PMHOBSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
'	Rokopisi	s«	ne vračajo.
OGLASI pri	Upravi od 8.30	do	12 in od 15	do	18 - Tel.	93-807
CENE OGLASOV:	Za vsak	mm višine v š	rini	enega stolpca:
trgovski	40 lir,	finančni	in	pravni 60 lir, osmrtnice	70 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 260. četrtlena 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din.
Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156: Reka 45-301; Ljubljana «Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34.
Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
TRST sreda, 24. decembra 1947
Postmaa plačana v gotovini Sp_dizion^nabborr£OS^e^
iStev. 780
V Angliji se širi odpor
proti Marshallovemu načrtu
Kot glavni pogoj za „pomoč“ postavljajo ZDA zmanjšanje obratovanja angleških ladjedelnic - Temu se pa upirajo delavci in tudi industriici ^ Gonja desničarskih laburistov proti naprednim sindikalnim elementom
LONDON, 23. — Angleško javno mnenje vedno bolj kritizira Trumanovo poslanico, ki jo je naslovil cb predlož.tvt zakonskega osnutka o ameriški gospodarski pomoči Evropi, oz. Marshallovega načrta kongresu. V glavnem napadajo on; del načrta, k; se nanaša na ladjedelnice. Tednik «Reyno!d Nevvs* je priobčil članek, v katerem obsoja namen Američanov, ki hočejo popolnoma onemogočiti gradnje ladij v drugih državah, razen v ZDA. L'st poudarja, da bi zmanjšanje te panoge angleške industrije pomenil ne le udarec za obnovo, marveč bi obnovilo krizo, ki je že itak bila vzrok ukinitev mnogih del v ladjedelnicah, in s tem povzročilo brezposelnost velikega števila delavstva. List končno ugotavlja, da At-tleejeva in Bevinova vlada spravlja Anglijo vedno bolj v položaj pokorščine m odvisnosti od Wall Streeta.
Tudi agencija Telepress poroča da je možno, da bodo moraie angleške ladjedelnice zaradi pomanjkanja zaposlitve, če bo Anglija sprejela Trumanove predloge, s katerimi ta zahteva zmanjšanje gradenj v angleških ladjedelnicah, za. Preti svoje obrate. Anglija se zaveda svajega položaja toliko bolj, ker zahtevajo ZDA zmanjšanje o-bratovanja ladjedelnic kot P?goj za ameriško pomoč v smislu Marshallovega načrta.
Vsak načrt, s katerim bi hotela vlada zmanjšati delavnost angleške ladjedelniške industrije, bi naletel na odpor sindikatov, kakor tudi lastnikov ladjedelnic. Eden glavnih predstavnikov te industrije Arthur Sutherland je označil Trumanove predloge, na pcdlagi katerih ne bi smela Anglija izdelovati novih ladij, temveč celo nakupovati ameriške ladje, kot neizvtd1 ve. Tudi tajnik ladjedeiniškin sin-d katov Gavin Martin je izjavil, da je bolje, da trna Anglija z Marsal-lovim načrtom čim manj posla, če b: moral pomenit; konec angleške ladjedelniške industrije. Vsakomur Je namreč znano, da Anglija brez ladjedelniške industrije ne more doseči svoje gospodarske stabilnosti. Tudi angleški t sk je mnenja, da ogrožajo Trumanovi pogoji uničenje onih malh uspehov, ki \h je Anglija dosegla s povojni debi v konkurenci z ameriško industrijo.
Dopisnik lista «Daily Worker» poroča, da se hočejo ameriški finančniki polastiti na splošno evropske industrije, posebej pa tudi angleške premogovne industrije.
List navaja, da sta ameriški general Clay in ravnatelj velikih a meriških rudniških podjetij Louis Bratvn -izdelala načrt, na podlagi
niti v evropsko industrijo s pomočjo ameriške gzspodarske pomoči, ki jo danes ponujajo.
Brawn je med drugim izjavil, da bi bilo treba uporabiti ameriški živež kot sredstvo za povišanje po-rurske premogovne industrije. List nadaljuje, da smatrajo ameriški krogi, da bi bilo treba uporabiti isti sistem tudi proti angleškim rudarjem in na ta način povečati izvoz angleškega premoga ter povzročiti, da bi porurski premog ostal v Nemčiji in da bi ga upora, bili samo v industriji zapadne Nemčije.
Z druge strani pa se je v Angliji povečali gonja proti komunističnim delavcem, ki jo vodi že nekaj časa lord Deakin; pomagajo pa mu polmeščanski laburisti. Tako je Deakin na kongresu angleških strokovnih organizacij (Trade Unlons) zatrjeval, da komunisti s tem, da zahtevajo povišanje mod in zbolj-
šanje življenjskih pogojev, ovirajo razvoj angleške proizvodnje. Tudi desno krilo vodstva laburistične stranke je pričelo kampanjo proti vsem naprednim članom strokovnih organizacij, v prvi vrsti proti komunistom.
Z Deakinom soglaša tudi vladni podpredsenik jn eden prvih voditeljev laburistične stranke Morrison. Tajnik laburistične stranke Morgan Philipps je podal včeraj celo izjavo, s katero je pozval laburiste, naj sodelujejo v borbi «proti sabo-taži», ki jo pripravljajo komunisti in njihovi simpatizerji. Desničarski laburisti vodijo pri tem razdiralnem delu, ki ga vršijo v interesu imperialstev, pravo gonjo proti vsem sindckaln.m naprednim elementom. kakor se to dogaja v ZDA.
Razumljivo je, da ves konserva. tivni in liberalni tisk z velikimi naslovi priobčuje izjave samega laburističnega tajnika Morgana.
Lisf „Uniia“ o dogodkih v Trsta
RIM, 23. — Predsednik ustavodajne skupščine Terraccini je danes slovesno izročil predsedniku republike De Nicoli besedilo nove ustave italijanske republike, ki jo je včeraj odobrila ustavodajna skupščina.
Rimski demokratični tisk piše danes o fašističnih napadih proti partizanom v Trstu. «Unita* piše da je jasno, da so hoteli s tem izzvati demokratično prebivalstvo, da bi ustvarili položaj, ki naj bi opravičil odložitev odhod anglo-ameri-ških čet iz Trsta in ponovno odgo-ditev imenovanja guvernerja.
Ku!tarno delovanje Halijanov vjslri
REKA, 23. — Zveza Italijanov iz Reke in Istre je pred kratkim odprla na Reki, v Pulju, Rovinju, Labinu, Opatiji, Lovranu, Plcminu in Pazinu italijanske kulturne krožke, v katerih imajo Italijani vso možnost kulturnega delovanja. Vsi krožki imajo italijanske knjižnice in čitalnice ter organizirajo kulturna in umetniške sestanke, koncerte in predavanja.
V reškem narodnem gledališču, ki ima hrvaško in italijansko operetno ;n dramatično skup'no, so pred kratkim igrali «SevI!jskega brivca* pod vodstvom učitelja Pa-pendopoula.
Združenje za socialno sdrbstuo ima pravico za nadalinie delovanje
Ves čas svojega obstoja je Socialno skrbstvo nudilo pomoč neštetim pomoči potrebnim ne glede na narodnost in politično prepričanje
Združenje za socialno skrstvo za Trst in pokrajino je poslalo generalu Gaitherju, višjemu častniku za civilne zadeve vojaške okupacijske uprave sledeči priziv:
V zvezi z dopisom odseka za socialno skrbstvo pri VU od 15. t. m., s katerim se nam odbija registracija naše ustanove, in sklicujoč se na vašo odredbo št. 29. ter na naš deps. ki smo ga 18. t. m. poslali majorju Kellettu, si dovoljujemo, opozoriti vas na sledeče:
1. Ze med narodno osvobodilno vojno smo izvajali socialno zašč.to V prid onim, ki so je bili potrebni zaradi nasifašističnega preganja, nja, kakor tudi v prid družinam borcev v narodno osvobodilni vojnji.
2. Po osvoboditvi se je v okviru MOS-a osnoval poseben oddelek za. socialno skrbstvo s sedežem v ulici Gallatti 20, ki je deloval do dneva, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo.
3. Po 15. septembru 1947 se je z novo nastalim Svobodnim’ tržaškim ozemljem ustanovil poseben pri-
Arabska "ga osvobod i teli Genove
v Služili angloameriškega	w ww
tov. Ukmar v Beogradu
imperializma
KAIRO, 23. — List «A1 Djsma-liir* je objavil poročilo arabskega demokratičnega narodno-osvobodri-nega gibanja, v katerem ostro obsojajo vodstvo arabske l'ge, ki v palestinskim vprašanju in drugih za arabske države važnih vprašanjih brani položaj anglc-ameriških imperialistov. Izjava našteva razna važna vprašanja Bližnjega in Srednjega vzhoda, o katerih ni svet arabske l ge sprejel nobenega sklepa na zadnjem zasedanju, in poudarja, da leži egiptsko vprašanje v arhivih Varnostnega sveta, medtem ko imperialisti nadalje spletkarijo, da bi izvedli svoj načrt za ločitev Sudana od Egipta ;n za njegovo priključitev v angleški imperij. Irak in Transjordanija sta vedno pod angleško okupacijo .n anglo-ameriški imperializem prodi-i-a v Sauditsko Arabijo ter ogroža neodvisnost Sirije in Libanona. Izjava omenja nato spletke angleških imperialistov, k: skušajo sabotirati sklepe OZN glede ukinitve mandata nad Palestino in urnika angleških čet. Odkar so Združenj narodi sklenili ustanovitev- dveh držav, je edin: način za pomoč tema dvema novima državama medsebojno sodelovanje m'd obema narodnostnima skupinama. Voditelji a-rebske lige pa so rajši začeli žugati s «sveto vojno* proti 2idom Srednjega vzheda.
Delegacije jugoslovanske mladine v Rimu
KAIRO. — 30 tisoč delavcev, med katerimi so tudi železničarji iz Kaira, so začeli stavko, ker delodajalci odklanjajo plačilo odškodnine za
leto 1946, ki jo je obljubilo finanč- i ril° mesta Genove Ur je izrazil za-katerega se nameravajo ZDA vri- j no ministrstvo.	I	dovoljstvo	nad Um da je bil tržaški
BEOGRAD, 23. (Tanjug) - OpoL nomočeni minister in posebni od-poslaneo italijanske vlade v Beogradu Enrico Martino je danes obiskal izvršilni odbor Ljudske fronte t: Beogradu in je ob tej priliki izročil darilo mesta Genove beograjskemu ljudskemu odboru. Darilo obstoja v fotografski kopiji kapitulacijske listine, ki jo je podpisal nek ngdfašistični general pred narodnc-osvobodilnim odborom v Genovi.
