osamezi&a številka stane 60 vinarjev


mä&ez££ä&

lisi« s —
leto . . K 50*— . ,	»	25'—
. .	«	13*—
fZtmaj Jugoslavije s [Celo leto . .	„	6ö.—
’’©samezitte številk®
» štirih straneh SO v.
Uredništvo i. upravniàtvo:
|M«ibor, Koroška ulica f§t 5. — Telefon št. 220.
li. äteyilka.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Inserah su« osnim., «r
agni se računajo po K. i.oJ ■ ’• 'iV' '. od enoredne j. i vrste:. IB pri večkratnih „..uaniiih; ^ — popust. —
® f „Straža** izhaja v pon« deljek in petek popoldne: jk k Rokopisi se ne vračajo,
Z uredništvom se mor«j H govoriti vsak dan o#' 11. do 12. ure dopoldafc
nna»
Mnrùm' dm 6. februarja i^20.
Letnik XII

-w-t-,.	Ir Sokoli.
Slovanski dopisni urad je prinesel iz Beograda j i{io točko ustavnih svoboščin — pravico združevanja, &*dao novico, tako čudno, da gotovo ne'bo resnična, I to di ne maramo podrobneje razpravljati o neprilikah, ako bi pa ta zadeva bila -esnična, jo bo morala via- | v katero bi zabredlo po zelo mnogih krajih, ako se da kmalu preklicati, ako p pa ne prekliče, bo posta- , ‘sokolstvo takorekoč podržavi in mora vsak učitelj ob-la brezpredmetna sama po sebi — v blariiažo vlade in v škodo našega narodnega razvoja, „Minister prosvete je odredil, đa se četnišvo (skauti) spoji s sokolstvom. Zato se ne morejo osnovati zasebni oddelki eet-ništva ne y šoli, ne med prebivalstvom.“ Tako slove začetek dotične brzojavke dopisnega urada,
Skauti kakor Sokoli so zasebna društva. Društvene zadeve spadajo podi ministra notranjih zadev , a ne brigajo čisto nič ministra prosvete. Minister prosvete lahko samo priporoči kakšno društvo učen -eem in učiteljstvu, ako se jnu zdi koristno v vzgoje -valne namene, oziroma iz pedagoškega stališča pre -pove učencem sodelovanje pri kakšnem društvu, pa nidesfar več. V zgoraj navedenem stavku pa odreja minister prosvete dvojno: L da se mora dvoje društev strniti v eno; 2. da se med prebivalstvom ne sme snovati neka vrsta društva (Skauti). Svoboda združenja je temeljna ustavna svoboščina, ne more je. u-iciniti niti minister notranjih zadev, v čegar delokrog spadajo društvene zadeve, še manj pa minister prosvete.
Dalje odreja minister prosvete, da se mora potok telovadbe vršiti po sokolskem sistemu, učitelji morajo podpirati delo v sokolskem duhu in morajo imeti sokolski pravec dela. Minister prosvete gotovo ne ve, v kakšen položaj bi s to odredbo, ako bi obveljala , spravil v Sloveniji učiteljstvo zlasti na deželi. Ta odredba ukazuje, da noben učitelj ne sme biti n. pr. ilan Slovenske ljudske stranke, še več: vsak učitelj mora biti član nasprotne stranke in mora vse otroke, torej tudi otroke staršev članov Slovenske ljudske stranke, upeljevati v duha nasprotne stranke. To bo po marsikaterih krajih učitelja postavilo v neizbežen konflikt s prebivalstvom, sredi katerega deluje in sheer v'tako hud konflikt, da bo njegovo stališče med ljudstvom nemogoče.
Toda tukaj nas ne zanima nasprotje, v katero *e je postavil minister prosvete Marinkovič s temelj-
vèzno biti Sokol in agitator za sokolstvo v šoli. Gre v prvi vrsti za Skaute. Ako se Skauti vtope v sokolstvu, je ideja skautska izgubljena. Duh in erganiza-, olja sokolstva je zelo različna od duha in organizacije Skautov. Seveda ne smemo Skautov primerjati z bivšimi avstrijskimi in nemškimi „Pfadfinder“, ki so bili samo karikatura skautstva, kakor je bila karikatura vse; kar je bivša avstrijska vlada hotela urad -nim potom posnemati od modernih zapàdno-evropskih naprav. Sokolje telovadna in vzgojna organizacija v narodnem in svobodomiselnem duhu, Skaut je bojna organizacija. Skaut ne telovadi, oziroma je za njega telovadba zelo postranska stvar. Vzgojiti hoče mladino v vojaškem duhu in sicer v duhu plemenitega vi- | teštva, kakor ga ni bilo menda, nikdar, a se nam f predstavlja v idealizmu. Skaut goji samo vojaške var je. poznavanje terena, osnove strategije, vaje z orožjem, sanitetna služba, obvezavanje in prenašanje ranjencev, ureditev bojnih bolnišnic, taborenje v prostem, delanje za,kopov, poizvedovalna služba itd. Nemogoče je torej, da bi to prevzel Sokol, ki nima takih ciljev in ne tradicije. Ako bi Sokol prevzel organizacijo in ideje Skautov. bi prenehal biti Sokol, kar bi bilo v narodno škodo, ker je v n am mi organizaciji tudi telovadne društvo potrebno.
Dalje stavi Skaut tudi v moralnem oziru čisto drugačne zahteve do člana, kakor Sokol ali Orel. — Skaut ne sme uživati brezpogojno nobene opojne pijače, ne sme kaditi, ima jako ostre predpise v zadevi občevanja z ženskami, mora, brezpogojno govoriti vedno resnico, ; ima predpisana gotova moralno dabra dela, katera mora, izvrše v. rii. Nemogoče je ukloniti Sokola ali Orla naenkrat v take ojnico, ako jih pa Skaut opusti, preneha biti to, kar je.
Sokol in tudi Orel lahko veliko pomagata pri organizaciji Skauta, dasta mu neke vrste okrilje, navajata k njemu, dasta na razpolago, kjer imata, pro store in druge tehnične priprave, agitirata zanj, vz-
gajata naraščaj za skautsko organizacijo, toda Skaut mora biti samostojna mladeniška narodno vojaška organizacija.
Pri nas je pač tako, da o vsaki stvari začnejo šele razmišljati, ko bi že morala biti narejena. Kak» prav bi nam prišel dobro urejen Skaut ob dobi prevrata in kmalu potem ! Sedaj pa postaja ta zadeva že vedno bolj pereča in neodložljiva. Militarizem bo odpravljen ali vsaj znižan na najnižjo mogočo stopinjo. To je ne samo zahteva entente, ampak tudi nujna potreba države. Potrebujemo pa reda v notranjosti in varnost naših» državnih mej. Te varnosti nam pa ne more zajamčiti nobena obljuba entente, ampak sam» vojaška vzgoja ljudstva. Amerika in Angleška sta si lahko čez noč postavili milijonske armade, ker je narod discipliniran in vzgojen. V Avstriji in še bolj na Ruskem te discipline ni bilo. Ko je bila redna armada, v kateri je duha nadomestoval vojaški „drill“, — razbita, je bila tudi moč naše države strta.
Nalogo, da vzgaja mladino v vojaškem duhu, naj bi prevzel Skaut — ali kakoršnokoii ime mu damo. Tako- bi dobili polagoma zdrav, moralno visoko stoječ, in discipliniran naraščaj, ki bi bil nekako o-grodje od orne siie. Omeniti je treba še eno: Boljševizem se bliža, preje ali pozneje pride gotovo kakor vihar in pomedel bo marsikaj starega, ustvaril tudi mnogo novega. K temu bi bila zopet zelo koristna močna organizacija Skautov. Slednjič bi Skauti tudi gojili ideal za našo neodrešeno domovino
Na Skautu je interesirao a 'naša vojaška oblast, ker bi vojaško discipliniral mladino in gojil v nji viteške ideale; interesira,no je kmetsko prebivalstvo , ker* Skaut bi v slučaju splošnega prevrata na deželi, kjer vsled nižje kulture in oddaljenosti uradov najlažje nastane nered, vzdrževal red in disciplino, a tudi socialistične stranke, ki imajo za sabo ljudska-množice, ker* bi jim ljudska vojna organizacija Skau-tov vzdržavala red in jamčila, voditeljem upliv, da n» zavlada popolna anarhija drhali z njenimi nebrzdanimi instinkti.
