova na severnem Jadranu Med vsemi, ki na kakršen že koli način lovijo ribe, je največji umetnik »dolce -far - nienta« tunolovec, ki tako rekoč živi od čakanja. Večkrat po cele mesece ne vlovi repa. čez zimo se peča le z »drobno ribo«, zdaj pa je prišel zanj čas »velike ribe«, ki jo potrpežljivo čaka na obrežju, zleknjen na koc, pod streho barake. S tenkim sluhom zvezan s čuvajem, ki čepi v gnezdu, vrh poševne lestve, dvajset in več metrov visoko nad sinjim morjem, noč in dan. Oni tam zgoraj preži z vajenimi očmi nizdol v globine, kdaj se prikaže tuna iz rodu lokard. Ali pa prodira na bleščeči ob-zor, če se ni morska gladina, drugim očem sicer neznano, prepregla z drobnimi valov-čki, kakor bi potegnil prerahel veter. Pod gladino onega »prevetrenega« kosa morja, ki se v dolgi črti pomika bliže in bliže, da zastaja srce, se bliža velikanski trop tri-oglatih repov, kakor čreda ovac, z vodnikom na čelu. že davno je dal čuvaj z roko znamenje: napetost tunerjev z vsakim hipom narašča. Vse stoji na prstih ali je zlezlo na strehe ter zdaj z izgubljenimi očmi strmi na »veter« sredi zaliva. Obstati morajo čolni, kopalci zlezti na obrežje, nihče se ne upa geniti. Bliža ae veliki trenutek! Vse je že davno pripravljeno nanj, na ta zaželeni hip, ko se bo s tunere kakor sodni dan kratko in resno oglasil klac: »Tiraj! Vleči!« Že od davnih časov so lovišča v zgornjem Jadranu, v zveriženih zalivih, kjer je mirno morje, v katero gredo tune za svojim plenom. Od Bakra do Senja Je dvanajst takih postaj. Največ vlovijo v Bakarcu in Srščici pri Kraljeviči, a tudi Bakar sam ne zaostaja. Te tri postaje so združene v Ba-karski zadrugi, ki skrbi za vse potrebno, posebno za trg. Ureditev tunolovske postaje je zelo zanimiva. že prastara opazovanja so dognala, kakšno pot ubirajo tropi tun. časih se tiri leta in leta ne menjajo, časih pa se vendar pojavi kakšna izprememba in ribiči takoj prestavijo mreže Skozi ožino pri Kraljeviči prihaja vlak tun iz odprtega morja in plove nekako po sredini Bakarskega zaliva v smeri proti mestu, časih se nenadno okrene in vrata ter zaide v Bakarac, kjer jih zajemajo, ali se zgodi obratno in jih love v Bakru. Ali pa v Srščici. Težko tunam, če se znajdejo v tem labirantu. še bridkeje ribičem, kadar uide ogromen vlak, več tisoč kosov, nazaj v varno morje. Ob desni obali Bakra, kjer se navadno obrnejo tune, je vedno nastavljena mreža kot mišnica, odprta na enem konou. Začetek mreže je pritrjen na prazen sod, da ne potone. Prav tako drži navpično steno mreže v presledkih več sodov in plutovine skozi <\o skrajnega konca, kjer se tik ob bregu paat zaključi. Mreža pri vhodu pa je % močno vrvjo v zvezi z barako, kjer počivajo ribiči. Ko opazovalec zavpije, kar je znak, da je vlak že v pasti, potegnejo z vrvjo in zaprejo izhod. Pri baraki Je vedno pripravljen velik kup kamenja, ki ga zmečejo v morje, ribam za rep, kajti sicer bi se obrnile in ušle. Zdaj pa se delo lahko priče, čolni so šinili a morje ob skrajno mejo mreže, ki jo že vlečejo krepke roke k bregu, z vesli udrihajo in begajo tune od mreže proč. Opazovalec pa z višine vodi bitko. Vsa past je dolga petdeset in več metrov. Z obeh skrajnih koncev se proti sredini korak za korakom pomika deset ali petnajst ribičev, ki pritezajo mrežo na dol- gi in močni vrvi k bregu. Med tem se je že raznesel glaa po mestu in kdor je imel le malo časa. Je že davno tu, da vidi eno najbolj zanimivih iger smrti. Pogledi so uprti v morje, ki je zdaj razburkano od švigajo-čih repov begajočih ujetnic. Tu pa tam se zasveti trioglat rep, po katerem sklepajo strokovnjaki na velikost ribe. Med tem se je mreža spremenila v globoko vrečo. Že delajo ribiči z obeh koncev ramo ob ramenu... Spretno potegnejo še spodnji rob tesno k bregu. Vse vpije in se priganja k poslednjemu naponu, kajti zdaj bo treba potegniti na suho morda čez tisoč kilogramov živega mesa. To je silovit napor. Krik narašča. Ribe se že ne morejo geni- Opazovalni m osti č v Bakarskem zalivu mmz^mmmmmi NIVEA n& zrak in sonce Toda, prosimo, oprezno! Vsa koža se je zaradi zimske obleke odvadila sonca, zato se natrite najprej z Nivea-kremo ali Nivea-oljem; oboje varuje in neguje kožo In pospešuje, da postane prirodno rjava. Gozdna šola pod Smrecnikom Ljudje so že tako. Zmerom bi tiščali nos v eno samo reč. Če je enkrat razglašeno, da naj se godi tujski promet na Gorenjskem, kam bi drugam kakor v Bohinj in na Bled! Po svetu naokrog pa je raztresenih vse polno lepih, svetih kotičkov, ki zanje skoraj živ krst ne ve. Maribor sicer od časa do časa dviga svojo staro pravdo, češ da ne mara biti zapostavljen. Samo kako! Po Spodnjem Štajerskem mrgoli krajev, ki jih še zmerom nihče ni napravil za časniške senzacije in ki jih tujski promet še ni stavil v svoj prospekt. Tu naj lokalni in nacionalni patriotizem zastavi svojo vnemo, pa bo vsem prav. Ondan me je pot skoraj slučajno vdru-gič zanesla v Topolšico. Prvič sem bil tam, ko sem si v peti šoli nakopal malo siten apicitis in so me poslali v sanatorij, da sem si pljuče ozdravil in si pri tem mimogrede ranil srce. V tistem tihem, zapuščenem kotu pod Smrečnikom po drevoredih v zdravilišču in po smrekovih gozdovih nad njim sem prebil malo smešno tragedijo svoje petošolske ljubezni nazadnje, čez mesec dni. pa sem se odpeljal s staro, zaprašeno landaverico brez kaverne v pljučih in brez iluzije v srcu na šoštanisko postajo in domov Zadnjič ko so slovesno blagoslavljali »Mladiko«, na sem tako rekoč službeno pripotoval še enkrat v ta »kraj nesrečnega imena« in sem se začudil izprememfcam in napredku, ki ga je sana- Impresija iz Topolšice pri Šoštanju torij v teh letih prebil. In ko sem se malo razgledal po hiši in naokrog, sem na svoji reporterski sledi odkril tudi svojo senzacijo- prvo gozdno šolo, ki jo je doživela Jugoslavija, šolo sestre Evfrozine v Smreči-nah, prvo šolo pod milim nebom pri nas. Sola brez oken in vrat — kakšno gradivo za pravljice! Štiri hiše so na svetu, ki jih človek ne sme od znotraj odpreti in ki ne sme iz njih stopiti čez prag. kakor bi ga bilo volia: šola. bolnica, kasarna in arest Štirje prostori, ki so si tako v mnogočem podobni med seboj, po neprijetnem, zaduš-ljivem vonju, ki vlada v ozračju, po tesnobi in toposti, ki lega na dušo. po srepem, strogem ukazu, ki predpisuje vse. Pa kakor so si ti prostori na zunaj podobni med seboj, tako so si podobni v svojem bistvu: gotovo ste že opazili, da stranišča po vseh teh hišah skoraj zmerom dišijo po katranu in lizolu in v vse te hiše prinašajo matere priboljška svojim sinom Kdor razume skrivnost teh reči, se ne bo čudil, da se najdejo resni, krepki možje, ki se na vso moč bojijo bolnice in ki jih je že samega belega plašča zdravnikovega strah Otroci pa so obsojeni, da zmerom tiho in vdano gredo, kamor jih pošlje očetov aH materin ukaz — in tako gredo tiho in vdano tudi v šolo. ki v enem druži vse. kar vsak zase premorejo bolnica. ka«arna in arest: zaprta je kakor ieča — šolski sluge imajo mnogokrat prav tako rusaste brke in osorne oči kakor ječarji — kateder je kakor opera- cijska miza nedolžnih duš in učitelj je otroku mnogokrat kaplar, narednik in komandir. Okna morajo biti zaprta, roke na klopi, ena in ena je dve. Tam v Smrečinah sredi gozdov, ki se vzpenjajo po bregovih pod Sv. Križem, pa je šola brez oken in vrat. V dišečem smrekovem gozdu nad zdraviliščem stoje mize in klopi, veje se zibljejo v vetru, sinice, ščin-kavci, kosi kukajo zdaleč šolarčkom v domače naloge in pojo, kakor se jim zdi, da kdo zasluži, če je napravil narobe ali prav. Vsak šolarček ima svojo mizico in stolček, ki se d8sta zložiti, da ju lahko odnese s seboj kamorkoli. Kadar je lepo. gredo s sestro učiteljico daleč v gozd. razpostavijo svoj razred tablo in vse in prično, kaT je že ne vrsti. Saj je bog zares tako ustvaril svet, da se človek lahko uči na njem povsod. kjerkoli 9e že ustavi. In kakor učitelji radi naročajo učencem, da morajo biti okna zaprta, tako velja v tej šoli ravno narobe: da mora biti zmerom vse odprto na stežaj. Kadar je dež ali zima, morajo šo-larčki sestre Evfrozine ostati v svoji učilnici, a v tej učilnic? se okna in vrata nikdar ne zapro Tn kadar ie sneg. P? ni premraz. zanesejo otroci svojo šolo na belo poljanico kraj gozda in se učijo tam Pa boste rekli da vse to najbrž ni zaresna šola. da je vse to samo kar tako V resnici pa da boste ootolaženi. je to čisto prava državna osnovna šola, ki se v nji zbirajo k tuberkulozi nagnjeni otroci iz vseh koncev drža ve. da si nabero zdravja v pljuča in kri in še znanja mimogrede, kolikor ie treba Kadar je šolskega leta konec, dobe spričevalo, in ko se zdravi in krepki vrnejo domov. ti iz mreže. Njihova bela in temnozelena telesa so pribita na mrežo, niti okreniti se ni mogoče v presilni gnječi. štirideset, petdeset rok je napetih do skrajnosti. Prve ribe padajo na tlak. Za njimi se privali ia morja cela gora plena. Vse bolj in bolj na suho se pomika trop ribičev. Kdor more, pomaga. Zmaga je dobljena! In zdaj se razlega za ribiča najslajša godba: ribe, napetih trebuhov, svetle kakor solnce, besnijo v poslednjem boju za življenje, se premetavajo po gladkem oetonu, tleska jo z repi obenj, gomazijo druga čez drugo in stokajo, kratko in presunljivo, kakor če drgneš dv." trda in glaka kosa mesa drug ob drugega. Počasi, prav za prav za tako veliko ribo nenavadno hitro, se gomazenj® pomiri, in kmalu je postalo med njimi tiho, nobena več se ne gane. V jasnim dnevu se igra solnce na mrtvih, kakor biserje se blestečib telesih. Za ribiče je končan veliki trenutek. Začenja se trdo delo. Pozno v dan je šele končano: ribe očiščene, obešene za repe na grede. Avto že čaka, da jih odpelje na Sušak. Nasledji dan Jih imamo že na ljubljanskem trgu. Pa tudi izven naših meja se kmalu pogostijo z njimi. Lepd denarci se vrnejo in ribič jih tiho spravi v žep. Potem pa spet leže na koc in čaka, kdaj ga opazovalec zdrami od lagodnega prebavljanja k vzburljivemu lovu. če je opazovalcu že podnevi težko ugleda ti plen, Je to ponoči še posebno težavno. Ob luninin nočeh opazi v vodi neko posebno bliščanje, ki mu izdaja ves trop. če se ponoči kopiješ v Bakarskem zalivu, se lahko z neko tesnobo v srcu diviš krasnemu, bledo zelenemu iskren ju okrog vsega telesa. Strni z roko, — spremeni se v živo pla-menico. Prav to svetlikanje izdaja drveče tune. V posebno temnih ali oblačnih nočeh in če je morje vzburkano, si pomaga opazovalec s tem, da drži v roki tenko vrvico, ki je v zvezi z mrežo. Ta telefonska zveza javlja njegovemu razvitemu čutu, kdaj drvi vlak mimo mreže. V Bakarcu se da mali zaliv povsem zapreti. Velika mreža visi na sodih na enem bregu. Na nasprotnem pa se nahaja velik stroj, Id ga žene motor in ta potegne mrežo, blizu dve sto metrov dolgo, preko vsega zaliva. S tem je umik odrezan. Nato pa ribiči že poskrbijo, da napodijo svoj plen v past, podobno oni v Bakru. Ob neki priliki me je vprašal stasiti He-ro iz Bakra, če vem, zakaj se tune tako premetavajo, kadar jih potegnejo na suho, da so v*Je krvave. Zato, ker bi se rade maščevale nad vodnikom, ki Jih Je speljal v past, je odgovoril namesto mene. »One se ne vdušijo, nego medsebojno pobijejo.« V tropu se nahaja včasih več tisoč rib, od dveh do petih kilogramov, čim večja pa je riba, tem manjše krdelo. Prideta tudi samo po dve, ali celo ena sama. Tudi takrat Je vse pokoncu. Ne brez vzroka. Saj tehta tak kolos tudi čez dve sto kilogramov. Kdor se bo letos mudil na gornjem Jadranu, naj ne zamudi prilike in naj si ogleda edinstveni prizor, ko potegnejo mrežo na suho. Vendar mora ujeti pravi trenutek, ki pa zanj seveda nihče ne ve, jaz podpisani najmanja. AMu Divji lovec straši po Moravski dolini Moravče, 'v junija V naši čudovito lepi in mirni dolini, kateri so poplave tujcev in svet pretresujočl dogodki dosedaj prizanašali, vlada že nekaj časa veliko razburjenje. Ljudje stikajo glave, šepečejo in ugibajo. Naša pokrajina menda ni prav primerna za podvige divje-romantičnin junakov, vendar se Je zadnje dni udomačil pri nas pravi pravcati divji lovec... Reč na sebi ne bi b:la niti tako zanimiva, da se niso v zvezi z njim pojavili prav pomisleka vredni dogodki ... Vsa naša narodna in prosvete željna mladina mu je enodušno priskočila na pomoč, naše pevsko društvo »Moravče« pa mu javno izraža simpatije. Da, ponudilo mu je pokroviteljstvo. V našem avtobusu, ki vzdržuje redno in ugodno zvezo z Ljubljano, smo imeli nekajkrat priliko opaziti skrivnostnega tujca. Po zanesljivih informacijah je to g. Vekoslav Janko, operni pevec iz Ljubljane, ki je brez dvoma v zvezi z divjim lovcem iz naše doline. (Poročajo nam, da je ta gospod znan kot no-toričen podpornik divjih lovcev na podeželju.) Nič ne bi rekli, če bi vsa zadeva ostala med štirimi stenami — toda pred dnevi so preplavili naše mirne domove modri lepaki, s katerimi nas divji lovec (po zadnjih vesteh rojak pisatelja Fr. S. Finž-garja) poziva, naj si ga ogledamo danes v nedeljo 10. t. m. ob belem dnevu na prostem pred našo starodavno Zaloško graščino gredo lepo v naslednji razred. In kakor jih pohvali sestra učiteljica, so med njimi sami dobri, vneti učenci. Pa kako bd tudi ne bili! Kdo »e pa ne bi rad učil, če mu namesto šibe ptički pojo in če je mimo šolske knjige odprta pred njim vsa narava, ves božji svet! Le kdo je iznašel to težko doumljivo idejo, da mona iti pot od zibelke v življenje samo skozi šolski razred in skozi nerodne, odurno zeleno prepleskane, od sedenja samih nesrečnih generacij oguljene klopi? Le kako je to, da svet ne pride do spoznanja, da nii mogoče sezidati lepšega šolskega poslopja, kakor ga je že bog sam dal s polji ia gozdovi? Naše šole »o tesne, stare in zetohfc Saj bi zidali novo, pravi gospod župan, 4j.mo kreditov ni. Toda daleč mimo gospodarske krize, ki stiska družbo za goltanec, je milijon reči, ki zanje ni treba ne krize ne kreditov, temveč samo malo volje in jas* nega duha. Gozdna šola je ena izmed takšnih reci. Nobenega novega budžeta ni treba zanjo, samo predsodkov ne sme biti preveč. Kjer je kaj gozda in čistega neba, povsod je lahko In če bi imeli svoje gozdne šole. bi še brez dvoma mnogo več radosti in svobode zdramili v mladih rodovih, zdravje in moč bi zaplala po njih. Toda razvoj človeških zadev je mrk in trd Če je ded lahko dihal za zapahi, zakaj ne bi še vnuk? A ko bodo pozni zanamci nekoč preobračali preperele perga-mente o stiskah domačih dni. se bodo prav gotovo čudili rn smeiali rodu. ki si je tako brezumno sam nakladal na pleča križ n« križ. L Mrzel Slomače vesti Zloraba bede Lz Maribora smo prejeli naslednji dopt«: Nknam prilike, da bi drugje dal duika svojemu ogorčenju, zato vas prosim zatočišča v »Jutru«, že vse leto sem brez zaslužka. Na nešteto strani sem se že obrnil, na tucate prošenj napisal. Vse brez uspeha. Za vsako mesto se nas oglasi po nekaj sto. V zadnjih dveh mesecih sem napisa! 'm odposlal šest prošenj na oglase v časopisih. V štirih oglasih je bila zahtevana znamka za odgovor. Vsak dinar je zame že celo premoženje. Obrnem ga desetkrat preden ga dam od sebe, A kljub temu sem svojim pismom priložil še znamke. Vem, da Je to neumno, a vendar sem v svojem obuPu mislil, da bom morda prej dobil službo, ako priložim znamko. Drugače pa bom dobil vsaj odklonilni odgovor, pa bom prej vedel, pri čem sem. Štirim pismom sem priložil znamke, odgovor s©m dobil sam« eden. Nekaj časa jsem se jezil na brezobzirnost in malomarnost onega, ki zahteva znamke, a potem ne odgovori. Pritoževal sem se sotrpinom, pa od njih Izvedel, da se Jim je enako zgodilo. Vsi smo povpraševali naprej in kmalu ugotovili celo vrsto takih, ki so tudi priložili svojim prošnjam znamke, pa niso dobili odgovora. Zdaj mi je postala stvar jasna: ne gre za brezobzirnost ali malomarnost, ampak s:a brezvestno izkoriščanje bede. Za vsako ponudbo s« danes javi po sto ali še celo po več sto ljudi. Brezvestnež, ki izkorišča obup brezposelnih, si lahko tako nabere za lepe zneske znamk. Da teh ne porabi v človekoljubne svrhe, Je jasno. Prav tako Jasrvo pa je, da je tak0 početje grda ki pregrešna zloraba bede. » Tako naš dopis. Strinjamo se s piscem, da pomen ja tako početje vse obsodbe in tudi ostre kaxni vredno izkoriščanje brezposelnosti. Mimogrede pa smo se pri tem spomnili na sličen pojav v našem političnem življenju. Ves naš narod živi danes v stiskah in skrbeh. Pa pridejo razni politični špekulanti, ki hočejo iz teh skrbi in stisk kovati dobiček za sebe. S hujskarijo in demagogijo vzbujajo v ljudeh nade, o katerih sami dobro vedo, da so lažne. Ako pa bi prišlo to tega, da bi morali svoje lepe napovedi o Indiji Koromandiji izpolniti, bi se znašli v enakem položaju kakor goljuf, ki obeta zaslužek ln delo, čeprav ju ne more dati. Tudi oni ne bi mogli niti za betvico izboljšati življenja, zato je tudi njihovo početje le grda zloraba bede. NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV IN OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE ima Ji MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 12. ♦ Priprave za veliko mednarodno letalsko prireditev. Letošnjo mednarodno letalsko tekmo »let okrog Evrope« priieja poljski Aeroklub, ki j« zmagal v lanski tekmi. Med postajami te mednarodne letalske prireditve na progi 9.400 km bo — kakor znano _ tudi Zagreb. Tekme se udeležuje;© francoski, češkoslovaški, poljski, nemški in italijanski letalci. Za oceno tekmovalcev bodo na vseh postajah, kjer bodo imeli tekmovalci obvezen pristanek, komisije aeroklubov, glavna športna komisnja pa bo v Varšavi. Prireditvi in glavni komisij« v Varšavi bo predsedoval poljski po.kovnik K\viecinski. Člani kontrolnih komisij, odlični poljski letalci, so doslej obiskali že večino postaj leta okrog Evrope, danes popoldne pa bodo prispeli tudi v Zagreb. " GOSPODJE, ali ste že poskusili H- O. R. + zaščitne gume Parfumerija »VENUS« nasproti poŠte. ♦ Profesorski kongres se bo vršil leto« in sicer 5., 6. Ln 7. julija v Banji Lu/ki. V tem idiličnem mestu se bo zbralo okrog 900 članov profesorske organizacije iiz vse države Profesorji banjaJuških srednjih šol bo ustanovili odbor, ki bo vse pripravil za kongres in za prijetno bivanje kon-gresistov, ki bodo imeli tudi priložnosti za ra?3 kaplje krvi«, Adamič: »Tepsžniki«, Scnc: -Pust« ter Mokra-njac: »što Morava...« in »Kolo«. Zatem nastopi mladinski orkester pod vodstvom g. Karla Jeraja ter zaigra Janačkovo t Malo suito« ter Bratkove »Rumunske plese«. Sklepno točko sporeda imata zbora in orkester skupaj ter izvajata Adamičevo »Bajko« in »Kresnice«, oboje za soli, otroški zbor, govorilni zbor s spremljevanjem orkestra ter s skioptičnimi slikami. To je druga izvedba dveh izredno posrečenih Adamičevih mladinskih skladb, prvič pa so izvajanju pridejane ljubke skloptične slike. Začetek točno ob 18., spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice po 2 Din. /.VOCN1 KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 V nedeljo ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri poje slavni tenor Tito Schipa v filmu razkošja Tango ljubezni \ Dopolnilo nov zvočni tednik Lomberg film 6/9 8 posnetkov 23° Sch. . . Din 12.— Spec. razvijanje Lomberg filma * 1.— Vsaka kopija........ 1.— DROGERIJA KANC NEBOTIČNIK in 2IDOVSKA ULICA ST. 1 u— Operna Šota drž. konserv-atorlja bo izvajala na svoji U. produkciji, ki bo v torek 12. t. m. ob 20. v dramskem gledališču, vrsto odlomkov iz najrazličnejših oper. Nastopijo naslednji gojenci: Fratni-kova Štefka, Lapajne Helena, štrukelj -Verbič Milena, Korenčan Štefka, Rudolf Vida, Oberwalder Marta, Dolenc Justina, Stritar Bogdana, Gnus Mira, Iglič Jelka in Sok Dragica. Dalje gojenci: Hribar Lado, Likovič Jože, Lupša Fric, Drmota Anton, švlgel Cveto, Arčon Arnold, Petrovčič Tone in Burger Drago. Na sporedu so odlomki iz »Prodane neveste«, »Evgenija Onjegi-na«, »Hugenotov«, »Othela« in »Boheme«. Operno šolo vodi ga. škerlj-Medvedova Cirila, pri klavirju sta gg. kapelnika Neffat Anton in dr. Danilo švara. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Cen« od 6 do 20 Din. u— Sprevod Sokola n. Ob priliki današnjega jubileja Sokola U. bo šla povorka ob pol 12. z dvorišča realke po naslednjih ulicah: Kongresni trg, šelenburgova ulica, Prešernova ulica, Stritarjeva ulica, Mestni trg, Stari trg, Sv. Florijana ulica, Karlov-ška cesta. Privez, Prule, čez most po Trnovskem pristanu, Cerkveni ulici, Emonski cesti, Vegovi ulici do realke, kjer bo razhod. Občinstvo naj s pozdravljanjem ln cvetjem pokaže simpatije do uspešnega sokolskega delovanja jubilanta. DANES VSI na SOKOLSKO PRIREDITEV V ŠTEPANJO VAS! u— Državna II. deška meščanska šola priredi danes razstavo ri>sb in izdelkov deških ročnih del. Raizstava bo danes v šolskem poslopju na Gasilski cesta 17 in bo odprta od 8. do 12. im od 14. do 16. Vstop prest. u— Zveza gospodinj obvešča, da se tečaj za brezalkoholne in alkoholne poletne pijače se vrši ponovno 11. in 12. t m., obakrat od 19. do pol 21. ure. Prijave 6e sprejemajo ob uradnih urah vsak dan od 16. do 17. ca Bregu št. 8. Prispevek 22 Din se vplača pri vipisu. u— Tudi VI morate videti In slišati ljubko Annabello v veselem filmu »Ljubim te«. Njem partmer Albert Prejean je prav tako izvrsten igralec. Menda je to najboljše njegovo delo. Vsebina te filmske komedije je povzeta po znanem odnskerm deln »Sin iz Amerike«. u— Zaključek moškega krojnega tečaja v Ljubljani. Dne 6. t. m. se je zaključil Ttedenski tečaj za krojače, ki ga je priredila banska uprava v Ljubljani. Tečaj je posečalo 45 Ikrojačev. G. Kmafelj Alojzij, ki je tečaj vodil, je v času dal tečajnikom prav temeljito podlago za risanje najmodernejših krojev za raznovrstna oblačila kakor tudi dru£a strokovna navodila, ki bodo tečajnikom prišla prav pri izdelovanju oblek. G. Koren Viktor se je v imenu udeležencev zahvalil za prireditev banski upravi in g. učitelju za trud. u— Opozarjam«! Javno žrebanje srečo-lova knjižne loterije Belo-modre knjižmice pod vodstvom notarja g. Pleiwelsa bo 14. t m. ob 17. v restavraciji Zvezdi. Le one srečke, ki se bodo plačale pred 17. uro 14. t. m. bodo Imele pravico do doibitka. u— Sadni trg je bil včeraj zaradi le«pe«ra vremena tako velikansko založen z vsemi pomladanskimi sadnimi pridelki. V prvi vrsti so bile češnje, ki so jih dovozili iz Dolenjske, štajersKe ter bližnje okolice. Na šentjakobski sadni trg je pripeljal neki kmet iz štange pri Litiji kar dva voea domačih češenj. Tako šentjakobski trg, pa posebno Vodnikov trg sta bila včeraj naravnost zabarikadirana s češnjami, ki so jih prodajali splošno od 1 Din do 3 Din kg. Videlo se je, da je zadnje deževje napravilo ravno pri teh češnjah veliko škodo, kajti postale so vodene in razpočene. Zato so bile cene zelo nizke. Dovoz češenj je bil drugače velikanski ter jih je bilo po cenitvi najmanj do 30.000 kg. Tudi lepe češnje iz Štajerskega so trpele deloma na deževju. >iz Velesa je bilo danes pripeljanih do 1000 kg marelic, ki so jih prodajali na debelo po 6 Din kg, na drobno 8 do 10 Din za kg. Boljše marelice iz Novega Sada so bile 10 Din kg, na drobno 15 Din kg. Bosanske češnje pojenjujejo. Na trgu So se pojavile tudi prve breskve lz Gorice, ki so bile na drobno po Din kg. MED. UNIV. dr. <8exič JSušea specialist za otroške bolezni ordinira od 13. do 15. ure. Ljubljana, Erjavčeva c. 4b. TeL 38-39. u— Beda na trgu. Včeraj dopokime se je ustavila na trgu siromašna kmetiška že niča in je sredi največje množice prikazovala svojo nesrečo. Na vozičku, kakršnega imajo ljubljanske mlekarice, je prevažala svojega dvanajstletnega sina, ki je od neke neznane bolezni vee izsušen in uvel, tako da mu život sploh ne more služiti. Sredi množice sta bila prosjaka prava senzacija in ljubljanske gospodinje, ki prihajajo sicer s precej na tesno odmerie-nim proračunom na trg, so vrgle marsikateri drobiž, žalostno pa je vsekakor, da pride takšnale beda šele s senzacijo do pomoči in da še najbolj kričeči primeri ne najdejo rešitve oa lepši, diskretnejši način. u— Podivjan konj na ulicah. Včeraj malo pred poldnem, ko je po mestu najbolj živahen promet, so pasanti Sv. Petra ceste, Marijinega trgca in Prešernove ulice doživeli paničen sirah ln trenet Prod neko gostilno na Sv. Petra cesti je stal konj unionske pivovarne z vozom piva, pa se je iznenada splašil in zdirjal v smeri proti pošti. Ljudje, ki so ravno hodili tod mimo, ženske z otroškimi vozički so se razbežale na vse strani io še moški niso Imeli poguma, da bi se ponoreli živali postavili na pot. Sele ko se je konj spet malo umirili, so ga prijeli v Prešernovi ulici. Zanimivo je, da je težki tovor piva ostal na vozu vkljub silni dirki in je samo brenta ledu padla na tla. IASIAJIN& zdravilišče želodca, črevesa, žolčnega mehurja, gihta in sladkorne bolezni. Med glavna zdravilna sredstva spada zdravljenje % rogaško slatino, ki je najjačja zdravilna voda izmed vseh znanih alkalosalinskih-zem-ljatih vrelcev. Vsled čudovitih zdravtlniii uspehov, ki se dosežejo v Rogaški Slatini, jo nazivajo jugoslovenski KarlsbacL Vsled svojih redkih naravnih lepot je Rogaška Slatina tudi iskano letovišče. Bujno zelenje— tlhf, temni gozdovi — osvežujoč hlad — čisti ozonski zrak — krasani izleti — vsakodnevni koncerti — kopališče na prostem — zabava — kino itd. Prospekti in cenik: Zdravilišče in vse pisarne sPutnika«. 