Ko je izročil to darilo predsednika ljudskega odbora Ninku Petroviču, je Enrioo Martino izjavil, da mesto Genova poklanja beograjskemu mestu to darilo kot priznanje junaštva, ki so ga sinovi Beograda pokazali pred vsem svetom pri obrambi svoj„ domovine.
Navzoč je bil tudi tržaški Slovenec Anton Ukmar — Miro, ki je bil komandant partizanov vsega li-guirskega področja in je poveljeval oddelkom, ki so osvobodili Genovo.
Enrioo Mirtino je poudaril veii-ko simpatijo, ki jo je užival tovariš Miro mod svojimi vojaki. Dejal je: tNjegovo ime slavijo v Liguriji in bo dolgo ostalo v srcih ligurskega ljudstva.*
Predsednik beograjskega ljudskega odbora Ninko Petrovič se je j zahvalil Mirtinu za obisk in za da-
K PROCESU PROT^ MEN HOM VOHUNOM V PULJU
Spovednice so se posluževali za zbiranje vohunskih podatkov
Slovenec komandant na tem operacijskem področju v borbi italijanskih partizanov proti fašizmu. Izjavil je, da trdno upa, da bodo ti italijanski demokratični elementi imeli odločilen vpliv na razvoj demokracije v Italiji. ' .
Italijanska mladinska organizacija je včeraj organizirala v Rimu mladinsko zborovanje na čast de-kgacij; jugoslovanske ljudske mladine. Zborovanja so se udeležili di-plomatični predstavniki Jugoslavi je, CSR in Bolgarije. Navzoč je bil tudi tajnik svetovne zveze demo-krafčne mladine, ki je imel govor, v katerem je poudaril delovni polet jugoslovanske mladine, ki je’ za vzgled mladini vsiga sveta v bratstvu in enotnosti, ki vlada v njenih vrstah.
V imenu italijanske mladine je jugoslovansko delegacijo pozdravil tajnik mladinske fronte Enrico BerlinguSr, ki je poudaril simpatijo in ljubi zen, ki ju gojijo italijanski demokratični mladinci do jugoslovanske mladine, ki jim je ob vsaki priliki za vzgled in to zaradi r.ienega junaštva v osvobodilni borbi, kakor tudi pri obnov; domovine in pri graditvi boljših dni za jugoslovanske narode.
V imenu jugoslovanske mladine je Janiz Vipotnik pozdravil italijansko mladino. Njegov govor so vsi pozdravili z navdušenjem in z vzkliki maršalu Titu in jugoslovanski komunistični stranki.
Jugoslovanska mladinska delegacija je izročila italijanski mladinski delovni brigadi, ki je delala na mlad'nski progi, red dela prve stoj> nje. Italijanska mladina iz rimskih tovarn je jugoslovanski delegaciji izročila razna darila. Tudi rimski dijaki so poklonili jugoslovanski mladini darila.
delajo za utrditev enotnosti in bratstva narodov, ki živijo v Vojvodini, naj zastav, j o vse sile za izvedbo petletnega načrta ter naj aktivno sodelujejo 'za utrditev prijateljstva med Jugoslavijo in Madžarsko.
Zoltan Szanto je novinarjem izjavil, da ni med Madžari, ki bivajo v Jugoslaviji opazit; na splošno želje po povratku oa Madžarsko, ker uživajo isto kulturno in politično enakopravnost kakor ostal; državljani.
V letu 1948 bo iz Madžarske prišlo v Jugoslavijo več gradbenih delavcev dodatno k 4000 zidarjem, k; so biii letos zaposleni v Jugoslaviji.
Nacionalizacija v Bolgariji
SOFIJA, 23. — Ministrski vset je odobril zakon o nacionalizaciji vseh industrijskih ;n rudniških podjetij v Bolgariji.
Po navod lih Vatikana so menihi zbirali vohunske podatke po Istri in jih pošiljali v inozemstvo - Škof Radossi je moralno prisilil prebivalstvo Pulja, da je zapustilo mesto
Včeraj smo poročali o zaključku procesa proti menihom vohunom v Pulju. Danes objavljamo še izvleček izpovedi obtožencev, iz katerih je razvidno vse zločinsko delovanje omenjene vohunske skupine.
Glavni obtoženec GOmiero A'bin fra Semplician je izjavil:
Glavna pobuda za vse to moje delo izvira iz vrhov visokega klera v Italiji Se prej, prečno sem dobil nalog Draganje, mi je predlagal sam škof Radossi, naj stopim v to špijonsko službo. Skof Radossi je bil že časa vojne na strani Nemcev in je tudi po končani vojni nadaljeval $ tem svojim delom. Sprejel sem njegov predlog, ker sem mislil, da sem to dolžan storiti. V tem smislu je vplival škof Radossi na duhovščino in na vse ostalo prebivalstvo, katerega je hujskal, naj ne čaka na prihod jugoslovanskih oblasti, češ da bo ljudsifa oblast zanj škodljiva, in je priporočal izselitev iz Pulja. To je tudi glavni razlog, da $ o mnogi odšli v Italijo. Razen tega so mi tudi agenti tujega obveščevalnega centra, s katerimi sem se povezal, sporoči’i, da moram delati tako, kakor dela škof Radossi.
Nato je obtoženi Izpovedal, da mu je vohunska poročila puščal oblo ženi Dreganja na dogovorjenem mestu pri oltarju sv. Frančiška in dejal dalje: Poleg tega sem zbiral Podatke po ljudeh, ki so prihajali k spovedi, ki pa niso vedeli, v kekš-ne namene jih zbiram. Prev teko So mi prinašali podatke ostali ob-cerkvenih zadevah, sem hkrati iz-ložencl. Ker sem mnogo potoval v boriščnl to priliko za zbiranje špijonalnih jrodatkov, ki so bili vseskozi vojaško-političnega in ekonomskega značaja.
Izpčvedal je tudi, da so se špi ionski agenti često zadrževali v PuDu
in se vselej skrivali v samostanu. Tam so bili tudi sestanki, na katerih so ga naučili upravljati radijsko postajo in mu dajali navodila za zbiranje in odpošiljanje podatkov.
Oddal je okrog lil poročil, in sicer od sredine mesec aprila Večkrat je potoval tudi v Trst, kjer se je sestajal z glavnim agentom Albertom, M je govoril v beneškem narečju in je prišel pozneje Cudi v Pulj zaradi organizacije špi)onske mreže.
Izjavil je, da je Draganjo poslal k njemu vrhovni vikariat. On je bil vojaški kap'an. O vzrokih, zakaj je ljudstvo zapuščalo mesto, je izjavil: Tu Je najbolj vplival škof Radossi, ki je ljudstvo Pulja moralno prisilil, da zapusti mesto. Nam je dal nalog, da moramo zapustiti samostan. On je vplival tudi na kler v coni B. Jaz sem moral ostati tu, da bi vršil šptjonsko službd.
Obtoženi je nato pojasnil, da je vojaški vikariat oddelek vojske, toda jpodrejen je neposredno Vatikanu. Vikarje imenuje Vatikan. Izjavil je tudi, da cerkev vsekakor podpira špijonažo, če je morda že sama ne vrši neposredno.
Obtoženi pater je dalje izpovedal, da so imeli vsi samostani v Istri nalog, da mu pošiljajo špijonažna jporočila in da je bi! za svoje delo pohvaljen Dobil je tudi nekaj denarja, obljubljena pa mu je bila večja nagrada. Skliceval pa se je, da je dobival nalog za špijonažo od visokega cerkvenega foruma, kateremu je moral biti pokoren.
Obtožen i Beninco je izpovedal, da je podatke, ki jih je izročal, Go-mieru, dobival preko cerkovnikov, cerkvenih pevcev, od vernikov, ki so prihajali k spovedi in na podoben način.
Bellato in Kocjančič sta skušala odvrniti od sebe odgovornost, pozneja pa sta spričo dokazov vse priznala.
Pater Serafino Giuseppe Maticl-10, gvardijan frančiškanskega samostana v Pulju je izjavil, da je postopal po navodilih poreško-pulj-skega škofa Radossija. Dejal je, da je škof Radossi ob tolmačenju svojega stališča do Jugoslavije nagla-šal, da je to hkrati tudi sta’išče Vatikana, po katerem se morajo ravnati vsi duhovniki.
Javni tožilec je v svojem govoru naglasil, da odkriva ta proces b jarki luči vohunsko delavnost mednarodne reakcije proti Jugoslaviji, hkrati pa razgalja vse laži m klevete, s katerimi sovražniki svobode in demokracije blatijo Jugqs’avijo. Mednarodni irpperiaiisti so dobili posebno pripravne in vdane pomočnike v enem delu katoliškega klera. To se je zgodilo tudi v Istri, kjer sovražnik ni mogel najti opore pri izdajalskih političnih skupinah starih protiljudskih režimov, ker teh skupin v tem delu naše dr-oblasti je bila zločinska vohunska zave ni bilo. Po budnosti ljudske skupina odkrita in onemogočeno njeno sovražno delovanje. Zločin, ki so ga zagrešili obtoženci, je tem težji, ker je bila vohunska mreža s centrom v tujini organizirana v frančiškanskem samostanu in ker so se zločinci skrivali za redovniškimi ha'jami in samostanskimi zidovi, zlorabljajoč na najnesramnej-ši način verske svetinje. Obtoženci so spremenili svoj samostan v vohunsko gnezdo. Proces sam in izjave obtožencev dokazujejo, da so imeli obtoženi redovniki vso možnost za nemoteno izvrševanje svoje verske funkcije, da pa so te demokratične svoboščine rta najgrši način zlorabljali.
V Pulju so proslavili dan JA
PULJ, 23. — Na dan jugoslovanske vojske je bila v Pulju komemo. racija borcev, ki so padli v osvobodilni vojni.
V Vodnjanski ulici, kjer so fašist; obesili 21 borcev, ki so se borili za osvoboditev Pulja, so postavili spominsko ploščo, mornarji Jugoslovanske vojne mornarice pa so stali na častni straži.
V imenu vojske in mornarice je govoril Milovan Pucan, v j.r.eau Zveze bivših borcev v osvobodilni vojni pa predsednik mestnega odbora Neffat.
