MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravai Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 2465 Uhaja rasen nedelje in praznikov vaak den ob 10. uri / Velja meaeSno prejaman v upravi aH po peSU 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oslaal po ceniku / Oglasa sprejeme tudi oglasni oddelek ..Jutra- v Ljubljani r OoStnl čekovni račun 8L 11.40° Naš naj večji narodni praznik ŠTIRINAJSTI PRVI DECEMBER. Ve?U- Praznujemo Jugoslovani svoj naj-CJi zgodovinski praznik: dan zedinje-usta ^°V» Hrvatov in Slovencev, dan Uev-Vltve svobodne in samostojne kra-tetr.1116 •fasoslavije. Svobodno, iz last-let"a nagiba smo se Pred štirinajstimi je 1 krnili v eno, podali si prvič od svo-stof 0bst0]a bratske roke in prisegli zve-tem skupn*m idealom. Nihče nas ni k Vq U sbd’ ^rbi so Prinesli v novo držati sv°j° slavno zgodovino,'junaštvo in T^hliivo odločnost, Hrvati slovansko Ho | o in idejnost, Slovenci pa vztraja Pridnost, zvestobo in kulturno do-jeJen°st. Iz teh elementov je zgrajen Uo ! našega sožitja in na ni^m moranje Zldati Sv°i° b°doč«ost, Z navduše-ljr® 'n z vero, ki je v zgodovini skoraj , * Primere, smo 1. 1918. ustanovili s iP državo, otresli smo se suženjskih 1,3 > so nas glodale na vseh straneh, j,t VseH delih telesa. In morda je bilo n{ vv to glodanje nekdanjih verig prvot-’zrok za vsa bodoča nesoglasja, in *a nesoglasja niso bila 'nič večja Po e te^a kakor pri drugih narodih tik Zedinjenju. Zgodovina Italije, Nem-«1® in mnogih drugih držav, ki so na->.•'e v srečnejših časih in pod ugodnej-"hi pogoji, nam to dokazuje več ko pre-Tudi one so morale premagati ne-težkoče, preden so postale to, kar k .sedaj. Zato verujemo in trdno priča-jJJao, da bodo tudi naši potomci ne-. s smehom gledali na vse nekdanje prosti, ki jih sploh ne bodo mogli ved .ati- Tega bi se zato morali za-hiete *udi tisti naši nasprotniki onkraj hiiii ki mislijo,' da se bomo dali zaradi Laž Ih lepi!l oči spet keda3 Tazdružiti- O ni prazne so vse. take in podobne ri nacije. Jugoslavija je danes po šti-ie k-i letib obstanka dejstvo, kakor stvo * decembra leta 1918. Da, dej-kcio-j6 §e mnogo bolj kakor takrat. In teSa ne bi verjel, bi se utegnil brid-IJrv^ičati oa svoji lastni koži. Srbi, zas ! !n Slovenci se vsi skupaj In vsak le v t Preveč dobro zavedamo, da je žen 2de!°vaniu, sožitju in edinstvu mote. Popolni nacionalni razrast, ha§3 'i!'niem° Popolnoma orje, ki jim je %aiPSkupmost in država, ki je na njej videt-na’ *rn v Pdti. Vajeni so pač bili 1 v nas svoje hlapce, toda to je bi- lo nekoč in se ne bo nikoli več ponovilo. Nemške sanje po nadoblasti v tem delu Evrope, po »mostu do Adrije« in »prodiranju na vzhod« so se z nastankom naše države 1. 1918. za vse večne čase razblinile v prazen nič. Madžarskega potujčevanja Slovanov je bilo s tem dejstvom konec. Izginili so iz Evrope Turki, da se nikoli več ne vrnejo, umaknili so se za svoje naravne meje. Prav tako bodo morali prej ali -slej spoznati tudi Italijani, da smo na vzhodni obali Jadranskega morja mi gospodarji, da je Balkan slovanski in da se časi rimskega imperija ter beneške republike ne bodo več vrnili. Nič več nismo nekakšna brezoblična quantitč nžgligeable brez Skupnega imena, brez skupne organizacije in jasno določenih ciljev! Narod smo s; svojo lastno suvereno državnostjo, enakovreden in enakopraven z vsemi drugimi. Od Maribora do Bitolja in od Subotice do Splita smo enota, ena sama močna mlada sila, ki je komaj na začetku svojega pohoda v bodočnost, v bodočo zgodovino. To nam daje pogum samozavesti! če pri notrahji izgraditvi svojega novega doma nismo vedno našli pravih oblik, če smo se včasih sprli zaradi teh ali onih poti in smernic, če smo si drug drugemu očitali to ali ono, to še nikakor ne pomeni, da naše sožitje ni trdno, da naše edinstvo ni trajno. Če bi ga bilo treba braniti proti komurkoli, branili bi ga do zadnje kaplje krvi, sledeč Prešernovemu reku, da »mani strašna noč je v črne zemlje krilu, kot so pod svetlim solncem sužnji dnovi!« Zato pa praznujemo štirinajsto obletnico svojega največjega praznika, velikega, zgodovinskega dne I. decmbra s čuvstvom ljubezni do svoje zedinjene domovine kraljevine Jugoslavije. Zato ji ob tem prazniku znova slovesno prisegamo vso svojo zvestobo in ljubezen. Prisegamo ji zlasti mi Slovenci, zavedajoč se, da je ona naša braniteljica in edina garancija za ohranitev vseh onih nacionalnih, kulturnih, gosoodarskih in političnih dobrin, ki smo si jih ustvarili in priborili s tako nepopisno težkimi borbami, trudi in napori. Prvi december je in bo naš največji praznik, največji dan naše zgodovine! Vfclika Britanija in volni dolg U°ALA bo DECEMBERSKI OBROK s ČISTIM ZLATOM. — INFLACIJA IN UTESNITEV UVOZA. LONDON, 30. novembra. Po poročilih tališ? v®Čina kabineta Izjavila za jgM ® v°dite}ja konzervativcev Stanleya Jrtta„iina’ ki zahteva, da plača Velika oči ,Sv°} dne !5. decembra zapada-fcvam vojnih dolgbv Združenim dr-Iobr' v z,atu. Nasprotno pa se vlada unt ,Jareda Posledic, ki bi nastale za »8 »I f 1 Se izvozila tako velika množi-J>tok~ a,‘ DaiIv Mail« piše, da Se eiiv- j Podlaga A"’''*?«« bsM,v- vr-0 ■■ da mogla Vr g BrJtaa... čati štiri take letne obreke, imelo pa bi to katastrofalne posledice za angleško v luto. - ______ PRVA RAKETA S PILOTOM. MAGDEBURG. 30. novembra. Inž. Mebl se bo obrnil na magdebursko mestno županstvo s prošnjo, da mu dovoli na magdeburškem letališču spustiti v zrak prvo raketo, v kateri bo živ človek. Pilot v raketi bi b« on sam in bi se v trenutku, ko bi raketa dosegla višino 1000 metrov, spustil s padalom na zemljo. Prav tako se o s padalom nato spustila na zemljo tudi raketa. POMLAD V SARAJEVU. SARAJEVO, 30. novembra. V zadnjih dneh je nastalo v Sarajevu pomladansko vreme. Temperatura se je dvignila na 15 stopinj Celzija. Nekateri navdušeni športniki in športnice so se kopali v kopališču Jezero pri K#pvu poleg Sarajeva pod milim m Voda je imela 14 stopinj. JUTRA Pred novo prezidialno vlado HITLER SE NI ODZVAL SCHLEICHER JEVEMU POVABILU V BERLIN. — SE STAVI SE NOVA PREZIDIAL NA VLADA S VON PAPENOM. BERLIN, 30. novembra. Misija genera la von Scbleieherja se lahko smatra kot zaključena brez pozitivnega uspeha. Že včeraj je bilo jasno, da se novemu mandatarju ne bo posrečilo pridobiti parlamentarnih strank za sodelovanje z vlado, ki bi jo on sestavil. Kljub temu se je napravil še zadnji poizkus s tem, da je von Schleicher povabil v Berlin voditelja narodnih socialistov Adolfa Hitlerja. Sestanek med von Schleicherjem in Hitlerjem bi moral biti danes dopoldne, toda Hitler se povabilu ni odeval in sploh ni prišel v Berlin. Trenutno se mudi v Weimarju, kamor je povabil tudi oba podpredsednika narodne socialistične stranke Gobhel-sa in Strasserja. da se z njima posvetuje o nadaljnji taktiki. Zaradi tega je skoraj gotovo, da bo v najkrajšem času imenovana nova prezidialna vlada, ki se ne bo opirala na parlament, katerega bo najbr-že razpustila ali pa vsaj odgodila za daljšo dobo. Novo