PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 ^ 1- maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 267 (13.800) Trst, petek, 23. novembra 1990 V Veliki Britaniji nepričakovan konec »železnega obdobja« Margaret Thatcher LONDON — Še v sredo je »železna lady« poudarjala, da se bo Lorila do konca, včeraj pa je nenadoma, pa čeprav ne povsem nepričakovano, odstopila. Po petnajstih jetih na čelu konservativne stranke m več kot enajstih (največ v tem Poletju) na čelu britanske vlade je ®orala Margaret Thatcher le pridati, da je prispela do končne po-s,;.aie. Zadnji »udarec« so ji zadali a]eni ministri in za Maggie ni bilo drugega izhoda, kot da prizna, da le za konservativce najbolje, če odkopi. Vladna večina je bila že ne-^aj časa proti železni lady, njen od-s,;op pa so vztrajno zahtevali tudi dit ^vPlivneiši konservativni vo- Thatcherjeva je s svojo politiko dala pečat zadnjemu desetletju, če Upoštevamo falklandsko vojno, ?lalna socialna nasprotja v Veliki »ntaniji in končno velik odpor do družene Evrope. Marsikdo se z “Jeno politiko ni strinjal, vsi pa ji Priznavajo, da je bila s svojo politi-o izredno dosledna. Morda se bo daj Velika Britanija približala ev- ropski enotnosti, morda pa bo še naprej vztrajala pri odmiku od prizadevanj za gospodarsko, politično in monetarno združitev Evrope. Takoj po njeni najavi, da se bo umaknila, čim bo izvoljen novi vodja toryjcev, se je že začel boj za njeno nasledstvo. V boju sodelujejo trije konservativni voditelji, med katerimi je na prvem mestu Michael Heseltine. Toda njemu bosta primat v stranki in na čelu britanske vlade skušala prevzeti zunanji minister Douglas Hurd in kancler John Major. S tem v zvezi je zanimiva skupna izjava Hurda in Majorja, ki pravita, »da sta doslej tesno sodelovala in da sta se tudi zdaj odločila za prijateljski dvoboj, v katerem naj člani stranke odločijo, kdo je primernejši za vodstvo stranke, saj je najin prvi cilj enotnost, ki bi omogočila tudi zmago na volitvah in nadaljevanje usmeritev Margaret Thatcher«. V zvezi z odstopom ministrske predsednice pa je opozicijski lea-der Neal Kinnock zahteval takojšnje politične volitve. Z dejstvi potrjena vloga mostu Furlanije-Julijske krajine V senatu soglasno sprejet zakon o mejnih območjih V pričakovanju zaščitnega zakona ukrep dodeljuje sredstva za pomoč kulturnim in umetniškim dejavnostim manjšine Sen. Spetič: Važna zmaga v prvem krogu RIM — Kljub zapletom zadnjih dni je bil zakon za obmejna področja včeraj sprejet. Proračunska komisija senata, ki je zasedala na zakonodajni ravni, ga je včeraj odobrila soglasno. Sedaj mora zakon sicer še v poslansko zbornico, vendar ostaja obveza te zbornice, da ga sprejme pred božičem. Zakon je velika pridobitev za Furlani-jo-Julijsko krajino, saj tej deželi in Trstu nakazuje vlogo mostu med Vzhodom in Zahodom in tej vlogi postavlja solidne temelje, obenem pa je zakon pomembna pridobitev za slovensko narodnostno skupnost, saj predvideva finančno podporo za kulturne dejavnosti in ustanove manjšine v pričakovanju zaščitnega zakona. Podpora je predvidena tudi za dejavnosti italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. A preidimo k vsebini. Namen zakona, ki ga je včeraj sprejela senatna komisija, je spodbujati gospodarsko in znanstveno sodelovanje z državami Srednje Evrope, Balkana in s Sovjetsko zvezo. Vlada pa se obvezuje, da bo v okviru pentagpnalne iniciative organizirala program posegov, da bo odpravila v severovzhodni Italiji tisto »ozko grlo« infrastruktur, ki je bilo posledica hladne vojne. Instrumenti, ki jih zakon predvideva, so: 1. finančna družba za spodbujanje mešanih podjetij s sedežem v Pordenonu. Predvidenih je 250 milijard lir državnega kapitala z možnostjo vključevanja deželnega in zasebnega kapitala. Finančna družba lahko sovlaga (do 25 od sto) v mešana podjetja. 2. Servisno-dokumentacijski center, katerega lokacijo bo določil deželni svet. To središče (z dotacijo 9 milijard lir) se bo v zbiranju podatkov lahko poslužilo goriške fakultete za diplomatske vede, videmske univerze, IS-DEE in drugih sorodnih deželnih inštitutov. 3. Območje »off shore« v Trstu. Gre za brezcarinsko področje z davčnimi olajšavami za finančna podjetja, banke, zavarovalnice itd. Za finančna podjetja z Vzhoda je predvidena 10-letna davčna oprostitev. V tem okviru velja omeniti tudi dejstvo, da zakon končno odpravlja tiste Palamarove odloke o nadzorstvu nad vlaganjem tuje- NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Furlaniji-Julijski krajini odkrili še druga skrivališča orožja Evropski parlament odobril resolucijo o razkrivanju vloge organizacije Gladio RIM — Parlamentarna komisija za pokole je tudi včerajšnji dan posvetila zasliševanju nekaterih osebnosti, ki so posredno ali neposredno povezane z zadevo Gladio. Od generala Romea, ki je bil v drugi polovici šestdesetih letih odgovoren za enega od uradov tajne sulžbe Sid, ni izvedela nič bistveno novega, saj so se njegovi podatki nanašali le na čas, ko je bil Romeo šef enega od odčlkov tajne službe Sid. Prav tako neplodna pa je bila replika generala Seravalleja, ki je pred dnevi dvignil val prahu s svojimi izjavami. Seravalle je tudi včeraj ponovil stare »strahove«, da bi prenapeteži, ki so se vrinili v Gladio, izkoristili vsako najmanjšo priložnost samo za to, da bi lahko sprožili državljansko vojno. Seravalle pa kljub tolikšnemu strahu niti včeraj ni pojasnil, zakaj ni obvestil svojih nadrejenih o tem, kaj se dogaja, oziroma kako to, da se mu taka informacija ni zdela vsaj umestna, če že ne. potrebna. Povedal je samo, da se je poslužil »prepričevalne taktike« s katero je skušal gladiatorjem dopovedati, da bi bil vsak »poskus napada nevaren predvsem za organizacijo«. Tudi parlamentarni odbor za tajne službe je bil včeraj ves dan zaseden z zasliševanjem nekaterih parlamentarcev. Na njegova vprašanja sta med drugimi odgovarjala tudi bivši obrambni minister Martinazzoli in bivši predsednik vlade Goria. Medtem pa je o zadevi Gladio razpravljal tudi Evropski parlament; resolucijo sta predložila komunist Renzo Imbeni in belgijska socialistka Dury. V dokumentu je med drugim zahteva, naj pristojna evropska komisija poskrbi za to, da bi s posebnimi avdicijami prišli aferi Gladio do dna. Poleg tega pa naj bi komisija pojasnila vlogo vseh podobnih struktur, ki so obstajale in nemara še obstajajo v državah članicah EGS. Za resolucijo je glasovala večina prisotnih evroparla-mentarcev. Vzporedno z zasliševanji in resolucijami pa se v nekaterih deželah severne Italije nadaljujejo preiskave o skladiščih orožja. Po skrivališču pod cerkvico svete Petronille v pordenonski pokrajini so videmski karabinjerji včeraj odkrili novo skladišče v kraju Reana del Rojale. Tudi v tem primeru je bilo orožje skrito v bližini neke cerkvice, le da je bilo vseh šest kovinskih zabojev, kakršne uporablja vojska, zaščitenih v nekakšnem betonskem bunkerju. Trditve beneškega sodnika Mastellonija se torej uresničujejo, saj kaže, da so v naši deželi zasledili poleg omenjenih dveh vsaj še štiri druga skrivališča orožja. Prav tako po navodilih sodnika Mastellonija pa so karabinjerji odkrili podobno skrivališče v Lombardiji (na sliki AP). To pot gre za manjše pokopališče v kraju Brusuglio di Cormano. Orožje naj bi bilo skrito na koncu drevoreda, ki je speljan sredi pokopališča. Zakon o obmejnih področjih je bil sprejet v senatu. Kako ga ocenjuješ? SPETIČ: Za naše kraje je to pomemben rezultat, saj se s sprejetjem zakona zaključuje desetletna bitka, da se tem krajem vrne vloga mostu in povezovalca s srednjo in vzhodno Evropo ter z Balkanom. Furlanija-Julijska krajina in Trst sta dobila instrumente, da to postaneta. Rekel bi tudi, da sredstva, ki jih nakazuje zakon, niso privilegij, pač pa le denar za premostitev tistih ovir, ki so bile posledica hladne vojne in zaradi katerih je bila naša dežela krepko oškodovana. Treba pa bo spremeniti tudi miselnost... SPETIČ: Seveda. Mislim, da bodo k tej spremembi vsaj v začetku v naj-večji meri prispevali gospodarstveniki. Dodal pa bi, da zakon za obmejna območja ni samo zakon za podjetnike, pač pa zakon, ki je namenjen celotni tukajšnji družbi, ker predvideva vrsto prispevkov za univerze, kulturne ustanove itd. Skratka je zakon, ki nakazuje kvaliteto nove Evrope in ji daje poleg gospodarskega tudi kulturno zaledje. Komunisti smo bili takoj po sprejetju Osimskih sporazumov prvi pobudniki takega zakona. Sedaj lahko rečem, da so bili tisti, ki so zasnovali Osimske sporazume, kljub polemikam, ki so jih izzvali, drzni v svojem razmišljanju, evropski dogodki pa so potrdili pravilnost te izbire. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Lojze Peterle: Plebiscit 116 prinaša rajskih sprememb v 1 L° v Slovenska skupši 0Seh treh na s^uPnem zasedan U«Plebiscitu0r>V ponovno razpravlja f. dvna danes se bo sesta čl Vseih nac1S1]a ?n Utišala usklad j,®11® »ZaV0 Protui°če si predlagal Zvej RePubUk° plebiscitu in neodvi Te®' 80 sicer z v lV,enije<<- V Četrt‘ he n® histvenjh3 V vseh verzijah, ki ^obno e Vprvašanj kontradiktc v ede odst111? Že Por°čali o raz! P cine, poprejšnje n peto zasedanje ustavne komisije in več sestankov strank niso mogli razvozlati. Na skupščini je vlada odločno nastopila in dosledno zagovarjala plebiscit, pa tudi zahtevo, da mora potekati čim prej. Predsednik vlade Lojze Peterle je začel s pozdravom v treh jezikih in govorih: po slovensko, italijansko in madžarsko. Zatem je dejal: »Politična volja Republike Slovenije je jasna: sami hočemo biti svoji gospodarji in gospodariti na svojem. Ta pravica narodov je splošno priznana in brezpri-zivna.« Peterle je nato ugotovil, da plebiscit ne prinaša rajskih sprememb, da pa odpira možnosti za slovensko podjet- NADALJEVANJE NA 2. STRANI »Zver« v Kulturnem domu TRST — Včeraj je leningrajsko Gledališče Komissarževskaja začelo gostovanje na Tržaškem in Goriškem. Tržaški publiki se je že predstavilo s tragikomedijo »Pozabiti Herostrata«, nocoj in jutri pa bo igralo »Zver« sovjetskih avtorjev M. Gindina in V. Sinakeviča (na sliki je prizor iz predstave). »Zver« je tragikomedija v dveh dejanjih, ki s psihološko poglobljenostjo govori o težavnem sporazumevanju med ljudmi, četudi na primitivni stopnji razvoja in po katastrofi, ki je uničila civilizacijo. Tudi v takšnih življenjskih pogojih vsakdo ohrani svoje značilnosti, zato so človeški stiki skorajda nemogoči. Leningrajski gostje bodo v ponedeljek, 26. novembra, nastopili v goriš-kem Kulturnem domu z delom »Pozabiti Herostrata«. Na Gorjupovih dnevih tudi član jugoslovanskega predsedstva Drnovšek nasprotuje odcepitvi ko so možne še druge opcije Bush po zahvalnem dnevu zdaj v Egiptu Diplomatske akcije za glas proti Iraku BOVEC — Letošnji Gorjupovi dnevi slovenskih novinarjev so se včeraj začeli v Bovcu s srečanjem s predstavnikom Slovenije v zveznem predsedstvu Jugoslavije dr. Janezom Drnovškom. Gost je govoril o današnjem trenutku Jugoslavije, odnosih med republikami, težnjah po dezintegraciji države in perspektivah Slovenije. Uvodoma je Drnovšek ugotovil, da dosedanji sistem jugoslovanske integracije ne more več vzdržati, saj je temeljil na avtoritarnih postavkah in enostrankarskem sistemu. Od polovice 70. in še izraziteje v 80. letih je ta sistem zašel v krizo brez povratka z gospodarsko stagnacijo in zaostritvijo odnosov, med republikami. Je možna integracija na novih osnovah? Seveda, vendar pod pogojem da so te osnove večstrankarska demokracija, tržni sistem, spoštovanje človekovih previc in vključevanje v proces evropskega združevanja, za katero pa je že pozno, saj je Jugoslavija izgubila najugodnejši trenutek pred kakimi tremi leti. Danes so jo prehitele že mnoge druge države vzhodnega bloka. Glede na današnje odnose v Jugoslaviji pa je perspektiva take integracije kaj malo verjetna. Že prvo vprašanje novinarjev je zato postavilo dr. Drnovška pred dileme po napovedanem slovenskem prebisci-tu: odcepitev ali konfederacija kot trajna oz. prehodna oblika k novi federaciji. Odcepitev bi bila neracionalna vse dotlej, ko so še možne druge opcije. Konfederacija v eni ali drugi varianti je sprejemljivejša, vendar vprašanje je, kaj je možno in zdi se, da razmere danes niso zrele za konfederacijo. Odločitev Slovenije za samostojno državo vsekakor še vedno dopušča dogovor z drugimi republikami. Važno je, da se razčistijo odnosi, saj Slovenija ne more še naprej biti hkrati v Jugoslaviji in v mnogih pogledih že izven nje. Potrebo po razčiščenju odnosov in izhodu iz sedanje nestabilnosti z jasnimi dogovori - seveda po mirni in demokratični poti - je Drnovšek poudaril tudi v zvezi z zadržanjem tujih, predvsem zahodnih držav in možnosti posega JLA. Vprašanja novinarjev pa so zaorala tudi v druge ledine. Neuvrščenost? Ni mogoče, da bi Jugoslavija reševala odnose Sever-Jug na svetovni ravni, če jih ni sposobna niti znotraj sebe. Posredovanje v zalivski krizi? Notranji spori so paralizirali diplomacijo, ki vodi zgolj rutinske posle. Ruplov nastop ob KEVS? Namenjen predvsem domači javnosti. Markovičev ekonomski program? Dobro zasnovan, z nekaterimi začetnimi napakami, toda zaradi političnih razmer njegovo izvajanje močno šepa. Samostojna Slovenija? Vsaka država, tudi majhna, lahko preživi. Nujno pa bi bilo razhod - če bo do tega prišlo - izvesti sporazumno, ohraniti če mogoče jugoslovanski trg in iskati povezovanje z EFTO in Evropsko skupnostjo. Kaj pa bodočnost politika Drnovška, bi sprejel ponudbo predsedstva slovenske vlade? »Ne vem, odvisi od drugih možnosti, ki bi jih imel na izbiro,« se je glasil odgovor, s katerim se je v na pol šaljivem tonu zaključil dialog z novinarji. Trinajsti Gorjupovi dnevi Društva novinarjev Slovenije, ki jim sledijo tudi nekateri novinarji drugih držav prostora Alpe Jadran, se bodo danes dopoldne nadaljevali s pogovorom o delu slovenske vlade. Na vprašanja bo odgovarjal njen predsednik Lojze Peterle ter drugi ministri. Popoldne bo gost slovenskih novinarjev predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan, jutri pa se bo tridnevno študijsko in delovno srečanje sklenilo z rednim občnim zborom Društva slovenskih novinarjev. MARKO MARINČIČ KAIRO — Ameriški predsednik George Bush je po obisku v Savdski Arabiji včeraj zvečer prispel v Kairo, kjer ga je na letališču pričakal egiptovski predsednik Hosni Mubarak, toda ves včerajšnji dan je Bush preživel med ameriškimi vojaki, s katerimi je skupaj počastil praznični zahvalni dan. Prav iz puščavskega peska Savdske Arabije pa je predsednik ZDA sporočil rojakom in svetu, »da so Američani tam, da bi branili mir in svobodo in zaščitili življenje nedolžnih civilistov.« Predvsem pa je bil včerajšnji Bushev dan med vojaki v prvi bojni liniji nekakšen poziv vsem, da enotno nastopijo proti Iraku in zasedbi Kuvajta. V nagovoru vojakom je Bush dejal, da »iraška agresija ni le napad na varnost Kuvajta, temveč tudi napad na vse arabske države v Zalivu, istočasno pa tudi grožnja boljšemu svetu, ki bi ga radi zgradili po končanem obdobju hladne vojne«. Medtem pa je v teku tudi diplomatska ofenziva, ki ima za cilj novo resolucij g varnostnega sveta, ki naj bi odobrila uporabo sile proti Iraku. Da se nekaj takega pripravlja, kaže tudi odločitev britanske premierke Thatcherjeve, ki je še pred včerajšnjim odstopom odločila, da podvoji število britanskih vojakov v Zalivu in tako poveča pritisk na Bagdad. Tudi ameriški državni sekretar Baker ne drži križem rok. Včeraj je dopotoval v Jemen, kjer se je pogovarjal' o zalivski krizi, danes pa naj bi tam srečal tudi malezijskega zunanjega ministra. O krizi v Zalivu pa se bosta danes pogovarjala tudi kitajski zunanji minister Qian Oichen in Eduard Sevardnadze. V zvezi s tem velja še omeniti, da je predstavnik SZ Belono-gov v Abu Dabiju izjavil, da se Moskva pred glasovanjem o uporabi sile zavzema za »še en ultimat Sadamu Huseinu.. Včeraj pa se je iz Iraka vrnilo tudi 14 italijanskih talcev, za katere je osvoboditev izposlovala skrajno desničarska delegacija evropskega parlamenta, ki jo je vodil voditelj francoske skrajne desnice Le Pen. Po prihodu na letališče v Baslu je bila skupna misel osvobojenih talcev ta, »da so vsi zadovoljni, ker so se končno vrnili domov, toda njihove misli so še vedno v Iraku, kjer je še vedno precej njihovih rojakov«. Ob tem so tudi vsi poudarjali, da ne vidijo razloga, da uradna italijanska delegacija ne bi skušala doseči izpustitev tudi ostalih talcev. Papež Janez Pavel IL obiskal Slovenicum Minister Rupel pojasnil zaplete na pariškem zasedanju K VSE RIM — Papež Janez Pavel II. je sinoči ob 30-letnici delovanja Sloveni-cuma obiskal papeški slovenski zavod v Rimu, kjer je daroval mašo in v slovenski pridigi pozdravil pet slovenskih škofov, ki jim je načeloval ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Šuštar, kakih štirideset duhovnikov in sedanje ter nekdanje gojence. V pridigi je papež Janez Pavel II. izrazil veselje, da lahko vodi slovesno evharistično slavje s škofi, rektorjem in gojenci, ki so se v teh tridesetih letih izpopolnjevali v visokih cerkvenih študijih, da bi mogli bolje uresničevati svoje apostolsko poslanstvo v službi Kristusa in Cerkve, ki živi v slovenskem narodu. V nadaljevanju je poudaril, da je Mati božja pomočnica kristjanov, glavna zavetnica slovenskega naroda in preprošnica, ki ne neha deliti obilnih milosti in tolažbe v stiski. Povezal se je na škofovsko sinodo, ki je toplo priporočila stalno izobraževanje duhovnikov. Papež je nadaljeval: »Po vsem, kar se je po Božji previdnosti zgodilo, in kar pomeni začetek nove dobe v vzhodni in srednji Evropi ter je odločilno odmevalo tudi v vaši deželi, nas čaka veliko in pomembno delo. Gre ne le za materialno obnovo, ampak tudi za moralno in duhovno prenovo. Predvsem seveda mladega rodu s pogledom v tretje tisočletje, ki se približuje. Z njim se približuje poslanstvo nove evangelizacije Evrope na zgodovinskih krščanskih temeljih, na katerih bosta kultura in Cerkev di- hali z obema polovicama pljuč. V vas živi duh svetega Cirila in Metoda, očetov vaše vere in kulture ter soza-vetnikov Evrope skupaj s svetim Benediktom. Želim, da bi bila ta dragocena dediščina v vas vedno rodovitna. Ta dediščina nas zavezuje, da ustvarjamo pogoje za socialno življenje po meri človeka, ki ni samo zemeljsko bitje, ampak tudi božji otrok in ki vidi v bližnjem svojega brata v Kristusu.