Madžari v Jugoslaviji sodelujejo pri obnovi
BEOGRAD, 23. — Madžarski po-slan.k v Beogradu Zoltan Szanto je obiskal razne kraje v Banatu. V Zrenjaninu je govoril večji množici Srbov :n Madžarov. Pozval je yse banatske Madžare, naj še nadalje
Bolgarsko - madžarski trgovinski dogovor
BUDIMPEŠTA, 23. — V Sofiji so podpisali madžarsko - bolgarski trgovinski dogovor, na podlagi katerega bo Madžarska dobavljala Bolgariji stroje in industrijske proizvode, Bolgarija pa bo dobavljala surovine, usnje, železne rude, svinec in tobak.
pravljalnd odbor, ki je sklical ustanovno skupščino, na kateri je bilo ustanovljeno Udruženje za socialno skrbstvo za Trst in pokrajino. Združenje je predložilo v smislu odredbe št. 20 VU redno prošnjo za registracijo.
Nameni Združenja za socialno skrbstvo so bolj ali manj slični namenom prejšnjega socialnega skrbstva v ul. Gallatti 20. Predmet posebnega zaiunanja in skrbi Združenja za socialno skrbstvo je dejavnost, ki je že v tako izdatni in občutni meri pripomogla pri zuščiti žrtev nacifaš.zma, družin borcev v narodno-osvobodilni vojni ter na splošno vseh onih ,ki so bili pomoči potrebni. To dejavnost je izvajalo ne glede na narodnost in politične tendence, in se čuti moralno obrezano, da to materialno in moralno zaščito nudi tudi v bodoče.
Upoštevati je treba dejstvo, da ni mogoče prisiliti tisočev oseb, ki so zaradi nacifašističnega preganja^ nja tako v predvojni dobri kakor tud; za časa raznih republikanskih in nacističnih režimov, v obupnih razmerah, da bi iskale pomoči pri tistih ustanovah, ki so bile ustanovljene pred septembrom 1943, to je s strani fašizma, katerega so postale neposredne žrtve.
Prepričani smo, da ta moralna in materialna zaščita, ki se je s pomočjo avtonomnih finančnih sredstev, zbranih s prostovoljnlir.; prispevki prebivalstva izvajala izključno iz človekoljubnih namenov, brez vsakih špekulativnih in rasnih tendenc ne more biti izključena iz tukajšnjega celotnega socialnega sestava in udejstvovanja. Tp h. bilo v nasprotju z vsemi načeli demokratičnih ustanov Združenih narodov.
Socialno skrbstvo v ul. Gallatti 20 je nudilo veliko pomoč žrtvam nacifašizma, vdovam, sirotam in invalidom narodno-osvobodilne borbe, povratnikom iz koncentracjskih taborišč in drugim potrebnim ose’ bam. Nudilo jim je materialno (obieke, živež, denar) in moralno pomoč. Prejšnja leta je bila pomoč zaradi boljšega gospodarskega stanja ogromna, v zadnjan času pa znaša število podp.ranih druž.n približno 1600.
V sodelovanju z Rdečim križem za Trst in pokrajino je Socialno skrbstvo organiziralo poč.tn ške ko. Ioni je, in sicer leta 1945 za 1736 otrok, leta 1946 za 2829 otrok in leta 1947 za 2671 otrok. Prav tako je Socialno skrbstvo priredilo 1945. leta božičnico za 5860 otrok in leta 1946 za 10,075 otrok.
Za otroke ,ki so nagnjeni k jetiki, za podhranjene otroke ter za tiste, ki bolehajo na posledicah vojne, je Socialno skrbstvo organi' ziralo večmesečno bivanje v zdraviliščih in okrevališčih. Na ta način je ozdravelo 583 otrok.
Poudariti moramo tudi dejstvo, da je dcb.lo razno pomoč tudi več
drobno statistično obeležiti-. Ta pomoč je obstojala na splošno v iskanju pogrešanju, v nasvetih In napotilih na razne urade, v najraz-novrstnejši zaščiti zapuščene dece, v posredovanju dela vajencem itd.
Socialno skrbstvo je organiziralo za invalide narodno-osvobodilne vojne zdravljenje v raznih zdraviliščih, kopališčih in okrevališčih, pošiljalo je invalide v posebne tečaje za poklicno šolanje ter je na načm pomagalo 116 invalidom.
Za izvajanje socialne pomoči in zaščite je Socialno skrbstvo usta^ nov lo poseben «socialni fond», v katerega se stekajo članarina, prostovoljni prispevki, razne zbirke, darila in volila, kakor tudi prispevki razmh dobrodelnih akcij.
Zaradi tega zahtevamo, da VU revid ra ukrep, s katerim je odrek. la registracijo Združenju za socialno skrbstvo.
Hkrati sporočamo, da nadaljujemo tekoče prslovno delo v pričam kovanju ugodne rešitve naše#a priziva.
„Humani!6" prepovedan
v francoskih vojašnicah
PARIZ, 23. — Francoska zborn' ca je nadaljevala danes razpravo o zakonskem csnutku, ki vsebuje finančni načrt .proti inflaciji. Ko-rnun»stični poslanec Waldeck-Ro-chet je glede Marshallovega načrta pripomnil, da se komun.stična stranka načelno ne protivi ameriški pomoči, pač pa pogojem, k spremljajo ameriška ponudbo. Zakonski osnutek glede izrednega odtegljaja dohodkov je zbornica spre-jeia.
Ministrstvo za vojsko je prepovedalo razširjenje in čitanje komu nističnega lista «Humanitč» v vojašnicah.
Na podlagi pogajanj, ki so se pričela že septembra, so ameriški angleški in francoski predstavniki podpisali danes v Berlinu poseben dogovor glede izvoza premoga m keksa.
Francoski gospodarski krogi upajo, da bodo s tem imele francoske železarne na razpolago dovolj koksa in da bo imela tudi ostala Evropa dovolj premega na razpolago.
Zbornica je nadalje proti glasovom komunistov sprejela spremembo zakonskega osnutka, ki predvideva za leto 1948 odpustitev 150 tisoč državn h nameščencev.
Še imaio besedo
oni od „Piccola“
V soboto je v Vidmu izšla prva številka lista «11 Piccolo quotid’a no*. Tržaško založniško podjetje «11 Piccolo* pa je dalo zapleniti glavo lista, ker da je podobna oni bivšega lista «11 Piccolo*. Zato je tisoč oseb, ki pa je ne moremo po-1 list od danes prenehal izhajati.
Državljanstvo Primorcev
iz priključenih krajev FLRJ
bivajočih	v	Itali
BEOGRAD, 23. — Jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve je priobčilo sledeče poročilo:
«V Italiji Živi večje Število bivših prebivalcev onih krajev, ki so bili z uveljavitvijo mirovne pogodbe z Italijo priključeni k Jugoslaviji. Te osebe so bile premeščene v Italijo kot državni uradniki, oziroma so morale zapustiti svoje položaje iz drugih razlogov. Oni, ki so imeli stalno bivališče dne 10..6.1940 na ozemlju, ki je pripadlo nedavno k Jugoslaviji in ki so po navedenem dnevu zapustili te kraje, so postali državljani FLRJ na podlagi člena 19 mirovne pogodbe.
Ce se te osebe želijo povrniti v Jugos'avijo. morajo čim prej pri jugoslovanskem* poslaništvu v Rimu, ul. Monte Parioli 24, oziroma pri generalnem konzulatu FLRJ v Milanu zaprositi posebne obrazce, ki jih morajo izpolniti s svojimi o. sebhimi podatki. Na podlagi teh se
TRST IN ZALEDJE
Blagovni premet med Madžarsko, FLRJ in Italijo skozi Trst
TRST, 23. (ATI) — Madžarska vlada je na podlagi pogajanj s tržaškimi, jugoslovanskimi m italijanskimi oblastmi sklenila, da bo usmerila ves promet, ki je predviden v italijansko-madžarsk, trgovinski pogodbi, čez Tržaško ozem lje in Jugoslavijo. Prej je ta promet šel čez avstrijsko ozemlje.
Promet na tej progi bo olajšan, ker Je b'l pred dnevi zopet spravljen v promet del železniške prege Freserje-borovnica na progi Trst-Ljubljana, ki je bila med okupacijo poškodovana.
Tudi večji del blaga, ki ga bosta Jugoslavija in Italija zamenjavali na podlagi pred kratkim skl;njene trgov'nske pogodbe, bo šel skozi Trst, kar bo občutno povečalo tranzit bisga skozi naše mesto.
BlajJo za Avstrijo skozi Trst
TRST, 23. (ATI) — Iz uradnih virov se dozirava, da bodo začeli v januarju postopoma izročati Avstriji 1000 železniških vozov, ki so jih določile vojaške oblasti ZDA
V kcirpetentnih dunajskih kro-g.h poudarjajo potrebo, da se večina od teh 1000 vozov uporabi na progi Avstrija-Trst.
Račucajo, da bo skoz: tržaško pri' stanišče šla večina blaga, ki ga bo Avstrija dobivala na račun začasne ameriške pomoči v skupnem iznosu 56 mil-jonov dolarjev. Razen teh pošiljk bo Avstrija dobila za 8 mi-1 jonov dolarjev blaga iz Kanade. (sCamdan Relief«), ki obstoja predvse v konserviranem mesu, osoljenih ribah in usnju.
I bo potem organizirala premestitev navedenih oseb.
I Osebe, ki so zapustile te kraje pred 10. junijem 191,0, lahko uporabijo člen to mirovne pogodbe, na podlagi katerega lahko osebe, ki govorijo srbohrvaški ali slovenski jezik, ki so prekoračile 18. leto, ki so italijanski državljani in ki imajo svoje bivališče na italijanskem Ozemlju v roku enega leta od veljavnosti mirovne pogodbe t. j. do IS. septembra 191,8 lahko dobijo jugoslovansko državljanstvo s *em, da se s posebno prošnjo obrnejo na jugoslovanske konzularne oblasti. V teh primerih bo jugoslovanska vlada predložila italijanski vladi diplomatskim potom sezname oseb ki so na ta na ta način prejele jugoslovansko državljanstvo.
Italijanska vlada bo lahko zahtevala premestitev teh oseb v Jugoslavijo v roku enega leta od dneva spremembe državljanstva. Zene morajo zaprositi za državljanstvo s posebno prošnjo. V primeru, da prejme oče jugoslovansko držav. Ijanstvo oziroma v primeru, če je ta mrtev, prejmejo mati in avtomatično vsi otroci pod 18. letom jugoslovansko državljanstvo. Cim bodo te osebe dobile jugoslovansko državljanstvo, bo organizirana njihova premestitev.
Prošnje za pridobitev državljanstva so proste vsakega kolka. Jugoslovanska vlada bo zagotovila vsem onim, ki se bodo vrnili v Jugoslavijo, iste pogoje in iste pravice, ki jih imajo ostali državljani FLRJ. V ta namen bodo za zagotovitev njihovih pravic in za njihovo socialno zaščito pOdvzeti potrebni ukrepi, ki bodo sloneli na sledečih treh točkah:
1. Vsa doba, ki jo predvideva socialno skrbstvo italijanskih ustanov, bo priznana tudi v Jugosla taji.
2. Vse pravice za socialno zavarovanje (pokojnine itd.) bodo ju-
goslovanske ustanove ravno tako priznale.
