TRST, torek 2. avgusta 1955
Leto XI. - Št. 181 (3110)
PR
OKRAJNA STUDIJSKA Ki. GORKA
f <V
DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94.638, 93 808, 37*338
l^,STV°: ul. MONTECCHI »t. «, III. nad. — TELEFON 93-101 IN 94-03* — Foilnl	predal 559 — UPRAVA: »JL. SV. FRANČIŠKA M. 2» — Tel.	NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din.
OBrav ~ OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV:	Za vsak mm višine v Strini 1 stolpca: trgovski BO, finančno-	PoMni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založoa Slovenije,
fvi 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov	po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pelli-co l-II., Tel. 33-62	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tekotl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdata založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst
Kitajska izpustitev ai
utegne sprožiti »verižno
eriških letalcev
reakcijo pomirjenja“
Jk pred začetkom ženevske kitajsko-amer iške konference veleposlanikov so v *kingu sporočili osvoboditev enajstih zaprtih pilotov - V Londonu sodijo, da J* ara zelo spretno in primerno potezo, storjeno o pravem času - Eisenhower-in Dullesova Izjava - Zadovoljstvo v krogih Organizacije združenih narodov
^^SHlNGTON, 1. — Danes Vest o osvoboditvi 11 letal-1 ju, ki je naročil svojim sode-ptvih popoldanskih urah, cev je povzročila globok vtis lavcem, naj pripravijo izj-t-
W*L*d začetkom ameriško-j, *** konference v Ženevi, vlada sklenila iz-1 11 ameriških letalcev, ^Hi	obsojeni kot vo-
],Afnciia »Nova Kitajska« da je 31. julija Hi], v!1° vojaško sodišče skle-foi l 1Zpust'ti obsojence pred ItJil 0rn hjihove kazni in odlit,-0, njihovo odstranitev s Hoja • ozemlja. Agencija i^uje, da so pristojne ob-
Ss”.
HjjL Vedejo, in priporočile hT P°milostitev. Letalci k«r obsojeni kot vohuni, kfjjjj80 med korejsko vojno in . ^tajski zračni prostor !ia(j 8Vaiali izvidniške polete tj|Ci 'tajskim ozemljem. Le-Ue , So bili obsojeni na raz-f}i,azni od 4 do 10 let.
sporočile vrhovnemu nova se letalci v zaporu
tal,
i"ta
ca
iti R ^°bn Thomas Downey it3 ‘cbard George Fecteau, ki tena ''a med procesom ozna-tfcrUt *P°sebna agenta a-in jjj e obveščevalne službe« "a a.sta bila obsojena prvi
Pa bila . izpuščena le-
"a 5n°Smrtno ječo, drugi pa let.
Vest o osvoboditvi 11 letalcev je povzročila globok vtis v ameriški prestolnici, v nekaterih obveščenih krogih so •čcer pričakovali kako senzacionalno gesto s kitajske strani, ki bi bila v skladu z novim ozračjem, ki ga odraža tudi sobotni Cuenlajev govor in ki se izraža v začetku diplomatskih pogajanj med Kitajsko in /.DA v Ženevi. Niso pa pričakovali, da bodo piloti tako hitro izpuščeni'in to še pred začetkom ženevskih pogajanj, ki bi morala obsegati tudi to vprašanje. V svojem sobotnem govoru je Cuenlaj omenil ameriške civiliste, zaprte na Kitajskem, navidezno pa je zanemaril uniformirane ujetnike. V Wa-shingtonu so to dejstvo opazili in v nekaterih krogih tudi neugodno komentirali, obenem pa so izražali mnenje, da bo tudi njihova usoda urejena z isto lahkoto, ki jo je Cuenlaj predvideval za rešitev vprašanja zaprtih civilistov.
Vest o izpustitvi letalcev je prvi sporočil Dullesu angleški veleposlanik v Washingtonu sir Robert Makins. Dulles je takoj telefoniral Eisenhower-
Noslovanski parlamentarci jptoiiali v Sovjetsko zvezo
Racijo vodi dr. Vladimir Bakarič, ki je pred odh.o-” Poudaril, da je namen obiska izboljšanje odnosov
W°GRAD, 1. — Jugoslo-tj, 8 Parlamentarna delega-ktaJ* danes predpoldne z °dP°t°va!a na dvote-IrT^iPbislr v Sovjetsko zve-«l članov delegacije so toslo' beograjskem letališču 'lUtisk Predsednik Zvezne ie, e 1'kupjčJine Mo.ša Pija-SimiP°dPreds ednik Vladimir kij ,, *n sekretar Mitar Ba-lan zveznega izvršnega yelimir Stojnič, opolno-minister / A-.žavnem l)fS. vb za zunanje zadev*' 6 Je Djurič in drugi
*T- -
,v«ta
Voni
1'ščn °dhodom je na leta-ŠiR,irv”dja delegacije dr. Vlakih. akarič izjavil novinar-t« 0j)"‘';’odimo, da predstavlja *t[,n.lslc ugoden način za od-S. ’a»le medsebojnega ne-!?llPa--a’ za 'zmenjavo miš-
^za izmenjavo miš-*o
It .gnusov. Člani delegaci-
: kli
•lo “-lo zadovoljni, ker bo-dsvand®'°vali pri teh priza-
bč9dr. Vladimira Bakuju e v delegaciji še 16 1 jud-ilt p°t'lancev iz vseh repu-
**cii S katerim potuje de. 'Ctj Ja v ZSSR, se je moralo D°ketom vrniti v Budim-
H,i	-	*-
k,
1:
'eRa Zaradi zelo slabega vre-o iu,n.ad Karpati. Delegacija ‘<val- fI 'z Budimpešte nada-Sn,d bot v Moskvo.
SE*‘*W
»ti
veleposlanik v
ired!?u Vasilij Valjkov je
UU V	  ...
I »i v . v soboto zvečer spre-S, 8ast jugoslovanske par-%0yarne delegacije. Razen jPtai. de'eRacije so bili na va,. 11 tudi predsednik ljudske skupščine Mo-“l)ade.
i,'ez«e
“N«'
-me,,	podpredsednik
v*iub a izvršnega sveta Ro-, Vna °*a't0v‘b, drugi držav. ,laHci lbelji in ljudski po-
!' Ra S'Pyanski novinarji, ki «l, 8q obisku v Sovjetski zve-Kt,lziii broživeli dva dni v
šal Mukerdži zaradi tega poslan v Moskvo.
V uradnih krogih v Novem Delhijd pa pravijo, da Indija m o.’, »atela pogajanj z ZSSR; ker se vlada se ni odločila glede vrste vojaških letal, ki jih želi kupiti. V istih krogih dodajajo, da Indija tudi pri dosedanjih nabavah letal ni gledala, kje jih je kupila, temveč jo je vodila samo želja, da bi letala odgovarjala potrebam indijskega letalstva.
BEOGRAD, 1. — Približno 570 izseljencev iz Francije, dve večji skupini izseljencev iz Zahodne Nemčije in ena skupina iz Holandske bodo v avgustu obiskale Slovenijo. Iz ZDA je to leto obiskalo Slovenijo okrog 350 izseljencev, manjše skupine pa pričakujejo v avgustu. 30 otrok slovenskih izseljencev iz Francije bo prebilo 20 dni na morju kot gostje »Izseljenske Matice« Slovenije.
vo, ki bo izražala zadovoljstvo ZDA.
Kmalu nato je Bela hiša objavila besedilo izjave, s katero je predsednik Eisenhower izrazil »zadovoljstvo in olajšanje« spričo vesti o izpustitvi II ameriških pilotov. Izjava nadaljuje, da «ZDA izražajo svojo hvaležnost vsem tistim, ki so prispevali, da je bil dosežen ta človekoljubni rezultat, zlasti pa Združenim narodom in njihovemu glavnemu tajniku Dagu Hammar-skjoeldu, ki si je tako aktivno prizadeval za ta cilj v imenu poveljstva OZN, pod katerim so »-lužili ti letalci«.
Izjavo o izpustitvi ameriških letalcev je podal tudi državni tajnik John Foster Dul-ies in sicer na konferenci predstavnikov 36 držav ZDA o vprašanju beguncev. Zaradi te vesti je Dulles prišel z zamudo na konferenco. V uradni izjavi je Dulles dejal, da je bila ena izmed glavnih nalog apneriške diplomacije v zadnjih mesecih, da se doseže «osvoboditev 15 ameriških pilotov, ki so *-lu±ili pod poveljstvom OZN in ki so bili kljub sporazumu o premirju zaprti v komunistični Kitajski«. Štirje teh letalcev so bili nedavno izpuščeni, je dejal Dulles in nadaljeval, da dejstvo, da bo zdaj izpuščenih tudi ostalih Tl, pomenT za ZDA veliko zadovoljstvo.
Nato se je Dulles zahvalil vfem, ki so k temu pripomogli in dodal, da je bil ta rezultat «dosežen, ne da bi ZDA naredile najmanjšo koncesijo ali dale najmanjšo obljubo kot ceno za osvoboditev pilotov, pa tudi ne da bi se spuščale v najmanjšo grožnjo, da se bodo poslužile sile«. Dulles—je Zaključil: »Politika potrpežljivosti, ki jo je uvedel predsednik ZDA in ki jo je dežela odobrila, je obrodila rezultat, ki smo ga želeli«.
Predstavnik Foreign Officea je v Londonu izjavil, da je britanska vlada zelo zadovoljna ob tej vevti. V. Londonu sodijo, da je gesta kitajske vlade zelo spretna, obenem pa	primerna	in storje-
na o pravem času, tako da utegne znatno olajšati rešitev najbolj	kočljivih	azijskih
vprašanj, morda pa tudi celotnega	vprašanja	Daljnega
vzhoda.
Posebno zadovoljstvo izraža, jo v krogih OZN, kjer vidijo v pekinški gesti prvi potrebni korak k sprejemu Kitajske v to mednarodno organizacijo.	Posebno	zadovolj-.
stvo sta izrazila glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld, ki je ob tej priložnosti poslal v New York posebno poslanico, ter stalni predstavnik ZDA pri OZN Cabot Lodge. V krogih OZN pričakujejo, da bo kitajski korak sprožil »verižno reakcijo«. Pri tem opozarjajo, d« je Cuenlaj v svojem sobotnem govoru ločil vprašanje kitajsko-ameriških odnosov od vprašanja Formo-ze, kar bo nedvomno olajšalo trenutna prizadevanja indijske in britanske diplomacije da pride do širšega sestanka o vprašanjih Daljnega vzhoda.
Tudi na dnevnem redu Var. poštnega sveta je vpisano vprašanje napetosti v formo-ški ožini, ki ga je pred tem forumom sprožila Nova Zelandija. Vendar pogajanja ne bodo mogla biti v Varnostnem svetu — prvič že zato ne. ker bo v avgustu njegov predsednik predstavnik nacionalistične Kitajske, ki nedvomno ne bo sklical Varnostnega sveta za diskusijo o tem vprašanju. Obenem pa je očitno, da je napetost v obliki lokalizi-tanega oboroženega spopada trenutno izginila. V krogih OZN izražajo upanje, da bodo razgovori med predstavniki obeh glavnih nasprotnikov, Kitajske in ZDA, pripeljali do ugodnega nadaljevanja lszvoja in da bo glavna skupščina OZN med drugim lahko razpravljala tudi o ukinitvi prepovedi izvoza strateškega materiala na Kitajsko. To prepoved je izglasovala glavna ekupščina OZN 18. maja 1951, po proglasitvi Kitajske za napadalno državo na Koreji.
Nezadovoljstvo spričo sklepa kitajske vlade izražajo samo v Cangkajškovih krogih na Formozi. Tam zatrjujejo, da gre za spretno potezo, ki naj pripravi ZDA do tega, da pristanejo na diskusijo o drugih vprašanjih, ne o osvoboditvi jetnikov, na ženevski konferenci. Formoški pokrajinski i-vet pa je v današnji resoluciji protestiral proti začetku neposrednih pogajanj med ZDA in LR Kitajsko v Ženevi, Resolucija pravi, da »ta pogajanja spodkopujejo tradicionalno prijateljstvo med ZDA in Kitajsko«. V Cangkajškovih krogih ne prikrivajo, da so ameriški diplomaciji zelo zamerili, ker se je odločila za neposredne stike s Pekingom. Nacionalistični list »Chi-na Post« zatrjuje, da so ZDA »izdale obljubo, da ne bodo razpravljale o azijskih vprašanjih«, »United Daily News» pa
se celo vprašuje, ali je še mogoče govoriti o »dobri veri in diplomatski poštenosti« ZDA. Posebno hude kritike pa letijo na angleški račun.
Mirnejše ozračje kali tudi Singman Rijeva južnokorejska vlada, ki je objavila danes popoldne Izjavo, v kateri zahteva, naj se severnokorejske čete umaknejo z vsega področja južno od 38. vzporednika, ki so ga zasedle v skladu z določili premirja. Južnokorejska izjava zatrjuje, da bi se morale severnokorejske čete umakniti »v določenem roku«, kajti sicer bo Južna Koreja poskušala ta ozemlja »ponovno pridobiti«. Izjava pa ne pove niti, kako dolg naj bi bil ta rok, niti s kakšnimi sredstvi misli Singman Ri izvesti «ponovno pridobitev«.
0 Eisenlunmjtiii ponovni kandidaturi
WASHTNGTON, 1. — Med neko televizijsko oddajo o prihodnjih parlamentarnih volitvah je republikanski senator Martin izjavil, da bo republi-j kanska stranka zaprosila Ei-senhowerja, naj ponovno postavi svojo kandidaturo, da bi lahko se nadalje prispeval k svetovnemu miru in k blaginji Amerike.
Tudi predsednik republikanske stranke Leonard W. Hall je napovedal, da bo Eisenho-wer kandidiral. Hall že pripravlja kongres za izbiro kandidata, ki ga bo imela republikanska stranka prihodnje leto in tudi že republikansko volilno kampanjo za volitve leta 1956; vse te priprave »slonijo na prepričanju, da bo Ei-senhower ponovno kandidiral«.
Martin je govoril o istem vprašanju tudi med neko drugo televizijsko oddajo in izjavil: »Mislim, da je Eisenhower postal predsednik, ker je bil prepričan, da mora opraviti neko nalogo, to je, da da svetu mir in da preuredi ZDA, tako da bi v miru lahko uživale čim večjo blaginjo. Ta naloga zahteva, da bi ostal predsednik se nadaljnja štiri leta.
Od 27. julija 1.1. sta uradna jezika na Koroškem in na Gradiščanskem tudi slovenščina in hrvaščina
To velja predvsem:	za	šole,	za	napise,	za	soudeležbo
Slovencev in Hrvatov v vseh javnih službah - Prepoved delovanja protislovenskih in protihrvatskih organizacij
V našem dnevniku smo pretekli teden poročali, da je v sredo 27. julija opoldne po moskovskem času deleya-cija francoskega veleposlaništva obiskala zunanjega ministra Molotova in mu slovesno izročila francoske ratifikacijske listine avstrijske državne pogodbe, s čimer je pogodba tudi formalno začela veljati. To pomeni, da so 27. julija t. I. začele veljati tudi one določbe pogodbe, ki jamčijo slovenski manjšini na Koroškem tn Štajerskem ter hrvatski manjšini na Gradiščanskem narodnostne manjšinske pravice.
Zadnja številka glasila koroških Slovencev »Slovenski vestniku poroča o tem naslednje:
»S tira. d« je zadnjo sredo tudi Fiancija kot zadnja pogodbenica deponirala ratifikacijsko listino pri vladi Zveze socialističnih republik, je stopila v smislu člena 38 avstrijska državna pogodba neposredno v veljavo.
Po točki 3 člena T dr žavltc pogodbe je v u-pravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s sloven skiitt, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom slovenski ali hrtatski jezik dodatno k nemškemu dopuščen kol uradni jezik.
