Primorski
nevmk
W*pffi£“iv£SS“- Cena 50 lir
TRST, nedelja, 16. aprila 1967
Leto XXm. - St. 90 (6674)
preš* >< r#i ald
Nekaj neresnic v oklepaj u
1 *
razpravo o vlogi strank
Pr%ra/anZreŠeVanjU manjšinskih negbC!1 m 0 tem, kdo naj odstavlja slovensko manj šilo V oclnosu do večine ter o , ^ manjšinskih organizacij, . Posegel tudi pokrajinski krščanske demokracije B°tteri v zadnji številki
on* Je TrieSte'
Pravijo, da tudi oblika ne-
|jpi Pomeni. Vse je namreč po-■ v izredno dolgem okle-; . v članku, ki obravnava Zai italijanske manjšine v Jigosiaviji.
^Slovenski kulturno gospodar-zvezi je njegovo in njego-I ranke stališče znano. Pred L1® ietom ga je prav on li°ro°no obrazložil. Z današ-
trih ?- aV° je 26161 to še boli
_|0 v1- Gotovo bo to pripomo-
illan' raz,oiščevanju tega vpra-LVjj Ja’ Predvsem seveda med t,.v®ncl’ saj smo videli, da i Iti a.ra Botterijeva stališča v | |fjQ prejemajo in zagovar-
jBotteri pravi, da SKGZ lah-r Predstavlja le to, kar je v
1 n . tanjenega:	Slovensko
> Qališče, Glasbeno matico, 'j?,'?’10 in študijsko knjižni-^	d-> dočim so za italijanske
iu s<e&nKf' sobesedniki glede sploš-l ®anjšinske politike tema-nja Vj.. ^ključno samo tisti Slojna KL71’ ki so politično kvalifici-n s tem da so vključeni v i s . .Pke ali politične formaciji,111 dalje «politično predstavne tki V° ®lovencev v Italiji je 'u i4 rtUČn°’ Podčrtujemo, izključ-neriiL,0mena Političnih sil, ki u-/anticev zauPanje slovenskih vo-' ■ v sorazmerju s prejeti-glasoifi, in te sile so ko-socialisti, Slovenska ,jm°st in sama Krščanska Sk0raj
iav* ■ z* da hoče s svojo dostjo in s svojim znača-pretihotapiti v italijansko 5 “Oijo prakso, ki naj 3°vi*> besedah bila lasi,-ije *ini enostrankarsko ure-
ju v, in—iJiaK.su, KI naj Ul
ona1* i g^ovih besedah bila last-ije .mo enostrankarsko ure-I‘o<10aiiiniu,zbl- Kajti, tako pravi, . :ko j ka unija za Istro in o m151 etnuJe,,v enostrankarskem alfi 56Aji ,,’v kakršen je v Jugosla-’dor? >nt& *l0rP°rativistična kompo-dlt^i Sjc.P0litičnega in ideološke-; tema komunistične drža-ogleuzaCiinJeTtako kot edina orga-dei^jredci-n Italijanov tudi edina cfflOTie vrtVn-ica. italijanske manj-z d<%e Qrzavi. Zato da nima no-
1 Pijo inn^vZ?°rejanjf; med te„ 11 SKGZ m ga celo mola ..?? sodelovanje med njiju’ vini -ne služl k razčiščevali P01ožaja».
Itali-se-
'^nska torei' čeprav je miJV a unija v Jugoslaviji
Njeni1
iz kulturnih in pro-
a*°' Je tn orSanlzacli ter ustanov SKp6i ,v mnogočem podob-jo priznava kot edi-
1 bi seaVniC0 Italijanov- do-
morala SKGZ orne-/jfenin 1f01j na zadeve svojih :a jijUo ' V .Jugoslaviji ne pome-:a ^ janičinbriPadniki	italijanske
iat*, Socji0 Y Zvezi komunistov,
UiSSl,0 izvoljeni pripadniki Puhusi i, manjšine v zveznih, lskih in občinskih skup-
en* Priah T m oocmskih skup-
'■ nPa mora za Slovence ve-r,av nasprotno: manjšin-mgamzacija ne pomeni Wo naZence , lahko predstav-Vtnacij^0 PQlitične stranke in
PVen«v* Prav dobro pozna Je v a, manjšinske organiza-Keza Av?trlJi- Ve, da obstajata i Narod °<Venskih organizacij -ib ijOvenr-n ni_. svet> ki združujeta i Korn4i,dveh 8Iavnih struj
dP ?Pi orBnkem’ toda nista Poli‘
’ s'J’ v Avi nizaciji- Ve tudi, da ^ - item v ,lji mnogostrankarski ,n?n( egZ^akor v Italiji in kljub °|%kih m očitkom tistim, ki v hj!jf 1skeP°f°Jih, terjajo za manj-S°%o, j(°r8anizacije predstavnice ibske » da s° izven «zgodo-
>u ,resničnosti», kljub te-
ibi- v ei?a dvema organizaci-
J	V Avstrii) _______°__
llJlt	V A	VJi gam*
)» 11 Ustavi i«yStr,J1 Priznano,
n** j, nje uzakoni!
U tajnih nekorektno pripisu-
einaj ria,SKGZ iziavo- ki bi idal n& srečanju med ijFveza m Unijo v Gorici, da ;r#‘° hianti?dstavlja vso sloven-tav na^ no>,> k° Pa Je izjavil di) ^anizapf.rotno, da «ni edina J^Dla«. < lJa in da nima mono-
irti^AU o,.«
SevečSv,_ samo za igro, ki je 9***videti ei?Josta, da ne bi mo-*» kaj se za
ae za njo skri-
va, ali so stvari še zelo nejasne in nerazčiščene?
Prav dobro se zavedamo, da bo treba še mnogo prepričevanja na levo in na desno, preden bomo dopovedali, da so manjšinske organizacije nenadomestljivo sredstvo za reševanje manjšinskih vprašanj, za vsakodnevno prisotnost manjšine v javnem življenju in da niso nekaka posebnost take ali drugačne družbene ureditve. Mnogo vztrajnosti in dobrih živcev bo še treba. Spomnimo se samo, koliko let smo govorili gluhim, da smo tu, da nam je treba priznavati pravice. Danes se je v tem pogledu marsikaj spremenilo. Ne da bi strankam odrekali njihovo prav tako nenadomestljivo vlogo v političnem življenju, si ne moremo zamisliti, da bi v dobi, ko hočejo narodi, deli narodov, ustvarjalci dobrin in posamezniki na vseh toriščih družbenega življenja soodločati o svoji usodi, biti sobesednik, torej subjekt dogajanja v zvezi z njimi, da bi v tej dobi manjšine ne imele svojih organizacij, prek katerih bi postale u-činkovit sobesednik, ko gre za njihova življenjska vprašanja. Ne bi hoteli ponavljati, kar je bilo v zvezi s politično stvarnostjo med Slovenci v Italiji v tem pogledu že povedanega, in kako si SKGZ tako predstavništvo zamišlja.
Da gre v omenjenem članku za igro, potrjujejo trditve, ki so obrnjene tako, da omogočajo zaželene kontraste in v naprej določeno trditev, po drugi strani je Botteri odgovorni funkcionar stranke, ki mora na določena vprašanja reagirati, zato ni nič čudnega, če stvari obrača tako, da si bo delo olajšal. Zato pripisuje SKGZ monopolitistične težnje, ki jih v vseh uradnih nastopih in dokumentih jasno in nedvomno odklanja, zato slika položaj Slovencev v Italiji, ki naj bi bil v primerjavi s položajem Italijanov v Jugoslaviji privilegiran, po tem, da se lahko združujejo ali v samostojnih organizacijah ali v strankah. Ostane seveda brez veljave primerjava, koliko in kaj dosežejo vse številne slovenske organizacije in stranke — predvsem po zaslugi stranke, katere odgovorni funkcionar je Botteri sam — in koliko in kaj doseže ena sama organizacija Italijanov v Jugoslaviji. Seveda, Slovenci moramo biti zadovoljni že s tem, da se po mili volji združujemo in razdružujemo, da tožimo, kritiziramo in zahtevamo. Formalni demokraciji je tako zadoščeno.
Pa še zaradi nečesa bi nam moralo biti bolje kakor Italijanom v Jugoslaviji. Botteri trdi, da se narodnosti v socialistični družbi ne morejo uveljaviti in da se narodnost v tej družbi odtuji, kar naj bi bil eden glavnih vzrokov padca vpisa v italijanske šole. Pri tem navaja tudi številke.
Morda se bo kdo, ki je bolj poklican, oglasil in bo z raznih vidikov obravnaval zgornje trditve. Mi se moramo pri tem spomniti na našo šolo. V tem pogledu se moramo Slovenci pohvaliti, da nam je »dialektika znotraj demokratične republike« prinesla res obilne sadove. Namesto 2.758 vpisanih učencev v osnovne šole na Tržaškem in Goriškem v šolskem letu 1954/55, je v letošnjem letu vpisanih le 1.494 ali 46 odst. manj!
S številkami se ni priporočljivo preveč igrati In poenostavljati zaključke ter soditi neko stvar, ne da bi pomislili na drugo.
Kakor niso sprejemljive obrnjene trditve in poenostavljenje sodbe, tako ne sprejemamo stališč o SKGZ, čeprav so tako glasno izrečena. Ne bomo sprejeli stališč, ki so preračunana na to, da se razreševanje naših vprašanj upočasni in se postopnost urejevanja podaljša v nedogled.
To bi morali razumeti predvsem tisti Slovenci, ki so zgornja stališča KD osvojili in se zanje zavzemajo. Ne dvomimo, da jim ni vseeno, kdaj se bodo nekatera bistvena naša vprašanja uredila, sodimo pa, da nimajo prave predstave v tem koliko je mogoče doseči skupno in kaj bi lahko dosegli sami. Ce jih pri vztrajanju pri tem vodijo politični računi in strankarske koristi, potem bo treba izreči sodbo, ki bo šla dlje od opozarjanja.
Race Boris

Prisrčna slovesnost na Proseku
Pravkar so državljani predlo, žili, kakor vsako leto, svoje davčne prijave z obrazcem, ki je dobil ime po pokojnem ministru in gospodarstveniku Va-noniju. Najkasneje do konca maja pa bodo isto storile tudi družbe in ustanove, ki polaga-gajo svoje račune na podlagi letnih bilanc.
Svojo dolžnost so in bodo opravili tudi Slovenci.
Kolikor nam je znano, ni še nihče doslej skušal podrobneje proučiti in obravnavati vpra. šanja o deležu davčnega bremena, ki odpade na pripadnike slovenskega občestva pri nas. Ne prisvajamo si naziva povsem točnih ugotoviteljev na tem zapletenem poprišču, vendar menimo, da bodo podatki, ki jih bomo navedli, zadostovali za orientacijo in za pre-nekatere konsekventne izsledke.
Omejili se bomo le na nekatere neposredne in posredne državne davke, med drugim tudi zato, ker imamo za le-te pri rokah zbrane zadevne podatke vseh treh pokrajin, kjer prebivajo Slovenci, in ker je naša dežela udeležena prav na istih davčnih dohodkih.
Podatki slonijo na predvidevanjih za sončno leto 1967.
Pričnimo pri neposrednih davkih.
Najvišja postavka državnih dohodkov te kategorije je dohodninski davek (Ricchezza mobile, R.M.). Davek je precej enakomerno razdeljen na vse prebivalstvo — plačujejo ga med drugim vsi delojemalci — ker se pobira z enakomernimi, torej ne progresivnimi odstotki na dohodke. Državna blagajna pričakuje iz tega vira
ZUNANJI MINISTER FANFANI OBIŠČE 10. MAJA MOSKVO
Opolnoči se je končala stavka zdravnikov bolnišnic General Gnido Vedovato novi načelnik glavnega štaba
Zdravniki bodo znova stavkali, ce se v tridesetih dneh ne rešijo vsi problemi Jutri drugi del stavke zdravnikov bolniških blagajn - 20. aprila 24-urna stavka pri državnih železnicah - Poročilo ministra za obrambo glede dejavnosti SIFAR
V petek je bila na Proseku lepa slovesnost, na kateri so pevski zbor prosvetnega društva Prosek - Kontovel poimenovali po tržaškem skladatelju Vasiliju Mirku. Slovesno dejanje poimenovanja je opravila kot častna gostja hčerka pokojnega Vasilija Mirka gospa Nastja iz Ljubljane. Slika kaže tajnika društva zbora Bruna Rupla, ki izroča gospe Nastji sliko pevskega zbora
Davki in Slovenci
RIM, 15. — Na vabilo sovjetske vlade bo zunanji minister Fanfani prišel 10. maja na uraden obisk v Sovjetsko zvezo. To so 'danes javili z uradnim sporočilom, ki so ga istočasno objavili v Rimu in Moskvi.
Danes popoldne ob 12. uri
je bila seja ministrskega sveta, po kateri so sporočili, da je na seji podal poročilo minister za obrambo o rezultatih preiskave v zvezi z dejavnostjo SIFAR, kjer so ugotovili, da so na informativnem sektorju nastali nekateri odkloni glede ustavnih smotrov te službe. Ministrski svet je sprejel na znanje, da so bili sprejeti ukrepi, da se ta služba strogo drži svojih nalog.
Na predlog ministra za obrambo Tremellonija je ministrski svet imenoval generala armadnega zbora Guida Vedovata za načelnika glavnega štaba vojske, ki bo nadomestil generala De Lorenza.
Preiskavo o SIFAR so vodili general Beolchini in Turrini ter predsednik sekcije državnega sveta Lupo. Zvedelo se je. da so med preiskavo ugotovili, da so neposredno zapleteni voditelji SIFAR v zadnjih letih: Viggiani, Di Lo-renzo in Allavena. Preiskovalna komisija je, po novicah, ki so jih zbrali politični informatorji, ugotovila, da se je SIFAR zanimala tudi za zasebno življenje državljanov. Tako so napravili kartoteko vseh parlamentarcev, visokih častnikov in znanstvenikov, duhovnikov, škofov in v prvi vrsti kartoteke tistih ljudi, ki je po tipično preživeli mentaliteti nekaterih ljudi «prevratna». Kot je bilo moč zvedeti, je preiskava ugotovila, da je SIFAR sprejemala ovadbe, ki so se nanašale na zasebno življenje in najintimnejše odnose družinskega značaja in druge vrste. Zdi se potrjena novica, ki so jo objavili nekateri časopisi že v začetku polemike okoli SIFAR, o kartotekah najvišjih osebnosti javnega življenja. Izdatki mnogo milijard, ki jih je ugotovila preiskava, je obrnila pozornost ministra Tremellonija, ki je začel pozitivno akcijo, da znova vnese normalnost na ta sektor. To je pripeljalo do ugotovitve še hujših elementov, zaradi česar je minister za obrambo zamenjal voditelje SIFAR generala Allaveno s kontraadmiralom Henkejem.
Kar se tiče politične odgovornosti, je komisija ugotovila, da so izprašane osebnosti zanikale, da so se sklicevale na določbe političnih oblasti.
V neupravičeno dejavnost SI
FAR v zvezi z njenimi nalogami spada tudi primer spisov, ki so bili uničeni v trenutku, ko je minister Tremelloni prevzel ministrstvo za obrambo (ti spisi so se nanašali, kakor so nekateri časopisi svoj čas pisali, na visoke o-sebnosti političnega življenja). Za uničenje spisov se bremeni general Allavena, ki je bil tedaj voditelj SIFAR in ki je bil imenovan za državnega svetnika junija 1966, preden sta prišla na dan posebna dejavnost SIFAR in primer uničenih spisov.
To je škandalozni okvir, v katerega spada sklep ministrskega sveta, da razreši generala Di Lorenza poslov načelnika glavnega štaba vojske v odnosu do položaja, v katerem je SIFAR delovala, in spričo nekompatibilnosti, ker je bil sedem let neposredno ali posredno na vodstvu SIFAR. O poročilu preiskovalne komisije bo podal minister Tremelloni poročilo parlamentu na eni prihodnjih sej.
Ministrski svet je na predlog zunanjega ministra Fanfanija sprejel zakonski ukrep, ki vsebuje določbe o prepovedi gospodarskih odnosov z Južno Rodezijo. Poleg drugih ukrepov so sprejeli tudi nekatere zamenjave prefektov.
Danes so po sestanku medsindi-kalnega odbora zdravnikov v bolnišnicah, na katerem je bil tudi minister Mariotti, sklenili prekiniti stavko teh zdravnikov. Zadevno sporočilo pravi, da so na sestanku proučili rezultate razgovorov medministrske komisije, ki ji je predsedoval predsednik vlade Moro. Minister za zdravstvo je sporočil: 1. Vlada se je obvezala takoj najti potrebni znesek, da v prvi vrsti poravna terjatve, ki jih imajo zdravniki bolnišnic do bolniških blagajn. 2. Poudaril je dolžnost bolniških uprav, da v celoti izplačajo plače v skladu z ministrskimi določbami. 3. Zagotovil je, da je zakon za sprejem zdravnikov v bolnišnicah v redni stalež že prestal razpravo v poslanski zbornici in je sedaj v komisiji za zdravstvo v senatu, ki mora o njem odločati.
Medsindikalni odbor zdravnikov je sprejel na znanje izjave ministra za zdravstvo in poziv zdravnikom, naj se vrnejo na delo. U-gotovil je, da sklepi vlade pred-
stavljajo rešitev razlogov, zaradi katerih so stavkali, zaradi česar so sklenili prekiniti stavko opolnoči danes. Ce pa se v triedesetih dneh vsi ti problemi ne rešijo, se bo stavka nadaljevala.
Medsindikalni odbor zdravnikov v bolnišnicah je obrazložil ministru za zdravstvo razloge, zaradi katerih imajo bolniške blagajne primanjkljaj in ki so posledica krize v bolniškem zavarovanju. Poudarili so potrebo prehoda v moderen sistem socialne varnosti. Kar se tiče zakonskega odloka o reformi bolnišnic, je medsindikalni odbor poudaril potrebo, da je treba o tem takoj začeti razpravo v parlamentu, hkrati izreka medsindikalni odbor zdravnikov bolnišnic priznanje ministru Mariot-tiju zaradi odločnosti, s katero je podpiral potrebo reforme bolnišnic in ker je priznal utemeljenost razlogov, zaradi katerih so zdravniki stavkali.
Medsindikalni odbor je danes potrdil drugo fazo stavke zdravnikov v bolniških blagajnah, ki se bo začela v ponedeljek, 17. t. m. in bo trajala do petka, 21. t. m. Prvi del stavke je že bil od torka, 11. aprila do petka, 14. aprila. Nova stavka je pozneje predvidena za čas od srede, 26. do petka, 28. aprila. Stavko so potrdili, ker je medsindikalni odbor ugotovil, da je predlog ministra za delo nezadovoljiv.
Nadaljuje se stavka sodnih kane-listov in tajnikov v vsej Italiji. Odvetniki in sodniki posredujejo, da bi zadevo postavili pred poslansko zbornico in senat in Jo rešili.
Italijanska zveza avtonomnih sindikatov državnih železnic je skupno z drugimi avtonomnimi sindikati razglasila vsedržavno štiriindvajseturno stavko na dan 20. aprila.
V Milanu je bilo danes protestno zborovanje upokojencev na pobudo CGIL. Na stotine upokojencev je šlo v sprevodu po mestnih ulicah. Nosili so protestne napise ter so se nato zbrali na nekem trgu blizu stolnice, kjer so govorili vsedržavni tajnik zveze upokojencev Bonazzi in podtajnik CGIL Didč ter tajnik delavske zbornice iz Milana Cavazzan. Zborovalci so zahtevali reformo v zdravstvu, bolniškem zavarovanju in reformo pokojninskega sistema ter demokratizacijo zavarovalnih ustanov. Pozvali so ministra za delo, naj nujno skliče posebno par-
lamentarno komisijo, ki ima nalogo proučiti reformo. Govora je bilo tudi o vprašanju odprave razlikovanja med moškimi in ženskami, kar se tiče pokojnin in o drugih zadevnih vprašanjih.
V palači Farnesina je bil danes pogovor med podtajnikom v zunanjem ministrstvu Olivo, Jri je pristojen za izseljenska vprašanja, in čvicarskim zveznim, svetovalcem Hansom Petrom Tschudi-jem, ki vodi švicarski notranji departma in ki je na obisku v Rimu, kjer se je udeležil slovesnosti v novih prostorih' švicarskega zavoda za kulturo. Podtajnik Oliva se je s Tschudijem pogovarjal o socialnem zavarovanju in socialni varnosti italijanskih izseljencev v Švici. Zlasti so govorih o stikih med obema državama, ki
bodo potrebni v zvezi z bolniškim zavarovanjem za družinske člane italijanskih delavcev v švi-ci, ki so ostali v Italiji.
V	ponedeljek bo minister za zaklad Colombo odpotoval z letalom v Muenchen, kjer bo zastopal Italijo na 26. sestanku finančnih ministrov evropske gospodarske skupnosti. Na dnevnem redu so: proučevanje vprašanj, ki so povezana z reformo mednarodnega denarnega sistema, in poglobitev vprašanj davčne uskladitve v okviru skupnosti. Ministra bo spremljal guverner Italijanske banke dr. Carli.
V	Bologni se je včeraj začelo vsedržavno zborovanje tajnikov komunističnih sekcij, ki obravnavajo številna pereča vprašanja v italijanski družbi.
iiimiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||
OB KONFERENCI V PUNTA DEL ESTE
Fedorenko o razvoju Latinske Amerike
Vsak načrt je treba podrediti osvoboditvi od severnoameriškega gospodarskega monopola
NEW YORK, 15. — Sovjetski delegat v OZN Fedorenko je izkoristil priložnost konference v Punta del Este za intervju, v katerem je obrazložil sovjetsko stališče do prihodnjega razvoja Latinske Amerike v nasprotju z ameriškim stališčem.
Fedorenko je predvsem izrekel skepso o možnosti izvedbe programov, o katerih so se sporazumeli v Punta del Este. Izjavil je: «Mi smo realisti in bomo čakali, da govorijo dejstva, toda mislimo, da je moč malo pričakovati od načrtov, ki vsebujejo udeležbo severnoameriških imperialističnih interesov. če hočejo latinskoameriške države doseči nekaj, morajo predvsem določiti svojo neodvisnost od tujih monopolov, pretrgati te vrste verige. To je tisto, kar smo storili pred petdesetimi leti, da smo lahko dosegli tisto neodvisnost in tisto spoštovanje, ki ju danes uživamo.«
Fedorenko je to poudaril tudi v
zvezi z možnostjo ustanovitve latinskoameriškega skupnega tržišča. ((Mislimo, je dejal, da je treba vsak načrt podrediti osvoboditvi od a-meriškega gospodarskega monopola in da je to konec koncev tudi prepričanje prebivalcev latinskoameriških držav.«
Pot k večji gospodarski neodvisnosti je Fedorenko nakazal v razvoju trgovinskih odnosov z državami vzhodne Evrope in s Sovjetsko zvezo. Ugotovil je, da je Latinska Amerika proizvajalka surovin in polizdelkov, ki zelo zanimajo Sovjetsko zvezo, kakor npr. kava, kakao, sladkor, volna, bombaž, neželezne rude, mineralna olja. Sovjetska zveza lahko dobavlja naprave in orodno blago.
((Trgovati s Sovjetsko zvezo, je nadaljeval Fedorenko, pomeni za latinskoameriške države povečati svoja izhodna tržišča, izboljšati ustroj svojega izvoza, izboljšati s sistemom izmenjave, njihov položaj glede de-
(Nadaljevanje na 2. strani)
za leto 1967 pritok 12 milijard lir na področju dežele. Če bo ta znesek, kakor kaže, dosežen, bo država odstopila deželi sedem milijard 200 milijonov lir. Delež Slovencev pri tej postavki ocenjujemo na skupaj 600 milijonov lir (od tega bo odpadlo deželi 360 milijonov).
Sledi davek na družbe, ki naj bi dal pol milijarde lir državi, od tega 300 milijonov deželi. Naš približen izračun kaže, da bodo družbe s slovensko ali mešano udeležbo pri tem prizadete z najmanj 20 milijoni, odnosno 12 milijoni lir.
Od zemljiškega in nepremičninskega davka bo država prejela 495 milijonov lir, od katerih bodo 445 milijonov namenili deželi. Nismo daleč od realnosti, če trdimo, da odpade na davčne obvezance slovenske narodnosti pri teh davkih okoli 30 milijonov lir, na katere bo dežela soudeležena s 25 milijoni lir.
Med posrednimi davki prednjači kraljica davščin, vsem znana IGE (davek na poslovni promet). Državnim blagajnam bo IGE prinesla kar 30 milijard lir. Polovico tega, tj. 15 milijard lir bo pripadlo deželi. če pripomnimo, da navedena davščina zadene linearno vsakega državljana in če upoštevamo le prispevajoče Slovence na Tržaškem in Goriškem, znaša zadevno breme, ki teži Slovence pri plačevanju IGE, skupno nad milijardo lir, od tega 500 milijonov za deželni delež.
Lep dohodek bo imela dežela od soudeležbe pri iztrzku državnih monopolov, saj ji bo država priznala od inkasira-nih sredstev 16 milijard 250 milijonov, 6 milijard 500 milijonov lir. Slovenski kadilci in potrošniki soli bodo v tem pogledu soudeleženi — skromno vzeto — z 800 milijoni: od tega bo 400 milijonov pripadalo deželnim blagajnam.
Vse deželane zadene davščina na potrošnjo električne e-nergije in plina, ki bo dala državj 766 milijonov lir, od katerih bodo 690 milijonov odstopili deželi. Iz te postavke bo od slovenskih davkoplačevalcev imela država 40, od tega dežela 30 milijonov lir.
če potegnem j pod navedenimi številkami črto, pridemo do naslednjih približnih rezultatov: Od obravnavanih davkov in davščin bo v letu 1967 država prejela nekaj nad 60 milijard lir, od tega pa bo odstopila deželi 30 milijard 135 milijonov lir. Naš orietnativni izračun pa pravi, da bodo Slovenci za navedene davke prispevali državi 2 milijardi 500 milijonov lir in da bodo pri tem deželni dohodki udeleženi z eno milijardo 325 milijoni lir.
Ker smo se pri ocenah držali nižjih mej, lahko omenjene znaske zaokrožimo navzgor in lahko trdimo, da Slovenci prispevajo vsako leto blizu tri milijarde lir državi, od katerih odpade deželi milijarda in pol lir.
če bi k temu prišteli še ostale neposredne davke (kot je dopolnilni davek — comple-mentare), davke na prenose (registrske pristojbine), davščine na avtomobile in vozniška dovoljenja itd. lahko o-cenimo celoten prispevek Slovencev za davke in davščine najmanj na štiri milijarde lir, kljub temu, da smo opustili vse nemajhne davščine krajevnih ustanov (družinski davek, trošarine itd.)
Slovenci torej krepko prispevamo za skupne »servise« države, dežele in krajevnih u-stanov.
Vprašanje je, koliko, kako in v kakšnih oblikah se slovenskemu občestvu vsa ta sredstva vračajo.
Adenauer
še vedno zelo slab
BONN, 15. — Nocoj so zdravniki javili, da ni v zdravstvenem stanju bivšega kanclerja Adenauerja nastala nobena pomembna sprememba. Bilten pravi, da je bolnik miren in ne trpi. Adenauerjevi sinovi so stalno pri bolniku.
Močan potres na Celebesu
DŽAKARTA, 15. — Mesto Madj ne na južnem delu Celebesa je pi zadel v torek močan potres, ki trajal pet sekund. Sedemintrides ljudi je zgubilo življenje, več h je bilo porušenih. Zelo verjetno število človeških žrtev še večje-

Zarazvoj kmetijstva Veliko protestno zborovanje v NewYorku Posvetovanje V llllisbrucklf
tudi pri nas
Prejšnji petek je deželni svet zaključil dolgotrajno, izčrpno in večkrat razburkano razpravo o deželni ustanovi za razvoj kmetijstva. Za ustanovitev tega organa, ki naj v okviru državnega in deželnega načrtovanja usmerja in pospeši pobude, da se odprejo kmetijstvu nove perspektive v splošnem razvoju gospodarstva, pri katerem je ravno kmetijstvo najbolj zapostavljeno, so se že dolgo let zavzemale napredne stranke, kmečke or. ganizacije in napredno javno mnenje nasploh. Nasprotne so bile samo tiste sile, ki ne marajo nobenih sprememb, ker najbolje uspevajo v dosedanjih razmerah, ki so kmetijstvo pripeljale v kronično krizo, v beg zlasti mladine z zemlje, v stalno relativno nazadovanje dohodka kmetov v primerjavi z dohodki zaposlenih v vseh drugih gospodarskih panogah.
Ali bo novorojeni Ustanovi za razvoj kmetijstva uspelo, da pri. pomore kmetijstvu naše dežele na noge, da omogoči tisto približevanje dohodka in življenjskih razmer obdelovalcev zemlje z dohodki in razmerami v drugih sektorjih, kar je navsezadnje prvi in glavni smoter državnega in deželnega go spodarskega načrtovanja, kar se tiče kmetijstva, ker le tako je pričakovati skladen razvoj gospodarstva in družbe?
Težko je izreči odgovorno sodbo, ker so že sedaj mnenja de ljena, kar se je pokazalo tudi pri razpravi o tem zakonskem načrtu v deželnem svetu in je zakon sad kompromisa med raznimi in večkrat tudi različnimi tendencami. Vsekakor mislimo, da mu bo sodbo — kot je edino prav — izrekla praksa, ko se bodo lahko ocenjevali rezultati delovanja ustanove.
Sicer so sami njegovi pred-lagatelji povedali, da si ne domišljajo, da bo ta ustanova lahko na mah in čudežno učinkovala kot vselek za vse stare in nove bolezni, ki tarejo kmetijstvo, ampak da pričakujejo, da bo učinkovito posegla s svojimi pobudami v tiste sektorje kmetijstva, ki so najbolj potrebni in vredni pomoči.
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva bo imela sedež v Gorici, vodil jo bo upravni odbor, ki ga bodo sestavljali poleg predsednika sedem predstavnikov neposrednih obdelovalcev, dva predstavnika veleposestnikov, trije predstavniki kmečkih delavcev, trije predstavniki zadružnih organizacij, trije kmetijski strokovnjaki, 4 predstavniki melioracijskih konzorcijev, načelniki treh sektorjev deželnega odbomištva (za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo) ter funkcionar ministrstva za kmetijstvo. Dežela bo prispevala iz svojega proračuna za delovanje ustanove po 400 milijonov od leta 1967 do 1971, njene dohodke pa bodo sestavljali še prispevki države, javnih ustanov in zasebnikov in dohodki njenega delovanja.
Delovanje ustanove se bo iz-
vajalo na področjih, ki so primerna za valorizacijo kmetijstva in ki jih bo določil predsednik deželnega odbora, ter na posameznih kmetijskih panogah, glede na njih posebno gospodarsko in socialno važnost, tudi izven določenih področij.
