Hiev. 7
Ljubljana, 16. julija 1885. Tečaj III.
Stoveaefci
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
hhaja esaki mesiv enkrat in se. polilja mlnni hrexplafnn; nemhnn za t gld. .10 kr. na leto. Inserati in priloge ručimija se. po najnižji ceni. — Lrtnina za ude. znaša samo 1 gld.
OliM'g: Üebi-larska postava v Avstriji. (Daljo)— Nekaj o matični izgoji. — Čebelarjev koledar /.a mesec avgust. — Sadjerejčev koledar za mesec avgust. — Naši dopisi. — Gospodarske raznoterosti. — Inserati.
Čebelarska postava v Avstriji.
(Dr. Pavi Aleks. Deck.)
(Dalje.)
Drugače bilo je v «krajih poznejšo nemške državo. Tu razvijale so se pri raznih ljudstvih tudi razne postavne misli, ki so se deloma naslanjale na rimsko postavo, deloma pa bile izvirne z čisto nemško obliko.
Zdaj je imel posestnik starca, zdaj posestnik zemljišča izvzemši posestnika starca, zdaj najditelj roja prvo pravico do roja.
Postava Bajnvarccv (511—534 po Kr.) zaznamova starčevega posestnika pri začetem zasledovanji oh jedilom tudi posestnika roja, ko pravi: „da se sme. zasledovalec, če je roj iz panju izletel in se na drevo tujega gozda vsedel, tega polastiti."
Ravno tako razlaga posebno v južnoj Nemčiji obče spoštovan Schwabenspiegel (1270 po Kr.):
„Ako roj izleti in se na drevo vsede in če posestnik (starčev) v treh dneh za njim pride, naj ta onemu, čegar je drevo, reče, da naj z njim gre. Skupno naj gresta k drevesu, ter tam se sekirami, ali s čimur si bodi. po drevesu tolčeta. brez da bi drevo kaj poškodovala.
Če se pa roj na plot, hišo, ali kar si bodi -vsede. velja isto, kakor pri drevesu, če so se zgor omenjeni vdarci naredili: kar in kolikor čebel doli pade, to je čebelarjevo, kar pa zgoraj vstane, je tega, čegar jo drevo ali drugo, kjer je roj sedel."
Saksonska ali Magdeburška skupina postav (1294 po Kr.), ki razlaga saksonske mestno pravice, pa nasprotno priznava lastnino zemljiškemu posestniku izvzemši starčevega posestnika, in izpeljava to pravico iz divje narave čebel, kajti pravi: „da, če roj iz čebelarjevega dvorišča k sosedu leti, je sosedu bolj priložilo roja se polastiti, kakor pa onim, ki so mu sledili, ker čebela jo divji mrčes."
Staropraška mostna postava (iz 14. stoletja) pa najditelja divjih čebel tako pripozna. kakor najditelja domačega roja; v obeh slučajih naj bo najditelj posestnik
čebel, ker v slučaju, ako kak roj na sosedovo bišo ali dvorišče zleti, listi, ki ga prvi vjame, tudi pravico ima ga vjeti, ker je roj taki čas brez gospodarja.
Neki posebni avstrijski postavni vir, iu sicer nižjo-avstrijski: Traetat dejuribus incorporaL od 13. marca 1679 daje pri lastninskem vprašanji čobolnih rojev vsakej izmed treh zgoraj imenovanih oseb prav; vsi trije: starčev posestnik, zem-ljišni posestnik in najditelj imajo v gotovih okolščinah z izključonje.m imili dveh lastninsko pravico.
Ta imenitni postavni vir, se pa razlaga, da naj v slučaju, ako komu roj čebel, (ki se divjim živalim prištevajo,) uide in se sploh na tuje posestvo ali zemljišče vsede, tisti roj vzame, komur je ušel. in ki mu se skrbjo, da hi se še dalje kam ne vsedel, sledi: vendar mora zasledovalec roj tako dolgo pustiti, dokler ni o tem zemljišnemu posestniku povedal iu ga z medenim satom odškodoval.