4832 Iz Celja c— Novi mojstri. Pred komisijo za mojstrske izpite v Celju so v zadnjem času napravili mojstrski i.zpit naslednji kandidati in kandidatinje: brivca Josip Kučan in Josip Miiller, oba iz Celja, čevljarji t rane Kline iz Petrovč, Franc Oblak iz Laškega in Albin Štcfančič z Vidma, ključavničarja Vinko Rebek iz Celja in Ivan Kru-šič iz Prekope, mizarja Jakob Novak in Miha Pristovšek, oba iz Celja, ter šivilje Marija Koršičeva iz Laškega, Ana Novakova iz Radeč, Ana Škorjančeva iz Dolenjo vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu in Josipina Štampferjeva iz Covna pri Ljutomeru. Nadaljnji mojstrski izpiti iz urarske, krojaške, brivske, čevljarske, kleparske, knjigo-veške, kovaške, mizarske, mesarske, pekovske, sedlarske, tapetarske in šiviljske stroke se pričnejo v prihodnjih dneh. Izpiti za urarje bodo v petek 15. t. m., za krojače pa v ponedeljek 18. t m. e— Stališče obrtnikov glede sorodnih obrtov. Službeni list dravske banovine, kos 45. z dne 6. t. m., je objavil uredbo ministra za trgovino in industrijo o sorodnih obrtih, s katero se dopušča, da lahko imetniki sorodnih obrtov pohagajo mojstrski izpit, ne da bi dokazali, da so se tega obrta izučili. Obrtništvo se ne strinja s to uredbo, ker vsebuje razna nesoglasja. Zato bo skušal Okrožni odbor obrtniških združenj v Celju s posebno predstavko dokazati neutemeljenost nekaterih točk te« uredbe. e— Ribarsko društvo v Celju bo krnel-« v četrtek 14. t. m. s pričeskam ob 19.30 redmi letni občni zlbor v khibovi sobi hotela »Hubertusa«. e— Dve hudi nesreči. V četrtek ee jo (peljal 27 letni podiporočnik g. Leorn-M Rad-ziwil iz Celja z motornim kolesom is Celja proti Žalcu. Med vožnjo se je zrahljala na vozilo pritrjena prikolica zadela častnika z veliko silo v levo nogo in jo zlomila. Istega dne je podiral 72 letni posestnik Ivan Pristovmik iz Barče pri Konjicah v gozdu drevesa. Med delom se je podžaga-no drevo zvalilo na posestnika ter mm zlomilo levo nogo in poškodovalo ramena. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnig-nicL e— Poskus samomora v parku. Včeraj okrog poldneva je izpila 201etna Marija K. iz Celja na klopi v zadnjem drevoredu v mestnem parku večjo množino lizola. Obn-panko so kmalu našli. Reševalni avtomobil jo je prepeljal v bolnišnico, kjer so ji iz-praii želodec. K. je izvršila obupno dejanje zaradi nesrečne ljubezni. e— Primarij dr. Ivan Raišp se je preselil v lastno hišo na Kralja Petra cesto 26. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 zvočni velefilm »Rudnik v plamenu': (Tovarištvo) in zvočni tednik; jutri ob 16.15 in 20.30 pa zrvočni velefilm >Inge fci milijoni« in zvočni tednik. Iz Maribora Pozdrav francoskemu konzulu. Danes prvič prispe iz Ljubljane v Maribor novi francoski konzul g. Gabriel Remerand, da obišče tukajšnji francoski krožek, se udeleži prireditve v Vesni ter nato sprejemnega večera njemu na čast. Z njim prispeta tudi gospa soproga in najbrž tudi konzul francoske republike v Zagrebu. Ne bomo ob tej priliki ponavljali, kako tesno je že skoraj poldrugo stoletje zvezana usoda našega naroda z mogočno Francijo, dovolj je, če naglašamo, da nas veže s francoskim narodom in njegovo domovino res iskreno prijateljstvo in več kakor pravo politično zavezništvo. Zato pozdravljamo g. konzula, ko stopa prvič na mariborska tla, želeč mu. da bi se počutil med nami tako, kakor v svoji resnični drugi domovini. a— Iz vojaške sIužbe. G. podpolkovnik Marko Nikolič, ki je znan v Mariboru po svojem prejšnjem službovanju, ni premeščen iz Maribora, temveč je dodeljen k vojaškemu okrožju kot referent za mobilizacijo in statistiko. Podpolkovniku Nikoli-ču, ki si je pridobil v Mariboru veliko simpatij v vseh krogih, želimo, da bi se dobro počutil med nami še nadalje. a— Seja zadruge »Maribor®ki teden«. Zadruga »Mariborski teden« je imela v petek zvečer zopet sejo, katere se je udeležila celokupna uprava in nadzorni odbor. Razpravljali so obširno o programu in se pogovarjali o podrobnem načrtu. Prihodnji torek, sredo in četrtek bo upravni odbor izdelal celotni program obširnih prireditev »Mariborskega tedna«. a— Mariborska ferijalna kolonija ob morju. Najvažnejša akcija podmladka Rdečega križa v Mariboru je vzdrževanje slabotne dece v ferijalnih kolonijah, že več let pošilja podmladek revno in slabotno deco k morju, in sicer dečke v Kaštel Luk-šič, deklice pa v Bakarac. Bakarac je sim-pa.tična vasica s pisanimi in belimi hišicami in zelenimi vinogradi v ozadju. V kraju samem je izvrstna pitna voda, kakor Jo najdemo malokje v Primorju. Zelo lep je park z velikimi košatimi topoli in raznim grmičevjem. Otroci delajo izlete peš ali s čolni v bližnjo okolico. V razvedrilo je zlasti ob slabem vremenu na razpolago ping-pong halma in druge družabne igre. V kolonijo se sprejemajo tudi odrasli. Natančnejše informacije daje vodstvo na dekliški meščanski šoli I. v Miklošičevi ulici. Radio kotiček L,juhi Jana, 10. Junija. Jutri ob 20. bo v našem radiu propagandna ura za postavitev spomenika bratom Ipavcem. Uvodno besedo bo imel glasbeni referent radijske postaje skladatelj dr. A. Dolinar, slovensko vokalni kvintet pa zapoje več Ipavčevih pesmi. Leta 1911. je Glasbena Matica v Ljubljani proslavila spomin obeh bratov Ipavcev % dvema koncertoma. Pri prvem je govoril tudi dr. Schwab in proslavil oba kot prvo-boritelja slovenske glasbe in ustanovitelja »lovenske umetne pesmi. Nazivajo ju »slovenska Schuberta« tn pravijo, da sta v glasbi to, kar je Prešeren v literaturi. Res je, da drug drugega izpopolnjujeta, čeprav je obema prirojena ista preprostost, ista nežnost, prisrčnost in skromnost, iz vsega pa veje ista neodoljiva sila ln ljubezen do naroda, zlasti dc neusahljivih virov narodnih pesmi. Benjamin je skladal razen lepih del največ samospevov s klavirsko spremljavo. Njegove pesmi, razen že znanih zborov, so namenjene predvsem izbrani salonski družbi. Gustav je pa bolj ljudski, prodrl je dalje med narod in njegove pesmi se prav tako lepo slišijo in tako lepo pojo v pevski dvorani, kakor pod milim nebom. a— šahovski turnir za prvenstvo Maribora. V petefe zvečer sta se končali dve viseči partiji, kn sicer med prof. Silo im Ostankom ter Lobkovonn im Fišerjem. Ostanek, ki je imel kvaliteto več, je z inočmo igro zmagal nad Silo, dočim se je partija Lobkov : Fišer v 92. potezi končala remis. Danes se odigrajo še viseče partije, sedimo kolo pa se bo odigralo v »redo 16. t- m. v kavarni Central. a— Mariborska ferljalna kolonija ob Btorju. Najvažnejša akcija .pocmladka Rde- a križa v Marilboru je vzdrževanje sla-iKTtme dece v ferijalnih kolonijah. Že več }et pošilja podmladek siromašno in slabotno deco ob morje, in sicer dečke v Ka-frteL Luksič, deklice v Bakarac pri Suša-lon. Bakarac je simpatična vasica s či-•rtimi belimi hišicami Ln zelenimi vinogradi v ceadjoi. V kraju samem je izvirna pitna voda. ki jo najdemo malokje v Primorju. Posebno lep je ipark z velikimi košatimi topoli iti raznim grmičjem. Otroci delajo izlet« peš ali s čolmi v bližnjo okolico. V razvedrilo so na razpolago table tenis halma in druge družabne igre. V kolonijo $e sprejmejo tudi odrasli. Natančnejše informacije daje vodstvo kolonije na dekli-*&i meščanski šoli I. v Miklošičevi ulioi. a— Kantina v vojašnici kralja Aleksandra I. v Mariboru se odda v zakup vojnemu invalidu, člani Združenja vojnih invalidov ki se interesirajo za kantino, naj do IS. L m. vložijo prošnje na oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, šentipetrska vojašnica. Priključijo naj uradna potrdila pristojne občine o premoženjskih razmerah, potrdila davčne uprave o plačanih davkih, nravstvena izpričevala, overovljene prepise invalidskih uve- wuj tn lunfilltM refifrtre vfijega ktfiM- skega sodišča in domovinske in krstne liste, odnosno rodbinske pole, če so poročeni. Vse priloge k prošnji so po invalidskem zaikonu takse prosti. a— Mariborski mesarji se bodo se2Hl ■ Svojimi stojnicami. V mesarskih krogih eo se raznesle vesti, da se mesarji ne bodo preselili s svojimi stojnicami v Strossma-yerjevo ulico, kakor je bilo to sklenjeno na zadnji seji občinskega sveta. Tudi se govori, da so proti omenjenemu sklepu občinskega sveta vložili pritožbo. Na merodaj-nem mestu pa smo izvedeli, da bo mestna občina mariborska ostala pri svojem skle-ku, ker ni drugega izhoda pri ureditvi avtobusnega prometa na Glavnem trgu in na Koroščevi cesti. Kakor smo že poročali, se bo z mesarji preselil v Stn.»ssmayerjevo ulico tudi del trga s sočivjem, čebularji in prodajalci perutnine, da ne bi bili mesarji oškodovani pri kupčiji, ker bodo mariborske gospodinje dobile tudi v Strossmayer-jevi ulici vse potrebščine za kuho. Z Jesenic S tem naznanjam, da je moje letno kopališče pripravljeno in ga priporočam cenj. občinstvu v obilen obisk. Andrej Čufer, lastnik javnega kopališča na Jesenicah. 5497 ZDRAVNIK Dr. France Bergelj se je naselil na JESENICAH in ordinira pri Peklarju, Prešernova ulica 2. 5485 Iz Kamnika ka— Kino Kamnik bo predvajal danes in jutri lepo filmsko delo »Pred maturo«. Iz Litije I— Danes ob 15. velika tombola. CNav- ni ddbitki so 4 kolesa Iz Zagorja z— Produkcija gojencev šole Glasbenega društva, v Zagorju obstoja že nad 25 let Glasbeno društvo. Več let se je poleg petja poučevala tudi instrumentalna glasba. Pred dobrimi petimi leti pa je ustanovil učitelj g. Kopriva mladinski pevski zbor, ki je že ob prvem nastopu dal pobudo, da je zbral učitelj g. šuligoj v Trbovljah svoje sedanje slavčke. Te dni se je v Sokolskem domu ob lepi udeležbi vršila V. produkcija gojencev glasbene šole mladinskega zbora in orkestra. Izvajanja precej obširnega sporeda je občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem. Nastopili so mladinski zbor, mladinski orkester, violina solo in flavta solo s spremljevanjem klavirja, tambura-ški zbor in nazadnje salonski orkester. Učiteljica gdč. Kneislova pa je zapela tri pesmice tako ljubko, da je navdušila vse občinstvo. Vse točke je spremljal na klavirju učitelj g. Kulot. Sečna kislina fe strup človeškega telesa« Najprej se občuti nejevolja, lahka razdraž- ljivost, glavobol, utrudljivost, nervoznost, slabo spanje, male bolečine, nemirno srce: vsi znaki notranjega zastrupljenja ln slabe krvi. Na organih, kjer se useda največ sečna kislina, se bolezen dalje razvije: ledvic«, Jetra, srce, krvne žile, skleroza, giht itd. Najuspešnejši mineral za raztapanje in izločanje sečne kisline je litij, a Radenska slatina je najjačja litijska prirodna voda cele Jugoslavije, zato tudi najuspešnejše naravno sredstvo zoper razne notranje bolezni. z— Rudarji ae vračajo, v okoliš Zagorja je v zadnjem času prišlo več rudarskih družin iz Francije. Te dni so prispele štiri družine, med njimi tudi družina Franceta Lorgerja iz Trojan. Lorger je pripovedoval, da je imel dober zaslužek. Poleg njega je še žena zaslužila precej denarja z raznimi deli. Prihranek obeh v 10 letih je tolikšen, da si bosta kupila malo posestvo. V kratkem se vrne še več družin. Iz Trbovelj t— Občinske volitve. Druge občinske volitve se bodo vršrile 22. julija. Veliko se o njih razpravlja, in debatira; čujejo se razne kombinacije, vendar pa menda vse brez prave podlage, kajti nasprotujoče sd skupine se drže v največji rezerviranosti. Na vsak način pa n« bodo sedanje volitve nič manj zanimive kot so bile prve. — Vo-1 Kini imeniki so vloženi m so reklamacije za vpis mogoče samo še do 17. t m. Iz Novega mesta n— Smrt mlade Sokol i ce. Izpred mrtvašnice ženske bolnišnice je bil v petek ob 16. pogreb zasebne uradnice gdč. Fanike Haiderjeve, ki jo je smrt ugrabila v najlepši mladostni dobi 19 let. Pokojmica je bila vzorna telovadka novomeškega Sokola. Kot dijakinja tukajšnje realne gimnazije, ki jo je obiskovala do lanskega leta, je bila vneta članica podmladka RK. Marljivo se je udejstvovala tudi pri »Pro-6veti« dijaški prosvetni organizaciji, žalni sprevod, v katerem je bilo zlasti številno zastopano tukajšnje dija&tvo, je krenil z nosilci neštetih vencev im cvetja na staro pokopališče, odtam pa na novo, kjer so novomeški pevci ob odprtem grobu zapeli že tretjo žalostinko. Svežo gomilo so njene bivše sošolke in sošolci obsuli s svežim cvetjem. Bodi pokojmici lahka zemlja! n— Prostovoljna gasilska četa v Novem mestu priredi 8. julija veliko vrtno veselico. Domača in okoliška društva prosimo, da na ta dan ne določajo svojih prireditev. n_ Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 16., 18.90 in 20.30 zvočni film »Ljubimka«. V glavni vlogi Mr Danili. IVedigra Pmiuountor gvoftd tednik. Iz Hrastnika h— Smrt rojaka na Češkem. Iz Bora v češkoslovaški repuoliki je prispela vest, da je umrl tam ravnatelj državne strokovne sole za steklarstvo g. prof. dr. Gašper Kil-ler. Pokojnik je bil star šele 51 let m sin že pokojnega inšpektorja kemične tovarne g. Ivana Kiillerja ter brat artiljerijskega podpolkovnika g. Petra Killerja v Mariboru. Po dovršenih študijah na Dunaju je služ" bova! 6 let kot kemik v kemični tovarni, potem pa je nastopil službo v Boru. SoTva je bil profesor strokovne šole za steklarstvo, ▼ zadnjih letih pa njen ravnatelj. Se nekaj dni pred svojo nenadno smrtjo — zadela g« je kap — je pisal nekemu znancu v Hrastnik, kako se veseli letošnjih počitnic, ki jih bo, kakor navadno, preživel na jadranski obali. Njegovo truplo so že 1 t m. upepelili v krematoriju v Libercu. h— Rudarskim rodbinam v pomoč je poslale ban ska uprava en vagon koruzne moke in zdroba. Pošiljatev so že razdelili, in sicer v Hrastniku 3, na Dolu pa 1 četrtino. Bedne rudarske rodbine so hvaležne za ta dar h— Strelišče strelske družine je bilo otvorjeno preteklo nedeljo ob lepi udeležbi odbornikov m strelcev. Ob otvoritvi je govoril predsednik družine g. Roš. Strelišče po otvorjeno vsako nedeljo od 8. do 12 in se ga lahko poslužujejo tudi nečlani. h— Steklarjem je bila te dni spet od povod ana služba. Ta odpoved je v zvezi z nameravano 8 m pol odstotno redukcijo mezd. Ko je podjetje predlagalo tako redukcijo, so delavci predlagali 3 odstotno znižanje dosedanjih mezd. Vršila so se po- Ejanja, ni pa prišlo do sporazuma. Pri služ-ni odpovedi, ki je posledica mezdnega spora, je posredovala tudi Delavska zbornica, steklarsko delavstvo pa je priredilo zborovanje, na katerem so zaupniki razložili, kako je prišlo do službene odpovedi. Iz Ptuja j— Pogreb sodnega sluge Bedrača. Pred dnevi so položili k večnemu počitku splošno znanega in priljubljenega sodnega slugo. g. Janeza Bedrača. Ob grobu se je poslovil v ganljivih besedah od njega tudi njegov predstojnik sodni svetnik g. dr. Poznik, ki je rajnkega cenil kot vestnega, marljivega in poštenega uslužbenca. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! j— Narodna strokovna zveza, podružnica v Ptuju, sklicuje za petek 15. t. m. v gostilni »Slonu« ob pol 19. shod vseh delavcev in nameščencev glede na reformo sedanjega obrtnega zakona. Dolžnost vseh delavcev in nameščencev je, da se tega shoda zanesljivo udeleže. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal danes veseli nemški film »Ženin po sili*, kot dodatek najnovejši tednik. MBNGE5. Mengeška godba, ki si je pridobila najboljši sloves, bo 8. julija praznovala 50 letnico svojega obstoja Pokro- iVcunestc { . 5i > sedaj V&tSt^ TA0Ler 9 r^f^ ca Isti da nor t Vo pr»tz»w ■ Seno sredstvo proti boMInam ■ In menstruacijskim tegobam Je sedaj I ca 307. ceneJSel Dobiva se v vseh I lekarnah v omotih po tO tablet a OS g r. I Pravi Pyramldon je samo z 6ayer-H Jevlm-kriiem | viteljstvo jubilejne prireditve Je prev®et ban g. dr. Marušič. Proslavo pripravlja poseben odbor, Ki ga tvorijo zaslužni godbeniki. organizatorji in pokrovitelj javnega udejstvovanja. Mengeška godba no-di s svojim polstoletnim delovanjem lep primer im agled sloge, požrtvovalnosti ta idejne skupnosti, ima pa tudi velike zasluge v nacionalno vzgojnem pogleda. SMARJETA OB PESNICI. Gotovo s« še v spominu domoljubne manifestacije, M so jih Šmarječani nekaj let prirejali pod imenom »domovinski dan«. Tak domovinski dan bo prirejen spet pod okriljem krajevnega odbora in podmladka Jadransko stiaže v nedeljo 17. t. m. ob 3. popoldne v prostorih g. Sehikerja. Na sporedu so nastopi dece in odraslih, potem pa prosta zabava s petjem, godbo, šaljivo pošto itd. Gostje bodo postrežem z okusnimi jedili in s slovito Schikerjevo kapljico »urban-čanom«. Prireditev se bo vršila v znamenju narodne sloge in pod geslom: Cuvai-mi/ naše morje in naše meje. Za zdravljenje hemoroidov RECTO—SEROL Odpravi tako] srbečico Io bolečine. Hemoro. Idi se naglo zmanjšajo. Zdravniško preiik«. leno. Dobiva te v vseb lekarnah. — Zastopstvo: »M1BRA« In i. kem. A. M I I i e r i t, Zagreb. Maruličev trg 11. Ogla« registriran pod S- br. 18574/1933. ŠT. VTD NAD LJUBLJANO. Podmladete JS na meščanski šoli priredi danes 10. t. m. ob pol 16. v Cerkvenem domu akademijo. Na akademiji nastopi tudi mladinski pevski zbor, ki je dobil na nedavnem tekmovalnem koncertu v Ljubljani med 20 zbori najodličnejšo oceno. v Siivo in pestro je na velesejmu. — (pridite danes tudi Olimpijska ideja naj sveti vsem časom .'Danes se vršijo po vsej državi olimpijske prireditve, da se dostojno pripravimo za nastop naših športnikov v Berlinu LJubljana, 9. junija. Kakor v časih antike, tako stopa tudi danes športni pokret na površje in če je nekdaj zajel le nekatera plemena, je zajel danes vseh pet kontinentov. Ko so sp športniki začeli organizirati, so lEačeli slaviti po antičnem vzgledu tudi svoje praznike: olimpiade. Grkom so bile olimpiade največje svečaosti. Vsako četrto leto !šo se zbrali v peleponeški pokrajini Elis, kjer so ostali pet dni. Prvi in zadnji dan ista bila namenjena proslavam in religioznim daritvam, srednji trije pa športnim tekmam. Ob Zeusovem templju in v stadionu so se zbrale ogromne množice, saj je bilo v stadionu samem za časa Aleksandra Velikega 40.000 sedežev. Kakor so antične olimpiade strnile vsa grška plemena v manifestacijo edinstva, tako skušajo moderne olimpiade v plemeniti tekmi zbližati najboljše sinove in hčere omikanih narodov. Olimpijski simbol je zastava, ki nosi verigo petih krogov: Ev-ropci, Afričani, Azijci, Avstralci in Američani, prijatelji in sovražniki, belo- in črno-kožci, vsi narodi zemlje naj bodo združeni vsaj pod eno zastavo, pod olimpijsko. Ne gre le za svetovno prvenstvo, tudi ne za merilo naravnih in telesnih sposobnosti, temveč za skupnost in svetlo idejo športa, ki mora biti čista, da more svetiti vsem časom. Čuvati stoprt pred izrodki, to je osnovna olimpijska misel. Šport je velesila, ki je zajela mladino, je veletok, ki more rušiti, ako ne teče v strujah, ki jih kaže olimpijski odbor. Na olimpiadah ni mesta za cirkus, ni mesta za p>oklicne tekmovalce, ni mesta za nečastno borbo. Športniki naj se borijo le za čast svojega naroda in svoje države, iz ljubezni do športa, iz ljubezni do domovine. Olimpiade niso le prazniki, temveč dogodki, ki pomenijo najdragocenejšo športno propagando. Ako smo prišli Slovenci že tako daleč, da moremo ločiti pravi šport od nepravega, še ni s tem rečeno, da je naše propagandno delo kočano. Šport so afirmirali vsi merodajni krogi, vendar ga narod še ni sprejel v svoj stil življenja. Kadar bo vsaka vas imela svoje igrišče in svoje kopališče, kadar bo šport dobrina mladih m starih, le takrat bomo lahko rekli, da je ideja telesne kulture prodrla med ljudstvo. Olimpijski dan naj služi tudi propagandi! Ob koncu olimpijskih iger v Los Angeie-su so dvignili tri zastave: grško v čast prvi olimpiadi, ameriško v slovo deseti in nemško, v pozdrav enajsti, ki bo leta 1936. v Berlinu. Z velikansko agilnostjo se pripravljajo Nemci na velike dneve v Berlinu. 2e lani je obiskal našo domovino olimpijski sel dr. Kar1 Diem, ki je pozval naše organizacije da se pripravijo in da pridejo. Ni več daleč do vePkih dni, ko bo množica petdesetih narodov gledala v berlinsko sta-dionsko areno tudi naše atlete, telovadce in plavače. ko bo v Garmisch-Partenkirchenu gledala na naše smučarje, poznane po bloški zgodovini in po slavnih dogodkih v Planici. Danes Je olimpijski dan in prav Je, da pomislimo, kako bo gledal svet na nas čez dve leti, kako nas bodo zastopali sinovi in hčere naše krvi. Prireditve današnjega dne so propaganda za olimpiado, zato naj jih posetijo najširši krogi. To je naša narodna, državljanska in kulturna dolžnost? Danes pridite na igrišča vsi, ki čutite za šport, vsi ki cenite sport.1 Ban dr. Marušič, predsednik ljubljanskega odbora JOO: Z veseljem sem sprejel mesto predsednika ljubljanskega odbora Jugoslovenskega olimpijskega odbora ker vem ceniti važnost vsakega dela, ki mor? prinesti ugledu naše države v tujini koristi Redko je 6redstvo, ki more ugledu naše države v inozemstvu toliko koristiti kakor šport, pravo posebno pa olimpiada in naša udeležba na njej. Slovenci smo dali naši državi v telovadbi prv? olimpionike; ponosen bom. ako bo v naših mladih športnikih dovoli energije in volje, dovolj borbenega duha in visoke zavesti njihove naloge, da s1 razvijeo tako visoko, da bo zaplapolala zastava naše države na olimpijskem drogu tudi še v kakšhi športni panogi. Vsem našim športnikom kličem: na delo za olimpijsko zmago! Dr. Ciril Pavlin, podpredsednik ljubljanskega odbora JOO Olimpijski dan je propaganda za čisti in plemeniti šport, opozorilo vsem športnikom, da ji? v športu le z dolgotrajnimi pripravami uspeh mogoč. Olimpijski dan ima namen dvigniti propagando za športno 'jdejstvova-nje ne samo v mestih, temveč tudi do deželi. Olimpijski dan naj zbere sredstva za pripravo naših reprezentanc in za njihovo pošiljanje na olimpiado s tem, da žrtivuje vsakdo, športnik in prijateli športa, mal dar z nakupom olimpijskega znaka Smelo trdim, da s tako skromnimi sredstvi, kakor nastopajo naše športne reprezentance v tu-iini, n? nastopa nobena tuja reprezentanca. Zato zberimo oravočasno potrebna sredstva in dajmo našim borcem na olimpijskih igrah vsaj primerno hrano in orimeren stan. Podprite one. ki skušajo v plemeniti borbi priboriti uspeh svoji domovini I Joso Goreč, glavni tajnik JZSS: Ideja olimpizma r? mnogo globlja, kakor jo kaže sama prireditev olimpiade. Z olimpijskimi igrami je obnovljen smisel za plemenito tekmovanje med športniki za skromno lovorj ?vo vejico ali v novejšem času za neznatno, pozlačeno kolajno. Tekmovalec-sportnik naj se pripravlja na tekmovanje ne zaradi daril, ampak zaradi sameera 6ebe in za dosego prvenstva; ž? doma za barve svojega kluba, a na olimpiadah za barve svojega naroda in svoje države. Vse tekmovalce na olimpiadah imenujejo le z imeni njihovih držav. Pri vsakem zmagovalcu se pojavi ored vsem ime njegove države, ki ji je pri dobil olimpijsko zmago. Zato je olimpijska misel lepa in v stanu vzgojiti rod, ki bo znal v plemeniti borbi v športu zmagati, pa tudi premagan izkazati čast zmagovalcu. Ali imamo v krogu 50 narodov sploh upanje na olimpijsko zmago? Prav gotovo. Upoštevati pa moramo, da smo v športu še mladi in da je zmaga le plod vztrajnega in požrtvovalnega dela generacij. V telovadbi smo začeli skoro istočasno z drugimi narodi, zato so naši telovadci že dosegli, da je zavihrala na olimpijskem drogu tudi zastava naše domovine. Tedaj: sposobni smo. Ali d?lo mora biti vztrajno in neumorno, v nas morata priti duh in volja, ki bosta navd iŠevala naše tekmovalce: za idejo olimpizma. — za našo domovino! Ante Gnidovec, predsednik ljubljanskega podsaveza JZSS Pomen olimpiade za nas, ki v športu še nismo napredovali na višino najboljših, Ir ži v tem, da tvorijo olimpiade primerno razdobje, ki nam omogoča priden, sistematičen trening, da se vsaka štiri leta primerjamo z napredkom najboljših. Na§? geslo mora zato vedno biti. da gremo ven, da se še kaj na ičimo. Na pozitivne uspehe, na zasedbo prvih mest za enkrat še ni? moremo računati. Ako nogledamo zimski šport, smo smučarstvo začeli sistematično gojiti šele 1. 