Št. 4. V TRSTU dne 22. februvarja 19 7. ’ Leto. IV DRUŽI mi PRIJATELJ =- == POUČNO ZABAVNI UST ZA SLOVENSKE DRUZfNE. Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi In četrti petek \( iu-pise, naročnino, oglase in rek amacije je pošiljati pod v mesecu. /ClS naslovom: i re.lnišrvo (o/ir ma uprava) ..Druž. Prijatelju4 v Naročnina je za vse leto ‘5 krone, za pol lota 1 krono F>o stot. 'O' Trstu, ulica S. Francesco sl. 15, 1. n. Posamezne številke po tobakarnah stanejo 10 stotink. JI Poštno - hranilni'nega računa štev. SKRB ZA MLADINO. Pastirski list trž.-koprskega škofa o krščanski vzgoji mladine. Na pragu novega leta zapisano stoji ime Jezus. Prvi dan vsakega leta namreč praznuje katoliški kristjan spomin one sveto skrivnosti, pri kateri je dobil učlovečeni Sin bcžji osem dni po svojem rojstvu ime Jezus. Verni katoličan stopi torej v novo leto z imenom Jezus. Dal Bog, da bi vse naše misli, besede in dejanja celega leta bila obrnjena k Jezusu. Uprav to hoče sv. Mati katoliška Cerkev, ki je praznike cerkvenega leta tako razvrstila, da vodijo kristjana k zadnjemu namenu, večnemu zveličanju. Vse — tako opominja apostol sv. Pavel — kar storite v besedi ali dejanju, vse storite v imenu našega Gospoda Jezusa in zahvaljujte Boga in Očeta po njem." (Kol. III, 17.) Prvo nedeljo po razglašenju Gospodovem pa kaj nam predočuje sv. Cerkev ? Vi veste to, predragi v Gospodu ! Evangelij te nedeljo nam vsako leto pripoveduje, da je šel 12-letni Jezus s svojimi stariši za velikonočni uraznik v tempelj v Jeruzalem ter da je ostal tam, kjer ga jo hotel imeti njegov Oče nebeški. Potem pa izvemo da se jc vrnil mladenič Jezus z Marijo in Jožefom v Nazaret, da jima je bil pokoren ter da je rastel na modrosti in starosti in milosti pred Bogom in pred ljudmi. Kako krasen uzgled ! Sveta Družina s Sinom božjim, ki izpoluuje voljo svojega božjega Očeta ter je pokoren svojim starišem in uzgoji-teljem, Mariji in Jožefu. Ali ni to ljubezniv in obenem resen opomin, ki ga nam v začetku leta daje sv. Cerkev, da naj namreč skrbimo zato, da yladaj v krščanski družini duh sv. Družine in da je dobra uzgoja otrok glavna naloga družine in vse človeške družbe ? Ker se pa uprav v naših časih na to pre-pal0 pazi, ker sc toliko greši glede na resnično ■n dobro uzgojo in to pri katoličanih, zato hočem v svojem letošnjem pastirskem listu govoriti Vam 0 Potrebi dobre u z g o j e ter navesti tudi nekatera sredstva, katerih se morate posluževati, da si zagotovite dobro uzgojo svojih otrok. * ★ * Kaj pomeni uzgajati ? Uzgajati pomeni dobre lastnosti človekove negovati in vaditi, da se za- morejo razvijati ter kolikor mogoče izpopolniti. Slabe lastnosti in nagnenja pa, ki so v naravi človekovi ostala kot nasledki izvirnega greha, je treba zatirati in brzdati. Tedaj bodo človeku, ki mu daje Bog zadostno pomoč, mogoče izpolniti svoj namen na tem svetu ter doseči nadnaravni namen pri Bogu, ki je nas ustvaril za-se. Tako bo človek tudi koristen ud človeške družbe. Človeku je po njegovi naravi in zato tudi po volji božji uzgoja potrebna, uzgoja otrok je zato najvažnejša skrb in najsvetejša dolžnost stariše v. Ta dolžnost zadeva celega človeka, ki je sestavljen iz telesa in neumirljive duše. Duša, ustvarjena neposredno od Boga, oživlja telo in živi dalje po smrti telesa ter se bo pri ustajenju mrtvih zopet združla s telesom; zakaj mi vsi — tako uči ap. Pavel — se moramo prikazati pred sodnim stolom J e-z n s r K ri s t u s a, d a vsakdo s p r e j m e, k t je aslužil v telesu, dobro ali . , (' Kor. 5. 10) Ker je torej duša naj- imctcejši del človeka, zato se uzgoja ne sme omejiti na izobrazbo telesa, ampak mora v prvi vrsti ozirati so na izobrazbo duše. Da, predragi v Gospodu, to je prva in poglavitna skrb krščanskih starišev pri uzgoji otrok, zakaj otrok je po zakramentu sv. Krsta prerojen za večno življenje, je prijatelj božji, tempelj sv. Duha, dedič sv. zveličanja, in zato mora, ko doraste, tako živet', da se ne izneveri svojemu namenu Za ta namen pa je treba otroku dati navodilo po primerni krščanski uzgoji. Dobre kristjane jc treba uzgojiti, in s tem se ujema tudi razumna in zdravstvena uzgoja. Zato pa morate vi, krščanski stariši vseh stanov, spoznati, da je vaša najvažnejša naloga, da uzgftjate otroke v kr čanskem duhu, po načelih krščanske vere in po naukih katoliške Cerkve. Ako pa daste otroke drugim osebam za uzgojo, je vaša stroga in vestna dolžnost skrbeti zato in zahtevati, da ima uzgojitelj krščanskega duha ter da je zagotovljena otroku versko-nravna uzgoja. Prvi uzgojitelj i ste vi sami, krščanski stariši. To dolžnost je 'vam Gospod v srce zapisal, in vi jo tudi izvršujete. Posebno še mati prva je uzgojiteljica; iz njenih ust done otroku na uho prve besede v ljubem materinem jeziku ; in čudno, nič ne sliši otrok ra,ši v jeziku svoje matere nego besede, po katerih izpoznava svoje stariše na Prihodnja številka izide 8. marca. z zemlji, utbežkega Očeta in nebeško Mater. Prve molitvice, katere uči otroka krščanska mati, a te molitvice se utisneje otroku globoko v spomin ter so še v poznih letih nravna opora doraslega moža. Takšen začatek uzgoje je po volji božjh „Ako imaš otroke — pravi sv. Duh — p o d u č n j j i h i n u k 1 o n i s i j i h o d mladosti.* (Sr. 7. 25.) Pobožni Tobija, ko se mn je bližala smrtna ura, poklical je svoje otroke in umike tor jim govoril, kakor mora govorili veren oče: .Poslušajte. otroci moji, svojega očeta: služite Gospodu v resnici in potru-dite se to storiti, k a r j e u j e m u dopadljivo; in svoje otroke opominjajte da naj ne zapuste pravice in miloščine, da se naj spominjajo Boga in njega hvalijo ves čas v resnici in z vsemi m o č m i.* O dobrih nasledkih teh uzgojevalnih načel pa pravi sv. pismo : .Vsi sorodniki T o b i j e v i pa in vsa njegova rodovina ostala je zvesta pobožnemu in svetemuživ-I j e u j u t a k o da šobili v š e č B o g u i n ljudem in vsem, ki so bivali v d e ž e 1 i. •* {Teb 14. 