če se pa roj na tuje zemljišče ali drevo vsede, iu nikdo za njim ne pride, ga lahko posestnik zemljišča vzame, brez da bi moral poprejšnjemu posestniku kaj zato dati.
Če pa taki zapušeni roj kdo drugi najde, ta (najditelj) ni opravičen roja se polastiti, brez da bi posestniku kaj povedal.
Ako pa posestnik zemljišča, na čegar svet ali drevo je roj se vsedel, potem ko je opozorjen bil. kmalo za najditeljem ne pride in če je najditelj že s panjovi popred pripravljen bil, ga sme la vjeti. Kdor pa sedaj roj hoče obdržati, naj polovico nizke vrednosti panju, roja in satovnega medu (če ga roj že kaj ima), drugemu plača, pri razdelitvi pa ima tisti, ki je panj prinesel, pravico ali plačilo (polovico vrednosti) vzeti ali pa roj obdržati.
Navedeni nemški postavni viri kažejo tedaj nedvomno precejšnjo prednost postave posestniku zemljišča, prednost, ki svojo razlagovanjc v visokem pomenu dobi, kateri nemško postavne nazore že od nekdaj sem last posestva in zemljišča, kot posebno rodovi ne utrjevajočim osnutku v državnem življenji prišteva.
Te predpravice zemljišnega posestnika dobimo tudi v naših sedaj veljavnih postavah, brez da bi se pri tem prezirale veljavne pravice starčevega posestnika.
Pravice starčevega posestnika so bile posebno za časa .Marije Terezije varovane.
Ko je namreč Avstrija po sedemletne)" vojski ne ozirajoč se na brezbojno bavarsko vojsko za nasledje nekaj let v miru prebila, je bila skrb te ponosne vladarice v dvojnej meri v povzdigo kmetijstva obrnjena. Ona je bila. ki je p r v o čebelarsko postavo za Avstrijsko in Moravsko dne 8. aprila 1775 izdala, in s tem za čebelarijo imenitno dobo obsežne uredbe njenega oskrbovanja vstanovila.
„Korist cebelorejc," tako se začne ona postava, „v katerej marsikateri pridni podložni najčistejši (naj bolj pošteni) in naj bolj gotovi vir svojih davkov za državne potrebščine najde, je našo domovinsko-materino skrb opozorilo, in smo sklenili, ta važni redilni odrastlik s posebno paznostjo in podporo počasi v naših kronovinah razširiti, tako po jednej strani potrebno pomoč deliti, na drugej strani pa opovire, ki se razširjenju te stroko zoperstavljajo, odstraniti."
In v resnici je ta postava svoje obljube na obeh straneh spolnjevala: pospeševala je čebelorejo; kajti vstanovile so se febelorojske šole na Dunaju (v vrtu Belvedere) in na Moravskem; poduk v čebeloreji se je le po prejšnji pa dobro opravljeni skušnji dovolil, grajščakoin se je priporočalo, kmetom pomagati, da so si ti vsaj prvi panj omisliti mogli.	(Daljo prihodnjič.)
-h-
Nekaj o matični izgoji.
Vsako ljudstvo v panju obstoji v času svojega cvetu ter svoje zmožnosti glede svojo pomnožitve in izdelovanja medu in voska iz treh vrst čebel: kraljice, čebel-delavk in trotov. To tri vrste narede k vspehu panjevega ljudstva potrebne opravnike. Najvažnejši in najimenitnejši fell upravnikov je vendar na vsak način le matica. Ona je duša čebeluega ljudstva, brez nje ni ne le kak daljni vspešui obstanek čebel sploh nemogoč, temveč je od nje sosebno stopinja ali mera tega vspeha, kar se zadeva zmožnosti naslednjega plodu, odvisna. Ona, mati vseh treh vrst čebel, podedova naravnim potem njene osebne lastnosti ter jih odda tudi svojim naslednikom. Zato pa tudi matica zasluži, da čebelar na njo kolikor mogoč pazi, in jo s posebno skrbnostjo odgoja. ako se hoče škode varovati. Toda ne samo že izvoljene matice zaslužijo zaradi njih imenitnosti posebne pazljivosti čebelarjave, temveč mora tudi posebno skrbeti za izgojo dobrih matic.