1926., skoke prav za prav šele L 1934. Sred-ni Evropci — Severnjakov niti ne omenjam — so pa začeli s sistematičnim delom že zdavnaj pred vojno, že okoli 1. 1900. Jasno je, da se moramo posvetiti smotro-nemu športnemu delu « podvojeno silo, če hočemo nadoknaditi to, za kar so drugi narodi pred nami. Na prihodnjo zimsko olimpiado L 1936 v Garmisch-Partenkirchenu ne smemo iti premalo pripravljeni, niti tehnično, niti materialno. Zainteresirani smo, da se čim ved naših snučarjev udeleži olimpiade. Le s tesnimi stiki z vodilnim inozemstvom bomo dosegli res velik? uspehe. Kakor eo častni uspehi naših tekmovalcev na domačih tleh, tem bolj častni so njihovi rezultati na velikih mednarodnih borbah, či tekmovalci, ki so določeni, da startajo na današnji prireditvi, morajo biti najkasneje ob 16.30 v kopališču Ilirije. Podsavez bo v smislu pravil najostreje postopal napi am onim, ki bodo neopravičeno izostali. Izjemoma se za današnjo prireditev dovoljuje nastop suspendiranima plavačema Sve-tozarju Hribarju in Ivanu Ilovarju (oba Ilirija). Finalna tekma za Svetovno prvenstvo. Kaše čitatelje opozarjamo, da smo na finalno tekmo za prvenstvo med češkoslovaško in Italijo, ki se vrši danes v Rimu, poslali svojega posebnega poročevalca ter da bomo v p i ihoanjih številkah objavili zanimiva poročila o tekmi sami, o okoliščinah, v katerih se je odigralo svetovno prvenstvo itd. V nJtaj vrstah. V četrtek zvečer se je odigrala v Zagrebu ob svitu reflektorjev nočna nogometna tekma med Gradjanskim in brazilsko reprezentanco, ki je sodelovala na svetovnem prvenstvu v Italiji Tekma je z 0:0 ostala neodločena. Občinstvo je bilo s tekmo izredno zadovoljno, ker sta obe moštvi igrali zelo lepo. Brazaljanci so se izkazali za izborne tehničarje, vendar pa so bili streli njihovega napada zelo nepre-cizni. Tudi Gradjanski je zadovoljil, zlasti se je odlikoval vratar Bratulič. — Moto-sekcija Hermesa priredi v nedeljo 17. t. m. motociklistične dirke, ki bodo zelo zanimive. Razpis teh dirk bomo še objavili. ASK Primorje (nogometna sekcija), Sek- cijski redni občni zbor bo v ponedeljek ob 20.30 pri Levu. Udeležba za vse aktivne in podporne člane strogo obvezna. Zaradi današnje tekme na igrišču Hermesa naj pridejo v našo garderobo ob 17JO Logar, Savo, Bertoncelj I, Zemljak, Boncelj, Prevol-nik, Šlamberger, Šinkovic. Pupo, Jež. Pepček, Zemljič. Igralci, ki igrajo v B reprezentanci podsaveza naj dvignejo, pravočasno spodnjo opremo pri hišniku. SK Birija. Plenarna seja upravnega, odbora bo v torek 12. t. m. ob 20.30 v damsld soba kavarne Emona. TKD Atena. Na današnjem mitingu ob priliki olimpijskega dne startajo tele članice: Ema, Anica, Nada, Pina, G usti, Milena, Zalka, Vida II., Danica, Nana, Ica, Jelka, Malči. Imenovane morajo biti ob 9.15 na Sokolskem telovadišču v Tivoliju. Ob vsakem vremenu. TSK Slovan. Igralci Kobal, Polšak, Ke-ravec in Gerjol se morajo javiti danes do 15.30 na igrišču Hermesa podsaveznemu kapetanu. Prinesti mora vsak svoje kfopač-ke in dokolenice. Ostalo prejme na igrišču. SK Grafika. Za trening- tekmo s Primor-jem naj bodo danes ob 8.30 na igrišču Primorja: Gasperič, Mekina, Katavdč, UsenLk, 2agar, Bežan. Lev, Milan, Vili, Rone, Tro-bevšek in Martinčič. Vsak naj prinese vso opremo, kar jo ima doma s seboj na igrišče. Vso opremo naj prinesejo tudi vsi ostali igralci. SK Svoboda, Ljubljana. Danes ob 7.30 morajo biti na igrišču Primorja: Brajar, Dropek, škrjanc, Ljegiša, Pavh, Cervan, Petrič, Babnik, Begelj, Dcrvgan, Samar, Pole, Ribič. 1 S t w o Jubilejne svečanosti cerkniškega Sokola Danes 10. t. m. proslavi cerkniški Sokol 25-letnico obstoja združeno z velikim so-kolakim zletom obmejnega okrožja. Naj ob tej priliki malo očrtamo zgodovino cerkniškega Sokola. Septembrski dogodki 1. 1908. so tudi v Cerknici dvignili narodno zavest in vodilni funkcionarji Narodne čitalnice so po vzgledu drugih krajev pričeli snovati Sokola. Ustanovni občni zbor se je vršil v nedeljo 10. oktobra 1. 1909. v prostorih 2umerjevega hotela. Za starosto je bil izvoljen br. Ernest šerko. Tri dni nato je bila v gostilni pri Kroni (zdaj pri Zabukov-eu) od borova seja, ki je izvolila za tajnika in podstarosto br. Antona Werlija, sedanjega občinskega predsednika, za blagajnika Franca Homovca in za gospodarja Jakoba Homovca. Med glavne ustanovitelje Sokola je prištevati imenovane funkcionarje, odbornika Ivana žumra starejšega in Antona Urbasa. V dobi treh mesecev si je Sokol v Milav-čevi šupi postavil zasilno telovadnico in nabavil najpotrebnejše telovadno orodje. Štel je 81 podpornih članov, 31 telovadcev in 35 naraščajnikov. Telovadbo je vodil načelnik br. Urbas Tone. Na občnem zboru 1. 1910. je bil izvoljen stari odbor, ki se je izpopolni z brati Me-denom, Antonom Kravanjo mlajšim in Josipom Kastelicem. Za preglednika računov sta bila izvoljena br. Ivan Stergulc in Anton Kravanja starejši, za namestnika pa Franc Hren. L. 1910. je cerkniški Sokol v krojih s prostimi vajami v Spodnji Idriji, kjer je bil sedež župe pod starostovanjem brata Gangla, in v Ilirski Bistrici. Udeležil se je sokolskih zletov v Planini, Logatcu in v Gorici. Br. starosta šerko tudi piše: >Ob priliki zleta šentpetrske sokolske župe je bila Gorica rdeča od sokolskih srajc in vroče so zaplala srca cerkniškim Sokolom, ko je zadonela v nekdai tako laški Gorici »Najprej zastave Slave« ... Ob priliki zleta idrijske župe je društvo L 1912. razvilo sokolski prapor ob velikem številu občinstva. Praporu je kumovala s. Pogačnikova. Društvo si je ustanovilo dramski odsek, ki je prirejal narodne igre do 1. 1920. v Kopitarjevi hiši (zdaj Javornikova gostilna}. Telovadni nastopi so bili do svetovne vojne vsako leto. Načelnik br. Jožko Je-ras, sedanji referent za telesno vzgojo pri banski upravi v Ljubljani in funkcionar pri SSKJ, je bil do 1. 1914. nastavljen za učitelja v Cerknici, a je v začetku leta 1914. skrivaj pobegnil v Srbijo, kjer je bil nameščen za telovadnega profesorja v Valje-vu. Tedanji društveni tajnik br. Josip Kro- Zlet celjske župe Celje, 9. junija. Z dopoldanskimi vlaki je dospel naraščaj an se je udeležil popoldanskih tekem na Glaziji. Prispeli so tudi sodniki in sodnice, da razsojajo, kako so se tekmujoči pripravljali in prisodili, komu pripade prvenstvo v župi. Pevci iz raznih sokolskih društev so dospeli s popoldanskimi vlaki zaradi nastopa na slavnostni akademiji. V nedeljo od 8. do 10. bodo pri blagajni na Glaziji v predprodaji vstopnice za popoldanski javni nastop. Opozarjamo na to naše občinstvo, da se izogne popoldne gneči pri blagajni. Prijave za skupno kosilo so zaključene Kakor je videti, si bo večina sokolskih edinic sama preskrbela kosilo. — Z jutranjimi vlaki prispejo zunanji udeleženci. Telovadci se bodo po prihodu v Celje takoj podali na Glazijo, kjer bodo skušnje za popoldanski nastop. Ob 10.15 bo na Glaziji ob prisotnosti zastopnika NJ. Vel. kralja svečano razvitje župnega prapora. ki ga je podaril Nj. Vel. kralj. Ob 11. se bo pričel velik sokolski sprevod z Glazije po mestu. Po obhodu po mestu bo mimohod pred mestnim magistratom. Ob 15. bo velik javni nastop na Glaziji, ob 20. pa se bo pričela veselica. Ptuj v sokolskem objemu Ptuj, 9. junija Naš starodavni Ptuj je pozdravil sokolske goste v izrednem slavnostnem razpoloženju Mesto se je že davi odelo v zastave in prebivalstvo je okrasilo okna 8 cvetjem, da je dobil Ptuj že na vse zgodaj praznino lice Že danes je prispelo v Ptuj nad 800 sokolskih telovadcev ki sodelujejo pr; tekmah na lepem telovadišču v Ljudskem vrtu. kjer so se tekme že danes pričele in se jutri nadaljujejo in zaključijo. Mesto je zelo živahno, razpoloženje je sijajno To je tudi prva večja sokolska prireditev v Ptuju Slavnostno razpoloženje se je stopnjevalo tem bolj proti večeru, ko so številne luči in reflektorji zažareli na šelj bridko jadikuje v svojem dopisu idrijski sokolski župi: »da nas je zapustil načelnik br. Jožko Jeras in odšel v Srbijo ter da bomo zglednega sokolskega delavca hudo pogrešali, pri čemer nas tolaži le dejstvo, da bo dobil v novi domovini, v svobodni Srbiji, za pošteno delo tudi pošteno plačilo.« Ko se je Sokol najlepše razvijal, je prekinila njegovo delovanje svetovna vojna. Vse društveno imetje in inventar so zavedni bratje poskrili v skladišču med deskami pri br. šerku. Društveni prapor je bil pa skrit pri Zgončevih. Takoj po prevratu je društveno življenje spet oživelo. Novo izvoljeni starosta br. Anton Meden iz Begunj je s člani manifestiral za narodno in državno edinstvo. Bili so dnevi nepozabnih manifestacij za kralja in Jugoslavijo. Takoj po prevratu se je priglasilo nad 160 članov in članic, ki so se z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo lotili sokolskega dela. Društvena uprava je pričela akcijo za zgradbo Sokolskega doma. Sedanji starosta br. Kristen je še kot učite-ljiščnik prevzel mesto načelnika in pričel sistematično telovadbo vseh oddelkov. Leta 1923. je br. Lojze VVilitzer ustanovil tamburaški zbor. Dramski odsek je prirejal narodne igre. Kasneje se je ustanovil še pevski zbor. Telovadba in vse prireditve so se vršile v Milavčevi šupi. Za starostovanja cerkniškega sodnika br. Jožeta Baričeviča se je osnoval odsek za gradnjo Sokolskega doma, kateremu sta načelovala br. Ivan žumer starejši in sodnik br. dr. Bavdek. Bilo je nad 70 sej, ki jih je zapisoval br. Carnelutti. Ramo ob rami so se oprijeli Sokoli složnega dela. Kupili so prostor Franje Hrenove, nato pa s prostovoljnimi prispevki, katerih je bilo nad 100 tisoč dinarjev, in s-kulukom pričeli graditi 1. 1927. Sokolski dom, ki je stal nad 280 tisoč dinarjev. Zgradba je zrasla v dobi enega leta. Načrt je napravil g. Kovačič, a zgradil je dom br. Jože Ronko, zidarski mojster iz Cerknice. Sokolski dom je mogočna stavba v ponos Cerknice in vse doline. Na današnji sokolski praznik bodo go-eovo pohitela vsa sosedna društva in čete, da manifestirajo za sokol, idejo in čestitajo cerkniškemu Sokolu k srebrnemu jubileju. Navzoč en bo med odličnimi gosti tudi minister n. r. g. dr. Albert Kramer, ki bo pripel na društveni prapor krasen jubilejni trak. Prireditev bo na prostranem šer-kovem vrtu. Cerkniški Sokol vabi vse naklonjeno občinstvo, zlasti pa vse one brate in sestre, ki so stali pri rojstvu in razvoju društva ob strani in ga kakorkoli podpirali, da skupno z njim proslave veliki sokolski praznik. Pohitite v prelepo cerkniško dolino! t. m. Nastopi tudi močna četa starejših bratov ia bo dala lep zgled mladini. Prijatelji Sokolstva, pridite! Sokol v Štepanji rasi priredi danes favni telovadni nastop na letnem telovadišču v Stopanji vasi. Vsi oddelki bodo izvajali >-tošnje zletne proste vaje za Sarajevo, Zagreb in Vrhniko in vaje na orodju. Nastopili bodo tudi starejši bratje in šolska mladina. S posebno točko >V novo življenje«, ki je vzbudila na zadnjem javnem telovadnem nastopu na Taboru toliko zanimanja in priznanja, nastoni 1 Gorica Sokola L, na kar še posebno opozarjamo. Po telovadbi bo prosta zabava z obilnim srečolovom, šaijivo pošto in plesom v sokolski dvorani. Sodelovala bo godba 40 po. Triglavskega- Začetek ob 16. Ker bo obisk te prireditve tako za ljubljanske kakor tudi za okoliške goste združen s prijaznim sprehodom v bližnjo Štepanjo vas, vabimo k obilni udeležbi V primeru slabega vremena se praloži javni nastop na nedeljo 17. t. m. Sokol r Komendi priredi dan« jami telovadni nastop na vrtu br. Vodeta. Začetnik ob 15. Ker bo na« nastop letos prvi v kamniškem okrožj j, bratsko vabimo društva in prijatelje sokolstva k udeležbi. Sokolska župa Kranj bo imela svoj 20. zlet 16. in 17. t m. v Kranju. Prvi dan ob 17. bo tekma višjih oddelkov članstva, naslednji dan pa ob isti uri tekma ostalega članstva in obeh naraščajev. 17. t. m. ob 12. bo sprevod, ob pol 16. pa nastop vseh oddelkov m vojakov L planinskega polka iz Škofje Loke. Pri prireditvah bo sodelovala sokolska godba z Jesenic. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja. Gospodarstvo Pravilnik za zamenjavo obveznic vojne škode impozantnem Tyrševem trgu, ponosu Ptuja, ter osvetlili vse naše navdušene sokolske delavce, ki so nastopili na slavnostni akademiji pred tisočglavo množico, ki Je zavzela do zadnjega kotička ves prostorni trg in stranske ulice. Nastopili so vsi od dece do najstarejšega člana, nad 700 telovadcev. Vse točke, ki so jih izvajali deca. ženski in moški naraščaj, člani in članice so zelo ugajale, zlasti pa impozantni skupni nastop vseh telovadcev v točki »Hej Slovani«. Mogočna slovanska pesem je za-orila visoko pod nebo ter silno ganila ljudi. Oči so se zasolzile marsikateremu izmed starejših ptujskih borcev, ki se je boril za slovenske pravice in jih tudi dočakal v naši lepi in svobodni domovini Jugoslaviji. Se pred leti bi si nihče izmed naših sovražnikov ne mogel predstavljati, da Je tako mogočna sokolska manifestacija v Ptuju, na trgu, ki nosi ime našega prvega Sokola Tyrša, sploh mogoča. Akademiji so prisostvovali zastopnik bana sreski načelnik dr. Bratina, član savezne uprave dr. Riko Fux, savezna načelnica sestra Ska-larjeva, starosta ptujskega Sokola br. dr. Šalamun, župan Jerše. komandant mesta major Manojlovič, komandant orožniške čete major Cvetkovič in drugi. Veliki dan sokolskih manifestacij pa bo nedelja. Sokol Ljubljana III. bo imel 17. t. m. javni telovadni nastop na letnem telovadišču ob Tyrševi cesti in vabi bratska društva, da ee nastopa udeleže v čim večjem 5t> vilu. — Članstvo, ki se namerava udeležiti sokolskih zleitov v Sarajevu in Zagrebu, naj ee najkasneje do 12. L m. prijavi pri društvenem načelstvu med 18. in 20. in plača obenem potrebno vsoto za zletni znak in železniško legitimacijo. — Dalje ee poziva članstvo, da ee v čim večjem Števili ud-eJeži proslave 251etnice bratskega društva Ljubljana II. danes 10. t. m. Bratje, ki !ma-io slavnostni kroj. se morajo udeležiti slav-nosti v krofih, ostali v eivilu z znakom. Sokol Moste se marljivo pripravlja za nastop s sprevodom, ki bo v nedeljo 17. Z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o izplačilu voine škode, ki je stopil 20. februarja t 1. v veljavo, je bila, kakor znano, spremenjena obrestna sliržba obveznic za vojno škodo, in sicer na ta način, da se bo odslej kupon plačeval polletno, in sicer 1. februarja in 1. avgjsta. Tudi način amortizacije in žrebanja je bil spremenjen in mora v smislu te zakonske novele finančni minister sestaviti tooen amortizacijski načrt in ga vnesti v besedilo novih obveznic. S tem v zvezi j,? finančni zakon za 1. 1984-35 v § 12. pooblastil finančnega ministra, da izvrši zamenjavo kuDon-skih pol obveznic 2Vi odstotne državne rente za vojno škodo, tako da se bodo pri tej priliki na podlagi talona in obveznic izdale nove obveznice z novo kuponsko polo, vsebujoče 40 kimonov. Citirana točka finančnega zakona nadalje določa, da se bo pri zamenjavi za vsako izročeno obveznico s talo-nom dobila druga obveznica s kuponsko polo, ki bo nosila novo serijo in novo številko. Ta zamenjava je obvezna. Točnejše odredbe bo o tem predpisal finančni minister s pravilnikom. Na podlagi gornjega pooblastila je eeiaj finančni minister predpisal pravilnik o za-menjavi obveznic loterijske 2.5 odstotne državne rente za vojno škodo. Po tem pravilniku 60 vsi imetniki dosedanjih obveznic vojne škode dolžni te obveznice zamenjati za nove obveznice. Izmenjava se bo vršila na ta način, da se bodo namesto dosedanjih obveznic s talounom, ki se vzamejo iz prometa, izdajale nove obveznice z novo kj-ponsko polo. Pri tej zamenjavi se bodo za izročene obveznice prvenstveno izdajale n^-ve obveznice za v.ečj? nominalne zneska (tako na primer za 5 obveznic po 1000 Din •ma obveznica po 5000 Din) na ta način, da bo skupni nominalni znesek izročenih obveznic enak skupnemu nominalnemu znesku novo izdanih obveznic. Novo izdane obveznice bodo opremljen? s kuponsko polo za 40 j>olletnih kuponov in se bodo izdal« za nominalne zneske 100(1, 5000 in 10.000 Din. Serije novih obveznic bodo pričele- s 5001. Vsaka serija bo vsebovala 1000 številk od 1 do 1000. Nova obveenice so izdelane na specialnem papirju, tako da je njihovo falzificiranje zelo otežkočeno. Zamenjava teh obveznic se bo izvršila brezplačno. Z zamenjavo pa se bo prif«lo 14. t. m. Bodoča žrebanja dobitkov se bodo že vršila po serijah in Številkah novih obveznic. Ker bo prvo tako žrebanje za dobitke že 1. septembra t. 1., zato se opozarjajo vsi imetniki dosedanjih obveznic, da jih zamenjajo najkasneje do tega roka, sicer bodo izgubili možnost dobitka pri prvem žrebanju. Obresti se bodo prav tako v bodoče izplačevale l>e na osnovi kuipona z novih obveznic. Prvi oolletni kjpon z novih obveznic bo zapadel v plačilo že 1. avgusta in kdor bo hotel takoj ob zapadlosti 1. avgusta vnovoiti polletne obresti, bo moral do tega dne v lastnem interesu svoje stare obveznice zamenjati za nove. Počenši s 1. avgustom t. L izgube stare obveznice razen pravice do zamenjave za nove obveznice, vse druge pravice in ugodnosti, ki se nanašajo na obrestno in loterijsko službo in tudi n? morejo biti več pred-met amortizacijske službe. Od 1. avgusta naprej se te obveznico n? morejo uporabiti za nobeno drugo svrho kakor za zamenjavo. Zaradi tega se tudi ne smejo več trgovati na borzah in se ne smejo več sprejemati pri državnih in samoupravnih ustanovati kot kavcije, v depozit ali zastavo. Od tega dne (1. avgusta) se bodo za kavcije sprejemale samo nove obveznice in prav tako se bo smelo na borzah trgovati le a novimi obveznicami. Glede na rok zastarelosti pri amor-tiziranih obveznicah ee bo zamenjava starih obveznic za nove lahko izvršila še do 31. julija 1939. Po tem rokj Da bodo obveznice stare emisijie izgubile tudi pravico do zamenjave za nove obveznice in na bodo predstavljale nobene vrednosti več. Zamenjale se bodo vse doslej izdane obveznice stare emisije, razen obveznic, za katere se ugotovi, da so falzificirane ali pa da eo bile izžrebane za amortizacijo v prejšnjih letih, tako da so že zapadle. Vsaka obveznica, ki s? predloži v zamenjavo, mora imeti talon i isto serijo in isto številko, kakor obveznica sama. Obveznic brez talona ne smejo davčne uprave sprejemati v zamenjavo in se morejo predložiti v zamenjavo samo oddelku za državne dolgove s pojasnilom, zakaj se »e predlaga talon. Prav tako ne smejo davčne uprave prevzemati v zamenjavo obveznic, ki so defektne, umazane ah deloma izgorela in obveznic, s katerih se ne da točno spoznati serija in številka. Tudi take obveznice ie treba predložiti oddelku za državne dolgove, ki bo po pregl-edu odločil, ali ee lahko zamenjajo. Od že amortizira-nih obveznic so izvzete pri zamenjavi one obveznice, ki eo zastarele (to so obveznice, ki so bile amortizirane v letih od 1925 do 1929), ker so postale neveljavne. Obveznice, ki so bile amortizirane v 1. 1930 do 1933 ee orav tako ne morejo predložiti » zamenjavo in se morajo, ker še niso zastarele, predložiti oddelkj za državne dolgove na izplačilo. Zamenjati se ne morejo tudi obvezaice-ki eo bile letos izžrebane za dobitek o priliki 10. do 14. žrebanja. ker se morajo predložiti zaradi izplačila dobitka. Da ee ne W oviral posel okrog zamenjave 3,200.000 komadov obveznic, se priporoča vsem imetnikom, da se strogo držijo pravilnika in da m predlagajo obveznic, ki se ne bodo zamenjale ali se ne bodo mogle zamenjati. Zamenjavo bo vršil oddelek za državne dolgove preko vseh davčnih uprav v državi. Kdor zahteva zamenja ro, mora osebno izročiti podpisano prijavo s seznamom obveznic, ki jih želi zamenjati. Prijave 6e imajo v Beocradu izročiti oddelku za državne dolgove in državni kredit, v notranjosti države pa davčnim upravam. Osebe in ustanove iz notranjosti države pa lahko prijave 6 seznamom obveznic pošljejo tudi po pošti direktno oddelku za državne dolgove v Beograd. Banke in ostale ustanove, ki bodo za račun drugih oseb vršile zamenjavo, morajo prav tako zahte»vati od strank podpisan seznam, in sicer zaradi tega, ker bo oddelek za državne dolgove v primerj nepravilnosti, ki bodo imele za posledico materialno odgovornost, zahteval povračilo škode od predlagatelja, ne glede na to. kdo je lastnik obveznic. Zato jo potrebno, da imajo banke m ustanove, ki za tuj račun predlagajo obveznice v zamenjavo, podpisane predetavke in spiske, da se lahko zavarujejo pred evcn-tuelno škodo. Ustanove in osebe, ki upravljajo in hranijo tuje obveznice, jih morajo same predlagati v zamenjavo (to velja za obveznic.*, ki eo položene za kavcije, za depozit aH tvorijo imovino mase, odnosno za obveznice, ki so lombardirane ali eo položene v zastavo pri bankah, sodiščih itd.). Glede takih obveznic eo osebe in ustanove, ki jih shranijo, materialno odgovorne za škodo, ki bi nastala, ako bi se pravočasno ne izvršila zamenjava, zlasti glede na rok zapadlosti kupona na dan 1. avgusta, odnosno i ozirom na rok žrebanja na dobitke, ki bo 1. septembra. Pravilnik veetnrte nadalje točne predpise o tean, kako imajo davčne jprave poslovati pri zamenjavi. Končno določa pravilnik, da morajo vse državne in samoupravne ustanove, banke in sploh vse ustanove in os.4>\ ki hranijo in upravljajo obveznioe vojne škode zaradi kavcije, zaradi depozita, zastave itd., takoj ko prejmejo nove obveznice, obvestiti lastnike teh obveznic, kakšne nove številke in serije nosijo obveznice, ki iim pripadajo. Oddelek za državne dolgoTe bo direktno aH preko davčnih uprav neprekinjeno sprejemal stare obreraic® v »menjavo do 25. avarnsta. Tega dne bo vs© de: o okrog zamenjave prekinjeno do 10- septembra. in sicer zaradi amortizacijskega žr«eA>:> nja. ki se bo vršilo 1. septembra. Oni, ki bodo do 25. avgusta izročili stare obvoznica, bodo, če ne bo ovir, do 31. avgu^a ieH nove obveznice. Danes zaključek velesejma Glede na bližajoči se zaključek velesejm-skih dni je bi! tudi včeraj poset velesejma zelo živahen. Poleg številnih interesentov je bilo na velesejmu tudi precejšnje število šol pod vodstvom učiteljev hi profesorjev. Velesejmsko prireditev pa so posetili tudi številni delegati, ki so prišlj na občni zbor Kmetijske družbe. Kupč je so se zadnje dni prav živahno razvijale in so kile zabeležene prav v vseh panogah, ki so zastopane na velesejmu. Mnogi razstavljala, ki so še pred dnevi tožili o slabih kupčijah, so zadnje dni prišli na svoj račun. Tudi grška razstava je napravila kupčije zlasti v bombažnem blagu, predivu in najrazličnejših specialnih proizvodih grške industrije in obrti. Mnogo je bilo prodanih tud! ženskih ročnih del, zlasti zastorov, umetnega veziva, joričev in domačih čipk. Kakor vsako leto. je tudi letos dobro zastopano naše domače kolarstvo in so bile zadnje dni zabeležene tudi kupčije v vozovih. Nadalje je bilo povpra- Gospodarske vesti = Pred prifetkom trgovinskih pogajanj i Italijo. Po vesteh iz Beograda, bo te dni odpotovala posebna komisija trgovinskega ministrstva v Italijo k novim trgovinskim pogajanjem. Ta delegacijo, ki ji bo napeljeval g. Pilja, načelnik odseka za zimanjo trgovino in trgovinsko politiko, bo imela nalogo, da s pristojnimi faktorji v Italiji prouči vprašanja, ki se nanaša io na naš izvoz lesa. — Konstituiranje Centrale zver trgovskih združenj. Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj, ki je bilo ustanovljeno na nedavnem kongresu v Skoplju, je za 15. t m. sklicalo prvo sejo, na kateri se bo konstituirajo. Člani centralnega predstavništva bodo nato podpisali v zastopstvu zvez sprejete resolucije in jih korporativno izročili predsedniku kraljevske vlade, resornim ministrom ter predsedništvu Narodnega predstavništva. = Jadransko-podunavska banka, Beograd, naznanja, da je s koncem maja ukinila podružnici v Ljubljani in Kranju. Vsi interesenti naj se obračajo odslej naravnost i«a centralo. — Posojilo skopeljske občine pri Državni hipotekami banki. Kakor poročajo iz Beograda, je Državna hipotekama banka odobrila občini mesta Skoplja investicijsko posojilo v znesku 36 milijonov dinarjev. Sklenitev tega posojila je odobril tjdi finančni minister. — Kroetska posojilnica ljubljanske okolice, r. z. z n. z. v Ljubljani. Dne 7. junija t. 1. se Je vršil 53. redni občni zbor tega najstarejšega slovenskega denarnega zavoda v Ljubljani. Iz poročila ravnateljstva posnemamo, da se je zavod vzdržal vsled uvidevnosti pretežne večine vlagateljev brez uporabe zakonite zaščite, katere so se poslužili skoro vsi večji domači denarni zavodi. Upravno premoženje izkazuje dne 31. decembra 1933 Din 238,135.974.69. Stanje hranilnih vlog v višini Din 216,525.897.81 kaže v primeri s prejšnjeletnim znižanje za Din 15,979.662.97. Posojila so se vzdržala na višini Din 204,649.717.88, naložen denar pa se Je znižal na Din 18,224.379.30. Dobiček je dosegel Din 2,104.641.