17. ss.) Koliko blagoslova prihaja na celo deželo in cel rod iz družine, kjer sloni uzgoja na verski podlagi! O da bi imeli očetje in matere krščanskih družin vedni pred očmi resnico, da je .strah božji začetek modrosti* (Prov. 9, 10.) daje krona modrosti strah gospodov, ki prinaša v obilnosti miri n sad zveličanja* (Str. I. 22) ter da ne morejo zapustiti svojim otrokom večjega zaklada kakor je dobra na načelih sv. vere sloneča uzgoja. Ako pr haja želja po dobrem in strah pred grehom od znotraj iz srca, rodi to več dobrega in stanovitnega sadu, kakor samo zunanja olikanost, ki ne pre-šinja celega človeka in ne teži po zadnjem namenu človekovem. Pa ne le z besedo, marveč tudi z u z g 1 e-d o m morate pospeševati krščansko uzgojo v družini. Mladina je po svoji naravi takšua, da gleda na starejše osebe ter posnema njihova dejanja. Koga pa imajo otroci bolj pogostoma pred očmi kakor stariše ? Ako pa se življenje očeta ali ma tere ne ujema z opomini, ki jih dajejo otrokom, o tedaj sejejo stariši sami seme nestanovitnosti v otročje srce. Otroci morajo videti v življenju svojih starišev, da mislijo resno s svojimi opomini. Predragi v Gospodu ! Jaz sera vam že enkrat opisal v pastirskem listu, kakšno mora biti krščansko življenje v druž ni in hišni red. Ob te priliki vas bodo vaši duhovni pastirji znova opozorili na pastirski list I. 1905, da tudi vi znova pazite na to, da daste s krščanskim življenjem v družini svojim otrokom in poslom lep uzgled. To dolžnost imajo vsi v mestu in po deželi, premožni in ubogi, izobraženi in oni, ki nimajo višje izobraženosti. Za vse veljajo zapovedi božje in cerkveno, za vse posvečevanje nedelj in praznikov, za vse dolžnost prejemati sv. zakramente, zlasti o velikonočnem času, ki traja v naših škotijah od prve nedelje v postu do praznika presvete Trojice, go- tovo časa dovolj, da sprejmejo vsi zakramenta sv. Pokoro in sv. Reš ijegt telesa. Glejte iniaieuič Jezus gre s svojimi stariši za velikonočni praznik v tempelj, da zadosti postavi. Kako krasen uzgled zvestobe v izp )ln ivanju dolžnosti nam nudi tu sv. Družina ! Ali se mar najde tolika gorečnost uidi v vsaki krščinski družini ? Imajo mar v tem pogledu otroci pri vas, krščanski stariš’, dober uzgled ? Ali zahaja morda samo mati k sv. maši oče jo pa zanemarja ? Od koga naj se tu uče otroci ? Ali pa morda gredd otroci redno k sv. maši, a stariši, kje so ? Sin in hči sprejemata sv. zakramente, kje pa se oče ? Ali ne mora pri takem uzgledu kmalu zmanjšati se tudi gorečnost otrokova ? Se mar z tem ne krha v otroka čut za dolžnost ter se jo celo življenje stavija v nevarnost ? ..V s a k a kraljestvo, ki ni v sebi edino,ra-z-pade,* pravi Zveličar (Luc. XI, 17). Isto velja tudi o ožjem krogu družine. Iz družin se sestavljajo občine in države. Zato kdor ruši edinost in vzajemno življenje v družini ne more biti prijatelj urejene človeške družbe. O kako hvaležna morala bi zato biti posvetna oblast, Garkvi, katera vedno čuva svetišče družine, ki zagotavlja po krščanski uzgoji državi najboljša državljane ter po zakramentu sv. zakona varuje od Boga ustanovljeno in blagoslovljeno vez družine. Vi, predragi verniki, ste že slišali glas svojih pastirjev v zadnjem skupnem pastirskem listu ki so vas znova opozorili na nevarnosti, ki prete vam in otrokom vašim, ako bi se po takoz-vani spremembi postav o zakonu rušila vez katoliškega zakona. Kam bode potem peljala brezumna strast brezverski zakonski del f Koliko škodo imajo potem mati in otroci, ako gre oče za svojimi strastmi ter se uda razbrzdanosti ? Seveda bode kat diska Cerkev takšno postavo, ki zagovarja in podpira 'očljivost veljavno sklenjenega in dovršenega zakona vedno obsojala; zakaj tu velja beseda Gospodova: ,.Kdor zapusti svojo ženo in si drugo vzame, je prelomil zakonsko zvestobo proti njej. In ako žena zapusti svojega moža in se z drugimi omoži prelomi zakon* (Mark.X 11, 12). Ako se že v gotovih slučajih pokaže potrel a. da živita zakonska mož in žena vsak zase, tedaj mora cerkvena oblast izreči o tem sodbo, da žarno-reta biti taka zakonska mirne vesti in ne zado stuje pri tem razsodba pred posvetnim sodiščem. Toda tudi za take slučaje uči sv. apostol l’avel : »Onim, ki so v zakonu zvezani, zapovedujem ne jaz, ampak Gospod, da i aj žena ne zapusti moža. Ako pa ga je že zapustila, naj ostane sama ali pi naj se spravi s svojim možem. Tako tudi mož ne sme zapustiti svoje žene* (I Kor. VIL, 11.) Vse to zapoveduje Stvarnik sveta in Odrešenik ljudi Jezus Kristus po svoji sveti katoliški Cerkvi, da se olajšajo skrbi življenja, da se omogoči prava uzgoja otiok ter da se doseže večno zveličanje. Toda nasprotniki krščanskega držav reda, ki taje razodetje »ožje in sovražijo katoliško Cerkev, se že pripravljajo za napad na ta temeljni steber vere in nravnosti; in tudi med državnimi poslanci so taki zastopniki, ki bi radi zadali ta udarec katoliškemu ljudstvu. Ako hočete, predragi v Gospodu, vedeti, koliko zlo izvira iz tega, ako se ločita veljavno poročena rnož in žena. pomislite le, koliko škodo trpe družine, pri katerih je res že prišlo do ločitve med možem in ženo. Vez skrbeče in žrtvujoče ljubezni je raztrgana. Kako da se godi uzgoje po-tr bnim otrokom, kdo zamore to premisliti, ne da bi ga obšel strah? Množili se bodo vedno več po-avi, ki jih že sedaj opazujemo po večjih mestih pri zapuščeni mladini : želja po hudobiji se bo polastila otrok takih brezvestnih starišev. Kdo naj potem kroti brezvestne zločince ? Zunanja moč javnih stražnikov ne zadostuje, marveč znotraj mora se oglasiti zapovedujoči glas vesti ta glas pa se ohrani v svoji moči le po kršč. vzgoji v družini. Kakor velja to v družinah v mali meri, tako velja v veliki meri v človeški družbi, ki je sestavljena iz posameznih družin Čut za skupno dobi o državljanske kreposti zvestobe in požrtvovalnosti, medsebojnega spoštovanja in pokorščine ginevajo na njihovo mesto pa stopajo nebrzdane strasti, želja po uživanju in sramotna sebičnost Ako pa tak sovražnik napada domovino in hoče skruniti narodni pouos, kdo naj se tu še pomišlja branit te svetinje s postavnimi sredstvi ? Zato pa pozor, predragi v Gospodu ! ena verska resnica naše svete katoliške Cerkve je v nevarnosti. Držite trdno na tej resnici o neločljivosti veljavno sklenjenega krščanskega zakona in branite jo pogumno, posluževaje se svojih državljanskih pravic Poslužujte se prava o družbah in shodih. Zahtevajte od onih, ki hočejo hiti vaši državni poslanci, jasno izjavo e tej važni zadevi družine in krščanske uzgoje. Narodno vprašanje se itak sedaj ob splošnih in jednakih volitvah, ne bode več toliko vpoštdvalo; zato pa bodo lažjo več uplivali oziri na katoliško prebivalstvo in na zdravi razvoj društvenega življenja. * * * Naši odnošaji pa zahtevajo, da se uzgoja ne omeja samo na ožji krog družine. Otroka se mora yčasu, ko je še zelo potreben uzgoje, tud drugim izročali v skrb. to je pošiljali se mora v različne sole : O da bi katoliške družine zlasti na to pazile da mora bili šolski pouk vedno v soglasju z verskim prepričanjem. Da bi z vso odločnost tjo katoličani zahtevali, da se verski čut ne sme