« V nadaljevanju je papež dejal, da bodo pri tem delu pomagale ustvarjalne sposobnosti in tradicije večstoletne kulture, ki je prežeta z ideali zares krščanskega humanizma. Spomnil se je nato včerajšnjega goda mučenke svete Cecilije. V nadaljevanju je podčrtal, da je dolžnost vsakega, da človekovo dostojanstvo uresniči v svojem lastnem življenju 'in v svoji osebnosti. Duhovniki pa imajo še dodatno častno poslanstvo, da pomagajo svojim bratom odkriti njihov globoki smisel življenja. Izrazil je prepričanje, da bodo po skrbni pripravi, ki so je bili deležni v Slovenicumu vedno bolj sposobni oblikovati življenje in bodočnost vrstnikov in vsega ljudstva, da bo povezano in v bratskem sožitju ne le z vso evropsko družino od Atlantika do Urala, ampak tudi z vso človeško družino. V cerkvi sv. Petra bo danes ob 9. uri slovesno somaševanje vseh slovenskih škofov. Ob 12. uri bo v Slovenicumu srečanje s škofi in predstojniki. Svečanosti pa se bodo drevi zaključile. LJUBLJANA — Slovenski del jugoslovanske delegacije na KVSE v Parizu, ki ga je vodil predsednik sekretariata za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrij Rupel, je po vrnitvi iz Pariza dal izjavo na brniškem letališču, v kateri je podrobneje orisal zaplet z zveznim delom delegacije ter potek same konference in dejavnost slovenske delegacije. Delo je bilo vse prej kot enostavno, kar so pričakovali, nikakor pa niso pričakovali takšnega odnosa. Kljub temu so opravili naloge, kot je bilo domenjeno v sekretariatu in slovenski vladi že pred odhodom v Pariz. Udeležbo slovenske delegacije bi lahko razdelili na dva dela, na samo navzočnost na KVSE in na opravljene stike z nekaterimi navzočimi politiki (Havel, Mock) ter na obisk in pogovore v pariški pisarni sveta Evrope. Slovenski in hrvaški delegaciji je zvezni del omogočil golo navzočnost: dali so jima vlogo okraska in če sami ne bi bili podjetni, nihče ne bi vedel, da je jugoslovanska delegacija sestavljena drugače kot doslej. Zvezni predstavniki so se obnašali, kot da so plačani, da delujejo proti interesom Slovenije in zaradi tega bo prišlo po mnenju dr. Rupla do še hujših zapletov. Slovenija kratkomalo ne more več pristajati na to, da plačuje neko telo, ki se ni sposobno držati niti kančka medsebojnega dogovora. Že na predvečer zasedanja KVSE je predsednik zveznega predsedstva Borisav Jovič zavrnil možnost, da bi sklicali skupno tiskovno konferenco, nasprotoval temu, da Hrvaška in Slovenija razdelita udeležencem svoja gradiva in da vnesejo že zdavnaj posredovane pripombe na njegov govor. Vrhunec pa je bil, ko so iz jugoslovanske delegacije, slovenski za hrbtom, preklicali že prijavljeno in odobreno tiskovno konferenco v tiskovnem središču. Kljub temu je slovenska delegacija svoje gradivo, v katerem opozarja na resne probleme v Jugoslaviji, razdelila. Teh problemov Jovič v svojem govoru ni niti z besedico omenil, ampak je Jugoslavijo brez sramu uvrstil med države, ki so veliko prispevale k demokratizaciji Evrope. Sklicala je tudi tiskovno konferenco v prostorih Ljubljanske banke (ki resda ni bila bogve kako obiskana), zunanji mi- nister pa je slovenska stališča posredoval v vrsti stikov 5 tujimi novinarji (AFP, Independent...). Jugoslovanska delegacija prav gotovo ne bo nikoli vec sestavljena na takšen način, pa tudi Slovenija ne bo vet članica takšne delegacije. Stiki s tujimi politiki so bili priložnost za testiranje n]1' hovega odnosa do Jugoslavije in dogajanj na njenem severozahodu. Dr. Rupel je odkrito priznal, da bo pridobivan]6 mednarodnega priznanja težavno in bo trajalo še nekal časa, kar posredno potrjuje tudi izjava predsednika Havl^ da je njegovo srce sicer v Sloveniji, da pa zaradi svoj6 funkcije mora sodelovati z Jugoslavijo. ,■ Evropa je namreč s pariškim zasedanjem KVSE tud uradno končala hladno vojno in kriznih položajev si.11!,*, najmanj ne želi. Za Jugoslavijo se vedno napačno misli, d^ je manj nevarna kot enotna država, v kateri pa njeni konstitutivni deli že dolgo ne najdejo skupnega jezika. Jug°s lavijo posredno povezujejo s Sovjetsko zvezo. Prepričani 5 namreč, da bo razpad Jugoslavije povzročil podiranje oo min v Sovjetski zvezi, ki danes ne straši več Evrope z ffio jo, ampak s svojo notranjo šibkostjo. Njen razpad bi povzr , čil milijonsko migracijo sovjetskih državljanov na Zah6. Takšno nepoznavanje jugoslovanske stvarnosti je se^f j3 podlaga odnosa tujine tudi do Slovenije, zato bo prihodnJ naloga slovenske vlade oziroma nekaterih sekretariatov, . ^ s številnejšimi ustreznimi informacijami postrežejo Evropi pravo resnico; Na vprašanje o stališču evropskih politik ^ do plebiscita je dr. Rupel dejal, da je bila novica še PreVjj; sveža za komentiranje, da pa so o tej odločitvi seznad tujino v gradivu, ki so ga razdelili. , r. Na vprašanje Dnevnikovega novinarja, ali lahko venda le pričakujemo, da bo KVSE odslej namenjala več P'?2,;], nosti problemom majhnih držav in narodov v Evropi, z*a ej ko je največja grožnja (hladna vojna) mimo, je dr. RUP[0 izrazil prepričanje, da kakega pospešenega ukvarjanja s-problematiko se ne gre pričakovati, je pa že čutiti PreC0p-šnje pritiske evropskih regij, ki se želijo pojaviti v evr g. skem svetu kot tretji zbor. Mi pa moramo biti seveda vzoči v vseh teh procesih, je povedal dr. Rupel, (dd) • V senatu ga kapitala v Trstu. 4. Rotacijski sklad FRIE, ki dobi okoli 100 milijard lir za svoje delovanje. Poleg tega je ustanovljen rotacijski sklad za obrtniške pobude, namenjene sodelovanju z Vzhodom. 5. Sklad 120 milijard lir (12 milijard lir letno) za razvoj goratih področij. Zakon nakazuje nadalje 4 milijarde lir za videmsko in tržaško univerzo za štipendije za razne tečaje, poleg tega pa za prirejanje tečajev za poznavanje jezikov dežel, h katerim se usmerja kooperacija. Predvideno je tudi oblikovanje mednarodnega vseučilišča za spodbujanje večjezičnosti. Predvideno je finansiranje pentagonalne pobude, poleg tega pa zakon namenja 94 milijard lir za uresničitev avtocestnih povezav med Gorico in Razdrtim in Fernetiči in Razdrtim. Dve milijardi lir (6 v treh letih) sta predvideni za uresničitev obrambnega sistema proti toči v Brdih. V členu 11 pa zakon obravnava manjšine. Navajamo ga v kolikor je mogoče točnem prevodu: 1. V pričakovanju odobritve organskega zakona o globalni zaščiti za slovensko narodnostno skupnost, je deželi FJK dodeljen v triletju 1991-93 poseben prispevek 24 milijard lir (8 milijard na leto) za podporo kulturnim in umetniškim pobudam slovenske manjšine. V ta namen se dežela FJK posvetuje z ustanovami in organizacijami slovenske manjšine. 2. V pričakovanju na specifičen zakon za posege v korist italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji je dodeljenih 12 milijard lir (4 na leto), ki se jih dodeli posebnemu poglavju proračuna zunanjega ministrstva za delo v korist italijanske manjšine sporazumno in v sodelovanju z deželo FJK. 3. V mejah finančne razpoložljivosti se v letih 1991-93 prispevek iz sklada zakona 250 za dnevnike v slovenskem jeziku, ki izhajajo v FJK, dvigne za 50 odstotkov. K zakonu sta bili priloženi še dve resoluciji: prva, ki sta jo predlagala senatorja Spetič in Agnelli, predvideva reorganizacijo ustanove za industrijsko cono EZIT in raziskovalnega območja, druga, ki jo je predlagal sen. Spetič, pa ustanovitev skupnega telesa za upravljanje voda reke Soče. Sprejetje zakona je z zadovoljstvom komentiral predsednik deželne vlade Bi-asutti, ki je dejal, da zakon poudarja vlogo mostu FJK. Sedaj morajo ustanove in gospodarstveniki FJK izkoristiti znatni razpoložljiv potencial. Biasutti je tudi dodal, da upa, da bo zbornica sedaj hitro sprejela to, kar je razumno odobril senat. • Sen. Spetič Zakon predvideva tudi vrsto ugodnosti za manjšino. SPETIČ: Za nas je to velika zmaga. Sem zelo zadovoljen, saj se jaz in pred mano senatorka Gerbčeva nisva zaman trmasto borila, da bi v finančnem zakonu ohranila sklad za manjšine. Danes je ta denar na razpolago v pričakovanju zaščitnega zakona. Lahko bi rekli, da je to jajce danes v pričakovanju, da dobimo kokoš jutri. Za naše kulturne ustanove se mi zdi, da bodo predvidena sredstva ve- liko olajšanje, saj bodo lahko nadaljevale s svojim poslanstvom. Važno se mi zdi tudi načelo, da bi pri namembnosti sredstev sodeluje manjšina. Upam tudi, da bosta med Slovenci prevladali razsodnost in treznost. Dodal pa bi tudi, da smo Slovenci sedaj pred preizkušnjo, saj bomo morali s svojim gospodarskim, kulturnim in znanstvenim potencialom poseči po priložnostih, ki jih nudi zakon tako z instrumenti gospodarskega sodelovanja kot tudi s podporo za gorata področja, ki lahko veliko prispeva k dvigu Benečije. Jajce danes v pričakovanju kokoši jutri. Kakšna je dejanska možnost, da pridemo do kokoši - zaščitnega zakona? SPETIČ: Vse kaže, da je želja po predčasnih volitvah skopnela. Če je res tako, imamo pred sabo še poldrugo leto časa za odobritev zakona. Sklep o podpori slovenskim ustanovam v okviru zakona za obmejna področja pa je pomemben korak naprej, saj priča o dobri volji, tudi ker so propadli motilni in krnitveni poskusi nekaterih krogov iz naših krajev. V prvem krogu smo zmagali, upam, da bomo tudi na srečanju. • Plebiscit nost, in nadaljeval: »Plebiscit ne rešuje problemov naše slabe gospodarske sestave, nizke produktivnosti, umetne zaposlenosti, slabega manegamenta ali poslovne morale. Tudi po plebiscitu se bodo še kazale neprijetne posledice pretekle politike, dana pa bodo izhodišča za hitrejši in uspešnejši izhod iz krize, ki ji v jugoslovanski opciji ni videti konca. Po njem se ne bomo mogli več izgovarjati na Jugoslavijo, na odtekanje po Savi itd. Osamosvojitev ne pomeni, da se nismo še naprej pripravljeni pogovarjati o sodr-žavju s Hrvaško, oziroma o novih odnosih med republikami, saj se lahko pogovarja in pogaja samo suveren subjekt. Vedimo pa eno. Tu popravnega izpita ni. Vlada podpira izvedbo plebiscita s predpostavko o zreli politični odgovornosti celotne skupščine Republike Slovenije. Pri tem ne more in ne sme iti za slavo ene ali druge stranke, vladajoče koalicije ali opozicije, gre lahko samo za skupen projekt državljanov Slovenije s posebno soodgovornostjo skupščine predsedstva in vlade Republike Slovenije. Vlada veže svojo odgovornost za ta projekt na naštete predpostavke, hkrati pa te odgovornosti ne more prevzeti tudi v primeru, če bo pravi trenutek za plebiscit zamujen.« V razpravi so nekateri gospodarski ministri še povedali, da bi bile posledice plebiscita s takojšnjo ločitvijo Slovenije od Jugoslavije trenutno zelo boleče in udarec hud, da pa bi se stvari postopoma zboljševale. Dilema je v kratkoročnem padcu in nato izboljšanju, ali pa v stalnem nevzdržnem poslabšanju, povezanem z nerešljivo jugoslovansko gospodarsko krizo. Takoj po odcepitvi bi potrebovali 1,6 milijarde dolarjev investicij, torej svežega tujega kapitala. Najresnejši je politično-varnostni problem, saj je Jugoslavija na visoki stopnji rizične lestvice, Slovenija sama bi kotirala bolje, toda slovenski trg je premajhen in gospodarsko ni interesanten. Slovenska stopnja zadolženosti je v primerjavi z drugimi republikami nizka, toda veliko vprašanje je, po 'kakšnem ključu se bodo delih -e govi, ki jih je precej, in aktiva, ki J bolj malo. . za- Za 1988. leto obstajajo dokončni m . nesljivi podatki o medrepubliški vi, ki je takrat zajela 23,1 odstotka ^je. ne slovenske industrijske proizv'° Izpad te menjave bi za dvajset odst ^ znižal slovenski narodni dohodeK-žavni odliv (zvezni proračun in Poa . jpi-znaša 20 milijad dinarjev, priliv Pa lijarde. se Zapletena so vojaška vprašanja' eJjCije generalni štab pripravlja na inter van-in so v Srbiji ustanovili novo ju9°^ruiad' sko komunistično partijo izrazito nega značaja. en618*! Javna aktivnost je, da so jo 9 pe t>> ustanovili za primer, da v Srb1) uStih zmagal Miloševič, ker nočejo pz h tutji oblasti Vuku Dršakoviču in iijn ^l0{eS^°' za njihov lastni, čisto človeško P nalni obstoj. To je torej rezeiy ena amrade, ki pa je lahko uPora , 1(ji atS11" po koncu srbskih volitev, zato ^ slo ment, da je treba pred tem lZP»i0 voh biscit, ki bo Z °veni)° venski plebiscit, ki do — gj0ve združenega naroda ubranil nturaII“j pred morebitnimi vojaškimi a. zgoto^ Povsem drugačni pa so to j^ga . vitve s skupnih zasedanj slov ^ sesta hrvaškega predsedstva, ki st;a m n)65*8 včeraj na Trški gori pri sn°0 Predvsem so potrdili skupno skuP,e. delovanja in razgovarjanja posp6.., željo, da ne bi zavirali, temveC vali demokratične procese v ^Taiefl kamor pa spada vali demokratične Pr°c®se„^; Jjzraž611. predstavljen osntuek konfe reds godbe. Sestanek sta vodila nika, Tudjman in Kučan. Jutri bo v Milanu plenarna skupščina Skupnost Alpe-Jadran za globljo solidarnost MILAN — Jutri bo v Milanu plenarna skupščina predsednikov De-ovne skupnosti Alpe-jadran, ki ji je Predsedovala v zadnjih dve letih De-ela Lombardija. Furlanijo-Julijsko Kra]ino bo zastopal predsednik dežel-n® vlade Adriano Biasutti, ki ga bo Premijal odbornik za odnose s tujino 'Jl5,n^ranco Carbone. plo bo za zelo pomembno srečanje, al bodo na njem preverili dejavnost ?.Zl_r,0IIla razmere v Skupnosti v po-tednjih dveh letih in seveda bodoče Perspektive po nastopu najnovejših j-?rernemb na evropskem vzhodu, ki J tl.]e vzpodbudila - vsaj v idealnem RUslu - tudi skupnost Alpe-Jadran. • e sPremembe odpirajo vrsto novih .J1 zanirnivih priložnosti, ki jih bo ve-temeljito izkoristiti: izmenjave a kulturnem, institucionalnem in y°spodarskem področju med posa- meznimi italijanskimi, nemškimi, avstrijskimi, madžarskimi, jugoslovanskimi in švicarskimi deželami, regijami in drugimi upravnimi stvarnostmi, ki se razpoznavajo v Skupnosti, ter med državami, katerih sestavni del so; izmenjave med vzhodnoevropskimi državami in državami, ki so članice Evropske skupnosti; ovrednotenje novih dragocenih izkušenj, kakršna je na primer Pentagonala, ki so simptom novih premikov v Evropi in ki jih je potrebno "upravljati" na podlagi tvornega sodelovanja in mednarodne solidarnosti. Na plenarni skupščini bodo posvetili osrednjo pozornost ravno tem vprašanjem in jih poskusili strniti v sintezo, ki naj omogoči Delovni skupnosti Alpe-jadran, da bo še naprej blagodejno vplivala na evropsko stvarnost. Glede javne rabe slovenščine Tog odgovor podtajnika Vitaloneja , zadeva mednarodne vidike o q J11 rabi slovenskega jezika, 8. člen P09°dbe predvideva, da t0Ja dalija in Jugoslavija na pod-bj tu zaščite ustreznih manjšin v ža(b conah čl in B Svobodnega tr-Kega ozemlja ohranili v veljavi Za ranie ukrepe, ki so bili že sprejeti Izvajanje posebnega statuta, pri-leto^nF0 ^ Spomenici o soglasju iz nje ^4, in da bosta v okviru notra-tnJia Prava zagotavljali ohranitev sjj ne ravni zaščite obeh etničnih (e Pin» ki je v skladu z normami cjg ? Posebnega statuta. Ugotovitev, fiQ pijanska stran ne spoštuje med-nr, obveznosti, bi bila lahko ,aVn 6S,U samo v primeru, ko bi bila srpjlP raba slovenskega jezika v ta / u omenjenega posebnega statu-Čei e v veljavi v trenutku, ko je pri-kre( ve‘iati Osimska pogodba. Kon-rodn°' ^£r ie za sestanek medna-ja ;,e?a in torej ne deželnega znača-ti' L blio sklenjeno, da je treba rabi-(iržn!no italijanski jezik, ki je pač jjjni jezik P°dta']e to9 in birokratski odgovor dia , za zunanje zadeve Clau-hin o ^ioneja poslanki Silvani Fac-SetittlCa^avi in drugim več kot tride-pre(j Poslancem, ki so naslovili na ^inkt ika ministrskega sveta in na Se z jfa.za zunanje zadeve, za odno-pr0bi ezeiami in za institucionalne Pedav^6 P^no vprašanje v zvezi z vetlsk nirn obiskom predsednikov slo-pri in koroškega parlamenta ske ,_Zelni skupščini Furlanije-Julij-Svet0va ine- Tedaj je bilo deželnemu Pp Bra . Slovenske skupnosti Boja-voriH ezi,9arju prepovedano sprego-O-h slovenskem jeziku, iz Vrstni?3 ,skupina poslancev, ki so °zhačii in Neodvisne levice, je fen Sfl ,a ta dogodek kot anahronisti-Z repu? Nestrpnosti, ki ni v skladu ne Pithi Ajtsko ustavo ne z mednarod-SPteiel VTezn°stmi, ki jih je slovesno P®Plokr J^iii3, in niti ne z vzdušjem ?0sih ,v,a , ne9a presnavljanja v od-fo deicf6^ italijo in Jugoslavijo. Spri-davJ Va' da je zunanji minister ne-eZikovn°U jih po kraških vaseh prirejajo ’nska in krajevne sekcije Slovenske kiug 0sti- s pomočjo izvedencev iz stran-ležu 9°spodarske komisije. Po tisti v Sa-®a2ov° bde okro9le mize tudi na Colu, v beSp.lci.in v Mavhinjah, kjer so uvodne iH6(n e ltneh predstavniki prirediteljev, autni ^, 0 ie °9V- Jože Škerk orisal tre-diCe P°ložaj kraškega človeka in posle-parlt' 2 k* jih imel načrtovani kraški retn0 9 Vso sl°vensko stvarnost. Kot be-škerk V ^kovnem sporočilu SSk, je v Zadiv011^31^ dejstvo, da je Dežela FJK Celovr\eni *etu predlagal3 m sprejela li v ukrepov, ki bi Kras »spremeni- ^ w j a v ul, rvi uoxvc v uox se itiarvj^dna počivališča, medtem ko bi ■au skunfina zreducirala na zgolj folklor- ju —v.v , ivi ui rviaa »spi eiiiein- pa v r/0^0 0Inejen rezervat, kraške vasi navar’ ^anjšir Ta^no<<- SSk. jjp Opelt in ostali predstavniki 2akon n rerno v n°ti - so se zavzeli za tak tivno in RarRu' ki bi bil usmerjen v ak-9l po uačrtovano zaščito in ki bi jam-•azvoj , 6 za življenje in delo in torej za zaskrb]if^a ozenllja. Pri tem so izrazili Klof« J nosi' ker tudi »občine izgubljajo Želnijn ,Sn moraj° vse bolj podrejati de-'apkrptn^0110111, vendar doslej »ni bilo slovenskuf Prolestnih reakcij nekaterih Satiih« n uPraviteljev v izvoljenih or- tevalneoat“a Pikra na račun omalova-• asa in s odnosa oblasti do prebivalcev Rražena ,e z!asti do kmetov je bila npr. spora “azovici, kjer so tudi analizi-i °tron iTfUm °. Protivrednostih za sin-n^Posti lzrazili potrebo po večji od-?redstavn;Predvsenl tistih slovenskih Šali, kov, ki so ta sporazum podpi- Medtem ko se nadaljujejo