Zli. Mm. • INK i imDrt. M stptafei m ZLO. leto. „Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu ptejeman: ;cfo leto pol leta Jetrt leta oa mesec K 24 — . 12-- . <> — . 2— celo leto.......K 22*— pol leta........11*— četrt leta........5 50 na mesec........190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailove ulice It 5. (k nadstropje levo), telefon St. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85. „Slovenski Narod' za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta........13" — četrt leta........6*50 na mesec........ 230 velja po pošti: za Nemčijo: celo leto.......K 28 — za Ameriko in vse'druge dežele: celo leto.......K 30 — Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflove ulice št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. narodno žalovanje. Črne zastave, eela gora vencev na grobu Lundra in Adainiča, na ti-soe je zgodilo, tla bi se ljudje vstrašili izrazili svoja čuvstva. »Še spominjat! se ne smete tistih, ki so jih ranile in usmrtile puške«, - to je bil smisel vse te grozne gonje, tega blaznega divjanja poslednjih dni. Vlada je sklicala žandarje od vseh strani. V7eč slo jih je bilo in vse vojaštvo je bilo pripravljeno. L>m« J Izgredov in demonstracij se ni bilo bati, prav ničesar se ni bi-lo bati. Vlada, je to tudi natančno vedela. Toda hotela je razširjati med ljudmi strah in trepet; delala je priprave, kakor bi bilo treba zadušiti kako revolucijo, rla bi mogel Sehwarz na Dunaju reči: glejte, kako nevarni revolucijonarci so slovenski napred-njaki, kako krotke, vladi udane ovčice so klerikalci in glejte, kako previden in energičen sem jaz. Teodor Schvvarz. ki sem si že prislužil ba-ronstvo in ima presrčno željo, postati ekseelenca. Strah in trepet je hotela provz-ročiti vlada s pripravljanjem oborožene sile in s prepovedovanjem vseh spominskih priredb. \'t i■— naj bi imeli ljudje, da se je bati strašnih dogodkov, krvoprelitja in revolucije, d;i bi se nihče ne udeležil narodnega žalovanja toli neprijetnega vladnim, vojaškim in neiiiškiitarskim krogom. Vladi na pomoč j«* priskočil »Slovenec«. Kar je ta grdi, ta podli, ta ostudni lisi počenjal te dni, je ne kaj tako nezaslišanega, nekaj tako v nebo vpijočega, da se gabi v dušo vsakemu človeku, ki ni čisto poživi-iijen. S studom in zaničevanjem so temu listu pokazali hrl>et tudi pošteni klerikalci. Niso se zmenili za njegovo sramotno hujskanje. Med onimi tisočimi, ki so včeraj hiteli na grob Lundra in Adamiča, bilo je tudi dokaj ljudi, ki so doslej hodili s klerikalno stranko. Samo prodane duše so zmožne takega početja, kakršno si je dovolil »Slovenec«, dn bi z najblaznejšim terorizmom onemogočil mani festacijo narodnega žalovanja, ('isto v vlad- nem smislu je prorokovah da bodo izgredi in da ho tekla kri. Plašil in strašil je, kar je bilo mogoče, grmel proti vsem nameravanim priredbam narodnega žalovanja, rohnel zoper razobešanje zasta\ in tla bi bolje opravil svojo peklenskozlolmo nalogo, je sramotil celo spomin onih, ki so kot nedolžne žrtve prelili kri in morali v mladih letih v grob. Tisti ljudje, ki so se lani udeležili pogreba Lundra in Adamiča, ki so ju v »Slovencu« proglašali za narodne mučenike, ki so prisegali, da jim bo vedno svet spomin narodnih žrtev, oni isti ljudje so letos pljuvali na grob Lundra in Adamiča in pisarili, da to sploh niso mučeniki. Famozni (lostinčar pa je celo pisal, da protestira proti temu, da bi veljala Lunder in Adamič za narodna mučenika. To početje klerikalcev je izraz največje prav živinske podivjanost;] in prava sreča je, da se ljudje niso dali premagati po svojih čnvstvih i:i po svojem toli opravičenem ogorčenju. »Slovenec« in njegovi patroni so tu igrali pač hinavsko vlogo. Navidezno so se borili za to. da preprečijo narodno žalovanje in vsako demonstracijo, navidezno so goreli za ohranitev miru in reda. Toda to so mogli zastopali tudi z dostojnimi sredstvi. Ali ti ljudje so žalili vse.kar je spodobnemu človeku svetega in zasramo val i celo spomin narodnih mučenikov. samo da bi ljudi kar najbolj razburili in da bi v njih rnzne-tili nevoljo v plamen. Hujskali in ščuvali so zoper žalovanj.1, zoper če-ščenje spomina narodnih žrtev — ali v svojih podlih dušah so želeli in hrepeneli, da bi njih divjanje razljutilo ljudi in jih zapeljalo v kak«' demonstracije. Potem bi bili klerikalci vpili: »glejta ministrski predsednik Bienerth in minister Bilinski, taki revolucijo nare i so ti slovenski na-p red n jak i, mi klerikalci pa smo š'i z vlado, oplju\ali in onečastili smo celo gran narodnih mučenikov — zakaj sta torej naša sovražnika — oprita s«' na nas in dobro bo za Vaju in tudi za nas. Ko bi se bila zgodila kaka demonstracija ali le najmanjši izgred, to bi si bili klerikalci trkali na prsa in se s svojimi pijanskimi glasovi hvalili, da so stebri javnega reda, da so mir ohranjujoči element, da so oni list J. ki ščitijo vlado, branijo vojaštvo in varujejo nemškutarst v o in seveda bi bili zahtevali tudi plačila . . . Pa vsi ti računi klerikalcev so se izjalovili. Z mirno in dostojanstveno slovesnostjo je Ljubljana obhajala obletnico 20. septembra. Vlada je prepovedala vse, tudi najmanj*' češčenje spomina narodnih mučenikov in storiti se je moglo samo to, cesar vlada sploh ne more prepovedmi. A kako se je to zgodilo. S kako sveto pijeteto so romali tisoči in tisoči na grob narodnih mučenikov, s kako slovesnostjo so se pri grobu klanjali spominu onih, ki sta morala dati kri in življenje za slovensko stvar. Iz tisoč in tisoč src je kipela k nebu prisega, da bomo zvesto in ne-nevstrašno stali na braniku svetili idealov slovenstva, zaradi katerih sta morala Lunder in Adamič v grob, zaradi katerih je osem oseb prelivalo kri in jih toliko trpi v ječah. Notranji položaj. fVški deželni zbor. Praga, 19. septembra. Cuje se, da s*' je razpoloženje med nemškimi poslanci ]m>slabšalo. Sodijo to iz oklica, ki ga je izdal nemški narodni svet na nemške poslance in ki zahteva brezpogojno nadaljevanje obstrukci-je ter članek v organu nemškh agrar-eev, ki je tudi brezpogojno za ob-strukeijo. (iališki deželni zbor. Tj v o v . 19.septembra. Rusini so začeli s tehnično obstrukcijo, ki so jo tudi danes nadaljevali. Vložili so ne-številne predloge. Svoje ravnanje motivirajo z dejstvom, da se ne čita-jo vse predloge tudi v rusinskem jeziku ter s sovražnim nastopom poljske minoritete proti Rusinom. Skupni ministrski svet. I) u n a j . IS. septembra. Danes zvečci' je bil začasno konec skupnih ministrskih posvetovanj. Razrešil se je skoro ves materijal, ki se predloži delegacijam. Popolnoma končana še niso posvetovanja o sklepnem proračun n. ker nekatera vprašanja, ki so z njim v zvezi, še niso razrešena. Načrt bosenske ustave je treba samo še končno redigirati. Kdaj bodo skli-cane delegacije, še ni popolnoma gotovo; termin se bo določil šele, ko bo položaj na Ogrskem popolnoma jasen. Svobodna šola". 1) u n a j , 18. septembra. Naučno ministrstvo je odločrlo, da ima re-kurz proti zatvorit v i sol društva »Svobodna šola« odložilno moč; — 20. t. m. se torej v teh šolah zopet začne s poukom. Ogrska kriza. Dunaj, 19. septembra. V pon-deljek bo \Vekerle Zopet sprejet v avdijenci. Odpeljal se je včeraj zvečer v Budimpešto, pa se danes zvečer zopet povrne. Košut je odločno izjavil, da ne odstopi od zahteve po samostojni banki. Carjevo potovanje. B e r o 1 i n , 19. septembra. »Lo-kal-Anzeiger« poroča iz Petrograda, da je Izvolskij svetoval carju, naj odloženo jM)tovanje na Laško absolvira še to jesen. Car je naročil Izvolske-niu, naj sporoči laškemu poslaniku, da bo potoval sam, in sicer po suhem čez Berolin in ne po morju. G-SKa A t e n e , 18. septembra. Sedaj se lahko z vso gotovostjo reče, da je kralj opusti] misel, odpovedati se prestolu. III shod narodno-radlkal-nefia dUaštva. V soboto popoldne se je zborovanje nadaljevalo; na prvem mestu je bila debata o jugoslovanskem vprašanju, nato pa "je sledil referat g. iur. Zormana »O umetniški vzgoji«. O tem zborovanju prinesemo poročilo jutri, za danes objavljamo le še resolucije, ki so bile na zaključnem zborovanju v nedeljo dopoldne sprejete. Glase se tako-le: Slovensko narodno radikalno dijaštvo zbrano na svojem 111. shodu v Ljubljani, v dnevih od 16.