oškodovati po posvetnih vedah. Mi nikakor ne zahtevamo, da naj se zanemarja katera koli stroka pri vedah ; to pa zahtevamo, da šolski pouk ne sme dajati povoda, da bi se učenec izneveril svojemu verskemu prepričanju Edinost mora vladati tudi pri šolski uzgoji, bi nikdar se ne sme dopustiti, da se v nevarnost postavlja versko nravna uzgoja po napadih na veronauk Dobro razumite to, predragi verniki: Cela ljudska šola ima po postavi dolžnost otroke nravno-versko uzgojati, ne pa samo veroučitelj. Zato umra vsaka učna oseba ozirati se na ta namen nravno-verske uzgoje in ne sme tega namena ne z besedo ne z uzgledom preprečijti. V to so obvezane po svoji vesti učne osebe, in na to vestno dolžnost jih moram jaz kor, višji pastir in skof, ki so mu tudi duše učnih oseb poverjene, z vso resnobo in očetovsko ljubeznijo opozarjati* — Ta m j opomin je tem potrebnejši, ker u prav sedaj sovražniki krščanskega sveta in odposlanci Frarna/.onske zveze napenjajo vse sile, da bi izključili iz šole poučevanje veronauka in verske vaje, in v 'o svrho tudi takozvano soeija-liste za-se izkoriščajo. Oni da hočejo šolo narediti svobodno tako govore. Otroci naj nič več v šoli ne slišijo o Bogu, vsemogočnem Stvarniku, o Jezusu Kristusu, edinorojenem sinu božjem in Gospodu našem, o njegovem uzdednem življenju o-njegovem trpljenju in smrti ustajenju in vnebohodu. Nič več naj ne slišijo o naukih Jezusa Kristusa, ki je najvišja resnica in modrost, katerega naukom so nasledovali milijoni ljudi in še nnsle-dujejo, in ti nauki so največja tolažba v življenju in edina tolažba ob smrtni uri. Da, o božji Zveličar, ki si bii v tempelju sredi učenikov jih poslušal in popraševal tako,da so se vsi ki so te slišali, čudili tvojej modrosti in tvojim odgovorom (Luk. II), Tebe naj se več ne imenuje v svobodni šoli! Naj se več ne govori o tvoji presveti Materi Mariji, o tvojem svetem redniku Jožefu, o tvojih apostolih in o poslanstvu ki si ga jim Ti dal in ki živi dalje v Cerkvi do konca časov. O sv. an-geljiii varhih, ki si jim Ti zapovedal, da naj nas varujejo na vseh naših potih (Luk. IV, 10.) naj otroci nič več ne izvedo; njihovo telesno oko naj ne sme več v šoli gledati tvojega sv. Križa in njihovo duševno oko naj se obrača le po zemeljskih. minljiv h in mnogokrat goljufivih dobrotah. Na to nevarnost vas je pred kratkim opozoril skupni pastirski list avstrijskih škofov. Jaz pa moram zopet o tem govoriti, ker je v teh težnjah največja nevarnost za uzgojo krščanske mladine in ker hočejo tudi v naših škofijah izvesti načrt za takozvano svobodno šolo. To ni kakšna navidezna nevarnost kakor bi vam radi nalvezili sovražniki krščanske uzgoje. Drevo katoliške Cerkve hočejo zadeti v korenino in pokončati hočejo krščansko družino po brezverski uzgoji otrok. Meni veljajo tukaj besede Gospodove: ,Ne jenjaj klicati kakor trobenta pouzdigni svoj glas." (iz. ."8, I.) Zato prosim in opominjam zlasti tiste može, ki se po svojem stanu pečajo s šolskimi zadevamL da so si vedno svesti velike odgovornosti. ki do jo dolžni katoliškim družinam in svoji lastni vesti. Ponavljam tukaj, kar šem o neki drugi priložnosti rekel, da se ne da spraviti v soglasje s katoliško vestjo in značajnostjo. da mož, ki je ob nastopu svoje službe v imenu Boga vsemogočnega prisegel službeno z.veslobo, v tei svoji službi sodeluje in pomaga zatirali ime božje in vero ter tako mn- žiti število onih Ijudij, ki so z vero vred vrgli proč od sebe tudi slrah božji in ljubezen do bližnjega Tudi na državni m redu bi se hudo maščevalo, ako bi prodrli ti naklepi frainasonstva. Večni sodnik pa, v katerega imenu ste prisegli, on bo tudi vaš sodnik. Iz va-4h rok bo tirjal duše onih otrok, ki ste jim uro-pali najboljšo tolažbo, sveto vero. V tem slučaju veljajo tudi besede večne Resnice: »Kdor katerega teh malih, ki v mene verujejo, pohujša, bi lobi mu boljše, da se mu obesi ktog 'ratu mhtiski kamen in se ga potopi v globočino morja* (MaC 17. 6.) ^ N (Zvretek pride.) IZ KITAJSKEGA MISJONA (Po izvirnih poročilih priob. — F. H. Samot r.) DEŽELA — NAROD — OMIKA. Dasiravno je kitajsko ozemlje tako prostrano narod tako star in mnogoštevilen, jih je še mnogo, ki o Kitajcih ne vedo druzega, kakor da so. Kdo jim bo zameril ? Saj so še učenjaki, do zadnjega časa, malo stvarnega pisali o njih. Da misjonarji besedo. Oni so leta in leta v naj ožji dotiki s priprostim narodom. Dosti prilike imajo premo-trili njegove dobre in slabe lastnosti. Na njih poročila se smemo zanesti. Po razsežnosti bi imela Kitajska v ožjem pomenu kake štiri milijone štirjaških kilometrov. Severna polovica je nižavje, južna bolj gričasta a brez posebno visokih gora. Zato je ona tudi bolj rodovitna ko ta. Namakata jo dve veliki reki (Iz življenja Krištofa Kolumba.) pravijo, da se je po teh znanstvenikih marsikaj neresničnega razneslo med svet o sinovih »nebeškega' cesarstva.“In to je lahko umljivo’ Za spoznanje ljudstev ni zadosti, da kdo obišče njih mesta, si tam Jmalo“ogleda in zopet vrne. V pri-prostem'ljudstvu na deželi je mogoče spoznati po dobrem in vstrajnem opazovanju podobo naroda z_vsemi njenimi značilnimi potezami. Zato moramo v [tem misjonarjem priznati odločilno Hoango in Jamečan, poleg drugih manjših. Obe ste včasih jako srditi. Ker na več krajih nimajo zadostnega obrežja jo vderejo iz svoje navadne poti po polju ali koder že je. Toda to poplav-Ijenje nima onih dobrih posledic kakor pri Nilu v Egiptu. One ne pognojijo, ampak odnesejo še s seboj dobro zemljo. Ljudstvo se boji njih jeze in jo skuša še pravočasno udušiti, s tem, da samo dela obrežje in razdrto hitro zamaši. Splošno je Kitajska dokaj i*od6vitna in pripravna za poljedelstvo, s katerim se tudi večina preživlja. Pod nebje je različno. Na jugu milo, na severu ostrejše. Prebivavcev ima nad štiristo milijonov. No ko bi bilo nas toliko, bi se nam še ne bilo bati, da bomo zdaj pa zdaj zginili v nenasitnem žrelu tujih narodnosti. Ce primerjamo ozemlje s številom prebivalstva, vidimo, da morajo biti gosto naseljeni. Kako se neki prežive ? Sproti že gre, ker so, kar se tiče poljedeljstva, pridni ; obenem tudi skromni. Da ima vsak na gotov čas svojo merico riža, pa je zadovoljen. A če je parkrat zaporedoma slaba letina, nastane strašna lakota. In to se kaj rado zgodi. Te uime so jih že mnogo prisilile k izselitvi, čeravno gredo jako neradi iz domovine. V tolikem številu so začeli hoditi v Ameriko, odkar jim je država dovolila, da je ameriška vlada morala omejiti njih priseljevanje. Ako se ozremo na njih zgodovino in na sedanje ogromno število, se