Poitnina o kača na * notorlnl Leto LXIT V Ljubljani, ▼ sredo 3. januarja 1934 Štev. 2 a Cena t.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvu 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din UredniStvo je » Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — notna 299«. 2994 In 2090 Ček račun Ljubljana št. 10.650 in 10. 349 r.a inserate; Sarajevo štv 7563 Zagreb štv. 34.011, Praga-IJunaj 24.797 Uprava: Kopitar-leva 6. telefon 2993 Izhaja vsak dan ijntnj, razen ponedeljka in dneva po praznika ШШШ Ruski govori Dne 29. decembra, torej nekako med boži-novim letom - da bi se jim ne moglo očitati, da sledijo »starim buržujskim navadam« — sta Molotov, predsednik sveta ljudskih komisarjev Zveze ruskih sovjetov (po naše predsednik vlade) in komisar za zunanje zadeve Litvinov zaporedoma v dveh velikih govorih, ki jih je prenašala moskovska radio postaja po vsem svetu, očrtala položaj,' ki ga zavzema danes Rusija med narodi sveta in o zunanji politiki, s katero si je uredila odnošaje do drugih držav in do najvažnejših mednarodnopolitičnih vprašanj, kot so razorožitev, revizionizem, ki danes nalagajo toliko skrbi vsem prijateljem miru med narodi. Molotov^ in Litvinov sta govorila svoje govore — božične ali novoletne — na rednem zasedanju Osrednjega izvršilnega odbora Zveze ruskih sovjetov, torej pred izbranimi predstavniki ruskega naroda, kakor tudi pred dolgimi vrstami klopi, v katerih so sedeli diplomatski zastopniki inozemstva, ki ima redne zveze s Sovjetsko Rusijo. Iz tega bi smeli sklepati, da sta Molotov in Litvinov govorila resno, brez demagogičnih skokov na stranske tire, ki so značilni za kongrese komunistične stranke, ki se jih udeležujejo »delavci in kmetje«. In kaj sta povedala oba ruska državnika? Kajti govora sta tako podobna drug drugemu, da bi skoroda smeli reči, da sta bila sestavljena na isti mizi. Njihova vsebina je ta-le: 1. Rusija je za mir, za mir za vsako ceno in do zadnje skrajnosti. Zato se je od vsega početka aktivno udeleževala vseh poskusov za mednarodno razorožitev, zato je tudi prišla z razorožitvenimi predlogi, ki so bili med najra-dikalnejšimi, ki jih je slišala razorožitvena konfercnca v Ženevi. Zato se je skrbno ogibala vseh sporov in je v odnosih z Japonsko pokazala potrpežljivost, ki naj bi služila za vzgled drugim narodom. Toda vsa prizadevanja za mir v kapitalističnih državah, ves »buržu.jski paci-fizem« je le »hinavščina«, je le »krinka«, za katero se skrivajo bojev in osvojevanja žejne kapitalistične družbe. 2. Sledeč tej ugotovitvi, se je Rusija odločila, da bo sicer še sodelovala na razorožitveni konferenci, a da ne bo stavila vanjo nobenih npov, ampak da -se bo sama zaščitila napram zunanjemu svetu s posebnim sistemom pogodb o nevtralnosti in o nenapadaiiju, prijatel iskih zvez in zavezniških paktov, ki bodo prvič dajali dober zgled vsem narodom sveta, drugič pa bodo imeli prednost, da bodo brez tujega posredovanja uredili okrog sovjetske Rusije »žične ovire miru in sporazuma«. V tem dnhu je Rusija sklenila celo vrsto nenapadalnih nak-tov z vsemi svojimi sosedami v Evropi in v Mali Aziji, je sklenila sporazume celo z državami, s katerimi nima oficielnih zvez (Mala zveza), je obnovila prijateljstva 7. velesilami, kot so Francija in Italija, je »z ljubeznijo zavojevala« Zedinjene države Severne Amerike in kljub razočaran jem hoče obnoviti tudi zveze z Anglijo. Le pri dveh sosedah je naletela na surov odpor: Japonska nikakor noče verovati v miroljubnost Rusije, čeravno je sovjetska vlada vseh zadnjih 10 let bila takorekoč brez vojaka na japonsko-mandžurski meji, druga pa jc Nemčija, kjer so »visoko stoječi državniki z besedo in z dejanji v službi imperijalizina in osvojevanja pripravljali načrte, kako bi se z ognjem in mečem prerili do sovjetskega ozemlja in si ga podjarmili«. Toda tudi Japanu in Nemčiji Rusija ponuja mirno sožitje. 3. V tem duhu sovjetska Rusija nima nobenega razumevanja za razne revizionistične pokrete. ki vznemirjajo Evropo. Ako je kje kaj popraviti, naj se to uredi mirnim potom, toda nikakor ne gre, da bi tešili žel je nekaterih nezadovoljnežev, ki so postali glasni, na račun velikega števila sedaj zadovoljnih, ki so prišli do svojih pravic. »90 odstotkov narodov je zadovoljnih s sedanjimi državnimi mejami, zakaj bi prevračali svet za tistih ostalih 10? Rusija ve, da ne bo napadala nikogar, ker nima želje Eo tuji lastnini, a tudi od svojega ozemlja ne o dala niti en sam kvadratni meter! Tisti pa, ki bi se spozabili in bi segali po ruskem ozemlju, bodo morali pač čutiti jezo in moč 170 milijonskega ruskega naroda.« Mir, organizacija miru s svojimi lastnimi sredstvi, odklonitev revizionizma, to so velika načela, ki vodijo rusko zunanjo politiko. Ako bi se pa kdo usodil ovirati Rusijo v tem mirovnem stremljenju, bo »rdeča vojska na vzhodu in na zapadu znala braniti državo ruskih delavcev in kmetov«. Tako Molotov in Litvinov. Bolj miroljubnega programa ni razvijal noben državnik sedaj ob prehodu iz starega v novo leto. Tudi je verjetno, da sla njuna govora imela po svetu največ 7. zanimanjem poslušajočega občinstva. Toda na veliko žalost prijateljev Rusije iti svetovnega miru Karel Radek. ki je svoje dni tudi sedel v izvršilnem vrhovnem odboru Zveze ruskih sovjetov in ki je kot glavni urednik »Izvestij« še danes veliki mislec sovjetske revolucije, Karel Radek ni znal biti tiho. V angleški reviji »Foreign Affairs« (zunanje zadeve) je za januarsko številko leta 1934 napisal daljši zelo izbrušen in pretehtan članek o ruski zunanji politiki. Sedaj, ko smo slišali Molotovn in Litvinovn, bo zanimivo vedeti, kaj trdi o istem predmetu Karel Radek. ruski Alfred Ro-senberg. Radek postavlja za rusko zunanjo politiko tudi tri »svetu« (sacred) načela, ki so sledeča: t. Rusko ozemlje je zadosti široko in prebiva na njem zadosti ljudi, da se socialistični režim izvede do kraja in do popolnosti. Prva socialistična republika ne čuti nikake potrebe po novih osvojevnnjih, ona se zadovoljuje s tent, kar ima. ker lahko v tem okviru napravi dosledno vse poskuse socialističnega režima. Torej mir na zunaj! 2. Rusija pa mora postati tako močna, da bo lahko oskrbovala samo sebe tako v času miru. kakor tudi v času vojne. Do sedaj je Rusija v tem pravcu napravila velike reči. ker je kolektivizirala kmeta, iztrebila bogatega posestnika ter »omogočila sodelovanje med k metan ш delavcem, ki oha nimata ničesar ш Pred carinsko vojno med Francijo in Nemčijo? Nemčija se nahaja pred strnjeno fronto Evrope Pariz, 2. jan. b. Ker Nemčija do 1. januarja ni spremenila svojega stališča v trgovinsko-političnem sporu, radi katerega so se 21. decembra prekinila nemško-francoska pogajanja, se računa v tukajšnjih političnih krogih, da bo v kratkem odpovedana nemško-francoska trgovinska pogodba. V tem primeru bo Francija 75% dosedanjega nemškega uvoznega kontingenta razdelila na one države, ki se bodo zavezale, da bodo v zamenjavo za podeljene kontingente uvozile francosko blago. Ta ukrep bo brezdvomno mnogo doprinesel do represalij Nemci e in je pričakovati cauiinske vojne med Francijo in Nemčijo. Francoski od&ovoir izročen Pariz, 2. jan AA. Francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet je včeraj izroč4 Hitlerju francosko spomenico o razorožitvi. Listi p ipominjajo, da se je Hitler nalašč zato vrnil v ВргЧп, da čimprej dozna vsebino te spomenice. Vzlic temu pa listi ne pričakujejo nemškega odgovora prej, kakor šele čez nekaj dni. ondon, 2. jan. b. Berlinski dopisniki tukajšnjih listov trdijo, da je izročitev tranco^ke spomenice v Berlinu povzročila velik jez med Parizom in Berlinom. Francija je prav za prav v zelo vljudni, toda odločni obliki odklonila vse nemške zahteve glede razorožitve. Vendar je Francija pustila odprta vsa vrata za nadaljna pogajanja, dasiravno so izgledi minimalni. »Daily Telegraph« pa ni tako velik pesimist, kakor so ostali listi in smatra, da |e šla Francija v svojem odgovoru znatno na roKo Nemčiji, vendar pa dvomi, da je to storila v takem obsegu, da bi se Nemčija vrnila zopet v ženevo. Isti list je radi tega prepričan, da bo moral predsednik Henderson najti obliko za odgoditer konference, ki se sestane 21. januarja. Podrobnosti o odgoditvi konference zaenkrat še niso znane. Komentarii listov Pariz, 2. jan. Listi priobčujejo obširne komentarje o odgovoru, ki ga je francoska vlada včeraj izročila nemški vladi v Berlinu o splošnem raz-orožitvenem vprašanju. »Petit Parisiien« pravi o francoskem odgovoru med drugim tole: Ne gre pri tem odgovoru za osamljena pogajanja med Francijo in Nemčijo. Zdaj pozna svetovno mnenje obe stališči in bo o tem razsodilo. Druge države pa se bodo morale zdaj odločiti in prevzeti odgovornost. Nemčija se zdaj ne nahaja pred strnjeno fronto drugih držav, ki bi ji botele vsiliti svoje mr.enje. Pač pa se te države pogajajo med seboj o načelnih vprašanjih in o po-vratku k MacDonaldovemu razorožitvenemu načrtu. Hitlerjevska vlada mora zdaj zavzeti svoje stališče glede načel, kakor tudi glede povratka k MacDonaldovemu načrtu. Dokazati bo morala, če so njena stremljenja miroljubna in če želi sodelovati pri evropskem vojaškem statutu znižanih in pogodbeno določenih vojaških sil. Če bo to odklonila, bo sama odgovorna za povratek k oboroženemu miru in k ponovni oborožitvi, kar vse druge države odločno odklanjajo. »Excelsior« smatra, da bo moral Berlin zdaj uvideti, kako utemeljeni so obnovljeni predlogi francoske vlade z dne 14. oktobra 1933, ki jih zdaj izpopolnjuje francoska spomenica, ki je bila včeraj izročena Hitlerju in nemškemu zunanjemu ministru von Neurathu. Francoski predlogi so taki, da bodo omogočili nova koristna pogajanja v Ženevi. Na Nemčiji bo zdaj; da ne bo izvajala nedostopne ob-strukcije. Leto 1934 bi moglo olajšati napetost med Francijo in Nemčijo. V tem primeru pa bi se voditelji sedanje Nemčije morali zavedati, da ne morejo vsiliti Evropi novega diktata o ponovni oborožitvi Nemčije. Na vsak način pa bo francoski odgovor v Berlinu, ki ga zdaj poznajo tudi v Londonu in Rimu, tvoril koristno podlago za predsto-ječe razgovore med Museolinijem in angležkim zunanjim ministrom. Nov odgovor Franciie Pariz, 2. jan. c. Odločitev francoske vlade, da oigodi odgovor Hitlerju, se smatra za posledico pritiska angleške vlade. Memorandum francoske vlade naj se ublaži z rezultati razgovora med Mus-solinijem in Simonom. Zato je tudi bilo odločeno, da se ta sestanek vrši čimprej. V angleških krogih vlada velik interes in zanimanje za to, kako bo nemška vlada odgovorila na ta kompromis. Smatra se, da bo nemška vlada vsekakor odgovorila pred sestankom predsedstva razorožitvene konference, da se tako omogoči nadaljevanje dela na razorožitveni konferenci. Po umora predsednika Duca Angleži pri Mussoliniiu ■ Rim, 2. jan. Agencija Štefani poroča: Odgovorni uradni krogi, kakor tudi v inozemstvu Kažejo živo zanimanje za obisk angleškega zunanjega ministra Simona v Rimu. Čeprav ta obisk ne bo uradnega značaja, je vendar jasno, da se bosta Simon in Mussolini razgovarjala o dveh najbolj perečih vprašanjih sedanjosti, o reviziji oboroževanja in o reformi Zveze narodov. Mogoče je, da bo ita-li anska vlada pri tej priliki pojasnila svoje stališče o obeh teh vprašanjih, da bi mogla na ta način vnesti več jasnosti v vse te probleme in določiti posamezna stališča. Tako Italija kakor Velika Britanija sta od vsega začetka ženevske konference, to je od februarja 1932 pa do današnjega dne skušali približati razna stališča in doseči vsaj tako sodelovanje med državami, ki je potrebno za obnovo gospodarskega in političnega življenja. Belfpiia stoii ob Francih Bruselj, 2. jan. m. Zunanji minister Hymans je po svojem povratku v Pariz, kjer je imel dalj&o konferenco s francoskim zunanjim ministrom Bon-courjem, odločno zavrnil vse vesti, češ, da Belgija podpira Nemčijo pri njenem oboroževanju in da se Belgija ni priključila francoski tezi o ohranitvi avtoritete Zveze narodov. Hymans je izjavil, da je ravno obratno. Belgija je popolnoma solidarna s Francijo v vseh glavnih vprašanjih, ki se nanašajo na razorožitev Nemčije in na ohranitev prestiža Zvize narodov. Sedanja diplomatska pogajanja imajo za cilj, da medsebojno zbližajo čimveč držav. Od tega bo imela bre« dvoma veliko korist Zveza narodov in bo le na ta način mogoče ohraniti mir. Umor sklenjen v hiši generala Veličastne pogrebne svečanosti CdltfflCllZCIIO BukaieJt, 2. jan. m. Glavna razprava proti atentatorju Joana Duce bo že sredi januarja na sodižču v Ploesti, glavnem mestu župnije Prahovo. Glavni državni tožilec je že pričel zasliševati obtožence. Kakor poroča današnji »Tempo«, je tudi član »Železne garde«inž. Virgil Jonescu pri zasliševanju priznal, da je bil umor predsednika vlade Joana Duce sklenjen v hiši generala Cantacuzena, ki fe po razpustu »Železne garde« in po odsotnosti vrhovnega voditelja stranke Codreanua prevzel vodstvo »Železne garde«. Po izpovedbah tega obtoženca je pri zaroti sodeloval tudi ravnatelj lista »Calendarul«. Po pisanju časopisa »Tempo« je se- Staro leto novemu »Tale klopčič rajši razvozljaj mesto da se biparii in igraš .. .1« ki oba pričakujeta od njune države vse«. Ru- i votli do vojne, povzročilo krvave poboje med sija je izvedla petletko, si ustvarila ogromno industrijo, odkrila neizmerna bogastva narave in bo sedaj v drugi petletki postala samostojna in neodvisna od vsake druge dežele na svetu. Vzgojila si je največjo vojsko na svetu, obdala se je s samimi prijatelji, ki s« slovesno podpisali nevtralne pogtKlbe. četudi bi bila danes brez prijatelja na svetu, hi Rusija lahko odbila vsakega zunanjega sovražnika. V tem pravcu se moro nadaljevati bodoča ruska zunanja in notranja politika. 