—20. septembra 1909 s svojimi gosti naprednimi češkimi in jugoslovanskimi dijaki L L vidi v organizaciji slovenskega klerikalnega dijaštva do one mednarodne sile, ki uporabljajoč moderna sredstva služi edinole interesom Rima ter zavira s tem prost razvoj slovenskega naroda; 2. poživlja vse slovensko napredno dijaštvo, da s trdno organizacijo in z intenzivnim protiklerikalnim delom paralizira to nevarnost; 3. priporoča temeljitost študij kulturnih, gospodarskih in političnih ved in delavskega vprašanja. II. 1. vidi v narodno obrambe-iicm delu bistveni predpogoj za kulturno in gospodarsko osamosvojitev slovenskega naroda. Poživlja vso Slovenko javnost, da posveča temu vprašanja čim največ pozornosti; 2. pozdravlja z veseljem misel ustanovitve gospodarsko obrambnega društva »Branibor« in želi, da se v doglednem času ustanovi pareela-cijska banka. .'3. poživlja merodajne faktorje, da pokliče čim prej v življenje slovenski narodni svet. 4. povdarja važnost prihodnjega ljudskega štetja za naše politično m državnopravno bodočnost in pričakuje od vodilnih krogov, da store: a) Vse potrebne korake, da se rubrika občevalnega jezika nadomesti z narodnostjo; b) da se vpelje kontrolo pri uradnem ljudskem štetju in izvrši zasebno ljudsko štetje; 5. naroča eksekutivi, da poskrbi za skupen poseben natisk referatov L. Brunčka in Mačko vseka, bodisi na ta način, da zainteresira za to izdajo one kroge, ki se }>ečajo z narodnim obrambnim delom, bodisi da — -ako bi to ne bilo mogoče — sama izda oba referata v založbi »Omladine«; III. 1. nujno želi, da se jugoslovansko dijaštvo kar naj intenzivnejše bavi z jugoslovanskim vprašanjem v celem obsegu; 2. želi, da se ustvarijo kar najtrdnejši stiki med naprednim jugosl. dijaštvom, tako po avstrijskih vseu-čiliških mestih, kakor tudi z onimi v Zagrebu, Belgradu in Zofiji. Posebno pozornost hoče posvečati srbohrv. dijaštva iz Bosne in Hercegovine; 3. naroča eksekutivi narodni radikalnega dijaštva, da izvede nemudoma tozadevna pripravljalna dela in da stopi pred vsem takoj v zve zo z eksekutivo hrvatskega naprednega dijaštva, s katerim smo si bistveno popolnoma enaki; 4. izraža željo, naj jugosl. omladina širi radi medsebojnega poznavanja v prvi vrsti vzajemno napredne dijaške liste in ostale publikacije (Omladina, Hrv. Dak) ; 5. najodločnejše protestira proti brezprimernemu progonu bratov Srhov na Hrvaškem, kateri se zaradi njihovega kulturnega in gospodarskega hoja med narodom in radi poštene borbe za narodna prava obtožujejo radi zločina veleizdaje. Zaprtim boriteljem za pravo svobodo naroda izrekamo svoje najiskrenejše simpatije. IV. Izjavlja, da n videva potrebo stremljenja po globlji umetniški izobrazbi in da ho delovalo v to, da se LISTEK. Vrnitev. (V. P. Jelene.) (Dalje.) IV. Francovo življenje je stopilo v nov stadij hrepenenj in neomejenih želja, sanjal je vedno samo o Krni, čakal jo povsod, po ves dan se je po-": k; 11 po mestu, samo da bi jo kje sre-čal, poizvedel je za njeno stanovanje in potem po ceh' ure hodil pod oknom gorindol. In ko jo je srečal, hi I je ves srečen, vedno se mu je nasmehnila, pogledala ga izzivajoče s svojimi velikimi očmi in šla lahnih korakov naprej, Franc pa je obstal i»i gledal zanjo, dokler ni izginila, ti kratki trenutki, ko jo je videl, bili >J» zanj največja sreča, užival je v njenih pogledih, užival v njenem nasmehu ! Ali je to ljubezen! Franc se je ustrašil, ko se je zalotil pri ti misli, ljubezen, ljubiti on, ki nosi v sebi smrt, ki umira; mogoče je to hipno vsplamtelo čustvo, labodja pesem njegovega življenja; ali naj to čustvo zagreni zadnje trenot-ke umirajočega, ali naj prebudi v njem kes izgubljenega življenja, lahkomiselno poteptane bodočnosti! Obnpaval je, boril se je sam seboj, hotel je zatreti v sebi to čustvo, utopiti ^rn v pijači a zastonj; vse je bilo le za trenutek, dokler je ni videl; ko pa jo j»' srečal, bil je zopet stari Frane, Zanemarjal je svoje ure, samo da je mogel videti njo, kadar je pela v gledališču, je bil vedno tam, vedno je sedel v kavarni, kamor je zahajala ona, poslal ji večkrat na oder cvetic in tako iskal vsako priliko, da bi se seznanil ž njo. Slednjič se mu je to tudi posrečilo, seznanil se je ž njo slučajno, ko ni niti najmanje tega pričakoval. Jezil se je sam na se, tako smešen je bil ta večer; skoro ničesar ni mogel govoriti, hotel je biti šaljiv, a njegove šale in dovtipi niso prišli do veljave! Sedel je ž njo v večji družbi, ona je sedela njemu nasproti in ga neprestano gledala; Franca je ženiralo to, zardeval je, besede so mu zastajale v grlu . . . Ko so se pa razšli, stisnila in »tresla mu je Krna roko, kakor staremu znancu in prijatelju . . . Frane je šel naravnost domov oni večer; v svoji sobi je sedel na posteljo in premišljeval današnji dogodek ... ab kako majhnega in neznatnega se je čutil pred njo; ko bi mogel storiti kaj velikega, silnega, da bi obrnil nase pozornost vsega sveta, potem bi se ji približal in ji rekel: Kar je mojega, deli z menoj! Vse kar hočeš ti dam, daj mi svojo roko in popeljem te tja v neznane kraje, kjer naju nihče ne pozna, da tam živiva življenje ljubezni! Toda tega ne more storiti, ničesar nima, kar bi ji mogel dati . . . ali vendar ljubezen ni prenehala, vedno silnej-ia je bila, iii edini cilj, ki si ga je postavil, so bile one besede, ki jih je izrekel v divji ekstazi, ko jo je prvikrat videl: Moja mora biti! Moja, moja! Mora! Vsak dan jo je srečaval, vedno mu je odzdravila z onim veselim nasmehom, spregovorila ž njim mimogrede par besed. Bilo je lepega dne proti večeru; Franc se je sprehajal po mestnem drevoredu, dušilo ga je teško mestno ozračje, šel je ven, da se naužije svežega zraka . . . Kar naenkrat zagleda Erno, ki je šla sama po stranski poti; pospeši korak in jo kmalu doide; zdelo se mu je, da se je razveselila njegovega prihoda; prašala ga je ako ima malo časa, naj gre ž njo, ker ji tako ugajajo večerni sprehodi, dolgo časa sta hodila naokoli in se pogovarjala o vseh mogočih stvareh, o gledališču, umetnosti, življenju, Franca je iznenadila njena duhovitost, njeno sicer naivno, a vendar zrelo razumevanje vsega. Franc se je komaj premagoval, da ae ni sklo- nil k nji in ji znšepnil: Ljubim te! Slab in neznaten sem, ničesar ti ne moreni dati, a vendar storim vse, da te osrečim! Ti izpelješ pot mojega življenja v višave, s teboj hočem dvigniti oči kvišku! Stemnilo se je že popolnoma, a Frane in Krna sta se še vedno sprehajala, ponudil ji je .svojo roko. ki se je je ona oprijela! Frane je čutil utripe njenega srca na svojem telesu, čutil je njeno razburjenost. Prišla sta do razgleda, obstala sta in zrla v krasno noč . . . Temna noč je ležala naokoli, a v nji se je blesketalo mesto v nebrojnih lučih, sveta tišina je vladala naokoli, nič se ni ganilo v ozračju. Nemo sta zrla Frane in Erna tja predse; kar se ona zgane, nagne se na Franca in sentimentalno zašepeče: »Kako lep je svet! In kako hudo je človeku, ako mora živeti na njem sam, tako sam!« Franc je razumel njene besede, položil ji roko okoli vratu in dvignil njeno glavo ... in ona je uprla svoje velike oči v njega, kakor da hoče izsiliti iz njega one lepe besede ... in Franc je sklonil svojo glavo k njeni .. . Erna pa ga je privila k sebi in ga poljuhovala dolgo, divje, divje! . . . Molčala sta, ko sta šla v mesto . . . nista mogla najti besed, da bi rasodela drug drugemu svoja ču- stva . . . saj so govorili dovolj njih pogledi, dovolj oni dolgi poljubi . . . Ko sta prišla pred Ernino stanovanje, stisnila sta si roke, in ona je odhitela brzo po stopnicah navzgor! Frane pa je šel naprej in mislil na vse, kar je doživel, kar naenkrat * je prišlo1 vse to, tako lahko se mu je zdelo vse to! In tisti večer nastal je v Franeovi duši preobrat, sklenil je, da postane zopet človek, da si ustvari svojo novo in lepo bodočnost, saj kar stori, to je za njo, ki jo tako zelo ljubi, ki ji hoče žrtvovati vse! Dolgo v noč ni mogel zaspati, delal si je načrte, mislil to in ono — a vse njegove misli so se vračale k Erni! — Vsaki dan sta se odslej shajala, Frane je prihajal k nji na dom, ali pa ona k njemu, po cele ure sta sedela skupaj in Franc se je moral včasi smejati svoji naivnosti, svoji idealni ljubezni. Toda bil je prepričan, da se more vrniti na pot življenja le, dokler ljubi idealno . . . Kakor hitro se obude v njem one stare želje . . . potem zastonj vsi sklepi, v nič vsi načrti . . . Ali preveč ukoreninjeno je bilo v njem staro življenje; Franc ga je hotel iztrgati iz sebe, a tisoče in tisoče korenin« je bilo, ki so zarasle v njegovo dušo in vsaka je bila krvava, ko jo je hotel izruvati! Franc se ni mogel premagovati . . . In nekega dne ae je zgodilo . umetniškemu gibanju v Slovencih posveča večja pozornost, kakor doslej. Obenem izjavlja, da bo z ljubeznijo pospeševalo in podpiralo vse poskuse spraviti v Slovencih veliko, resnično, pravo umetnost do one višine, katero uživa v drugih kulturnih narodih. V. 1. Ponavlja znova svojo od-loc •no zahtevo po slovenskem vseučilišču v Ljubljani; 2. zahteva za ustanov*itev vseučilišča v Ljubljani prepotrebne slovenske docenture na češki visoki šoli v Pragi in izraža svoje ogorčenje nad vsemi onimi faktorji, kateri so krivi, da do izvršitve tega načrta ni prišlo že letošnje leto; 3. zahteva reeiproeiteto med zagrebško in vsemi inozemskimi slovanskimi univerzami ter med avstrijskimi vseučilišči; 4. zahteva popolno slovensko srednje in ljudsko šolstvo na vsem slovenskem ozemlju, posebno pa poživlja slov. državne poslance, da se zavzamejo za oodržavljenje C. in M.