preiskave o zagonetnem ozadju organizacije Gladio Zadnji razpleti odpirajo nova vprašanja o tragični smrti nabrežinskega karabinjerja Prizorišče nesreče, v kateri je 23-letni Bojan Claudi izgubil življenje. Sliko je posnel M. Magajna 6. junija 1974 Medtem ko se zasliševanja politikov in generalov tajnih služb nadaljujejo kar v štirih preiskavah (v Benetkah vodita dve sodnika Mastelloni in Cas-son, v Rimu pa zasedata parlamentarni komisiji za pokole in nadzorstvo nad tajnimi službami), se v naših krajih ljudje sprašujejo, kakšno vlogo so imeli pri nas gladiatorji in kdo je bil odgovoren ali seznanjen z Gladiovim skladiščem razstreliva pri Nabrežini. Odvetnik Bernot, ki brani Goričane, po krivem vpletene v proces o peto-veljskem atentatu, nam je včeraj še enkrat potrdil, da je sodnik Casson med zaslišanjem upokojenega genera- Otroška animacija in Je kaj v Pijanskem Centru Štrekelj .Odh za za knzSk°'nabrp? Z? šolstvo in kulturo de-o?feth šoku msk,e obiine Pireja v kaHke v Cent1 dve deiavnici »Juro mlamLtru Jirekelj" - Domu za g0„delavnica 7 V S ob 8- j 1CanJu v m .. °b 9- uri v drugem 0ttla v Trstn !I1^vorani Kulturnega Petronio 4. -vjj v: 17, Redni izključno predšolskim otrokom. Pri glasbeni vzgoji in ustvarjalnosti se bodo otroci lahko spoznali z glavnimi elementi glasbene umetnosti in se vpeljali v čudoviti svet glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Obe delavnici bosta odprti v popoldanskih urah dvakrat tedensko po .eno uro za vsako posamezno skupino. Vpisne pole so staršem na razpolago na posameznih šolskih sedežih ter v občinskem uradu za šolstvo (soba štev. 20) rok za vpisovanje pa zapade v sredo, 28. novembra 1990. Poleg omenjenih delavnic prireja Center "Štrekelj" - Dom za kulturo mladih tudi kulturne prireditve za otroke, kot so miklavževanje, lutkovne predstave, projekcije filmov, pustovanje, razstave ter gibalno otroško srečanje "Zvočni planet". Vespa v avtomobil V Ul. Commerciale se je pozno sinoči pripetila prometna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen 15-letni August Marcel Rogers. Po prvih podatkih kaže, da se je fant peljal z vespo, ki je iz še nepojasnjenih razlogov čelno trčila v avtomobil. Dežurni zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da se je fant hudo ranil v desno nogo in utrpel poškodbe po vsem telesu. V bolnišnico so ga sprejeli s pridržano prognozo. la Mingarellija zelo podrobno skušal izvedeti od njega kdo je skril razstrelivo v nabrežinsko jamo (pravzaprav sta bili dve) in kdo je razpolagal z njim. Očitno je izvedel kaj pomembnega, saj odvetnik Bernot govori o »pretresljivih novostih«, kaže pa tudi, da je dokumentacijo o eni osebi Casson izročil javnemu tožilcu za nadaljnjo sodno akcijo. V postopnem odkrivanju tajnih zvez in preusmerjenih preiskav se kajpak postavlja tudi vprašanje, v kakšnih okoliščinah je 6. junija 1974 ob 3. uri bil pri Nabrežini ubit 23-letni slovenski karabinjer Bojan Claudi. Uradna verzija je takrat bila, da ga je med nočno stražo po nesreči ubil kolega Ettore Tomatis. Trije karabinjerji so stražili pri kamnolomu blizu Katrne jame, kjer so se v tistih časih neofašis-ti vadili v streljanju. Na procesu so tezo o nesreči sodniki potrdili. Fascikla o procesu sicer še nismo utegnili dobiti v roke, kajti odvetnik Morgera, ki je branil Tomatisa, se dogodka ne spominja več, vse fascikle iz tiste dobe je že dal uničiti, na sodišču pa je na uradno dovoljenje za ogled arhivov treba čakati več dni. Bojanovi starši so nam te dni povedali, da jih uradna verzija ni nikoli stoodstotno prepričala, čeprav ne razpolagajo z nobenim elementom, ki bi vodil v drugo smer. Gre le za občutek srca, nam je povedala mama. Na procesu se niso predstavili kot civilna stranka, ker so bili pregloboko užaloščeni in so si želeli le lajšati bolečino v miru. O zadnjih novostih pa tudi oni razmišljajo, a poudarjajo, da nimajo nikakršnega namena posegati. Nepojasnjenih, ali vsaj sumljivih elementov v zvezi s tragično Bojanovo usodo, pa je kar precej. Morda ne bo odveč, če spomnimo, da je Bojan bil edini slovenski karabinjer v Nabrežini in da so časopisi pisali, da je bil zaposlen v operativnem jedru. Dinamika nesreče ni zelo jasna. Uradno so karabinjerji govorili, da se je Tomatis spotaknil in da je pri tem izstrelil kroglo, ki je bližnjega Bojana zadela prav v tilnik. Takratni kronisti so podrobnosti o dogodku ne spominjajo dobro, vendar potrjujejo, da je do uradne verzije, češ da je šlo za nesrečo, prišlo šele sredi jutra, pred tem pa so krožile nejasne informacije, iz katerih se je dalo razbrati, da je prišlo do oboroženega spopada med karabinjerji in neo-fašisti. Čudno je nadalje dejstvo, da so karabinjerji takoj po »nesreči« postavili po vsej okolici cestne bloke, pri katerih je sodelovalo okrog 150 karabinjerjev in policijskih agentov. Koga so lovili? Da ni šlo za navadno »nesrečo«, priča nadalje prisotnost vseh takratnih odgovornih organov: poleg poveljnika tržaških karabinjerjev Mar-zella, namestnika državnega tožilca Tavelle, načelnika Digosa Volpeja, funkcionarja kvesture Savastana, je namreč prispel iz Vidma, in to med prvimi, tudi poveljnik videmske legije karabinjerjev general... Mingarelli. Po nekajurni seji so ti možje dali uradno verzijo, da gre za nesrečo in da je karabinjerska izvidnica stražila kamnolom, ker je njegov lastnik pač prijavil krajo lesenih desk. Da je kamnolom le nekaj metrov oddaljen od Katrne jame, v kateri so se neofašisti vadili v streljanju — kot so pričali ostanki molotovk in sledovi v stropu, domačini pa vztrajno opozarjali — pa je bilo v tej verziji pozabljeno. Na presenetljivo naključje nas je nadalje opozoril sam odvetnik Bernot. Vest o smrti karabinjerja Claudija je namreč še isto jutro odjeknila tudi v sodni dvorani tržaškega porotnega sodišča, kjer so sodniki bili na tem, da se umaknejo v posvetovalno dvorano in odločijo, ali je šesterica Goričanov res kriva za atentat v Petovaljah, v katerem so umrli trije karabinjerji. Je mogoče, se je takrat vprašal odvetnik Bernot, da je bil nabrežinski dogodek tempiran prav na razsodbo, tako da bi vest o smrti karabinjerja pogojevala sklep sodnikov? Vprašanje je seveda zelo drzno, toda odvetnik Bernot opozarja, da se je v okviru petoveljske preiskave zgodilo marsikaj nejasnega. Mimo preusmeritve preiskave, za katero se mora general Mingarelli zagovarjati pred beneškim sodnikom Cas-sonom, gre zabeležiti ne povsem jasen konec dveh oseb: časnikarja Pecorelli-ja in funkcionarja tržaške prefekture Roitera. Prvi je umrl v še vedno nepojasnjenih okoliščinah le nekaj dni potem ko je v časopisu OP (katerega direktor je bil povezan s P2) objavil »vso resnico o Petovljah«, drugi pa za svojo pisalno mizo, uradno zaradi infarkta. V zvezi z njim pa je sodnik Casson (sicer šele leta 1982) ugotovil, da je po petoveljskem atentatu Roitero poslal na goriško prefekturo več pisem, podpisanih z imenom Minusso, v katerih je trdil, da je prisostvoval telefonskemu klicu, s katerim je neki moški zvabil karabinjerje v smrtno past. Toda ta pisma so ostala v predalu, Roitero pa je umrl leta 1976. Sodnik Casson je leta 1984 dal odkopati truplo in opraviti obdukcijo, toda izvedenci so lahko le ugotovili, da jim je nemogoče potrditi ali zanikati, da je umrl zaradi zastrupitve. NADJA FILIPČIČ (Foto Križmančič) bivšega pokrajinskega tajnika SSk in občinskega svetovalca Rafka Dolharja, ki pa je za svoje pričevanje izbral še pomenljivejši naslov: »Na naši koži«. Knjigo so sinoči predstavili v Tržaški knjigarni, kamor je prišlo veliko število ljudi. O knjigi je nekaj besed uvodoma povedal urednik Marko Kravos, ki je podčrtal, da knjiga prinaša v naš, a tudi v širši slovenski prostor, nekaj novega. Redke so namreč objave dnevniških zapisov, v katerih javna osebnost razmišlja o svojem delu, o okolju in o pravilnosti političnih izbir. Knjigo je nato predstavil profesor Jože Pirjevec, ki je orisal tudi avtorjevo osebnost (z besedami Alojza Rebule je dejal, da je za Dolharja politična funkcija nadstruktura, ki ga ne ovira v njegovi človečnosti). Orisal je zgodovinske koordinate obdobja pred letom 1975, ko je Trst upravljala levosredinska koalicija, ki je storila, mogoče drobne, vendar pomembne korake na poti sožitja (dvojezični napisi, slovenščina v občinskih izpostavah ...). Omenil je tudi Dolharjeve »slutnje« ob podpisu Osimskega sporazuma, slutnje, ki so se žal uresničile: »Če Italija odstopi cono B in plača dolg Jugoslaviji, ne bo plačala še dodatnega dolga slovenski manjšini.« Knjiga pripoveduje seveda tudi o manjšinski politiki, o odnosih med različnimi strankami in med SSk in SKGZ... in še o vlogi slovenske manjšine v Italiji. Zadnji je spregovoril avtor, ki je ob pripovedi vzgibov, ki so ga vodili pri pisanju knjige, izrazil željo, da bi bila ta knjiga predvsem spodbuda za druge zapisovalce. t Zapustila nas je naša draga Santa Carli Pogreb bo jutri, v soboto, 24. novembra, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trebče. Žalostno vest sporočajo nečak Bruno Botti, brat Vittorio in drugo sorodstvo. Trst, 23. novembra 1990 Za Santino žalujejo Genio in Zora, Sonja in Milvana z družinama. t Tiho je šel od nas naš ljubljeni Jožko Sigulin plemenitost njegovega srca pa bo za vedno z nami. Za njim žalujejo žena Franka, hči Neva s Fabijem in Tamaro, sestra Antonija, svakinja Francka in ostalo sorodstvo. Posebna zahvala dr. Zdenku Flori-danu za požrtvovalnost, s katero je spremljal njegove zadnje trenutke. Pogreb bo jutri, v soboto, 24. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Skednju. Naknadno ga bomo prenesli v rodno Markovščino. Namesto cvetja bomo počastili njegov spomin z darovi za pomoč Sloveniji. Skedenj, Opčine, Markovščina, 23. novembra 1990 Hvala ti nono za neizmerno ljubezen Tamara Opčine, 23. novembra 1990 Pred nedavnim sta jo odprli mladi Slovenki iz Repna V starem mestu nova trgovina oblek in spodnjega perila Stari del tržaškega mesta v Ul. S. Martiri, to je prav v bližini nekaterih fakultet Tržaške univerze, je bolj bogat za lepo urejeno trgovino z ženskimi oblačili, ki sta jo odprli v ponedeljek dve podjetni Slovenki, po rodu iz Repna. Gre za Nevenko Doljak in Suzano Ferfolja. Prva je bila uradnica, druga uslužbenka v trovskem sektorju. Odločili sta se za »velik« skok od Repna do samega središča Trsta v želji, da nudita ženskam, ki dajo na svojo zunanjost nekaj lepega, nekaj takega, kar se vri-nja med modele pret a-porterja in konfekcijo. Otvoritev trgovine, ki nosi ime Mode Ada ter ima svoje prostore v Ul. S. Martiri 12 je že pokazala, da sta znali obe lastnici nove trgovine s svojim imenom, predvsem pa s krogom prijateljev in znancev in z upoštevanjem vseh klientov, ki so že obiskovali trgovino v prejšnji upravi, že pritegniti pozornost in se predstaviti z izdelki, ki bodo prav gotovo naleteli na zanimanje in odobravanje mladih kli-entk. »Sva novinki v tem okraju, ki ga še sami nisva prej dobro poznali. Trgovi- na, ki sva jo prevzeli, je že imela svoj krog klientov, ki si jih želiva obdržati. Istočasno pa bi želeli privabiti tudi naše domače klientke, o katerih veva, da so rade lepo in po modi oblečene. Naši modeli prihajajo v glavnem iz Milana. Izbrani so tako, da se lahko pri nas klientka obleče »od glave do pet«. Vse se sklada v barvah, pa tudi v materialih, iz katerih so posamezni deli garderobe izdelani« nam je povedala Nevenka. Ogledali smo si police in videli marsikaj lepega in okusnega. »Tudi urnik trgovine sva prilagodili zahtevam moderne, zaposlene ženske. V ponedeljek bo trgovina, kot vse, zaprta. Ob torkih in sobotah pa bova imeli trgovino odprto od 9. do 19. ure. Tako bova nudili možnost tistim, ki so zaposlene, da naju obiščejo.« Ogromno cvetja v trgovini priča o številnih prijateljih, ki so trgovino obiskali ob otvoritvi. Za prihodnje praznične dneve bodo v trgovini na razpolago tudi bolj svečana oblačila. Nevenka in Suzana čakata sedaj na kliente. Blago, ki ga ponujata je lepo in kvalitetno. Srečno! Neva Lukeš koncerti kino VERDI Koncertna sezona 1990/91 Pri gledališču Verdi so v teku vpisovanja novih abonmajev za koncertno sezono 1990/91. SKD TABOR Openski glasbeni večeri Novi ciklus openskih koncertov se bo pričel danes, 23. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopil bo Obalni komorni orkester pod vodstvom dirigenta Boruta Logarja. Solisti: Peter Filipčič - violončelo, Sidonia Lebar in Damjana Križman - violini, Marko Prijon - violončelo. Na sporedu Albinoni, Vivaldi, Ipavec, Bartok in Kumar. SocieU dei concerti - Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert Nicolette Curiel in Bruna Canina. Luteransko-evangeličanska cerkev Danes, 23. t. m., ob 18.30 bo v luteran-sko-evangeličanski cerkvi na Largu Pan-fili nastop dua klasičnih kitar »Fernando Sol«. Vstop prost. Glasbena šola 55 V četrtek, 29. t. m., ob 21. uri bo v cerkvi S. Silvestro na sporedu koncert Alfonza BASCHIERE (kitara). Izvajal bo Tarregove, Mertzove, Paganinijeve in Bachove skladbe. GLASBENA MATICA V soboto, 1. decembra, ob 20.30 bo v Evangeličansko luteranski cerkvi (Trg Panfili) I. SREČANJE DEKLIŠKIH PEVSKIH ZBOROV: dekliška skupina občinske šole iz Rude (zborovodja G. Vižintin), San Pio X - Trst (zborovodja C. Moro), Vesela 'pomlad - Opčine (zborovodja F. Pohajač), Glasbena matica - Trst (zborovodja S. Kuret). ARISTON - 17.45, 22.15 Presunto inno-cente, r. Alan Pakula, i. Harrison Ford. EKCELSIOR - 15.30, 22.15 Ghost - Fan-tasma, i. P. Swayze. EKCELSIOR AZZURRA - 15.30, 22.00 II viaggio dl Capltan Fracassa, r. Ettore Scola, i. Omella Muti, Massimo Troisi. NAZIONALE I - 15.40, 22.15 Cuore sel-vaggio, dram., r. David Lynch, i. Nico-las Cage, Laura Dem, Williem Dafoe. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Ore dispe-rate. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Le comic-he, i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio. NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Robocop II, r. P. Weller, N. AUen. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Giornl di tuono, i. Tom Cruise. MIGNON - 16.00, 22.15 Coupe De Vlile. EDEN - 15.30, 22.00 Cicciolina e Moana le donne dl mandlngo, pom., □ □ CAPITOL - 15.45, 22.00 Pretty Woman, i. Richard Gere. LUMIERE - 17.45, 22.10 Revenge. ALCIONE - 17.00, 22.10 Labirinto di passioni, r. P. Almodovar. RADIO - 15.30, 21.30 Momenti blu, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE gostuje Teatr KOMISSARŽEVSKAJA LENINGRAD M. Gindln - V. Sinakevič: ZVER, tragikomedija v dveh dejanjih Kulturni dom, danes, 23. in jutri, 24. novembra, ob 20.30 Predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure, ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. gledališča ROSSETTI Gledališka sezona 1990/91 Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave gledališke skupine VENETO teatro z delom LA SORPRESA DELLAMORE v režiji S. Seguija. V abonmaju: odrezek št. 2A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Operna sezona 1990/91 - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Urnik: od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Pri gledališču Verdi so v teku priprave na Bellinijevo opero LA STRANIERA. Simfonična sezona 1990/91 V petek, 7. decembra, ob 20.30 (red A) enkratna izvedba koncerta s sopranistko SUMI JO in pianistom BO PRIČE JEM. Na programu Mozartove, Schubertove, Debussijeve in Straussove skladbe. V mali dvorani gledališča Verdi bodo v ponedeljek, 26. t. m., ob 17. uri predvajali video film »Die Zauberflote« (prvi del). Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi. LA CONTRADA - Gledališče Cristallo Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev. Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave gledališke skupine Pro.Sa produzioni iz Rima s Tolstojevo KREUTZERJEVO SONATO. V dvojni vlogi režiserja in igralca nastopa Giancarlo Sbragia, ki ga spremljata Anna Piera Protopapa na klavir in Adalberto Murari na violino. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti. Ponovitve se bodo vrstile do nedelje, 25. t. m. s sledečim umikom: jutri ob 16.30 in 20.3.0, v nedeljo pa ob 16.30. GLEDALIŠČE v Ul. Ananian ARMONIA - Gledališka skupina Danes, 23. t. m., ob 20.30 premierska predstava skupine »Ouelli de IL LUMI-CINO« s komedijo LE BARUFFE CHI-OZZOTTE Carla Goldonija. Režija Sidonia Santin Socal. KUD MAGNET IN MG KRESNA NOČ Danes, 23. t. m., ob 21. uri v DomuA. Sirk v Križu predstava TANZSCHULE (Plesna šola) avtorja Sergija Verča. Krvava igra o maščevani ljubezni in o ponorelosti sveta, ki ne priznava dobrega. Ponovitvi bosta: jutri, 24. t. m. ob 21. uri ter v nedeljo, 25. t. m. ob 18. uri. KUD MAGNET MG KRESNA NOČ Sergej Verč TANZMIirLi: PONOVITVE: danes, 23. novembra, ob 21. uri v soboto, 24. novembra, ob 21. uri v nedeljo, 25. novembra, ob 18. uri. V DOMU ALBERT SIRK V KRIŽU menjalnica 22. 11. 1990 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST čestitke Jutri praznujeta v Boljuncu zlato poroko VILO in DARINKA. Še mnogo srečnih let skupnega življenja jima želijo sin Rado in Marino z ženo Magdaleno in vnukinjo Marino. V Miljah praznuje MERI rojstni dan. Vse najboljše, veliko zdravja in sreče ji želijo Vesna, Marko in Albert. Ameriški dolar..... 1111,8 1090- Nemška marka....... 751,29 745- Francoski frank.... 222,76 218- Holandski florint ... 666,05 658- Belgijski frank.... 36,367 35- Funt šterling...... 2192.— 2150- Irski šterling..... 2009.— 1990.- Danska krona....... 195,64 192.- Grška drahma....... 7,321 7- Kanadski dolar..... 958,8 900- ^ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 TRIESTE AUTOMOBIU Na voljo smo vam na štirih mestih razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20, razstavljata GIANNI PASOTTI in FLA-VIO VAL. Razstava bo na ogled do 28. t. m. V galeriji Juliefs room v Ul. della Guardia 16 je do 4. decembra na ogled razstava slikarja PAOLA GALLA. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure. V galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 bo do konca decembra odprta razstavo MARCIE GROSTEIN z naslovom »Homage to Balanchine: Chair Sculpture Installation«. Umik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V dvorani sindikata upokojencev pri sv. Ivanu, Ul. S. Cilino 44 bo do 25. t. m. razstavljal DUILIO ŠVARA svoje kipe, slike in risbe. V Beneški hiši v Miljah sta do 4. decembra na ogled razstavi slikarjev iz Londona: pri prvi razstavi sodelujejo GRAHAM BUDGETT, NICHOLAS GODBOLD, PAT KAUFAM, PETER OWEN, SUZANNE TREISTER, pri drugi pa TIM MAGUIRE. Razstava je odprta ob delavnikih od 18. do 20. ure in ob praznikih od 11. do 13. ure. šolske vesti RAVNATELJ poklicnega zavoda »J. Stefan« sporoča staršem, da bo v ponedeljek, 26. t. m. na šoli roditeljski sestanek in sicer: ob 16. uri za I. in II. razrede in ob 17.30 za III., IV. in V. razrede vseh oddelkov. Vabljeni vsi starši. RAVNATELJSTVO pedagoškega liceja, učiteljišča »A. Slomšek« in priključene vzgojiteljske šole sporoča, da bo namestitev razrednih svetov in roditeljski sestanek v torek, 27. t. m., ob 17. uri. izleti SPDT vabi člane in prijatelje na izlet v neznano skupaj s planinci Obalnega planinskega društva iz Kopra. Zbirališče na jugoslovanski strani obmejnega prehoda pri Ospu ob 8.30 v nedeljo, 25. t. m. Pojasnila daje vodja izleta Ervin Gombač tel. 754742. razna obvestila ttttt: VATTTTP FDCING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST Japonski jen .......... 8,747 8,40 Švicarski frank..... 889,92 880.— Avstrijski šiling... 106,818 105,5 Norveška krona...... 192,310 188.— Švedska krona....... 200,59 196.— Portugalski eskudo . 8,545 7.— Španska pese ta ...... 11,843 11.— Avstralski dolar.... 854,7 790.— Jugoslov. dinar ........... — 100.— ECU.................. 1549,85 GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 1990-1991 V torek, 27. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu ZAGREBŠKI GODALNI KVARTET Na sporedu: Klobučar, Mozart in Ravel. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. SKD Primorec Iz Trebč vabi vaščane, da se udeležijo akcije POMOČ SLOVENIJI. Prispevke lahko oddajo tajnici društva Tatjani Milkovič, blagajniku La-diju Correttiju, kot tudi na uredništvu Primorskega dnevnika ali jih nakažejo na tekoče račune pri naših bančnih zavodih. 40-letnlki iz Proseka, Gabrovca in Kontovela bodo praznovali svoj jubilej. Zainteresirani naj se javijo do jutri, 24. novembra v drogeriji pri Marini Cibic tel. 225770 ali Štefiju Pertot tel. 225927. Odbor sekcije VZPI-ANPI in Združenje aktivistov in deportirancev iz Križa vabita svoje člane in vse vaščane, da z denarnimi prispevki priskočijo na pomoč hudo prizadetim poplavljencem v Sloveniji. Istočasno apelirata na vse ostale vaške organizacije, da se pridružijo s svojimi prispevki v tej humanitarni akciji. Nabiralna akcija je v teku. Prispevke sprejemajo v uradih Sindikata upokojencev v Križu št. 134, tel. 220710 vsako sredo in soboto od 9. do 12. ure. Sekcija VZPI-ANPI z Opčin, Banov in Ferlugov poziva vse člane in prijatelje naj se pridružijo solidarnostni akciji »POMOČ SLOVENIJI«. Svoje prispevke lahko izročijo SKD Tabor - Prosvetni dom v popoldanskih urah. SKD VIGRED obvešča, da bo vaja otroškega zborčka v ponedeljek, 26. t. m., ob 16. uri v draštvenih prostorih. Vabljeni stari in novi pevci. V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 govoril dr. Bojan RAVBAR, župnik v Kopru. Predstavil bo zaključke nedavne škofovske sinode v Rimu, ki je bila posvečena' liku duhovnika v današnjem svetu. FOTO Trst 80 vabi vse, ki še niso dvignili svojih del naj to storijo danes, od 20. do 22. ure na sedežu fotokrožka Ul. sv. Frančiška 20, II. nad. včeraj - danes Danes, PETEK, 23. novembra 1990 KLEMEN Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 9.13 - Luna vzide ob 11.51 in zatone ob 21.41. Jutri, SOBOTA, 24. novembra 1990 ANZEK PLIMOVANJE DANES: ob 1.35 najvišja 21 cm, ob 6.25 najnižja 7 cm, ob 11-O' najvišja 20 cm, ob 18.47 najnižja -38 cm VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,2 stopinje, zračni tlak 1010,5 mb, narašča, veter 8 km na uro jugovzhodnik vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14.' stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federico Furlan, Irina Pocecco, Hind Sara Bechari, Alessandro Bessi, Marella Canuto, Stefania Ivanisse-vich, Giacomo Furlan, Elisa Annecchim-UMRLI SO: 79-letni Giannino Poianf 81-letni Carlo Madrah, 85-letna Maria Ines Pavanello, 89-letni Umberto Di lo-rio, 82-letni Pietro Paride Nicolini, 85-letna Noemi De Szombathely, 94-letna Ida Somenzi, 81-letna Italia De Gregorio-SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. novembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Se-vero 112, Ul. Baiamonti 50. c PROSEK (tel. 225141, 225340), MILJm Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) samo po telefonu za najnujnejše primer6' Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. S6" vero 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma m' Ul. Ginnastica 44. P PROSEK (tel. 225141, 225340), MILJ1/ Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) samo po telefonu za najnujnejše primer ■ Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. f PROSEK (tel. 225141, 225340), MU.J£ Mazzinijev drevored 1 - samo po telel nu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7' ' predpraznična od 14. do 20. ure in pra nična od 8. do 20. ure. mali oglasi KOMERCIALNA DRUŽBA nujno ^ prodajalca z že opravljenim vojašk ^ rokom, z znanjem srbohrvaščine m elektronskih komponentov. P'5®6,!! ponudbe poslati na PUBLIEST sr*' Montecchi 6, 34137 Trst, pod ges‘0 »KOMERCIALA«. jj FANTA z višješolsko izobrazbo zaPyg. import-export v Trstu. Pisati na P . LIEST srl, Ul. Montecchi 6, 34137 n pod šifro »IMPORT-EXPORT«. m OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca NA TRŽAŠKI CESTI v Doberdobu J Berto Tonkič odprl osmico. Nudi in prigrizek lastne proizvodnje. KUPIM prikolico za avto. Tel. 200559' g PRODAM električno kitaro zna" KRAMER v izvrstnem stanju. u 400.000 lir. Tel. 212293. ,.-0 ZA TUJEGA POSLOVNEŽA isce dvosobno opremljeno stanovanj ^.g. Opčinah, v Barkovljah, v Sesljanu-lefonirati na 7796688. k 'g3 PRODAM renault 5 GTL 1100 letm1^,. v dobrem stanju za 3.000.000. m-(0481) 81934. a0s- MLAJŠA upokojenka išče delo ko » podinjska pomočnica. Telefonu št. (003867) 85159. tfli- PRODAM golf memphis letnik Bučati po 19. uri 226355. cevi PRODAM za polovično ceno 10 m g^e (lOcm premera) za peč na plina (kerosen). Telefon 361765. pob1' AVTOMOBIL mini innocenti D6 let. maso v odličnem stanju 63.000 _-e]ef0' nik '82 prodam za 2.500.000 Im nirati (0481) 78040 aS0 Za obletnico skupine Pooh veleturneja in nov album Red, Stefana, Dody in Roby - ali skupina I Pooh, ne več zelo mlada, a kljub temu ena od najbolj priljublje-nih v Italiji, ki se pripravlja na proslavljanje svoje petindvajsete obletnice delovanja. Za to priložnost bo spomladi izšla nova plošča, kot »zlata Češnjica« na torti uspehov. Bobnar Stefano kar rad pove, da bo Ploščo sestavljala zbirka popolnoma novih motivov. Nove pesmi naj bi bile odraz izkušenj in naj bi dokazale, da niso zapravili zadnjih petindvajset let. Seveda se bodo pri pripravi plošče poslužili vsega glasbenega znanja, ki so si ga nabrali v četrtstoletni karieri. Naslov plošče še ni znan. Pred kratkim je skupina nastopila kot gost sobotnega Fantastica in razveselila občinstvo z zbirko uspehov. Rila je to v resnici pokušina dvojnega albuma, ki pravkar izhaja: 25 pesmi, ena za vsako leto. Doddy Battaglia je Pojasnil, da so vse pesmi na novo miksirane, prve štiri pa so izvajali in Posneli z drugimi instrumenti. Klaviaturista Robyja Facchinettija smo vprašali, kdo so I Pooh danes: “To so štirje bivši fantje, ki se še vedno radi ukvarjajo z glasbo, ki se še zabavajo. Deležni smo bili velikih zadoščenj in pravzaprav ne iščemo več nfirmacije. Nastopanje nas zabava.« Edini, ki v resnici ne slavi 25-letni-Ce, je basist Red Canziani. Nadomes- til je Riccarda Foglija, v začetni postavi je bil tudi Valerio Negrini, ki še sodeluje pri tekstih. Reda smo vprašali o stanju italijanske popevke: »Njeno zdravstveno stanje je bistveno boljše kot v preteklosti, ko so disco mušic in tuje popevke preganjale italijansko melodično pesem.« Skupina I Pooh je pred kratkim sodelovala pri snemanju plošče, katere izkupiček bo namenjen raziskavi o aidsu. Za ploščo, ki nosi naslov Love is the Answer so snemali tudi Gino Vannelli, Severina Gazzelloni, Raina Kabaivanska, Billy Preston, Alphavil-le, Nicoletta Larson in še nekateri drugi priznani umetniki. Doddy poudarja, da bi morali vsi umetniki pristopiti k takim pobudam, ker je to eden od najbolj učinkovitih načinov za sensibiliziranje javnega mnenja. Zdi se, tako vsaj sami pravijo, da Poohovci letos ne bodo nastopali na sanremskem festivalu. »Po 24 letih smo se udeležili Festivala in izkušnja je bila nadvse koristna in vznemirljiva, a seveda neponovljiva. Prihodnje leto praznujemo obletnico in smo kar precej zasedeni s pripravljanjem novega albuma. Izšel bo verjetno med majem in junijem. Tedaj se bomo tudi odpravili na široko zasnovano poletno turnejo. Ta trenutek je to za nas najvažnejše. PAOLO PIERSANTI Nogomet se prodaja bolje od Hobotnice Italijansko nogometno prvenstvo je s pomočjo malega ekrana preplavilo skoraj ves svet. Letos je družba Sacls, ki je lastnik pravic za TV posnetke vseh tekem, še razširila svoje tržišče, tako da si lahko ogledajo italijanske tekme v vsej Južni Ameriki, na Daljnem in Bližnjem Vzhodu, seveda v Nemčiji, Franciji, Španiji, Nizozemski, Skandinaviji, Izraelu, Grčiji, stike pa je Sacis navezala tudi z vzhodnimi državami. Predstavnik Sacisa je izjavil, da je nogomet celo laže prodajati kot Hobotnico in da predstavljajo v resnici nogometne tekme zelo velik biznis. Slavni nogometaši, tuji in domači, ki nastopajo v italijanskih ekipah, so odlično reklamno sredstvo ne samo za italijanski nogomet, temveč tudi za samo Italijo. Nenazadnje pa del občinstva v mnogih od naštetih držav sestavljen tudi iz italijanskih izseljencev, ki jim ogled nogometne tekme pomeni stik z domovino. filmske premiere eva fornazarič Policijski agent v jeklenem telesu Zamislite si Detroit v neki bližnji bodočnosti. Nebotičniki, avtomobili, nebroj uspešnih podjetnikov, predvsem pa veliko zločinov, umorov in seveda nasilja. Pa saj smo vendar v sedanjosti! Ne, in vam takoj dokažem, zakaj ne. Ker v sedanojsti so policijski agenti v najslabšem primeru čudni (a la Banfi), v najboljšem pa bistri (a la Castellito), nikakor pa ne sestavljenke ostankov pokojnikov in avtomobilskih rezervnih delov. Priznam, da morda rahlo pretiravam, vendar ne vem, kako bi vam drugače objasnila, kaj je pravzaprav »Robocop«. Morda se kdo še spominja Robocopa nizozemskega režiserja Paula Verhoevna. Ta prikazen je bila nekoč policijski agent, ki so mu zlikovci umorili ženo in sina, nato pa se s potezno puško spravili še nanj in ga pokončali. Do ponovnega umora pa je prišlo v pravem času, saj je bila ekipa zdravnikov na tem, da prvič eksperimentira neobičajno montažo »uporabnih« delov umrlega policista ter jeklenih nadomestkov. Iz te sestavljenke je nastal »robocop«, to je delno robot in delno »cop«-policijski agent. Znanstveniki so sicer upali, da bodo s takim nehumanim strojem dokončno odpravili kriminal, niso pa vzeli v poštev dejstvna, da je dovolj ena sama človeška celica, pa je že člo-vek-stroj zaljubljen do (jeklenih) ušes... Robocop je prinesel režiserju slavo, producentom, ki ne razmišljajo z glavo, ampak izključno s čekovno knjižico, pa je šinilo v glavo, da bi lahko Robocop dobil bratca. Tako se je tudi zgodilo. Paulu Verhoevnu gre vsa čast, ker ni sprejel tokratne režije, saj bi si prav gotovo zapravil kariero. Zato pa se kar slabo piše režiserju Ir-vinu Kershnerju, ki je podpisal režijo filma Robocop 2. V tem filmu ni v bistvu prav nič novega. Stroj je do pičice enak prvemu, le da bi ga tokrat radi uporabili za boj proti ameriški varianti naših zadrug Coop. Med znanstveniki, ki skrbijo za Robocopove rezervne dele in čipe pa je tudi neka gospa Faxx, ki je očitno na plačilnem seznamu konkurence, saj je pripravila neki tehnološki strup, ki iz Robocopa naredi pohlevnega jančka. Kako pa naj bi se v takem duševnem stanju spravil na zločince? Dobra polovica filma je posvečena prav temu razmišljanju in seveda iskanju protistrupa, ki ga bodo vsekakor pravočasno našli, sicer bi najbrž gledalci kar sami pokončali Robocopa in režiserja. Kar še najbolj preseneča, je povsem neprimerna raba rdeče tempere, ki naj bi predstavljala zadovoljiv nadomestek dražjih trikov v najbolj okrvavljenih scenah. Kje so tisti časi, ko je Ver-hoeven osebno izbiral nijanse »krvi«! Še otroka ne bi prepričali, da se na ekranu res dogaja nekaj strašnega, kako pa bi lahko prelisičili ljubitelje nasilnih znanstvenofantastičnih filmov! 11 ; lij! c RAI 1 { RAI 2 | ^ RAI 3 1 I ir TV Slovenija 1 TV Koper '■•oo Aktualno: Uno mattina u-l5 Nadaljevanka: Santa ,. Barbara bOO Jutranji dnevnik Film: Congiura al ca-stello (kom., ZDA 1956, r. Charles Lamont, i. Mickey Rooney), vmes - vesti Variete: Fantastico bis i .'”0 Dnevnik - tri minute •00 Kvarkov svet: Veliko-i s . nočni otok ■00 Dokumentarec: Rita Da lfin„ Cascia 00 Mladinska oddaja: Big! ■05 33. Festival Zecchino d'-18 an 0ro' vmes (18.00) vesti i d'j,0 Danes v parlamentu '45 Nadaljevanka: Santa m,. Barbara 2n ?0 Almanah in dnevnik 20 Politična tribuna Film: Nanu il figlio del-la giungla (kom., ZDA 1973, r. Richard Schee-rer, i. Tim Conway, Janjo or, Michael Vincent) 0 Kratki film s Stanliom 23 iv, *n Olliom jo ?« Dnevnik 24 rin Glasbena kulisa 1990 0 or Plevnik in vreme (j,? Rubrika opolnoči u Petrarcov Canzoniere 7.40 Nan.: Lassie in risanke 8.40 Nanizanka: Adderly 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 10.00 Film: Pinky la negra bianca (dram., ZDA 1960, r. Elia Kazan) 11.50 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik - ob trinjastih 13.30 Rubrika o gospodarstvu 13.45 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.10 Ouando si ama, 14.55 Destini 15.20 Film: Quasi guasi mi sposo (kom., It. 1982, r. Vittorio Sindoni, i. Enri-co Maria Salerno) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Videocomic 17.45 Nanizanka: Alf 18.10 Knjige: Casablanca 18.30 Šport in Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Un giusti-ziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Variete: II circo delle stelle 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Nagrada Mario Riva 0.15 Dnevnik ih horoskop 0.30 Film: Ciao amico (dram., Fr. 1983, r. Claude Berry, i. Coluche, Agnes Soral) 12.00 Vabilo v gledališče: Adelchi (Manzoni, r. Orazio Costa Giovan-gigli, i. Tino Carraro, Ilaria Occhini, Gabriele Lavia, 2. del) 14.00 Deželne vesti 14.30 Aladinova svetilka 15.30 Super Cup v sinhroniziranem plavanju 16.30 Rokomet: Cividin-CLF Rubiera 17.10 Nanizanki: I mostri - II soprannome, 17.35 Throb 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.35 Dokumentarec: Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Posebna oddaja: Chi 1'ha visto? 23.00 Večerni dnevnik 23.05 Glasbeni variete: L'im-portante e esagerare 23.40 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste 24.00 Nočni dnevnik 0.30 Pred 20 leti C^CANALES__________________ Nanizanka: La piccola ^grandeNeU Film: Siamo donne (kom., It. 1953, i. Alida l0'3O a?!11, Ingrid Ber9man) Aktualno: Gente comu- 12 n 116 Rvizi: II pranzo e servito, 12-45 Tris, 13.30 Čari ge-•htori, 1415 H gioco delle is.oo P0pupie rubrike: Agenzia ma-Vimoniale, 15.30 Ti amo, Parliamone, 16.00 Cerco l6.ls ® offro ariete: Buon complean- 16.S5 P« iOss kvizi; Doppio slalom, A25 Babilonia, 18.00 ion P prezzo e giusto, •00 H gioco dei nove, RETE 4______ ITALIA 1 20-25 iq yioco oei nove, to 45 ^ra mo9lie e mari- 20.40 y riscia la notizia ^.,5 comp1"”' ariete: Maurizio Co- —‘Cte; ivi, 0.5s IjOzoShow pl5 M^.oialano^iio bv^anki: Marcus Wel 2 k Ba cura dimagrante, T_ k °ra di Hitchcock -Fe du uue verita 8.30 Nad.: Una vita da vivere, 9.30 Andrea Celeste, 10.00 Amandoti, 10.30 Aspettando il domani, 11.00 Cosi gira il mondo 11.30 Nanizanka: La časa nella prateria 12.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine, 16.10 Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nan.: Top Secret 20.35 Film: Riflessi in un oc-chio d oro (dram., ZDA 1967, r. John Huston, i. Marlon Brando, Elisa-beth Taylor) 22.45 Rubrika: Ciak 23.35 Aktualnosti: Živeti v Rimu 0.05 Tednik: Kronika (pon.) 0.55 Film: La polizia bussa alla porta (krim., ZDA 1954, r. Joseph Lewis, i. Cornel Wilde, Richard Conte) 7.00 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 8.30 Nanizanke: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide, 12.00 Charlie s Angels, 13.00 La famiglia Brad-ford, 14.00 Happy days, 14.30 Supercar, 15.30 Compagni di scuola 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.45 Nanizanke: Il mio amico Ultraman, 19.30 Časa Ke-aton, 20.00 Cri Cri 20.30 Film: Highlander - L ul-timo immortale (fant., ZDA 1986, r. Russell Mul-cahy, i. Christopher Lambert, Roxane Hart, Sean Connery) 22.50 Rubrika: Calciomania 23.50 Playboy Show 0.55 Nanizanki: Mike Ham-mer, 1.55 Benson ODEON 7.00 Matineja Trivenete 13.00 Risanke 14.45 Variete: Telemeno 15.00 Nadaljevanka: Signore e padrone 9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Delfin Flipper 9.25 Dokumentrani niz: Pionirji sodobne kirurgije 10.15 Nadaljevanka: Podmornica (5. del, pon.) 11.05 Video strani 14.20 Video strani 14.30 Svet na zaslonu 15.00 Žarišče (pon.) 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Tednik (pon.) 18.05 Spored za otroke in mlade: dokumentarec Gradovi (11. del), 18.40 nanizanka Hov! 