O izgoji čeboluih matic se razume v navadnem in širjom pomenu reja matic sploh, tedaj tudi ona v navadnih panjovih, kako se ta v pravilnih okolščinah vsako leto ob času pomnožitve čebeluih ljudstev s pomočjo čebolarjevo ali tudi brez nje od čebelah po natornem nagibu izvrši, iu čebelarju le ostaja iz tega dogodka kolikor uiogočo veliko korist si pridobiti.
Prav različna je izgoja matic v ožjem pomenu ali oni del čebeloreje, kteri oi I rej o matic v ta namen odločenih stanovanjih tudi razun pomnožilnega (rojilnega) časa, bodi si popred ali poslej, v svoj smoter ima. Pri tem delovanji se je pa tudi treba ozirati na čas, ker tudi k tej posebni izgoji matic je le čas koristen, v katerem zunanja toplota čebelam k izlegi pomaga in da se drugi potrebni pogoji zamorejo izpolniti.
Ta poslednji način matične izgoje je tisti, katerega navadno v mislih imamo, če o maličncj izreji govorimo, .laz bodetn v naslednjem narpopred nekoliko opomb o maličncj izgoji v navadnih panjovih omenil.
Hoja matic v navadnih panjovih je omejena le na izlego, to je na tisti odgojni način, s kterim premedeni čebelar po modrem odbranji najboljše priročne odgojne tvarine in narholj mogočo ugodnost družili sodelujočih opravilih sredstev k izgoji mladih rodovitnih matic pouzroči prav za prav podpira ali pa pospeševati hoče.
Posebno imenitno lastnost one matice, na katero se hočemo ozirati, cenimo delavno zmožnost njenega plodu, in sicer volja to pri vseh čebelnih plemenih. Veliko se je že o tem govorilo, prepiralo in trdilo, katero nam znano čebelno pleme prekosi druge se svojimi dobrimi lastnostmi: vendar pa to vprašanje ni še rešeno, pa bo tudi to težko iu konečno pa dobro odgovoriti. Po mojem mnenji ima vsako pleme svoje prednosti, in pri vsakem plemenu — kakor pri vsakej drugi vrsti domačih živali — posamezni ekseinplari — posamezni panjovi dobe, ki imajo posebne zmožnosti ali pa se z drugimi dobrimi lastnostmi odlikujejo. In takim naj se da prednost pri izvolitvi. Tako bomo svoje čebelnjake s časoma krajevnim in drugim zračnim okoliščinam zboljšovaje primerne napravili in si dohodke pomnožili. 1'goilui izidi pri neprenehajoči. izpeljani izgojilui izvolitvi predočijo se nam v čebeloreji linebitrški čebelarji in to na prepričevalen način. Ta izgojna izvolitev se posebno vporabuje v lineburških krajih, kjer risje raste.
Tauiošnji čebelarji pomnožijo svoje črez zimo ohranjene panjove v spomladanskem času navadno na trojno število. Čebelnjak s petdeset panjovi pomnožijo
7*
na primer do sio in petdeset panjov. V jeseni to število do jedno tretjim1, v ton' slučaju namreč na petdeset skrčijo. To zmanjšanje števila so pa še le takrat izvrši, ko je v svojej stroki izkušeni čebelar panjove, katere hoče frez zimo obdržati iii prihodnje leto za pleme imeti, po ondoliiih že veliko let v navadi rabljenih in po izkušnji kot izvrstno priznanih pravilih odbere in zaznamova; pri torn posebno m' kraljico pazi. V prozimovanje se odberejo navadno lo taki panjovi, ki imajo mlade, tedaj tisto leto izležene, komaj pol leta stare matice. Taki panjovi so drugiči in izrojeni starci. Poslednji so pa le takrat v prozimovanje ohranijo, čo nimajo prestarega dela. Izmed teh panjov odbere si čebelar svojo prihodnjo čebele, pri čemur se ne ozira samo ua matično starost, temveč tudi na zmožnost ljudstva, na moč pomuožcnja t. j. na rodovitnost kraljico, pravilno delo itd., vse lo dobro pogleda iu poskuša. Ve je pa v tem ali onem ozira kak panj z matico prejšnjega leta, ki pa jo posebno lepa iu dobro lastnosti ima, se tak panj izjemno črez zimo ohrani. Panjovi pa, ki nočejo se svojim delom napredovati, so vkljub mladej matici odstranijo.