-ove šole pri Sv. Jakobu v Trstu; 5. obsoja dunajsko vlado, ki zavlačuje razvoj slovenskega srednjega šolstva s tem, da že spisanih knjig za višjo gimnazijo ne aprohira in poživlja slov. državne poslance, da z vso odločnostjo izposluje pri ministrstvu potrebno aprobacijo; 6. z ogorčen jeni obsoja in protestira proti nekulturni persekuciji češkega šolstva na Nižjem Avstrijskem, posebno na Dunaju in v Postorili od strani avstrijske vlade; istotako ogorčeno obsoja persekucijo Slovakov na Ogrskem. VI. kar najostreje obsoja način agitacije slovenskega klerikalnega časopisja proti pohajanju čeških visokih šol od strani Slovencev, ker more takšna agitacija le škodovati češko-slovenskemu zbliževanju ter sploh slovanski vzajemnosti: osobito pa smatra zadevna sredstva, ki se jih poslužuje klerikalni dijaški list »Zora« kot za slovenskega dijaka neprimerna. Poziva ponovno slovensko dijaštvo. naj pohaja slovanske univerze, osobito češko univerzo v Pragi, ker ima v taki koncentraciji jamstvo za skorejšnjo realizacijo slovenske vseučiliške zahteve: VII. protestira najodločnejše proti temu. da je c. kr. vlada prepovedala javno prireditev III. shoda nar. rad. dijaštva; vidi v tej prepovedi nov izraz vladnega sistema, ki hoče ubiti vsak pojav naprednega življa na ljubo našim klerikalcem ter naroča sklicateljem shoda, da u pora hi jo vsa zakonita sredstva, da se ožigosa ta prepoved kot protizakonita. Čehi so zase posebej še sprejeli sledeče resolucije: VIII. Češko dijaštvo, prisotno na III. shodu na rod no-rad. dijaštva v Ljubljani se pridružuje z živim zanimanjem vsem zahtevani, ki jih je shod izrekel in povdarja te-le misli: 1. V narodno-radikalnem gibanju slovenskega dijaštva vidi kar najbolje izraženo narodno zavest slovensko, njega kulturno-vzgojno smer smatra slovenskemu narodu najkoristnejšo. 2. V manjšinskem (»žiru protestira kar najodločneje proti nemški nasilnosti, izraža svoje radostno občudovanje nad uspehom, s kakršnim se Slovenci proti tej nasilnosti bore in obljublja, da bo stalo kakor en nn ž za vse slovenske šolske zahteve na Štajerskem, Koroškem, Primorskem. Kranjskem in v Trstu, osobito pa za slovensko univerzo, ter da bo kar možno vplivalo v tem smislu na vodilne kroge svojega naroda. Frane se ni zavedal svojega početja, zavrelo je v njem. stresel se je po vsem telesu . . . šepetal Krni polti he strastne besede, pri vil jo tesno k sebi . . . ona pa je bila kakor napol omamljena, bila je žoga v njegovih rokah, ki se je on igral ž njo ... in onega dne se je zgodilo ... in ko se je Franc ozrl v Krno, ki ga je gledala na pol od prt i h oči, ustrašil se je svojega dela . - . Od onega dne naprej so se ponavljali dannadan taki prizori . . . Frane je pozabil vse svoje sklepe in drvil naprej do propasti .. . Ni trajalo dolgo in spoznal je, da se bliža s hitrimi koraki konec . . . zavedal se je tega, a odnehal ni, tako je ljubil Krno, da se je bal samo te misli, da jo bo moral zapustiti! In nekega dne Franc ni mogel vstati, bolezen ga je priklenila na posteljo, Krna ga je obiskovala in spraševala, kaj mu je, a on ji ni hotel povedati resnice, lagal ji je, da je vsa ta bolezen kar tako mimogrede, da ni nič nevarnega, ni ji hotel reči: Moje življenje je končano, pred salm gledam smrt! Vedel je, da bi te besede ubile njo, ker je bil prepričan, da ga ona ljubi . . . Ker je hotel natančno vedeti, kako je ž njim, poslal je po mestnega zdravnika, ki je bil njegov sošolec! Ta je prišel, in Franc ga je prosil naj ga natančno preišče, kar je tudi storil in zmajeval z glavo! Franc je to videl in rekel: »Povej mi vse naravnost!« 3. V razrešitvi jugoslovanskega vprašanja, ki pelje k zbližanju vseh jugoslovanskih narodov v vseh vrstah in vseh ozirih, vidi češko dijaštvo stopinjo naprej v splošnem razvoju vseslovanskega zbližanja in prosi prisotne zastopnike Jugoslovanov, naj še nadalje delujejo z vso močjo za zbližan je vseh slovanskih narodov. — Za sebe obljublja, da bo neutrudno agitiralo za to idejo. 4. Protestira kar najodločneje proti slovenski klerikalni žurna list i ki, ki agitira proti obisku čeških visokih šol v Pragi iz verskih vzrokov. Nasprotno priporoča obisk čeških visokih šol, kajti v medsebojnem stiku in spoznavanju slovanskih narodov vidi pozitiven uspeh v evoluciji slovanskega zbližan ja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. septembra -f- Romanje na grob narodnih m učeniku v. Več kot dvajset tisoč ljudi je včeraj obiskalo grob Lundra in Adamiča, (.»rob je ves izginil pod množino vencev. Venci s trakovi in venci brez trakov so ležali tako visoko, da napisov ni bilo mogoče razbrati. Romanje se je pričelo že do poldne, popoldne pa je bilo naravnost velikansko. Prišli pa niso samo Ljubljančani vseh stanov in vseh slojev, marveč tudi iz okolice je prišlo mnogo ljudi. Venci so bili poslani t ml i iz drugih krajev, iz Opatije, iz (iorice, iz Trsta in od drugod. Na potu so bili postavljeni žandar j i in tudi na pokopališču so bili orožniki skriti v mežnariji. Detektivov in vohunov je kar mrgolelo in policijski uradniki so skrbno gledali, da bi kdo ne izrekel kake besede. Varnostni organi niso imeli nobenega povoda kaj intervenirati. Do poznega večera je trajala ta ve le impozantna manifestacija in tudi danes je že dopoldne bilo na stotine ljudi na pokopališču. -f- One zastave. Kar je v Ljubljani resnično narodnih hiš, vse so že včeraj ali pa danes razobesile črne zastave. V nekaterih ulicah ni ne ene hiše, kjer bi ne bilo zastav, in tudi najbližnja okolica ljubljanska sije vrlo obnesla posebno Moste. Zastav niso razobesili nemškutarji, kar je umevno: nimajo jih erarična poslopja, kar je tudi umevno; nimajo jih cerkvena in duhovska poslopja, niti tista, ki so jih lani v dan pogreba razobesila; nimajo jih hiše različnih šlev in strahopetcev, ki se boje zamere pri vladi in terorizma klerikalcev. Nismo nikogar terorizirali zaradi zastav, in tudi sedaj nočemo nikogar terorizirati, zato ne bomo objavljali imen teh žalostnih junakov, ki niso razobesili črnih zastav. -h 1'rnebesna laž. »Slovenec« je priobčil v soboto brzojavko, v kateri je rečeno, da je župan Hribar interveniral pri ministrskemu predsedniku zaradi prepovedi shoda radikalnim dijakom in da je Bienertha s tem obdelavah da so radikalci del liberalne stranke, ki je za časa oh-strukeije slovenskih klerikalcev lojalno podpirala vlado. — Seveda je ta telegram v Ljubljani skrpan. »Kar poroča »Slovenec«, je tako debela laž, da si debelejše ni m o »-oče izmisliti. Naravnost urnebesna je ta laž in pri tem še grozno neumna, kajti Bienerth ve itak prav dobro, kdo in kaj je župan Hribar in kaj je napredna stranka. Če morajo klerikalci že na vsak način lagati, ker si drugače ne znaj*) pomagati, naj saj tako bedasto ne lažejo, da se jim vse smeje. »Slabo prijatelj, zakaj nisi živel rednejše t Sedaj je pa vse prepozno!« »Prepozno! Povej mi naravnost, koliko časa misliš, da morem še živeti!« »Ker hočeš popolne resnice, čuj! Zate ni nobene rešitve! Moreš živeti še par tednov, mogoče tudi samo par ur!