Med pristojnosti ustanove spada komasacija razdrobljenih posestev in s tem v zvezi tudi tehnična, pravna in upravna pomoč zainteresiranim lastnikom ter pomoč pri dosegi javnih prispevkov za izboljševalna dela. Podpirala bo in sama izvajala pobude za strokovno izobraževanje kmetov »upoštevajoč posebne etnične značilnosti in potrebe okolja prizadetih«, kot se glasi dokončni tekst čl. 11 zakona, po popravku, ki ga je deželni svet sprejel po pravi bitki med demokratičnimi svetovalci in nacionalisti. Naloga ustanove je tudi, da pomaga malim kmetom in zadrugam pri najemanju posojil, s tem da nudi zanje poroštvo.
še posebej bo spodbujala in podpirala zadružništvo s prispevki, z usposabljanjem upravljavcev in tehnikov zadrug, ter s pomočjo pri njih ustanavljanju. V njeno pristojnost spadajo tudi pobude za izboljšanje življenjskih razmer kmečkega prebivalstva s tem, da poskrbi za primerne civilne, higienske in na splošno socialne storitve in posegi za ureditev trga kmetijskih pridelkov, za valorizacijo krajevnih pridelkov ter za izkoriščanje naravnih posebnosti za razvoj turizma.
Kakšna bo lahko vloga in kakšen vpliv Deželne ustanove za razvoj kmetijstva v naši pokrajini?
Ne bomo ponavljali že tolikokrat poudarjenih značilnosti našega kmetijstva, spomnili bomo le, da je po razsežnosti o-mejeno in zato tudi velikokrat deležno premalo pozornosti, še zlasti pa da nima glasu v raznih posvetovalnih komisijah pri deželnem odborništvu za kmetijstvo in je zaradi tega upravičena bojazen, da bo premalo upoštevano tudi pri delovanju te ustanove.
proti napadalni vojni v Vietnamu
Martin Luther King je v svojem govoru odločno zahteval konec bombardiranja in ustavitev sovražnosti - Zborovanja se je udeležilo nad sto tisoč ljudi - Utrjena črta med Vietnamoma
NEW YORK, 15. — Danes je bila v New Yorku velika demonstracija proti ameriški vojni v Vietnamu. Demonstracijo je organiziral odbor, ki ima ime «Spomladanska mobilizacija za konec vojne v Vietnamu«. Demonstracije se je udeležilo več kolon demonstrantov, ki so prišli iz raznih delov mesta, ter «pohodniki miru«, ki so prišli z vlakom ali z avtobusi v New York iz vzhodnih držav ameriške zveze.
Ob tej priložnosti so oblasti od- ---------------
Potrebno je torej, aa so v njenem upravnem svetu imenovani tudi predstavniki naših kmetov in naši strokovnjaki. Posebno vprašanje je izvajanje člena 11 zakona glede strokovnjega izobraževanja. Rešitev težav našega kmetijstva je v zadružništvu, še zlasti pri živinoreji, pa nadaljnja specializacija kultur (vrtnarstvo in cvetličarstvo), za kar so zelo dobri pogoji. To se lahko doseže samo s primerno propagando in s strokovnim u-sposabljanjem, s predavanji in tečaji, ki pa bodo učinkoviti in bodo dosegli svoj namen le če bodo kmetom dostopni in razumljivi, predvsem v njihovem jeziku.
člen 11 zakona o ustanovi za razvoj kmetijstva priznava to potrebo, sedaj je važno, da ne ostane pri načelih.
Lucijan Volk
redile izrednostne varnostne ukrepe. Sprevod je krenil iz centralnega parka do velikega trga pred palačo Združenih narodov. Tu je govoril Martin Luther King, ki je poudaril, da je po mnenju vidnih državnikov vsega sveta ključ za mir v Vietnamu konec bombardiranja Dodal je: «Odločno sem prepričan, da bi devetdeset odstotkov ameriškega ljudstva z navdušenjem podprlo konec bombardiranja, če bi to pomenilo konkretno pobudo na poti za mir. ZDA morajo držati besedo in prekiniti bombardiranje. Nemoralnost te vojne je v tragičnem dejstvu, da ni v nevarnosti nobena ameriška življenjska korist. Vodimo vojno v okviru, v katerem je vsekakor mogoča rešitev s pogajanji.«
Luther King Je nato poudaril, da Amerika podpira novo obliko zakrinkanega kolonializma, in dodal: «Naša trditev, da imamo neke vrste svetega poslanstva, da varujemo narode pred totalitarizmom, je povezana s prevzetnostjo. Mi namreč zelo malo uporabljamo svojo moč, da odpravimo zlo v Južni Afriki in Rodeziji.« Zatem je govornik očital vvashingtonski vladi, da se ni odzvala pozivu U Tan-ta za ustavitev bombardiranja, čeprav je sama pozvala glavnega tajnika OZN, naj sprejme kateri koli ukrep, ki bi se mu zdel potreben za ustavitev sovražnosti.
c Mi, je dodal King, smo dovolj močni, da lahko sprejmemo pobudo za konec vojne., Potrudimo se, da bi se naš glas razlegal po deželi, in da bi rekli, da ameriško ljudstvo ni sestavljeno iz častihlepnih zavojevalcev. Konča naj se bombardiranje.* Govornik je na koncu glede svoje navzočnosti izjavil: «Sem z vami, ker ne morem mirno gledati, ko divja zlo, ker mi moja vest ne dopušča druge izbire.*
Podobna demonstracija je bila danes na drugem koncu države, in sicer v San Franciscu.
Preden je glavni sprevod šel iz centralnega parka, je nad sto mladeničev zažgalo pozive za vojaško službo. Na podlagi ameriškega zakona gre za prestopek, ki se kaznuje z zaporom. Protestnega sprevoda se je udeležilo nad sto tisoč ljudi.
V	sprevodu so nosili ameriške zastave in zastave južnovietnamske o-svobodilne fronte. Nekateri nasprotniki so povzročili manjše nerede, toda policija je takoj nastopila in aretirala pet ljudi.
V	Južnem Vietnamu sta danes dve ameriški bombni letali «po pomoti* bombardirali neki kraj severnoza-hodno od Kui Nona, pri čemer je bilo ubitih 29 civilistov, 70 pa ranjenih.
Ameriško letalstvo je včeraj izvr šilo 103 bombne napade na Severni Vietnam. Na področju delte reke Mekong je bil včeraj večji spopad med sajgonskimi in osvobodilnimi silami. Sajgonske čete so obkolile osvobodilne sile, toda ponoči so se osvobodilne sile umaknile. Ko so sajgonske čete davi stisnile obroč, niso našle nikogar.
Predsednik sajgonske vlade general Ki je sporočil, da so inženirske čete Južnega Vietnama začele na severnem področju dežele graditi u-trjeno črto, ki bo dolga 25 do 30 kilometrov in bo šla od morja do prvih višjih vrhov. Meja med obema Vietnamoma je dolga 65 kilometrov, toda graditev utrdb na goratih področjih je nemogoča zaradi številnih naravnih ovir. V Sajgonu trdijo, da prav po tem goratem področju prihaja večina materiala in ljudi s severa na jug.
Po drugih informacijah se Američani pripravljajo na zgraditev e-lektričnih pregrad na rižnih poljih in močvirjih, da zavarujejo krožno cesto, ki bi jo krilo topništvo skupno z enotami, ki bi bile stalno pripravljene na nastop. Osvobodilne sile so izvršile danes več napadov na ameriške položaje v severnem delu področja ob delti reke Mekong.
Wilson o porazu na volitvah
LONDON, 15. — Predsednik britanske vlade Wilson je nocoj na nekem privatnem kosilu v laburističnem okrožju Fulham pripisal
razloge za nenaden preobrat med volivci ukrepom, ki jih je uveljavila vlada, da ozdravi gospodarstvo, ki so nedvomno škodovali priljubljenosti vlade. «Ko sem pooblastil izvajanje take gospodarske politike, je izjavil Wilson, sem bil pripravljen žrtvovati vso priljubljenost, ki smo jo uživali med javnostjo več mesecev in tudi let, da postavimo deželo zopet na noge. Nikoli mi ni bilo žal te odločitve, kajti podrediti politiko kratkoročnim volilnim pogledom, bi pomenilo ne izpolnjevati odgovornosti do države.
Wilson je znova poudaril pravilnost gospodarske politike in odločenost nadaljevati po začeti poti. Dodal je, da je vlada, tudi tedaj, ko je imela večino samo treh poslancev v zbornici, nadaljevala svojo politiko, ne da bi se ozirala na volilne poglede. Toliko bolj se ne bo sedaj oddaljila od tega, kar ima za svojo dolžnost. Pripomni! je: «Z dnem, ko smo prišli na oblast, smo sklenili, da je treba moč naroda postaviti na prvo mesto, in kar se je zgodilo ta teden, nas ne bo smelo v nobenem primeru odvrniti od tega, kar imamo za svojo dolžnost.*
niči prijateljem*. Mihajlova branita zagrebški advokat dr. Ivo Gla-vicki, ki ga je branil v dosedanjih procesih, in beograjski advokat Veljko Kovačevič.
Južni Tirolski^
Jutri razprava proti Mihajlovu
BEOGRAD, 15. — Pred okrožnim sodiščem v Beogradu se bo v ponedeljek pričela razprava proti Mihajlovu, bivšemu asistentu filozofske fakultete v Zadru, ki prestaja kazen enoletnega zapora, na katero je bil obsojen zaradi širjenja lažnih informacij o Jugoslaviji. Tokrat bo Mihajlov odgovarjal za širjenje sovražne propagande v člankih «Kaj se dogaja v Jugoslaviji* v odprtem pismu, ki ga je naslovil na nekega švicarskega novinarja, in v svoji «Posla-
Posebno dovoljenje za lov na polže
NEUCHATEL, 15. — V kantonu Neuchatel je za pobiranje polžev potrebno posebno lovsko dovoljenje in kovinast prstan.
Brez tega bo izrecno prepovedano nabirati polže, prodajati jih ali pomagati pri njih razprodaji. To določa poseben ukrep kanton-skih oblasti, ki nameravajo s tem zavarovati polže, ki so žrtev velikega uničevanja.
Lovsko uovoljenje bo stalo 30 švicarskih frankov za prebivalca tega kantona in 60 frankov za «tujce». Prstan, ki ga izročijo skupno z lovskim dovoljenjem proti plačilu dveh frankov, bo služil za ugotovitev «kalibra» polžev. Vsak polž, katerega obod bo šel skozi obroč, katerega premer znaša 35 milimetrov, bo rešen smrti.
MILAN, 15. — Med privlačnostmi milanskega velesejma v paviljonu glavnega ravnateljstva za prehrano ministrstva za kmetijstvo in gozdove je razstavljen tudi elektronski stroj «IBM», ki svetuje pravilno dieto.
Da se dobijo «nasveti», je dovolj skrbno izpolniti posebni informacijski formular, navesti spol, starost, visokost, dejavnost, dnevno uporabo 35 živil, ki so navedena v formularju, čez nekaj sekund je stroj že napravil svojo diagnozo in jo začne pisati na poseben formular, ki ga izročijo zainteresiranim. V odgovoru so navedeni število kalorij in količina proteinov, maščob, vitaminov, mineralnih soli I «San
INNSBRUCK, 15. — Davi se je začelo posvetovanje o Južni Tirolski, na katerem sodeluje številna delegacija južnotirolske ljudske stranke, ki jo vodi dr. Magnago. Predseduje deželni guverner Tirolske dr. Wallnoefer.
Na sestanku razpravljajo o »mednarodnem zasidranju* nedavnih italijanskih predlogov za rešitev juž-notirolskega spora.
Popoldne je prišel z Dunaja avstrijski poslanik v Rimu. Jutri zjutraj bo prišel zunanji minister Tončič, popoldne pa kancled Klaus.
Toto ie umrl
RIM, 15. — Antonio de Curtis, ki je bil znan pod igralskim imenom Toto, je umrl davi ob 3,25 za srčno kapjo v svojem stanovanju v Rimu.
Njegova zadnja želja je bila, naj bi ga prepeljali v Neapelj, kjer se je rodil leta 1897. V zadnjih trenutkih so bili pri njem žena Franca Faldini, hčerka prve žene, tašča, bratranec in njegov prijatelj Mario Castellani. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek. Truplo bodo prepeljali v Neapelj in ga položili v družinsko grobnico.
Pred dnevi je imel Toto motnje v želodcu. Njegov zdravnik je odredil pregled krvi in sinoči so na podlagi analize ugotovili, da ni imel nobene bolezni. Toda prav sinoči se je takoj po večerji nenadoma počutil slabo in spravili so ga v posteljo. Poklicali so takoj zdravnika, ki je ugotovil, da je njegovo stanje resno. Bolniku so dali tudi kisika in nekaj injekcij. Osvestil se je okoli polnoči.
Njegova žena je izjavila, da je Toto predvčerajšnjim končal delo za televizijo in se je pripravljal, da bi nastopil v dveh filmih. Ni bil truden in se je počutil dobro. Nikoli ni bolehal na srcu.
Pokojnik je začel svojo igralsko dejavnost že mlad. Najprej je nastopal po raznih kavarnah, pozneje je sodeloval v operetnem ansamblu G. Maresca. Nastopal je dolga leta v igralskih skupinah v komičnih vlogah. V filmu je prvikrat nastopil leta 1940, in sicer v filmu Giovanni decollato*. Triin-
jem stotem filmu «11 con Pozneje je igral v štev_ mih, ki so bili skoraj vsi koflftri V zadnjem času je dobil pril in narodne nagrade za svojo. ^ go v Pasolinijevem filmu lacci e uccellini*. še prej j* P® druga priznanja. Te dni se j*°al pravljal, da bi igral v filmu ”61 bella* pod režijo Bologninija.fi vilni filmski in drugi igralo, razne osebnosti so poslali ne brzojavke pokojnikovi Sožalni brzojavki sta poslali!
predsednik republike Sarart*Ul minister za turizem in predla
Corona.
slit
Fedorenko o Latinski Ameri
(Nadaljevanje s 1. strt®L
jihoji
j
«
še
at
la
«:
le
viz in končno povečati njih<%ed dustrijsko moč in okrepiti ni® „■ gospodarstvo.«
Fedorenko je omenil že ot>Vel gospodarske sporazume z BrajL s Čilom in Kolumbijo kot W zaželenega razvoja trgovinski "■ nosov Latinske Amerike s S®ov sko zvezo, ki bi se morali Ijter: »kljub oviram, ki jih ustvarjataai
nopoli zahodnih držav in zli5.
«1
lisa
vemoameriški«.
Fedorenka so vprašali, ali ^ Sovjetska zveza pripravljena Ce-ti uvoz iz Latinske Amerike t ki devizi. Odgovoril je: «M*■	1
vajamo surovine in stroje, **. in investicijsko blago, toda n«je riških dolarjev. Seveda bi ( <(j plačali nekaj v zlatu ali ^Ve: toda rajši imamo neposredno ysa njavo*.	tpn
Vprašali so ga nato, kaj injjjiar ši Sovjetska zveza, politiko
■at,
nega gospodarskega sodelovanj ^ miroljubnega sožitja do LatinjV merike ali politiko aktivne P1*	*
revolucionarnim in gverilski® n! njem. Odgovoril je: «Naša 1 politika je dobro znana in p®1 s nujnost miroljubnega sožitja. puščamo vmešavanja v notraflJ,Ta deve drueih držav. Vsak nart*
deve drugih držav. Vsak nart” rez ra rešiti svoja vprašanja n>, ar način. Mi smo jih doma čas z orožjem v roki.*
itd., ki so vsak dan potrebni. ‘dvajset let pozneje je igral v svo-
...""•HiiiinniiiiiiiHiiHiimiinHiiiiminniiiilBiiiaiiiiiiiHmHimiuiiiiiiiiiiiMn.HiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii........111111111111111111.mu,,...............................................
> | - » «
ssEmuaoia zmerni s m m
Žagarjev «show» v tekmi z akademiki
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Slovesna seja ob tridesetletnici ustanovnega kongresa KP Slovenije
Ob navzočnosti številnih delegacij je govoril Edvard Kardelj - Pozdravna brzojavka predsednika Tita
LJUBLJANA, 15 — Ob trideseti obletnici ustanovnega kongresa KP Slovenije je bila danes slovesna seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, na kateri je govoril član predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj. Seje, ki je bila v veliki dvorani republiške skupščine Slovenije, so se udeležile tudi delegacije CK ZKJ, centralnih komitejev vseh republik, tajnik CK ZKJ Mijalko Todorovič, zastopniki JLA, delegati KPI in KP Avstrije, zastopnik slovenskih organizacij iz Trsta Boris Race ter slovenskih organizacij na Koroškem Franc Zwitter in Karel Prušnik, zatem člani CK ZK Slovenije in CK ZKJ in Slovenije od ustanovnega kongresa do 5. kongresa, člani glavnega odbora SZDL, zastopniki Zveze borcev, udeleženci ustanovnega sestanka osvobodilne fronte, zastopniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ljubljanske univerze, zastopniki drugih kulturnih in družbenih organizacij in ugledni kulturni in javni delavci.
Seje kateri je predsedoval prvi tajnik KP Slovenije Franc Leskošek, se zaradi bolezni ni mogel u-deležiti Miha Marinko. Predsednik ZKJ Tito v pismu, ki so ga prebrali na slovesni seji, poudarja, da je 30. obletnica ustanovitve KP Slovenije važen datum v razvoju KPJ, ker je KP Slovenije bila vedno eden njenih močnih oporišč. Slovensko delavsko gibanje je bilo od samega začetka trdno povezano z delavskimi gibanji ostalih narodov Jugoslavije. Iz te povezanosti se je kasneje pod vodstvom komunistov gnetla skupna akcija delavskega razreda vseh narodov Jugoslavije. Na teh osnovah sta se skovala tudi bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in njihova monolitnost v borbi proti fašizmu, za narodno neodvisnost in socialistično demokracijo. Zveza komunistov Slovenije, je poudaril Tito, lahko s ponosom gleda na rezultate svojega dela. Tudi v bodoče bo premagala vse težave,
če bo ostala zvesta svojim tradicijam.
Edvard Kardelj v svojem skoraj štirideset strani obsegajočem govoru orisal zgodovino delavskega gibanja v Sloveniji, ki je bilo tesno povezano z borbo sovjetskega ljudstva, za osnovne narodne pravice in narodni obstoj. Pojasnil je pomen u-
stanovnega kongresa, ki ie med drugim opozoril slovensko ljui
^	_ idstvo
na smrtno nevarnost, ki mu je grozila od rastočega fašizma, ter nakazal edino mogočo pot za borbo proti tej nevarnosti. Ustanovni kongres je nadalje jasno formuliral u-strezne osnove za akcijo komunistov in konkreten program borbe za vsakdanje socialistične, gospodarske, demokratične, kulturne in druge zahteve slovenskih delovnih ljudi in poudaril važnost solidarnosti in bratske enotnosti z ostalimi narodi Jugoslavije proti skupni nevarnosti. Kongres je zelo jasno formuliral tudi nacionalni program komunistične partije Slovenije, odločno se je uprl razdelitvi Jugoslavije, ki je bila precej časa uradna teza tudi KPJ in se opredelil za Jugoslavijo kot zvezo enakopravnih narodov, ki bo zagotovila vsakemu narodu gospodarsko, politično in kulturno samostojnost. To je istočasno tudi njihova enotna in skupna odgovornost in solidarnost pri reševanju vprašanj skupnega interesa.
V nadaljevanju svojega govora je Kardelj navedel rezultate, ki jih je Slovenija dosegla pod vodstvom svoje partije od začetka NOB na vseh področjih, in poudaril važnost sistematičnega in doslednega nepopustljivega reševanja problemov, ki se javljajo. Pri reševanju teh vprašanj pa se morajo opustiti vsi elementi politične špekulacije in akcija raznih konservativnih reakcionarnih skupin, ki izvajajo pritisk.
taknif
Kardelj se je dotaknil tudi kriti-
ke, ki se zadnje čase javlja pod
krinko filozofije in kulture in kateri nasedajo tudi nekateri dobronamerni, kot je to pokazal primer zagrebške »deklaracije*. V zvezi s
tem je Kardelj dejal, da gre za
jave specifične »skupine za
e za popri tisk*,
za klike, ki so odraz reakcionarnih in konservativnih tendenc in zunanjih pritiskov, ki bi v socialistični jugoslovanski družbi hotele namesto samoupravljanja in neposredne demokracije vsiliti politično borbo za oblast in monopol političnih klik. Tem protidemokratičnim, reakcionarnim in konservativnim nosilcem je nacionalizem ostal zadnja ideološka barikada. Po besedah Kardelja se vpliv teh skupin ne sme podcenjevati, ker se za njimi skrivajo interesi zunanjih čdniteljev. Komunisti imajo danes, po besedah Kardelja, dve osnovni nalogi: 1. Intenzivno se morajo vključiti v mehanizem samoupravljanja, kot njegovo notranjo idejno in politično gonilno silo. 2. Vzgajati morajo delovne množice in razširiti njihovo zanimanje za celotno družbeno problematiko, za neposreden vpliv na vse idejne politične, kulturne in druga družbena gibanja, vštevši neposredno nadzorstvo preko skupščin nad delom državnih organov. Te nove funkcije pa niso v skladu z dosedanjimi organizacijskimi oblikami zveze. Zato je nujno potrebna reorganizacija Zveze komunistov, ki se pripravlja.
Na kraju svojega govora je Kardelj poudaril važnost brionskega plenuma, ki je zvezi povrnil njeno notranjo moč in istočasno povečal odgovornost vseh komunistov in socializmu vdanih delovnih ljudi za uspešno borbo proti vsem škodljivim tendencam in pojavom, ki danes na razne načine skušajo pokopati družbeno vlogo Zveze ter kompromitirati celoten socialistični in samoupravni sistem. Ta borba pa bo po besedah Kardelja uspešna, če se bo odločno vodila tako proti konservativizmu in antidemokratič-nim tendencam, ki jih poraja etatistični in birokratični centralizem, kakor tudi proti pritisku antisocia-listične dezorientaclje malomešča-nov.
S seje so poslali pozdravno pismo predsedniku republike maršalu Titu.
Nogometna tekma med ženskima enajstericama je bila odložena
STRELCI: v 19’ d. p. Žagar, v 29’ in 37’ Radovič . SREDNJEŠOLCI: Saražin; Orel, Hočevar: Cuk B„ Lakovič, Žagar; Gombač (Radovič), Kalc, Plesničar, Danev in Cuk I.
AKADEMIKI: Morpurgo; Starc, Trpin; Grdovič, Kozlovič, Tavčar Gergolet, Pečar, Klabjan, Koren, Kokošar.
Kotje: 4:3 za Srednješolce
Sodnik: Kufersin.
Žagarjev «show» v tekmi z akademiki. Mladi bazoviški igralec je bil namreč daleč najboljši mož na igrišču v srečanju med srednješolci in akademiki in gotovo je v glavnem njegova zasluga, da je uspe. lo srednješolcem streti odpor akademikov, ki so v prvem polčasu še kar dobro vzdržali. Žagar je namreč odlično (»deloval* na sredini igrišča in vodil celotno ekipo srednješolcev z neverjetno inteligenco, eleganco in tudi požrtvovalnostjo. Poleg tega pa je bazoviški nogometaš realiziral prvi gol. Torej: Mirjam Žagar je potrdil svojo «sla
reja premagala Italijo 76:56 (38:19). Ostali izidi Skupina A (v Brnu)
ZDA - Avstralija	42:38 (21:15)
SZ - Jugoslavija	83:48 (35:34)
Skupina C (v Gottwaldovu) Japonska . Brazilija 67:63 (39:23)
ATLETIKA
#i# mm m KMmšH
SKLEP ODBORA IAAF V BENETK”
frati
sija
Finale evropskegaprvenstč bo od IS. do 16. septembt|
Določene olimpijske norme za nastop v Mehiki
BENETKE, 15. — Odbor mednarodne atletske zveze je objavil uradni koledar tekem za evropski pokal «B. Zauli«. Izločilni mitingi bodo 24. in 25. junija v naslednjih krajih:
V BUBLINU — Belgija, Irska,
Islandija.
V	ATENAH — Švica, Španija, Portugalska, Grčija, Albanija.
V	KJOBENHAVNU - Holandska, Avstrija, Turčija, Danska.
Polfinalna faza (22. in 23. julija)
V	STOCKHOLMU - SZ, V. Nem čija, švedska, Finska, Norveška in prva uvrščena reprezentanca v
Javo«.
Na splošno je bila tekma na do stojni tehnični višini, tako da so
številni gledalci lahko občudovali tudi pristni nogomet. Zmagali so srednješolci, ker so taktično bolj zrelo zaigrali in ker so razpolagali z večjim številom «izkušenih» igralcev (Žagar, Saražin, Kalc itd.). Vseeno pa akademiki niso razočarali. S požrtvovalnostjo so v prvem polčasu vzdržali neodločen rezultat in v enem primeru z Gergo-letom tudi resno ogrožali Saražino-va vrata, toda s časom so morali kloniti tehnični premoči mlajših nogometašev, ki so Jih proti koncu tekme tudi agonistično nadoknadili. Utrujenost je namreč zajela skoro vse akademike in tako je bila naloga srednješolcev znatno
olajšana, ki so v 19’ povedli z Žagarjem, nato pa je še Radovič dvakrat stresel mrežo nasprotnikov.
Končni rezultat torej, Srednješolci — Akademiki 3:0.
Nedvomno je to srečanje univerzitetnikov s srednješolci zelo hvale vredna poteza (in ne samo zgolj s športnega vidika), kajti, bodimo objektivni, na naših slovenskih šolah ni velikega navdušenja za šport (in ne samo s strani dijakov). In trenutno je le šport edina opora za ustvaritev skupnega sožitja med bivšimi in današnjimi šolniki: skratka sožitje med slovensko mladino.
—edson—
TENIS
PALERMO, 15. — Sovjetski igralec Aleksander Metrevell je danes
z lahkoto premagal v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Palermu kanadskega tekmeca Mika Belkina in tako osvojil naslov.
KOŠARKA
BRATISLAVA, 16. — V pni tek-mi B skupine svetovnega prvenstva v košarki za ženske je Južna Ko-
V. Nemčija-Bolgarija 62:58 U9:30 Dublinu"
............................................
DOMAČI ŠPORT
ODBOJKA
Danes r Dolini prijateljski turnir
Danes bo z začetkom ob 14. uri prijateljska tekma na novem igrišču v Dolini med ženskima sester-kama Brega in Izole.
Sledil bo prijateljski turnir mo-ških ekip. Na sporedu sla tekmi Bor - Izola in Breg . Izola. V primeru slabega vremena bodo vse prijateljske tekme na stadionu «Prvi maj*.
Zenska B liga
Danes, 16. aprila
Ob 16. uri na stadionu «Prvi maj«
BOR — SACILE
Zensko promocijsko prvenstvo Ob 16.30 na stadionu «Prvi maj« ZARJA — BREG Ob 15.30 na stadionu (»Prvi maj«
SOKOL — CORRIDONt
Moška C liga V Zgoniku
KRAS — GASILCI GORICA
V Gorici
OLIMPIJA - ACLI X8
NOGOMET
Danes, 16. aprila
III. kategorija Ob 10.30 v Nabrežini
PRIMORJE — PRIMOREC
Ob 10.30 v Boljuncu
UNION — FLAMINIO
Ob 15.3.1 v Nabrežini
VESNA — TECNOFKPK.
* * *
Ob 15.30 v Boljuncu
ROSANDRA Z. — ESPERIA * * *
Naraščajniki
Ob 9 15 na stadionu «Prvi maj«
TRIESTINA - BREG • * •
Juniorji
Ob 11.45 na stadionu «Prvi maj.)
BREG - UNION
V	DUISBURGU — Velika Britanija, Madžarska, Jugoslavija, Bolgarija in prva uvrščena iz Aten.
V	OSTRAVI — (CSSR) - Poljska, Francija, Romunija, Italija in prva uvrščena iz Kjobenhavna.
Polfinale žensk (16. julija)
V	OSLU — SZ, Velika Britanija, Romunija, Švedska, Norveška, Dan-
V	WUPPERTALU - Poljska, Z. Nemčija, CSSR, Jugoslavija, Francija, Albanija, Avstrija.
V	DRESDENU - V. Nemčija, Madžarska, Holandska, Bolgarija, Italija, Belgija.
Finalne tekme bodo v Kijevu (So. vjetska zveza): 15. septembra za ženske, 16. in 17 istega meseča za moške.
Odbor IAAF je tudi razpravljal o olimpijskih igrah v Mehiki in je določil tudi norme, ki bodo potrebne za nastop na letnih igrah Te rezultate bodo morali atleti doseči med 1. oktobrom letos in 30. septembrom prihodnjega leta. Te-kališča in odskočišča bodo prvič na olimpijskih igrah vrste «all vveather«, to pomeni iz plasti kavčuka in asfalta Zaradi tega bodo
.................mi,....minil,,..»mn.................iiiiiiiiiiiimii.niiiuiiiiiiiiiimini
n<m;omi;t da\i;s
morali atleti rabiti le z zelo kratkimi žeblli.
spr$
us
Ede;
Bil
orme so naslednje:	
Panoge	Moški
100 m	10’’3
200 m	21”
400 m	46”8
800 m	1’48”
1500 m	3’42”
5000 m	13*50”
10.000 m	29’
80 m ovire		
110 m ovire	14”1
400 m ovire	51”
3000 m zapreke 8’45”	
višina	2,09 m
daljina	7,60 m
troskok	16 m
palica	4,80 m
krogla	18,40 m
disk	57 m
kladivo	64 m
kopje	77 m
deseteroboj	7200 točk
lrg la ,
Irke rati
35Ct"
t"
5iW
JV
?ork G
jiV) v;
^iva i«Al
J 1
f.
Vsr
V ponedeljek 17.
Griffith-Benvenitf
S
za svetovni naslov Sc
NEW YORK, 15.