3. Socializem bo zavladal popolnoma v kakšnih tridesetih letih. Potem bo |K)stnl vzor tudi ostalemu svetu, tako bo popoln in tako pričaral novo srečno človeško družbo. Ruski vzgled bo takrat znova dvignil svet in pokret kmetov in delavcev bo takrat tako močan, da pa nihče več ne bo mogel zatreti. S samitu svojim zgledom brez borbe ho Rusija s socializmom zavladala svet. Zato je treba delati doma v miru in- čakati iu se pripravljati... Toda ako bi (M-upadanje kapitalizma, ki narodi, bo Rusiju seveda morala tudi noseči vmes in se boriti proti sovražniku, ako bi le ta naskakoval tudi ozemlje sovjetov. In v tej bodoči vojni »ne sme zmagati niktlo drugi, kot sovjetska Rusija, ker bo samo ona nosila v bodočnosti rdečo zastavo socializma, pod katero se bodo zgrinjali proletarel vsega sveta-. Karel Radek je torej povedal več, mnogo več kot njegova sodruga Molotov in Litvinov. V najboljšem primeru, to sledi iz Radekove filozofije, je vsaka zveza s sovjetsko Rusijo brezpredmetna, ker so si voditelji Rusije satni sebi dali pravico, da jo raztrgajo, ako bi to zahtevali »višji svetovni interesi ruske revolucije«. Mir. organizacija miru, nevtralnost, obnova na zunaj in na znotraj, a vse to so le sredstva za oddaljeni, a višji cilj končne zmage boljševizma. Rusko zuiiaitio politiko borno torej morali zasledovati skozi Karel Ratlekova tičala, ki kažejo bolj jasno in razločno, kakšno bodočnost pt ipravljnjo svetu ra/.ni Molotovi iu LitviuOvi. daj tusfr<;sfoa policija je prišla na sled teroristični tajni tolpi • • Dunaj, 2. januarja, b. Uradno poroča, da je policija prišla na sled velikemu tihotapstvu na-rodno-socialističnega propagandnega in terorističnega materijala. Še pred božičem je policija aretirala na Dunaju na mestni meji trgovca iz Nemčije Rielkeja, ki biva stalno na Dunaju. On je s svojim avtomobilom pripeljal iz Salzburga na Dunaj 25 velikih zabojev blaga. Ko je policija zaboje odprla, je našla v njih narodno-socialistični propagandni materijal, kakor razne brošure, letake itd., razen tega pa je bilo v zaboju nekaj eto |ajčaetih ročnih granat, ki po eksploziji ne širijo samo zadušljive pline, ampak tudi meglo. Iz zaplenjenega propagandističnega materijala, ki ga je policija našla pri raznih hišnih preiskavah, se vidi, da so nacionalisti po novem letu pripravljali moč- no propagando in teroristične akcije po veej Avstriji. Sedaj je bilo aretiranih 10 oseb, ki so bile vse takoj obsojene na 6 mesecev zapora, po izdr-žani kazni pa bodo internirane v Wohleredorfu. Za novo leto je pomilostil predsednik republike na 3 leta težke ječe obsojenega atentatorja proti dr. Steidleju, barona Alvenslebena iz Nemčije in sicer na prošnjo njegovega očeta. Atentator je hudo bolan na pljučih in Teži v bolnišnici. Njegovo stanje se je znatno poslabšalo. Snoči se je pripetil v Burgtheatru zanimiv incident. V začetku predstave, ko se je pričel dvigati zastor, se je obenem z zastorom dvignila tudi rdeča zastava z všitim kljukastim križem. Ljudstvo je ostalo popolnoma mirno. Gospodarski advokati Skoda, da je pri nas za gospodarska vprašanja r eplošnem tako malo zanimanja. Prostor, ki je v naših dnevnikih odmerjen za obravnavanje teh problemov, je mnogo manjši, kot n. pr. za obravnavanje športnih in družbenih poročil. Mislimo, da je ta pojav zadosten dokaz za gornjo ugotovitev in željo, da bi se vendar tudi ne neposredno zanimani krogi pričeli zanimati za taka vprašanja, ki morejo še dolga leta po svoji trenutni rešitvi uplivati na dobro in slabo stran gospodarskega razvoja domovine. Tako vprašanje, ki dosedaj še ni našlo odmeva v dnevnem časopisju, je nedvomno ono gospodarskih svetnikov in članek, objavljen 15. dec. 1933 pod istim naslovom v »Slovencu« kot ta, bi moral roditi intenzivnejšo izmenjavo misli pred javnim forumom, kot pa se je to zgodilo. Čuli smo tam eno stran nazorov in bi želeli slišati tudi druge kroge in zvedeti njih stališče k temu problemu, tembolj, ker bodo posledice dalekosežne. _ Iz prej omenjenega članka dobi čitatelj vtis, da je namen zakonoJavca, kvalificirati za poklic »gospodarskega svetovalca« ali morda še bolje »nadzornika« ali »preglednika« (Wirtschaftsprufer) predvsem samo osebe s končano trgovsko ali gospodarsko fakulteto, poleg druge potrebne prakse in pogojev glede predhodnega javnega dela in izpitov za pridobitev tega naslova in izvrševanje tega poklica. ___ Zamisel te ustanove se mora vsekakor toplo pozdraviti, ne samo radi tega, da bo s tem omogočena služba raznim osebam, temveč tudi zato, ker ho s tem omogočena točnejša kontrola marsikaterega podjetja, kot je bilo to do sedaj. Vendar moramo odločno svariti pred tem, da bi se dostop v ta poklic omejil samo na osebe z dovršeno višjo komercijelno izobrazbo. Trgovina in gospodarstvo, enako industrija zahtevajo v mnogo večji meri kot druge panoge javnega življenja poleg gotove izobrazbe še posebno spretnost in sposobnost za spoznavanje gospodarskih pojavov in zvez. Radi tega in radi tesne zveze današnjega gospodarstva s pravnimi in tehničnimi vprašanji nujno priporočamo, da se razširi dostop k temu poklicu gospodarskega zaupnika in preglednika ne samo akademskemu trgovcu, ampak tudi v isti meri pravniku in v še večji meri tehnikul Ne gre namreč pri tej stvari toliko za gospodarsko izobrazbo, kakor pa za sposobnost, imeti pregled o pojavih in značilnih znakih v gospodarstvu in poslovanju raznih podjetij. Osebi, ki nima za to izrazite, skoro da bi rekli prirojene sposobnosti, ne bo niti gospodarska, niti kaka druga fakulteta, niti praksa pomagala v izvrševanju poklica gospodarskega preglednika, pač pa bo oseba, ki nima izrazito gospodarske izobrazbe e komercijelnim talentom kaj kmalu razčlenila bistvene okolnosti, ki odločujejo pri ocenjevanju kakega podjetja. Celo mi Slovenci, ki napram drugim narodom nimamo bogve kako razvitega gospodarstva, imamo celo vrsto odličnih in celo mednarodno priznanih strokovnjakov na gospodarskem polju, ki nimajo najvišje komercijelne izobrazbe, temveč so po pretežni večini izhajali iz drugih fakultet in so kljub temu s pomočjo svojih gospodarskih talentov prišli na vodilna mesta našega gospodarskega življenja, bodisi v trgovini, ali industriji. Treba je, da tehniki vedno znova opozarjajo javnost in neposredno interesirane kroge na to, da je potrebna dandanes pri ocenjevanju podjetij tehnična izobrazba v enaki meri kot trgovska. V tovarnah je trgovsko poslovanje tako tesno zvezano s tehniko, da oseba, ki je postavljena za preglednika take tovarne in nima predpogojev za določevanje tehničnih Tazmer v dotičnem podjetju, ne more vršiti svojega posla popolnoma v redu z ono natančnostjo, ki je v takih zadevah potrebna. Podobno je glede organizacije komercijelne manipulacije ali pa knjigovodstva, ki se mora prilagoditi tehničnim zahtevam obratov, ne pa narobe, kakor se danes pri nas vidi še v premnogih podjetjih. Koliko tehničnega znanja je potrebno za sestavo strokovnih gospodarskih ocen in poročil ve vsak, ki je kdaj imel poela s tako zadevo. Ako nadzorne ustanove, ki se imajo v smislu zakonskega načrta ustanoviti, ne bodo pritegnile k pregledovanju tudi tehnikov, smemo že danee brez posebnega pretiravanja ugotoviti, da postane gospodarski pregled pri večini podjetij v Sloveniji popolnoma iluzo-rična ustanova brez vsake koristi. Jasno je, da je potrebno razlikovati po strokah in bi moral že zakon ali pa vsaj kasneje pravilnik določevati, v katerih slučajih sme biti preglednik samo trgovec, v katerih zadostuje tehnik ali pravnik in v katerih morata sodelovati obadva ali pa vsi trije skupaj. Nesmisel bi bil enako, če bi na pr.: strojno tovarno pregledoval inženjer kemije in obratno. Tudi tu bi nastala potreba sodelovanja raznih strok pri pregledu na podoben način, kot se to izvaja že v praksi pri pooblaščenih inženjerjih, kadar podpisujejo vložne načrte za oblasti. Na isti način, kakor se podjetja pregledujejo glede delavskozaščilnega stališča se mora uvesti tudi pregled poslovanja. Popolne jasnosti itak ne moremo zahtevati, ker to niti podjetjem samim ne koristi. Za to tudi javnost v širšem pomenu besede nima zanimanja. Pač pa so trgovski in gospodarski krogi upravičeni do informacij glede poslovanja in položaja podjetij. In tudi delavstvo, kakor tudi celokupno prebivalstvo industrijskih okrajev ima pravico do informacij glede položaja podjetij, ki rede dotični okraj. Od začetka pa se mora obračati vsa pazljivost na to, da ustanova preglednih družb in preglednikov ne bo poslala birokratično orodje upravne, gospodarske ali celo davčne oblasti, ampak da bo taka ustanova res služila potrebam gospodarstva in njega napredku s tem, da ostane elastična in se zna prilagoditi dnevno se menjajočim zahtevam onih, ki jo rabijo. V Pešto ali v Bukarešt? Sofija, 2. jan. k. Kakor se trdi т poučenih krogih, je obisk bolgarskega kralja romunskemu kralju odložen, ker je kralj Boris še zmeraj bolan na gripi. Budimpešta, 2. jan. k. Opoldanski listi pišejo, da bo bolgarski ministrski predsednik Mušanov obiskal Budimpešto med 10. in 20. februarjem. S lem bo povrnil obisk Gombosa in Капуе v Soliji. Krvavi spopadi v Soliji Sofija, 2. januarja, b. Včeraj so strokovne organizacije sofijskih slaščičarjev priredile zborovanje v Kazini, pri kateri priliki je prišlo do krvavih spopadov s policijo. Na zborovanju so imeli govorniki več komunističnih epooadov s policijo, zaradi česar je policija prekinila zborovanje za 15 minut. Prireditelji so takoj prerezali vse telefonske žice, da policija ne bi mogla prositi za okrepitev ter se ■-pustili v boj s stoli, steklenicami in revolverji. Razvila se je huda borba, v kateri je bil en komunist ubit, dva težko ranjena, hudo ranjenih pa je padlo tudi nekaj policajev. Nove zmede na Malti Rim, 2. januarja, b. Novi nacionalistični list na Malti, ki ga urejuje ravnatelj prepovedanega nacionalističnega lista in bivši minister Enrico Mizzi, je objavil proglas na malteško ljudstvo. V tem proglasu novi list, ki ee imenuje »Echo di Malta c Oozzo« apelira na patriotično malteško ljudstvo in ga prepričuje, da bo nacionalistična etranka vedno branila njih interese in se borila proti nasilju za raznarodovanj in opuščanje starih tradicii. jugoslovanske socialne demokracije ao sklenile, d« ustanovijo politično stranko, s katero mislijo z dovoljenjem II. interuacion&le — kakor izrecno po vdarjajo v tozadevnem svojem proglasu — zopet stopiti na politično areno Jugoslavije. Stvar še nI dokončno rešena, vendar pa ni dvoma, da bodo so-drugi, ki si tako silno želijo nazaj v »propadajočo burzuaz.no družbo«, pokorno kakor vselej slediti pozivu, na katerem so podpisani dr. Topalovič, Jožef Petejan, Viktor Eržen, dr. Mojzes Sohn, Anton Roeenmayer in drugi podobni borci za proletarijat. Svoj povratek v vrste meščanskih strank razlagajo publiki v dolgi ouverturi, v kateri kar grmi, treska in bobni krvavordečih fanfar proti kapitalizmu, fašizmu in militarizmu. Marksisti, ki so imeli malo menj ko eno stoletje časa, da dovedejo svetovni proletarijat do zmage in so dobrih dvajset let bili po vsej Evropi pri krmilu države, pa niso bili zmožni, da preprečijo popoln polom proletarske stvari, pišejo danee, da »življenjska izkušnja uči, da je gospodarska in mednarodna politika socijalne demokracije edina pot, ki vodi k rešitvi 1« Socialistični prvaki v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Belgiji, Angliji, Italiji, Ameriki so z navdušenjem glasovali za bud-žete, s katerimi se je pital zmaj najbolj krvave svetovne vojno, so imeli v rokah ministrstva za municijo in so gnali delavstvo v okope umirat za »buržujsko družbo«, danes pa obetajo Topaloviči v svojem manifestu, da bodo »onemogočili vse vojne!« Podpirali so med vojno in po vojni »diktaturo buržuazlje«, jo ob vsaki priliki reševali in ji omogočili s svojo pasivno asistenco demontirati demokracijo, so v Španiji pošiljali nad proletarijat repub-ličansko žandarmerijo in uvedli pravo strahovlado, sedaj pa najodločneje zahtevajo »povratek k politični demokraciji in izpopolnitev politične demokracije s kulturno, goe[Kxlarsko in socialno demokracijo!« Eno celo polstoletje so socialistični voditelji Evrope imeli priliko to demokracijo podpirati in izpopolnjevati, pa bo podpirali samo plutokra-cijo, ki jim je odstopela dobra mesta v vladi, do-bičkanosne parlamentarne sinekure in bogato nagrajena mesta v raznih upravnih odborih, da so mirno gledali umiranje demokracije ter čaeih zaradi lepšega zavrteli svojo marksistično ragljo, ki močno hrešči, pa nikogar no boli. Kaj čuda, če je spričo tega »nareetla politična reakcija«, kakor pravijo jugoslovanski marksisti v svojem proglasu, medtem ko so marksistični gener&u iu general-štabsšefi v Ženevi in drugod fungirali kot oficijelni zastopniki »buržuazne družbe« pri reševanju pro-letarskega vprašanja. Kaj spričo tega pomaga, če gg. Topalovift in drugi sedaj zahtevajo »javno nadzorstvo nad proizvodnjo, takisto kontrolo nad kreditom in denarstvom, da ne bo služilo samo zasebni koristi majhnega števila lastnikov, temveč splošni koristi in zaposlitvi vse ljudske maee« — ko pa proletarijat, ki že osemdeset let posluša to pesem, nič ne verjame, ker so sodrugi opustili vsako možnost in priliko, da proletarijat« dejansko pomagajo do kontrole nad proizvodnjo. Z eno besedo, program in duševni arzenal socialne demokracije, a katerem govori proglas, je dane« postal magaom obrabljenih fraz in montur, v katere ee voditelji vsakokrat na novo odevajo, da svet ne pozabi, da sploh še obstojajo. In tako so tudi stari grenadlrji jugoslovanske socialne demokracije zopet nastopili v marksistični uniformi in se pripravljajo na so-petni nastop na bojišču »buržuaznoga parlamentarizma«, kjer stare grenadirje, ki so dobrega srca, fotovo tudi že pogrešajo. Upamo torej, da bomo malu tako srečni, da vidimo te stare leve zopet na politični areni, kako bodo, »nevezani na kapitalistične verige«, nadaljevali svoj »neizprosni boj proti veliki lastnini in velikem denarnem bogastvu«, kako bodo »onemogočili vse vojne in sveta zajamčili mir« ter »odpravili današnjo mednarodno gospodarsko uničevanje po načrtnem gospodarstvu«. Pri nas pravijo temu zvoniti po toči, toda naši marksisti so prepričani, da bodo proletarijat rešili, potem ko so ga prepustili kapitalizmu v popolno eksploataeijo, da se poelužimo njihovega besednjaka. Oni hočejo namreč sedaj poveSati втоЈ vpliv v družbi« in se bolj »brigati za pravilno razdelitev gospodarskih dobrin«, kakor so se dosedaj. Bomo videli — samo bojimo se, da se ne bi jugoslovanski socialdemokrat izera »v teh svojih lastnih protislovjih Ivončnoveljavno zadušil«, da rabimo besede Iz njihovega slavnega pronimciamenta od 30. decembra 1033 in da fvtara Mnrksova garda na bi na bojišču izkrvavela brez slave ... Sestanek Male zveze v Zagrebu Belgrad, 2. jan. m. Kakor smo že poročali, se bo pričelo redno zasedanje treh ministrov Male zveze 8. januarja v Zagrebu in bo trajalo do 11. januarja. Zunanji ministri treh zavezniških in prijateljskih držav bodo na tej konferenci razpravljali o vseh važnejših političnih vprašanjih, ki zanimajo države Male zveze O delu konference bo 10. jan., ko se bodo posvetovanja zaključila, izdan obširen Osebne vesti Belgrad, 2. jan. m. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni: Franjo Čepelnik, strojevodja 8. pol. skup. iz kurilnice v Vlajkovcu v kurilniško izpostavo Jablanica, Franc Goril, pomožni strojevodja 10. pol. skupine iz kurilnice Maribor v kurilnic® Užice, Vinko Arzenšek, pomožni strojevodja 10. pol. skupine iz kurilnice v Užicah v kurilnico v Mariboru. V par vrsticah Francoski finančni minister Bonnet je imel danes govor v radiju, kjer naglaša da se je finančni in gospodarski položaj v državi lepo popravil. Grški zunanji minister Maximos bo jutri zvečer odpotoval v Rim. Med prazniki se ni sestal z nobenim politikom. Iz Washingtona poročajo, da je Roosevelt prejel ostavko finančnega ministra Woodina ter imenoval Непгуја Morgenthaua mlajšega. Povodnji v južni Kaliforniji so zahtevale dozdaj 50 smrtnih žrtev, mnogo ljudi pogrešajo, okoli 110 jih je aretiranih. 5000 pa brez strehe. Stvarna škoda je precejšnja. , in izčrpen komunike. Na čast zunanjih ministrov Male zveze priredi ban savske banovine dr. Pe-rovič čajanko, za kraljičin rojstni dan bodo pa priredili častniki zagrebške garnizije svečan pleš r prostorih hotela »Esplanade«, katerega se bodo med drugimi odličnimi povabljenimi gosti, udeležili tudi zunanji ministri vseh treh držav, Jeftič, dr. Be-neš in Titulescu. Danes odpotuje v Italijo maršal Badoglio, ki je bil pet let guverner Libije. V Trstu je umrl dr. Gortani, star 107 let Bfl je najstarejši zdravnik v Evropi in je vriil svoj poklic celih 77 let. Predsednik republike v Limi je im«l ▼ radia govor, v katerem izjavlja željo za mir in dobre odri oš aj e s sosedi. Trgovinski provizorij med Nemčijo in 'Шо je podaljšan. Sedaj se bodo začeli razgovori za boljše trgovinske odnošaje med obema državama. Člani katalonske vlade so podali ostavko. Novi katalonski predsednik Companis bo jutri sestavil levičarsko koncentracijsko vlado. Vlada v Mehiki je sprejela program šestletke. Posebno dobro je izdelano poglavje o organizaciji narodne obrambe. »DaiJy Herald« piše, da je angleška vlada sprejela važne sklepe za obrambo Indije. Za obrambno središče severne Indije se je izbralo mesrto Trini-ger, glavno mesto province Kašmir. Dne 8. januarja bo javna dražba znanega na-i cionalističmega dnevnika »Ami du Peuple« v Pari-I zn, ki jc bil do sedaj last parfumskega milijarderja Cotyja. Izklicna cena lista je 3.5 milijona frankov. Utrinki. Brezposelnost pada v - Angliji London, 2. jan. Najnovejši statistični podatki ministrstva za delo kažejo, da je število zajioslenih oseb v Angliji vnovič naraslo, 18. decembra je bilo 51.