« Franca niso razžalostile te l>ese-de, vedel in čutil je to sam! Ko je zdravnik odšel, je začel premišljevali, kaj naj stori ... in prva mu je prišla na misel Krna . . . Tako hitro naj se torej konča vse . . . on umre . . a ona ostane na svetu . . . mlada lepa . . . mogoče se bo par mesecev žalostila ... no potem pride drugi in . . . in . . . Ne, ne! To bi bilo pre-grozno! Preveč je ljubil Erno, da bi mogel pomisliti njo v rokah drugih . . . Saj tega ne more zahtevati od nje, da bi šla v samostan, da bi pozabila na vse! Preveč je lepa, premlada je! O, da bi prišla danes k njemu . . . Čakal je nekaj časa, a ker je ni bilo, napisal je pismo, poklical gospodinjo in jo prosil, da naj ga pošlje po postreščku na naslov*! — Nekaj časa je premišljeval, kaj naj ji reče, ko pride ... ali naj mu priseže, da ne bo ljubila nikogar . . . ne . . . ne, to bi bilo preveč tiransko, preveč okrutno . . . Kaj naj storit Naenkrat se zgane: Ne, ne! Drug je ne sme imeti, ne sme, preveč sem jo ljubil, da bi 4- Velikanski strah, ki ga je porodila obletnica 20. septembra v srcu barona Schwarza, se razodeva.na jako čuden način. No, saj umevamo, da je ta strah spravil na noge vse orož-ništvo, ali umevno je celo tudi, da je konsignirano ljubljansko ]>ešaštvo, ali da bi bil ta strah segel celo po topništva, to pač pametno mislečemu človeku ne gre v glavo. Že edino prihod češkega dijaštva v Ljubljano je razburil vladne kroge tako zelo, da je imel celi topu i carski polk na dan prihoda čeških gostov mirozov že ob — 4- popoldne. Vse sledeče dneve pa je moralo vojaštvo biti v vojašnici ob 8. zvečer, danes pa zopet ob 4. popoldne. Zdi se nam pa, da se za to odredbo skriva še nekaj drugega, ne pa samo strah. Vojaštvo gotovo ni posebno veselo, ako mora dan za dnevom prečepeti v vojašnici in umljivo je, da išče vzroka takim odredbam. Povod odredbi je pa obletnica 20. septembra, in jeza vojaštva naj bi se obrnila na tisto ljudstvo, tisti narod, ki praznuje obletnico narodnih mučen i kov. Baron Schwarz ve, da je topničarski j>olk skoraj izključno slovenski, in ravno zato je treba to vojaštvo vzgojiti v nevoljo proti lastnemu narodu, da bo pozneje, ko bo prosto vojaščine, še vedno klelo tiste, ki so jim »kradli prosti čas«. ■■• Za padli žrtvi Adamiča in Lundra je bila danes do[M)ldne v Trnovski cerkvi maša - zadušnica. Fde-ležilo se je je toliko narodnega občinstva*, da je bila cerkev nabito polna. Ldeležil se je je tudi župan Hribar. Petje žalostink je v vseh navzočih povečalo globoka žalost, ki se je že itak vsakomur brala z resnega obraza in kolikor bližje je bilo opravilo koncu, toliko bolj so ljudje ihteli. In ko je župnik Vrhovnik koncem maše s tresočim glasom zapel pretresajoči »Libera me«, zajokalo je vse vprek. V te trenutke globokega narodnega žalovanja je poslal »Slovenec« svojega špijona, ki je hodil po cerkvi sem-tertje in si zapisaval udeležnike in udeležnice sv. maše - zadušnice. V ljudeh je to vzbudilo silno ogorčenost. In to jm) vsi pravici. To špijuniranje je tak škandal, da mu ga pač ni para. »Slovenec« nam torej po drugi strani prepoveduje izražati žalovanje za ]h> nedolžnem usmrčeni-ma, kakor nam vlada prepoveduje po eni strani. Kamor ni vlada poslala svojih špijonov, nadomestuje »Slovenec« njen ]>osel! »Slovenčevemu« špijonu bil je Moškere — so jih ljude potem pred cerkvijo,kjer jih je znova pregleda val, če ni morda koga izpustil, povedali par gorkih. Moškere je bil tiho in si ni upal ziniti niti besede. Kako tudi, ko ni vedel kaj. — Tako sramote klerikalci vsepovsod spomin na padli žrtvi. Sramota jim, narodnim izdajicani! -j- Za berilo dne 20. septembra priporočamo Gostinčarjevo »Našo moč«. Človek takega kalibra, kakor je Gostinčar, se upa pisati, da Lun-der in Adamič sploh nista narodna mučenika in da slovenski narod slovesno protestira proti takima narodnima mučenikoma« . . . -f- Sodrga! — Gostinčar, izmislite, ljudje krščanski, en Gostinčar psuje s sodrgo vse tiste, ki bodo obhajal i obletnico 20. septembra. Tako je zapisano v »Naši moči«. + »Slovencev« bratec. »Štajerce piše v neki reklamni notici za nemško šolo pri Sv. Lenartu v Slov. go-ireah sledeče: »Tukajšnji župni urad se je izjavil pripravljenim, da prevzame katoliški verouk na nemški šoli.« Slovenskim izdajicam se torej ne bo treba bati za večno pogubo svojih otrok — slov. duhovniki pa mogel samo pomisliti, da bodo one nežne roke objemale drugega, one polne ustne poljubovale drugega, one temne globoke oči se smehljale drugemu, drugi naj bi užival slast in se napajal ob lepoti njenega telesa! Ne, Krna, nikdar ne, preveč te ljubim, prevezi In tisti hip je zazorel v njegovi glavi grozen sklep! Plašno se je ozrl po sobi, kakor da se boji, da kdo posluša njegove misli! Potem pa je segel s tresočo roko v nočno omarico, potegnil iz nje revolver, ogledoval ga nekaj časa, pregledal naboje in ko je videl, da je vse v redu, i>oložil ga je pod zglavje, a njegove ustne so šepetale: Preveč te ljubim, preveč, Krna!« Zaslišal je i>o stopnicah lahne korake ... in v sobo je stopila zasopel a Krna: »Kaj se je zgodilo I« Franc pa se je nasmehnil in rekel: »Tako zaželel sem ]>o tebi, nisem se mogel več premagovati, moram te videti!« »Tako sem se prestrašila, mislila sem, da se ti je kaj zgodilo! No in kako ti je! Bolje, kajneda! »Bolje, bolje, še par dni, potem pa vstanem in povrnejo se zopet oni lepi časi! Ah, Krna, kako te ljubim!« Sklonila je svojo glavo na njegove prsi... bodo slazili pri »Sehulvereinu« mastne groše za svoje delo. + Duševno sorodstvo. Renegat ski »Štajerc« in rimski »Slovenec« sta si duševno zelo sorodna lista. »Štajerc« je začel ponatiskovati »Slo-venčeve« ostudnosti glede 20. septembra. Ornigov »Štajerc« se glede naših narodnih mučenikov strinja s »Slovencem«! Značilno za slovenski katoliški list! -f- Škof Bonaventura pozabil izpostaviti Najsvetejše. Kleriklaci so napeli vse kriplje, da bi vlada prepovedala shod radikalnega dijaštva. Schwarz je njim na ljubo odredil vse, kar se je dalo. Prei>ovedal je zborovanje, i>oročal je na vojaško oblast tako, da dijaki niso dobili postelj; informirala je vlada vojaštvo tako, da je bilo prostovoljcem prepovedano občevati z ljudmi, ki so nosili znake tega dijaškega shoda; vlada je najela celo vrsto detektivov, tako da naši dijaki na najbolj samotnem kraju niso bili pred njimi varni in celo praška policija je odposlala v Ljubljano svoje policijske agente. Klerikalci so sikali v »Slovencu«, besneli in rotili občinstvo in dijake, da se shoda nikar ne udeležuje, a vse je bilo zastonj — tako krasno uspelega dijaškega shoda še ni videla Ljubljana in tisto zbiranje klerikalnih j>o »fleč-kansko tonzuriranih« posvetnih in pravih lemenatarjev je bilo v primeru s tem impozantnim shodom le nesrečen poskus imitaeije. :*00 let bo še preje preteklo, predno bodo klerikalci našteli med seboj toliko odlične posvetne inteligence. Hudomušneži pravijo, da bi edinole škof Bonaventura lahko preprečil ta shod, ki ga ni mogla nobena naravna sila. Ce bi izpostavil Najsvetejše in pustil po cerkvah moliti rožni venec, pa bi se III. shod narodno - radikalnega dijaštva gotovo ne vršil. -j- Objektivnost uradnega lista. »Laibacber Zeitung« je prinašala ob priliki shoda klerikalnih študentov, lemenatarjev in mežnarjev dolgovezna poročila in iz največje neumnosti, ki je prišla iz njihovih blagoslovljenih in neblagoslovljenih ust, je napravila cele referate. O shodu narodno - radikalnega dijaštva, ki je bil tako veličastna manifestacija ogromne večine naše akademske mladeži, ni imelo niti besedice, dasi je bil njen poročevalec pri shodu navzoč, de sicer čisto vseeno, če tetka o kaki stvari i>oroča ali ne, vendar pa je ta pojav jako značilen, da se ga nam je zdelo vredno omeniti. Mesto »Laibacber Zeitung« je imel namreč uradno poročilo o shodu »Slovenec«, čigar pisava dobesedno odgovarja tonu klerikalno - vladne zveze. -j- CL kr. dež. šolski svet za Kranjsko je tedaj, ko je vanj stopilo nekaj novih članov, pripadnikov S. L. S., obetal vse polno preosnov narodnostnega značaja. Zdaj posluje že več kot pol leta, pa v narodnostnem oziru še toliko storil ni, da bi se na gimnazijah, ki se štejejo, da so slovenske, vsaj uvedlo slovensko urado-vanje. Toda ne! Tudi pod egido vele-narodnega slovenskega dež. šol. sveta se na naših »slovenskih« zavodih uradno vedno še mora šopiriti blažena nemščina! No pa, saj vemo, da je vsa tista narodnost S. L. S. zgolj h um bog! -j- Razveljavljena razsodba. Kadi lanskih septembrskih demonstracij v Celju je bil vložil dr. Kukovcc več ovadb proti celjskim nemškntnr-jem. Da so bile ovadbe utemeljene, priča pač dejstvo, da so bili ovadenei tudi obsojeni, ne sicer tako strogo kot Slovenci, vendar obsojeni so bili. Obsojenci so potem vložili zoper dr. »Franc, tako razburjen se mi zdiš! »Ne, ne! To je samo veselje, ko čutim, da se mi vračajo zopet moči, ah, Krna, Krna ... . »Nikar se ne razburjaj preveč; nisi še dosti trden . . . čakaj, čakaj . . . »Ne morem, Krna, ne morem . . .« Blazno jo je potegnil in privil k sebi. uprl je vanjo svoje oči, zadrh-tel je po vsem telesu, iz ustnic mu je izginila zadnja sraga krvi, oči so se mu izbu lile . . Krna pa se je blaženo smehljala . . . videla je odprto pred sabo nebo s tisočerimi srečami . . . Frane se je ozrl v Krno, ki je ležala poleg njega na i>ostelji. .. zaprla je oči, okoli usten ji je plaval oni za-dovoljnoveseli nasmeh, prsa so se ji nemirno dvigala . . . Franc se je napol dvignil in jo opazoval; tako lepa je bila ... njeni črni lasje so se razsuli po beli blazini ... v temnopoltni obraz je šinila rdečica in ga tako lepo pobarvala. »Ah Erna, kako te ljubim, preveč te ljubim! Samo moja si, samo moja, ii i kdo se ti ne sme več približati, nikdo ne sme dvigniti svojih oči do tebe! Moja, samo moja si!