Skaut je potreben, nujno potreben,toda biti mora čisto samostojna, nestrankarska, popolnoma vojaška organizacija, kakor je živela pred vojno med mnogimi zapadnim! narodi.
LISTEK.
'* n
filad&stgia jnnasftrè.
{Zgodovina malega, junaka. Poslovenil Peter Paulič.)
Konec.
Psovki ,.oapa“ in „scavo“ sta mu pognali kri v glavo. Stisnil je pesti, stegnil roko in začel mahati po svojih napadalcih. Dva, tri je pobil na tla, drugi so odskočili. Od daleč (Stojijo, on pred njimi žarečih oči, kakor razkačen lev.	,
Tu pridejo po cesti trije laški častniki.
Proč s tem , trakom !
Ne!
Slavko se razkorači. Z levo roko zakrije svoj dragi trak, z desno se postavi v bran zoper nove napadalce.
Eden častnikov ga hoče udariti s pestjo, deček ga. prestreže. V tem trenutku se vržeta druga dva nanj in isti hip začuti tudi v spodnjem telesu ostro bodalo.
Dva vojaka ga nato zgrabita in odpeljeta. Ako* ravno ranjen se jima Slavko vendar skuša iztrgati %'n zbežati. Toda slednjič se mora,vdati. Cela đruhal ^ ocestnili pobalinov ga spremlja, tepe, praska, pljuva ~ljy zmerja z najgršimi psovkami.
Tudi častniki, ki gredo ž njim,, ga s pestjo bijejo n ° &Javi in'v hrbet, eden mu' skuša iztrgati trak h ^da Slavko ga drži trdno. Prej bi si. dal 'roko •odsekati kakor pustil^svoj dragi trak onečastiti.
Pob hite ga! kriči Spremljajoča ga tolpa, in ga skuša dost s JP.estn,i- Zmerjajo, kolnejo njega in
‘er. Deček mora vse to poslušati, ne da braniti. Cim dalje gre, tem bolj ga rana v-ÄShT™* * - toda roke-S ki Pokriva njegov trak,
UP odmakne F iudje, ki srečujejo žalostno procesijo, «e odmakne.. L. ? .ß zgodilo. „Kam ga peljete?“ poiz-
njegovo mak. bj se mogel r
Na laško (torpedovko, da bo so-
spraš ujejo kaj sv tedujejo nekateri
!en' Nai umrie j,«! ' pogine! Kriči vse okoli njega in
«° h»
drugi strani mola, njej nasproti je zasidrana francoska torpedovka. Njena zastava enakih barv kakor trak. ki ga deček stiska na prsih, veselo vihra v vetru. Polasti se ga misel: kaj, ko bi zbežal k Francozom. In ta misel ga vsega v hipu tako orevzame, da ne sliši več psovk okoli sebe niti ne čuti udarcev, ki padajo po glavi, po hrbtu. Ne vidi več razdivjane tolpe, ki ga obdaja, mu žuga, ga zmerja — Ze so na molu. Peljejo ga ob laški ladji na mosti za vkrcavanje. S francoske ladje na drugi strani gledajo francoski mornarji, njegovi prijatelji, ter se med seboj pogovarjajo, češ: sedaj mu bodo vendarle trak vzeti. Ubogi Slavko!
In Slavko se spomni,, kolikokrat so ga stem dražili in kako jim je vselej odločno zatrjeval: ne! ne bodo ga mi ! . . .
Toda ta đruhal mu Im sedaj le vzela dragi , znak ... A. prej mu bodo morali odsekati roko! . . j In potem bodo raztrgali, onečastili trak ... Kaka sramota! Tn on se ne. bo .mogel braniti . . . rana ga boli vedno bolj . . . Čuti kako mu polagoma izteka kri on slabi . . . vse je zgubljeno . . . sramota!
Pri tej misli s® nekaj spunta v njem. Nek novi občutek ga prevzame, neka mešanica sramote, srda, korajže. Postaja močneji, mu sili v glavo, v, oči, v živce, v kri ... In zazdel se ,je sam sebi v hipu kot velikan, ki stoji v sredi teh častnikov, vojakov, te kričeče druhali kakor v sredi razdraženih mravlj . , Da v sredi mravlj, ki se jih lahko otrese, pred katerimi -lahko zbeži . . . lahko . . takole . . .
In telo je sledilo mislim, zbral je skupaj vse svoje moči, s silnim sunkom se je iztrgal vojakom m predno se je osupla druhal prav zavedla, kaj se je zgodilo, je deček že bil dospel na francosko torpedov-ko k sv .'jim francoskim prijateljem.
Globok® si je oddahnil, kri mu je rudečila usta, potem se je opotekel in predno mu je kdo mogel priti na pomoč, se je zgrudil po tleh.;
Odnesli so ga v bolnišnico. Zdravniki so rano spoznali za smrtno. Ko se je zvečer istega dne zbudil iz težke omotice, —■ bili je operiran — je bilo prvo, kar je zagledal, obraz sestre — usmiljenke, ki je sklonjena črez njega molila molitve za umirajoče.
Počasi se mu je vračal spomin. Naenkrat se celi strese. Moj trak? . . . Kje je? So mi ga vzeli ? je
vprašal z globokim sdihljejem. Sestra je vedela vso. Francoski pm i n a rji, ki so Slavka prinesli, so ji vso povedali in ga ji toplo priporočili. Tudi trobarvni trak so ji zaupali in jo prosili, da ga shrani.
Ves srečen, blažen je poslušal pripovedovanje svojega angelja varuha. .Toda zopet je oči zaprl . . . čutil se je tako slabega . . v
Ne bom jih več videl, je rekel komaj slišno . . izročilo jim mojo «ab v aio	. ,	I
In njegov spomin je bil zopet pri njegovih Iran-coskii, prijateljih. Spomnil se je tudi drugih, Angležev, Amerikancev . . . Kaki junaki! Kje so že povsod bdi!
Kaj so že vse videli, kaj prestali! Na njihovih obrazih se jim bere prestano trpljenje, toda oni se ga ne spominjajo več. Ljubeznjivo se sklonijo k tlom, kjer leži v prah poteptan! kak jugoslovanski trak, ki ga-je iztrgala surova roka kr Umu otroku. S kako spoštljivostjo ga poberejo, očedijo prahu, ga božajo s svojimi zmage vajenimi rokami in ga zopet pripnejo na prsi preganjenemu otroku . . .
Oh, nekaj velikega, svetega mora biti v tej modri, beli in rudeči barvi. Kaka sreča, da je on, Slavko, ubranil te barve nepoklicanim, sovražnim rokam in onečaščeiiju!
Kaj bi bili sovražniki s trakom storili? In če jim še sedaj le pride v roke? ». . . Ne, to se ne sme zgoditi . :	treba g».skrili. — Sestra! šepetal je s
komaj slišnim glasom, v katerem se je izražala sla-# bost in strah, ko bom umrl ... ko me bodo položili v krsto . . . vzemite ta trak . . . in . . . tako le . . . denite mi'ga na prsi . . .oda ga nihče ne bo videl.
Ni mogei dalje. A sestra ga je razumela. Obrnila se je proč, da bolnik ne bi videl solz, ki so ji «itile v oči. In črez nekaj trenutkov mu je pom.rja-joče rekla: ne boš umrl ne!