Če pa čebelo kakega čebelnjaka vkljub tem pravilom nočejo prav delati, tako da se pri vseh panjovih nekaka očividna zaspanost kaže, tedaj skuša čebelar z zboljšanjem krvi svoje čebelo k vočjej zmožnosti in veselejšom življenji pripraviti. Xe boji se stroškov, kateri se mu z nakupom več panjov istega plemena iz druzega dobrega čebelnjaka prikažejo, da te potem v svoj ulnjak postavi iu z mešanjem teb ter svojih pri prašenji kri njegovih omladi iu ua ta način ves svoj čebelnjak zboljša.
Pa ne samo na kraljico in na od nje neposredno odvisnih lastnosti ljudstva se pri odbranji čebel v prozimovanje ozira, temveč tudi na moč ljudstva, na pravilno izdelano ne prestaro satovje, ter na mod in živež za mlade. V prozimovanje potrebno moč ljudstev si čebelar sam naredi že ob času rojenja drugičev tako, da le izjemno prav močno drugiče same pusti; navadno združi več tacih, da žo naprej ve, da bo moč ljudstva v prozimovanje dovoljna. Znano jo, da so drugiči prav lahko združijo. Brez nevarnosti se lahko še drugi ali celo tretji dan žo Vsajenemu drugiču še novi pridenejo. Če pa kak panj poleg vseh družili dobrih lastnosti v prozimovanje nima potrebne ljudske moči. dajo pa drugi panjovi, ki se v jeseni odstranijo dovolj pomožnih čebel, s katerimi se onim, ki niso močni lahko pomaga, tako da dovolj močni postanejo, ter potem takem vso lastnosti imajo kar in kolikor jih panj v prozimovanje potrebuje. Kar se pa izdelovanja medu tiče, mora se pa opomniti, da lineburški čebelarji panjove z mrzlim (hladnim) delom, to je s takim, v katerem ulice med satovi od žrela proti zadnjem koncu panju drže, v prozimovanje odberejo. Da pa čebelar tako satovje dobi, sili delujočo roje k izdelovanji hladnega dela s tem, da jim v zgornjem delu panju nastavi začetek satovja. če pa čebele vkljub žo začetega satovja začnejo svoje delo počez delati, mora čebelar popravljati tako dolgo, da čebele po njegovej volji delati začnejo. Delo (satovje) 110 sme nad dve leti staro biti.
Iz nemške (črne) čebele so si ondotni čebelarji s to vsakoletno izvolitvijo ali odbranjem plemenih panjov, kakor tudi z izvcrstuo rejo, izrodili in pridobili čebelo, ki je za ondotno okolščine naj boljša iu naj pripravniša. V ondotno izrejo črnih čebel jo ondotna čebela prav posebno dobra in ugodna. Vendar no samo za rojenje temveč tudi za pridobitev medu zna lineburški čebelar svoje čebele porabiti, in to tako, da jo provincija na glasu in sicer po pravici, ker zmed vseh dežel Nemčije največ modu pridobi. K temu dohodku modu pa gotovo in brez dvoma veliko pripomore previdna izvolitev plemenih panjov z dobrimi maticami.