3. Te pravice bodo poleg tega povišane do višine, kakor jo predvidevajo jugoslovanske uredbe za socialno zaščito, in sicer v onih primerih, v katerih so te nižje od najmanjših ugodnosti v Jugoslaviji. Prav tako bo zagotovljena pokojnina vsem onim, ki imajo do nje pravico v Italiji.
Pstoko gibanje v 'Snaniji
MADRID, 23. — Radijska postaja svobcdne Španije poroča, da Francove tolpe nadaljujejo s terorjem v Španiji. V raznih vaseh delajo pripadniki civilne garde in policije, kazenske pohode in aretirajo tamkajšnje prebivalce, ki jih potem kar množično streljajo. Na pcdlag; zakona, kf daje policiji možnost, da lahko ustreli vsakogar, «ki skuša pobegniti*, so do sedaj ustrelili 200 tisoč španskih kmetov.
Radio poziva, vse španske kmete, naj se organizirajo v odporu proti Francu. Isti radio peroča o uspehih španskih partizanov, posebno v pokrajini Lsvante, kjer kmečko prebivalstvo tesno sodeluje s partizani.
Bombaž za Romunijo iz ZSSR
Bukarešta, 23. — V Costanzo je prišli tovor 352 vagonov bombaža ;z Sovjetske zveze. Ta količina bo zadostila potrebam romunske industrije do aprila 1948.
KRATKE VESTI
BEOGRAD. — Ob 30. obletnici ustanovitve ukrajinske sovjetske republike je predsednik Vseslovanskega odbora Božidar Maslanč poslal predsedniku prezidlja Vrhovnega sovjeta za Ukrajino čestitke.
KOBLENZ. — Na progi Sahrt-Jrlich sta trčila dva vlada, pri čemer je bile več mrtv h in ranjenih. Do sedaj so potegnil; izpod ruševin 38 mrtvih in 59 težko ranjenih.
Mjm enotnosti
Ko se je letos pojavila tDemo-* kracija», so jo z veseljem in navdušenjem pozdravili vsi tukajšnji italijanski novofašistični listi, glasniki najbolj zakletih sovražnikov vsega, kar je slovenskega in slovanskega in vseh interesov širokih ljudskih množične glede na narodnost. To je pa seveda povsem naravna, saj je s svojim pisanjem odlično dokazala, da zastopa iste interese imperialističnih hlapcev kakor italijanski reakcionarni tisk ter je pomenila le izpopolnitev vrzeli na slovenskem sektorju protiljudske imperialistične fronte na našem ozemlju. Napovedovala pa je tudi ustanovitev posebne politične slovenske stranke, ki se bo borila proti slovenskemu delu ljudske demokratične fronte pri nas, tako da bo moštvo protiljudske fronte kompletno iit zakrpano tudi na tej svoji najslabši točki, ki se ji pra-ri: borba proti enotnosti Slovencev Tržaškega ozemlja.
Ta nova slovenska politična stranka, ki jo je <Demokracija* napovedala, je imela tore) v nedeljo svoj ustanovni občni zbor. In zgodilo se je isto kakor svoj-čas z «Demokracijo». Novo stranko so simpatično sprejeli isti naši sovražniki kakor njenega napovedovalca. Se več: prav gotovo so njeni stiki s tem i našimi sovražniki še prav zelo tesni, kajti ugotoviti moramo, da sta le De Gasperijeva agencija tAnsa* kakor tudi glasilo De Gasperijeve stranke v Trstu tGiornale di Trie-sti*, lahko nekaj zvedela o strankini ustanovni skupščini, ki se je potemtakem prav gotovo vršila v izredno tajinstvenih okoliščinah, v katerih so skupščinar)l prišli do «senzacionalnih» odkritij, kakor so n. pr.:
1. da bo Marshallov načrt rešil Evropo propada;
t. da je njihova stranka nasprotnica Slovansko - italijanske antifašistične unije;
3. da bodo ustanovili nekakšne nove slovenske sindikate;
4. da sta predsednik in tajnik stranke dva advokata: Agneletto in Vesel.
In to je v gla/vnem vse, kar so nam njihovi italijanski fašistični prijatelji javili o njihotH ustanovni skupščini. Toda za nas je tudi to dovolj, da lahko ugotovimo:
1. da je nova stranka na čelu z obema advokatoma v službi ameriškega imperializma;
5. da je kot taka nujno nasprotnica Slovansko-italijanske antifašistične unije, v kateri se skupno s tržaškim italijanskim delovnim ljudstvom borijo za svoje narodnostne in socialne pravioe vsi Slovenci Tržaškega ozemlja združeni v slavni Osvobodilni fronti;
3. da je zaradi tega nova stranka poskus razbijanja enotnosti Slovencev združenih v Osvobodilni fronti Tržaškega ozemlja, tisti Osvobodilni fronti, ki je rešila Slovence prt-d popolnim uničenjem v krvavi in brezkompromisni borbi proti italijanskim fašistom in nemškim nacistom ter ■njihovim domačim hlapcem, narodnim izdajalcem in vojnim zločincem;
4. da je zaradi tega nova stranka proti vsemu tistemu, kar so si najboljši sinovi našega naroda v zadnjih letih priborili; da pomeni ustanovitev te nove stranke pljuvanje na vse krvave žrtve našega naroda, na vse prvoborce slavne narodno-osvobodilne partizanske borbe;
5. da pomeni nova stranka nož v hrbet tukajšnjemu slovenskemu narodu in vsemu delovnemu ljudstvu.
Vse to pa je obenem program vseh tukajšnjih tržaških italijanskih nacionalističnih strank, začenši od Movimento sociale ifa-liano in Vomo Qualunque pa pre-kokrščansko-demokratične stranke do tako imenovanih socialistov in akcionistov. Navadno pravimo takim Slovencem, ki so na isti liniji z nasprotniki slovenskega naroda, izdajalci.
Gospodje advokati in vsa njihova druščina izvoljena na zadnjem kongrt-su z vsemi svojimi pristaši pa so obenem najnovejše tir najogabnejše orodje v rokah anglo-ameriških okupatorjev, kakor so bili četniki, ustaši in domobranci najogabnejše orodje fašističnih in nacističnih okupatorjev naše zemlje. In kakor je naše ljudstvo znalo odstranili fašistične hlapce s svojega narodfnega telesa, tako bo znalo onemogočiti tudi te najnovejše in nič manj ogabne hlapce ameriškega impe-rializma.
Zato gre tej novo ustanovljeni »Slovenski demokratični zvezi*, ki je že po prvih vesteh o njej jasno, da ni niti demokratična še manj pa slovenska — vsa naša najodločnejša borba.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
24. decembra 1947.
Delavska zbornica noče obsoditi terorja
Delavska zbornica j« še enkrat pokazala, da ni za pomirjenje. Pretekli teden so namreč delavci ladjedelnice Sv. Marka sestavili protestno resolucijo proti neofašistični teroristični dejavnost:, zlasti pa proti bombam, ki so jih teoristi vrgli pretekli četrtek proti krožku «Ravb:r» in sedežu mestnega SIAU. Zastopništvo iz ladjedelnice je šlo na to k Sv. Roku ter pozvalo enotni sindikalni odbor, da se pridruži protestu. Član. tega odbora, ki pripadajo ES, so se takoj odzvali, Pi tacco, član Delavske zbornice, pa je dejal, da se ne more pridruži'1 protestu, ker ni za to sprejel navodil od vodstva Delavske zbornice. Na vprašanje delavcev Sv. Marka je sicer dejal, da take atentate osebno obsoja, da pa kot zastopnik DZ ne more pristati na noben protest brez dovoljenja njegove sindikalne organizacije. Seveda so se delavci temu zelo začudili, ker je g. Geppi na zadnjem sestanku na uradu za delo izjavil, da DZ nima nobenih stikov s terenom. To še enkrat dokazuje, da morajo člani DZ slepo ubogati svoje vodstvo, Kdor pa ne obsoja terorizma, ga seveda na tihem odobrava.
Pogajanja za delovno pogodbo
iniustLjsk h delavcev brezuspešna
Včeraj so se začela na uradu za dslo VU meedno-normativna pogajanja med sindikalnimi organ'za-cijsmi in zvezo industrijcev. Trajala so ves dan. Industrije! so odbili vs? zahteve Enotnih sindikatov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Pekovski delavci
ne bodo popustili od svojih zahtev
Prosvetno društvo »SIMON JENKO» je darovalo 10.000 lir odboru za graditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču.
Zaradi zastav v zapor
V ponedeljek zvečer je policija aretirala tov. Cocetti, ker je našla pri njem slovensko in italijansko zastavo z rdečo zvezdo in Se eno tržaško zastavo.
Na glavni policiji je tov. izjavil, da je nameraval nesti zastave v kulturni krožek «Perossa», da bi služile pri okrasitvi dvorane za neko prireditev. Povedal je tudi od koga jih je dobil in ko se je naslednje jutro detični tovariš zglasi na policiji, je tudi potrdi to izjavo. Policija je vzela Izjavo na znanje, vendar ni takrat izpustila Cocettija na svobodo.
Zanimalo nas bi vedeti, od kdaj je prepovedano imeti zastave in če je ta prepoved veljavna samo za antifašiste. Kolikor nam Je znano, se šovinisti često šopirijo z .talijansko trobojnico, katero nosijo celo okrog vratu, in z njimi krasijo svoje psičke, pa vendar doslej niso še nikogar aretirali zaradi tega. Tud; v nedeljo ne, ko je raz okna krožka. «Oberdan» visela velikanska italijanska zastava, s katero so mislili da bodo izzivali partizane. In vendar je bilo tam okoli vse polno policajev. Zakaj ta dvojna mera?
Pekovski delavci že dolgo časa zahtevajo, da se jim prizna enaka družinska doklada kakor industrijskim delavce«. Doslej so vse te njihove zahteve naletele na gluha ušesa gospodarjev, toda tokrat so odločeni, izvojevati si svoje pravične zahteve. Zato so predvčerajšnjim poslali še eno pismo zvezi pekov in raznim uradom okupacijske vejaške uprave, ki ga objavljamo v izvlečku.
V tem pismu glavni odbor pekovskih delavcey omenja skupščino, ki je bila 28. novembra in na kateri so pekovsk. delavci dali nalog odboru, da uredi spor glede gruzinskih doklad vskladu z željo večine. Na osnovi teh zahtev in odgovora, ki ga je prejel od zveze pekov 18. t m. je odbor sklenil naslednje.