Tn res, ni umrl !
Nekaj tednov pozneje je zapustil bolnišnico in se ob roki svoje matere vrnil na svoj dom, severno od Sušaka.
Ko sta šla črez Corso, je korakal s izbočenimi prsi, kakor vselej, kajti če tudi še je bil zelo slab, hotel je pokazati ljudem in solneu, ponosen, svoj tro-barvni trak, ki je krasil njegove mlade janaške prsi*.
■lUMtUjOMiMmnI:.»
škof svojim duhovnikom,
Kakor lansko leto povodom razsula Avstrijo in
poslanka Jugoslavijo podaja ljubljanski Škot dr. Je-ghč v Ljubljanskom škofijskem listu št. 1 tudi letos svojim duhovnikom orientacijo o sedanjem položaju in navodila za primerno cerkveno in izven cerkveno: sooijaino-polUično, izobraževalno in karitativno delo. Poslanica je izredno podučita in jasna, odkrita in iskrena. Zato objavimo njen prvi del, ki govori o soci-jalno-političnem, izobraževalnem in karitativnem delu.
Politično-cerkveni položaj je dosti jasen. Razvile so se tri glavne stranke ; vsaka od njih ima svoj program, ki ga hoče udejstvovati; vsaka od njih razvija £ živahno agitacijo, da se čim bolj razširi in ukrepi. I Strank ne presojamo po posameznih osebah, kor v najbolj zmotni stranki so večkrat nekateri prav dobri ; in v najbolj pravi stranki tudi semtertje slabi ljudje. Ampak stranke presojamo po očetu, ki jih je začel, po namenu, ki ga zasledujejo, po časnikih, ki jih izda-jejo in po govorili na sestankih, ki jih prirejajo.
Na tem temelju moramo mi duhovniki skupno z | ljudstvom odločno odkloniti socijalno demokratično | stranko s komunisti, ter liberalno stranko z narodnimi socijalisti in neodvisnimi kmeti in odkloniti tudi vse njihove liste, katerekoli izdajajo. Obrniti pa se moramo k slovenski ljudski stranki, in vse svoje mori posvetiti njej, njenemu razvitku in njeni organizaciji. Pasivni ne smemo in ne moremo biti: Kjer so gospodje pasivni, no poučujejo in ne zbirajo ljudstva, tam hiti ljudstvo premoteno v nasprotne, tabore, kjer j* »«varnost za vero in nravnost.	|
L SfKdjalno-politično delo.	|
? ospredju so socijalna in politična vprašanja. I Kivljenje socijalno in politično se prehitro razvija jj povsod, posebej pa še v naši državi. Med raznovrstnim delavstvom kipi, agrarna reforma se proučava in začenja izpeljavah, ustavotvorna skupščina se pripravlja, denarna vrni nos še ni urejena, trgovina je vsa zbegana ni zmešana. Dolžni smo, da vsa ia gibanja zasledujemo in si prizadevamo, da jih .spoznamo po načelih in- po razvoju. Pa tudi pospeševati moramo vse tisto gibanje, k: ima namen se za vsa ta vprašanja tako pripraviti, du se bodo reševala v luči avvera, na korist celokupnega naroda, celokupne ujedinjene države.
V tem smislu in v luči sv. vere delujejo: Kmetska zveza. Strokovna zveza, Obrtna zveza, Orlovska zveza. Dijaška zveza.s starešinstvom na čelu. Mladi naši iateligenii so iz ljubezni do ljudstva zastavili vso svojo moč, da za prosudi vsestranskih .raznih živ-l.j«t)»kih nalog z!»ero ljudstvu pod zastavo Kristusovo. Slušajte njihove govore, čitajte-njihove liste, opazujte njihov trud -za pravo krščansko življenje! — in. le poglejmo lep napredek posebno v onih krajih, hier duhovniki vneto sodelujejo. Kaši organizatorji na« žele imeti na čelu gibanja. Združiti moramo vse moči. r.e čakajmo ! Liberalne in socijal-islične’ zveze tudi ne čakajo; iščejo načina in potov, da si osvoje naše ljudstvo za htiliova nekrščanskn načela; posebno po mladini segajo. In mi naj bi le od strani gledali, kako volkovi vdirajo v nv Ar* jake, ter ovce trgajo in požira*
Foli tiene vesti.
Jugoslavija.
Prestolonaslednik Aleksander in ministrski predsednik Davidovič sta podpisala 3. t. m. versai!Iško mirovno pogodbo. Ratifikacija mirovne pogodbe se je morala izvršiti, ker je pritiskala ententa na podpis.
Regent Aleksander sam je izrazil željo o koncentraciji kabineta. Predsedniku Narodnega preds avništva dr. Pavloviču je naročil, naj se posvetu je glede sestave koncentracijske vlade, ki bi naj izdelala nov volilni red in izvedla volitve v konštituan-' to. Pavlovič je tozadevno konferiral s Protičem, Drin-kovičera in Korošcem. Pogajanja še niso zaključena,
V odgovoru opozicije vladi povdarjajo opozieijonalci, da so pripravljeni storiti vse, ‘kar zahteva od njih državni interes. Odgovor povdarja tudi potrebo parlamentarnega dela, ker je podala opozicija jasne izjave, ki se tičejo nemotenega parlamentarnega zborovanja brez ozira na sestavo vlade. Opozicija pa nikakor ne odneha od zahteve: sklicati parlament, ker tudi sedanja vlada, ki je izšla ravno iz tega začasnega Narodnega predstavništva, nima povoda, odrekati predstavništvu značaj parlamenta. Opozicija odločno zahteva, da se reši polom parlamenta cela 'državna situacija, ,ki je po priznanju vlade same sedaj nezdrava.
Foga j a n j a, ki so se vršila zadnje dni med beograjsko vlado in opozicijo radi rekonstrukcije kabineta bodo ostala bržkone brezuspešna. Radikali so izročili vladi svoje pogoje za vstop v vlado. Zahtevajo baje od demokratov iz svoje sredine ministrsko predsedstvo, notranje zadeve bi prepustili demokratom ali pa narobe: demokrati predsedstvo in radikali notranje stvari.' Predsedniška kandidata/ sta Pašič in Vesnie, za notranjo zadeve pa Velizar Jankovič. Nadalje zahtevajo radikali tudi predsedniško mesto u-stavotvornega odbora, katero bi naj zavzel Stojan ProtiS. Ob teh zahtevah se bodo skoro gotovo razbila pogajanja za koncentracijo kabineta, osobito radi dejstva, ker se upira vstopu radikalcev v vlado Veljko-vičeva skupina. Pri vse pogajanjih med vlado in o-pozicijo igrajo glavno vlogo osebni spori med radikalci i» demokrati.
B e o g r a j s k a vlada je sprejemala zadnje dni od vseh strani države razne proteste proti enten-tiatM ultimatu iugoslavi ji*
jo? Ali naj bomo najemniki, ne pa dobri pastirji? S-sto velja o naših denarnih zavodih, o nakupnih in proda,jalnih odsekih pri Kmetski in Strokovni zvezi.
O teh poslih govori tudi cerkveni zakonik.
IH. Izobraževalno delo.