V objasnjevalnih pripombah k posameznim členom
Pred novim razdobjem znanosti v plodnem sodelovanju vsega sveta
Orjaški nebesni atlas zvezdarne Mount Palomar, ki bo zajel vsemirje do globine 600 milijonov svetlobnih let, perspektive razvoja prvih načrtov o umetnih satelitih, bogat znanstveni material na mednarodnem astronavtičnem kongresu in tesno sodelovanje znanstvenikov vseh dežel med »geofizičnim letom” od julija 1957 do decembra 1958
Kitajsko-ameriški razgovori so se začeli v ugodnem ozračju
Ha prvem sestanku v Ženevi sta Johnson in l/angpingnan dosegla sporazum o dnevnem redu, ki obsega poleg vprašanja zaprtik eivilistov diskusijo o vseli nerešenih vprašanjik med Pekingom in l/Vashingtonom
ŽENEVA, 1.
Kitaj iiko-
«i
Poroč
°*vi SoPUgaia z ZSSR o na-
«Vindiisk	letal "Mig-17»
, i*Ria 0 voJno letalstvo. Po-
V* kil N eh n* zaftela iun'ja, ko
aaski	na	obisku v So-
bil
ameriški razgovori *o se začeli dane3 popoldne v Ženevi, v Ralači narodov, kjer je bila pred kratkim konferenca štirih velikih.
Sestanek med ameriškim veleposlanikom v Pragi Alexi-som Johnsonom in kitajskim veleposlanikom v Varšavi Vangpingnanom je bil prisrčen. Johnsona sta spremljala dva funkcionarja ameriškega državnega tajništva, Vang-pingnana pa štirje funkcionarji pekinške vlade. Razgovor je trajal samo 45 minut; pogajanja se bodo nadaljevala jutri predpoldne ob 10. uri. Ko je bil Johnson že na poti y Palačo narodov, so mu sporočili vest iz Pekinga, da so kitajske oblasti sklenile izpustiti ameriške letalce. Johnson se je takoj vrnil v svojo rezidenco in imel nujen telefonski razgovor z državnim tajništvom v Washing-tonu, ki mu je vest potrdilo.
Komaj so bile na današ njem prvem sestanku obeh veleposlanikov končane ugodne formalnosti in predstavljanje, je Vangpingnan prebral poro' čilo, ki je naznanilo sklep kitajske vlade o osvoboditvi enajstih ameriških letalcev Kitajski veleposlanik je izrazil željo, da bi to sporočilo ugodno vplivalo na potek po gajanj in predložil nato »voj načrt dnevnega reda, ki ga sestavljata dve točki:	repa-
.	,   triacija civilnih ujetnikov, za-
lndijski letalski mar- prtih bodisi na Kitajskem bo-
J1 i	—	.	—	—...	-
>t0‘:,iOgledali so si zna-1 ■ hern * *n nove 8radnje v \ ■ mestu republike Tbi. jSsf,.11 Se spoznali s funk-mn°g'b ministrstev. i*l»loJVanski novinarji so z 'Srj odpotovali v Ta-
l -Piccoio Tealro' 'JPtemiira na Reki
n,j‘bo j,RAD- L - Z Goldo-
”°«P0do'0medi7O »Hlapec dveh
-j. bo milanski »Pic-rer‘
na “p0* zače‘ 1. septem-Jw?i . . * SV°J° turnejo
5T*ka»»i, kodo isto komedijo
h j"a fieki ^
XilcTS!at,iji- Italijanski u-
cfUd* v Beogradu. Idrii, ’ s“rajei>u in Ljub-
toai
nts«-.	1.	—	«Sunday	Ex-
c«*Mil-17 za Indijo?
'*«s»
pa, da se indijska
disi v ZDA, in diskusija o. teklo soboto) in Fosterja Dul-vprašanjih, ki trenutno ločijo lesa (26. julija). Opazovalci washingtonsko in pekinško opozarjajo pri tem na očitne vlado.	J možnosti, da se najdejo skup-
Veleposlanik Johnson jt ne platforme za diskusijo o
sprejel Vangpingnanov predlog, nakar je bilo sestavljeno skupno uradno poročilo, ki pravi; »Veleposlanika ZDA in LR Kitajske sta se danes, 1. avgusta 1955, v Ženevi sestala na prvi razgovor. Po posvetovanju »ta dosegla sporazum o dnevnem redu sedanjih razgovorov: 1. repatriacija civilistov obeh dežel, zadrževalnih v teh deželah; 2. ostale praktične diskusije o sedanjih spornih vprašanjih med obema strankama«.
Kot je bila vest o osvoboditvi 11 ameriških letalcev nepričakovana, vendar ni povsem presenetila ameriških krogov v Ženevi, ki so že zgodaj popoldne slišali prve neuradne vesti o sklepu pekinške vlade. Posebno pa poudarjajo v tej zvezi predlog kitajskega veleposlanika, naj se na dnevni red postavi tudi proučevanje ostalih nerešenih vprašanj med obema deželama. Obenem poudarjajo tudi, prisrčno ozračje, ki je označevalo prvi uradni sestanek na tako visoki ravni med VVashingtonom in Pekingom.
V ženevskih krogih prevladuje vtis, da bo druga točka dnevnega reda prevladovala v razgovorih in da utegneta biti osnova za diskusijo nedavna govor* Cuenlaja (pre
številnih vprašanjih, kar izhaja tudi iz primerjanja obeh govorov. Zaradi tega sodijo, da utegne razvoj kitajsko-ameriških razgovorov brez večjih težav pripeljati do sporazuma o novih medsebojnih pogajanjih na višji ravni, ki bi zopet lahko bili uvod v konferenco med zahodnimi velesilami in LR Kitajsko s sodelovanjem predstavnikov drugih azijskih držav.
Nadalje poudarjajo v Ženevi navzočnost stalnega indijskega predstavnika v OZN Krišne Menona, ki je pravkar prispel iz Novega Delhija, kjer se je razgovarjal z Nehrujem. Krišna Menon je včeraj govoril s kitajskim veleposlanikom Vangpingnanom, danes pa z ameriškim veleposlanikom Johnsonom. Mnogo se govori, da si indijska diplomacija zdaj prizadeva, da bi bila čimprej sklicana azijska konferenca, ki bi se je udeležila tudi Indija.
Danes se je nepričakovano vrnil v Ženevo tudi glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld, ki bi po načrtu moral priti šele jutri. Tudi ta dogodek kaže na važnost kitajsko-ameriških razgovorov sedanjem trenutku, pa tudi na verjetnost, da bodo med razgovori načeli tudi vprašanje sprejema Kitajske v OZN.
MOSKVA, 1. — Med nocojšnjim sprejemom na švicarskem veleposlaništvu, ki so ve ga udeležile najvišje sovjetske osebnosti, je Nikita Hroščev izjavil, da je ZSSR pripravljena sodelovati pri ameriškem programu umetnih zemeljskih satelitov, čfe bo to odgovarjalo interesom človeštva. Ko so rovinarji vprašali Hrušceva za njegovo ume nje o petkovem sporočilu Bele hiše in d Eisenhowerjevi izjavi, da ZDA Želijo izmenjavo informacij o umetnih satelitih z drugimi deželami, je prvi sekretar KP ZSSR dejal, da je nekaj slišal o tem. da' pa vesti ni pazljivo prebral, tako da ne more povedati nič določnega. Dodal je: »Ce pa je stvar v interesu človeštva, je ZSSR vedno pripravljena ponuditi svojo pomoč«.
NEVV YORK, 1. — Zanimanje vsega ameriškega znanstvenega sveta velja te rini štirim dogodkom, ki jim pripisujejo izredno važnost, ker kaže, da začenjajo na eni stra m novo znanstveno razdobje, in ker odpirajo na drugi strani perspektivo tesnega in plodnega sodelovanja med znanstveniki vseh dežel.
Ti štirje dogodki so: 1. i»' delava prvega dela ogromnegu nebesnega atlasu v zvezdami Mount Palomar v Kaliforniji; 2. nupoved o skorajšnji izstrelitvi umetnih satelitov » ZDA; 3. začetek VI., astronavtskega kongresa v Kop enhag-nu, 4. vesti iz vseh dežel o pripravah znanstvenikov vse ga sveta na «mednarodno geo. fizično letos in izjav* o splošni pripravljenosti na sodelovanje in skupno znanstveno delo. K tem štirim dogodkom lahko dodamo še petega, ria katerega bo treba čakati še teden dni: S. avgusta se začne v Ženevi mednarodna konferenca o uporabi atomsk« e-uergije v miroljubne namene.
Astronomski utlas palomar-ske zvezdarne bo obsegal 175* fotografskih posnetkov v*e-mir ju z neštetimi novimi zvezdami, planetarnimi sistemi in meglenicami. Doslej so fotografirali tri četrtine neba. O-glomni palomarski teleskop je zajel prostor do doslej nikoli dosežene globine 6iUO milijonov svetlobnih let; slike posnete z njegovo pomočjo, kažejo tisoč« zvezdnih sistemov podob, nih Rimski cesti, medtem ko so jih doslej poznali samo štirideset. Podrobno proučevanj« novega nebesnega atlasa bo dalo odgovor na številna vprašanja o ustroju vesoljstva, o njegovi razsežnosti in omejenosti v prostoru in času.
Glede verjetnega nadaljnjega razvoja načrtov o umetnih satelitih navajajo izjavo prof. Wernerja Brauna, konstruktorja nemških »V 2» in enega izmed najuglednejših svetovnih strokovnjakov za raketne izstrelke. Izjavil je, da bo do leta 1985 »krotila okrog zemlje v višini 1800 km vsemir-»ka postaja s človeško posadko«. Prvi sateliti bodo po predvidevanjih dosegli višino 300 do *00 km.
Na VI. avstronavtičnem kongresu, ki se je danes začel v Kopenhagnu, bodo prebrana številna poročila o novih načrtih in znanstvenih odkritjih, ki naj služijo v bližnji prihodnosti potovanjem člove. ka v vsemirje. Italijo predstavlja v Konpenhagnu 9 znanstvenikov, ZDA 15, -Anglijo 13, Švedsko 8, gostiteljico Dansko 13, Norveško m Avstrijo po 1. Belgijo, Brazilijo, Jugoslavijo, Aregntino m Švico po 2, Francijo 4, Holan-sko 3. ZSSR bo poslala <*va opazovalca, prof. Ogrodnikova in sekretarja sovjetske inter-
fcomisije
planetarne
dova.
Ameriški predstavniki bodo poročali o načrtih za umetne satelite ter o dosedanjih raziskovanjih o naravi najvišjih slojev atmosfere, o kozmičnih žarkih, o sončnem izžarevanju, o zvezdnem spektru itd. Prof. Kraft-Bhricke bo poročal o svojem načrtu satelita s človeško posadko in poudaril, da sedanja raven znanosti te dovoljuje nesluten razvoj vse-mirskih potovanj, ko bi le bilo dovolj finančnih sredstev.
V okviru geofizicne leta (julij IS57 - december 1958) bo prišlo do mnogih pomembnih znanstvenih pobud v tesnem sodelovanju učenjakov vsega svetu. ZDA, ZSžHi, Velika Britanija, Francija in druge države pripravljajo polarne ekspedicije, skupine geofizikov pa bodo izvršili sistematična geofizična proučevanja vse zemeljske površine, ki je bilu razdeljena na sektorje. Periodično bodo organizirani »svetovni dnevi«, ko se bodo znanstveniki sestali ter sporočali, primerjali in koordinirali zbrani material. Obenem bo nekaj tisoč astronomov opazovalo nebo in končno med seboj primerjalo svoja opazovanja in dognanja. Po vsem zemeljskem površju bodo sledili raketam, ki jih bodo izstrelili v ZDA, v polarnih predelih ZSSR in v Voomeri v Avstraliji. Rakete, bodo opremljene z inštrumen-
dr. Se- ti in z radijskim oddajnikom, ki bo avtomatično sporočal vse, kar bodo inštrumenti registrirali. Znanstveniki vsega sveta bodo lahko direktno sprejemali te podatke ter obenem zasledovali pot raket z radarjem in teleskopi.
Polom monaške banke
MONTECARLO, 1. — Mona-ško sodišče je proglasilo »tečaj monaške banke dragocenih kovin. Nenaden polom banke je že pred časom povzročil precejšen škandal.
Oelavske demonstracije v Saint Nazairu
PARIZ, 1. — Danes popoldne je prišlo v pristaniškem mestu Saint Nazaire do precejšnjih neredov. Delavci ladjedelnice Penhoet so začeli stavkati v znak protesta proti mezdnim predlogom ravnateljstva; zbrali so &e pred poslopjem direkcije in začeli demonstrirati, ko so se razgovori med sindikalnimi predstavniki in direktorjem končali brez uspeha. Vmes je posegla policija in prišlo je do hudih pretepov med njo in delavci. Popoldne je skupina stavkajočih za-
žgala sedež zveze industrijcev.
Bilo je precej ranjenih, med njimi kakih 20 policajev.
Demonstracije in neredi so se nadaljevali tudi zvečer. Skupno je bilo do pozne Večerne ure več kot sto ranjencev. Resneje pa je ranjen samo neki preddelavec, ki mu je v roki eksplodirala granata.
Priiskava o saslrelitvl izraelskega letala
ATENE, 1. — Izraelska preiskovalna komisija, ki si je ogledala kraj nesreče letala »Constellation« in ki bi se morala danes vrniti v Tel Aviv, je odložila svoj odhod, ker je jugoslovanska vlada dovolila štirim članom komisije, da pridejo v Jugoslavijo in spopolnijo svoja poiz e-dovanja na jugoslovanskem obmejnem področju z Bolgarijo. Letalo je bilo namreč sestreljeno v bližini tromeje med Jugoslavijo, Bolgarijo in Grčijo. Štirje člani komisije bodo jutri z letalom odpotovali v Beograd, ostali pa se bodo vrnili v Tel Aviv.
Trupla žrtev nesreče bodo verjetno prepeljali z vlakom v Turčijo, od tod pa z letalom v Palestino.
Pred razkolom v PLI?
Oster napad liberalnega centra in levice na Malagodija, ki ga dolžijo, da je stranko podvrgel interesom privilegiranih skupin • Segni poudarja Vanonijev načrt kot osnovo svoje gospodarske politike in zavrača očitke'Južnih Tirolcev Težave s premestitvijo ameriških čet v Trst?
RIM, 1. — Segni je danes sprejel na kratek obisk ameriškega admirala Fechtelerja, poveljnika NATO za Južno Evropo. Zdi se, da je obisk v zvezi s težavami s premestitvijo ameriških čet iz Avstrije v Verono, Vicenzo in Trst. Verjetno bo zlasti premestitev am. čet v Trst predmet današnjega zasedanja vrhovnega obrambnega sveta pod predsedstvom Gronchija.
spreminja narodnostni značaj Južne Tirolske.
Glede notranje politike je Segni izjavil;
1. Podlaga gospodarske politike njegove vlade je Vanonijev desetletni načrt, pri čemer računa na investicije tujega, predvsem ameriškega kapitala;
2. razviti do maksimuma proizvodnjo tekočih goriv;
3. nadaljevati z agrarno reformo kot doslej kljub zelo velikim finančnim	žrtvam
(doslej je prejelo	zemljo
100.000 kmečkih družin) in zagotoviti maksimalno stabilnost kmeta z definicijo agrarnih pogodb.
Glede Sardinije, ki so jo Amerikanci raznim	vladam
cesto označevali kot deželo, kjer je možna naselitev presežka deloven sile s polotoka, pa je Segni dejal, da je to vsedržavni problem, ki zahteva zelo velike kapitale.