vlado bo najbrže sestavil zopet von Papen. Ruski tisk o novih pogodbah »PRAVDA« IN NENAPADALNI PAKT S POLJSKO. POLOŽAJ SOVJETSKE RUSIJE SE JE OKREPIL. . MOSKVA 30 novembra. Po poročilu |ma z dnevnega reda nevarnost vojne, ki . ... ’ „t«. ntso vpc sov- oreti Sovjetski Rusiji. Ne sme se poza- poliiradne agencije »Tas« piše ves sov-ijetski tisk o ratifikaciji nenapadlnega pakta med Sovjetsko Rusijo in Poljsko. Tako naglaša »Pravda«, da je pomen te pogodbe za Rusijo samo v tem, da podpira rusko borbo za mir in da je ta pakt izraz spremenjenega razmerja sil v svetovni areni v korist Sovjetske Rusije. Samo ob sebi se razume, da s tem paktom nikakor še ni odstranjena popolno- I Ulil fj UIIC V HVR« • *---------- preti Sovjetski Rusiji. Ne sme se pozabiti na fiasko razorožitvene konference, kakor tudi ne na sistematično sabotažo, ki jo izvajajo kapitalistične države proti sovjetskim predlogom za razorožitev. Na koncu »Pravda« še naglaša, da pomeni omenjeni pakt »veliko zmago sovjetske mirovne politike in utrditev vedno močnejšega položaja Sovjotske Rusije«- Na Jeziku mir, v roki meč GČMBOSEVA NAJNOVEJŠA IZJAVA. — MADŽARSKI SE ŽE PRIZNAV A PR A VICA DO OBOROŽITVE, A NIMA DENARJA. BUDIMPEŠTA, 30. novembra. Novi poljedeljski list »Nemzeti Hiddele«, ki je prvič izšel pretekli ponedeljek, objavlja izjave ministrskega predsednika Gombosa o razorožitvi. Gombds pravi, da Je bil v vprašanju razorožitve vedno optimist, posebno pa še po Lozani. Po njegovem mnenju, Je dejal dalje, imata francoski in angleški razorožitveni predlog velik pomen za Madžarsko, ker dejansko vsebujeta priznanje pravice Madžarske na enakost v oboroževanju. Vazno je tudi, da ta predloga naglašata, da je treba najprej pro-učiti razmere v posameznih državah, K je šele tako mogoče priti do pravilne podlage za razorožitev. Madžarska pa W se kljub vsemu ne hotela o^roziti. BrM ozira na svojo zgodovino skoz, račk ih 14 let Madžarska danes niti mi- a ll,r ja, da bi se oborožila. Strašna nesreča v Hrastniku HRASTNIK, 30. novembra. Včeraj ob 9. url dopoldne se Je pripetila v hrastniš-kem rudniku katastrofa, ki jo moramo prištevati med največje, kar jih beleži naša nezgodna kronika rudniških nesreč v zadnjih letih. Nesreča se je pripetila v rovu na Ojstrem. Iz še nepojasnje-nega vzroka je eksplodiral bencin v rezervoarju lokomotive in se vžgal. V hipu je bil v ognju ves premog in se je vnela tudi obleka nekaterih delavcev, ki so takoj omedleli. Po rovu se je začel valiti gost dušeči dim in se razvijati plin, ki je usmrtil 6 rudarjev. Trije rudarji so bili hudo ranjeni, le motorni vodja je ušel smrti. Mrtvi In ranjeni so: 32-Ietni France Skornšek iz Stare vasi, 47-letni Martin Drozg iž Trbovelj, 35-letni Ignac Jazbinšek iz Jurkloštra, 23-letni Vinko Špajzer Iz Hrastnika, 30-let-nl Blaž Arhac iz Razborja in 24-Ietni Janko Babič iz Hrastnika. Ranjeni pa so rudarji Zajc, Višnjer in Kamenšek. Katastrofa je pretresla, vso Slovenijo in vzbudila vse splošno sočustvovanje. KONFERENCA PETIH ODGODENA. ŽENEVA, 30. novembra. Konferenca petih velesil, ki bi morala biti 8. decembra, je odgodena za nekaj dni; na prošnjo Herriota. Splošno se pa sodi. da se konferenca ne bo sestala; pred koncem decembra ali pa šele vi , lačetku Januarja. Se petdeset milijonov sužnjev LONDON, 30. novembra. LorduRoJ®fI Cecil je imel predsinočnjim na banketu Lige proti suženjstvu govor, v katerem je dejal, da je na svetu še vedno okrog 50 milijonov ljudi, ki žive v suženjstvu, in to večinoma v Aziji in Afriki. Posebno strašne so razmere v nekaterih predelih Abesinije. Za njim je govoril angleški zunanji minister sir John Simon, ki je odgovoril na predlog, da se mora za to zainteresirati tudi Društvo narodov, ki ni moglo doslej v te! zadevi, izvzem« nekaj dobrih želja in resohic!5 stont-. ničesar stvarnega. USODEN PADEC FUNTA-PARIZ, 30. novembra Predvčerajšnjim je padel funt sterhng na naj-nižjl nivo v letošnjem letu. nisicer na 81.53, napram dolarju pa se je zaključil s 3.18 in pol. ________________ ____ STAREŠIN OSEBJ&M revmatične bolezni zagrenjujejo .tare dni. Vam ki trpite na revmatizmu, protinu, trganju, isbiasu, zobobolu in glavobolu, 86 priporoča masaža ^ za masažo. Masaža i VLGO vas krepi, osvežuje. ALGA je siiirsjiiin osebam pravi blagoslov. Steklenica 14 Djn- Oglas iee.ppd S. lir. 25.892/33 Dnevne vesti Maribor prvega decembra Razpored svečanih proslav praznika narodnega zedinjenja in osvobojenja. Po objavah sodeč, ki smo jih prejeli od raznih društev, bo letos Maribor na zazreš svečan način proslavil praznik našega narodnega zedinjenj^ in osvobojenja. V stolnici bo ob 11. uri dopoldne zahvalna slovesnost z molitvami za kralja in domovino. Ob 10. uri bo v pravoslavni kapeli služba božja. Cerkvenih slovesnosti se morajo udeležiti vsi rezervni častniki, ki stanujejo v Mariboru. Ob 11. uri je start k tradicionalnemu »Teku osvobojenja« v Koroščevi ulici. Tek priredi »Prvi slovenski športni klub Maribor«. Cilj bo na Trgu svobode. Ob 10. uri bo v veliki dvorani Narodnega doma jubilejna proslava Sokola matice, združena s proslavo 1. decembra. Slovensko obrtno društvo proslavi praz nik skupno z obrtniškim naraščajem. Ob pol 9. uri bo v dvorani Zadružne gospodarske banke svečano predavanje, po predavanju pa skupna udeležba službe božje v stolnici. Ob 15. uri priredi prvodecembersko svečanost Sokol Maribor III. v društveni telovadnici ženskega učiteljišča na Zrinjskem trgu z zelo pestrim sporedom. Ob 20. uri pa bo »Večer Narodne obram be« v veliki unionski dvorani s sledečim sporedom: 1. Uvodna beseda; prof. Kenda. 2. Nastop, pevske družine »Počitniške zveze« pod vodstvom prof. Švajgerja. 3. Nastop pevskega zbora tukajšnje podčastniške šole pod vodstvom ravnatelja Hladeka. 4. Nastop pevskega zbora iz Šmarjete ob Pesnici pod vodstvom šolskega upravitelja Vaude. 5. Solonastopi članov tukajšnjega Narodnega gledališča. 6. Recitacija, Vladimir Skrbinšek. 7. Recitacija dijakinje ženskega učiteljišča. 8. Gimnastični rajalni nastop. Po programu bo prosta zabava. Zveza mladih intelektualcev Ustanovni občni zbor. V nedeljo je bil v deški meščanski šo- Nov spopad z divjimi lovci Nemirna noč na Dravskem polju. Feliks Vidovič nevarno ranjen. Ni se še poleglo vznemirjenje med lovci zaradi zadnjega spopada med lovskimi pazniki in tatovi na Dravskem polju, ko se je sinoči pripetil nov žalosten primer. Okrog 18. ure je prežal lovski paznik Ivan Požar na robu gozda med šentmi-klavško in dogoško občino v lovskem revirju dr. Kupnika. Slišal je odmeve strelov, ki so prihajali iz gozda in takoj mu je bilo jasno, da love v revirju divji lovci. Paznik je postal še pozornejši in je kmalu opazil tri moške, od katerih sta bila dva oborožena s puškami. Ko jih je pozval s klicem »Stoj!