(11. POVRATNO KOLO)
BOLOGNA — JUVENTUS Pieroni
LANEROSSI VIC. - LAZIO Lo Bello
LECCO — FIORENTINA Vitullo
MANTOVA — FOGGIA INCEDIT Giunti
MILAN — SPAL Gonella
N ATOLI - BRESCIA Picasso
ROMA — ATALANTA Marengo
TORINO — CAGLIARI De Robbio
VENEZIA — INTER Sbardella
BLIGA
(10. POVRATNO KOLO) ALESSANDRIA — LIVORNO Fiduccia
MESSINA — AREZZO Schinetti
MODENA - REGGIANA Vacchin
PADOVA — CATANIA Carmlnati
PALERMO — REGGINA Lattanzi
PIŠA - NOVARA Nencioni
PL NZA — CATANZARO Camozzi
SAMPDORIA — VARESE Angonese
SAVONA — SALERNITANA Bernardih'
VERONA - GENOA Orlando
A SKUPINA
C
= I I
s = s
šs
(12. POVRATNO KOLO) MONZA - TRIESTINA Treggiari
( iEMONESE — ENTELLA Messinese
MARZOTTO — PIACENZA Lo Giudlce
PRO PATRIA - COMO
Aloisl
RAPALLO - MESTRINA Menegali
SOLBIATESE - LEGNANO Pontlni
TREVISO - CRDA Giallulsi
UDINESE - TREVIGLIESE Ibova
VERBANIA — BIELLESE Levrero
EvroPjj ^
vak srednje kategorije TriaCJ: K ~ mvenuti bo v ponedeljka proti Američanu Emi®)) <j0 fithu v dvoboju za svetov^
_ je
no Benvenuti bo v ponedelr ako -m inmU»i
stopil proti Američanu EniUi
slov. Danes jo Benvenutija ',4 la njegova žena, ki Je prH® Jrr s v New York, da bi prisostvo^tžitj ločilnemu dvoboju.	v Hjfib
Za srečanje vlada veliko , nje, saj so že razprodali j I/®1 vse rapoložljive prostore- * ‘‘a,
z navijajem podpreti Tržš^P 1. njegovi borbi za krono naJJTist ga Grifiith je danes lavori* j sl r merju 13:5, to se pravi, d* j edvideva njegovo zmago. . *
njegovo zmago. ~ Benvenuti prepričaj a)u spehu, vendar kaže, da glede r lajaj.
pr.
je tudi
optimistično na dvoboi.
Dvoboj bodo direktno Pfj
- iifl.
po radiu v torek z začetkoi uri zjutraj Kaže, da bo llrC U: levizija direktno prenašal*’,/* sr
tem ko je gotovo, da bodo ,feiez potek dvoboja oddajali v t0ln čer med rubriko (»Sprint«. -
NOGOMET
LONDON, 15. - Na * skem stadionu Je danes presenetljivo premagala v
skupine evropskega pokal® dov in za medbritansko
svetovne prvake, reprezentt . glije s 3:2 (1:0). Anglija Jfjf zabeležila prvi poraz po 1 m mah ln prvi poraz, odk»* |ibi$atl osvojila svetovni naslov. v A ci 8. skupine evropskega rf stva narodov vodi Škotska kami nred Anirliln s 4
kami pred Anglijo s 4, s 2 ln Irsko z 1 točko.
WILLIAM SAROYAN
muk &mk, fatto (ej
Ko je umrl Georges Gershvin, ® bil prepričan, da si moram & presvetliti svojo glavo, zdrav-Pa mi je odgovoril, da to ni 'trebno.
«Nič ne vemo, kako je s to j°.» je rekel. «Vemo le, da dva načina razvoja, dobri in ^ obni. Tudi ne vemo, zakaj ob-Pretpl aja*:a- To morate dognati sami.» ! «Sam?» sem dejal. «Kako to mi-Sate. sam?»
"Mislim,« je porekel, «da je va-mišljenje prav tako pravilno ./»flE ' ^Jenje kogar koli, mor-ier»a celo pravilnejše.,,
ifrafl*- <<Iivala.» sem dejal,« «toda kaj
iMedno ^lečinami v §lavi ^ajti tj njs znova se mi po vračajo?«
«Nu,» je povzel, «kaj pa je z 'J*11 bolečinami v glavi, razu-BfCp 6' ^'^esar ni, kar ne bi bilo ,t pir^grešljiva prvina živih ljudi.« ih*? ,ie nekaj drugega,« sem od-* ,' V0"L "Potemtakem jih čuti sle-.. mk' Potemtakem me ne boli gjjT va zato> ker sem pisatelj.«
«Ne, ne boli vas zato, ker ste gjj 1 .S8~W** je dejal. «Boli vas za-en»l ker ste umrljivi. Pozabite toke t ^ na stvar, kajti slehernik je uMif^ljiv.«
e> n*i, “Moj bog,« sem vzkliknil, «ali la n«te res?«
li	10 pafi veste,« je dejal,
jdno V-6? e bolie 0(1 mene, da je res, do izmed nas je samo za j z °^daljen od smrti. To ven-50 P°ti r,Veste' Pomanjkanje vodika ali lov«11 j a nas v nekaj trenutkih spra-atinjn na dru^ svet- Izguba ravnotež-ie pD nas usmrti v hipu, prav tako sldiB nadno trčenje. To so naključne ;a Zfis i nasiInejSe mogočnosti, pa tu-\ P ii ,si,cer ni nihče več od minute
ttari J6n od smrtl>>
ngroi roak° 86111 torej sklenil, da bom j n« a®aral bolečine v svoji glavi. Ven-re*^irtirtJe novion ° Gershvinovi najbolj žalostna novica, kar jih doživel zadnja leta, kajti
forlb -Sem neke n°tu v New -v1 in se razgovoril z njim,
je nekaj ur igral na kla-d je še mlad človek. Niko-? ni mar, da umre tak človek 8 Petintridesetimi ali šestintri-'“mi leti. Nikogar ne pretrese, nekdo umre kot mladenič, ki razume na glasbo. Nekoč sem o tem s Sibeliusom. In W bila takšnih misli. Šibe-' Idi je imel takrat že blizu
emdeset.
sem doma, ko sem zvedel Iratn0,vlco' Eden izmed mojih V,lancev mi jo je povedal. Pri-_ se je s svojim dvosedež-v Chevroletom k moji stari ma-’ VZeI me je s seboj v Kings-Ko sva blizu Malage prišla 'rkeT**50 “»»o, ie odprl radio. at er Je zaigral in tedaj se je hipoma spomnil.
je umrl,« je dejal. komaj je to povedal,
ptl(, j„V6tiel’ da je res. Držalo je, ll*rav bratranec tako povedal. Ce-nisem mogel verjeti, sem ar e vedel, da je tako. Ko JojJ^rtdslil na Gershvina v New /* GU Sem verjel bratrancu, da jfo ^ers>hvin mrtev. Ozrl sem se Iha rt°gradih v lepi luči, na očar-' drevesa in na tihe steze. a "Ali -i
jfcl ga poznal?« me je vpra-
)etyPC^rml sem neke noči v ver °rku,1> sem povedal. «Bila Ho ilka družba, veliko ljudi je m vsi
da
so pili in govorili. Mišem ga poznal.■«
< opiia sva iz vozila v ijjjjggpur. < ln°grad in si pogledala trte f***Je na njih,
^^(»ateri SV& Se vrnila k moji stari , to r - 111 zajtrkovala jagnjetino • * “enskiU’i.2aVlt0 v trtne liste, ar-ijuadr, ■ s sirom in nazadnje jU|l ;ija, dinjo. Potem pa sva se od-ivi a v iavni vrt in tedaj sem )V toi sbrejel docela vase. Znova j	premišljevati, kako je
j» 'd5- O vsem tistem, kako delp ak0 „° ie neverjetno in sijajno.
dni' ,6navadno in otožno lepo sto«? H h^Vljati vse tiste stvari, ki so Mb 9 h cn dP°dobili veliki možje, ka-tvO’,,l )%;„ hoteli zvedeti, kako je: ti-j ' dbUke nežnih predmetov, ■°{ 1 'ožnju,, r®sfcve. grozdje, ribo na re. 1 tla r ’ ko'a^' kruha, steklenico >v, l \ hjn„eS^f'ne stvari enega same-ian J \ Kako sijajne in dobre in !w*i9h ii,°atne so žive stvari, kadar
nV Tiste J° ljUdje!
,rlt J si _ sem ob drugi uri se-d* , ičci 3 vlak v San Francisco in Si fajinf11°va °Pazovati: temino po-;d» r ijaiQ)i ln neba, pričakovanje pri-. hij6 6 Svetlobe, bledo približe-Pjfilakn jutra* sončni vzhod, sonce, l ust azsvetljuje svet, ki smo si 91». i s^arili| odurni in mili svet, do S ile^ si ®a uredili na zemlji, 10 n tijj Ce ln industrijska poslopja ‘ luoj ' žal°stna stanovanja revnih tako ; S° noč sem sanjaril o tem, ednti Ho6em Poskusiti in vam gnil ’ kako je. Ce se bom u-, Pomniti, se bom podal na ak0rn ,.kamor sem bil prišel z gnil ^ z ladj°> in če se bom . ... >dtio 5‘T50mnitl' kaJ se je bilo 0 me ‘IriVam bom Povedal, kajti Ev Rateji ava ne boli zato, ker sem 4	' Pomenijo vse te stvari
'A
meni, kar pomenijo vam, in kar pomenijo vam, pomenijo vsem ljudem, ki še živijo ali so v vojnah, nesrečah in boleznih odpotovali na drugo stran. Ce ne bom zapadel skušnjavi, da bi vam hotel povedati vse hkrati, vam bom razložil, kako je, ali pa vam bom vse to skušal vsaj malo približati.
Vrnil se bom k začetku, če bom mogel. Moram tako storiti ali pa bom polovičarski. Začetek je tam, kjer začneš. Začetek je, kadar se rodiš. Res je, toda to ni tisti začetek, ki ga imam v mislih. Začetek, ki ga mislim, je za človeka takrat, kadar prvič zagleda samega sebe in kadar se prvič spozna.
Začetek, ki ga mislim, je tam, kjer stopiš iz sna, ki ga sanja vesolje, in občutiš samotni, divji sijaj svojega lastnega življenja, ko zapustiš praznoto in se povežeš z velikim vrelcem in postaneš njegov del, čeprav si sam celota, zaokrožena in minljiva, dobrotna in hudobna.
Začetek, ki ga mislim, je tam, kjer spoznaš razliko med tem, kar ljudje hočejo biti, in med tem, kar v resnici so. In kaj so? Nič drugega kakor potniki na zemlji, izposojevalci časa, ki pridejo in odidejo in z ničemer drugim ne razpolagajo kakor s predpravico, da oživljajo snov in prenašajo čas. Ljudje so občudovanja vredna živa bitja, dokler živijo, kakor otroci so, kajti nijhova sposobnost za življenje ostane nerazvita. Ljudje, stari sedemdeset, osemdeset ali devetdeset let se v poslednjem hipu življenja odpeljejo v smrt kakor otroci. Odidejo s sveta, kakor so bili prišli nanj, brez pomoči.
Skozi svoj poslednji trenutek gredo tako, kakor so bili prišli skozi svojega prvega, najsi so bili v očeh prijateljev veliki ali majhni, najsi so bili znani ali neznani in najsi so bili v božjih očeh plemeniti in dobri in resnični.
Ti trenutki prihajanja in odhajanja so na tej zemlji trenutki čudeža in skrivnosti, dobri in zli, čeprav prihajanje ni nič dobrot-nejše od odhajanja in odhajanje ni nič bolj zlo od prihajanja. Oba trenutka sa hkrati zla in dobra.
Dobro in zlo sta združena v živih bitjih in v vseh stvareh, razen v tistih trenutkih, ko se gibanje časa ustavi zaradi strašansko pospešenega srca, zaradi neizmerno zanesenega duha in zavoljo neskončno razširjenega čuta, ki išče resnico in jo nazadnje tudi najde.
Na večer tistega dne sem se odpeljal z bratrancem po prazničnih ulicah domačega mesta in mahoma zagledal deklico, rojeno v našem mestu, kako je hodila po cestah poželjiva kakor zrel grozd. Moj bratranec je zavrisnil. Zapodil se je z dvosedežnikom po ulici gor in dol, da bi zadržal deklico v svojih očeh, vriskal poln prevzetosti in občudovanja, se žalosten tolkel po glavi, stokal po armensko in govoril po angleško: «Moj bog!«
Deklici ni bilo več kakor štirinajst ali petnajst let, bila je mila kakor vse mlado na naši zemlji, ljubka in skladna kakor vse stvari, ki stopajo v to življenje: bli-žanje sadu, morje, grmeče ob bregu, in razpoloženje, ki dela silo srcu. Hkrati z mojim bratrancem je tudi mene obšla bolečina, ki jo porodita pretresenost in zavzetje nad prikaznijo, sveto v svoji lepoti, čeprav je bila hčerka pijanca ali idiota ali kogar koli, velikega ali majhnega. Moj bratranec in jaz sva zagledala umrljivo lepoto, in ko je v mračni ulici izginila v kočo ob železniški progi, se je še vedno vzdihovaje oziral okoli sebe in naposled vzkliknil: «Pojdiva na vrček piva!« Odpeljala sva se do točilnice na Ventura avenue in izpila vsak dva vrčka.
Potlej sva se odpeljala na njegov dom. Dvanajst, vsi istega porekla, nas je sedelo okoli mize in govorilo. Starejši so mislili na staro domovino in na tiste, ki so bili umrli, na dneve v tisti deželi in kako je bilo v njej lepo, lepo in povsem drugačno in hkrati prav takšno, na težke čase in na tisti čas, ko se kdor koli izmed nas, ki še živi, napoti proti svojemu poslednjemu trenutku, medtem ko drugi molijo in se zaobljubljajo, kako se naposled tisti, ki Je že bil na potu, vrne k nam nazaj in kako se tedaj drugi zrušijo na svoja ležišča in zaspijo in kako potnik sam proti jutru spokojno zaspi in kako se čez teden ali dva ali tri docela vrne med nas, kakor da bi bil še vedno eden izmed nas, kako govori z nami in mu je dvajset ali štirideset ali šestdeset let in se smeji z nami, mi pa sedimo z njim okoli mize, jemo in pijemo z njim, skupaj z njim doživljamo letne čase in z njim vred zremo v luč na zemlji. O mrtvecih smo govorili, kakor da niso umrli, kakor da leta niso pretekla, kakor da bi bil Dikran še vedno med nami, nadarjen in spreten in dovtipen, kakor da še
, vedno rjove od smeha, ko obje-j ma otroke svoje sestre in jim prinaša darove. O Havagimu smo govorili, o njegovem starem in razmajanem Buicku in o njegovi divji jezi, če je bil nekdo neprijazen z njim ali je sam prišel v zadrego.
Pozno v noči sva se bratranec in jaz znova odpeljala v mesto in odšla v bar.
«Ali se moreš spomniti vseh možakarjev, ki smo govorili o njih?« me je vprašal bratranec.
((Nekaterih se morem spomniti,« sem odgovoril. ((Nekateri so živeli pred menoj, Hovagima pa se spomnim. Nekoč je vzel mene in mojega brata v svoj razmajani Buick in naju odpeljal v svoj vinograd. Vzel naju je s seboj na lov in vrtel ploščo na svojem starem gramofonu in solze so mu stopile iz oči. Vedno nama je nosil grozdje in breskve in dinje. Njega se spomnim, Dikrana pa se ne spomnim. Spominjam se, kako so govorili o njem njegova sestra, moja mati, njegova mati, nate stara mati. Zato ga imam rad. Po vsej priliki je bil veličasten možakar, čeprav je bil kar naprej zabaven.«
Odšla sva v gostilno Basque na Tulare Street. V njej je igral razglašen gramofon, dve uri sva posedala v njej, pila whiski in po-
slušala španske ljubezenske pesmi 1 in tange. Bila je dobra Divnica, nekoč je bila eden najodličnejših gostinskih prostorov, kar sem kdaj popival v njih, in tedaj sem znova pomislil na noč v New Yor-ku, ko sem spoznal Georgesa Gershvina in mi je pripovedoval, kako je z njim, kadar komponira. Ko sem pil. sem še vedel, kako je takrat z njim, povedati pa nisem mogel več. To je pot, ki je nihče ne pozna. Odšel je skozi poslednji trenutek in še dalje in vendar je še vedno med nami, kajti takrat, ko je bil še prikazen, je potoval naprej in nazaj, v temo in znova v luč, in videl in slišal je na eno in drugo stran. Vedel sem: to je tista pot. Ko bi ne bili v milosti narave, bi bili vsi mrtvi, preden bi sploh prišli na zemljo ali odšli z nje. Preden bi prišli do trenutka, ki bi se ga utegnili spomniti, bi znova postali ilo ali kamen ali nič.
Na povratku domov sem bil v vlaku zgolj ubog Armenec. In nisem bil žalosten zato, ker je umrl Brahms ali Bach ali eden izmed drugih, postavim Renoir, Goya, Dostojevski, Dickens, Robert Burns, Byoran, Danile Boone, Tolstoj, Andrew Jackson, Mark Twain ali nekdo izmed tistih, ki jih imamo radi, temveč zato, ker se je vse to dobro in zlo po zakonu narave moralo tako zgoditi.
o«
9
FOTOGRAFIJA, STARA ŠTIRIINŠESTDESET LET |
.
Slika kaže slovenski otroški vrtec pri Sv. Ivanu 1. 1903. Med otroki je učiteljica Grmekova, ki drži v rokah sina Borisa. Tedanji otroci imajo sedaj blizu 70 let. Ta ali oni je lahko še živ. Svetoivančani, jih kaj poznate? Ali: se poznate?
V IZDAJI MLADINSKE KNJIGE V LJUBLJANI
Itvslej nnjvečjii in nujltvljšn slivenska knjiga c pcmcrstvu
MIŠKO KRANJEC:
RDEČI GARDIST
Ko je založba Mladinska knjiga začela pripravljati slovensko izdajo knjige, ki jo imamo sedaj pred seboj pod naslovom LADJE - MORJA — PRISTANIŠČA — to pa predvsem z namenom, da bi slovenska mladina natančneje spoznala in vzljubila morje — se je obrnila na svojega dolgoletnega sodelavca Vladimira Nagliča. Na pomorščaka po poklicu, obenem pa enega redkih književno dejavnih morjeplovcev, človeka, ki je dolgo let plul po morjih, ki pa je tudi potem, ko se je umaknil s kapitanskega položaja, kot pisatelj in prevajalec živel predvsem za morje. Vladimir Naglič in uredništvo založbe sta spoznala, da ima nemška knjiga Freda Dietricha, ki naj bi jo prevedli v slovenščino, pomanjkljivosti. Predvsem pa, da bi bilo treba v knjigi, namenjeni slovenskemu bralcu, posvetiti nekaj prostora tudi nastanku, razvoju in smotrom domače mornarice. Delo Vladimira Nagliča pri tej knjigi je postalo tako obsežno, da je daleč preseglo prevajalski okvir. To je uvidel tudi založnik in sam predlagal, naj nosi knjiga kot ime soavtorja tudi ime Vladimira Nagliča. Od tod torej dva avtorja knjige o morju in pomorščakih, ene redkih slovenskih knjig, ki obravnava to sicer priljubljeno tematiko. Ob tej knjigi pa se je iztekla tudi življenjska usoda Vladimira Nagliča. Samo v letih 1945T9G0 je izšlo IG Nagličevih knjižnih prevodov, a tudi po letu 1960 je izšla vsako leto najmanj po ena njegova knjiga, saj je Naglič videl v prevajanju kos svojega življenjskega programa. Knji-
ga Ladje — Morja — Pristanišča pa je njegovo poslednje delo, saj je Naglič lani avgusta podlegel posledicam prometne nesreče.. Tako pomeni knjiga, ki jo imamo zdaj pred seboj, ne samo obogatitev naše skromne literature o morju, temveč tudi počastitev spomina Vladimira Nagliča, pomorščaka, prevajalca in strokovnjaka
zo pomorsko izrazoslovje.
Knjiga Ladje — Morja — Pristanišča ni znanstveno delo in tudi nima izrazito poučnega značaja. Njen namen je prinesti čim-več sicer zanimivega gradiva o morju, ladjah, pristaniščih in v zgoščeni ter zanimivi obliki posredovati čimveč zgoščenega gradiva s širokega področja pomorstva. Ne vemo sicer, kaj bodo o knjigi rekli pomorščaki, čeprav je skoraj dvomljivo, da bodo imeli kake strokovne pomisleke zoper to delo. Toda vsakdo, ki bo začel prebirati to knjigo in si iz nje bogatiti svoje znanje o morju, ladjah, ribah, zgodovini pomorstva, ladjedelništvu, ladijskih strojih in napravah, ribištvu, velikih odkritjih, življenju na morju in na ladjah in še o marsičem drugem v zvezi z morjem, bo moral priznati, da smo prav tako knjigo, ki bi nam v strnjeni obliki dala toliko dragocenega gradiva o tej široki temi v slovenščini, močno pogrešali. Vsakdo bo v knjigi našel toliko novega, toliko zanimivega in poučnega o morju in vsem, kar je z njim v zvezi, da lahko to delo označimo kot majhen, poljudno napisan pomorski priročnik.
Po uvodni besedi Božidarja Borka, posvečeni spominu Vladi-
*
Naslovna stran ovitka nove knjige
Vladimir Naglič
mira Nagliča, je najprej nekaj uvodnih misli posvečenih morju, temu današnjemu mostu med narodi, ki služi kot pot v svet, ki pa pomorščaku na vsaki ladji odmeva se vedno kot nekoč, predvsem kot pesem valov. Od splava do atomske ladje je naslov prvega razdelka, ki govori o zgodovini ladje in sploh plovil od začetka pa do današnjih dni. V enajstih poglavjih je prikazana zgodovina pomorstva pri starih Grkih, Rimljanih, pri Slovanih, Germanih. Srednjeveškim jadrnicam je posvečeno posebno poglav je, prav tako Dubrovniku in njegovi pomorski moči. Knjiga govori tudi o morskih roparjih, o jadrnicah novega veka, o ladjah na paro in o najnovejših dosežkih, atomskih ladjah dvajsetega stoletja.
Drugi krajši razdelek knjige uvaja bralca v osnovne pojme pomorske geografije. Naslov: Veter, morski tokovi in plimovanje pove vse. Kako je v primeru nesreče mogoče priklicati pomoč na morju, kako je urejena signalizacija in kaj vse pomenijo številne pisane barvaste zastavice, ki jih uporabljajo mornarji, o tem bo bralec dosti zvedel iz naslednjih dveh delov knjige. K temu je avtor dodal še poseben samostojen del, ki govori o preprečevanju nesreč na morju. Pri tem pa avtor ni ostal pri suhoparni pripovedi. Poleg prikaza številnih podob pripoveduje tudi o nekaterih primerih večjih pomorskih nesreč in posreduje ugotovitve komisij o poteku in vzrokih nesreče. (Med drugim na primer tudi o trčenju italijanske ladje Andrea Doria z ladjo Stockholm).
Naslednji obsežni del knjig* je posvečen navtiki. Morda bo ta del za širši krog bralcev manj zanimiv, kajti v bistvu gre tu že za majhen učbenik navtike. V več poglavjih je obdelana obširna snov o ugotavljanju položaja ladje, o kompasu, o merjenju globine, o radarskih napravah, o astronomski navtiki, o posameznih aparaturah. Tu je tudi nekaj matematike, nekaj skic, skratka, gre skoraj za majhen priročnik navtike.
Razumljivo je, da taka knjiga ni mogla mimo morskega ribištva, kateremu so posvečena naslednja štiri poglavja. Dragocen bo pregleden seznam vseh morskih rib Jadrana s slovenskimi, latinskimi, italijanskimi in nemškimi nazivi rib.
Luke in pristanišča je naslov naslednjega dela knjige, kjer bodo bralci našli marsikaj zanimivega o natovarjanju, prekladanju in razkladanju blaga. Naslednji del govori o ladjedelnicah, pri čemer bodo dragoceni podatki o domači mornarici. Največ prostora v tem delu knjige, pa je posye,-. cenenega la_dji. V t)v'an&'|sUh ^ poglavjih ibo “bralec"zvedel vse o tovornih in potniških .ladjah, p tankerjih, tonaži, stabilnosti, o strojih, gorivu, o komandnih napravah na ladjah, dodobra pa bo spoznal tudi slovensko terminologijo za posamezne dele ladje, posamezne naprave in aparature, čeprav je leta 19G1 prav ob sodelovanju Vladimira Nagliča izšla knjiga Pomorska slovenščina, bodo podatki o slovenskih izrazih v knjigi, namenjeni širšemu krogu dobrodošli.
Zadnji razdelek knjige ima naslov. Posadka. Govor je o delu na krovu, o strojnem osebju in osebju splošne službe, pa o kapitanu in častnikih. Na koncu knji-je dodan še kratek seznam upo rabljene literature. Ta seznam pa je v pogledu slovenske literature skromen. Navaja namreč samo dve knjigi: Lenček R.: Gradivo o slovenskih ribičih ob Jadranskem morju (Trst 1947) in Penko T.: Tržaški ribji trg (Trst 19G1). Na srečo je nekaj več literature v srbohrvaščini, toda tudi ta je so-razmeroma skromna. Zato je pomen nove slovenske knjige o morju in pomorstvu še toliko večji. Bralci bodo veseli tudi številnih slik, fotografij in risb, ki pred-
III. del
Ni sicer običajno, da bi pisatelj stopil iz vloge pripovedovalca in na koncu svojega literarnega dela objasnil značaj dela ter ocenil zgodovinskega dogajanja in junake svojega romana v resničnih dogodkih. Toda Miško Kranjec je to storil in s Povzetkom zaključil svojo tretjo knjigo zgodovinskega romana Rdeči gardist „tpr syi?jfi. pbširpo pripovedno delo o revolucionarnih dneh v Prekmurju neposredno po prvi svetovni vojni. V tej svoji zaključni '•besedi 'pa je pisatelj- sam potrdil to, kar smo v Primorskem dnevniku zapisali o romanu že ob njega drugi knjigi in v čemer nas še bolj utrjuje zadnja knjiga trilogije. Recenzentu Kranjčevega romana torej ne bo treba avtorjevega dela podrobneje razčlenjevati in o njem razglabljati. Zadošča, da bo prebral pisateljev «povzetek» na koncu romana. V tem povzetku je Miško Kranjec zapisal tudi tole:
((Poslovili se bomo po tej dolgi, naporni poti, ki me je na njej zgodovinska sla prisilila k mučnemu soočenju človeka z resnico in manj k poveličevanju junakov, za kar sem si bil že od vsega začetka na čistem, da jih Prekmurje v svoji zgodovini ni imelo, ker bi se sicer ta zgodovina drugače spletala. Tako soočenje ljudi z dogodki pa je le bolj krhko, kočljivo in nehvaležno v zgodovinskih časih, kakršni so se — morda najusodnejši — spletali ravno osemnajstega ali devetnajstega leta. Sla pa surovi resnici teh let in blišč romantike velikih junakov me že preganjata od otoških let in se mi vsiljuje-
ga Vpa To sicer "fploh ‘tepcT oprem	ta V pripoved' Kakor pa sem na'
Ijena in je treba avtorja opreme Dušana Osredkarja pohvaliti
Sl. Ru.
posled na drobno in tenko pretehtal dogodke in preobrnil ljudi v njihovi dejavnosti in izpovednosti, se je zgodovinska resnica
Ljubiteljem dobre knjige priporočamo novitete:
1.	Neža Maurer: Zveza mora ostati
Izvirno slovensko delo, s katerim žele partizanski kurirji po dvajsetih letih izraziti svojo hvaležnost do partizanskih domačij. Razen spominov na vojne dogodke vsebuje delo številne reminiscence o usodi partizanskih kmetij v povojnem času.
cpl., strani 328, cena N din 32,—
2.	Vlado Strugar: Osvobodilna vojna v Jugoslaviji
Delo je pregleden in strnjen prikaz narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov in izpolnjuje občutno vrzel na knjižnem trgu. Knjiga je zlasti namenjena šolam in pouku zgodovine in posameznikom, ki jih zanima dokazno gradivo. Dogodki v Jugoslaviji so opisani vzporedno s pomembnejšimi svetovnimi dogodki. Knjiga je opremljena s številnimi skicami.
ppl., strani 347, cena N din 40 —
3.	Dimiter Angelov: Na življenje in smrt
Vojni roman je posvečen ilegalnemu in partizanskemu boju zoper ^ okupatorja in domače izdajalce. V svetu je roman doživel izreden uspeh, ker je pretresljiv dokument časa, ko je bolgarsko ljudstvo krvavelo za svojo osvoboditev.
ppl., strani 603, cena N din 53,—
4.	Ivan Matičič: Skozi plamene prve svetovne vojne
Knjiga je izšla v letu 1966, v njej so opisani boji na soški fronti, Fajtovem hribu, hribu Skabrijel, na Banjščici itd. Knjigo posebej priporočamo bralcem, ki žive na ozemlju, prek katerega je šla vihra v prvi svetovni vojni.
ppl., strani 398, cena N din 24,—
KNJIGE NAROČAJTE PRI ZAVODU BOREC. LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 10/11.
vsiljevala nad drugo in se potiskala nad junaško povest.«
Sicer pa najprej nekaj pojasnil. Pomurska založba v Murski Soboti je leta 1964 izdala prvo knjigo romana Miška Kranjca RDEČI GARDIST, ki je bil napovedan v dveh knjigah. Leta 1965 je izšla druga knjiga tega teksta, ki je kasneje prerasel v tri knjige. Zdaj je torej izšla tretja knjiga, ki je celo najobsežnejša od vseh, saj obsega nič manj kot 666 strani. Ce prištejemo še strani prvih dveh delov, potem vstaja pred nami obsežno delo, velik zgodovinski roman skoraj 1600 strani, posvečen usodi koščka slovenske zemlje onstran Mure v dneh po prvi svetovni vojni, in romanu, ki pomeni obenem obogatitev slovenske izvirne književnosti. Kajti v tem delu pisatelju ni šlo samo za prikaz, kam bo usoda privedla to slovensko zemljo, temveč za prikaz prekmurskih ljudi in njih revolucionarnega vrenja v usodnem času. Ta čas pa spada med najsvetlejše trenutke prekmurskega vaškega proletariata, kot je zapisal Miško Kranjec na koncu svojega romana.
Leta 1918, ko se je podirala av-stroogrska monarhija, so se tudi prekmurski Slovenci zavedli svoje narodnosti in se prebudili iz tisočletnega suženjstva. Pod vplivom oktobrske revolucije in revolucije na Madžarskem ja vzplamtela vaška proletarska revolucija tudi v Prekmurju. Seveda so bile revolucionarne težnje skromne in so se izražale predvsem v napadih na trgovine in zahtevah po razdelitvi grofove zemlje. Prekmurci niso imeli ne lastne inteligence ne narodnih voditeljev, le nekaj domačih duhovnikov pa še ti so bili madža-rofilsko orientirani. Zato so bili ti revolucionarni izbruhi bolj izraz spontanega odpora zoper tlačanstvo kot pa izraz organizirane revolucionarne zavesti. Toda naj je bila ta vaška revolucija še tako skromna, je vendar prevetrila otopelost in zbudila prekmurske ljudi. Obenem pa je dovolj razdražila madžarske oblastnike, da so se krvavo maščevali nad malimi ljudmi. Človek, ki je v imenu madžarske oblasti pobijal preproste kmete, je bil poročnik Vilmoš Tkalec, učitelj slovenskega rodu, sicer pa zvest ideji povezanosti Prekmurja z Madžarsko. O vsem tem pripoveduje prva knjiga Kranjčevega romana. V drugi knjigi smo deloma priča epilogu proletarske revolucije, predvsem pa boju za povojno usodo Prekmurja, boju med madžarskimi oblastniki in malimi ljudmi, ki so se bolj ali manj slučajno angažirali za pripojitev Prekmurja -Jugoslaviji. Le revolucionar Stefan Prša, ki je v prvem delu romana odigral vlogo legendarnega kmečkega puntarja, se še vedno aktivno bori za svojo ožjo domovino in za priključitev Prekmurja k Sloveniji. Toda usoda Prekmurja se je v tem čudno pletla.