« Poljuboval jo je, a ona se ni zganila, samo zdajinzdaj je odprla svoje oči in ga pogledala tako ljubeče in zadovoljno, da se je Franc prestrašil svojega groznega sklepa! Naenkrat je začutil v prsih grozne bolečine, roke so se mu stresle, temnilo se mu je pred očmi... tedaj pa je počasi Kukovca tožbo radi razžaljenja časti. Ker je dr. Kukovec smatral pot| častjo zagovarjati se, se je izrekla 19. maja t. 1. zamudna sodba, s katero se je obsodilo dr. Kukovca v de. uarno globo 200 K. Veselje v nemškem in katoliškem izraelu je bilo veliko. Sedaj je pa to veselje u nič,., no. Okrožno sodišče v Celju je razsodbo razveljavilo radi ničnosti p«,, stopka. -f- Napadi v Celju. Zadnji čas so celjski »Nemci« zopet začeli napa. dati Slovence, seveda ponoči, pa takrat se z ogljem namaže jo, da jih ni mogoče spoznati. Skoraj vsako noč odmevajo po Celju klici »Kroa-tisehe Schweine, Windisehe Hundo in kar je še takih izrazov celjskih akademičnih ponočnjakov. Polici j,t se seveda umakne, kadar pade kak Slovenec nemškim razbojnikom \ roke. -r Klerikalna strahovlada v šol. stvu. V Št. Vidu nad Ljubljano y domačinka g. S., ki je na ondotni šoli bila volonterka in je v minolem šolskem letu nadomestovala enega g. učiteljev. Letos je dobil drug g. uči telj dopust in okrajni šolski nadzornik g. Gabršček je dal gdč. S. besedo, da bo provizoriČno nastavljena in da dobi čez nekaj dni dekret. Na dan, k., je prišla gdč. S. v šolo, da nastopi svojo službo, je našla tam — drnun učiteljico, hčer krojača Jovana. Ta j« imela že drugod službo, pa jo je pustila in prišla v St. Vid samo da odj*> jrdč. S. kruh. Ko je prišla gdč. S., zanašajoč se na besedo g. Gahrščeka v Šolo jo je olikana Jovan tnkoreko« ven vrgla. A kaj je vzrok? Župnik j sam priznal, da je izpodrinil gdč. s., ker je bila s svojim svakom na sokolski veselici!! -f- Volilno gibanje na Goriškem. Sedaj so že vse stranke postavil* svoje kandidate za deželni zbor v splošni kuriji. Imena kandidatov na-rodno-napredne in kmečke strank*, klerikal.-starostrujanke in socialno demokratične za slovenski del dežel, smo že naznanili. Kandidatje laških liberalcev za splošno kurijo so: sloveči goriški župan Jurij Bombig, dr. Marehesini iz Gradeža in kmet G. Pinat iz Fnrlanije. Kandidatje laške klerikalne stranke so: državna poslanca Faiduti in Bugatto ter Anton Piecini. Kandidatje laške socialne demokracije so: črkostavee Ivan Povednik, delavec A. Tonet in kmet Josip Vižintin. — Slovenci postavijo danes kandidate tudi za 1 -furlansko-laško splošno volilno skupino. Po zaslugi Gregorčičevi je pa-hnjena Gorica v plošni kuriji in v kuriji furlanskih mest v Fnrlanijo, dasi to ne bi smelo biti na nikak način in se temu upira tudi laška ljudska stranka. Ali Pajerjevi pristali niso hoteli, da bi delala Gorica brez stika s Fnrlanijo. Gregorčič je v tn hitro privolil, ker je volilni re«' maščuje . . . Tiščalo ga je v prsih, kakor bi mu jih hotelo razgrniti . . . dušilo gil v- • roke so mu klonile, zgrudil se 2e na mrtvo Erno, krčevito se stresel P° vsem telesu ... iz ust mu je bruhnil tok krvi, ki se je pomešala s krvjo Erne... še par globokih vzdihov, na to je bilo vse tiho... Skozi okno pa je sijalo pomladansko solnce veselo, toplo in opojno. • in svetli žarki so se plazili po truplih in strjeni krvi ... jti izjavili v še tako ugodnem smislu, ampak jih enostavno pusti ležati po svojih z nerešenimi nujnimi akti preobloženih mizah. Začelo se je šolsko leto, knjigotržci so se v prepričanju, da naučno ministrstvo ne bo delalo neutemeljenih ovir, založili z uovimi slovenskimi knjigami, raz-pečati jih pa ne morejo, ker knjige Še niso pripuščene. V največji zadregi pa so naši dijaki. Ker knjige še niso pripuščene, se bodo dotične predmete morali učiti iz nemških knjig nemški, če pa se bo naučnemu ministrstvu zljubilo še pred koncem tega šolskega leta knjige aprobirati, hodu smeli nemške knjige pometati v kot in si zopet za drage denarje kupili nove slovenske. Izključeno seveda ni, da naučno ministrstvo ukrene, da se letos sploh še ne sme začeti s, poukom v slovenščini, da naj se marveč s tem še za nekaj let -počaka. To pa menda samo zato, da se bodo vladni in nemški zastopniki v ministrstvu in v parlamentu zopet lahko izgovarjali, da naših gimnazij ni mogoče posloveniti, ker nimamo slovenskih učnih knjig. Če to ni zlobna šikana, potem res ne vemo, ka.i se se pravi šikanirati koga. Za Slovence je res več kot težavno biti, dober avstrijski patriot. 4- Vljudno vprašanje na c. kr. državno pravdništvo v Ljubljani. Pred par meseci je pri Domžalah ustrelil Nemec Jožef Oberwalder mlajši, po domače »Povžev Zepel«, nekega Slovenca, ki je drugi dan umrl za ranami. Dočim naši slovenski fantje sede za vsako malenkost na mesece in jih po činu tudi takoj aretirajo, Ober\valder ni bil niti trenutek v preiskovalnem zaporu. Tudi kaznovan ni bil nič in tudi obravnave ni bilo. Vprašamo c. kr. državno pravdništvo, zakaj je vsa stvar > zaspala«, po kakšnih paragrafih je Oberwalder smel ustreliti Slovenca, ne da hi bil kaznovan? Imenovan je za profesorja na slovenskem celjskem oddelku celjske gimnazije gos]). H i n k o K 1 e š-n i k. suplent na c. kr. I. drž. gimnaziji v Ljubljani. — Odlikovanje. Višji nadzornik Južne železnice. Friderik M a h o r -č ič in nadzornik Fran Se n i t z a, oba v Trstu, sta dobila naslov cesarskega svetnika. — Iz sodne službe. Deželno-sod-na svetnika gg. Fran A n d o 1 š e k in dr. Martin T r a v n e r v Ljubljani sta imenovana višjim deželno-sodnim svetnikom na sedanjem službenem mestu. —- Predsednik okrožnega sodišča v Celju. Anton pl. \V u i* m s e r je imenovan dvornim svetnikom. Deželno-sodna svetnika dr. Gustav \V o k a u n in dr. .Jo->ip F r a i d 1 v Mariboru sta imenovana višjim deželno-sodnim svetnikom na dosedanjem mestu. Državni pravdu i k v Trstu. dr. Karel C h e r s i c h je imenovan višjim drž. pravdnikom in dvornim svetnikom. 1 )eželno-sodni svetnik v Gorici,Matija R u t a r je imenovan višjim deželno-sodnim svetnikom. Višji de-zelno-sodni svetnik .los. S c h \v e n t-n e r v Celovcu je premeščen k nad-sodišču v Gradec. Sodnika dr. Fr. Pompe v Krškem in dr. Metod Dolenc sta imenovana višjim deželno-sodnim svetnikom na dosedanjem mestu. Iz šolske službe. Premeščena provizorična učiteljica Pavla Dež man iz Radomlja v Mengeš. Mesto izstopivše prov. učiteljice Fr. f i e r b e c pride v Suhor učiteljska kamlidatinja Kmilija K a m e n š e k. Bivša suplentinja Zofija Suša pride kot prov. učiteljica v Planino pri •Jesenicah. Češki akademiki so darovali družbi sv. Cirila in Metoda za obrambni sklad 200 kron. Izlet češkega dijaštva. Češko dijaštvo. ki je prišlo na naš shod --120 akademikov si je te dni ogl"-dalo razne ljubljanske znamenitosti. Bili so v muzeju, v dež. gledališču, v razstavi slovenskih umetnikov, na Gradu itd.; ogledali so si tudi zanimive izkopanine stare Emone na Mirju. V soboto zvečer so deloma postili večer na proslavo štirideset let -niee »Slovenije«, deloma pa so bili v > Narodnem domu«, kjer jih je pozdravila ljubljanska »Češka obectf. Včeraj popoldne so obiskali korporativno Adamič-Lundrov grob, na katerega so položili venec, zvečer pa je bil v hotelu »Tivoli« intimen ločitveni večer, na katerem se je spregovorilo nekaj prav lepih in krepkih besed. Mili naši gostje so se odpeljali danes dopoldne ob :{/4 10 v Postojno ter v Trst, odkoder obiščejo Benetke. V četrtek popoldne pridejo na Bled, če ne bo zopet kje kakšne »zamude« in odtod se povrnejo v I 'rago. — Štirideset letnica »Slovenije«. Letos dne 20. maja je minilo 40 let od ustanovitve akademičnega društva »Slovenije«. Društvo je na dan obletnice priredilo na Dunaju samo skromno interno slavnost ter je svoj jubilej slavilo šele povodom III. nar. rad. shoda v soboto v dvorani hotela »Tivoli«. Povabilu društva se je odzvalo ogromno število bivših članov, narodnih dam, češkega, hrvatskega, l srbskega, hulgarskega in slovenskega dijaštva itd. Slavnost je bila v resnici nad vse impozantna. Obširnejše poročilo sledi jutri. — »Dijaški almanah za leto 1909/10« je dotiskan in izide te dni. Njegov obseg je bogat in zanimiv, kakor je bil že lani in predlanskem, in zato upamo, da bo naše napredno dijaštvo, pa tudi drugo občinstvo, ki se zanima za stremljenje našega dijaštva, pridno seglo po njem. Cena »Almanahu« bo vkljub obširnemu obsegu kakor doslej samo 1 K. Naj bi ne bilo nobenega naprednega dijaka, ki bi si »Almanaha« ne kupil. — »Radogoj.