Medtem so pripadniki centra in levice* Italijanske liberalne stranke zaključili v Torinu s svojimi posvetovanji in sprejeli resolucijo, katere vsebina predstavlja pravi napad na sedanje vodstvo te stranke, zlasti pa na tajnika Malagodija. Resolucija ga odkrito obtožuje, da je «podvrgel stranko zahtevnemu pritisku posebnih ekonomskih skupin ter žrtvoval one ideale ter one praktične vrednote, ki jih lahka brani
(Od našega dopisnika)
RIM, 1. — Predsednik vlade Begni je v intervjuju, ki ga je dal agenciji United Press v prvi vrsti poudaril pozitivnost ženevske konference in zlasti pohvalil predsednika Eisenhowerja ter dodal, da je upati, »da so se voditelji sovjetske politike prepričali, da Zahod nima napadalnih namenov in da sta NATO in ZEZ obrambna instrumenta«. Glede polemike v zvezi ravnanjem z avstrijsko manjšino pa je dal izjavo, s katero se južnotirol-ski avstrijski demokristjani (ljudska stranka) in avstrijska vlada nikakor ne bodo mogli strinjati. Dejal je namreč dobesedno: »Mislim, da je malo manjšin na svetu, ki bi z njimi tako liberalno ravnali kot se ravna z 214 tisoč Italijani nemškega jezika«. Fred tem pa je Segni naštel vse pravice, ki jih južnoti-rolska manjšina uživa in dodal, da le ene zahteve manjšine ne more ugoditi a ta je, da se Italijani ne bi smeli preseljevati tudi na Južno Tirolsko tako kot se selijo v vsako drugo italijansko pokrajino. To pa je prav tisto, zaradi česar se Južni Tirolci in z njimi vred tudi avstrijska vlada pritožujejo in kar je s sporazumom Gruber-De Gasperi prepovedano, ker se z aaseljevanjem Italijanov
samo močna neodvisna liberalna stranka«. Nadalje ga resolucija dolži »splošne dekadence vse demokratične fron-te». Končno poziva resolucija vse člane stranke, naj stopijo energično v akcijo, da bi se kriza v stranki čimprej prebrodila. V imenu levih liberalcev je Messineo dejal: «To je naš zadnji poskus; če bo propadel, bo prišlo do razkola, ki bo moral biti čim senzacionalnejši«. V imenu centra pa je Villabruna dejal, da se je Malagodi pove-zal desnico in se posvetil pretežno obrambi določenih ekonomskih privilegijev.
Malagodi je takoj odgovoril, odločno in ostro, da gre za »ljudi, ki bi hoteli napraviti iz liberalne stranke figov list za bolj ali manj zamaskirano odprtje na levo in ki sanjajo o neuspehu vlade centra, da bi napravili demo-bristjansko »enobarvno« vlado, odprto v smeri socialko-munistične levice«. Dodal je! da bo novembrski kongres stranke edini pravi izraz njene volje.
A P.
Vratuša pri Trevesu
RIM, 1. — Državni podtajnik v ministrstvu za zunanjo trgovino Paolo Treves je sprejel danes na vljudnostni obisk jugoslovanskega državnega podtajnika Antona Vratušo, ki se je na zasebnem potovanju ustavil v Rimu. V dolgem in prisrčnem razgovoru sta podtajnika razpravljala o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo eb« deželi.
v posebnem delu pod označbo IX. vladnega predloga je h gornji določitvi rečeno:
Ta določitev ne potrebuje nobene posebne izvedbene zakonodaje več; lc-ta je neposredno uporabljiva-Za vse druge določitve v korist slovenskih in h<r* vatskih manjšin v členu 7 so, v kolikor niso že sploh zajamčene v dosedanji zakonodaji, potrebne še posebne Izvedbene odredbe. To velja predvsem za pravice, ki jih nudi clen 7 glede manjšinskega šolstva in predvsem: glede sorazmernega števila lastnih srednjih šol, glede ureditve posebnega oddelka šolske nadzorne oblasti za slovenske in hr-vatske šole, glede označb ln napisov topografskega značaja tako v slovenskem ali hrvat-skem jeziku kakor v nemščini in končno glede soudeležbe avstrijskih državljanov slovenskih al; hrvatskih manjšin na kulturnih, upravnih im sodnih ustanovah v teh predelih na osnovi enakih pogojev kot ostali avstrijski državljani«
«Tudi ta določba presega dosedanje predpise«, je izrecno ugotovljeno v objasnjevalnih pripombah posebnega dela II.
Člen 7 jamči naslednje pravice:
1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem
uživajo iste pravice pod enakimi p«guji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj ln tiska v svojem lastnem Jeziku.
2. Upravičeni so do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole
3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu; V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.
4. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem ln štajerskem so udeleženi v kulturnih, u-pravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.
5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
Paragrafi 2, 3 in 4 čl«, na 7 imajo značaj ustavnega zakona.»
Odstop japonskega obrambnega ministra
TOKIO, 1. — Japonski minister za narodno obrambo Arata Sugihara je podal včeraj ostavko, ker je parlament odklonil predlog zakona ra ustanovitev nacionalnega o-brambnega sveta. Predsednik vlade Hatojama je ostavko sprejel in imenoval za novega ministra Sigemacuja Sunado, enega od glavnih političnih svetovalcev demokratske stranke, ki je na oblasti.
Izredno zasedanje parlamenta, ki je trajalo 4 mesece, se je končalo davi v popolni zme. di. Zaradi taktične obstrukcije opozicije, ni bilo mogoče niti razpravljati, kaj žele sprejeti predloge zakonov, ki jih je dala vlada. Demokratski poslanci so danes poskušali tudi po končani seji nadaljevati z razpravo, zaradi česar je prišlo do pretepa med posameznimi poslanci. Več poslancev je bilo laže ranjenih
PARIZ. 1. - LR Kitajska ln Nepal sta v Katmanduju sklenili sporazum o obnovitvi diplomatskih odnosov med obema deželama. Diplomatski
predstavništvi bosta veleposlaništev^
n* stopnji
»NEVI
Na današnji dan Je bili leta 1945 zaključena berlinska konferenca vtlesil-nnagovalk.
m
Danes, TOREK 2. avgusti
PorciunkAild, Bojin -Sonce vzide ob 4.48 in zatone . 19.33. Dolžina dneva 14 45. jvziAe pb J8.37 in zatone ob *■•* Jutri, SREDA 3. avgusta Lidija, Mirača
PO 73 DNEH STAVKE ELEKTROVARILCEV V LADJEDELNICI SV. MARKA NOVI ODLOKI VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARJA
Danes ponoči podpisan sporazum s katerim se konča stavka varilcev
4 j	.V.	/	j	\	.1	:	i	\	11	\\	;	c\	O	lO	/	j	nil	J	i,,
0 vseh morebitnih tarifnih spremembah bo ravnateljstvo CRDA obvestilo tovarniške odbore Suspendirani delavci se danes vrnejo na delo. med nie pa bodo razdelili 16 milijonov lir
Borbo varilcev, ki so 20. maja stopili v stavko proti krivičnemu in nedemokratičnemu ukrepu ravnateljstva CB.DA, so podprli vsi delavci, ki so svojo solidarnost pokazali s splošno stavko, skoraj vse politične stranke, sindikati, tržaški in podeželski občinski sveti: s prizadetimi delavci je bila solidarna vsa javnost in je to dokazala s široko nabiralno akcijo. Ravnanje ravnateljstva CRDA je vzbudilo splošno ogorčenje, dosledna in vztrajna borba varilcev ob široki podpori vse javnosti, ustanov in organizacij pa je prisilila vodstvo CRDA na pogajanja. Zadeva je presegla lokalni pomen, saj je skupina odposlancev postavila te dni v italijanskem parlamentu interpelacijo o sporu med varilci in ravnateljstvom CRDA. Stvar je postajala iz dneva v dan bolj resna, ker ni šlo za morebitno izboljšanje prejemkov, ampak za zaščito pridobljenih delavskih pravic, za načelna vprašanja svoboščin in demokratičnih načel ter za obstoj naših najvažnejših industrijskih ustanov.
Ravnateljstvo crda je ir- obč. sveta v Nabrežini
masto nadaljevalo po svoji j	.	.
poti. Po samovoljnem ukrepu! Danes ob 18 uri bo na *t po znižanju akordnih	dodat-1	panstvu v	N»brezlai r_
kov od 75 odst. na	36 ter	;	seja devin*ko-#abre|mske^a
istočasnem zvišanju norme po	i	občinskega	sveta, seja
uporabi elektrod, so	sledile
se omenjeni zastopniki sindikalnih organizacij, ravnatelj-stva CRDa in drugih ustanov ponovno sestali včeraj popoldne. Pogajanja so se začela ob 17. in so se nadaljevala do 19. ure nato pa od 20. do 21.30. Po enournem odmoru so se spet sestali ob 23. ker je bil načelno že dosežen sporazum. Slo je samo za neke podrobnosti in za besedilo sporazuma. Vsem sestankom je prisostvoval tudi sam generalni vladni komisar in posredoval med delodajalci in zastopniki sindikatov za dosego sporazuma.
Danes oo 2. uri je bil sporazum končno podpisan. Se v zadnjem trenutku so nastopile nove komplikacije,, toda končno so tudi te premostili. Najprej so sporazum podpisali zastopniki sindikalnih organizacij in ravnateljstva CRDA, za njimi pa načelnik urada za delo, nekateri drugi funkcionarji, ki so se udeležili pogajanj. nazadnje pa se vladni generalni komisar dr. Palamara.
Po podpisu sporazuma so se vladnemu generalnemu komisarju za njegovo pbsredovanje zahvalili zastopniki prizadetih strank, medtem ko je dr. Palamara izrazil željo, da bi z izvedbo sporazuma prizadeti delavci nadoknadili gmotno izgubo.
Sporazum pravi:
Od dne 2. avgusta 1955 bodo električni varilci ladjedelnice Sv. Marka dobili Iste akordne tarife kot v trziskih ladjedelnicah s 5- odst. poviškom.
Ravnateljstvo CRDA se obvezuje, dr ho izvedlo prilagoditev akordnih tarif poenotenju mezd do 39. septembra.
Ne glede na načelno vprašanje, po katerem so po mnenju sindikalnih organizacij obstoječe akordne tarife urejene, medtem ko po mnenju ravnateljstva CRDA niso, se sklene, da bo od današnjega dne in to v roku 6 mesecev, v primeru nenormalnosti omenjenih tarif, ravnateljstvo sporočilo tovarniškemu odboru spremembe, ki bi jih nameravalo
predlagati. Tozadevna pogajanja za ureditev tega vprašanja ne smejo trajati dalj časa kot 15 dni od dneva obvestila.
Pogajanja se bodo vršila po normalni sindikalni praksi v raznih fazah.
Morebitne spremembe obstoječih tarif se vsekakor n» bodo izvršile pred prilagoditvijo akordov,
Po preteku C mesecev od danes bodo veljale vse tarife z* urejene, razen primera tarif, glede katerih bi se začela zgoraj omenjena procedura pred tem roku (31.1.1958).
Ravnateljstvo CRDA bo dalo na razpolago vladnemu generalnemu komisarju 15 milijonov lir za razdelitrv delavcem, ki so bili suspendirani zaradi stavke varilcev.
Sindikalne organizacije delavcev Izjavljajo, da se z 2. avgustom 1955 preneha stavka elektrovarilcev v ladjedelnici Sv. Marka. Ta dan se bodo vrnili v ladjedelnico delavci, ki so bili suspediranl zaradi te stavke.
Novi predpisi o ukinitvi podaljšanja najemnih pogodb
Danes seja
represalije, odpusti in suspenzije delavcev, pogajanja brez zaključka itd., dokler ni posegel vmes po posredovanju sindikalnih organizacij in pritisku javnega mnenja sam generalni komisar Hr. Palamara, ker so nerešeni spor v CRDA in splošna stavka bile pač slabo spričevalo za vladno politiko v Trstu. V petek ob 18. uri so se na sedežu vladnega generalnega komisarja sestali predstavniki CRDA. sindikatov, urada za delo, ter oddelka za delo in socialno zavarovanje. Za Delavsko zvezo so vodili pogajanja Radich, prof. Sema, tajnik sindikata kovinarjev Tominec, član tovarniškega odbora ladjedelnice Sv. Marka Burlo in drugi člani tega odbora Delavsko zbornico so zastopali Finguentini. Ncvflli in tajnik njenega sindikata kovinarjev Cosulich, Od vodstva CRDA pa so se udeležili pogajanj inž. Pacchiarini in drugi funkcionarji. Urad za delo je predstavljal odvetnik Levitus, oddelek za drlo in socialno zavarovanje dr. Augelli. Pogajanja so trajala pet ur in pol. Zdelo se je, da bodo že na prvi seji dosegli sporazum, toda seja je bila prekinjena in odložena na soboto. V soboto so se spet sestali na sedežu vladnega generalnega komisarja, toda ozračje in potek pogajanj SO slabo obetali zaradi trmoglavosti inž. Pacchiarinl-Ja, ki je nenadoma postavljal nove ovire za rešitev spora.
Po nedeljskem odmoru so
javna in se je občani lahko udeležijo.
O Prefektura obvešča, da sc ie podporni urad prnell-1 Iz Ul. Manzoni 8 v Ul. XXX. oktobra 6, I. nad. Urad je za občinstvo
odprt vsak dan od 6.30 oo 11. ure. razen v četrtkih.
Nadobudni speleolog; padel 20 m globoko
V nedeljo popoldne se je v neki jami pri Gabrovcu zgodila nesreča, ki bi se lahko tragično končala za 18-letne-ga Rcmigia Vielminija iz Ul. Solitro. V družbi treh Pn' jateljev se je spustil v omenjeno jamo. ki se najprej še dokaj položno spušča, dokler ne konča pred okoli 20 metrov globoko luknjo. Vielmin je hodil naprej, toda naenkrat se mu je na mokrem in sploz-kem terenu spodrsnilo. Padel in ker se ni imel kam
J e
spremembami, ki so jih prinesli razni kasnejši ministrski odloki.	,	F &?. ?	%
Odlok št. 222 raztegne na Tržaško ozemlje zakoni št. 105 z dne 6.3.1949 (U,L.RJ. št. 81 od 8.4.1949) in št. 538 z dne
19.6.1955 (U.L.R.I. Št. 14q od 1.7.1855), ki se tičeta normiranja omrežja za izmenični električni t6k z napetostjo od' 100 do 1000 voltov in določitve meje med visoko in dirko napetostjo prt električnih napravah.
Odlok št. 223 razveljavlja
člen VII ukaza št. 175 z dne 20.9.1950, ki vsebuje predpise 6 najemnih in podnajemnih pogodbah, katere je izdala ZVU: ta člen se nadomešča z novim predpisom, po katerem lahko najemodavec dosež.e ukinitev zakonitega podaljšanja najemne pogodbe v primeru, če sam nujno in neodložljivo rabi za sebe v najem dano nepremičnino. Določa, da se te pravice ne morejo po-služiti tisti, ki so pridobili nepremičnino s pogodbo med živimi, predno ne pretečejo vsaj tri leta od časa, ko so nepremičnino pridobili; ta rok maša 18 mesecev v primeru, če je bilo stanovanje najemodavca porušeno v vojni, če je begunec zaradi vojnih dogodkov ali upokojenec ali pa je moral svoje stanovanje izprazniti po sodnem nalogu.
Odloka št. 224 in 225 raztegneta na Tržaško ozemlje ministrska odloka z dne 1.4.1955 (U.L.R.I. št. 156 od 9.7,1955) in z dne 6.4.1955 (U.L.R.I. št. 137 od 16.6.1955), ki podaljšujeta veljavnost dPvoljenj za začasni uvoz za razno binco, ki je navedeno v omenjenih odlokih.