O tem pa pripoveduje Mi-"ko Kranjec v treji knjigi. Čeprav so bili na mirovni konferenci sorva vsi za to, da Prekmurje ostane pod Madžarsko, je slednjič ta de-želica le pripadla k matični domovini. Politiki v Versaillesu, ki so gledali kako bi Madžarski zadali še kak udarec, so sprožili na Madžarskem proletarsko revo-
(Nadaljevanje na S. straniJ

PrlmorelčrJnevnik
16. aprila 1K
Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.8, najnižja 14.1, ob 19. uri 17.4 stopinje, zračni tlak 1010.3 raste, brez vetra, vlaga 57 odst., nebo 6 desetink pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 11.8 stopinje.
Tržaški
»evnik
Danes, NEDELJA, 16. aprila
Boža
Sonce vzide ob 5,19 in zatone * 18.51. Dolžina dneva 13.32. Luna '1 de ob 8.52 in zatone ob 0.53.
Jutri, PONEDELJEK, 17. aprila
Rudolf
-------*
MEDTEM KO JE PRI IACP VLOŽENIH 6000 PROŠENJ ZA LJUDSKA STANOVANJA
Zakon o odpravi blokiranih najemnin bi prizadel na tisoče delavskih družin
Izgoni, ki iti sledili, hi znova obremenili izdatke občine za zadevne podpore
V	Trstu je še vedno veliko po manjkanje zlasti ljudskih stanovanj Za zadnji natečaj ljudskih stanovanj ki ga je razpisal Zavod za ljudske hiše (IACP), je bilo vloženih okrog 6000 prošenj. Po nekaterih ftodatkih pa je v Trstu kar 3000 družin, ki nujno potrebujejo stanovanje. Te družine živijo v stanovanjskih prostorih, ki niso .ne socialno ne higiensko spodobni.
Poleg tega je sedaj na vrsti vprašanje odprave blokiranih najemnin, kar bodo z zakonom izvedli v štirih obrokih. Prvi del zblokiranih na jemnin bi moral stopiti v veljavo 1. julija letos; drugi del, ki bo prizadel največ ljudi, med katerimi tudi obrtnike in trgovce, naj bi stopil v veljavo 1. januarja prihodnjega leta. Zadevni zakon, ki bo urejal odpravo blokiranih najemnin, daje stanovalcem zelo malo jamstev. Kdor ne bo sprejel najemnine, ki mu jo bodo določili lastniki hiš, bo moral zapustiti stanovanje v šestih mesecih po sporočilu nove najemnine.
V	Trstu bo ta zakon prizadel na tisoče delavskih družin, ki jih bodo hišni lastniki izgnali iz stanovanja, če i e bodo mogli plačati novih visokih najemnin. To bo seveda zelo povečalo število izgnanih družin in bo prisililo tržaško občinsko u-pravo, ki že toliko let pomaga revnim izgnanim družinam, ter jim plačuje celotno ali delno stanarino v hotelih, zasebnih hišah ali v zasilnih stanovanjih, na višje stroške za to podporo. Že sedaj porabi tržaška občina okrog 100 milijonov lir letno za podpore izgnanim družinam. S tem denarjem pa občina še ni rešila vprašanja stanovanja brezdomcem, marveč jim je zagotovila le zasilno streho nad glavo.
Zato je treba pričakovati, da bo občina v prihodnjih letih morala celo podvojiti svoje izdatke za brezdomce, kar bo močno prizadelo njeno finančno stanje, ki je že sedaj zelo pasivno. Iz tega sledi, da bi morala občina, poleg Zavoda za ljudske hiše, ustanove GESCAL, ki upravlja poseben sklad za delavska stanovanja in druga, začeti proučevati možnost gradnje ljudskih stanovanj za izgnane družine, ki jim daje podporo, da se posto.noma o-trese sedanjih in bodočih izdatkov zv omenjeno začasno pomoč prizadetim.
že mnogo let pa je na dnevnem redu vprašanje ljudskili stanovanj, dodeljenih družinam z visokimi do hodki. Zakon o dodelitvi ljudskih stanovanj pušča zelo odprta vrata glede tega vprašanja. Med drugim določa, da ne morejo dobiti ali stanovati v ljudskih stanovanjih druži-
ne, ki imajo več kot 1.200.000 lir let nega obdavčljivega dohodka z od bitkom dohodka od dela To pomeni, da družina, ki ima letno tudi po več milijonov lir dohodka od de ia, lahko dobi in ohrani ljudsko sta novanje. In prav teh primerov je v Trstu precej. Ne bomo navajali imen raznih oseb, ki so na važnih odgovornih mestih s plačo ali »doklado«, ki presega tudi pol milijona lir na mesec, in ki stanujejo v stanovanjih Zavoda za ljudske hiše.
Vodstvo IACP že dlje časa govori, da je v teku pregled stanovalcev v ljudskih stanovanjih v zvezi z njihovim gospodarskim stanjem. Hkrati pa dodaja, da je to zelo zapleteno in kočljivo vprašanje, ki ga ni mogoče kar tako rešiti. Vodstvo pravi, da sedaj skušajo prepričati družine z ugotovljenimi visokimi dohodki, naj zapustijo ljudsko stanovanje ter da je že in da bo še vložilo proti nekaterim stanovalcem tožbo, ker nočejo zapustiti stanovanja. Vse to je zelo dobro, toda postopek za ugotovitev visokih dohodkov gre zelo počasi. Medtem pa je v mestu nešteto družin, ki živijo v neprimernih stanovanjih.
Nadaljevanje stavke mehanikov Sv. Marka
je nadaljevala ‘ "edi
Tudi včeraj se stavka mehanikov v ladjedelnici Sv. Marka. Gre za kakšnih 100 delavcev, katere so hoteli premestiti v Tovarno strojev, ne da bi jim zagotovili, da bodo ohranili dosedanje prejemke in razne pridobitve. Stavka se konča jutri zjutraj.
V torek bo minister za državne udeležbe Bo sprejel osrednje predstavnike sindikalnih organizacij v Rimu, s katerimi bo razpravljal o zahtevi po zagotovilih, da se ohrani raven zaposlitve v ladjedel-skih obratih IRI, v katerih je prišlo do preosnove.
Nova telex-služba za javno razgovore
Pokrajinska poštna uprava v Trstu sporoča, da od 10. aprila deluje tudi v Trstu, in sicer na oddelku za sprejemanj» brzojavk na ■ o-srednji glavni pošti, nova telex služba za javne razgovore (Pošto telex-pubblico).
Poštna uprava poudarja, da1 je ta nova naprava na razpolago vsem, ki želijo stopiti v stik osebno in ne-
posredno z abonenti telex, tako v Italiji kot v inozemstvu. Kakor je znano, telex omogoča hitro ter neposredno povezavo in poročanje, kakor neposredna telefonska zveza, toda nudi ugodnost pisanega poročila.
Interesenti lahko sami oddajajo, ali pa s pomočjo uslužbenca pri a-paratu. Za to pomoč uslužbenca je treba seveda plačati še posebno takso. Tarifa za prvo minuto poročanja znaša za vsa mesta v Italiji 200 lir (Benetke 120 lir), za vsako naslednjo minuto pa 100 lir (Benetke 60 lir). Mednarodna tarifa za Jugoslavijo znaša za prve tri minute 879 lir, za vsako naslednjo minuto 293 lir, za Češkoslovaško 966
—	322, za Bolgarijo 885 — 295, za Poljsko 930 — 310, za Sovjetsko zvezo 1749 — 583, za Avstrijo za prvih 20 sekund 215, za vsakih 10 naslednjih sekund 43 lir, za Francijo 185
—	37, za Anglijo 230 — 50, za Zahodno Nemčijo 220 — 44, za Švico 160 - 32 itd.
V Kopru sestanek
mešane komisije za šolska vprašanja
V Kopru so se včeraj sestali jugoslovanski in italijanski eksperti mešane italijansko-jugoslovanske komisije za šolska vprašanja. Italijansko delegacijo je vodil član omenjene komisije in šolski skrbnik v Trstu prof. Angioletti. Na sestanku so se dogovorili glede pobud, ki jih bodo letos uresničili v okviru dogovora o šolskih problemih. Tako bo med drugim, kot prejšnja leta, med počitnicami seminar za šolnike. Or ganizirali bodo tudi medsebojne obiske med učenci višjih razredov o-snovnih šol obeh manjšinskih etničnih skupin ter izlete dijakov zadnjih razredov višjih srednjih šol. Razen tega so s' dogovorili tudi glede izmenjave šolskih knjig med šolskimi knjižnicami.
Tudi v Trstu konec stavke zdravnikov
Kot po vsej državi so tudi v Trstu bolnišniški zdravniki prenehali stavkati opolnoči. Zato bo zdravstvena oskrba v vseh bolnišnicah zopet normalna. Zaradi stavke ni bila prizadeta nujna služba, toda delo je močno zaostalo, saj niso razen v nujnih primerih opravljali nobenih analiz niti dali o njih izvidov.
iitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUfiiiiiimufiiiiiuiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiufiiiiiiiiiimiiiiiiiimniiiiiimii
V TOREK SEJA DEŽELNEGA SVETA
Zadnji dan razprave o zakonu o ustanovi za razvoj kmetijstva
Sinoči v Kulturnem domu gostje iz Ljubljane
Vzorna koncertna prireditev Zavoda za baletno in glasbeno izobraževanje
Mladi plesalci, muzikanti in pevci so izpričali resnost in visoko strokovnost zavoda
Ta teden se sestaneta tudi dve komisiji deželnega sveta
Deželni svet se bo zopet sestal v | zabodla njegova sostanovalka 48-torek zjutraj, da po 12 sejah za-1 letna Salvina Nelli por. Esti. O dogodku smo obširno pisali v našem dnevniku, saj se je Biasol najprej izgovarjal, da ga je v veži stavbe napadel in zabodel neznanec. Po-

Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Horizontalne prometne znake bodo prepleskali do julija
Poskrbeti bi bilo treba za obnovitev horizontalnih znakov tudi v predmestjih in v okolici • Demantirana vest o nakazilu prispevka «Grandi Motori Trieste» iz rotacijskega sklada
Kar štirje občinski svetovalci so v občinskem svetu postavili odbor niku za mestni promet vprašanje v zvezi z horizontalnimi prometnimi znaki v mestu. Tako veliko priza devanje svetovalcev za prometne znake je dokaz, da je doslej občinska uprava tudi v nekaterih zelo prometnih ulicah precej zanemarjala to važno vprašanje varnosti na cestah.
Odbornik prof. Romano je na zad
jih ima na razpolago za p>obude na področju srednje in male industrije. —
Določitev najemnin za občinska lovišča
Pred kratkim je odborništvo za kmetijstvo izdalo vrsto odlokov, s katerimi je določilo najemnino za občinska lovišča. Najemnino pla-
nji seji občinskega sveta hkrati odki tfnvnril Immunfetll Muslinu misrivfl) <UJeJU ODCinSKl Odseki lOVCeV, ^K1
ključi razpravo o zakonskem osnutku o ustanovi za razvoj kmetijstva v deželi. Pred glasovanjem bodo predstavniki raznih skupin in strank podali glasovalne izjave. Na dnevnem redu je tudi odobritev sprejema v deželno službo nekaj državnih in drugih javnih uradnikov. V začetku seje pa bodo razni odborniki odgovarjali na vprašanja in interpelacije svetovalcev.
Komisije deželnega sveta pa bodo nadaljevale na posvetovalni stopnji razpravo o zakonskem osnutku o prispevkih trgovinskim podjetjem za obnovitev prostorov in opreme, to je za izboljšanje razdeljevalne mreže sploh, ter o zakonskem o-snutku o prispevkih za jjospeševa-nje nakupa stavbišč ter za urbani-zacijske načrte na površinah, ki so namenjene gradnji ljudskih hiš, in sifcer na~ podlagi'zakoha 167' lz leta 1962.
O prvem osnutku bo razpravljala četrta komisija za industrijo, trgovino in obrt, ki se bo sestala jutri popoldne; o drugem osnutku pa bo razpravljala peta komisija za javna dela in urbanistiko, ki, se bo sestala v četrtek popoldne.
Jutri popoldne se sestane v Vidmu na deželnem odborništvu za kmetijstvo posvetovalni odbor za kmetijstvo, ki lx> razpravljal o kriterijih deželnih posegov v kmetijstvu na podlagi zakona št. 27 iz lanskega leta (drugi zeleni načrt). O tem vprašanju bo podal poročilo vodja agrarne službe odborništva dr. Angeli.
Deset oseb prijavljenih zaradi pornografskega materiala
zneje se je izkazalo, da ga je ženska, ker se je pijan vrnil domov. Pri tedanji preiskavi so agenti na
Biasolovem domu našli pornografske slike in tako se je pričela druga preiskava.
Biasol je Arditove slike razpečaval, obenem si od VVerzka izposodil pornografske filme, za katere je Ardito plačeval 5000 lir najemnine na dan in jih vrtel doma v družbi prijateljev. Ardito je poznal Gasperinija, ki se je bavil s fotografijo in mu dajal negative, da jih je razvijal. Gašperini si je pridrževal negative in zase delal fotografije, ki jih je potem hranil doma. Werzk je posedoval pornografske filme, vabil na svoj dom znance in prijatelje in filme predvajal. Bil pa je tako nepreviden, da je od obiskovalcev zahteval vstopnino 500 lir.
Vsa zadeva je tako prišla na dan in agenti so Arditu, Gaspariniju in Werzku zaplenili šest pornografskih filmov, nad 1000 fotografij, literaturo, več fotografskih aparatov, projektor, aparat za tiskanje fotografij, rezila in podobno v skupni vrednosti nad milijon lir.
Omenjene osebe so prijavili sodišču, pustili pa so jih na začasni svobodi.
Sklenjen sporazum za elektriško stroko
govoril komunistu Muslinu, misovcu Morelliju, socialistu Cesaru in demokristjanu Puppiju. Najprej je od bornik povedal, da je v mestu 13 tisoč 360 kv.metrov površine horizontalnih prometnih znakov. Od teh je 1.360 kv.metrov stalnih, ki jih ni treba od časa do časa prepleskati; od ostalih 12.000 kv.m bodo kmalu položili 1000 kv.m novih stalnih znakov. Za prepleskanje nadaljnjih 11 tisoč kv.m je občinski odbor že odobril zadevni sklep in razpisal dražbo za 4.000 kv.m Ta dela bodo končana v mesecu maju. Za prepleskanje ostalega dela pa bodo poskrbeli do konca letošnjega junija.
V svojem odgovoru je odbornik tudi podrobno poročal, kje bodo obnovili prometne znake, kar je dalo svetovalcem povod, da so ugotovili, da niso v programu omenjenih del vključene nekatere zelo prometne ulice, kot na primer Ul. F. Severo in druge, kjer je malo prometnih znakov in je nevarnost prometnih nesreč zelo velika. Hkrati pa ugotavljamo, da bi morala občina začeti resno misliti na postavitev horizontalnih prometnih znakov v pred
rnestjih in v okoliških vaseh, kjer
se mnoge stranske ceste križajo z glavnimi. Na teh točkah preti vedno nevarnost nesreč zaradi pomanjkanja znakov.
Župan inž. Spaccini pa je odgovoril na zanimivo vprašanje republikanca Fragiacoma, ki ga je vprašal, ali je res, da je uprava rotacijskega sklada odobrila podjetju »Grandi Motori Trieste* 400 milijard lir posojila. Svetovalec je poudaril, da je rotacijski sklad namenjen za razvoj tržaške srednje in male industrije ter da bi omenjeno posojilo popolnoma onemogočilo nadaljnje koristno delovanje sklada za tržaško gospodarstvo. Župan je zagotovil, da ne obstaja noben sklep uprave rotacijskega sklada v tem pogledu, čeprav je omenjena družba vložila prošnjo za posojilo. Rotacijski sklad ne more vzeti v poštev te prošnje, je dejal župan, ker bi s tem popolnoma izčrpal denarna sredstva, ki
imajo lovišča v najemu, svojim občinam. Med drugimi se tičejo ti odloki tudi Artina, Ahtena, Čer-vinjana, Srednjega, Torjana in številnih drugih občin v Furlaniji. V prihodnjih dneh bodo določili najemnino tudi za druge občine. Seveda ne lx)do te najemnine dokončne, ker se sedaj ravnajo po zahtevah posameznih občin. Dokončne najemnine bo predpisala dežela, ko bo klasificirala lovišča, da določi enotne kriterije zanje. Ker so v preteklih dneh določali lovišče za občino Lignanu, ostanejo prosta lovišča samo še v občinah Dunja, Grmek, Neme, Rez-juta, San Daniele, Sovodnje, Su-trio, Tolmeč in Villa Santina.
Pred nekaj dnevi so agenti letečega oddelka zaključili preiskavo v zvezi z razpečevanjem, predvajanjem in proizvodnjo pornografskega materiala, v glavnem fotografij, filmov in literature, ter prijavili sodišču 10 oseb, od katerih se bodo 26-letni pleskar Sergio Ardito iz Ul. delle Beccherie 9, 29-letni uradnik Franco Gašperini iz Ul. Ric-ci 7 in 53-letni upokojenec Mario Werzk iz Ul. Boccardi 5 morali zagovarjati pred sodniki zaradi posesti, razpečevanja in proizvajanja pornografskih fotografij, Werzk pa tudi zaradi predvajanja pornografskih filmov brez predpisanega policijskega dovoljenja. Ostali se bodo morali zagovarjati pred sodniki zaradi nakupa teh fotografij, trije od teh pa zaradi opolzkih dejanj v javnem prostoru.
Ardito je lani v Milanu kupil 50 pornografskih slik in jih prinesel v Trst.. Ker se je že prej zanimal za fotografijo in z vsem kar je z njo v zvezi, je slike prefotografi-ral, potem pa jih dajal 54-letnemu Mariu Biasolu Iz Ul. Capitelli 5, katerega je 5. marca letos z nožem
n miiiMiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiii im iiiii iii iii iiiiiiiiiiimii umil m m 111111111111111111
OBČNI
ZBOR DRUŽBE AUTOVIE VENETE
Junija izročen prometu odsek Palmanova-Tilment
Dosedanji predsednik družbe Candoiini najavil svoj odstop
Odsek avto ceste Trst Benetke med Palmanovo in reko Tilment bodo odprli prometu junija meseca letos. To zagotovilo je dal predsednik družbe Autovie Venete, ki gradi objekt, na včerajšnjem občnem zboru njenih delničarjev. Na zboru, ki so se ga udeležili skoraj vsi delničarji iz Trsta, Vidma, Gorice, Trevisa in Benetk, so odobrili bilanco lanske ga poslovanja
Predsednik Candoiini je orisal glavne postavke lanske bilance ter dosedanji razvoj dela pri, gradnji posameznih odseko na arteriji Trst Benetke; pri tem se je zadr žal tudi ob načrtih za izvedbo del, ki pridejo na vrsto med postopnim napredovanjem trase v smeri proti Benetkam, in ob vprašanjih njihovega finančnega kritja.
Podpredsednik družbe dr. Franzil
je nato prebral Candolinijevo pismo vodstvu Autovie Venete, s katerim je dolgoletni predsednik družbe na javil odstop s tega mesta zaradi dosežene starosti in rahlega zdravja. Občni zbor je vzel na znanje ostavko predsednika ter se mu zahvalil za dolgoletno prizadevanje in trud, s katerim je vsa ta leta vodil družbo skozi nemajhne težave. S priložnostnimi govori so nastopili predsednik deželnega sveta Berzanti, podpredsednik Autovie Venete Fu varetto Fisca in deželni predstavnik pri družbi, delegirani upravitelj Tonutti. Občni zbor je nato sprejel predlog, naj bi se funkcija pred sednika in delegiranega upravitelja pri Autovie Venete združili v eni sami osebi, in sicer bo to odslej dosedanji delegirani upravitelj dr. To-nutti.
Sindikati in uslužbenci Acegata so z veseljem sprejeli vest, da so v Rimu končno sklenili sporazum za uslužbence občinskih elektriških podjetij, in sicer za razdobje 1965-1967, to je za tri leta. Kot je znano, uživajo v Trstu vsi uslužbenci Acega-'a ugodnosti pogodbe za elektriško stroko, to je tudi tisti, ki so zaposleni pri plinu in vodi. Sedaj so boljše perspektive tudi za rešitev krajevnega spora, ki se tiče 4-od-stotnega poviška plač uslužbencev. Župan Spaccini je že sporočil sindikatom Acegata, da bo v kratkem sklical z njimi sestanek, na katerem bodo skušali rešiti spor.
Kadarkoli ms je doslej obiskala kakšna šolska ustanova iz glavnega mesta Slovenije in nam demonstrirala rezultate svojega vzgojnega dela, smo se lahko prepričali o strokovni resnosti teli ustanov. Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane nam je to prepričanje samo še potrdil v najvišji možni meri. Mladi plesalci od začetnih razredov pa do zadnjih letnikov te srednje šole, ki jo vodi baletna pedagoginja L. Wisiakova, so nam nazorno prikazali stopnjevanje pouka in če smo pri najmanjših lahko spremljali njih prikupen in resnoben nastop ob osnovnih baletnih korakih, smo p.ri onih iz višjih letnikov že lahko videli lepe rezultate vztrajnega in strokovnega vežbanja v obliki zahtevnejših plesnih prvin in občutene gracioznosti.
V drugem delu se nam je najprej predstavil šolski godalni orkester z dvema Dolarjevima skladbicama «Balletti. a 4 1. in 11.-», nato pa še s Corellijevim «Concerto grosso op. C št. 1 v D-durm pod vodstvom pedagoga in dirigenta prof. Cirila Ve-roneka. Že ob prvih taktih je bilo očitno, da je mali godalni ansambel izvajane skladbe do potankosti naštudiral, saj je bilo izvajanje v vseh pogledih več kot zadovoljivo, tudi če ne bi šlo samo za šolski orkester. Zlasti je presenečala dognana interpretacija, pa tudi tehnika muziciranja vsakega posameznega člana ansambla je izpričevala dobro podkovanost. V Corellijevem koncertu pa smo lahko občudovali tudi soliste, dva violinista in čelista, ki odražajo izrazit muzikalni talent in tisto stopnjo tehničnega muziciranja in interpretacijskega smisla, ki že izstopa iz šolske zadržanosti v izrazito muzikalno individualnost.
Za zaključek so nam gojenci zavoda izvedli še Dolarjevo kantato «Miserere mei deus» za soli, zbor, godala in orgle pod vodstvom prof. Janeza Boleta. Izvedba je bila presenetljivo dognana in precizna bodisi v vstopih, v intonančm jasnosti in glasovni barvitosti, bodisi v tekočem in dinamičnem menjavanju vodilne vloge orkestra, zbora in solistov, kakor tudi v vezanju vseh elementov v precizno in stilno dognano harmonijo. Solisti pa so še posebej pokazali nagnjenost za koncertno interpretacijo in lepe in dobro šolane glasove.
Pod vodstvom prof. Boleta je celotni ansambel izpričal še g?io_ očitno odliko, ki je za šolski afisambel šiZ'' mkV“mj. “pmevlbnd: -tfttčno muzikalno disciplino in pozorno podrejenost dirigentovim, hotenjem.
Občinstvo je celotni program spremljalo z očitnim zadovoljstvom in je mlade izvajalce in njihove pedagoge nagradilo s spontanim a-plavzom. In še enkrat: odsotnim je lahko žal za zamujeno priložnost, da bi se seznanili z resnostjo pedagoškega dela v matični domovini.
j. k.
Seminar, za katerega se je prijavilo 47 udeležencev, se bo nadaljeval danes dopoldne v istih prostorih.
Mednarodni prikaz turističnega filma na razstavi cvelja
Med številnimi izvirnimi pobudami, ki bodo spremljale letošnjo mednarodno razstavo cvetja, bo tudi mednarodni prikaz turističnega filma z naslovom itEspotur«, ki ga bo organiziral potovalni urad UTAT v sodelovanju z zavodom za preporod kmetijstva (Ente Rinascita Agricola).
Mednarodni prikaz turističnega filma bo v posebni dvorani na razstavišču pri Montebelu, v času od 22. aprila do 7. maja. V tem času bodo vrteli turistične filme iz vsega sveta. Filme bodo prispevale mednarodne turistične organizacije, letalske družbe, ambasade ter številne druge ustanove. Filmi bodo prikazovali turistične zanimivosti in privlačnosti evropskih, azijskih, ameriških in afriških držav, tako zlasti Indije, Japonske, Južne Afrike, Egipta, Maroka itd. Serija filmov se bo pričela s turističnim filmom o «Krasu», ki ga bodo zavrteli v soboto 22. aprila ob 19. uri, nato pa bodo filme predvajali vsak večer s pričetkom ob 20.30.
Hud požar v Miljah
Iz nepojasnjenih razlogov se je predsinočnjim nekaj minut pred polnočjo razplamtel požar v prazni stavbi v kraju Pianezzi pri Miljah, katere lastnik Antonio Coslovich je nedavno umrl. Prihiteli so gasilci iz Milj in agenti s komisariata ter se takoj lotili gašenja. Po dveh urah dela je gasilcem uspelo pogasiti nastali požar, ki je povzročil približno pol milijona lir škode. Požar je zajel samo stavbo pokojnega Coslovicha in ni predstavljal nobene nevarnosti za sosednje hiše. Preiskava je v teku.
Verižno trčenje šestih avtomobilov
V Miramarskem drevoredu blizu restavracije «Tritone» je včeraj popoldne prišlo do verižnega trčenja šestih avtov, ki so vozili proti mestu. Prvi avto TS 43819 je vozila 45-
letna gospodinja Stefania Maspen ir. Massa iz ul.' Cedassamare 7,
po:
ki je poleg sebe imela 10-letno hčerko Isabello. Obe potnici sta se ranili in pobili po glavi in spodnjih u-dih. Ponesrečenki so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bosta morali zdraviti 10 dni.
V Kullurnem domu razstava J. Cesarja
Na pobudo kulturne komisije pri
SKGZ bo v soboto 22. aprila t.l. ob 18. uri v foyerju balkona Kulturnega doma otvoritev retrospektivne razstave tržaškega slikarja Jožeta Cesarja ob njegovi 601etnici.
Razstava bo odprta do 14. maja.
Igralski seminar za amaterske igralce
Sinoči se je v prostorih p.d. Ivan Cankar pričel igralski seminar za amaterske igralce, ki ga je prire dila Slovenska prosvetna zveza. Seminar vodita režiser Marjan Belina in igralec Lacij Cigoj, ki sta predavala in s praktičnimi primeri nakazala razna poglavja dramske teorije.
DRAMSKA SKUPINA PROSVETNEGA DRUŠTVA «PROSEK • KONTOVEL«
bo gostovala v sredo, 19. t. m. ob 21. uri v dvorani prosvetnega društva «1. Cankar«, Ul. Montecchi 6, z veseloigro
županova Micka»
Vabljeni člani in prijatelji društva!
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
DANES, 16. t, m. ob 16. uri
LUIGI PIRANDELLO
SAJ NI ZARES
Zadnjič v Kulturnem domu
V četrtek, 20. t. m. ob 21. uri v kino dvorani v SKEDNJU
SAJ NI ZARES
PD BARKOVLJE
priredi v četrtek, 20. t. m. ob 21. uri v društvenih prostorih
SPOMINSKI VEČER
za bivšim pevovodjem in predsednikom društva
MILANOM PERTOTOM
Poleg priložnostnega govora bo na programu nastop pevcev pevskega društva PRO-SEK-KONTOVEL, profesorice Feodore Perluge In domačih gojencev šole Glasbene matice v Trstu.
Vabimo prijatelje in predvsem člane, bivše pevce pokojnika, da se udeleže tega večera.
Gledaljšča
VERDI
Danes se nadaljuje pri blagajni gledališča Verdi prodaja vstopnic za četrti koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo danes 16. t.m. ob 18.30. Orkester gledališča Verdi do dirigiral Francesco Cristofoli. Kot solista bosta nastopila klavičembalista Ferruccio Vignanelli in Hodda Illy Vignanelli.
Program obsega skladbe: Albinoni-Giazotto — III. simfonija za godala (novo za Trst), Bach — Koncert za dva čembala in orkester, Petsassi — Portret Dona Kihota — suita iz baleta (novo za Trst). Strauss — Smrt in preobrazba — simfonična pesnitev.
Teatro Stabile
Na splošno željo bo igralska skupina Lupo-Albini-Maranzana danes poleg predstave ob 17. uri dala še eno izredno predstavo komerije «Krin_ ka in obraz« ob 20.30.
Prodaja vstopnic danes od 14. ure dalje pri blagajn: gledališča.
Razna obvestila
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja obvešča gostince, člane združenja, da bo v torek, 18. t.m. ob 16. uri seja njihove stroke v uradih združenja. Na dnevnem redu bodo obravnavali vprašanja, ki stroko neposredno zadevajo, med drugim tu. di vprašanje sredstev za pospeševanje gostinstva.
Gospa Elvira Feri je predsinočnjim povila krepkega sina Marka. Srečnemu očetu Antonu in materi iskreno čestitajo pevci zbora Gallus.
SPD Trst vabi vse člane na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v petek, dne 21. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiliiinainiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiHiiiiiiii
Včeraj-danes

Na nabrežju Nazario Sauro štev, '2, nasproti glavne ribarnice, so
sinoči odprli novo restavracijo-bar-buffet «Ristorante Nettuno*. Loka
le nekdanjega bara «Pcscheria» in še prej bara »Urban* je podjetje Laurenei et Co. iz Vidma popolnoma preuredilo in obnovilo, tako da je novi lokal zares sodobno opremljen, obenem pa prijeten.
Novi gostinski obrat sta preuredila in obnovila ter prevzela znana. podjetna in vljudna Sergio in Guido, ki sta dolgo let imela pri fš\. Jakobu bar «Sportivo». Tudi v novem gostinskem obratu, ki sta
ga zdaj prevzela, bosta prav gotovo pokazala svoje sposobnosti izkušenih gostincev, ki jih gostje znajo ceniti. Zagotovila sta nam, da bo vedno bogata izbira brane in pijače, specialiteta restavracije ob morju pa bodo seveda ribe. Cene bodo zmerne, postrežba pa prav gotovo odlična. Omenimo naj še, da avtomobilisti ne bodo imeli težav za parkiranje, saj je v bližini lokala precej razpoložljivega prostora.