Opomnili pa moram, tla Hanovoransko ni, kakor t«; sploh trdi in misli, posebno dobra dežela za čoholorejo. Slab in nerazumen čebelar bi tam pač se svojim računom slabo shajal. Tako velika pridobitev medu jo tam bolj od posebno mojsterskih čebelarjev odvisno, nego od krajevne pašo. Oudotni čebelarji vodo iu znajo čebelo vsak čas v tak položaj pripravili in tako z njimi postopali, da čebelo zamorejo vsak za pašo dober dan dobro porabiti in jim, kjer je potreba, s preseljevanjem dobro medeno pašo pripraviti.	(Kunec prihodnjič.)
v
Čebelarjev koledar za mesec avgust.
V več krajih so ta mesec konča čebelna paša. Panjovi troto še na daljo preganjajo. Pazili je treba na tiste panjove, kateri trotov ne preganjajo. Zelo sumljivi so taki, da hi matice 110 imeli. Ropanja se varovati, mora čebelar sedaj svojo skrb podvojiti, ker čebelo so neizrečeno silno. Odjemanje iz obilnega modu, oskrbovanje panjov. kateri za svojo potrebo niso nabrali, naj se vrši v hladnih jutrih, boljšo je Se zvečer	vremenu; delo naj se hitro izvrši; izvzeti medeni
satovi naj se ne pušajo 110 pokriti ali pa panjovi odprti. Skrbeti je treba za to, da se tuje čebele z duhom medu ne privabijo ali da se celo katere take dobro obloženo domov ne vračajo, ker se zopet s pomnoženim spremstvom vračajo in na panj zelo pritiskajo. Zrela naj so izožijo pritaknejo — da so s tem čebelam obramba pri roparskih napadih olajša. Zamazati se morajo vse špranjo, skozi katere čebele priti zamorejo ali pa le samo medeni duh izpuhti. Kolikor več panjov je 11a enem mestu iu kolikor slabeji jo čas za mod, toliko bolj mora čebelar paziti, da njegove čebelo po roparicah nimajo škodo. — V krajih z ajdovo pašo jo pa v sredi tega mesca paša na ajdi, ki jo najbolj zdatna. V krajih, kjer so čebelo predaleč od ajdo in hi se z tako oddaljenim obiskovanjem ajdo preveč zamudile, prenesejo so čebele tj e kaj. K temu jo pa čebelarju, ki tako priložnost ima, toliko bolj svetovati, če panjovi v poletni paši niso veliko zalogo modu naneslo. S težkimi panjovi so soliti, so slabo splača, deloma ker taki pri toži malo pridobe, deloma pa. ker je prevažanje takih panjov težavniše iu nevarno, da hi so delo ne porušilo in čebele 110 zadušile. Boljše, so splača prevažanje lahkih panjov. Prodno se čebele prepeljejo, naj se medeni prostori — satovi — izpraznijo ali pa popolnoma zadelani satovi doma puste. Kolikor več se čebelam. ki so na pašo peljejo medene zalogo odvzame in kolikor več se jim praznega satovja doda, ter kolikor več čebel so jim od družili panjov doda, toliko težji so po paši. Konec pašo so še več medu pridobi, če se matica z mrežo pripre, da ne moro povsod zalogo. Ta pripor so pa mora kako tri tedne popred narediti, prodno so na pašo prenesejo. Ta mesec so prikaže tudi mrtvac (mrtvaški metulj), kateri je hud sovražnik čebelam. Treba jo paziti, da 110 zleze v panj. Zaradi svojega debelega trupla pa ne more v vsaki panj, temveč le v tacega, ki ima veliko žrelo. Nevarno jo tedaj paujovom velika žrela delati, ker skozi take se ta hrošč, tudi smrtoglavoc imenovan, splazi, ter v panju škodo na-pravlja. Daljo še nadlegujeta pridno čebelo lastovka iu rudoči kos.
K
03860250
Sadjerejčev koledar za mesec avgust.
Tudi ta mesce sadjerejcu ne da veliko dela, ter tako lahko druga opravila opravlja. Se ta mesec se lahko cepi, in sicer na speče oko. Drevesca — divjaki — ki so bila to leto cepljena in so se prijela, naj se povozi odvežejo, da se potem, ko se drevo redi preveč v kožo ne zajedo, kar drevesce pri rastonji in razvijanji močno ovira, ker so sok ne more povoljno v zgornji dol drevesca pretakali. Večinoma tako drevo bolj zaostane, lor vos čas svojega obstanka zanikerno rastejo. Drevesa v tem mescu obrezovati, jo nespametno, ker to drevesu več škoduje, kakor k lepi rasti pripomore.	F.