Priznati je treba pekovskim delavcem enake družinske doklade kakor industrijskim delavcem in upoštevati vse poviške doklad. Vse te doklade morajo plačat; peki vzvratno do 1. junija t. 1. še v teku tega meseca.
Pek; morajo plačati preko zavoda za skrbstvo od 1. januarja 1948. dalje celotno družinsko doklado. Ta zahteva je nepreklicna, ker pekovski delavci nočejo dopustiti v tem oziru nobene špekulacije. Delavci zahtevajo sprejetje svojih zahtev in odgovor do 27. t m.
Kar se draginjske doklade tiče, zahtevajo pekovski delavci:
Ce ne bo draginjski doklada, kakor jo določa pogodba (člen 3.) takoj in v celoti uveljavljena in spo-polnjena v pogledu akordnih določil proizvodnje in nad proizvodnje in če pekovska zveza ne da pekom v teku osmih dni ukaza, da se ta drag.njska doklada popolnoma uveljavi, tedaj bo nosila vso odgovornost za posledioe. Pekovski delavci so nairreč mnenja, da je draginj-ska doklada, izenačena z doklado industrijskih delavcev, že izvršeno dejstvo.
Pekovski delavci se bodo dne 29. t. m. sestali na skupščini, da bodo razpravljali o odgovoru, ki ga pričakujejo najkasneje do 29. t. m.
Nista bili nedolžni cvetki
Včeraj je porotno sodišče za zaprtimi vrat, sodilo Paglierini Elizo, ker je bila obtožena, da je v pijanosti nagovarjala dve še mladoletni dekleti, naj se vdajata moškim. Med razpravo je obtoženka zatrjevala, da je nedolžna in da je tožena le zarad- osebnih nasprotij. Poleg tega je še izjavila, da sta obe mladoletni gospodični vse kaj drugega kot nedolžni cvetki, in ju zaradi tega n: bilo treba nagovarjati, naj grešita. Sodniki so se kmalu pre-
pričali, da bo Paglierini le imela prav, kajti eno dekle Je t.red zasliševanjem priznalo, da je dalj časa živelo skupaj z nekim ameriškim vojakom. Po zaslišanju vseh prič, je državni tožilec dr. Longo predlagal, naj sodišče obsodi obtoženko na 9 mesecev ječe. Po govoru zagovorniku odvetnika Carlinija je sodišče pod predsedstvom dr. Piccola Paglierlnijevo oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Kaj zopef kuhajo?
V ponedeljek zvečer je hodilo več policajev v civilnih oblekah od gostilne do gostilne pri Sv. Jakobu in v ul. Ponziana. Od gostov so zahtevali, da jim pokažejo osebne izkaznice in so si iz njih izpisovali nekatera imena. Nekateri teh poli. čajev so imeli celo brzostrelko.
Radovedni smo, kaj zopet kuhajo v policajskem pokritem loncu, ker ne moremo verjeti, da je to ma-vaden policijski ukrepu.
Še vedno orožje in strelivo
Včeraj ob 15. uri so pobiralci min uničili 4 fosforne bombe, eno vži-gsino, eno granato in eno ročno bombo, ki so jih nabrali na raznih krajih mesta.
- Dopoldne ob 9.35 je našel neki delavec v ul. Chiadino 22 v bližini j cdlagališča za smeti ročno bombo tipa «Breda». Blizu pokopališča pri ■ Sv. Ani so tudi našli ljudje granato italijanskega tipa 75/13. V obeh primerih so obvestili pobiralce min, ki so odnesli nievarne igrače na bolj primerno mesto.
Izšei Je koledar
GREGORČIČEVE ZALOŽBE ZA LETO 1948
Pravkar je izšel Koledar za l. 19JJ8, Mazalek-Budal: Murek, zgodbe mucka - paglavčka. Najprimernejši božični dar našim malim. Beokova tVolokolamska cesta*, roman, 225 strani.
Poverjeniki, pošljite nemudoma naročilnice in dvignite knjige pri «Gregorčičevi založbi* v ul. de i Porta 16.
Knjige dobile v knjigarni Stoka v ul. Milano, v knjigarni Fortunat na trgu Sv. Antona Novega.
V vsako družino koledar Gregorčičeva založbe!
Z malo več dobre volje s strani VI!
bi bilo rešeno žalostno stanje vajeništva
Življenjski pogoji, v katerih se nahajajo vajenci in vajenke Tržaškega ozemlja, so danes, pod okupacijsko VU skoraj isti, kakor so bili v času fašiztra. Mnogo je primerov, v katerih so vajenci in vajenke po po nekaj mesecih vajeništva odpuščeni in tako ne morejo nadaljevati z učno dobo. Na ta način se mlad1, delavci in delavke ne morejo naučiti svojega poklica, postanejo brezposelni ter končno zagrabijo za vsako težaško delo. Zaradi tega so temeljne točke borbe, s katero se bo mladini Tržaškega ozemlja u-stvarilo boljšo prihodnost naslednje: vajeništvu obojega spola se mora omogočiti moralni, kulturni in poklicni razvoj, mora se ga vzpodbujati pri delu in mu nuditi možnosti praktičnega pouka.
Kar velja za vse delavstvo, moramo ugotoviti tudi za mladino. Življenjski pogoji se bodo izboljšali takrat, kadar se bo gospodarstvo obnovilo in okrepilo na vseh sektorjih dela in produkcije. Vajeni-
ško vprašanje pa bi moralo biti urejeno tako, da bi bilo v vseh tovarnah zaposlenih tudi primerno število vajencev. Po drugi strani pa vprašamo okupacijsko VU, ki je ustanovila šole za brezposelne, zakaj jih ne smejo posečati tud; mlad! delavci in delavke.
Seveda bi vse to le v majhni meri izboljšalo žalostno stanje, v katerem se nahajajo vajenci in vajem-ke. Za popolno reš.tev vajeniškega vprašanja pa bi zadostovalo samo malo več zanimanja in dobre volje s strani okupacijske VU. Potem se bi ne videlo po ulicah toliko brezposelnih mladincev in mladink, ki se vdajajo tihotapstvu, tatvinam in prostituciji. Nasprotno. Vzgajala bi se nova mladina, na katero bi bilo ljudstvo ponosno, mladina, ki bi delala in se učila v korist sebe in svojega ljudstva. To pa bi bil tudi vzdih olajšanja za tolike starše, ki so zakrbljeni za usodo svojih otrok.
KOLEMEl
Sreda 24. decembra
Hermina, Dunja Sonce vzhaja ob 7.43, zahaja ob 16.23. Dolžina dneva 8.40.
Jutri 25. decembra
BOŽIC
Spominski dnevi	j RCZMO
m’ZSJTJSSt	p»""*	j*«"!
191,1 so bili boji II. Štajerskega ba- m pohabljencev v osvobodilni taljo-na s sovražnikom na Li- vojni, da se zgiase na sedeže pa-bergi nad Litijo.	tronata otroške božičnice na ul.
Uro trpljenja~je~daijša, kakor ura Carducd 4 zaradi dviga božičnih veselja.	zavojev za svoje otroke od W.
------- do 14. leta.
PBESKRS®	j Urnik de,a pionirjev «K. K. To-
mažiča*. Opozarjamo vse pionirje
Urnik ribjega trga. Mestna občina sporoča prebivalstvu, da bo danes 24. t. m. ribji trg odprt nepretrgoma od 8. do 17. ure in bo ostal zsprt 25. L m. In 1. januarja 1948.
Tobačne nakaznice. Urad za razdeljevanje tobačnih nakaznic bo med prazniki uradoval v sledečem urniku.
24. decembra od 8. do 12. ure; 25. decembra zaprto; 26. decembra od S. do 12. ure ter 31. decembra od S do 13. ure.
SINDIKATI
Kdo so bili ateniatorji na partizane? Trgovina s tobakom na debelo
Eden izmed ^nadebudnih* mladeničev, ki so v nedeljo razgrajali za policijskimi hrbti, je bil, kakor smo že poročhli, aretiran v ul. S. Maurizio, ker so našli pri njem bo vibo in morda jih je imel celo več.
To je neki n-letni esule iz Rovinja, po imenu Angelo Venier. Policija je priznala, da ga imajo v zaporu v Coroneu in da bo ime! morda danes sodno razpravo pred vbjaškim sodiščem. Čeprav so ga dobili z bombami v žepih pa pobalin, vsaj po izjavah poiiciie, taji svojo krildo.
Izven policijskih virov smo zvedeli, da je bil Venier z neko skupino teroristov, ki je bila' določena, da bo metala bombe proti partizanom, ki so se vračali s proslave pri kjjožku tčermelj*. Pri za-Scuanju je baje Venier povedal, da
POZOR!
Naročnikom v Jugoslaviji bomo priložili v prihodnjih dneh položnice.
Vse zamudnike prosimo, da poravnajo zapadlo naročnino ter da na položnici označijo svoj točen naslov.