Kako vele važno delo in prekoristno za ljudstvo, ki nuj pri raznih dobro zasnovanih shodih, pri raznih gospodarskih in gospodinjskih tečajih! dobi pravo izobrazbo v luči krščanske vere. Seveda je - izobraževalno delo pretežko. Duhovnik mora vedno čitati in ; študirati, da mu bo kos, pa bo tako ostal duševno do- f laven, duševno okruten in jak in .času primerno na- ] preden. Delo naj se zasnuje sistematično na temelju 'j. točnega programa, ki naj ga vsako leto na jesen so- | stavijo odbori v Ljubljani in po deželi. Tudi tukaj I naj so trudijo skupno duhovniki in naši goreči lajiki. | Zaupajmo našim .mladim izobraženim možem in prav J radi delujmo skupno za Boga, za cerkev in m na- | rud.	f
Vsi Čutimo, bridke čutimo, kako so le premnogi naših mladeničev in tudi možje surovi in 'podivjani. Zraven truda v cerkvi bi nam tudi izobraževalna : društva pomagala, da se bodo zopet ublažili, odvrgli I svojo surovost in postali ponos našega naroda. Pri- ■ poročam razne odseke s posebno nalogo: a) odsek zo- | per pijančevanje in ponočevanje; b)! odsek zoper su- ! rovost in preklinjev anje, posebno zoper bogokletstvo | in c) odsek zoper nespodobne, tovaršije fantov in de- I klet Vsi izobraženci, duhovniki in lajiki, na noge na ! sveto, prepotrebno in prekoristno, delo!
IH. Karitativno delo.
Sem spada delo krščanske ljubezni, za vse bed- j nike, ka eri h je po vojski silno mnogo. Imamo mnogo j sirot in zapuščenih zanemarjenih otrok, imamo slepce j in sploh invalide, imamo siromakov in bolnikov. Ljubezen, prava krščanska ljubezen nas kliče na .požrl- . vovalno delo. Pomagajmo, kjerkoli in kakorkoli moremo! In zopet ne moremo izdatno pomagati, ko bi | delal le vsak zase, vsak na svojo roko. Tudi za. to 1 delo se moramo združiti, krepko organizirati. Ne, J hvala Bogu, v vojskinem času so naši navdušeni đn- 1 hovniki in darežljivi, usmiljeni verniki mnogo del zasnovali, da se je karitativno življenje bojno razvijalo. (Poda pregled novejšega karitativnega dela v svoji škofiji). Gospodje, poživite karitativno delo, pa vam bo Bog dal obilnega blagoslova pri vsem vašem duhovnem pasiirovauju. Vprezite v delo naše cerkvene družbe: tretji red iu Marijine kongregacije!
Posebno lep in prisrčen' je Sklep.
Dokler delam v svoji sobi v Ljubljani, mi prav pogostokrat prihajajo le prežalostna poročila z dežele. Včasih se mi zdi. da vse razpada. Ko pa skočim kam pomagat z-t pasti rovanje, ko opravljam kanonično \>
: zdanijo iu delim zakropient svete birme, se prepričam i da .skoraj gospodje delate radi, navdušeno, naporno, ter z molitvijo in. trudom dosezale lepih uspehov; se prepričam, da je ogromna večina našega ljudstva prav dobra, nit vsaj dosti dobra, in. je le manjšina surova, hudobna, brezbožna.
7,	n m o n j a v a bankovcev v Srbiji in Cr- J ni gori. Zamenjava krone z novo kronsko dinarsko novčanico so začne v krajih,, kjer pred vojno krone ni bilo v prometu s 3. februarjem. >Kedaj se bo začela ta izmenjava tudi v ostalem kraljestvu se bo naznanilo v najkrajšem času. Dne 6. t. m. nehajo biti krone plačilno sredstvo v krajih, kjer se je,pričelo z izmenjavo 3. t. m. Od 26. t. m. se v zgoraj označenih delih naše kraljevine stavijo kronski bankovci iz kurza; izvzeti so 'bankovci po 10, 2 in 1 K, ki ostanejo v prometu še nadalje.
Za s po ra t u m med Jugoslavijo in 'Italijo so bo potegovala po poročilih iz Pariza francoska vlada.
I t a 1 i j a n s ko č a s o p i s,j e zahteva od Nit-tija, naj ne popusti napram Jugoslaviji od svojih zan-tev prav nič. Vendar kljub vsem tem italijanskim hujskači j am proti naši državi' je glede ultimata resnično ; dejstvo, da v Parizu ne bodo pritiskali na (Jugoslavijo, da se ukloni ultimatu.
Italija.
Italija proti D’A n n u n z i j u. Italijansko brode,vje, ki se nahaja v Anconi, je dobilo povelje. da odplove proti Reki ter zatre eventualen odpor D’Annunzija in njegovih čet. Tudi italijanski pešpolk, ki je nastanjen v Benetkah, je dobil povelje za odhod na Reko.
D'A n n u n z i j o je pustil aretirati na Reki generala Nigra,' ki je poveljeval italijansko divizijo na
! vzhodu demarkacijske črte. General se je mudil v Trstu in ga je odpeljal neki častnik v spremstvu ardi-tov iz Trsta na Reko. Vzrok aretacije je generalovo obnašanje napram Đ’Annunziju in roškim dobrovolj-I cera.
*	Itali j a n s k a v 1 a d a. je aretirala 9 roških
častnikov, ki so skušali pregovoriti bataljon alpiucev. da prekoračijo reško mejo.
Nemčija.
Nemška v. l a. d a bo nastopila z vso ostrostjo proti onim delavcem v železniških delavnicah, ki nočejo na delo. Vlada je zaukazala zapreti 13 velikih železniških tvornic. Vse zaposleno delavstvo je odpuščeno. Le oni delavci, ki se zavežejo, da bodo vršili akordno osemurno deló, bodo zopet sprejeti. Le z vztrajnim delom hoče nemška vlada preprečiti katastrofo. ki preti nemškemu gospodarstvu.
Cehoslo vaška.
Posamezne stranke narodne čehoslo -vaške zbornice so postavile posebno komisijo, v kateri se je dosegel sporazum, da se preglasi češčina zakonitim potom izrecno za državni jezil.
Pipka.
Za r e g u l a e i jo in povzdigo poljske valute je predlagana oddaja p množenja, ki bi naj znašala. 73%.
Matžarska.
Politični k r ( g i na Ogrskem so mnenja, da bi se. izvolil admiral Horty za začasnega guver-nerja, Madžarske, ki b' imel do odločitve o izvolitvi kralja vrhovno oblast v državi.
Kot nov kancidat za madžarski prestol se imenuje vojvoda Ador, von Teck, svak angleškega kralja.
Ogrska je predožila ententi predlog, da u -postavi proti boijševikon mogočno armado, če žago -tovi ententa integriteto 7elike Ogrske na račun Ru -munije, Avstrije in Gelosio vaške.
Bugari ja.
Bolgarija je ratificirala mirovne pogodbo.
Volitve v okrožne odbore so se vršile mi -nuli teden na Bolgarskem. Zemljedelci, stranka ministrskega predsednika Sambulijskega in demokrati, so izvojevali znatne usjehe. Široki socijalisti so izgubili precej mandatov v korist komunistom. Največ so izgubili narodnjaki pod vodstvom GeSova.
Rusija.
Močne bo 1 j. š* viške čete stojijo ob-.ru-mpiiski meji. Sovjetsko Rusija bo ponudila Rtimuniji mir, oko bi ga pa Rununija zavrnila, bo vkorakala boljševiška armada. Sovjetska Rusija priznava neodvisno Poljsko, Boljševici priznavajo tudi samostojno sovjetsko ukrajinsko vlado, ki bi naj bila zvezana z Rusijo.
Dmwne vesti»
Vsem krajevnim odborom Slovenske Kmetske Zveze! Vse krajevne odbore Kmetske Zvez» pozivamo. da v najkrajšem fesu izvolijo v smislu novega pravilnika zaupnike in jih nemudoma naznanijo tajništvu Slovenske Kmetske Zveze v Mariboru, Cirilova tiskarna.