moramo nehote vpra sati: odkod ta življenjska moč? Koliko druzih narodov je stoletja prišlo na pozorišče. Danes so nam znani le iz zgodovine. Kitajcem se tega niti °d daleč ni bati. Čaka ji še slavna prihodnjost. Kie naj iščemo vzroka ? Gotovo ni zadnji vzrok njih centralizem, njih celokupnost. Mejtem, ko drugi narodi z neslogo, razcepljenostjo in raznimi drugimi narodnimi in socijalnimi grehi sami sebe tirajo v prepad; so bili Kilajci vedno eno, tako v narodnem kakor v verskem oziru. Ne rečeni, da je njih zgodovina brez državnih prevratov. Cela vrsta kraljevih dinastij, ki so druga dingo spodrivale, nam to jasna priča. A med te'n, ko take hornatije drugod sekajo smrtne rane državam in narodom, je pri Kitajcih le spočetka malo zavrelo; kmalu je bilo'zopet vse tiho, prejš-nJe navadno življenje se je začelo. To je pripi s°vati njih verskemu naziranju. Njih vera jim P!ed vsem nalaga pokor-čino do višjih, katerih-kuli. In ker imajo globok verski čut, se tega tudi d'že- Pokorščina kitajskih otrok do starišev, bi hda lahko zgled krščanskim. Tako vzgojeni so potem tudi pokorni državljani. Do novejšega easa so imeli Kitajci svojega cesarja kakor za °ga, kateremu so podložni vsi drugi zarovi, ki je nepremagljiv. To prepričanje je sedaj malo omajano, odkar so bili parkrat dobro tepeni, pa pnpiosto ljudstvo ne ve mnogo od tega. Prugi vzrok je njih ločenost od ostalega sveta in njih prevelik observatizem ali da se mi azim domače : s'arokopitnost. Drugi narodi so odeni drugemu učitelji, tako v dobrem, kakor v js abem, m v tem poslednjem s posebnim uspe-11 >m. Kitajci so bili vedno le samosvoji, za druge se niso brigah in neljubo jim je bilo, če so se drugi za nje. Sporočila pradedov so jim bila sveta. Širila so se o J roda do roda nespreme-menjena. Kdor se jih ni držal in ho el vpeljati prednikom neznane, ali celo nasprotne navade je veljal za narodnega izdajavca. Ta osamljenost pa tudi ni brez senčnih strani. V napredku so vsled tega silno zaostali. Kje smo bili še mi, ko so imeli oni že stoletno in primeroma visoko razvito kulturo. Zdaj smo daleč pred njimi, dasiravno ne delamo prevelikih korakov. Razne babjeverne stvari, za katere imamo mi le posmeh, imajo oni še za pribite. Še tako debelo se jim lahko natvezi, pa jo bodo verovali. Za zgled le dve I Mnogi so še trdno uvrjeni, da se neke vrste ptiči po zimi zarijejo v zemljo in postanejo krti. V mestu Hankov-u so ho'eli pred leti pagani razdjati našo siroti nico. Kaj mislite zaka ? Nekdo je raztrobil okoli, da redovnice otrokom oči iz-kopujejo in jih pošiljajo v Evropo,; kjer služijo za leče pri dalnogledih in druzih podobnih napravah. Vse mu je verjelo! Ljudstvo, ki se da še s tdkimi bedarijami pitati, ne more biti posebno razsvitljeno. Podobno je bilo do nedavno tudi državno kulturno stali če. Brez, vsaj nekoliko spodobne vojne moči, brez železnic, cest šol. V novejšem času so jih začeli drugi malo dregati, naj se zdramijo. Kakor je videti z vspe-hom. Odkar so se 1. 1894. spoprijeli z Japonci in sramotno podlegli, so sami spoznali, da ne bo moglo več dolgo iti po stari poti naprej, ako hočejo, da bo njih .nebeško cesarstvo» še sa mostojno. Radi ali neradi so odprli vrata zapadni kulturi, ki je pri Japoncih na tihem že lepo vspe-vala. Zadnje proslavljenje teh, jih je še bolj spodbodlo. Sedaj pridno reformirajo in prenavljajo vojaštvo, šole ; prade železnice, ceste, mostove. Vse večinoma pod vodstvom Japoncev. Tako raste na daljnem vshodu nova mlada moč, ki zna biti v doglednem času še strah zapadu. Kakor je bil čas, da se je začela Kitajska probujati, je vendar z ozirom na katoliški misijon še prehitro prišel. Morda bi b lo tudi za njo bolj še če bi ga še ne bilo. Boli Kitajcem kaj koristila modernna zapadna kultura, ki je prepojena z brezverskim duhom V Je menda upravičen dvom. Če sprejmejo z ostalo tudi sodobno duševno za-padno omiko čakajo naše misjone še težlri dnevi, dnevi trdega in malo vspešnega dela. Gotovo vzvišen namen misjonarjev je, naj bi se to ljudstvo s pomočjo krščanstva vzdignilo iz teme. Njegova oživljajoča moč, naj bi jih popolnoma prešinila in rodila novo, mlado življenje, edino prave prosvete in omike. Zato nevtrudljivo sejejo zdravo evangeljsko seme, molijo in prosijo Boga, da bi jih kdo z ljuliko ne prehitel. Ko mur je kaj na tem, da Kristus živi, zmaguje, kraljuje, bo gotovo rad podpiral na kakoršenkoli način njih bogoljubno delo. NEKAJ ZA SLOV, STAR1ŠE, PRILOŽNOST, DA OTROK LAŽE. (Po tnalorurskem.) Marička se je zdrava vzbudila in vesela vstala. Topla posteljica je itak vročo, mlado kri tako segrela, da je bila deklica rudeča kot čreš nja. — Mati ji je prijela za čelice in dejala: Oh ljuba Marička, kako gori tvoje čelice ! .To zanimanje je otroku ugajalo, vendar mu ni niti na um prišlo, da bi bil bolan. «Kaj ti je srčece moje", vprašala je Maričko mati. „Nič mi ni, je bil kratek odgovor.* -Oh, oh, podaj mi ročko, da spo- Bog nas varuj. Naša Maričkica je bolna, bolna. Ne sme iz hiše. Ne sme v šolo. "Bom že gospodu učitelju povedala. Bolnih otrok se pač ne sme pusliti v šolo.. Stisnila je deklico na srce in jo ljubko povpraševala „kaj bi rada, le povej, vse ti dam, ne bodi žalotna, ne jokaj !“ Na te besede se je začel jok in cmih. Mati se je morala delj časa truditi, da pomiri bolno* hčerko. Cim pridnejše in pogošče je mati skrbno izpraševala, tem z večjim prepričanjem je pritrjevala hčerka. Bolnemu otroku je treba vse dovoliti, vse ponuditi in ničesar odreči. Tako si je mislila neprevidna mati v svoji slepi ljubezni do otroka Marička je postajala vsak dan brihtnejša. Kadar se ji ni ljubilo v šolo, je tekla k materi »oh, oh, znam, kako ti bije žilica" je nadaljevala prepla šena mati. .Moj Bog, moj Bog, sem rekla da bo kaj, kako ti bije žila, kako ti tolče srce, nisi bolna hčerka moja, srček moj zlati? Ali te ne boli glavica? — „Nekoliko že» — — .Kje te boli?