Naši dopisi.
Iz Šentvida pri Lukorici. Slavno uredništvo! Iver Vaš lisi razne poskuse nasvetuje ter jih tudi kol že skušenc naznanja, dovolim si tudi jaz poskus, kteroga sem jaz pretočeno leto pri mojih čebelah naredil, Vam poročali. Mislim tudi, da bi bilo dobro to v „čebelarju" prečastitim udom naznaniti. Ta poskus je sledeči:
Sredi oktobra pretočenega leta nisem jaz svojih čebel žveplal, temveč sem jih prepodil. Ostale so v vrtu na tleh v kopali. Smiliti so se mi jele, vzamem tri prazne panjove in v vsakega denem 10 okvirčkov ali satnikov s praznimi satovi, potem v kepah poiščem matice. Narlepšo kraljico z njenimi čebelami pustim nar-popred v prazni panj iti: ko so te že notri bile, postavim panj pred drugi in tretji kup. potem ko sem matice odstranil. V jeden panj denem dve ljudstvi, v druzega tri, in v tretjega pa pet. Ta s petimi ljudstvi je bil tako poln, da sem mislil, da se bo zadušil in tako dodal sem panju nastavek s praznimi satovi. Panjovi so po zgledu g. Dragana iz Belepeči in sicer tako narejeni, kakoršuc je na razstavi v Trebižu razstavil. Te tri panjove sem potem z raztopljenim belim sladkorjem krmil. Vsakemu panju sem dal 0 ig. sladkorja. Hotel sem poskusiti, če bo večina tel t čebel črez zimo prebila, iu če bo panj z večjim številom ljudstva tudi več hrane potreboval, kot oni z manjim številom. Dospel sem do prepričanja, da je panj s petimi ljudstvi ravno toliko potreboval, kakor oni z dvema ljudstvoma.
Čebele so bile precej pridne, ter so nosile hlačice, pa še. bolj, ko drugi panjovi. Ti trije panjovi so celo zimo, dokler ni sneg padel, če jo le količkaj mogočo bilo. letele ter se vedno s hlačicami vračale.
Skrbelo me je pa vendar, bal sem se. da bi v teh panjovih gnjiloba ne nastala in tako bi si bil ves čebelnjak pokvaril. Pisal sem g. patru Schachinger in ga vprašal, kaj on o tem misli. Piše mi. da je po njegovih mislih malo upanja, da se bo krma spridila in čebele bodo poginile. Toda čebele so bilo vedno vesele. V svečnici hočem vsakemu panju dali medeni sat, da bi to vkrcnil, vzamem zadnji sat vunkaj in vidim, da je bil na notranji strani tega satu sladkor v piskricih pokrit. Dejal sem tisti sat nazaj in nisem nobenemu medenega notor postavil.
V začetku marce sem vso čebele z medom krmil iu tudi te tri panjove. Konec marca sem vse paujovo odprl in osnažil. Ti panjovi so imeli mnogo ljudstva, mrtvih čebel pa le malo. V žačelku maja so mi čebele že začele rojiti; ti panjovi so rojili, kakor drugi, le prvi roji so bili močucji, kakor pa drugi. Tehtal sem roje, tehtale so same čebele jednega roja 2 kg., druga dva pa še nad 2 kg. vsak roj.
c, I
Tudi drugiče in troljičc so li paqjovi dali tor so večji bili od družili panjov, tehtal jih p:i nisem. Prviči so v začetku juniju zopet rojili, ter dali po 3 roje, pa vso lope in velike.
Panju s petimi ljudstvi sem nastavek po rojenji odvzel in polne tolital; vzdignili so dO funtov.