Sergiu in Guidu želimo obilo u-sjjtha, našim čitateljem pa priporočamo novi gostinski obrat.
HOJSTVA. SMHTI IN POROKE
Dne 15. aprila se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 57-letni Ermanno Gi-raldi, 71-letni Mario Massinano, 81-■etni Marco Di Drusco, 85-letni Rodol-fo Vocchi, 83-letna Giovanna Tuiacb 'd. Parentin, 58-letni Renato Gigli, 56-letna Ada Mechle por. Bradaschla, 56-letni Menotti Frezza, 81-letna Ma. ria de Tullio vd. Marolla.
OKLICI: natakar Dario Mezgec In frizerka Luciana Biagini, uradnik Ne-vio Pasetto in prodajalka Gianna Cuc-ci, podoficir Redento Angius in prodajalka Maria Vecchletti, aranžer Giovanni Scialpi in prodajalka Lipana Gaspardis, upokojenec Giovanni Dellavalle in upokojenka Marina Ba-lanza, mehanik Giorgio Degrassi in uradnica Alida Pittioni, profesor glasbe Gabriele Pisani in trgovka Mafal-da D’Attoma, delavec Sergio Fran-cesconi in prodajalka Valeria Obad, inštalater Carlo Cante in blagajničarka Viviana Cemotti, trgovski pomočnik Franco Pollanz in gospodinja E-gle Puricelll, financar Umberto Fos-sella in gospodinja Germana Corbat-to, trgovski pomočnik Giorgio Bar-bata in delavka Laura Delconte, me hanlk Franco Marzettii In skladiščni, ca Anna Sossi, industrijski izvedenec Ugo Marzari in uradnica Santl-na Gamblno, trgovski pomočnik Lu-riano Auber in uradnica Luciana Gar-doz, trgovec Giacomo Brandenburg In trgovska potnica Letizia Celeste, skladiščnik Tullio Medeoiti In urad niča Maria Serena Planin/, fotograf Livio Paduan In prodajalka Federica Kravlna, brivec Giovanni Maggi in delavka Loredana Urizzl, železničar Paolo Fonda in prodajalka Rita Cam-pion. zdravnik Alfredo Smarelli In uradnica Franca Contunale, delavec Giovanni Kalan in delavka Llvia Verslc, uradnik Carlo Moselll In gospodinja Maria Bloccarl, delavec Glu. liano Miloch in uradnica Luciana Piciga, pleskar Luciano Crosta in frizerka Marina lenco, inštalater Silve-stro Placer tn uradnica Loretta Co-gltevlna, uradnik Gianpaolo Polisach In uradnica Laura Colledani, delavec Renato Antoni tn šivilja lirana Komar, oficir Ferruccio Rlcclarelli in gospodinja Stefanla Cardlnale, pomor.
Za vašo poroko., oglasite se pravočasno
«F0T0GRAFIA> EGON
TRST, Ul. Orianl 2 (Barriera) Tel. 93-295
ščak Giovanni Sponza in delavka Maria Marsetti, godbenik Sergio Tonel-lo in šivilja Maria Periaoi, računovodja Silvio Staleni In uradnica Mar-zia Battini, skladiščnik Marino Sibe-ija in gospodinja Flavia Fragiacomo, financar Lorenzo Mascia in šivilja Maria Rita Pizzulin, uradnik Pier-giorgio Colombo in uradnica Silvana Corazza, pomorščak Claudio Dt Car,-dia in gospodinja Angela Pica, mehanik Antonio lori in gospodinja Silvana Pipan, železničar Vittorio A. brarni in gospodinja Valeria Stipco-vich, uradnik Ugo Salvi In gospodinja Valnea Bandelli, delavec Livio Sanrin-Repich in prodajalka Vilmi Marussi, uradnik Guido Bachi In frizerka Maria Giacomin, financar Giu seppe Lombardi In gospodinja Silvana Orzan, tesar Giuseppe Bernardo in uradnica Savina Glannini, delavec Emillo Sonson in bolničarka An. na Argentini, uradnik Fulvio Arban in uradnica Maria Grazia Finotto, e-lektrotehnik Flavio Ferzettl in šivilja Annamaria Giannotti, sodnik Gianni Rosarlo In uradnica Maria-grazla Cancianl, fizik Riccardo Croc-ci In doktorica matematike Maria Grazia Pacco, študent Giorgio Trevi-san in vrtnarica Liliana Pastoricchio-Bertuzzl.
na katerem
govoril o svojem
V torek, | 18. t, m. ob 20.30 bo i Slovenskem j klubu
predavanje,
bo Rudi HoM
POTOVANJI' PO POLISI
Zanimivo predavanje bo izpO' njeno s 170 barvnimi ciiapo ziiti vi.
Vljudno vabljeni'
Kino
IV.
Nazionale 15.00 «Grand Prix» color. James Garner, Eva *’! Saint, Yves Montand. Franj Hardy, Antonio Sabato, Mifune.
Excelsior 14.00 «11 Faraone« r®i film v technicolorju, predlagaj nagrado Oscar. Prepovedano ni pod 18. letom.	JU
Fenice 14,30 «A noi piace Flini* ve De Luxe. James C ob urn. ,j Eden 15.00 «La ragazza del bersl re» Barve technostampa. Grar Granata, Antonio Casagrande. nato Salvatori. Prepovedano & ni pod 14. letom.
Grattacielo 15.30 «La Bibbia« Tfl, color. Michael Parks, lllla Bed John Huston, Stephen Boyd. Ritz (Ulica San Francesco 10)
14.30 »Suspense a Venezia« ^
color. Robert Vaughn, Elke mer, Luciana Paluzzi.
Alabarda 14.30 «il ragazzo che va amare« Technicolor. «1 W, Patty Pravo, Vittorio Congia, Perego.
Filodrammatico 14.00 «Requiem un agente segreto« Colorscope wart Granger, Daniela Biand11 ter Van Eyck. Prepovedano ^ ni pod 14. letom.
Moderno 14.00 «Detective’s stoiTj Technicolor. Paul Nevvman, D'
Bacall. Zadnji dan.
Cristallo 14.30 »Penelope la ca ladra« Nathalie Wood. T1* color.	J
Garibaldi 14.00 nPrima vittoria* Douglas, John Wayne.
Aurora 15.00 «L’uomo del bandi pegni« Prepovedano mladini ; 18. letom.
Capitol 14.00 «Parigi brucia* Paul Belmondo, Charles “ Leslie Caron.
Impero 15.00 «La contessa di Kong«.
Vittorio Veneto 15,00 «Chi ha t di Virginia VVoolf« Film 5 O Sto Elizabeth Taylor, Richard 8“ Prepovedano mladini pod 1* tom.
1».
Ideale 14j00 <rl due figli di
Technicolor. Franco Francht cio Ingrassia, Gloria Paul. J Astoria ttlllca Zoruttt. ftloDusI* 14.00 «Duello a El Diablo« to color. James Garner, SidneJ' tier.
Astra 15.30 «Le plačevali naW|, Abbazia 14.30 »Baleari operazjf'
ro» Technicolor. Jacgues
PSttiela Bianchi,
'»J.,.
SPD Trst Javlja, da bo za ne prvomajske praznike Izlet v Dolomite za turiste, je ir. alpiniste. Podrobnejše i»’ cije v Slovenskem klubu.
Krožek absolventov slovenj govske akademije prireja dn* *
ja majski pic-nic z avtobusojB j neško Slovenijo. Cena 1000 1W y ne, za nečlane 1300 Mr. PriJa*| sprejemajo vsak dan v Tržaški garni od 18, do 19. ure.
Mali oglasi
«C1THUEN> — Samaritani »"
— Servis v Ulici Rtttmayer 4-»-, Stava tn nroriatn avto nnrretl^
tn prodaja avto potrei Ulici Gluha 41.
KMETJE POZOR! Izdelujem
(šrotar) kladivar. Zmeljejm
vatf
vrste žita, tudi cele koruzne
Zmogljivost 80-100 kg na uro. Vinko, ključavničar, Mengeš, S čeva 6.
Darovi in prispevki
Nekaj žena s Proseka daruje i častitev spomina Katarine C11* lir za Dijaški dom v Trstu.
Ob 27-letnlc! smrti LovreflcU možlča daruje žena 1000 lir f’
rnenik padlim na Opčinah. Iv?Jj Itn iz Narodne ulice daruje ' ■
za spomenik padlim na
Opči”'
' ‘j
2
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16 ure)
D’Ambrosl, ul. Zorutti 19-c; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasint, Trg Liberti 6; Testa d^oro, Ul Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 1*3« do 136)
Alla Salute, Ul. Giulta 1: Benussl, Ul. Cavana 11: Plcclola. Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Valmaura 11.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primem, če ni mognče najti dru rega zdravnika, je treba telefoni ratl na *tev #0-235.
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TUKIN
BENETKE
LOTERIJA 76 49
12
11
S
68
36
30
50
32
2
60
34
82
22
4
13
25
18
50
32
1
39
59
84
51
28
14
85 37 90 77 55 13
ENALOTTO
211	1 2 X 1XX 112
Kvote: 12 točk — 6.306.000 lir, 11 točk — 170.900 lir, 10 točk — 14.000 lir.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo
so počastili spomin naše
Angele Pertot
vd. Giorgi
Posebna zahvala nnbrehns* bi in domačemu pevskemu
Družina
Križ, 16. aprila 1967.
Z A II V A L A
Vsem, ki so z nami sočti* In spremili na zadnji poti dragega
Atili ja Tenceja
se Iskreno zahvaljujemo. ^ • zahvala nabrežinski godbi, nemu pevskemu zboru iz p darovalcem cvetja ter vseih> , počastili njegov spomin.
Žalujoči toro
Sv Križ, Trst, 16. aprila
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vs1 so spremili na zadnji poti dragega
Franca Terčon*
Enaka zahvala č. g-vsem darovalcem cvetja “L ki so počastili njegov sp
Žalujoči družini Kočevar in drugi
Prečnik, 16. aprila 1967

POMEMBNA KULTURNO-PROSVETNA SLOVESNOST NA PROSEKU
Z imenom «Vasilij Mirk» bo zbor nadaljeval bogato pevsko tradicijo na Proseku-Kontovelu
Slovesnemu poimenovanju je prisostvovala skladateljeva hči Nastja - Slavnostni govor dr. Demšarja in navdušujoče besede tov. Cibica - Odlično izveden spored slavnostnega koncerta
!«■ ®Pr‘l bo ostal v zgodovini pro- in prosvetno, v prvi vrsti pa seveda «Slovensko zemljo*, Srebotnjakovo sesko kontovelskega pevskega zbora glasbeno življenje.	T' '	""'—" '
jo prosvetnega društva kot pomem-; Bistveni trenutek slavnostnega ve-P*® datum, kot dogodek, ki bo v i cera je nastopil po govoru dr. Dem analih vaškega prosvetnega življe- j šarja, ko je na tajnikovo povabilo "ja ostal zapisan z velikimi črkami. | stopila pred zbor in pred mizo, na poimenovanje zbora po našem trza-> kateri je bila ob šopku rdečih na-?!'ern skladatelju, pevovodji in glas-• geljnov skladateljeva slika, Mirkova oonem pedagogu Vasiliju Mirku, ki hči gospa Nastja in se vidno ga ™m,Je zapustil toliko prelepih zbo-	’
ovskih in tudi drugih skladb, in jr nam je vzgojil celo vrsto še se-,3 aktivnih glasbenih delavcev in ustvarjalcev, je dejanje, ki daje po
“lil Rtrani 1	____;____•	•
njena zahvalila zobru za njegovo odločitev, da prevzame ime njenega očeta, s čimer je njegovemu spominu izkazana največja čast, ki mu
«Kolono», Prelovčevo «Sedem si rož», Hajdrihovo «Pod oknom*, Per-totovo «V Leblan*, Simonitijevo lastovki v slovo*, Tomčevo «Teče mi vodica*, Gotovčevo vOmili mi u selu divojka*, Kernjakovo «Mojcej» in Sončevo «Na srčku bolan*.
Celoten spored je zbor izvajal na visoki kvalitetni ravni in v celoti potrdil svoje odlike glasovno uravnovešenega in lepo barvitega ter tehnično skrbno pripravljenega an-
ga. Zlasti dobro je zbor zapel Srebotnjakovo «Kolono*, v kateri se je z zvonkim tenorjem uveljavil solist Viktor Štoka, Prelovčevo «Sedem si rož* z izredno intonančno čistostjo in jasnim moduliranjem tenorjev, Pertotovo šegavo «V Leblan* zaradi vsebinsko smiselne interpretacije, Simonitijevo «Lastovki v slovo*, ki jo je zapel silno občuteno in mehkobno nežno in v kateri se je z zborom, zlasti v zaključnem falsetu, lepo zlil solist baritonist Drago Štoka, pa seveda Gotovčevo folklorno barvito «OmiIi mi se u selu divojka* s polno zvočnostjo basov, med-
- j.	jo lahko izkaže zoor. Njenih besed sambla. Ne vem, morda zaradi slav-
ji?1 strani lepo priznanje delu in ni bilo slišati, toda ljudje so jih ču-1 nostnega vzdušja, ali tudi zaradi glasbeni zapuščini tega našega za-1	tili v sebi in jih sprejeli	s toplim j nenavadno akustične dvorane,	so se
lužnega moža in odraža zatorej |	aplavzom, tajnik zbora pa	je gospe i mi nekatere pesmi zdele celo	lepše J tem ko	je	Kernjakova «Mojcej»
spoštovanje sedanjega rodu do vse-!	poklonil veliko sliko zbora	in šopek j zapete, kot smo jih že kdaj	slišali	predvsem	po	zaslugi solista tenori-
j=a. kar je zaslužnega napravil za	rož v skromno zahvalo za njeno pri- v njegovi izvedbi. Zlasti so	prišli	sta Rada	Briščika doživela celo po-
jr ?3 narod, po drugi strani pa je	sotnost na slovesnosti in	za njene do polnega izraza pianissimi v	vzor-	novitev.
°eJanje, ki predstavlja za Proseča- tople besede.	| ni glasovni zlitosti v Mirkovi «Na
vp 'u ^<)nt°velce obvezo, da bo sio-enska pesem trajno donela na tem Pasem slovenskem robu v duhu Mir-«a ln vseh tistih, ki so ji Plim m	-..........J
V celoti lepo, ubrano, glasovno barvito in intonančno čisto izvajanje, ki je samo še potrdilo, da je zbor »Vasilij Mirk* izjemno kvali
V imenu Slovenske prosvetne zve- j trgu* ter dobra dinamika in dognan ze je nato spregovoril nekaj besed temperament v njegovem «Kolu».
tajnik tov. Edvin Švab, ki je spod-! Simonitijevo «Odi et amo* je zbor	.	_____ _____
.	pred	budil zbor	k še	večji dejavnosti in	zapel lepše kot na mednarodnem	teten ansambel, ki ima	v Oti muzi-
iein im Za	n^lm	dajali	in	i* še da	mu zaželel	novih	uspehov, ki naj se	tekmovanju «Seghizzi» v Gorici, kjer	kaličnega, tenkočutnega in pedago-
t)iin,Z ■0vsko	obliko	ali	Pa	z za	pridružijo	vsem	dosedanjim v kra- J Je bila obvezna. Interpretacijsko do-	ško zelo sposobnega	pevovodjo.
h oovaniem	1--------~	jevnem in	tudi v	mednarodnem okvi-	gnano je bilo zborovo podajanje Gal-	Skratka koncert, ki je	bil na višini
mc/v •	v	CJ1I pa jL.
psovanjem in novimi harmonizaci-Wmi rešujejo pozabe.
ru ter poklonil zboru Mirkovo sliko, i 'usove «Quam pulchra es amica
l • I-...t • i___: i	....._l_	1 mpavs ra7flpHpnom -/Knrn \r Izofo
To svojo plemenito in tudi za dru-	■ ki bo poslej krasila njegov	sedež, i mea». v razdeljenem	zboru, v kate-
ga naša pevska in prosvetna dru	S čestitkami in darilnimi	šopki so' "S,tJpe za^;'	ie“mok f .^Ino
k a sP°dbudno gesto, je proseško- se za njim pridružili zborovemu po- p ,	-	-	^	tv
kontovelsko prosvetno društvo, v! imenovanju po Vasiliju Mirku k	z	Pacsta
v „’iru katerega deluje zbor, odelo predstavniki športnega društva «Pri-;.? • p	barvitost6 medtem
tkt«°Vesn°s.t, inbko rečemo v vso | morje* (Štrekelj) proseške godbe i. hi ^
o prazničnost, ki postaja v našem (Kante), Gospodarskega društva na i - , i k. i*.	. ,.** «Spaku»
z‘vljenju žal vedno bolj tuja, ki pa	Proseku (Husu) in Gospodarskega j ^ .	n
le se v naši nedavni nrntntinui hi-	dn.ižtva na Pnnfnvei« (<<t „atn i ?j° dinamike	in	morda malo hitrej-
j — v naši nedavni preteklosti bi-drv, rirna spremljevalka podobnih i i°v’ v tej prazničnosti je , celotni večer tako v dvo-drn't domačega kina «Iris» kot v k n, tver,ih prostorih po slavnostnem .. 'c.e,'tu, kjer se je formalni del Umaknil pristni in vedri domačno-• kakršna je sicer vedno doma nn i ■ naž> najbolj čvrsti prosvetni Pijanki na Tržaškem. j v, kl9u «Iris*, ki so ga domačini k!’aJa napolnili, so se zbrali tudi t ®'/1.1 Povabljeni gostje, med ka-zastopnik generalnega kon-n„ ata SFRJ konzul Jože Gačnik, n;-h tavniki nekaterih naših osred-organizacij in kulturnih usta-"ov. kot SKGZ, SPZ, Glasbene ma-I,,:. Slovenskega gledališča, radia .	predstavniki drugih pro-
iee -b društev in številni pevovod-zborov, predstavniki doma-. h gospodarskih in športnih dru-hn-’ 'f1 k°t še posebej draga gosta o* Pokojnega Vasilija Mirka gospa astja ter eden poslednjih zborovih ™r>gentov pred nasilnim razpustom o°ra pod fašizmom, Karel Cibic, Li hr Pohitela na to slovesnost iz JUbljane oziroma iz Maribora.
.-V®® le V imenu zbora pozdravil jajnik Bruno Rupel, ki je prebral tu-nekaj brzojavk s čestfikami, ki . 3ih zboru ob tej priložnosti po-a, Predsednik SKGZ Boris Race, Pokojeni vojaški dirigent domačin . an Rebula (sedaj živeči v Mari-7?}®). delavsko prosvetno društvo Piava Klavora* iz Maribora, v ka-cev> v'btanjenih mnogo Primor-“d- Nato je oredal besedo rav-"atelju glasbene šole GM dr. Goj k ra, Demšarju, ki je obširneje pri-lii^3* človeški in glasbeni lik Vasi-ia® “brka, njegovo požrtvovalno de-Wk!10st. med nami, in kasneje v Ma-niaaru ln Ejubljani pa spet pri nas, jaln °'t° skladateljsko rast in ustvarit Pi ’ nJegov pomemben prispevek Eo\ °Venskl zborovski kulturi in nje-a Peminljive zasluge na področju vn, ne^a buditeljstva pri nas. Iz ? vormkovih besed je pred poslu-hev' rasda celovita podoba tega ti-nitu ’ skromnega in do zadnjega tre-t„Pka neutrudljivega delavca in kul-Drih't i’ k* Je tudi v povojnih letih . mtel nazaj v svoje rodne kraje, "am je s svojimi izkušnjami, s n ”1? Predanostjo in svojo sposob-stlo pomagal obnavljati kulturno
društva na Konto velu (Starc), nato ! --1
no i« nni;7ol Koc oriri čp nplfHanii __	*v'..
pa je povzel besedo še nekdanji zborov, sicer pa v Mariboru še vedno aktivni pevovodja, domačin Karel Cibic. Njegove besede so učinkovale občuteno in domače, saj se je v svoji zahvali za povabilo spomnil vseh tistih še živečih ali tudi že pokojnih proseško-kontovelskih prosvetnih delavcev, vseh starih pevovodij, ki so za krajšo ali daljšo dobo delovali na Proseku-Kontovelu od Hajdriha pa prek Josipa Korena (1887), dr. Edvarda Slavika, Štefana Ferluge, Alojza Šonca, Čebulja, Draga Starca, Hrabroslava Vogriča, Srečka Kumarja, Štruklja in Ivana Rebule (pri čemer je svoje 10-letno pevovodsko delovanje — 1909-1919 — komaj omenil). Delo vseh teh zaslužnih narodnjakov (in k njim naj dodamo še povojne pevovodje Cibica, Čermelja, Boštjančiča in Perto-ta, pa seveda sedanjega požrtvovalnega Ignacija Oto) je dajalo tisto seme, iz katerega je vedno znova klila ljubezen do petja, iz katerega je rastla globoka narodna zavest, ki je naredila iz Proseka in Kon-tovela trdnjavo slovenstva, iz katere so Izšli naši borci za svobodo in iz katere je končno na pogorišču fašističnega uničenja vstal tudi današnji zbor kot vzoren nadaljevalec velikih pevskih tradicij. «14. april je poseben dan je zaključil tov. Cibic — kajti dali ste si ime po človeku, ki je vse svoje življenje dal za slovensko pesem. V njego-
Cenjeno uredništvo »PRIMORSKI DNEVNIK*
v TRSTU
Podpisani prosimo gori navedeni naslov — če ima za primerno — za objavo sledečega članka, katerega prepustimo v proučitev ter prosimo za objavo brez podpisov.
«V našo vas prihaja mnogo domačih meščanov in tujih izletnikov, srečo imamo, da nas pogosto-ma obiskujejo tudi vojaki s svojimi vajami. To pa je za nas že stara pesem, saj smo imeli pod pok. Avstrijo vedno take obiske, samo v drugi obliki, kajti prihajala je. le pehota in podirali so zidove in tlačili travo. Imeli pa so v zakupu precejšen kos zemljišča, za katerega so plačevali lastnikom dobro odškodnino.
Dandanes pa je vojaščina motorizirana, prihaja s težkimi oklop-niki in tanki, s katerimi spreminjajo revne pašnike v pravo puščavo, kjer ne raste niti tisto malo trave več. Ne umikajo se travnikom in v primerih niti njivam, podirajo mejne zidove tako, da popolnoma zdrobijo kamenje, katerega lastnik ne more več uporabiti za popravilo istega.
Za dosego male odškodnine — podobne miloščini — pa je treba na kolkovano prošnjo navesti datum, uro, odred in orožje, s katerim je bila škoda povzročena. Ali naj kmet čepi v grmu in čaka da pridejo? Ali mu to čas dopušča?
Škode pa ne povzročajo samo po zemljiščih, ampak tudi po poteh, katere spravljajo v tak položaj, da so ponekod neuporabne.
To se dogaja skoraj v sami va-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHinmiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii
NA SESTANKU IZVRŠNEGA ODBORA KMEČKE ZVEZE
Izčrpna razprava o vseh perečih vprašanjih našega kmetijstva
Vprašanje združitve vseh slovenskih kmetov v enotni organizaciji ■ Odločno nasprotovanje vsaki vinkulaciji novih zemljišč za industrijsko pristanišče
Na splošno je bil drugi del, zlasti interpretacijsko, še boljši od prve-
pomena te slavnostne priložnosti.
Številno cvetje, ki ga je zbor prejel ob svojem poimenovanju po Vasiliju Mirku, so predstavniki zbora včeraj ponesli na grobove padlih domačih partizanov in preminulih pevcev. S to gesto so se tudi ob tej priložnosti na lep način oddolžili spominu tistih, katerim se moramo v največji meri zahvaliti, da se lahko danes slovenska pesem prosto razlega po naši zemlji.
j. k.
PISMO UREDNIŠTVU IZ BAZOVICE
Nezadovoljstvo Bazovcev zaradi škode ki jo povzroča vojska po polju in v vasi
Občinski urad pravi, da nima delavcev za popravila prostovoljno popravilo pa prepreči «moč uniforme»
V četrtek se je sestal izvršni odbor Kmečke zveze, da bi pregledal po občnem zboru opravljeno delo, določil smernice nadaljnjega delovanja, izpopolnil sestavo komisij, katerih načelnike je imenoval novoizvoljeni upravni odbor, in razpravljal o splošnih in še posebej o perečih vprašanjih kmetijstva v naši pokrajini.
Odborniki,, so živo razpravljali o ureditvi pravne in tehnične službe v korist članov organizacije, o vlogi Kmečke zveze pri reševanju vprašanja škode, ki jo povzročajo nedeljski izletniki na podeželju, o ceni mleka in s tem v zvezi o sti-
vem imenu vztrajajte s pesmijo na kih z družbo SALPAT ter o po-
braniku našega rodu!*
Besede tov. Karia Cibica, ki se je z občuteno toplino spomnil tudi na nekaj svojih osebnih doživetij z Vasilijem Mirkom, je vsa dvorana sprejela t navdušenim aplavzom, saj jih j j spregovoril mož, ki jih je govoril iz srca in iz ljubezni do slovenske pesmi in svojega rodnega kraja.
Sledil je slavnostni koncert zbora «Vasilij Mirk*. Pod vodstvom Ignacija Ote je zbor v posvetilo skladateljevemu spominu zapel najprej štiri Mirkove skladbe: «Na trgu*. »Scherzo*, «Katrica» in «Kolo». Sledile so še Simonitijeva «Odi et amo», Gallusova «Quam pulchra es amica mea», Gotovčeva tPjesma ži-tonoša* in za zaključek prvega dela še Foersterjeva «Spak». V drugem delu pa je zbor izvajal Juvančevo
kino prosek-kontovel
Predvaja danes, 16. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
A BIOS CRINCO
Igrajo: GIULIANO GEMMA, EVELYN STEVVART in PETER CROSS
j*liO IBIiN PKOSEK
Predvaja danes, 16. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni — dramatični avanturistični film:
<
JJ
r,
Igrajo: BRIGITTE BARDOT, JEANNE MOREAU ln HAMILTON
GIORGE
skusih skupnega nastopa z italijansko organizacijo iz Ul. Roma, kot je bilo predlagano na sestanku županov, sindikalnih organizacij, predstavnikov družbe SALPAT in kmetijskega nadzomištva že v začetku marca, ki so na žalost o-stali do sedaj brezplodni zaradi ne. zanimanja omenjene organizacije za skupne napore v korist vseh živinorejcev, pa še o Gročani, o pobudi za vinsko razstavo v Križu, o zadružnih oblikah dela naših cvetličarjev.
Se posebno pozornost so člani izvršnega odbora posvetili vprašanju postopka za združitev vseh slovenskih kmetov v enotno strokovno organizacijo ter razpravi, ki je v teku v deželnem svetu o deželni ustanovi za razvoj kmetijstva.
Izvršni oabor Kmečke zveze je, glede na ponovne časopisne vesti o nameravani razširitvi industrijskega pristanišča, zopet izrazil odločno nasprotovanje vsaki novi vinkulaciji zemljišč in potrebo, da se z deželnim ali državnim zakonom popravi statut Ustanove za tržaško industrijsko pristanišče, zlasti kar se tiče ugotavljanja javne koristi, pristojnosti, ki jih ustanova ima, sestave upravnega odbora in postopka pri razlastitvah.
Ko je bilo govora o sestavi in delu komisij za živinorejo, vinogradništvo, vrtnarstvo in cvetličarstvo ter za probleme dvolastnikov, je izvršni odbor sklenil, da vanje povabi poleg kmetov, ki se posebej ukvarjajo s posebnimi pa nogami kmetijstva, tudi domače strokovnjake.
Komisije se bodo sestale v kratkem, da proučijo posebne probleme sektorja, za katerega so pristojne ter da se dogovorijo o načinu dela, še zlasti v zvezi s pripravo okroglih miz.
amrnnmmikr
Predvaja danes, 16. t. m. ob 15. uri barvni film:
u. 112 assalto al «Queen Mary»
(II. 112 NAP Ali NA «UUELN MAKY»)
Igrajo: FRANK SINATRA, VIRNA LISI in drugi
^ P°nedeljek, 17. t. m. ob 18. uri ponovitev filma:
U. 112 assalto al «Queen Mary»
(U. 112 NAPAD NA «QUKKN MARY»)
NABREŽINA
prot — Sempolaj) pa je pri stiku s cesto Sempolaj — Nabrežina neroden in nevaren, ker se z njo združi pravokotno in se od severne strani ne vidi. Vozniki morajo biti zelo previdni, to velja še posebno za nedelje, ko je pred go-
Podoba matične Nabrežine (centra) je že močno spremenjena. Trgovina in obrt sta ji vtisnila svoj ...	_	.	- ,	-
pečat v njeni sredini, izven nje pa skmo Gruden natrpano vozil delavci. V nekaj primerih. pa so. k novotam prispevali tudi kmetje.
Poslednjim je nekaj pomagalo zemljišče v Bregu, ki je menjalo lastnika z ugodno ceno za prodajalca. Zanimanje za to kupčijo je še veliko in ne manjka mešetarjev, ki se muzajo okrog gospodarjev.
Ti dobro poznajo razmere in niso v takšnem položaju, ki bi jih silil v pogajanja. Je pa resnica, da smo zašli v takšne razmere, da postaja to nekoč uvaževano zemljišče nedonosen ali mrtev kapital.
Kc je neki domačin pred nekaj leti rekel, da bodo v Bregu vile vse vino popile, se ni uštel. To zlo pa
je tem hujše, ko dobi kupec zemljo, prodajalec pa denar, ki ga ne zna pravilno obrniti in ga preslepijo visoke številke, ki kaj rade naglo skopnijo.
Spremembe so pri nas velike. Tudi v duševnem pogledu. Mladina gre za razvojem. Šport je njej oboževalec in zanj je pripravljena na žrtve. Navadno pa je tako, da če se preveč žrtvujemo v eno, se hkrati ne moremo v drugo smer, recimo v kultumo-prosvetno dejavnost. Vendar pa sodimo, da se to ne bo zanemarjalo. Zdi se nam na tem mestu opozoriti na predlog, ki ga je nekdo (ne Nabrežinec) že ne. kajkrat omenil v tem dnevniku: predlog o kulturni prireditvi, ki naj bi bila v Sesljanu ali Devinu v času kopalne sezone. Hvale vredna misel, ki bi bila za našo narodno manjšino velikega pomena. Mislimo, da se vsi, ki to pravilno razumejo, z njo strinjajo. Kaj se bo o tem ukrenilo, pa je drugo vprašanje
SEMPOLAJ
Ker je pokrajinska cesta Prosek-Sempolaj zaradi urejevanja proti bloku pri odcepku v Praprot, oziroma na križišču blok — Prosek — Sempolaj, zaprta, je promet u-smerjen skozi Praprot na pokrajinsko cesto Sempolaj — Nabrežina. Sele sedaj moremo ugotoviti, kako zelo prometna je cesta od Proseka sem, še posebno v lepih prostih dneh. Ta cestni trak (Pra-
imiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi||||,|,||MI|ll(mnlul,„|,|||MmmM|||M||||,||||||M|||||||||||||||||||
Z OBČNEGA ZBORA 8. APRILA
Uspešen poslovni obračun proseške društvene gostilne
Popolnoma so preuredili in modernizirali obrat - Gmotna in moralna pomoč članov
Obvestilo Slovenskega gospodarskega združenja
Tajništvo SGZ sporoča operaterjem, ki se bavijo z uvozom in izvozom, da je prejelo od jugoslo-vansko-italiJanške trgovinske zbornice seznam LB blaga, katerega uvoz v Jugoslavijo iz vseh držav je sproščen od 1. januarja t. 1.