«, so lovski tatovi namerili puške in pričeli streljati na paznika, ki jim je odgovarjal s streli ter enega izmed njih tudi zadel. Zadeti lovski tat se je zgrudil na tla med silnim stokanjem in vzdihovanjem. Paznik se je hotel ranjencu približati, toda ni mogel do njega, ker sta ostala dva tatova neprenehoma streljala. Ker je bil brez moči in v hudi nevarnosti za svoje živ Ijenje, se je paznik takoj podal na Te zno„ *n krvav spopad tezenskim orožnikom. Ko so ti dospeli na kraj spo pada, sta lovska tatova že odnesla svojega ranjenega tovariša na njegov dom k Sv. Miklavžu. Tam so orožniki spoznali v ranjencu starega grešnika in znanca 26-letnega delavca Feliksa Vidoviča. Naložili so ga na ptujski avtobus in ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Pri zaslišanju je Vidovič orožnikom zatrjeval, da je bil sam v gozdu in da je bil namenjen na obisk k svojemu bratu-Njegova izpoved pa najbrže ne bo držala, zato zasledujejo orožniki sedaj še ostala dva njegova tovariša, ki sta srečno pobegnila. li ustanovni občni zbor »Zveze mladih intelektualcev«. Razred se je napolnil z absolventi vseh treh bivših mariborskih učiteljišč, bili pa so tudi mnogi absolventi filozofske in juridične fakultete, profesorji suplenti ter zasebni nameščenci. Občni zbor je otvoril g. Pavle Šegula. V svojem govoru je poudarjal važnost strokovne organizacije. Občni zbor je poslal tudi vdanostno brzojavko Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I., gospodu ministru prosvete in g. ministru za: socialno politiko. Izvršile so se nekatere formelne spo-polnitve pravil, nakar je bil 10 minutni odmor radi volitev. Izvoljeno je bilo sledeče vodstvo: predsednik Pavle Šegula, podpredsednica Sabinka Šončeva, tajnika Miljutin Arko in Nela Primčeva, blagajnik Adolf Černec in odbornika Franjo Vrunč ter Anton Oven. Nadzorniki so: Anton Borko, Jadviga Goleš in Franc Sekolec. Pri raznoterostih so nastopili kot govorniki zastopnik Pedagoške centrale g. strok. uč. Anton Osterc, Etbin Bojc, Vrunč, Oven, Kolar, Arko, Kavčič itd. Organizacija je prva strokovna organizacija, namenjena intelektualcem. Svoje področje bo raztegnila po vsej Jugoslaviji ter bo namenjena vsem poklicem, ki bodo tvorili v organizaciji svoja združenja. Našim gg. poslancem se bodo poslale posebne deputacije s spomenicam}. Organizirala se bo »Posredovalnica dela za intelektualce«, razni tečaji itd. Vse potrebne oblasti bodo opozorjene, naj se s podporami spomnijo tudi brezposelne inteligence, za katero se dosedaj ni nihče brigal in ji nihče ni pomagal. MEŠČANSTVU MARIBORA! Mestna občina mariborska bo v proslavo zedinjenja na dam 1. decembra razobesila na svojih poslopjih državne zastave. Vabim vse občane in hišne posestnike, da tudi svoje hiše okrasijo z zastavami. Mestni načelnik: Dr. Lipold, s. r. SOKOLI IN PRIJATELJI SOKOLSTVA! Drevi ob 20. url vsi k proslavi 251etnice Sokolskega društva Maribor-matica! Svečana telovadna akademija v Unionu. Po akademiji družabni večer pri »Orlu«. NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »VeČemika« smo priložili položnice in prosimo vse one naročnike, ki jim je naročnina potekla, da jo čim prej obnovijo. Prosimo zlasti one naročnike, ki so z naročnino zaostali, da jo čim prej poravnajo, kajti s tem olajšajo uprav] delo in sebi zasigurajo redno dostavo lista! Uprava »Večemlka«. NAROČNIKOM IN ČITATELJEM! Za-radi jutrišnjega državnega praznika izide prihodnja številka »Večernika« šele v pe-tek ob oblčaini uri. Pomočniški zbor brivske zadruge , Mariboru otvori v petek 2. decembra v Vetrinjski ulici št. 11, prvo nadstropje, svojo strokovno Šolo. člani in članice se vabijo, da se udeleže pouka v čimveč-jem številu. Obenem se vabijo cenjene dame, da pridejo k brezplačnemu friz ranju. Ne pozabite na Miklavžev večer »Grafike«, ki bo v soboto 3. dec. v. gostiln ge. Slugove v Studencih. Za vsestransko prijetno zabavo je preskrbljeno! Budilke Din 55' Nihalne ure Stoječe ure 2944 Simo prvovrstna kvaliteta z garancijo po najnižjih cenah M. JLGERJEV SIN URAR IN JUVELIR Maribor, Gosposka 15 oda j a na obroke! P r Pevski zbor od Sv. Marjete ob Pes nici bo tudi nastopil na jutrišnji prireditvi Narodne obrambe v Unionu. Zbor, ki se je obdržal v času, ko so slični pode želski zbori že zaspali, bo zapel nekaj narodnih pesmi. To bo po daljšem presledku prvi nastop kmečkega pevskega zbora v Mariboru in menda sploh prvi v unionski koncertni dvorani. Podružnici Clril-Metodove Družbe v Mariboru pozivata vse svoje članice in člane, da se polnoštevilno udeleže jutrišnjega »Večera Narodne obrambe«, ki zasleduje sporedne obrambne cilje! V kavarni Jadran vsrko soboto, nedeljo, ob praznikih popoldne in zvečer KONCERT' iiiuiiiuiiiuiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Igralna soDa, biljardna soba s 3 prvovrstnimi biljardi Pesem ene noči danes v Kino Union Novo ravnateljstvo mariborske Mestne hranilnice. Sinoči je bila seja upravnega odbora Mestne hranilnice, na kateri je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora g, Vladimir Pušenjak, za podpredsednika g. inž. Oskar Dračar, za predsednika ravnateljstva g. Franjo Bureš, za podpredsednika pa. g. Viktor Grčar. Avtobusne vožnje v Novo vas. S 1. decembrom 1.1. se podaljša proga I do Nove vasi z naslednjim voznim redom: Odhodom z Glavnega trga ob 7.37, 1222, 13.37, in 18.37, iz Nove vasi pa ob 7.45, 12.30, 13.45 in 18.45. — Razen teh vožen. bo vozil ob sredah in sobotah z Glavnega trga ob 10.07 in iz Nove vasi ob 10.15. Avtobus bo označen s št. 1. Lutkovno gledališče Sokola Maribor matica uprizori v nedeljo 4. decembra ob 15. uri popoldne igro »Sv. Miklavž«. Ljudska univerza v Studencih. V četrtek, dne 1. decembra 1932 ob 19. uri predava gosp. prof. Baš »O postanku naše države«. Iz društva stanovanjskih najemnikov. Upravni odbor je imel sinoči izredno sejo, na kateri je sklenil, da pošlje na kongres najemnikov, ki bo v nedeljo 4. decembra v Zagrebu, dva delegata. Tudi je spremenil uradne ure, ki bodo v bodoče vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek, petek in soboto od 18.—19. .v društvenih prostorih na Rotovškem trgu. Pri slučajnostih je podal predsednik poročilo o najemninskem vprašanju, o katerem so razpravljali na zadnji anketi socialnega odbora JRKD v Ljubljani. Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini priredi v nedeljo 4. decembra ob 16. uri v restavraciji »Promenada« sre-čolov (loterijo) z mnogimi dobitki v korist ubogih šolskih otrok. Srečke se bo do prodajale po 1 Din. Domača godba Dobra postrežba! K obilni udeležbi va odbor! Zimski športni odsek SPD v Mariboru vabi zimske športnike, osobito smučarje, turiste in tekmovalce, ne glede na k'ub^ sko pripadnost, da se redno in v čim večjem številu udeležujejo praktični., gimnastičnih večerov, ki so vsak torek m petek od 20. do 21. ure v dvorani nac odrom v Narodnem domu pod vodstvom gg. inž. Rungaldierja in Pivke. Istočasno javljamo vsem interesentom, da so pr speli novi društveni in odsekovi mali in veliki znaki kakor rokavni našivni znaki, ter da je izšla Pivkova »Smuška gimnastika«, kar se vse dobi v pisarni SPD Aleksandrova cesta 35. Nezgoda pri delu. V Breznem je priše. pred dnevi z levo roko pod cirkularko 671etnd mlinar Ulrih Jager in dobil hude poškodbe. Ker so se mu rane ognojile, je moral po potnoč v mariborsko bolnišnico. Franc Jožefova grenčica je dragoceno sredstvo za čiščenje želodca, črev in kr vi. Narodno gledališče Repertoar. Sreda, 30. novembra ob 20. uri »Boccac* cio«. Red B. Četrtek, 1. decembra ob 15. uri »Friderika«. Ob 20. uri »Za narodov bla* gor«. Slavnostna predstava. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 2. decembra ob 20. uri »Plesni večer Katje Delakove«. Dramske cene. Sobota, 3. decembra ob 20. uri »Boccac* cio«. Red C. Katja Delakova, ci nastopi v petek 2. decembra ob 20. v Narodnem gledališču z obsežnim P*65” nim sporedom. Pri boleznih želodca, črevesja in Pre’ snavljanja privede uporaba narav°^ »Franc Jožefove« grenčice prebavne oj' gane do rednega delovanja in tako tok hranilnim snovem, da preidejo v Zdravniška strokovnjaška izvedenia w vdarjajo, da se »Franc Jožefova« greDifi ca zlasti koristno izkaže pri ljudeh, p se malo gibljejo. »Franc Jožefova« čica se dobi v vseh lekarnah, droger in špecerijskih trgovinah. 'ijah Gojzerji na obroki „Tempo“ čevlji LJUBLJANA CELJE MAR10 ,, Gladališka 4 Aškerčeva 3 Slov«"**" suk* Jan Klepira - fflagda SdmeUtr danes v Kine Union Vozne olajšave. Jadranska obala — zdravilna kopališča in objezerska mesta, po desetdnevnem bivanju brezplačen povratek na železnici. — Zagreb, zimska razstava, od 3. do 6. decembra, polovična vožnja pri povratku, legitimacija Din 15. Inomost, mednarodne smuške tekme, °d 6. do 13. februarja 1933, brezplačna vožnja za oficieine zastopnike, polovična za tekmovalce. — Dunaj, do 28. februarja 1933, vizum prost in 40% popusta pri povratku na podlagi zimskosezonske karte. — Rim, razstava do 21. aprila 1933, 70% popusta na italijanskih železnicah! 'sti popust velja tudi za novoporočence, ci potujejo v Rim na ženitovanjsko potovanje. Vse nadaljnje informacije daje »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 2122. Tudi na sodišču niso varne zimske nje pred tatovi. Včeraj dopoldne J6 ^n0 sodni oficijal Mihael Visočnik telefon*^ obvestil mestno policijo, da mu je 'V ko se je za trenutek odstranil iz s pisarne, odnesel skoro novo, 2000 vredno zimsko suknjo. Sirov napad. Ko se je predvčeraj^ij peljal na kolesu 221etni posestnikov . France Drevenšek iz Prepolj skozi P dino, mu je neki zlikavec zagnal kat11 v glavo. Drevenšek je padel s koles® omedlel. PreoeljaiH so ffa morali v & borsko bolnišnico. Rebra sl Je zlomil pri padcu v včeraj popoldne 441etni viničar M8 Vauhnik. Zdravi se v bolnišnici. ^ Miklavžev večer, 3. decembra Narodni dom, Triglav. Zopetna otvoritev »Grajske kleti«- ^ ni restavrater g. Grga Basletič J'e * jfl »Grajsko klet«, jo temeljito renovbaL{ jo bo otvoril jutri, dne 1. decembra- . znan strokovnjak se bo potrudil novi & nik ustreči vsem željam mariborske, w um uMreci vsem zeijam mariinji^ ^ blike. G. Grga Basletič je bil pred v ti v Trstu v restavraciji »Bona vi Tj v Narodnem domu. V Pulju je Pr Ia • 1910. kavarno in restavracijo N® ge. dom ter jo uspešno vodil do 1. daj vodi že 5 let in bo vodil še jjjj copališče in restavracijo v Krapi, toplicah. Točil bo le prvovrstna^j^ j9 tinska in domača vina. neprekosljiv specialist v prip morskih rib. Velika kavarna. Danes, sreda, nastop gosp. Svengalija, v četrtek spored. danes v Kine Unl?5 ■la«il®p- Tatvina denarja. Davi se je zgk> tukajšnji policiji služkinja Anton .. , ^ arjeva z Meljske ceste in P*11 odneS je neznan tat včeraj popoiao k() ^ nezaklenjenega stanovanja uženih 600 Din, ki jih je irne,f._e u mize. Vidmarjeva sumi tatvi ^ ga berača, ki je stika! okrog nJ novanja. Posledice pedagoškega tedna v Mariboru Roditelji se shajajo* — tezno vzor delovanja. STARšEV-DELAVCEV. — TUDI SREDNJE ŠOLE PRIČNEJO! V BODOČNOST. Roditelji, ki Imamo deco ta osnovni J1 srednji šoli, smemo pač biti veseli, e se čim pogosteje govori v javnosti o Ijasem šolstvu in vzgojstvu. Ciklus pre-^ayanj Pedagoške centrale je dal ®steto pobud in migljajev za dobro do-vzgojo, za stike med šolo in do-p^'n ter za sodobna šolska stremljenja. ^agoški teden je pokazal, da je ta •rasem učjte]jH: ona potrebna borbe- y°.st, ki kaže korakanje z duhom časa. "interesu vzgojiteljev in otrok bi se-bilo, da tudi dom aktivno sode-0 tem smo se prepričali vsi, ki smo Iedili predavateljem. Kako bi se stvar izvedla .vs PTaksi? To je pereče vprašanje.. i J mestu se sicer še ni sestavilo rodi-=‘Jsko društvo (razen sestankov na me« šolah), pač pa je prva pričela " osnovna šola na Teznem. f. k/^nvvuu. o\Aia 11^ S( °K 70 roditeljev je z vso vnemo pri tvari ter se udeležuje sestankov. Celo Predavanji bodo nastopili! Pač edta-^ primer na tem področju pri nas. Kakor čujemo, se zbirajo sedaj starši ,aždalenskega predmestja, ki se nametalo združiti v »Krožek staršev dedkih oti;oklan realna gimnazija, kjer snuje g. pof' Sevnik roditeljsko združenje, oprave so v polnem teku. Prizadeva« srvse hvale vredna, saj je pravna ^ edniih šolah toliko problemov, ki zadajo šolo in dom. da je že marsikdo aVno čutil potrebo po takih skupnih seskih. , ljubljansko društvo »Šola in dom« loČe sicer svoje delovanje razširiti na jho banovino. Že sedaj pa vidimo, da J°«lo mariborske ustanove povsem pe-r?oško usmerjene, dočim so Ljubljan-bolj up favn i strokovnjaki. Ide-bi seveda bilo, da se medsebojno V petek, dne 2. dec. spremenimo v „V«£«mlku" mala oglase KROŽEK POGLED izpopolnjujejo in podpirajo. To bi bilo v korist vsem trem vzgojnim fiiniteljem: šoli, otrokom in staršem. Roditeljski sestanki na mariborskih meščanskih šolah niso nič več novega. Saj ima I. dekl. meščanska šola formirane krožke od lanskega leta celo po razredih. Starši se radi shajajo in se pogovore z učiteljicami o raznih vzgojnih problemih docela neprisiljeno. »Roditeljski sosveti« s krepkim sodelovanjem lahko mnogo pripomorejo k podvigu šolstva. Tudi knjižnica Pedagoške centrale na učiteljišču beleži po Pedagoškem tednu lepo število čitateljev iz krogov staršev. Izposojujejo si predvsem dela praktične domače vzgoje, o spoznavanju otrokove duševnosti, o vplivu okolja na Pred britjem in sicer pred nemil jen jem se morate vedno natreti * NIVE A - CREME NIVEA- OLJEM ne premočno, ker preprečuje ustvarjanje pene! Natrete se lahko že zvečer. Koža bo postala voljna, brada se bo omehčala in več ne boste trpeli zaradi rdečih razpoklin na lica. Pa tud! izbritje vratu pri Zenskih frizurah bo postalo z uporabo Nivea kreme ugodneje. Jngosl. P. Beierodorf & Co. 