“ — — »Sama ne vem*. — — ..Tukaj nad čelom, kaj ne ?» — «Da, da tu me zelo boli. — — ,.Ne čutiš li bolečin tudi znotraj." — — .Oh da, vse me boli". »Kaj bo iz tega. Moj Bog, moj Bog ! S temi otroci je velik križ, velika skrb. Bojim se hudega. Prav za obupati je. Kaj bo, kaj bo ? Nesreča, nesreča. zob me močno boli«. Kadar je hotela imeti kolač ali potico, je ihtela: »glava mi bo počla od bolečin-, obvežite mi jo. Ce je bilo treba, je znala tudi predrzno jokati. Slovenske matere, kako vzgajate svoje Maričke, Tončke. Milke, Ančke, Zorice, Dragice itd? Pazite. NA RODNI GRUDI. (Povest iz nedavnih časov. — Spisal Fr. Ks. Steržaj.) IV. Lepo nedeljsko popoldne je bi o, popoldne, kakor so samo nedeljska popoldna na kmetih. Solnco je pripekalo z vso močjo — a nihče se ni skrival pred njim v senco. Kdor mora ob- čutiti njegovo veliko moč dan za dnevom na polji, ko trepeče zlato klasno žito in žari pod njegovim prevročim objemom ko tuintum zvene rahločutna cvetka pod njegovim žgočim poljubom, ko tudi škrjančki iščejo zavetja jod hladnim osrčjem debele kepe, ko zemlja zeva in poka vsled obilne vročine, kdor je tedaj navajen s Inča, ta tudi v nedeljo popoldne ne beži pred njim, a išče ga tudi ne, če ni ravno treba. Potem pa se zbira o možje pred posameznimi hišami, pa prižigajo svoje pipe, tedaj pa so pomenijo o tem in onem, kar jih teži in vznemirja dušo. Potem pa se po klopicah v senci pri hišah z-birajo deklice, rdečelične in zagorelih obrazov in smeje pogovarjajo, dražijo druga drugo, ali pa prepevajo. Tedaj pa e starikave ženice, ki so se že naveličale smeha in mladega življenja umikajo v sobe in na klopi dremajo molijo rožni venec. — Tako nedeljsko popoldne je bilo ko je Ke-buova Karlina prišla na vrt pod košati oreh, ki Je razširjal tihotno, hladno senco pred skednjem. V roki je imela neko knjigo in stol. Bila je precej visoke postave, sivih oči in bledega, suhljatega obraza. Pravo na-protje svojega krepkega in junaškega popolibrata Janeza. Oblečena je bi'a gosposko, bolj kratko krilce m širokorokavo. opico. Tsuii rdečkasto kostanjeve lase je imela zasukane prav po mestno, ne v ki-bdi spletene ampak vrh glave zavite v nekako kepo. Kdor jo je videl, bi ji prisodil kakih šest m dvaj et, a vendar ni imela več kakor osem-najst let. B la je precej ponosna, ni se rada družila s sovrstnicami, zlasti od tedaj ne, odkar je bila v mestu, kjer je izpremeriila svoje kmečko krilo in navade z gosposkimi, kjer se je navzela tudi nekoliko zunanje olikanosb in pa — ker ji malini Pustila da bi se družila ž njimi. Postavila je stol pod oreh k leseni mizi in ndprla knjigo pred seboj. — A brala ni. Pogled Ji jc uhajal črez knjigo v daljo na cesto kjer so vaški tantje v gručah In dolgo p dem, ko so 0<' h je zrla še zmirom nepremično Ija, kakor bi se Ma zamislila. ‘Bina P* Poleg nje jc stal Dagarjev Anton in gledal po nj. A ona se je delala, kakor hi ga ne slišala. »Lina?* Tedaj pa se je ozrla in skoraj nevoljno je prašala : »Kaj je ;•« »Kaj pa delaš?* ,1 kaj — nič —« In Anton je umolknil. Ni vedel, kaj bi jo še vprašal. Lahno je zardel, ko ga je pogledala. Lina pa se je zopet obrnila in začela lislati po knjižici. (Pride še.) DOBRE KNJIGE, POŠTENI ČASOPISI, ZANESLJIVA DRUŠTVA. (Moderni leki človeški družbi.) Človeštvo napreduje dandanes v več stvareh naravnost z orjaškim korakom. Kar je bilo pred nekoliko leti še precej pomanjklj vo, sloji sedaj dozdevno na vrhuncu dovršenosti. ,. Vse izpopolniti vse urediti bolj euosta no, praktično — moderno — zatem gredo najnovejša stremljenja. Zraven pravega napredka imamo pa tudi še laži-napi edek. ki pomenja nazadovanje v praktičnem krščanstvu. Za krivo pro.-tost v pospeševanje nravne pro-padlosti in v vz.spodbujo ter razvoj človeških strasti in slabosti — delujujo slabe knjige, umazani časopisi in nevarna društva. V zadnjih tridesetih letih so slabe knjige poplavile človeško družbo in jo okužile; umazani časopisi (posebno humoristični) so pod krinko gradiva za kratek čas in za smeh omajali versko prepričanje narodovo ; nepoštena društva so osuž-njila posebno mladino in jo uklonila v verige. (Plesni odseki tudi poštenih društev del jejo v propast naroda, konsumna društva povspešujejo tupntnm tudi pijančevanj'.) Mnogo ljudi se jc v zadnjem času izpridilo po knjigah, časopisih, društvih. Poglejte slariši, zakaj bledi osramo ena vaša hčerka? Odprite skrinjico. Gel. vrsto kn ig vidite tu. ki so pisane tako, da ugajajo strastem mladih ljudi, ki menijo da so .reli za vse razuzdanosti neumne laži-ljubezni. Zaljubljenost do skrajnosti v skrajnosti greh, v grehu obup, v obupu samoumor. To so strupeni cvetovi slabih knji!1. — Pisma in razglednice spremljajo grdo berilo. Kaj se čudiš oče, da se Tvoj sin ne zmeni več za vero ? Poglej kake časoi ise bere v čitalnici, v bralnem društvu, v kavarni itd. Med takozvanimi stanovskimi društvi, ki slone na brezverski podlagi,- vlada nasilstvo in suženjstvo. Proti s ojemu prepričanju mora marsikateri ud iti demonstrirat, razsajat, štrajkat, se ne sme pokazati v cerkvi, v družbi z duhovnikom, se ne sme prekrižati, postiti, dati previJeti v bolezni itd. Laži svoboda v tisku in v društvih polni žepe nekaterih sebičnežev — in tira v propad cele vrste zavednega naroda. Moderna jetika so slabe knj ge, slabi časopisi, slaba društva (tovarišije.) Moderni leki so dobre knjige, pošteni časopisi in zanesljiva društva. Marsikdo se zdi učen in govori tako le ,Jaz čitain to in ono, jaz sem v tem društvu in v onem da stvar bolje razumem in da se potem znam ravnati.- Revež, Ti se zelo motiš. Ko bereš slabe knjige in slabe časopise in ko se vpi--suješ v slaba društva 1) podpiraš slabo stvar 2) ne podpiraš (ali ne zadostno) dobro stvar 3) se sam nalezeš strupa, da sam ne veš kedaj. Tupatam zna kdo očitati katoliški stvari, da je še nepopolna, pomankljiva, skromna itd. Odgovor je lahek : Nespamet katoličanov samih podpira nekatoliška podjetja, da cveto in ovira katoliška, e že v n o vreme bomo i m o 1 i. Marc ima .‘11 dni. Dan zr.i?le za 1 uro 40. minut — 1. petek : Albin, šk.; Hadri an, muč.; E'doksija. — 2. sobota: Sim- plicij, pap.; blaženi Ka ol. — tk III. postna nedelja. ('Evangelij: J»zus izžene hudiia iz mutca). Kunigunda, ces.; Avsterij, Feliks; Kainila. — 4i. pondeljek. Kazimir, sp.; Lucij ], pap.; Humbert, torek. Agape s tov., muč.; Ev-zelij. — t>. sr. da. Sr e d post. Fridolin. op.; Viktorin; Miircijan; Katarina B. — 7. četrtek. Tomaž akvinski, c rkv. uč; Perpetua in Frlicita; Fridolin, — Danes je zadnji krajec ob 9 u:i 19 minut z j u t r a j. P ra v i j o, dobo še slabo vreme. — r1. petek. Janez od Boga, sp.; Fileonon, muč.; Štefanija in Erenij.a. — soboto Frančiška Rim., vd.; Gregor id Nise; Pacijan, škof. GOSPODARSKE STVARI. Sredstvo proti podganam (mišim), kupi gobo (brisalno), zreži jo na kosce in scvri jih v masti. Tako pripravljeno, položi v past. Podgane so zelo strastne za tako jed. Prav dobra mast za inažnjo čevljev v zimskem času se dobi, ako se skuha loj in navadno olje skupaj ter ako se primeša temu še navadnega biksa. DOMAČI ZDRAVNIK. Otroci ne kadite! Na Angleškem mora plačali vsak nedorasli deček, ki ga dobo kaditi tobak ali pri katerem najdejo tobak, 