(100 oseb več zaposlenih kot v novembru in za 567.000 več kot v decembru 1932. Brezf>oselnost je z izjemo julija, kjer je lahno narasla, stalno nazadovala vse leto 1933. Število brezposelnih je padlo v tem letu za 499.208 oseb. Navzlic' temu je bilo decembra še vedno 2,224.079 brezposelnih. Poneverba ene mVjarde Din Belgrad, 2. jan. m. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem sta bila danes zaradi poneverbe v. Zvezi nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v znesku 1.012000.000 Din obsojena bivSa uradnika te Zveze Anton Markovič in Marin Bulič. Bulič je bil obsojen na 8 let robije in na trajno izgubo častnih pravic, Markovič pa na 5 let robije in na petletno izgubo častnih pravic. Oba morata vrniti Zvezi nabavljalnih zadrug državnih nameščencev znesek 1 012.000.0e0 Din, za katerega sta jo oškodovala. Smrtne nesreče radi megle London, 2. januarja. Včeraj je ležala nad Londonom tako gosta megla, kakor jo ne pomnijo že dolgo let. Zaradi megle je trpel predvsem promet z izjemo podzemeljskega prometa, ki se je razvijal normalno. Kot posledica takega vremena, je bilo včeraj več smrtnih nesreč. Ponekod je moral promet popolnoma počivali. Le v nekaterih predmestjih je bilo nekaj časa nekoliko jasnejše. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno oblač- i no, megleno in hladneje, stalneje vreme. HISPANIOLA? Neka zemljepisna družba r Ameriki predlaga, nirj bi se otok Haiti imenoval Hispaniola, ime, ki je sestavljeno is besed Hispanija in Isla Espanola, ki !Ja ji je baje nadel ob odkritju Krištof Kolumb. Morda i/re le za reakcijo proti valu indijanstva, ki spremlja zadnja leta nacionalistično gibanje v Južni Ameriki in ki je rodilo ie svoj učinek v preimenovanju republike Saloador, ki naj bi se poslej imenovala Мауа de Cuscatlan, to je dežela bogastva. Naj ie bo kakršenkoli namen omenjene družbe, da hoče spremeniti ime llaili. Zanimivo je, kaj piše nekdanji francoski diplomat in haitski pisatelj polkovnik Remours. Poslal je pismo uredništvu »Tempsa-t, kjer pravi, da je otok Haiti razdeljen na dve republiki: Haiti in Sandomingo in da je edina izvenevropska dežela, v kateri je uradni. jezik francoščina. Čermi, pravi, naj bi deželi bilo dano špansko ime, ki je ostala tako zvesta francoski kulturi in francoskemu jeziku. Francija naj skrbi, da bodo Haitanci nadaljevali s svojo tradicijo kot cenlrum francoskega vpliva, ki je zagozden med anglosaški blok Severne Amerike in lalinsko-ameriškemu bloku Južne Amerike. — Zanimivo vsekakor, kako skriti Francija tudi pri takih, navidezno brezpomembnih stvareh za svoj prestiž v zunanjem svetu. VEČ KRST KAKOR ZIRELK Padanje rojstev je naenkrat postala tudi velika skrb Italije. Kdor pozna veliko ljubezen Ita. lij/mov do otrok, bo težko verjel. In vendar bo resnica, ker nam o lem poročajo sami fašistični listi. Pred kratkim je Popoln d llalia* priobčil članek, o katerem sodijo, da ga je najbrž napisal Mussolini sam, Članek nc navaja podrobnih statistik, pač tM opozarja na rapidno padanje rojstev in končava z vzklikom: xVeč krst kakor zibelk!« V Turinn na primer je bilo novembra 103:2 rojenih še 038 otrok, letos pa » istem mesecu 5S0. Zanimivo je, da vodilni italijanski list ne skuša iskali izgovorov v gospodarski krizi, ampak da podobno, kakor *La-roro F ase i sla« Irdi, da se opazujejo znamenja kri-jelizma, pasivnosti in lenobe, kar so sicer znaki le starajočih narodov. Prav lako je zanimivo, da so laški tisti pričeli objavljati po francoskem zale-d n slike mnogoštevilnih družin. *Popolo d.llalia ■ tudi prari, da so še pred nekaj leli mogli ponosno klicati v svet, da Italijanom manjka prostora. Ce va pojde po tej poti naprej, ho pa skoraj prišel cns, da bo prostora din-oli. ne bo pa dovolj lla-Hinnor, ki M ga posedli. Resen memcnlo furfi drugim narodomI VERA V SOVJETSKI RUSIJI. Pastor Krop, tajnik proteslmlovske verske zveze za bramltu proti boljševizmu, je v pismu jtrosil predsednika. Roosevella, da naj izpoeluje od sov je tov versko svobodo neomejeno za vse vernike, ki žive na ozemlju. Rusije, Znano je namreč, da sovjeli iz hinavičine puste nekaj cerkva odprtih, da lahko maskirajo verska preganjanje. Kakor znano, ne prepovedujejo sovjeli le vsako versko propagando, ampak puste od lakote umirati vse duhovnike in tudi vse vernike, ki se javno kot taki priznajo, ker jih žigosajo za nasprotnike države in naroda. V Rusiji še vedno milijoni ljudi trpe zaradi ver. neredko do smrti. Roosevelt je pri pogajanjih s IJlvinovom dosegel, da so boljševiki obljubili, da bodo pustili na miru ameriške državljane v njihovih verskih zadevah. S tem so pa tudi priznali, da drugi narodi in drugi državljani niso svobodni pri. izvajanju svojih verskih dolžnosti. Vsekakor radi neprestanih nasprotnih izjav važno priznanje. ZGODILE SO SE VEČJE ŽELEZNIŠKE NESREČE. Železniška katastrofa pri Lagnjiju, ki je globoko vzvalovala francosko javno mnenje h koncu preteklega leta. ni bila največja te vrste v zgodovini. Francoski listi pišejo, da se je irred Jo leti "b istem času, lo jc 12. decembra V.) 17 leta strahovito ponesrečit cel vojaški vlak ki je vozil domov vojake na dopust iz italijanske fronte. Tudi tedaj so vojaki odhajali vsi radostni za božič k svojim družinam, ko jih je na odprli progi, v dolini reke Are, c n kilometer pred postajo Saint Michel de Maurienne doletela nesreča. Izpod ruševin so izkopali 425 mrličev. Tedaj je bilo sredi vojne in cenzura ni dovolila listom pisali o katastrofi. Vojno poveljstvo je izdalo te kratko obvestilo: Pri nesreči. ki se je zgodila pri Sainl Miclielu, je bilo reč vojakov ranjenih in ial je med njimi tudi nekaj mrtvih. Svojci prizadetih bodo pravočasno obveščeni Kako se je tedaj zgodila nesreča? tz zapisnikov se vidi. da je strojevodja nn postaji Modam opozoril višje uradništvn, da zavore pri vlaku ne funkcionirajo dobro in dn bi se pri strmem padcu, ki qa dela železnica r dolino reke. lahko pripetila kaka nezgoda. Toda kljub temu 0)X>zoriln je dobil nalon. da vozi dalje. T o je ltiln torej velika železniška drama, ki se jr odigrala 12. decembra 1017. leta. Tode tedaj ni nihče o tem pisal, ker so se dan za dnem dogajali ie mnogo pretresljivejši dogodki na bojišču. Nova ljubljanska župnija Ljubljana, 2. januarja. Že dolgo vrsto let eo se naši vrli Bežigrajci z vso vnemo potegovali, da bi dobili svojo neodvisno župnijo. V ta namen so leto za letom vztrajno zbirali potrebna sredstva. Njihova požrtvovalnost glede tega je bila naravnost vzgledna. Saj eo razmeroma v zelo kratkem času zbrali toliko, da so se razen priprav za ustanovitev fare z veliko korajžo lotili tudi zidanja nove farne cerkve. Ta nova cerkev, ki je zanjo napravil načrte naš mojster Plečenik, je v sirovem stanju že delj časa dozidana, zdaj se bodo pa novi beži-graski župljani brez dvoma še z večjo vnemo trudili, da oskrbe svojo novo župno cerkev čimprej tudi v notranjosti z vsem potrebnim. Arhidijakon, kanonik dr. Tomaž Klinar, ki je v škofovem imenu formalno ustanovil župnijo. Ta pomembni dogodek je gospod arhidijakon kanonik dr. Klinar v imenu duhovske in svetne oblasti razglasil tako rekoč na svoj 50. rojstni jubilej; saj je gosp. kanonik 29. decembra 1933 obhajal svojo 50 letnico. Prav gotovo je gospod kanonik najlepše obhajal svojo 50 letnico s proglasitvijo nove mestne župnije, za katero je tudi sam pokazal toliko razumevanja ter je prizadevanja za njo vneto podpiral. Razumljivo je torej, da so Bežigrajci kar nestrpno pričakovali ustanovitve nove župnije pri Sv. Krištofu. Na novega leta dan je ta veseli dan le priišel. Pri dopoldanski slovesni službi božji je raz lečo prebral tozadevni vladni in škofijski dekret ljubljanski arhidijakon, gosp. stolni župnik dr. Tomaž Klinar. Besedilo ustanovne listine Št. 5198. GREGOR1J, po božji in apostolske stolice milosti ŠKOF LJUBLJANSKI Že dalje časa, zlasti pa od leta 1928, ko se je naselil pri podružni in poikopališki cerkvi sv. Krištofa v Ljubljani aktivni duhovnik, ki je do danes oskrboval ondi dušno pastirstvo, so prihajale škofijskemu ordinariatu ponovne prošnje, naj bi se pri sv. Krištofu v Ljubljani ustanovila samostojna župnija. Ustanovitev župnije je utemeljevalo močno naseljevanje tega okoliša, zlasti za Bežigradom, ob obeh straneh Dunajske ceste proti Brinju. Za prebivalce tega dela mesta je bilo v dušnopastir&kem pogledu premalo poskrbljeno. V tem delu mesta so se stikale meje treh ljubljanskih župnij in je bilo radi te deljenoeti teritorija pas ti-rovanje otežkočeno. Da se tem nedostatkom odpomore in se ustre-že utemeljeni prošnji prebivalstva, je podpisani or-dinarij v moči, ki mu jo daje cerkveni zakonik (Can. 1427, § 2), sklenil, da se župnija Sv. Krištofu v Ljubljani ustanovi. Ker bi nova župnija obsegala dele župnij Sv. Petra, Marijinega oznanjenja in Spodnje Šiške v Ljubljani, je škofijski ordinariat iskal soglasja župnikov zgoraj imenovanih župnij. Ko se je to doseglo in se je tudi cerkev sv. Krištofa s prostovoljnimi prispevki ondotnega prebivalstva znatno povečala in razširila, in obstoji poleg cerkve mežnari-ja, ki se lahko preuredi v župnišče s stanovanji za duhovščino in za uradne prostore — je bilo zadosti pripravljeno, da se namen izvede. Ko je namero ustanovitve župnije odobrilo tudi ministrstvo pravde z rešenjem z dne 5. decembra 1933, št. 83.983 v zmislu § 20 zakona z dne 10 maja 1874, drž. zak. št. 50, ustanavlja podpisani ordinarij s tem novo župnijo sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu v Ljubljani ter odločuje sledeče: 1. Župnija se ustanovi iiz delov treh sedanjih mestnih župnij, in sicer Sv. Petra, Marijinega oznanjenja in Sv. Frančiška v Spodnji Šišlki. Meje nove župnije so te-le: Na jugu: proga bivše južne in gorenjske železnice do sedanje meje župnije Sv. Frančiška v Spodnji šiški ob Vošnjakovi ulici; — na zapadu: od Vošnjakove ulice sedanja meja župnije v Spodnji Šiški, Kobaridska ulica, Ein-spielerjeva ulica, Staničeva ulica do Dravske ulice, Dravska ulica, Vodovodna cesta do proge kamniške železnice in proga te železnice do meje lljub-ljanske mestne občine; — na severu: meja ljubljanske mestne občine; — na vzhodu: od kolena meje ljubljanske mestne občine, ležečega jugovzhodno pod smodnišmico, ravna črta na pot, ki vodi vzhodno »bolnišnice za silo« v Vilharjevo ulico in od tu do glavne proge bivše južne železnice. 2. Župnijo Skol proeto podeljuje, oskrbuje jo župnik z dvema kaplanoma. Župniku se dajejo vse pravice in nalagajo dolžnosti, ki mu gredo po določilih cerkvenega zakonika. Sedanja podružna cerkev pri Sv. Krištofu se proglaša za župno cerkev. 3. Pripadnikov nove župnije ne zadenejo nikakršne prisilne dajatve za potrebščine, za stavbo župne cerkve in njeno opremo (orgle, zvonovi, klopi itd.) ter za ureditev potrebnih stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ozir. prostorov za duhovščino in nižje cerkvene uslužbence. To velja tako ca primer, da bi bilo po ustanovitvi župnije treba •edanio cerkev ori Sv. KrUtofu ter omenjena sta- l novanjska in gospodarska poelopja, ki so novi župniji že na razpolago, preurediti ali povečati, kakor tudi za primer, da bi bilo cerkev in omenjena poslopja če tudi kdaj pozneje eventuelno na novo zidati. Prav tako velja gornji pogoj tudi za stroške morebitnega potrebnega nakupa sveta in najsi bi služil svet za kakršnekoli potrebe, združene z ustanovitvijo župnije. Cerkev ter nadarbina si morata vse omenjene stvarne potrebščine, brez ozira na to, kdaj te potrebščine nastanejo, preskrbeti iz lastnih sredstev; pripadnike nove župnije pa smejo zadeti prisilne dajatve samo pod pogoji in okol-nostmi, ki nastajajo v že obstoječih župnijah, katere so preskrbljene z vsemi temeljnimi potrebščinami za daljšo dobo in tudi za neomejeno povečanje prebivalstva. 4. Župni duhovščini (žuipniku in dvema kaplanoma) gre v smislu zgoraj citiranega razpisa ministrstva pravde z dne 5. decembra 1933. št. 83 983, pravica do vseh prejemkov iz državne blagajne po veljavnih zakonitih predpisih. Po moči, ki mi redno pripada, in z oblastjo, ki mi jo daje cerkveni zakonik (Can. 1427, S 2), ločim odslej med župniiami Sv. Petra, Marijinega oznanjenja in Sv. Frančiška v Ljubljani in med hišami, ki so z določitvijo pod 1. strnjene v novo župnijo pri Sv. Krištofu v Ljubljani, obstoječe sodno razmerje, izločujem vse doslei pod župnijo Sv. Petra, Marijinega oeznanjenja in Sv. Frančiška v Ljubljani in pod 1. izločene hiše iz dosedaniih zgoraj imenovanih treh župnij in ?'h združujem v novo samostojno župnijo Sv. Cirila in Metoda v Ljubliani. Nova župnija se uveljavi na praznik obrezovanja Gospodovega dne 1 januarja 1934. Dano v škofijskem dvorcu v Ljubljani na god sv. Janeza Evangelista, dne 27. decembra 1933. Pečat. Gregorii Rozman, škof Josip Jagodic, v. d. kancelaria Ustanovitev nove fare je utemeljena s tem, da se bežigrajsko predmestje zmerom bolj zazidava in se tam naseljuje vedno več vernikov, ki so od mestnih cerkva zelo oddaljeni. Nova fara, ki se imenuje po slovanskih apostolih sv. Cirilu in Metodu, šteje takoj ob ustanovitvi že kak>h 5000 duš. Na novi fari ste sistemizirani dve kaplanski mesti, P. Kazimir Zakrajšek, prvi župnik župnije ev. Cirila in Metoda. ki pa ostaneta začasno še nezasedeni. Za prvega župnika je imenovan p. Zakrajšek, ki je že doslej več let pri Sv. Krištofu opravljal duhovsko službo ter se sploh najbolj prizadeval za ustanovitev samostojne fare. Pri včerajšnji cerkveni slovesnosti so bili še navzočni gg. šentpetenski župnik P e t r i č (Bežigrad je doslej cerkveno spadal ped šentpetersko župnijo v Ljubljani), trnovski župnik Finžgar, mestno občino pa je zastopal podžupan profesor J are, ki se mu je gosp. župnik p. Zakrajšek med mašo lepo za' alil za uspešno posredovanje pri oblasteh. Novo mesto Smrt kosi. V 80, letu starosti je umrl Kozo-glav Franc, hišni posestnik v Novem mestu. Bil je skozi 30 let sluga v tiskarni Krajec. Zadela ga je možganska kap. Pogreb bo v sredo. Naj počiva v miru. Preostalim naše sožaljel Preselitev mlekarne. Kakor čujemo, namerava mlekarna, ki se nahaja sedaj v hiši gospe Hladnikove, premestiti svoje obratne prostore s trgovino v hišo g. Jerneja Fabjana v Dilančevi ulici. Kdor ga pozna, mu ostane zvest! Že od nekdaj pomaga Schichtovo terpentinovo milo gospodinji temeljito prati in vzdrževati v hiši red in čistoto. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. £CHI(№ TERPENTINOVO MILO PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! Nad 100.000 zaostalih otrok S kongresa učiteljstva za zaostale otroke v Zagrebu Dne 27. in 28. t. m. se je zbralo v Zagrebu učiteljstvo naše države, kateremu je izročena skrb in vzgoja duševno zaostalih in defektnih otrok, z namenom, da si ustanovi lastno strokovno organizacijo. Gospodarske, socialne in kulturne razmere zadnjih desetletij so imele nujno za posledico vedno večje naraščanje duševno zaostalih, defektnih in moralno pokvarjenih otrok, ki zahtevajo posebno oskrbo in posebno vzgojo, da ne zapadejo v breme in škodo družbe. Za to je bilo pri nas le delno poskrbljeno (najboljše je bilo v tem pogledu v Sloveniji) in je naša država daleč zaostajala za drugimi srednjevropslumi državami, predvsem za Nemčijo in Avstrijo, kjer je za te vrste otrok najbolje poskrbljeno in tovrstno šolstvo najbolje organizirano. Uradna statistika izkazuje, da je v naši državi 11.536 slepih, 16.571 gluhonemih, 38.000 telesno pohabljenih in 22.586 duševno zaostalih otrok. Že te številke — v kolikor kaiejo dejansko stanje, zakaj mnenja smo, da predvsem zadnje i vrste otrok lahko potrojimo in da imamo torej ! 