70 
AGROMETEOROLOŠKI PREGLED LETA 2015 
Agrometeorologica Review of the Year 2015 
 
Leto 2015 je bilo v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem nadpovpreč no toplo. Letna akumulacija 
efektivne temperature zraka (nad temperaturnim pragom 5 °C) je presegla dolgoletno povpreč je (1971–
2000) za od 300 do 500 °C. Vegetacijsko obdobje so zaznamovali štirje vroč inski valovi, prva dva sta 
bila v prvi in drugi dekadi junija, tretji v zadnji dekadi julija in č etrti v drugi dekadi avgusta. Vegetacijske 
mesece, od aprila do septembra, je zaznamoval še velik primanjkljaj vodne bilance na Primorskem. 
Trajanje letnega rastnega obdobja, ki ga omejuje prestop povpreč ne temperature zraka spomladi nad in 
jeseni pod 5 °C, je bilo nadpovpreč no. Povpreč ne temperature zraka so v več jem delu Slovenije 
prestopile temperaturni prag v zač etku tretje dekade marca, v osrednji Sloveniji že v zač etku marca, 
ponekod na Dolenjskem sredi marca. Le v hribovitih in izpostavljenih predelih ob koncu prve dekade 
aprila. Na Primorskem je vegetacijsko obdobje nastopilo skoraj mesec dni prej, že v zač etku tretje 
dekade februarja. Vegetacijsko obdobje je v več jem delu Slovenije trajalo od 245 do 265 dni, 226 dni v 
hribovitih predelih in od 290 do 313 dni na Primorskem, več inoma okoli 10 dni dlje kot povpreč no, v 
osrednji Sloveniji 20 dni dlje, in kar 28 dni dlje od povpreč ja na Obalnem območ ju. Odmik trajanja 
vegetacijskega obdobja od povpreč ja je bil zdaleč največ ji v hribovitih predelih, v Zgornje savski dolini 
kar za 36 dni (preglednica 1). Vegetacijsko obdobje se je jeseni zaključ ilo precej bolj enotno, skoraj po 
vsej Sloveniji v zač etku tretje dekade novembra. Izjema je bilo obalno območ je kjer povpreč na 
temperatura zraka vse do konca decembra sploh ni padla pod vegetacijski prag 5 °C. 
 
Slika 3. Vodna bilanca v vegetacijskem obdobju (april–september) 2015 (levo) in odstopanje od dolgoletnega 
povpreč ja 1971–2000 (desno) 
Figure 3. Water balance vegetation period (April–October) 2015 (left) and anomalies from the long term average 
(1971–2000) (right) 
Kljub zimskim otoplitvam (v zimi 2014/2015), ki so obč asno motile zimsko mirovanje samoniklih 
rastlin in ozimnih žit, je bil zač etek spomladanske rasti precej blizu povpreč ja. Zaloga vode v tleh pa se 
je prič ela intenzivno č rpati že v prvi dekadi maja, ko so temperature zraka obč asno že presegle 30 °C. 
Na Obalnem območ ju je bila vodna bilanca v vegetacijskih mesecih, od aprila do septembra, v 
primanjkljaju. Kumulativna vrednost primanjkljaja je ob koncu julija dosegla vrednost, ki označ uje 
stanje ekstremne suše (kumulativni primanjkljaj vode, ki je določ en s 95-tim percentilom vrednosti 
obdobja 1971–2000, na sliki 4). Primanjkljaj vode je bil tudi na severovzhodu države na ravni hudih 
sušnih razmer vse do konca junija, ko je že bilo opaziti nekaj posledic, prehiter nastop generativnih faz 
pri ječ menu in prisilno zorenje. V drugi polovici meteorološkega poletja pa je enakomerna porazdelitev 
sicer podpovpreč nih padavin, uspela zadržati primanjkljaj vode na ravni zmerne suše. V drugih predelih 
Slovenije je bil primanjkljaj vode le obč asno blizu ekstremno sušnih razmer, enakomerno porazdeljene 
padavine pa so na splošno vzdrževale razmere bližje zmerni suši. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
71 
Preglednica 5. Prestop spomladanskega in jesenskega vegetacijskega temperaturnega praga (5 °C), trajanje 
obdobja med obema pragoma ter odstopanje od povpreč ja 1971–2000 
Table 5. The date of spring and autumn temperature treshold 5 °C, the duration of the period beetween both 
tresholds and the declines from the average 1971–2000 
Meteorološka postaja Spomladi Jeseni Trajanje (dni) Odstopanje (dni)  
Bilje 21. 2. 8. 12. 290 10  
Portorož 21. 2. 31. 12. 313 28  
Ljubljana  1. 3. 21. 11. 265 20  
Novo mesto 15. 3. 21. 11. 251 9  
Celje 21. 3. 21. 11. 245 7  
Murska Sobota 21. 3. 22. 11. 246 9  
Rateč e 9. 4. 21. 11. 226 36  
 