40 kron kazni. Kazen zadene prav za prav stariše. Isto kazen morajo plačati trgovci, ki takim fantalinom pro dajo tobak. Če jili dobe večkrat, se jim zviša kazen lahko do GOO kron. To je pametna postava. Tobak kvari želodec, razdražuj.e živce in škodi pljučam. Mnogo bolezni pri otrocih od 8 do 15. leta povzroča kajenje. Posebno nezdravo je, če jih več skupaj kadi v zaprtem prostoru in če se spušča dim skozi nos. Tudi odras im se zelo priporoča naj ni*-ar ne kadijo na prazen želodec, ker je to škodljivo. Tudi ni dobro kaditi, dokler se kaj dela. , ' lj , c.';: ZA KRATEK ČAS. Na nekej kmetski ženitbi šo tudi pečeno crosko na mizo prinesli. Oča starešina se je loti, da bi jo razrezal. Ker pa ni bil teg,a dela vajen. rezal jo je v potu svojega obraza, pa tako nesrečno, da mu nož izpodrsne in krožnik s celo gosko vred na tla pade. Ojoj ! zavpije gospod župnik, ki je bil tudi med povabljenimi pes Luks jo bo popadel, s pečenko je proč! Nebojte se, gospod! tolaži ponosno oče starešina, Luks je ne dobi, jo imam že jaz — pod nogami. Čevljarski učenec je o delopustu v kotu sedel, svojo potico jedel in nekaj rfa prste štel: med tem se prične sledeči razpovor : Mojster: Tinek, kaj pa številiš? Učenec: Štejem, koliko hudih bab je v naši hiši. Mojster; Nu, koliko si jih toraj naštel? Učenec: Z mojstrko jih je ravno sedem. Mojster: Potepuh ti nemarni (mu da zaušnico). Učenec: Ne, ne; zmotil sem se. Brez mojstrke jih je šest. n t e potopi no sliko. Posebno nam je ugajalo I remikanjo in križanje raznovrstnih ha1 v. iz kateri!! se je naposled zjasnila krana podoba Matere Božje, ob kateri je občinstvo navdušeno zaploskalo. Pri slikah je pomagd tudi č g. Anton Hreščak. Poedine slike je spremljal s tolmačenjem voditelj moške Marijine družbe. Hvala vsem. Prva igra. .Krčma pri zvitem rogu«, tatero je društvo uprizorilo je povzročila d kaj smeha Igrali so gg. Humar, Vreznik, Verh, Princ in Žagar. To je začetek dramatičnega življenja našega društva. Citrarki zbor. Kdo bi si mislil, da imamo že štiri izborne citraše n pa še dva, ki se citre pridno učita! In vendar je tako. Zraven teh so nastopili že trije drugi gospodje. Z goslimi. Smeh in zadovoljstvo je zavladalo, ko je naš brat Čeh z orgljicami za u«ta in s posebnimi citrami (Strajhciter) h kratu sviral. Sv. Ivan. Na pustno nedeljo je priredila neša Marijina družba zopet zabavo. Naša vrla dekleta DRUŠTVA. Možka Marijina družba v Trstu je imela uro češčenja v novi cerkvi sv. Vincenca od 2- 3 pop. dne 12. t. m. — Med lem, koso neštevilno trume ljudi drvele na korzo za po vi tno nečiniernostjo so naši mladeniči in možje v precejšnjem številu klečali in molili Najsvetejše. Kat. slov. izobr. društvo v Trstu. Dne 27. prosinca in pa dne it. svečana smo gledali v društvenih prostorih zanimive >like iz življenja zamorcev. Pomen misijonov in slik je priprpsto in po domače tolnačil č. g. Ivan Tul. Dne 10. in 12. svečana je prišel č. g. k plan z Rojana g. Anton Pernarcich in nam kazal inie- so prav dobro pogodile svoje vloge v šaloigii: «K a z n o v a n a r a d'o vednost*. Še zabavnejši so nam pa hoteli napraviti ta večer trije naši vrli mladeniči. Ui morili so burko: Kmet in 1 o t o g i' a I . Ljudje so so kar solzili od smeha. Hvala vsem, ki so nam pripravili tako lep večer. I ežko pričaku oino dneva, ko bomo zopet lahko glodali vrle igralke in igralce na odru. NOVICE. Iz Istre nam piše prijatelj : List „Družinsk' prijatelj ’, kakoršen jo sedaj, nam prav ugaja. Pa šo veliko lepši in zanimivejši hi bil, če bi prinašal \ ec dopisov iz raznih krajev slovenske domovine. Nikakor ne morem razumeti zakaj ne bi zmožni ljudje takoj poro ali listu če se v njih krajih zgodi kaj važnega. Take novice čita veliko število naročnikov najrajše. Kar se mene tiče, gospod med nik, bodite zagotovljeni, da Vas ne zapustim. Sem že pisal in še bom, če Bog da zdravje. Petdesetletni dnhovski jubilej papeža Pija X. Prihodnje leto 18. septembra bo 50 let, kar je bil sv. Oče Pij X. v duhovnika posvečen. Že sedaj se vrše velike priprave za to slovesnost V Kirnu se je osnoval osrednji odbor italijanskaga katoliškega mladeniške, a društva, ki je že vsem škofom sveta razposlal vspered slavnosti. Odboru načeljujeta advokat Pericoli in knez Barbarini. Slavnost ima trojni namen : tolažiti sv. Očeta v sedan ih bojih, pokazati vsemu svetu, da se kato ličaui zavedamo svoje svete vere in konečno v spomin na petdesetletnico ustanoviti dobrodelna društva. Na ta dan se bo v Rimu vršilo splošno zborovanje vseh italijanskih dijaških društev. Na željo papeževo se bo tedaj ustanovilo društvo za italijanske izšel ence, podobno Rafaelovemu društvu. Pr redila se bo tudi razstava mašnih plaščev in druge cerkvene oprave, katero bo sveti Oče po svoji volji razdelil med ubožce cerkve po vsem svetu. Slavnostni gostje bodo zaslišani od svetega Očeta na dvorišču vatikanskega Belvedere. Kupolo na strehi stolne cerkve sv. Petra v Rimu bodo prvič po letu 1870. razsvetlili in sicer električno Od vseh krajev sveta bodo romali prihodnje leto v Rim. Nemški katoliki so sklenili romati spomladi. Dunajski župan Luegerje delj časa nevarno bolan. Po vsi Avstriji se zelo zanimajo za zrav-stveno stanje tega moža, ki je toliko storil za prenovitev Dunaja v krščanskem duhu. Nemška cesarica v Opatiji. Dunajski listi Poročajo, da pride nemška cesarica Viktorija Avgusta p( četkom meseca marca v Opatijo, kjer ostane več tednov; stanovala bo v dvorcu „An-giolina‘‘. • Francoska akademija.“ Kaj je to? To je zbor št rideset najimenitnejših francoskih učenja-ov >n pisateljev. Kadar kateri umre, mu izvolijo ostali člani izmed francoskih učenjakov nasled-a; *-ako da je število štirideset vedno popolno, 0 se ta zbor učenj kov imenuje tudi akademija ■rideset , ne smrtnikov». To društvo je bilo usta-l'ovljeno od kardinala Richelieu (Rišlje) že pred -j2 leti in je imelo ves ta čas vedno enako šte-vil° klanov, štirideset. Pred kratkim je umrl član akademije kardinal Perraud Pero in * nesmrtniki* mu izvolili za naslednika učenega kardinala athieu (Matje). Tako znajo ceniti francoski pravi učenjaki katoliške učenjake, med tem ko francoska brezverska vlada kruto preganja katoliško cer- kev. Novi član ikademije kardinal Mathieu je v javni seji lega učenega društva pred veliko množico poslušavcev povzdignil glas za prostost cerkve. Kardinal Mathieu je slovit zgodovinar. Pusta vozijo na Dunaju samo v dveh okrajih. Kdor hoče gledali mora plačati vstopnino, ki se porabi v dobrodelne namene. Lani je dala samo v enem okraju ta zabava 2500 