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Dok.: Nebu naproti 21.20 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Rdečilo za ustnice (krim., ZDA 1976, r. Lamont Johnson, i. Margaux Hemin-gway, Mariel Hemin-gway, Chris Sarandon) 12.30 Dokumentarec: Čampo Base 13.00 Rubrike: Gol d Europa, 14.00 Veliki tenis, 15.45 Bordo Ring 16.45 Wrestling Spotlight 17.30 Nemški nogomet 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Otroška oddaja 20.00 Dokumentarna oddaja: Manjšine 20.30 Nadaljevanka: SKAG 21.15 Nanizanka: Mod Sguad 22.00 TVD Novice 22.15 Rubriki: Assist in Su-pervolley 23.15 Pregled športnih dosežkov: Šport Parade 0.15 Nemški nogomet TV Slovenija 2 16.45 S šahovske olimpiade 17.30 Studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Ex libris 21.25 Zborovski koncert 22.50 Vprašajte ZIS 23.50 MP v namiznem tenisu 16.00 Rubrika o zdravju 16.30 Film: La fine della famiglia Quincy (dram., ZDA 1946, r. Robert Siodmak, i. Jeorge Sanders) 18.00 Nanizanki: Sherlock Holmes, 18.30 Flash Gor-don 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Ouattro donne in carriera 20.30 Nad.: Pasiones 22.00 Tednik o lepoti: Fittness 22.30 Dok.: Emozioni nel blu 23.00 Film: Il giustiziere del Bronx (dram., r. Bob Collins, i. G. Gori) 0.30 Rubrika o motorjih: Top motori 16.30 Aktualno: Ženska TV 17.50 Nanizanki: Autostop per il cielo - Ecco il nostro papa, 18.55 Doris Day Show 19.30 Variete: Cera guesto, c'-era guello 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Banane 21.30 Nanizanka: Matlock - La congiura 22.30 Šport: Mondocalcio 24.00 Nočne vesti 0.20 Film: Coniglietta cercasi (kom., ZDA 1982, r. Karen Arthur, i. Kirstie Alley, Cotter Smith) TELEFRIUU TMC 8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.00 L'enigma, 10.00 Ado-rabili creature 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Prijateljska narava 13.00 Športne vesti 13.15 Dnevnik 13.30 Aktualno: Ženska TV 15.00 Film: La famiglia Hancock (kom., ZDA 1976, r. Jerry Thorpe, i. Kim Hunter) 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Deželna kronika 20.30 Nad.: Niente rose per il commissario Aletti 21.45 Rubrika: Album 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Nanizanka 0.30 Nočne vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Evergreeni; 9.30 To je življenje; 9.40 Priljubljene melodije; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Srečanje oktetov Primorske; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: To pa si velja zapomniti; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba: antologija slovenske violinske glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30. 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.()0 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir dltaly; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba. Odpusti niso najbolj primeren način reševanja krize Protest kovinarjev OMG-Carraro Položaj podoben tistemu iz leta 1984 Poleg zadovoljstva tudi razočaranje Dokumentacijski center zadnjo besedo ima Dežela Delavci goriškega podjetja OMG-Carraro ter številne delegacije delavcev drugih podjetij kovinske stroke so včeraj dopoldne priredili protestno manifestacijo po goriških ulicah z zborovanjem pred županstvom, kjer je govoril pokrajinski tajnik FIM-CISL Gi-anfranco Valenta. Razlog za protestno manifestacijo, ki ji bodo že danes in tudi v naslednjih dneh sledile še druge, je uradna napoved, da bodo v podjetju, kjer je danes 125 zaposlenih, odslovili 20 delavcev. "Gre za nesprejemljiv način reševanja težav v podjetju", so tudi včeraj poudarili sindikalni predstavniki. Z odpusti s ciljem varčevanja, ni mogoče reševati težav v podjetjih in posebej vprašanja odvečne delovne sile. Tako stališče so že v sredo pojasnili tako goriškemu županu Scaranu, kakor predsedniku pokrajine Crisciju. Sinoči pa so imeli napovedan sestanek s predsednikom Trgovinske zbornice dr. Bevilacguo. Danes bodo delavci OMG-Carraro protestirali pred sedežem Združenja industrijcev in, če bo treba, se bodo odločili za nadaljnje akcije tudi v deželnem okviru. Ne gre toliko za sicer omejeno število napovedanih odpustov, kar sindikati odločno zavračajo, ker je za reševanje občasnih težav mogoče najti drugačne načine, ampak za sprejemanje, kot kaže, vse bolj razširjene filozofije, da so odpusti edini način razreševanja krize. Valenta je na zborovanju pred županstvom podčrtal, da je položaj industrijskega sektorja na Goriškem danes ponovno zaskrbljujoč in da je zato toliko bolj nujen sestanek vseh krajevnih faktorjev in tudi dežele, da se gospodarska problematika vendarle prične obravnavati drugače. Ne gre namreč samo za primer tovarne OMG. Podobnih primerov je namreč še več. Položaj je danes zelo podoben tistemu pred petimi leti, ko so podjetje z državno soudeležbo, s 156 zaposlenimi prodali zasebniku z najbolj trdnimi jamstvi, da ga bo spravil na noge in tudi obdržal zaposlitveno raven. Dogodki zadnjih dni pričajo, da so bile to le prazne obljube in da se tudi sposobni in solidni podjetnik Carraro obnaša po logiki profita. O zadevi OMG-Carraro sta te dni razpravljali tudi pokrajinsko in občinsko vodstvo KPI ter izrazili zaskrbljenost nad načinom, kako se skuša reševati vprašanje odvečne delovne sile. Na sliki (foto Klemše) stavkajoči delavci pred županstvom. • Drevi ob 18. uri bo v ljudskem domu v Gradišču srečanje predstavnikov sekcij in federacije komunistične partije, na katerem bodo govorili o podobi stranke v luči predlogov državne programske konference. Gost večera bo Mauro Ottaviano. Posebna komisija senatne zbornice je včeraj soglasno odobrila besedilo zakona za obmejna področja. Prihodnji teden bo o tem vprašanju razpravljala pristojna komisija poslanske zbornice. Vest, da se je v eni od zbornic, kajti zakon ne bo šel v razpravo v avlo, zaključil postopek, so povsod sprejeli z zadovoljstvom. Le v Gorici pa je to zadovoljstvo nekoliko zamorjeno in v prihodnjih dneh je pričakovati zelo ostre reakcije. Iz besedila zakona je namreč izginila določba o ustanovitvi dokumentacijskega in informacijskega centra v Gorici. Kje naj bi tako središče uredili in opremili, bo menda določila Dežela. O nevarnosti takega zasuka je bil govor že pred dnevi v goriškem pokrajinskem svetu, kjer je načelnik KD Bergamin omenil tako možnost in priporočil takojšnjo in uspešno politično akcijo, da se onemogoči poskus izločitve Gorice. Morda, pravi v posebni izjavi Bergamin, se bo dalo kaj popraviti le z odločno akcijo in enotnimi stališči v deželnem okviru. Trgovine bodo cel teden odprte Združenje goriških trgovcev sporoča, da v prihodnjem tednu ne velja obvezna tedenska zapora trgovin. Ukrep je v zvezi z bližnjimi prazniki v Sloveniji, ki jih številni občani izkoristijo tudi za nakupe v tujini. Torej v prihodnjem tednu bodo trgovine, seveda fakultativno, odprte vse dni. Večji dotok kupcev z druge strani meje pričakujejo v Gorici tudi ob koncu prihodnjega tedna, ko bo v mestu tradicionalni Andrejev sejem. Z S K D KD BRIŠKI GRIČ vabita jutri, 24. t. m., ob 20. uri v Kulturni dom v Šte-verjan (na Bukovju) na odprtje FOTOGRAFSKE RAZSTAVE Sodelujejo S. Bevčar, D. Butkovič, M. Černič, F. Devetak, V. Fajt, K. Ferletič, H. Jussa, M. Kuzmin, R. Pavšič, S. Pittoli, J. Prinčič, V. Sel-va, I. Tomšič, M. Tomšič, Z. Vogrič, in V. Zavadlav. Na večeru bo nastopil tudi OBALNI KOMORNI ORKESTER IZ KOPRA Zavezništvo KD - MSI v svetogorskem rajonu Dva zanimiva večera v priredbi društva Lipizer Smeri mlade evropske glasbe Na volitvah za novega predsednika rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto je predsinoči prišlo ponovno do konfrontacije med dvema blokoma: na eni strani so se znašli predstavniki Krščanske demokracije in mi-sovci, na drugi strani pa svetovalci vseh drugih laičnih in levičarskih strank. Ravnovesje med obema skupinama je bilo ob vsakem glasovanju popolno (7 proti 7), tako da je naposled po drugi balotaži prevladal demokristjan, 67-letni Renato Boegan. Samo zaradi starosti je premagal slovenskega svetovalca PSI Aleša Geja, ki so ga podprli komunista, zelena, socialdemokrat in seveda socialista. Svetovalec SSk, čigar glas bi bil spričo izida odločilen, je bil odsoten. Po pravilniku namreč v primeru enakega števila glasov po drugi balotaži prevlada starejši kandidat. Že od vsega začetka je bilo jasno, da ne bo lahko nadomestiti dosedanjega predsednika Giovannija Podbersi-ga, ki je pred nekaj tedni odstopil iz zdravstvenih razlogov. Podbersig je užival velik ugled v rajonu, bil je zelo odprt tudi do Slovencev, ki v velikem številu živijo v severni četrti. Po zadnjih upravnih volitvah je bil zato potrjen na predsedniškem mestu, četudi so se nekateri v sami njegovi stranki zavzemali za zamenjavo. Ko je moral pred kratkim Podbersig odstopiti, se je postavilo vprašanje njegove zamenjave. KD je predlagala Boegana, vendar druge stranke niso bile navdušene nad to kandidaturo. Na prvi seji v ponedeljek, ko je bila za izvolitev potrebna absolutna večina glasov, so se tako številni glasovi osredotočili na Geja,' ki je prejel enako število glasov kot Boegan. Predsinoči se je zato svet ponovno sestal in kot rečeno izvolil Boegana. V zvezi s tem izidom glasovanja gre zabeležiti tiskovno poročilo KPI, ki navaja zaskrbljenost in pomisleke glede bodočega vodstva izrazito večet-ničnega rajona. KD je za to, da bi za vsako ceno ohranila predsedstvo, brez vsakršne zadrege sprejela odločilno podporo MSI, stranke, ki je še angažirana v anahronistični bitki proti dvojezičnosti. Strankarski interesi in osebne ambicije, ocenjujejo komunisti, so ponovno razvrednotili vlogo rajonskega predstavništva in privedli do trenj, ki bi se jim v sedanjem času odpiranja in sodelovanja rade volje odpovedali. Komunisti zaradi tega poudarjajo nesprejemljivost zadržanja KD, ki s preveliko lahkoto žrtvuje koristi rajona svojim vrtičkarskim interesom. Društvo Rodolfo Lipizer je v nedeljo in ponedeljek pripravilo dva zanimiva in v mnogočem neobičajna glasbena večera. Pod naslovom Nove sinhronije - mlada evropska glasbena ustvarjalnost, so, v nedeljo sicer številčnejši, mladi poslušalci lahko prisluhnili iz- vajanju dveh glasbenih skupin in sicer Ensemble Recherche iz Freiburga in Ensemble Jaguesa Delecluse iz Pariza. Prvi je nastopil v nedeljo zvečer, drugi pa v ponedeljek. Poleg neposrednega soočanja z novimi, pravzaprav najnovejšimi glasbenimi usmeritvami v Evropi, pa so poslušalci še pred koncertoma lahko prisluhnili pogovoru, izkušnjam, ocenam in izzivom glasbenega pedagoga in kritika Franca Do-natonija, učitelja mnogih od komponistov, katerih dela so bila na programu. Ob tem velja posebej podčrtati, da je društvo Lipizer zanimivo glasbeno pobudo uresničilo v sodelovanju z združenjem Nuove sincronie iz Milana (združenje je nastalo šele lani) in da je goriški nastop pomenil prvo etapo sicer daljše koncertne turneje p° Evropi, ko bodo mladi izvajalci obiskali Amsterdam, Essen, Dortmund in. seveda Milan. Glasbeno turnejo so pričeli v našem Kulturnem domu. Na dveh večerih so po večini mladi izvajalci - Ensemble Recherche je nastopil v skoraj klasični sestavi komor' nega orkestra, medtem ko Ensemble Jacgues Delecluse sestavljajo skoraj izključno tolkala - izvedli šestnajst skladb. Šlo je skoraj v vseh primerih za prvo izvedbo skladb, ki so jo z zani' manjem v dvorani spremljali tudi avtorji. Med njimi dva Goričana, Romi' telli in Mačehi. Na sliki (foto Klemše) Ensemble Recherche med nedeljskim nastopom. Žrtev je 59-letni Alessandro Alchini iz Gradišča Avto do smrti povozil pešca Skupščina zelenih danes v Krminu Po zgledu nedeljske skupščine v Gorici bodo predstavniki krminske zelene liste golobice priredili danes ob 20.30 srečanje v prostorih doma za ostarele v Krminu. Glavna tema o kateri bodo razpravljali je oblikovanje enotnega nastopanja zelenih na vsedržavni ravni in tudi na krajevni ravni. Govor bo seveda tudi o številnih aktualnih vprašanjih s področja varstva okolja in o konkretnih pobudah. Prav na Krminskem, kjer so se zeleni močno uveljavili na zadnjih upravnih volitvah, je odprtih kar precej spornih vprašanj. Gosta večera bosta goriški občinski svetovalec Renato Fiorelli ter pokrajinski svetovalec Luciano Giorgi. Prireditelji napovedujejo prisotnost tudi predstavnika zelenih na deželni ravni. Zaradi bolezni v ansamblu za danes napovedanega koncerta SLOVENSKEGA OKTETA NE BO Koncert je bil časovno od-goden. Novi datum gostovanja bosta prireditelja pravočasno sporočila. Nova cestna tragedija! Včeraj okrog 18. ure je na pokrajinski cesti, ki pelje iz Morara proti Gradišču, izgubil življenje 59-letni Alessandro Alchini iz Gradišča, Ul. Cividale 32. Možakar je bil namenjen peš preko cestišča v bližini upepeljevalnika pri Moraru, ko je po cesti privozil avtomobil fiat 127, ki ga je upravljal 26-letni Lauro Sfiligoi iz Koprivnega, Ul. Treffen 17. Iz še nepojasnjenih vzrokov, morda zaradi teme, voznik ni opazil Alchinija, ki je hodil po cestišču in zato je bilo trčenje neizbežno. Avto je pešca zadel z vso silo. Možakar je obležal na tleh v mlaki krvi. Na kraj nesreče je prihitelo osebje Zelenega križa, ki je Alchinija takoj z rešilcem odpeljalo proti goriški splošni bolnišnici. Žal so bili vsi napori zaman, saj je kmalu nato izdihnil zaradi hudih notranjih poškodb. Zapisnik nesreče sestavljajo karabinjerji iz Gradišča. V Fari, na lastnem zemljišču, se je včeraj popoldne okrog 14. ure hudo poškodoval 63-letni kmet Antonino Erzetti. Iz še nepojasnjenih vzrokov se je s traktorjem prevrnil. V goriški splošni bolnišnici so mu dežurni zdravniki ugotovili močan udarec v pljuča ter zlom kolka. Sprejeli so ga na oddelek za oživljenje s strogo pridržano prognozo. Tatovi tudi v nebotičniku Spretnost in predrznost tatov ne pozna meja. Tokrat so neznanci izvedli podvig dobesedno zelo visoko, v dvanajstem nadstropju stolpnice, ki stoji na Korzu Italia, na vogalu z Ulico de-gli Arcadi, in sicer v stanovanje Giu-seppine Giusa. Neznanci so izkoristili nekajdnevno odsotnost stanovalcev. Ženska je v ponedeljek zjutraj, ob povratku domov, ugotovila, da so bili v stanovanju tatovi. V notranjost so vdrli skozi vhodna vrata, v katerih so navrtali precej veliko luknjo. Očitno so delo opravili zelo vešče in predvsem previdno, saj menda nobeden od sostanovalcev ni opazil, oziroma slišal sumljivih šumov. Pri brskanju po stanovanju in iskanju denarja in dragocenosti, so zlikovci povzročili tudi precej materialne škode. Tatovi so najverjetneje opravili podvig dan prej, to je v nedeljo. Vrednost ukradenega blaga naj bi bila precejšnja. Iz bolnišnice V prometni nesreči v sredo zvečer se je huje poškodovala 22-letna Lorenza Bevilacgua iz Krmina. Z avtom je silovito trčila v zid hiše v Ulici Udine v Šlovrencu, v neposredni bližini tamkajšnje lekarne. Zdravila se bo mesec dni. ____________razstave_______________ V galeriji osnovne šole v Solkan^1 bodo danes, 23. t. m., likovne učne u ^ na katerih bo videoumetnik Srečo D gan predstavil svoje umetniške vlCl stvaritve. V galeriji Meblo v Novi Gorici je ‘K 8. decembra na ogled razstava fotog1® Marjana Bažata iz Šempetra - Akt v tografiji. kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Robocop II.«- VERDI 17.30-22.00 »Presunto innocen^ VITTORIA 17.30-22.00 »Lambada best^ le«. Prepovedan mladini pod 18- 1 Tržič EXCELSIOR Danes zaprto. COMUNALE 20.30 »Eh! Ovvero venture del Signor Ballon«. Gle predstava. Nova Gorica vr. SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20-00^ 0 nitev v bodočnost 3. del«. 184^ | »Ran«. Filmsko gledališče (Mald rana Kulturnega doma). j^af- SVOBODA Šempeter 20.00 »NočNnic£“'' lemu«. Ob 22. uri »Pohotne za DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V Marzini - Korzo Italia 89 - DEŽURNA LEKARNA V TRZ^ tel Alla salute - Ul. C. Cosuhch 711315. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE gostuje Teatr KOMSSARZEVSMJA LENINGRAD Grigorij Gorin: POZABITI HEROSTRATA tragikomedija v dveh dejanjih Kulturni dom, v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30 V nedeljo so na Izlakah odprli obnovljeno grajsko kapelo Valvasorjevo triletje Za Valvasorjevo triletje 1991-1993 (prihodnje leto se bo slovenska kultur-na javnost spominjala 350-letnice rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja, 1993 Pa bo počastila 300-letnico njegove smrti), ki je pred nami, bo značilna vrsta dejavnosti in slovesnosti, ki bodo dobile prav gotovo vseslovenske razsežnosti. Tako je že letošnjo jesen Za-v°d za spomeniško varstvo skupaj z občinsko skupščino Zagorje ob Savi, z republiško in občinsko kulturno skupnostjo ter Turističnim društvom Izlake Pri Zagorju strokovno obnovil močno Poškodovano grajsko kapelo na Izlakah (8 km od Trojan), v kateri se na-baja grobnica kranjske plemiške rodbine Valvasorjev, ki sicer izvira iz pokrajine Bergamo v severni Italiji. Obnova tega pomembnega kulturno-zgo-dovinskega spomenika je za Izlake in ves slovenski prostor brez dvoma izjemna pridobitev. Na prošnjo vodilnih Predstavnikov občine Zagorje ob Savi, J6 ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar blagoslo-vtl grajsko kapelo z Valvasorjevo SJrobnico ter vodil slovesno bogosluž- Medijski grad na Izlakah je bil več kot trideset let dom barona Janeza "ajkarda Valvasorja, krajani te doline 'n širše okolice pa so bili dolga leta njegovi veliki dolžniki. Prav spričo tega so, da bi sledili znanemu Valva-sorjevemu geslu »Sladek je sad dela«, So s skupnimi močmi končno le obno-vni grajsko kapelo z družinsko grob-mco Valvasorjev, v kateri naj bi bil Pokopan, kakor izpričuje sodobni av-0r' tudi Janez V. Valvasor. Zadnje mesece svojega kratkega življenja (Umrl je v 53. letu starosti) je preživel v Krškem ob Savi v meščanski hiši v starem mestnem jedru, ki jo je kupil iz Ostanka imetja po prodaji gospostev ogenšperk in Lichtenberg Janezu ^bdreju Gandinu zum Lillensteinu in Jugovi ženi Mariji Salomi, roj. Tauf-rer, konec leta 1692 pa je prodal še svojo hišo v Ljubljani. V Krškem je Valvasor preživel le devet ali deset mesecev in v tem mestu septembra ali oktobra 1693 (točen datum njegove smrti zaradi pomanjkanja arhivskih dokazil ni znan), sklenil svojo bogato življenjsko pot. Po sodbi uglednega slovenskega zgodovinarja dr. Branka Reispa, bržčas najboljšega poznavalca Valvasorjevega življenja in dela tudi v evropskem merilu, je bil baron Janez V. Valvasor (1641, Ljubljana - 1693, Krško), od 1687 kot doslej prvi in edini Slovenec tudi član znamenite Kraljevske družbe v Londonu, izrazito raziskovalni duh. Razen njega v drugi polovici 17. stoletja na Kranjskem ni bilo človeka, ki bi bolje spoznal vse kotičke svoje dežele. Ponekod je bil celo več kot tridesetkrat. Povsod in malodane ob vsakem času je vztrajno izpraševal, zapisoval, risal in meril, se vzpenjal na gore in se spuščal v jame, v svoji veliki raziskovalni vnemi in v veselju do naravnih znamenitosti, je želel ohraniti Slovencem pravzaprav vse, kar premore svet od Triglava do Bele krajine in od Pomurja do Jadrana. Valvasor se je ukvarjal z mnogimi področji znanosti, bil je zbiratelj, risar, tiskar in založnik, ob tem pa še vojak in povelj-nik-stotnik pešcev dolenjske četrti Kranjske in poveljnik deželne odprave. Bil je med tistimi redkimi vidnimi osebnostmi na Slovenskem, ki so navkljub velikemu neskladju z domačo stvarnostjo težile k izvirnim kulturnim ciljem in v teh prizadevanjih dosegale visoko, evropskim obzorjem enakovredno raven. Zato ga povsem upravičeno uvrščamo med naj znamenitejše in za našo kulturno zgodovino najzaslužnejše može, ki so živeli in delovali na slovenski zemlji. Ni dvoma, da je bil Valvasor v svojem času edini na Slovenskem, ki je zavzeto sledil razvoju fizikalnih znanosti in se uvrstil med prve znanilce prosvetljenske miselnosti ne samo doma, marveč tudi na evropski celini. Po Reispovem mnenju si je z izjemnimi deli, ki jih je ustvaril s svojo veliko sposobnostjo in žrtvami in ki tudi pozneje niso našle posnemovalca, zagotovil odlično mesto ne samo v slovenski in jugoslovanski, temveč tudi v avstrijski in širše v evropski kulturi. Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre des Hertzogthums Crain - izšla je 1689 pri V. M. Endterju v Niirnbergu, največjg in najpomembnejše avtorjevo delo je pisano v nemščini in razdeljeno na 15 knjig, vezanih v 4 dele s skupaj 3532 stranmi in 24 prilogami), ki predstavlja vrh in hkrati sklep njegovega znanstvenega dela, je tudi najhitrejše delo obdobja med reformacijo in prosvetljenstvom. »Čeprav v nazorih o narodu in narodnosti ni mogel prekoračiti okvira tedanjih pojmovanj, slovenščine v svojem življenjskem delu ni prezrl, temveč ji v skladu s svojo deželno koncepcijo večkrat pravi »naš jezik« ali »naš deželni jezik«. Poleg nemških Valvasor skoraj dosledno uporablja slovenska krajevna imena in jih kot teritorialno lastnino vseskozi spoštuje, slovenske izraze navaja za številne pojme, stvari, predmete in drugo, v uvodu k Slavi vojvodine Kranjske pa objavlja prvo slovensko pesniško literarno poslanico Jožefa Sisentschellija, bržčas psevdonim slovenskega jezuitskega pridigarja in profesorja na gimnaziji v Ljubljani, Franca v. Siezenhei-ma. Bistveno je, da je v tem delu, čeprav po svojem konceptu omejenem na kranjsko deželo, zbral toliko dokazov za slovensko narodno individualnost, da je koristil celotnemu slovenskemu narodu vse od tedaj, ko se je ta začel oblikovati v zavestno narodno skupnost.* (Dr. B. Reisp). Ob tem spoznanju je bila bližnja slovesnost na Izlakah počastitev izjemnega življenjskega dela barona Janeza V. Valvasorja v triletju z dvema pomembnima obletni- cama IVAN VIRNIK Sbragia v Cristallu V gledališču Cristallo bosta še jutri (ob 16.30 in 20.30) na sporedu dve predstavi odrskega dela »Sonata a Kreutzer«, ki ga je Giancarlo Sbragia skupaj z Milli Martinelli povzel po Tolstoju. Predstava, druga v abonmaju gledališča Contrada, je navdušila občinstvo in kritike. Na sliki Giancarlo Sbragia Prizori s slovenske obale in morja v realističnem prikazu Milana Butine »Kdor bo te dni prepihan od kraške rl® vstopil v Kosovelovo knjižnico, toD).* si izposodil knjigo in se ogrel v Post i Prostorih, mu bo tudi pri srcu fj_ tal0 toplo ob pogledu na razstav-chi ?Kke Milana Butine. Že ob vho-Pritegne pogled slika z naslovom Vrst °kiaKi nad morjem", tej pa sledi n, rnotivov morskih obal, skal ob se riu in istrskih pokrajin. Pred nami skiwProstre Prava paleta sinjih mor-slik ■ arv in obalnih obrežij. Vse te r^v^rjeve mojstrovine so nastale tu v ko i b . ini' kot nam je slikar povedal, Je z ženo preživljal dopust. st d°bi, ko nas obdaja predvsem ab-d Ktno slikarstvo, se človek z začu-skj Jein zaustavlja ob Butinovih slikar-ng ^ orptivih narave, ki jih je prenesel skor ?* *r z vsemi naravnimi detajli in r> ° fotografsko spretnostjo, knii* • a J6 tisti slikar, ki ga zlasti v c)VpL nicah poznamo bolj kot avtorja Uirint lmenitnih knjig teorije likovne kovr,n°sti z naslovoma: Elementi li-nje y umetnosti in Slikarsko mišljeni s ^ njegovimi strokovnimi prispev-Področja likovne teorije pa se sre- čujemo tudi v raznih revijah in časopisih. In prav zaradi tega, ker je Milan Butina poznan kot izredno dober univerzitetni pedagog, je toliko bolj zanimivo, da se je v Sežani predstavil tudi s svojim slikarskim delom. Razstava potrjuje, da je njegovo slikarstvo trdno zakoreninjeno v tradiciji slovenskega realističnega pejsaža, ki je dalo v zgodovini že mnogo priznanih in odličnih mojstrov, če začnemo pri Jakopiču, Groharju in Jami ter drugih impresionistih in končamo pri Slani, Perku, Omerzi. Ta tradicija je kot nekakšna zagledanost in spominja na pravo zaverovanost slovenskih slikarjev v domačo pokrajino. Naj bodo Butinov! motivi kakršnikoli že, ponujajo nam velik umetniški užitek. V njegovih slikah ni nikakršnega eksperimenta, temveč je njegovo slikarstvo zasidrano v že preizkušenem. Kot umetnik, ki mu je slovenska zemlja resnično in nepotvorjeno blizu, je Butina sočasno njen kronist in doku-mentarist. Razstava, ki je na ogled do konca meseca, je tudi prodajna, (a. n.) Presenečenja ljubezni v Rossettiju V priredbi Venetoteatra je v teh dneh v gledališču Rossetti kot druga predstava v abonmaju delo »Presenečenja ljubezni« Jeana Philippa Mari-vauxa (1688 - 1763). Delo je režiral Sadro Segui, v glavnih vlogah pa nastopata Ottavia Piccolo in Pino Micol, scena pa je delo Giuseppa Malateste. Marivauxova komedija je prvič predstavljena v Italiji. S to komedijo, ki sloni vsa na dialogu in skoraj nič na akciji, je Marivaux načel temo, ki jo je nato še večkrat obravnaval: »zmaga« ljubezni navzlic sramežljivosti protagonistov, ki se med drugim nočeta prepustiti ljubavnemu opoju zaradi slabih predhodnih izkušenj. V Marivauxovi komediji je ob koncu ljubezni zadoščeno, čeprav avtor prekinja zgodbo na višku in gledalec ne bo vedel, ali bosta protagonista postala srečen par ali pa se bosta spremenila v zagrenjena in prepirajoča se zakonca. Avtorja zanima veliko bolj nastanek ljubezni kot pa njen morebitni konec. Na sliki: Ottavia Piccolo in Pino Micol. Zimski vozni red vlakov Velja od 30. septembra 1990 do 1. junija 1991 glia (spalniki in pogradi 2. raz. Trst-Ventimiglia) 23.00 E Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim) Prihodi v Trst 0.10 E Benetke 2.12 H Benetke 6.50 K Portogruaro § (1) 7.15 H Turin-Milan-Benetke in Ven-timiglia-Genova-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ven-timiglia-Trst) 7.45 H Portogruaro (1) 8.10 E Rim Termini-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst) 8.45 E (Simplon Express) Pariz-Do-modossola-Milan Lambrate-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; spalniki Pariz-Zagreb) 9.25 K Benetke § 10.10 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst) 11.05 K/H Benetke 13.00 H Benetke 14.15 H Benetke 14.50 K Portogruaro § (1) 15.15 H Benetke 16.15 H Benetke § 18.10 K/H Benetke 19.00 H Benetke 19.50 K Benetke § 20.15 H (Benetke Express) Benetke 20.40 IC (Marco Polo) Rim Termini-Mestre* 22.08 IC (Tergeste) Turin-Milan-Me- . ** * 1 stre 23.17 K Benetke 23.25 IC (Svevo) Milan-Mestre* * - samo 1. razred z dodatkom za br-zovlak in obvezno rezervacijo - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih TRST-OPČINE-LJUBLJANA-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-VARŠAVA-MOSKVA-ATENE Odhodi iz Trsta 9.15 E (Simplon Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Bu-dimpešta-Varšava-Moskva (spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah) 13.40 E Opčine-Ljubljana § (1) 18.38 H Opčine-Ljubljana § (1) 20.45 H (Benetke Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Skopje-Atene (spalniki in pogradi 2. raz. Benetke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene) Prihodi v Trst 7.30 E (Benetke Express) Atene-Skopje-Beograd-Zagreb-Ljub-Ijana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Benetke; pogradi 2. raz. Atene-Benetke) 9.40 H Ljubljana-Opčine § (1) 16.28 H Ljubljana-Opčine § (1) 20.00 E (Simplon Express) Moskva-Varšava-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Moskva-Rim, razen ob četrtkih) § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob nedeljah, 1. in 3. 11.; 8., 25. in 26. 12.; 1. L; 1. in 25. 4.; 1. 5. TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ Odhodi iz Trsta 5.56 H Videm-Trbiž § 7.00 H Videm 8.10 H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj 10.15 K Videm § 12.20 H Videm-Trbiž 13.10 K Videm 14.10 H Videm (1) 14.35 K Videm § 16.40 H Videm (1) H - hitri vlak K - krajevni vlak E - ekspresni vlak IC - Inter City 17.16 K Videm § 17.50 H Videm (1) 18.25 H Videm § 19.20 H Videm § 21.15 H (Italien-Osterreich Express) Videm-T rbiž-Dunaj -Miinchen 23.25 K Videm § Prihodi v Trst 0.28 K Videm § 6.25 K Gorica § (1) 7.05 K Videm § 7.50 H Benetke-Videm (1) 8.40 K/H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj -T rbiž-V idem 9.35 K Videm (1) 10.50 H Videm 14.22 H Videm (1) 15.05 K Videm § 15.45 H Videm § (1) 16.40 H Videm 18.18 K Videm § 19.07 K Videm § 19.42,H Trbiž-Videm 21.10 K Videm § 22.20 H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Vi-dem § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih Med četrtfinalisti italijanskega pokala Tudi Bologna MODENA — Bologna je tudi v povratni tekmi osmine finala za italijanski pokal premagala Modeno, čeprav je nastopila brez Detarija, Cabrinija in Waasa. Tekma je bila izenačena vse do naključnega zadetka Folija po prostem strelu. Švicar turškega porekla Turkyilmaz je dobro igral le občasno, bil pa je pobudnik zadetka Notaristefana. Zaostanek je zmanjšal Zanone, ki je dosegel zadetek po dveh letih »abstinence«. MODENA - BOLOGNA 1:2 (0:1) STRELCI: Poli v 44. min., Notaristefa-no v 73. min. in Zanone v 89. min. MODENA: Antonioli, Chiti, Moz, Bosi, Presicci, Cucchi (Torrisi), Sacchetti, Za-muner, Bonaldi (Zanone). BOLOGNA: Cusin (Valleriani), Biondo, Galvani, Di Gia, Tricella, Villa, Schenar-di (Anaclerio), Bonini, Turkyilmaz, Nota-ristefano, Poli. SODNIK: Coppetelli (Tivoli); KOTI: 2:3; GLEDALCEV: 3.500. V Bariju brez vstopnic BARI — Za nedeljsko prvoligaško tekmo med Barijem in Juventusom so v predprodaji razprodali že vse vstopnice. Novi stadion v Bariju premore 60 tisoč gledalcev. Nanniniju »odlepili« podlaht s trebuha FIRENCE — Na travmatološkem oddelku ortopedske klinike v Firencah je pilot formule ena Alessandro Nannini uspešno prestal še eno operacijo po strahovitem padcu s helikopterjem, ko mu je odtrgalo desno roko. V dveurnem posegu je primarij Carlo Bufalini tokrat »odlepil« podlaht s trebuha, kamor so ud prišili pred petnajstimi dnevi, da bi omogočili hitrejšo rast kože. Nannini bo v bolnišnici ostal do jutri. Pred novim letom ga bodo podvrgli še presaditvi kosti, nato pa se bo začela rehabilitacija. Pilot že lahko premika levo roko, ki je bila hudo zlomljena na več krajih. Bordeaux v težavah PARIZ — Nogometaši Bordeauxa se bodo v sredini tekmi za pokal UEFA pomerili z Romo, njihovo vodstvo pa v teh dneh priživlja težke trenutke. Sinova predsednika Beza, Erič in Pascal, sta bila včeraj aretirana v zvezi s preiskavo o domnevnih finančnih malverzacijah v društvu. Kaže, da gre za veliko afero, v katero so vpleteni nekateri funkcionarji nogometne zveze in drugi klubi, med katerimi tudi marsejski 01ympic. Velasco išče mladega podajača TOKIO — Italijanska moška odbojkarska reprezentanca se po nepričakovanem porazu v finalu turnirja Top Four s Sovjetsko zvezo vrača domov. Trener Velasco, ki je po tekmi obtožil igralce, da so podcenjevali nasprotnika, jih je včeraj na letalu zagovarjal, češ da jih je izdala utrujenost zaradi preštevilnih naporov po mundialu. Velasco ve, da bodo tudi v prihodnji sezoni »azzurri« pod pritiskom (world league, Sredozemske igre, EP v Nemčiji), zato bo priložnost dajal odslej tudi drugim igralcem. Sam pa si bo ogledal čimveč tekem A-2 in B lige, da bi staknil kakega mladega obetavnega podajača za prihodnost, je še dejal argentinski selektor. Danes v Ljubljani podeljevanje Bloudkovih priznanj Plaketa tudi za Sašo Rudolfa LJUBLJANA — Letošnja priznanja Stanka Bloudka bo prejelo 22 posameznikov in štiri telesnbkultur-ne organizacije. Najbolj čislana priznanja, tj. nagrade, bodo izročili štirim posameznikom in eni organizaciji, preostali pa bodo dobili plakete. To bo že 26. podelitev priznanj Stanka Bloudka, od leta 1965 do danes so podelili skupno 159 nagrad in 567 plaket. To je včeraj na tiskovni konferenci, ki je bila v prostorih časopisa Kmečki glas v Ljubljani, sporočil sekretar Odbora za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka Marko Tr-škan. Odbor (v katerem je 11 članov, vsi pa so praviloma športni funkcionarji, ki so v preteklosti prejeli priznanja), je izbiral med več predlogi: 22 jih je bilo za nagrade posameznikom, 6 za nagrade organizacijam, 40 za plakete posameznikom in 9 za plakete organizacijam. Omenjeni odbor podeljuje priznanja tistim, ki imajo zasluge na športnem področju; priznanja nosijo ime po Stanku Bloudku, dolgoletnem športnem funkcionarju, čigar obletnica smrti bo 26. t. m. Podelitev priznanj Stanka Bloudka bo danes ob 17.30 v kulturnem domu Španski borci v Ljubljani. Prvotno so nameravali priznanja podeliti v Celju, in sicer ob 100-letnici športnega udejstvovanja v tamkajšnji regiji; zaradi nedavnih poplav pa so prireditev odpovedali. Slavnostni govornik na današnji podelit- Saša Rudolf vi bo predsednik Odbora za vzgojo, izobraževanje ter telesno kulturo skupščine Republike Slovenije Jože Zupančič, poročilo o izboru letošnjih dobitnikov priznanj pa bo imel predsednik Odbora za podeljevanje priznanj Stanka Bloudka Andrej Brvar. Na prireditvi bo nastopil Črnuški oktet, prikazali bodo film Razgibajmo življenje, zraven bosta še predstavitev knjige Toma Česna (lanskega dobitnika priznanja Stanka Bloudka) z naslovom Sam in točka iz ritmične gimnastike. Med tistimi, ki bodo danes prejeli plaketo Stanka Bloudka, je tudi no- vinar Radia Trst A Saša Rudolf. Rudolf je edini dobitnik Bloudkovih priznanj iz zamejstva, v obrazložitvi priznanja pa je poudarjeno, da dobiva priznanje spričo propagandistične in publicistične dejavnosti med zamejskimi Slovenci. Ostali dobitniki plaket Stanka Bloudka so Martin Aubreht, Milan Bernik, Rika Binter, Marija Frantar, Dragica Jaunik, Rudi Kocmut, Lojze Kolman, Janez Kuhelj, Franc Mikec, Branko Mirt, Lojze Motore, Danijel Pavlinec, Janez Penca, Ernest Trinko, Henrik Uebelais, Marija Veble, Cveto Zgonc, rokometni klub Belinka-Olimpija iz Ljubljane, namiznoteniški klub TKI-Kemičar iz Hrastnika in DTV Slovenj Gradec. Bloudkove nagrade pa bodo prejeli: — Anton Franzot (Ljubljana) za 16 let aktivnega športnega udejstvovanja in 40 let dela v vodstvenih organih telesne kulture; — Tugo Klasinc (Ljubljana) za več kot polstoletno udejstvovanje; — Niko Vrabl (Maribor) za izjemno organizacijsko delo pri razvoju kvalitetnega športa, v prvi vrsti borilnih dejavnosti; — Jure Zdovc (Slovenske Konjice) za vrhunske športne dosežke v košarki; —- Društvo Partizan Narodni dom (Ljubljana) za izjemno pomembno delo na področju telesne kulture, posebno v športni in špor-tno-ritmični gimnastiki. V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem in Goriškem Najtežje bo tokrat za Borovo peterko NA TRŽAŠKEM Košarkarsko prvenstvo Balkana Tudi Jugoslavija B zmaguje brez težav KUMANOVO — V 2. kolu balkanskega košarkarskega prvenstva je Jugoslavija, ki sicer nastopa z B selekcijo, z 88:69 (47:31) premagala Romunijo. Ostala izida: Bolgarija - Albanija 82:70 (49:32), Grčija - Turčija 78:77 (36:43). Mitchell namesto Blaba NEAPELJ — V Neapelj je včeraj dopotoval Mike Mitchell (krilo, 2,01 m), novi tujec tamkajšnje košarkarske ekipe Napeli Basket. Mitchell bo zamenjal Uweja Blaba, ki ga je društvo zaradi skromnega doprinosa odslovilo. Sagadin trener Olimpije? LJUBLJANA — Pri Smelt Olimpiji so sprejeli ostavko trenerja Vinka Jelovca. Sedaj bodo za novega trenerja skušali angažirati Zmaga Sagadina, ki vodi drugoli-gaša Postojno. Sagadin, ki je lani treniral Smelt Olimpijo, ima s Postojno dogovor, da se v primeru potrebe ljubljanskega društva vrne k njemu. Mehika želi olimpiado CIUDAD DE MEKICO — Mehika bo uradno kandidirala za organizacijo olimpijskih iger leta 2004. Tako je izjavil predsednik mehiškega olimpijskega odbora Mario Vasguez Rana. Jugoslovani slabo začeli RIM — Na vaterpolskem turnirju FINA v Rimu je v prvi tekmi Jugoslavija zaradi podcenjevanja (vodila je že z 8:4) igrala neodločeno 9:9 z Romunijo. V drugi tekmi je ZRN z 10:3 premagala Grčijo. V 5. kolu košarkarskega promocijskega prvenstva na Tržaškem bodo tokrat na igrišču le tri naše ekipe, saj bo vodeči Kontovel tokrat prost. Najtežjo nalogo bodo imeli borovci, ki bodo v gosteh igrali z drugouvrščenim Santosom. Sancinovi fantje se dobro zavedajo, da bi se ob primeru poraza nevarno oddaljili od tistih, ki se bojujejo za napredovanje. Po drugi strani pa je zmaga možna le s pomočjo odlične igre, zlasti v obrambi. »Belo-zeleni« so pred prvenstvom že premagali tega nasprotnika. Obe ekipi pa sta takrat igrali znatno 'pod svojimi sposobnostmi. V ekipi Santosa, ki je lani izpadel iz D lige, nastopa morda najboljši igralec tega prvenstva, Tom-masin, ki povprečno zbere preko 30 točk na tekmo, razen tega pa tudi dobro brani in je odličen v skoku. Ob njem je več dobrih košarkarjev, gotovo pa niso na nivoju Borove peterke. Njihovi vrlini sta borbenost in zagrizenost, ki pa ju borovci kažejo le občasno in brez katerih ne bo mogoče doseči pozitivnih rezultatov. Zelo težko nalogo bodo imeli tudi cicibonaši, saj