100.000 zaostalih otrok — dovolj zgovorno kažejo, koliki del človeštva pade v breme družbe vsled duševnih oziroma telesnih nedostatkov, ako se pravočasno ne poskrbi, da se ti nedostatki odpravijo ali pa vsaj do možne meje omeje in iz teh nesrečnikov napravijo vsaj neškodljivi, če že ne koristni člani družbe. V naši državi se je začela povoljneje razvijati oskrba in vzgoja teh nesrečnih otrok zadnje desetletje z izpopolnjevanjem že obstoječih zavodov za gluhoneme in slepe otroke, z organiziranjem pomožnih oddelkov za duševno zaostale pri osnovnih šolah, v kolikor niso pomožne šole v večjih mestih samostojno organizirane, kjer dobijo ti otroci posebno, njim primerno vzgojo in pouk. Prav nič pa še ni pri nas poskrbljeno za telesno pohabljene otroke, ki so prepuščeni le domači oskrbi in pa — usodi. V kratkem pa bo odiprt oddelek tudi za to vrsto zdravljenja in i oskrbe na zagrebški medicinski fakulteti pod vod-j stvom dr. Bože Špišiča. Žalostne številke in nezadostna oskrba za I vzgojo imenovanih otrok, so dali povod učiteljstvu I za duševno zaostale in defektne otroke, da se je : na iniciativo upravnika gluhonemne šole v Za-' grebu g, Ralka Hergešiča zbralo pretekli teden v Zagrebu nad sto učiteljev te stroke (vseh teh je v naši državi okoli 150), da se med seboj posvetujejo, kako bi najlažje in najizdatneje pomagali tem nesrečnikom in pa da si ustanovijo svojo lastno stanovsko organizacijo. Skupščino je vodil znani in priznani nestor na tem polju upravnik zavoda za gluhoneme v Ljubljani g. Fran Grm. Program prvega dne zborovanja je bil povečini izčrpan s predavanji strokovnjakov. Predavali so: univ. prof. dr Lopašič iz področja neurologije, univ. prof. dr. Šercer iz področja oto-, rino- in laringologije (bolezni in terapija nosu, ušes in grla), univ. prof. dr. Špišič iz področja o zaščiti pohabljene mladine in dr. Frcund iz področja logopedije (terapija govora). Vsi predavatelji so poudarjali potrebo po čim prejšnji i>n čim bolj sistematični organizaciji dela pri oskrbi in vzgoji na tem polju. V ta namen pa je potrebno dovoljno število strokovno kvalificiranih učiteljev in zadostna materijalna podpora od strani državnih in samoupravnih oblasti ter moralna podpora od javnosti. Program drugega dne je bil izčrpan s pretresom pravil in volitvijo upravnega in nadzornega odbora. Skupščina je sprejela pripravljena pravila večine odbora in tako osnovala svojo lastno organizacijo. Izvoljen je bil upravni in nadzorni odbor, ki se ie takoj konstituiral in izvolil izvršni odbor s predsednikom Velkom Ramadanovičem, upravnikom doma slepih v Zeniunu, na čelu. Cigani med sebor Novo mesto, 1. januarja Prav za prav je dobrota za cigana, če more v tem mrazu in [»manjkanju zamenjati ciganski Šotor z udobno in snažno posteljo v bolnišnici. Pa tudi za hrano gre ciganom pozimi bolj trda. Sam Bog ve, kako je prišlo do pretepa med cigani Braj-diči. Dejstvo je, da jih je 58 letni France pošteno skupil. Sam pravi, da je padlo čez sto udarcev s krepelci, ki sta mu jih v vroči ciganski jezi nalagala brata Braidič Jože in Franc. Vso desno roko od rame navzdol ima zdrobljeno. Sam pravi, da Si je zdaj na zimo že sam zaželel kandijske bolnišnice, no. želja se mu je sedaj izpolnila. Kaka dvs meseca je preskrbljen z vsem. Prof. Silvo Breskvar: Zvezde v januarja in sozvezdje Sirija Jitžna plat neba premore najlepša in najmi-kavnejša ozvezdja, kar jih je na nebeškem svodu. Začenši od obzorja navzgor, srečamo svetlega Sirija ali Pasjo zvezdo v skupini Velikega psa. Ta zvezda je najsvetlejša nepremičnica in eno najčudovitejših sozvezdij, o katerem bomo govorili pozneje. Nad Velikim psom se širi Orion v obliki četverokotnika, v čigar sredini stoje poševno trt zvezde skoraj enake velikosti. Slovenci jih imenujemo »Kosce«. Pod njimi zazna že golo oko meidlo pego, ki je v resnici ena največjih megle-nic. Nad Orionom je ocvezdje Bika z rdečim Alde-baranom. Poleg te zvezde se vrste Hijade v podobi brane. Desno od njih svetijo — stisnjeni na majhen prostor — Gostosevci, »sedmero zlobnih« onih časov, ko so še verovali v dober in slab vpliv zvezd na dogodke na zemlji. Nekoliko više, proti vzhodu od Sirija, žari Prokijon v Malem psu. Nad vzhodom sc dvigata Dvojčka Kastor in Po-luks. Najsvetlejša zvezda nad našo glavo je Kožica v Kočtjažu. Proti zapadu se nagiba Kit, Pegaz in Andro-meda. Izpod vzhodnega obzorja se prScazuje Veliki lev z Rcgulom. Rimska ccsta se boči preko neba od Velikega psa, preko Kočijaža in Kasiopeje navzdol v smeri zahaiaiočega Laboda. Najsvetlejša zvezda večernega neba ie še vedno Venera - Večernica. ki doseže 5. januarja nai-večji siiai. sredi meseca pa izgine v žarkih Solnca. Tudi Saturcn, sedaj »osed Veneri, je viden le r začetku meseca. Jupiter v Devici je pa šele od polnoči nad obzorjem. Luna mrkne deloma 30. januarja, kar bomo ob jasnem vremenu videli tudi pri nas. V zemeljsko polsenco stopi ob 15, v polno pa dve uri pozneje. Pojav bo prešel več ali manj neopaženo, ker bo le majhen del Lune obsenčen. 2. januarja je Zemlja v prisolnčju ali perihelu, v tisti točki svojega tira, ki je Solncu najbližja. Sozvezdje Sirifa. Že golo oko opazi pri natančnejšem motrenju neba precej zvezd, ki stoje tesno druga ob drugi. Pogled skozi daljnogled nas pouči, da je takih divojnih zvezd veliko več, kot jih more najti golo nebo, V mnogih primerih so tako blizu skupaj, da jih vidimo brez daljnogleda kot enojne zvezde. Z veliko vnemo in nenavadno vztrajnostjo opazujejo astronomi te družine dveh, treh in več zvezd. Dognano je, da gre v večini primerov za take zvezde, ki so fizično zvezane med seboj, da tvorijo tedaj nerazdružljivo celoto, zvezdni sestav ali sozvezdje. Vsaka stalnica pa je solnce, podobno našemu, dostikrat večje in svetlejše od njega. Sozvezdja so torej sestavi dveh, treh in več solne, ki se gibljejo po zakonu težnosti okoli skupnega ležišča, podobno kakor premiinice okoli Solnca. Zakon težnosti vlada v vseh predelih vesolja, vse se giblje, nobena zvezda ne miruje. Oddaljenosti zvezd pa so tako velikanske in njihove hitrosti v primeri s temi razdaljami tako neznatne, da bi morali živeti tisočletja, preden bi opazili njihov premik na nebesnem svodu. Eno najznamenitejših je Sirijevo sozvezdje. Iz nepravilnega gibar-ia Sirija je Nemec Btssel leta 1844. »klepal, da mora imeti nevidnega »premije valca. sozvezdo, ki povzroča motnje v njegovem gibanju. Sko'aj let pozaci« к našel Američam Clark poleg svetlega Sirija drobno zvezdico, njegovo dolgo iskano sozvezdo. Astronomom se je zdelo čudno, da bi ta mali zvezdni ščepec v take velikem obsegu posegal v gibanje mogočnega Sirija. Računi in nadaljnja opazovanja so jih res privedla do nenavadnega rezultata. Da je razdalj« obeh solne enaka razdalji premičnice Urana od Sonca in da vsebuje Sirij, ki je nekoliko večii od Solnca, 2.4 krat več snovi od njega, ni nič poseb nega, pač pa, da ima Sirijeva sozvezda skoraj toliko snovi kot Solnce, pa le trikrat večji premer od Zemlje! Nenavadno, skoraj neverjetno do gnanje, V tako majhnem prostoru tako velikanska množina snovi! Naravna posledica je, da mora bit, na tem svetu snov neznansko težka. Enostaven ra čun nam pove, da tehta 1 liter (1 kub. dm) snovi te zvezde 57 ton, na Zemlji pa enaka množina le 1 kgl Eno tono te čudovite snovi bi lahko spravili v škatljico za žveplenke! Ta rezultat je sprva osupil celo astronome. Danes pa je dognano, da ni napake ne v opazovanju, ne v računu in da jc zadeva s to zvezdo vzvišena nad vsak dvom. Vrhu tega so našli š< nekaj zvezd, ki imajo podobno lastnost, da je na majhnem prostoru natlačena silna množina tvarine Fizikalna razlaga je razmeroma preprost? (atomi brez krožečih elektronov, snov je deloma ali popolnoma ionizirana), vendar presega okvir našega članka. Strij in njegova sozvezda sta med najbliž.un! sosedi našega osolnčja. Svetloba rabi 8 let in 11 mesecev, da pride iz tega skrivno»!n«ga sozve/.dia v naše ?ko! Za neverne Tomaže lep primer, kako narava preoforazuje naše nazore o njej, kako naše izsled kr postavlja na glavo, saj sledi vendar svojim za i konom, ki so nam skoraj nepoznani, n« pa naši piuneii ia АшЈЏЈјИ Ljubljanske vesti: Nad 41 milijonov hipotek Ljubljana, 2. januarja. Hipotekami trg je bil lani še dokaj živahen kljub temu, da je vladala na denarnem trgu še huda stiska. Ljubljana z okolico, kolikor jo spada v področje ljubljanskega okrajnega sodišča, se je zadolžila za precej težke milijone, toda nasproti temu je opažati tudi veselo dejstvo, da so se tudi težki milijoni zbrisali iz zemljiške knjige. Zemljiškoknjižni urad je imel lani vsega 6597 vlog, za 22 manj ko predlanskim. Od teh vlog jc bilo 707, ki so se tikale vknjižbe raznih posojil in hipotekarnih kreditov. Nekateri meseci eo bili izredno živahni in so zaznamovali intabulaciie z milijonskimi vsotami, tako večkrat po pol, eden, dva, dva in pol in tri milijone. Na zemljišča v mestu in okolici, ki šteje 249 vasi, je bilo lani intabulirano vsega 41,969.678 Din. O stanju po posameznih mesecih smo že med letom poročali. Kratko! Lani decembra je bilo na 70 zemljiščih vknjiženo 1,698.684 Din. Najvišji znesek je Najbolj ekonomična kartoteka sedanjosti je švedski sistem A g r i p p a , v obliki knjige brez predalov in omar. — Pojasnila daje zastopstvo za Jugoslavijo: tvrdka M. T i čar centrala; Šelenburgova ulica 1 iilijala: Sv. Petra cesta 26 la splošno priznana veletrgovina s papirjem nudi v največji izbiri razne knjige, registratorje, kakor sploh vse pisarniške in tehnične potrebščine. Polnilna peresa prvovrstnih znamk od 40 Din naprej. Prijet ponarejevalec denarja Črnuče, 2. januarja. V soboto zvečer so črnuški orožniki odvedli r zapore ljubljanskega sodišča 24 letnega Franca. Pri njem eo namreč orožniki izvedli hišno preiskavo ter pri tej priliki našli v hiši razne priprave za izdelovanje kovanih novcev. Razen njega so odvedli v zapor tudi njegovega tovariša. Oba skupaj sta razpečevala ponarejene kovance v vaseh za Savo, po Št. Jakobu, Pod-gorici in Pšati. Naredila sta jih že precej in so bili dokaj spretno izdelani. Po zunanjosti se kovanci po 20 in po 50 Din, katere sta namreč razpečava.la, niso prav nič ločili od pravih. Le nekoliko lažji so bili in zvenk je bil bolj zamolkel. Kovancev sicer fanta doslej že nista mnogo razpečala, ker so ju prekmalu zasačili. V neki gostilni nn Pšati sta oba fanta obsedela ter zapitek plačala s ponarejenim denarjem. Domači eo stvar naznanili orožnikom na Črnučah, ki so takoj začeli iskati. Aretirani France je po poklicu strojni ključavničar in je v življenju že marsikatero zagodel. Na oseh železniškega voza se je že vozil iz Ljubljane do Pariza, bil je že v tujski legiji, zdaj se je lotil izdelovanja denarja. Orožnikom je prostodušno povedal, da je nekaj pač moral početi, ko je bil že toliko mesecev brezposeln. Pri preiskavi so našli pri njem 12 ponarejenih kovancev po 50 Din in 4 po 20 Din. O Župnija sv. Cirila in Metoda se je takoj ob ustanovitvi s|K>muila številnih rcvežev. Saj je tudi znana kolonija v gramozni jami v tej župniji. Nad 200 revnih družin je bilo obdaro-vanih z moko, da so si za ta dan spekli kruh. Moko so darovali trgovci nove župnije. Gosp. Košir Franc, predsednik moškega društva, je pa nabral skoraj 200 kg moke po mestu. Darovale eo jo trgovine: I. Delavsko konzumno društvo, A. Volk. T. Knez. A. Smerkol in A. Zorman. 0 Silvestrov večer je potekel v Ljubljani prav mirno, mnogo bol j "dostojno, kakor kdaj-koli prej. Silvestrovanj je bilo sorazmerno malo, mnogo manj, kakor v časih konjunkture, ko si je vsako majhno društvo domišljalo, da mora praznovati prehod iz starega v novo leto z bučno veselico. Mod letošnjimi uspelimi zabavami na Silvestrovo je treba omeniti silvestrovanje »Ljubljane« v Unionu. Gostilne in kavarne so imele podaljšano policijsko uro. cendar pa sc je te pravice poslužil samo del gostilničarjev, ne pa vsi, kar je tudi znamenje krize. Celo v bolnišnici je iskalo pomoči v Sil-vestrovi noči zgolj pet ranjenih pretepačev, kar sicer ni častno za Ljubljančane in okoličane, pač pa zopet dosti manj. kakor druga leta. © 21.680 bolnikov je sprejela v vsem letu 1953 ljubljanska bolnišnica. To število je ne- bil 180.000 Din, posojilo, ki ga je dovolil neki denarni zavod na večje posestvo, najmanjši pa je bil 650 Din Najvišje intabulacije je dosegel november. ko je bilo vknjiženih na 73 posestvih kar 8,689.978 Din. Tudi januar je bil izreden. Bijo je vknjiženo 6,156.704 Din. Najslabši je bil hipotekami trg maja meseca, ko se je na 64 realitetah vknjižilo samo 1,725.968 Din. Zanimivo je dalje, da so bile na mnogih posestvih vknjižene hipoteke v tujih valutah, tako na neko okoliško posestvo 21.600 dolarjev, na neko ljubljansko pa 670 angleških funtov šterlingov. Izredno so ee pomnožile vknjižbe realnih eksekucij, o katerih bomo poročali drugič. Z realnimi eksekucijami vred je bilo lani intabulirano na razna posestva do 100 milijonov dinarjev, približno za 23 milijonov manj kot leta 1932. Optimisti trde, da se bodo letos prilike na hipotekarnem trgu precej izboljšale in da je pričakovati še živahnejši promet s hipotekami. koliko nižje, kakor leta 1932, ko je bilo sprejetih v bolnišnico okoli 22.900 bolnikov. Vzroki padca sprejetih bolnikov so različni, prvi je pač gospodarska kriza. Razne zavarovalne ustanove pošiljajo manj bolnikov v bolnišnico in le resnično potrebne. Tudi je število zavarovancev zaradi brezposelnosti padlo. Tudi kmet-eke družine imajo še manj denarja, kakor so ga imele predlanskim, in pošiljajo bolnike v bolnišnico le v najhujši stiski. Pa tudi podeželski zdravniki pošiljajo sedaj bolnike bolj v najbližje bolnišnice m ne prav vseh v Ljubljano. To so vzroki, da je število bolnikov leta 1933 padlo. 0 Tramvajska nezgoda. Včeraj dopoldne je na Dunajski cesti nasproti Matjana podrl tramvaj 28 letnega Franca Jermančiča iz Hrenove ulice 19. Jermančič se je nekoliko potolkel na glavi. Reševalni avto ga jo prepeljal v bolnišnico. 0 Rekordne aretacije. Silvester je bil lani izreden. Dosegel jc pravcati rekord, kajti ta dan, ko se je vse pripravljalo, da proslavi Silvestrovo, je romalo v zapore ljubljanskega sodišča kar 37 oseb, ki so bile ovadene zaradi raznih deliktov, večinoma političnega značaja. Aretiranih pa je bilo tudi več tatov in svedrovcev. Župan Nande Novak oproščen Ljubljana, 2. januarja. Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj ter sta bila sosod-nika gg. Jtvoršek in M. K o r š i č , se je danes nadaljevala dne 5. decembra 1933 prekinjena glavna razprava proti g. Ferdinandu Novaku, posestniku in županu v Nevljah pri Kamniku. O prvi razpravi je »Slovenec« že obširno poročal. G. Novak ie bil obtožen zločinstva po členu 3 in prestopka po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Tudi na današnji razpravi ie obtoženec odločno zanikal, da bi bil kdaj izgovoril in rabil ink-innnirane izjave o režimu :n o samostojni Sloveniji pod italijanskim proteklora-tom. Senatni predsednik je najprej ponovil potek m rezultate zadnje razprave. Nato je bila zaslišana glavna obremenilna priča, veterinarski svetnik v Kamniku g. Josip R a v t a r. Obširno jc pripovedoval, kako je občeval z g. Novakom in da sta si bila prijatelja. Ponovil jc v glavnem, kaj inu je pripovedoval obtoženec o samostojni Sloveniii :n ga tudi vpraševal, kakšno mnenje ima on o '.ako zvani vmesni državi. Njegovo temeljito zasliševanje je bilo mestoma prav živahno. V glavnem je izključil, da bi bil obtoženec imel namen njega pridobiti za tako vmesno državo. Po kratkem govoru državnega tožilca dr. Ko-berta Ogoreutza in obširno zasnovanem lepem ! obrambnem govoru branilca kamniškega odvetnika dr. Dominika Žvoklja se je mali senat potegnil v posvetovalno dvorano. Po prav kratkem posvetovanju je senatni predsednik obiavil: Ferdinand Novak se oprosti od obtožbe. Oprostilna sodba je prav ugodno vplivala na navzočne občinstvo, kajti bilo je prisotnih prav mnogo Kamničanov, tako kamniški župan, кл^лг •udi Novakovih domačinov in prijateljev. O *az-pravi priobčimr jutri obširnejše poročilo. Razprava je trajala od 15 do 17. Državni tožilec je proti oprostilni sodbi prijavil revizijo. — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz i Josefove« grenčtce Mariborske vesti: Kazino in razna vprašanja Preureditev kazinskega poslopja, ka se je pričela letos, je naletela zlasti z otvoritvijo nove restavracije v spodnjih prostorih, v javnosti deloma Da ostro kritiko. Slednja pa je bila deloma posle, dica ncinformiranosti, ker javnost še ni doznala, da je vse le začetek in prva etapa velikopoteznega načrta, po katerem naj postane kazinsko poslopje zopet to, kar je bilo nekdaj; središče javnega in kulturnega življenja mariborskega mesta. Načrt o preureditvi kazinskega poslopja je sedaj do-gotovljen, S primeroma malimi stroški m adaptacijami bo zopet obnovljen nekdanji sijaj velike ka-zinske dvorane in stranskih prostorov. Prva etapa tega načrta je že izvršena: pritlični prostori so novo preurejeni, Na eni strani hodnika dvorana Ljudske univerze, ki je najprimernejša predavalnica, na drugi strani vhoda pa restavracijski prostori. V bližnji bodočnosti pa sledi: preselitev Studijske knjižnice iz kazinskega poslopja v sedanji magistrat, kjer bo imela ta institucija čisto druge razvojne možnosti. Predpogoj je seveda selitev magistratnih uradov v grajsko poslopje. Vsi prostori, ki jih je doslej zavzemala študijska knjižnica, pa se priključijo zopet veliki kazinski dvorani ter se spojijo tako v celoto. V zvezi s temi pre-uredbami bo treba seveda misliti tudi na potrebe gledališča ter prirediti stranske prostore za občinstvo, pa tudi za gledališče samo, ki še vedno nima lastnih študijskih prostorov. □ Plenarna proračunska seja mariborskega občinskega sveta se bo vršila v četrtek, 11. t. m. □ Pohorje je dobro silvestrovalo, S pohorskih postojank se vračajo oni, ki jih brozga in dež v dolini nista ostrašila ter so šli iskat lepšega vremena v višave. Pohorske postojanke sicer niso bile prenapolnjene, bile pa so dobro obiskane. Vremenske prilike so bile ugodne: snega dovolj in za smuko zelo ugoden, ker vlada na vrhovih še vedno mraz pod ničlo. □ Davčne zadeve. Po tozadevnih predpisih se mora vršiti vsako leto popis davčnih zavezancev. Radi tega poziva maiibursko mestno načelstvo vse posestnike, oziroma hišne upravitelje, da točno popišejo na podlagi posebnih popisnih pol, ki jih prejmejo od mestnega načelstva, imenoma vse v svojih hišah se nahajajoče osebe itd. Popisne pole se morajo izpolniti v teku treh dni po prejemu in imeti pripravljene, ko pride po iste za to določeni ; občinski organ. □ Očistite ceste brozgel Snaženje cest od sne-i ga in brozge je letos skrajno slabo in počasno. Pri-! tožbe na policijo in druge naslove se iz vrst ob-j činstva neprestano množe. Osobito radi brozge na glavnem mostu, kjer so pasanti izpostavljeni ne-' prestanemu obrizgavanju od strani avtomobilov, j Še slabše je seveda na periferiji, kjer so kanalski odtoki zabasani s snegom. Radi snežnega roba na 1 kraju cest voda nima odtoka in stoji na cestišču za celo ped na visoko. Tudi odvoz snega iz cest in trgov se vrši prepočasi □ Občni zbor zadruge »Ribniška koča« se je vršil te dni pod vodstvom predsednika inž. Šlaj-merja. Izvoljen je bil zopet v celoti dosedanji odbor, ki se bo konstituiral na svoji prvi seji. □ Vode pričele rasti. Jug in deževje sta povzročila znaten porast voda. Narastla je Drava in okoliške reke. posebno Pesnica. □ Kaj bo z voditelji Kmetijske ekspertne, se sprašujejo njihovi številni upniki, ki vedno priča- kujejo pričetek razprave proti Kendi, Žunkoviču in Krištofiču. Višje deželno sodišče je zavrnilo pritožbo omemjene trojice proti preiskovalnemu zaporu ter ostanejo tako do razprave v kehi. Obenem je mariborsko okrožno sodišče urgiralo v Zagrebu vprašanje dovoza Kende na glavno raizpravo v Mariboru. □ Vrane našle truplo. Na kratko smo že poročali v novoletni številki o tragični smrtni nesreči starega mlinarja Jožefa Vučko na Muri v Melincih. Groaoten je na&in, kako so ljudje opazili truplo vtopljenca. Izdale so ga jate vran. Voda je nanesla truplo v Melincih pod mlinsko kolo. Obvi-selo je na kolesnem podporniku v murski strugi, tako da je gledala glava iznad vode. Prve so opazile vtopljenca vrane ter vprizorile na njem svojo strašno gostijo. Obraz in oči so mu čisto razklju-vale. Ker se je zbiralo čimdalje več vran ter so se posamezne jate teple med seboj za glavo vtopljenca, so postali nanj pozorni tudi ljudje v mlinu ter na ta način odkrili truplo Vutka, o katerem so mislili, da ga je voda odnesla dalje s seboj. S Nesreča na radvanjskem ribniku. Iz rad-ih ribnikov neprestano dovažajo led, ki je letos izredno debel. Pri nakladanju pa jc zadela nekega voznika nesreča, da mu je že naložen voj zdrknil na strmini ter ga konji na opolzkih tleh niso mogli zadržati. Ritenski je zlezel voz v ribnik ter potegnil za seboj tudi konje. K sreči je ribnik ob nabrežju precej plitek, tako da se je posrečilo konje naglo rešiti iz mrzle kopeli. □ Siromašni vojni invalid je 26. decembra v okolici Št. Ilja v Slov. goricah pozabil člansko legitimacijo Združenja vojnih invalidov v Mariboru. Najditelj se naproša, naj jo izroči v pisarni invalidskega združenja v Mariboru, Rotovžki trg. □ Diplomirana učiteljica siromašnih staršev gre za vzgojiteljico ali daje instrukcije. Naslov v upravi »Slovenca« na Koroški 1. Celje & Silvestrov večer Družabnega kluba je privabil toliko članov in prijateljev, da je bila velika dvorana Ljudske posojilnice mnogo premajhna in je moralo mnogo ljudi oditi. Program je bil zamišljen in izveden prvovrstno, za kar gre predvsem zahvala našim vrlini pevcem in igralcem. Videli smo dve opereti, kjer so 6e se uveljavili gg. Močan in Koren ter gdč. Šmi-^ovčeva, Mirnikov in Suinrekova. Posebno gdč. Šmigovčeva je žela za svoj nastop splošno odobravanje in aplavdiranje vec dvorane. G. prof. Močan ie e svojim baritonom zapel tudi dve pesmi. O polnoči na prelomu starega in novega leta je nagovoril zbrane g. ing. Dolinar, ki je v verzih napravil bilanco čez preteklo leto ter želel vsem uspehov in sreče polno novo leto. Družabni klub se pod vodstvom goisp. trgovca llladina vsestransko lepo razvija, kar je pokazal že ob raznih prilikah. Smrtna žetev. Na Silvestrov večer ob S je umrla v Prešernovi ulici št. 7, stara 83 let, gospa Ana Egersdorfer roj. Petriček. Pokojnica je bila vdova po prokuristu tvrdke Rakusch Avgustu Egersdorfer ju. Ena hčerka je poročena s celjskim trgovcem Honigniannom. Včeraj se je vršil pogreb ob pol 4 na mestno pokopališče. — V celjski javni bolnišnici je umrl g. Stermecki Ignac, 62 let, šolski upruvitelj v pokoju iz Radmirja, obč. Bočna pri Gornjem gradu. — V javni bolnišnici je umrl 20 letni redov 39 pp. Djokič Vladislav. N. v m. p.! ■& Tatvina sani. Na Silvestrovo okrog 5 popoldne so bile iz neke gostilniške veže v Za-vodni ukradene okrog 150 Din vredne dvo-sedežne sani. er Pri predstojništvu mestne policije v Celju je bilo v preteklem letu prijavljenih 99 najdenih in 112 izgubljenih predmetov. 0 Trije tatovi pod kljnčem. Pred dnevi smo poročali, da je nekdo ukradel v Jurčičevi ulici pri g. učitelju Zamliiču njegovemu gostil precej drago suknjo. Sedaj se je policiji na novega leta dan posrečilo dobiti v roke 23 let- nega delavca Pratnemerja Vinka iz Loč pri Konjicah, ki je bil že večkrat kaznovan. — 39 letni brezposelni delavec Wer Franc je v celjski javni bolnišnici, kjer se je zdravil, ukradel svojemu sopacijentu Lesarju Gašperju iz št. Jurja ob Taboru 130 Din gotovine. — 23. decembra je bila na Glavnem trgu ukradena g. Oberžanu Rudolfu srebrna tula ura, vredna 700 Din. Uro so sedaj dobili pri mladoletnem Mihi S. v Rifengozdu pri Laškem, ki jp jo ukradel. 0 Policijskih prijav zaradi kršenja policijskega reda je sprejela policijska stražnica v mestu v preteklem letu 2338, leta 1932 pa 1769, torej smo se zelo poslabšali, policijska stražnica v Gaberju je pa imela 583 prijav, leta 1932 pa 631, kar kaže, da so se Gaberčani v preteklem letu malo poboljšali. ■0 Umrlo jc meseca decembra v Celju 31 oseb in sicer 24 v celjski javni bolnišnici in 7 v mestu. Ptuj Spremembe pri sodišču. Sodnik dr. Lipič, dosedaj na kazenskem oddelku V., prevzame sporni oddelek desni breg, sodnik dr. Muhič, dosedaj na spornem oddelku prevzame kazenski oddelek V., sodnik dr. Muha, dosedaj aa izvršilnem oddelku, prevzame nesporni oddelek, sodnik dr. Suhadolnik, dosedaj uu epornem oddelku desni breg, prevzame izvršilni oddelek. Poroki. V cerkvi sv. Petra in Pavla sta se poročila Jožef Brumen. zasebni uradnik, in in Cecilija Straus, zasebna uradnica, oba iz Ptuja; Franc Pečenko, deluvec iz Ilajdine in Julijana Ilameršek, delavka iz Rogoznice. Bilo srečno I Vlom v Slomškov dom. Pri Sv. Marjeti niže Ptuja so neznani storilci vlomili v Slomškov dom, kjer ima g. župnik Šket Ivan spravljeno pšenico. Odnesli so 1000 kg pšenice, radi česar ima g. župnik 750 Din škode. Imeli pa so storilci pri svojem delu smolo, ker je eden izgubil žepni robec z monogramom. na podlagi katerega so jim prišli že na sled. КиНигп* obzornik Gostovanje in debut v ljubljanski operi Prav srečno je posegel v tem času v vrsto domačih praznikov večer, v katerem smo v opernem gledališču mogli zaznati, kako se iz naše srede oblikujejo nekateri, ki Čutijo vsebi klic za umetniškim udejstvovanjem. 1'releklo soboto je v Puceinijevi neposredno močno učinkoviti in za reprodukcijo hvaležni operi »Boheme« nastopila v glavni vlogi Minii mlada sopranistinja gdč. Mezelova. — Obenem se je pa v spremljajoči vlogi Mussete prvič predstavila občinstvu na opernem odru gdč. Sokova. O poti oblikovanja, Id jo je hodila gdč. Meze-tova, smo na kratko že čitali na tem mestu. Njen sobotni nastop je sicer malce močno pozitivno pričakovanje vendar povsem opravičil in izpolnil. Pojav Mirni, kot ga je ustvarila mlada pevka, je bil toliko prepričevalen, da moremo z mirno vestjo jgotoviti, da v pevki žive vse kali. ki morejo pognati v rast do najlepSih umetniških sadov. — Zdrava naravna pevska podlaga z zavzet no sočnostjo in zvon!« barvitostjo se druži z resnim oblikovanjem, ki je doseglo to stopnjo popolnosti šele v zadnjem času na osnovi dunajskega študija in se javlja predvsem v lepem spajanju obeh funkcij, obvladovanju registrov, zdravi dihalni tehniki in estetskem formiranju glasu. Pri tem ee javlja izrazil čut z« smiselno fraziranje. V splošnem pa kaže način petja prej tendenco za lepim formiranjem glasu, kot stremljenje za eksplozivu ost jo v prostor, kar se zdi, da deloma brzda moč glasu. — V igri kaže pevka mnogo pristnega doživljanja, ki pa se deloma še bori z možnostjo izraza. V momentih pa posije kot zelo gorak žarek izza oblačnosti še ne popolnoma izdelane igralske tehnike in priča o toploti sonca, ki bo posijalo, ko se čisto razjasni nebo. Tako govori sinteza sposobnosti pevke, da nam v njej raste resen umetniški pojav, ki more iz teh mladostnih pričelkov, še oviranih v vrenju in klpenju sil, ki si iščejo jasno oblikovanega izraza, pognali in ee vzpeti do prepričevalne višine, od koder bo mogel izražali svoji okolici prave slutnje večne lepote. Debutantko gdč. Sokovo poznamo kot gojenko našega konservatorlja z raznih šolskih nastopov, ki je sledeč svojemu hrepenenju sedaj prvi? nastopila kot operna pevka. Vlis nastopa pa ni bil uspešen. Če ima pevka lop glas. pa Ima v njem premalo razsežnosti in širine, kar ne vzdrži opernega ambijenta. V Igri se hotenje s sposobnostmi ne krile. Zopet moram opozorili vodstvo na vsestransko odgovornost, ki je v zvezi 7, raznimi debati. V splošnem predstava še vedno ni segla iz meja zastarelosti in vendar ima prav ta opera v sebi toliko iskrene prisrčnosti. da bi bila v dobri režiji in izdelanosti lahko deležna občutno nrl- vlafnosti. V. U. ★ Roodan P n poti 6 — scdemdeeellrlnik. Na novo leto je praznoval Bogdan Popovič sedemdesetletnico živi ion la in petdesetletnico dela. On snada med pomembnejše skrbske književnike, zlasti po svojih kritičnih delih. Skerlič gn imenuie »očeta« današnje dlagi. Odkupna cena znaša torej 20.67 dolarjev za fino unčo. Istočasno pa znaša nakupna cena za novo producirano zlato ameriških rudnikov okoli 36 dolarjev, k»r približno odgovarja padcu dolarja. Ta ukrep spominja na ukrep meseca marca t. L, ko so zasebniki iz strahu pred padcem dolarja zamenjali velike količine dolarjev za zlato, pa so ga morali oddati nazaj zveznim bankam. Sedaj pa je treba ponuditi v odkup vse monetarno zlato. Vse skupaj pomeni, da stojimo neposredno pred d.: -tlo-iranjern dolarja. To pomeni, da se bo zlata vsebina dolarja določila na polovico sedanje paritete in Ua bo na tej podlagi dolar stabiliziran, lo odgovarja pooblastilom, ki iih ima Rosevelt, da lahko devalo-ira dolar za 30%, da na la način vzpostavi one cene, ki bodo olajšale plačilo velikanskih dolgov, ki iih je napravila Amerika v dobrih letih. Sicer pa se bo v januarju sestal kongres, ki gre v svoiih zahtevah veliko dalje kot predsednik sam, saj zahleva inflacijo v najbolj grobi obliki. v • « • Ureditev reklame v Nemčiji Ze 12. septembra 1933 je bil objavljen v Nemčiji zakon o gospodarski reklami. Novi zakon je zato, da iinajo interesenti dovoli časa za zahtevane izpremembe. stopil v veljavo šele 1. januarja letos. Namen novega zakona je uvesti jasnost in resnico v reklamo. Novi zakon vsebuje tale važna določila: 1. Normirana je širina vrst na 16 mm in so morali vsi listi preiti na te kolone. 2. Cene v cenikih za oglase so fiksne in ne sme ponudnik iti nižje na noben način. 3. Popusti so urejeni enotno. Doslej je baš na tem polju vladala največja zmeda, ki je poslu, izredno škodovala. Sedaj je odstotni popust natančno določen za vse enako. Z fiziroin na ceno oglasov in opetovanost inseratov je določena cela skala popustov. ravite ? Strašno so nekateri meti za lo, da bi denar ic ostal sveta vladar. Na vse mogoče načine se trudijo, da bi dokazali, kako gre denarju vladarstvo sveta. Včasih dokazujejo to potrebo » patriotizmom, včasih pa s finančno-gospodarsko znanostjo. Tako se godi sedaj tudi v Ameriki. Rooseveltu očitajo, da hoče Ameriko na glavo postaviti, ko stopa na prste finančnim magnatom. Čudno pa je, da se je za Roosevelta zavzel znani časnikarski magnat Hearst, ki je o tem predmetu povedal tole pametno misel: >Pripravljen sem bil govoi-iti o svetovnih financah in pri tem sem se počutil, kakor tisti, katerega bo vpraiali, kaj je Einsteinova teorija. Pa je odgovoril: »No, še nikdar nisem slišal o tej teoriji, vendar sem pripravljen jo vam razložili, ako me hočete poslušati— Povem vam lahko očitno, da tudi jas ne vem dovolj o svetovnih financah, loda pri tem me tolaii za,vest, da se tudi najnovejši finančni strokovnjaki, ki se danes kažejo na vseh Koncih in krajih Amerike, pa tudi drugod po orel m, ne razumejo mnogo več o tem dunes laKo perečem vprašanju. No, so pa reči, katere so nam vsem znane. Vsi vemo, da denar ni drusega ko sredstvo za zamenjavo blaga.* — Bog nas vseh varuj finančnih strokovnjakov in magnatav, nad katerimi je obupal r. 1 meri ki celo -j. gospod Hearst! Koledar Sreda, 3. jan.: Genovefa, devica; Anion, p. Novi grobovi + V Ljubljani so umrli: O. Otrnar Novak, polkovnik v pokoju. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne. — V hiralnici sv. Jožefa je mirno v Gospodu zaspala gospa Leopoldina š u s t e r. Pogreb bo v četrtek ob 2 popoldne. — V Šiški je umrla včeraj gospa Terezija O r u d e n. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. -f- V Rožni dolini pri Ljubljani je na starega leta dan nenadoma umrl g. Franc V e b e r, mizarski mojster in posestnik. Pokopali so ga na Novega leta dan na viškein pokopališču. + V Naklem pri Kranju je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Po ličar roj. Kuhar, stara 58 let. Pogreb bo v četrtek ob 9 dopoldne. -f V Poljčanah je umrla gospa D r a s s a 1 Elizabeta, vdova po carinskem revidentu. Pokopali jo bodo v četrtek ob УА popoldne. + Na Jesenicah je na Novega leta dan umrl g. geometer Ferdinand Krem, bivši uradnik KID. Doživel je častitljivo starost 91 let, od katerih je pri KID služboval 60 let. Blagim jx>kojnim naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Za kanonika kolegijatnega kapitlja v Novem mestn je imenovan g. Ivan Sešek, župnik v Brusnicah. zz Razrešen je dolžnosti honorarnega vero-učitelja na meščanski ioli v Vojniku pri Celju tamkajšnji župnik g. Anton Lasbacher. = Šolska vest. Za preglednika osnovnih šol v kamniškem okraju je bil po odhodu nadzornika Gustava Lukežiča imenovan z dekretom prosvetnega ministrstva Anton Arrigler, šolski upravitelj v Trzinu. — Upokojeni so peli. narednik vodnik I. razr. 50. pešrpolka Josip Pečečnik; zrakoplovni narednik vod Inik II. rnzr. 4. zrnkoplovneea polka Vladimir Hofer in narednik vodnik I. razr. torpedne stroke Milan Biga. — Napredovali so drž. mojsler-puškar voj. tehničnega zavoda Branko Roglič; drž. moj-ster-kovač dravske delavnice Jože Lepša; drž..* mojster-sedlar 2. protiaeroplanskega diviziona Ivan Pavlič; drž. mojster draveke delavnice Peter Rogelj in zrakoplovni narednik, voj pilot 7. zrakoplovnega polka Radoslav Kapor. Gibanie prebivalstva v letu 1933 Novomesto. V letu 1933 je bilo rojenih v Novem mestu rojenih 216 otrok, od teh Novomešča-nov 27. Ravno pred eto leti je bilo rojenih v Novem mestu 36 otrok. — Umrlo jih je preteklo leto 112, od katerih je Novomeščanov 29. Pred sto leti je umrlo 39 oseb, med temi 4 vojaki in 2 duhovnika. Poročenih je bilo v kapiteljski cerkvi 12 parov, pred 100 leti pa urno 4 pari. — Sv. obhajil je bilo razdeljenih v kapiteljski cerkvi 27.508, v frančiškanski pa 51.920, skupaj 79.428, v letu 1932 73.757. Jesenice. V preteklem letu je bilo v naši župniji rojenih 110, umrlo jih je 73. Poročenih je bilo 33 parov. Vojnflc pri Celju. V letu 1933 ec je rodilo 97 otrok in sicer 43 moškega in 41 ženskega spola, Smrti smo imeli 104. V banovinski hiralnici jih je Mmrlo 42. tako da pride na domačo faro 62 oseb. 11 otrok je umrlo v prvem letu starosti, najstarejši ! mrlič pa je imel 97 let. Poročenih je bilo 38 parov. \ Rojstva zadnja leta zelo nazadujejo: leta 1932 se je rodilo 119 otrok, 1. 1931 125, leta 1930 pa 147. Župnija šteje nad 5000 duš. — Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape. utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica izdatno iz-praznjenje črev in osvoboditev tesnobnost-nih občutkov Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josei« vodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave. Jugoslovanska knjigarna V obrambo vere! Kratke, času primerne razprave od P. Pavlina Schoeninga. Zvezek 1.: Wer ist Gott? 16 slrani, Din 4.50; Zvezek 2.: Ist Chri-stus Gott? 16 strani, Din 4.50; Zrezek 3.: Wie ist Himmel und Erde entstanden, 16 strani, l>in 4.50; Zv. 4.: Der Ursprung des Menschengeschlecht«'? 16 strani, Din 4.50; Zvezek o: Bibel 'Gotteewerk oder Menschenwerk? 16 strani, Din 4.50; Zv. 6.: Christentum ohne Glaubensalz. 20 strani, Din 4.50; Zvezek 7.: Braucht die Kirche einen Papst, 16 strani. Din 4.50; Zvezek 8: War Petrus in Rom? 16 strani, Din 4.50; Zvezek .9.; Warum Erloesung? 20 strani, Din -1.50; Zvezek 10.: Warum Sakra-mente? 20 strani, Din 4.50; Zvezek 11: Kirche und Ehe. 24 slrani, Din 4.50; Zvezek 12: Kirchldches Buecherverbot. 16 strani, Din 4.50 Zvezek 13.: Dns sechste Gebot. 24 strani, Din 4.50; Zvezek li.: Kirche und Kapilalismus. 16 slrani. Din 4.50; Zvezek 15.: Kalholische Froemmigkeit. 16 strani, Din 4.50; Zrezek 16.: Kommen die To'en wieder? 24 strani, Din 4.50; Zvezek 17: Die Freimeurer 16 strani. Din 4.50; Zvezek 18.: Warum die vieJeo Sekten? 16 strani. Din 4.50. Ostale vesti — iJomanje v Rim. Ob priliki proglasitve don Boska za svetnika in ob zaključku svetega leta pripravljajo sulozijanci v Ljublioni romanje v Rim. Odhod iz Ljubljane ua veliko sredo, dne 27. marca zvečer ob 5. V četrtek zjutraj ee ustavimo v Asizi, zvečer ob 6 do-spemo v Rim. V petek obiščemo katakombe, nato dve baziliki: sv. Pavla in ev. Janeza v La-teranu, popoldne S. Maria Maggiore v zado-bitev svetoletnih odpustkov. V soboto: baziliko sv. Petra; ogledamo si cerkev, kupolo in Vatikanske muizcje. Ta dan je tudi sprejem pri ev. očetu. Popoldne obisk glavnih salezijan-skih zavodov v Rimu. V nedeljo obred kanoni-zacije don Boska. Popoldne prost izlet. V ponedeljek ei še natančneje ogledamo rimske znu-raenitosti, zvečer pa se odpeljemo proti domu. V torek dospemo v Benetke, prevoz po Canal Grande k sv. Marku, kjer bo sv. maša, nato obisk no mestu do pol enajstih. Popoldne ob pol treh dospemo v Trst, kjer si ogledamo pristanišče in etolnico, nato se vrnemo v Ljubljano. Kakor nnm poročajo iz Rima, bodo za tc praznike ob priliki • kanonizacije ifcredne slovesnosti. Kdor želi pohiteti z nami v Rim, naj se nniniidoma prijavi, da si zagotovi prostor, ker bo pohitelo v Rim od veeh strani izredno veliko romarjev. Rok imamo za priglasitev do 4. jan. Cena za navadno postrež.bo in III. razred vlaka je 1350 Din. Z ločenim prenočiščem in 11. razr. vlaka Din 1550. Prišteti bi bilo še stroške za potni liet, ako ne bi bil dovoljen skupni potni list. Cena je za vožnjo, prenočišče in hrano od Ljubljane v Rim in nazaj do Ljubljane. , — Vinski sejem in razstava bo v četrtek, dne 4. januarja 1934 v Ivanjkovcih v Ivanj-koveki dvorani. Prijavljenih je okoli 90 vrst vin iz letnikov 1933 in 1932 in to sortirana in mešana, vsa pa iz Ormoško-Ljutomerskih goric. Prilika bo torej pogledati letošnjo kvaliteto, pa tudi nakupiti, kar kdo vabi. — Nesreča smučarja. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali 10 letnega Ivana fci-garja, posestnikovegn sina z Leec. Ivan si je pri smučanju zlomil desno nogo. — Smrt v snegu. Iz Gjurgjenovca poročajo: Neki kmet iz Gornje Motičlne je šel e svojo ženo po gorski stezi v bližnji Gradac. Med potjo sta našla zmrznjeno truplo. V mrtvecu so prepoznali kmeta Števo Kuzmnnoviča, ki se je ob zadnjem hudem snežnem metežu vračal domov, pa je med potojo oljneniogel in zmrznil. — Postajnemu načelnika vagoni zdrobili nogo. V Slatinskem Drenovcu ee je na Gutmii-novl vieinalni železnici zgodila nesreča, čije žrtev je postal postajni načelnik Srečko Ru|>-nik. 7. Clulnui novega skladišča so spuščali 20 vagonov leea nu vicinaluo ргоцо Drenovac— delnice Priv. agrarne banke 400. Avstrijski "devizni predpisi. Z Dunaja poročajo, da so devizne omejitve v blagovni kufičiji skoro f»-fvoluoma odpravljene, tako da obstojajo pravzaprav samo še formclno. ВОГТГГ Dne 2. januarja 1934. Denar Danes je večina tečajev ostala neizpremenjena. Popustila sta London in Pariz, najbolj pa Newyork, ki je zofiet začel nazadovati. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen j» 9.12, na zagrebški jx> 9.07 in belgrajski J50 9.03, 9.—. Grški boni so notirali v Zagrebu 31 do 34, v Belgradu 35 bi. Ljubljana. Amsterdam 2302.00—2314.26, Berlin 1365.14—13.75.94, Bruselj 795.79—799.73. Curih 1108.35—1113.85, London 185.86-187.46, Newyork 3586.05-3614.31, Pariz 224.32-225.4-1, Praga 170.23 —171.09, Trst 299.90-302.30. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.486 Din. Curih. Pariz 20.25, London 16.81, Newyork 326, Bruselj 71.75, Milan 27.15, Madrid 42.40, Amsterdam 207.55, Berlin 123.30, Dunaj 72.80 (58.10), Stockholm 86.60, Oslo 84 40. Kopenhagen 75, Praga 15.35, Varšava 58, Atene 2.93, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05.' Vrednostni papirji Posebnih izprememb v tečajih ni bilo. Pač pa je promet še sedaj znaten. Danes je znašal na za- grebški borzi: 2000 kom. vojne škode, 10.000 dol. lerovih posojil ter 25.000 inv. pos. Nadalje je bilo zaključenih 50 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 7% inv. jx>s. 55 den., agrarji 26 28, vojna škoda 296 den., begi. obv. 37-39, 8% Bler. jx>s. 38 den.. 7% Bler. pos. 35 den., 7% pos. DIIB 50 den Zagreb Državni papirji: 7% inv. [x>s. 52.50—55 4. Provizije zastopnikov in oglasnih zavodov so tudi natančno fiksirane. 5. Sploh so vsi pogoji v inseratnem jx>slu izenačeni za vsa (»djetja in natančno določeni. 6. Ce inserent zahteva, se mu inora jipvedati resnična naklada (ne pa izmišljene številke4 v reklamne svrhe) fx>d strogo kaznijo. Važna so v zvezi s tem zakonotn tudi določ'la iz zakona o urednikih, f>o katerih je odslej strogo pref»vedana vsaka uredniška reklama. To so v glavnem določila novega nemškega zakona, ki ima namen urediti kaotične razmere, predvsem pa uničevanje cen na inseratnem trgu. Nadalje je najx>vedan tudi nov zakon o sejmih in razstavah, da se »izloči ljulika iz pšenice«, kot pravijo izdelovalci tega zakonskega predloga. (55), agrarji 24—28, vojna škoda 296—297 (296.50, 297), 1. 286 den., 2. 285- 287 (285), 3. 284-287, 4. 284-286 (284), 5. 286 bl„ 6% begL obv. 37.25 -38.5, 8% Bler. pos. 37.75-38 (38), 7% Bler. pos. 34.75-35 (35), 7% pos. DHB 5250—56. — Delnice: Pri«, agr. banka 228—230 (228), Šečerana Ofcjek 130 bi, Iinp>ex 50 den., Trboveljska 115, Srečke Rdečega križa 8—10 (10), Tobačne srečke 8 den. Belgrad. Narodna banka 3950 bi., Priv. agrar, banka 233—235 (235, 226.50), 1% inv. pos. 54-55.3 (55, 54), vojna škoda 298—299 (298, 296.50), 2. zaključek 290, 289, 6% begi. obv. 38.50—38.75 (3^ 37.75), 8% Bler. pos. 37.50—39, 7% Bler. pos. 35.50 36.50 (35.50), 7% pos. DHB 54—57. Dunaj. Donavsko-savsko-jadranska 63.75, LSiv derbank 15.50 Narodna banka 152, Steg 16.30, Lte> weag 9.60, Alpine 9.26, Rima 17.85, Trboveljski 12.95. Žitni trjg Položaj je popolnoma neizpremenjen in vlade na trgu mrtvilo. Nekateri mlini ustavljajo za nekaj časa obrat, da se znebe zalog, katerih imajo dovolj Cene pšenice in koruze so ostale neizpremenjene moka pa je nadalje popustila. Danes zahtevajo: za pšenico bač. 79 kg 95—97.50. 78 kg 94 - 96, ban 77 kg 92—95, za umetno sušeno koruzo 64 —67.50 času primerno suho 52.50—55 in staro 70 - 75. Moka stane po kakovosti 180— 200. Ljubljana. Pšenica sr. 78-79 kg 140—142.50 ban. 78-79 kg 140—142.50, bač. 79-SO kg 142.50— 145, koruza 125—127.50, umetno sušena 115 -117.5, za januar 122.50—125, moka Og bač. 245 - 250, ban 255-260. Živina Dunajski prašičji sejem 2. januarja 1934. Pripe* peljanih je bilo 7857 pršutarjev in 4191 š peharjev, skupno 12.048 glav, od tega iz Avstrije 5283, iz inozemstva pa 6765 glav. Cene so bile sledeče (v šilingih za kg žive teže): špeharji I. 1.36—1.39, stari 1.25 —1.28, kmetski 1.30—1.40, križani 1.36—1.42, pršu-tarji 1.13—1.46. Pri slabi tendenci so cene izpustile: pri pršutarjih za 3—5, pri najboljših ogrskih velejx>sestniških j>rašičih za 1, pri ostalih špeharjih za 2—3 groše. a znanilci Ljubljana Pevski zbor Glasbene Malice: Drevi in v petek deljene vaje, vsakokrat ob 18 in četrt и ženski, ob 20 za moški zbor. »Nauke iz suhe in zmoiene Amerike« bo dre-j vi ob 20 na svojslven način dajal zdravnik dr. A. i Brecelj v dvorani Rokodelskega doma, Komen-j skega ul. 12. Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča i vse gg. učne gospodarje, da se prične pouk na I trg. nad. šoli v četrtek, dne 4. januarja 1934. : Uprava združenja. . Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Ma-• rijin trg 5 in mr. Kuralt, Goej>oevetska cesta 4. Maribor m Upokojeno učiteljstvo ima prvi letošnji sestanek ob 15 pri Koštomaju v Mlinski ulici. — j Gdfcna učiteljica Ungerjeva, pri kateri se dobe i bkvčni listki za gledališke vstopnice po znižani ceni za člane Društva jug. drž. upokojencev, ne stanuje v Maistrovi, kakor jc bilo napačno javljcno, marveč v Koroščevi 2, III. nadstropje. m Gledališke vesti. Pripravlja se znana veseloigra »Okence« potem komedija italijanskega dramatika Daria Nicodemia »Scampolo«. — V opereti študirajo Kalmamovo »Vijolico z Montmartra«. V naslovni vlogi gostuje mariborska rojakinja in odlična pevka zagrebškega gledališča gdčna Erika i Druzovičcva. m SSK Maraton. 5. in 6. januarja je klubski dan na Črfnž.atu. Smuka je v tem proti južnim vetrovom zaščitenem prostoru šc vedno zelo ugodna, Humljani. Da bi olajšali delo, ,«o jih spustili v dveh garniturah. Ko so spustili drugo garnituro, je ta drvela za prvo in grozila, da se bo vanjo zaletela. Da bi preprečil nesrečo, ie skočil postajni načelnik Rupnik k zavori, da bi zavrl, pa jc bilo že prepozno. Druga garnitura se je zaletela v prvo, Rupnik pa ie padel med dva vagona. Kolesa so mu zdrobila nogo. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so mu morali levo nogo odrezati j>od kolenom. — Ni posledic brez vzroka in tako tudi ni nalezljive bolezni brc/. Imeilov. Pred nalezljivimi boleznimi se varujemo, če onemogočimo bacilom dohod v telo. Najboljše obrambno portna sekcija. m KMKA Pancnija. Danes ob 17 občni zbor v Zadružni gospodarski banki, I. nadstr, desno. m Zimskosportne podzveze redna seja bo v četrtek ob 20 v Aljaževi sobi pri Orlu. Celie c članom smučarjem SK Jugoslavije. Dne 7. januarja se vrši inedklubsko tekmovanje na 18 km. Člani, ki hočejo startati, na j se javijo do srede 3. jan. tajniku. Startamo izven konkurence. Domžale. Godbeno društvo vprizori na praznik Sv. Treh kraljev 6. januarja 1934 ob 16 »Roksi*, veseloigro v treh dejanjih. Zadobrova-Sneberje. Prost. gas. četa uprizori na Novo leto ob pol 4 igro >Pri kapelici'. Vstoj> nina 6. 5 in 8 Din. Ptuj. Gasilska četa priredi v petek 5. januarja ob 20 veliko tombolo z bogatimi dobitki v prostorih Društvenega doma. Čisti dobiček gre za reševalni avto. Trbovlje. Na Sv. Treh kraljev dan popoldne priredi Marijin vrtec mladinsko misijonsko proslavo. — Ljudski oder pa ponovi f>rihodnjo nedeljo »Koroike tihotafice«. Zagreb. Narodna knjižnica in čitalnica, Gundu-ličeva ulica 29, priredi v sredo 3. t. m. društveni sestanek s predavanjem g. vseuč. prof. dr. Borisa Zamika »O neumrjočnosti žive snovi« (s projekcijami). Začetek predavanja ob 9 zvečer. Gosti dobrodošli. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČI? Drnmn Začetek ob 20. Sreda, 3. januarja: »Praznik cvetočih čreSenj«, Red Sreda. Četrtek, 4. januarja: »Kulturna pri red i'ev v črni mlaki.« Red A. I Pelek, 5. Januarja: »Raj potepuhov«. Izven. Opera 1 Začetek ob 20. Sreda, 3. januarja: »Traviata«. Red B. <"44rte>k, 4. januarja: »Tičart. Red Četrtek. Pelek, 4. januarja: Zaprto. Sobota, 0. januarja, ob 15: »Bohemet. Izven. Zrri-žane cene. Ob 20: »Havajska roža« Gostuje Mirni Balkanska. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 3. januarja: Zaprto. Četrtek, 4. ian. oh 20: »Mala Fl©ramye<. Red A. Silen mraz v Kanadi ~ 44 cencu v srce. Ta se ie zgrudi' «nrtno zadi t. Medtem, ko je mraz v Evropi popustil, se vali &z Ameriko hud val mraza, kakršnega Amerika ni imela že 50 let. Iz raznih krajev poročajo, da je temperatura padla na 35—44 pod ničlo. Na podobi: Pogled na ribiški parnik v Bostonu. Število mrtvih, ki jih je stisnil strašen mraz o božičnih ptaznikih v vzhodnih državah Amerike in Kanade, je že doseglo 150. V Kanadi divjajo snežni viharji, kakršnih ta dežela že desetletja ni videla. Zaradi mraza trpijo predvsem brezposelni, ki ■imajo strehe in toplega ognjišča. O silnem tnrazu poročajo predvsem iz Bostona in glavnega mesta Ottawe. Na silvestrovo je kazal toplomer v Ottavvi 24 stopenj pod ničlo. V severnem delu države New York je celo padla toplota na 34 stopenj pod ničlo. Kar cele pokrajine so zaradi snežnih viharjev odrezane. Ta okolnost vznemirja oblastva, ker bi kraji utegnili ostati brez živeža, ako bo niraz še trajal. Gotovo je, da znaša število smrtnih žrtev mnogo več. Vremenska opazovalnišča so napovedala zboljšanje vremena za sredo tega tedna. Promet v pristaniščih zaostaja. Ameriški pisatelj Jonathan Northon Leonard je napisal življenjepis avtomobilskega kralja z naslovom »Fordova tragedija«. Knjiga je posebno zanimala Američane v trenotku, ko je napovedal Ford voijno Rooseveltovemu načrtu obnove. Revež ie s 40 leti Fordovo življenje je osamljeno v vrsti na pol -pravljičnih zgodb ostalih ameriških bogatašev. Nikoli nj bil med iskalci zlata, ni prodajal dnevnikov na ulici in ni okusil borze z enim dolarjem gotovine v žepu. Še s 40 leti je bil Ford po ameriških pojmih samo revež, lastnik skromne mehanične delavnice, kjer je popravljal kolesa, šivalne stroje in »lično. Genialni domislek Leonard zatrjuje, da je imel Ford samo enkrat v življenju genialni domislek. To se je zgodilo leta 1903 in je Fordu vrglo milijone. Sklenil je, da bo spremenil avtomobil, takrat še drago, nepraktično igračo, v ljudsko vozilo. Sodobniki so smatrali Forda za prismodeža, dasi se to nam zdi smešno. A mož, ki bi zdaj ponujal lastno letalo sleherni meščanski in kmečki družini, se bo zdeJ manj predrzen kakor Ford blaženega leta 1903. Ford je hotel izdelovati avtomobile bolj poceni. V ta namen je moral znižati režijske izdatke. Tako je dospel do onega načela ločenega in nepretrganega dela, pri katerem izdeluije sivi erna moč vedno iste serijske predmete, in o katerem se je toliko pisalo v zadnjih letih. Leta 1903 se je Fordu po dolgem iskanju posrečilo najeti posojilo v znesku 28.0C0 dolarjev. S tem denarjem ie odprl majhno avtomobilsko tovarno, ki je postala temelj njegovega poznejšega pravljičnega bogastva. Človek ozkega duševnega obzorja A Leonard zatrjuje, da je zakrivil ta uepeh Fordovo življenjsko tragedijo. Če se povzpne katerikoli mož v kratkem času med milijonarje, vidijo sodobniki v tem čudež, mož postane pravi »prerok«. Medtem je ostal Ford elejkoprej povprečen, dokaj neizobražen Američan, ki obvlada edino lastno stroko, nima pa samostojnega, globoko občutenega prepričanja v onih perečih mednarodnih vprašaniih, ki ji., narekuje povo-jno življenje. Genialni domislek, ki ga ;e obogatil leta 1903, se ni ponovil več. Vse, кат je počenjal Ford od-sihmal, je bilo samo neumno ali vprav smešno. sodelovanje in novi »izum«, ki je moral po njegovem mnenju kmalu ukrotiti Nemčijo. Radi nezaupljivosti, ki je značilna za samouke, ni maral poprej vprašati strokovnjake in je zopet doživel velikansko polomijo. Predlagal je namreč, naj se uničijo sovražne nemške podmornice z desettisoči »podvodnih Fordov«. Ponuijal je državi jako poceni male podmornice, ki bi imele prostor samo za enega moža, a nosile tem več torped. Opremiti jih je hotel z navadnimi avtomobilskimi motorji M svojih zalog. Zatrjeval je, da se potem zaključi svetovna vojna v enem mesecul Ministrstvo je jako vljudno obvestilo Forda o njegovi zmoti. Avtomobilski motorfi potrebujejo dosti zraka, ki ga ni mogoče oskrbeti pod vodo. Sijajni načrt se je razblinil v nič ... V »Belo hišo« fe hotel Po vojni je hotel Ford postati prezident, a je popolnoma propadel. To ga je zelo razdražilo in je čez noč postal zagrizen sovražnik Židov. Domneval je, da so oni zakrivili njegov poraz. Zopet je izdal mnogo denarja, da bi zrušil »židovski jarem«, toda zopet ni imel nikakega uspeha. Najuglednejši Američani so obsodili njegov nastop »v deželi, kjer tvorijo pretežno večino prebivalstva potomci nekdanjih preganjancev in emigrantov«. Ford je naposled preklical svoje protižidovske izjave. ZbaJ se je za razvoj svojega podjetja. Če je zdaj Ford Rooseveltov nasprotnik, m mogoče govoriti, da je to izraz »pristne ameriške duševnosti«, kakor se to dela v Evropi. Iz navedenega je pač razvidno, da je Ford zastopnik ozko-srčne starokopitne duševnosti v vsem, kar ne sodi v ožje področje njegove avtomobilske industrije. Ne mara ničesar novega. Če bi pomenil Rooseveltov poskus tudi višek narodnogospodarske modrosti, bi ga napadal Ford z isto zagrizenostjo povprečnega ozkosrčnega meščana. spomenik sanitejcem v svetovni vojni. Zivtienie začne šele pri 40. lelu? 55 letni ameriški profesor W. Pitkin je napisal letos knjigo z naslovom »Življenje začenja šele pri štiridesetih letih«. Američani imajo vsekakor ne-ustaljene nazore. Se pred nedavnim je povzdigovala ameriška literatura mladino v deveta nebesa in ji pripisovala najvažnejšo vlogo v današnjem življenju. V zadnjem poročilu udruženja ameriških knjigotržcev pa čitamo, da je profesor Pitkinova knjiga dosegla največjo prodajo. Ali je mogoč tako nagel preobrat v mišljenju Američanov? Sicer pa podaja profesor štiridesetletnikom nekaj vprav zanimivih. nasvetov. »Veselite se življenja«, jim kliče, »ki šele začenja, kajti šele sedaj razpolagate z vsemi svojimi duševnimi silami in znate pravilno ceniti dobrote življenja.« V nadaljnem razpravlja knjiga o psihologiji sreče in dela ter prihaja do zaključka, da je specializacija največja nesreča za človeštvo. Ameriko imenujemo po vsej pravici deželo neomejenih možnosti! Ameriški vojaki ne jedo več banan Tudi ameriško voino ministrstvo ]e pričelo varčevati in računati z gospodarsko krizo. Odredilo je, da mora armada uživati samo jedi, ki se pridelujejo v Ameriki. Tako hoče vlada ščititi ameriškega kmeta. Ko je te dni vojaška bolnišnica blizu Ncwyorka prosila, naj bi ji poslali banane za bolnike, je prejela odgovor, da vojaki v smislti navodil voinega ministrstva ne smejo uživati banan ker ne rastejo na ameriških tleh. Fordove polomije Leta 1914 je nenadno napovedal Ford vojno tobaku. To bi ne bilo smešno, toda Ford je zraven trdil, da ne škoduje tobak zdravju. Smatral je, da ogroža pljuča kadivce»v samo dim od sežganega cigaretnega papirja. Iz tega razloga je predlagal prepoved ;7delovanja cigaret, zaplembo in uničenje zalog papirja in neusmiljene kazni. Istočasno bi morala država poceniti tobak za pipo in cigare, »da bi rešila zdravje bodoče Amerike«. To gibanje je stalo Forda več milijonov in mu prineslo samo splošno zasmehovanje. Naposled je obmolknil. laja ve medicinskih avtoritet so ga poučile, da je preelepo zaupal onim potujočim napolmazačem in napolpridigarjem, ki so ga ujeli v svoje mreže. Kmalu nato je izbruhnila svetovna vojna. Ford je nekoč čirtal poročila z bojišč in nenadno zahteval sivojega tajnika. Ta dan je slučaijno znašalo število vojnih žrtev na vseh frontah točno 20.000 mož. Številka je bila Fordu znana: 20.000 njegovih delavcev je zaslužilo 30,000.000 dolarjev na leto. Poklicani tajnik je moral zapisati te številke in ugotoviti, da bi to pomenilo, da uniči vojna dnevno po 600,000.000 dolarjev kapitala. »Šele ta otipljiva številka bo svetu dokazala, da je vojna zlo!« se je veseli! Ford. »Ljudije si poprej niso pred-očili izgube!« Tako je pričel svojo »križarsko vojno zoper vojno«. Naposled je o božiču 1915 najel parnik in z njim poslal v Evropo zopet iste pridigarje, ki jih je vedno tako čislal. Naročil jim je, »maj pokličejo iz strelskih jarkov vse sovražnike ter na ta način končajo vojno«. Toda »apostoli miru« so se skregali in celo »tepli med vožnjo. Ko je dospel parnik v Oslo, se je Ford takoj povrnil v Ameriko. Njegovi čeki so izostali kn »križarska vojna« se je končala, preden je bila pričela. Pripomnimo naj, da se je obrnil Ford na sv. očeta in ga prosil za blagoslov »apostolskega po četja«. A ta brzojavka je pomenila novo polomijo. Ford ne pozna zgodovine in je naslovil svojo prošnjo na Benedikta VII. (namesto Benedikta XV.). Vatikanski dopisni urad je Fordu vrnil brzojavko s pripombo, da je umrl od njena naslovljeni papež še v X. stoletju. S podmorskim avtomobilom na nemške podmornice Ko je posegla Amerika v voino, je pozabil Ford na paciiizem. Ponudil je vojni oblasti svoje Ameriška filmska igralka Linda Parker si je pri- gravila na vsak način originalno večerno obleko, »rel je simbol Rooseveltovega obnovitvenega načrta. Ker je ta načrt v modi, mora s tem dejstvom računati vprav moda. Grad Peleš v Sinaji, kjer je bilo izpostavljeno na mrtvaškem odru truplo umorjenega ministrskega predsednika Duce. Ali je ta priprava zakrivila strašno železniško nesrečo pri Lagnyju na Francoskem? To avtomatsko pripravo imajo vse francoske lokomotive. Ko za- j vozi vlak mimo železniškega signala, ki je zaprt, зе sproži po stiku s tračnicami ta priprava in spravi v delovanje piščalko. Ta opozori strojnika Obenem eksplodira mala raketa. Ker bile trač l ice blizu mesteca Pomponne pri Lagnyju zamrznjene, ni priprava deiovaia. To je ena izmed nr» ih razlag strašne železniške nesreče. Pri ženitbenem posredovalcu. »Bodite prepričani, gospod, tako lepega, nežnega, pametnega dekleta ne najdete več. Tako je požrtvovalna in vdana, govori štiri jezike, slika, muzikalična je in poleg tega domača ter izvrstno kuha.« -•Cemu toliko nepotrebnih besedi. Povejte krai-komalo — ona nima niči« \ dvorani vzhodne par i.-k:- j-ostaje so se poklonili I ra.icozi žrtvam železniške nesreče. Svečanosti je prisostvoval tudi predsednik tranou&ke republiko. V Parizu »o te dni odkrili svojevrsten Zenitovanjsko potovanje na motornem kolesu Iz Nove Zelandije jx>ročajo o izvirni zamisli ženitovanjskega potovanja poročencev Richard. Poročila sta se na Škotskem. Nato sta se vsedla na motorno kolo in odšla na jx>t okoli sveta. Prejx>-tovala sta Evropo, Združene države. Avstralijo, Indijo in Kitajsko. Zdaj sta prisf>ela na Japonsko, ki jo tudi hočeta prepotovati. Ta priprava je bila kriva nasrece? Speti Lepi uspehi našega državne ga prvaka BSK Na državni prvak v nogometu BSK je bil za katoliške božične In novoletne praznike na tur-neji, na Nizozemskem, kjer je odigral štiri tekme. Tri ei je izvojeval v svojo korist, eno pa je igral neodločeno. V zadnji tekmi je tolkel tamkajšnjega Ајаха s 5 : 3. BSK bo najbrže nadaljeval pot v Berlin, kjer bo odigral eno tekmo z berlinsko reprezentanco. Nemci hočejo, da igra BSK kot bel-grajska reprezentanca, vendar je treba še prej tozadevnega dovoljenja belgrajske nogometne pod-zveze. Avtonomija sodnikov je povzročila živahno gibanje v sodniškem zboru. Nogometni sodniki so po dolgih borbah končno vendarle dobili avtonomijo. Raditega se zahvaljujejo vsem onim, ki eo jim pripomogli do tega. — Zbor nogometnih sodnikov je takoj izbral svoje funkcionarje in osnoval odbore za delegiranje in kaznovanje sodnikov; obenem pa je poslal okrožnico veem sekcijam, v kateri opozarja sodnike na vestno in točno vršitev svojih dolžnosti. Zbor nogometnih sodnikov zahteva v tej okrožnici, da se delegirajo v odbore najboljši predstavniki, da se ohrani avtonomija in da bo sodnika pri izvrševanju njegovega posla vodil zgolj športni moment in da jim bodo pravila in pravilniki najvišji zakon, objektivnost pa najvišje načelo. Sekcije se pozivajo k harmoničnemu delu s ewojimi podzvezami, da se bo na ta način ustvarila atmosfera vzajemnega zaupanja. Proti onim, ki se bodo pregrešili, se bo najstrožje postopalo. — Kakor je videti, so sodniki vzeli stvar zelo resno in upati je, da se bližamo tudi v tem pogledu boljšim časom nasproti. Prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu se vrši 6. in 7. januarja 1934 v naslednjih disciplinah: 1. Prvenstvo moštev; 2. družinsko »damsko« prvenstvo; 3. single gospodov-seniorjev; 4. single ju-niorjev; 5. single dam; 6. double gospodov se-niorjev; 7. double dam; 8. mixed double. Prvenstvo moštev se vrši po kup sistemu. Vsak klub more postaviti samo eno moštvo, odnosno družino. Pri-javnina znaša za moštva 60 Din, za damsko ekipo 50 Din za seniorje dame in gospode po 15 Din, za juniorje po 10 Din, double po 25 Din. Kraj tekem in točen razpored se še objavi. Mladinsko smučarsko tekmo je priredil SK Ljubljana, kljub izredno slabim snežnim prilikam. Vseh tekmovalcev je bilo 41. Tekmovali so v treh kategorijah in sicer: V prvi kategoriji proga 1 km (dečki do 12 let) je zmagal Ciuha v času 5 : 48; 2. Jamnik 6 : 25; 3. Malis 6 ; 37. V drugi kategoriji so bili doseženi sledeči rezultati: proga 3 km (od 12—15 let); 1. Gale 35 : 10 v kategoriji A, v kategoriji B pa je bil prvi Bricelj s časom 34 : 05. Na 5 km (tek movalci od 15—18 let) so se taJtole plasirali: 1. Dekleva 48 : 49; 2. Starman 49 : 42; 3. Lombar 50 : 23. Razpis mladinske smaške tekme v Ljubljani. SK nirija priredi mladinsko smuško tekmo, ki se bo vriila v soboto 6. januarja ob 14.30 s startom in ciljem pod Rožnikom na Večni poti, nekaj nižje od streli&ča. — Teksnuje se v treh kategorijah in sicer: I, kategorija na ca 1 km dolgi progi za tekmovalce do 12 let (letnik 1922 in mlajši); II. katego-na 3 km dolgi progi za tekmovalce od 13 do let (letniki 1919—1921), in v Ш. kategoriji na ca 6 km dolgi progi za tekmovalce od 16 do 18 let (letniki od 1916 do 1918). Tekmuje lahko vsakdo ne glede na to, ali je član kakega kluba. Prt-javnine ni. Pismene prijave na klub (z navedbo rojstnih podatkov), ustmeno se pa lahko prijavijo do 5. januarja do 18 pri tvrdkah: A. Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke, ali pa Kolb-Predalič, Šelenburgova ulica. Žrebanje se vrši 6. januarja ob 10 v klubski sobi kavarne Evropa (vhod Tyrševa ulica, zadaj). Darila so določena za prvake vseh kategorij plakete, drugo in tretje plasirani vsake kategorije pa lične diplome. — SK Ilirija. Nogometaši so potovali o božičnih praznikih na vse konce in kraje, kjer so odigrali prijateljske tekme. Za januar je tudi predvidenih več mednarodnih srečanj. Praška Sparta namerava napraviti zimski turnir, koncem januarja pa gre na Irsko, kjer bo odigrala dve tekmi. Sploh so nogometaši letošnjo zimsko setzono izredno živalmi, kar je razumljivo, kajti svetovno prvenstvo je pred durmi. Finski lahkoatleti *o pa povabljeni v Južno Ameriko. Kotkas in Iso-Hollo sta izjavila, da se bosta povabilu odzvala. Sredi januarja bosta odpotovala. Nov svetovni rekord ▼ vožnji z motorjem je postavil angleški dirkač C. I. P. Dodson v kategoriji A (do 250 ccm). V dveh urah je namreč prevozil 275 km 910 m ali povprečno 137.96 km na uro, Medjarska a« i« nI odločila, če se udeleži svetovnih nogometnih prvenstev, ki se vrše letos v Italiji. V to svrho se je odpeljal podpredsednik madjartke nogometne zveze M. Fischer v Italijo, da se vprašanje glede udeležibe Madjarov na tem turnirju uredi. AmerUka hokej reprezentanca, ki bo branila naslov svetovnega prvaka v Milanu, pride že januarja v Evropo. Od 3.—10. januarja odigra v Angliji pet tekem. Moštvo tvorijo igralci treh univerz. Lovelock, i zborni novozelandski srednjepro-gai, ki ga je v Turinu pri ^tudentovskih igrah Bec-cali šele po izredno hudi in ostri borbi premagal na 1500 m, je bil operiran na kolenu ter bo delj časa nesposoben za lahkoatletske nastope. Nov svetovni rekord v potegu z levico v lahki teži je postavil v Monakovem Schvvaiger z 80 kg. V potegu z levico v srednji teži pa je postavil Huttner nov nemški rekord s potegom 83.75 kg. Evropski prvak Alleene (Pariz) je postavil nov francoski rekord v obojeročnem sunku v lahki srednji teži s 140 kg. Drafstrom se že deiinitivno poslavlja. Pred kratkim so bile razširjene govorice, da namerava Grafstrom zopet tekmovati. Sedaj pa poročajo iz Stockholma, da se svetovnih prvenstev v umetnem drsanju ne bo udeležil. Radio Programi Radio-UuMlana t Sreda, 3. Januarja! 12.15 Reproduciran vokalni koncert 12.45 Poročila 13.00 Čas, kmečka godba na ploščah 18.00 Komorna glasba, radio kvintet 18.30 Radio orkester 19.00 O vzgoji (dr. St. Gogala) 19.30 Literarna ura; Pregled razvoja ruske drame (dr. Preobraženskij, sodeluje gospa Маует) 20.00 Violinski koncert Karla Rupla s spremljevanjem radio orkestra 20.45 Klavirski koncert Jadvige Po-žcnelove 21.30 Kvartet Glasbene Matice 22 00 Cas, poročila, reproducirana ameriška plesna glasba. Drugi programi » Sreda, 3. januarja: Belgrad: 19.00 Koncert radio orkestra, 20.00 Prenos iz Ljubljane. — Dunaj: 16.00 Koncert: alt, violina in klavir, 19.25 Prenos iz drž. opere. — Budimpešta: 18.80 Klavirski koncert, 17.00 Salonska kapela, 18.40 Samospevi, 20.50 Koncert opernega orkestra. — Huizen: 20.40 Koncert na orglah, 22 10 Komorna glasba. — Muenchen: 16.00 Koncert simfoničnega orkestra, 17.50 Vokalni koncert, 21.00 Narodna glasba, 22.35 Koncert šleske filharmonije. — Ггада: 16.00 Salonski orkester, 17.86 Vokalni koncert, 19.30 Prenos iz opere. — Rim: 21.00 Prenos iz opere. — Varšava: 15.40 Vokalni koncert, 18.40 Vokalni koncert. 