Volilni imeniki. Zebot je bil aretiran, Ö»S, du
jo hotel izvabiti cd nekega uradnika volilni imenik za mesto Maribor. Po volilnem redu, ki se bo razglasil v kratkem, ima, vsak volilec v mestih z lastnim statutom pravico zahtevati, da se mu izroči „tako prvotno razgrnjen kakor tudi popravljen volilni imenik kar v začetku reklamacijskega roka proti povračilu na-pravnih stroškov!“ Za kmetske občine nimamo take določbe. Zupani so morali do 1,0. januarja predložiti volilne imenike okrajnim .glavarstvom. Sedaj pa imajo pristaši demokratske in samostojne stranke volilne razmnožene imenike po celem Spodnjem Štajerskem na razpolago. Vprašamo: Kako je tol mogoče? Da bi bila vlada odredila, da se morajo volilni imeniki dostaviti samo njenim ljubljencem, vendar ne moremo misliti kljub „krasnim razmeram“. Ce pa vlada tega ni ukrenila, je pa zlorabil nekdo uradno' oblast in si priskrbel volilne imenike, do katerih volilci kmetskih občin nimajo pravice. Poživljamo državnega pravilnika, ki je postopal preti Zebotu ita,ko viteško, da ga je dal kar zapreti, čeravno jo zahteval' Zebot imenik mestne'občine, (to katerega, ima itak pravico; da nastopi sedaj proti zlorabi uradne oblasti, ah pa nam naj pove, da je odredila vlada protizakonito in enostransko postopanje.
Voltici pozor! Vemo popolnoma zanesljivo, da imajo zaupniki liberalne in samostojne stranke v svojih rokah razmnožene volilne imenike, ki so jih poslali župani glavarstvom. Kako se je to zgodilo, nam je dosedaj uganke. .Namen je pa ta, da lahko ti zaupniki .poročajo okrajnim glavarstvom, kateri volilci bi se naj črtali iz imenikov. Ko se bo to zgodilo, bodi okrajna glavarstva tako črtane in enostransko prikrojene volilne imenike razposlala občinam, da jih razgrnejo na vpogled. Razgrnjeni bodo ti imeniki samo 8 dni. Tekom teh 8 dni se bo lahko reklamiralo. Da se prične reklamacijska doba, ni treba drugače naznaniti, kakor da, se razglas pribije na občinske desko. Volilci, pregledujte pridno nabitke na .občinski deski, da ne boste zamudili komaj 8 dnevnega reklamacijskega roka! De bo nujna- potreba za reklamacije, je jasno z ozirom na priprave naših nasprotnikov, kakor smo j h omeni li. zgoraj. Lahko pričakujemo, da bodo v vdilnih imenikih samo pristaši nam " nasprotnih strank. Ce ni pravočasno reklamacije, smo ob volilno praviep. Da se s tem računa, .dokazujejo razne izjave -vodij nasprotnih strank, da' si hočejo priboriti vpliv v kmetskih občinah. Ker pa n«
: morejo doseč«; na odkrit način, skušajo z zvijačo i» zahriotnostnim volilnim manevrom. Volilci tora,j pozor, pazite na začetek reklamacijske dobe, pazite na vsebino volilnih imenikov !
O aretaciji Žehota razpravljajo liberalni časopisi po informacijah T. državnega pravdnika dr. „viteza“ Grasellija tako, kakor da bi bilo dejanje in krivda Žebotova. že dokazana. Mi ne smemo o tem razpravljati, ker' še razprava ni končana in nočemo „vitezu“ napraviti veselja, da bi na nas lahko proizvajal prakso bivšega špijonaže-oiicirja, Ko bomo smeli, bomo pojasnili položaj na podlagi sodnih aktov čisto objektivno. Sedaj pa povemo le toliko, da je sestavi! ovadbo naš veliki prijatelj dr. Pfeifer in da je zahteval v ovadbi aretacijo Žebota, tudi radi tega, ker j» Zebot „hud in strasten agitator SLS.“ Sodišče pa »i bilo Pfeifer-G casellijevega nazivanja in je Žebota izpustilo.
F. A. oficir je bil v avstrijski armadi neposredno pred razpadom lastna prikazen. Izraz pomeni o-ficirja, čigar naloga je boriti se s sovražno propagando (Feindespropaganda-Abwehr). V resnici so t« bili špijoni, ki so nadzirali vsako gibanje med mošt-
vom in častniki. Nikjer nisi B.Uvareu pred njim. Ca •'"Si -govoril z moštvom, je že kje skrit. prisluškoval. Me,d- moštvom so iskali svojih saumnkhv. -Med .čast■-. ivi ke so pomešali svoje poročevalce. Na Dunaju je bi-la posebna centrala te gnusne ,allege. Od tam so dobivali svoja navodila. Za casti ike in moštvo • so prirejali predavanja, katerih se p moral vsakdo udeleževati Y teh predavanjih so hujskali proti veleizdaja loom. Žogali so z vislicami. Bili so pa to po večini Židje in razni juristi, ki so tak* svoje žrtve iskali za fronto, pri tem pa varovali svolo kožo in sedaj menda zdravi ki čili nadaljujejo v raznih nasledstvenih državah svoje državotvorno deh. kakor n. pr. I. državni pravilnik Graselli v Marboru.
fet. ''državnemu pravdnika Granelli ne' zadostuje kot postranski zaslužek samo oc Pfeiferja dobro plačana premogovna agentura, ampak je vstopil v krog žuruaiistov pri „PelavouN Ka-tor hitro je. čitak.-pri -cenzuri naše notice c Zebo ovi aretaciji, je hitro - skr-puòal- tri inleJigema nevredne notice in jih odposlal ■ ..Delaven“. Radi teh Graselli-jevih notic se je ,zakas: nila izdaja1:,,Delavca“ za tri ure. A ko si domišlja bivši špiouaže oficir, premogovni agent in najnovejši zumatisi Oraseli i, da delajo njegove notice čast nje-®u is listu, sfe presneto motiNSfj Pfeifer-Graselli-je-vo ova «laško dejanje ne obsojamo samo mi, ampak tudi. -v« nasprotniki, ki nišo med> lasom' vojske vohunili za narodnjaki al.n Graselli, ampak so čutili iu Se •«e čutijo koi Slovenci.
Ct. dr. Pfeifer je kot vladni komisar v Mariboru tako priljubljen, da ga marata edino še od njega plačani premogovni agent Graselli in mesto Pfeiferja v Imenu vlade nastopajoči šolnik „retorike“ Voglar.
6.	Pfeifer, ki tako rad razpošilja na uredništva pastirsko svarilna pisma in razne popravke, nam im naše zadnje dokaze o njegovem zavoženem mestnem gospodarstvu in njegovi pomanjkljivi resnicoljubnosti še ni prav nič sporočil. G. Vilko, „Delavec“ že željne čaka, dà mu pošljete kako pismo, ki bo ‘svedo-cilo mariborski javnosti o vaši gospodarski zmožnosti. Maribor bi rad zvedel za Pieiferjeve narodne zasluge. Doslej poznamo g. Vilka samo kot slabega «adzoraika mestnega gospodarstva, finančnika pod kritiko, jurista, ki se peča z ovadbami narodno zaslužnih mož, kot vladnega komisarja, kateremu je resnica španska vas in kot zagrizenega pristaša JDS-stmiikfc, katerega postopanje in delovanje je v. spod-tiko iv v obsodbo pri samih liberalcih. G. Vilko, o-belodanite nam enkrat vaše zasluge, jih morate sami, ker jih riè Nežna prav nobeden 'Slovenec.