Uprava
FIZKULTURA
Piran in Sv. Ana spodnesla stolček Tov. strojev
Skedenj in Magdalena še vedno v vodstvu, medtem ko se je morala Tovarna strojev umakniti na peto mesto - Dreher tik za petami Tovarne stroiev
Res čudovita je zmaga Magdalene nad nepopolno Tovarno stroje/, Xatero spremlja že delj časa »smola*. Brez dvoma je to krivda nje same oziroma njenih Igralcev, ki so včasih res pregrobi v igr . V nedeljo so se predstavili na igrišče z devetimi igralci in to kar proti Magdaleni, ki seveda ob tako lep! priliki ni hotela popustiti ter je kratkomalo zabila kar pet golov. Ce bi pa Tovarna strojev imela v svoji postavi razne Dive itd. pa bi bil izid kaj drugačen. Veliko presenečenje nam je hotelo preskrbeti moštvo Fonziane, ki je ekipo Mon-tebella tako rekoč onemogočalo v vseh svojih akcijah in izid je visok: šest doseženih golov proti enemu pač govori o poteku srečanja. Tudi Skedenj Je v nedeljo šel na tekmo z nekako »tremo*, ker na-oad ni bil kot po navadi, a Kostelu nga je znana ekipa, ki rada pre-b meča, Toda moštvo Skednja je po
neodločenem rezultatu prvega polčasa začelo napadati in nasprotnike v kratkem času pripravilo do poraza. Dreher, v silnem naletu j zadnjih nedelj, je tudi v nedeijo zaslužil dve zanj tako dragoceni točki, ki so ga privedle na peio mesto. Gotovo bo od zdaj naprej igjral z večjim zanosom, kajti njihov cilj je prav gotovo... spodnesti Tovarno strojev. Nabrežina je imela zopet smolo; na svoje igrišče je sprejela v goste znano enajstorico Sv. Ane, ki pa je v zadnjih nedeljah precej nazadovala v lestvici in ji je morala kloniti z eno samo točko razlike. Miljska enajsterica je v nedeljo sicer izgubila proti Umagu, toda potek igre pravi, da je izid nepravičen. Gotovo si bodo Miljčani grizli nohte od nervoznosti zaradi izgubljene prilike, vendar se bodo morali potolažiti in upati na povratno srečanje. Tudi Piran, bi kmalu odšel domov z eno samo toč-
ko v žepu, da ga ni rešil igralec F:umi, k; je, dasiravno z obvezano roko, izredno požrtvovalno igral in-dosegel edini zgoditek dneva. Po-ljubovanja in objemanja ni bilo ne konca ne kraja, medtem ko so igralci Aurore, posebno pa še vratar, gledali «nesramno» žogo s solzami v očeh. Rojan, ki si je skoraj zopet priboril simpatije vseh rojan-skih športnikov, jih je v nedeljo razočaral. Moral je v Ižolo. Odšel je vesel, toda vrnil se je žalosten ,‘n se ni hotel pokazati očem svojih Ukiblcev*. Izid je bil porazen in ni , bilo izgovorov, ki naj bi prepričali I r-vjanske športnike. Toda, pravici | na ljubo povedano, Rojanoi so se res j berili kot levi in dasiravno v dese-: t:h, so celo večkrat odšli pred nasprotnikova vrata, vendar vedno i zastonj. Žalosten in nevreden šport-rika je bil odhod iz igrišča Rosini-;a, ki je pustil tako devet tovari-I šev, da so se boril; za čast in dobro ! ime svojega predmestja. Mislimo, jmu bo vse življenje žal in ob spominih na športna leta mu bo ta | sramoten umik iz igrišča ostal kot gi enek spomin...
Lestvica je sledeča: 1. Skedenj J19 točk; 2. Magdalena 19; 3. Piran ,16; 4. Sv. Ana 16; 5. Tovarna strojev 15f 6. Dreher 14: 7. Ižola 13; 8. j Aurora 10; 9. Ponziana 9; 10. Umag 9: 11. Rojan 8; 12. Montebello 6; j 13. Koštalunga 5; 14. Nabrežina 5; '15. Pristaniščniki 4; 16. Milje 4.
mu je dal bombe neki T., ki je bil v isti teroristični skupini skupaj z nekim F., ki na eno nogo malo šepa in je precej plešast. Isto je zaupal tudi neki osebi, ki je bila z njim aretirana.
Tako je rVoce liberai> in njemu podobne srake zopet postrežen in mu svetujemo, da naj se prihodnjič ne prenaglit kadar našteva, kdo so atentatorji in teroristi.
Tramvajski urnik za božič in novo leto
Ravnateljstvo Acegat-a javlja, da. bodo danes 24. t. m. in 31. t. mi opravili tramvaj; in filobusi zadnjo r.očno vožnjo 1 uro pr: j kot običajno, obratno pa bedo jutri 25. t. m. in 1. januarja opravili prvo jutranjo vožnjo 1 uro kasneje kot običajno, in sicer ob 7. uri.
Zadnje vožnje tramvajev in filo-busov danes 24. t. m. in 31. t. m. so ob sledečih urah: št. 1 s Sv. Ane cb 20.54; z glavne železn ške prsta}? ob 21.23. St. 2 iz Bošketa ob 20.54; iz Skednja ob 21.21. St. 3 iz Bošketa ob 21.20; s trga Venezia ob 21.39. St. 5 s trga Perugino ob 21.06; iz Rojana ob 21.10. St. 6 s trga Goldoni ob 21.07; iz Barkovelj ob 21.29. St. 7 s Sv. Ivana ob 21.20; z glavne železniške postaje cb 21.34. St. 8 s trga Sv. Teneze ob 21.09; s Sv. Andr: ja ob 21.08. St. 9 s Sv. Ivana ob 20.52; z Elizejskih poljan ob 21.26. St. 11 s trga Verdi ob 21.10; iz Rocola ob 21.11.
Filcbzei: A s trga Goldon; ob 21.18; s Sv. Andreja ob 21.33. B z nove univerze ob 21.21; z Borznega trga cb 21.38. C s Chiosze ob 21.21; iz Rocola ob 21.36. L s Chioz-ze ob 21.15; 3 Sv. Alojzija ob 21.30,
! s Chiozze ob 20.30, z Lovca ob 21.01.
| Prve vožnje tramvajev ja filo-I busov za božič 25. t. m. in 1. januarja 1948 bodo ob sledečih urah: Tramvaji: St. 1 s Sv. Ane ob 7.00; z glavne železniške postaje ob 7.29. St. 2 iz Bošketa ob 7.08; iz Skednja ob 7.37. St. 3 iz Bošketa ob 7.13; s trga Venezla ob 7.32. St. 5 s trga Perugino ob 7.37; Iz Rojana ob 7.36. St. 6 s trga Goldoni ob 7.05; ie Barkcivelj ob 7.26. St. 7 a Sv. Ivana ob 7.03; z glavne žilčzniške postaje ob 7.19. St. 8 s trga Sv. Terezije ob 7.30; s Sv. Andreja ob 7.29. St. 9 s Sv. Ivana ob 7.05; z Elizejskih poljan ob 7.39, St. 11 s trga Verdi ob 7.19; iz Rocola 7.20.
Filobusi: A s trga Goldoni ob 7.15; s Sv. Andreja ob 7.29, B z nove un.verze ob 7.12; z Bcrznega trga ob 7.29. C a Chiozze 7.09; iz Rocola ob 7.21. L s Chiozz: ob 7.48; s Sv. Alojzija ob 8.00 — s Clrozze ob 8.12; z Levca ob 8.37.
Zopet tatvina v stanovanju
V soboto zvečer že preti polnoč! so vlomil; v stanovanje Ivana Za-niera v ulici Delle Milizia št. 13. Tam so brskali toliko časa, da ro našli skrivališče dragocenih pr:d-metov, k; so jih skupaj z več kosi moškega sukna odnesli s seboj. Za-nier ima preko 200.000 lir škode.
Policija je že dalj časa zasledovala sumljive poti in še bolj sumljive kupčije 38-letnega Antona Leona, ki stanuje v ul. Piccardi 36. Predvsem so jih zanimale njegove zveze z več ali manj črno tobačno borzo. Zato so pretekli ponedeljek kmalu po 16. uri napravili v njegovem skladišču preiskavo, ki ni bila brez uspeha. V nekem skrivališču so našli 140 kg posušenega tobačnega listja, ki so ga seveda takoj zaplenili. Obenem s tobakom pa so vzeli s teboj tudi Leona.
Na policiji je Rjavil, da je kupil tobak v Tombolo pri Trevisu, kjer ga je kupil po 600 lir kg. Od tam ga je spravil v svoje skladišče v ul. Molino a vento št. 19. Tobačno listje je nameraval prodati z majhnim dobičkom drugim preprodajalcem in razpečevalcem nikotina. Vendar-Leonu tudi ta »razlaga* ni pomagala, da bi prišel iz zapora, kjer bo moral počakati na razpravo. Tako je njegova kupčijska delavnost žalostno nehala tik pred prazniki. Morda mu bo v tolažilo, da se bo lahko udeležil božičnice, ki jo bodo priredili v Coroneu za kaznjence.
Iz tatinskega dnevnika
Predvčerajšnjim med 19. in 21. uro so neznani tatovi razbili zunanji del okna in šipe pri stanovanju 59 letnega Stamina Rudolfa, v ul. Orlandini št. 42. Ker ta čas ni bilo nikogar v stanovanju, so splezali skozi okno v sobo. Po kratkem preiskovanju so našli 40.000 lir, žepno, uro in par čevljev. Po tako oprav-, Ijenem delu so s plenom po isti | poti zopet odšli.
Tudi pri 26. letnemu Rubinu Kli-pelu v ul. Crispi 42 so bili podobni! gostje obisku.. Odnesli so mu de-j narnico, v kateri je bilo 40.000 lir j ir več dokumentov.
Tretja žrtev je bil 46 letni Corta-le Jožef iz S. Cilino 71. Ko je pred drevi okrog 18.30 pustil svoj trici-k.elj pred skladiščen v ul. Corrido-ni 6, je neznan tat izrabil njegovo kratko odsotnost in mu tricikelj odpeljal. Ko je Cortale opazil tatvino, je bil tat že daleč in tud; ga ne bi mogel uspešno zasledovati peš.
URADNE O03JAVE
Sekanje božičnih dreves. Opozarjamo, da je strogo prepovedano sekanje smolnatih dreves (n. pr. za božična drevesa) v času od 1. decembra do 6. januarja. Vsako sekanje bo strogo kaznovano po zakonu. Gospodarji dreves, k: žele dobiti dovoljenja, bodo morali nasloviti na gozdarski urad prošnjo, kjer bodo morali • obrazložiti mesto sekanja, vrsto dreves, mere ter namen uporabljanja.
Ustanovitev urada za registracijo motornih vozil. Z 1. januarjem bo začel poslovati urad za registracijo motornji vozil. S tem se odvzame vse dosedanje pravice tržaškemu avtomobilskemu klubu, ki je privatna ustanova. Isto tako bodo vse dosedanje pravice «Prefekturt» prešle na imenovani urad.
Razsvetljava izložb 21,. decembra. Tržaški consk; komisar podpolkovnik A. H. Gardner je dovolil trgovinam na drobno izredno razsvetljavo izložbenih oken za večer 24. decembra 1947.
Dovoljenje omogočuje trgovcem izredno razsvetlitev, pod pogojem, da ne prekoračijo meje potrošnje električne struje.
Nameščenci hotelov in menz. Zveza nameščencev hotelov in menz vabi vse brezposelne imenovane
in pionirke «K. K. Tomažiča* na sledeči umik pionirskega delovanja: V ponedeljkih, sredah in petkih v «K. K. Tomažiču« Od 15.30 do 17.30 pevski zbor, dramatska sekcija, stenčas, korispcndenca, sestanki. V torkih, četrtkih :n sobotah pri DS Z ES ul. C ant: 11 od 15. do 17.30 telovadba, šport, deška ročna dela. Torek in sreda pri DSZ ES od 15.	do 17.30 in v sobotah
pri «K. K.	Tomažiču* od 15.30 do
17.30, telovadba, šport m ženska ročna dela.