%. Z izvršenimi odpisi in amortizacijami pa se je skrčil čisti dobiček na Din 152.776.66. Število deležnikov se je zvišalo na 6.641. Izkazani rezervni zakladi so se zvišali na Din 10,558.107.94. Poleg teh ima zavod še visoke latentne rezerve v nepremičninah. 789 = Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju luksuznega davka, ki je stopila 16. maja v veljavo, je sedaj objavljena tudi v »Službenem listu« od 9. t. m. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke »Elektroton«, družbe z o. z., centrala v Ljubljani, Aleksandrova 4 in podružnica v Zagrebu. Praška 6 (poravnalni upravnik Franc Cvirn, zasebni uradnik v Ljubljani. Tavčarjeva 2; poravnalni narok pri okrožnem sodišču v Ljubljani 20. julija ob 9.. prijavni rok do 15. julija). = Dobave. Direkclia državnega rudnika Kakani sprejema do 14. L m. ponudbi glade dobave 4fl.OOO kg portlandskega cementa. 28 komadov žpleznih plošč. 6 komadov kotnega železa 100 kg sirominiuma in 100 kg vazelina za stroje. ševanje v usnjeni galanteriji in triotaž-Zanimanje je tudi za razstavo, ki jo je priredila stara domača tvornica dežnikov iz Dolnje Lendave. Prireditelji specialnih razstav so z uspehom prav zadovoljni. Na razstavi društva »Živalca« je bilo rrodauo lepo število plemenskih živali, zlasti kuncev in kokoši. Kakor smo že včeraj opozorili, bodo imeli danes priliko za nakup oni, ki žele kupiti razstavljene vzorce, ker bodo raz-stavljaici, kakor običajno, svoje razstavno blago danes razprodaiali. Posetnike vde-sejnra naj opozorimo tudi še na propagandni paviljon društva Krke, ki vzbuja pozornost in ker se toči za poskušnjo znamenito vino »raztopljeno zlato«. Ker so se v naši javnosti raznesle vesti, da bo letošnji velesejem podaljšan, smo od velesejmske uprave prejeli informacijo, da te vesti niso točne in bo velesejem dane* definitivno zaključen. Borze 9. Junija Na ljubljanski borzi je bil rretekfc tede* devizni promet razmeroma velik in je znašal 5.94 milijona Din nasproti 3.07, 4.02 in 2.93 milijona Din v prejšnjih dveh tednih. Devize. Čarih: Pariz 20.3275, London 15.56. New-Tork 307.125. Bruselj 71.90. Milan 26.63. Madrid 42.1250, Amsterdam 208.80, Bet ti n 118.50, Dunaj 57.50, Stockholm 80.15, Oslo 78.10, Kobenhavn 69.45, Praga 12.81, Varšava 58.1250. Bukarešta 3.05. Dunaj: (Tečaji v priv. kliringu) Beograd 10.72, London 27.25, Milan 46.50. Newyurk 536.36, Pariz 35.59, Praga 21.76. Curiii 174.67, 100 S t zlatu 128 S pep. Efekti. Dana]: Dunav-Sava-Jadran 11.22, Trboveljska 10.30, Alpina-Mont. 10.30. Blagovna tržišča SITO '+ Chicago. 9. junija. Začetni tečajji: Pšenica: za falij 99.75, za eept 101-50, za tk*. 105; koruza: za eept. 58.50. + Winnipeg, 9. juniia. Začetei tečaji: Pšenica: za julij 89, za avg. 91. + Novosadska blagovna bona (9. i. m) Tendenca nespremenjena. Promet sre*ki"u Pšenica: baška, okol. Novi Sad, srednjeba-ška, gorajebaška 115—117.50; baška, okol. Sombor, sremska 112.50—115; baška Po';-ska 117.50—120: ladja Tisa, 77 kg, 122.50 do 125: 78 kg 125—127.50; gornjebanatska, 77 kg 115—117.50; slavonska, 78 kg 115 do 117.50. Ovee: baški, sremeki, bana t., slav. 97.50—100. Tnrščiea: baška, srem. 84—£6; baška okol. Sombor 84—86, banatska 82— baška, ladja Begej 87—89, baška ladja Tiea in Dunav 88—90. Moka: baška in banatska >0g« in »0gg< 190—210; >2< 170—190; »51 150—170; >6« 130—150; >7< 105—115; ,8« 100—107: slavonska >0g< in >0gg< 190 do 200; >2« 170—180; »5« 150—160; >6< 130 do 140: >7< 105—115; >8« 100—105. — Otrobi; baški in sremski 90—95; banatski 875o do 92.50; baški ladja 100—102.50. — Fižol: baški in sremski 130—139. ŽIVINA 4- Mariborski sejem za prašič©. Ka sejem 8. L m. je bilo pripeljanih 342 prešičev. Kupčija je bila dobra, prodanih jo bilo komadov. Povprečne cene mladim prešičeni eo bile: 5 do 6-tedenski do 90 Din, 7 do 9-tedenski 100 do 130. 3 do 4-meeečni 140 do 180. 5 do 7-mesečni 220 do 270, 8 do l(i-mesečni 300 do 380, enoletni 420 do 450 Din; za kilogram žive teže 5 do 6 Din. za kg mrtve teže 9 do 10 Din. VINO. + Vinsko triišče v dravski banovini in drugod (9. t m.) Položaj na vinskem tržišču v dravski banovini je neizpremenjen. Kupujejo ee le manjše množine po večini cenejših vin srednje kvalitete, a po dražjih sortnih vinah bolj redko povpraševanje. Kjer ie toča potolkla, 6o eene nekoliko poskočila Enako kakor v dravski banovini, je tjdi v drucih vinorodnih banovinah. Cene so stalne. Dotok dalmatinskega vina je skoro ponehal. ker eo eene razmerao visoke. Deževno vreme med košnjo je slabo vplivalo na prodajo navadnega vina. ker ee i? potrošnja za delavce znatno zmanjšala. Sploh je k on ram vina celo v letoviščih razmemo majhen nasproti prejšnjim letom. Z naslonom lenS^a vremena se utegne tudi kon-zum izboljšati. liralfesfvo mode Pasovi in gumbi Odkar deluje umetnostna obrt tudi na modnem polju, smo dobili tako zanimive ln nenavadne pasove in gumbe, kakor nikdar poprej. Zato ni čudno, da jih prištevamo letos k najbolj priljubljenemu okrasju vsakovrstnih oblačil. Nova moda, ki polaga največjo važnost na. svojstvenost, dosega najlepše učinke ne samo z zanimivimi kroji in posebnostjo tvoriva, temveč tudi z nenavadnim okrasjem, kamor spadajo pred vsem izredno raz-nolični pasmi in gumbi. Zanimajo nas zlasti pasovi, ker se je vedno znova izkazalo, da so največjega pomena za celotni učinek obleke. V pestrem nizu se vrstijo pasovi iz lakastega, jele-njega ali eksotičnega usnja; jako lepi so tudi iz večbarvnega usnja sestavljeni modeli; za lahke poletne obleke so primerni pasovi iz pisanih lakiranih vrvic z vstavljenimi kovinskimi zaponami. Med številnimi kovinastimi pasovi pa so najbolj priljubljeni raztegljivi Spiralni in kačji mo. deli. Končno imamo tudi čedne pasove iz klobučine, ki je najboljša podlaga za razna. vezenja in aplikacije. Prav tako važni so lepi gumbi, ki jih imamo posebno letos na prebitek. Prozorni, kristalni gu-nbi učinkujejo najlepše na oblekah iz platna ali pikeja, koščeni in gala-litni gumbi pa imajo to posebnost, da se dajo izvrstno barvati, tako da soglašajo s poljubnim tvorivom. Kovinasti gumbi zavzemajo vedno bolj originalne oblike, leseni in usnjeni gumbi pa prevladujejo v poletni športni modi. S pomočjo naše skupine skic, pri katerih igrajo pasovi in gumbi važno ulogo, se lahko preverimo o zanimivosti te nove mode: Naš prvi model si zamišljamo iz svetle svile, pikeja ali platna. Okrašen je s širokim, v pentljo zavezanim pasom. Mali kep je na ramenih pritrjen z lepimi galantnimi gumbi, ki imajo obliko malih poletnih cvetlic, širokokrajen slamnik s kontrastno barvnim trakom, ki pokriva tilnik, spada med najnovejše modele. Pri poletnih kostumih iz šantunga ljubimo močne in ostre obrise. Zato so široki reverji jako važni za učinek takega modela. Tudi tukaj so velike važnosti lepi gumbi, ki si jih v tem primeru zamišljamo iz kristala. Naš model je iz naravno barvnega šantunga ter ga kombiniramo s svileno bluzo in klobukom v barvi plavice. Bluza je zapeta z velikim, štirikotnimi gumbi iz kristala, ki tudi na pasu kostuma nado-mestujejo zaponko (2. skica). živobarvni gumbi izredno poživijo učinek sicer enolične obleke. Predstavljajmo si n. pr. črno ali temno modro obleko s svetlo garnituro iz pikeja! Tak model učinkuje mladostno in originalno, če ga zapne-mo s koralno rdečimi gumbi (srednja skica). Posebno zanimivi so zvezdičasti gumbi, ki jih uporabimo na nenavadnih in elegantnih plaščnih oblekah iz lahke svile (predzadnja skica). Male, usnjene gumbe vidimo na športni obleki iz drobno karirastega tvoriva z zanimivo nagubanim krilom (zadnja skica). Novodobne steklene vaze eo najboljši dokaz za močno originalnost današnjih steklarskih umetnikov. Kot najnovejša ideja veljajo nenavadno stilizira- ni živalski motivi, ki so prinesli modernim cvetličnim vazam že mnogo uspeha. Za te modele pride v poštev brezbarvno steklo, čijgar kultivirana učinkovitost je bila že ponovno preizkušena. Na prvem mestu naše skice vidite model, ki predstavlja stili- tako zvano enocvetlično vazo v podobi si- kajoče kače. Slednji komad je izdelan iz biserno izpreminjajočega se stekla, kar je za »kačji« videz tega modela velike važnosti. Velika potovalna torbica iz kačje kože je posebno učinkovit komad vsake potovalne opreme. Po svojem diskretnem vzorcu pristoja taka torbica k vsakemu oblačilu. Seveda pa taka torbica ni samo nenavadno lepa, temveč je tudi dragocena, ker je za njeno izdelavo potreb- ziranega galeba, naslednja risba pa pokaže na posebno velika, enotna kačja koža. Radio Nedelja 10. junija LJUBLJANA 8.: Košnja v Savinjski dolini (Janko Kač). — 8.15: Poročila. — 8.30 Gimnastika (Pustlšek). — 9. Orgelski koncert (g. Sterbenc). — 9.30: Versko predavanje (dr. Potočnik). — 10.: Prenos iz stolnice. — 11.: Slovenski pevski zbor iz žt. Janša v Rožu (Koroška). _ 12.: Cas, plošče. — 16.: O mlečnih napojnih pijačah (Pavlica Franjo). — 16.30: Ljudska igra »Reka« (Halbe), dram. odsek. »Sloge«. — 20.: Propagandna ura za postavitev spomenika bratov Ipavcev: 1. predavanje (M. Kragelj), 2. Slovenski vokalni kvintet s solisti. — 21. Plošče, lahka glasba. _ 21.30 Prenos velesejma, vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 15.: Narodna glasba. — 17.15 Plošče. — 20.10: Glasbeno literaren program. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — ZAGREB 12.: Plošče. — 17.30: Plesna glasba. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 20.: Slušna igra. — 20.25: Prenos operete iz Bratislave. — 22.30: šramel kvartet. — BRNO 20.: Prenos iz Prage. — 20.25: Opereta iz Bratislave. — 22.: Lahka in plesna glasba. — VARŠAV9 20.42: Pre-ncs opere »Tosca« iz Turina. — DUNAJ 11.30: Glasba R. Straussa. — 13.30: Orkester. — 15.35: Bachova Velika maša v H-molu. — 18.20: Ruske pesmi. — 20.: Mešan program. — 22.10: Godba za ples. — BERLIN 19.30: Proslava Richarda Straussa. — KONIGSBERG 19.30: Program iz Berlina. — 22.40: Plesna glasba. — 23.15: Športni program. — MUHLACKER 19.30: Prenos iz Berlina. — 23.: Športni program. — 23.30: Lahka godba orkestra. — 24.: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.15: Orkester. — 19.: Klavirske skladbe. — 20.: Mešan glasbeni program. — 22.: Godba za ples. — RIM 17.: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Operni večer. Ponedeljek 11. junija LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13.: Cas, plošče. — 18.: Gospodinjska ura: O perilu (ga. Kraigherjeva). — 18.30: Iz dna Ljubljane, okolice in dežele (Ciril Kočevar). — 19.: Harmonika in citre v reproducirani glasbi. — 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20.: Koncert komornega tria (H. Svetel). — 21.: Skupina g. Emila Kralja igra Brac-covo »Don Pietro Caruso«. — 22.: Cas, poročila, lahka glasba. BEOGRAD 16.30: Orkestralen koncert. — 17.: Narodne melodije. — 19.: Plošče. — 20.: Prenos opere iz Zagreba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.: Koncert godalnega tria. — 20.: Prenos opere iz gledališča. — Kopalci In turisti* Uporabljajte za solnčenje dir. Kmetovo mazilo £N OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. 22.15: Lahka glasba. — PRAGA 19.25: Dobrodošlica pomladi. — 20.25: Prenos iz Brna. — 20.40: Koncert češke moderne glasbe. — 21.10 Program iz Brna. — 22.30: Plošče. — BRNO 19.25: Francoske, italijanske in švicarske pesmi. — 19.50: Orkestralen koncert. — 20.40: Stari instrumenti. — 21.10: Slavospev življenju na deželi. — Lahka glasba. — VARŠAVA 20.15: Jazz na ploščah. — 21.: Simfoničen koncert v proslavo R. Straussa. — 22.33: Nadaljevanje koncerta. — DUNAJ 12.: Plošče. — 17.40: Koncert solistov. — 19.10: Pesmi. — 20.25: Proslava Riharda Straussa. — 22.15: Godba za ples. — BERLIN 19.00: Straussova glasbena komedija »Rožni ka-valir«. — 23.05: Zabaven program. — Kč-NIGSBERG 19.: Program kakor v Berlinu. 23.: Orkestralen koncert. — MUHLACKER 19.: Prenos programa iz Berlina. — 23.10: Komorna glasba na ploščah. — 23.40: Schu bertova klavirska sonata v A-molu. — 24.: Nočni koncert. — Budimpešta 17.30: Koncert vojaške godbe. — 19.: Prenos programa iz Berlina. — Koncert ciganske kapele. — 23.15: Lahka glasba na ploščah. — RIM 17.: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45 Koncert orkestra. — 22.: Lahka ln plesna muzika. Torek 12. junija LJUBLJANA 11.: šolska ura: »Pojdimo pogledat, kaj dela Dolenc«, izvaja narodna šola Trebnje pod vodstvom Marjana Tra-tarja. — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13.: Cas in poročila. — 18.: Otroški kotiček (Vida in Slavko Jan). — 18.30: Pesmi naših bratov z juga (plošče). — 19.: So-kolska ura: O pokojnem načelniku češkoslovaške obce dr. Jindru Vaničku (g. Po-harc). — 19.30: Interwiev s sodelavci ženskega sveta. — 20.: Prenos opere iz Zagreba »Vdova Rošlinka«. V odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 16.30: Jugoslovenski ps"ml. — 17.: Plošče. — 19.: Narodna glasba. — 19.55: Večer glasbe R. Straussa. — 21.25: Slušna igTa. — Lahka godba orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.: Godalni trio 20.: Koncert orkestra »Merkur«. — 21.45: Plesna muzika. — PRAGA 19.25: Meian program. — 20.: Dan ruske kulture: Orkestralen koncert. — 20.30: Musorgskega opera »Boris Godunov«. — 22.30: Godaini kvartet. — BRNO 19.25: Ves program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.15: Koncert orkestra. — 20.12: Operetni večer. — 22.45 Lahka glasba na ploščah. — DUNAJ 12.: Orkestralen koncert. — 16.10: Klavirtke skladbe. — 17.15: Iz zvočnih filmov. — 19.10: Beethovnova »Missa solemnis«. — 21-: Pester program. — 22.30: Orkestralen koncert. — BERLIN 20.10: Zabaven program. — 20.45: Izmenjevalni koncert med Francijo in Nemčijo. — 22.45: Simfoničen koncert. — KSNIGSBERG 19.: Chopinov koncert. — 20.10: Glasbeno literaren program. — 22.40: Lahka in plesna glasba. — Mt¥HLACKER 20.15: Slušna igra. — 21.: Simfoničen koncert. — 23.: Nočni koncert iz Monakovega. — BUDIMPEŠTA 17.30: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — 19.20 Lahka godba orkestra. — 20.: Dramski večer. — 22.: Orgelski koncert. — 23.: Lahka in plesna muzika. — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Skladbe za orgle. — 21.15: Igra. — mefiisKi <3 vestnik Mlečnost sivorjave dolenjske govedi Prejeli smo: Naši dolenjsici živinorejci so naposled le našli pravo pot, ki jih bo vodila do izboljšanja živine in do gospodarske okrepitve. Napravljeni so šele prvi koraki, postavljena je osnova zgradbi, ki bo postala v ponos Dolenjski. Že pred svetovno vojino so se po Dolenjskem ustanovile živinorejske zadruge z namenom, da med svojimi člani krepijo smisel za izboljšanje govedi. Iz tujine so uvažali visokovred.no plemensko blago in z njim popravljali nedostatke domače živine. Dolenjski kmet pa nI hotel biti v stalni odvisnosti od tujih živinorejcev. Otresti se je hotel tujega vpliva v zavesti, da je tudi sam zmožen vzgojiti dobro živino doma na rodnih tleh, ki bo še bolj ustrezala njegovim potrebam in bo bolj navajena dolenjssega podnebja in razmer. Pred tremi leti so živinorejske organizacije pričele sistematično odbirati plemensko živino. Niso skrbele samo za dobre plemenjake, temveč so izbrale tudi naj-iboljše krave, ki naj bi postale matere celi bodoči dolenjski goveji pasmi. Pri posameznih selekcijskih zadruga'n se je uvedla kontrolna molža, da so se posamezne živali lahiko nepristransko s številkami ocenile na njih gospodarsko vrednost. Da se uvede enotnost postopanja pri tem selekcijskem delu, pri tej sistematični izberi živine, se je jeseni ustanovila Zveza seleKCijskih organizacij za sivorja-vo dolenjsko goved z nalogo, da vodi strokovno nadzorstvo nad pravilnim izbiranjem ln da podaja smernice za bodoče delo. V zvezi je včlanjenih 29 organizacij, katerih člani imajo pod nadzorstvom 1500 najboljših krav. VsaK član meri od svojih krav, ki so priznane za izbiro, pkozi vse leto mleko, tako da ob koncu leta točno ve, koliko litrov mleka je ta živi stroj predelal iz podane krme. Zveza je zbrala in obdelala vse podatke lz leta 1933. Pripomniti je treba, da se je priznala mlečnost le tistim Kravam, za katere je bilo mleko točno merjeno t vse leto. V letu 1933. se je priznala mlečnost 544 kravam za vse leto in 79 za del leta, skupaj torej 623 kravam. Največjo mlečnost so dosegle: pri Selekcijski zadrugi v Ribnici krava 62 A (5943 litrov mleka letno), pri Selekcijski zadrugi v Veliki Loki krava 24 (5842 litrov) in pri selekcijski zadrugi na VrhniKi krava 28 A (5455 litrov). Najvišjo povprečno molznost je dosegla Selekcijska zadruga na Vrhniki s povprečno količino 2794 litrov mleka letno. Povprečna molznost vseh krav v vsej zvezi pa je znašala 228S litrov letno. Gornji podatki, ki so zbrani iz celoletnih zapiskov posameznih živinorejcev, nam pričajo, da imamo na Dolenjskem dobre gospodarske živali, katerih kakovost se bo s sistematičnim odbiranjem od leta do leta še izboljševala. To vztrajno in podrobno delo naših zavednih živinorejcev podpira banska uprava, ki z vsaKOletno subvencijo omogoči nemoteno delo zveze. Razen pomoči ban-ske uprave krepko podpirajo to delo s stalnimi prispevki sreski kmetijski odbo- A. Pfk. Dogodek Bilo je pozno majsko popoldne. Nad mestom je ležala težka soparica. Poiskal sem si sence v drevoredu in sedel ca klopico. Ulice so bile kljub pomladni vročini Živahno razgibane. Ljudje so hiteli od dela, iz uradov in tovaren. Ta reka je tekla po ulicah, se gnetla, prerivala in se na križiščih zopet razcepljala. Hiše so bruhale ljudi, druge pa jih zopet požirale. Kam se vsem tem ljudem tako zelo mudi? Beže zbegani, sključeni, trudni in zaprašeni, se prehitevajo, ustavljajo in zopet hite, hite kakor žive halje, kakor prah usode, ki ga veter raznaša. Z vrta sem so prihajali glasovi kavarniške godbe. Poleg mene, na drugem koncu klo-piee je sedela debelušasta žena. Za trenutek je utrujena sedla, da se malo odpočije, saj ima gotovo še daleč v predmestje, bogve kam. V tem se približa klopici lepo in čedno oblečeno dekle kakih dvajsetih let. V rokah je imela v papir zavit hlebec kruha. Vedno bliže klopice prihaja in^se venomer osira po tleh. Zamišljeno iščoč z očmi po tleh reče: »Mama, petdeset par sem izgubila«. Očividno je prej sedela na tej klopici poleg matere. »Kako pa naj sedaj kupim žitne kave?«, zasopiha mati, vsa srdita, vstane in udari dekle po obrazu. Sledila je še ploha očitkov. Nekaj ljudi se je mimogrede ozrlo. Dekle se je, zardelo od sramu, še nižje sklonilo in še vedno iskalo izgubljeni novec. Nehote sem pričel iskati še jaz. Res, prav pred menoj v prahu je ležal izgubljeni novec. Poberem ga in ga izročim dekletu. Sramežljivo, a vendar z nekim veselim zadoščenjem se je zahvalila. Izročila je hlebec kruha materi in zopet odhitela v trgovino. Posedel sem še na klopici. Nastala je zopet tišina, ki jo je motilo samo škripanje peska mimoidočih. Tamle se je trudil v potu svojega obraza zajeten gospod. Roko je imel v žepu in venomer je rožljal z denarjem. Zaželel sem si vesele poskočne godbe. Dekle se je čez čas zopet vrnilo iz trgovine in sedlo na klopico. Med materjo in hčerjo se je pričel pogovor o vsakdanjih rečeh. Dogodek je bil hitro pozabljen, kakor da se vobče ni bilo nič zgodilo. Čez nekaj časa vstaneta obe in odideta. Nedaleč od klopice pa se mati ustavi, šepetaje govori svoji dvajsetletni hčerki. Cul sem zadnje besede, ki jih je govorila mati: »Morebiti pa zaslužiš par kovačev«. Pomen teh besed sem razumel šele potem, ko je dekle v zadregi zopet pri-sedlo na klopico. * Le s kakšno optiko bi Človek zrl na to življenje? Ali bi gledal z mikroskopom ali daljnogledom ali z očmi živega življenja? Ali bi gledal skozi očala moralista in bi seveda obsojal, obsojal dejanja sočloveka iz svojih lastnih pregonov, iz svojega osebnega vrednotenja. Ali bi skušal podobo življenja zajeti z razumom in iskati le vzrokov za neka dejanja? Tolstoj pravi: »Kadar nam vzrok dejanja ni popolnoma razumljiv, tedaj priznamo tistemu dejanju največji delež svobode (da je dejanje izvršeno iz svobodne volje). Če pa nam je le eden od naštetih vzrokov znan, mu že priznamo neki delež nujnosti in terjamo manj maščevanja za hudodelstvo, prisojamo čednostnemu dejanju manj zasluge. Ako imamo veliko vrsto izkušenj, ako naše opazovanje nenehoma meri na iskanje zvez med vzroki in posledicami, se nam zdijo dejanja ljudi toliko bolj nujna in toliko manj svobodna, kolikor pravilneje spajamo posledice z vzroki. »Razsodnost je videti večja ali manjša, po večjem ali manjšem poznanju okoliščin, v katerih je bil človek, čigar dejanje se presoja, po večjem ali manjšem razumevanju vzrokov dejanja.« (Vojna in mir IV.) Isto je dejal Spi-noza: »Če bi nam bili znani vzroki, bi nam bilo vse jasno.« Naš razum pač deluje vzročno. Razum se more udejstvovati samo tam, kjer more odgovarjati na vprašanje: »zakaj?« z odgovorom: »zato!« — Ko so farizeji pripeljali k Jezusu prešestnico, se je le-ta sklonil in napisal s prstom na zemljo. Kaj je pisal, tega ne vem, zakaj njegove besede je razpihal veter. Polagoma se je večerilo. Na vzhodu so se že vžigale zvezde. Poslovil sem se od sosede in odšel v to brezmilostno noč. iitajte revije ŽIVLJENJE IN SVET ficaštlc za {e> dotnoZ, Miši in MHejfii ri, ki so postali zadnji čas nenadomestljivi činiteiji pri pospeševanju celotnega kmetijstva v dravski banovini. KrižalfSca „Radi©n" Vodoravno: 1. Francoski cirkus. 5. Vrh v Mali Aziji. 6. Začetek pesmi. 7. Kaz. zaimek. 9. Kraj v Palestini. 11. Število. 12. Romanski spolnik. 15. Igralna karta. 16. Vzklik. 18. .Mof.no angleško žganje. 23. Zaimek. 24. Vcznik. 26. Zlato (frc.). 27. Kraj v Švedski. 2S Kaz. z. 30. Go. 31. Znamka avtomobila. 32. Pojem v matematiki. 34. Turški dostojanstvenik. 36. Del časa. 37. Zaimek. 38. Duhovita igra. 39. Opravljen. 40. D -d voza. 42. Reka v drav. banovini. 44. Planinsko zavetišče. 4. sklon. 49. Svceenica v knjigi »Tarzan kralj džungle«. 50. Os. zaimek. 51. Južn> francoska cvetlica. 53. Buffet v Ljubljani. "4. Človeška odlika. 55. Oče. 06. Grška črka. 57. Južno sadje. Navpično: 2. Os. zaimek. 3. Žensko ime. 4. Bivališče srečnega. 7. Rimski vladar. 8. Os zaimek. 10. Igralna karta. 12. Lepotna trava iz dežele Sredozemskega morja. 13. Žuželka 14. Nikalnica. 17. Moderen preparat, ki vsebuje vitamine. 18. Kje (nem.). 19. lir. 20-Glagol. 21. Ozir. zaim?k. 22. Id. 25. Ud. 28. Teža. 29. Nasprotno od »neznan«. 32. Umetnina. 33. Grška črka. 35. Bog ljubezni. 41. Prvi kralj Slovencev. 43. Igralna karta. 44. Gora v drav. banovini. 45. Predlog. 46. Vreta (2. sk'.). 47. Površinska mera. 48. Plin. 51. Kaz zaimek. 52. Moško i m 5. Rešitev knlaljke Vremenska hišica" Navpično: 1. brr; 2. rak; 3. klor; 4. aj!, 5. tek; 6. kis; 7. vi; 8. oni; 9. Moutevideo; 11. olimpijada. Vodoravno: 1. brkat; 6. Kraljevo; 9. Mi!1-ko; 10. kino; 12. oe; 13. Ra; U. iL 3MIŠ PRI SPLITU HOTEL BKLLEVUE. Nova stavba, teko- ia voda. Pension Din 60—80; za daljše Bivanje zahtevajte specijalno ponudbo! Aleksandrovo, otok Krk stoji v lopo ts»>!nctw legi, Oro-dtkega pristanišča in v«! i k« MM-arJi. 1 razgledom pred prah'»m. Lepo oprem z elekt/ričnv razsvetljavo, koccern, Da razpolago je Prvovrstna kuhinja, vzorna 35 Din « «w>t>o; pred mefiece 50 Din. v skupinah po 10 v nep^redai bl.iiunii par-o-kopaližča. Pred hotelom j« na morje, zavarovana jene, in zra&n« »obe razvedrilo večerni rad-io klavir. Voda i« izvira, postrežbo Popolna oekrba m junijem Ln po avgnem o*eb znaten popust. © HOTEL LONČARIČ SELCE (Hrvatska) na obali blizu kopališča nasproti cerkve. Sobe s teraso, tekočo vodo, elektriko in parketi itd. Odlična renomirana domača in dunajska kuhinja. Popolni pesion Din 65— 75 po legi sobe. Prospekte in informacije daje lastnik Dragotin Lončarič. 4691 KRK tri ure od Sušaka. Ugodno in mirno letovišče. Glavna sezona od 1. junija do 31. avgusta. Hotel »Krk«, renomiran, 17 sob. Vsa oskrba Din 50—54. Hotel »Jugoslavija«. Prav na obali Vsa oskrba 50—56 Din. Izven sezone popusti po sporazumu. Informacije in prospekte zahtevajte pri kopališčnem po-verjeništvu in od hotelov. A i E A na KRKU Poznano udobno morsko kopališče na otoku Krku za odrasle, otroke in ne-plavače. Ugodno sončenje in odpoči-tek na peščeni morski obali, dolgi 1600 metrov. Dnevna parobrodska aveze s Sušakom in ostalimi mesti na gornjem Jadranu Hoteli na morski obali (plažii prav pri kopališču. Kopališče z kabinami in šotori. Vodovod. električna razsvetljava. Sezona od 1. maja do konca septembra. Prospekte na zahtevo pošlje Kopališka uprava Baška. Hoteli: Baška, Gran-dič, Velebit, Volarič, Europa. Pen-3ioni: .Jadran. Kvarner Praha, Ruža. Tomša. Tri grla v, Zvonimir. Barbalič, Buffet F. C. Dujmovič. 