Kaj je v načrtu In čemu je treba posvemt več pozornosti
i Tržaško- ozemlje odlok pred- -----------------------------------------------------sednika republike št. 502 z dne
6.6.1955 (U.L.RJ. št. 146 od 27.6.1955), ki bolj prikladno ureja vknjiževanje kolkovnih taks za menice in druge trgovske vrednotnice z uporabo žiga namesto kolka.
Odlok št. 228 ureja izvrševanje lova za lovsko let A 1953-1956 sledeče: lov na potujočo divjačino in lov na ptice sta dovoljena od 14v avgusta, lov na stalno divjačjno pa je dovoljen otj 11. septembra do 15 decembra 1955; lov na golobe-selivce, na drozge, na kljunače. na plavutokožce in na dol-gokrake jptice je dovoljen do 31. marca 1956.
Uradni Vestnik št. 22 vladnega generalnega komisariata, ki je'Izšel včeraj, prinaša be-
<#k“v dr.. Pa-lamare, ki stopijo v veljavo z daMsnjim dnem. Tičejo se naslednjega:
Odlok at. 228 raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 407 z dne 3.6J 955 (objavljen v U.L.ft.T. sl. 117 od 23.5.1955) za ureditev nosaških del. Zakon ureja dela nosačev, za katere je predpisan vpis v poseben register pri krajevnih oblasteh javne varnosti v smislu člena 121 zadevnega enotnega besedila; ustanavlja osrednjo komisijo za ureditev nosaških del in za vsako pokrajino zadevno pokrajinsko komisijo ter določa delokrog teh komisij.
Odlok št. 221 razveljavlja odstavka 2 in 3 v členu I ukaza št. 325 z dne 5.3.1947 ter ukaza št 207 z dne 21.5.1948 in št. 304 z rine 19.7.1948, ki vsebujejo predpise, katere je izdala ZVU o družinskih dokladah za uslužbence pri obrtniških podjetjih. Istočasno raztegne na Tržaško ozemlje skladne italijanske zakonske prčdpise in zlasti zakonodajni odlok začasnega poglavarja države st. 1586 z dne 17.12.1947 (U.L.R.I. it. 19 od 23.1 1948) s
TRST IN NJEGOVE ZVEZE Z NARAVNIM ZALEDJEM
OD IZBOLJŠANJA ŽELEZNIŠKIH ZVEZ odvisen promet shozi tržaško pristanišče
Nekaj pojasnil ravnatelja za proitiet pri generalnem komisariatu
Ko govorimo o vprašanjih tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče pride nujno n* dan tudi vprašanje železniških prevozov, tarif in zmogljivost prog. ki vežejo Trst z njegovim naravnim zaledjem. Med temi vprašanji je v. zadnjem casu na dnevnem redu trbiška železnica kot direktna zveza med tržaškim pristaniščem in Avstrijo, ki teče po italijanskem o-zemtju, Zato je ta železnica že mnogo let predmet številnih predlogov in načrtov, kako naj bi povečali njeno pre-
vozno zmogljivost.
Zaradi tega se je naš ured-	Ji
nik pred časom obrnil • na P™meta med jAvstgij ravnatelja za promet pri ge-oprijeti je p red" "Očmi pre- neralnemu komisariatu ing. strašen ih prijateljev zdrvel v Alessandnja in imel z njim globino	i daljši razgovor prav o tem
Ker niso slišali nobenega | vprašanju in o splošnem že-
khca na pomoč, so prijatelji lezmskem vprašanju ki zam-Klica na pomoč. v	_	ma tržasko pristanišče. Ing
od groze drhteči obvestili o nesreči gasilce, ki so kakih 20 minut kasneje prišli k jami. Takoj so se s pomočjo lestev in vrvi spustili vanjo, kjer so našli mladeniča sedečega na tleh. Potegnili so ga na površje, kjer je že čakal avto RK, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Ugotovili so mu več lažjih poškodb po vsem telesu ter so ga zaradi tega pridržali na kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 10 do 20 dneh.
Alessandri je prijazno odgovarjal na številna vprašanja in osebno še poudaril najvažnejše točke načrtov za izboljšanje in povečanje Zmogljivosti trbiike železnice. V glavnem je ing. Alessandri razložil našemu uredniku naslednje:
Trbiška železnica je veliko in važno vprašanje, ki ga mora rešiti železniška uprava v okviru potenciranja železniških zvez s tržaškim prista-
S kolesom v ženski
Nekaj minut po 21. uri je 17-letni Narciso Dambrosi iz Ul. M. D’Azeglio privozil s svojim kolesom po imenovani cesti in nenadoma zavil v Ul. Vidali. Smola pa je hotela, da je tedaj privozil tudi taksi, katerega je šofiral 45-letni Mario Pavoni iz Ul. Settefon-tane, ki je mladeniča nekoliko sunil z blatnikom. Dambrosi ni Izgubil ravnotežja in je nadaljeval vožnjo, vendar ga je sunek vrgei na levo stran ceste, pri čemer se je mladenič zaletel v 35-letno Frančiško Fondo in njeno 10-Jetno hčer Anomarijo iz Ul. D’Alviano, ki sta prekoračili cesto' in sta ravno hoteli stopiti na pločnik. Tako pam-Drosi kakor mati in hči so odleteli na tla. in medtem ko se je kolesar dvignil nepoškodovan. sta se Fondovi zafekVi v bolnišnico, kjer so ju po nudeni zdravniški pomoči odslovili, poškodbe sicer niso hude in medtem ko bo hči okrevala v 8 dneh, bo njena mati v 6 dneh že brez vsakih znakov prask.
PUTEM KO SO PREMAGALI NESTEVILNE OVIRE
Tržaški reševalci našli Iruplu nesrečnega Mersija
Ležalo je v globini 130 metrov in ga sedaj vlečejo na površje - Rešuvalna akcija bo zaključena danes zjutraj
Motor v avlo
Med vožnjo z avtom po Ul. Rio Primario je 51-letni Antonio Oangeni iz Ul. Seganti-ni včeraj zvečer nekoliko zavrl da bi obrnil vozilo. To je presenetilo 22-letnega Alfreda Rcropetta s Trga Ro-smini in 18-letno Marijo Novak iz Ul. DAlviano. ki sta z motorjem Rumi sledila avtu. Trčenje je bilo neizbežno in po karambolu je vozilo zašlo na pločnik ter se ustavilo ob bližnjem zidu. Slabše pa je bilo motociklistoma, ki sta padla na tla in so ju morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so ju zaradi prask po vsem teletu pridržali na opazovalnem oddelku, katerega pa bosta zapustila verjetno že po 5 dneh zdravljenja.
Z roko med odbijača
Popoldne »e je moral zateči v bolnišnico tudi 38-letni Saj-vatore Forte stanujoč v bli-žini Vidma, ki je imel zmečkan mezinec desne roke. Mož, ki je bil zaposlen na openski železniški postaji, bi moral vključiti dva vagona, vendar sta ga odbijača pošteno stisnila, mu zmečkala pri-t ter mu obenem povzročila tudi hude kostne poškodb«.
rali pridržati tudi 35-letnega Francesca Ferina iz Ul. Ghir-landaio, ki i« postal, podobno kot prva dva, žrtev prometne nezgode. Ce ne bo komplikacij bo okreval v 15 dneh.
Prometna nesreča
V trenutku ko se je 23-let-ni Bruno Stefanejc iz Drevoreda Sanzio vozil s svojo vespo proti mestu, je tik pred njim 3l-letni Aleksander Kravos iz Vlcolo delTSdera, ki je s Fiatom 500 privozil iz nasprotne smeri, hotel zaviti v stransko Ul. Donatello ter mu s tem nepričakovano prekrižal pot. Stefanek je seveda
Iz Primorskih Alp je sinoči prišla vest, da je tržaški reševalni skupini, ki je pred dnevi odpotovala na Col de Pas, uspelo najt? truplo nesrečnega Luela Mersija, ki se je ponesrečil v jami Gache.
Včeraj so se tržaškim reševalcem pridružili tudi trije francoski speleologi, ki so prišli iz Nice. Kljub izredno slabim vremenskim prilikam, ki so vplivale tudi na teren, so tržaški reševalci ot-tali vso noč v jami, kjer so morali na vsakem koraku premagovati neštevilne ovire. Znano je. da je Mersi ob svojem padcu sprožil tudi zemeljski plaz. zaradi česar je bilo iskanje njegovega trupla toliko bolj otežkočeno.
Po prvih vesteh, ki so prišle ______________________________   „	  VHP)	,
z mesta nesreče, naj bi truplo kmalu dvignil in odpeljal poudaril ing. Alessandri, je nesrečnega mladeniča ^našli* dalje.	..w_u...	nroo«	r,h
nito in je ta del tudi industrijsko najbolj' razvil. Zato se luili sedanji promet z Avstrijo liizvija predvsem po trbi-ski železnici nato pa čez jeseniško. Postojnska oziroma Južna železnica pa ne pride za sedaj za Avstrijo toliko v jloštev, kor teži nanjo le področje Gradca. Najkrajša zveza med Avstrijo in Trstom je še vedno trbiška železnica. Toda njeno sedanje stanje ne blagovnega ja- in 'tržaškim pristaniškem. Zato -je bil že pred časom izdelan maksimalni načrt £T Potfnfcirarfje te železniške proge, ki pa zahteva ogromne denarne investicije. Za sedaj je železniška uprava izdelala zasilen načrt, katerega uresničitev naj bi vsaj delno zadostila potrebam prometa med Avstrijo in tržaškim pristaniščem.
Ta načrt predvideva skrajšanje trbiške železniške proge za okrog 25 km. To skrajšanje bo naetalo predvsem z gradnje) nove proge med Zagrajeni in Sv. Ivanom ob Nadiži, tako da bo prerezan sedanji ovinek na Gorico. Drugo skrajšanje pa je predvideno med postajama Kami je in Pontebo.
Z uresničitvijo tega načrta je dejal ing. Alessandri, bi postala trbiška železnica najkrajša železniška proga tudi za tiste avstrijske pokrajine, ki sedaj težijo na jeseniško železnico
To skrajšanje bi imelo po mnenju ravnatelja za promet velik vpliv tudi na železniške tarife, ker bi bilo omogočeno znižanje cen želez,niškjli prevozov. Trbiška ieleznica nudi Avstriji tudi to ugodnost. da teče v celoti po itš-HJanskem ozemlju in da gr* samo za en obmejni prehod in za ene obmejne carinske stroške, medtem ko mora blago, ki gre iz ali v Avstrijo po drugih dveh železnicah, prekoračiti tudi. jugoslovansko mejo.
Za sedaj ao v teku samo
dela za gradnjo petih novih postajališč, ker je železniška proga enotirna, in ki bodo omogočila hitrejšo zvezo ter tako povečala zmogljivost pro. ge. Skrajšanje železniške proge pa je šele v proučevanju. Za nov železniški tir med Zagrajeni in Sv. Ivanom ob Nadiži se predvideva okrog 3 milijarde lir stroškov, za drugi del skrajšanja (postaji Karnija-Ponteba) pa okrog 10 milijard lir stroškov.
Drugo vprašanje, ki je važ-
okoli 130 metrov niže od me-■■ta, kjer je zgrmel v globočino- Reševalci so truplo zavili v platneno plahto in ga z vrvmi vlečejo na površje.
Mersi je potemtakem zgrmel v globočino okoli 100 metrov ter je bil zaradi zadobljenih poškodb skoraj gotovo na me. stu mrtev. Računajo, da bo reševalna akcija zaključena ponoči ali najkasneje danes zjutraj. ___________
Vrsta prometnih nezgod
Na opazovalnem oddelku so s prognožo okrevanja v T dneh sprejeli 46-letnega Josipa Ujčiča iz Ul. Panebianco, ki se je ponesrečil pri trčenju S tovornikom, ki ga je šofiral 31-letni Egidio Greco iz Trga Giarizzole.
Podobna nezgoda se je pri-tepila tudi 40-letnemu Stelli-ju Zacchiniju iz Ul. Ginna-stica, pri čemer se je ranil na kolenu, in so ga s prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh sprejeli na I. kirurškem oddelku.
Na istem oddelku so mo-
niščem. Avstrija je poVeza/ia i mestni obali, 'ki 'veže SfHrb : Italijo s'tremi iel**ntškinj»iin novfc .pristanišče oziroma
progami: trbiško, jeseniško '.n dve žeiežniJki postaji. Za od-inutojnglco. Toda najvecji del praga te proge, ki teče skozi
Avstrije teži na trbisko Želez- mesto,	je	v	načrtu	gradnja
pove proge, ki naj bi šla skozi predor	in	k'i	naj'' bi	včzala'
dve pristanišči ip dve železniški počtaji med Čampo Mar-zio in Barkovljami. Za to progo je £e izdelan maksimalni načrt.
Tretje vprašanje tržaških, železnic pa je spojitev dveh o-penskih železniških postaj, tako da bo severna postaja ukinjena. pri teh delih pride v poštev	tudi fifadnja	novega
dela železniške droge med juftno bjjfruik.o postajo in pro-šoško hostijo. Ta dela so že v jeku	.in	je	bilo nakazanih
prvih 1 ib rtlilijonov lir. Poleg nove proge med Opčinami in proseško postajo bodo na o-p.enski postaji zgradili še 7 ali 8 novih tirov, ki bodd omogočili hitrejšo izmeno vlakov in večjo Zmogljivost postajnih naprav.
Končno pa je še vprašanje obnovitve tržaške glavne železniške postaje, za katero je bil že izdelan načrt in so se že začela nekatera manjša dela. Tudi Za ta dela so bila že določena denarna sredstva.
Iz gornjih izjav je predvsem razvidno, da so glavna dela na 'ttbiški železnici še vedno v proučevanju. Ce pomislimo. da nameravajo v najkrajšem času začeti postavljati drugi tir na železniški progi Cervinjan - Mcctre, potem ne moremo mimo ugotovitve, da bi italijanska železniška uprava bolje storila, če bi uresničila vsaj delni načrt1 skrajšanja trbiške železnice, ki je po našem mnenju mnogo bolj važna za tržaško pristanišče kot pa dvotirna že. ležniška proga z Benetkami.
Hkrati pa smo mnenja, da se, italijanska vlada, če hoče omogočiti Trstu njegovo preteklo vlogo glavnega posredovalca med Srednjo Evropo in čezmorskimi deželami, ne sme naslanjati samo na trbiško progo. Tudi če postane trbiška proga najkrajša in najcenejša za večji del avstrijskega blaga skozi Trst, kar se gotovo ne bo zgodilo v bližnji bodočnosti, ne sme v nobenem primeru zanemariti blagovni promet . na ostalih železniških progah, ki Vežeta Trst s Srednjo Evropo, in sicer jeseniško in Južno železnico. Predvsem mora računati na Južno železnico, ki veže Trst s Češkoslovaško in Madžarsko, z dvema državama, ki ravno tako kot Avstrija naravno težita k tržaškemu pristanišču. Za po večanje tržaškega pristanišč-nega prometa ne jlride v poštev samo Avstrija, ki je se-dgj največji tržaški klient, ampak je treba v novem političnem Ozračju, ki veje sedaj v Evropi, miclfti še posebno na češkoslovaški in madžarski promet kot ttldi na del jugoslovanskega prometa. Zato mora biti politika italijanske vlade v tem vprašanju usmerjena po realističnem gledanju na celotno vprašanje blagovnega prometa Srednje Evrope in se mora otresti sedanjih političnih zaprek in celo predsodkov, ki preprečujejo prevoz skozi Tret. za ddloče-ne države zaledja okrog 500 vrstam blaga. Ta ovira mora odpasti in S tem bo imel Trst velike koristi.