'anes pa je bil poklican na vojsko in v noč ni mogel zaspati. Na vasi prepevali fantje, iz bližnje gostil-s® je slišal glušljiv šum, vmes celo j^ki glasovi, smejoči se in hlipajoči, P£uikracij se ni zmenil za ;vse to. Ra-" Cvetanovih ni imel nobenega, pri erem bi se bil moral posloviti, zato ' °rihajal z lažjim srcem, kakor tisoči ll£ih. in vendar nocoj te nesrečne mi-' Vedno se vračajoče, vedno se pokajoče. Bled in upadel je bil njegov celo potne srage so stale na tem u> od mesečnih žarkov oblitem. Kaj ,rm kaj ga je težilo, ko je bilo ven-m v$e njegovo življenje sama Skrb in samo trpljenje in zapostavljanje, ^ velika nepregledna žalost in pu-■ Komu je storil krivico, on, ki | I® njemu samemu prigodila najliuj-. krivica, da je bil pahnjen na svet i? Pravice do Življenja?! Ali ga je . Premagal strah pred, smrtjo, misel ^ lahko že čez nekoliko dni za več- ^P°krije tuja, nepoznana zemlja?!... “Vdorna se Pankracij dvigne na svojem ležišču in si obleče jopič. Odločno strese z glavo, češ, tako mora biti in nič drugače. In varno kakor po tleh stopa po lestvi navzdol in krene trdih korakov proti koncu vasi. Močno potrka njegova žuljeva desnica na nizke duri pritlične hiše. »Odpri, Lojze!« Nekdo se notri oglasi, pridrsa do vrat ter jih odpre. »Kaj hočeš tako pozno, prijatelj?« »Stopi vun, Lojze, nekaj ti imam povedati, ne bo dolgo!« Lojze se skloni in stopi pred hišo. »Semkaj sediva na to klop, kakor nalašč si jo napravil«, izpregovori Pankracij. Seveda. Mesec pripluje v tem hipu nad streho, posrebri klop, oba si gledata hipec oči v oči. Pankracij položi roko na Lojzetovo koleno in začne govoriti naglo in poltiho: »Tudi tebe, Lojze, so poklicali. Zato sem moral govoriti s teboj še nocoj. Bog ve, kje bova jutri ob tem času in bogve, ako se še kedaj vidiva. Hudo bi mi bilo, ako ne bi poravnal krivice, ki sem ti jo storil pred davnim Časom.« Lojze ga začudeno pogleda. »Ti, krivico? Nikomur je nisi storil, Pankracij, kolikor morem presoditi jaz. To pa vera, da smo krivico delali tebi vsi, kolikor nas je in poleg nas tudi Cvetan. Vsi, prav vsi...« »Nič ne de«, odgovori Pankracij. »Nisem je čutil te krivice in me ni bolela. Torej poslušaj! Ali se še spominjaš, ko smo se vozili prvič k vojakom kot rekruti? Petero nas je bilo, med njimi ti in jaz. Na loiterskem vozu smo sedeli, peli smo in se smejali. Vzeli ste me medse, dasi vas nisem prosil- In tistikrat si izgubil ti na vozu goldinar, imel si samo tri. Videl sem ga in skrivaj vtaknil v svoj žep. Ko si ukazal ustaviti voz in si šel celo dolgo pot nazaj, da bi ga našel, se ni nič ganilo v mojem srcu. »Tudi, ako sem mu tega ukradel jaz, mu še vedno ostaneta dva, torej toliko, kolikor imam sedaj jaz skupaj s Cvetanovim goldinarjem«, sem si dejal in nekam čudno zadovoljen sem bil sam s seboj, da sem prišel tako lahko do njega. Tarnal si in celo jokal tistikrat, a meni se nisi smilil, tiščal sem goldinar v žepu in čudno lahko mi je bilo pri srcu. Nisi ga dobil nazaj. Pri vojakih sem ga porabil takoj prve dni. Ti si bil pa gotovo do danes prepričan, da si ga izgubil.« Pankracij je umolknil, Lojze pa je dejal mehko; »Ni ti bilo treba zaradi tega hoditi k meni nocoj, Pankracij. Že davno je bilo to pozabljeno.« »Nisem prišel zaradi tega, Lojze. Vas čas pri vojakih in pozneje me je mučil ta greh, je moje srce razjedala ta nepoštenost. Najhuje pa mi je bilo nocoj« Neprenehoma sem moral misliti na to tatvino, neprenehoma na tebe . . . Revež si, Lojze, nimaš mnogo, z delom svojih rok moraš rediti družino. Za sedaj bodo te roke vzeli na vojsko. Tvoji ljudje, žena in otroci, jih bodo morali pogrešati, bodo morali stradati. Jaz pa sem sam, vajen sem trpeti in pogrešati vsako udobnost. Kaj bo z menoj izgubljenega, ako padem? . • -Pa. čuj, nočem te zadrževati, pojdi k ženi in otrokom še ta kratek čas, dovolj pičlo ti je odmerjen. Vzemi pa to tukaj, moji prihranki so. dve tretjini vseh. kolikor ml jih je dal Cvetan v treh letih odkar sem prišel od vojakov, sto in petdeset goldinarjev. S tem naj je rešen moj dolg do tebe, pomirjena moja vest. Sam izhajam lahko s tretjino še dolgo. Naj pride ta vsotica prav tvoji družini. Zbogom!« Preden se je Lojze zavedel, je izginil Pankracij naglih korakov. Videi ga ni nihče več, odšel je bil sam samcat, preden so se bili zbudili zjutraj drugi Veriga neumnosti V ZNAMENJU »NEIZPROSNE USODE« SPET KROŽI »VERIGA SREČE«! šalo in ne odpošlješ pisma dalje, raztrgaš verigo! Nesreča ti bo sledila in ti bove- pretrgal verigo. Svetniku Miillerju so amputirali desno nogo in gospoda Sigismund Dervor in Jan Lokowsky sta prišla s kazenskim zakonom v konflikt. Pazi in ne izzivaj usode!« Ko pada jesensko listje in umira narava, se leto za letom pojavlja manija — pisanja. Ljudje od samega zehanja in dolgočasja ne vedo ne kod ne kam. Pa jih — vrag vedi kdo — potegne v mističen! krog »neizprosne usode«, ki določa Kudem zvezde sreče ali nesreče. Samo devet pisem je treba napisati in poslati deveterim znancem, pa se v bližnjih devetih dneh že prikaže — sreča. Zelo lep in prijeten posel za današnji neromantični čas... # Včeraj sem dobil od neke dame pismo, ona sama je dobila pismo iste vsebine od nekoga, ta zopet od nekoga in tako dalje. Z energičnimi, nevsakdanjimi potezami napisana senzacija ima napis: »Gliickskette«. Pismo pa se glasi: To verigo prepiši devetkrat in pošlji jo najboljšim prijateljem, katerim želiš srečo. Najpozneje v 48 urah. To verigo je začel v Italiji v Toskani neki poulični pevec, nadaljevala se je pri papeževem pilotu Mariju di Valtieriju. Devetkrat mora obkrožiti svet in prinesti vsakemu del — sreče. Že v prihodnjih devetih dneh se bo zgodilo nekaj, kar ti bo v srečo. Stotnik Valieri je deveti dan dobil v loteriji dobitek 100.000 lir itd.« Nezaslišana sreča se je nasmehnila vsakomur, kdor je veroval v verigo, ki našteva več primerov sreče. Med njimi seveda tudi filmske zvezde, ki so našle deveti dan svojega moža... Pa je poleg obljub zapisana tudi huda grožnja za vse one, ki ne verujejo: »Ti pa, ki gledaš na to kakor na dovtip ali težav današnjih resnih časov! Konjice Svečana akademija Sokolskega društva Konjice v proslavo praznika zedinjenja bo 30. novembra t. 1. ob 20. uri v telovadnici v Konjicah. Na programu so telovadne točke in slovesna prisega dno za petami. Glej primere: Hiša g. N*'novega članstva ter čitanje zvezine po-Nille se je tekom treh dni zrušila, ker je sianjC6i Nameravana matineja na 1. de- cembra t. 1. dopoldne v »Narodnem domu« odpade radi nedavne smrti brata podstarešine Vaclava Prorazila. Lutkovna predstava »Gašperček-ča-rovnik« na sokolskem lutkovnem odru v Končno sledi dolga vrsta členov te ve-'nedelj0) dne 37. t. m., je privabila šte-rige. Neverjetno, kakšne kapacitete so v51ne giedaice( ziasti mladino, ki je do pomagale vleči štreno neumnosti po sve- > zadtljega kotička napolnila dvorano. Natu: D’ Annunzio, Mussolini, Pirandello, ■ g, ]utkarji zaslužijo pod vodstvom sestre Nitti, Bernard Shaw, Saljapin, Horthy, j Marjane Režabek za svoje požrtvovalno Eckener, Lil Dagovver, Pola Negri, I delo veliko pohval0. y kratkem se uprizori pravljična igra »Radovid in črna kraljična«, delo strokovnega učitelja Draga Hasla iz Ptuja. Willy Fritsch, Marischka in še nešteto drugih. Od naših rojakov: minister Thi-wianowith(?), sekretar Petrovič, Jus. Makarov, S. Gillich, F. Mihelič, Peter Zorčič in druge manj znane osebnosti. Skratka: vetrov.. Stavbeno gibanje. Bivši gostilničar g. Franc Potočnik si zida stanovanjsko hi-kolobocija 134 