130 Elektrificirana vas Ali se izplača elektrika v kmečkem gospodarstvu? Elektrarne v nemški Sleziji so se odločile napraviti zanimiv poskus, da doženejo, koliko stane poljedelca, če si svoj obrat »istematično elektrificira. Kot poskusni teren so si izbrale občino Sauhvitz pri Ohlavi. Posamezna kmečka posestva, ki merijo 30 do 300 juter, bodo opremili z električnimi ognjišči, rezervoarji za vročo vodo, parilniki za krompir in vsemi mogočimi električnimi pripravami. Stroške zanje bo- do nosile elektrarne same, kmetje pa bodo prvo leto plačali samo porabo toka. Množino porabljenega toka bodo računali za vsako priključeno pripravo posebej. Gospodarsko ozadje tega poskusa je lahko umevno: elektrarne hočejo zvišati kon-sum toka. Ker je poraba v kmečkem okolju in v majhnih krajih običajno majhna, je razumljivo, da podeželske elektrarne ne morejo obratovati poceni, a tudi ptrošnik nima od male porabe bogve kakšne pred- nosti. Zato hočejo elektrarne sedaj pokazati, da imata producent in kmečki konsu-ment pravo korist od električnega toka le tedaj, če je poraba velikopotezna in racionalna. Drugače požre že vzdrževanje prostih vodov ogromne vsote. Za poskusno dobo so elektrarne določile posebne ce.ie. ki so dobro preračunane, tako da ne preti izguba niti njim niti odjemalcem. Če se poskus obnese, pa bodo cene po vsej priliki še manjše. Prvakinja vedeževalk Madame Lenormandova je pravilno napovedala Robes-pierren padec, Dantonu smrt In Bernardotteu prestol Ladja brez posadke Dvakrat je že gorela, a ogenj je ni uničil Nemški listi so poročali te dni, da je ciljno ladjo nemške vojne mornarice »ZS.h-ringen« zadela v polno IScentimeterska granata in da je na njej nastal požar, ki so ga pa kmalu ugasili. »Zahringen« je pravo čudo moderne tehnike. Je prav za prav predelana starejša vojna ladja, ki jo uporabljajo za to, da se vojna mornarica na njej vadi v streljanju. Na tisoče in tisoče je v nji že lukenj, ki izvirajo od izstrelkov in ki jih morajo vedno znova zakrpati. Razumljivo je, da ladja s takšnim namenom ne more imeti po-Badke, a po drugi strani se mora med vajami premikati normalno naprej, drugače ne bd imelo smisla. Da pa se more premikati, je opremljena z normalnimi stroji In te stroje ravnajo s posebnimi brezžičnimi pripravami od daleč. Naravno, da so ti stroji in te priprave kaj dobro zavarovani v ladijskem trupu. Do danes — ladja je že šest let v tej službi — jim ni mogla 5e nobena topovska krogla do živega. O tem, kakšne so naprave, ki omogočajo »Zahrinrjenu« kretanje brez posadke v poljubno smer in s polno brzino, je bilo že dosti ugibanja, toda Nemci podrobnosti nočejo Izdati. Ladjo s tem namenom so morali predelati seveda tako, da se ne more potopiti. Običajna razdelitev v posamezne, medsebojno zaprte nepropustne prostore ni zadostovala, morali so jo napolniti s plutovi-no. Te tvari so porabili toliko, kofikor znašata dve španski letini plutovine. Toda svoj namen so le dosegli, »Zahringen« zadene lahko še toliko strelov, potopiti se ne more. Pač pa ima pfutovina to neprijetno lastnost, da gori. že dvakrat se je zgodilo, da se je od ognja granat vnela, prvič 1. 1930., drugič sedaj. Prvič je bilo hujše. Požar je bil tako silen, da so ga mogli obvladati še/!e po več dneh s pomočjo ojrom-nih množin vode in ogljikove kisline in s pomočjo vseh požarnih čolnov vojne mornarice .požarnih čolnov kielskega pristanišča in mestnih gasilskih čet. Obvladali so ga končno tako. aa so zgradili samotno steno med gorečim zadnjim defom in stroji ter da so ladjo postavili na dno. Ko so jo dvignili, je trajalo dober čas, da so jo spet popravili, četrtina vse plutovine je bila takrat spremenjena v ogenj in dim. Je pa nazoren dokaz, kako dobro je ta Čudna ladja zgrajena, če jo je v vseh teh šestih letih, v toči neštevilnih granat samo dvakrat doletela takšna nezgoda. Kruh brez moke Svet bo imel kmalu priliko seznaniti se z novo vrsto kruha, s kruhom brez moke, vsaj brez moke v običajnem smislu besede. Odkrili so namreč novo metodo za lu-fičenje pšenice. Ta metoda spravlja iz lupine dragocene in zdravilne stanice, ki jih doslej niso mogli izkoristiti, in jih napravi uporabne za pripravo kruha. Metodo so odkrili v Londonu in že mnogi ljudje na Angleškem dobivajo od tam po letalu novovrstni kruh. Vsi pravijo, da je dosti bolj okusen in ekonomičnejši. Od kar ga uživajo, ao bolj zdravi in otroci jim rasejo hitreje. Mussolini, ki je novi kruh pokusil, pravi, da je to najvažnejša iznajdba za človeštvo, od kar so odkrili elektriko. Posledica zvišane poštnine Sosedna Avstrija je pred kratkim zvišala poštnino za pošiljke v inozemstvo. Konec maja je poštna uprava napravila obračun, da bi videla, kakšen je uspeh te akcije. Pokazalo se je, da o uspehu ne more biti govora, kajti pošiljke v inozemstvo so se močno skrčile. Trgovske korporacije so se zategadelj obrnile na dunajsko vlado z vprašanjem, ali ne misli temu nepričakovanemu efektu prilagoditi svojih ukrepov, ki naj bi se izražali v zopetnem znižanju poštnine za inozemske pošiljatve. Vlada je odgovorila, da zaenkrat še ne more sklepati o tem. ker hoče počakati še nekoliko časa, da spozna, če je ravnala prav v korist državne blagajne. čudno pokrivalo Neka nadrealistična skuiptura; ki je zdaj razstavljena v Bruslju, prikazuje takole poljedelstvo: z dvema koruznima storžema okrog vratu in z okrašenim hlebcem kruha na glavi Šop pisem za 250.090 dolarjev Kako je zvita ameriška vdova ukanila nezvestega milijonarja Harold Mc. Cormick, 61-letni »kralj poljedelskih strojev«, se je v svojem življenju že dvakrat oženil in ločil, a to ga ni izmo" drilo. Napravil je novo napako, da je lepi, 30-letni vdovi v 49 pismih zatrjeval svojo neomajno zvestobo in ljubezen. Potem pa je srečal še mlajšo in še bolj dražestno damo, ki mu je prejšnjo neomajno zvestobo tako omajala, da je sedel in napisal svoji vdovi 50. pismo, v katerem ji je na kratko sporočil, da jo odvezuje svoje ljubezni. A mož ni računal z žensko maščevalnostjo. Čez nekoliko dni mu je mlada vdova namreč še bolj jedrnato sporočila, da še ne mara med »staro železo«, a če že ni drugače, potem mu 50 njegovih pisem rada prepusti za ceno poldrugega milijona dolarjev. Mc. Cormick je vedel, kaj to pomeni: če bi se branil, bi sledila tožba zaradi pre-kršitve poročnih obljub in njegova pisma, njegove goreče ljubezenske fzpovedi bi pri*, šle v javnost in rabile senzacij željni množici v zabavo. Razen tega so ameriški zakoni glede vsake neprijetnosti, ki se zgodi ženski z moške strani, neusmiljeno strogi Tako se ni prav nič branil, samo vsota se mu je videla malo pretirana in se je po svojem odvetniku pogajal za znižanje. Po dolgih pogajanjih so se končno sporazumeli: Mc. Cormick je prejel svoja pisma nazaj, »prevarana« vdova r>a 250.000 dolarjev ali za vsako pismo 5000 dolarjev — cena, ki prekaša celo vrednost staroegiptsk;h oisa-rij. Vdova lahko postane vesela vdova: za ta denar dobi takšnih Mc. Hormickov. kolikor hoče. Temeljiti zakonodavci Kult nagote se je v ameriški državi Rho* de Island tako razširil, da so mu oblasti sklenile stopiti na prste. Zakonodavci so šli na delo, da pripravijo primerne zakonske ukrepe, ki so jih v obeh zbornicah tudi takoj sprejeli. Nasledn jega dne pa so gospod ie senatorji in poslanci zvedeli, da je bil državni guverner uporabil svojo pravico do veta in te zakone zavrgel. Ko so ga v veliki jezi vprašali, zakaj je to storil, jim ie mož odgovoril, da so šli zakonodavci v svoji vnemi tako daleč, da bi bilo treba v bodoče prijeti in kaznovati celo vsakega človeka, ki bi v svojem domu in ne da bi bil kakšen drug človek prisoten stopil v svojo kopalno kad ali pa si preoblekel srajco. Takšni zakoni pa bi bili le malo preveč temeljiti. Ribe razlikujejo zvoke Prof Bela Farkas iz Budimpešte je na podlagi fizioloških in bioloških študij ugotovil da reagirajo ribe na gotove zvoke in da imajo organ, ki odgovarja našemu ušesu. Ta organ biva po sodbi prof. Farka-sa v glavi ribe. in sicer labirintu Ribe razlikujejo visoke tone od nizkih. ZA KRATEK ČAS Ona: »Že pred tednom sem ti dala pismo, da ga oddaš na pošti, a zdaj ga najdem v tvoji suknji.« On: »Spominjam se. To je suknja, ki sem ti jo dal pred tednom, da mi prišiješ zgornji gumb. Ker gumb še manjka, suknje od tedaj še nisem oblekel.« Oče prokuristu tvrdke, pri kateri je njegov sin za vajenca: »Dali ste mojemu atnu zaušnico, tega vam ne dovolim, to bi storil lahko kvečjemu šef!« Prokurist: »Oprostite, toda jaz sem šefova desna roka.« Brki zaradi tradicije Mestno načelstvo v Budimpešti je sklenilo, da morajo nositi častniki budimpe-štanske policije na konjih dolge brke. Zadevna odredba pravi, da dajejo dolgi brki svojemu lastniku marcialično vnanjost. obenem pa časte madžarsko tradicijo. Nepošteni uradniki V Kijevu je sodišče te dni obsodilo 6 sleparskih uradnikov na smrt z ustrelitvi-jo, 8 nadaljnjih na lOletno robijo, več drugih pa na 3 in manj letno ječo. 9 uradnikov, ki jim je bila odmerjena nižja kazen, je bilo obsojenih na leto dni zapora. Criospoilfe! Moderni vzorci blaga za letne obleke ^o dospeli. Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drap« cchw3b, Ljubljana Proti koncu 18. stoletja in v prvih desetletjih 19. stoletja je živela v Parizu »madame Lenormand«, pra vzor vseh današnjih vedeževalk za elegantni svet. Ko so po padcu Napoleona I. Burbonci zasedli francoski prestol, so strogo prepovedali vsako vedeževanje in Lenormandova je svojo obrt uganjala lahko samo na skrivaj, ob največji previdnosti. Le s težavo si dospel do nje, dasi jo bila njena čakalnica vedno polna kakor čakalnica kakšnega zdravnika. Stranke je sprejemala v majhni sobi za komaj vidnimi tapetnimi vrati. Soba ni imela oken. svetloba je prihajala vanlo skozi odprtinico v stropu. Vsak, ki je prišel prvič k sloveči vede-ževalki, se je Je moral naravnost prestrašiti. Njeni sodobniki Jo opisujejo kot tako grdo žensko, da si je grše človek ne bi mogel izmisliti. Bila je videti kakor grozotna, s strupom napolnjena krastača. Eno oko ji je bilo stekleno, "z drugim pa je obiskovalca gledala, kakor da ga prebada s sulico. Na glavi je imela vedno krzneno kapo Stene so bile polne pribitih ne- eei trideset let napoveduje angleški znanstvenik raj na zemlji Angleški znanstvenik Haldane je izdal knjižico, v kateri opisuje svet 1. 1967. Sedanji gospodarski sistem Evrope, pravi pisec, se bo zrušil in končal z revolucijami, za zaključek pa bo še vojna. Ta vojna pa ne bo, kakor mnogi domnevajo, pomenila konec človeštva. Vendar bo v enem samem mesecu uničila eden do dva milijona civilistov. L. 1940 se začne po Haldanejevi napovedi nazadovanje prebivalstva v Angliji. Ta doba bo dosegla višek 1. 1966. V istem času pa se bo močno skrčilo tudi prebivalstvo drugih dežel. Samo Amerika in Avstralija bosta ostali na sedanji višini porodov. Nasprotno pa se bosta Rusija in Japonska množili z neverjetno naglico. Zaradi skrčenja ljudstev bodo mnoge dežele skušale odtegniti ženske industrijskemu delu. Vr" nile jih bodo družini in domačemu ognji" šču. Toda porodi se kljub temu ne bodo dvignili vse dotlej, dokler ne bodo priznali materinstvu posebnih časti in zaslug, ki jih v resnici ima za državo. To spoznanje bo prodrlo v Angliji šele 1. 1966, ko bo že prepozno. Anglija tedaj ne bo več velesila. Imela bo le postamo prebivalstvo in malo otroškega naraščaja. Konec druge tretjine našega stoletja bo na Angleškem samo še mnogo uradništva, tr-govstva in ljudi, ki ne bodo vešči nikakršnega dela. Življenje bo tedaj na visoki stopnji. Letalstvo se bo razvilo in ojači-lo, televizija bo na višku tehnike, radio in zvočni film bosta splošna ljudska last m dostopna vsakomur brez plačila. Književnost se bo približala romantiki 19. stoletja. Narodi bodo prepričani, da je doba slave za njimi in da je življenje le kruta in borna igra. V tem času pa bo na svetu dežela, ki bo stalno povečevala svojo proizvodnjo. To bo Rusija, ki bo 1. 1960 že tako organizirana, da bo imela za seboj četrto petletko. Delavci bodo dobivali velike dopuste, kj pa jih bodo uporabljali pod nadzorstvom svojih prednikov. države za vzgojo, šport in potovanja. Rusija in Amerika bosta tisti dve svetovni državi, v katerih se bo pomeril kapitalizem potem, ko bo drugod že prej propadel. Ko bo življenje doseglo to razvojno stopnjo, se bo začela na zemlji doba, ki jo imenuje Haldane zlati čas človeškega rodu. Vsak novorojenec bo čaščen kakor dar božji. Materinstvo bo veljalo za najvišji in najsvetejši poklic in se bo plačevalo. S psihotehniko bodo otroke preizkuševali in jim določali bodoče poklice že kmalu po 10. letu starosti. Od 12. leta naprej bodo delali pa dve uri na dan v industriji in na polju, z 20. letom pa bo že vsak zaposlen pri 30 urnem tedenskem delu. Časi bodo takšni in delo se bo tako cenilo, da bo imel vsak duševni in ročni delavec po tri mesece dopusta letno, zaslužek pa bo tako dober, da bodo zaslužile odrasle osebe okroglo 1000 dinarjev, otroci pa po 300 Din tedensko. Civilizacija lx> dosegla takšno stopnjo, da bosta vsakemu državljanu letno na državne stroške dovoljena dva obiska pri zdravnikih, ki ga bodo morali brezplačno preiskati in ugotoviti njegovo zdravstveno stanje. Na vsakih 100 prebivalcev bo tedaj prišel po en zdravnik. Bolezni bodo odvračali s profilaktičnimi sredstvi in to bo ljudem v splošnem podaljšalo življenje preko 70. leta. Haldane razpravlja tudi o kirurški vedi in pravi, da bo zdravniška spretnost za operacije pljuč in srca posebno velika in uspešna. Ljudsko življenje bo tudi mnogo udobnejše kakor danes, stanovanjske tesnobe ne bo več, vsakdo se bo kretal v svetlih in dovolj velikih prostorih. Zasebna gospodinjstva bodo izginila, kajti hrano bodo ljudem dobavljale avtomatične kuhinje, ki bodo v vsaki hiši. Z eno besedo, čez trideset let se bo naselil na zemlji raj. Ljudje bodo imeli več svobode kakor danes in večja pravičnost bo tudi pomagala vsem do prepričanja, da so srečnejši od Zoro vodo proti sivini lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od htgijenske-ga zavoda v LJubljani pod St. 2392-933 kot ... .za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh letjih in važno ne samo za teoretično fizi- siguren trajen Cena stekienici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB. Radičeva (Duga) ulica 32 Tretja vrsta vodika pred nekaj leti so še mislili, da so atomi najlažjega znanega plina, vedika, vsi iste vrste. Po tem naziranju bi sestojal vodikov atom iz pozitivno nabitega jedra in iz tropa negativno nabitih elektrodov, ki krožijo okrog njega. Pred dvema letoma pa so trije ameriški učenjaki odkrili vrsto vodika, ki vsebuje dve jedri. Imenovali so ga težki vodik. To odkritje je bilo eno najzanimivejših v zadnjih deset- ko, temveč za celo vrsto znanosti Kakor pa poročajo sedaj iz Amerike, se je raziskovalcem na vseučilišču v Prince-tonu posrečilo odkriti še tretjo različico vodika, ki vsebuje v svojih atomih po tri jedra. Vsako teh jeder zase sliči jedru navadnega vodika, okoli njih pa kroži en sam elektron. Zanimivo je, da je uspelo novi atom pridelati že umetno, če bombardirajo medsebojno atome težkega vodika, nastane zanimiva reakcija: stvori se atom navadnega in atom trojedrnega vodika. Kriminalni pisatelj umrl od strahu Na nenavadno tragičen način je umrl znani praški kriminalni pisatelj Gabrijel Bernard, znan tudi kot glasbeni kritik. Pred Bernardom se je te dni ponoči ustavil neki krošnjar in mu v šali pomolel pod nos čopič iz mehke dlake. Bernard se je tega tako prestrašil, da se je brez glasu sesedel in kmalu nato umrl. Zadela ga je kap. Krošnjarja so zaprli. Slovanska bodočnost v Evropi Na slavnostni seji madžarske Statistične družbe je predaval te dni predsednik ustanove dr. Bela Kenez. bivši minister, o populacijskem problemu Evrope. Izjavil je, da se ne sme pripisovati gospodarskim či-niteljem nikak prevelik vpliv v pogledu naraščanja prebivalstva. Anglija bo dosegla višek obljudenosti 1. 1950., Nemčija pa 1. 1960. L. 1980. pa bodo imeli absolutno večino v Evropi Slovani. v življenju pes. po smrti človek V Miškolcu je umrl berač, ki ga je poznalo vse mesto, 701etni Mihael Kormosz. ki so ga zaradi njegove brade imenovali madžarskega Franca Jožefa. Ko so pregledovali beračevo zanuščino. so našli v raztrganem suknjiču 900 pene-ov in poleg niih pismo. v katerem ie pokolnik sporočil. naj ga dostojno pokopljejo »če sem moral živeti kakor pes,« je zapisal Kormosz, »hočem imeti vsaj pogreb kakor se spodobi dostojnemu človeku.« Pri naročilu navedite vašo naravno Darvo laa. 63 Byrd otvarja svetovno razstavo Lansko leto si je vodstvo svetovne razstave v Chicagu dovolilo posebno senzacijo pri njeni otvoritvi: otvoril jo Je prav za prav žarek od 40 svetlobnih let oddaljene zvezde Arktura. Letos pri zopetni otvoritvi pa stopi v akcijo admiral Byrd. V svoji samotni ledni koči, sredi antarktične ledene puščave in stotine kilometrov od svojih ekspedicijskih tovarišev bo pritisnil na tipko svojega brezžičnega aparata in skoraj istočasno bo brezžični val iz tega aparata v Chicagu vključil električni tok, od katerega bodo zagorele žarnice, znamenje, da je razstava odprta. Za uslugo, ki jo stori Byrd razstavi, se mu bo ta oddolžila tako, da bo oddajala vsako nedeljo radijski koncert za Antarktido oz. BjTdovo ekspedicijo, ki bo po drugi strani vsako nedeljo poročala o svojem delu. Odlikovanje, ki je nekaj vredno Sovjetska vlada je sklenila, da bodo imetniki Leninovega in drugih visokih sovjetskih odlikovanj v bodoče dobivali elektriko in plin zastonj, zastonj si bodo lahko dali prati tudi svoje perilo v državnih pralnicah. Zadnje velja za državne pralnice za sedaj samo v področju moskovskega mestnega sovieta Knjižnica namestu spomenika Belgijski ministrski svet je te dni raz" pravljal o nekem pismu pokojnega kralja Alberta, ki je izrazil željo, naj se mu po smrti ne postavlja spomenika, pač pa naj se namestu njega ustanovi knjižnica. Kralj Albert ie bil namreč vedno velik knjigo-liub. Ministrski svet je odobril kraljevo željo in jo bo zdaj predložil še v formalno potrditev bruseljskemu parlamentu. topirjev, nagačenih sov, okostij in podob« ne ropotije. Prvo vprašanje, ki ga je vedeževalkA zastavila vsakemu obiskovalcu, jo bilo to, da-li si želi male ali velike igre, nato gA je vprašala z debelim basom po starosti, najljubši barvi in najljubši živali. Konč* no mu je z zapovedujoč im glasom dejala, naj dvigne igro, nakar je začela ve-deževati. Lenormandova se je rodila 1768 in je že 1. 1790. veljala za veliko vedeževalko. Sam Robeapierre in Saint-Just sta jo baje često obiskala in vprašala za svet, Dantonu je napovedala padec, ko je bil na višku moči, Bernadottu je prerokovala prestol v severni deželi, prvi ženi Napoleona I. je tudi napovedala padec. Umrla je leta 1843. in je ostavila veliko imetje, ki si ga je pridobila s svojim vedeževanjem- Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« vode. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« grenčica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi V vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. S 25.000 svečami na morsko dno Posebno v vojnem času se je potopilo mnogo ladij z dragocenim tovorom, deloma iz čistega zlata. V zadnjih letih poskušajo številne ekspedicije dvigniti te zaklade; zlasti se bavijo s tem poslom italijanske družbe. Baš te dni je odplul neki italijanski parnik proti Tunisu, da bi tam dvignil zaklad, ki se je potopil z nekim torpediranim angleškim parnikom v času svetovne vojne. Meritve so pokazale, da leži parnik v globini 250 m. Pri tej globini je treba že prav posebnih potapljaških naprav, da ob-varujejo potapljače silnega vodnega pritiska. Vsak teh potapljaških aparatov ima svojo zalogo stisnjenega zraka, ki omogoča delo in povratek na površino celo v primeru, da bi se cev za dovajanle zraka pretrgala. Potapljaška naprava ima nadalje eMctrično žarnico za 25.000 sveč, kajti tema v tej globini je že popolna. Računajo, da bo dviganje zaklada zahtevalo tri mesece. Francozi iščejo nove besede Vsako leto zleti na Francoskem nekoliko tucatov besed v koš. Akademija znanosti, ki je zadnja instanca za besedni zaklad francoščine, se ob vsaki novi besedi vpraša, da-li ustreza jezikoslovno zgodovinskim zakonom, in če jo s tega stališča zavrne, potem je ne napiše in natisne nihče več. še pred poldrugim tednom je zavrgila n. pr. besedo, o kateri se je izkazalo, da jo je stvoril neki telegrafist iz dveh besed, ki ju je bil napačna razumel. Sedaj pa J« zavrgla tudi izraz »umetna svila« in išče izjemoma besede, ki bi ga nadomestila. Predlagali so izraz »setine«, katerega koren bi izviral isto tako kakor »soie« iz latinskega »seta« (svila), razen tega pa predlagajo tudi izraz »chardonče« po izumitelju umetne svile, grofu Chardonnetu. Pisma Dostojevskega Ruska akademija znanosti bo v bližnjem času dopolnila izdajo Dostojevskega del z izdajo zanimive korespondence. Gre za doslej neobjavljena pisma velikega pisatelja, ki jih. je pisal svojemu bratu in nekaterim pisateljem. ANEKDOTA Rihard Wa.gner je 1. 1877. dirigiral koncerte v Londonu. Pri teh koncertih je sodelovalo več nemških godbenikov, med njimi tudi Otto Deichmann. Na neki skušnji za koncert se je Wagner nepopisno jezil na pihala, ki niso ustrezala njegovi volji. Obrnil se je k Deichmannu z besedami: »Povejte godcem, da jih bom po vrsti pometal iz orkestra, če ne bodo parirali. Prestavite jim to na angleški.« Deichmann je polagoma vstal in prevel Wagner« jev izbruh z besedami: »Gentlemeni — mi« ster Wagner razume velike težave, ki Jih imate z njegovo glasbo in vas najvljudneje prosi, da se potrudite in ga ne raz. burjate brez potrebe. VSAK DAN ENA Kopel »Saj ta voda je vendar prevroča za otroka!« »2e res, miiostiva, toda otrok ne ume čl« tati, koliko stopinj kaže toplomer!« Vremenski pregled Zopet so nas zadele vremenske nime, nalivi, nevihte, deževje Ln povodnji. Pa kar nenadoma, in v času, ko ni bilo pričakovati. Saj so pri nas povodnji v junijskem terminu bolj redek pojav, skoro v vseh njesecib-se dogajajo pogosteje nego sedaj ca začetku poletja. Ob koncu prejšnjega tedina se je bil visoki zračni tlak v območju Ve 1 i kobri t aa-fik^Sa otočja znova ojačil in v nedeljo je bilo jeT?« anticiklona zo?et nad Anglijo in škotsko pn celo prav meč« o, dočim je gospodoval nad vzhodno im južno Evropo ni^ek zračni tlak. Ta barična situacija je sprožila krepke severne vetrove Ln v širrfki fronti je hladnejši zrak udari) proti jugu ter ob Danski in čez Severno morje strujil proti Evropi, tako, da je poglavitni del Nemčije preplavil že v toku nedelje, do ponedeljka zjutraj prodrl tudi že v Alpe in v Podunavje. Zaievajoč ob toplejši celinski zrak so hladne severnooceanske zračne mase povsod povzročile močno pooblačenje in padavine, povečini združene z močnimi nevihtami. V vsej prvi polovici tedma je anticiklon vztraja! v bližini Anglije, pražeč brez pre-etanka preti jugu hladne zračne mase od polarnih Ln severnih oceanskih predelov. Zato je imela vsa večja sevemozapad-na polovica Evrope zolo hladm-e dneve, obilo oblačnega vremena, pa dežja in neviht. Posebno nuncgo dežja ie bilo v naših krajih, pa v ostalih vzhodnih Aljpah lin tudi v nekaterih sudetskih predelih ter severnih Karpatih. Obilico padavin je tu povzročila razen navedenih činiteljev krepka depresija, ki se je od nedelje na ponedeljek stvorila na južni strani Alp in nad severnim Jadranom ter zgornjo Italijo, potem pa se vzdignila in se v toku torka pomikala čez naše kraje in čez Podunavje na Poljsko, prinašajoč vsem pokrajinam ob potu zelo mnogo dežja. Ta pot depresij je v vremenskih kronikah prav znana in zelo slabo zapisana; kadar se de-ipresija pomika po nji od Jadranskega morja na-sever proti poljski zemlji, prihajajo od \^seh strani zle vesti o nalivih in povodnjih. Zakaj v severnozapadnem sektorju ci.klcns'kega sistema prihaja do veljave hladen severni zraik, po južn»vzhodnem sektorju pa se meša z njim topli in 7,ek> vlažni zrak, ki ga je vetrovni sistem potegnil s seboj iznad razgretega Sredozemskega morja. Silni nalivi z nevihtami morajo biti posledica takega vremenskega čogajanja in so bili tudi to pot. V drugi polovici tedna se je vremenska situacija izboljšala. Depresija se je < idaljila proti vzhodu in z njo slabo vreme, za njo se je razprostrl zmova visok zračni pritisk im pod vplivom prevlade an-ticiklonskega režima smo dobili znova bolj suhe in toplejše dneve. Razen skrajnega juga in jugovzhoda pa ima vsa Evropa Ae vedno prehladno vreme za ta letni čas. Vremensko poročilo številke za označbo krala pomenijo: čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3 ' aneratnra. 