Iz toga ruzvidito, da čeliele lahko s samim sladkorjem prozimijo in zdrave ostanejo. Mislim tedaj, da je popolnoma prav in vredno, da se ta poskus v „Čebelarju" objavi, da čebelarji v prihodnji' ne bodo tako neusmiljeno s čebelami postopali, jih s žveplom morili, ter si tako veliko škodo uapravljali. Jaz boni tudi letos tako z mojimi čebelami ravnal, kakor sem pretočeno leto.	Lorenc Riu.
Is Dovjega. Gotovo se vsak človek veseli tako lepo in prijetne pomladi, kot jo letos imamo. Res, da je dež malo vreme kazil. ter da je mraz še celo majuika grozil, posebno v naših krajih, ki nted najvišjimi vršaei leže, vendar precej pozabimo na oni neprijetni čas, ako nam Hog lepe dneve podeli. Taka je letos. Majuikovo vreme res ni bilo posebne hvale vredno, a bolj prijetno ima v tem mesecu. Lepših dni skoro pričakovali nimamo, kakoršni so zdaj. Solnce lepo toplo sije, in ko njega vročina pritiska, pa pripihlja prijeten veter, ki delavcem na polji vročino zmanjšuje. Res, prijeten je veter v toplih solnčnih dnevih, a čebelar ga pa ni nič kaj vesel. Ker sem pa sedaj čebelarja omenil, naj nekoliko povem, kako iu kaj je s čebelarijo do sedaj v naših gorskih krajih, kjer vsaki mesec v letu nov sneg vrhunce obdajajočih nas gora pobeli.
S prozimovanjem smo precej zadovoljni. Le sem in tja je kaki panj po zimi poginil, pa le večinoma zaradi čebelarjeve vnemarnosti. ker jih ni dovolj zadelal in ugrnil ali pa je prav slabe v prezimovanje odločil, ter jim v potrebi lakote ni nič pomagal. Toraj je večinoma vsak čebelar temu sam zakrivil. — Mesca aprila brale so čebele ua risji tako dobro, da so bili panjovi konec aprila skoro popolnoma z medom napolnjeni. Maj nam je nagajal, a vendar so prav pridno rojile. Se bolj Iii bile pomnožile panjove v čebelnjaku, ko bi le dež ne bil nagajal in jih motil, da bi črešnjo in drugo sadno drevje lažje in bolje brale. Juni nam lepše vreme ponuja, a za čebelarje bi bilo pa le potem dobro, če bi vetra ne bilo. Čebele pridno berejo, a rojiti so pa pojenjale. Pravijo, da zato ne rojijo, ker na smreki berejo. Zdaj so že roji — prviči — začeli rojiti. Ravno danes tni je star čebelar rekel, da mu jo že prvič roja dal. Co se bo vreme dobro držalo, utegnejo čebele dobre biti. Hog daj! Upanje imejmo (vsaj nas to nič ne stane). Sv. Margarete se še bojimo; take želimo, kakoršna je vlauska bila.	F. P. Jcglii.
- X--
Gospodarske raznoterosti.
V zalogi g. Krevhoff-a v Oranienburgu sto izšle pretočeno leto dve knjižici, katerih obseg obravnava čebelarsko reči, toraj ji tudi vsem čebelarjem priporočamo; le škoda, da ste v nemškem jeziku natisnjeni.