imen od vseh g0 jn novo gospodarsko poslopje za svo-Zares mistična^ zadeva, ki ni j0 dosedanjo hišo, ki jo je pred kratkim prodal ge. Zdovčevi. »Dve nevesti«, Golarjevo veseloigro, uprizori Sokolsko društvo Konjice v nedeljo, dne 11. decembra t. 1., v telovadnici v režiji br. Ivana Nemca. Okrajna konferenca JRKD v Konjicah preteklo nedeljo,, dne 27. novembra t. 1., kar tako! Vsekakor matematičen problem, ki se pojavlja povsem sam! Moj fant bo imel računsko snov za 2 dni: Koliko pisem je veriga neumnosti povzročila? Koliko je šlo za znamke? Devetkrat devetim in še pomnoženo in devetkrat pomnoženo. Ogromni zmnožki! Sijajne vaje množenja. Zdi se mi, da bo to edino! je bila radi aktuelnega in zanimivega dnevnega reda skoro polnoštevilno obis-, , kana. Poročali so predsednik odbora g. Verigo sem pretrgal in ne bom poslal notar Rado jgreb 0 poteku seje bano-pisma deveterim prijateljem! Ne maram vinskega odbora v Mariboru; podpred-jih vklepati v to verigo srednjeveške1 sednik g- dr Ervin Mejak je podal pre-neumnosti. Naj vsem vzlie temu^ sveti' gledno p0ročilo,o delu stranke v okraju; zvezda sreče — mimo vseh križev in biagajpjk g- Stanko Sajovic je popisal finančno stanje okrajne organizacije; narodni poslanec g. Karol Gajšek je poro- Križi in težave mlinarskega obrta Mlinarsko zborovanje. Eden izmed najbolj zanemarjenih, dasi obenem najvažnejših obrtov je bil doslej mlinarski obrt. Pri tem mislimo na slovenske mlinarje. Kajti vojvodinski in deloma tudi hrvatski so dosti na boljšem, kakor naši, kar moramo naravno pač pripisati dejstvu, da nikjer ni malo mlinarstvo tako razširjeno kakor v dravski banovini. Pri nas imajo sicer mlinarji že 50 let obvezne organizacije, vendar se člani teh organizacij doslej niso mogli dvigniti do kakšnega pomembnejšega udejstvovanja, ker jim za to manjkajo sredstva, deloma potrebna splošna izobrazba, skoro brez izjeme pa primerni voditelji. V zadnjem čašu pa postaja ta obrt tudi v naši zakonodaji vedno važnejša Predpisi o prometu s pšenico ter davčni in taksni predpisi posegajo globoko tudi v razmere najmanjšega mlinarja, ki mu manjkajo na eni strani potrebni voditelji in svetovalci, na drugi pa zadosti močna strokovna zaščita v organizacijah. Potreba po pomoči se močno občuti že nekaj let in je postala tem večja po uveljavljenju novega obrtnega zakona, ki posveča tudi mlinarskemu obrtu večjo pažnjo nego dosedanji zakoni, ker ga 1 uvršča med rokodelske obrte in zahteva, da mora vsak reflektant na mlinarsko obrtno pravico v bodoče s pomočniškim in mojstrskim izpitom dokazati potrebno strokovno in splošno naobrazbo. j Nujno je potrebno, da se nekaj ukrene.: da pridejo do življenja in delovanja sedanje čisto brezpomembne mlinarske zadruge, ki štejejo povprečno po 50—60 večinoma siromašnih članov in v sedanji obliki niso seveda sposobne za nobeno Večjo akcijo v zaščito stroke. Po našem mnenju je neobhodno potrebno, da sc j po več takih brezpomembnih zadrug združi v večje in močnejše organizacije, kojlh centralne pisarne se naj uredijo tam, kjer so za to sposobni in voljni voditelji. Morda bi bilo tudi umestno, da se k temu delu pritegne Zveza slovenskih mlinov v Ljubljani in se pretvori v Zvezo mlinarskih strokovnih združenj v dravski banovini. Vprašanj, s katerimi bi se take krepke in živahne organizacije morale ba-viti, je dovolj. Omenjamo davčne in taksne predpise, navodila za enotne cene, prevozne olajšave za žito in moko, prevažanje žita v tuje mline, zamenjavo žita za moko itd. itd., sama vprašanja, ki posegajo globoko v življenje in delovanje malega mlinarske«, obrtnika in k! bi “! ri POiltičnem poiožaiu v državi in o dala delavni združeni pisarni dovoli po-j ?el« , , . je bila živahna, a vseskozi stvarna deba- 1 !ta, storili so.se razni sklepi in so bile sprejete soglasno zadevne resolucije. Po teh poročilih in debati je podal referat o družnemu nadzorništvu povod, da sklicalo za prihodnjo nedeljo, 4. decembra v Mariboru konferenco delegatov vseh strokovnih mlinarskih organizacij predloženih izpremembah. volilnega reda in društvenega zakona g. dr. Ervin Me- iz bivše mariborske oblasti in povabilo ? zakonskem načrtu zakona o za-zastopnike te stroke tudi iz onih krajev, §f!tl kmetov Je- rejenral e- "arodrn poslanec Karl Gajšek; o projektu novega občinskega zakona pa je podal glavne obrise g. notar Rado Jereb. Glede pr- kjer mlinarji niso strokovno organizira, ni. To je prvi mlinarski strokovni sestanek za bivše Spodnje Štajersko, prvi, , ... ... . poskus, da se vzpostavi zveza med ma-!v'h dveh ikonskih projektov so se s 0-limi strokovnimi edinicami. Namen kon- P™,emi sklepi, glede novega občin- ference je z gornjimi izvajanji podan: V sk^a ?akona P\se 3e 1? prvi vrsti ustanovitev močnejših stro- vatl ga na nosebnerrt . , kovnih organizacij, eventualno tudi zve- cernbra ob 1.. uri v Konj ca . ze teh organizacij za vso banovino. Da se bo pri tej priliki govorilo tudi o obmejnem žitnem prometu, je izven dvoma. Razveseljivo je, da je znani strokov- Sokolsko društvo Marlbor-matlca po-njak, svetovalec in prijatelj malega obr- živa svoje članstvo, da se polnoštevilno O ta g Zadravec iz Središča, obljubil za konferenco poročilo o stanju mlinarske stroke v dravski banovini z ozirom na zakone zadnjih let, ker bo to poročilo nedvomno vse udeležence zolo zanimalo. Mlinarji čutijo nujno potrebo po taki konferenci in je sigurno, da bo udeležba povoljna. udeleži »Večera Narodne obrane« 1. de, cernbra 1932 ob pol 21. uri v unionski dvorani. Zdravo! Sokolsko društvo Maribor III vabi svoje članstvo, naj se v čim večjem številu udeleži svečane telovadne akademije Sokola matice, ki bo drevi ob 20. uri v veliki unionski dvorani. — Zdravo! Obisk nemške križarke v Newyorku Te dni je posetiia nemška križarka »Karlsruhe« ameriške Združene države. Na sliki vidimo sprejem kapitana Erwina W assnerja pred newyorškim rotovžem, kjer stiska roko županu Mackeeju. To je bil prvi obisk nemške vojne mornarice v Ameriki po svetovni .vojni. Soort »Maribor« : »Železničar«. Po daljšem presledku se jutri zopet srečata lokalna rivala ISSK Maribor 1 SK Železničar v prijateljski tekmi. y nasprotnika hočeta prosti termin izrabiti, da se temeljito pripravita za zadnJ prvenstveno tekmo v jesenski sezoni. ^ jo morata odigrati z »Rapidom«. lezničar«, kakor tudi »Maribor« bos nastopila v najmočnejši postavi, taKOi da obeta biti tekma zelo zanimiva- Tekma se bo odigrala na igrišču Ib*5 Maribora s pričetkom ob 14.15, in sice ob vsakem vremenu. V predigri se bosta srečala ISSK Maribor mladina in b Železničar mladina. Tek »Osvobojenja«. Jutri, 1. decembra bo tradicionelni tek za pokal v sPoinj, na narodnega borca Toneta Vahtarja, ga že petič priredi ISSK Maribor. Zan* man je za to našo največjo lahkoatletsK® prireditev je zelo veliko, zlasti ker je o * gotovo, kdo bo letos zmagal. Gotovo «0 zelo ostra borba med favoritoma čanom in Grmovškom, a tudi ostali tes* movalci niso brez izgledov, in niso 1 ključena presenečenja, kakor