4 relativna vlaga, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7- padavine 7 mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo 9. junija Ljubljana 7, 766.4, 12.6, 91, mimo. 10, —, — Ljubljana 13, 763.2, 12.6, 42, SSE2, 4, —, — Maribor 7, 765.4, 13.0, 90, mirno, 0, —, —: Zagreb 7, 765.7, 15.0, 80, mimo, 5, 0.4 dež; Beograd 7, 764.1, 16.0, 70, Wl, 0, —, —: Sarajevo 7, 764.6, 14.0. SO, mimo, 0, 1.0, dež; Skoplje 7, 762.8, 20.0, 60, NW(2. 5, —, —; Split 7, 762.7, 22.0, 50, S9. 1, —, —5 Kumbor 7, 761.7, 24.0. 50, N2, 1, —, —; Rab 7. 765.1, 20.0, 50, mimo, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 22.6, 11.0; Maribor 23.0. 11.0; Zagreb 22.0, 13.0; Beograd 25.0 13.0; Sarajevo 25.0, 11.0; Skoplje 31.0, 17.0; Split 30.0, 1S.0; Kumbor — 19.0; Rab —, 17.0. Repertoar DR4M.1 Začetek ob 20. Nedelja. 10.: Ob 16 uri Kulturna prireditev v Črni mlaki Letno gledališče v Tivolija. Izven. Znižane cene od 6 dc 20 Din V primeru deževnega vremena ob 20. uri v drami Gofooda Glembajevi. Izven. Ceiif od 5 dc 14 Din Ponedeljek. 11.: Goljemanov Red B. Torek. 12.: Pravica do sreha. Gostovanj v Kranju, Izven. Onerna produkcija Državnega korservatorija. OPFRA Začetek ob 20 Nedelja. 10.: Trubadur Gostujeta Zinka Kune in Pavel Marion Vlahovič. Izvir. Ponedrliek. 11.: Zaprto Torek. 12.: Katja Kabanova Red C. MOŠKI. M trpite n« sekeuairo neTraatemja. odnosno impotenci, net«d»>ffttti funkciji i!ez. dnževnd depresiji, tK*>k ne=i te OfLASA TABLETE k', eo oa mnogih zdravnikov prtefcuštM)« in •.►dobrem? • kot bo-monrk1 preparat Naročila in vpraša-nja o« slovit« na zastopnika Lekarn« Hofef. Zajjreb. od deit-i Oka£a Prerad-ovičev » 40 Zahtevajte v veeb «ka-nah Og- -e« Sp b- 382 -28TII 193-1 Odgovor geodetov predlogu agronomov Udruženje geometrov in gsodetov, sekcija Ljubljana, nam je poslalo naslednje pismo s prošnjo za objavo: »Jutro« je 6. t. m. objavilo želje, predloge in zahteve agronomov dravske banovine, ki so resumirane v resoluciji. Z zanimanjem in odobravanjem je javnost sledila resoluciji, ki stremi za povzdigo kmetijstva. Resolucija omenja tudi predlog o reorganizaciji urada za agrarne operacije. Tudi ta predlog bi bil simpatično sprejet, ako bi se izvršila reorganizacija objektivno in po načelih, ki veljajo v vseh kulturno-naprednih državah. Ta predlog hoče geodete, zaposlene pri gornjem uradu, kratkomalo degradirati za pomožno osobje. S tem predlogom ni tangi-ran samo geodetski stalež dravske banovine, temveč vse države. Dvomimo, da je ta predlog izšel iz vrst agronomov, če pa se je to zgodilo, tedaj moramo ugotoviti, da so naši agronomi o tehničnem delu pri agrarnih operacijah zelo enostransko informirani. Skorocla vsaka agrarna operacija je tesno zvezana z geodetskim delom, ki znaša 80 do 90 odst. vsega tehničnega dela. Mirno lahko trdimo, da urad za agrarne operacije brez geodetskega osobja ni življenja zmožen. Izjave kmetov in statistični podatki jasno pričajo, koliko dobrega je ta urad že storil za kmetijstvo. Z 80 do 90 odstotnim delom so k tem dobrinam pripomogli ravno oni geodeti, ki jih ta predlog namerava uvrstiti med pomožno osobje- Ako pogledamo v sosednje države v katerih obstojajo slični uradi, vidimo, da so geodeti zaposleni kot sodelujoči ali celo vodilni organi, nikjer pa ne kot pomožni. Ako prevzema danes Avstrija v urade za agrarne operacije samo kulturne inženjer-je, tiči vzrok v tem, da izvrši vse za agrarne operacije potrebne meritve centralni zemljemerski urad »Bundesamt fiir Ver messungswesen«, ki ima značaj ministrstva. Ta urad je organiziran po najmodernejših načelih in se izpopolnjuje skoro iz samih geodetov, ki zavzemajo v tem uradu polo žaje načelnikov oziroma izvršujočih uradnikov. Ako vrši ta urad vse meritve, jasno, da odpade potreba geodetskega osob ja pri agrarnih operacijah. Tudi Bavarska ima komasacijske urade, v katerih zavzemajo zemljemerski inže-njerji (Vermessungsingenieure) vodilna mesta, kulturno-tehnična dela pa izvršujejo kulturni tehniki s srednješolsko kvalifikacijo. Navajamo samo ta dva primera, ki jasno dokazujeta, da se niti v enem niti v drugem primeru ne smatrajo geodeti kot pomožno osobje, pač pa kot sodelujoče odnosno celo kot vodilno osobje. Mnenja smo: če se že pristopi k reorganizaciji nekega urada, je potrebno graditi in izpopolnjevati. ne pa, namenoma poniževati en stan v prid drugega. Spet požar v Cerknici Cerknica, 9. junija V četrtek okrog 9. popoldne je bil pri nas spet požar, ki je uničil posestniku Ma-tužanu pri Sv. Roku vse lesene dele hiše s skednjem in hlevom vred. Zgorela sta tu di slamoreznica in precej sena. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. Kake je nastal požar ni znano. Domnevajo. da je iskra iz dimnika zanetila slamnato streho. Na kraj nesreče so prihiteli domači gasilci katerim so se pridružili še gasilci iz Dolenje vasi. Gasilci so rešili hišno opravo in živino ter omejili požar, k: je bil pri nas že tretji v dobi enega meseca. Počitniški dom realne gim-nazlji' profesorja Rainerja v Mauer pri Dunaju. V lastnem velikem park« proetor za teni6. txs2<-n zo plavanje, gojitev veeh športnih panog, dobra, obilna prehrana. Jezikovni tečaji za inozem-ce. pomoč v veeb predmetih erednješofkih strok. Mauer pri Dunaju. Lange 113 — telefon Aragersdorf 833 (Dunajska telefonska mr>eža). 4C09 ______ nahrbtnike, poljske postelje, spalne vreče, vrtne solnčnike, vrtno pohištvo. Izdelki: Jugostekstil d. d. Osijek 4764 + V globoki žalosti naznanjamo, da nam je umrl dragi soprog, oče, stric, tast in ded Vasilij M. Rodionov KOZAŠKI CARSKI DIVIZIJSKI GENERAL dne 8. junija ob 16. uri v 75. letu starosti. Pogreb bo v Kranju v nedeljo, dne 10. junija ob 17. uri Kranj, dne 9. junija 1934. Obitelji: Rodionov, dr. Novoseljsky, prof. Erdely, inž. Šulc. 5507 S 1. septembrom 1934 se oddajo trgovski prostori in stanovanje v hiši St. 140 v Kočevju, v katerih se na-aaja lekarna v najem. Hiša se eventuelno tudi proda. Interesenti naj se javijo pri gospodu dr. Hansu Arkotu, odvetniku v v Kočevju. 4751 ! Za prodajo separatorjev in drugih strojev za molžnjo. hladilnih strojev, za sirove hlebe in druge potrebščine pri molžnji iščemo povsod ZASTOPNIKE Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«. __5455 Podružnica inozemske tekstilne tvrdke išče tiizemsko produkcijsko tvrdko da bi prevzela v razpečavo in prodajo že dolga leta v vsej državi dobro vpeljane aparate. Na željo z delkredere. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiv uspeh«. Na krfžMčn eentrnmn LJubljane oddamo za 1. avgust v 1. nadstropju komfortno stanovanje ostoječe: tz 5 velikih sob in dveh Kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale ta: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture modne salone. 4741 Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Razpis Občina Sevnica razpisuje mesto živisiozslravnika. Interesenti naj se obrnejo pismeno ali osebno radi tozadevnih informacij na občinski urad v Sevnici. 5499 Občina Sevnica. Vyyyyyyy>Vv^yyyYyyyw VRTNE SOLNČNIKE teF« kjer vam najholje postreže tvrdka ■v? 7!L X O MASTERL PREDILNICA ZA SIMO — STRAŽl^CE PRI KRANJ( MIZKF! CENE 48fi5 PRVOVRSTNO BLA(I( nove in rabljene v najboljšem stanju si lahko ogledate v našem skladišču v pogonu. Istotam se predvaja tudi TROSTRANI SKOBELNI STROJ za izdelovanje ladijskega poda, katerega CENA JE TAKO NIZKA, DA SI GA MORE NABAVITI VSAKDO, KI GA LE MALO POTREBUJE. Velesejma se nismo udeležili in VAS VLJUDNO VABIMO NA BREZOBVEZEN OBISK NE ZAMUDITE PRILIKE UGODNEGA NAKUPA. KLEIN 8 STIEFEL FULDA zastopstvo PETER ANGELO d. z o. z., LJUBLJANA, Tyrševa 31 elefon št. 3349 «03 tiokošjp. parje. gosje, račje, navadno, s strojem člščeno in čoh;ino. Vzorci se pošiljajo brezplač- ^^^ no in franko. ./ v" - >obavlja se v vsaki množini """Vv,.' 2. Vajda, čakovec iK^t*; felefon *tev M, 60, S, 4. — :ENE PERJA ZELO ZNIŽANE ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Vsem, ki so nam izrazili ob smrti našega ljubljenega 30RESA svoje sočutje na kakršenkoli način, posebno č. o. g. dr. Tomincu Romanu, ki mu je donesel tolažila svete vere, in prijatelju Dušanu Smodeju, ki mu je bil v zadnjih tre-notkih v pomoč, dalje onim, ki so ga obsuli s cvetjem, in onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu, zlasti tovarišicam in tovarišem akademikom, sošolcem in športnikom, izrekamo svojo globoko zahvalo. Posebno se zahvaljujemo za ginljivo petje Akademskemu zboru, pevskemu zboru Glasbene Matice in pevskemu zboru Akad. društva »Jadran«. Iskrena hvala tudi za presunljive besede ob odprtem grobu gg. Verbiču, predsedniku Akad. d. »Jadran«, dr. Lapajnetu, predsedniku športnega kluba »Ilirije« in g. Bergerju kot sošolcu. Vse pa prosimo, da z nami vred ohranijo našega Borisa v najlepšem spominu. Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 12. t. m. ob 7. uri v frančiškanski cerkvi. V Ljubljani, dne 9. junija 1934. 5501 DR. JANKO, MIRA in NEDA ŽIROVNIK. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ca bettfcdo. Din i.— davKa za vsan oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Sitro ali dajanje naslovov plačajo oiu, ki i&čejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12«—. Dopisi tn tenitve se zaračunajo po Din i.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratna objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« I>5tl <• m odgovor, priložite um J« v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi deeeda i Oin. daveK i Oin ta Slfro oli dajanje aa »lova 5 Om. Najmanjši znesek 17 nin Trg. pomočniku (ci) nudim sigurno eksistenco e prevzemom manjše trgovine na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za začetnika*. 25664-1 Dve pletilji aa telovnike iščem takoj. Stanovanje in brana v hi-&i. One e plet. strojem naj se javijo takoj na naslov: Marko Krovino-■vič, Karlova«, Riječka ul. B6- 15738-! Šoferja treznega, e kavc-ij« v gotovini sprejmem za letovišče. Ponudbe na og'«s. oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv šofer«. 15769-1 Prodajalko »eSane etroke, sprejmem. Ponudbe na naslov: Julija Tome, Kožarje 60, Dobrova 15821-1 Gospodično fedne zunanjosti, 6 primerno šolsko izobrazbo, kavoi-je zmožno. sprejmem kot »•četno plačilno nata^karic-o T Komensk-ega uiioi »t. 26. 15637-1 Prodajalko poSteno in pridno sprejmem takoj v trgovino mešalnega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko •Dobra-«. 15833-1 Pletiljo I SO—30 tisoč Din sprejmem kot družaibnico k ple-tarni za povečanje obrate. Uspeh zajamčen. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 15776-1 Šiviljo dobro iavežbano, sprej-nem na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutira« pod »&iv.ilja«. 15806-1 Kuharico zavod iščemo za takoj Jfasiov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 15725-1 Za nov hotel, obrat K restavracijo, iščemo vsakovrstno osobje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Letovišče«. 15700-1 Prikrojevalko aa demsko perilo sprejmem Prednost imajo tiste, ki so Je delovale v večjem podjetju. Ponndbe s prepisi »pričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna«. 15658-1 Šofer aa avtotaksi v Celju, dobi takoj mesto. Ponudbe na podružnico »J-utra« v Celju pod značko »Trezen«. 15751-1 Samostojne modistinje li S e m za Ljubljano in Zagreb. V poštev pridejo take, ki imajo obrt z-a takoj. Navesti je mesečno plačo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Modistkac. 15633-1 Blagajničarko • prejme s 15. junijem je od na trgovina. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zanesljiva 120«. 15644rl ManufaktuHst popolnoma vešč stroke, »možen prodajalec, sloven-sko-nemško govoreč, z dobrini referencami, dobi v »lučaja odgovarjajoče spodobnosti zanesljivo trajno mesto i zelo dobro plačo v večji manufaktunii trgovini t Ljubljani. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra« p<*d znač>ko »Tr govec 25—35«. 15743-1 Službo trg potnika dobi v žitni et-roki verzi-rana moč. Ponudbe za takojšen nastop z navedbo zahtevkom na ogasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Agilen in sposoben«. 15603-1 Izvežbana prodajalka za papirno in galanterijsko stroko, dobi mesto. — Ponudbe s prepisi ©pričeval in event. sliko na oglasni oddelek »Jut.ra« v Ljubljani pod značko »Spretna«. 15304-1 Šiviljsko pomočnico z daljšo prakso, sprejmem im boljša dela na Sv. Petra cesti 36/L 15855-1 Frizerka dobra v železni in vodni onduaciji, dobi staino mesto. Lisac, Trbovlje. 15892-1 Dekle staro do 17 let, sprejmem takoj kot pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pridna 100«. 15884-1 Veščo strojepisko za spisovanje literarnega dela po narekovanju iščem. Ponudbe z navedbo honorarja na geslo »Roman« na ogl. oddelek »Jutra«. 15926-1 Dekle ki sna tudi šivati, spre j mem ta večje kuhinjsko delo v Fkwija.neki ulici 16 15937-1 Prodajalko spre itn em v pekarno. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod »Kavcija«. Ce Šofer z nekaj kavcije v gotovini, dobi stalno s'užbo. — Ponudbe no oglasni oddelek »Jutro« pod šifro »Služba«. 15962-1 Tapetnika prvovrstnega za otroške vozičke. iščemo v trajno delo Ponudbe na orlas. oddelek »Jutra« pod »Tapetnik«. 15076-1 Službe išče Beseda SO para dave* < om za šifro tU) da anje naslova 3 Oin Naj TiBnlš' znesek I? Din Šofer-mehanik z večletno prakso, vsestransko zanesljiv ter dober vozač z odličnimi spričevali žel.i službo. — Cenj. ponudbe na J. E. poštno ležeče pet. Slatina Radenci. 15676-2 Elektrotehnik s teoretično predizobraz-bo ter dvajsetletno prakso v montaži in obratovanju a parnimi 6troj.i, Dieselo-vimi ' motorji in vodnimi turbinami išče službe kjerkoli v državi. Zmožen administracije in vseh pisarniških del. Ponudbe pod »Elektrotehnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 15684-2 Mlada datna inteligentna, vešča vodstva trgovine, posestva, gospodinjstva ia kot pisarniška mioč, išče primerno zapo-slenje. Ponudbe prosi n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Nizke zahteve«. 15833-2 Hotelska sobarica m ada in pridna, išče kjerkoli službo. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 15667-2 Mlado boljše dekle išče e prvim julijem mesto gospodinje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo pridna«. 15792-2 Ljuba Jurkovič: (Ilustriral V. MazD Službo skladiščnega delavca ali podobno išče zdrav, močan, trezen, vesten in pošten mladenič. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Pošten in kavcija«. 15767-2 Prodajalka ki je vodila že več let podružnico in bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, želi mesto. Nastopi ahko takoj. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 15772-2 Postrežnica mlada, želi zaposlenja dopoldan ali celi dan. Naslov v oglasnem odd-»'ku »Jutra«. 157196-2 Pletilja sprejme delo n« dom. najrajši rokavice. Ponudbe na oglasni odd^e-k ®Jrat"a« pod »Zaslužek«. 15802-2 Natakarica začetnic« išče mesta. Naslov v oglasnem oddelku •»Jutna«. 15S05-2 Mesto praktikantke v trgovski pisarni išče absolventka drž. dvorazred-n-e trgovske šole, z znanjem nemščine in nemške stenografije. Ponudbe ped »Praktika ntin.in 100« na oglasni oddelek »Jutra«,. 15803-2 10» Ko so Sli po dolini, nedaleč od nekakšnih piramid, so jih obkolili cigani in jih vse zajeli, živali so spravili v velike kletke. Lili in šarika s0 pa vzeli k sebi na voz. Oh, kako so bili vsi razočarani! »Saj smo vedele«, so govorile živali »človek je straSno čudno bitje!« Kot pomoč gospodin«! ali kak d-ug zaslužek išče starejša gospodična, zmožna šivwn;a in vseh lažjih h'šnih del. Ponudbe pod »Govori tudi nemško« na oglasni od d el ek »Jutra«. 15817-2 Mlad študent zmožen vsakega dela. pošten in zanesljiv, ki lahko položi 2—3000 Din kavcije išče službo sluge aH kako dr-ugro primerno de'o v podjetja, ozir. trgovini. — Gre tudi proti nizki plači. Ponndbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Delaven«. 15585-2 Mizarski pomočnik mlajši, dobro izurjen, išče službo. Ponudbe na oglas. odde!ek»Jutra« pod šifro »Mizar«, 15761-2 Otroška vrtnarica mla;ša, vajena tudi gospodinjskih del, išče službo. Naslov pove og'«sni odde!ek»Jutra«. 15754-2 Kmečko dekle pridno in vajeno vseh del, išče s 1. julijem s'užbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15701-2 Mesarski por očnik z dobrimi ©pričevali, želi boljšo službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15649-2 Gospodinjska pomočnica stara 23 let, Gorenjka. izučena šivanja samostojne kuhe in vseh hišnih del. vajena tudi prodajanja. želi skorajšnje name ščenje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut.ra« pod šifro »Golica« 15717-2 Trgovski pomočnik 21 let star, vojaščine prost z desetmesečno pisarniško prakso, abstinent in ne kadilec, želi premeniti mesto v trgovino, pisarno, skladišče ali slično. Zmo žen kavcije in vodstva po družnice. Cenjene dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Lahko nastopim ta ko j«. 15733-2 Mehanik in stro!ni ključavničar vajen pisalnih in šivalnih strojev, zmožen dela na vseh strojih, zanesljiv, vojaščine prost, želi zaposlitve kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15736-2 Trgovski pomočnik < desetmesečno pisarniško prakso, vojaščine prost, ab stioent in nekadilec, želi premeniti mesto v trgovino ali pisarno. Zmožen je 6000 Din kavcije. Cenj dopise na »giasni oddelek »Jutra« pod »Lahko nastopim takoj«. 15018-2 Mesarski pomočnik mlad, z dobrimi spričevali, vešč sekanja iu prekajeva-nja, zmožen kavcije, želi dobro s uižbo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mesar«. 15854-2 Gospodična vajena gostilne, trgovine in gospodinjstva, išče primerno s užbo. Ponud'be na ogl. oddelek »Jutra« pod šif-o »Poštena 26«. 15650-3 Hlapec išče siužbo. Grelio Matija, Orna vas 101 pri Ljub! n ni 15868-2 Plačilna natakarica simpatična in verzi ran a, z osebno pravico, išče mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sposobna«. 15664-2 Za dvoinični stroj (Dopp^masc.hine) iščem na-m»ščenje. Naslov v o?'as. oddelku »Jutra«. 15662-2 Steklarski pomočnik išče službo za takoj. Cenj. ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Izvežban«. 15010-2 Gospodična dobro vešča nemščine, izučena manufakturne ln specerijske trgovine, išče primemo službo. — Ponudbe v ogl. oddelku »Jutra« pod »Pridna ln poštena«. 15913-2 Velik zaslužek bre* lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi! Dopise z znamko za odgovor na: Perss-.n, Ljubljana, poštni predaj 307. 166-3 Stavbeniki! Zidala bi vilo v Mariboru v ceni do 300.000 Din. — Plačam 100.000 Din v gotovini. za 200.000 Din pa bi izročila posestvo, ob ■stoječe iz stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja in 30 ha gozda. 10 minut od kolodvora na glavni progi Celje—Maribor. Cenj. ponudbe na oglasni odde-ek »Jutra« pod »Lep dom 1934«. 15548-3 Bivši uradnik vešč strojepisja, išče služ bo v pisarni, kot inkasant skladiščnik, vratar ali sluga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcije zmožen«. 15703-3 Službo sluge vratarja ali kaj sličnega Iščem. Grem tudi kot kompanjon k obrtniku, kateremu bi lamčll v nepremičninah do 100 tisoč Din karkoli. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Nastop takoj 100«. 15930-2 Izvežban šofer Išče službo v trgovini ali karkoli. Vajen sem tudi drugih del in vešč nemškega ln angleškega jezika. Tudi s kavcijo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »10 000« 15927-2 Perfekten bubi strižec in izvrsten v moški stroki, išče službo. Govori slovensko i.n nemško. Ponudbe na nas'ov: Franjo B e r g 1 e z, brivski pomočnik, C e 1 j e, Kersnikova 13. Ce Izurjena kro?ač>ca želi premeniti s'užbo v boljši damsk-' saion — na'm;e v Celju. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. Ce beseda 1 Din davek 2 Dir za šifro aH dajanje na slova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din Trgovsko učenko ki mora biti predvsem poštena in zanesljiva, dobra v računstvu in po možnosti nekoliko izvežbana v šivanju, siprejmem na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Učenka«. 15690-44 Učenko za pletenje sprejmem takoj. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra« 15643-44 Zobotehnično učno mesto išče 16 let star, nadarjen fant poštenih s'aršev, e srednješolsko izobrazbo. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sposoben 16». 15866-44 Mesar, vajenca poštenih staršev, sprejme Ivan Baš, KodeHevo pri Ljubljani. 15920-44 Knjigovodja- bilancist vešč slov., nemškega tn angleškega jezika išče »iužbo. event. tud; za dopoldanske. oziroma popoldanske ure. pod skromna mi pogoji. Cenj. ponudbe na ogasmi oddelek Jutra pod šifro »Knjigovodja« 15501-2 Strokovnjak v tekstilijah vešč izdelovanja bombaž nega blaga za hlače in obleke, vsega pisanega in beiega blaga, išče primerno trajno nameščenje. Po nudbe pod »Testiifaoh mann« na oglasni oddelek »Jutra«. 15513-2 Plačilni natakar 35 let 6tar, kavcije zmožen. išče stalno namešče nje. Event. gre tudi na sezono. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen«. 15604-2 Gospodinja poštena ln čista, srednjih let, želi službo kot samostojna gospodinja, vajena vsakega gospodinjstva ln kuhinje. — Grem tudi na deželo. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra« pod »Kamorkoli«. 15903-2 Pek. vajenca sprejme Stiplošek. Rogaška S a ti na. Ce Beseda I Din davek 2 Din za šifre al) dajanje na slova 5 Oin Najmanjši znesek li Din Radio na akumulator, štiricevni, zvočnik, poceni naprodaj. Naslov iz prijaznosti pri »Radiov«!«. Ljubljana. 15845-9 Radio cevni, ter anodni aparat na priključek, 3 ali več :n polnilec kupim. Ponudbe na M. Gorjenc, g»i-st.ilna, Primekovo, pY. v oglasnem oddelku »Jutra«. 15833-6 Mlinski kamni za mletje ovsa in koruze, naprodaj. Ivan Tomšič, Kočevje št. 312, Dravska banovina. 15771-6 Motorni mlin m«n'ši, edini v občini, proda Vinko Pšenicnik. motorni m in, Vrhje, p"-šta Do bova. Dravska banovina. 15780-6 Otroški voziček najnovejši model po-ceni prodam. D. Cotlč, Hrenova nI. 7, Ljubljana. Tel. 28-03. 15791-6 Otroške vozičke in kolesa kupit« pocetu u> tndi u obroke pn S. Rebolj * drug, Vošnjakova ulica 4. 84-« Zelo poceni se oblečete pri Preskerju t Ljubljani. Sv. Petra cest« št. 14 133-6 IzboriK k. o ta 15 Din io patent koeif-nik »Blisk« dobite samo pri tvrdki Fr. Stupica v Ljubjani, Gosposvetska c. št. 1. 15670-6 Zelo poceni prodam 12 km gozdne proge, od 9 kg po metru z drobnim materljftlom. In-lormaclje daje M. Cero-vlna. Zagreb. poštni Dret. 278. 13355-fi Rabljena kolesa s pnevmatiko, poceni proda A. Goreč. Ljub';a na. Tyršev» 19. 15519-6 ABC Ljubljana, Medvedova St. 8 (poleg gorenjskega kolodvora) telefon 2444 — proda: več osebnih vn tovor, avtomobilov. damske in moška kolesa. trgovsko opravo, pohištvo, st<*nske električne svečnike itd. V prodajo pa ABC spre;ema vse predmete najugodneje. 15652-6 Aparat za sušenje las »ektričen. t« 150 volt. skoraj popolnomi nov. te-:o agodno prodam Poizve se v ogl <>dde!ku »Jutra«. Selen burg»*v» ni. 15526-6 EIektro-Lux aparat (Staubsauger) — sesalec prahu, nov, prodam za polovično ceno. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15874-6 Otroške vozičke tapecira ln lakira naj ceneje Franc Mrzlikar, Gregorčičeva ul. 12, — Gradišče. Istotam poceni naprodaj dva športna vozička. 15925-6 Novo opravo za specerij. trgovino ugodno prodam. — Ponudbe pod »Specerlja« na ogl. odd. »Jutra«. 15934-6 Inventar za mlekarno se poceni odda. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15969-6 Avto »Buick« limuzina, 6 c-ilinderski. 5 sedežni, v ze.o dobrem stanju ogodno naprodaj na prisilni dražbi dne 16. ju^ nija 1934 ob 10. ari pri sreskem sodišča v Cerknici. Informacije v ootarski pisarni v Cerknici. 15613-10 Poltovornl avto »Ford«, štincilinde-rski. 40 HP. 500 kg nosilnosti, dobro ohranjen, obodno n« prodaj. Ponudbe na po&Mr predal it. 84. Ljubljana. 15312-10 Avtotaksl • koncesijo, in dva dobra avtomobila prodam v prometnem kraja Slovenije. — Ponudbe na Ofr'asn« oddelek »Ju-tm« pod 4ifro »Slovenija«. 15708 10 Buick avto kraotio »hranjen, poceni naprodaj. Nasior t oglas, oddeku »Jutra«. 15454-10 Avto Chevrolet 1 ln pol tonski, kateri Ima glavno reparaturo. prodam. Istotam tudi odprt 5 sedežni Chevrolet. Event. se tudi zameni a za dober avtobus. Ogleda se Rimska 19. 15880-10 Kovčeg-gramofon fotoaparat 6 krat 9. sta-tlv Bevl. 2 postelje prodam. Vprašutl pri Hol-lou. Slapnlčarjeva ulica 3. Moste. 