Z motor)am v pešca
Neprevidna vožnja v vinjenem stanju je 43-letnega Rudolfa Košuto iz Videmske u-lice ne le pripeljala v bolnišnico, , temveč bo verjetno končal na sodišču pod precej. hudimi obtožbami. Mož se je namreč včeraj proti večeru vsedel na svojo vespo, na katero je prh-edel tudi 56-letnl trgovec Ignazio De Ldrenii z nabrežinske ceste v Križu. Košuta je precej naglo pognal in že po nekaj metrih vožnje je opazil, kako je neki pešec prekoračil cesto. Zaradi prevelike brzine pa je bilo, nemogoče zavreti in tako se je Košutovo vozilo silovito zaletelo v pešca, ki so ga kasneje identificirali zn 59-letnega Cesara Barrufallija iz Ul. Appiari.
Posledica karambola je bila. da je Barrufalli padel na tla, kjer je obležal, medtem ko se je vespa prevrnila in z obema potnikoma zdrsela še kakih 20 metrov naprej, kjer se je končno ustavila.
De Lorenzi s-e je takoj dvignil in je odklonil vsako zdrav, niško pomoč, ker se je le malo opraskal po komolcih. Nasprotno pa so morali Košuto in Barrufallija odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so prvega, katerega so takoj zastražili, zaradi rane rad levim očesom in drugih lažjih poškodb na glavi in drugih delih telesa, pridržali s prognozo okrevanja v 8 dneh na opazovalnem oddelku. Peš. ca, kateremu so ugotovili zlom leve noge in rano na glavi, pa so sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer bo verjetno o stal kakih 60 ali celo 90 dni. Košuto bodo verjetno prijavili sodišču pod obtožbo povzročitve hudih telesnih poškodb. šofiranja v pijanem stanju, prehitre vožnje itd.
Ne gradu Sv. Jusla
Danes ob 21. uri druga predstava Kalmanove operete »Grofica Marica*. Jutri ponovitev »Madame iz Teb*. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za obe predstavi.
27, julijn j* bila na tehnični visoki ioli v Torinu promovirana za doktorja in inženirja elektrotehnike
lov. Devona Lovrenčič
Iskreno čestitamo!
’=T=T,
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
NEMILA USODA
številnih vinskih bratcev
Večino so obsodilo na 10 do 12 dni pripora, le enega so poslali v koroaeiske zapore, kjer bo sedel 3 mesece
padel na tla. vendar se je' no za tržaške železnice, je ’	“	‘	po'
ukinitev železniške proge ob
NA ISTRSKI ULICI
mm
Med cestnimi deli, ki so sedaj v teku, je med najvažnejšimi razširitev ceste in. gradnja novega mostu preko Istrske ceste. Dela so ie močno na predovala, tako da ho most izgotovljen po vsej ve rjetnosti do konca ieta
»Vino mi ugaja, vendar nisem pijanec*, je obrazložil sodniku 54-letni Giuliano Buri iz Ul. G. Gozzi št. 5, ki se je moral zagovarjati zaradi pijanosti. Možakarja so namreč agenti barkovljanske-ga komisariata javne varnosti zasačili ponoči 22. preteklega meseca v pijanem stanju na Miramarskem drevoredu in Buri je moral hočeš nočeš v zapor. Veselju, ki mu ga je povzročila vinjenost, je sledila žalost, ko je streznjen izvedel, da so ga prijavili sodi:
Tu, kakor za ostale, enaka procedura; najprej zapisnik o aretaciji, nato njegovo zasliševanje in prevoz v koronej-ske zapore s prijavo sodišču
Mož je sicer zanikal, da bi bil pijan, a je priznal, da je spil nekaj vina, zaradi česar ga noge nišo držale pokoncu kot ponšvadi.
2 dni več kot Battistuta pa bo morala presedeti 58-letna Gemma Cozzi vd. Gregori iz Ul. Bramante 2, ki se je-napila istega dne kot njen predhodnik na obtožni klopi in
PREDEN GRESTE na DOPUST
se naročite na
»PRIMORSKI DNEVNIK«
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj.
15-dnevna naročnina
200 lir Telefoni rijte na št 37338
Dijaška Matica obvešča dijake, ki imajo popravne izpite, da se lahkb pozanimajo za lekcije na sedežu DM. Ul Roma 15. v uradnih urah.
’ Razna obvestila
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR*
Vsak večer so na razpolago televizija, namizni tenis in ostale družabne igre.
Vabljeni člani in prijatelji.
izleti
Planinski izlet SPDT
Od 14 do 16. avgusta priredi SPDT planinski izlet v Bovec-Trento kot izhodiščni točki za izlete na bližnje vrhove, vključno Triglav. Vpišejo se lahko oni, imaio svoje potne liste.
Vpisovanje vsak dan od 19. do 20. ure vključno do 3. Vlil. na društvenem sedežu V Ul. R. Manna 29-11,
SPDT priredi v soboto 6. in nedeljo 7. avgusta izlet na Spik nad Policami (Montaž). Vpisovanj« vključno do srede 3. avgusta na društvenem sedežu od 19. do 20. ure.
Uilo	UUUItlh	UUIU/.I1I	K1 u p i	***
discu. Poslcdica Uga je bila^ ,kakdr ktže tudi nje nis0 Bo. d* so ga odpeljali niravnost držale	ooknneu	kajti	že-
v. koronejske zapore/kjer je	&	*	P* *
nn tla
Z motorjem je padel
Predvčerajšnjim zvečer je med vožnjo s svojim motornim kolesom po cesti, ki z njegovega doma na Opčinah pelje proti Proseku, nerodno padel 22-lttnl Edvard Milič. Ker se je precej poškodoval so ga morali odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga zdravniki zaradi zloma piščali desne noge pridržali s prognozo 'okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku. '
korooejske
počakal na razpravo.
Buri ‘je bil leto dni brez-poteln. 2ivel je pač s sredstvi. ki jih je dobil od ob-čingke podporne ustanove in spal v ljudskem prenočišču. Bil pa ie. nekaj časa zaposlen liri SelšHu in vrhutega je imel tudi mes«čno 5.000 lir invalidnine. S preostanki tčh, ki jih je dobil nekaj dri prej, je Buri sklenil obiskati nekaj javnih lokalov. Vse bi se prav končalo, če ne bi mož srečal svoje prijatelje. S temi je začel piti in jim stalno nazdravljal. Tako se je počasi nehote in tudi nevede pošteno napil. »Srečanje s prijatelji je bilo zame usodno*, je dodal Biift med razpravo v svojo obrambo, a mu sodnik ni mogel verjeti, ker ni prvič, da bi se obtoženi napil.
Pomagal mu ni noben izgovor in moža so obsodili na 10 dni pripora, kar pomeni, da je sedaj že ponovno na svobodi.
Buri pa ni bil osamljen primer na sodišču, njemu so sledili tudi drugi, ki so s pijanostjo na javnem prostoru kršili zakon. 72-letna Marija Conestabo vd. De Pare isto-tako iz Ul. Gozzi se je tudi napila in 23. preteklega meseca okoli 21. ure se je srečala na Trgu Cavana s policijskimi agenti, ki so jo kratko malo poslali v zapor. Da je bila pijana, je ženska priznala in se pri tem izgovorila, da je spila na prazen želodec, ker se slabo hrani. Seveda podobni' izgovori v glavnem ne pomagajo nič in tudi starko je sodnik obsodil. Ne na zaporno, pač pa na denarno kazen 3.000 lir in še to brez vpisa v kazenski list.
12 dni pa se je moral kesati v zaporu 49-letni natakar Lodovico Battistuta iz Ul. Cri-spi 41. ki se je v nedeljo 25. preteklega meseca nekoliko napil in se nato začel prepirati v Carduccijevi ulici dvema neznancema. Njegov močan glas, ki je precej odmeval po skoraj prazni ulici, je priklical policijske agente, ki so moža, ker je bil videti pijan, odpeljali ni poveljstvo.
na Je nfi*bdno padla na tla
in si povzročila poškodbe n% levi obrvi. Policijski »gentl so jo našli krvavo na C*r-
difecfjevi Ulici in so Jo najprej spremili v bolnišnico,
kjer so ji nudili vso potrebno pomoč/in jo patq zaprli. Cozzijeva m imela nobenega izgovora: .priznala je, da j« bila pijana ‘in s tem je tudi sprejela kazen. .
Slabše pa je bilo s 27-lctnim Giordanom Schulzem iz Ul. del Rivo 4. Kljub svoji mla-dosji je mladenič že znan sodnim oblastem in njegov kazenski list je precej »slikovit*: obsojen je bil namreč že zaradi tatvine, pretepov odpora in napadov na policijske agente, zaradi povzročitve telesnih poškodb in seveda tudi zaradi pijanosti, zaradi česar je pod policijskim nadzorstvom. Tokrat pa se Schulz ni pregrešil s kako tatvino ali podobnim, temveč s« je ponovno pošteno napil. Tako pošteno, da je brez moči , smrčal 23. preteklega meseca na tleh v bližini pogrebnega zavoda »Zimolo* v Ul. ,T. Cavalli. Ce ne bi bilo agentov, bi morda mladenič mirno spal do jutra, ko bi se streznil, vendar mu usoda ni bila mila; pobrali so ga in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali zdravniki celo pridržati. Jasno je, da so ga spravili v poseben oddelek za pijance in tako se je mladenič drugo jutro začudeno prebudil n* postelji namesto na trdem tlaku, in seveda tudi pošteno zastražen.
Schulz je jasno izpovedal, da je v teku dneva obiskal več javnih lokalov, vendar da je spil samo dva kozarca vina, kar pa mu je zadostovalo. On je namreč bolan in majhna količina alkohola mu že škoduje. Koliko gnu je sodnik verjel, ni znano, dejstvo pa je, da ga je poslal za 3 mesece v zapor, kar pomeni, da se Schluzu vsaj za nekaj časa ne bo treba bati škodljivih vplivov vina.
Sodnik Lugnani, tož. Stra-della, zapisn. Oblak, obramba odv. Fadovani
Itoisettt. Zaprto zaradi počitnic.
Ezcelsior. 16.00: »Veseli raziskovalci«, C. VVebb.
Femce. 16.00; «Kajnova kri*, J. Payne, M. Freman.
Nazidnal*. 16.00:	«Zlato. ženske
in m-aracas*.
Fllodraoimatico, Zaprto zaradi počitnic.
Supercinema. Zaprto zaradi obnove.
Arcobaleno. 16.30: «Ljudje noči*, G. Peck. B. Cravvford
Astra Rojan. 16.00: «Zakon». V De Sica. S. Pampanini.
Capltol. 16.00: «Vellka komora*.
Cristallo. 16.00: »Dvoboj ood son-oem*. G. Peck. j. jortes. Mladoletnim prepovedano.
Grattacielo. 16.30:	«Sioa so ji
osporavali*. G. Mitchell, A. Dahi.	*	.
Alabarda. 16.30:: »Zadnja tarča*, J. Ireland.
Arlston. 1600:	«Mlnesota», R.
Hussey.
Armonia. Zaprto zaradi počitnic.
Aurora. 16.30: «Kraljičinl kavalirji*,	P. Stone.
Garibaldi, 15.30:	»Angel itos ne-
gros», E. Guin.
Ideale. 16.30: «Pion-irji Kalifornije*.
Impero. 16.30: «Zgodtoa dr. Wes-sela*.	G. Cooper.
Ilaiia. 16.30: »Vse je mogoče*, J. Ferrer.
S, Marcu. Zaprto zaradi počitnic;
Kino ob morju. 16.30: »Trtd šejk*. Toto.
Moderno. 17.00: «Mreža», R. Podesta. Mladini izpod 16 ii-t prepovedano.
Savona. 16.00: »Skrivnost jezera*, G. Ford
Viat*.	16.00:	»Dolina	rdečekož-
cev*,	L,_ Bali,
Vlttorio Venetu. 16.00:	»Kruh,
ljubezen In fantazija*. G. Lol-lobrigida
Azzurro. 16.00: »Hlevar in vo-i. vodi-nja*. R Young.
Belvederi. Zap,-o.
Marconi, 16.30:	jsko zla-
to*. V. De Sica.
Massimo. 16,30: »Skrivnostni pe-vec»,	M Mariani.
Novo cine. 16.00: «Kje je svo-boda*. Totrt.
Odeon.	Zaprto zaradi	počitnic.
Venezia. 16.00: »Kraljica iz Sabe*, G. Cervi.
Skedenj. Zaprto zaradi popravila.
Kino na Opčinah. 18.00:	»Serif
brez samokresa*, W. Uogers.
POLETNI KINO
Arena dei flori. 20.00: »Poveljnik Flyng Moona*. R. Hudson.
Arlston. ’ 20.30:	»Minesota*. It.
Hussa.v
Garibaldi. 20.30: «Angelit03 ne-gros*. E. Guin.
Paradiso. 20.00: »Cena dolžnosti*, R. Tavlorj’
Parco delle rote. 20.13: »Kruto morje*. J. Havvkins.
Pon/lana. 20.13: »Usmiljenje s pre-vlčniki*. E Partier.
Rojan. 20.00: »Salto mortalc*. F. Mnrch.	..	,
Secolo. 20.30: «Plameni v Kalkuti*. D. Darceii.
-........ mm—O ..	-------
TOREK, 2. avgusta lMJ TUNI’ 1‘ONIAJA A
11.30 Lahki orkestri: j 1 in ljudje; 12.10 Za nekaj:	12.45 Kulturni obzOTj
13.30 Glasba po željah; ‘L Plesna čajanka; 18.00 Joho # !an-d: Ko-ncert za klavir i".j kester; 18.24 Corelli: Trije FL
18.30 Glasbeno potovanje; Pole BeniaminO Gigli:	o.arl
dijska univerza; 19.30	,
glasba; 20.00 Soort; 20.03 'd',.;
20.30 Slovenski
Dostojevskl-Rcber: »‘st-iii igra v 4 dejanjih; 22.30 melodije; 23.00 Nočni "J00 23.30 Glasba za lahko noč, .
T It « .	..	-
12.15 Igra orkester Franc* t Ferrari; 17.00 Carlo Savina, svojim orkestrom; 21.05 Mah “jj by; 21.50 Simfonični konc*f» t, kestra Tržaške filharmonije, rigira Leonard Bernstein. -.?& K 4» I* 14 It Slovenska poročila: 6.30, **
13.30, 14.30. 19.30 in 23.30 a Hrvatska poročila: vsak a*"
20.20 .
Italijanska poročila: 6.15, P 19.00 in 23.00.	v*
6:40 Jutranja glasba; 7.00 ^ ledar - vremenska poročila ’■ » poved časa; 7.05 Glasba z* u bro jutro; 7.25 Jabolka Ij1 JS nje, pojeta Vali Hohnjec Robič; 7.30 Za naše žene; Ritmi in pesmi: 14.00 Od 13 dl j e do melodije; 14.40 Ku"“.]| življenje na Primorskem; !» Poulične popevke; 17.45 Stat*.j žaške, pesmi; 19.15 Šport; ‘jf Parada jugoslovanskih pevcehj, bavne glasbe; 20.30 Gaetanhuji nizettli: «Don Pasctuale*. kofr opera v treh dejanjih.
** I, 4* * K A 1.14 327.1 m. 202.1 m. 212,4 *U Poročila ob 5.00,	6.00,
12.30, 15.00, 17.00 in 22.00. j/t 12.00 Opoldanski spored
glasbe; 13.10 Pester spored *K_j|. ne in. solistične glasbe; L; Slovenske narodne pesmi r red-bi Vlada Goloba: 15.15 f!!l\ ste — poslušajte-!; 16.00 iz literature - Nikolaj Mos*V Čudežne zgodbe: 16.20 V JZ opernih melodij; 18.09 Z** stveni nasveti; 18.10 Umetne ") ml poje moški komorni zt)0j Celja; 18.30 Športni tednik; I Zabavna glasba
»'KI. ■«VIZIJA	j’
17.30 Film »Nežna misel«! JL Carlo Lombardo in Virgilio Jh zato: »Dtzela zvončkov*, op(f dirigira Česane Ga-llino. 'i I
Trsi
Ul. sv Fran. čiška 20/111 |«*»- it-338
sprejema ln. serate. male oglase, osmrtnic* in ot* od 8. do 12.30 m od 10> 18. ure.