kron dobička. V Trstu o kuža pust celo mesto in okolico. Čistega zgubička je ogromno. Nov odvetnik v Trstu. Odvetniško pisarno je odprl v Trstu gospod dr. Fran Brnčič, doslej koncipijent v pisarni odvetnikov drov. Gregorina in Slavika. Novo pravosodno palačo prično v kratkem graditi v Trstu. Škof umrl kot siromak V Budjevicah umrli škof Riba ni zapustil nobenega premoženja. Pogrebne stroške je plačal njegov brat. Koliko iztirja naš t država v enem letu ? Direktnega davka je 312 miljonov, indirektnega, kojega plačajo večinoma siromašni ljudje znaša 346 mil, Carine na uvozu blaga dobiva naša država 123 mil., od kolekov 49 mil, od pristojbin ali tako pri imenovanjih, dovoljenjih itd. 5 milijonov. Pristojbin pri p odajah in zapuščinah iztirja 108 mil. Vozni listki na železnicah dajejo državi 17 mil. Oni norci, ki igrajo na lot, dajejo državi nad 30 miljonov K na leto Od državne tiskarne dobi država 6 milionov, od soli pa 47 milijonov. Kadivci darujejo državi 236 milijonov na leto. Vseh dohodkov bo imela država v letu 1907 nad dve milijardi in 168 milijonov kron. Desetletnica škofovanja Dr. Mahniča, 'le dni je praznoval krški škof presvetli gospod Dr. Anton Mahnič desetletnico, kar je bil v škofa posvečen. Dhhovščina in \erno ljudstvo krške ško tije so se tega dogodka prisrčno veselili. In po vsej pravic. Koliko se je v teh desetih letih spremenilo in na bolje obrnilo pod spretnim vod stvom učenegr, pobožnega in ponižnega škofa. Arersko življenje se je dvignilo, bogoslužne zadeve so se vredile s posebnim škofijskim shodom, poskrbelo če je še posebej za povzdigo delavskega in kmets ega stanu. Zaduge se v zadnjem času kaj lepo razcvitajo. Krška škofija je sicer majhna (imela je pred osem leti samo 56.000 vernikov in okoli 68 duhovniških mest) a vzorna. Presvetlemu gospodu škofu, ki je naš rojak med brati Hrvati, kli emo „Na mnoga leta P Ponižnost sv. Očeta. Značilno za ponižnost sv. Očeta Pija X. je, kako bi on najrajše praznoval prihodnje leto svojo petdesetletnico mašnišva. Rekel je: »Jaz za svojo osebo bi želel, da bi 50-letniea mojega posvečenja ostala čisto tajna. Naj,- rajši bi jo praznoval tako da bi se čisto sam v svoji privatni kapelici pogovarjal z Jezusom ter bi ga prosil odpuščanja za vse, kar sem zagrešil v pol stoletju svojega mašništva.“ Da se pokaže udanost do sv. Stolice, bo seveda papež dovolil tudi zunanje slovesnosti. Osebna vest. Gospod p. Engelbert Pollak je prestopil iz frančiškanskega reda v benediktinski red in se je preselil iz Kamnika v Št. Lambert na Zgornjem Štajerskem, Ta gospod je pridigoval tudi po naš'h krajih. Novo gledališče v Trstu. »Teatro filodra-matico" v Trstu nameravajo podreti, ker zgrade novo gledališče. Ob cesti Via Acquedotto se zgradi novo moderno gledališče, ki bo imelo prostora za 1300 oseb in bo opremljeno z najmodernejšimi udobnostmi. Šolske počitnice se baje prično letos dne 1. julija in končajo dne 31. avgusta. Velikonočne počitnice bodo trajale od 24. marca do 2 aprila. Pogum za pečjo. Socijabst profesor Orano je predaval v Trstu med drugim tudi proti sv. Ignaciju 1 ojolskemu in jezuitom. Zavrnil ga je prav dobro na enem drugem shodu frančiškan oče Kajetan. Vdrli so v dvorano socijalisti ter začeli po svoji navadi žvižgati in vriskati. P. Kajetan pa je na to povabil profesorja Orano, naj z njim javno disputira (razpravlja) o sv. Ignaciju. Orano pa se je vstrašil frančiškana in pisal v listu „Lavoratore*, da no mara disputirali ženim frančiškanom. Korajža, kje ei P Bolnišnico za duhovnike nameravajo vjdati v dolenjskih Toplicah. Kraj je za to primeren. Medvedje se klatijo krog Ribnice na Kranjskem. Prišli so iz hrvaških gozdov. POLITIKA. Avstrija-Ogrska Prostor, ki je določen v našem listu, politiki je pretesen, da bi zamegli obširno govoriti o živahnem gibanju glede bližnjih volitev. Omenjamo le. da so iste bile razpisane te dni za dne 14. maja; ožje volitve pa 23 ma)a. Vse stranke se organizirajo in agitirajo; najbolj pridni so pač socijalni demokratje, ki so že postav li ludi mnogo kandidatov, v iržaški okolici menda kandidirajo nekega Jedrejčiča. Voditelja slov. soc. dem. Kopač in Kristan kandidirata na Kranjskem. Slov. Ljudska Stranka je do-sedaj proglasila kandidaturo de/, pos'. Di mšarja za loško-kranjski okraj. Kandidirali bodo gotovo še dosedanji posl Šušteršič, Pogačnik, Povš\ Pri nas na Primorskem slov. stranke še niso postavile svojih kandidatov. Kranjska liberalna stranka ne more dobiti za Ljubljano nobenega kandidata, po deželi pa si ne upa s pravo barvo na dan, ampak hoče doseči kak uspeh s pomočjo »nedvisnih kmetov “ kar si ji pa ne bo posrečilo. Značilno je, da so se sprli češki in nemški soc. demokratje, ker ti poslednji nočejo postaviti na Dunaju tudi enega Ceha kot kandidata. — Tržaška mestna delegacij je izdelala načrt zi nov volilni red za trž. mesto. Število poslancev oz. svetovalcev bi se zvišalo. Toda načrt je sestavljen tako, da bi tržaški Slovenci prišli ob vsako zastopstvo. Zato pa so se vršili po okolici protestni shodi. Tudi socijalisti niso zadovoljni s tem načrtom. — Te dni zboruje več dež. zborov, med temi tudi goriški in češki. — Duna ski župan, dr. Lueger, ki je bil nevarno obolel, je nekoliko bobši. — Umrla je na Dnnaju princezinja Klementina Koburška, mati bolgarskega kneza. — Na Ogrskem imajo zopet nov škandal. Iz računskega dvora so bile ukradene tajne listine, ki jih je potem obelodanil poslanec Lengyel. Raz idno jo, kako visoke svote izda vlada v podporo nji prijaznim listom. Je pač mnogo gnjilega v državi „vitežkega“ naroda ogrskega ! Drugi kraji. Pri volit'ah, ki se vršijo sedaj na Ruskem, je bilo dosedaj izvoljenih 62 monarhistov, 28 zmernih. 321 členov levice, 44 nacionalistov. Že sedaj je gotovo, da bodo imele veliko večino v novi dumi vladi nasprotne stranke. — Nemški cesar je otvoril novoizvoljeni državni zbor s prestolnim nagovorom, v katerem je rekel med drugim, da je nemško ljudstvo pri volitvah obsodilo delovanje soc. demokracije in da mu je pri srcu čast nemškega imena. Za predsednika je bil izvoljen grof Stolbcrg; centrum ni z stop^n v predsedništvu, ker hoče ostati v (poziciji proti vladi. — Spor, ki je bil nastal med Brianom in Klemencorn glede oddajo cerkva potom pogodb katoličanom, je začasno poravnan. Brian je tekel v zbornici nasproti radikalcem, da ločitev cerkve od države ne sme izzvati verske vojske; vlada noče žaliti svobode vesti. Vsekako je ta korak vlade mala kapitulacija. Sedaj se vlada pogaja s patiškim naškofom. NAŠE SLIKE. 