15963-6 17 šivalnih stroiev različnih, dobro ohranjenih. od 200 Din na-orel, kolesa, otroške vo-•*1*ke, gospodinjske ln sntrt.np oredmete, blazine. tehtnice, glasbila, pohištvo 1td. pri tvrdki »Promet« komisijska trgovina ln splošna posredovalnica za nakup ln prodajo. — Istotam se sprejemajo vsakovrstni predmeti v prodajo pod zelo ugodnimi pogoji. 15974-6 3 veliki oleandri naprodaj v Jeranovi nl;ci št. 1.1. 15608-6 Štedilnik dobro ohranjen poceni naprodaj v Slomškovi oVici št. 15. Kodeljevo. 15674-6 4 večji sodi nekaj poetelj z modroci. pirnice. hišica za ps« in pisalna miza. vse po niz ki ceni naprodaj na Am broževem trgu štev. 9. 15302-6 Parkete vsakovrstno kupite naj-asrodneje v tovarni Alojzij Kane, Mengeš. 15857-6 Moško kolo z dinamo. posteljo z mreio in 30 kg primož proda Novak. gostilna Figovec — dvorišče. 15978-6 Kupim Beseda I Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Parni kotel ce« 30 ms kurilne ploskve, kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene. sistema in starosti na ogiasni odde-'ek »Jutra« pod »Dober kotel«. 15831-7 Steklenice od »Juhana« prazne, že rabljene kupuje Aliment« v Zg. Šiški 17. 15836-7 Inventar za špec. trgovino kupim. Nasiov v oglasjiem oddelku »Jutra«. 15744-7 Sedlo dobro ohranjeno, kapi m Ponudbe na osne. oddelek »Jutra« pod šifro »Sedlo« 15702-7 Stare kotle sistema Cornval in elične. preko 50 m» vsebine, kupim. Ponudbe na naslov: Dragutin Mathee. trgovac strojeva, Vinkovoi. 15164-7 Ledno omaro kupim. Ponudbe na og'aerri oddelek »Jutra« pod šifro »Omara«. 15973-7 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanlft' znesek '1 Din Avto BMW štirisedežen. dobro ohranjen. kupim. Naslov v ogl. oddelka »Jutra« pod »Gotovina 15«. 15801-10 Austro-Daimler limuzino. 6 sedežno. 6 clllndersko, v popolnoma dobrem stanju, 2 rezervni gumi. prodam za 35 000 Din. Farklč. Beograd, Vrazova ul. 42. 15906-16 Tovorni avto enotonskl. Avstro-Flat. dobro ohranjen, v vozno pripravnem stanju poceni proda Lovše. Ljubi lana. Beethovnova ulica 14TV. telefon 27-28 15977-10 Prehrana Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje os slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Samostojna gospa išče starejšega gospoda «!i gospo v dosmrtno oskrbo. Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod »100«. 15748-14 Otroka na rejo vzame Rant-aia. Murska Sobota, Cerkvena ulica št. 14. 15581-14 Pohištvo iieseda I Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znese* Vi Din Moderno spalnico novo, iz orehov« korenine, prodam. Pon-udbe n« oglasni oddelek »Jutira« pod šifro »8000«. 15764-12 Pohištvo Na obroke — Na hranilne knjižic«, iperan« i>»ebov« apiJniee črešnjeve šperane ......2300 Did pleska ne ...... 1800 » >rr.are ....... 400 > postelj« ...... 300 » nočne omarioe . . 130 » kub oprav« .... 850 » kuh. kredence . . 435 » vložki ....... 90 » medraerf ...... 230 » Sprejemajo »e veakovratna popravila po konkurenčnih seno-h. Vse drugo pohištvo dobit« najceneje muc prt Mizarstvu »Sava«, Kolo-Jvorsk« 18 MifcloftiSeva e št. 6. Telef. 2780. 15600-12 Razno pohištvo radi selitve ugodno naprodaj na Starem trgu št. 1/TT levo. 15883-12 Zamenjam za tesarske, kleparske ln cementarske izdelke lepe spalnice ln kuhinje. Mizarstvo Vidmar, Zg. šlška. 15901 Gostilno dam v najem iii n« račirc Naslov v og osnem oddelku »Jutra«. 15563-17 Gostilno in mesarijo vzamem v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek >J-utr»« pod »Dober p-o-15490-17 Kam pa,kam ? Beseda I Oin davek i Uiti rs Slfro aH da lan le u» slove 5 Din Najmanjši mesek 17 Din Jutri vsi na veselico ki Jo priredi Gasilno društvo Zg. Kašelj na vrtu g. Franc Grada. — Nudilo se Vam bo obilo zabave, prvovrstna Jedila ln dobra kapljica po nizki ceni na izbiro. Ugodna zveza za avtobus. Odhod Izpred Mestnega doma ob 13.30. ob 15 ln 17. url. Pridite-! 15891-18 Pohištvo sobe ln kuhinje, moderno. poceni prodam. Celovška c. 85. 15932-12 rteaeda I Din davek 3 Din *a Slfro aH datanle ne slove S Din. Najmanl&i m«*«pk 17 nin Smrekove deske za hranilne knjižice aii m polovico v gotovini kupimo. Mizarstvo »Sava«. Kolodvorska 18. 15810-15 V najem beseda I Din davek 2 Din 'A ši.*rc »11 dajanje aa slove i Din. Najmanjši znesek » Din Hotel, strokovnjak z večletno inozemsko prakso, vzame v najem hotel, restavracijo aH kavarno — oziroma sprejme mesto direktorja »i poslovodje. — Vstopi tudi kot družabnik Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Dunaj« 15691-17 Stanovanje in mehanično delavnico z orodjem, trgovino kolee in strojev, z inventarjem, avto z avtotaksno koncesij« v mesta oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Usodno 100«. 15662-17 Motor 250—500 ccm solo, novejSo tipo. kropim. Ponudbe r>od »Gotovina takoj« na oglas, oddelek »Jutra«. 15517-10 Točilnico, trgovino m trafiko ob glavni cesti pri indo striji in letovišču, kjer je zel« livahen promet, od dam po dogovora v Dajem u dobo petih let — naprej plačljivo. Naelor pove oglasni oddelek »Jutra«. 16430-117 Danes vsi v restavracijo »Franko-panskl dvor« na zabavo, ples. dobra vina. Jedila preskrbljeno. — Vstop prost. — Se priporoča Ukrnar. 15943-18 Kapital i eseda 1 Din davek 2 Din ia šifro ali dajanje na =iova i Din. Najmanjši znesek Din Elektrotehnik konoesijoniran, išče strokovnjak« « primernim kapitalom ta vstop k podjetju kjorkole v državi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Obrat«. 15685-16 Kapital e« vam obrestuje i 10— 20%, ako ga vložite kot tihi družabnik v dobro vpeljano trgovino. Ponudbe pod šifro »Gotovine j« 20.000« n« ogasni oddelek »Jutra«. 15600-16 Vlogo nilnioe ljubljanske, do 30.000 Di«n, kupim. Najnižje ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jut.ra« pod »Ljubljanska mestna 144«. 15629-16 Vlogo Km-otsk« hranilni«* ljubljanske za 100.000 Din prodam. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra.« pod šifro »Vloga«. 15807-16 Veleposestnik i S č e 50.000—200.000 Din posojila proti petkratni varnosti za dobo 3 do 5 let po 8%. Posredniki 2% Ponudbe na oglas, oddelek* Jutra« pod »Veleposestnik«. 15328-16 Hranilno 'ogo Kmetske posojilnice, za 3000 Din kupim. Cenjene ponudbe na o$r!as. oddelek »Jutra« pod šifro »3000«. 15689-16 Knjižico Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani, prodam aH zamenjam z« Kmetsko ali Ljudsko posojilnico. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »40«. 15604-16 Vlogo Kranjske mestne kipim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »70«. 16606-16 170.000 Din viogo Mestne hrani -niče ku-pm proti mesečnemu odplačevanju. Kot garancij«! 400.000 Din vredna hiša. katero event. tudi prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Knjižica«. 15872-16 Ureditev dolgov »odn« »n izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, upeljevo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov in kai-kuacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite, vse trgovsko obrtne infor macije in druge ne»rejt«ie ponovne zadeve poverite zaupno koncesnjomrani ko-mercijaini pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizo« in zaprisežoni knjigovodski strokovnjak — Ljubljana. Gledališka ulica štev. 7/1. Kapital naložite vamio in vit^oko-rentabi.no potom moje pisarne. 15888-16 Družabnika s 6—10.000 Din iščem za dob:čkanosno obrt. — Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutna« pod »Najboljša«. 15686-16 Hranilno knjigo Okrajne posojilnice v Radečah, z vlogo 6*>.000 Din prodam. Naslov pove og1!. oddelek »Jutra«. 15693-16 Vlogo Mestne hran. 400.000 Din prodam pod dobrimi pocroji proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj vloga«. 15894-16 Vložno knjižico do višine 20.000 Din kupim na mesečno odplačilo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »1000'16«. 15904-16 Kompanjonko za dobroidočo gostilno z vsaj 15.000 Din se Išče. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod » Kompan j onka«. 15954-16 5000 Din posojila Išče trgovka za krajšo dobo proti visokim obre-stlm. Ponudbe pod šifro »Trgovka« na ogl. odd. »Jutra«. 15929-16 Hranilne knjižice državne papirje, kupone itd. kupujemo ln prodajamo. Gotovino kakor tudi hranilne vloge vam plasiramo na nepremičnine (prvo mesto z 8 do 10 odst. obresti); inka-so, računi in druge terjatve v tu ln inozemstvu. — Posojila, družabnike Iščete ali pa ste sami hoteli udeležiti pri trgovini. Industriji Itd.? Obrnite se takoj na bančni komercijalnl zavod Maribor, Gosposka ulica 10. Za odgovor je treba priložiti 3 Din. Ma 16 Hranilne vloge vseh bank kupujemo in prodajamo najugodneje in točno. Bankarsko poslovni zavod d. d.. Zagreb, Praška ulica 6/n. Tel. inter-urb. 38-38. Z« odgovor prUoiiti S Din t znamkah 161-16 Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Liubliaaa Gledališka 12. 15608-16 500.000 Din v vložili knjižici Mestne hranilnic«, prodam proti gotovini. Ponudb« d« ogl. oddelek »Jutra«pod šifro »Vložna knjižica«. 15656-16 Družabnika za zelo rentabilno večjo žago v Boenl s 100 odst. zaslužkom sprejmem. Vprašati: »Treo-transport«, Sarajevo. 15354-16 Terjatev v Švici takoj izvršljiva, t znesku eirka 40.000 Din. ugodD*. prodam aiaj-skem polju, aeh> dobro idočo. oddam v najem. Ponudbe pod šd.fr« ».Prevzem za, Din 25.000« na oglasni oddelek »Jntra«. 16778-1® Brivnico •za ženske in moško, 4o»- bro idočo. prodam bre« konkurence. Naslov v ogV oddelku »Jutra«. 166T18-10 Skladišče llfl m1 b'izu go-mfga k*v lodvora iu trisobno starw»-vanje oddam e 1. j»!ijeuw. Ponudbe na oglasni o^A©-lek »Jotra« pod »f^kladi-šče«. 15616-» Gostilno gostilno ali vi no toč, (3i svojo k-onivsijo'! »Ti kakS-no mlekarn« iščeim. JV»-r.udbe na ognsni oddelek »Jutra« pod »Dobro vrw»-ljano«. 15618-M Trgovski lokaj na prometni točki. prim«t-ren 'za klobučarja, trgovino z usnjem aii papirjem«, takoj oddam. — PoiasT*il& daje Brenčič Alojzij. Ptnj Halo trg. pomočnik:- Ker sem zgubii vse vf»-selje do kraja v katereffn imam trgovino mešanega b'rtga, bi' isto oddal takoj pod vsakim pogojem. Potreben kanite! 11.000 Dši». Promet 30.000 Din. Eveni. oddam tudii vso zalogo me obročno plačilo. Nasiov t oglasnem oddelku ».TTrtir©*. 16655*1» Trgovski lokal t«ikoj poceni oddam aa Celovški cesti 81. Pojasni la daje lastnik hiše hran Zupančič. Ljubljana VE. Celovška 81. !M56-1S> Čevljar, delavnico dobro vpeljano, z v»«n inventarjem poceni oddac> tudi na obrok«. Pojasnil« daje Čevljarska zadruga, v Mariboru. 15533-19 Pozor! Vmotoč iščem s j trii jem. Plačam za četrt aii po) leta naprej. Ponndbe z nata.nfr*t'ra< podatki na oglasni ode ak »Jutra« i>od »Aii na t«, -m« 16851-1» Kiosk za trafiko oddam pri Sv. Jakob«, mostu s 1. julijem. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.« 15871-1® Lap lokal na Mestnem trgu, pripraven za damsko-frl-zerskl salon ali za vsako drugo obrt se odda Naslov v ogl. oddelkr: »Jutra«. 15950-1$ Lepi posl. prostori v pritličju, 3 sobe s pn-tlkllnami ln vsem modernim komfortom e*. s pisarniško opremo v najlepši mirni legi r predvojni hiši v neposredni bližini kavarne Evrope, primerni za poklicno delo, se oddajo a 1. avgustom, na željo tudi preje. štirisob. stanovanje udobno, z vsemi prltik-llnami ln komfortom, oddam Istotam v prvem nadstropju. — Prednost Ima reflektant na poslovne prostore. Vprašanja naj se naslovijo na ogl. odd. »Jutra« pod »Št. 219«. 15944-» Trgovski lokal na prometni točki, prt-meren za klobučarja, trgovino z usnjem, papirjem, takoj oddam. — Povprašati pri Brenčič Alojz, Ptuj. 15956-1» V Zagreb« prodam po dogovora m« radi starosti zelo dobro obstoječe čevljarsko obrt (lokal) z vsem Inventarjem. Prilika za početnlke poceni. V poštev pridejo Slovenci. Pismeno aH osebno. Postolarska r»-dlona, Makslmlrska unča 69, Zagreb. 15785-19 l en cestni lokal s ekiadiSVm oddam nt Starem trgu štev. 11/a-TL 15958-19 Majhen lokal pripraven za kleparsko delavnico, oddam v najem. Poizve ee na Sv. Petra c. »t. 34. 15628-19 Lokal in pisarno s predsobo oddam n« Tvr-Se vi cesti 36. 15835^-19 Lokal Mizu glavne pošte oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15005-19 Gostilno dobro idočo. na prometnem trajni v Ljubljani oddam. Naslov v oglasnem oddelku »JotnM, 15836-39 Delavnico orir. skladiSče. 1'' M *! li v no HI delam'«*, ©ca ?50 m* liko. iščemo v LjnMjwrf. — Ponndbe n« o2-'os. oddelek »Jutra« pod »Tovarna 15075-19 Beseda 1 Dtn. davek 2 Din. za šifro alt dajanje naslova 5 Din. Najmanjtt znesek 1? Din. Kupim hišo s trgovskim ali gostilniškim obrtom n« prometnem kraju ca Gorenjskem. Vzamem tudi t najem. Ponudbe poslati na ogla«, oddelek »Jutra« t označbo cene pod »Dober promet«. 16665-30 Hiša e prav dobro vpeljano gostilno v Mariboru e čoln m inven tar jem poceni naprodaj. Dopis« pod 4i-fro »Redka prilika« na podružnico »Jutra« Maribor. J5M9-SD Nova hiša Sline ta no^janjska, na prodaj za 62.000 Dm. Poiiv« »e t gostilni Sventn-er v Jaršah, bv. Križ prš Ljubljani. 15844-20 Tovarna za tekstilno industrijo s* prodaj. Dopise poslati pod šifro »Zelo ugodno« na oijasni oddelek »Jutra«. 15774-20 Enonadstrop. hišo % elektriko ia vodovodom a kavarno in giostiino prodam z vsem inventarjem v industrijskem mestu na glavnem trgu radi družin-■fiih rnrrner. Naslov v og-«£a«n oAfJiu »Jutra« 15777-20 Hišo z gostilno v vrednosti do 160.000 Din kupim proti takojšnjemu plačilu. — Posredovale! so izključeni. — Ponudbe na og.as. oddelek »Jutra« pod značko »Dobra točka 999«. __13628-20 Majhno hišo v okolici Ljubljane kupim proti gotovini v cen. do 50.000 Din. — Obširne ponudbe: Samardžič, Ljubljana 302. 15625-20 Prvovrstni parceli 3 mitu te od Ptuja ob glavni cesti prodam m1 a 18 Din. Vprašati: Ptuj, Zg. Breg 18. 15779-20 Vogalno hišo m 4 stanovanji in velikim -vrtom za zelenjavo poceni prodom v Ročni dolini JVkvzvo ee v oglasnem oddelku »Jtrwa«. 15797-20 Nova stavba Ozaljsk« nI.: 2 liokala, 1 dvosobno stanovanje, 1 delavnica in S manj?« s •»•"vranja. donosa letno 29.<*vv Din, naprodaj r« 283.000 Din. »Argus«, Bo-froviAeva 6. (3060) Nova stavba Petrova ul.: stanovanja 3X3, 3X2 in 3 menjža »ta ruvanja, naprodaj za 43n.OO!) Din. »Argus«. Ro-Skovioev* 6. " (2964) Trgovska hiša ▼ strokom centru, lokali, pos'omi prostori ter 6 stanovanj, letni dohodek Din Snn.OOO. naprodaj za Dm = 200.000, eventne'w> vzamem mnn;ši objekt. »Argus«, Boškoviče-va 6. Zagreb. (2990). 15782-20 2 lepi parceli Tvrše-v^ cesti v Brin'n naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15800-20 Krasno posestvo obstoječe iz njiv, travnikov. gozdov in vseh go epodnr*k-'h posloipij, bi i zri pos-aje Videm-Krško, vse v ravnini, ugodno naprodaj. Ona po d>o'i£il nVotier. Ponudbe na oddelek »Jr.trn* t>o-dann P^ari dv~r 35 — Vfeu kolodvora Škof'« T.o-V«. 15503-20 l eoo oosestvo Dolenjskem nan^oda'. |>>r>i«» as «e'a*»rt oddelek »Jur.ra« pod »Dolen-Vko* 15668-20 Vilo v Ljubljani •oflr^no. z 'ervin v r t. o m proda tn z« 520.fVY> Din. — Treba dmgo hipo- teka. PenndV n« og'*s.n* oddelek »Jutra« pod Sifrn »B«. 15760-20 Posestvo tS johov veliko, b izu Ce Ija, ra 41.000 Dfn proda Anton Jage.;-. Cerove« — Dr3.rn.llje pri Celja. 15750-2" Hišo 9 knhnnia. Vet tn vodnjak, prodam. Na dvorišču tri sobe. veHk vrt. r> VpraJaH: Pob-e^ie. Guhčeva 66 pri Mariboru. 15746-2 Hišo t pofpodarek^Tn poslopjem te v-tom prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra 15747-20 Stavbne parcele e« Kranjskem polju ob drifava! cesti. SOOO m' p« 10—1? Din prodam. Plačljivo deloma v hran^lnili knjižicah. Cede? R.. K-an: 185. 15740-20 Dvodružlnsko M5^ raU selitv« proda Jožef P^trkvnr. Cernuče 11. po-Ježi ca. 15900.00 Knnim oosestvo v b"?in4 Ljubi'ane. Na slov pove očesni odd<»'ek »Jutra«. 15678-20 Tristanovanl. hi^o § SOČO m' zemlje. 20 m;nnt od pisraje im G^rpniskpm prods.m aH zamenjam m tranvSo v Miiini Ljnbljane Naslnv v oglasnem oddo'kn »Jnt.ra«. 15687-20 Kos vrta ta fnrerio ln njivo prodam tudi na knjižico Kmetske-ga hranilnega posojtlnegu doma Naslov v ognmiem oddelka »Jntra«. 15653-20 Nova hiša v Celju 15 n^mit od kolodvora na prodaj r» 55.000 Din. Na »lov pove podnrž »Jutra« t Celju. 15648-20 ŠMristanovanj. novo, »od zelo ugodnim poffo« trodutn Ootovln«1 potrebno niM 15.000 D r Poiive ee v trgovin* Ma' gon. na Brdu pri L'nh tjaet 15652-20 Novo hišo ugodno prodam Pripravna za penzljonlsta. tri sobe. kuhinja s toplovodno napravo — shrambo ln obsežen obdelan vrt, pol ure lz mesta Celja. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 14793-20 Dvostanovanj. hišo novo, z vrtom in elektriko. pol ure od Celja pri irž-avui cesti, davke pro sto. prodam za 60.000 Din. N"i strani gozd. na drugi potok za kopanje. Idealno ia upokojenca. — Weber. Smarjeta-Celje. 15411-20 Enodružinska hiša z dvemi sobami in kletjo naprodaj v Novih Jaršah 33 15858-20 Fnosob stanovanie oddam z julijam 2 m.inuti od tramva'3- Zadružna ul. 3, Moste. 15804-21 Dvosob. stanovanje s pri tikli nami ia avgust odda Leskn-všek na Ježik »Jutra« p«d »Toč-»ii plačnik«. 15879-21/a Dvosob. stanovanje poceni odd«m trgovsko na obraženi osebi, katero lah ko laposlujem v trgovini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15619-21 Trisob. stanovanje s kopalnico in vsemi priti klincmi oddam s 1. julijem na Vodovodni cesti 36 15621-21 Visokopritlično hišo novo. trista-novan:sko, zelo ugodno prodam b'izu mitnice v Zg. Šiški št. 2-10 Janč-igajeva pot. 1589S-20 Hišo z mesarijo vpeljano, ln velikim vrtom, v najbližji okolici Ljubljane, ugodno prodam. Naslov pove oglas, odd. »Jutra«. 15885-20 Oddam travnik z dobro kravjo mrvo. — Poizve se Sv. Petra cesta 79. 15912-20 Novo vilo enonadstropno, prodam v šlški. Cena nizka. Naslov pove ogl. odd. *Ju-tra«. 15902-20 500 m sveta v bližini Posavja pri Ljubljani kupim. Oglase poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »St. 15« 15948-20 Košnjo ln parcelo prodam v Linhartovi ulici. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15939-30 Parcele ob Linhartovi cesti — ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15924-20 Visokopritlično hišo lepo urejeno, prostorni irrt, solncna lega, dvajset krvnkov od tramvaja. prodam po zelo zmerni ceni. Zapuže 34. bližina »Slepega Janeza«. 15965-20 Enodružinska hiša z vrtom, n« periferiji Celja, n« prometni točki prodam za 80.000 Din. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. Ce Lepo posestvo prvovrstno, 1 dobro gostilno, ob glavni eesti, z zidanimi objekti, takoj ugodno prodam. Poštno ležeče 4. Pristava. Ce Več hiš trjpoTskih In ter vi? in manjših biš ima naprodaj Jančar, Sv Pftr« cesta 27. 15954-20 5 tanovanje nese da I Din davek 2 Din /a šifro ali dajanje oa lova 5 Din. Na.lmmjš-znesek 17 D1n Stanovanje 1 sobe, kuhinje in predsobe o-ddnm v Stari vosi, b postaje VidemkJC/-ko ra glavne ceste. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«. 15742-21 Tanovanje oddam na Ižanski cesti 145 — Primerno za upokojenca 15S13-21 Dvosob. stanovanj s kabinetom, kopalnico in balkonom, vse pod enim ključem — ne pripravnem prostoru oddam za avgust Dopise na oglasni oddelek J utre« r»od šifro »Kom fortao 950«. 15840-21 Dvosob. stanovati'0 s kopalnico in trgovskim lokalom, ali brez lokala oddam s 1. julijem na Vodovodni cesti štev. 36. 15622-21 Dvosob. stanovanj« s 1. julijem oddam v Zg. Šiški. Spančeva štev. 171. 15679-21 Stanovanje ene ali dveh sob. kuhinje in vrta oddam v Domžalah Naslov pove og«s. oddelek »Jutra«. 15640-21 Dvosob. stanovanje kuhinja, pritikline, oddam s 1. julijem. Rožna doli na. cesta II/7. 15193-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam takoj v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15645-21 Solnčno stanovanje •nsoboo. s prit/ik ima mo od lam za avgust. Naslov v ►glasnem oddelku »Jutra« 13529 2! Dvosob. stanovanje s kuhinjo, oddam e 1- julijem v Mostah, Predovi čeva ulica 22. 15366-21 Trisob. stanovanje solnčno, v I. nadstropju, s kopalnico, takoj ali pozneje oddam v Trnovem — Mivka 27. 15850-31 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam s 1. julijem na Ko-deljev-em, Povšetova c. 23. 15870-21 Stanovanje 2 parketiranih sob. kuhinje in vseh pritiklin, oddam v Zapuitah štev. 35 — poleg tramvajske postaje »S epi Janez«. 15867-21 Lepo stanovanje p t-em,i sobami, kopalnico in kuhinjo oddam. Oddaljeno pet minut od stolne cerkve. Nas'ov pove og'«s. oddelek »Jutra«. 15869-21 Enosob. stanovanje s pritiblina-mi, čedno, podpri t lično, oddamo v Verov-škovi — podaljšek 62. 15873-21 Majhno stanovanje 2 eo!) in kuhinje oddam s k julijem na iabjaku 10. 15914-21 Dvosob. stanovanje s kopalnitvo in poee'eko sobo, v vila oddam s 15. ju nijem ali pozneje stranki brez otrok. Rutarjeva ulica št. 4«. 15921-21 Sobo s kuhinjo ln pritiklinami oddam z julijem v podpritličju. Pleteršnikova ul. 11. I. nadstropje. 15917-21 Stanovanja .-seseda 1 Din davek 2 Din za Slfro al) dajanje oa slova S Din. Najmanjž znesek >'» Din. Upokojer. a brez otrok iščeta 1—2sobno stanovanje ▼ mirnem krajo na periferiji. Ponudb« na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »100—500 Din«. 15692-21/a M »To vogal. oarce'*> v 9:.-k* zelo poee-rv o-odnr-oro« gotovina Pr'm»rno r<= *tpv. do ^stanovanjsko V So. Nisiov pove o^asr. »Jutra« 15851-2" Komfortno stanovanje •rtsobno. lepo, senčno >ddam. Povšetova e 35a Kodeljevo. 15798-21 Komfortno solnčno stanovanje pet- ali šestsobro. v centru •nesta oddam Ponudbe na airlas. oddelek »Jutra« pod »Cent-rumc. 15953-21 Dvosob. stanovanir s kabinetom, ali trisobno, ščem z avgustom. — Po nudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »točno plačam«. 15671-21/a Enosob. stanovanje ali prazno sobo a predsobo vbod s Mopnjišča. iščem 1 avgustom v centru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uradnica 99« 15721-21/a Stanovanje eno- tli dvosobno iščete 2 mirni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15938-21/a s kabine>tiom, iščem za julij, oziroma avgust. Cenj. ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto in z.račno«. 15SS!-£l/a Stanovanje s plinom, iščem. Plačam 6 tre6ccev naprej. Pot>udhe na oe'a*n; oddelek »Jutra« pod »Center«. 15933-21/a Dvosob stanovanje s pritiklinami, suho, solnčno, v bližini Sv. Jožefa ali Tivolija Išče štiričlanska družina. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Upokolena učiteljica«. 15918-21a aaeda I Dlu daveK i Din •a Sifrc ali dajanje na *lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D1n Boljša obitelj sprejme (lijaka nižjih razredov iz boljše hiše, v prihodnjem šolskem letu z vso oskrbo. Lepa šolnin« soba, kopalnica in vrt, ter atmška ko-uverzucija. Ponudbe na og asni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčna vila«. 15654-22 2 dijakinji (ka) iz dobre obitelji se sprejmeta v zelo dobro popolno oskrbo ln vzgojo v vili na Mlrju. Velik vrt, kopalnica ln centralna kurjava. Na željo nemška konverza-cija. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15941-22 Dve prazni sobi v centru meeta »4 iini Vrtače oddam. Osta v Roino dolino štev. 14/T. 1586->^16 Sobo p-aijno ali opremljeno oddam s 1. julijem, event. 1 vko oskrbo. Bežigrad 3 — visoko pritličje. 15920-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom s stop ni«, t*ir 2—3 opremljene sobe s kuhinjo oddom v Tavčarjevi uiici 11/11. levo 15911-23 Opremljeno sobo v centru mesta oddam t junijem staTnemu go-«podu. Naslov v oglasnem od(Wku »Jutra«. 15878-23 Sobo s posebnim vhodom in brano oddam v Sv. Jakoba trgu &TT levo. 15023-23 2 boljši gospodični sprejmem v eeparlrano sobo z vso oskrbo po smerni ceni tik centra. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15889-23 Lepo solnčno sobo v sredini mesta poceni takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15877-23 Preprosto gdčno. sprejme na stanovanje po zmerni ceni na Sv. Petra cesti 54. 15916-23 Solnčno sobo elegantno, novooprem-ljeno, čisto, strogo separirano, oddam v centru samo boljši stalni osebi. Ogled od 12. do 2. ure. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15915-23 90 para daven < um ta Jitro ali da l&nje naslova 3 Uln Na) •nanlft- znesek 19 Din Opremljeno sobo oddam dvt-rna ali enemu gospodu. Svabičeva ulica 12/1 desao. 15768-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, 15822-23 Opremljeno sobo lepo, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15824-33 Opremljeno sobo veliko, soinčn-o. mirno in čisto, v I. nadstropju, z 2 okni na ulico, e posebnim vhodom, parketom in elektriko, par sto korakov od Zvezde oddam takoj 3li s 15. junijem. Event. tudi f 2 posteljama. Na slov pove oglusni oddeiek »Jutra«. 15523-23 Sostanovalko sprejmem v lepo sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15826-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom s stop njišča oddam v Kolezijski ulici št. 17, pritličje. 