G. dr. Vilko Pfeifer je še vedno v Mariboru . (Dopis iz Krškega.) G. Vilko igra v Mariboru še vedno prvo violino. Čudimo se vsem mariborskim kroll :gom, M morajo uradno še občevati z njim. da imajo toliko potrpežljivosti. Pri nas na Krškem ga pozna -mo do sitega m smo doživeli prav čudne dogodke, katerih ne bomo nikdar pozabili, dokler bo Vilko na kaićem vodilnem mestu. Mi namreč dopro vemo. kako je postal dr. Pfeifer kmalu po prevratu vodja krškega ’©krajnega- glavarstva. Če bi uredništvo vedlo, na kak način je njegov prednik, ki je bil jako priljub - j ljeh, zapustil Krško in bil premeščen, samo da jt' za- j šodel dri Vilko Pfeifer njegovo mèsto, ìli Sodilo pra- j Vilno o tein tovarišu. Opozarjamo Mariborčane tudi. j •na sodnijske akte, ki ležijo v Krškem in Novem me - j sta na sodnijah. Ves ta materijo! bo še enkrat prav prišel!	-
Po vsebini prav po Voglarjevo šepavi „Marib. ‘Delavec” se je zaletel v dr. Korošcev fižol in Se neko’ drugo drobnarijo. Te stvari so že tako zastarele in so jih že vsi drugi listi premlevali tolikokrat, da ne bomo prekuhavali stare kaše. Voglar vidi dr. Koroščevo ministrsko gospodarstvo, dr. Pfeiferja in njegovo gospodarske polomije, katero proklinja vsak Mariborčan, pa né! Solnik Voglar je v svojih očalih veliko preveč dalekoviden, bomo mu preskrbeli bolj na kratko noseče špegle, da bo videl tudi svojega sodru-ga in njegov primanjkljaj pri gospodarskem uradu.
Zvedeli smo, do si je kupil šolnik Voglar zopet latinsko slovnico, iz katere pridno poiiavlja, kar jè pozabil in si prepodil iz glave kot politik. G.j Voglar se misli oprijeli koj po volitvah šolstva, ker mu JDS-arji ne bodo več zaupali po volitvah političnega kopita, po katerem je tako modro nabijal na balkonu mariborskega rotovža kot ud Narodnega predstavništva in Pfeiferjev zastopnik. Solniku Voglarju želimo več sreče in uspeha na kolovozih latinske slovnice, kot politika vsestranskih polomij ob javnih nastopih v Mariboru, ker v Beogradu je zaviral svoj jezik,, pa obžalujemo. G. Voglar, na svidenje na potih Šolstva, kjer se bomo morda bolj unteli nego pril politiki.
.	~ ....■—rnn-rrrihniu-i i m n m» ii i mm .hum umini um     .'
* ffesiÖÖf. Prihodnji ponedeljek, d. februarja
redni mesečni shod Slov. Ljudske Strank© y dvorani J SZ, Ftošarska uliea. Zadetek točno, ob 1 / g 8. srvežer. Agitirajte, da +ok”at pride čim več pristašev.
.Mašim organizacijam! Ali ste že povsod obnovili odbore pred vojno obstoječih izobraževalnih ali bralnih društev, mladeniških in dekliških zvez, Orla itd.? Ali Marijine družbe povsod redno delujejo? A ste M sklicali sestanek ih se tam pogovarjali o velikem tabora v Mariboru julija meseca? Ali ste že začeli zbirati denar za to prireditev ? Poročajte o va -Šem delu Slovenski Krščansko-Socijalni Zvezi v Maribor (Cirilova tiskarna)! Nobena niti najmanjša vas ob naši severni meji ne sme letos izostati. Na delo torej vsi! — Slovenska Krščansko-Soeijalna Zveza v
Mariboru*	/• .
$111 Mutilili je bil v četrtek, 5. februarja podučen tečaj, Obisk je bil nepričakovano velik, naravnost izboren. Dvorana v Narodnem domu je bila na-
tlačeno po. na; veliko -kudi. ni več našlo prostora. Predavala sta dr Hob n j ec irs V 1. p o A « n i «■ V
Teologija ..Slovenskega. Naroda“. „Slovenski Narod“ od pretečene srede napoveduje „revizijo cerkvenih določb o ne Sočnosti katoliškega zakona“. Nik-do ne bo zahteval, da bi „Narodovo“ uredništvo znalo katoliški katekizem in nikdo se ne bo čudil, ako je pozabilo celo tako temeljno točko, kakor je nauk o za-kramentih. Pričakovali bi pa, da ne bo pisalo o stvari, ki mu je tako tuja. Določbe ■©■ netočnosti zakona namreč -- po katoliškem katekizmu — niso cerkvene..; ampak božje in vsled tega tudi ne more cerkev izvršiti nobenih revizij ali izprentemb. Vsled tega je torej tudi čisto izključeno, da bi kak župni urad tako postopal, kakor piše „Narod.“, da so začeli župni stradi-v Avstriji. Pravi namreč, da so župni uradi sporočili onim, katerih prvi zakon je bil ločen, naj ne prestopajo k drugemu veroizpovedanju, marveč naj se, dado začasno civilno poročiti. Pričakuje se namreč, da izda sv. Stolica v Rimu v najkrajšem -‘-času naredbo, s'katero se bodo takšne poroke proglasile pod gotovimi, pogoji tudi cerkvenopravno za'veljavne* Avstrijski škofje so se baje obrnili s prošnjo v Rim, kaj hi se revidirale kanonske določbe katoliškega zakonskega prava, kateri prošnji je sveta Stolica ugodila. V najkrajšem času se izvede revizija cerkvenega prava v toliko, da bo cerkev dovolila zopetno poroko katoliškim ločencem. Ako je „Narod“ to novico — kakor zatrjuje — res vzel iz neke nemške korespondence, je dotični korespondent brez dvoma Jud, ki nima niti najmanjšega pojma o naši veri bi ni niti slutil, kako se je s tako izmišljeno novico vrezal. Cerkev ne pozna nobene zakonske ločitve in civilna poroka velja pred njo za navaden konkubinat. Župnik, ki bi dal tak nasvet ali Skop ki bi se s tako prošnjo obrnil na sveto Stolico, bi bil takoj odstavljen kot krivoverec. Zopetne poroke zakonskih ločencev cerkev ne bo nikdar dovolila, ker to sploh ne sparla v njen delokrog,
. kajti v tem oziru- ne srne nič druzega. kot izvrševati uONčNN IbžjeVv - pru vu. "
O -šmarskih dogodkih smo prine-sli v „Straži“ in „Gospodarju“ čisto resnico. Radi tozadevnih, laži-1 poročil kričavega Habjana in samostojnega advokata ; Zabukošeka v „Novi Dobi“ se ne .bomo. prerekali .
:.‘Sodni.jska preiskava in razsodba Boste dognali, kako se je vedel samostojni general. Habjan ih njegova lepa bruhal in kam da spadajo, taki ljudje po sodnijski razsodbi. Po končnoveljavni sodnjjski besedi se naj zopet oglasi v „Novi Dobi“ kmet-advokat gospod Zobu košek.	'
line uovo nje. N. Rojnik, dosed,! j v Grade«, jr !• \ imenovan za rp.čunskftga' svetnika . v poverjeništvu za notranje, -zadeve.deželne vlade za .Slovenijo v Ljubljani.
Zdravniška služba. V unulitem listu -Je' 'razpisana služba, okrožnega zdravnike za zdravstveno o-krožje Poljčane s sedežem v ' Studenicah. Interesenti se opozarjajo na razpis. :
Umri je v Gradcu dež:. nadsvetnik V. Kronaš-• ser, ki je bil poprej pri mariborskem okrožnem sodi-I šču. Pri razpadu Avstrije je bil odpuščen. Bilje ve-I lik nasprotnik Slovencev. N. v niti p.! i Ustrelil je v Slivnici pri .Mariboru v nedeljo, dne K t. m., v jutro neznan zločinec nad 6Ö let staro, vsem priljubljeno posestnico Ano Bergauer, ko je šla k sv. maši. .	.
Prediivanje SKSZ.; v Itvorani .1SZ. ti-losarsla ulica) bode danes v petek ob po! 8. n ri. Predava, p.. Gabrijel o razmerju ‘cerkve in' države. Po predavanju je razgovor o istem predmetu. Pridite!