se ie zgodilo pri predzadnjem teku. Tekm°v * li bodo tekači ISSK Maribora, Sokol* SSK Maratona, SK Železničarja, SK Svo* bode, ljubljanske Ilirije in celjske Jnž slavije. Start bo točno ob 11. v Koro®5®* vi ulici, cilj pa bo na Trgu svobode. Medklubski odbor LNP, službeno- Na državni praznik, 1. decembri bodo na igrišču ISSK Maribor nas^?cc,K tekme: ob 12-45 prijateljska tekma 15^ Maribor mladina : SK Železničar m* dina in ob 14.15: prijateljska tekma I®3*, Maribor I : SK Železničar I. Službuj® odbornik gosp. Amon. V nedeljo, 4. & ‘ pa se bodo odigrale sledeče tekme: 10. dopoldne na igrišču SK Zeleznič®1* prvenstvena tekma SK Železničar ,g zerva : SK Svoboda rezerva; ob 14, na igrišču ISSK Maribora prvenstvi, tekma SK Ilirija (Ljubljana) : SK RaIL, Službujoči odbornik dopoldne gosp. ^ dovič, popoldne gosp. Lorber. — TaJfl Odbor za delegiranje sodnikov Pd MOLNP, službeno. ... Prijateljsko tekmo ISSK Maribor u* dina : SK Železničar mladina sodi i° Konič; ISSK Maribor I : SK Že leg* čar I gosp. dr. Planinšek; SK 5 4 boda rezerva : SK Železničar g. Mohorko. Sodnika za prvenstv® tekmo SK Ilirija : SK Rapid delež LNP. Joško Janša bo vodil tekmovalni pri Rimskem vrelcu. Tukajšnjemu SSK Maratonu se ie K,, srečilo pridobiti za vodstvo svojega ^ movalnega tečaja pri Rimskem vrelcP . času od 26. decembra 1932 do 9. Ja .. arja 1933, našega najboljšega tekm0^ ca Jožka Janšo, ki ima za vodstvo . kega tečaja gotovo največ >zku.l y Tekmovalni tečaj, ki sestoji iz PoU «jui teku, slalomu, smuku in skokih, je na smučarjem z ozirom na kvalitativno ^ predovanje vsekakor nujno potreben- ^ tečaj se zanimajo zlasti Zagrebčani/^ koder je prispelo že 13 prijav. Poleg , n ovalnega tečaja bo pri Rimskem v * cu tudi več začetniških in nadaljevaj . tečajev, ki jih vodi priznani strokov diplomirani zvezni smuški učitelj, mik Černič. Dve smuški skakalnici pri RimskeI° Vre,CU‘ .radni* Nedavno smo poročali, da g r£icu smuške skakalnice pri Rimskem V ^ še ni zasigurana; kakor smo pa sedaj znali, se bližajo dela pri postavit t like in moderne skakalnice že n 0ja cu. Po načrtih strokovnjaka {ca 'nž. Rungaldierja je postaviim 1 v uenziona, podjetna gospa Nešice - ^ lastni režiji krasno skakalnico, KraSIto imela možnost skokov do 30 m. ^ je zgrajen zalet, ki vodi raz 10 got k^ga stolpa, ki bo služil °be _ razgledni stoln Čez bližnjo ok • e(ia zen skakalnice se postav J d3, ko divja vihar okoli oglov, slišijo esto ropot in rožljanje orožja. In če ne-te 1 k*‘sk razsvetli ves kraj, vidijo po-„111 temne postave, kako napadajo dru-afadrug0, kakor v srditem boju. * r_ed davnimi leti sta živela v bližnjem , ,adiču dva brata, dva močna in divja adeniča, ki sta se pa vedno dobro razu-wf. Nihče ju ni slišal, da bi se bila i» c k rftgala. Toda pri sosedovih so imeli mlado dekle, pohlevno in lepo. In oba brata sta jo vroče ljubila. V strahu, da ne bi zanetila sovraštva med obema bratoma, je odgovarjalo na njuna vprašanja vedno enako, da ima oba rada in da ne more izbirati. Po teh odgovorih sta hodila nekaj časa otožna in potrta vsak svoja pota. Pa je nekega dne stopil v sobo starejši, že ves pripravljen za potovanje ter ponudil mlajšemu bratu roko v bratsko slovo. »Eden od naju se mora umakniti, mora oditi!« je dejal. »Jaz sem starejši in zato lažje pretrpim izgubo.« Toda mlajši ni hotel o tem ničesar slišati. »Če pojdeš ti, pojdem tudi jaz s teboj!« je rekel mlajši. Starejši se je moral bratovemu prigor varjanju vdati in je ostaj. Kmalu nato sta sedela skupaj v sobi.. Mnogo sta pila. Tedaj je udaril eden s pestjo po mizi. »Brat«, je zaklical, »boriva se. Kdor bo zmagal, ta jo bo dobil!« Predlog sta sprejela in odšla iz hiše. Zunaj je bilo temno, tulil je vihar in blisk je rezal noč s kratkimi svetlimi žarki. Borba se je razvila na nekem gričku. Ko je pa posijalo na pokrajino svetlo solnce, so našli ljudje oba brata — mrtva. Pokopali so ju kar tam, kjer sta ležala in na grob so jima postavili kamen v spomin- Od takrat se imenuje tisti kraj Kamen, dasi kamna že davno ni več. Od takrat je hodilo nesrečno mlado dekle kakor v sanjah in nekega dtfe so jo našli ljudie mrtvo na grobu obeh bratov. To ie pripovedka o kamniških stra- hovih. Še dandanes lahko slišiš boj v viharnih temnih nočeh, in če trosi mesec svetlobo čez grob, se glase skozi noč žalostni vzdihi nesrečnega dekleta . . . * Sedel sem molče. Bonsak je nekaj časa premišljeval, potem je pa nadaljeval. V bližini dolstadtske cerkve je stal v davnih starih časih oder, na katerem so usmrčevali na smrt obsojene. O onih, ki so jih tam usmrtili, pa pripovedujejo: Visoko tam gori na Vefsenskem je stal majhen gradič in v njem so stanovali zapadnjaki. Omare in skrinje so bile polne oblek ter srebrnine in shrambe polne jestvin. Pa je ostala nekoč mlada žena z dve-mq malima otrokoma sama doma in je prišla v gradič tolpa ciganov. Bila sta dva umazana črna moža z nenavadno veliko žensko. Ciganka je hodila po hiši in si je vse natanko ogledala, nato je pa stopila k enemu moških in mu nekaj dejala. Nejevoljno je zmajal cigan z glavo. toda ciganka se je namršenih obrvi sklonila k njemu ter mu ponovila besede glasneje in z močnim, grozečim poudarkom. Tedaj je cigan pograbil sekiro in skočil k mladi ženi, ki je z otrokom v naročju sedela na stolu. Od strahu je reva skoraj odrevenela. Toda, ko je dvignil sekiro, da bi udaril, mu je pogledalo dete naravnost v oči. Sekira mu je padla iz rok in še on se je zgrudil na tla. Ko je velikanka to videla, je pričela divje besneti. Iztrgala je materi dete iz naročja in udarila z njim ob dimnik, da se je razbila drobna glava in so brizgnili možgani na vse strani. Ko ie mož zagledal kri, je bil kakor omamljen. Planil ie kvišku, znova pograbil sekiro in z enim udarcem razklal glavo nesrečni materi. Velikanka se je ozrla naokoli s krvjo podplutimi in krvoločnimi očmi. V zibelki je ležalo drugo dete, ki se je zaradi ropota že zbudilo ter se oziralo od enega do drugega. Nato se je zagledalo v enega izmed obeh mož ter se nasmehnilo. Pokleknil je poleg zibelke in prosil milosti za otroka. Toda ženska ga je potisnila proč, zgrabila dete ter udarila z njim ob steno, kakor s prejšnjim. V tistem trenutku se je pa začul od okna sem krik. Bil je domači pastir, majhen ribiški fantin, ki je še pravočasno prišel, da je videl, kako so cigani usmrtil) otroka. Ženska, ki ie slišala krik, ter videla skozi okno bledo, majhno obličje, je jadrno skočila ven. Toda fant je že zbežal. In tedaj sta pričela teči na življenje in smrt. Fant je slišal za seboj hripav klic: »Zdaj te imam!« In vsakokrat se mu je zdelo, kakor da je odrevenel. Napel je vse sile in strah mu je dajal moč. Ko je prišel do sosedovih, se je onesvestil in dolgo je trajalo, preden je mogel govoriti. Toda, ko so prišli ljudje v gradič, je bil že ves v plamenih. Morilce in požigalce so kmalu nato prijeli. Oba moža sta priznala, velikanka je pa dolgo tajila. Z žarečimi kleščami so ji žgali prsi. Toda za vse to se ni zmenila in je na vsa vprašanja odgovarjala z — ne! Vse tri so usmrtili pri dolstadtski cerkvi. Njihove glave so nataknili na kolce. In tam, kjer so stali kolči, se velikanka oglaša vsako temno noč s svojim kri-Kom. (Dalje prihodnjič.) Sobo za dva gospoda s posebnim vhodom in hrano poceni oddam. Splavarska ulica 6. 