15341-23 Lepo sobo s posebnim vhodom. aoJnč-no, parketirano. z uporabo kopalnice oddam s 15. junijem eni ali dvema osebama. Staničeva 12. visoko pritličje. 15769-23 Lepo sobo prazno ali opremljeno, oddam. N«s!ov v ogasnem oddelku »Jutra«, 15793-23 Separirano sobo lepo opremljeno, v centru oddam i ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15794-23 Uradnico sprejmem takoj v prvovrstno oskrbo za mesečno 650 Din. Fflgnerjeva 12, II. ndetr. levo. 15784-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom oddam s 15. junijem ali « 1. julijem. Lepi pot št. 3. 15785-23 Prazno sobo oddam. Naslov v oglas, oddeiku »Jutra«. 1561.2-33 1 ali 2 prazni sobi s posebnim vhodom e stopnišča, z vsem komfortom. najožjem centru mesta ugodno oddam za pisarno a.i samsko stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15816-23 Veliko prazno sobo »olnčno. v lepi mirni hl-il takoj poceni oddam uradnici ali uradniku Križevnlška ul. 14. 15887-23 Sobo novoopreml'eno. v sredin" mesta oddam ? osebam« •a ko i z« 300 Din. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 15875-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom, čisto in z-ačtio, poceni oddwm na Emonski cesti it. 8/1, levio. 15949-33 Opremljeno sobo v I. nadstropju poceni oddam v Cegnarjevi ulici 4 (pri sv. Petru). 15601-28 Sobo oddam solidnemu eoepodu. event, s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16955-33 Dve sobi v b'ižini *o možnosti separirano — iščem ▼ Rožni dolini ali nje bližini. Ponudbe: Blaj. IV/žna dolina, eesta TT St. M — telefon 89-40. 15856-23/« Opremljeno sobo s posebnim vhodom, iščem v Rožni dolini. Ponudbe ja oglasa) oddelek »Jutra« pod slfro »15. junij 1934« 15928-23M rut Beseda i Dlti davek 2 Din 'a $!frc aH daianl* oa iiova 9 Din Nalmanjt' nnmk 90 ma Gosp. Tom Nisem šia, delam. — Vekoslav«. 16732-24 Amle. Pismo sprejel, iefia pesno poznanstvo. Srčen pozdrav. Odgovor prosim pod »Srečna bodioč-ncst« na oglasni oddelek »Jutra«. 15787-24 Gospoda pritene*«, p»dj«tne*a. * gotovino in vinogradom, želim upoinati. Ponudbe pod Šifro »Oostilničarka 2« na oglasni oddelek »Jntra«. 15790-24 Dama vitkega st««. lepa, t lepimi priv!j«č'jivimi očmt. išče leto takega gospod« ta »kupne sprehode po TItoM Ponudbe n« oe'«s. oddelek »Jutra« pod Šifro »Hu«*" 22222-?J Velesejem Prosim danes ob 11. nri. 15940-24 Prijateljico ljubečo ia zvesto, iiče zoa-Jajen, toda raaočarun mod, star 37 l«t. Katera it Ljubljane in okolice bi ga razumele, naj piše na ogl««. oddelek »Jutri* pod fcfro »Poletni sen«. 15M8-2* Gospod br« poznanstva. 36 let star *če bovariAiookol»*ari za izprebode i« h lete. Dopise na og'a*ni oddelek »Jutra« pM »Rdeči muk«. 15647-24 Beseda 2 Din davek 2 Dtn za ftlfro Ml "lajanje na-tlova 3 Din. Najmanjši znesek 20 Dtn Mlad gostilničar želi znanja s pridno kuharico aJi natakarico, ki ima 50.000 Din gotovine. L« resne ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »GueUinifar« 15508-35 Simpatična vitka, 31 let stara, dobro simirana gospodična, zna-fajna, želi spoznati starejšega treznega, veselega gospoda olste preteklosti, državnega os'užbenea. žo-ezniškega uradnika ali učitelja. Oospod. ki želi v shičajn simpatije razumno in ljubeznivo ženico vso osrečiti, naj pošlje neano-nimni dopis s sliko na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Značaj pogoj« Diskretnost častna. 16600-25 Vdova srednjih let, posest niča, t večjo vsoto gotovine, bi poročila starejšega gospoda drŽMvnega uradnika ali železničarja. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Udava«. 15620-25 iieseaa 1 uiu aa ven 4 hil, za Slfro aH dajanje na slova d Din. Najmanjši enesek 17 Din Več parov pisk ta pieme, 2 meseca stare, pasme »Island«, starega peterica in kokoži za pleme proda Koman An'o>n, Po-iianeka oesta 71, gosti n«. 158-7-27 Pse volčjake Sest tednov s-are, prodam. Naslov v oglasim oddelku »Jutra«. 15783-27 Društvo »Živalica« nam-rav* nabaviti več čistokrvnih sonjsk n kozle in k»z aileiiric. Najnižje ponudbe oa »Z i val i t a«, Lnibljana, Tyrčeva c. 8. 157Ž2-27 Istrijanske brake ftistokrvne m1«d:če, v rosti od 6 tednov odda.-a uprava posestva I.epi dob — iKkšta Krmelj, Dolenjsk • 15673-w7 Kateri starejši gosp. bi imel veselje do zakon« s starejšo gosopise s sliko na og'«*ni oddelek »Jutra« pod šifro »Resnost«. 15706-26 Trgovec :Sče trg. izobraženo, do 24 'et staro gospodično v zaposlen je — event. za ženi rev. Vitke naj pošljejo don;ee s fotografijo na offf«s. oddelek »Jutra« ood »F/ksistenca«. 15710-25 Glasbila Beseda 1 Din. davek 2 Din za šllro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Koncertno violino 11K' jstrski izdelek starega •'aiuma, prodam. Naslov v oglasnem od de ku »Jutra«. 15907-26 Klavir dobro obianjtn, močan glas, proda Zadjel, Ka-tivv-eka cesta štev. 9/1, levo. 15897-26 Kratek klavir lep glas, ug -dno proda Ar ko, Šiška, Podiimbarske-ga 35. 15S96-26 Pianino in klavir dobro ohranjena, rodi bolezni pod ceno preda Vidi t' Fausta, Šiška, Cernetov« 6 15895-26 Skoraj nov klavir »Stlngel Original« ln salonska garnitura se ugodno proda. Gospo-svetska 101., Cesar. 15909-26 Pianino Mseodorfor, popolnoma nov čro, ugodno naprodaj. Pojasnila "daje U. B. C.. Ljub-jana. Medvedova 8. poeg kolodvora, te 15031-36 gorenjskega lefon 3444. Nemška doga psica. z rodovnikom ln pslca volčje pasme z rodovnikom ln pes naprodaj, so najboljši čuvaji. Ogledajo se na Rimski cesti št. 19, dvorišče. 15882-27 Dresirano psico nemško, kratkodlako, z rodovnikom in njene mladiče ter Springer Spanljele proda Avgust Smole, Kranj. 15908-27 beseda 1 Din davek 2 Din za širro ali dajanje aa slova 3 Din. Najmanj« znesek 17 Din Suhe gobe povt-orteco kopu t« po naj višji sem Artor Na«hbar Bedeče. 14426-33 Prvovrstno vino 1000 l Starega in 1000 1 novega, radi preselitve takoj prodam. Novo i 5.50 Din. staro a 7 Din. povprečno 4 6 Din. Staro zrelo za hu'e'ke. Dopise na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Pristno belo d^en'-15412-38 Informacije liejseda 1 Din davek 2 Din za šllro ali dajanje oa slova S Din Najmanjši znesek t* nin. Preklic Vsled napačne informacije sem osumil gospo Marijo 7/erko pisan« anonlrr.irh pisem. Obžalujem zmoto, in se zahvaljujem, d« je odstopila od tož^e. Toplice, 10. junija 19»». Jože K'enovšek. 15344-31 V zdraviliško kavarno_ sprejmemo več donašakev Res samo prvovrstne, trezne moči« katere imajo veselje do dela, naj pošljejo svoje ponudbe, kakor prepise spričeval in sliko na naslov »Hotel OZOM«, Rogačka Slatina. 5498 Pse volčjake 2 meseoji stare, z rodovnikom, proiicm. — Sp. 5:šk«. Cernetov« M, 15942-57 Kozo k! daje 1 litra m-leka dnevno. p-odarr. Nas"ov pove og'esni oddelek »Ju'm«. 15959-27 strni Beseda i Oin davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj znesek 17 D1n Pisalni stroj močan, d^bro on.anjen, kupim. Ponudbe z na\*d-bo cene na upravo ob&n« Studenec pri Sevnici. 15738-29 Parno lokomobilo 9 kurune poskve, 30 EP, sistema Wolf, s pre-grevačem ugodno prodam. 1'onudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »P«poino-ma v redu«, Io«30-Ž9 Mizarske stroje oov« iiL mai-j rabljene, v uajboljšem stanju, lahko ze lo ug^luo kupite. Vab.mo Vas o« brezobvezen ogied-Glej današnji ogias. — Klein 4 Stiefe Fu da za stopetvo Peter Angelo, a. t 0» «., Ljubljana. Ijrrševa cesta št, 31. Telefon 3249 152-29 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe no og:as. oddelek »Jutra« pod »Pisalni stroj« 15714-29 Samoprodajo epohalnega pralnega stroja (cena 1200 Din) v Ljubljani, Mariboru in Celju dajem pri privatnikih dobro uvedenemu zastopniku. Ponudbe na Publicitas, Zagreb pod 37731. 15968-29 Naznanilo Anica K n š a r na TržjaSki eesti štev. 21 j« odprl« trgovino meš. blaga Gospodinje, ki prihajate na viški trg. og asite se še v trgovini nasproti nove šole, kjer dobite najc-cneje vse kar rabite za in dom. 15636-31 ^Vrednotit rieseda 1 nm davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjš' znesek 17 Din Srebrne krone staro zlato In srebro k a p o j e mfioerija Jragib Kov io v Ljubljani Birr-ka ulica štev 36 — vh-id w Vidovl3nske eeete (pri go »tilug M »žiti«). 70 Vsakovrstno zlato kupuje po oajvižjiti eeoab CERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova ollca S Letno letovišče Celje! Zd-nvj« potrebni ljudje — tudi šolski otroci — se sprejmejo v Celju čez poletje k boljSi rodbini proti primernemu plači 1 u. — Cenj. ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod šifro »500«. 15601-36 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnev nih cenah Maribottka afi nerii« zlata — Maribor. Oroinova ulica 8. 230-35 jehcaa 1 Uiu daven t Um za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najman.s znesek 17 Din Popravila avtomat, tehtnic uvršuje strokuvu.ak točnu in ku.aatno na licu mesu,. Preg.ed in proračun brezplačen. Javite nasiov na glas. oddeiek »Jutra« pod » Speci ja list«. 15733-30 Dame! Globoko znizane cene na orig. francoske ko-lonske vode »Gelle Pre-res«. Pariš. Steklenica 1 1 125 Din. pol litra 70 dinarjev, četrt litra 46 Din, osmlnko litra 39 dinarje". Drogerlja R. Hafner, Ljubljana. Celovška C. 61. 15900-30 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Javna dražba raznega pohištva in drugih predmetov bo 11. 6. 1934 ob 15. uri na Kode-ljevem, Povšetova 35. 15781-82 Dražba posestva! Due 12. t, m. ob poi 11. uri se bo proda.alo na javni dražbi pri sodišču v Kranjski gori posestvo v.l. št. 634 k. o. Jesenice, ki obstoji iz hiše št. 151, gospodarskega poslopja iii popolnoma opremljene delavnice s ključavničarskimi, kovaškimi in kleparskimi stroji ter treh zein-jiščnih parcel. Skupn* ce-niina vrednost znaša Din 308.370—, najmanjši po-nudek pa Din 154.165. Va-dij, ki znaša Din 30.SC7, je vložiti v gotovimi, v domačih drž. papirjih ali v vložnih knjižicah kakega domačega denarnega zavodi. — Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici. 5461-30 Dražba Na prostovoljni sodni dražbi 6e prodajo nepremičnine po parcelah v Grosupljem dne ' 22. junija 1934 ob 9. dopoldne. — Pokvedbe pri *odnem komisarju G sile Antonu, javnem no ta j-ju v Ljubjani. 15705-32 Letoviščarji! Izletniki! Le tov ličarje m, i&letniiioan nudi gostiina pri Mačku dobro hrano ln stanovanje. Penzija 30—32 Din. Pojasnila v gostil. Maček, Poljane nad Sk. Loko. 15773-38 Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam za sezono. Popier Filip. Ko-vor 75. pošt« Križe-Golnik Gorenjsko. 15612-38 Letovišče na deželi (kmetih) v mirnem -ln krasnem krajn, kopa"rrn r.n prostem, s terasa..,1 za soi-čenje, nudi proti pri-me-ni odškodnini posestvo »Pri Levčevih« n* Mirkoh št. 2, pošta Vrhnika. 15481-88 Turistično klimatski kraj Cerklje pri Kranju 413—^1°">4 m nndm-i-rske višine. Gorfka k'rm«. Lepa v ravnini tik pod gorami. V nižini na j-azpo'ago 25 eob s 50 pK«el;arr:. Turi-stovski dom na Krvnvcu 1600 m. Avtozveza Ljub-li«na—Kranj—jCerklie. Železniške vozne olajšave za letoviščarje. Dnevn-a oskrba s stanovonjem 3*1 Din. Pr::ave sp-ejem« občina Cerklje pri Kranju. 156^6-3S Letoviščarji! Pohitite vsi v Skofjo Loko. Restavracija pri Otetn Vam nudi dobro hrano ia priznane kuhinje po zelo zmerni ceni. Posreduje tudi za sobe. Skofja Loka im« krasne izprehode in lepo urejeno kopališče. 15633-3S Penskm Zanier Sv. Pavel pri Preboldu, Savinjska dolina. Dravska banovina. Zračne sobe, prvovrstna hrana, lep vrt, smrekov gozd, tenis, 65 m dolg laeten kopalni bazen. Dnevna penzija 40—55 Din 15413-38 Za počitnice se nudi popolni penzl-on od 45 do 60 Din, v moderni opremljeni vili, krasna lega, v bližini Kamnika. Informacije Ljubljana, Smoletova 13. česen. 15876-38 Heseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 1"! Din. Blago za kopalne PLAŠČE po nizki ceni ter razno drugo ma-nufakturno blago nudi tudi na hranilno knjižice članom Zadružne zveze, tu, OBLAČELN1CA za Slovenijo, Tyrševa cesta št. 29, v hiši Gospodarske zveze. 5503 _VATO v tablah in za odejo. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in ceniki ARBEITER Maribor 29 Prodajamo na obročna odpi»- 61 ia švedske posnemal-nike ta mleko ia brzopa-rii-aike m krmo! Sprejmemo pcrtmiket T bo na, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 15» pretiramo in škrobimo prejo in tkanino. Na-» slov v oglas, oddelku »Jutra«. 5480> Tkalnega mojstra sprejme manjša tkalnica. — Ponudbe pod »Samostojen 100« na ogl. odd. »Jutra«. 5468 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. Britvica „S0K0" je poznana kot najboljša. Dobi se povsod Samoprodajas STAVKA POPOVIČ Beograd, Rimslta & Ne kupujte britvic teh znamk na velesejma, ker so falsifikati naše znamke. 4936 ZAHVALA Ob priliki bridke izgube našega skrbnega in blagega očeta, gospoda 19 m O POSESTNIKA IN TRGOVCA smo prejeli mnogo izrazov sožalja, kar nam lajša neizmerno boL Posebno zalivalo smo dolžni: preč. duhovščini, zdravnikom gg. dr. Oto Hausu in dr. Pavlu Krajcu iz Ljubljane, ter dr. Marjanu Polenšku iz Novega mesta. čč. sestram v Leonišču, Gasilnim Društvom: Vavta vas, Prečna in Ka-mence, g Planinšku za ganljivi govor ob odprtem grobu. Pevskemu društvu iz Prečne za pretresljive zalostinke. zastopnikom krajevnih društev in korporacij, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja in končno vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, Hruševec pri Straži, dne 9. junija 1934. 5508 ŽALUJOČI OSTALI. t L. Wol!I: 18 Ga rragan Roman »Spotoma sem se premislil. Velika vsota bi utegnila Garragana vznemiriti. Imela si prav, kakor zmerom. In tako sem plačal na njegov račun samo petdeset tisoč frankov.« Molčala je. »Kak lep dan!« je rekel poln upanja in vzel klobuk z glave. »Ali ni kakor v maju?« »Da, Leslie, a jaz bi se rada odpeljala.« Proseče ga je pogledala. »Seveda, Glorija. Odpeljeva se. Ali ti Curih ne ugaja?« »Tod je preveč spominov. Saj nisi hud, Leslie?« »Nobene druge želje nimam razen te, da ti služim, srčece.« »Zelo si dober in prizanesljiv, Leslie. Na vekomaj bom tvoja iiolžnica.« »Ne pozabi, da te ljubim,« je tiho in sramežljivo odvrnil. Hotela mu je dati prijazno besedo, a v grlu so jo davile solze. Kar prelahko so prihajale te dni, zmerom so nekje prežale in se olile ob najmanjšem pretresljaju. Vsi živci so bili ranjeni. Srce #e ni moglo braniti. »Kam naj potujeva, Glorija?« Zbrala se je toliko, da je mogla odgovoriti »Meni je vse eno, Leslie.« »Seveda na jug. Kaj ti je ljubše: Lugano ali Ženevsko jezero?« »Ženevsko jezero,« je rekla, ne da bi pomislila, in se mahoma razveselila, ker je bil odhod sklenjen. »Ali ne sediva tu kakor dva nesrečneža z razbite ladje, Les« le?« »Prav tako.« »Pojdiva! Nikar ne igrajva brodolomnikov. Zdaj nalašč ne« Nasmehnila se mu je in vstala. Ko sta se pripeljala v Ženevo, je deževalo. Mesto je bilo ka* kor jesenski grob. Vsi ljudje so imeli sive, brezradostne obraze. Veter je hudobno pihal. Macpherson je bil zelo potrt »Tudi take noči morajo biti,« ga je potolažila Glorija in skrila svoj strah pred urami, ki so prihajale. Brez konca je bila ta noč, ki Gloriji ni dala spanja in ji je do vrha napolnila srce z obupom. Njen strah pred samoto je postal tolikšen, da je malo manjkalo, pa bi bila šla budit Macphersona, ki je spal v sosednji sobi. Le s krčevitim naporom volje se. je premagala: strah pred njegovo nežnostjo je bil še hujši od strahu pred tem, da bi bila sama. Tudi ta noč je minila in se umaknila novemu deževnemu dnevu. »Kaj naj počneva?« je malodušno vprašal Macpherson. »Pred vsem pojdiva nekoliko na izprehod, Leslie. Lačna sem zraka.« Stopala sta po Montblanškem nabrežju, veter jima je bičal dež v obraz, težke megle so plavale po jezeru, gore so se skrivale za sivimi oblaki. Po dolgem molku je Glorija vprašala: »Ali niso tukaj umorili avstrijske cesarice, Leslie?« »Da, mislim.« Molk. »Ali si že kdaj videl umirajočega človeka, Leslie?« »Da», je obotavlja.ie se odvrnil. »Jaz še ne. Niti mrliča še nisem videla. Ko mi )e mati umrla, sem bila bolna.« »Ali se ne bi vrnila, Glorija? Vreme je kar preogabno.« Krenila sta isto pot nazaj. »Mar ni smrt nekaj grozovitega, Leslie?« »Ali je spainje grozovito?« »•Primera se ne ujema. To primero so si ljudje izmislili v tolažbo. Človek zaspi mimo, ker je trdno prepričan, da se bo drugo jutro spet zbudil. Kdor pa umira, tega je groza zaspati, ker ve, da zanj ni več prebujen.a.« »Kakšne misli, Glorija!« Obstala je in ga pričakujoče pogledala. »Ali si moreš razložiti, odkod jemljejo ljudje pogum za življenje, čeprav jim je smrt neprestano pred očmi?« »Življenje jim je pred očmi! Pojdiva, Glorija.« »Veš, Leslie, kar razumela bi človeštvo, če bi sklenilo, da se tega in tega dne tega in tega meseca ob sedmih zjutraj vsi zastrupijo in s tem uidejo večni grožnji smrti.« »Ali, Glorija!« je v bolestnem obupu vzkliknil Macpherson. »Odpusti, Leslie. Ne bom te več mučila s tem nezmiselnim čen-čanjem. Govoriva rajši o lepih slikah, plemenitih knjigah in dobrih srcih Ljudi.« »Ta dež je neznosen.« je rekel Macpherson,« upaie, da je našel izhod. »Veš, kaj bi ti predložil? Peljiva se v Pariz.« »Oh, rada, Leslie!« je vzkliknila, vsa srečna, da je priskočil njenemu nettr.ru na pomoč. Pogledal je na uro. »Če nisi pretrudna, lahko še danes odpotujeva.« »Nisem pretrudna, Leslie. Tu je tako strašno žalostno. Pojdrva, Leslie, podvizajva se, da ne zamudiva vlaka.« Ko sta se tisti večer peljala po šumečih, svetlobe pijanih bulvarjih v hotel, se je čutila Glorija nekam olajšano in ie brezskrbneje dihala. Kako krasno je bilo čutiti okoli sebe toliko ljudi, pariških ljudi, ki so se podili za življenjem in se smejali smrti, temu klavrnemu strahu z Montblanškega bulvarja! Kdor je nosil v srcu gorje in iskal samote in ga je bilo življenja strah, ta se ni smel umakniti v gozdno kočioo, moral ie iti med ljudi. Samo za ljudmi se je bilo moči skriti, samo med ljudmi je bila velika samota. Tako je mislila Glorija v tej uri. »Dobra misel je bila, Leslie, da sva se peljala v Pariz,« je hvar-Iežno de.iala, smehljaje se vročičnemu mestu. NA MNOGOSTRANSKO ZAHTEVO SE PROPAGANDNA PRODAJA FOTOAPARATOV ŠOLSKIH PRAZNIKOV. ZARADI TEGA PODALJŠA DO ZAČETKA SPLOŠNIH dobite tudi nadalje i Din pr! nakupu novega aparata KODAK JUNIOR 620 z anastigmatom F. 7/7 Sedaj Je vsakomur Izpolnjena želja, ko ima edinstveno priložnost nabaviti si In postati lastnik take prekrasne kamere. Informirajte se slede obrotnih odplačil pri svojem fototrgovcu. Ne zamudite zaradi tega te prilike KODAK VERICHROME FILM JAMSTVO ZA USPELE POSNETKE! Pri oddaji izpolnjenega kupona plačate namesto Din 490.— n» samo Din 390.— Odrežite ta kupon, izpolnite ga, ker je ta vreden 100.— Din pri nakupu aparata KODAK JUNIOR 620 F. 7,7 -------------------------------------- Podpisani ima pri oddaji tega kupona pravico do po- { pusta pri nakupu aparata Kodak Junior 620 f. 7,7. % HVTE: _ NASLOV: __ Proti prhljaju in izpadanju las: ATIS DOBI SE POVSOD MEŠAL TROJ ETON z vsebino 250 ali 500 do 750 litrov in s kapaciteto 8 do 20 m3 na uro KUPIM. Ponudbe z navedbo tipe in cene, ter z ali brez motorja pod šifro »Mešalec« na oglasni oddelek »Jutra«. 5488 Monktirs UPRAVA DRŽAVNIH MONOPOLA OVIM RASPISUJE KON-JtTTRS za prijem 22 lica u službu Uprave državnih monopola i njenih ustanova i to: 1. 2 (dva) inžinjerja hemije ili inž in j er a tehnologa. 2. S (pet) maimskih ili elektro-mašin-sikih inžinjcra. 3* 12 (dvanaest) inžinjera agronoma i 4« 3 (tri) diplomirana pravnika sa po* toženim sudskim ispitom. Svi kandidati imaju biti muškog spola i moraju imati punu fakultetsku spremu. Kandidati, koji su savršili školovanje na stra-pim univerzitetima, moraju podneti diplomu u uverenom prevodu na naš državni jezik, kao i dokaz o nostrifikaciji diplome. Kandidati pod 1, 2 i 3 ovoga konkursa primače se u službu samo kao činovnički konceptni pripravnici. Svaki od kandidata dužan je da podnese propisno taksiranu molbu. Kandidati, koji se več nalaze u državnoj službi, uz molbu imaju priložiti: odobrenje za prelaz u službu Uprave državnih monopola, overen prepis diplome, uverenje o sposobnosti i vladanju u službi, overen prepis ocene za pcslednju godinu i lekarsko uverenje o zdravlju. Ostali kandidati, koji nisu u državnoj službi, uz molbu imajo podneti sva dokumenta u smislu §§ 3, 4, 5 i 12 Zakona o činovnicima i to u originalu i prostom prepisu u tri primerka. Molbe sa svima podtrebnim dokumentima predavače se Per-fionalnom otseku Uprave državnih monopola ili lično ili putem pre-poručenih pošiljki. Rok za podnošenje molbi je do 25 juna 1934 godine. Iz Opšteg odeljenja Uprave državnih monopola n Beogradu MBr. 7436 od 4 juna 1934 godine. 5463 Zaustavite izpadanje las s petrole-j jem HAHN, najučinko-; vitejšim higienskim loti- j ->nom zoper izpadanje las, i zoper prhljaj in srbečico na glavi, ne masti, in ima prijeten vonj. Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodaja se v vseh trgovinah te stroke. Zastopstvo: H. Mayer in drug, Zagreb. Petro le Hahn Plise za volane v različnih gubah, speci-elni entel oblek, volan šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk. predtlska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg uotela Štrukelj. 129 LETOVIŠČE LUČE. V gornji Savinjski dolini, oddaljeno 15 km od Logarske doline, gorska lega, iglasti gozdovi, prijetne kopelji, dnevno dvakratna avtobusna zveza s postajo in Celjem. Penzija Din 35.— dnevno. Prvovrstna kuhinja. Naslov: gostilna Raduha, Luče ali Ivan Jezernik, Maribor, Koroška 2. 5471 kep so najpopolnejša in najcenejša, pravijo tisoče ir> tisoče mojih stoanka Violine od Din 71.- dalje% Havajske gifane. Gitare . ~148,- - Iklavipske harmonike. Mandoline--98.- - I saksofoni, troblje in td. Harmonike ~75,- - I po najnižjih cenah rtovedJA oornAt strokovno ODPRE MU A TVRDKA GLAZBIIA KRALJEVSKI OVORNI OOBAVITELJ F.SCHNEIDER PROIZVOD GLAZBIL IN POTREBŠČINA , Nikotičeva ul. 12/c. zahtevajte cenik AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Deci 3 krat na dan po malo žličico okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-U trski h steklenicah. 1 steklenica Din 35.—. (Reg. S. br. 4787-32) POZNATE U ŽE prednost in udobnost „R A X" ZAPONK ZA ČEVLJE! Ako ne, poskusite vsaj enkrat; Stane vse skupaj 5.— Din. 168 LEPE GRUDI čvrste ln normalne polnosti dosežete v 4 do S tedni!, pri NERAZVITIH GRUDIH ali kadar prsa usahnejo zaradi bolezni aH otroške postelje z zunanjo uporabo garniture »JO-LIFEMME« po prof dr. med. Bieru. Pri tem 6e ne okrepe telo ln boki. Naraven, popolnoma uspešen in zajamčeno neškodljiv preparat 135 Din. PRI MLAHAVIH IN MEHKIH prsih zadobite s preparatom »JUNO« (po sijajni oceni in priDoročilu dr. med. Funkeja ln dr. med. H. Mayerja) zopet elastičnost in čvrstost. Garnitura 70 Din. - Originale SCHRoDER-srHEN-KE razpošilja »OMNIA«, oddelek 1/3, Zagreb, Gundullčeva 8 1. Poštnina pri plačilu v naprej 6 Din. po povzetju 12 Din. 4624 »TKlliljNA« F. Batjci, Ljubljana, Karlovška Najnižje cene! cesta 4 Ceniki franko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev, .tu in strojev, motorjev in dvo-koles v prostorih domače tovarne Uprava občine Zagorje ob Savi razpisuje mesto OBČINSKEGA VETERINARJA Poslovodje za prodajalne čevljev IŠČEMO TAKOJ. Reflektanti iz stroke s prakso naj vložijo lastnoročno in obširno pisane ponudbe z navedbo plače in odgovarjajoče kavcije, s fotografijo in prepisi spričeval pri oglasnem odd. »Jutra« pod štev. »5483«. 5483 POCENI NAPRODAJ ležeč compound parni stroj', fabrikat Nicholson iz 1906. leta; 300 HP, 10 atm. pritiska s kondenzatorjem in kompletnim priborom, direktno spojen s trifaznim generatorjem Ganz, 2100 voltov, 250 KVA, 126 obratov na minuto, 42 Per. Agregat je v popolnoma dobrem stanju. Za pogoje vprašati: Tehnični biro Ing. Moin. A. Petroviča, Knežev spomenik 5, Beograd. 5470 v smislu Banove odredbe III No. 18.408 z dne 13. XII. 1930, Uradni list Kr. banske uprave Drav. banovine kos 45-286. Prošnje, opremljene z listinami po čl. 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do 15. julija 1934 pri upravi podpisane občine. Zagorje ob Savi, dne 6. junija 1934. 5474 UPRAVA ORČINE. teGo ccs Grem a edinstvena specialna krema ZA SONČENJE je najbolj priljubljena med kopalci in priznana po svojetn odličnem učinku, daje koži pri sončenju krasno bakreno temno polt DOBI SE POVSOD. „FITONIN" NJE VSEH VRST RAN, HRAST, LIŠAJEV, ČIROV OSTALIH KOŽNIH BOLEZNI. Steklenica Din 20.— v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50.—. Znanstveno knjižico št. 14 pošlje brezplačno »FITON« dr. z o. z. Zagreb, 1-78. PREPRECA INFEKCIJO, USTAVI KRVAVENJE IN NAGLO ZACELI RANE Reg. pod Sp. br. 1281 od 28. Vil. 1933 Urejuje Davorin Ravijea. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnam Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.