se bodo v gosteh pomerili s Ferroviariom, ki je doslej izgubil le s Kontovelom in Stello Azzurro. Domačini razpolagajo s štirimi starejšimi igralci, vsi ostali pa so mladinci. Njihova igra sloni na hitrosti in borbenosti. Večkrat pa jih zajame večmi-mutna kriza, kar se tudi pozna pri končnih izidih. Mladi cicibonaši so doslej vedno dobro igrali v prvem polčasu, nakar so vidno popustili in si vse zapravili z naivnimi napakami in slabo obrambo. Čas bi bil, da bi tudi v drugem delu tekme zaigrali z isto odločnostjo in da se ne bi vdali ob prvih znakih reakcije nasprotnikov. Žal bo imel trener Crisma nekaj težav pri sestavi moštva, saj nekatere igralce pestijo manjše poškodbe. Enkratno priložnost bo jutri imel nabrežinski Sokol, ki se bo na domačih tleh spoprijel z Libertasom, ki je tudi brez točk. Pupisovi fantje si ne smejo zapraviti te priložnosti, ker je nasprotnik res šibek, obenem pa je neposreden tekmec v bitki za obstanek v ligi. Pri Libertasu izstopa le bek Deg-rassi, ob pa njem pa dobro igrata še Bassi in Glavina. Ostali se lahko ponašajo le z veliko mero dobre volje, kar pa ne zadostuje za uspešne rezultate. Nabrežine! pa nikakor ne smejo podcenjevati nasprotnika, ker bi jih to lahko drago stalo. Igrati morajo z maksimalno voljo do zmage, v napadu pa si ne smejo zapravljati toliko konkretnih priložnosti za koš kot so to delali v prejšnjih tekmah. Glede ostalih tekem povejmo, da bosta nejzanimivejši Barcolana - Stella Azzura in Cus - Scoglietto, ker bi v primeru zmag domačih ekip in Bora bilo kar sedem ekip na 1. mestu začasne lestvice. (Vanja Jogan) NA GORIŠKEM Domovci bodo jutri igrali na domačih tleh proti močni peterki Senators. Brumnovi varovanci bodo skušali osvojiti prvi par prvenstvenih točk. Po dveh kolih so namreč še naprej na dnu lestvice, saj so doživeli pekoča, a povsem zaslužena poraza, keterima sta botrovala slaba obramba in skromni odstotek v metu na koš. Tokrat bodo belo-rdeči prvič nastopili v popolni postavi, saj bo trener Brumen imel na razpolago tudi močno krilo Puiattija. Vendar naši bodo morali res napeti vse sile, če bodo hoteli zmagati. Igralci Senatorsa so namreč v prejšnjem kolu na domačih tleh nekoliko nepričakovano klonili peterki Albe iz Krmina in bodo zato hoteli že v tem kolu nadoknaditi zamujeno v boju za najvišja mesta. Srečanja med Domom in peterko Senators so bila vedno zelo napeta in zanimiva vse do zaključnih minut, zato nas prav gotovo tudi jutri čaka zanimiva košarkarska predstava. Tekma med Domom Gometal in Se-natorsom bo ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, (af) MLADINCI (SKUPINA B) BOR - LATTE CARSO 83:68 (38:43) BOR: Bajc 2 (0:1), Debeljuh 37 (4:5), Drocker 11 (2:4), Tomšič 12 (2:3), Posega 10 (2:3), Križmančič 2 (0:1), Umer, Corbatti, Schiulaz 2, Pettirosso 7 (1:3). TRI TOČKE: Debeljuh 5, Drocker 1. Pred začetkom tekme so naši menili, da je poraz proti močni postavi Ser-volane Latte Carso neizbežen. Plavi pa so tokrat poskrbeli za pravi podvig' Igralci Latte Carsa so namreč srečanje začeli preveč lagodno in vodili le v uvodnih minutah. Zatem so borovci prevzeli pobudo in nasprotnika nadigrali. V drugem polčasu so gostje nekoliko reagirali ter povedli s točkama prednosti (53:51), naši pa se niso vdali in so spet suvereno povedli. Dve minuti pred koncem je trener zamenja* celo peterko, tako da so na igrišče stopili prav vsi igralci.' Namesto, da bi nasprotnik svoj zaostanek zmanjšal, so naši razliko že povečali. Pohvalo si za' služijo prav vsi, posebno pa Debeljubi ki jp pametno vodil igro ter s 37 toč; kami odločno pripomogel k prestižni in zasluženi zmagi. (M. Č.) Diskvalificirani 3 igralci naših amaterskih ekip Disciplinska komisija pri deželne)11 odboru italijanske nogometne zveze ]® tokrat z nogometaši naših amaterskih ekip na srečo imela manj dela kot p° navadi, čeprav bi se s treznejšo glaV.0 kaznim nasploh lahko povsem izogni' li. V 1. amaterski ligi je zaradi izklju) čitve za eno kolo diskvalificirala ca Kerpana (Juventina), v 2. amaterski ligi bo prav tako zaradi izključit^ eno kolo počival Vincenzo De Mar(-(Primorje), igralec Vesne Marcel ^ Messian pa bo iz istih razlogov man* kal dve koli. »6. krog« v očeh gledalcev 6. krog se je na koprski televiziji v ponedeljek zavrtel tretjič v novem ciklusu oddaj. Po prvih dveh, ki sta ponudili dokaj pester izbor domačih športnih dogodkov, smo začeli vrteti telefon, da bi zbrali nekaj mnenj o tej informativni oddaji. Resnici na ljubo ni bila anketa posebno lahka, ker je bilo »žrtev« na razpolago manj od pričakovanega. Izven kroga ljudi, ki so neposredno povezani s športom, je bila večina takih, ki za oddajo niso niti vedeli, oziroma jih tematika ni privabila k gledanju. Kakšnih posebnih kritičnih pripomb ali napotkov, ki bi morebiti voditeljem oddaje lahko služili pri nadaljnjem zastavljanju dela, tako ni bilo. Zbrali pa smo naslednja mnenja: Svoji aktivnosti je na malem ekranu sledil na primer David Klanjšček, nogometaš štandreške Juventine: »Športne oddaje po televiziji so za naše razmere korak naprej pri infor- miranju. Računam, da se s takim podajanjem lahko doseže, da se k športu približa večje število ljudi, tako akterjev samih kot gledalcev. Z večjim zanimanjem pa se lahko med oddajami sproži tudi problematika posameznih klubov.« Darko Husu, ki je sicer zadolžen za mladinska moštva pri proseškem Primorju, je povedal: »Oddaja mi je ugajala, le da je malo trajala. Razdelitev časa med posameznimi športi je pravilna, ker nogomet le ne sme imeti prevlade.« - Ste videli tudi prekršek vašega nogometaša na tekmi proti Vesni? »Videl. Upam, da bo to služilo kot opomin, da se tako ne dela. "Movio-la?" Če bi le bilo mogoče!« Nogometaš je tudi Črt Rapotec iz Boršta. Pri 14 letih igra pri naraščajnikih Brega. »Oddaja je zanimiva,« je povedal. »Prvič sem na televiziji videl domači nogomet. Želel bi, da bi kdaj prenašali tudi tekme iz mladinskih lig.« Sergij Kosmina, ki poklicno prodaja tudi televizorje, ni vedel za oddajo. Seveda ni mogel od nje pričakovati posebnega povpraševanja po televizorjih. Povedal je tudi, da vsaj na njegovem področju ni bilo med nogometnim mundialom kakega povečanega nakupovanja televizorjev. »Verjetno, ker italijanska reprezentanca pri nas le nima posebnega čara. Bolje je bilo v obdobju pred olimpijskimi igrami.« Zvonko Simoneta, predsednik ŠK Kras iz zgoniške občine: »Pobuda je pozitivna. Dejstvo, da so načelno privilegirane članske, oziroma prve ekipe, spada v meje zakonov športa. Seveda bi šlo zabeležiti tudi vidnejše uspehe mladinskih vrst, kar pa je v pol uri časa neizvedljivo. To, da se oddaja izogiba problematiki v korist podajanja dogodkov, spada v normalnost. Domači mediji se navadno ne spuščajo v analizo problemov.« Robi Klobas, svojčas odličen košarkar, je 6. krog označil z miniaturno »Domenica sportiva« prve italijanske mreže: »Rezultati so navadno zanimivejši od diskusij, ki lahko postanejo tudi turobne. Zdi se mi, da je pravilno razporejen tudi čas obravnave posameznih športov, ki se med seboj ne mešajo. Škripa verjetno pri uganki. Potencialno lahko že prvi klic izloči iz lige vse ostale. Morda bi kazalo rubriko predstaviti že na začetku in nato med oddajo za kulisami nabirati pozive. Ob koncu bi objavili pravilne odgovore in izid morebitnega žreba, če bi pravilno odgovorilo več gledalcev.« (kb) Jesenska balinarska tekmovanja na Proseku Dvojna zmaga sežanske Skale V večnamenskem objektu pristaniških delavcev se redno odvijajo jesenski balinarski turnirji. Prvi od teh je bil pred tremi tedni, in sicer zamejsko prvenstvo za dvojice v organizaciji balinarske komisije ZSŠDI, ki sta ga premočno osvojila predstavnika zgoniškega Krasa Simoneta in Skupek. Naslednja tekmovanja so dostopna vsakomur, saj se jih že več let redno udeležujejo številni jugoslovanski repre-zentantje, a poleg smetane pokrajinskih balinarjev tu in tam zasledimo tudi vidnejša imena deželnega balinanja. Že po teh podatkih lahko sklepamo, da je vsak konec tedna (polovico ekip nastopa v soboto popoldne, preostale naslednji dan) konkurenca izredno ostra. Prav spričo tega na podobnih tekmovanjih vidimo izredno malo zamejskih balinarjev, članov slovenskih društev. Zavedajoč se lastnih sposobnosti redno nastopajo le nekateri, pa tudi zanje je uvrstitev med prvo četverico, to se pravi na mesto, ki prinaša kolajne, izredno težka in zahtevna. Na prvem tekmovanju trojk je prejšnji teden premočno slavila sežanska Skala z Darkom Guštinom na čelu, kateremu sta bila tokrat ob strani še Dinko Beakovič in Aleš Škoberne iz Ljubljane, eden izmed najbolj obetavnih mladih jugoslovanskih balinarjev. Prav slednji je predvsem z nezgrešljivim bližanjem presenetil tržaške poznavalce te športne panoge, ki je zadnje čase v nenehnem vzponu-podatek, da niso Jugoslovani v petin ^ čanjih nikoli prepustili nasprotniku j kot štiri točke, nam jasno priča o niino0. veliki premoči. Predstavnika Skale v Pja stavi Guštin-Škoberne sta se izlSa 0jj-tudi v nedeljo, ko so bile na vrsti “ ce. V ostri konkurenci 32 postav sta čna zmagovalca tvegala le v dru9®?ltjni' Čanju, ko se je dvojici Triestine (*- st Palumbo) ponudila edinstvena pn*0 .g \e za zmago. V ključnih trenutkih Pa * sio-prišla na dan večja izkušenost je vanske dvojice: z neoporečnim jeja v finalu zlahka otresla dvojice " age. n e tega Jdel^ vanske dvojice: z neoporečnim ' " P . (Battain-Palmisciano) in tako v varnay-slogu prišla do druge zaporedne -g^p Naslednje tekmovanje bo nam -a le balinarjem C in D kate' tekmovanja pa se bo verjetno ^ nekaj več zamejskih predstavnih ponavadi. jolisK6*11 Darko Guštin (Skala) je po netmu prj. tekmovanju izjavil: »Gotovo sm rgc«J merjavi z italijanskimi balinar]1 P b0lj prikrajšani, bodisi glede vel1 vajeiH' gladkih igrišč, na katere nismo ^er-bodisi zato, ker pri nas nimamo P zjjni nih ogretih prostorov za trening ^ bfeZ zato smo se predstavili na Pros na naS primerne priprave. K sreči, da ] g0ot)°. strani veliko večja izkušenost, katere nam pogostokrat uspe srečanje v lastno korist.« (Z. S.) Na prvih letošnjih dvoranskih lokostrelskih nastopih Puščice lokostrelcev Našega prapora in Zarje zadevajo vse bolj v črno Pregled mladinskih odbojkarskih lig na Goriškem Mladinci 01ympie in Vala sami na vrhu razpredelnice Lokostrelci v goriškem KD V nedeljo, 25. t. m., bo na sporedu v telovadnici Kulturnega doma v Gorici tradicionalni, letos že četrti, mednarodni lokostrelski dvoranski turnir, ki ga Prireja goriško lokostrelsko društvo Našega prapora iz Pev-me. Tekmovanje je namenjeno tako mladinskim kot tudi članskim predstavnikom v ženski in moški konkurenci. Povabilu prirediteljev se je odzvalo kar 88 tekmovalcev iz ttalije in bližnje Slovenije, nivd turnirja pa bo nedvomno na visoki kvalitetni ravni. V telovad-uici Kulturnega doma bodo med drugim nastopili tudi jugoslovanski državni prvak Samo Medved, državna prvakinja Kse-Mja Podržaj in evropski podpr-Vak. italijanski državni rapre-rentant Claudio Bossi. Seveda se bodo tekmovanja udeležili tudi Predstavniki društva, ki prireja tekmovanje, z odlično Zdenko Perlat na čelu ter tekmovalci lokostrelskega kluba Zarja. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri, P° opoldanskem premoru pa se bo nadaljevalo ob 14. uri. Lokostrelstvo je takšna športna panoga, ki ne pozna premorov, kar zadeva tekmovanja. Po poletnih tekmovanjih FITA in HUNTER IN FI-ELD streljanje na razdaljah 90, 70, 50 in 30 metrov, oziroma nepoznanih razdaljah, se morajo v dvoranskih tekmovanjih lokostrelci spoprijeti z 18 in 25 metrskimi razdaljami in zato z mnogo manjšimi tarčami. Po bronasti medalji Morena Gran-zotta na mladinskih igrah v Rimu so lokostrelci Zarje še z večjo vnemo začeli dvoranska tekmovanja. V Trbižu je bilo 14. oktobra prvo tovrstno tekmovanje v naši deželi, seveda v letošnji sezoni. Tu je Tamara Ražem zasedla prvo mesto, medtem ko sta bila Moreno Granzotto in Marko Metlika tretji in četrti, seveda vsak v svoji kategoriji. V Mes-trah se je teden kasneje odrezal Moreno in zasedel v ostri konkurenci drugo mesto. Za pravo presenečenje pa so lokostrelci Zarje poskrbeli v nedeljo v Gorici, kjer je bilo v paviljonu Es-pomega zjutraj tekmovanje na razdalji 25 metrov, popoldne pa na 18-metrski razdalji. Tega tekmovanja se ponavadi udeleži veliko število tekmovalcev, ker manjka žal v naši deželi infrastruktur, ki bi bile daljše od 35 metrov in bi tako omogočile streljanje na 25-metrski razdalji. Katja Ražem je osvojila prvo mesto med najmlajšimi in obenem tudi pokal tretje kombinacije Citta di Gori-zia, to je seštevek rezultatov treh tekmovanj lokostrelskega društva Isonzo. Marko Metlika je tokrat od- lično premagal tekmovalno tremo in zasedel drugo mesto v kategoriji dečkov. Moreno Granzotto in Bogdan Stopar sta bila prva med naraščajniki oziroma mladinci. Aleksander Ražem je v ostri konkurenci obstal na solidnem devetem mestu. Tudi lokostrelci Našega prapor j a so se na prvih tekmah v zaprtih prostorih zelo dobro odrezali. Najprej so se udeležili tekmovanja v Coneg-lianu, zatem pa so bili med protagonisti nedeljskega lokostrelskega tekmovanja na goriškem Espomegu. »Reprezentanco« Našega praporja so sestavljali: Zdenka Ferlat (mladinka), Ivan Zotti (mladinec), Franco Baradel in Boris Lutman (začetnika) in Marko Devetak (deček). Na goriškem tekmovanju društva Isonzo je Zdenka Ferlat s 1042 točkami dosegla odlično prvo mesto, Franco Baradel je bil četrti, medtem ko sta Ivan Zotti in Marko Devetak zasedla v svojih kategorijah tretje mesto. Med nagrajevanjem je društvo Isonzo izdalo posebno priznanje izdalo najboljšim športnikom, ki so se udeležili vseh treh tekem, ki jih je društvo organiziralo. Lokostrelsko društvo Naš prapor si je zagotovilo kar dve prvi mesti in sicer z Zdenko Ferlat in Ivanom Zottijem. Lokostrelci Zarje in Našega Prapora se bodo v nedeljo spet skupno pomerili, in sicer na tekmovanju, ki ga v goriškem Kulturnem domu prireja prav lokostrelski klub Naš prapor, o čemer obširneje poročamo v okviru. (S. M.) MLADINKE SOČA GOSTILNA DEVETAK -FRESCO DISCOUNT . 0:3 (11:15, 8:15, 8:15) SOČA: E., M., S., A. in V. Černič, K. in S. Prinči, Devetak, Tuniz, Pellegrin, Florenin. V dokaj nezanimivi tekmi so sočan-ke podlegle nasprotnicam skoraj brez upora. Igralke tržiške ekipe nastopajo v C-l ligi, vendar ni to edini vzrok, zaradi katerega niso mogle sočanke priti do zmage. Premalo je bilo spodbujanja in truda v klučnih trenutkih srečanja. Sprejem domačink je deloval še vedno premalo odločno, zaradi česar so imele sočanke večkrat težave pri graditvi akcij. (E. Č.) SANSON LUCINICO - SOČA GOSTILNA DEVETAK 3:2 (12:15, 15:8, 15:6, 8:15, 15:13). SOČA: E., S., M. Černič, S. in K. Prinči, Florenin, Tuniz. Sočanke so potencialno močnejša ekipa od šesterke iz Ločnika, vendar so zaradi nezbranosti izgubile proti neposrednemu tekmecu. Igra je bila napeta v glavnem le v tie-breaku, kar je tudi lepo razvidno iz rezultata. Sodnik se je očitno prenaglil pri dodelitvi zadnje točke v korist domačinkam, sicer bi prišlo do rezultata 14:14 in tekma bi bila še dalje odprta. Sočanke bi jo v resnici morale zmagati s čistim 3:0, a kaj, ko je bila domača ekipa bolj bojevita, prav borbenost pa ji je odločilno pripomogla, da je prišla do zmage. (E. Č.) Rolkarska zveza objavila končne lestvice italijanskega pokala D. Bogateč (Mladina Resco) odličen 3. uradnih lestvicah tekmovanja za enac?nski rolkarski pokal je tudi t,,. ^st tekmovalcev obeh naših druš-štir' SRdem članov kriške Mladine in le člani Grmade. Rolkarska sezone se David Bogateč ^ a končala konec septembra kloen^tžavna zveza s sedežem v obetal, (Trento) je šele pred kratkim kega /a, tn objavila lestvice. Za vsa-Štirj ekinoyalca so v poštev prišle osrnih^ooljše uvrstitve iz sklopa Otožni Pokalnih tekmovanj. Najboljšo 1° uvrstitev je dosegel 12-letni član Mladine Resco David Bogateč, ki je med cicibani zasedel končno 3. mesto. Bogateč je letos prvič tekmoval v tej kategoriji, v kateri ima večina tekmovalcev 13 let, zato je njegov rezultat še toliko bolj spodbuden in pomeni dobro štartno osnovo za prihodnjo sezono, v kateri bo lahko naskakoval prvo mesto, s tem pa izenačil podvig s sezone 89/90, ko je zmagal med mlajšimi cicibani. Med cicibani se je s 4. mestom zelo dobro odrezal tudi Grmadin tekmovalec Erik lori, ki je imel v letošnji sezoni precej smole, tako da mu ni uspelo izboljšati lanske uvrstitve. Precej sta se v letošnji sezoni izboljšala tudi mlajša cicibana Tibor Drasič in Daniel Tence (oba Mladina). Drasič se je z lanskega 7. povzpel na 5. mesto, Tence pa z 10. na šesto. Mitja Tretjak, ki je star komaj deset let, je osmi. Med začetniki je Erik Tence (Mladina) pristal na 8. mestu, kar je korak SPDT vabi člane in prijatelje na izlet v neznano skupaj s planinci Obalnega planinskega društva iz Kopra. Zbirališče na jugoslovanski strani obmejnega prehoda pri Ospu ob 8.30 v nedeljo, 25. t. m. Pojasnila daje vodja izleta Ervin Gombač tel. 754742. ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLVMPIA vpisuje k vadbi odbojke deklice rojene v letih 1978-79-80. Vadbo vodi prof. Miranda Kristančič. Vpisovanje ob torkih in četrtkih, od 16.30 do 18.00, v slovenskem športnem centru nazaj v primerjavi z lansko sezono, v kateri je bil četrti, a treba je omeniti, da je bila letos konkurenca precej bolj ostra, kajti tekmovanj so se zaradi pomanjkanja snega bolj pogosto udeleževali tudi tekači. Na društveni lestvici je Mladina Resco zasedla končno 11. mesto, to je za stopničko višje kot lani, vendar pa ob neprimerno večjem številu osvojenih točk (letos 1311, lani pa 1005). Nasprotno je Grmada nekoliko poslabšala svojo končno uvrstitev, saj je s 14. (745 točk) zdrknila na 27. mesto (428 točk). Tekmovalci Mladine Resco se bodo zdaj predvidoma podali še na sneg. Načrtujejo več treningov (pod vodstvom Jožeta Rupnika iz Črnega vrha, sicer tekmovalca jugoslovanske tekaške reprezentance) in nekaj nastopov na deželni ravni ter v okviru Tržaškega prvenstva. V soboto, 1. decembra, pa bo v domu A. Sirka v Križu še družabni večer z nagrajevanjem. na Drevoredu XX. septembra v Gorici. ŠD BREG - smučarski odsek organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v soboto, 1. in v nedeljo 2. decembra. V soboto od 14. do 19. ure; v nedeljo od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Zbiranje opreme bo v ponedeljek, 26., in torek, 27. novembra, od 19. do 20.30. KK ADRIA-Resim vabi na sejo, ki bo danes, 23. t. m., v društvenih prostorih v Lonjerju, na kateri bo govor o organizaciji dirke KONČNE LESTVICE ZA ITALIJANSKI POKAL Mlajši cicibani: 1. Ennio Giuliani (Unicars) 240 točk; 5. Tibor Drasič 166; 6. Daniel Tence 105; 8. Mitja Tretjak (vsi Mladina). Cicibani: 1. Alessandro Fabrizi (Ap-piano) 237; 3. David Bogateč (Mladina); 4. Erik lori (Grmada); 9. Matej Lachi (Mladina) 146; 17. Daniele Selat-ti Mladina) 25. Začetniki: 1. Marco Andreoli (Li. Šesto) 240; 8. Erik Tence (Mladina); 18. Roby Kauka 65; Erik Peric (oba Grmada) 14. Amaterji: 1. Guido Masiero (Fores-tale) 240; 20. Franc Kauka (Grmada) 97. Društvena lestvica: 1. Unicars Trento 6769; 2. Bassano 4565; 3. Appia-no Bočen 3509; 11. Mladina 1311; 27. Grmada 428. ciklokrosa, ki bo v nedeljo, 25. t. m. v Lonjerju. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v soboto, 24. t. m., ob 20. uri v restavraciji Sardoč v Prečniku. Prijave sprejemajo pri Optiki Malalan na Opčinah (tel. 213957) ali v trgovini Bavcon v Gorici (tel. 31662). SK BRDINA organizira od 22. do 29. decembra zi-movanje na Rogli. Vpisovanje na sedežu vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure do 26. t. m. Informacije po tel. 212936. konjske dirke 6fie |sl^0v.a (kasaška dirka): Fiaccola 2iei DUpin* ie 9lavni favorit, ob i Vabnr a (skupina X) in Jefs Špice Skupin*1 [kasaška dirka): Incoronato }%i a je kljub slabi štartni šte-i' lahkrfPOrn* fevorit. Presenečenji i kpina Pr*Pravila Daio del Ronco 31 bestn *■)> seveda, če bo povedel, k ?arantdl Alba (skupina 2). hpi (kasaška dirka): Crubling i«? tli*'ki^lna 2( ie nedavno že zmagal »t ^aš t-f Podobno štartno listo, zato n Frt^°r*f- Ob njem ne gre pre- xftsP&rx,“Gre- Di * foAČ? (kasaška dirka): Kljub (,ba 2) 's°di Granada Park (sku-VaLSša tek °žie favorite. Njegova Tr. ^.^ca bosta po predvide- fMFkl^la"fpina ^in In' ^PiDa 2\ (kasaška dirka): Folgavis skli . he k,, dirkal za zmago, seve-sku 1 n S.tor*( napak na štartu. V kihi v daj omenimo Essotigre, v * Pa Devulia. 6. Montegiorgio (kasaška dirka): Ig-naro (skupina 1) štarta ob ograji in bi lahko spretno izkoristil to prednost. A tudi Concoper (skupina X) in Exton LB (skupina 2) sta v dobri formi. Dirka tris Naši favoriti: Distilo (številka 21), Gand (19), Irresponsabile (14). Dodatek za sistemiste: Fossola (15), Florence Cern (20), Grim OR (12). totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi * drugi 1 X 2 1 X 2 2 X 1 2 1 X 2 X X 1 1 danes igra za vas - danes igra za vas Robert Voljč totocalcio Atalanta - Piša 1 Bari - Juventus 2 Cesena - Lazio 1 Fiorentina - Lecce 1 Inter - Napoli 1 Parma - Cagliari x Roma - Bologna x Sampdoria - Genoa 1 Torino - Milan 1 Verona - Ascoli 1 Pescara - Ancona 1 Torres - Casarano 1 Montevarchi - Alessandr. 1 x 2 Robert Voljč (letnik 1959) Je začel z nogometom pri 13 letih kot pionir pri Cerknici, da bi potem igral kot mladinec pri Slovanu iz Ljubljane in že isto sezono igral v članski ekipi. Prestopil je nato k ljubljanski Olimpiji, pri kateri je ostal do leta 1982. Nakar je ojačil vrste Kopra in ostal v tej sredini do te sezone, ko je prestopil k bazoviški Zarji in je odločilno pripomogel, da je naša ekipa doslej prva na lestvici 2. AL. Prejšnji teden je Fabio Jurinčič pravilno napovedal šest rezultatov. SANSON - OLVMPIA 3:0 (15:5, 15:5, 15:7) OLVMPIA: Bevilacgua, Brisco, Carrara, Komjanc, Princi, De Biasi, Bulfo-ni. Tudi tokrat je ekipa 01ympie nastopila v okrnjeni postavi in kaj več kot poraza v Ločniku tudi ni mogla pričakovati. V ekipi sta nastopali dve igralki, ki še nista dopolnili 14 let. Zelo obetaven je bil vsekakor tretji niz, ko je 01ympia povedla s 7:0, a to je bilo, žal tudi vse, kar so zmogle Goričanke. (EZA) FRESCO DISCOUNT - OLVMPIA 3:0 (15:5, 15:13, 15:0) OLVMPIA: Bratina, Brisco, Corsi, Carrara, Komjanc, Bulfoni, Princi, De Biasi. V nepopolni postavi - manjkali sta namreč kar dve standardni igralki - je bila ekipa 01ympie nedorasla prvou-vrščeni ekipi iz Tržiča. Še največ so naše igralke pokazale v drugem setu, ko so bile v vodstvu vse do 13. točke, zatem pa so morale prepustiti set močnejšim nasprotnicam. (EZA) V tem kolu je treba žal zabeležiti dva poraza. 01ympia se ni veliko upirala vodečemu Fresco Discountu, ki je bil tokrat pretrd oreh za slovenska dekleta. Nerodno je izgubila Soča, ki je v gosteh klonila v tie-breaku. Žal je poraz prišel v nepravem trenutku in proti neposrednemu tekmecu za uvrstitev v finalni del. IZIDI 5. KOLA Šanson - Soča 3:2, Pieris - Soteco 3:0, Fresco Discount - 01ympia 3:0. LESTVICA Fresco Discount 10 točk, Soča Gostilna Devetak, Šanson in Pieris 6, Soteco 2, 01ympia 0. V B skupini vodi na lestvici ekipa Villacher Bier, drugo mesto pa zaseda ekipa ACLI Ronchi. MLADINCI Slovenski šesterki še naprej prepričljivo zmagujeta in »samevata« na vrhu razpredelnice. Tudi tokrat sta odpravili nasprotnike z gladkim izidom. OK Val je zmagal na tujem igrišču, 01ym-pia je pospravila celotni izkupiček pred domačo publiko. Omeniti je tudi treba, da 01ympia nasprotnikom še ni prepustila seta, medtem ko je OK Val izgubil le enega proti San Luigiju. IZIDI 5. KOLA Torriana - San Luigi 3:2, 01ympia -Fincantieri 3:0, Turriaco - OK Val 0:3, Intrepida - ACLI Ronchi 0:3. LESTVICA 01ympia in OK Val 8 točk, ACLI Ronchi in Torriana 6, Fincantieri in Turriaco 4, S. Luigi in Mossa 2, Intrepida 0. POKAL CORAG PALL. SANSON LUCINICO -SOČA SCAME 0:2 (1:15, 2:15) SOČA: M., V. in E. Černič, Pellegrin, Cotič, Devetak, Florenin, Volk, Brajnik. Tokrat so sočanke brez večjih težav zmagale in v prvem kot tudi v drugem setu so si nabrale večino točk s servisi. Nasprotnicam so v obeh setih prepustile le tri točke, kar jasno priča o dejanski premoči naših odbojkaric. Četudi so naše odbojkarice to tekmo z lahkoto zmagale, je njihovo stanje na lestvici zaskrbljujoče, saj bi morale za vstop v finalno fazo pokala CORAG igralke neposrednega tekmeca, ekipe Libertas Gorica izgubiti še eno tekmo. Naše igralke bi si vsekakor nedvomno zaslužile nastopati v finalu in upajmo, da se jim bo športna sreča nasmehnila, ker bi bilo škoda, da bi se v finale uvrstila šibkejša ekipa. (S. P.) Koledar tekem 1. ženske divizije Odbojkarska komisija za Goriško je izdala koledar tekem prve ženske divizije. Prvenstvo se bo začelo v prvem tednu decembra in se bo zaključilo po 22 kolih v drugi polovici meseca maja prihodnjega leta. Slovenske barve bosta branili dve ekipi. To sta Soča Cassa di Risparmio in 01ympia. Skupaj bo nastopilo kar dvanajst ekip. Prvi derbi bo že v četrtem kolu (12. 1. 91) v telovadnici 01ympie, drugi bo na sporedu 29. marca v Sovodnjah. MJ Mladi šahisti spet za deskami Jutri bo v Trstu na vrsti drugi krog šahovskega turnirja Športne šole Trst, ki poteka v okviru vsakoletne osnovnošolske olimpiade. Tudi tokrat bo turnir potekal v borovem športnem centru, začel pa se bo ob 15. uri. Udeleženci bodo odigrali jutri četrto, peto in šesto kolo, nastopijo pa lahko tudi tisti mladi šahisti, ki se prvih treh kol niso udeležili. -boj- Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70,- din, polletno 390.- din, letno 780,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik petek, 23. novembra 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdala k. J ZTT ^«43 Član ilalijanaka |Fp Za 40 odstotkov delnic je odštela 2.805 milijard lir, zamenjave tudi v vodstvu Preobrat v kemijskem koncernu Enimont Družba ENI odkupila delnice Montedisona Mafija še naprej pobija RIM — Razmeroma kratko, a zato nič manj težavno sožitje med ENI in Montedisonom se je včeraj prekinilo. Dražba ENI je namreč odkupila 40 odstotkov delnic, ki jih je Montedison vložil v dražbo Enimont; zanje je odštela natanko 2.805 milijard lir. Ločitveni postopek med ENI in Montedisonom se je začel, potem ko je Montedison odločil, da bo ENI prodala svoje delnice. Prvi nesporazumi so prišli na dan že v začetku letošnjega leta, ko so se kar vrstile zamenjave na vrhu obeh dražb. Bitka se je nada-jevala tako na pravni kot na parlamentarni ravni, izhoda iz krize pa ni znal poiskati nobeden od partnerjev. V celotni aferi je skoraj ves čas prednjačil predsednik Montedisona Gardini. Po ločitvi se bo podoba Montedisona popolnoma spremenila. Raula Gar-dinija bo nadomestil Giuseppe Garo-fano (na sliki AP), Gardnini pa je včeraj napovedal, da bo odstopil tudi iz Ferruzzijeve finančne družbe Ferfin. Odstop je utemeljil z grenkimi in dokaj polemičnimi besedami, saj je postalo po njegovem mnenju sožitje med velikankama italijanske kemične industrije nemogoče. Govoril je tudi o omejevanju podjetniške svobode in odločanja, dejstvo, da se je bilo treba pravdati pred sodniki za notranjo ureditev koncerna, pa je za Gardinija naravnost žaljivo. Montedison bo sedaj bogatejši, zmanjšal bo svoje dolgove, z večjo svobodo bo lahko odločal za prodor na tuje, predvsem ameriško tržišče. Njegova industrijska preosnova bo osredotočena na »agroindustrijo«, energetiko in v manjši meri na kemijo. Poznavalci razburkane Enimontove zgodovine niso slepo prepričani, da se bo Montedisonu odslej res bolje godilo. Opozarjajo namreč na preveliko zadolženost s tujimi partnerji, zadnji obračun je potrdil 5.843 milijard dolga, denarja, ki ga bo prejel od prodaje delnic pa gotovo ne bo namenil samo za poravnavo odprtih računov. Prav zato Se vse bolj utrjuje domneva, da bo Montedison začel z intenzivno proizvodnjo polietilena, za katerega se v glavnem zanimajo ZDA. Rekonstrukcija Montedisona pa ne bo ravno neboleča niti za državo, saj bo morala najti vsaj štiri tisoč milijard za »prvo pomoč«. Del teh sredstev pa bodo prispevali davkoplačevalci, saj kaže, da bo vsak Italijan »primaknil« 80 tisoč lir iz svojega žepa. CALTANISSETTA — V sredo zvečer so trije malijski morilci v predmestju Riesija ubili tri osebe, dve pa ranili. Ubiti so bili 39-letni Filippo Marino, 41-letni Giuseppe Laurano in 42-letni Luigi Volpe. Tarča morilcev sta bila Marino in Laurano, ki sta bila že večkrat obtožena združevanja v kriminalne namene, medtem ko je bil Volpe slučajno prisoten pred nekim rekreacijskim krožkom. Volpe je umri med prevozom v bolnišnico. Takoj po umoru so karabinjerji prestregli morilce na begu. Med spopadom je bil lažje ranjen eden od karabinjerjev, medtem ko je morilcem uspelo, da so se izgubili v poljih okrog Riesija. Karabinjerji so takoj začeli z obsežno preiskovalno akcijo, ki je trajala vso noč. Ponoči so pod obtožbo prikrivanja aretirali 27-letnega Piet-ra Bordonara, ki je že star znanec sodnih oblasti. Bordonaro je bil v sredo zvečer skupaj z Lauranom in Marinom, ko so trije morilci začeli streljati iz zasede. Takoj po prvih strelih se je zatekel v neki bližnji bar in si tako po vsej verjetnosti rešil življenje. Čudaški kandidat presenetil poljske politične opazovalce VARŠAVA — Na Poljskem postaja volilna kampanja za nedeljske predsedniške volitve do skrajnosti napeta in protislovna. Po zadnjih proučevanjih javnega mnenja s 27 odstotki prepričljivo vodi Lech Walesa, kar ni nikogar presenetilo, za pravo senzacijo pa je poskrbel milijar-darski emigrant Stanislaw Tyminski, ki je »prehitel« do nedavnega drugovode-čega kandidata Tadeusza Mazowiecke-ga, tako da se je zanj izjasnilo kar 20 odstotkov volilcev, medtem ko Mazowi-eckega podpira le 17 odstotkov volilcev. Walesa je že dejal, da bi bila »prava žalitev«, če bi se moral v balotaži pomeriti s Tyminskim. Časopisi pa so zapisali, da bi »se ves svet smejal Poljakom, če bi bil Tyminski izvoljen«, saj je njegov politični program dobesedno čudaški, med drugim zahteva, da mora imeti Poljska jedrsko orožje. Do sedaj so mu očitali, da je bil tajni agent poljske varnostne službe, da je povezan z narkokartelom iz Medellina..., a brez uspeha. Včeraj pa so objavili vest, da ga je vojaška zdravniška komisija leta 1960 proglasila za nespo-Tadeusz Mazowlecki je preko noči dobil tekmeca (AP) sobnega, ker je psihični bolnik. SZ v Seulu predlagala azijsko varianto KVSE SEUL — Eden od najtesnejših sodelavcev sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova Vadim Medvedev je včeraj v Seulu predlagal azijsko varianto KVSE. Medvedev je s tem v zvezi dejal, da naj bi Sovjetska zveza na tem območju zmanjšala število vojakov za 200 tisoč, celotno področje Korejskega polotoka pa naj bi bilo denuklearizirano. »V Aziji je potrebno ustvariti novo vzdušje varnosti, to pa naj bi zagotovila peterica najvplivnejših držav na tem področju: Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Kitajska, Japonska in Indija,« je na tiskovni konferenci še poudaril Medvedev, ki je obiskal Seul po ponovni normalizaciji odnosov med Moskvo in Južno Korejo 30. septembra letos. Ob denuklearizaciji Korejskega polotoka in zmanjšanju števila sovjetskih enot pa naj bi po mnenju sovjetskega diplomata svoj delež dala tudi Japonska, sovjetska stran pa naj bi bila pripravljena tudi drastično zmanjšati svojo floto v Pacifiku. V Južni Koreji je stalno prisotnih tudi približno 40.000 ameriških vojakov, ki imajo po sicer nepotrjenih vendar precej verjetnih vesteh v svoji oborožitvi tudi približno tisoč jedrskih konic. Po drugi strani pa naj bi po ame- riških trditvah tudi Severna Koreja bila sposobna izdelave jedrskega orožja. Pri tem je Medvedev dejal, da je SZ pripravljena sprejeti vlogo garanta v procesu denuklearizacije tega področja, istočasno pa je tudi podprl nedavne severnokorejske predloge po postopnem občutnem skrčenju oborožitve na Daljnem vzhodu. Da pa bi azijska varianta »Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi« uspela in da bi tudi v Aziji zakopali bojno sekiro hladne vojne, je po mnenju Gorbačovovega svetovalca nujno potrebna ustanovitev posebnega posvetovalnega organa med petimi najvplivnejšimi državami Azije. Ni prvič, da Sovjetska zveza predlaga konferenco o varnosti v Aziji, vendar pa so bili doslej vsi sovjetski predlogi deležni izredno hladnega sprejema pri drugih državah in še posebej na Japonskem. Morda bo zdaj po zgledu uspelega pariškega vrha kaj drugače, toda po mnenju Tokia je položaj v Aziji bistveno drugačen kot v Evropi in zato po njihovem mnenju najbrž še ni napočil čas za take pobude, ki so se jih evropske države že pred časom brez večjih predsodkov lotile in jih kronale s pravkar končanim pariškim zasedanjem KVSE. r L,:,,, zastopnik PEUGEOT TALBOT AUTOPALMA „ Enrico Burra & c. PEUGEOT ALFA ROMEO 33 STATI0N WAG0N 4x4 1984 srebrn AUTOBIANCHIV 101X1988 sivorjave barve CITROEN AX 10 RE 1988 sivorjave barve FIAT UNO FIRE 1987 sinje barve FIAT REGATA 70 S 1984 sivorjave barve FIAT GROMA CHT 1988 sivorjave barve FORD FIESTA 1,3.S 1984 antracitno rdeč MERCEDES 190 E 1984 sive barve PEUGEOT 205 AVTOMATSKI 1987 bele barve PEUGEOT 405 SR 1,9 TA 1988 sivorjav Drevored Tricesimo (TAVAGNACCO) tel. (0432) 570627 mednarodna predklicna štev. 9939 ZASTOPNIK f|p UNCA ^ IZREDNE PRILOŽNOSTI DELTA LX 1,3 nova iz tovarne metalizirane barve električno zapiranje oken centralizirano zaklepanje vrat zatemnjene šipe kolesa iz lahke kovine gume z znižanim profilom zložljiv in predeljen zadnji sedež digitalna ura števec obratov itd. CENA: 13.600.000 LIR (carina izključena) pripravljena za predajo v različnih barvah A. RUGGENINI Drevored Tricesimo 13 VIDEM - TAVAGNACCO ITALIJA (0432) 570595 mednarodna predklicna štev. 9939 Organizzazione Renault \H/Ks3/ Priložnosti ALFA ROMEO 33 0UAD. 0R0 1985 LANCIA DELTA 1300 1983 FIAT 126 P4 in PANDA - različni modeli FIAT 131 - različni modeli FIAT UNO 45 in 60 - različni modeli FIAT RITM0 75 S in 60 CL 1983 RENAULT R 4 - različni modeli RENAULT R 5 in SR 5 - različni modeli RENAULT R 5 Alpine 1400 cc 1979 RENAULT R 11 TCE 1985 RENAULT R 25 TX (12 varovalk) 1990 RENAULT ESPACE TSE 2000 cc bencin 1987 ROVER RANGE ROVER 2P pl. pogon dec. 1979 DOSTAVNA IN KOMBINIRANA VOZILA RENAULT, OPEL različni modeli B0RT0L0TTI ZASTOPNIK RENAULT »Premikati se, danes« Drevored Venezia 120 CODROIPO - VIDEM (ITALIJA) tel. (0432) 900777 mednarodna predklicna štev. 9939 VIDEM PORDENON •—-— CODROIPO GORICA Friulauto s.p.a. VIDEM - PORDENON P0RT0GRUAR0 - CERVIGNAN0 AUTOBIANCHI A 112 INNOCENTI MINI »CLUBMAN« FIAT 128 1100 FIAT 127 S FIAT 127 FIAT PANDA 30 FIAT RITMO 60 CL FIAT 131 1,3 CL LANCIA DELTA 1,6 LANCIA PRISMA 1,6 LANCIA DELTA 1,5 VW GOLF 1100/3P RENAULT 14 TL RENAULT 9 TD MERCEDES 240 D 1971 rjav 1981 temnoplav z vinilsko streho 1973 zelen 1981 bel 1979 srebrn metal. 1983 bel 1982 sinjeplav metal. 1975 bel 1983 srebrn metal. 1983 rjav metal. 1981 sinjeplav 1981 rdeč 1982 bež 1984 bel 1984 temnoplav MEDNARODNA PREDKLICNA ŠTEV. 9939 VIDEM: Ul. Nazlonale 17 - tel. (0432) 570345 PORDENON: Drevored Venezia 59 tel. (0434) 30231 P0RT0GRUAR0: Drevored Venezia 43 tel. (0421) 274412 CERVIGNANO DEL FRIULI: Ul. Ramazzofti 1 tel. (0431)34106 ZASTOPNIK FIAT . km 146,4 ob državni cesti 13 P0NTEBBAN COLLALTO - tel. (0432) 784212 mednarodna predklicna štev. 9939 1) FIAT 126 P4 1982 če/ 2) FIAT PANDA 750 CL 1986 rdeč 5Xo 3) FIAT PANDA 1000 CL 1988 če/ 6 X)0 4) FIAT UNO 45 3P F. 1988 temnoplav 5) FIAT UNO 70 SX 5P 1987 kvarc metatiz- FIAT UNO TURBO IE 1988 rdeč FIAT CR0MA CHT 1987 sinje metatiz o0o FIAT CR0MA IE 1987 kvarc metatiz 00o FIAT T1P01,4 M. 1989 aluminij, met FIAT TIP0 TD 1988 škrlatno rdeč FIAT REGATA 70 S 1986 zlato met. FIAT REGATA 85 S 1985 kvarc met 12.000-00? 10 800.0® 8 200.00° 7 500.000 12.700-0°? LANCIA PRISMA 1,3 1987 zlato met. ^ LANCIA PRISMA 1,6 1983 aluminij met. ^ VW GOLF CABRI0 1979 zlato met. 'ocfl VW HROŠČ CABRI0 1975 rdeč ^ 000 SUZUKI 410 JS 1984 če/ “gooOOO SUBARU SW 4WD1981 aluminij, met -^oo DUCAT0 KOMBINIRAN 1987 če/ j^.OOO FIAT 900 E 1985 čež h Med različnimi tipi ra^^el?lD0 va^' mobilov boste našli model F ^pi-meri. Ali pa celo paleto a pa)0' lov Fiat, pripravljenih za v________-