Slov. žensko društvo v Mariboru. Prihodnje predavanje je v pondeljek, dne 9. t. m., ob 8. uri na večer v mali dvorani Narodnega doma. Govori č. g. dr. Slavič o našem Prekmurju. Opozarjamo na vele-zaiiimivi predmet in vabimo vse občinstvo.
Društvo Jugoslav, poštnih uslužbencev priredi plesni venček 15. t m. v‘fkazini .ob “8. uri zvečer. Cisti dobiček prireditve je namenjen bolnim ,in podpore potrebnim članom društva. Vstopnina za člane 10 K, za nečlane 20 K. Igra godba dravske divizije.
Mestna plinarna javlja, da je prisiljena zvišati vsled vedno dražjega premoga in zvišanja mezd delavcem s 1. februarjem cene plinu od 3 na 4 K in e-lektrični tok od €» na 7 K.
Tečaj za obrtno risanje.! Na Legatovem zasebnem učnem zavodu v Mariboru začne tečaj za obrtno risanje, na katerega opozarjamo.) Učne ure so v takšnem času, da so jih more udeležiti vsakdo, Z ozirom na to, da so bodeta trgovina in obrt že v najkrajšem času lepo razvila, je upeljava tečaja za« obrtno 'risanje velike vainosli.
. Nova, delavnica za. popravljanje pisalnih .stro -jev. Kakor je razvidno iz oznanila v našem listu, je uredil g. Ivan Legat v .Studencih pri Mariboru delavnico' za popravljanje pisalnih, strojev. G. Ivan Legat je izkušen mehanik za pisalne stroje na zaseb -nem učnem zavodu z mnogoletno prakso. Priporočamo novo slovensko tvrdko !
Zahvala» Prostovoljna pokalna hramba« na Pobrežju pri Mariboru je prejela, dne 31. januarja t. 1. od tovarne za usnje HalMrth v. Mariboru 500 K, kot nagrado. Za ta velikodušni dar se tem potom izreka omenjeni tvrdki najprisrčnejša zahvala! Živeli po -snemovalei!	,
Za-.SKZ, so nabrali na- gostiji .Janeza Frece in Marije Lapornik pri Sv, Lenartu nad Laškim pred nedavno 32 K,
GOfalj j s\Muy«ti«L, * neurju, ulio, 8. februarja popoldne ob 3. uri bo pri nas otvoritev nove dru-Afc/ene dv »rane v nosoblnični hi^i. Slavnostni go* vor ima državni poslanec dr. Jos Hohcrjee. filli
V obmejnih krajih Uvula Bogu, tihotapstvo ne cvete, več '.tako bujno ko; prej. Morda bodo padM zdaj tudi. slučaji tatvin«, ropov in .otieritštva. Cone živilom, ki sp ji.ii prej spravljali, «tihotapci črez mejo, so su znižale. Jajce, ki jo salo prej 2 K? stane sedaj 1» GO vinarjev.
Vsi gg. častniki, voj. uradniki, praporščaki v rezer\'i. v pokoju itd. ki stalno bivajo na teritoriju . Mariborske' polkovne okrožne komande, t. j. okrajno glavarstvo Maribor, Ptuj, Konjice, Ljutomer, južni del od Mure bivšega okrajnega glavarstva Radgona in zapadni del Prekmurja, se naprošajo, da vpošljejo Mariborski okrožni komandi v svrho spopolnitve častniške evidenci čiinpreje osebne podatke nd pol pole papirja po sledečem vzorcu, brez ozira na že svoje-- .časno predložene izjave: 1. Sarža; 2. Dan imenovanja v sedanjo -šaržo: 3. Razmerje (rezervni, črnovojni. vpokojen itd.); 4. Imo in priimek; 5. Krstno 'ime očeta;.!). Pristojna četa. v bivši, Avstriji (tukaj se naj vpiše; oni polk, (zavod) pri katerem se jd. dotični nahajal v matičnem staležu (Grundbuehstand); 7. Kate-.. ro službo je cprinijal v bivši Avstriji neposredne pred prevratom; 8. Rojstno leto; 9. Naborno leto (As-
■	sentjahr) ; 10. Rojstni kraj, okraj’in dežela; 11. Pristojni kraj, okraj in dežela; . 12. Civilni poklic; 13. Stan. (oženjen, samec, vdovec); 14. Vera; 15..Znanje jezikov; 16. Jezikovna narodnost.; 17. Specijalna stroka (stroj ni čar, pijonir, letalec itd.); 18. Dan izstopa iz aktivne vojaške službe v Avstriji; 19. Služil v Jugoslaviji od - do in pri katerem polku; 20. Orožne vaje delal od do in prit katerem polku; 21. Je li sprejet v skupno vojsko in s katerim vojnim listom-;
22.	Natančno označeno bivališče. Dalje se gg. častniki naprošajo, da vsako, spremembo bivališča goraj-šnji komandi takoj javijo.
Mestno gledališče. Javlja se nam, da se bode razun že objavljenega repertoirja vršil v ponedeljek, dne 9. t. m., ob 20. uri v gledališki dvorani veliki koncert, pri katerem bosta izvajala spored svetovna znani čelist ■ Juro' Tkalčič in'virtuoz na glasovirju G. Ličar, Spored bo sledeči: 1. Chopin: Sonata začelo . allegrò ■-•moderato, allegro • Con brio (Scherzo) largo -, rallegro tHrirtte); 2. Haydn.: Koncert D-dur za čelo, .allegro moderato, adagio allegro. 3. Smetana : a) Polka F-dur. b) Furiant za glasovir. 4. Bach: a) Bouree, bj Sarabande, e) Gavotte za čelo solo. ,5. D’Tu-
■	dy: -Peseip. Tkalčič: a) Serenada de Pierrot, b) Klepetulje za četo in glasovir. Za pustni torek se pa .pripravlja velika umetniška recluta. V gledališču bo kabaret, po vseh drugih dvoranah pa ples.
.Vrnitev naših jetnikov. Zadnjo nedeljo se- je vrnile iz italijanskega ujetništva 60 slovenskih častnikov in 2200 mož. med «temi 150 Slovencev. Ta trans-• port je prišel iz Brindizi. Moštvo je zelo sestradano, mnogo jih je obolelo med vožnjo, eden je umrl že v Brindizi in trije v Dubrovniku. Častniki niso smeli, občevati z moštvom med vožnjo. Italijanska vlada bo poslala,, vse jugoslovanske ujetnike v domovino v osinih transportih. Prva dva sta že došla in sicer so to ujetniki taranlske in napoljske divizije. Prihodnjič pa pride na vrsto rimska divizija.
Promet v Avstriji. Prihodnji teden se, bo vršil osebni promet na avstrijskih železnicah ravno tako, kakor ta teden. Brzovlaki ne! bodo vozili.-
Protestni shod vojnih invalidov in vdov se bo vršd v. nedeljo, dne 15. t. m. v Celju v gostilni Narodnega doma oh 8. uri dopoldne.
usnu wp ssuìsi us
Vsem Orioni. Gas beži. Samo nekaj meseeev n as Se Mi od našega tabora. Zbirajte denari Urite se v telovadbi! Agitirajte vsak v svojem kraju za pristop k Orlu in za mnogoštevilno udeležbo na tab> ru! Iz krajev, kjer je Orel, mora vsa poštena slovenska mladina koncem julija na veliki mariborski tabor. Mislite, kako bi svojo udeležbo čim lepšo napraviti. — Bog živi :
S I a t i n a K a d e n e i. V nedeljo, dne 15. t. ni., priredi orlovski odsek Kapela v dvorani gospoda Rosenberger ja v Radencih gledališki predstavi „Eno uro doktor“ in ..Zamorec“' s .sodelovanjem pevskega zbora iz. Gornje Radgone. Po predstavi prosta zabava s srečoiovom. Začetek točno ob 4, uri popoldne. Pridite! .	...