« Ljubljanski gg. akademiki in abiturijentje, ki so prosili »Radogojeve« podpore, dobe svoje prošnje nazaj jutri (21. t. m.) i>o-poldne od 3. do 4. pri društvenem tajniku, Rimska cesta 5, I. — Anton L o v š e , t. č. tajnik. — Cerele Franco-Illvrien je pristopil osrednji zvezi »Alliance Franca ise« v Parizu, ki ga je z jako laskavimi besedami* sprejela pod svoje okrilje ter mu obljubila i>odporo, tako da je upati, da dobi Ljubljana že v razmeroma kratkem času francosko knjižnico in čitalnico, kakor jih imajo druga večja mesta. — Pouk v francoskem jeziku se bo vršil letos v dveh oddelkih. Prvi tečaj, z dvema učnima urama na teden, je namenjen začetnikom; drugi tečaj, z eno učno uro na teden, je pristopen onim, ki so v rabi francoskega jezika že nekoliko napredovali. Razen tega l>o prirejalo društvo od časa do časa zabavne večere s francosko konverzacijo, s predavanji itd. Pristop imajo dame in gospodje, radi nedostajanja prostorov pa so izvzeti srednješolski učenci, ki imajo priliko izobraziti se v francoskem jeziku na lastnih zavodih. Z ozirom na važni kulturni smoter, ki si ga je stavil »Cerle Franco-Illvrien«. je upati, da si društvo obrani svoje dosedanje simpatije v krogi b ljubljanske inteligence in da si pridobi mnogo novih. S poukom se prične dne 1. oktobra zvečer. — »Sokolski dom.« Preteklo soboto se je vršil v Meščanski pivnici na Sv. Petra cesti ustanovni občni zbor društva za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma telovadnemu društvu »Sokol I.« v Ljubljani. — Mnogoštevilno obiskani občni zbor je pokazal, da člani > Sokola I.« vedo ceniti pomen in važnost lastnega sokolskega doma. — Predsednik pripravljalnega odbora, brat Iv. Ko-stevc. otvori krog 9. ure občni zbor, predstavi vladnega zastopnika komisarja g. Robida ter povdarja, da je »Sokol L« že ob svoji ustanovitvi spoznal potrebo po lastnem društvenem domu. Vled tega se je bil ustanovil poseben stavbni odsek. F pa, da pridejo do svojega cilja v par letih, če tudi s** nasprotuje od dveh strani. Naše geslo bodi: Ne strašimo se! — Nato poda svoje poročilo tajnik brat Dermelj. Fspeh v prvem polovnem letu sicer ni bil tak, kakor bi si ga želili, vendar je »Sokol L« lahko zadovoljen tudi s tem, kar se je doseglo do sedaj. Stavbeni odsek je imel sedem sej, katere je vodil br. Kostevc. Pravila so se napravila po češkem vzoru in jih je vlada odobrila dne 8. julija t. 1. Stavbni odsek je imel 57 rednih članov in dva ustanovnika. Poziva k mnogoštevilnemu pristopu k snujočemu se društvu. Blagajnik br. Mulaček Josip omenja, da je bil stavbni odsek kupil 2000 blokov in sicer 1000 po 10 K in 1000 pO 20 K. Za te bloke se je doslej skupilo 022 K 20 vinarjev, za kar gre zasluga v prvi vrsti našim požrtvovalnim damam. Prispevki, ki so se nabrali ob različnih prilikah pri prijateljih so-kolstva, so dosegli znatno svoto — S47 K 74 vin. Stroškov je bilo 144 K 47 vin. v tako, da je čistega preostanka 1*525 K 50 v, ki je plodonosno naložen v »Trgovski banki«. Svoje poročilo, ki je bilo navdušeno sprejeto, končuje s stavkom: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. — Po prečita nju pravil se /glasi za besedo starosta br. dr. Tominšek. V svojem govoru povdarja med drugim, da je »Sokol I.« eno najmarlji-vejšib, najvstrajnejših in najpo-žrtvovalnejših sokolskih društev na Kranjskem. Zahvaljujoč se pripravljalnemu odboru, izraža trdno upanje, da si »Sokol L« v doglednem času postavi svoj prepotrebni društveni dom. Enako željo izraža tudi brat Jesenko v imenu »Sokola II.«, ki hoče tudi začeti s pripravami za svoj lastni dom. — Nato predlaga brat Mulaček Fr. kot članarino mesečno 30 v od osebe, to pa zato tako nizko,, da more postati član stavbnega društva tudi oni, ki je sicer vnet za so-kolstvo, pa mu razmere ne dopuščajo, da bi bil član sokolskega društva. Starosta br. dr. Tominšek priporoča predlog, na kar se isti soglasno sprejme. — Nato so se vršile volitve in sicer vsled soglasnega sklepa z vzkikom. Izvoljeni so bili bratje: za predsednika Iv. Kostevc, za podpredsednika Anton B o n Č a r , za odbornike : S k u b i c , Dermelj, Rozman, Mulaček mL, K e 1 -šin, Zupančič, Bukovic, Stepie, Počivavnik in F a -bitni, za namestnika Ve r o vš e k in Žemljic, za pregledovale* računov Je r m a n in Adamič. — K slučajnostim se oglasi za besedo pod-starosta br. dr. P i s t o t n i k , ki predlaga v svojem navduševalnem govoru, da se tudi člani danes ustanovljenega društva nazivljejo z besedo »brat« in ne z besedo »gospod«. Predlog je bil soglasno sprejet. Brat Bončar se zahvali na izvolitvi, omenja žalostno obletnico, ki pretresa mozeg in kosti vsakega Slovenca, ako se spominja krvavih dogodkov lanskega leta. Zaključi svoj govor z besegaini: »Dasi nas tepe naša dobra vlada, dasi nas tepo naši ljubeznivi črni bratje, gremo mi vendar naprej k svojemu cilju«. Predsednik zaključi nato krog pol 11. ure ta velevazni občni zbor z geslom: V slogi je moč! — Na tukajšnji c. kr. II. drž. gimnaziji se je vpisalo začetkom novega šolskega leta 470 učencev, in sicer so razdeljeni kakor sledi: v I. a-razred 38 učencev; I b-razr. 38; I. c-razr. 37; II. a-razr. 43; II. b-razr. 40; III. a-razr. 30; III. b-razr. 30; IV. a-razr. 27; IV. b-razr. 27; V. a-razr. 20; V. b-razr. 26; VI. razr. 37; VIL razr. 31 in VIII. razr. 28. učencev. Razen 8 osnovnih razredov bo na zavodu 0 paralelk. Poleg ravnatelja je nameščenih 20 učnih moči, med temi 9 suplentov. — Kolesarske dirke. Kolesarski krogi nam pišejo: Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« priredi v nedeljo dne 20. t. m. jugoslovansko dirko iz Ljubljane v Trst (100 kilometrov). Dirka se za jugoslovansko prvenstvo pro 1909. Pričetek dirke je ob 0. zjutraj pred južnim kolodvorom v Ljubljani in prihod na cilj, obilisk na Opčinah, takoj po 9. zjutraj. Pojasnila glede prijav in vlog daje tajnik kluba slov. biciklistov »Ljubljana«, g. Barle. Reški bieikli-ški klub »Falco« pa priredi dne 3. oktobra t. 1. internaeijonalno dirko iz Ljubljane v Reko. Pojasnila o tej dirki daje tudi tajnik kluba slov. bieiklistov »Ljubljana«. Kakor kaže, se kolesarski šport zopet oživlja. — Sestanek ljubljanskih bieiklistov. Dne 20. t. m. se vrši, kakor omenjeno, dirka v Trst in 3. oktobra dirka v reko. Prireditelja dirk obračata se na ljubljansko kolesarstvo s prošnjo, naj se jima z naklonjenostjo pripomore k uspehu dirk. Slovenski ljubljanski biciklisti vseh slojev se vabijo k sestanku, ki se vrši v sredo dne 22. t. m. pri »Novem svetu«, v svrho dogovora glede sodelovanja pri dirkah. Ali bi ne kazalo, da se pri tej priliki organizira slovensko kolesarstvo? — I mrla je v starosti 05 let občespoštovana gospa Marija M i -k u š roj. Poženel, posest niča in go-stilničarka. Blag ji spomin! — Poročil se je včeraj v Ljubljani Ivan A n e r h a m m e r . poslovodja tvrdke Singer Ko., v Kranju z gospico Marijo K u r n i k iz Brda. Čestitamo! — Službi* suplent a bo oddati na drugi državni gimnaziji v Ljubljani za klasično f i kdogijo -kot glavnim predmetom s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Prošnje je vložiti na ravnateljstvo do 21. septembra t. 1. Umrla je v Sp. Šiški ga. Uršula Ciglar, stara 86 let. N. v m. p.! Ustanovni shod litijsko - šmar-skeca »Sokola«, se je izvršil v soboto 19. t. m. nad vse sijajno. Podrobno poročilo sledi. V cvetju svojih let preminol je v noči do 19. t. m. v Kamniku iznenada občespoštovani in občepril juhi jeni g. magister pharm. Mil. Močnik, edini sin in i>onos prejšnjega mnogoletnega zaslužnega župana kamniškega g. Josipa Močnika. Za-vratna bolezen, koje kal je bil rajnik iz kratkega potovanja prinesel domov, je v kratkih dnevih uničila njegovo mlado nadebudno življenje in prizadjala neskončno gorje nesrečnemu gospodu očetu in z nežno hčerkico zaostali ljubljeni gosi»ej soprogi. Ob rajnikovem ranem grobu žaluje z njegovimi bridko prizadetimi sorodniki cel Kamnik, ki je poznal in visoko čislal ranjnikov zlati značaj in njegovo dobro, rodoljubno srce. — Slava njegovemu spominu! Semenj v Poljanah. Deželna vlada v Ljubljani je dovolila z odlokom z dne 31. avgusta t. 1. št. 18.998 občini Poljane nad Škof jo Loko, da se 1 m »deta vršila tam vsako leto dne 4. maja in 28. oktobra poleg že običajnih letnih, tudi živinska semnja. — Prvi letni in živinski semenj se bode torej vršil dne 28. oktobra t. 1. na sv. Simona in Juda dan. Iz Boh. Bistrice se nam piše: V »Slovencu« in v »Domoljubu« je bilo čitati, da v Boh. Bistrici ni brivca. Dopisnik naj natakne očala na nos, pa bo videl brivski »cagar«, ki že osem let kaže, kje v Boh. Bistrici brivec. Notica v »Slovencu« in v »Domoljubu« pa nas je opozorila, kje imamo iskati tistega človeka, ki je 27. m. m. ukradel brivski »cagar«, plehasto roko in stojalo pri glavni cesti pri hiši g. Malenška, ki je kazalo, da je brivec pri g. M. Grobote-ku v Boh. Bistrici. radi izgredov skem nasipu Shod kmetske zveze ▼ Smihelu pri, Novem mesta. Iz dolenjske metropole se nam piše: Omenili ste že, da je bil 5. t. m. vilic uradni prepovedi shod kmetske zveze, dostaviti je pa še, da se je izkazal kot posebno navdušeni klerikalni agitator uslužbenec grmske kmetijske šole M. Pod-bevšek. Od hiše do hiše je lazil in agitiral za shod in kar pred cerkvijo je harangviral ljudi. Sploh hujska ta človek brezobrazno zoper vse narodnjake in vsiljuje klerikalne liste. Tu se vidi, kako zlorabljajo klerikalci gotovo z vednostjo dež. odbora deželne uslužbence. Umrl je v Šapinjah trgovec Fr. 2 n i d e r š i č , doma iz II. Bistrice. Jedva 30 let starega, pograbila ga je sušica. Bodi vrlemu narodnjaku zemljica lahka! Umor. Pred nekaj dnevi našli so na poti pri Fabcih, ne daleč od okrajne ceste II. Bistrica-Podgrnd 201etno dekle, s popolnoma prepara-nim trebuhom. Revico, ki jej je črevesje izstopilo, pripeljali so v reško bolnico, kjer pa je po groznih mukah umrla. Razmesaril jej je trebuh 40-letni ljubimec, katerega radi starosti ni hotela vzeti. Morilca so zaprli. Slovenska gimnazija v Celju. V prvi razred se je sprejelo 02 učencev. Vsled tega se bode napravila vs|K>-rednica. Vprašanje, kdo bo imenovan za vodjo tega zavoda, še vedno ni rešeno. Slovenščina na trgovski šoli v Gradcu. Ministrstvo za uk in bogo-častje je vsled predloga ravnateljstva trgovske akademije v Gradcu dovolilo, da se v bodoče poučuje na tej šoli tudi slovenščino. V Hruševljah v zapadnih Brdih ob laški meji so otvorili slovensko ljudsko šolo. Iz razvalin »Legine« šole v Neblem je vscvetela slovenska ljudska šola. Nedeljska kronika. V soboto in nedeljo ponoči je policija aretovala deset oseb. Na Poljan-sta se sprla in stepla dva delavca, stražnik je obadva odvede] v zapor. Pred domobransko vojašnico je več oseb začelo dražiti vojake s |>etjeiii in vriskanjem. Ko se je stražnik približal so zbežali, vendar pa je enega vjel in dal pod ključ. Na Žab jak u je večja družba ponočnjakov kalila nočni mir. Tudi te je vhitela roka pravice. V Cerkveni ulici je v neki gostilni okoli polnoči nastal prepir, ko je prišel notri celemu Trnovem in Krakovem znani razgrajač Alojzij Štrukelj z večni i tovariši. V gostilni so pri mizi sedeli neki kovač, neki sodar in dva dra-gonea. Štrukelj je brez povoda udaril sodarja s tako močjo po glavi, d.i se je nezavesten zgrudil na tla. Ko so na to gosti Štruklja zgrabili, se je branil in tolkel po njih glavah. Napadel je tudi dragonea, kateri je potegnil sabljo in ga udaril z njo večkrat čez ramo in mu prizadjal na desnem palcu in levi rami dve teški poškodbi. Teško ranjenega je stražnik pripeljal na stražnico, kjer je bil za silo obvezan, potem pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico prepeljan. Prijeti tatovi. V soboto popoldne je bil aretovan 251etni brezposelni delavec Franc Pucihar, rodom na Dolenjskem, ker je kradel nekemu kmetu Prijet je bil tudi neki ki je na sumu, da je v nekem tukajšnjem hotelu ukradel 130 K denarja. Predvčerajšnjem je neki 601etni brezposelni steklarski pomočnik ukradel nekemu mizarskemu pomočniku več obleke in bankovec za 20 K. Vse so oddali sodišču. Zatekel se je dne 10. t. m. bel, lovski pes, srednje velikosti, kratke dlake, ter je imel nagobčnik. Pes čuje na ime »Belič« in je vreden 40 K. Pes naj se odda proti nagradi. Lastnikovo ime se poizve pri policiji. Pes napadel je v soboto zjutraj v neki hiši mesarskega hlapca Antona Kovica, ko je prinesel za neko stranko meso ter ga na levi nogi poškodoval. Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 49 Hrvatov in 3 Slovenci, nazaj je prišlo pa 240 Hrvatov in Slovencev. Iz Becksteina se je povrnilo v Zagreb 33 Hrvatov. — Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 25 Slovencev in 10 Hrvatov. 35 Hrvatov je šlo v Heb, 24 v Buchs, 36 pa v Inomost. Izgubljeno in najdeno. Domobranec Ivan Zupančič je izgubil denarnico z 10 K. — Magda Se ver jeva je izgubila srebrno brožo. — Ga. Minka Bradaškova je izgubila temnomoder dežnik. — Gdč. Marija Lipčeva je izgubila zlat obesek z dvema slikama. — Na južnem kolodvoru so bile izgubljene, odnosno najdene 4 palice, 4 dežniki, zavitek vzorcev in naftalina, ženska jopica in usnjata denarnica z manjšo vsoto denarja. — Dijak Ciril Ponikvar je našel očala. — Stražnik Simon Vrbunc je našel črn dežnik. — Pekovski mojster Avgust Jenko je našel bel solnčnik. Izgubil se je v četrtek 16. t. m. kratkodlak, čisto bel lovski pes (brak) z nagobčnikom brez ovratnika. Na vratu ima dlako oguljeno od ovratnika. Če kdo izve kaj o njem, naj blagovoli sporočiti to proti nagradi g. Ivanu Lokarju, nadučitelju v Hrušici pri Ljubljani. »Slovensko Filharmonija« kon-certira jutri popoldne od 3/4 5. naprej pri predstavi Elektroradiografa »Ideal« v hotelu pri »Maliču«. Popravek. V izkazu daril z dne 15. t. m. glasiti se mora pravilno, da nam je poslal g. F. Mejak iz Planine iz družbenega nabiralnika 10 K in ne 0 K, kakor je bilo napačno tiskano. iz Šmartnega pred kratkem zelje iz voza. lOletni deček. Drobne notice. * Umor bankirja. Na neki progi zunaj Pariza so našli pariškega bankirja Julija Specha vsega razmesarjenega. Domneva se, da se je izvršil roparski umor. * Samomor. Šolski ravnatelj Peter Stanič v Bjelopolju pri Kore-nici je izvršil 14. t. m. iz neznanega vzroka samomor. * Vezuv je zopet začel delovati. Poleg glavnega žrela bruhajo tudi vsi manjši. Bilo je več močnih podzemskih sunkov. Telefonska In brzojavna poroflla. Veliko narodno slavlje v Dekanih. Koper, 20. septembra. Štirideset-letniea obstanka narodne čitalnice v Dekanih se je vršila včeraj ob ogromni udeležbi najsijajneje. — Na slavnost i je sodelovalo mnogo pevskih in drugih narodnih društev. S tržaškim vlakom je dospelo kakih 700 udeležencev, ki so bili kaj prisrčno sprejeti. — Dekan i ja bila vsa odeta v edino le narodnih trobojnicah. — Izjemo sta delala edino le farovž in cerkveni stolp, kar je provzročilo precej kritike, posebno, ker je bila to strogo narodna slavnost. Med udeleženci je bilo opaziti državno in de-želnozborske poslance: prof.Špinčiča in Matko Mandiča in deželnozborske poslance Valentiča, Pangerca in San-cina. — Od pevskih nastopov je posebno omeniti onega, osmih starčkov - ustanoviteljev Čitalnice pred 40 leti, ki so pevsko točko jako precizno in ob viharnem odobravanju izvajali. — Poslanec Špinčič je mej historijo istrskih volitev 40 let nazaj navdušenim odobravanjem razlagal in apeliral na složnost Slovencev zoper fanatičnega nasprotnika Italijana. Sploh se je vsa slavnost vršila v navdušenju za narodno stvar ob Adriji in v krasni harmoniji vseh navzočih. ^ Boj proti Cehom, Dunaj, 20. septembra. Pred mestno palačo je bil shod, na katerem so različni govorniki naznaujevali naj-strastnejši boj zoper Cehe. Po shodu je bila na Ringu velika nemška demonstracija. Nemški kancelar. Dunaj, 20. septembra. Nemški kancelar Bethmann - Holliveg je prišel sinoči sem in je bil danes pri cesarju v posebni avdijenci, ki je trajala pol ure. Po avdijenci je imel dolgo posvetovanje z ministrom grofom Aerenthalom. Češki deželni zbor. Praga, 20. septembra. Nemški dež. poslanci so imeli danes posvetovanje, na katerem so izjavili, da nimajo nobenega povoda odnehati od svoje obstrukcije, tudi v toliko ne, da bi dež. zbor mogel izvoliti deželni odbor. Nadaljnje taktično postopanje nemških poslancev je odvisno od uspeha jutranje konference načelnikov deželnozborskih klubov. Praga, 20. septembra. Izjava nemških poslancev, da nimajo nobenega vzroka odnehati od obstrukcije v dež. zboru, se je v političnih krogih smatralo kot napoved, da bodo vsa pogajanja zaradi mirnega zborovanja dež. zbora brezuspešna. V (V-ških konservativnih krogih se govori, da dež. zbor sploh ne bo imel nobene seje, če bi jutrišnja pogajanja ostala brez us|»eha. K usnu t bo v spomenik. Arad, 20. septembra. Razkritje Kossuthovega spomenika se je slovesno izvršilo. Udeležila sta se ga tudi minister Kossuth in predsednik poslanske zbornice Justh. V svojem govoru je Kossuth povdarjal, da je skrivnost vse politike, v pravem tre-notku rabiti prava sredstva. Izjavil