Opozorilo
Radio Ljubljana, Maribor in Slo-.c	vensko Primorje bo oddajal v času
skupine, da se zgiase na sedežu i )’re(i n- kongresom Antifašistične zaradi božične podpore.	j fronte žena Jugoslavije, ki bo
VSI ŽELEZNIČARJI, ki so se E^8,‘:adl*	1	i	a'	v*vtg
.....	...	, v, . nedeljo dopoldne od 11. do 11.1D
prijavili za	zavitek	otroške	bo-, pred^vanja	in žlanke 0 borbi in *>-
zičnice, naj	se	zgiase	danes	24.‘lu žena na	gospodarskem, politič-
t. m. v popoldanskih urali na nem in kulturnem polju pri nas in
sedežu, ul. Imbriani 5.
9AS*OVI a V! PRISPEVKI
Za Ljudski dom pri St’. Jakobu daruje vesela družba iz gostilne «pri-Cirilu* 1023 lir.
Za politične pripornike daruje Uran Franc iz Ljubljane 200 lir. Namesto cvetja na grob naši nami in stari materi Frančišči Fabjan iz Tomaja darujejo hčerke in vnuk 1000 lir.
Za sirote padlih partizanov darujeta namesto cvetja na grob materi in stari materi Frančiški Fabjan iz Tomaja hčerke in vnuk 1000 lir. Ob prvi obletnici smrti Mantovana Franca daruje družina Mantovan 500 lir.
Za ranjene tovariše pri Partizanskem zboru v Trstu daruje družba iz Sv. Križa 1954 lir. N. N. daruje 250 lir.
Za otroško božičnico 191,7 darujejo svatje na poroki tov. t Krizman-č>č Vinka in Marije Ban iz Bazovice 2000 lir.
Za otroško božičnico Guštin Ivan, lastnik pekarne v ul. Udine 3 je daroval 2000 lir za otroško božičnico.
na svetu.
Med tednom pa bo Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje oddajal tudi poročila.
PROSVE7NA DRUŠTVA
Prosvetno društvo rlvan Cankar» javlja pevskemu zboru in dramski skupini, da v soboto 27. t. m. gostujeta v K. K. Pisoniju v Kolonji (filovia z Borznega trga). Kdor ne p-ozna poti, naj se zbere v gostilni pri «Petelinu» — Jurca na Oberda-nevem trgu. Članstvu se priporoča za obilno udeležbo. Začetek prireditve bo ob 20,30.
Prosvetno društvo «S. Škamperle*-Danes 24. t. m. zvečer bo v društvenih prostorih zabavni večer. Igral bo orkester «Nivea».
Odbor prosvetnega društva «M. Matjašič» v Barkctvljah naznanja, da je vpisovanje gojencev v godbeni odsek vsak dan od 16. ure do 18. ure v društveni pisarni i Rumena hiša). V tečaj sprejemamo gojence, ki so dopolnili 12 leto starosti.
Prosvetno društvo Opčine bo upri-zčriio 26. t. m. ob 17. uri v prosvetnem domu Pavia Golje «Petrč-kove poslednje sanje*.
IZLETI
1947
GLEDALIŠČE VERDI
V petek 26. t. m. ob 20.30 bo premiera Verdijeve opere «Nabucco» za abonente reda A.
Lucerna za seme. Kmetijsko nad-zomištvo za tržaško okrožje, ul. C. Gh'ga 6. sprejema prijave za na kup semena večne detelje (lucerne), ki bo dana kmetovalcem po zmerni ceni. Poljedelci, k: si žele pds'už'ti podpore za nakup semena, ki jo je dovoTla Vojaška up.uva — knetijski odsek, se morajo vpisati tekom meteca januarja 1948 pri imenovanem nadzorništvu, Oben m j pa naj vsakdo naznači tudi površino. k: jo žel; posejati z lucerno.
Razdeljevanje otrobov. Opozar a-mo vse lastnike konj. da bo od 23. do 31. t. m. del tev nakaz 1 za otrobe. Delili bodo no 50 kg na žival. Nakazila bo izdajal ekonom,ekl-sta-tistični urad, ul. Roma 20. od 8.30 do 12.
KINO, OB MORJU. 15 30: «Prva plesalka*. Sovjetsko filmsko ve-ledolo z G. Uljanovo. Sledi: »Pesem veselja*, ljubka otroška pravlj ca v barvah.
FILODRAMMATICO. 16.00: »Krinke in bodala*, Gary Cooper in Lily Partner.
ARMONIA. 15.30: «Taj:nstvena žena*, F. Tone, E. Rainis.
IDEALE. 15.30: «Saratoga», Gary Cooper ih Ingrid Bergman.
FE NICE. 16.00: «V vrtincu lj^.-lbez n‘.», Marlene Di trich, J. Gabi n.
ITALIA. 15.30: »Veliki valček*, L Rainer, Fernand Gradet.
ALABARDA. 15.30: «Knjiga džungle*. Rose, De Camps in Sabu,
GARIBALDI. 15.30: «Večno tvoja*, Loretta Young, David Nlven.
IMPERO. 15.30: «Kralj požeruhov*.
MASSIMO. 15.30: «Lis:oa na dve-ru». Nastopajo živali.
NOVO CINE, 16.00: »Kitajska*, L. Young, David Niven.
ODEON. 15.30: »Velika ljubezen*. Irena Dunne, C. Bcyer.
SAVONA. 15.30; »Sin Montekris*a».
RADIO. 15.30: »Vedno v zegat a h*. Stan Laurel in Oliver Hardy.
KINO V NABREŽINI, v četrtek in petek: «Ropar iz Bagdada*. Barvani film.
kadilski sporedi
TRST II (m 238.6/Kc 1260)
v sredo 24. decembra
11.30. Lahka glasba. 12.00. Predavanje: Novi svet. 12.10. Reproduci-lana glasba. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. • Glasba po željah.
14.00. Klavirske skladbe. 14.15. Pregled tiska. 17.30. Glasbena fantazija. 18.00. Iz del Bedricha Smetane. 18 30. Odlomki iz del o Božiču. 18.45. Slovenski vokalni kvinfet.
19.00. Radijska povest. 19.15. Božič v slovenski hiši. 19.45. Napoved ča-; sa in poročila. 20.00. Bach: Kon-| cert v a molu za violino in orkester,
20.15. Spored slovenskih božičnih I pesmi. 20.45. Božične misli. 21.00. 'Slušna igra:	«Cvrček za pečjo*,
igrajo člani SNG. 22.45. Nekaj valčkov in tangov. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Citanje sporeda.
Rojstva, smrti in poroke
Dne 23. decembra se je rodilo 9 otrok, umrlo je 7 ljudi, poroke j?a so bile 4.
Smučarsko silvestrovanje v Bohinju. Z uvedbo smučarskih viakov v Bohinj organizira zimski športni čdsek ZDTV y Trjtu izlet, združen s silvestrovanjem, ki bo v hotelu Bellevue v Bohinju. Odhod iz Trsta v sredo 31. decembra ob 15. uri .z kolodvora Sv. Andreja. Povratek naslednjega dne zvečer okrog 22. ure. Vabimo športna društva, da pohitijo s prijavami, ki ge zaključijo v -petek zvečer. Število udeležencev je omejeno.
Božičnica in silvestrovanje PD T. Planinsko društvo priredi na božič smučarski izlet na Trbiž. Odhod M ul. F. Severo ob 5. uri zjutrai. Vpisovanje v trgovini v:s n, ul. Rema j št. 5 in v čevljarni Pirc 3’ —.
Silvestrovati pa gre v Bohinj £ snežnim vlakom dne 31. dec. Odhod ob 15. uri s postaje sv. Andreja. Vpisovanje v trgovini Vlsin in v čevljarni Pirc. Potrudite se že v torek v čim večji meri Povratek na novo leto do 22. ure v Trst.
Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK
Tisk Stabilimento Tip. Triestino
Potrti v neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je kruta usoda za vodno odtrgala od nas našega dragega, nepozabnega moža o£:ta, sina in brata tov.
ŠTMRM-a MILANA
ki je podlegel kratki .11 mučni bolezni.
Pogreb dragega pokojnika bo danes cb 15. uri popoldne. Kozina 24. d?ccinbra 1947.
ŽALUJOČA DRUŽINA in ostalo sorodstvo.
Kralj na Betajnovi
Pred otvoritveno predstavo Slovenskega narodnega gledališča za Tržaško ozemlje
u.
V ta kl-rikalni tabor je prestopil Kantor, ko je videl, da je libe-raln-.m geslom odklenkalo. Kantor je bil namreč daRč od tega, da bi se boril za načela, na katera je nekoč prisegal, ali da bi celo u boju z n-mškimi mogotci zasledoval nacionalnt, težnje. Zato se je siiravil z župnikom, gospodarjem duš in predstavnikom klerikalne moči na nosi, ki jo je pri zadnjih volitvah bridko občutil na lastni koži Župnikovo pomoč pri volitvah si je zagotovil s podkupnino. Obljubi mu namreč, da mu bo sezidal farovž na lastne stroške. Kramarskemu žiipniku ji. farovž premalo. Ko mu pa Kantor obljubi, da mu bo sezidal še hlev, se pogodita: Vi duše, jaz telesa! — Odslej župnik s Kantorjem v vsem soglaša. Strinja se s Kantorjevimi bf,-Sida/nt, da mora biti brutalen, kdor hoče kaj doseči, kajti rkdor kaj pridobi, oškoduje svojega soseda. Na cesti ne l‘ži ne bogastvo ne oblast. Vse to je v suknjah drugih ljudi!* Župnik tudi soglaša s besedami, ki jih r/ovori Kantor svojemu sinu, namreč, da se samo zato sm ubijati ker potem človeka zapro; jrritrjuje Kan'orjert odločitvi, da odide drobno, suhotno dekletce Nina u klošter, da ne bi kot senca hodila po Kantorjevem domu in cpominja'd Kantorja •na zločin pred Irti, kateremu j- bila priča in o kat>.rtm je slišal zvoniti tudi župnik. Pred starim Krncem, ki pride prosit Kantorja miloščine, napoveduje župnik skupno s Kantorjem boj Maksu, temu nevarnemu člomku, tkt daje u časopise*. V Kantor jevem boju, proti delavcem in kajžarjem, ki štrajkajo, je v vsem na Kantorjem strani in celo denuncira Maksa, češ da ščuva ljudi proti Kantorju. Ko ga žena delavca Lužarja, ki ga je vrg>l Kantor zaradi puntarstva na ct-sto, prosi, naj posreduje pri Kantorju, da bi spet sprejel njenega moža t> službo, se župnik ne zavzame zanjo, č š da to ni v njegovi moči — in ji licemerno ponudi kozarec vina.