3957 Klavir 1 primeren za začetnike in 1 črn salonski popolnoma novo opremljen, najboljša znamka na prodaj. Vprašati v veletrgovini V. Weixl. 3924 Nemščina brez učenja posameznih besed! Pravopis, konverzacija, moderna trgovska korespondenca. Hiter, siguren uspeh! Poskusna lekcija Din 10.—. Naslov v upravi. _______________________________________3916 Poučujem knjigovodstvo, enostavno, dvostavno, amerikansko. Jasna, temeljita razlaga. Nasi. v upravi._________________________________3918 Opremljeno sobo s prostim vhodom in uporabo kopalnice oddam. Naslov v upravi »Veternika«. 3979 Opremljeno sobo oddam. Aleksandrova cesta 14/11. 3965 Opremljeno sobo oddam. Frankopanov« ul. 14/1. 3966 Stanovanje oddam. Betaavska cesta 39. 3986 Za pouk na citre sprejmem še nekaj učencev. Trg svobode 1/1, 38. 3982 Dva dijaka sprejmem na ceneno oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 3980 Stanovanje v vili, 2 sobi, kabinet, kopalnica, oddam v najem. Naslov v upravi. 3991 Delavnico takoj oddam. Vetrinjska ulica 26. 3990 Oddam 2 sobi, kuhinjo s pritiklinami, vanjska 31, Novavas. Spodnje Radr 3962 Kavarna »Plzenski dvor«! Bela kava in kruh z maslom ali orehove rezine 5 Din. Čaj z rumom in keksi 5 Din. Punč 6 Din. Kuhano vino Vio 1. 2 Din. Dnevno koncert. Se priporočata Alojz in Antonija Senica. 3849 Čedno opremljeno solnčno in snažno sobo š vhodom Iz stopnic oddam boljšemu gospodu. Prešernova ul. 19. 3729 Opravilnaštevilka E IX 3321/32 Dtažbeni oklic Dne 18. januarja 1933 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga k. o. Krčevina vi. št. 88 Cenilna vrednost: Din 124.894'— Vrednost pritikline: — Najmanjši ponudek: Din 83.261*70 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe. Je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki ie ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit s na uradni deski sodišča v Mariboru. 5 Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX. dne 11. novembra 1932 Pouk v strojepisju, stenografiji, knjigovodstvu, korespondenci, nemščini itd. M. Kovač, Maribor. Krekova ul. 6. 3961 Lepa, rumena svilena, s puhom polnjena posteljna odeja, ter srebrn pribor za 12 ljudi na pTodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 3975 Vse mesto že govori, da se najcenejše kupi in najboljše proda v Grajski starinarni, Trg svobode 1. 3952 Nemščino govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči po moji metodi. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 3960 Kupim hranilne knjižice vseh denarnih zavodov proti takojšnjemu plačilu, na željo tudi zamenjam. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro 101«. 3968 Britje 2. Striženje 4. Brusimo britve, škarje, nože. Mlinska št. 8. 3886 Lepo, zračno, opremljeno sobo takoj oddam. Vprašati v upravi »Večernika«. 3963 Razprodaja . dne 3. decembra 1932 ob 9. uri predpoldne v gostilniških prostorih na n* žaški cesti št. 8 v zapuščino Otmarja spadajočega vsevrstnega, o širnega, gostilniško-obrtnega invetita* ja, nekaj lovskih trofej, obleke in st' rega glasovirja. Sedaj ko prihaja zima . ,, in vaših koles ne boste več rabili, nit se vam prilika, da jih pustite teme’! osnažiti, emajlirati, poniklati. vse kr gljične ležaje zbrusiti, tako da bodo d prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorje čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčen in solidno delo. BTezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica stin Gustinčič, Maribor, Tattenbachov. ul. 14. Zadostuje dopisnica, da Pr'^jj na dom po kolo! Jos. Tichy 1 Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, pm’ izvaja elektroinstalacije stanovanjski® hiš, vil, gospodarskih objektov, založ« motorjev, lestencev, svetilk, elektro* instalacijskega blaga po konkurenc" ceni. 1603 Žive krape in ščuke dobite po najnižji ceni pri tvrdki Ferdo Greiner Maribor, Gosposka ui. 2. Žarnice lestence likalnike kuhinjske aparate Isollrne Ilc« motorje elektromaterljal zvonce telefone radloaparate kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini Karol Florjančič Maribor, Glavni trg 23 Razglas. Mestno načelstvo mariborsko bo oddalo izvršitev kleparskih In krovsklh del pri zgradbi carinske pošte na glavnem kolodvoru v Mariboru. Ponudbe, kolekovane s kolkom za 5— Din., je oddati v torek, dne 6. decembra 1932 zapečatene v mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici št. 8, I., soba št. 3 do 9- ure. Istotam se dobijo vsa potrebna pojasnila. k86£ Mestno načestvo mariborsko. Dve veliki lutzovi peči uporabni za pisarne, dvorane ali bančne prostore ceneno na prodal interesenti naj se zglasijo v upravi »Večernika" dnevno med 9. in 10. uro. OTROCI. odkod itai vzame Mlklaviek najlepša darila! Z zatirani! oolicel To je devet knjižic, polnih čudovitih pripovedk. Bili so trije velikani •.. Dolgouhi Jernejček, Princesa v pomaranči, Koko in druge živalske zgodbe, Mihec In princ Lenuhar, Čarobni studenec, Božične pripovedke, Vilinske gosli, O srečnem krojačku. Knjižice so izredno poceni. Vseh dvet brošur stane le Din 70.—, vezane le Din 100.—, vsaka posamezna pa broširana samo Din 12—, vezana Din 16— 3980 Knjigarna tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta 13. cui mm nov mi pitii Belelinec Ivanopolje Budfnitfna lignit Ladanje-Dolnje lOSlp Govedič, Maribor, Prešernova tj Zaloga suhih bukovih in mehkih drv po najnižjih cena® Telefon 26-96 Najlepša miklavževa darila dobite v Trpinovem bazari* Moški in ženski šali a Din 10"" lepe volnene kapice a Din 5*^ Naznanilo! Podpisana tvrdka naznanja tem potom svojim ceoje‘ nim odjemalcem, zlasti cenjenim stanovalcem žele** ničarske kolonije, da preda s 1. decembrom prodaj0 domačega kruha in peciva gospej Naši Uhlar lastnici delikatesne trgovine v Mariboru, Frankopan5’ va ulica 31, ki bo z znano ljubeznivostjo vse cebJ* odjemalce najbolje postregla. I. Mariborska delavska pekari« Primerna miklavževa darila v veliki izbiri m IVAN KRAVOS. MARIBO* Aleksandrova c. 12 Smuči! Strokovna postrežba l kakor razne potrebščine za zimski šport dobite pri Hojnik & Prinčič Maribor, Aleksandrova cesta 26 iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiHiiiiuiiiniiniiiiiiiiHiiiiiinimimimiiiiiiimiiiiHi Novo! Prevzamem vsakovrstna popravila! Otvoritev Grajske kleti S 1. decembrom bo otvoijena »Graj^* klet pod novim vodstvom. v Točil bom s»mo pristna domača » dalmatinska vina. Mesečni abonement po karti Din 600 Kosilo (Menu) j ^ Sveže morske ribe, polenovke in drug specialitete. Za obilen obisk se priporoča Grga Battelli, reitavrater Izdala konzordl »JotM* - UflbUanV predstavnik Izdaiatelia in urednik: RAD1VOJ REHAR jr Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA ▼ . Mariboru