Kdor bi želel imeti na vpogled prej omenjeni seznam, se lahko zglasi na sedežu združenja.
si in točno na ovinku pri hiši št. 188, koder dirjajo na vso moč in s temi težkimi vozili napravljajo jarke, nepretirano povedano do 60 cm globoke, ter zavzamejo vso širino poti. Kmetje, ki se morajo posluževati te poti, pa morajo pred uporabo popravljati, kakor zmorejo ali znajo.
Večkrat so napolnili jarke z drugim materialom in tako je pot postala vedno višja in tanki so napravljali vedno bolj globoke jarke. Zgodilo se je, da je kmet peljal s konjem gnoj in ga na istem mestu zvrnil, koliko časa je s tem zgubil. Drug primer: kmet je peljal z lažjim traktorjem ter se prevrnil s traktorjem vred. Ako so se vaščani pritožili na občinski urad za popravilo, so na kratko odgovorili, da nimajo delavcev. Za izjemo so enkrat poslali enega cestarja en dan — že drugi dan je bila v prejšnjem stanju — ta je ugotovil, da ni druge rešitve, kakor pobrati material proč do trdih tal. To potrebno popravilo pa je opazil tudi g. V. Glavina, ki je v naši vasi že kako leto kot gradbeni podjetnik. Dne 6. t. m. — ker je ravno razpolagal s jjotreb-nimi stroji — se je odločil, da opravi to delo na svoje stroške v korist kmetov in tudi raznih meščanov, ki večkrat vozijo po tej poti z avti.
Do tu vse prav, delavci so že odpeljali dobršen del materiala, pa pride mož postave in pokaže «moč uniforme* s tem, da ukaže, da se delo takoj prekine in grozi g. V. G. z globo in zaplembo strojev. Obvestil je tehnični urad, kateri je poslal na mesto samo izvedenca, ki sta se začudila, češ da kaj je bilo treba za to klicati izvedence.
Opazili so, da je pod zidom ostal še cel kup raznih odpadkov iz bližnje drevesnice ter vseh vrst posod od olja in raznih konserv vse do steklenic in nočnih posod in hoteli so, naj bi g. V. G. odpeljal še tisto. Ker se je pa čutil užaljenega ni hotel tega storiti in zraven tega je tudi že odpeljal stroje, ki so ga drago stali.
Naprošamo cenj. občino, naj bi ne delala temu dobrotniku — kateri bi bil vreden nagrade — kakih sitnosti, posebno zaradi tega, ker sama nima delavcev, in naj bi se vnaprej večkrat pobrigali in pregledali ostale vaške poti, v kakšnem stanju so. Ali se moramo res zadovoljiti samo z drobtinami, ki padajo od bogatinove mize, ali smo se morda kdaj uprli plačanju davka, katerega nam davčni vijak določa, nismo li vsi enaki občani tržaške občine?
Čudno se nam zdi, da «mož v uniformi* ni še poprej opazil same kmete, ki so pot popravljali, ter da jim ni storil plačati globe. Obžalujemo tudi tega gospoda, da si je s tem zapravil v naši vasi u-gled in spoštovanje, katero je užival od strani vaščanov vsa leta svojega službovanja v vasi.*
(Sledijo podpisi)
Visintinijeva je povedala, da Je prejšnji četrtek zvečer v lokalu «Pizzeria Tonino« v Drev. XX. septembra zaužila «pizzo». Kmalu nato so jo napadli želodčni krči. Bolečine niso prenehale in včeraj zjutraj se je Visintinijeva končno odločila in zaprosila za zdravniško pomoč.
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst, Ul. Mazzini 53 • Tel. 733-361
Prijatelje in znance naprošamo, da nas obiščejo I!
Ponesrečil se je z ukradeno vespo
Včeraj ponoči je 45-letni sel Ful-vio Pavan iz Ul. del Bosco 32 v Ul. Madonnina blizu stavbe št. 8 ukradel vespo TS 21368 in se odpeljal proti Senenemu trgu. Toda ko je privozil na omenjeni trg je iz nepojasnjenih razlogov izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil. Pri nesreči se je pobil po čelu in si zlomil levo ključnico. Ponesrečenega tatiča so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 40 dni. Ob sprejemu v bolnišnico Pavan ni govoril in ni mogel povedati, kdaj je vespo u-kradel.
Karabinjerji so o zadevi uvedli preiskavo in ugotovili, da je 27-letni Giancarlo Massimo iz Ul. Madonnina 8 svojo vespo posodil svaku, ki jo je parkiral blizu Massi-movega stanovanja nekaj minut po polnoči. Nekaj časa potem je Pavan vespo ukradel in se odpeljal, toda ni šel daleč. Karabinjerji so Pavana v bolnišnici zastražili.
FRANKO
PAHOR
ZENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
TRST
UL. IMBRIANI, 9 DREV MTRAMARE, '
Z avtom v zid pri «Tenda rossan
Obalna cesta pri lokalu «Tenda rossa« je bila tudi včeraj prizorišče prometne nesreče, pri kateri sta se ranila 23-letni natakar Clau-dio Coniediz iz Ul. Volti 54 in 37-letni natakar Giovanni Claut iz Ul. Cadorna 5. Coniediz je okrog 6. ure proti Sesljanu vozil avto fiat 500 TS 77784, v katerem se je peljal tudi Claut, Ko je privozil v neposredno bližino omenjenega lokala, je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil oblast nad avtom, ki je zapeljal na desno in z vso silo treščil v zid ob cesti.
Prj nesreči sta se oba potnika v avtu ranila in pobila. Z rešilnim avtom so ju prepeljali v bolnico, kjer so ju pridržali na nevroklrur škem oddelku. Coniediz se bo moral zdraviti 8 dni, ker se je ranil in pobil po glavi, čelu, desnem sencu, nosu, ustnicah in bradi. Njegov prijatelj pa se je pobil po glavi, čelu, desnem očesu ter se ranil po zgornji desni veki in bradi. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti o-pravili agenti cestne policije.
K1B1SK1 PRIBOR
ŠPORTNA KONFEKCIJA
$
W-

Ulica Geppa 2 TRST
'LSJ
> k'
a Nemški šivalni stroji PIAFI1 za družino, obrl in indu strijo
•	italijanski šivalni stroji VI GORELI <
•	Originalni švicarski pletilni stroji SWISS MAGIC
A Stroji za krpanje nogavic VITO
A Naprave za prevlačevanje kovinskih gumbov
•	Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo
•	Šivanke, potrebščine, specis lizirana popravljalnica
Delponte Pietro & C.
Trst, UL Timeus 12 Tei. 90.279
!_________________________________!
«Pizza» ni bila dobra
Včeraj zjutraj okrog 4.30 so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 34-letno Wilmo Visintini por. Gi-netti iz Ul. Milano 34 In jo nujno sprejeli na prvi medicinski oddelek s prognozo okrevanja v 6 dneh zaradi lažje zastrupitve s hrano, i
uiti 1111111111111111111 m Hlini iti iiiiiiiiuiit im uinimiiiii n 1111111111111111111111111111111111111111111111 li 11111111111 iniill
POBUDA, KI JO JE TREBA PODPRETI
Razstava domačih vin letos prvič v Križu
Razstava bo 29. junija, na praznik vaških patronov Prijavilo se je že 30 vinogradnikov . Druge prireditve
Pred dobrim mesecem so v Kri- pričam, da bo razstava uspela ln žu ustanovili odbor, ki naj bi da bodo gostje zadovoljni. Razen pripravil v Križu razstavo doma-1 domačega, pristnega vina, bodo na čih vin. To bo prva tovrstna prire- razstavi postregli gostom seveda tu-ditev v tržaški občini. Kakor je dl z ribami; ob priliki razstave pa
V soboto. 8. aprila, Je bil v društvenih prostorih občni zbor društvene gostilne na Proseku, katerega se je udeležilo lepo število članov. Poročilo upravnega odbora je prikazalo plodno delovanje v preteklem poslovnem letu. Tako so izvršili vse naloge, ki so bile sprejete na prejšnjem občnem zboru ob 60-letnici društva. Popolnoma so preuredili in modernizirali gostinske prostore (kuhinja, točilnica z lepo urejeno moderno točilno mizo, higienski prostori itd.). Obnovili so klet ln poskrbeli za nove posode z zmogljivostjo 220 hi. Razen tega so popolnoma obnovili električno razsvetljavo v notranjosti ln na dvorišču. Zaradi teh det je bil gostinski obrat zaprt tri mesece, kar je precej vplivalo na do-
je bila seveda pasivna, toda krili so jo z rezervnim skladom.
Vsekakor so na Proseku napravili lepo delo. Skraja ni bilo vse v načrtu, toda sklenili so, da naredijo vse, ker so na ta način zmanjšali stroške. Upravni odbor je imel precej dela in skrb in mu gre vse priznanje. Za lep uspeh pri obnovitvi gostinskih prostorov pa se Je treba predvsem zahvaliti, kot Je bilo poudarjeno v poročilu upravnega odbora, dobremu delu članov, ki so podprli društvo. V nekaj dneh so namreč zbrali skupno nad dva milijona lir posojila za društvo. Pri tem ne gre samo za materialno plat, ampak predvsem za veliko moralno pomoč, ki utrjuje prepričanje in zavest, da so
sece, kar je precej vplivalo na do* člani navezani na svoje društvo in hodke. Bilanca ob zaključku leta da ni izumrl duh zadružništva.
znano, prirejajo razstave domačih vin vse občine na Tržaškem, razen tržaške
Vina s kriškega brega so bila vedno zelo cenjena, z razstavo pa želijo kriški vinogradniki še bolj valorizirati svoja vina, nuditi gostom odlično domačo kapljico ter vzbuditi, zlasti med mladino, večje zanimanje za vinogradništvo, obenem pa tekmovanje za povečanje pridelka in še boljšo kakovost vin. Še pred nekaj leti so bili paštni vse od obale pa do vasi skrbno obdelani. Zaposlitev v mestu ni samo preprečila nadaljnji razvoj vinogradništva, niti ga obdržala na prvotni stopnji, ampak je povzročila padec proizvodnje, posebno odkar so se zaradi špekulacij z zemljišči začeli prodajati paštni ob obali. Kljub temu je še precej paštnov na razpolago. Lega je odlična, treba pa je najti primerne načine za sodobno obdelovanje. Za to ne zadostujejo le strokovno znanje in marljive roke, potrebne so tudi primerne poti, da bo olajšan dostop in strojno ob. delovanje. Vinska razstava naj bi torej tudi opozorila pristojne oblasti, na nujnost rešitve teh problemov.
Pripravljalni odbor namerava prirediti razstavo na dan vaških patronov sv. Petra in Pavla, to je 29. junija. Razstava naj bi nekako tudi obudila nekdaj tradicionalni praznik kriških ribičev. S to prireditvijo želi pripravljalni odbor tudi turistično valorizirati Križ, to staro kraško vas, ki ima tudi arhitektonske zanimivosti, krasne razgledne točke nad morjem In naravne lepote.
Za razstavo se je do sedaj prijavilo že skoraj 30 domačih vinogradnikov, pričakujejo pa, da se bo prijavilo še nekaj domačinov. Vina lanske letine so v Križu zares odlična, zaradi tega smo pre-
AUTOMOBILE CLUB TRIESTE
Nova važna storitev:
AUIOHREIIII
Posoji'a za nakup novih ali rabljenih domačih ali tujih avtomobilov, ki se dajejo takoj in po najnižji obrestni meri
bodo tudi razstava kmetijskih strojev in druge prireditve.
Pripravljalni odbor je že obvestil deželo, pokrajino in občino ter razne ustanove, od katerih pričakuje gmotno podporo in darila za nagrajence. Najboljša vina bodo seve. da nagradili, kar bo v spodbudo vinogradnikom. Odbor se za pomoč obrača tudi na razna podjetja in trgovine ,ki lahko prispevajo svoj delež k uspehu razstave.
Pobuda Križanov je vse pohvale vredna in pričakujemo, da jo bodo pristojne oblasti in ustanove podprle.
KMETJE, VRTNARJI
Im vsako vašo potrebo te libro.,c ne domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
ustar.iiv!
TRST. UL
TGLGK.
Milano 18
35-169
Katera vam nudi po najniž.jin oe nah vsakovrstna semena najboljših mnzeni.skir krate* ir semen8 lastnega pridelka ter razne sadike žveplo mortn galico umetna u> organska gnoiila tei vsakovrstn. orodje in stroie vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik ca lurlainjo lulijskn krajino svetov no cnamh strojev ca obdelovanje zemlje tet kosilnler »AGRIA*
POZOR!
AVTOMOBILSKIM TATOVOM NAJBOLJ OSOVRAŽENA VARNOSTNA KLJUČAVNICA!
(tako je izjavil »poklicni tat*) v intervjuju v oddaji TV-7)
BLOSTER
varnostna ključavnica, ki je res učinkovita, na razpolago za vsak tip avtomobila.
Dobite jo pri ZANCHI
Bogata izbira dodatnih delov in karoserijskih izdelkov
za vse avtomobile domače In tuje izdelave
Autoforniture ZANCHI - Trst, Ul. Coroneo 4 - Tel. 29684
NEDELJA, 16. APRILA Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali boste... . 10.45 V prazničnem tonu -11.15 Oddaja za najmlajše: «Gian-burrascov dnevnik® - 11.45 Ringa-raja - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... - 14.45 Saksofonist Fousto Papetti - 15.00 S pesmijo naokrog - 15.30 «Sanje», radijska drama - 16 25 Parada orkestrov - 17.15 Obisk v diskoteki - 18.00 Koncert v miniaturi - 18.30 Kino, včeraj in danes - 19.00 Glasba za dobro voljo - 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Napevi - 20.00 Šport - 20.30 Iz slovenske folklore . 21.00 Kromatična fantazija - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Interpretacije Artura Toscaninija - 22.30 Ruske pesmi - 22.45 Antologija jazza.
9.30	Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja - 11.00 Skladbe za godala - 11.15 Tamburaški orkester - 11.30 Za prijatelje cvetja -
12.15	športni pregled . 14.00 «E1 Campanon«.
Koper
lil. program
10.00	Instrumentalna glasba -
10.35	Skladbe za orgle - 11.35 O-pemi koncert - 12.20 Martinu in Ljadov - 15.20 Veliki interpreti -
14.30	Cherubini in Dvoržak - 15.30 Lope de Vega: «11 cavaliere di Ol-medo« - 17.30 Sličice iz Francije -
17.45	Dunajski oktet - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled -
19.15	Koncert - 21.00 Znanstvena oddaja - 23.15 Revija revij.
Slovenila
6.00,	8.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Radijska igra: M. Mažur: Slepi potnik - 8.32 Skladbe za mladino - 10.00 Se pomnite, tovariši...: a) Joža Cop-Iztok: Za firerja poštnine prosto, b) Ivan Umek: Mimo zased - 10.25 Pesmi borbe - 10.45 Mozaik lepih melodij - 11.00 Turistični napotki -
13.30	Nedeljska reportaža - 13.50 Operetne melodije - 14.30 Humoreska tedna: J. M. Brown: Med mrakom in zarjo - 15.05 Vedre in poskočne - 16.00 Radijska igra- S. Rosman: Hiša - 16.45 športno popoldne 18.30 Schumannova klavirska glasba - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 «Potujoča glasbena skrinja« - 21.00 «Carodej in njegova harfa« - 22.10 Zabavni zbori - 22.25 Jazz - 22.50 Literarni nokturno -
23.05	Skladbe Marijana Kozine.
Ital. televizija
10.15	Kmetijska oddaja - 11.00 Nabožna oddaja - 15.00 Športno popoldne - 17.00 Program za mladino - 18.00 Settevoci - 19.00 Dnevnik - 19.10 Registriran polčas nogometne tekme - 19.55 Športni dnevnik in kronike strank - 20.30 Dnevnik - 21.00 Mauriac-Fabbri: «Questi nostri figli« - 22.15 Športna nedelja . 23.10 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 Rim v pesmih Claudia Ville - 22.15 Prigode v hribih: Plaz - 23.05 Program prihodnjih dni.
PONEDELJEK, 17. APRILA Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole
-	12.00 Popevke - 12.10 Brali smo za vas - 12.25 Za vsakogar nekaj
13.30	Melodije - 17.00 Orkester Ca-samassima - 17.25 Radio za šole -
17.45	Ricardo Santos in skupina Wolmer - 18.00 Pravna posvetovalnica . 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Blacher: Koncert za klavir in orkester - 18.50 Skupina Andreja Verchurena - 19.05 Tržaški pripovedniki: «Julius Ku-gy» - 19.25 Zaploskajmo jim - 20.00 šport - 20.35 Ital. pentagram -
21.00	«Brata Wright, nastanek in razvoj letala« - 21.15 Tamburaški ansambli - 21.30 V plesnem ritmu
-	22.30 Schubertovi samospevi -
22.50	Ameriški motivi.
12.05	Lahka glasba - 1225 Tretja stran - 13.25 Uspeli motivi - 13.35 Furlanske pesmi - 13.45 Knjižne napovedi - 14.35 Jazz.
Koper
7.30,	12.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.05 Zvoki - 9.30 Srečanje s poslanskimi kandidati -9 45 Trobentač N. Rosso - 10.00 Prenos RL - 10.30 Orkester - 11.00 Dogodki in odmevi - 11.30 Pevci -
11.50	in 13.05 Glasba po željah
12.35	Zunanjepolitični pregled -
13.30	Sosedni kraji in ljudje - 14.00 in 14.45 Glasba po željah - 15.30 Pesmi in melodije - 16.00 in 19.30 Prenos RL - 18.30 in 19.00 športne vesti - 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Skladbe za godala . 9.30 Nabožna oddaja - 10.45 Nove plošče - 11.40 Roditeljski krožek - 12.00 Plesna glasba 14.35 Beat glasba - 15.30 in 17.30 Popoldne z Mino - 16.30 Nogomet od minute do minute -
18.00	Simfonični koncert - 20.25 Italijanski humoristi - 21.05 Športni dnevnik - 21.15 Pihalni kvintet . 22.00 Plesna glasba.
II. program
7.30,	8.30, 13.30. 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Oddaja za ženske -
9.35	Veliki variete - 11.00 Zbori z vsega sveta - 11.35 Juke box -
12.00	športna prognoza - 13.00 Radijski kviz - 13.45 Igrajo Beatles -
14.30	Teden aktualnosti - 16.00 in
17.30	športna nedelja - 16.30 Koncert lahke glasbe - 18.35 Glasbeno-govorni spored - 21.00 Aktualnosti - 21.40 Gledališke orgle - 22.00 Pisan spored.
6.30,	7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30,
19.15	— Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Orkester - 10.45 Lahka glasba - 11.00 Otroški kotiček . 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Mala prodajalna plošč - 14.00 Zvoki in barve - 15.00 Popevke - 15.45 Ansambel «Dobri znanci« - 16.00 športno življenje na Primorskem - 16.20 Športni ponedeljek - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.10 Pianist G. Demšar -17.40 Orkestri - 18.00 in 19.30 Prenos PL - 22.15 Orkester RTV.
Nacionalni program
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila 8.30 Jutranje pesmi -
9.05	Zvočni trak - 10.05 Neapeljske - 10.30 šola - 11.30 Operna antologija - 13.00 Reportaža o srečanju Griffith-Benvenuti . 13.38 Pesmi brez besed - 14.40 in 15.10 Ital. pesmi - 15.45 Plošče - 1600 Oddaja za bolnike - 17.30 H. Mel-ville: «Giacchetta bianca« 18.15 Glasba za mladino - 20.20 Zmenek petih - 21 n5 Koncert.
II. program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester . 9.40 Glasbeni album - 10.15 Pet celin -11.42 Pesmi desetletja - 13.00 športni tednik - 14.00 Juke box - 15.15 Violinist D. Ojstrah - 16 00 Mednarodna lahka glasba - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 Glasba iz Latinske Amerike - 18.35 Enotni razred -
19.30	Srečanje Griffith-Benvenuti -
20.50	New York 67 - 21.15 Znanstvena oddaja.
III. program
10.30	Prokofjev - 11.10 Mozartove in Beethovnove skladbe -12.20 Giardini in Keleman - 14.30 Hindemith in Prokofjev - 15.30 Bertonijev «Orfej» - 16.40 Koda-lyjev kvartet - 17.10 Ghedinijeve skladbe - 18.05 Chopinova Barca-rola - 18.45 Kulturni pregled -
20.15	J. Giraudout: «La guerra di Troia non si fara«
Slovenija
6.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30
—	Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže . 9.10 V ritmu današnjih dni - 9.45 Otroška igra: Na poljani - 10.15 Ramovš: Koral in Toccata - 10.35 R. P. de Ayala: Poprovo zrno -
11.00	Turistični napotki - 11.15 Orkestralna glasba - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Slov. pevci -
12.30	Kmetijski nasveti . 12.40 Dva pihalna orkestra - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Melodije - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.30 Zbora «Pošta» in «Tine Rožanc«
16.00	Vsak dan za vas - 17.05 O-pemi koncert - 18.00 Aktualnosti -
18.15	Popevke in plesna glasba •
18.45	Ing M. železnov: Ultrazvok
-	19.00 Lahko noč. otroci! - 19 15 Glasbene razglednice - 20.00 Komorni orkester RTV Zagreb -22.10 Melodije - 22.20 Ameriške popevke - 22.50 M. Klopčič: Pesmi - 23.05 Jazz v noči.
Ital. televizija
8.30—12.00 šola • 12.30 Nadaljevalna šola - 17.00 Giocagio . 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Knjižne novosti -
19.15	Zemlja naš dom - 19.45 športne vesti in ital. kronike -
20.30	Dnevnik - 21.00 TV tednik -
22.00	C. Caselli in G. Gaber v oddaji «Diamocd del tu« - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.30	Angleščina - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik -
21.15	Film «11 ritomo di Don Ca-mlllo« - 23.05 Kronike filma in gledališča.
TELEVIZIJSKI SPORED OD 16. DO 22.-IV.
NEDELJA, 16. aprila
8.45	Poročila - 8.50 Iskal sem Hobolo - 9.15 Kmetijska oddaja -
10.00	Ob tridesetletnici ustanovitvenega kongresa KP Slovenije -
11.50	Vijavaja — ringaraja - 12.35 Preizkus vzdržljivosti — film -15.25 Dežurna ulica - 16.05 Pokaži, kaj znaš - 17.10 Lirika upora -
17.45	Poročila - 17.55 Izgubljeni v vesolju — film - 18.45 Velesejm-ski TV biro - 19.00 Smoki — mladinska igra . 19.40 Rezerviran čas
-	20.00 Dnevnik - 20.50 Glasbena oddaja - 21.50 Poročila.
PONEDELJEK, 17. aprila 9.40, 11.40 in 14.50 TV v šoli -
10.35	in 15.45 Ruščina - 16.55 Rezerviran čas - 18.30 Nastop ansambla Nemunas . 19.00 Obzornik
-	19.15 Športni pregled - 19.40 Aktualna tema: Ustavne spremembe
-	20.00 Dnevnik - 20.45 Drama -
21.45	Glasba - 22.00 Knjiga, gledališče, film . 22 15 Dnevnik.
TOREK, 18. aprila
18.15	Poročila - 18.20 Srečanje s K. Kocjančičem - 18.40 Podvodna lovska presenečenja — reportaža
-	19.30 TV obzornik - 20.00 Trenutki odločitve — slov. film -
21.30	Veno Taufer - 21.50 Poročila.
SREDA, 19. aprila 9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.35 in
15.50	Angleščina . 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.05 Poročila - 17.10 Na Deveti otok -
17.30	Naše prijateljice živali — film - 17.55 Obzornik - 18.15 Tisočkrat zakaj - 19.00 TV biro -
19.15	Reportaža - 19.30 Kratki filmi - 20.00 Dnevnik - 20.37 S. Mro-žek: Razmejitev — TV drama -21.40 Jazz koncert . 22.20 Poročila - 22.30 Nogometna tekma Dinamo-Juventus.
ČETRTEK, 20. aprila
9.40, 14.50 in 16.10 TV v šoli -11.00 Angleščina - 11.30 in 16.40 Glasbeni pouk - 17.05 Poročila •
17.10	Zapojte z nami - 17.25 Slike sveta . 17.55 Obzornik - 18.15 Reportaža: Sarajevo - 18.35 Sam z glasbo - 19.00 Humoristična oddaja - 20.00 Dnevnik - 20.30 Aktualni razgovori - 21.10 Koncert Slov, filharmonije . 22.10 Poročila.
PETEK, 21. aprila 9.40 in 14.50 TV v šoli • 10.40 in 15.50 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe • 17.05 Poročila - 17.10 Vaša križanka -17.55 Obzornik - 18.15 Volitve — reportaža - 18.45 TV biro . 19.00 Balzac: Izgubljene iluzije - 20.00 Dnevnik - 20.37 Vzgoja srca — francoski film - 22.05 Poročila -
22.10	Svetovno košarkarsko prvenstvo v Pragi.
SOBOTA, 22. aprila 9.40 in 14.50 TV v šoli - 17.40 Vsako soboto . 17.55 Obzornik -
18.15	Velesejemski biro - 18.30 Glasbeni magazin - 19.15 Princ in berač — balet • 19.45 Jutri volimo! - 20.00 Dnevnik - 20.30 Nepozabni poleti — film . 21.30 Ben Casey — film - 22.20 Rdeči čeveljčki - 23.20 Poročila.
PREGLED DELA GORIŠKE ZADRUGE
Kljub številnim težavam in bremenom je zadruga tudi lani dobro poslovala
Nujno je potrebno ustanovo okrepiti s pridobivanjem novih elanov - De! čistega dobička v dobrodejne namene
PROSVETNO DRUŠTVO (BRIŠKI GRIČn IZ ŠTEVERJANA
priredi pri gostilni «DVOR»
PROSLAVO I. MAJA
Člani Goriške nabavno - prodajne zadruge so se zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru v dvorani prosvetnega društva v štandre-žu, da bi pregledali lanskoletno delo in obračun poslovanja.
Poročilo je podal predsednik Stanko Marušič, ki je v uvodu omenil 20-letnico zadruge, ki so jo praznovali lani. Ob tisti priliki so 19. maja organizirali brezplačen avtobusni izlet za člane v Ljubljano, z obiskom sejma Alpe - Adria, ki se ga je udeležilo 65 članov.
Lanski promet je bil približno e-nak onemu iz leta 1965, če se upošteva povišanje cen. Poslovalnica v Gorici «Pri mostu« je imela nekaj več prometa, manj pa ga je bilo v štandrežu, kjer so med tem odprli še eno novo trgovino in jih imajo v tem kraju sedaj 8. Precej je po večala svoj promet poslovalnica v Sovodnjah, vendar gre v glavnem za povečano prodajo umetnih gnojil. Tudi v poslovalnici v Gabrjah je bil promet manjši za 100.000 lir, ker gredo potrošniki nakupovat tudi v Miren; na Vrhu pa se je povečal za pol milijona lir.
Zadruga se je morala tudi lani boriti s težavami, kot so visoki davki, trošarina ter povečani režijski stroški. Lani je umrlo 8 članov, pristopilo pa je pet novih. Čuti se pomanjkanje mladih ljudi med članstvom in če bo šlo tako naprej ne bo primernih ljudi niti za odbor. Zato se priporoča vsem članom, da
tlMitiiiiliiiiimiiiiiiviiiiniiiiiiiMlNiDiiiii itiimiliiii*
Umrl je Alojz Pahor partizanski borec
Prejšnji teden je po dolgotrajni in mučni bolezni umrl star partizanski borec Alojz Pahor iz Nove vasi pri Opatjem selu, ki je dopolnil 74 let. Njegovega pogreba so se poleg domačinov udeležili tudi številni bivši borci ter se še poslednjič poslovili od njega.
Pokojni Pahor je bil med zadnjo vojno eden od tistih, ki so ga vojne grozote najbolj prizadele. Leta 1943 so mu fašisti požgali dom in pri tem uničili vso družino. Umorili so mu namreč ženo, mater in šest otrok. Tako je od številne družine ostal sam ter si je pozneje u-stvaril novo družino, dokler ga ni bolezen priklenila na posteljo, ter je boloval celih 8 let, dokler ni do-trpel.
Bivši borci iz vse Primorske, znanci in prijatelji izražajo družini ob tej hudi izgubi iskreno sožalje, pokojniku pa miren počitek v domači zemlji, za katere svobodo je toliko prestal. Njim se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika.
bi poskrbeli za vpis novih članov, predvsem mladine, ki bo lahko nadaljevala njihovo delo v vodstvu zadruge. To bo v korist vseh članov in odjemalcev zadružnih poslovalnic.
Ravnatelj zadruge Bernard Bra-toš je povedal, da je imela zadruga lani 487.341 lir čistega dobička. Od tega mora po pravilih dati 20 odst. v rezervni sklad. Zborovalci so odločili, naj se da tudi običajna podpora tistim zavodom kot lani in poleg tega nekaj odškodnine prosvetnemu društvu v Štandrežu, ki daje na razpolago svoje prostore.
V imenu nadzornega odbora je podal poročilo Franc Gravner, ki je našel zapiske in račune v redu ter predlagal razrešnico staremu odboru s pohvalo za njegovo delo. Takoj nato so ponovno potrdili stare odbornike, katerim so dodali Vanka Delpina iz Podgore, namesto umrlega Mikluša iz Pevme.
Pri debati so se pogovarjali še o raznih drugih problemih zadruge in njenih petih poslovalnic. Člani so izrazili željo, da bi še večkrat organizirali takšne skupne izlete kot lani v Ljubljano in tako držali vez med seboj. Vsi so se tudi strinjali s tem, da je treba bolj živo propagando za povečanje števila članov in odjemalcev po poslovalnicah, ker je od teh dveh problemov odvisno napredovanje zadružnega poslovanja.
Debata se je potem nadaljevala v gostilni ob kozarcu vina.