ZpHOZDR A V NI dtfCl . AM^ULATORU
Dr. A.&L Sanci®
zobozdrav nik-kirurš v Ustne in zob ne bol«ZD zobne pr ?*ez«;n jj,
■i,,m» n H U. do
Sprejema od in od- 15. do
19. ur«'
43 i1;
Ulica Torrebaanca u (vo-t-v, >- ul. (Jarducci tel. 37-118
ADRIA EXPRE$
TRST - Ulica Cicerone 1 tel. 29-243   O -------------
IZLETI 12. - 17.8.193J v PARIZ ln na 1>UN*
POČITNICE
OB MORJU, V HR1Bjp’ OB JEZERIH
en viera! no mnes
ROJSTVA, SMRTI IN POtiUKK
Dne 31. julija in .1. avgusta 1933 se it v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 11 oseb. porok pa je bilo 11.	.
POROČILI SO SE: trgovski zastopnik tianfranco Montesi 111 uradnica Adriana Sardo. agent CP Sergij Čebular in gospodinja E Ida Bolčlč. šofer Vlttorio Sau.-o In gospodinja Primalba Zecchini, prodajalec Livio Ftevatti In go-spodinia Margherita Conti, agent C P R i-cc ar do Zaccaraio in gospodinja Avelm» Colussi, slaščičar Bruno Ca-rainarco in slaščičarka Miranda Ulivcllo, mehanik l.tt-elo Scaramella in gospodinja Dolores Bombig, lekarnar Giovannl Gailazzi in učiteljica Liliara Milimi, zidar Karc,-l Oblak in 10-Spodinja ielanda A! bo nese, kovač Bruno Bralco in frizerka Lldia Bensi, mizar Mario Glavina ]n prodajalka Anna Maria Leban;
UMRLI SO:	70.1etna Marija
Planinšek vd. Vrabec, 75-letna Elvira Con^oji por. Conspli, 53-letni Glacomo Dalla Bafla, 35-letni Bruno Tam-plenizza; 55-letni Costante Rizzotti, 35-ltina Vladimir* Miajlovič por. Chcrsl, 69 letna Antonia Parovel vd. Cb-pin, 63-letnl Innocente Gabrielu, 72-letna Maria Niedcrkorn por. Bcrtin-i, 42-letni Edoardo Sturni, 77-letni' Giijštd-pe Hugo.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 27,2. naj, nlž.la 20. ob 17. uri 26,6. ZraCni tlak 1012,4 pada, veter zahodnrk 5 km na uro, vlaga 72 odst,, nebo 5 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,8.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davarizo, Ul. L. Bernini 4: Mil-lo, Ul. Buonarroti 11; Mfzza-n, Trg Venezia 2; Tamaro e Ne-rl, Ul Dante 7; Harabaglia. Bar-kovlje, Nicoli v Skednju. LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC
Bebussl. Ul. Cavana 11: Coder-matz. Ul. Tor S. Piero 2; Al Galeno, Ul. S. Cili-no 36 (Sv. Ivan); Manzoni. Ul. Settefonta-ne 2; Praxmarer. Trg Unlta 4; Rovls. Trg Goldoni 8; Alla Sa-lute. Ul. Giulia 1; Al Cedro, Trg Oberdan 2; Rossettl. ul. Schiapparelll 38.
'tina
Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA Sl.A' . in DOBRNA <Celje'
pezion po 1700 ur (v ni so všteti zdravM8 pregledi in zdravstve
ureditve)
Preskrba trgovskih, "m vadnih, turističnih ,t tranzitnih vizumov JUGOSLAVIJO
Prodaja voznih za avtobusne proge TRSTA v	..g,
VRBA (Velden), v,> <W$
(Velden),
SKO JEZERO (Vvvjh ther See) - ČELOV«', C RADEČ (Graz) \v
hodi v četrtkih ih botah ob 7.45 TOLMEZZO - RAv„> SCLETTO, dnevni 0 hodi ob H.30	t
JEZERO CAVAZZO.
nedeiiNh ob v.30 .. v CANAZEl - OHTlb^V torkih, četrtkih, n i> liah ob tl z zve/h-jO, PHIMIEHO, COHI* MOENO, MERANO- v GHADF.F. • dnevni dl ob 8.30	0d!
MILAN - dnevni odh ob 21	.•!)•
GENOVA - v ponehaj) kih. .sredah in Pe‘
21	c*
COMO - CHIASSO, % hodi ob turkiU. c m? kih, sobotah in v n Ijah ob 21	.»ni
VIDEM (Uriine) - VJ« odhodi ob 6.30, 7.J9- ^ BELLUNO - dnevni hodi ob 6.30	gi'
HIEVISO . dnevni hodi ob 8.30
Naznanjamo žalostno v j (i j nas je za vedno z»PuS dragi	,	'	I.
.IIISII1 PIRt’ ,
n I9' tl'
Pogreb bo danes on jj» iz hiše žalosti Ul. del , nDjli* na barkovljansko P° ’
Žalujoča žena, zet in ostali
Trst - Genova, 2-VlU
LUPO	USPELE	PROSLAVE	100-LETNICE
a množica ljudi - Na proslavi tudi 11 pevskih zborov, folklorna skupina in domači učenci
Brežani se upravičeno ponašajo s svojo folklorno skupino
Sv. Križa je ubrano zapel «Po0led v nedolžno oko* in živahno pesem »Lucipeter ban*.
Mešani pevaki zbor Lonjer Katinara je zapel »Pozdravljam te, vipavski svet* in Venturinijevo »Pozdravljena domovina*.
tolklora v Živobarvnih narodnih noSah
Pevski zbor »Ivan Cankar* od Sv. Jakoba je dobro znan, saj razpolaga z odličn-im glasovnim materialom in ima starejše, izkližene pevce. Zbor je zapel »Tam, kjer pisana so polja* in koroško narodno «Ti puobej ja k’ne lumpej*. Potem so ponovno prišli S itrim korakom folkloristi iz Roršta-Ricmanj, ki <;p v bogatih srbskih narodnih hbšaž* zaplesali »Turško kolo*.
Udarno je z»pel moški pevski zbcir «Vesn«». iz Sv; Kflža pesmi «U boj* in «M1adifiil nakar je zapel pevski zbor -j/. Rovt dve pesmi, kateremu je sledil še pevski zbor »Igo Gruden* iz Nabrežine, ki je zapel »Soči* in «Lastovki v slovo*.
Program je zaključila folklorna skupina, ki je dodala še nekaj plesov in domača godba na pihala z nekaj ve* selimi koračnicami.
Mladina je pripravila
zabavo na ibrjarjut
Mladina pa je pripravila pod prireditvenim prostorom «brjar», kjer se je ob zVokih gcdbe razvila zabava še phano v noč.
Vsi navzoči so z zadovoljstvom spremljali obsežen program, ki je trajal okrog štiri ure, saj 11 sodelujočih pevskih zborov, folklorna skupina itd. jasno cJokazujejo ljubezen slovenskega človeka do svoje domače pesmi in do rodnega jezika. Zlasti je pomembno dejstvo, da je velika večina pevcev mladina ______
da se poraja nov rod, ki bo na svoja pleča prevzel delo starejših.
Rajanje osnovnošolskih otrok
Pevski zbor (Slaveča lz Boršta
Pevski zbor (I. Gruden* iz Nabrežine
Pevski zbor (Vesnau iz Križa
Hecttacija
Pevski zbor iz Rovt
Kako	so
naše šole. Čeprav bolehen, je s požrtvovalnostjo poučeval v Borštu do leta 1889, ko je bil zaradi zelo hude bolezni oproščen učiteljske službe. P n dveh letih rednega pouka so mu poslali v pomoč učiteljico za dekliška ročna dela Franjo Stantič.
V tej dobi, kakor tudi danes, so zahajali v boritansko šoto otroci iz Boršta, 7,abreica in Jezera. Število učencev se je- držalo na povprečju 112 u-čencev za vsako šolsko leto. Lepo šteuilo otrok za tri vasice. Toda za enega samega učitelja je bilo hudo breme. Pouk vsakdanje šole je bil dopoldne, in popoldne, poleg teh dveh oddelkov je bil še nadaljevalni tečaj za otroke od 12. do 14. leta. Učilnica na Kaluži ni bila primerna za šolo. Sredstva so bila piči a, skoraj neznatna. Upravni ustroj, in sicer župani ter krajevni šolski svet niso bili naklonjeni šoli. Tudi država sama ni bila radodarna do tako majhne podeželske šole. Učitelj je. živel v slabih gmotnih razmerah. A leta 1889 je nastopil Preložnikov naslednik Ivan Perko, ki se je s trdnejšo roko in s še večjo požrtvovalnostjo prijel dela in dvignil raven naše šole. Zatem je tri mesece poučeval Frančišek Orel, njegov naslednik pa je 'bil priljubljeni Ferdo Bretschoff, čigar nagrobni spomenik, postavljen s prispevki Borštanov, stoji še danes na domačem pokopališču.
Kako so vaščani ljubili tvojo šolo, je jasen dokaz to, da so postavili leta 1894 temeljni kamen sedanjega poslopja. Država ni prispevala h gradnji, vse delo se je vršilo na roboti Brianov.
27. februarja 1902 je bila slovesna otvoritev učilnice. Vaščani so bili ponosni. S ponosom in ljubeznijo so zrli vanjo, ker so se zavedali, da sz bo tu pojila slovenska beseda, da bo med tistimi, z lastnim znojem prepojenimi stenami rasel in se vzgajal nov rod. Leta 1902, po hudih nasprotovanjih dolinskega šolskega sveta, je prišel na šolo Anton Urbančič, žilav in delaven človek- Prizadeval si je, da bi v krajšem času dogra-
Govor učitelja Stanka Škrinjarja,
Ko so pretekli mesec bor-štanski učenci zapuščali šolo je poteki o ravno sto let od prvega priznanega šolskega leta pomožne šole v Borštu. Ta mejnik danes slovesno praznujemo. Dolga je še bila pot. do redne šole v Borštu. Dolinski krajevni šolski svet ni maral, da bi v Borštu ustanovili samostojno šolo. Vendar po devetindvajsetih letih pomožne šole sta 17. novembra 1883 predsednik krajevnega šolskega sveta in dolinski nadžupan Edvard Lampe ter dolinski nadučitelj Alojzij Bunc izročila šolo v Borštu prvemu redno imenovanemu učitelju Zdravku Preložniku. Ta je tudi kronist nastanka
0 ŠKRINJAR
1 govorom
Pevski zbor iz Lonjerja-Katinare
Pevski zbor (Gaja iz Banov
Pevski zbor (A. Sirk* iz Sv. Križa
Pevski zbor dvan Caukar* iz Sv. Jakoba
Pevski zbor iZarjaa iz Sempolaja
Primorski dnevnik
— 3 —
2. avgusta >965
‘* ' ' '-"■" "■'■ >' . - . > ,•>*.' .
PO USTANOVITVI SKUPNOSTI NADIŠKIH DOLIN
Za razvoj turizma v Nadiških dolinah je treba odstraniti netilce narodnostne nestrpnosti
Ze prve dni meseca apri-la t. 1., so se v občinski palači v Čedadu sestali skoraj vsi župani in tajniki občin Beneške Slovenije z namenom, da ustanovijo Skupnost nadiških dolin, odnosno čedad-rkega okraja. Podrobno o tem sestanku smo poročali v našem časopisu 8. aprila t. 1. Za prvim sestankom so sledili drugi, ki so bili istega značaja kot prvi. Ze večkrat io obiskali naše kraje predstavniki pokrajinskega turističnega združenja, da bi se prepričali na lastne oči, v kakšnem stanju je naše gospodarstvo in da bi ugotovili, kateri kraji so najbolj primerni za razvoj turizma. Po občinah je bilo več konferenc, na katere so poleg okrajnih oblasti povabili tudi gostilničarje. trgovce in druge lju-dfc Gostilničarjem so svetovali, naj tehnično in higijensko izboljšajo in modernizirajo svoje obrate. Omenjeno je bilo, da bo za ta dela tudi turistična ustanova dala svojo podporo. Pokrajinsko turistično združenje iz Vidma je pred kratkim imenovalo zaupnike, ki ljudstvu prikazujejo važnost turizma in interes, ki bi ga imeli naši kraji z njegovim razvojem. Za občino Sv. Peter Slovenov so imenovali prof. Paola Manzinija, za občino Podbonesec g. Jožefa Blazutiča, za St. Lenart učitelja Egidija Skavnika, za Grmek občinskega tajnika Ren-za Maševa, za Dreko Pasqua-la Tomazetiča, za Sovodnje g. Livia Gobba, za Srednje učitelja Lucijana Hvaliča in za Praprotno g. Gina Ces-ona.
Mi z zadovoljstvom spremljamo vsako pobudo in pomoč, ki je namenjena razvoju turizma v .naših krajih. Veselimo se vsakega koraka, ki ga napravijo oblasti v korist naše revne in zapuščene dežele, v korist in blaginjo našega ljudstva. Bojimo pa se, ker smo bili že večkrat razočarani, da bo ustanovitev Skupnosti nadiških dolin ostala le na papirju. Niso dovolj samo pisanje in sestanki! Treba je dobre volje, trdne zavesti in pričeti z delom.
Ko se že govori o ustanovitvi Skupnosti nadiških dolin, smo mnenja, da bi morale oblasti vprašati za mnenj* predvsem tu živeče ljudi, ki najbolje poznajo kraje. ki so primerni za turizem in vedo za težave, ki stoje na poti njegovega razvoja.
V nadiških dolinah je dovolj prirodnih lepot, ki so glavna vaba turistov. Toda tioožtevati je treba še marsikaj drugega. Turist išče lep in miren kraj. toda ,3-dar pride v Benečijo, i občutek. da se je znašel ■ -edi bojnega polja. Ustavljanje na cesti, pregledovanje in legitimiranje osebnih izkaznic, nadlegovanje orožnikov (primer s tržaškimi turisti v Sovod-njah) itd... Ali moremo sploh govoriti o razvoju turizma, dokler vlada takšna napetost v Beneški Sloveniji? Turisti ne bodo prihajali k nam, če bo še naprej obstajal psiholo-ki teror, ki vlada že desel let. Prav zato nam lahko Trst in Gorica konkurirata, kajti turista tam ne nadlegujejo. Toda za stanje pri nas so odgovorni le maloštevilni ljud-ie. ki jih naše ljudstvo dobro pozna. Ti motijo mirno življenje s tem da sejejo narodnostno nestrpnost, podpihujejo nacionalizem in podobno. Naše doline pa morajo biti odprte za vse, naj bodo to Slovenci ali Italijani. Nemci ali Francozi. Prav zato opozarjamo že sedaj, ko so napravljeni šele prvi koraki za
razvoj turizma v nadiških dolinah. oblasti in posebno predstavnike turističnega združenja v Vidmu, da odstranijo iz naših, dolin netilce nacionalnega antagonizma, med katerimi žal lahko prištevamo tudi nekatere izmed zgoraj na-vedenih zaupnikov.
I. P.
Splovitev fopničarke v Tržiču
V nedeljo dopoldne so ob prisotnosti vojaških oblasti v ladjedelnici v Tržiču splovili prvo vojaško ladjo po drugi svetovni vojni. Bila je to top-ničarka «490» od 150 stotov, ki naj bi bila prva te vrste.
Požar povzročil 500.000 lir škode
Velik požar je v soboto nastal v podjetju za izdelovanje barv Chelci v Gorici, Ul. For-mica štev. 46. V peči, v kateri je bilo 2 stota in pol barv, je nekaj ostanka nafte povzročilo požar, ki se je nenadoma, z vso hitrico razširil po lokalu in zajel tri e-lektrične stroje, 25 kv.m stre-
he in drugo orodje v podjetju. Gasilci so takoj prihiteli na kraj požara, vendar so potrebovali dve uri, da so pogasili požar, ki je lastniku podjetja povzročil pol milijona lir škode.
Hudo Trčenje dveh lambreTisfov
V nedeljo dopoldne okoli 9. ure se je pripetila v Ul. Don Bosco v bližini Ul. Čampi huda prometna nesreča. 20-letni trgovski pomočnik Josip Kosič iz Pevme, je vozil lambreto proti Pevmi, z druge strani pa je privozil iz Drevoreda XX. septembra na lambreti 65-letni fotograf Giovanni Zulengher iz Ul. Leoni 82. Prav na ovinku Ul. Čampi, v katero je hotel zaviti Zulengher, je prišlo do trčenja. Oba vozača sta zletela na tla. Vojaški tovornik, ki je privozil tam mimo je oba odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Kosiču so v bolnišnici ugotovili poškodbe na levi nogi in levem ramenu, Zulengherju pa rane po obrazu in pretres možganov.
Uspeh festivala v Ledadu I
Čedad je tudi v nedeljo kot že več let po vojni, praznoval svoj največji letni praznik. Nočni festival, ki ga je organizirala občina s pomočjo številnih športnih in trgovskih podjetij je zelo lepo uspel. S Hudičevega mostu je bil krasen razgled nad Nadižo in njeno obrežje. Med številnimi skalami na obrežju so bile razmeščene raznobarvne luči in žarometi so se igrali z vodno gladino. Drevesa v parku tik reke so bila okrašena s tisočerimi lučkami, pod njimi pa številne stojnice z jedačo in pijačo. Organizatorji so se za res potrudili. Čeprav je bila vstopnina precej visoka je festival obiskalo na tisoče ljudi iz Benečije, Furlanije, Goriške in s tržaškega. Po programu, ki so ga izvajali pevci in igralci radiotelevizije iz Milana, so opolnoči začeli metati umetne ognje, kar je trajalo dobro uro. Umetni ognji so ponazorili več vodopadov, ki so žareli kot en sam .plamen. Nepozaben je ostal u-deležencem festivala pogled na obalo, okrašeno in razsvetljeno kot v pravljici. Mnogi se bodo tudi drugo leto povrnili na značilni festival ob Nadiži.
DOLGA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Veliki primanjkljaji v letnih obračunih
Čeprav je bila sobotna seja goriškega pokrajinskega sveta zelo dolga, vendar na dnevnem redu ni bilo važnejših vprašanj, ki bi povzročila več ali manj dolge diskusije.
Po čitanju zadnjega zapisnika je bilo treba odobriti u-krepe upravnega odbora. Tako so dobili polno veljavnost ukrepi, ki jih je odbor pod-vzel za nabavo vozila za pokrajinski profilaktični center, za sporazum z občinskimi podjetji glede nabave električne energije psihjatrični bolnici. Potem so pokrajinski svetovalci odobrili str,oške pri otvoritvi nove gasilske vojašnice, ki znašajo 80.000 lir. Tudi stroške za popravilo strehe pokrajinske palače so svetovalci odobrili. Pokrajinski svet je razpravljal o raznih popravilih na cestah, ki spadajo pod upravo pokrajine, o dodelitvi in prodaji pokrajinskih zemljišč za popravilo cest ali izgradno hiš itd.
' Dr. Cicuta, podpredsednik pokrajinske uprave, je dalj časa govoril o moderni napravi, potrebni gluhonemim, katere nabava bi stala 3 .milijone lir. Predlog so pokrajinski svetovalci odobrili. Pri tej točki se je dvignil odvetnik Culot, ki se je spomnil pok. Ivana Reščiča, umrlega pred dnevi, kateri je dolgo let vodil zavod za gluhoneme z vso ljubeznijo in znanjem.
Dr. Gaspardis je poročal o medministerialni odobritvi proračuna za 1953. in 1954. leto. Iz poročila je bilo razvidno, da bo morala pokrajinska uprava vzeti posojilo 70 milijonov lir za kritje primanjkljaja za 1953. leto in 140 milijonov lir za izravnavo obračuna 1954. leta. Pri tem je opisal težavne razmere svetovalec Poletto (PCI), ki je predlagal državno doklado, ki naj bi nadomestila posojilo. Predsednik Culot je odgovoril, da je v teku priprava zakona, ki bo omogočil izenačenje proračunov v pokrajinah z deficitom. Seja se je
nadaljevala še pozno v noč z obravnavo manj važnih vprašanj.
MosT čez Aborno bodo popravili
Po dolgem obljubljanju, govorjenju in pisanju so v četrtek 28. julija le začeli popravljati most, ki v bližini Ažle pelje skozi Aborno in veže s Čedadom občine St. Lenart, Srednje, Grmek in Dreko.
Ta most je bil pokvarjen za časa vojne. Po vojni se jč zaradi nove državne meje med Jugoslavija in .Italijo povečala važnost Rečanske doline, saj se je promet obrnil proti njej, ker je Nadiška dolina zaradi bližine meje izgubila svojo nekdanjo vrednost. Pokvarjeni most čez Aborno je ogrožal promet in hkrati tudi gospodarski interes štirih občin vzhodnobeneške Slovenije. Zato je prebivalstvo vztrajno zahtevalo njegovo popravilo. Oblasti in »Messaggero Veneto* so obljubljali popravilo 10 let, toda šele pred štirimi dnevi so pričeli z deli.
Pisali so tudi, da bodo asfaltirali cesto, ki vodi skozi Rečansko dolino m ki je postala zelo važna za razvoj in razcvet te dežele. Toda bojimo se, da bomo za to čakali še drugih deset let, kot smo . čakali za popravilo mostu čez Aborno!
Nesreča pri igri
Rešilni avto Zelenega kriza je včeraj okrog 12.40 odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 10-letnega Elia Creglio iz Ulice XXIV. maja v Gorici. Deček se je malo prej igral z nekaterimi drugimi sovrstniki na dvorišču, kjer je prišlo do nesreče. Elio je nenadoma dobil v trebuh brco, ki mu je povzročila notranje poškodbe. V bolnišnici so ga pridržali na opazovanju.
VOZNI RED VLAKOV
Odhodi proti Trstu: 0.13 (D) 6.01 (A), 6.56 (A), 8.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D)*, 13.55 (A). 15.49’ (A). 17.16	(DD),	18.31
(A), 20.02 (A), 21.23 (D), 23.30 (DD)«
Odhodi proti Vidmu:	4.38
(DD)*, 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A), 8.43	(DD),	9.36	(D),	10.55
(A), 15.50	(A),	17.17	(A),	19.15
(A), 20.00	(D),	21.05-	(A),	23.11
(A).
Prihodi iz Trsta; 5.17 (A), 6.37	(A), 7.53	(A), 8.41 (DD),
9.34	(D), 10.49	(A),	13.52	(A),
15.44 (A),	17.13	(A),	19.11	(A).
19.58 (D),	21.01	(A),	23.09	(A).
Prihodi tz Vidma; 0.12 (D). 4.25	(D)*, 5.59	(A),	8.09	(A),
9.17	(D), 10.51	(D)*,	13.53	(A),
15.47 (A). 17.14 (DD), 18.27 (A), 19.56	(A),	2121	(D),
23.26 (D)«.
* V veljavi od 22. maja do 30. septembra.
« V veljavi samo ob praznikih od 26. junija do 25. septembra.
Obvestijo
Odbor Dijaške Matice obvešča vse, ki želijo biti sprejet) v Dijaški dom v Gorici. Sve-togorska ulica št. 42, kot notranji ali zunanji gojenci v šolskem letu 1955-56, da morajo vložiti prošnjo na posebni tiskovini, ki Jo dobijo na sedežu ZSPD v Gorici, Ul. Asco-li 1-1. najkasneje do 31. avgusta t. 1.
Vsa nadaljnja pojasnila prejmejo istotam.
in cMajte PutnoEiki dnevniki
ilFl
' Hi '"'Hi
IteiJiiHil!!:«!;!!!
PPHiP ' t IIP
* v J ' , 'H "
lii
• Ir.j !
iil
! ’!l, '
B iintjipt , j!
m
DRAKONSKI UKREPI
UDINESE
v seriji B!
Moštvo iz Vidma obtoženo, da je s podkupovanjem nasprotnih igralcev zmagalo v tekmi Pro Patria - Udinese 31. maja 1953
MILAN. 1., — Ze od sobote so pri Italijanski nogometni zvezi razpravljali o nekaterih nepravilnostih, ki so se baje dogodile ob nekaterih tekmah. Dogaja se namreč včasih, da skuša kak klub. ki mu slaba prede in se boji, da bo padel v nižjo kategorijo, podkupiti igralce kakega drugega moštva, ki se mu ni treba več bati padca v nižjo kategorijo. Pri tem so bila «na tapeti* nekatera moštva, razpravljalo
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Alesani, Ulica Carducci 12 - tel. 22-68.
KINO
COHSO. 17.00: »Plesal bom s tabo pod zvedvami«, P. Hol-bingher.
VERDI. 17.00: »Vicki so ubili«, G. Peters.
CENTRALE. 17.00: »Ameriška Butterfly», B. Grable, v barvah.
V1TTORIA. 17.15:	»Zločin	in
kazenn, R. Canedo in L. Prado.
MODERNO. 17.00:	»Plenilci
sonca*. G. Ford.
KINO NA ODPRTEM. 21.00:. »Hijena Oklanda*, I. Lupino.
SELMOSSON ki je z Bettinijem, Menegotti-jem, La Forgio, Castaldom in drugimi v preteklem prvenstvu privedel videmsko moštvo do drugega mesta v klasifikaciji. Udinese Je tudi dosegla rekord z najvišjim številom pozitivnih tekem. — Toda vse to nič ne pomaga spričo najnovejše, stroge obsodbe furlanskega moštva, ki bo moralo prihodnjo sezono igrati v seriji B. — Ali res ni bilo mogoče najti kake druge kazni?
pa se je tudi o posameznih igralcih.
Nič ni bilo znano, kaj so sklenili; vedelo se je le, da bo danes zvečer izdano poročilo. In poročilo je zvečer res prišlo.
Sklenjeno je bilo sledeče:
Glede tekem Atalanta - Ca-tania in Catania - Genoa se odloži vsaka odločitev.
Glede tekme Pro Patria -Udinese (31. maja 1953) pa se sklene:
1. Udinese se odstrani iz klasifikacije prvenstva 1954-55 in se degradira v serijo B za prvenstvo 1955-56.
2. Roma se klasificira na
drugo mesto v prvenstvu 1954-1955. Izpraznjeno mesto, ki ga bo pustila Udinese v seriji A, se ne bo izpopolnilo po nobenem drugem moštvu, tako da bo v seriji A 1955-56 le 17 moštev, v seriji B pa 19.
3. Udinese se lahko povrne v serijo A na podlagi rezultata, doseženega v prihodnjem prvenstvu.
4. Udinese lahko svoje igralce odstopi, tisti pa, ki jih je doslej pridobila, so vezani za prvenstvo v nižji kategoriji.
Klubu Pro Patria so izrekli grajo.
Dokončno so odvzeli izkaznico igralcem Uboldiju (Pro Patria). Fossatiju (P. Patria). Manucciju (Juventus) in Guar-nieriju (Piacenza).
Za tri leta so diskvalificirali igralce Travio (Juventus), Donatija (P. Patria) in Rebuz-zija (P. Patria).
Do 31. decembra so diskvalificirali igralca Settembrinija (P. Patria) in Belcastra (Tre-viso).
Do 31. oktobra 1955 so diskvalificirali igralca Cardonija (Empoli).
Suspendiran je do nadaljniih ugotovitev igralec Quaglia (P. Patria).
Udinese se obremeni za stroške preiskave.
Glede tekme Palermo - Padova (3. aprila 1955) in tekme Lazio - Pro Patria (21. novembra 1954) sklepi niso bili tako budi. Martegani (Palermo) je diskvalificiran do 31. oktobra 1955, Antonazzi (Lazio) pa do 30. septembra 1955. Tako Padova kot Lazio pa sta opro-šena vsake krivde.
KORČflRO SVETOVNI) PRVENSTVO V KAJftK-SULOMU HA SAVI PRI I
Čehi In Zahodni A e nit*'
dosegli največ prvih mcgj
Razen teh so bili dobri še Francozi, Švicarji, Avstriji in deloma Jugoslovani - Prireditev je gledalo 20000 liu
V soboto in nedeljo je bila v Tacnu nad Ljubljano velika športna prireditev. Predstavniki 14 držav so tekmovali za svetovno prvenstvo v kajak-slalomu. To je vpžnja po divji vodi s posebnimi čolni. Po predpisih je določen minimum in maksimum dolžine proge, nadalje najmanjša globina itd. Vazno pa je, da morajo tekmovalci voziti skozi označena vratca ali pa morajo voziti mimo pobarvanih palic tako, da imajo palico na desni ali pa na levi, kakor je pač palica pobarvana. Nadalje morajo včasih	napraviti obrate	360
stopinj in drugič spet morajo voziti skozi vrata tako, da gredo naprej z zadnjim delom čolna. Tudi ženske tekmujejo na isti progi, le da jim je naloga nekoliko olajšana s tem. da jim	ni treba voziti skozi
dvoje najbolj težavnih vrat.
Že v soboto — ne toliko dopoldne kot popoldne — se je zbralo ob savskem bregu v Tacnu nekaj tisoč gledalcev. V nedeljo pa je izredno lepo sončno	vreme privabilo	na
obale Save vzdolž 600 m dolge tekmovalne proge več kot 20 tisoč gledalcev. Na častni tribuni pa so bili tudi številni predstavniki oblasti, monžičnih in drugih organizacij.
Tekmovanje ni le zanimivo zaradi velike spretnosti vozačev, katerih čolne premetavajo visoki valovi deroče vode. temveč	nudi gle'dalcem	tudi
precej zabave, ko se morajo tekmovalci večkrat «okopati». čeprav ni bil to njihov namen. (Seveda pa- so pripravljeni plavalci in čolni, da ob takih priložnostih pomagajo in potegnejo iz vode nele tekmovalca temveč tudi njegov čoln.)
Že prvi dan se je izkazalo.
li*1
da so glavni pretendenti za samezno): 1. Vladimir J#, prva mesta Cehi in Nemci. (CSR) 244,	2. Beneš (“
Tekmovalci so morali drugi 1278.5, 3. Hradil (CSR) (i
TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL
AVSTRALIJA-ITALIJA
prihodnji medconski dvoboj
v
Italija je dosegle proti Švedski končni rezultat 4.1, Avstralija pa je eliminirala Kanado s 5:0
Tretji dan tekmovanja med Italijo in Švedsko za Davisov pokal ni bil več zanimiv. Prav nič ni bilo več važno, komu pripadeta zmagi zadnjega dne. Prav zato pa je bil zadnji dan tenis lepši kot prva dva dneva. Davidson in Sirola, (ki je nastopil namesto Merla) n. pr. nista bila v skrbeh za končni rezultat in tako sta igrala zares lepo. Pri tem je seveda tudi jasno, da je Davidson pač še vedno boljši igralec kot Sirola in zato je lahko zmagal v treh setih. Občinstvo mu je večkrat ploskalo. Njegova zmaga pa je bila obenem edina točka za Švedsko.