• ' ♦ ' ' ' ' 1 -
P o b r e ž j e p r i M a r i b o v u. Prostovoljna požarmi. bramba na Pobrežju pri Mariboru- priredi v 'Soboto, dne Pb h m., svoj pustni družinski večer v vseh prostorih' gostilne Rolko na Spodnjem Pobrežju. .Začetek ob 7. uri .zvečer. Na sporedu je licitacija in ples. Prijatelji požarne bramba se že danes opozarjajo na to’ prireditev !,
S v. L e n a r t v S lo v. gor. Naše Katoliško bralno društvo ponovi na splošno .željo v nedeljo, dne
15.	t. in. popoldne ob treji. v dvorani, g. Arnuša narodni Pigro),, RevčelfNA ndrejček.“ Med’odmori in pri prosti zabavi svira godba. Vabimo vse prijatelje, da prillile od blizu in daleč ta dan v naš krog in se % nami vesele !
Sv. Jede r t nad Laški m. Katoliško bralno društvo pri Sv. Jederti priredi v nedeljo^ dne 15»
t.	m. na novem odru dve burki „Trije tički“ in „Oh* ta« Polona!“ Začetek predstave popoldne takoj po večernicah.
S o š t a n j. Pri nas bo v nedeljo, dne 15. t. m, popoldne po večernicah Občni zbor Izobraževalnega, društva. Pridìté!

Mariborska eskomptna
banka v Mariboru
Tegetthoffa n
uttr* Ši©w 11,
Teiafen itev. 16,
Podružnica: MURSKA SOBOT

S prelama * Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti naj-ugodnej šemo. obre štovanju.
Kupile iw predale:	Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Izdale : čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Osla praduliRe: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Dala kradite : Pod naj ag o d nej šemi pogoji.	20
Pf	s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
tudi prvovrstna
Združene «elettine [ ®*llnat» mlinska sita
ANTON KOLENC, ELSBACHER1 (b^'>d^f
CVENKEL IN RAVNIKAR I KoloJL. olica št. 35> 1PJ;J »ve
v CELJU
I
gostilne
35
se priporočajo k nakupu na debelo žita, mlevskih
izdelkov, kolonijalnoga in raznovrstnega tu in inozemskega blaga.
Točasao imamo oddati : fini špirit, milo, oves, svinjsko mast in kisovo kislino.	63
! TVORNICU mm in mizarstvo
Potrebujete trpežne
» ? čevlje? <
Potem si oglejte veliko zalogo pri
Jakobu Lah, Maribor, gm tu »
Postrežba točna!
tsm dobite zanesljivo močne, »sakovratne
(«rije. };° usjaiAji «-ui teko tadi galanterijsko blago, torbice sa trg, potne košare itd.
Cene brez konkurence!
s& Ujni
Pristno dalmatinsko krvno vino PIi
evitai nasi. Klanjšek & .Penič, Maribor
Mriniska ulica 13.
i
Peter Hoclnegger in drugovi, Maribor
Koroška testa št 46 in 53
Tečaj za obrtno risanje
na Zasebnem učnem zavodu Legat
Začetek 9. febraarja 19&SO Važno sta. obrtnike in rokodelce ■% sake visi© zlasti pa za tr*grovce
Poučuje stroksvRi profesor. — üpiswanie trs pojasnila na Zasebnem ulmm zavodu LECiaT v Mariboru, Vetrinjska ul. 17,1. nadstr. od 11 -12
OGLASNA ODPRAVA „JADRAN“, MARIBOR.
92
priporočajo svojo zalogo pohištva iz trdega
iu mehkega lesa, kakor tudi vsa v to stroko
® spadajoča mizarska dala, po tv or niških cenah.

V -4=gfe-
Prva jugoslovanska koncesjoni-raiì a speci j alna delavnica za popravilo pisalnih strojev vsake vrste
Ivsna LEGAT-a v Studencih pri Mariboru
1 Dolgoletni mehanik zasebnega učnega M. Legat Naročila prevzame Zasebni učni Zavod LEGAT v Mariboru, Vetrinjska ulice 17, l nadstropje
Nova delavnica za popravljanje pisalnih Strojev
Ilipi SS ' ße^e!® a!i kme*slt® gospodarstvo 40—60
oralov, z ravnim poljem, nekaj gozdov, v celovškem kotlu severno od Drave ali južno Labudske doline. Ponudbe se prosijo z nataukhn vpisom, slikami in skicami pod „Rascher Kauf“ na Annončno ekspedicijo „Zentrag“, Graz, Brandhofgasse 10.	____________________ 85
K K S K K K K S K K H H K K K K H K K K K
sy
»
s
k
K
»
E
H
K
0
K
S!
BB
E* KOHNSTEIN In A. REISU AN
trgovina s umiem MARIBOR GRAJSKA ULICA 20
priporočata sla rnema občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega usnja ter črevljarskih potrebščin po najnižgih cenata,	32
S
m
s
a
»
s
K
K
ss
ss
»
» » SS » SS » SS H K K
SS K SS SB S SS SS SS SS ® »
Potrt najglobokejše bolesti naznanja Albert Stigar v lastnem in v imenu svoje soproge Leopoldiue Stiger roj. Stepischnegg, svoje hčerke Ide Stiger in svojega sina Alberta Stiger, da je njegov najprisrčneje ljubljeni sia
Dr. iur. Florijan Stiger
üp
danes v 34. letu svoje starosti po kratki, težki bolezni, previden s sveto-tajstvi, v Gospodu zaspal. Telesni ostanki dragega rajnega so se v torek dne 3. februarja ob pol 3. uri popoldne blagoslovile v hiši žalosti ter na domačem pokopališču izročili materi zemlji.
Sv. maše zadušnice so se brale dne 4. februarja ob 9. uri zjutraj v samostanski cerkvi
Slovenska Bistrica, dne 4. febraarja 1920.
87
NAZNANILO !
Dovoljujem si slavnemu nfvČmsivč uljudfiO naznaniti, da sem 15. t. m. prevzel staro renomirfié veletrgovino
Oskar Reiter-jm w Siavenjemgradcu
katero bom vodil v istem velikem obsegu kakor moj prednik.
Moja dolgoletna praksa v različnih veletrgovinah mi bo omogočala svojim cenj. odjemalcem v vsakem oziru ustrezati.
Posebno važnost bom polagal na solidno, prijazno točno in hitro postrežbo.
Imel bom vedno veliko Izbiro manufakturne ga, špecerijskega ia železninskega blaga, katerega bom oddajal na drobno in debelo.
Kupujem vse deželne pridelke po naj višjih dnevnih cenah.
Za obilen obisk se priporočam
z odi. spoštovanjem
K l
Alojzij Dular.
TRGOVSKI PLES
mariborskih « trgovcev »
Nadomestiti
7. ' februarja 1920 v Gölzovi dvorani
-te v,	i»-
Vsi^pnln« za ‘ oiifeo 20 K» za obitelj C3 esebei 50 K
H
Igre voja5ka!:godbadravske divizije
N
Oblek® preprosta!	Vsfcp lm dovoljen le vabljenim!
••w Čisti d-A biček !e namerilen v dobtodeine namene +•*
se zamore popolno pomanjkanje bombaževega blaga, oziroma zelo visoka cena istega, z barvanjem domačega platna za poletno obleko.
moško in žensko obleko svetlo in temno, v modri, rjavi, črni, sivi in zeleni barvi
za žensko obleko ubeljeno domače platno, najmanj 8 -10 m dolgo kot modro (plavo) tisk (po vzorcu).
tovarna modroiiska
Velikovec, Koroško.
Barvam
rjavi, črni, sivi in ze
izdelam
J Pinterič.
:xxx
-......................................

Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupah.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.