 
Slika 4. Kumulativna vodna bilanca od 1. aprila do 30. septembra 2015 v Portorožu 
Figure 4. Cumulative water balance from April1 to September 30, 2015 recorded in Portorož 
Ob koncu vegetacijskega obdobja, je bil vodno bilanč ni primanjkljaj največ ji na obalnem območ ju, kjer 
je znašal kar 560 mm (slika 4), za dobrih 10 mm več , kot letu 2003, ko je vso državo pestila ena najhujših 
suš v preteklih petdesetih letih. Do okoli 200 mm pa je meril primanjkljaj v vzhodni polovici države. 
Primanjkljaji vodne bilance so bili skoraj po vsej državi več ji od dolgoletnega povpreč ja (slika 3). 
Več preglavic kot pomanjkanje vode v tleh, so povzroč ile izjemno visoke temperature zraka, vroč inski 
stres. Število vroč ih dni, ko je najvišja dnevna temperatura zraka presegla 30 °C, je bilo po nižinskem 
svetu Slovenije od 30 do 50. Iz Vipavskega so poroč ali o sonč nih ožigih na koruzi, posevke je napadel 
koruzni hrošč . Sonč ne ožige smo lahko opazili tudi na plodovih sadnega drevja. Sušni stres in vroč ina 
sta slabila tudi gozdove. Oslabljena drevesa smrek se niso mogla braniti pred napadom lubadarja, ki se 
je na območ jih, ki jih je leto pred tem prizadel žled, izjemno hitro širil. Previsoke temperature zraka so 
povzroč ile tudi motnje v prehrani rastlin. Kmetijski tehnologi so opozarjali na pomanjkanje kalcija pri 
plodovkah. Previsoke temperature zraka pa so v nasprotju s prič akovanji, zavrle tudi rok trgatve na 
Primorskem. 
Prvo jesensko slano smo 21. oktobra zabeležili ponekod v izpostavljenih in hribovitih predelih, drugod 
po državi, kjer slana povpreč no nastopi v zadnjih dneh oktobra, pa se do konca oktobra ni ohladilo pod 
0 °C. Jesen so zaznamovale tudi obilne padavine v oktobru, ko so ponekod reke prestopile bregove, 
voda pa je zastajala tudi na kmetijskih površinah. Za razliko od predhodnega leta, ko je presežna 
namoč enost tal na severovzhodu države onemogoč ala jesensko setev, je setev ozimin v tem letu potekala 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
72 
v optimalnih setvenih rokih. Nadpovpreč no toplo vegetacijsko obdobje pa je pustilo svoj odtis tudi na 
Primorskem, saj so oljke dozorele skoraj mesec dni prej kot obič ajno. Tudi zaključ ek leta so 
zaznamovale previsoke temperature zraka, za nekaj dni mraza sta poskrbeli le kratkotrajni ohladitvi v 
zadnji tretjini novembra in ob koncu decembra. 
RAZLAGA POJMOV 
TEMPERATURA TAL 
Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempe-
ratura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne 
terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 
21h, 
VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S (Td – Tp) 
Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C 
Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C 
ABBREVIATIONS 
Tz2   soil temperature at 2 cm depth (°C) 
Tz5   soil temperature at 5 cm depth (°C) 
Tz2 max   maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) 
Tz5 max   maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) 
Tz2 min   minimum soil temperature at 2 cm depth (°C)  
Tz5 min   minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) 
od 1. 1.   sum in the period from 1 January to the end of the current month 
Vm   declines of monthly values from the average 
I, II, III, M   decade, month 
SUMMARY 
The majority of December 2015 was warmer than usual. Consequently the dormancy state by winter 
wheat was seriously hampered up to the end of the month when crops again switched to dormation 
state after cooling period. Premature swelling of buds by temperature sensible ornamental plants was 
observed. The surface layer of the soil has frozen only at the end of the December. Water balance was 
constantly negative throughout the month; the water deficit exceeded the normal. The surface layer of 
soil was parched, the most distinctly by bare soil. 
In the second part of the overview agrometeorological characteristics of the season 2015 are presented.