je, da ostane na čelu madžarske neodvisne stranke, dokler mu bo ta zaupala. Justh je posebno naglašal, da je popolnoma neumestno, govoriti o kaki .bančni skupini v neodvisni stranki, češ, da cela neodvisna stranka zahteva samostojno ogrsko banko. Bosanska ustava. Dunajv 20. septembra. Statut za bosansko ustavo je izgotovljen in bo začetkom oktobra publiciran. Bmbe in policija. Petrograd, 20. septembra. Pri-- šlo je na dan, da so organi tajne policije imeli skrito skladišče bomb. Sef tajne policije je ze odstavljen. t Poslano.') Ns Tdfs^rsDflka m tir g* vprašanja od starani slav. občinstva, ki so vedno pri meni ^os pra&r.j«^ kakor ^a špediter Ranzioger pi-fr Ijtt-e od želeaniae sprejema in dostavlja, strankam proti njih volji, pojasojujem sledeče: Južna* ieieaaioai je od 1 avgusta t. 1. podaljšala brez razpisa špediterju Rancingerju prevaževalno službo, vsled katere je opravičen sa stranke, ki n in« j o prepovedi na železnici, blago sprejemati in dostavljati. One stranke, ki ne želijo, da jim Špediter Ransinger dostavlja, naj blagovolijo to po dopisnici prepove-vedati poat?jenačelništvu, ker mora tako prepoved železnica na podlagi obratnega reda uvaievati ter stranki ustreči. dos. Škerlj 3520-1 ipediter na Dunajski cesti it 29. is dobre bile. Ponudbe pod lfB. I" UH|a, »•sls restante 3523 lisjaka Kapi ss 3521 1 mikroskop in motorno kolo Kje, pove upi s v. „Slov. Naroda". Spretna šivilj —— sa itaolavaa|o kril in — učenka Več pove Jsetp Trtstlfsk u tatsraktm 9497-3 Lepo stanovanje * Za vsebino tega spisa je uredništvo j odgovorno le toliko, kolikor določa zakon žitne cene v Budimpešti. Ou« 20 septembra. ltC9 IVra^JM* Pšenica za oktober 1909 za nO kg K 13 82 „ ap'il 1910 50 kg K 139 xž za okt. 1909 za 50 kg K 962 Koruza za maj „ za 50 kg K 7- 0 Oves za oktcber 19 9 za 50 kg K 7 36 tsr«**** -. Vzdržljivo aaepfidBtfM sneti » EJtd m-rjura sO«*"« *ro«J.Ji ot*.č»1 t!a* v»«-«i mm.< "o. K '\ i f *-csas»- i . w Vetrovi s •* j j v mm 8 *> t< S Neoc 18 9. av. 19 7. z*. . Z pop. 732 8 16 2 si. svzhod jasno 734 o 13 8 si. jzahod oblačno 734 5 20 u si. jvzhod sk. oblač. 15 2 brezvetr oblačno 12 3, 9. zv. 73 V7 I 7. aj. 735 7 pop. 734'7: 20*2 si. sever I pol. obl ti l Srednja včerajšnja temperatura 16 ' norm. 14 5* in predvčerajšnja »6 3°; norm. i43°. Padavina v 24 urah 25 in 0 0. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni, sinko Ciril Belizar po kratki mučni bolezni v nežni starosti 7 mesecev danes izdihnil. Pogreb predragega se vrši v torek, 21. t. m. ob 4. uri popoldne na domače pokopališče. Blag mu spomin! Cerknica, 19. septembra 1909 Žalujoča rodbino Cilenšek. V neizmerni žalosti potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tugepolno vest, da je Vsemogočni poklical našega iskrenc-Ijubljenega, preblagega in nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina, vnuka, zeta, brata, svaka, strica, nećaka in bratranca, gospoda jKilana Jtiočnika MAG. PHAKM. po kratki in mučni bolezni, previde-nega s svetotajstvi za umirajoče V 28. letu svoje starosti danes ob 4ll. uri zvečer k Sebi v boljše življenje. Pogreb predragega in prerano nam umrlega bode v ponedeljek dne 20. septembra ob 4. popoldne na pokopališču iz cerkve na Zal j ah Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah. Preblagega Milana priporočamo v molitev in prijazen spomin ter prosimo tihega sožaija. 3528 V Kamniku, 18 septembra 1909. Žalijoči rodbini Kobik-Orofta. Popolna hrami za dojenčke, otroke in bolnike j na želodcu. j Vsebuje pravo planinsko mieko. j Škatlja K 1.80 v vsaki IcUarni in drogeriji. SS sprslMStS tskSl v modnem salonu v WslIovi nJici it S. 3489-3 Deklica stara 14 — 16 let, ss sprsjms kot služkinja v trajno službo pri dobri dražim. Zahteva se poštenje in da ljubi deoo. Ponudbe: Trst, posta Stadion Štev. 10 3519—1 SODI prav močni za vino pripravljeni, en del od žganja, v obsegu od 1 56-70 od 1 ISO—290 n ft 100—120 „ „ 250-450 „ „120- 1S0 „ „ 500-700 nadalje sodi s vratcl od 800, 000, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 In 5000 1 ae dobe po prav aiakl coni pri tvrdki M. Rosner in drug w JsLi !abl|nnl 100 97 polog Koslerjeve pivovarno. a 2 sobama in kuhinjo, eo november pri g. ftkerijn na Da u |aki cestu Vpraša daj ae na stans|ekt OS* stl 32« II. nad strop)«. 35i8-i Akumulatorji ffitrtričfoSM^Sj £1 200 raznih vel'kosti od kron HOTEL Kolodvorske ulite it. 21 Toči se \sak dan sveie marčno in črno granat pivo (a la Mona-kovo), najfinejša metliška, its|erska in dolonjaka Tina, dobijo se ob vsakem času mnogovrstne delikatese po najnižji ceni. — Opoldanski in večerni abonma od 52 h naprej. Pozor! Kegljišče se odds še za nekaj dni ▼ tednu* Za cenjeni obisk se najuljudneje priporoma 3 24-1 hotelirka. 160 naprej. Ceni s zastonj. A. Luseher t vernica akumulatorjev, Orstdaae 88 170. Letna produkcija sad 100.000 jj> - kanaduv. 2962—4 Prodajalka SO toblČttO trafiko, veš!a tudi mešane trgovine a jour ter slovenščine in nemščine, a referencami prve vrste (žele se prepisi i z priče v a ). dobi tsksf I slnibo pri Ha|ninndn Petin, trgovcu, i Ljubno Sssgrakon, Oor. Stalersko. 3522 t Kemiska tvornica „Iskra" v Kra-• kovu, ki isdeluje črnila, mazila sa \ Čevlje, snažila sa kovine itd, i i Če ! provizijskega zastopnika Naslov: Tvornica „Iskra" v Krakova, Oae)j mmmmmVSmmmm Šolske knjige za ljudske in srednje šole, nate-Ijjšce in licej, za obrtne in strokovne šole kakor ludi druge potrebščine prlparaca v Pre&rnoolh ollcoh. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsegamogočni poklical našo ljubljeno mater, oziroma staro mater, taščo in teto, gospo jtfarijo JKBkuž roj. požcncl hišno posestnlco In gostilniča ko danes, dne 18 septembra ob 8. uri zvečer, po kratki mučni bolezni previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 65 letu starosti, v boljše življenje Pogreb predrage rajnee bo v ponedeljek, dne 20. septembra ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica št. 3 na pokopališče k Sv Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Ljubljana, 18. septemra 1909. Ivan« dež. računski revldent — Sragoila, vladlssir sinovi. — Marija Kock roj Mikat — Autoalja atestas*«*** roj. Btlkml — Ivanka, Franc!Aka, Krlstimm hčere. - Ciril M. Soek. mestni arhitekt. Makao aaoalauilevec, c kr finan tajnik, zeta Marta Mikat rej. Seraor sneha. - Vnuki la vmukimju. 35*7 w Hotel Tivoli 3419 7 id mcsečBife »1 od 2-^ IZ naprej. V svrho rasnlr ea|a kapclfskega delo« kroga neke tv Trsta obstoječe trgovine z zgotovljenimi moškimi oblekami, ae i*ee mlad pomecnjfc to stroka. Biti mora slovenske narodnosti ter znati nemški jezik ter mora vlož ti v to trgovino od 2000 do 4000 K v gotovin'. Imel bi dobro plačo in bi bil zainteres ran v kupdjah z določenim odstotkom. Poleg tega bi dobival 6% letnih obresti od vložene glavnice, ki bi se pravno zavarovala na trgovini, ki je vredna fOOo K. 3525 1 Ponudbe, ne anonimne, je poslati na naslov: O. Makr, Trst ulica S Franc esc o d' Asslal St 4, II. nadstr.. II. stopnice. StecRenpferf liltjno-mlečno milo Jfajboljše milo za kožo in proti pegam! JL Dobiva se povsod! 35C8-2 apreftao takoj Ivan Pii, čevljar&ki mojster v Op, Šiški pri LJubljani Mlad Msbi sottiKlnik Specerist. ftoll prečne ni ti slnibo do 15. Oktobra v kakšno večjo mešano trgovino. 3 61—4 Ponudbo pod „Dobra moč11 na nprav. „Slov. Naroda". Hovo hiša blizo Zvezde v L|nbl|snlff se ie preste roke oono proda pod ugo 1-nimi pogoji. V pritlčju hi5e je sta novanfe. pripravno za majhno obrt, Vprašanja na upravništvo rSlo- venskega Naroda' '.847-8 964 i9 Kavarna »Ilirija* UDbUona, Kolodvorske ulice 22 : je *sak dan : vso noč odprta ter so toplo priporočs slavnemu občinstvu« 30:8-13 r . .1, < fu.TrT^* w Jvan ^uerhammer Ljubljana poročena. 19. septembra ?9C9 257 J$rdo-Lukovica 1\ Družbe Izvrstno sredstvo qL sv. Cirila m MetoBa (cm) v** takemu <™ za 3airo. kOŠlJU In HDtflflU. PRSNI BONBONI Zavitek 20 vinorjev. Dobi se povsod. Gloona zaloga: PAVEL BAAR, Varaždin. HroaSke. za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah tor 3349—9 vse Šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoSs po smernih censli L. Schwentner v £]nbljani PKiernova ulica it 3 (poslopje »Mestne hranilnice"). LLJ ivklfansk« kveilfna bank« v Itivkljsnl. | PodruZnica v Spljetu. Mav. t. Podrutnica v Oalovcu. 14—106 Sprejema vloge si ksj&ce is si tebfi nem ter A ekestijc ti tac vfcfe m BnH I Podružnica v Trstu. Ol Xtsije is sresija srečke is vresiostie papirje vseh vrst 2 JO P* SKvatn ksni. Izdajatelj in odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodno tiskano«! 5938