Vse svoje dejanje in tuhanje pa skupno s Kantorjem skriva pod zlagano rodoljubno frazo o ubogem narodu, frttzo, v kateri tiči želja da bi *ta ubogi narod*, če le mogoče, izkoriščal sam, n pa v družbi nemških silakov. — Ali hi mogel kdo bolje naslikati resnico, ki jo j«, Cankar tako sijajno razkrinkal w eKralju na Betajnovii, namreč da si, kadar je treba nastopiti proti ljudstvu, podajo roke oblastniki vseh m ščanskth političnih formacij ne glede na ime in ne 'glede na razlike v njihovih nazorih!
V *Kralju na Betajnovi* je Cankar dalje v kratkih, skopih, a jasnih in karakterističnih potezah očrtal značaj in plitvo, plehko misemost nove družbene plasti na Slovenskem, višie plasti, ki je tedaj nastajala na deželi, v trgih In t> mestih. Ta plast se je formirala okrog mogočnežev Kantorjevega kova. V njegovi družbi so
kroži!) kramarski, lioemerski in pretkani župniki, ki so trgovali s svojo vero za farovže in hleve, razni dacarji. priskledniki in filistri B„rnotovega testa, ki so 6i/i s seboj, s podedovanim, okradenim premoženjem in s svetom zadovoljni, dokler so se greli na soncu Kan-torjeve milosti; razne sodnikove žene in rodoljubne gospe, Jel so s« cedile od rodoljubja za bogato obloženo Kantorjevo mizo, sem in tja kaka nuna, gostilničarji, štacunarji, pristavi in sodniki v trgih, u m stil) pa advokati, do gnusnosti zbiroleratizirani uradniki, najeti pisuni in pesnikuni. Zlasti pa sodniki. Sodniki približno tiste sorte, kot j s bil sodnik na Betajnovi. Te vrste ljudje namreč niso bi/i samo za gloriolo in zunanji sijaj. Opravljali so važnejše posle, kakor je c ikanjv cvička v Kantorj vi gostilni. Tem ljudem je bilo usojeno in naročeno, da uzakonijo voljo Kantor jev. da uravnavajo svet po Kan-torjevi volji ter s paragrafskimi akrobacijami in coprnijami vede ali nevede prikrivajo rope, umore, uboje in vsakovrstn- zločina Kan-1 or jev ter spravljajo pod ključ tiste tja, Jci je trpel krivico in bil okiaden, ne pa goljufa in tatu.
Ta družba St, j‘ hranila, živela in rasla te žuljev delovnih ljudi: kmetov, ki se jim je z neizmerno pridnostjo, stradanjem in varčevanjem posrečilo ostati na rodni grudi, in (istiJi kajžarjev, malih km tov in bajtarjev, ki so jih ljudje Kantorj’v-ga kova spravili na boben in pognali iz hiše. Vsa ta množica razlaščenih, brezpravnih ljudi je ostala na cesti ter bila prisiljena prodajati tisto, kar je še i’n, la — svoj roke, da bi se. ohranila pri življenju. Za grižljaj kruha, trdega in grenkega, sr je vdinjata paznikom in oskrbnikom Kante- jevih tovarn ali pa je odšla — kajti Kantorjevih tovarn tedaj na Slovenskem še ni bilo dovolj za vse suinje — s trebuhom za kruhom v Westfalijo, Ameriko in še dalje. Njihovo življenje je bilo temno, prazno, polno skrbi in trpljenja, črno, br^zizgl dno. Toda strah za obstoj jih je prisilil k razmišljanju. V njih se je pričela prebujati nova. razredna, delavska zavest — in prično se formirati v skupno fronto proti laži, nasilju in ropu, proti krvi in zločinu.
V časih, ki jih popisuje Cankar, je bila ta fronta še slaba, brezoblična. br.z jasnih ciljev. Maks sam, okrog katerega se zbirajo i ropadli kmetje in bajtarji ter kmetje, ki so bili neposr-dno pred propadom, prav za prav ne ve, kaj hoče. Maks je zanesenjak, ki združuje in čuti v sebi vso bridkost preganjanih, a ne več. Maks
ve, zakaj sovraži in preganja Kantorja in njegovo nasilje   tudi
osebno je prizadet, saj je Kantor spravil njegovega očeta na kant — a ne w, čemu. Zato jo tako razdvojen v sebi, zato koleba med j.oslanstvom revolucionarja ali vsaj socialnega reformatorja In med ljubeznijo do Francke, Kantorjeve hčerke, torej svojo osebno srečo. Maks j* ImpuLiven, Maks ve, da se nekaj mora zgoditi, hoče se mu dejanj, a v izbiri sredstev je zaradi negodnosti tedanjih razmer, katerih produkt je tudi on sam, naiven in neroden. Zato misli, da je dovolj, če potrka n<i Kantorj vo t*sl, da razkrije njegov zločin; da zadostuje, če napove Kantorju boj pri volitvah, kar označujt, Mak’a bolj kot reformatorja kakor revolucionarja — kljub temu da organizira sestanke pri Lužarju in štrajk v Kantcijevi tovarni. Maks nagonsko čuti, da si mora ustvariti, če ne organizacijo, vsaj zaTdje, a je preslab in prenaiven, da bi si ustvaril dovolj močno zalr !jc. Kantor je močnejši In Maks pade kot žrtev. Tako Kantor
stre prvi resnejši odpor prebujajočega st. proletariata in smatra za primerno, da na volivnrm sestanku javno in brez strahu oznani moralo, Jci jo je krojil vse od trenutka, ko je na poti do trona pognal prvega kajžarja r.a c<.sto ■ «Pot do trona je nerodna — gaziti mora človek do kolen v krvi in solzah. Vsi so hudodelci, ubijajo duše in tel'sa. Kdor hoče naprej, mora brcniti v stran vsak kamen, ki mu je na poti, mora, če je treba, p roko trupel, mora preko gorkih človeških trupel... Prijatelji, to je pot, po kateri hodim. Ni me stran in m sram in z jasnim čelom stojim pred vami. Kdor mi more kaj očitati, naj govori, naj nt. trči z mano!*
Župnik pritrjuje in kmetje z župnikom vred trčijo s silnim Kan-torjem ter nazdravljajo njegovi grozni napitnici.
Kantor je zmagal in Maks, junak Itajžarjev, bajtarjev in sužnjev v tovarnah, je padel... Tako s- ju moralo zgoditi. Cankar ne bi bil velik umetnik, če bi bil v drami stvari postavil drugače in če ti bil ravnal po svojih simpatijah —, kajti Cankar je dal v svojih delih »obliko in odtisi: slovenske stvarnosti v zadnjih treh dest-tl tjih pred svetovno vejno, stvarnosti malega, politično, kulturno in ekonomsko zatiranega naroda na tisti etflpi mednarodnega družben'ga dogajanja, ki ga označuj) mo z besedo «imperializem» /Boris Ziherl). To besed' veljajo še jirav posebno za cKrdlja na Betajnovi» Jci jr Cankarjeva najboljša Urama.
Kantor je moral zmagati, ker čas še ni bil goden, da bi opravil z njim. Kantor j., zmagoval še. štiri desetletja. Delal je očito kar je pred svojo prvo veliko zmago počel prikrito. S svojim orjaškim škornjem je pogizil še marsiktlter'ga Maksa, Jel je imel pred seboj bol) jasne ci'j„ in trdnejšo voljo lent Maks z Betajnove. Kantor Je poslej imel poslanstvo v zakupu. Vgnezdil se je v zadruge in za-d/užne zveze, sedel je v vladah, koval finančni kapital in uničeval ljudi, iz katerih je som izšel, krojil je zakono po svoji volji, gazil je do kolen v krvi svojih sužnjev, v star i Jugoslaviji neljubega spomina se je pajaašil z tictjhujšiifii sovrainiJci slovenskega ljudstva, sklepat je pakt- z Rimom in Berlinom — vse pod krinko rodoljubno fraze, vse za zsvoj ljubi, mili narod*. Toda končno se je do kraja razgalil, ko je zagazil v blato najgnusnejšega izdajstva, Tedaj so vstali otroci Lužarja in Kolandra — tistega, katoremu jc d jal Jerman v Hlapcih: Ta roka bo kovala svet. Vzdignila se je revščina na klancu — z njo je bil duh Maksov, Jermanov, Sčukov in tcliklh drugih — in napravila za zmerom koneo Kantorjevl gloriji, Kan-'orja je za d la pravična kazen, posamezniki iz nj-govc ilahte pa b’odijo kot izgnanci bog ve kod...
Rlox>ensko narodno gledališče za Svobodno tržaško ozemlje je pri-p-.avilo to Cankarjevo delo, s katerim žuli počastiti spomin t». obletnice smrti našega nafvečjega umetnika, s posebno skrbjo, ljubeznijo in vestnostjo. Delo je zrežiral mladi, nadarjeni režiser Ježe Habič, naslovno vlogo igra Milan Kosič, Maksa bosta izmenoma igrala Rado Nake.rst in Joško Lulecš, Francko Zlata Radoškova in Zora Jugova, župnilca Justo Košuta, Nino gojenko naše igralske šolt Tea Starčeva, Lužarico Kina Starče,va. Hano Nada Gabrijelčičvva. Krnca Modest Sancin, sodnika Belizar Sancin, adjunkta Josip Fišer, oskrbnika Zega Ernest, Bernota Stane Raztresen, km'te pa Podkrajšek, Košir, Pertot in Kobal,	POLDE	PAVCNIK
PROSVET. DRUŠTVO OPČINE
uprizori 26. t. m. ob 17. uri v ____________ __
PROSVET. DOMU NA OPČINAH PE 1 RCKO
Pavla Golje POSLEDNJE
SANJE
Novo blano novih cenah
BOGATA IZBIRA
POVRŠNIKOV
V RAZNIH MODELIH IN VZORCIH
POHITITE Z NAKUPOM
Nekaj cen iz našega
cniH/i z/i m:r.i;iViM;ii 1047
iz VOLNENE flanele prvovrstna Izdelava čiste volne, ki se lahko vstavi k vsakemu dežnemu plašču ali POVRŠNIKU .... bogati izbir; značilnih vzorcev, izdelava z najboljšimi podlogami
Hlačfi ..........
itndloga iz hanielje diahe.............
Površniki........
PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP, NAS OBIŠČITE!
IMCMZIN! »El CDRSfl
TRST, KORZO 1 - PIAZZA DELLA BORKA (Galleria Prottl)
Lir 3 300
1900 „ 10.000
!tyj % popolna itbira ta vsak okus. Ea' E-ET -SL /etL vadne, sr>dnje tn dragooene koiu' kovine. — Plačilo tudi na obrok*
K K Z N A K S T VO 2 I L I OT T O Trat - ul. Trento 11 - tel. 2937-4