V zadnji igri je spet igral italijanski prvak Gardini, medtem ko je bil na švedski strani rezervni igralec Stocken-berg. Gardini ga je sicer res odpravil v treh setih, vendar pa je mladi Šved nudil še vedno več odpora, kot se je pričakovalo. Igro je prekinila tudi nevihta. Toda ko je čez uro spet posijalo sonce, je Gardini hitro zaključil še preostala dva seta.
Rezultati: Davidson - Sirola 6:2, 8:6. 6:4; Gardini - Stocken-berg 6:4. 6:1, 6:4.
MILAN. I. — Italijansko moštvo za Davisov pokal odpo-
tuje v Filadelfijo v sredo 3. avgusta. Odpotovali bodo Mer-lo, Gardini in Pietrangeli, ki jih bo spremljal Canepele. Sirola je odpotoval v London in se bo pridružil ostalim v Shannonu.
* * •
Avstralija je premagala Kanado tudi tretji dan v obeh singlih ter tako dosegla rezultat 5:0.
* 11
K *
S VEN DAVIDSON je le priboril Švedski eno točko
dan nastopiti se enkrat in sicer v obratnem vrstnem redu kot prvi dan. Seveda ni treba mnogo, da valovi koga prevrnejo ali ga pa drugače zanesejo, da se nabere kazenskih točk. In tako se je zgodilo, da sobotni prvi niso povsod ostali prvi tudi v nedeljo. Navajamo za primer Švicarja Dufteka, ki je bil v soboto v svoji kategoriji pivi v nedeljo pa šele osemindvajseti; končno je pa le osvojil drugo mesto.
Prireditev se je v nedeljo zvečer pred Narodnim domom zaključila na izredno svečan način. Pred lepo urejeno tribuno, na kateri so se zbrali številni gostje, med njimi podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dr. Marijan Brecelj, predsednik Zveze športov Slovenije Leopold Krese, predsednik Mednarodne kanuistične federacije dr. Karel Popel, predsednik Brodarske zveze Jugoslavije Miroslav Dragostin, zastopniki vseh držav udeleženk prvenstva in drugi, »o se postrojih vsi udeleženci prvenstva, okoli pa se je zbralo več tisoč Ljubljančanov. Pogled na to množico je bil nadvse veličasten.
Dr. Karel Popelje ob razglasitvi rezultatov .prvenstva podeljeval prvim trem plasiranim tekmovalcem medalje, ob igranju državnih himen pa so se na drogove dvigale zastave tistih držav, katerih tekmovalci so medalje prejeli.
Tako zmagovalcem kot tudi ostalim tekmovalcem je množica navdušeno vzklikala, jih pozdravljala z aplavzom in jim s tem izrazila priznanie za njihove lepe športne borbe.
Rezultati prvega dne:
Kategorija F. 1 (ženske - posamezno):	1.	Eva Setzkorn
(Vzh. Nemč.) 373 kazenskih točk. 2. Titze (Vzh. Nemč.) 412, 3. Havlova (CSR) 413.8. Schwingl (Avstr.) 436 9, .Schul-le (Zah. Nemč.) 467, Bissinger (Zah. Nemč.) 482.2, Magnus (Zah. Nemč.) 482.6. Reifinger (Zah. Nemč.) 560, Meakin (Anglija) 656.
Kategorija F. 1 (moški - posamezno): 1. Milo Duffek (Švica) 231.2, 2. Holzbauer (Zah. Nemč.) 242.4, 3. Jože Ilija (Jug.) 243.4. Manfredo Pertol (It.) 545.8, 34. Willi Gerst Gras-ser (It.) 776.2.
Kategorija F. 1 (ženske - ekipe): 1. Vzhodna Nemčija 574, 2. Zahodna Nemčija 1248, Avstrija in CSR diskvalificirani.
Kategorija F. 1 (moške ekipe): 1. Zahodna Nemčija 326.6, 2. CSR 402.3, 3. Jugoslavija 431.5, 4. Švica 503.9.
Kategorija C. 1 (moški - po-
Kategorija C. 2
(pari)
1. Claude Neveu-Roger
pift
(Fr.) 270.9, 2. Friedrich-®, nert (Vzh. Nemč.) 272.2, Bendel-Grosswig (Vzh.
305.
KONČNI VRSTNI REP F-l ženske posamezno: B0'.
Bissinger (Zah. Nemč.) Karin Tietze 353.4, Eva kom (obe Vzh. Nemč) Kveta Havlova (CSR) Fritzi Schwingl 389.1, Jarl va Havlova (CSR) 413.8. \ ny Schulte 418.8, Anny Wg ger (obe Zah. Nemč.) 480.8. nata Knyova (CSR) 481-0. » gita Magnus (Zah. N6"1 482.6.
350'
S«"
373'
38lJ
■os11
P
F-l moški posamezno:
Si*
»v .
frieg Holzbauer (Zah. N'e. ,, 223.5, Milo Duffek (S*? 231.2. Jože Ilija (Jug.) Josef Danek (Avstr.) 248.2, .! lan Zadel (Jug.) 248.3. Matejovsky (CSR) 253.9. mut Setzkorn (Vzh. Ne 0.1*
j*’''
M
54.9, Vladimir Cibak 270.0'! mitrij Skolil (oba (CSR) ® »jj-Manfred Vogt (Zah. Nel^5 284.2.
F-l ženske ekipno: Vzh°*j|
Nrtnčija 574.0, Zah. Nel'1"'1 696.1.
F-l moški moštveno: Zab.
na Nemčija 326,(1. Avstrija2"', CSR 402.3. Jugoslavija 4» ■» Vzhodna Nemčija 460.9, 5^'
503.9. Francija 540.0, j Britanija 813.2, Lukseth)1"
991.9, Belgija 1198.9.
C-l moški posamezno:
mir Jirasek 244.0, Ludek B"" (oba CSR) 278.5, Karel
niak (Vzh. Nemčija) 284.6. Hradil (CSR) 285.0, N' Fritzsche (Vzh. Nemč.) 336"' -Ne<!l
C-2 moški pari:
- Pariš (Fr.) 270.9. Friedl
icl>'
Kleiner (Vzh. Nemč.) 272.2. tana - Hrabe (CSR)
. fr £
Brendel - Grosswig (Vzh^* Nemč.) 300.9, Dussuet-Rc®" ger (Švica) 348.8 itd.
C-2 mešano:	Martanot'*
Pečka 391.1. Tavineaut * < vineaut 461.4, Paserova * hnk 505.
C-l moške ekipe: CSR Vzhodna Nemčija 617.5, $v 858.	.j
C-2 moške ekipe: CSR Vzhodna Nemčija 515.8, Av* ja 718.9.
S A H
FLRJ-Italija 17,5:6,S
LJUBLJANA, 1. — DofcOjJ ni rezultat dvokrožnega skega dvoboja med Jugo*1* jo in Italijo je 17,5 proti
Odgovorni orednit
STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT
.V*
ninena
mam
predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni
ŠERIF BRIZ SAMOKRESA
Igralci: WILL ROGERS, Jr. — NANCV
OLSO1*
PREMAGA VSE NEVARNOSTI RAZEN LJUBEZNI
Kino po želji na odprtem ali v zaprtem prostoru-
Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga)
TEŽKA JE POT DO UČENOSTI
47.
Drugo poglavje« V Cli-METOPOVl SOLI - UČITELJ ADAMIČ • NOVA KATASTROFA
Ko sva pred davnimi leti z Ivanom tako pobirala te gosenice z mleckovih rastlin, Je svarilno pripomnila ženica, ki je nabirala suhljad: »Zaženta Jih proč, ubijta Jih. Vas bodo pičle. So strupene. To so mladi modrasi.*
Ivan se je zdrznil in me vprašujoče pogledal. Jaz sem se zasmejal, pa sem zaman poskušal dopovedati ženici, kaj so te živalce. Jezno me je ozmerjala in šla svojo pot, Ivana sem pa le prepričal, da imam Jaz prav.
26.
Tako sem živel čez poletje o počitnicah sredi prirode bolj podoben poganu kot katoličanu. V nedeljah sem sicer zahajal k maši, ker Je bil to običaj im obenem zavarovanje za prvo spoved v šolskem letu. Toda tudi najkrajša maša mi Je bila komaj dovolj kratka in marsikatero sem si tudi sam skrajšal, ko sem stikal okrog cerkve po rastlinah.
Toda ko se Je začelo novo šolsko leto, ni leglo name samo breme učenja in nalog, marveč Je iz svojega trikotnika srepo, zahtevno in obtožujoče pogledalo tudi božje oko. Prišla Je na vrsto spoved in za njo obhajilo. In z njima izpraševanje vesti.
— Ali veruješ v enega samega Boga (Boga z veliko začetnico) tn ali veruješ v sveto Trojico?
Seveda verujem, čeprav ničesar ne razumem. Kajti če bi rekel, da ne verujem, ne bi dobil odveze pri spovedi in tudi ne listka za opravljeno obhajilo, ker bi bil od njega
izključen. S tem pa bi ai nakapal na vrat težko premostljive težave v šoli.
-- Ali si grešil? Se nespodobno vedel? Preklinjal? Ali si se vdajal grdim, pregrešnim mislim in željam? Si lagal? Si kradel? Itd.
Ne, kradel ravno nisem. Lagal? Kateri otrok ne potrebuje laži za svojo obrambo? Saj se še žival, metulj, hrošč, gosenice prikrijejo, da ne padejo v roke sovražnikom. Ker so majhne, šibke in zapostavljene. Se vdajal nespodobnim mislim? Seveda, saj mora vsak otrok misliti o vsem, česar ne ve in kar zbuja njegovo radovednost; o vsem, kar sliši, vidi in kar sluti. In željam? Kaj naj si nerazvit otrok želi nespodobnega, razen da bi videl, tudi z očmi videl tisto, kar zbuja njegovo radovednost? In še kaj prav smešnega, čeprav nespodobnega povsem.
Toda božje oko, ki je vsevidno in vsevedno, te obsodi za grešnika in terja od tebe poboljšanje. Zaobljubiti se moraš, da ne bos več lagal, da se ne boš več vdajal nespodobnim mislim in željam. Ti pa, otrok, že vnaprej ves, da če se boš morda na pol izognil laži, pa svojim mislim ne boš mogel ukazovati. Te pridejo saime od sebe. Same od sebe? Ne, za petami ti je lzkušnjavec, hudič, ki te z njimi navdihuje in te hoče zavesti v greh. Ce mu slediš, neskončno razžališ Boga, ki te ljubi in je neskončno dober.
Ali Je Bog, ki gleda vsepovsod nate s svojim očesom Is trikotnika, zares neskončno dober in sli te zares ljubi?
Strašen greh Je. če v to ne veruješ. Toda ta bog, ki je doma sredi mrkih in mračnih cerkva in sredi pustih sten šolske sobe, te s svojim mrkim očesom vsepovsod preganja, da nimaš nikjer zatočišča, razen v prirodi, kjer popolnoma pozabiš nanj. Tu je konec njegove mrke dobrote in trde oblasti nad teboj. Bog in hudič sta doma samo v zaprtih prostorih. V prirodi ju ni. Tu vladajo popolnoma druga božanstva, s katerimi si domač, ki ti ne nalagajo bremen in ki ne terjajo od tebe drugega, kot da jih spoznavaš in se veseliš z njimi. Drobec takega božanstva je pisana gosenica, iz katere se po nezaslišanim čudežu razvije leteče bitje, prekrasni	metulj.	Drobec takega	božanstva	je na-
jezdmk, mala steklokrila osica, ki zajaše gosenico in ji iz svojega legla požene svoj jajčasti zarod v drob. Drobec takega božanstva sta čudežno oblikovana orhideja in pajek, ki preži n,a njej v obliki cveta na svoj plen. Drobec takega božanstva si ti sam, otrok, ki vse t.o giedaš in se vsega tega neskončno veseliš. Tu ni mesta ne za greh ne za mrko božje oko, k! preži vsepovsod nate in te sodi in obsoja, in ne za hudiča, ki te hoče zavesti v zlo.
O vsem tem	takrat	vsaj tako nisem	razmišljal,	pač pa
sem takrat vse	te stvari v tem smislu	občutil. V	prirodi
ni bilo slabe vesti za vse tiste grehe, ki ti jih je naprtilo oko v trikotniku in za katere sl potil križev pot, ko sl moral k spovedi. Pot k spovedi Je bila resnična muka. Ce se nisi vsega izpovedal, si zagrešil »božji rop*, ko si prejel obhajilo Toda «bog», ki je skuhal spovedni in obhajilni pravilnik, je bil birokrat: natančno je predpisal, kako smeš uživati testeno kolesce, za katerim se je skrivalo telo božjega sina. Ce se ti je prilepilo ob nebo v ustih, si ga moral odlepiti samo z jezikom. Ce bi *e ga dotaknil z zobmi, si spet	zagrešil	»božji rop». Zapovedi in	predpisi
so prežali od vseh strani nate kakor dve vrsti ostro na-brušenih nožev, med katerimi si se moral v ozkem prehodu viti in zvijati, da si prišel skoznje do konca, ki je bil podelitev obhajila. Včasih si se ranil, se spotaknil in padel. In po obhajilu Je kljuvala v tebi slaba vest huje, kakor preden si začel svoj križev pot.
Priroda je poznala en sam greh: greh zoper njo samo
in njeno smotrnost. Si smel loviti in ubijati metulje p zbirko? Si smel, ker je to sluzilo določenemu cilju. Si L smel pri tem mučiti? Nisi smel, ker je bilo to brez sb%i| In če si jih nehote, iz nevesčostt in zaradi pomanj^ti primernih sredstev, sl moral tud! sam z njimi vred iste muke. Imel si slabo vest, ki ni odpadla ne s sp°v in ne v zatočišču prirode.	-M
Vsa ta vprašanja in čustvovanja ob njih so bila v &e, ( precej zapletena, ce bi me bil kao vprašal: ali verU-K^i mogočnost in veličastnost prirode, bi iz polnega in J nega srca vzkliknil: verujem! Ce pa me Je spovedni. e). spovedi vprašal: ali veruješ v Boga in verske res# ju sem s tesnobo in s strahom v srcu odvrnil: veruje#' tj če bi bil vrtaj globlje in me vprašal, zakaj veruj e# v, dejal, če bi si bil seveda upal biti popolnoma j®* verujem, ker mi je tako ukazano.	ni'
Pogostoma me je vprašal spovednik, zlasti ko s«# že večji deček, če sem kdaj podvomil v verske resn^® i> v katercj od njih. Marsikdaj sem zaradi lepšega dejak ji sem podvomil.	V	katero?	Tu sem	povedal	tisto, kar	1,1	jf
prišlo najprej na pamet. Spovednikova tolmačenja **? C1 vračanja sem iz razburjenja na pol ali sploh preslišal-bi bil hotel biti popolnoma iskren, bi bil moral reči:	;
jem iz strahu	in	ker ml nič drugega ne preostane.	0fl"
Iz kakšnega strahu? Iz »strahu božjega*? V glaV iz strahu pred tistimi, ki so to zahtevali od mene. , v so imeli oblast česane. Toda poznal sem tudi strah, Kop‘r se utegnil imenovAti »strah božji*. Kajti zlasti pred ,ls)i: vedjo in obhajilom sem se velikokrat zgrozil ob V0^1 kaj pa, če vse to ni samo nekaj takega, s čimer st * $ otroke in neuke ljudi, kakor so na primer Mikl®vi ) parkelj in druge podobne izmišljene prikazni, marve fPj" ves ta nauk,	so vse te	»verske	resnice*,	resnično
Kam se boš potem skril,	nesrečni	grešnik?	Kakšno	č
tesnobno in neveselo življenje bi moral potem živeL,' Fj te zares povsod nadzira božje oko, če so vse zapoV^1 p te v vsem utesnjujejo in gnetejo, zares od Boga Boga z veliko začetnico — postavljene?
'	i-Nadaljevanje sleaM'