20.00 Violinski koncert. ________ Damske plašče vseh vrst, kar je na zalogi — z 20% popustom — dobite pri F. I. GORIčAR Ljubljana, Sv. Petrn cesta 29 Ne zamudite ugodne prilike! SREČNO NOVO LETO želi vsem cenj, odjemalcem in odiemalkam MARIJA VIDMAR trgovina s semeni CANKARJEVO NABREŽJE 3 LJUBLJANA Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem svojim cenj.odjemalcem JUREJ ŠTERK Vinica Danes je umrla naša zlata mama oziroma žena Gruden Terezija Pogreb nepozabne bo jutri 3. t. m. ob 16 s Celovško ceste št. 42 nn pokopu I'"V k Sv. Križu. L j u b 1 j a n a - D o I n j a Lendava, dne 2. januarja 1934. Grudnovi. Umrl nam je danes, previden s svetotajstvi, v 91. letu starosti, naš blagi soprog, oče, stari oče, gospod FERDINAND KREN geometer K. I. D. na Jesenicah v p. Pogreb bo v sredo, dne 3. januarja 1934 ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Koroško Belo. Javornik, Koroška Bela, Mojstrana, Kreka, dne 1. januarja 1934. Žalujoči ostali. Javljamo žalostno vest, da je na novega leta dan umrl naš bivši uradnik, g. geometer FERDINAND KREN v visoki starosti 91 let. Blagemu pokojniku, ki je v našem podjetju zvesto služboval 60 let, bomo ohranili trajen in časten spomin. Jeseniee-Javornik, due 2. januarja 1934. KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA WA Potrti globoke žalosti sporočamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naša iskreno ljubljena mati, stara mati, tašča, gospa Neža Perho-Jelene posestnlca Pogreb nepozabne pokojnice je bil v torek 2. januarja ob pol štirih popoldne izpred hiše žalosti na mestno pokopališče. Novo mesto, dne 1. januarja 1934. Alojzij Jelene, poštni uradnik v p., sin, in rodbine: Poznik, Majcen, Windischer. Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, ljubezen, 69 Ceha in smrt »Kaj morem zato?< je odgovoril. »Vsa baraka je polna uši in od tu bodo kmalu preplavile vse mesto. Nimam dovolj perilo, ne dovolj osebja, ne dovoli zdravil. Delati moram v čisto nemožnih okoliščinah !< 1. februarja 1919. Sestra Fenička je bila že od davi vsa čudna. Bila Je rdeča ko rak in begala brez smotra iz sobe v sobo, polivala juho, pobijala posodo. Zvečer je imela 39.8 in odvedli so jo takoj v banjo in ji od-strigli dolgo kito. Še nikoli nisem slišala nikogar tako obupno vpiti kot ubogo FeniČko. Vedela je, da z izgubo kite izgubi tudi zakonsko srečo. Vprašala sem ranoeelnico, če je res neobhodno potrebno, bolnice ostriči. Rekla je: Strogo je ukazano, da moramo vse za tifusom bolne ostriči!« »Kdo pa more fce danee reči, da je res tifus?« »V tifusni baraki je mogoče Imeti samo tifus!« Je odgovorila avtoritativno. 2. februarja 1919. Fenička ima danes 37.2, o pegah nI duha ne sluha. Zdravnik in ranocelnlea sta zelo v zadregi. Fenička leži in t. nikomur ne govori. 4. februarjn 1919. Fenička ima normalno temperaturo, zdravnik ji je ukazal, naj službo nadaljuje. Zavezala si |e ruto in rekla: »Čemu naj še služim, ko nimam kite in me Vanja itak ne vzame?« Odšla je. Zvečer to lo naill na stranišču obešeno. 5. februarja 1919. Zdaj, ko ni Feničke, se je življenje za nas bolnice mnogo poelabSalo. Večinoma ima službo pri nas Vera Ivanovna, žena veeučiliškega profesorja, ali pa Glasa, ki se boji bolnikov ko kuge in se skrbno ogiblje, da bi se jih količkaj doteknila. Vera Ivanovna je fina, ljubka dama in kadar ponudi posodo ali pobriše pod, ki ga je bolnik po-bljuval, potem jo to nizko opravilo tako malo v skladu 7, njenimi plemenitimi kretnjami, s katerimi ga vrši, da te zaboli v srce. Čeprav se trudi, se ji vendar ne poereČi, da bi popolnoma skrila gnus: to bolniki opazijo in je zato ne ljubijo posebno. »Vera Ivanovna,« sem jo nekoč vprašala, »kako ste sploh zašli v to tifusno barako?« »Da pokažem drugemu možu, da se tudi jar. lahko vsa posvetim kaki stvari kot se on znanosti. Zaradi njega sem uničila življenje prvemu možu in storila nasilje svojemu lastnemu in končno se je pokazalo, da znanost bolj ljubi nego mene. Moj prvi mož je bil inženjer, pa je vendar še vedno dobil časa za me. In vse izvira iz moje ueumno-sti. Z Jekaterino Pavlovno sva tako pogosto govorili o •»če bom morala čakati, da mi miloetljiva poda 4>osodo, potem pa že raje naredim na UaU In komaj se je utegnila Vera Ivanovna okre-| niti, je že izvršila, kar je zapretila. iZakeij ste to storili, Bobyljeval« je Vera Iva-' novna očitala. »Ker zmerom višete nos, če vas kdo prosi za i posodo 1 Če hočete kaj doeeči, bi se bili morali drugam obrniti, pa ne v barake za tifus!« Vera Ivanovna je zardela in osnažila pod. 6. februarja 1919. Moja vesela nastrojenost začenja izginjati. Ne-snažnost, slaba oskrba in vse okolje me mori. V vojaški sobi, kjer je polno belili fastnikov 7, odmrlimi udi, mora biti strašno. Kriki in zdihi prodirajo neprestano do nas in komaj mine ura, da ne neso mrliča skoz hodnik. Prostitutki Tasji je mnogo bolje. Lica postajajo rožnata in ustnice se neprestano zaokrožajo v j ljubek smehljaj. Z vsakim kramlja. >^,daj pa res ne vem,« je dejala, >kaj naj po-! čnem, če zopet ozdravim. Kdo bo sprejel v tovarno slabotno žensko po tifusu,« Obraz se ji zresni od skrbi. Takoj nato se smehlja iti pravi: »Oh, v moji duši je zdaj tako čisto kot pred veliko no?|o!f V tem trenotku se pojavi nekdo pri oknu z zavihanim "kožuhastim ovratnikom in kapo, potisnjeno globoko na čelo; moški očitno n! hotel, da bi ga spoznali. »Tasja, tvoj je tu!« je zakričala Bobyljeva po vsej dvorani. 'iasja se Je obrnila iti zardela. »Glaša!« je prosila sestro, '•reci mu, naj se pobere!« »Stoj, lo mu povem jaz!« zakriči BobylJeva, ki je vsa srečna, če more komu kaj neprijetnega povedati; stekla je k oknu in zakričala, da so šipe ivanUetalit: »Pohnri «•!< Mož je zapretil s pestjo in izginil. Medtem so prinesli Tasji zavitek, ki go je sa njo oddal: steklenica parfuma in škatlja slaščic. Tasja zgrabi steklenico in jo vrže na tla, da se je razletela. Slaščice je pa dala Bobyljevi: »Vzemi in žri!« Zdaj sedi Bobyljeva na svoji postelji in jć slaščice, da ji bo zvečer gotovo slabo. Papirčke meče na tla in ko jo Vera Ivanovna prosi, naj jih devlje na mizico, ji reče: »No, no, Reloročka, lo pometi jih! Јат. srni bolna in ti mi moraš streči!« 7. februarja 1919. Osebje je danes čisto iz reda. Ne kosila in ne večerje nismo dobili. Bobyljeva pravi, da se »Rdeči« pripravljajo mesto zopet zavzeti. »Potem boš pa že tiaplačala, ljuba moja!« mi je rekla. »Ti si gotovo buržujka, le poglej, kakšne roke imašl Mene ne ustrele, meni se že na gobcu pozna, da sem nekaj navadnega. 2e prav, naj jih le prav mnogo postrele!« 8. februarja 1919. Vsak dan prihajajo k meni starši, sestre in otroci iz knjižnice. »Na obisk« sem skoraj zap sala. Ta obisk Je pa v tein, da se postavijo na kup snega pod oknom in se gledamo drug drugega. K nam ne sme nihče. Če Imam kakšno željo, jo z velikimi črkami napišem In držim papir proti oknu. Starši mi odgovoro 'n izjoče po vratarju, kar želim. Vsak dan mi prineso jesti in Če sklepam jki tem, kar mi prinašajo, žive zopet prav dobro. Toda obrazi so Jim bledi in shujšani. Ali je to za rad moje bolezni? 9. februarja 1919. Zdaj Je tudi Vera Ivanovna zbolela za tifusoir in sicer zelo hudo. Pege pri njej niso rdeče, ampak kar črne. Leži pri nas. Pravkar sta bila njena moža tu, stari in novi: stala sta pod oknom In jokala. Plestna hranilnico liubltansha v (jubilant. Prešernova ulica SI 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji Vlog ima nad 420,000.000'— Din, rezervnih zakladov pa nad 11 milijonov dinarjev Za pupilarne naložbe ima sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti so strankam na razpolago položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. TELEFON štev. 2016 in 2616. Poštno-čekovni račun št. 10533. Dradite игс za stranke so od 8. do 12 x/2 are MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseila Dio Г—; ženi-tovanjski og>asi Oin 2*—. Najmanjši /nosek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se piai-ujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. (II Vrtnar camski, samostojna boljša moč, z dobrim spričevalom, išče službo s 1. ali 15. februarjem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober kultivator« št. 15229. (a) Muzbodobe Hlapca h konjem, pridnega in poštenega, samskega, ki je dobro izvežban pri težki vožnji lesa, sprejmem. Dopise na upravo »Slovenca« v Celju pod ►Zanesljiv« št. 55. (b) Dva Žagarja marljiva, sposobna v mehkem, posebno pa v trdem lesu, po možnosti samska, takoj sprejmem. Dopise na upravo »Slo-vengg« v Celju pod »Žagar« 54. (b) Hotelsko sobarico perfektno, kot prvo moč, 7. dobrimi spričevali, veščo nemščine, ter zmožno kavcije, sprejme Hotel Štrukelj. (b) Posestva * šoferska šol« E. <*eh lbiv..a Cameri I. va hoterska šolal 1'ublianh Duniiekft c. 3 Šola r.H pnklične šoferje in airiaiiTJi- Prospekti In po tesnila tastonj Id fraitko ISCEJOs Dvočlanska družina išče primerno sta-novanje do 1000 Din mesečno. Naslov v upravi »Sloven-ca« št. 52._(c) Iščem sobo strogo ločeno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Središče« št. 35. (c) ODDAJO: Stanovanje Stlrisobno s kabinetom in vsem komfortom oddam za februar. Streliška 22. Dvosobno stanovanje lepo, s pritiklinami, prvo nadstropje, plin, elektrika — se odda. Istotam se odda soba s štedilnikom. — Betnavska 39, p. Maribor. (p) Stanovanje joba, kuhinja, se takoj odda. Sp. Šiška, Verov-škova 47._(č) Vrtnar ki bi hotel v svojem pro stem času pomagati v do mačem vrtu, dobi prost< stanovanje: sobo in kuhi njo, kurivo in razsvetlja »o. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 47. (č) Soba r bližini Leonilča, • posebnim vhodom, opremljena in centralna kurjava, se takoj odda. Naslov pove uprava »Slovenca« ♦t 46. («) Posestvo ob glavni cesti v Savinjski dolini, se proda po želji kupca. Martin Drev, Drežinja vas pri Celju, p. Petrovče. (p) 1РТГГГП1 Klavirja! Planini! Kupujte na obroke od Oin 400*— prve svetovne labrikate: Biisenilorler. Steinway. Forster. Pelroi, Holzl. SJin«l original, ki so nesporno najboljši! i Lahka precizna mehanika.) Prodaia |ih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Malice Alfonz Bre/nik Aleksandrova cesta 7. Velikanska zalogu vseh glas-henlh Instrumentov in strun ПШШЈЛ Velik ilustrovani cenik znamk albumov, filatelijskih potrebščin za 1934 izide začetkom decembra Cene za znamke Bosne, Srbije, Črne gore, Jugoslavije — so za vsako znamko posebej označene. Slovenska izdaja spe-cijelno obdelana. Cena 10 Din Album znamk Jugoslavije, kompleten, na karton papirju, s poštnino 90 Din Plačilo v naprej. Čekovni račun št. 35.216 Izidor Steiner, Masarvkova 5, Zagreb. K02BI Kupim kompletne letnike »Planinskega Vestnika« letnikov 1895, 1896, 1898 in 1901. Battelino Angelo, Aljaževa 35, tel. 3339. (k) Srebrne krone staro zlato :n srebro ku-puie RAFINERIJA DRA GIH KOVIN Liubliana. Ilirska ulica 36, vhod « Vidovdanske ceste ori gostilni Možina БЕШ Žične posteljne vloge in zložliive železne po-stelie icdeluie oatcenete tel spreiema iste » popravilo Pavel Strtfulec. Gosposvetska cesta 13. Kolirei l.mhliana Iti Telefon 2059 Galoše popravlja najboljše Gumi-klinika, Tyrševa 9. (t) ШШ Ženinom, nevestam! Pohištvo iz zaloge kupite vsled solidnega izdelka najceneje edinole pri Avgustu Černetu, Zgornja Šiška, Vodnikova 122, postajališče Heinrihar. (š) 'CSSIffiSB Kislo zeljo, repo prvovrstne in cele glave za sarmo. v sodčkih dobavila po brezkonkurenč-n: cent Gustav Erklavec. Liubl iana. Kodelievo tO telefon 25-91 (1) Vence šopke, nagelčke — lahko naročite tudi potom telefonske številke št 27-66 Vrtnarstvo I. JEMEC, Maribor. Prešernova 16. Manjši pisalni stroj poceni naprodaj. — Iva Ptičjo hrano prvovrstno, za vse vrste ptic — po znižani ceniš Sever & Komp., Ljubljana. Gosposvetska cesta 5. (1) Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim is slabotnim osebam. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. (I) prvovrstna štajerska jabi lka prodaja v Ljubljani, Tyrševa c* Cvetlični med garantirano naraven, 10 kg 156 Din, 30 kg 400 Din, franko kupčeva postaja, razpošilja G. Drech-sler, Tuzla. (1) Golož ehstraht rabijo gospodinje, restavracije, gostilne. Ekstrakt dr. z o. z., Gosposvetska cesta 8. Jabolka namizna, zbrana po 5.—, kanada po 6.— Din kg. Razpošiljam v zabojih 30 in 50 kg franko skladišče. Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica 23. (1) r_________ Starinska ogledala, Kokal. Ljubljana, Gradi- slike, ura, naprodaj. Gal-Sče 11. (l)lusovo nabrežje 27. (1) Naposled! Aparat, ki izedinja vse oblike, ki se zahtevajo: Moderna zunanjost Odlična kvaliteta Visoka selektivnost Idealno lep zvok Nizka cena in na 12 mesečnih obrokov! Obrnite se na naše zastopnike. Zastopstvo: RADIO"re9zzodzrusa v Ljubljani f* Telefon 31-90 Miklošičeva cesta 7 Telefon 31-90 Do greMica jemiemo v račun tudi kniiiice ljubljanskih prvovrstnih denarnih zavodov t Marija Novak roj. Zencovich javlja v svojem ter v imenu svoje hčerke Vere Koserjeve roj. Novak in v imenu sorodnikov pretužno vest, da je po dolgotrajni bolezni umrl njen mož, oče, stari oče, stric, svak, tast, gospod OTHMAR NOVAK polkovnik v pokoju in imejitelj številnih visokih vojaških odlikovanj Pogreb bo v sredo, dne 3. januarja 1934 ob pol 3 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Graz, Trst, dne 1. januarja 1934. Premog suh« drva Pogačnik, Bohoričeva allca 5 Tvrdka A. VoliI I Juhllana Neelj*»i <*sta e* d udi »a|ci*n,*jc ?se »rste р4ешЛпг moke id Irugr ntevuke intrlke Zahtevajte ceniki t Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da se je naša iskreno ljubljena mati, stara mati, sestra in teta, gospa LEOPOLDINA SUSTER danes, dne 2. januarja 1934, po dolgi in mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, preselila v boljše življenje. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 4. januarja 1934, ob 2 popoldne iz hiralnice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Predrago rajnico priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne Z januarja 1934. ŽALUJOČI OSTALL t Sporočamo svojim znancem in prijateljem, da nam je Bog nenadoma vzel in poklical k Sebi našo dobro, zlato mamico, gospo Marija Pol čop poj. Kuhar danes, na novega leta dan, ob pol 10 zvečer, po kratki, mučni bolezni, v 59. letu starosti. Pogreb bo v četrtek ob 9 dopoldne na farno pokopališče. Naklo, dne 1. januarja 1934. Neutolažljivi otroci — v Bogu vdanL Javljam žalostno vest, da me je dne 31. decembra 1933 zjutraj nenadoma zapustil moj ljubljeni soprog, gospod Franc Veber mizarski mojster in hišni posestnik previden s tolažili sv. vere. Pogreb se je vršil dne 1. januarja 1934 ob 16 na viško pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 3. januarja t. 1. ob pol 7 v farni cerkvi na Viču. Zahvaljujem se hkrati vsem, ki so blagopokojnika spremili k večnemu počitku, vsem darovalcem cvetja, čč. duhovščini in viškim pevcem za ganljive žalostinke, Rožna dolina, dne 3. januarja 1934. URŠULA VEBER, iena. Zapustila nas je naša nadvse dobra in ljubljena mama stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Elizabeto Drassol vdova po carinskem revldentn Rlagapokojno spremimo k večnemu počitku v četrtek, dne 4. januarja 1934 ob pol 16 na tukajšnje farno pokopališče. Poljčane, dne 1. januarja 1934. 2ALUJOČI OSTALL Za »Jugoslovansko tiakarno< v Ljubljani: Karel Oi. 'zdamteli: Ivaa Kakava«. Urednik: Lojie GolobiA.