Brzojavka ANPI iz Vzhodne Nemčije
Pred dnevi, ko je bila v Vidmu spominska svečanost ob 22-letniei ustrelitve 29 partizanov v mestnih zaporih, je pokrajinski odbor Zveze partizanov Italije (ANPI) prejel solidarnostno brzojavko iz mesta Wil-helm Pick . Guben. Brzojavko je poslala delavska brigada kemijske tovarne «Veb Chemifasserkombi-nat« tega vzhodnonemškega mesta, ki si je nadelo ime «brigada Mario Foschiani«. Pripominjamo tu, da je bil Mario Foschiani znan partizanski borec in politični delavec v Furlaniji, katerega je fašizem preganjal vrsto let. Mario Foschiani je bil ustreljen skupaj z ostalimi tovariši
v videmskih zaporih 9. aprila 1945.
Iz brzojavke, ki so jo poslali vzhodnonemški delavci brigade »Mario Foschiani« je razvidno, da je bi la v njihovi tovarni slovesna kome moracija Foschianija in njegovih to varišev. Nadalje se z veseljem ugotavlja, da je furlanska pokrajinska federacija ANPI sprožila pravilne pobude proti neonacističnemu terorizmu v Gornjem Poadižju, za spoštovanje današnjih meja v Evropi ter za priznanje Demokratične republike Nemčije v korist evropske varnosti. «Naše prijateljstvo — je še rečeno v brzojavki — služi utrditvi miru«.
z naslednjim sporedom:
Od 29. aprila do 4. maja;
V nedeljo, 30. aprila ob 16. uri:
1. maja ob 16. uri:
4. maja ob 17. uri:
VINSKA RAZSTAVA
ki jo prireja odbor vinogradnikov iz števerjana in z Oslavja TEKMOVANJE V BRIŠKOLI: I. nagrada: živo tele; II.: pršut in več manjših nagrad KONCERT nastopajo: godba Ljudske milice iz Ljubljane in harmonikarji iz Karlovca
NAGRADNO TEKMOVANJE ANSAMBLOV «BEATS»
VSAK VEČER BO PLES NA PROSTEM OD 19. DO 1. URE PO POLNOČI. IGRAL BO LOVSKI KVINTET IZ LJUBLJANE
DELOVAL BO TUDI DOBRO ZALOŽEN BIFE’ Z DOMAČIMI KLOBASAMI PEČENIMI NA ŽARU IN S ČEVAPČIČI
IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIlllllMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllMIIIIIIIIintlliillllllllllliillllllllllillliillllllllllllllrlllllllllllllllllllllllllllllllllMIlliiliimiiiiiiiiiiiiiiiMiii
NA SESTANKU KMEČKE ZVEZE
Kmetovalci iz Števerjana so se pogovorili o svojih problemih
Prisotna sta bila tudi podpredsednik deželnega sveta odv. Devetag in pokrajinski odbornik Waltritsch
V četrtek zvečer je bil v števerja-nu, na pobudo Kmečke zveze, zanimiv sestanek z razgovorom o kmečkih problemih v naši deželi, ki se ga je udeležilo lepo število domačih kmetovalcev. Tajnik Kmečke zveze dr. Mirko Primožič je naglasil potrebo po pogostejših sestankih in razgovorih, na katere bo Kmečka zveza povabila od časa do časa razne strokovnjake in predavatelje, tako da bodo naši kmetje imeli jasno pred očmi dejansko stanje našega kmetijstva in z njim v zvezi vse pravice, ki se jim nudijo.
Nato je spregovoril podpredsednik deželnega sveta odv. Devetag, ki je prisotnim domačinom prikazal kakšen pomen bo imela Deželna ustanova za razvoj kmetijstva, o katerem so prav v teh dneh razpravljali v deželnem svetu. Nato je govornik prikazal tudi značilnosti zakona o podpori deželne uprave živinorejcem, od katerega bodo imeli kmetje brez dvoma korist.
Pbkfajlnskf 'odbornik IValtritsch, ki je tudi prisostvoval sestanku je med drugim naglasil potrebo po šir-šem obveščanju našega prebivalstva o raznih deželnih in državnih zako-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiimmimiii
NEKAJ VESTI IZ PEVME
Zahvala občinski upravi za popravila pri spomeniku
Opozorilo odborniku za javna dela glede bližnjice na Os la v je in odvoza smeli
Prebivalci iz Pevme, z Oslavja in iz Sentmavra se zahvaljujejo občinski upravi iz Gorice za popravila, ki so jih opravili njeni delavci pri spomeniku padlih borcev na trgu v Pevmi.
Ob tej priliki pa priporočajo vsem tistim domačinom in drugim, naj bi v bodoče imeli več obzira in spoštovanja do spomenika in naj bi ta ne služil kot «oporišče» za počitek nekaterih, ki so se zlasti radi naslanjali na ograjo in jo seveda tudi poškodovali.
Ker smo že pri Pevmi, pa naj še spomnimo odbornika za javna dela pri občinski upravi, da bi Dil že skrajni čas za popravilo bližnjice, ki pelje od ovinka nad Pevmo na Oslavje. Prav tako vaščani še vedno čakajo na ureditev smetišča,
odnosno odvoza smeti, ki ga je isti odbornik že pred časom obljubil ob svojem obisku v Pevmi. Nekateri vaščani, ki so se že naveličali brezplodnega čakanja so mnenja, naj bi smeti znašali kar na glavno cesto. Morda jih bo potem kateri od odgovornih za občinsko upravo le opazil.
nih, ki kmetu prinašajo pomoč; pod. črtal je tudi, da bo treba poskrbeti, da bodo med uradniki in tehniki bodoče Ustanove za razvoj kmetijstva, ki bo imela svoj sedež prav v Gorici, tudi taki, ki bodo dobro obvladali slovenski jezik, tako da bodo naši kmetje imeli konkretnejšo pomoč kot se je dogajalo doslej. Sestanek se je zaključil ob splošnem odobravanju prisotnih domačih kmetov.
Spacal razstavlja v Stella Matutina
V dvorani Stella Matutina v Ul. Nizza v Gorici bodo jutri, 17. aprila ob 18.30 otvorili antološko razstavo znanega tržaškega slikarja in našega rojaka Lojzeta Spacala. U-metnik bo prikazal svoja olja, risbe, xilogra/ije in slikane preproge, ki jih je ustvarjal od leta 1950 do danes.
S}Jdcal se je rodil leta 1907 v Trstu. Diplomiral je na višji umetniški šoli v Benetkah tčf nadaljeval svoje študije na akademiji Brera in v Monzi.
Prve svoje razstave je imel že leta 1942 in od takrat je priredil celo vrsto razstav po večjih mestih v Italiji in v inozemstvu. Med drugim v Ljubljani, v Braziliji, na laponskem, na beneškem biennalu, kjer je leta 1958 prejel najvišjo mednarodno nagrado za grafiko in rezbarije itd.
Jutrišnje otvoritve razstave v Gorici se bodo udeležili predstavniki oblasti in goriškega kulturnega in umetniškega sveta.
284.000 lir so nabrali za spomenik v Ronkah
Občinska uprava v Ronkah je na svoj poziv za prispevke za postavitev spomenika padlim borcem prejela do včeraj že 284.000 lir prispevkov. Na čelu liste je s 50.000 lirami predsedstvo deželnega sveta.
liiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii
NA GORIŠKEM DANES, 16. APRILA
Volitve v Kmečko bolniško blagajno
Po slovenskih občinah prvič nastopa tudi Kmečka zveza
Pevci zbora iz Dola - Poljan so z obžalovanjem pogrešali na svojem sestanku v Dolu zaradi bolezni odsotnega predsednika SPZ dr. Hlavatgja.
Ob tej priliki mu skupaj s svojo pevovodkinjo želijo čim prejšnjega okrevanja in povratka med svoje prosvetarje Obenem mu pošiljajo najlepše pozdrave.
Včerai-danis
Danes, 16. t.m. bodo v goriški po. krajini volitve v Kmečko bolniško blagajno. Neposredni obdelovalci zemlje vseh goriških občin bodo izvolili svoje predstavnike, katerih naloga bo upravljati v prihodnjih treh letih to, za naš kmečki živelj,
zelo pomembno ustanovo.
Te volitve, ki so imele prav v preteklih dneh velik odmev v rimskem parlamentu zaradi nedemokratičnega zakona, po katerem se vršijo, se udeležuje letos tudi Kmečka zveza.
SEZNAM KANDIDATOV NA LISTAH KMEČKE ZVEZE
OBČINA GORICA	OBČINA ŠTEVERJAN	OBČINA SOVODNJE
Svetovalci	Svetovalci	Svetovalci
BRESSAN Egidio	KLANJŠČEK Ciril	PETEANI Franc
BRESSAN Jožef	DRUFOVKA Mario	BATISTIČ Miroslav
CODERMAZ Severin	KORŠIČ Roman Gvido	BUZIN Vincenc
DRUFOVKA Karlo	MARASSI Henrik	CEVDEK Viktor
DRUFOVKA Karlo	MARASSI Mirko	COTIC Dominik
DORNI Anton	MARAŽ Franc	DEVETAK Renato
JAKIN Karlo	MIZERIT Boris	JUREN Angel
KLAVCIC Henrik	ŠKORJANC Franc	KRASCEK Karel
MAKUC Danijel	STANIČ Jožef	MALIC Jožef
MIKULUS Marjan	ŠTEKAR Avgust	PIPAN Jožef
NANUT Bogomir	STEKAR Bruno	PRIMOŽIČ Stanislav
NANUT Jožef	ŠTEKAR Stanislav	TOMŠIČ Anton
PETERIN Vladimir	TERPIN Alojz	TOMŠIČ Jožef
TABAJ Alojz	TINTA Alojz	TOMŠIČ Ludvik
URŠIČ Robert	VOGRIČ Anton	TOMŠIČ Miloš
Nadzorniki		
MARUŠIČ Stanko	Nadzorniki	Nadzorniki
PETEANI Anton	HUMAR Ivan	CESCUT Jožef
Namestniki	HUMAR Miroslav	TOMŠIČ Jožef
FIGELJ Anton	BUZZINELI Marjan	BUTKOVIC Alojz
FIGELJ Ivan	KOMIC Franc	JUREN Leopold
V vseh treh slovenskih občinah namreč so slovenski kmetje prvič letos sestavili in predložili svojo neodvisno listo, v goriški občini pa je Kmečka zveza postavila svojo listo z italijansko Alleanzo Coltiva-tori.
OBČINA DOBERDOB
Svetovalci BONETA Alojz FRANDOLIC Guerrino GERGOLET Andrej GERGOLET Franc GERGOLET Jožef JARC Anton JARC Karel JARC Emil JARC Alojz LAKOVIČ Aldo LAKOVIČ Radislav PAHOR Jožef PAHOR Rudolf SEMOLI Karel VIŽINTIN Albert
Nadzorniki FRANDOLIC Ernest GERGOLET Julijan GERGOLET Anton
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 9. do 15. aprila se je v goriški občini rodilo 24 otrok, umrlo je 13 oseb, porok je bilo 8 in oklicev 8.
ROJSTVA: Boris Bonetta, David Cej, Giovanni Blason, Diana Tutta, Claudia Benedetto, Daniela Visintin, Giorgio Clancis, Simonetta Geotti, Cristina Troncar, Luca Godeas, Noe-la Brunetta, Barbara Concion, Clau-dio Bensa, Fabrizio Meroi, Lucio Brotto, Samuele Hlede, Sebastiano Marega, Rossella Bezzi, Alessandro Cocianni, Giulia Deganis, Nicoletta Delpiccolo, Silvana Brandolini, Mar-co Tomaseni, Gianfranco Tomadini.
SMRTI: Posestnica 91-letna Anna Kompichl vd. De Senibus, gospodinja 88-letna Lucia Furlan yd. Cecot-ti, gospodinja 81-letna Iivia Maz-zantini porš Zanardi, brivec 50-letni Eugenio Gomiscek, 24-letni Livio Ia-chin, upokojenec 66-letni Emilio Cocco, 90-letna Elisabetta Poppi vd. Sabbatini, 79-letni Enrico Roviglia, upokojenka 91-letna Anna Spessot vd. Tassan, upokojenec 64-letni Giu. seppe Vidoz, 95-letna Anna Braico-vich vd. Catarinuzzi, kmetovalec 84-letni Pietro Brescia, gospodinja 74-letna Maria Baciar por. Fruch.
POROKE: Tekstilni delavec Bernardino Sangalli in gospodinja Ma-riagrazia Collavin, šofer Mario Pe-teani in tekstilna delavka Licia Gar-vi, dr. Paolo Sluga in asistentka Mariavittoria Zanello, geometer Roberto Fratta in študentka Silvia Visintin, bančni uradnik geometer En. nio De Rocco in gospodinja Anna Kavčič, zidar Fausto Azzan in gospodinja Rosa Sgorbissa, mehanik Bruno Furlan in delavka Mara Furlan, frizer Giorgio Komavli in trgovska pomočnica Luigina Godina.
OKLICI: Zidar Nikolaos Minaidis in Lionella Moretti, financar Giuseppe Lombardi in gospodinja Silvana Orzan, vice brigadir orožnikov Vito Caporaso in gospodinja Laura Pe-rini, uradnik Mario Possamai in učiteljica Edda Saurin, trgovec Gian. franco Moratti in Luciana Poian, trgovec Sergio Rumignani in gosppdi-nja Femanda Di Biaggio, državni uradnik Giovanni Bordini in gospodinja Alessandra Odorico, kmetovalec Elio Nardin in tekstilna delavka Ada Saurin.
80 let življenja Antona Cigliča
V ponedeljek, 10. aprila je dopolnil 80 let življenja števerjanski rojak Anton Ciglič s Križišča št. 1. Ker je bil svoje dni vnet pevec pri domačem pevskem društvu in delaven prosvetar, so ga tisti več^jgri-šli obiskat pevci domačega zbora «Briški grič» ter mu za lep jubilej zapeli več pespii. Obenem so mu izrekli čestitke z voščili in lepim šopom rdečih nageljnov.
Ob tej priliki se je na njegovem domu zopet sestala družina. Prišel je sin Lado, ki je član Opere v Ljubljani, ena hčerka iz Kopra in druga, ki je poročena pri Klanjščko-vih v Uklancih. Prišel je brat Ivan in sestra Lojzka, znana gostilničarka s Placute v Gorici.
Naš slavljenec, ki mu po zunanjem videzu nihče ne bi prisodil 80 let, saj je še živahen in mladosten, je bil ganjen ter se je vsem zahvalil za obisk in čestitke. Obenem je zlasti domačim prosvetar-jem priporočal, naj nadaljujejo z lepo prosvetno tradicijo ter jo še razširijo in okrepijo.
Jubilantu, ki je bil vedno zvest čitatelj in naročnik nekdanje «So-če» in pozneje Primorskega dnevnika, želijo znanci in prijatelji še mnogo let zdravja in življenja. Njihovim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
Obvestilo dvolastnikom iz Štandreža
Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje iz Štandreža obvešča vse dvolastnike iz tega kraja, da bodo odborniki v nedeljo, 23. aprila od 11. ure dalje sestavljali v prostorih gostilne Lutman prošnje za sečnjo lesa v Jugoslaviji. Prizadeti dvolastniki naj prinesejo s seboj tudi posestno polo.
Gorica
VERDI. 14.30: «L’immorale», di Pietro Germi; Ugo Tognazzi in Ste-fania Sandrelli, italijanski film, mladini pod 14 letom prepovedan.
CORSO. 15.00: «Tre uomini in fuga«, Bourvil in M. Parquet; francoski kinemaskopski film v barvah.
MODERNISSIMO. 15.00:	«Domani
non siamo piu qui», I. Thulin in R. Hoffman; italijanski črnobeli film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 15.00: 21.30: «Stazione Luna«, P. Lewis in Anita Eck berg; barvni kinemaskopski film. mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 15.00—21.30: «Spara for-te, piu forte... non capisco«, Mar-cello Mastroianni in M. Welchl italijanski barvni film.
Tržič
AZZURRO. 14—22: «Ridera (CuO-re matto), L. Tony in M. Solinaš
EXCELSIOR. 14—22: «Tre colpi di Wincester per Ringo«, G. Mitchel in M. Hargittay. Kinemaskope * barvah.
PRINCIPE. 14—22: «Una rosa pet tutti«, C. Cardinale in N. Manfredi. Barvni film.
MARCELLIANA. 14.00: «Luci d’in-vemo«, režija I, Bergman. Za ki-neforum.
S. MICHELE. 14—22:	«Tutti
sieme appassionatamente«, Juli® Andrews, Christopher PlummeT , in Eleonor Parker; barvni kine maskopski film.
Kenke
RIO. 15—21.30: «Ipcress — Pericolo mortale«, Michale Caine, barvni kinemaskopski film.
EXCELSIOR. 15—22: «Tutte le don-ne del Mondo — Operazione P®' radiso«, Margaret Lee, Raf Villone in Michael Connors; barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Vi-Carducci 38, tel. 22-68.
LEKARNA V TRŽIČU
Ves dan in ponoči je dežurne lekarna «Rismondo», dr. RismondOi Ul. Toti 50 telefon 72701.
DEŽURNA LEKARNA V RONKA#
Danes ves dan in ponoči je * Ronkah odprta lekarna «Alla Ste zione«, dr. Matitti, Vermeljan, Drevored Garibaldi št. 3, telefon 7504H-,
---------- ‘ J
DEŽURNA CVETLIČARNA Jj
Danegf‘16. aprila je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, KO® zo Italija 34, telefon 53-71.
Razna obvestila
Planinsko predavanje organi zir* Slovensko planinsko društvo iz G°-rice v sredo, 19. t.m. ob 20.30 1 prostorih kluba «S. Gregorčič« U® Verdijevem korzu 13 v Gorici. Pr®’ daval bo inž. Milan Ciglar iz Ljubljane o temi «V samotah Velebit®-Bosanske Treskavice in Velike K8' pele«. Predavanje bo poživljeno ® okrog 220 barvnimi diapozitivi, ® tega nekoliko odmaknjenega planinskega okoliša Jugoslavije.
Vesli iz Doberdoba
Jutri, v ponedeljek, 17. aprila °d
8.	ure dalje bodo na županstvu * Doberdobu pobirali zapadli obrok davkov.
šolarji osnovnih šol v Doberdobu, Jamljah in Dolu bodo jutri dopoldne ob priliki praznika drev®* posadili številna drevesca, ki jih J* posameznim šolam dodelila v ta n®j men pokrajinska gozdna uprava- ji Doberdobu jih bodo zasadili igrišču za šolo in otroškim vrtce®1'
Včeraj so nudili prvo pomoč ' tržiški bolnišnici il-letni Eleono® Petrovich iz Sesljana, Borgo fj1 , Mauro 208 zaradi rane na levi noP' Okrevala bo v tednu dni.
AVTORICAMA!« ^
G0RIZIA-G0RICA - Trg Municipio št. 4, tel. 2601
VELIKA IZBIRA PREVLEK «NOVOLAN» — PREPROG TER PRIBORA ZA AVTOMOBILE FIAT - ALFA ROMEO - NS0 — FORD — SKODA — VOLKSWAGEN - RENAULT
H1VBI1IVIH
PREVLEKE «NOVOLAN» so modeme in kvalitetno zajamčen«
NEKAJ PRIMEROV NENA VADNIH ZAVAROVANJ
Angleška igralka si je zavarovala oči njena koleginja pa zelo obilne prsi
Londonska zavarovalnita Lloyd's zavaruje prav vse ■ Med drugim dobi človek lahko odškodnino tudi zaradi slabega vremena med dopustom
Dandanes menda ni odrasle-8® človeka, ki ne bi bil zavarovan za kar koli. Kdor je v kakršnem koli delovnem raz-®®rju, je zavarovan za primer bolezni, invalidnosti, nesreče, uživa starostno zavarovanje, kdor ima avtomobil, se zavaruje za primer nesreče, kraje avtomobila ali pa če mu vozilo zgori. Mnogi se tudi zavarujejo proti požaru, vlomu a'i škodi, ki bi jo povzročila voda v stanovanju. Kmetje se zavarujejo tudi za nesrečo pri šivini, proti toči, proti slabe-mu pridelku, proti požaru, vlo-ipd. Na drugih področjih Pa poznamo zavarovanja raz-neSa blaga ob prevozu in še za mnogo drugih primerov.
3e pa še cela vrsta zavaro-Vani, ki jih ne moremo šteti hted navadna, ustaljena ali tako rekoč «klasična» zavarovanja. Tako zavarovanje je na Primer proti grdemu vremenu za dopust.
Pravzaprav pa menda ni dandanes nobene panoge, no-“ene zadeve, nobene stvari, ki je ne bi mogli zavarovati. Da *e 'e plača zahtevana premija,
zavarovalnica sprejme menda sleherno zavarovanje.
Mlada angleška igralka Barbara Joyce, ki je imela velik nspeh tudi na televiziji, je bi-a Prepričana, da niso ti nje-ni televizijski uspehi zaradi
njenega prijetnega glasu, marveč v še večji meri ali pa celo izključno zaradi njenih lepil oči. In tako si je zavarovala svoje oči za 100.000 angleških funtov. Sicer pa je tudi treba priznati, da ima Barbara Joyce v resnici lepe oči, ki se z njimi lahko ponaša in vzbujajo upravičeno občudovanje televizijskih gledalcev, kar dokazujejo tudi številna pisma, ki jih od njih vsak dan prejema. Večina želi od nje vedeti, kakšne barve so pravzaprav njene oči. Toda tega niti sama Barbara ne ve prav natančno. Saj se barva teh dragocenih oči večkrat na dan spreminja: zjutraj so modre kot sivka, opoldne so nebesno modre, a zvečer ametistno modre.
Angleška televizija pa ima še drugo imenitnost, Sabrino, ki se je tudi zavarovala. Vendar pa si tudi ona ni zavarovala glasu, marveč prsi, »proti vsakršni poškodbi«, kajti Sabrina se je lahko kosala s prsnim obsegom 1,05 z Mariin Monroe in Sofijo Loren. In obe njeni «konkurentki» sta si prav tako zagotovili »neokrnjenost« svojih čarov z visoko zavarovalnino.
Znano je tudi, da si je slavna igralka Marlene , Dietrich zavarovala svoje noge za izredno visok znesek.
h,"'miii„ltI1111..umnimi.
KRIŽANKA
»	j	1	2	3	U	5	n	6	7	8	T*	L	L, j
tT* ?r ^7 —■	10			■				11				Tl	L,
						■	v.						15
			17“			18					ir		
		2i~			22		1 *•		23				
			55“	27		28		29				30“	
pr sr sr CrT—*	?	31"'			32						33	I	
			36“						T~			38	39“]
						<,2	Z.3			■ n				
					f.6					f,8		L9	
bO			51	52				53			5L		
n	ŠT					n	56						r
"1		ŠT	_______	_______	. —		58“	, 					r	M
trVk9P°RAVNO: 1. čistilna po-. "hsčina, 6. gora nad Ogulinom, ... naša strupena kača, 11. uči-n j! Bavorništva, 13. sedanje ime •ekdanjega Rihemberka, 14. knji 16 italijanski spolnik, 17.
katerem se ime-
S5* h«oj, po
vrsta visokih šol, 19- pri-„ m*če v Izraelu, 20. pritok Dri-cnoi,- ' iG(lača, hrana, 23. fran-vni N°Perr>i skladatelj («Fra Dia-ioi,°i* ’ naočniki, 28. polmili-jft'5ko mesto v srednji Angliji, v ‘ avtomobilski znak za Karlo-D ' al. par lesenih školjk za na faJf' ki dajejo ritmično zelo izleta i i1011 • 34. kratica francoske vriske družbe, 36. živci. 37. dik-»1 ’ to. nasilnik, trinog, 42. ime 44 inskega ilustratorja Mavca, pfj ZGnsko ime, 45. značilen vzklik ni. bikoborbah, 46. ime huma-Nti?- rotterdamskega, 49. naslov slov'Ceve. komedije, 50. sodobni (I «*ki pesnik in prevajalec slov*1 ' ®3, Pregljeva drama, 55. t0. ®1^8o mesto ob morju, 56. sta-11,5,7 filozof, 57. skupina ptic tak, stenjem, 58. pikantna Orienta jed.
pt^^PftiNO: 1. orjaška izumrla Kov?’ ,*atere okostje so našli na hi.,! Zelandiji, 2. ime ameriške je^Oljice Ferber, 3. zvijačen priti^ ’ ^kana, 4. uniformiran stražim tu,
9- druga najvišja gora v
vratar, 14. Antanta, 15. Korana, 16. zgaga, 17. 1.1., 19. petek, 20. Nero, 21. tvor, 23. trta, 24. Hi, 25. Traviata, 27. KS, 28. Tai, 29. sla, 30. rt, 32. paragraf, 35. kor, 36. Odin, 38. Saar, 39. love, 40. karta, 42. dv., 43. Pazin, 44. Er-nani, 46. element, 48. realka, 49. nedelja.
Poleg omenjenih filmskih zvezdnikov pa so dobri klienti zavarovalnic tudi poklicni športniki. In tudi v Evropi, ne samo v Ameriki. Francoski nogometni klub Stade Reins plačuje za zavarovanje svojega moštva nič manj kot dva milijona frankov zavarovalnine letno, in to pri največji zavarovalnici na svetu Lloyd’s v Londonu. Francoske zavarovalnice namreč odklanjajo podobna zavarovanja.
Oči, prsi, noge in kaj še? Francoska igralka Juliette Gre-co si je zavarovala svoje lase, a znana operna pevka Cal-lasova svoj glas. Neka londonska manekenka pa si je pri Lloyd’s zavarovala svojo vitko postavo. Zanimiv je tudi primer lastnika nekega gostinskega lokala v Kaliforniji, Georgesa Pernicana, čigar lokal ne slovi le po svoji originalnosti, marveč tudi po mogočni lastnikovi bradi, ki je dolga celih 40 centrimetrov. Georges Pernicano je ocenil vrednost svojega okrasa na
500.000	dolarjev in ta znesek bi mu morala zavarovalnica tudi plačati, v primeru, da bi se njegovi bradi kaj zgodilo. Znameniti francoski slikar Salvador Dali pa si je zavaroval svoje značilne brke za precejšen znesek.
Angleški komik Kew Dodd si je zavaroval svoje zobe za 70 tisoč funtov. Zaradi tega mu je zavarovalnica prepovedala jesti kruh s pretrdo skorjo in preveč ognjevito poljubljanje. Teksaški industrialec iz Beaumonta, čigar imena ni bilo moč izvedeti, pa je sklenil zavarovanje za 100.000 dolarjev za primer, da bi znorel.
Curd JUrgens pa je podpisal zavarovalno polico, ko je igral v filmu Mihael Strogov (Carski sel), za primer, da bi ga medved hudo poškodoval. V tem primeru bi morala zavarovalnica* plačati Jiirgensu 100 milijonov frankov. Za enak znesek je zavaroval Thea-tre de Pariš igralko Ingrid Bergman, ko je morala odpotovati v Hollywood po Oscarja.
Celo vojake je moč zavarovati. Ko je OZN poslala posebne vojaške oddelke na Bližnji vzhod, je bil vsak vojak zavarovan za 400.000 dolarjev. Le ameriških vojakov, ki so se bojevali na Koreji ni hotela zavarovati nobena zavarovalnica. Tveganje je bilo vendarle preveliko. Drugače pa Lloyd’s ne odkloni nobenega zavarovanja, čeprav se zdi še tako bedasto. Tako se je neki Anglež hotel zavarovati za primer, da bi se mu v zakonu rodili dvojčki. Videti pa je, da je dobri mož precenjeval samega sebe, kajti njegov zakon je ostal — brez otrok.
Ko je nedavno neko ame- | riško filmsko podjetje snemalo v Gronlandiji neki kulturni film, je družba zavarovala vse sodelujoče, torej igralce, tehnike, znanstvenike in pomožno osebje, za primer da bi se jim kar koli zgodilo med omenjeno odpravo. In ko so se po končanem snemanju vsi člani srečno vrnili zdravi in živi je bila zavarovalnica prepričana, da je s tem napravila imeniten posel. Toda nekaj mesecev pozneje je izvedela, da le ni potekalo vse tako gladko, kot je bilo prvi hip videti. Neki mlad znanstvenik se je namreč zapletel z neko Eskim-ko v ljubezensko razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Zavarovalnica je seveda pošteno prevzela plačevanje alimentov.
To vsakdo ve, da je moč zavarovati dragocen nakit, prtljago, pohištvo, blago v trgovini in podobno. Toda pri Lloyd’s je moč zavarovati tudi umetno zobovje, umetno o-ko, a na Švedskem je z nakupom smučk plačano tudi zavarovanje za primer kake večje smole.
Toda ne zavarujejo se, samo ljudje in njih premoženje, temveč tudi živali. To se nanaša predvsem na zavarovanje proti bolezni živali, proti nesreči in poginu. Dirkalni konji in cirkuške živali imajo vsekakor često veliko vrednost, enako tudi živali, ki nastopajo v kakem filmu. Znameniti filmski pes Rex je bil zavarovan za milijon dolarjev in konj Ribaud celo na tri milijone. V Ameriki imajo številni lastniki psov posebno «veterinarsko zavarovanje«, to se pravi, da veterinar v primeru bolezni zdravi žival brez posebnega honorarja.
Vidimo torej, da pravzaprav v resnici je ni stvari, ki bi je ne bilo moč zavarovati. Gre, seveda, predvsem za premijo, ki jo je v ta namen treba plačati. In pa odklonitev zavarovalne družbe. Sicer pa je v takem primeru še vedno Lloyd”s tu. To se torej ve, da Lloyd’s zavaruje prav vse. Od plantaže gumija v Malaki do izletnikove deževne nedelje.
S. A.
Slovenska filmska igralka Špela Rozin (v Rimu ji pravijo Sheila Rosin, ker je to pač bolj imenitno), je končno dosegla svoj prvi večji filmski uspeh s filmom «Pet za slavo«, v katerem je nastopila skupno s Stevvartom Grangerjem in Rafom Vallonejem
KARIERA OTROK FILMSKIH ZVEZDNIKOV
Slava staršev jim pomaga le v začetku kot odskočna deska
V gledališki in filmski karieri ne darujejo producenti nikomur prav ničesar
«Tistim je lahko, njim so že vsa vrata odprta!«
Tako- vzdihujejo-mlada dekleta, ki se zavedajo, da imajo «šanse», da se lahko potegujejo za filmsko slavo in uspešno kariero zvezdnice. V Hollywoodu pa ni vse tako lahko in mladim prosilkam in tudi prosilcem spodleti že v predsobi producentovega tajnika, če že ne prej. Razumljivo je torej, da mlade in z vsemi »pritiklinami« «opremljene» lepotice, ki venomer trkajo na stotera vrata brez uspeha, zavidajo sinovom in hčerkam že slavnih filmskih igralcev ali pevcev. Če si sin Henryja Fonde ali hčerka Franka Sinatre, tako pravijo te razočarane »zvezdnice«, ti ni treba stalno trkati na vrata študijev in producentov uradov, ta se za potomce že slavnih imen sama odpirajo, ker prav ta slavna imena učinkujejo kot čarobne besede.