1. Vožnja na saneh v R u s i j i. Ko krije ■zemsko površje bela snežena odeja,, se v severnih krajih ljudje vozijo na saneh. Večkrat se pa prigodi, da pridrvi cela druhal lačnih volkov, ki požio ljudi in konje. "2. To bi znal vsakdo. Ko je Kolumb odkril Ameriko so mu bili nekateri nevošljivi in so dejali : ,To bi pač lahko Vsakdo zadel*. Pri veselem obedu je nekoč Kolumb vzel v roko jajce in rekel : „Kdo izmed vas, je vstanu jajce tako postaviti, da bode na mizi pokonča stalo?« — Vsi so se trudili, toda zastonj. Naposled vdari jajdevo končino ob mizo in vzrav-na jajce, da je stalo samo po koncu. — „To b* za'el vsakdo, se oglase vsi', Kolumb pa ponižno odgovor, : ..Seveda potem, ko sem Vam pokazal.'* 3. Ruska straža v Sibiriji. PREGOV ORL Nabira in piše Mihael[Puatišek 8 H Kar je rosa za rodno zemljo, to je: Božji blagoslov za človeški rod. Lastna hvala je velikokrat sama prevara. Kdor se rad sam hvali, je malo hvale vreden, ali pa nič. Kdor veliko govori, malo pove in mnogo laže. Sreča in nesreča sta si lastni sestri. Zima in mraz, kaj rada obiščeta nas. Lenuh in postopač še nista vredna celih hlač. Kdor^se dela boji, naj se jela ne veseli. Kar je luč za temo, to je dober, krščanski časopis za svetlobo. Povej mi s kom se pajdašiš, da ti povem, kdo da si. Strah gospodov je začetek modrosti. Nič'ni gršega, kakor skopuh. Kdor ob žetvi spravlja, je moder; kdor pa po; leti spi, je otrok sramote. Kdor'ni nič skusil, tudi nič ne ve. DAROVI. Zavodi sv. Nikolaja v Trstu. (Via Parneto št: 18.)j Dobri ljudje so nam bili pomagali, da se je primanjkljaj koncem decembra 1900 znižal na K 274‘43. Iz darov pa, katere priobčujemo danes je razvidno, da je zavladalo po širni Sloveniji splošno zanimanje za naš prepotrebni .Zavod«. Naj izkaz darov tekom januarija t. 1. vzspodbudi vse za na-daljno pomoč temu važnemu zavetišču za brezposelne služkinje. Gdč. Amalija Vidmar kot ustanovnica 100 K. Slavno županstvo Jesenice 30 K, č. g. Peder-zolli žup. iz fonda za reveže 25 K, č. g. Dr. Nagi škof v Trstu 20 K, Slav. županstvo Slavina 20 K, č. g. Šilih žup. Sv. Kunigunda 20 K, č. g. Zupan J. dek. Dolina pri Trstu 10 K, hranilnica Rajfej-zen in odborniki Trnovo K 19'80. Po 10 K so darovali : Občina Mokronog Posojilnica Kamnje, č. g. Novak žup. Povir, č. g. Veiser prošt. Koroško, č. g. Sila J. katch. Trst, č. g. Bersenda Pedena, č. g. Počivalnik dek. Krkavče, č. g. Poljanec sv. Jurij Velikovec, Dr Smirmaul Reihenburg, č. g. Zorko Fr. kaplan sv. Peter Ljubljana. Dobitki nedeljskih iger K 17'66, č. g. Sila Fr. žup. sv. Ivan K G, č. g. J. Birku Grac K 8, č. g. Pregelj Brodač K 6. (Pride še.) Dohodki tekom januvarja t. 1.: Darovi: K. Udnina 35,20 K. Posre- doval. 34. Skupaj 878 02 K. Troski tekom januarja t. 1.: Primanjkljaj decembra 274-43. Troski v jan. 420-48. Skupaj 694-91. Ako se od dohodkov 878-02 odbijejo stroški 694-91 je preostanka 183-11 K. Stanarina 3. mesečna treba plačati 24. t. m. 327 K 60 st. Z združenimi močmi bodemo vse stvari kmalu uredili. Bog daj in Sv. Nikolaj! KNJIŽEV. IN UMETNOST. .Na ples" v hrvaškem prevodu. Radi smo dali dovoljenje, da se knjižica prevede na hrvaški jezik. UGANKE. Rešitev ugank: 1) senco, 2) v polževi, 3) ime. Prav so jih rešili: Bogomila Vidrih, katera je dobila tudi darilo, Mihael Pustišek. Josip Agreš. NOVE UGANKE. Tiko tako Na oba kraja enako Na sredi ihahu. LISTNICA RAZPOŠILJAŠTVA. Hvala onim, ki so nam poslali številko na razpolago. LISTNICA UREDNIŠTVA. St ar ogorski: Resnice ni so še prišle v oceno. P. H i c i j a c i n t: Kar se bo dalo, bomo uvaževali. Nasveti delcletom, ki potujejo služit v Aleksandrijo. 1) Ne potujte same, temveč pridružujte se že na parniku kaki Slovenki, ki je že bila v Egibtu. Posebno v jeseni se vračajo take Slovenke iz domovine zopet v Egipt. 2) Ne zaupejte neslovenskim posredovalcem ki Vam ponujajo imenitne službe, ker so le na jemniki zdoglasnih hiš. 3) Zaupujte slovenskim ljudem o katerih veste, na so pošteni. Sedaj imenujemo tri poštene Slovence, ki v Aleksandriji sprejemajo slo venska dekleta v varstvo in jih obvarujejo nevarnosti. a) Jožef vec, s'užabnik v Franc Jožef ovem azilu v Aleksandriji, b) Rok Komel, e) Janez Mask. Ti možje prihajajo sedaj (190G) k parnikom v luki ob ponedeljkih : zato uredite potovanje tako, da pridite v Aleksandrijo ob pondeljkih 4) Zavod za slovenska dekleta (in sploh za avstrijska) je Franc Jožetov azil (zavetišče) v Aleksandriji. Vpla a se za dati 17, frank za hrano in stanovanje (frank — 90 vin — 12 malih pijastrov — P. c. Pri Komelu in Masku 2 franka. 5) Oglasite se v Aleksandriji precej, ko pridite tjakaj | ri t mošnjem slovenskem dušnem pastirju. (Samostan Sv. Katarine v Aleksandriji.) Sedaj (19 6) Č. G. Pater Benigen Snoj. 6) Stojite v krščansko zvezo Slovenk in redno prihajate na shode. 7) Pišite pogo t ma domov. 8) Ostanite v tujini pobožne in ver e. 9) Ostanite, kar jo še bolje, doma in ne jadrajte za nepoznano srečo na slepo. 10) Cim bliže domovine, tem hoje. Kdor potuje v Ameriko naj gre čez Trst na Indijah avstro-amerikanske plovilbene dražbe (Bratje Kozulie ei dr.) Izseljeniški dom pri Škednju. Pojasnila daje Rafaelova družba (Trst. Giacinto Gallina št f! I. n.). „Iz-horja bo izdala za naprej tudi druge ponatise prej izdanih, sedaj ie redkih povestij itd. -,\7 -rjr JrnžMi Prijatelj" flota v zameno te-le liste: 1 Slovenske : Trst : »Novi list« Gorica : ^Gorica-*, »Primorski list * „P i- morski gospodar1*. Ljubljana : „Domoljub“, „Bogoljub“, „Nam moč‘ „Don BoškoK Novo mles“ je izšla v prvem natisu v lanski jeseni. V par mesecih se je popolnoma razprodala. Sledeti je moral drugi natis v večjem številu izvodov. Pred božičnimi prazniki se je bil ta začel razpošiljati, toda že kmalu po novem letu je do cela pošel. Na stotine naroči) je prišlo že za tretji natis. Ker se naročbe dan za dnevom množe, se bode knjižica na novo pregledala in tiskala na lepšem papirju. Da se knjižica razširi tudi med najrevnejše sloje, bode veljala le 30 vinarjev (s poštnino in s čekom 38 vinarjev). Knjižica je pisana za prijatelje in nasprotnike plesa, za stare in mlade, za izobražene in priproste, za obojni spol. Slovensko časopisje je oba natisa pohvalno ocenilo. Neki veljak nam piše o knjižici: ne poznam bolj moderne knjižice, kot je Na ples«. Da sta pa brez posebnega ponujanjš tako hitro po la oba dva natisa, je najlepi-dokaz, da je potreben tretji natis še z veča jim številom izvodov, Naročbe naj se (im preje pošiljajo Upravništvu „Družinskega Prijatelja11 v Trstu S. PTancesco 15. I. Priporoča se naročanje po več izvodov.