Prva ima naslov:
Lehre der Honig- Vorwort hung. Izdal jo je W. Lahti. Na prvi strani ima tudi lično podobo slavnega čebelarja Dr. Dzierdzona. Knjiga obsega v S° 125 strani. Razdeljena jo na "J poglavij z dostavkom. L Mod in njegova zgodovina. 2. Splošne
opombo o koristi modu. i». Najboljša vporaba motlu. 4. Očistenjo modu. i">. Modoue pijačo. (». Medene pokarije. 7. Vporaba modu k vkubi sadja. S. Mod kol hišno iu zdravilno sredstvo. 0. Pogled v poduk skrivnih pripomočkov iu dostavek z naslovom : Mod in njegova vporaba. — Knjiga volja 2 marki nemškega denarja. Vredna je tega denarja. To knjigo priporočamo tudi gospodinjam, kajti ono v tej knjigi marsikaj dobe, kar se za njih kuhinjo posebno dobro iu lahko porabiti da. V tej knjigi dobe recepte za razne pijačo, za pokarije posebno veliko, r:
Unsere Honig- und Bienenpllauzen, deren Nutzen, Kulliirbesehroibung etc. od Friderika lluck. Ta knjižica obsega v mali S" si» strani. Tu notri so našteto razne cvetlico in rastline, katero čebelam veliko medu dajejo. lf>9 jo naštetih z latinskimi in nemškimi imeni ter prav kratkim opisom. Dodani slo latinsko in nemško abecedno kazalo, da če kdo cvetico imenovati ve. bodisi že nemško ali latinsko, ono popred v kazalu eventuelno v knjigi dobi. Vrhu lega jo še naveden ccnilnik semenom posameznih semen spredaj v knjigi naštetih rastlin. Knjižica velja 60 pf. Tiskana je v nemškem jeziku.
Divji k os tan dobra krma. /a govedo, konje iu ovce je divji kostanj posehno dobra krma.
Krave bolje molzejo. ter njih mleko boljšo postane. Pri živalih, katero opitati hočemo, dosežemo s polaganjem kostanja popred njih debelost iu maščobo. Ovac pa. katero s kostanjem krmimo, menda nikoli pljučna bolezen ne napade.
Surovi kostanj so stolče in posuši. Suh se debelo zmelje in z drugo krmo zmeša.
Najstarejši hrast pravijo, dajo v Ameriki na višavi v Woodbrigde, Conn, šest milj od New-Haven. Od njegovega stališča so vidi 550 milj daleč do obrežja Long Island. Drevo pravijo, da je 1000 do 1800 let staro, obseg nad koreninami meri 30 črevljcv, marsikatera njegova veja jo nad <50 črevljev dolga. Družhu „Old-Oak-Free-Assoeiation" hoče za njegovo varstvo skrbeti, postavila je okrog njega ročaje.
Rršlin hramba za mokre stene. L. Danger priporoča v „Schleswig-Holstein isehen Monatsblatt filr Gartenbau", da so za nasadom bršlina ob sloneli to poftiiše. Sredstvo je poskušono in dajo ob jednem lopo ozalšanje poslopij. Nasadi naj so pa le ob debelih zidovih nikdar no ob tenkih posebno pa ob takih ne, ki so tako rekoč na goljufijo narejeni, iz lesenih križev vines pa zid. Bršlinove korenine vos les v zidu pokončajo. Že se je zgodilo, da so korenino skozi los prirastle, ter na drngej strani stene poganjati jolo, zidu pa razpad ohljubovale.
Zoper pomladno slano. Ce je zima dobra, če ni hilo posebno hudega in dolgega mraza, bati se je toliko bolj, da pomladi že pozno slaua no pritisne. Resno je treba pomisliti, kaj je početi, se vsega zlega, ki bi ga nam pozna pomladna slana prizadeti vtegnila, obvarovati, če ne popolno, vsaj kolikor zamoremo. Boisselot v Nantes sledeči dogodek naznanja: „Neko loto hotel sem poskusiti dve prav lepo cvetoči slivovi drevesi, ki ste si nasprotno stali, slano obvarovati. Ko se je vreme zjasnilo, in se je bilo bati slane, ovil sem deblo od prvih vej do tal se. slamnato vrvjo in konec vrvi napeljal v sod z vodo napolnjen.
Drugo jutro dobim res na vodi v sodu tenko ledeno skorjo, pri drevesih so pa slana ni poznala. Tisto leto sein od teh dreves dobil veliko sadja, od družili mrazu prepušenih pa nič."
Odgovoru i urednik Anton Klein. — Izdajatelj Jano* Modic, društveni predsednik.
Lutnlna „(JobelarHkütfa In «ai|juicji!i«t|{a draltra i« Kranjska". - Natlnnlln Kluin In KuvaS v I.JuhlJuul.
07466657