O tem je Nancy Sinatra sama rekla, da bi bilo nespametno za-
nikati, da ti dejstvo, da imaš očeta, ki je že dosegel slavo v fil-, rpu ib,''fr shOw-busineasu, nič _ ne pomaga. Otrokom filmskih zvezd W	lažji. Ne
dogaja se jim, da jih že v predsobah odvračajo tajniki in tako imenovani pomočniki, temveč jih spustijo kar k samim producentom in režiserjem. Zato se tudi večkrat dogaja, da jim ti ponudijo tudi možnost, da se uveljavijo. Prvič zato, ker je producent ali kakšen filmski mogočnik v zelo dobrih odnosih z očetom ali materjo in drugič zato, ker se prav ti zavedajo, da z znanim imenom lahko kopičijo denar. Ko pa gre za res, ne pomagajo nobena, še tako dobra priporočila staršev, potem je tudi treba dokazati, da nekaj znaš.
Nancy Sinatra je sama potrdila, da ji je oče dal možnost, da je pela in posnela plošče za njegovo firmo »Reprise«. «Toda», nadaljuje Nancy, »če s svojo prvo pesmijo »The boots are made for
v 7 igralna karta, 6. polotok morju, 7. gibanje po
vorki1’ ieten^e' 8' f‘Rura Pri čet' JuBrT', 9' druga najvišja gora v VeJ^viji, io. mrtev človek, 12.
.kraj ob železnici Ljubljana-Ij. ^jna, 13. utrjp žile, 14. shram-iaOjj kd. 15. teža embalaže, 18. KuNV^ko pleme v Severni Ame-poljska cvetlica z rdečim hn.23. britanska kolonialna »l V iužni Ar«hi ti 24. del
tun?*
S& 23;
«br!!„ 'L južni Arabiji,
‘trallr*’ ih®' 'me ameriške filmske i?urner’ 37- praoče starega parskega kraljevskega rodu, <Wm*£Inet. 32- avtomobilska
Turčije, 33. epohe, 34. naj-JSL delec snovi, 35. moško *!ji,’ ..k8' . Rtosto v severni Nem-
39.katero teče reka Ems, <v*e Marxa, 41. kemična prvi-n,nak Re), 43. stara elektrar-ciliji 4, :?'• 46. ognjenik na Sikhe ’ „ židovsko moško ime, 48. bernske vohunke Hari, 51.
*dljiv^a 54”11'’ preduiem' 32.
svit, zarja, 56.
^ravno,SNJE KR,2ANKE
1. Lesseps, 8.
A
R
G
0 N A V T
1
walking« ne bi dosegla velikega uspeha, bi bilo moje jkariere pri " konec^Sifibenp
podjetje ni pripravljeriO^TMssme-
tavati denarja ga ti
znajo,«
Nancy Sinatra je imela tudi srečo s svojim prvim- fihpom, ,ki, ga je snemala pri «Essex», filmski družbi njenega očeta. Kljub temu da, je bdi pravzaprav -njen oče delodajalec, iz česar Sledi, da bi bil lahko popustljiv, je morala trdo delati, da se je končno uveljavila kot popevkarica in filmska igralka. Ce ne bi imela talenta za te zvrsti umetnosti, ji tudi njen oče ne bi mogel pomagati.
Nancy Sinatra je edma potomka slavnega očeta, ki je imela uspeh kot igralka in pevka. Njen brat Frank se je tudi oprijel poklica svojega očeta, čeprav ni imel takih uspehov kot Nancy.
Hčerka Henryja Fonde se je tudi uveljavila. Poročila je bivšega moža Brigitte Bardot Ro-gerja Vadima in z njegovo pomočjo pričela s plodno kariero filmske igralke. Njen brat Peter je istotako začel pri filmu, vendar ni še mogoče reči, ali se bo uveljavil in dosegel slavo.
Sinovi Deana Martina in njego ve žene Desi Arnaz in Jerryja Lewisa in žene Lucille Bali, pravi «teenagerji«, so se doslej prebijali kot pevci bsat-ansamblov in trobentači. Gary, sin Jerryja Lawi-sa, je s svojim «band» ansamblom stalno na turnejah, pred nedav-
nim je gostoval celo na Filipinih in , v . HongKopjgu, hčerka Deana Martina Desi pa . poje v nekem triu. Dean'Martin je svojega si-fia 0epn3yprSpijč§lrt.da. je. za nekaj časa pustil beat-pesmi in mu dal vlogo v svojem novem' filmu «Rough night in Jarlcho«.
Mario Thomas, hčerka znanega komika Dannyja Thomasa, nastopa v seriji televizijskih filmov, ki so nji posvečeni. Candice Bergen, hčerka Edgarja Bergena, je dobila vodilno vlogo v filmu Roberta Wiseja «The sand pebbles« in se izkazala kot pravo in očarljivo »odkritje«. Tudi sin Roberta Mitchuma je pri filmu uspel.-Morgan MasOn, enajstletni sin Jamesa in Pamele Mason, ki je pred dvema letoma prodrl v Taylor — Burtonovem iilmu «The sand pi-per«, se je sedaj pojavil v »Sho-wu» Daniela Boona.
Mnogo je sinov in hčera znanih hollywoodskih znanih osebnosti, ki so na tem, da stopajo po. stopinjah svojih očetov m mater in poskusijo srečo na trdih odrskih deskah v gledališčih, ali pred kamero v filmskih studiih. Vsi lahko računajo na »prvo pomoč« svojih slavnih staršev, toda brez nadarjenosti in marljivosti jim znano očetovo . ali materino ime ne more pomagati za vedno. Pri gledališki in filmski karieri producenti nikomur ničesar ne darujejo. Vsak se mora s trudom in delom sam uveljaviti.
el-ja
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii«
liiiiiiiiiiiiiuiiiiii iiitmii mili umi m n mi m m n n n n iniiuiii umi,n, n,i ni 111,11,111 nnn,,, mn,, i,i,ll||||imi||
RAZNE ZANIMIVOSTI
Nafta začenja delati preglavice obmorskim državam
Tudi na obalah Tiranskega morja ju napravila na/tu znatno škodo
-f' t & -*W
' ^ Jr
OP PAPI Ll SO St OP CORCCCCA OTOKA,...
Vse kaže, da začenja nafta delati preglavice mnogim državam. Dolgo so se Angleži borili in se še borijo proti desettisočem ton nafte iz velikanske petrolejske ladje «Torrey Canyon», ki je nasedla v bližini njihovih južnih obal Pred dnevi so sporočili; da so na ladjo, ali bolje na njene-ostanke odvrgli 171 bomb in za-žigalnih raket in porabili samo za to 200.000 funtov šterlingov. Tedne pa so se njihove ladje in moštva teh ladij, pa tudi vojska in policaja na kopnem trudili, da bi omilili hude posledice, ki jih bo nafta povzročila na kopališčih in turističnih področjih v južnih predelih Velike Britanije.
Francozi so tudi imeli opravka z nafto z ladje «Torrey Ca-nyon», ki je po morju «preplula» Rokavski zaliv in prišla vse do njihovih obal. V četrtek pa je prišla še ena vest v zvezi s tem še nerešenim problemom. Neka li-
berijska petrolejska ladja je plula ne daleč od obal francoske Bre-tagne in ker je na tem področju velikanski «madež» nafte s petrolejske ladje «Torrey Canyonv>, je moštvo ladje izkoristilo priložnost in izpraznilo v morje običajne sesedke nafte, ki se naberejo v cisternah tudi po izčrpanju nafte. Pri tem pa jo je zalotilo neko francosko vojaško letalo, ki pa je priletelo na kraj že prepozno, ko je liberijska ladja že o-pravila svoje.
Kot zadnja tovrstna vest pa prihaja iz Rima. Naftovod na obalah Tirenskega morja zahodno od Rima je počil in iz njega je začela teči nafta. Potapljači so se takoj vrgli v morje, d^ bi videli za kaj gre in okvaro tudi popravili, toda medtem je izteklo že precej. nafte. V tem primeru ne gre toliko za neposredno škodo, za vrednost izgubljene nafte, pač pa za škodo, ki jo bo ta nafta napravila na plažah.
Veljaven od 16. do 22. aprila
OVEN (od 21. 3. do ( »v \	4 ) Srečali boste
neko osebo, s kate-J ro boste ponovno doživljali srečno razdobje. Toda bodite stvarni, kajti vse je le lep spomin. Na delu boste morah biti zelo previdni, če se boste hoteli izogniti zapletljajem. Imeli boste nekoliko trudne živce. Bodite velikodušni.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Spoštujte ose-'	| bo, ki verjame v va-
i-'	' I ša čustva. Prejeli
boste nenadno pismo Na delu se bo neka oseba, ki ima velik vpliv, zanimala za vas. Glejte, da je ne boste razočarali. Pazite bolj na dihala. Svetujemo vam, da se ne zadovoljite z doseženimi uspehi, marveč da vztrajate pri svojih naporih.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V ljubezni se boste zapletli v spor z osebo, ki vas zanima. Glejte, da se drugi ne bodo vmešavali v zadevo. Sezna-nih se boste z neko novo simpatično osebo. Na delu je čas za tveganje, toda pazite se pred ljudmi, rojenimi	pod zname-
njem raka. Bolela vas bo glava.
RAK (od 21. 6. do 22-	7.)	V ljubezen-
skih zadevah boste (	) morah uporabiti vso
A ‘ Al svojo diplomacijo, da	se	rešite iz ne-
kega precepa. Bodite iskreni z osebami, ki	vas	zanimajo. S
svojim vesehm značajem boste napredovali na delu. Ce hočete ostati zdravi, počivajte. Pazite se pred prijatelji.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V ljubezenskih zadevah boste nenadoma rešili neko zadevo, ki se že dolgo vleče, Čaka vas prijetna pustolovščina. Na delu skušajte biti malce prebrisani, pa boste dosegli lep uspeh. Pazite se pred prepihom. Bodite bolj mirni in brzdajte svoje nagone.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pazite se \ pred neko izkušnja vo, saj se boste ta-•*,ko izognili nekemu zgrešenemu prijateljstvu. Z ljubljeno osebo boste prebili prijeten konec tedna. Na delu bodo nastali nenadni spori, zaradi česar boste živčni. Držite se diete, da ne boste bolni na prebavihh.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Neka oseba vam bo pokazala svojo naklonjenost, kar vas bo zelo ganilo. Vendar
morate ostati prisebni. Na delu boste z nekim svojim posegom ponovno spravili v pogon neki odloženi načrt. Pričakujejo vas neka izboljšanja. Ne zanemarjajte rahlega obolenja.
ŠKORPIJON (od 24
10.	do 21. 11.) V lju bezenskih zadevah preživljate zelo kočljivo razdobje. Ne odldčajte prenagljeno. Izogibajte se pustolovščin. Na delu je vše pripravljeno za skok naprej, toda bodite zelo vestni v vseh opravkih. Da ostanete zdravi, najdite kakšen hobby. Ne pijte.
STRELEC (od 22.
11.	do 20. 12.) Neka vaša želja v ljubezni se bo uresničila, če boste iskreni. Takoj morate sprejeti neki
sklep. Na delu dobro proučite svoj položaj in šele zatem začnite delovati. Hranite se bolj smotrno, sicer boste zboleli. Puslu^ajte nasvete dobrih prijateljev.
KOZOROG (od 23
12.	do 20. 1.) V lju bežni bodite bolj zadržani. Ce se boste prehrupno vedli, si boste zapravih čustveno prHatelistvo. ki vam je zelo pri srcu. Na delu ne hitite preveč, sicer utegne nastati »koda. Ne utrujajte preveč jeter S prijateljstvom boste ugladili neki spor,
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vrsta spo-rov bo motila vašo vedrino v čustvenih odnosih z ljubljeno osebo. Toda kmalu bo vse popravilo. Na delu bolje, da se odrečete neke neuresničljivemu načrtu. Priznajte neko svojo napako. Ta toden se boste preveč utrudili in trpelo bo zdravje.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zaman je, če preveč vztrajate pri osebi, ki nima simpatije do vas. Vrnite se k neki svoji stari ljubezni. Na delu boste imeli velik uspeh zaradi neke svoje sijajne zamisli. Toda ne izkoriščajte preveč spoštovanja, ki ga uživate. Bolela vas bo glava.
(D
se
je
mu

MIŠKO KRANJEC:
RDEČI GARDIST
lil. del
(Nadaljevanje s 3. strani)
lucijo. To je bila nekrvava revolucija, brez nasilja, mirna prepustitev oblasti levici, od katere so si meščanske stranke obetale rešitev in ohranitev madžarske države v neokrnjeni obliki. Bilo pa je to tudi zaupanje madžarskemu proletariatu in njega zrelosti, da bi ta reševal tisto, kar noben drug sloj ali razred ni več mogel rešiti. Madžarska revolucija je v Prekmurju bila na moč delavna: v Murski Soboti je bil na primer v dveh tednih le malokdo, ki ne bi bil vpisan v združeno socialistično stranko. Toda prav v Prekmurju se je pod vodstvom madžarske buržoazije »prožila protirevolucija, ki naj bi se odtod razširila na vso ostalo državo. Najprej je izbruhnil upor v Lendavi, po njega zatrtju pa v Murski Soboti. Tega je vodil sam rdeči komisar Vilmoš Tkalec, ki Je nekoč obešal kmete, potem pa postal vodja revolucije v Prekmurju. Toda tudi to kontrarevolucijo so madžarski komunisti zatrli in utrdili svojo oblast v Prekmurju. Prav to pa je bilo usodno za to deželo. Treba je bilo čimbolj zmanjšati moč Madžarske, čimbolj prizadejati komunistično vlado. In zato so antantne sile Prekmurje prisodile Jugoslaviji.
In kakšna je bila usoda poglavitnih osebnosti?
Tkalec je poskušal svojo srečo v Ljubljani, potem v Premurju, dokler ga niso zaprli prekmurski legionarji, borci za slovenstvo Prekmurja. Iz zapora pa je pobegnil na Madžarsko. Enako je tam ostal njegov stric veliki župan dr. Obad. 2e stari plebanuš Klekl je ostal v svoji fari in se postavljal s svojimi uspehi za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji, čeprav je bil s srcem vseskozi za svetoštefansko Madžarsko in za osvoboditev ni storil ničesar. Ostali junaki romana pa so vsak po svoje doživeli osvoboditev. Le Prša, ta dosledni revolucionar, se ni sprijaznil z dejstvi. Odšel je v svet, potem ko se je dolgo boril najprej za priključitev Prekmurja Jugoslaviji, nato pa za komunistično Madžarsko in s tem posredno za ohranitev pod madžarsko oblastjo.
če smo po izidu druge knjige Rdečega gardista zapisali, da je pisatelj v tem romanu šel s poti pripovednika, umetniškega obli-
kovalca v opisovalca zgodovinskega dogajanja, analizatorja tega dogajanja in silnic, ki so ga vodile, velja to v posebni meri še za tretjo knjigo Rdečega gardista. Kot je zapisal pisatelj sam, sta ga želja po prikazu zgodovinske resnice vodila v taki meri, da Je to željo predpostavil literarni pripovedi. Morda je bil v drugi knjigi viden že močnejši poudarek leposlovni plati. V tretjem delu romana pa se je pisatelj spet oddaljil od literature in prevzel vlogo zgodovinskega opisovalca, analizatorja razmer, teženj in silnic, med katere je vpletel tudi svoja razmišljanja, domneve in sodbe. Težišče te knjige je zato na podrobnem opisovanju revolucije na Madžarskem in v Prekmurju ter protirevolucije na tem ozemlju. Vse osebne zgodbe junakov iz prejšnjih knjig stopajo ob tem v ozadje. In zdi se včasih, kot da pisatelj z njimi sploh ne ve, kaj početi. Saj postane junak prvih dveh knjig, revolucionar in legendami junak Prša skorajda odveč, ko samo asistira Vilmošu Tkalcu pri njegovem komisarstvu, nato pa študentu, komunistu Fiilekiju pri strmoglavljenju protirevolucije. Zato v tem sicer izredno podrobnem in morda celo predolgovez-nem opisovanju podrobnosti o resničnih dogajanjih pogrešamo tisto značilno Kranjčevo široko epično-lirično pripoved o ljudeh in njegovo tipično spletanje zgodb in usod.
Nedvomno je Miško Kranjec izčrpno analiziral, osvetlil in o-vrednotil revolucionarno vrenje prekmurskega ljudstva po prvi svetovni vojni, ki ga je označil kot najsvetlejši čas v njega zgodovini. Nedvomno je tudi podrobno prikazal usodne okolnosti, ki so vplivale na priključitev Prekmurja k Jugoslaviji. Manj pa je v prikazu teh zgodovinskih časov uspel kot umetniški oblikovalec. Tako se je njegov roman kot literarni tekst, izgubil med kroni-stičnim opisovanjem dogodkov, družbeno političnim razpravljanjem in sociološkimi analizami. Ne glede na to pa moramo Mišku Kranjcu priznati, da je v obsežnem pripovednem delu več kot izčrpno in odkrito osvetlil usodni čas svoje ožje domovine ter iskreno osvetlil poštena prizadevanja malih prekmurskih ljudi.
Sl. Ru.

Vutiiii»f/j.M\iJii 'imrrn
idnnitkt
pottaja

PIPAN — avtomobilske potrebščine in nadomestni deli Ul. Settefonlane 34 C.E.G. — električni gospodinjski stroji, radio-TV, higiensko-sani-tami aparati, Ul. Genova 14 STOP — trgovina moške in ženske konfekcije. Ul. Carducci 39 LUX MODA — torbice, kovčki, zložljivi dežniki — Largo Bar-riera Vecchia 2 (nasproti avtobusne postaje)
PANO — ure in zlato 18 karatov Ul. Mazzini 49
FERRAMENTA SERGIO — vse vrste železnega orodja in potrebščin za kopalnico — Ulica Settefontane 36
S. ROSSONI — glasbila in elek-tro gospodinjski stroji — Ulica Carducci 15
DELOVNI CAS TRGOVIN
od 8.30 do 12,30 ter od 15,30 do 19. ure.
Ob ponedeljkih dopoldne so trgovine zaprte. Ob sredah popoldne so zaprte trgovine z jestvinami in drogerije.
Banke so ob sobotah zaprte, odprte pa so zasebne menjalnice.
MENJAVA BANKOVCEV
Dolar ZDA	623,30
Kanadski dolar	573,—
Švicarski frank	144,—
Francoski frank	126,10
Belgijski frank	12,35
Nemška marka	156,90
Angleški šterling	1747,50
Avstrijski šiling	24,15
Dinar	44,-
HUTEI. SI.IIH I.JUBI.JAIUA
TITOVA UL 1(1 ■ TEL. 20611-43
j,^:TTr:i
m	m
	
HOTEL Z MODERNIM KONfORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
OB DANAŠNJEM OBČNEM ZBORU ITALIJANSKE ODBOJKARSKE ZVEZE
Bor, zaradi svojega udejstvovanja, prednjači med skoraj 900 društvi
Kljub temu ni bil deležen nugrud uli priznanj tržaškega odbora CONI
Danes bo v Rimu občni zbor italijanske odbojkarske zveze. Ker je v to zvezo včlanjenih že več slovenskih zamejskih športnih društev z dvajsetimi ekipami in je torej odbojka danes najbolj razširjen šport slovenskega zamejstva, si oglejmo stanje v italijanski odbojki na splošno (in delež slovenskih društev v njei) nekoliko podrobneje.
Odbojka je bila v Italiji še pred kratkim «sekundaren», bolj rekre-
acijski šport. Toda v poslednjem času je doživela izreden porast. V poslednjih dveh letih se je na novo včlanilo 298 društev, samo letos, ko poslovna doba še ni zaključena, pa že 164. Tako je trenutno v italijanski odbojkarski zvezi 888 društev in ker to število neprestano raste, zlasti na jugu države, bo odbojke gotovo že v prihodnjih letih eden najbolj razširjenih italijanskih športov.
Med italijanskimi deželami je ta panoga trenutno v vodilnem položaju na Siciliji, kjer imajo 128 društev. V Emiliji, zibelki italijanske odbojke, jih je 107, v Kam-paniji 84, v Lombardiji in Toskani 82 itd.
Naša dežela, Julijska krajina. Furlanija, je s tridesetimi društvi na trinajstem mestu te lestvice. Toda če upoštevamo razmerje med številom prebivalstva in razvitostjo odbojke, potem je naša upravna dežela na prvem mestu v državi. Naša dežela je prva tudi glede na število tekmovalcev (1 odbojkar na 2.000 prebivalcev), prva po številu tekmovalcev v društvu (povprečno 18 na društvo), na drugem mestu v razmerju
prebivalstvo — število društev, prva v razmerju števila prebivalstva na število mladincev itd. Vse to je postavilo na skupni lestvici našo deželo na prvo mesto v Italiji in še to s precejšnjim naskokom.
Danes je v Furlaniji - Julijski krajini približno 670 včlanjenih odbojkarjev in odbojkaric in 30 društev, kar je rekordno število. Od lani je pri nas naraslo število odbojkarjev za 200. število posameznih ekip pa letos znaša 48, kar je točno za 10 več od prejšnjega rekorda iz leta 1960.
K temu razvoju odbojke v naši deželi so v precejšnji meri doprinesla tudi slovenska društva, ki tvorijo 20 odst. vseh včlanjenih društev, po številu ekip pa še več. Zlasti na Tržaškem, na primer, je ženska odbojka skoraj povsem v domeni slovenskih društev, saj je tukaj razmerje 6:1.
Na Tržaškem deluje skupno 13 društev, v Furlaniji 10 in na Goriškem 7. Slovenskih društev je 5 na Tržaškem (Zarja, Sokol, Breg, Kras in Bor), eno pa na Goriškem (Olimpija).
O S kolikšno resnostjo in pre-O danostjo se ukvarjajo s to pa-
nogo (in s športom sploh) naša društva najbolje pove naslednji podatek: športno združenje Bor je bilo letos glede na svojo aktivnost uvrščeno med skoraj 900 italijanskimi odbojkarskimi društvi na absolutno prvo mesto v državi. Za nedeljski občni zbor Federacije v Rimu si je namreč s svojim delovanjem med člani, članicami, mladinci, naraščajniki, v vseh ligah od prve pa do najnižje, pridobila 12 točk, kar ni uspelo niti enemu drugemu še tako znanemu klubu v Italiji, pa če. prav so mnogi med njimi že precej profesionalni, prav gotovo pa jih živi ogromna večina v precej boljših razmerah kot Bor. Na tej lestvici Bor celo premočno vodi, saj imata le Alessandria in Chiavari 9 točk, 5 društev ima 8, 10 društev ima 7 točk, 870 ostalih društev pa se lahko izkaže le s polovično ali pa še manjšo aktivnostjo od Bora.
Prav zato se nam zdi zelo čudno, da društvo, ki se je s svojo aktivnostjo v odbojki povzpelo na prvo mesto v vsej državi in ki goji razen tega z odločnimi uspehi tudi druge športne panoge ter je prispevalo že več državnih reprezentantov, ni v tržaškem merilu uspelo priti niti mea prvih 14 izbrancev, ki so bili letos deležni nagrad in priznanj tržaškega CONI.
P.B.
i	Ji
HOTEL MOKRICE GRAD • SCHLOSS • CASTELLO
Nedaleč od avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb, niti 25 km daleč od Zagreba, se nahaja, obdan z gozdovi, starinski grad MOKRICE. Zaradi njegovega izrednega položaja in prekrasne okolice, njegove zanimive in bogate zgodovinske preteklosti, starinskega zidovja utrdb in slikovitega vzdržnega mosta ga radi obiskujejo turisti iz vse Evrope.
Grad - hotel je odprt vse leto. V svojem sestavu ima moderno restavracijo, ki vam postreže z raznovrstnimi domačimi in tujimi specialitetami in poznanimi vrstami bizeljskih in dolenjskih vin. Prekrasno okolico gradu in njegov prostran park si lahko ogledate tudi na ta način, da poleti jahate na lipicancu, pozimi pa se vozite na saneh.
V najbližnji okolici gradu so idealni tereni za lov in ribolov. Poleti vam grajsko jezero omogoča kopanje ali vožnjo s čolnom po jezeru.
_A _
(?D
• Vp
najnovejši izum moderne tehnike
SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini
cLuis D’ Or» najtanjša ura na svetu
** s- 010 Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA*
Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Import - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti - Garancije
ŠVICARSKA SUPERMARKA
le
ft
jc
P
vi
ki
Si
V(
V(
b,
di
re
ža
de
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniški mi ladjami:
redno linijo okoli sveta redno I linijo i Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu i modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
(.SPLOŠNA PLOVBA«, Piian Zupančičeva ul. 24 in na naše agente
po vsem svetu.
'lelexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa.
Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TRGOVINI
MEBL0>
KIDRIČEVA v NOVI GORICI
Kupcem s področja Furlanije • Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo.
CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE v trgovini iMEBLOi v NOVI GORICI
Fj
te;
tei
ve
ko
sit
St{
Pe
Pii
ne
ht
B
Pr
ka
I
del
var
'kal
fcej
sta
PHILIPS
rP
več vrednosti vašemu denarju
gospodinjski stroji - radio TV
tvrdke KNEZ VALTER Nabrežina
Tel. 20-123 Za izvoz poseben popust
_	__ _	Turisti, izletniki - najveijo
MARKET “*•**•■■
imajo P • MARKETI v
9 KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI
• PREHRAMBENO BLAGO
• BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
• SPOMINKI
• TKAVEL PAKETI
• BIFE
• MENJALNICA
10% POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO
ODPRTO NEPRlKc • \o ou 7 po 2U urE OB NEDELJAH PA OD 7. DO II. URE
COSTO ROŽ '
lili H 'V' fk
REHRANA
ste
t>ii
fOv
kij
Je'
Pr«
da
ftr
bič
Da\
nih
obv
dal
Dot
v0
Ulij tnii v t
v0r
sve
Toiš
dol,
deli
bor
S
ket
»a
Jarr
fOlS
»je
Do,
AIITOFORNITIIRE ZANCHI
Ze od 1. 1929 liiSHtUiStHISiaiiiimiSffimulSi-iaGSisi:::;:!
specializirana trgovina PREDMETOV karoserije in POTREBŠČIN za vaš AVTOMOBIL

i:::::::::::::::::::::::::!
TRST, Ul. Coroneo 4 - Tel. 29-684
AUDIOVISION
Dl DARIO BIRSA
TRST - UL. TARABOCCHIA 10 — TEL. 95-830 PRALNI STROJI — HLADILNIKI — STROJI ZA PRANJE POSODE — ŠTEDILNIKI — RADIO TV PO ZELO UGODNIH CENAH — OBROČNO ODPLAČEVANJE DO 24 MESECEV
BORIS VISNOVEC
ii
dvei
?dk
»tir,
>i
«1
kiev

Kadar pa te tipalke groze, da se bodo naslonile na praznino, zanihale in so prelomile, tedaj morajo najti oporo v samem sebi. Nordijci so svojo svobodo plačali z individualizmom, ki pa se jim ni izvil v nemoč in tavanje. Res, odnosi med ljudmi so se znova zapletli na nekem novem nivoju, na katerem pa se je treba znova ujeti in to z medsebojnim razumevanjem in zaupanjem. Nordijska žena se je izoblikovala v celovito osebnost in ker je tudi ekonomsko samostojna se raje izogne zakonu, ki bi jo spravil v podrejen položaj, odnosno zakonu, ki bi bil zgrajen na sumničenjih in nezaupanju. Kadar pa misli, da je našla pravega človeka, se rada odpove svoji tako imenovani svobodi.
Popotniki pa jim očitajo spogledovanje. Ne zdi se jim prav, da preveč odkrito povedo, kadar jim je nekdo simpatičen in tudi to, da v ljubezni ničesar ne odrečejo. Najbolj tipično vprašanje, ki doleti vsakega povratnika iz Skandinavije: — Ali so Skandinavke res tako lahke? Razvpite so zaradi nemorale že zaradi tega, ker so pripravljene z vsakim človekom razpravljati o spolnosti in odnosih med možem in ženo, približno tako kot o vremenu. Najhujši očitek pa je ta, da pravzaprav one izberejo moškega, ki Jim ugaja in so ga pripravljene celo ogovoriti. Toda kje bi ostala njihova
lin
S«J
S
»i?
enakopravnost, ako bi se spotikali že pri bontonu in bi 56 morale pretvarjati že pri prvem koraku.
Zazdelo se mi je, da so možje užaljeni in da se n*s° t popolnoma vživeli v žensko enakopravnost in da sedaj čuti#1 da žene dejansko niso več šibki spol, niso več odvisne ° njihove samovolje in znajo iti tudi svojo pot. Temu P0**/ *»ac1 žaju so domačini bolj dorasli in jemljejo svoje žene takš” V kot so v resnici. Zavedajo se, da žena v enakopravnosti ”	®j°!
preneha biti žena in da si tedaj, ko ostane brez predsodk^’ 4^ še vedno želi biti ljubljena, žene so v takem položaju izgub* komplimente in predsodke ter marsikaj pridobile. Vprašaj J* i pa je, če so možje, ki žive bolj za trenutke, sposobni vod* dialog na novem nivoju dalj časa in če žena s takim mo^J sploh kaj pridobi. Ako hoče mož vzdržati ravnotežje, * mora zavedati vsak trenutek, da ima opraviti ne samo , ženo, ampak s človekom, osebnostjo. Tej se mora postav*' nasproti vsaj enakovredna osebnost. Ljudje, ki prihajajo tujih dežel in posebno z juga, pa kljub glasu velikih ljub*”’ cev, ki jih spremlja, spoznajo, da so prikrajšani za rn&r^ kateri privilegij, ki jim je zagotovljen tisti trenutek, ko st pijo v zakon in so ga podedovali od preteklih stoletij e” stavno zato, ker so se rodili kot možje. Tako lahko rečeh* da se spopadajo na tujih tleh s problemi, ki jim tudi dob’’ počasi trkajo na vrata.	,
Splošna kultura. Možnost izobraževanja. Delo. Zaslug' ^ Način življenja. Tradicija. Standard. Prosti čas. Potovam* * Razmišljanja. Zabave. Kam plove civilizirana družba. R»J g neštetimi problemi. Ali standard človeka razčloveči? Ali P se življenje sedaj odvija hitreje, človek pa mu ne more vSf lej v korak slediti. Več Je srečanj, spoznanj, misli in dvOih0((J Človek pa se še vedno bori za svojo osebno srečo, skuša G uresničiti, se ji vsaj približati, svojemu času in sebi najb0 primemo.
(KONEC)
S!
5
H
ii»i
104
N
N
5
s
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II, TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRU2NICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/L Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur-vnaP’
H*
k|v
S
%
četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 Ur ■
S’"' I: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 8/1, telefon 22-207
goriške pokrajne se naročajo prt upravi. —
SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - \ tekoč! račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržašk'
vseh drugih r«’krajin Italije pri «Societ& Pubblicltk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst