L? | ■ ■ ■ t;
CENA 200 SIT / POŠTNINA PLAČANA’PRI POŠTI 6310IZOLA-ISOLA
VOLITVE SO jv ZAUKAZANE C
Volitve
str. 4	^
OLIMPIJSKO
VESELJE
str. 8
RIBIŠKI PRAZNIK JE BIL POLN str. 10
JADRANJE DO MEDALJE
Jadranje je izolski šport. V dveh klubih se na majhnih optimistih vsako leto znova zazibajo otroci, ki z nerodnimi gibi v jadra lovijo prve vetrove. Morja nimamo na pretek, a za prvo silo ga je za vse dovolj. Iz obale jih opazujejo starši, ki upajo, da bodo negotovi malčki nekoč postali prvaki. Pa treningi niso hec. Včasih te sunek vetra obme in malček štrbunkne v mrzlo vodo. Materinski instinkt je nepremagljiv: kaj če se prehladi, lahko bi umrl, kako je nebogljen, tam, sredi morja. In tako jih do najvišjih kategorij vztraja le malo. Še posebej, ko se v lov za kolajne vmešajo sponzorji in škodljivci raznih vrst, ki si poskušajo lastiti zasluge mladega športnika. Pa jadranje ni nobena izjema. Otrok mora biti karseda uspešen tudi v šoli, pa na raznih obšolskih krožkih. In nič ni narobe, če ob vseh obveznostih čas najde še za kakšen drugi šport. Ko malčki odraščajo, starši ugotovijo, da ’ otroka prav vsi krožki ne zanimajo in dejavnosti iz umika odpadajo kot zrele hruške.
■C Banica Koper
26. avgust 2004
Nekaterim so okoliščine naklonjene in lahko se borijo za najvišja mesta, za medalje in slavo. Šport je zelo nepredvidljiv, lahko te razočara, če pričakuješ preveč. Pa ne le športnikov, razočara lahko starše, prijatelje in navijače. Velja le zmaga, ali pa vsaj medalja. Prav nepredvidljivo pa zna biti tudi življenje. In tako se kaj lahko zgodi, da lepega dne za sistem ne obstajaš več. Vzame ti dokumente, stalno prebivališče, zdravstveno varnost in upanje na dostojno življenje. Ostane le misel na otroška leta, ko je bilo še vse možno-tudi medalje. Na vstop v sistem se te dni pripravljajo prvošolčki, ki že pridno nakupujejo barvice, svinčnike, zvezke in copatke. Čez par dni bodo prestopili prag osnovne šole in spoznavali svet medalj, velikih in malih razočaranj in nemoči.
V številki, ki jo držite v rokah smo mesto našli za vse tri: Za Vasilija, ki je po štirih letih odrekanj in napornih treningov prijadral do olimpijskega brona, za Vesno, ki ji to za las ni uspelo in za možakarja, ki uradno sploh ne obstaja. Tudi on si za leta borbe z sistemom zasluži medaljo.
OBALA V MALEM
nepremičnine immobili
v .	BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
šifra 080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
DOBRA RIBA
V moji družbi nihče ne spi, sem kraljica vseh noči. Noge, boki in oči, vse na svojem mestu stoji.
Vsi ribiči so na preži, ob pogledu name vsak se razneži, vsak želel bi me v mreži.
A kar tako se jaz ne dam, ne pustim se uloviti, čeprav je ribič na morju sam. In ni mu lahko, dolge noči, saj takšnih rib v morju ni.
In dostikrat na slab ulov, praznih mrež se vrne domov. Morda pa kdaj že kaj ujame, Ko sredi noči pomisli name.
AVTO CENTER
Avto Center Jereb. Izolo www.o-jereb.sl
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
SKUPNI INTERESI PREBIVALCEV IZOLE IN KOPRA
Mladen Baša nam je v imenu Civilne iniciative Gibanje za Izolo poslal daljši dopis oziroma informacijo, ki so jo pripravili za tiskovno konferenco, ki je bila prejšnji teden v Žustemi. Ker bralci Mandrača vsebino v glavnem že poznajo smo v uredništvu skrajšali uvodni del zapisa in v celoti pustili zapisana javna vprašanja. Glede na to, da tudi v uredništvu že nekaj časa pogrešamo pojasnila stroke in upravnih organov upamo, da bo zdaj, pred volitvami, le drugače, (uredništvo)
Prebivalci z obeh strani Markovca delimo skupno naravno okolje in tudi skupne prometnice, zato so naši interesi nujno povezani ne glede na vmesno občinsko mejo in morebitne razlike v interesih občinskih vodstev. Nevarnosti in trajna škoda, ki jo po našem mnenju predstavlja katastrofalno slab izbor trase nove hitre ceste, pa so te skupne interese še bolj poglobile. Kar se tiče hitre ceste lahko naše skupne interese strnemo v naslednje točke: Preprečiti moramo nepotrebna rušenja hiš; zmanjšati na minimum nevarnost posedanja terena nad predorom ter s tem nevarnost škode na hišah in drugih objektih; preprečiti nepotrebno uničenje doline potoka Pivol (Viližan) ter njeno dejansko trajno zaščito in poiskati najbolj ekonomično traso z vidika okoljskih, kmetijskih, gradbenih, stanovanjskih, prometnih in drugih stroškov.
Med stališča	in	zahteve so zapisali,	da je Odbor državnega zbora	za
infrastrukturo	in	okolje je v svojih	sklepih zahteval, da je treba	na
odseku Koper -	Izola ob varianti BI	upoštevati tudi varianto B5 ter	pri
optimizaciji upoštevati najnižje gradbene in okoljske stroške, da je treba pri oceni stroškov upoštevati tudi potencialno vrednost doline Pivol -Viližan z njenimi prvovrstnimi mikroklimatskimi, talnimi in hidrološkimi razmerami, izgrajenim namakalnim sistemom in velikimi kmetijskimi kompleksi, da strokovne službe DARS-a in Ministrstva za okolje in energijo niso upoštevali pogojev Ministrstva za kmetijstvo, iz katerih je jasno razvidno, da ne smejo posegati na kmetijske površine in da mora biti priključek na obstoječo hitro cesto tam, kjer je sedaj - se pravi pri Rudi, da sprejeta trasa zahteva s prometnega vidika številne nepotrebne in nelogične navezave na mesto in bolnico, da bo po končani gradnji bo dolina trajno	iznakažena z nasipom	visokim tudi do 15 m, da	bo
predvidena trasa predstavljala trajen vir močnega onesnaženja z izpušnimi plini in hrupom in da je dolina v državnih dokumentih opredeljena kot prvo območje kmetijskih zemljišč z urejenim novim namakalnim sistemom, katerega bi predvidena trasa hudo prizadela.
Vsled vsega naštetega zastavljamo naslednja javna vprašanja:
1.	Gospa Jana Purger, vodja Urada za okolje in prostor občine Izola je na tiskovni konferenci januarja letos predlagala in tudi obljubila organizacijo sestanka prizadetih krajanov predstavniki DARS-a. Zakaj tega do danes ni uresničila?
2.	S katerim dokumentom je svet Občine Izola sprejel varianto BI?
3.	Zakaj niso bili uresničeni sklepi Odbora državnega zbora za infrastrukturo in okolje, da je treba na odseku Koper - Izola ob varianti BI upoštevati tudi varianto B5 ter pri optimizaciji upoštevati najnižje gradbene in okoljske stroške?
4.	Zakaj je bil kršen splošni zakon o upravnem postopku in se je z odgovori prizadetim strankam po javni razgrnitvi oktobra lani zavlačevalo več kot pol leta (do junija letos), s tem da posamezniki še zdaj niso uradno dobili odgovora?
5.	Glede na to, da so bili predhodni pogoji Ministrstva za kmetijstvo praktično ignorirani in da so odgovorne službe tega ministrstva zatajile, ko je bilo treba ponovno dostaviti pogoje, zahtevamo jasno opredelitev Ministrstva za kmetijstvo do zaščite kmetijskih površin v dolini Pivol -Viližan!
6.	Zakaj Ministrstvo za kmetijstvo svojih pogojev ni ponovno dostavilo načrtovalcem, ko je bilo za to zaprošeno?
7.	Predstavniki Civilne iniciative smo konec julija bili na sestanku s predstavniki DARS-a in Ministrstva za okolje, prostor in energijo, kjer so nam obljubili, da nam pošljejo primerjalno študijo med različicami hitre ceste. Zakaj jo še vedno nismo prejeli?
8.	Na osnovi česa se je izolska občina odločila o prometno najugodnejši varianti, če ni imela izdelane prometne mreže?
9.	Zakaj je Občina Izola v novih planskih dokumentih celotno območje Viližana opredelila kot »druge zelene površine«, če je v državnih aktih to še vedno prvo območje kmetijskih zemljišč?
10.	Katere politične stranke so pripravljene podpreti boj Civilne iniciative Gibanje za Izolo za ohranitev doline Pivol-Viližan v interesu vzdržnega prostorskega razvoja in s tem tudi v interesu bodočih rodov naše domovine?
Nismo proti gradnji hitre ceste, smo pa odločno proti izbrani trasi, ki pomeni trajno uničevanje našega življenjskega okolja, še zlasti ker tak potek ceste pomeni tudi za našo državo neracionalno investicijo!
Doslej smo se soočali s precejšnjo ignoranco zlasti občinskih organov (izogibanje sestankom,	neorganiziranje javnih obravnav, skrivanje
informacij...). Moramo poudariti, da je časovno še vedno možno sprejeti ustreznejši potek trase (sedaj se zaključujejo šele predlokacijski postopki), zato ne pristajamo na politiko izvršenih dejstev. Glede na številne pomanjkljivosti v postopku sprejema državnega lokacijskega načrta zahtevamo vrnitev postopka v primetjalne študije med variantama BI in B5.
V	primeru nadaljnjega takega obnašanja s strani investitoija in Občine Izola, bomo prisiljeni poseči po neljubih pravnih sredstvih in tudi državljanski nepokorščini.
Civilna iniciativa Gibanje za Izolo ______________________________________________________Mladen Baša u.d.i.a.
DRUŠTVO SENIORJEV SLOVENIJE ŽE DELA
Dočakali smo ustanovitev novega društva upokojencev pod imenom. Društvo seniorjev Slovenije. V članstvo tega novo ustanovljenega društva vabimo vse upokojenke in upokojence ne glede na politično, versko, spolno, rasno , narodnostno ali kakršnokoli pripadnost in usmerjenost. Ne moti nas če ste že člani kakršnegakoli društva upokojencev ali podobnih organizacij. V našem društvu bomo odprtih rok sprejeli vsakogar, ki si želi in se hoče zavzemati za upokojenske pravice iz dela, ki so si jih dosedanje generacije upokojencev pridobile z minulim poštenim delom .
Ne strinjamo se namreč s postopki in dejavnostjo t.i. stranke upokojencev in ZDUS-a, ki samo prikimavata in podpirata odločitve te vlade, ki jih ta vlada sprejema na škodo upokojencev.
Izdali smo manifest v katerem smo objavili naše smernice za delo in naše poglede na probleme upokojencev. Naj vam predstavim le majhen del našega manifesta:
1.	) Želimo uveljaviti društva upokojencev kot stanovske organizacije, ki znajo prisluhniti članom in se odločno zavzeti za uveljavljanje in spoštovanje pravic upokojencev, ne pa samo zagovarjati vladne ukrepe.
2.	) Ne pustimo se več goljufati ! Ko nam je ta vlada obljubila rast pokojnin z rastjo povprečne plače zaposlenih. V resnici pa so pokojnine zaostale za več kot 6% za rastjo plač.
3.	) Najnižja pokojnina mora biti najmanj 15% višja od socialne pomoči.
4.	) Zavzemamo se za vzpostavitev sistema zavarovanja za patronažno
nego. Starejši ljudje moramo imeti možnost, da čim dlje živimo v domačem okolju.To načelo mora biti tudi v prihodnje upoštevano ravno tako kakor načelo, da	morajo preventivni ukrepi in
rehabilitacija imeti prednost pred negovalnimi ukrepi. Z zavarovanjem za bolniško nego na domu bo množica ljudi postala neodvisna od socialne pomoči in od nege v bolnišnicah.
5.	) Vdovam, ki imajo poleg pokojnine iz lastnega zavarovanja še pravico do vdovske pokojnine, se poleg njihove pokojnine izplačuje še del vdovske pokojnine ne glede na premoženjski cenzus.
To je samo nekaj točk iz našega manifesta društva seniorjev Slovenije. V kolikor se strinjate z našimi pogledi na problematiko upokojencev vas vabimo, da se oglasite na tel 041 620 789 ali pa se oglasite vsak ponedeljek od 18. ure naprej na Plenčičevi 3 prvo nadstropje v Izoli. Sedež novega društva je v Ljubljani na Komenskega 7. Vabimo vas, da se nam pridružite !
RS
V	eni zadnjih številk Mandrač-a se nam je na naše sporočilo odzvala anonimna občanka, ki nam je sporočila, da bi se priključila našemu društvu pod pogojem, da ji bomo kaj dali. Gospej moramo sporočiti, da ji ne moremo za enkrat podariti nič materialnega. Če pa se nam pridruži bo lahko prispevala po svojih močeh, da bodo tudi tisti, ki nimajo dovolj za dostojno preživetje kaj pridobili. Zavzemamo se za solidarnost med upokojenci in med generacijami in ravno zaradi tega smo ustanovili društvo seniorjev Slovenije.
Predsednik društva seniorjev Slovenije __________________________Ivan Bizjak
Turistična strategija
BO STRATEGIJA RES PRIPRAVLJENA DO KONCA LETA?
Predsednik Sveta za turizem izolske občine, Branko Simonovič, ki je sicer tudi izolski podžupan,	je nekolik turizma nared do
konca tega leta. o slabe volje novinarjem pred kratkim zagotovil, da bo	strategija izolskega	turizma	nared za	obravnavo že do
konca tega leta.
To je seveda realno mogoče, saj nastaja že dve polni leti in je občino menda veljala 7 milijonov tolarjev (kot so na zadnji seji'OS trdili svetniki LDS), po	mnenju	prvoizvolj	enega predsednika
novoustanovljenega Sveta za turizem pa jo potrebujemo čimprej. Seveda	je vsem jasno, da	strategija	ne more	prinašati magičnih
rešitev, odgovoriti pa mora na nekaj najpomembnejših vprašanj, ki se postavljajo pred turistične delavce izolske občine. Glavno vprašanje se seveda glasi: Kakšno vrsto turizma naj razvija Izola v prihodnje? Je to turizem za zahtevnega gosta s specifičnimi potrebami, je to družinski ali mladinski turizem, morda pa celo športni ali kulturni.
Če je soditi po napovedih vodje projekta, mag. Mitje Podgornika, bo izolski	turizem iskal svojo	specifiko, seveda	predvsem tisto iz
zgodovine. Kot del takšne usmeritve lahko štejemo tudi načrte o vzpostavitvi ladijske povezave med starim pristaniščem Haliaetum in Oglejem. Obe mesti sta bili nekoč zelo povezani, Oglej še vedno stoji, Haliaetum pa je potopljen in v glavnem zakrit očem radovednih turistov. Po začetnih dogovorih z zgodovinarji naj bi v prihodnjih letih obnovili stari rimski pomol in ponudili na ogled vsaj del romanske palače z njenimi mozaiki, potem pa naj bi prišla na vrsto tudihistorična popotovanja z ladjo od Izole do Ogleja.
Seveda ni naloga strategije, da določa takšne podrobnosti, prav pa je, da izdela nekakšne smernice in jih ponudi v razpravo Izolanom in občinskim svetnikom. Da se bo vedelo, kako ves ta denar ni bil zapravljen zaman. (DM)
IZOLSKE JADRNICE ZA BOVŠKE OTROKE
V avgustu so bili na enotedenskem letovanju na Debelem Rtiču otroci z bovške Osnovne šole. Društvo prijateljev mladine iz Kopra jim je tu omogočilo delo v likovnih delavnicah, srečanje z modelarjem in obisk pokopališča školjk. Otroci so bili zadovoljni, veseli pa so bili tudi darila v obliki dveh modelov jadrnic, ki jim jih je podaril gospod Tone Pavlovčič. Z izolskim modelarjem so se otroci o modelarstvu tudi pogovarjali. Koprčani so na koncu za bovške otroke pripravili še posebna darila.
GRADBENIŠKI ZAPETLJAJI
Z gradnjami se zadnje čase res zapleta. Trasa hitre ceste je kritizirana pri Koprčanih in nekaterih Izolanih, končno pa jo je zavrnila celo izolska občina. KKA Svetilnik stoji, Argolina stoji, objektu ob v ■ starem zdravstvenem domu ne kaže nič
dobrega, zdaj pa je celo slišati, da se je zapletlo pri plačilu že kupljenega zemljišča na območju Male seve. So vsega krivi demokracije željni občani, različne civilne družbe ali strokovne službe, ki delajo napake v postopkih? Morda pa so vsega krive volitve?
OVIRE ŽE LEŽIJO!
V prejšnjem mandraču smo napovedali nove hitrostne ovire. Delavci komunale so bili hitri in tri ovire že krasijo vozišče na Cankarjevem drevoredu. V veselje tistih, ki so prečkanjem prehodov nemalokrat tvegali življenje in pa jezo številnih, ki bodo v nenehnem tresenju podvozja in počasni vožnji izgubljali živce. Ob tem velja pripomniti, da bi morala občinska uprava poskrbeti tudi za primemo osvetljavo prehodov na tem delu, saj so ti ponoči, še posebej v primem dežja popolnoma nevidni in zelo nevarni za pešce in voznike.
Veliko nezadovoljstva povzroča tudi nov prometni red ob športni dvorani, saj so bili prve žrtve "urejanja" prometa nič hudega sluteči športniki in trenerji, ki so jim na inšpekciji zabrusili naj pač parkirajo pri ladjedelnici. Očitno se vse manj ve, kaj je vzrok, kaj posledica in kdo je zaradi koga v tem mestu.
f
V
Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35
Menjalnica
ODPRTO VSAK DAN od 8.00 -19.00 SOBOTA od 8.00-12.00
lil
šifra
”1= 080 18 B3
OBALA V MALEM., v
nepremičnine
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVAHIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
www.sifra-neprenilcnine-sp.si
S
državnozborske volitve 2004
VOLITVENIK
Do letošnjih državnozborskih volitev na katerih bomo volili poslance za državni zbor RS je še dober mesec in pol, volilne komisije imajo že polne roke dela, volilni seznami so razgrnjeni in določena so plakatna mesta za volilno kampanjo, prav tako pa že poteka zbiranje podpisov za podporo nestrankarskim kandidatom.
V Izoli še ni čutiti posebnega predvolilnega vzdušja. Je pač še vedno poletje in še vedno je tukaj turistična sezona, poleg tega pa je treba volivce čimbolj obvarovati pred nepotrebnimi poletnimi obremenitvami, zato tudi volilni štabi še ne hitijo z obvestili in drugimi akcijami pred klasično kampanjo. Tudi seznam izolskih kandidatov za volitve še ni povsem znan. Uradno so svojega kandidata, Ivana Palisko, predstavili le pri DeSUS-u, znano je, da bo kandidat ZLSD Breda Pečan, pri SDS bodo v boj poslali študentko Sandro Letica, na listi LDS bo, kot nestrankarski kandidat, nastopil Drago Mislej, za SNS bo, po neuradnih podatkih, kandidiral Jadran Furlanič, kandidat NSi je še skrivnost, prav tako tudi kandidat SLS. Neznanka je tudi, koga bodo v ogenj poslali pri stranki Slovenija je naša.
Kandidati bodo dokončno znani 9. septembra, saj je do 8. septembra čas za vložitev kandidatur strank in posameznih kanidatov, ki bodo nastopili s podporo volivcev. Kot vse kaže teh v Izoli letos najverjetneje ne bo, razen če se bodo za kandidaturo odločili v zadnjem trenutku.
PREISKAVA PROTI BORISU POPOVIČU
Stranka Slovenija je naša se vneto pripravlja na državnozborske volitve, medtem pa je njen predsednik in župan Mestne občine Koper, Boris Popovič, prejel sklep preiskovalne sodnice okrožnega sodišča v Kopru o uvedbi preiskave zaradi suma storitve kaznivega dejanja davčne utaje.
V stranki so prepričani, da datum začetka preiskave, v kateri naj bi šele začeli z zbiranjem dokazov, ni naključno izbran in menijo, da gre za prvega od nizkih udarcev še pred uradnim začetkom predvolilne kampanje. Pričakujemo, da bo takih zadev še več, saj je znano, da je bilo proti koprskemu županu podanih že več ovadb, nenazadnje pa je bil pred letom dni tudi mesec dni protipravno priprt. V SJN seveda obsojajo gonjo proti predsedniku stranke in so prepričani, da bo pritožba Borisa Popoviča na sklep o uvedbi preiskave dokazala, da ni utemeljenega suma, da bi Boris Popovič in njegovi najbližji storili domnevna dejanja.
Prejeli smo
MAJHEN POZIV ZA VELIKO PRIHODNOST
Z letom 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, so se za našo državo odprle nove dimenzije in možnosti.A vendar...govoriti o Evropi je nesmiselno,če ne ustvarimo Evrope doma, v Sloveniji. Potrebno je urediti socialne razmere doma, poskrbeti za učinkovit izobraževalni sistem, povezati gospodarstveno vejo z šolsko, zagotoviti prvo zaposlitev, rešiti stanovanjsko problematiko mladih ipd. V Sloveniji, ne v Evropi. To je torej naša priložnost, priložnost	nas MLADIH.	Začnimo se	vključevati v družbeno
politični prostor, saj je dobrobit države odvisna od nas. Nastopilo je novo obdobje, nova zgodovina, nova prihodnost.
Zato Vas vabim, da se vključite v Slovensko demokratsko mladino (SDM), kjer si želimo svežih idej, znanja in imamo možnost svobodnega mišljenja, razpravljanja in odprtega dialoga. Sama sem članica Izvršilnega odbora	SDM, morda	bolj poznana kot	prva
ženska v zgodovini Slovenije, ki je oddala pobudo za predhodni razpis referenduma o t.i. izbrisanih. V našem podmladku ambicije niso prepovedane, saj bo na jesenskih državnozborskih volitvah kandidiralo kar nekaj mladih in persektivih ljudi. Vse to so pokazatelji, da se resnično odpira nova pot. Ostanimo vedno mladi, drugačni,	ohranimo svojo	miselnost in	zagon, vendar le	kot
odgovorni	državljani, ki	bodo krojili	svojo prihodnost.	Ne
dopustimo, da drugi odločajo o naši kvaliteti življenja in ne čakajmo na Evropo. Vse potenciale in možnosti imamo, da ustvarimo vsem ljudem prijazno državo.
Slovenija je na novi poti, velika prihodnost je pred nami! Zato vsi mladi Izdani in Izolanke dobrodošli v SDM!
______________________________Sandra Letica, članica 10 SDM
Mandrač - uredništvo
MANDRAČ-a UREJA DARJAN GORELA
Darjan Gorela, novinar in zunanji sodelavec televizije Koper Capodistria je prevzel funkcijo v.d. odgovornega urednika tednika Mandrač.
Ker bo dosedanji urednik Drago Mislej Mef kandidiral na letošnjih volitvah, smo v uredništvu sprejeli sklep, da urednikovanje zaupamo Darjanu Goreli. Ta bo tako v času volilne kampanje skrbel, da bodo vsi sodelujoči na državnozborskih volitvah imeli enake možnosti predstavitve v tedniku Mandrač, dosedanji urednik pa bo novinarsko in s podpisom uredništva spremljal dogodke, ki niso v neposredni povezavi z volitvami.
Verjamemo, da bomo tudi v tem, nekoliko specifičnem primeru, znali ohraniti jasno glavo in poštene misli ter da bomo predvsem korektni do vas, bralcev Mandrača, ki ste nam doslej že tolikokrat izrazili vaše zaupanje in naklonjenost.
O VOLITVAH, TOKRAT ZARES!
V prejšnji številki smo napovedali objavo volilnih pravil. Zaradi tehničnih težav smo pravila objavili le v spletni obliki, na www.mandrac.com, kjer so javnosti na voljo 24-ur na dan.
PRAVILA VOLILNE KAMPANJE V TEDNIKU MANDRAČ
Na osnovi Zakona o volilni kampanji v javnih glasilih (UL RS št. 62/94) je Uredništvo Mandrača na seji dne 11. avgusta 2004 sprejelo pravila o ravnanju uredništva ter o izrabi časopisnega prostora za potrebe volilne propagande političnih strank in posameznikov za volitve državnozborskih poslancev, ki bodo 3. oktobra 2004. Ob tem je uredništvo sprejelo naslednje sklepe:
1.	Mandrač je nestrankarsko, neodvisno javno glasilo, zato imajo vsi uradno sodelujoči kandidati in politične stranke enake pravice do objav v časopisu v skladu s temi pravili.
2.	Uredništvo Mandrača bo v skladu z uredniško politiko objavljalo novinarske informacije o vseh pomembnih dogodkih, predstavitvah in tiskovnih konferencah, katerih vsebina bo jasno namenjena volilni kampanji.
3.	Uredništvo Mandrača bo zagotovilo enakomerno in enakovredno predstavitev vseh kandidatov z zastavljenimi enakimi vprašanji in fotografijami,ki jih bo priskrbelo uredništvo. Predstavitev bo obsegala 2 časopisni strani, objavljena bo v četrtek, 16. septembra 2004.
4.	Uredništvo v času trajanja volilne kampanje ne bo objavljalo pisem bralcev, ki jih bodo podpisali kandidati ali bo iz njih jasno razvidno, da so del volilne kampanje.
5.	Tednik Mandrač bo objavljal plačane oglase za volilno kampanjo po enotni ceni, ki jo je na svoji seji sprejela uprava podjetja. Cenik je na voljo v uredništvu in na spletni strani www.mandrac.com. Izbor strani za objave bo po sistemu: kdor prvi pride, prvi izbira. (Vsako naročilo mora biti zavarovano z naročilnico naročnika)
6.	Za potrebe oglasov iz volilne kampanje bodo na voljo časopisne številke, ki bodo izšle 9., 16., 23. in 30. septembra 2004.
7.	Velikost oglasov je omejena z velikostjo časopisnih strani. Mandrač bo zagotavljal, da skupni obseg oglasov volilne kampanje ne bo presegal polovice celotnega obsega ene številke časopisa. Časopis bo omogočal tudi vnašanje posebnih volilnih letakov in obvestil po veljavnem ceniku, vendar ne odgovarja za njihovo dospelost do naročnikov.
8.	Vse naročene objave ali vložki iz volilne kampanje bodo imeli jasno označenega naročnika.
Človek v krempljih države	v
POGOVOR S ČLOVEKOM, KI GA NI
Vrana Milenko je izbrisan. Pravzaprav niti ni izbrisan, le zapisan je bolj slabo oziroma pomanjkljivo oziroma, kako bi se že temu reklo. Sicer pa, pojdimo po vrsti in od začetka, tako kot se vse nenavadne zgodbe tudi začnejo.
Rodil se je v Trbovljah pred natanko pol stoletja, seveda v rudarski družini in tudi njega je pot zanesla v rudarsko šolo nato pa v rudarski poklic, v katerem je vzdržal 17 let. Potem mu je bilo dovolj. Spoznal je tudi lepše življenje od tistega pod zemljo.
-	V Piranu sem spoznal morje, mediteranski način življenja, prijatelje in občasne delodajalce, od ribičev do gradbincev. Prav lepo se je dalo preživljati takrat na ta način in tako je rudnik za vedno šel iz glave.
-	Takrat si imel stalno prebivališče.
-	Ja, bil sem prijavljen pri dekletu na Kacinovi ulici v Ljubljani in tako sem tudi na vseh dokumentih imel vpisano to prebivališče. Vse sem imel urejeno, le certifikata nisem dobil tako kot vsi ostali državljani.
-	Potem je prišla zamenjava dokumentov in prve težave.
-	Novo osebno izkaznico sem leta 1998 dobil na Upravni enoti na Mačkovi v Ljubljani z vpisanim stalnim prebivališčem Kocenova 9. v Ljubljani. Par mesecev kasneje pa sem dobil ponudbo znanca za delo v Švici in tako sem se odpravil še po potni list. Pridem na Upravno enoto in tam mi uslužbenka pove, da mi ga ne more izdati, ker je ob mojem imenu vprašaj. Poslali so me od enega do drugega in končno mi pravijo, da potnega lista ne bom dobil, dokler se za stalno ne odjavim. Tako sem prišel do šefice in ji povem, da bi rad čimprej dobil potni list, ker moram na delo v Švico, ona pravi, da ga ne morem dobiti, jaz ji pravim, da mi po ustavi pripada. Potem me vpraša, kam grem v Švico, jaz ji dam naslov in ona mi reče, naj grem v Moste, kjer menda izdajajo potne liste. Dokler sem prišel do tam je bil moj potni list že narejen, le še fotografije so manjkale. Dal sem fotografije in hotel prevzeti potni list a so mi rekli, da ga lahko prevzamem le na Mačkovi in da ga bodo tja poslali po kurirju. Tako sem šel nazaj na Mačkovo in ko sem vprašal za potni list mi pravijo, naj dam osebno v stilu: ti nam osebno, mi tebi pasoš. Seveda sem potni list bolj potreboval in sem jim dal osebno, ki sojo isti trenutek lastnoročno preluknjali.
-	Tako si potem odpotoval v Švico.
-	S prijateljem sva odšla v Švico, potem pa so naju navsezgodaj zbudili policisti in seveda zahtevali dokumente. Začeli so me spraševati, kje sem dobil ta potni list, jaz odgovarjam, da mi ga je dala država, oni ne verjamejo in tako sem končal v azilu za begunce.
Radi hodite v naravo?
Poskrbite za ustrezno zaščito:
sprej proti klopom klešče za odstranjevanje klopov
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Naslednji dan so me spet zasliševali in se čudili, kako je lahko na originalnem potnem	listu zapisano le ime nekega
švicarskega mesta, jaz pa sem jim odgovarjal, da sem takšnega pač dobil. Čudili so se, kako lahko Slovenija dodeljuje stalno prebivališče v njihovi državi in so potni list poslali še na superekspertizo v Genevo. Tudi tam so ugotovili da ni ponarejen in tako so me naslednji dan pospremili do letališča, mi vrnili potni list, hkrati so mi dali dve leti prepovedi vstopa v Švico in za povrh še kuverto s 300 franki in »dovidjenja«. Ko sem prišel na Brnik sem pričakoval, da me bodo tam čakali naši, ker so me pač izgnali iz druge države a ni bilo nikogar in tudi mejne formalnosti sem opravil brez težav.
- Imel si torej kraj stalnega prebivališča v Švici, čeprav nikoli nisi bil tam?
-	Imam ga še vedno. Malo kasneje sem se dogovoril da bom najel sobo in lastnik me je šel ‘prijaviti na policijo ali upravno enoto v Izoli. Od tam se je vrnil s potrdilom na katerem je bil napisan cel naslov v Švici in ne le mesto, kot je to v potnem listu.
-	Dejansko nisi imel nobenega veljavnega dokumenta.
-	Odpravil sem se v Ljubljano, da si uredim dokumente in vprašal za potrdilo o državljanstvu pa ga nisem dobil, ker nimam veljavnega dokumenta. Pravi mi, naj dobim par prič, ki bodo lahko potrdile, da sem to res jaz, kar seveda nisem storil. Potem sem šel na Center za socialno delo in tam mi uslužbenka pravi, da to res ni problem in naj grem v Izolo, kjer največ prebivam, tam pa mi bodo lahko po kratkem postopku uredili vse dokumente, ker tako menda tudi določa zakon. Toda na izolskem Centru so rekli, da ne morejo narediti ničesar in so me poslali na stanovanjsko pa na občino in končno pred okence na upravni enoti, kjer mi uslužbenka pravi, naj najdem priče, ki bodo potrdile, da sem res že pet let v glavnem v Izoli. Povedal sem ji, da to ve vsak drugi Izolan in tudi ona, saj se poznava, vedo pa tudi moji občasni delodajalci in ve županja in njen mož, veš tudi ti in še veliko jih je. Ampak vi bi morali na upravno enoto podpisat, da me poznate, ker pa so se začele počitnice je rekla, da bo bolje, če to storimo jeseni.
-	Dokumente si potreboval zaradi socialne pomoči?
■ Seveda. Ribiči lovijo vse manj, poleti tudi gradbinci ne delajo in težko je dobiti delo za preživetje. Sel sem v Ljubljano na Center za socialno delo vprašat za enkratno pomoč pa so mi rekli, da je ne morem dobiti, ker mi je nimajo kam dati. »Saj sem tukaj zraven tebe pa bom nastavil roko« sem ji rekel, vendar ni bilo od tega nič.
-	Imaš sploh kakšen dokument?
-	Imam davčno številko, saj so mi izpisek dali brez vprašanj, na njej pa je še vedno stalno prebivališče iz Ljubljane, imam pa tudi emšo. To pa tudi vse.
-	Kaj se je zgodilo s certifikatom?
-	Še preden sem šel v Švico sem ugotovil, da certifikat le ni tako nepomemben in sem se odpravil ponj. Pa sem dobil potrdilo z velikim pečatom na katerem je pisalo, da od leta 1994 nisem upravičen do certifikata. Nihče mi ni povedal zakaj. Do takrat nisem bil v nobenem kazenskem postopku, niti se mu nisem odrekel. Enostavno sem ostal brez njega.
-	Od češa živiš?
-	Še naprej delam tu in tam. Pred kratkim me je nek zasebnik nategnil za plačilo in smo poklicali inšpektorja, ki nam je svetoval, da privatnika tožimo. Na sodišču sem se pogovarjal s sodnico in ni se mogla načuditi, da dejansko nimam nobenega dokumenta, kot da me ni. Od vseh mogočih dokumentov imam lepotni list, ki pa ne velja. Tako spim na barki, ker nikjer drugje ne morem, saj me nihče ne more prijaviti. Krog je sklenjen. !Se dobro, da mi pamet dela in da sem zdrav ter še kar dobre volje,. posebej zdaj, ko sem postal nono.
__________________(Met)
Olimpijske igre Atene 2004
MALA IZOLA |E V ATENAH POSTALA
te to, da smo holani imeli na letošnjih olimpijskih igrah kar dva tekmovalca je za 14 tisočglavo občino prvovrstni dosežek To, da sta se z iger vrnila z enim tretjim in enim četrtim mestom pa je gotovo fenomen, ki bi mu težko našli primerjave v svetu. Nekateri pravijo, da je to približno tako, kot če bi večja stolpnica v Milanu imela na 01 kar dva svoja stanovalca. Toda, mi vemo, da je prav malo manjkalo, pa bi v Atenah imeli še tri ali celo štiri veslače, še manj pa je manjkalo do tega, da bi se domov vrnili z dvema srebrnima medaljama.
O zadnjem tekmovalnem dnevu Vasilija Žbogarja, dobitnika srebrne medalje in Vesne Dekleva, ki je s Klaro Maučec zasedla izvrstno četrto mesto, je za Mandrač poročal naš občasni sodelavec, po srcu Izolan, sicer športni urednik Dela, Vito Divac.
PAMET, POGUM IN SREČA ZA MEDALJO
Veliki finale je bil za 28-letnega Vasilija prava srhljivka, ki je ne bi mogel bolje režirati niti velemojster tega žanra Alfred Hitchcock. Po skoraj štiriurnem čakanju so regato izpeljali, kljub temu da je bil veter spremenljiv in komajda v mejah regularnosti. Žbogar je bil na vse pripravljen. Čeprav je bil napet kot lok, je brzdal živce in ohranjal popolno koncentracijo. Na regatnem polju se je marsikaj dogajalo, njegovi pozornosti pa ni ušlo prav nič - od sprememb vetra in tokov, do premikanja regatnega polja ter manevrov tekmecev, med katerimi je bil seveda stoodstotno osredotočen na četrtouvrščenega angleža Goodisona, sicer velemojstra za šibke vetrove.
ZA TRENUTEK JE IMEL SREBRO
Ko so sodniki, za katere Žbogar meni, da so bili nepristranski in niso dajali prednosti nobenemu tekmovalcu, dali znak za štart, je kazalo, da Žbogar ne bo le ubranil brona (Britanec bi bil diskvalificiran, ker je prehitro zajadral čez štartno črto), temveč osvojil srebro. Avstrijec Anderas Geritzer je bil namreč tako živčen, da ga je obšla slabost in je na štartu ostal povsem v ozadju. Žal so regato prekinili tik pred prvim obratom, ker prvouvrščeni Novozelandec ni prijadral do prve boje v 20 minutah, kolikor je bilo na voljo.
■m *	f f »Zelo sem bil razočaran, na srečo pa
'	sem se hitro zbral in ponovil vso
štartno proceduro. Ohranil sem popolno koncetracijo. Tisti trenutek sem pomislil na svoja starša Slavka in Dragico, dekle Martino, brata Jureta in vse prijatelje, ki so v slabem in dobrem stali ob meni. ,	bodo rekli, če bom na zadnjem koraku popustil.
Nekaj se je v meni prelomilo. Iz mačka, ki ga je bila vsega strah, še najbolj pa neuspeha, sem postal lev. Jasno mi je bilo, da lahko svojo kolajno ubranim, če bom jadral tako, kot znam in zmorem, ter se ne bom oziral na tekmece,« je postavni Izolan opisal trenutke odločitve.
MANEVER, KI JE ODLOČIL BRON
Drugi štart je bil tik pred iztekom časa za tekmo (ob 16. uri po atenskem času). Ko ga je sredi plova prehitel Goodison, Žbogarju ni bilo težko tvegati. Nabit je bil s pozitivno energijo in odločnostjo, da bo sam svoje reče kovač. Z velemojstrskim manevrom je prelisičil angleškega »bloodhounda«. Veliki tekmec, ki je zaostajal za točko (Žbogar je moral regato končati pred njim), je namreč znan jadralski stezosledec in je tudi v Atenah znal izkoristiti veliko priložnost ter darilo, ki so mu ga dali televizijski helikopterji in mu poslali veter v jadra. V areni med gledalci je bilo videti veliko začudenih pogledov, kaj se dogaja z Žbogarjem, ko je zavil v povsem drugo smer kot Anglež. Vsi so se spraševali, ali se mu je zmešalo. Izkazalo pa se je, da je bil to manever, ki je rešil bron.
»Goodison je zaostajal za menoj že dobrih 100 m, potem pa. je bil nenadoma pred menoj. Najprej me je zgrabila panika, a le za delček sekunde. Lahko bi rekel, da sem se podelal od strahu. Potem pa sem se odločil, da grem po svoje. Vztrajal sem do konca linije, ker sem vedel, da je po četrti uri na levem delu regatnega polja veter močnejši,« je še dobre tri ure po regati govoril o potezi dneva slovenski jadralni junak, ki se mu je vsakič zarosilo čelo, ko se je spomnil, kaj bi se zgodilo, če atenskega akvatorija ne bi tako dobro proučil.________________________
Pomislil
FINALE VREDNO ZLATA
Preostanek regate je bil za izjemno razpoloženega Žbogarja formalnost. Prednost je mojstrsko držal do konca, pa tudi Britancu je padla morala. Ko je prečkal ciljno črto, so na slovenskem spremljevalnem čolnu vsi reprezentanti e z izjemo Teje Čeme, ki je še zadnjič jadrala na letošnjih OI, visoko dvignili zastavo in pozdravili novega slovenskega jadralnega junaka. Tudi na barki za gledalce se je začelo slavje. Zvonku Beziču je mobilni telefon skorajda pregorel od silnih klicev in čestitk z vseh vetrov, veliko slavje pa je vrhunec doživelo v ponedeljek popoldne v Izoli, ko se je bronastega olimpijec, skupaj z Vesno Dekleva in Klaro Maučec vrnil domov. (Vito Divac)
SPREJEM KOT SE ZA OLIMPIJCE SPODOBI
Na Jadralni zvezi Slovenije, katere predsednik Janko Kosmina si je v Atenah tudi ogledal zadnje regate olimpijskega jadralnega tekmovanja, so se odločili, da bodo sprejem za vse jadralce pripravili v Izoli oziroma v jadralnem klubi Burja, na izolski občini pa so predlagali, da se sprejem pripravi na osrednjem trgu, ki je bil, posebej za to priložnost, zaprt za ves promet. Medtem ko so na slavnostno tribuno že prihajali povabljeni gostje se je Izoli že približevala kolona vozil z navijači in prijatelji, ki so odšli jadralce pozdraviti že na Brnik. Seveda so bili najglasnejši in najbolj opazni Ribari, ki so z bakljami in zastavami poskrbeli za vroče navijaško vzdušje, na trgu pa seje takrat že zbralo kakšnih 2.000 ljudi.
Vasilij je prišel prvi, saj je Vesna pred tem morala še na svoj "drugi dom" v Trst, kjer so ji prav tako pripravili pravi ognjemet. Jadralca je najprej pozdravila županja Breda Pečan in pohvalila izolsko bistroumnost, saj smo Vasilija in Vesno letos razglasili za "ambasadorja Izole" in ta naziv sta več kot opravičila. Obema je tudi predala plaketi z omenjenim imenovanjem, saj ju ob občinskem prazniku, zaradi priprav vna olimpiado, nista mogla prevzeti.
Olimpijske igre Atene 2004
ŠPORTNO (IAPRALSKO) VELEMESTO
DEKLETI ZA LAS OB MEDALJO
Vesna Dekleva, krmarka slovenskega dvoseda 470, je bila po veliki predstavi na olimpijskih igrah v Atenah upravičeno jezna in slabe volje. S flokistko Klaro Maučec sta imeli kolajno na dlani, vendar najbolj sladkega olimpijskega sadeža nista znali vzeti. V finalni regati sta naredili sicer vse, kar je bilo v njuni moči, vendar pa so bile tudi tekmice iz Španije in Švedske odlično razpoložene. Nekdo mora biti četrti, je bilo slišati v slovenskem taboru, na žalost najboljših slovenskih jadralk pa sta bili to prav oni.
Če je človek na olimpijski regati 6-krat med najboljšimi tremi in ima eno zmago, ne more biti zadovoljen s 4. mestom, čeprav gre za daleč najboljšo slovensko žensko uvrstitev na 01.
A v'	»Priokus jc res grenak.
Težko se je sprijazniti z zamujeno priložnostjo. Še zlasti če je človek prepričan, da sodi med nosilce kolajne. Menim, da sva s Klaro boljši od Švedinj in Špank, žal pa tega na regatnem polju nisva pokazali,« Izolanka ni skrivala slabe volje, ki je ni moglo popraviti niti trepljanje šefa slovenske reprezentance Zvonka Beziča in še zlasti trenerja Mitje Margona, da je 4. mesto vendarle sijajen rezultat, na katerega bo vse slovensko jadranje ponosno.
Dekleva pravi, da je zanjo to slaba tolažba, tako kot tudi dejstvo, da sta s Klaro izgubili kolajni zaradi velike smole. Kolajna se jima je izmuznila le za eno točko, dejstvo pa je vendarle, da sta bili obe posadki, ki sta ju v velikem finalu prehiteli, ves čas na vrhu.
Igor Bavčar, predsednik uprave Holding Istrabenz je požel val navdušenja, ko je pokazal mapo in povedal, da je v njej izjava (in pogodba, ki jo mora Vasilij le še podpisati), da Istrsbenz ostaja njegov glavni pokrovitelj do naslednjih 01 v Penkingu leta 2008. NAto je svoje zadovoljstvo ob uspehu njihovih varovancev dodal še Vinko Franetič iz Adriatica, končno pa je vse slovenske jadralce z oceno, da so bili najboljša slovenska ekipa na olimpijadi, pohvalil še predsednik Jadralne zveze Slovenije, Janko Kosmina.
"Ko vas vidim toliko in tako zadovoljne, se I figr	■
mi je vse, kar sem v minulih štirih letih pregaral in prestal, spremenilo v sladko breme. Hvala, hvala, hvala", so Izolani slišali od svojega športnega šampiona. Nato se je za veličasten sprejem, tudi v imenu Klare Mavčec, zahvalila še Vesna Dekleva, sledilo pa je skandiranje obema našima olimpijcema, nato pa so se jadralci in najbolj zvesti navijači odpravili do jadralnega kluba Burja, kjer se je nadaljevala jadralska veselica ob tem, za Slovenijo in posebej za Izolo tako pomembnem športnem dogodku, ki bo za vedno ostal zapisan v zgodovino našega mesta.
NEKAJ ZAMUJENIH PRILOŽNOSTI
»Ko sem pogledala na končni vrstni red in najini uvrstitvi, sem ugotovila, da je bilo kar nekaj zapravljenih priložnosti. Zanje kot krmarka prevzemam vso odgovornost,« je 29-letna Dekleva, ki slovi kot odločna oseba, prevzela krivdo nase. Na regatnem polju je delovala tako kot v življenju, žal. pa je naredila nekaj napačnih potez, zaradi katerih se ji je olimpijski načrt postavil na glavo. Pred Atenami na glas sicer ni govorila o kolajni, v sebi pa ji je bilo jasno, da s Klaro kot svetovni in evropski podprvakinji sodita med najbolj vroče favoritke. To vlogo so jima namenih tudi pravi poznavalci jadralskega dogajanja. Izziv sta pogumno sprejeli in se z njim tudi uspešno kosah.
Na vprašanje, ah verjame v usodo, tako kot mnogi vrhunski športniki, ki zamujene priložnosti, poraze in neuspehe razlagajo z višjo silo, je dejala, da ona ni te sorte človek.
»Verjamem, da človek naredi tisto, kar si želi in hoče. Včasih mu uspe, včasih ne. Zame je vprašanje, ah je sposoben kaj doseči ah ne. V najinem nastopu s Klaro v Atenah očitno vse ni bilo tako, kot bi moralo biti. Znanje včasih nič ne pomaga, ker človeka izdajo živci in sprejme napačne odločitve ah pa jc neučakan. Skratka, meni se je to dogajalo v Atenah. Niti sama si ne znam razložiti zakaj,« je strateginja slovenske ženske posadke 470 skušala razložiti, zakaj na tekmovanju, na katerem sta z izjemo treh preskušenj, imeli rezultate za zlato kolajno!
VREDNO JE VZTRAJATI DO PEKINGA
Po sobotni regati je bilo v navalu razočaranja slišati od jadralk, da je bila to najbrž njuna zadnja regata oziroma kot je dejala Klara Maučec, da imata v življenju početi še kaj drugega. Za slovenski šport in jadranje bi bilo škoda, če bi v nehali zdaj, ko sta se dokončno dokazali, da sta veliki jadralki. Obe imata za seboj dovolj olimpijskih in drugih izkušenj, Vesna pa je pokazala, da se da z jadranjem uskladiti tudi veliko tistih stvari, ki v ta šport ne sodijo. Na jadralni zvezi, predsedniku Janku Kosmini in vseh tistih, ki stojijo za njima in ob njih je, da ju prepričajo, da bi bilo res škoda, da bi bile Atene njun zadnji izziv ... (Vito Divac)
Nogomet 2. SNL
IZOLA ARGETA- RUDAR VELENJE 1:3 (1:1)
IZOLA _ Mestni stadion, gledalcev 200, sodnik Drečnik (Zagorje ob Savi) 6.5. Strelci: 1:0 - Pepelko (3), 1:1 - Muharemovič (35), 1:2 -Borštnar (69), 1:3 Jeseničnik (75).
izola argeta: Kalčlč 6, Pahor 6,
Hanc 6 (od 80. Begič Ružnlč 7,
Franetič 6.5, Šabič 6.5 (od 46. Hasanagič 6), Slrotlč 6, Nadal 6 (od 66. Batista -], Meš 6.5, Šestič 6.5, Pepelko?.
Rumeni kartoni:	Šabič, Nadal,
Šestič, Franetič
Domači so tekmo začeli napadalno in kmalu povedli z lepi zadetkom Pepelka. Zgodnje vodstvo jih je motiviralo za borbeno igro proti Rudarju tudi v nadaljevanju tekme.
Lepe akcije izolske napadalne trojke Meš-Šestič-Pepelko, ki so nastajale iz hitrih protinapadov, so sicer veliko obetale, žal pa so večinoma ostale brez konkretnih zaključkov. Lanski prvaki so do svojih resnejših možnosti za zadetek prišli šele sredi prvega del igre. Po nekaj zrelih priložnostih so vse bolj stopnjevali pritisk na gol domačinov in po napaki slednjih v obrambi prvič zatresli mrežo tokrat nekoliko nezanesljivega Kalčiča.
Tik pred odhodom na odmor je vratarja Joziča z močnim strelom skušal presenetiti Hanc, a je bil pri tem netočen.
Po pretežno izenačenem prvem polčasu so v drugem Velenjčani prevzeli pobudo in s pogostimi prihodi v kazenski prostor Izolanov večkrat ogrozili njihov gol. Domača obramba je sicer bolj ali manj uspevala zaustavljati njihove pogoste strele in prekinjati njihove akcije. Vendar so rudarji sredi drugega polčasa izkoristili nepazljivost Izolanov pred svojim golom in v roku dobrih petih minut še dvakrat zatresli njihovo mrežo. Poskusi trenerja Pribaca, da bi z menjavami dosegel preobrat, so sicer nekoliko poživili igro domačinov, a niso prinesli pričakovanega. Tako kot tudi ne številni prihodi izolskih napadalcev pred gol Rudarja, saj so bili skorajda vsi streli lahek plen za velenjskega vratarja. Izolanom sicer v dopadljivi igri prikazali dobršno mero borbenosti, a kaj, ko v prvenstvu štejejo le goli in točke.
Na lestvici vodi velenjski Rudar pred Krškim in Nafto vsi 7 točk). Izola Argeta je z eno točko deseta pred Svobodo, s katero se bo v nedeljo ob 17.00 pomerila na domačem stadionu.
(BRANKO VUGA)
KAPUČINO
3.SNL-zahod
Zarica:Avtoplus Korte 51 (1:01
Strelci: 1:0 Zaletel, 1:1 Banica (65), 2:1 Zaletel (74), 3:1 Pate (78), 4:1 Pavlica (86), 5:1 Žnidaršič (90)
Avtoplus Korte: Sirotič, ČAvar, Reljič, Mehič, Durmič, Furlanič, Bašič, Stampfer, Banica, Muminovič, Malikovič /Serdinšek). Trener: Ivan Patarič
Kortežani sploh niso igrali tako slabo kot kaže rezultat a so doživeli enega hujših porazov v zadnjih letih. V pričakovanju nevihte so igralci prikazali povprečno predstavo v kateri so bili Kortežani večji del tekme boljše moštvo, vendar jim je na koncu sreča obrnila hrbet, zmanjkalo pa je tudi moči in v nekaj minutah so prejeli kar štiri zadetke. Enega od teh je prispeval veteran tekme, 39 letni nekdanji prvoligaški igralec Jani Pate.
Fireira/i
Furapean Fhamp/ansMp iza/n.S/n ven/a 2004
ladranle
EVROPSKO PRVENSTVO RAZREDA FIREBALL V IZOLI
Naše mesto bo v drugi polovici septembra (16. - 24. 9.) gostilo dve veli jadralski prireditvi, ki bosta zagotovo zaznamovali začetek letošnje posezone. V organizaciji jadralnega kluba Olimplc In JK Flreball bo namreč v Izoli potekalo odprto državno in takoj zatem še odprto Evropsko prvenstvo jadralcev razreda Fireball. Slednje velja tudi za eno naj večjih jadralnih tekmovanj tega leta pri nas in bo v Izolo privabilo lepo število tekmovalcev iz različnih evropskih pa tudi neevropskih
držav. Evropsko prvenstvo bo od 18. do 24. septembra 2084, državno prvenstvo pa bo 16. In 17. septembra 2004
Osrednje prizorišče tekmovanj bo seveda izolski zaliv, kopensko dogajanje pa bo v celoti postavljeno na parkirišče pri Lonki in v Hotel Riviera, kjer bo tudi regatna pisarna in drugi spremljevalni objekti. Ker organizatorja pričakujeta blizu 90 posadk, te dni že izdelujejo dva dodatna spusta preko katerih bodo tekmovalci lahko dovolj hitro odhajali na regate in se vračali z njih, v Olimpicu dokončujejo opremljanje prostorov, razmišljajo pa tudi o postavitvi šotora -za spremljevalce, goste in novinarje, morda pa bodo postavili tudi platno za ogled regat na kopnem. Za tiste, ki bi radi regate videli od blizu pa bodo seveda rezervirali tudi ogled z barke.
Prihodu fireballa v Slovenijo je v veliki meri botrovalo prav dejstvo, da je to ena redkih izrazito športnih jadrnic, ki jo je možno izdelati v domači delavnici. Prvi fireball v Sloveniji je bil zgrajen leta 1975, že v naslednjem letu pa je bila organizirana prva regata. Razred se je živahno razvijal, na regatah se je pojavljalo vse več jadrnic. Po letu 1993 je nastopilo zatišje - udeležba na regatah je postala tako majhna, da organiziranje regat ni bilo več zanimivo.
Vendar zastoj ni bil predolg.
Fireballisti so ponovno strnili vrste in v letu 1998 organizirali pet regat, odprtega državnega prvenstva so se udeležile tudi posadke iz tujine, med njimi velja posebej omeniti takratnega evropskega prvaka.
Naslednja leta se je število udeležencev na regatah le še povečevalo in tuje posadke so se vse raje udeleževale prvenstev v Sloveniji. Posodobili so plovni park in se udeležili tudi pomembnejših regat v tujini. Leta 2003 pa je bila Izoli zaupana organizacija najpomembnejšega	državnega
prvenstva v Evropi, v letu 2004 pa Slovenijo in Izolo čaka organizacija evropskega prvenstva.
In kakšne so rezultatske možnosti slovenskih tekmovalcev. Zadnja leta se vse bolj približujejo evropskemu vrhu, največ pa lahko
pričakujemo od posadk Gollas Kerševan, Jadek - Bertok, Kansky -Plleplč, Slekovec - Marketa In Hrvatin - Markočič. Gre za tekmovalce JK Fireball, Olimpic in Burja, od katerih so nekateri že uspešno nastopili na državnih prvenstvih Češke, Francije in Švice.
MINI PLAUALNI MARATON
tekmovanje v plavanju
V okviru praznovanja Ribiškega praznika 2004 je CKŠP v sodelovanju z VK ARGO organiziral 20. 08. 2004 tekmovanje v plavanju - Mini plavalni maraton.
Plavalni poligon je športno društvo VK ARGO postavilo v zalivu med carinskim pomolom in svetilnikom na Punti in je bil dolg približno 800 m. Prizorišče je bilo varovano z reševalci in čolnom, kije spremljal tekmovalce na progi.
Začetek tekmovanja je bil ob 19.25 min. Plavalo se je krožno okrog označenih mest (boe), s startom in ciljem ob carinskem pomolu.
Na tekmovanje se je prijavilo 11 udeležencev, tako da se je izpeljala enkratna tekma za moške in ženske. Zmagovalci v posamezni kategoriji so na podelitvi prejeli praktična darila. Prvi trije v svoji kategoriji, ki so za svoj dosežek prejeli medalje, pa so bili:
Ženske-do25let
1 .KOŠMRLJ KATARINA s časom 9,35 min 2.VATOVEC VITA
Ženske-nad25let:
1.BENČIČ TINA
Moškl-do35let
1.	PRIBAC ALJOŠA s časom 9.32 min
2.	PRIBAC ANDREJ
3.	AVER IZTOK
Moški-nad 35161
1.MLEKUŽ TOMAŽ
PLESNI KLUB 'TITTV DANCE" IZOLA
PONOVNO VABI K VPISU V SVOJE TEČAJE, IN SICER ZA INFORMACIJE LAHKO POKLIČTE NA TEL. ŠT. 031 579 214 (PON / PET: ll.oo - 14.oo); ZA VPIS SE PA LAHKO OGLASITE V REKREACIJSKEM CENTRU ZA ŽENSKE GYM BO FIT NA RUDI V IZOLI OD PONEDELJKA DO PETKA MED I6.00 IN I8.00 URO. V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU IMAMO DVE NOVOSTI: HIP HOP ZA "STARŠE" IN BREAK DANCE & HIP HOP "SAMO ZA DEČKE" (7-11 let). Vabljeni!
Prejeli smo	v
OSAMOSVOJITEV RIBIŠTVA
Morska meja med Slovenijo in Hrvaško je kljub trinajstletni samostojnosti nedefinirana in nedoločena. Tako stanje meje je izvor nevarnih incidentov. V večini primerov morska meja služi potrebam dnevne politike raznih političnih skupin na naši in njihovi strani. Nesposobnost vodilne politike v Sloveniji in Hrvaški je ustvarila razmere, katerih žrtve so predvsem obmejno prebivalstvo in ribiči obeh držav, ki si na tem področju služijo kruh.
Slovenski ribiči smo na dan osamosvojitve lovili ribe v celotnem predelu morja bivše Jugoslavije in sicer do 01.04.1992. To se nam je zdelo samoumevno, saj smo bili prepričani v nasledstveno pravico po ranjki Jugoslaviji. Tega dne 01.04.1992 smo dobili dekret od hrvaških oblasti, da moramo vse ribiške ladje registrirati pod slovensko zastavo in izpluti v Slovenijo. Takrat smo protestirali vendar nas naša vlada pri protestu ni bistveno podprla. Umakniti smo morali 8 velikih ladij in več manjših, ki so letno ulovile 4000-5000 ton rib. Na več kot polovici teh ladij so delale hrvaške posadke, ki so s tem ukrepom izgubile službo.
Za omilitev tega dekreta sta Slovenija in Hrvaška sklenili sporazum o ulovu plave ribe. V tem sporazumu bi morala Slovenija plačevati določeno odškodnino za ulov. Ko smo poizkušali ta sporazum izvajati, nam Hrvaška tega ni dopustila. Sporazum je bil predstavljen kot lep diplomatski dosežek in dokaz sposobnosti naše diplomacije, vendar nam hrvaška ni dopustila po tem sporazumu uloviti niti kilograma rib. Naša vlada je o tem zapletu samo molčala. Ribolov smo lahko izvajali samo v mednarodnem morju, tržaškem zalivu in predelu piranskega zaliva, ki je pod nadzorom slovenske pomorske policije.
Kasneje se je zgodil Račan-Drnovškov sporazum, ki je bil za Slovenijo neugoden. Pravzaprav je bil plod kompromisa da je Slovenija ugodila Hrvaški v drugih primerih kopenske meje in predvsem sporazuma SOPS. Sporazum SOPS je v 90% potreben in ugoden za Hrvaško in se tudi izvaja v točkah ugodnih za Hrvaško. Ko ga je potrebno izvajati v točkah, ki so ugodne za Slovenijo pa se vse zalomi Kot običajno v vseh teh nespoštovanjih izvajanja sporazuma zaznamo indiferentnost naše diplomacije.
Z razglasitvijo ekološko ribolovne cone (ERC) Hrvaške v jadranskem morju je bil znova izveden poskus izločitve Slovenije in njenih interesov iz tega prostora, ki ni samo ribolovne narave ampak širšega pomena, ki npr. zajemajo dolgoročnejšo ekološko uporabo vzhodnega predela mednarodnega morja. Osebno sem v zadnjih letih večkrat ribaril pri hrvaških platformah, ki se nahajajo v vzhodnem predelu mednarodnega morja. Samo pri Puli izven teritorialnega morja se nahajajo štiri, ostale so južneje. Pri Puli se je zgodil tudi incident, ko so Hrvati zajeli naš par ladij v mednarodnem morju in jih pod prisilo odpeljali v Pulo. Tam so nam zaplenili ribe, mreže in naložili visoko denarno kazen. Po plačilu te kazni so nas izpustili. Da so zajeli naše ladje blizu meje, vendar nesporno v mednarodnem morju, je razvidno iz zapisnika, ki gaje podala sama hrvaška policija.
Pritisk na slovenske ribiče se je stopnjeval in preraščal v prave ribiške vojne. Ribiči smo bili v zadnjih letih podvrženi nemogočim razmeram, ko smo morali opravljati svoje delo v povojnih razmerah, izpostavljeni grožnjam, pritiskom in stresom. Najbolj vulgaren pa je bil zadnji predlog hrvaške podpredsednice mešane komisije Olge Kresovič-Rogulje, da naj slovenska policija opravljala nadzor samo do polovice Piranskega zaliva. Če bi se to zgodilo, je jasno, da tudi ribiči ne bi več lovili čez to črto. Kot lahko ugotovimo je stalnica odnosov na morju, po osamosvojitvi, nenehno prizadevanje Hrvaške da Slovenijo izloči iz tega prostora in težnja po prevzemu jurisdikcije celo na področjih, ki so bila do sedaj nesporno pod našim upravljanjem.
Hrvaška bi z uresničitvijo svojih ciljev na morju dosegla dvoje: z izgonom iz področjih, ki jih še izkoriščamo, bi si pridobila ribolovna in ostala področja za izkoriščanje in hkrati bi prevzeli tržišče, ki ga mi zalagamo z svojimi ulovi. Na žalost jim to zaradi indiferentnosti naše vlade tudi uspeva.
Ribiči se zavedamo pomena tega področja in ga poskušamo ohraniti za zagotavljanje svojega preživetja. Prepričani smo, da se bo nekega dne v bližnji prihodnosti tudi za nas končala osamosvojitev in se bomo lahko tudi mi posvetili običajnim problemom, ki tarejo običajne državljane.
(Leon Čebulj)____________________________
Ribiški napolnil Izolo	v
LEPE POZDRAVE IZ RIBIŠKEGA PRAZNIKA
No, pa smo preživeli še en ribiški. Sardele so premagale čevapčiče, organizatorji vreme, alkohol nekaj obiskovalcev, dobro vzdušje pa kažin. Edino izolsko-piranska vojna še vedno traja... Nekaj zanimivih razglednic iz praznika sta poslala Pero-Pero in Magic.
MINI MARATON
Plavalnega maratona, tekmovalci so morali preplavati približno 800 metrsko razdaljo med carinskim pomolom in Svetilnikom na Punti, se je udeležilo le 11 pogumnih plavalcev. Najhitrejši je bil Aljoša Pribac, le tri sekunde pa je zaostala Katarina Košmrlj. Nadobudni plavalec na sliki ni bil med hitrejšimi, vseeno pa si zasluži pohvale za ravnotežje.
Pred Hotelom Riviera so se ponovno zbrali tekmovalci v kuhanju brodeta. Kuharske vrline je ocenjevala strokovna komisija pod vodstvom Branka Miklobušca - vodje restavracije hotela Riviera Izola. Zmagala je županja Breda Pečan, pred zmagovalni lonec pa sta se postavila še Branko Simonovič in župan občine Kamnik Anton Smolnikar.
Če se karte tu pa tam še pojavijo na mizah starih oštarij, pa je mora povsem izginila. Melodično kričanje vsepovprek, opremljeno s sočnimi kletvicami pač ne spada v pelikana okolja sodobnih gostinskih lokalov. Organizatorji praznika so briškolo, trešet in moro poskušali ponovno vriniti v navade domačinov. Dva nostalgika smo med »streljanjem« številk ujeli pred bivšo Kraljico.
TRAMONTANA
V soboto popoldan je slabo kazalo. Nad mestom se je razbesnela tramontana in kmalu bi odpihnila praznik in še Izolo zraven. Premetavalo je stole, zvočnike, stojnice in dekoracijo. Ribari ki so bili najbolj izpostavljeni hudi uri so strnili vrste in stojnico rešili s skrajnimi močmi. Skoraj bi zajadrali.
IZOLA: PIRAN -NEODLOČENO
Pogajanja med izolo in Piranom ki sta, za tiste ki tega še ne vedo, že več stoletij v vojni, so se tudi letos končala brez dogovora. Pogajalci so se sicer uspešno zmerjali in dokazovali svojo nadmoč in pamet. Vsi skupaj bi lahko bili malce bolj uigrani, da bi bila pogajanja zanimiva tudi za obiskovalce, ki vseh »batut« niso razumeli. No, saj tudi ta pravih politikov včasih nič ne razumemo...
RIBE KONČNO V OSPREDJU
Letos so sardele premagale čevapčiče. Gostinci so se potrudili in s mesno ponudbo niso pretiravali. V promet so šli tudi istrski bobiči in za malo denarja so obiskovalci lahko okusili bogastvo istrske kulinarike.
En litro pa bi lahko dal Evgen Markovič iz znane vinogradniške družine, ki je za pri Folpih igral harmoniko. Folpi in Sottomayor so igrali za Ribare in njihove privržence.
PLES
Med glasbenimi gosti so za narodov blagor grla napenjali novopečeni izolan Dalaj Egol, včasih poznan kot raper Ali en, niti	primorski
etno-pihalci Dej še en litro se niso izneverili in od prizorišča do prizorišča obiskovalce razveseljevali	s
slovenskimi, istrskimi, srbskimi, makedonskimi še kakšnimi melodijami. Nedvomno prva atrakcija letos.
KONEC DOBER, VSE NAJBOLJŠE!
Kljub obilici zabave je praznik izpadel kot dober žur, policisti pa niso zabeležili nobene kršitve javnega reda in miru, nekateri so z dobro voljo vendarle nekoliko pretiravali in so jutro dočakali na prizorišču. Na srečo od njih nihče ni zahteval plačila turistične takse...
Grozdje in morje
ISTRSKI VINOGRADNIKI NAP0VEDU|E|0 DOBRO LETINO
Poletje je čas za druženje in sprostitev in tako je tudi pri vinogradnikih in kletarjih. V Izoli so v torek istrski vinogradniki gostili kolege s Krasa. Skupaj so obiskali vinograde Bruna Rojca na Baredih, kjer odlično uspevajo novejše sorte, nato so jih pogostili v Medoših, ter v kleti in vinogradu Korenika-Moškon. Strokovno-priajteljsko srečanje so sklenili na barki, kjer so vinogradnike pozdravili predstavniki treh obalnih občin, prisotna sta bila tudi sežanski in komenski podžupan.
Razlogov za veselje ni manjkalo, poleg dobre kapljice, ki je že bila na barki pa so se vinogradniki veselili tudi trgatve, ki letos še posebej dobro obeta. Istrski Vinogradniki letos napovedujejo dobro sezono, saj jim do živega ni prišla ne zmrzal, ne suša, pa tudi toče ni bilo. Dobro letino jim seveda želimo tudi na uredništvu.Bomo že kaj zalili.
SHOTO PAKET NA ŠKOFIJAH
Na Škofijah so za ta konec tedna pripravili tradicionalno šagro, četrtek pa so namenili mladim in seveda zanje pripravili tudi dovolj zanimiv program. Pravzaprav so v sodelovanju s Shoto klubom dogovorili nastop treh skupin, ki redno vadijo v klubskih prostorih in tako bodo na Škofijah nastopili Sottomayor (edini obalni novovalovci novega tipa), Wane & Gainzis (najboljši obalni grungerji) in obetavni živahni vce kot punkerji Jebiga. Pridružile se jim bodo še nekatere mlade domače skupine, tako da se danes na Škofijah obeta dobra rock žurka.
Povejmo še, da v Shoto klubu že pripravljajo drugo Obalno	pašteto,
dogodek, ki združuje vse, ki delujejo na rock sceni. Tudi tokrat se obeta izid promo CD-ja s posnetki nekaj več kot deseterice domačih skupin.
Najbolj znana izolska pop skupina Faraoni (tradicionalno) nišo bili povabljeni na Ribiški praznik, so pa zato (tradicionalno) pripravili vsakoletno srečanje na ribiški barki. Bilo je (tradicionalno) super.
mediteran
festival
<1>YA THEATKE CK<§>WP
(Tanzanija)
Oya Theatre Group so bili zmagovalci	letošnjega
tekmovanja novih afriških glasbenih upov Crossroads. In po tistem, kar smo slišali in videli na predzadnjem koncertu Mediteran festivala na terasi Shoto kluba bo ta sedmerica mladih glasbenikov in plesalcev še navduševala
^slušalce in gledalce in sploh jbitelje folklore in etno asbe.
resenetljivo	lepo število
biskovalcev	je	poslušalo
oke kovinskih bobnov (steel pms), kot smo jih vajeni kje Karibih, tradicionalnih [riških bobnov in množice [ugih tolkal s katerimi so [tvarjali presenetljive mešanice imov različnih etničnih
skupin. Člani skupine namreč pripadajo kar sedmim različnim tanzanijskim plemenom, zato je njihova mešanica (crossroad) zares avtentična inhkrati sodobno dojemljiva.
Videli smo nekaj atraktivnih plesov, od tistega z ognji do onega z akrobatskimi vložki pa izvrstno večglasno petje, predvsem pa veliko ritma in
UPOKOJENCI NA SREČANJE AA
Društvo upokojencev Izola vabi vse upokojence, da se udeležijo srečanja upokojencev Julijske Krajine, Koroške in Slovenije, ki bo v četrtek 2. septembra 2004 v Krajnski gori.
Cena izleta je 3.000,00 Sit. Prijavite se lahko na sedežu društva v Izoli, Plenčičeva 3. dne 23.8, 25.8. in 30.8.2004.
Odhod iz Izole je bo ob 6,00 uri. Cena prevoza je 3.000,00 Sit. Hrana v lastni režiji.
I hkrati prisrčnosti, kot jo lahko imajo le * mladi glasbeniki, ki so prvič prišli v veliki svet.
Naslednji koncert bo nastal v sodelovanju Mediteran festivala in PUFF festivala, in sicer bodo v ponedeljek 6. septembra ob 21.00 nastopili ameriški poulični klez glasbeniki iz skupine xxxxxxxxxx.
*§LETNE MURE^ITVE
■ OBČINA IZOU IN KULTURNI CENTER IZOLA ■
Prireditve so brez vstopnine, razen če ni posebej označeno.
Petek, 27.8. ob 20.30, Manziolijev trg
PUF v Izoli
PELELE (Francija, Španija) iz španske tradicije - lutke ZIRK (Belgija ) - ulično gledališče TATAMATA (Italija), one man band in plesalka na hoduljah
v Sgjjpta, 28.8. ob 20.30, Manziolijev trg
SPICIKUC
koncert skupine iz Sv. Petera
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V ALGI
So fotografije kot v družinskem albumu in so pravi eksponati v galeriji; fotografija kot ujeti trenutek, ki sproži spomin na dogodek, na osebe, ki so "zapisane" na papir, fotografija, ki dokumentira, zapisuje dogajanje, ki se je zgodilo prav tam.
Tema je izbrana, to je šport, kar usmeri v dosežek, v zmago, v vrhunec ki je poln zbranosti in miru, toda tudi emocij, vzhičenosti in evforije. Posebno "skupinske slike" kažejo na združitev, povezanost, enost v želji po nastopanju, po aplavzu, kakor bi iz njih govorilo: "Pokažimo, kaj zmoremo." Istočasno pa je veselje biti tu, se spoznati, se primerjati in sprejemati v vsej paleti življenjskih barv.
Fotografije naročajo gledalcu dvoje: iskati trenutke, v katerih govorijo osebe, njihovi pogledi in gibi. Drugič je vredno uživati ob znanju in mojstrstvu fotografov, ki so združili kompozicijo, idejo in vsebino, kar vzbuja spoštovanje in občudovanje.
Celotna razstava	kaže sproščenost in odprtost	"modelov", zato	iz	nje dihata
svežina in naravnost. Tako kot so športni dogodki	soočanje z lastno	in	tujo močjo,
so razstavljene fotografije rezultat različnih pogledov in pristopov, večkrat naturalističnih, manj simboličnih, ponekod pa združenih v ustvarjalni kombinaciji obeh. Fotografija	je najrazumljivejša, najsprejemljivejša umetnost,	ki	prihaja do
najširše množice	ljudi, zato je tako kvalitetna	razstava pomemben	kulturni in
družbeni dogodek.
Izbrane fotografije so torej dokument in so umetnost, skupen cilj je zapisati in ohraniti del sveta, lepoto drugega in drugačnega. Še enkrat je vredno izpostaviti nekaj odličnih fotografij, ki so rezultat študije in eksperiment, kar jih oddaljuje od posnetkov, ki želijo pripovedovati - so prava likovna dela, ki ne potrebujejo odkrivanja ozadja in dogajanja.
(Mirjam Furlan-Brec)
Glasbena šola Koper, podružnicalzola
vabi k vpisu v glasbeno šolo
*	naknadni rok do dopolnitve prostih mest: 3o. in 31. avgust 2004 od 18.00 do 20.00
*	vpisujemo k pouku pozavne in harmonike,
v skupino predšolske glasbene vzgoje, v skupino pripravnice
Društvo prijateljev mladine Izola
Otroška delavnica »Zvezdice«
vabi na praznovanje 4. obletnice delovanja v naših prostorih, na Gorkijevi 8 v Izoli v petek, 27.8.2004 od 18. ure dalje.
Na ogled bo razstava najboljših likovnih izdelkov, dramska predstava, posladkali pa se bomo z piškoti, ki jih bodo otroci spekli v slaščičarski delavnici.	Vabljeni!
PUM KOPER vpisuje nove člane in članice!
Mlade med 15. in 25. letom, ki niso v redni šoli, so brez poklicne izobrazbe ali brez službe in pripravljeni storiti kaj zase vabimo, da se nam pridružijo!
S pomočjo mentorjev imajo priložnost dokončati opuščeno šolanje, na ustvarjalen način preživeti prosti čas, spoznati nove prijatelje, si pridobiti nova znanja in odkriti svoje talente. Nudimo tudi pomoč pri načrtovanju poklicne kariere in postavljanju stvarnih življenjskih ciljev, podporo pri premagovanju učnih težav, pomoč pri osebnih stiskah, predvsem pa privlačne in razgibane vsebine dela. Pridružijo se nam lahko tudi prostovoljni sodelavci!
Vpis je možen vsak dan med 9. in 16. uro v Izobraževalnem centru Memory v Kopru (objekt Barka), Ferrarska 30, tel.: 631-13-13.
Program je brezplačen.
Vabljeni!
galerija ALGA
MEDNARODNA RAZSTAVA ŠPORTNE FOTOGRAFIJE
OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI V ŠPORTU
/m 1	w 9
galerija
»	v.
INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
v galeriji Insula na ogled poletna prodajna razstava primorskih likovnih umetnikov
Galerija Krka -
Zdravilišče Strunjan
razstava umetniških del
LJUBA
RADOVCA
Kavarna Zvon
RAZSTAVA SLIK
Miha Slekovec
Iz mojega otroštva
MESTNA GALERIJA PIRAN Obalne galerije TARTINIJEVA HIŠA Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran
ARTISTI Dl DTE MIIMORANZE IMETNIKI DVEH MANJŠIN
v Tartinijevi hiši in v Mestni galeriji Piran
Trajanje razstav: od 22. 7. - 31. 8.2004
KINO ODEON - Art kino
26.8.01:20.00SALO AL1120 DNI SODOME leilfi: PierPaoloPasolini
27.-29.8. oh 19.00 Film |o sinhronizirali v slovenščino! G ARFIELD Režija: Pelo Heultt
27,29.8.0121.00 li 30.-3Uob19.00HELENCA NA PREIZKUŠNJI ležijo:GarryMarshall
1-3.9. oh: 19.00 li4.-5.9.oh2lOOSPIDER-MAN 2Reži|a:SamRalmi
1-3.9.ob2130 li 4,5.9.oh 19.00 NOVO - SPOMNI SE LJUBEZNI Režija:lean-PlerreLimosIfl
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Mestna knjižnica Izola obvešča, da bo knjižnica od 1. septembra 2004 dalje odprta za obiskovalce:
vsak dan od PONEDELJKA do PETKA od 9.00 do 18.30 ure. ob SOBOTAH od 08.00 do 13.00 ure.
XXXIX. MEDNARODNI SLIKARSKI EX-TEMPORE V. MEDNARODNI EX-TEMP0 KERAMIKE PIRAN 2004
30. OBLETNICA OBALNIH GALERIJ
Žigosanje platen, oddaja del: sobota, 28. avgust - petek, 3. september Podelitev nagrad, otvoritev razstav: 4. september ob 20. uri na Tartinijevem trgu Obalne galerije Piran, Tartinijev trg 3, SI-6330 Piran, tel. ++386 (0)5 67 12 080; fax. ++386 (0)5 67 12 090;e-mail: info@obalne-galerije,si; www.obalne-galerije.si
Za vse, ki ljubijo življenje
NAŠE MISLI LAHKO PREMAKNEJO SVET
Pravi Barbara Grzetič, ki je lani v Izoli odprla B CENTER in nas k telesni vadbi vabila z mislijo »Za vse, ki ljubijo življenje«. To veliko pove o njej, o tem, kako čuti svoje delo in ljudi, ki prihajajo k njej. Ob prvem letu delovanja, septembra se namreč začenja druga sezona druženja v B centru, uvaja tudi novost, vadbo Pilatcs, ki je najprej obnorela svet, zdaj pa je že nekaj časa pri nas. To je terapevtska vadba za duha in telo, ki odpravlja neravnovesja v našem telesu, nekoliko spominja na jogo, a je vendarle nekaj drugega. Tildi o tem sva govorili z Barbaro, dober teden preden z jesenjo spet začnemo bolj organizirano skrbeti za svoje telo. Vsaj dvakrat tedensko pravi Barbara, lahko zjutraj ali popoldne in zvečer. A redno in z veseljem.
•	Barbara kmalu bo za tabo prvo, okroglo leto delovanja v tvojem »B centru«. Zanima me kako se je rodila ideja zanj, zakaj se je diplomirana ekonomistka lotila čisto drugačne dejavnosti?
Do te odločitve me je pripeljal splet okoliščin. Na to je vplival moj odnos do zdravja, verjetno tudi moje odraščanje, v tem sem se čisto preprosto »našla«- v telovadbi, v gojenju stika s svojim telesom. Ugotovila
sem, da me vadba sprošča, vedno sem si tudi želela postati učiteljica in tako sem ______________
združila tri želje: sem učiteljica, oziroma vaditeljica, skrbim za svoje zdravje in sem obenem tudi samostojna.
•	Spomnim se prvih letakov, ki so bili priloženi Mandraču in nas Izolane opozarjali, da imamo v Izoli novo dejavnost. Kakšni so bili začetki, je bilo zanimanja dovolj, ti je prvi interes večinoma ženske populacije, ki hodi k tebi, vzbujal upanje, da boš s to dejavnostjo lahko preživela?
Začetek je bil, kot so ponavadi vsi začetki takšni, težek. Sem pa zelo zadovoljna, da so vse gospe in dekleta, a tudi moški, ki hodijo k meni na vadbo, zadovoljni in mislim, da jih bo velika večina tudi v novi sezoni nadaljevala.
•	Lansko leto je bila ponudba tvoje dejavnosti kar pestra, letos jo nameravaš še nekoliko razširiti Ustaviva se za trenutek pri tistem, kar je že ustaljeno...
Ja, letos bomo nadaljevali z raztezno vadbo, jogo, nekaj aerobike in uvajam seveda novost.
•	Rada bi, da o tej novosti poveva kaj več. To je PILATES, ki je v svetu že dolgo vrsto let dobro znan, v Evropo je prispel nekoliko kasneje, pri nas pa Pilates zdaj tudi že poznamo. Zakaj te je začela zanimati prav ta vadba, v čem je drugačna od drugih, kaj te je pritegnilo?
Pilates me je pritegnil, ker je to vadba za telo in dušo. Pri njem je zelo pomembna koncentracija, obenem pa ima zelo velike sproščujoče učinke. Všeč mi je, ker krepi center našega telesa, telo postane bolj prožno,bolj vitko...
•	Gleda na to, da tvoje delo ni tvoj »poklic« si se vsega, kar zdaj počneš, morala naučiti, se izobraževati, kje si našla poti do tovrstnih izobraževanj?
V glavnem sem se izobraževala v Sloveniji, na fakulteti za šport, na različnih sreča- njih, v pooblaščenih podjetjih za različna izobraževanja učiteljev in inštruktorjev.
•	Raztezna vadba je bila lani najbolj obiskana, zakaj?
Raztezna vadba je namreč primerna za vse starosti, za moške in ženske. Seveda jo sproti prilagajam starosti obiskovalcev. Vadba je neobremenjujoča, sestavljena je iz lahkih gimnastičnih vaj, raztezanje sprošča telo, izboljšuje naše počutje.
•	Vsakokrat, ko pripraviš kaj novega, to najprej demonstriraš svojim obiskovalcem. Ne »kupijo mačka v Žaklju«, kot temu rečemo, ampak imajo možnost na svoji koži preveriti, če je ta vadba zanje primerna.
Kako ljudem pri tem svetuješ: jih prepuščaš njihovemu notranjemu občutku, kaj je zanje dobro, ali ....? Odločitev »kaj je zame dobro« namreč ni enostavna.
Najprej seveda vadbo demonstriram, tako ljudje poizkusijo in vidijo, če jim je tip vadbe sploh všeč. Potem se pogovorim o zdravstvenih težavah, poglobljeno predstavim dolgoročne učinke, prisluhnem radovednim vprašanjem, se trudim-teoretično in praktično-dati pravi odgovor.
•	Kaj pa rečejo udeleženke, večinoma so to ženske, ki dolgo obiskujejo vadbo. Se je od mrzlih zimskih mesecev do začetka poletja na telesu poznal vložen trud?
Ja, vsekakor se pozna. Ženske so pogosto celo presenečene, med vadečimi je namreč tudi kar nekaj športnic. Ko same ugotovijo, da določene mišične skupine v vsakdanjem življenju zanemarjamo, da se je treba posvetiti prav vsaki najmanjši mišici...po nekaj mesecih opazijo, da so veliko bolj gibljivega nimajo »heksenšusa«, da so bolj polne energije in zato tudi samozavestnejše.
•	Pri vseh oblikah vadbe, ne glede na njihove skupne točke ali tiste, ki jih medsebojno ločujejo, večkrat slišimo in beremo o povezavi duše in telesa. Zakaj so te vadbe tako drugačne, zakaj pri njih tako močno poudarjamo »element duše«, zagotovo bolj kot pri tradicionalnih športih, igrah z žogo in podobno... ?
Mislim, da če znamo povečati našo gibljivost z mislimi, če smo bolj osredotočeni, skoncentrirani, za svoje telo naredimo več, vajo delamo natančno in s tem je povezan njen učinek.
•	Bi torej lahko rekli, da imajo naše misli neverjetno moč, večjo kot se je ljudje zavedamo?
Ja, mislim, da so naše misli izjemno pomembne. Z mislimi lahko preženemo zlo, z mislimi lahko ..premaknemo svet.	Nataša Benčič
OLIMPIJSKI PODALJŠKI
V torek, nekaj minut pred 17. uro je na 113 poklicalo več Izolanov. Vsi so sporočili, da je v Gregorčičevi ulici padel motorist in leži negibno. Policisti in reševalci so odšli na kraj z namenom da ponesrečenemu pomagajo. Ravno ko so prispeli na kraj pa se je motorist zbudil. Možakar ni kazal pretiranega zadovoljstva nad prisotnostjo policistov, še pogovarjat se ni hotel z njimi pa tudi zdravniške pomoči ni maral. Na prigovarjanje je 43 letni Izolan le pokazal svoje listine. Kot so ugotovili je padel zaradi prehitre vožnje in vidne vinjenosti, koncentracije pa se ni dalo ugotoviti ker je preizkus odklonil. Sodnik za prekrške bo Izolanu odmeril kazen na podlagi obsežnega spiska prekrškov.
žlica
Sg^OTROŠKI SPOMINI
MOJ PRVI SPOMIN IZ OTROŠTVA JE ČOKOLADNA TORTA ZA MOJ PETI ROJSTNI DAN. MA JE BILA DOBRA!
POTEM SE SPOMNIM LIZIKE IN MIHELE. TO STA BILI MOJI PUNČKI. MIHELA JE IMELA NA HRBTU PLOŠČICO IN JE PELA ITALIJANSKO PESMICO, LIZIKA PA JE BILA TAKA RESNA.
SPOMNIM SE VRTCA, KJER SMO SE IGRALI S KOCKAMI, MALE ŠOLE, KJER SMO PELI IN PLESALI. POTEM SE SPOMNIM ŠOLE. NAJRAJŠI SEM IMELA SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE. NAJBOLJŠE OCENE PA SEM DOBIVALA PRI SLOVENŠČINI.
KO SEM BILA MAJHNA, MI JE MAMA BRALA PRAVLJICE. SPOMNIM SE RDEČE KAPICE. ČE BI JAZ LAHKO BILA V TEJ PRAVLJICI, BI BILA BABICA. NE BI MI BILO PRIJETNO, KO BI ME VOLK POŽRL, AMPAK VSEENO BI BILA RADA TISTA BABICA, DA BI MI NOSILI ČEŠNJE, POTICO IN VINO.
LEPE SPOMINE IMAM O POČITNICAH PRI NONI MARIJI V JAVORJU. ONA ME JE RAZVAJALA S PALAČINKAMI. PRI NJEJ SEM GLEDALA KRAVE KOKOŠI IN PRAŠIČE. NONA MI JE GOVORILA, DA SEM PRIDNA PUNČKA MOJ NONO TONI JE IMEL DOSTI IZKUŠENJ IN JE ZNAL POMAGATI KRAVI, KO JE SKOTILA TELIČKA. KLICALI SO GA TUDI SOSEDJE IZ VASI KO JE NJIHOVA KRAVA OTELILA TELIČKA. ENKRAT SE JE ENA MLADA KRAVA IZGUBILA IN NONO TONI ME JE POSLAL PONJO. KO SEM JO NAŠLA, SEM JI REKLA: "ALO DOMOV! " KO JE KRAVA VIDELA, DA SEM JAZ, JE ŠLA Z MANO. PRI NONI NISEM RABILA NOBENIH IGRAČ KER JE BILO VEDNO KAJ ZANIMIVEGA OPAZOVATI.
POTEM SE ŠE SPOMNIM, KO JE BIL MOJ BRATEC ŠE MAJHEN. JAZ SEM GA REDKO KDAJ PESTOVALA, A KO SEM GA, SE MI JE VEDNO TAKO LEPO SMEHLJAL. KO JE BIL ZE MALO VEČJI, ME JE NESTRPNO ČAKAL DA PRIDEM IZ ŠOLE. KO SEM ODPRLA VRATA, SEM GA NAŠLA NA TLEH' KJER JE SEDEL IN ME ČAKAL.
MOJ POLETNI SPOMIN PA JE O PLAVANJU. MOJ TATA ME JE UČIL PLAVATI V SANSIMONU. NESEL ME JE V VODO IN ZAČEL PLAVATI PROTI KOPNEM. POTEM SE JE OBRNIL K MENI IN ZAVPIL' "HITRO PLAVAJ MORSKI PSI PRIHAJAJO!" JAZ SEM Z ROKAVČKI PLAVALA K NJEMU IN KO SEM SE OBRAČALA NAZAJ, NISEM VIDELA NOBENEGA MORSKEGA PSA. TATA ME JE HECAL. JAZ IMAM DOBER SPOMIN ZA LEPE STVARI ZATO SEM VEDNO DOBRE VOLJE.	’
_____________Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centraKoper
OLIMPIJSKE
KRIMINALNE
"VAŽNO JE SODELOVATI..."
Od kar so se v Izoli prodajalci sladoleda na triciklih smo prejeli pritožbe s strani gostincev, katerim konkurenca očitno ne odgovarja. Policisti so preverili in ugotovili, da je s konkurenco in dokumentacijo vse v redu. Ali so poskusili tudi sladoled, pa nismo izvedeli.
HOKEJ NA TRAVI
Neznani storilec je vlomil v barako na njivi, od koder je ukradel kosilnico na nitko in si jo prisvojil. Vrednost znaša 50.000 sit.
OLIMPIJSKI NAGRADNI SKLAD
V	noči med ribiškim praznikom je prišlo do vloma v dve stanovanji in sicer je v prvem primeru storilec zlomil cilinder ključavnice, pregledal je stanovanje in ukradel tolarje, evre in kune, ter zlat nakit. V drugem primeru pa je storilec vstopil v hišo skozi kletno okno, pregledal prostore in ukradel evre, dolarje in kune, zlat nakit in ročne ure. Ribiči bi dejali, daje bil ulov še kar dober.
ZGREŠENA KOLAJNA
Bivši fant je srečal bivše dekle v Izoli. Pri tem se je tlenje spremenilo v ogenj in fant jo je vabil, da gre z njim na pijačo. Ker je dekle to zavrnilo, je med njima prišlo do kreganja in prerivanja do te mere, da je moral posredovat policist.
"VAŽNO JE ZMAGATI.."
Policista sta ustavila	voznika osebnega vozila,	ki	je kazal znake
alkoholiziranosti. S preizkusom je bila ugotovljena količina alkohola, katera je bila večja od dovoljene. Odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje in prepovedana vožnja. Voznik se tega ni držal in je vozil naprej. Ob ponovni ustavitvi pa je bilo odrejeno pridržanje. Srečal se bo s sodnikom za prekrške.
OLIMPIJSKI TV-PRENOS
V	eni od	trgovin s	tehničnim materialom je	storilec ukradel dve
vrednejši kameri ter ju odnesel iz trgovine.Škoda znaša okoli 300.000 sit.
NEOLIMPIJSKI DUH
V	eni od	družin oče	popiva in dela red tako,	da	svojcem grozi s
pretepom. Vse podkrepi tudi s sedenjem na terasi, ob sebi pa ima sekiro. Prišlo je do te mere, da je bil pridržan, predlagan bo sodniku za prekrške, verjetno pa tudi tožilcu.
SPANJE NA LOVORIKAH SE NE OBRESTUJE
Mlad turist iz Nemčije je pred hotelom zaspal v vozilu, pred vozilom je odvezanega pustil večjega psa, ki je strašil goste hotela, ko so prihajali na zajtrk.	Policisti so	turista nekako zbudili in	mu	pojasnili kršitev
zaradi nezavarovanega psa. Izrečena mu je bila kazen v višini 50.000 tolarjev. Začudil se je kazni okoli 200 evrov in spraševal, ali je tudi to Evropa. Policisti so mu pojasnili, daje
200 METROV-DELFIN IN KRAJA
V	noči na soboto je tat obiskal plažo Delfin v Izoli. Pristopil je do privezanih pedalinov, z neznanim predmetom odprl obešanko in z enim od pedalinov izginil v noč. V istem času si je nekdo izbral za cilj eno od depandans na Morovi ulici v Izoli. V notranjost je vstopil skozi odprta balkonska vrata in z mize ukradel ročno uro in sončna očala. 51-letni Domžalčan je oškodovan za 250.000 SIT.
Policisti so obravnavali so še 6 tatvin, eno prikrivanje in 7 prometnih nesreč z lažjimi posledicami.
..PA ŠE RIBIŠKI PRAZNIK,
Ribiški praznik je minil v prazničnem duhu, policist kršitev niso beležili, bili pa so deležni marsikatere pikre s strani voznikov, zaradi zapore cest.
..IN RIBIŠKI PAZNIK
Med prireditvijo sta policista pri točilnem pultu opazila neznanca, ki je imel nadeto policijsko kapo, službeno srajico z označbami nekdanjih miličnikov, vojaške hlače, obut v sandale in nasplošno neurejenega videza. Napoten je bil s kraja in pozvan, da oblačila zamenja.
POROČILO ALKO DOPINŠKE KOMISIJE
Olimpijski prvak je finalu napihal 1.91 promila. Daleč od rekorda, vseeno pa krepko več od drugo uvrščenega z 1.29. Za bron je bilo dovolj že 1.08 promila. Na nehvaležnem četrtem mestu je ostal napihanec z 0.95 promila. Zadnji, petouvrščeni tekmovalec pa jih je napihal »komaj« 0.85. Vse olimpijce bo sprejel in ustrezno nagradil sodnik za prekrške.
PRIHAJAJO
ŠOLARJI!!!!
Policisti ob skorajšnjem pričetku šolskega leta vse voznike opozarjajo na bolj previdno vožnjo, poostrili bodo tudi nadzor zaradi prekoračenih hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola.
MALI IZOLSKI OULASI
Stanovanja, poslovni prostori
-	TRIČLANSKA DRUŽINA išče majhno eno ali dvosobno stanovanje za daljše obdobje v Izoli, tel 041 821 569
-Prodam hišo v Lukinih, info 09i 233451
-Iščemo sobo S kopalnico oz.garsonjero za nekaj mesecev. Nujno! Tel 041 544 428
-	Kupim Starejše Stanovanje, (lahko) potrebno obnove. Tel 041 608 765
-Opremljeno dVO ali IriSOhnOstanovanje v Izoli, Kopru ali okolici najamem za dobo najmanj enega leta. Plačilo v naprej. Tel:. 040 756 629 -VIzolikupirngaražaTei.: 041 616557
-	Oddam poslovni prostor, 40m2 na tržnici v Izoli, tel 041 345 605
-UGODNO PRODAMO gradbeno zemljišče- Otok Ugljen, mesto Ugljen,, 610 m2,150 m od morja, voda, telefon, elektrika, asfalt, tel. ++385/91/58 11 069
■	IŠČemO dVO ali trisobno Stanovanjeza daljše obdobje. Opremljeno ali ne tel.: 041 504 487 -DvosobnoStanovanje v Šalari prodam, infp 041 233 451
-	V Ljubljani prodam Stanovanje (30 m2). Tel: 031418 254
-Tričlanska družina najame opremljeno (2-3 sobno) stanovanje za daljše obdobje, tel 041 730 721 -Mlada štiričlanska družina išče tri ali štirisobno opremljeno stanovanjev Izoli za daljše obdobje. Ponudbe na tel: 040 895 304
Motoma vozila
-	ModriCitTOenAK, letnik 91, registriran do 9.8.PR0DAM za 110.000 Sit. Tel. 041 607 868
-PR0DAMPASARD4,15MZMDT0RIEMTDMDS10 INFORMACIJE NA TEL. 041 756520.
■ProdamElanNOO info: 041241 oso
-PRODAM kOpaČiCOTomOS s plugom, tel zvečer 641 44 53
-Prodam Audi A6, letnik 1995, cme barve, z vso pripadajočo opremo in klimo, v zelo
dobrem stanju, za samo 1.000.000 sit! pokličite 040 736 127 za ogled!
•jADRNIC08m.UG0DN0PR0DAM.tel 041 361 825
-Prodam lord fiesto 1.3anodelno leto 1998, letnik 99,3-vrata, bela,
garažirana, 1.lastnik, 20000km, deljiva zadnja klop, avtoradio. Nekaramboliran.
Cena 820.000SIT. Tel.: 041 597551
-	Kupim izvenkrmni motor od 10 - 20 KS (po možnosti prvi lastnik) Tel: 05 6240 376
-Prodam v paketu frezoLampadana8kw in kopačicoza 400.00 sit. Tei.:04i 908 046
Delo
■	Zaposlimo KV natakarja ali natakarico za delo v lokalu Istra, tel 041 345 605
-Študent inštruira matematiko ter italijanski jezik tudi na domu. 041 567 555 -Slikopleskarska dela izvajam. Tei.: 031862579
Razno
■PRODAM dve zložljivi ležišči -, rabljeno hladilno skrinjo in TV sprejemnik. 031 406 739 -ProdamogorskokOlOlumpertekhladilno skrinjo Gorenje 1501 trije predali, dvoredni pletilni stroj PFFAF popolnoma novo. info 041 908 046
-Prenosno klima napravo ugodno prodaia tel 031 325 871
-	Prodam lepo ohranjeno belo spalnico novejšega tipa z 6 delno omaro in Jedilnico v hrastu, tel 040398 633
-	Prodam faii in barvni Tv. tel 041233451
■PrOdantzmrzovalno omarico (cca 801) 40X40X85cm, 3 predali, nerabljeno za 30.000 SIT; 2 mobilni postelji promemi za predprostor v bivalni prikolici za 8.000 SIT kom; 3 stoječe obešalnike za garderobo za 3.000 SIT, tel 031/ 343 803 ali 05/ 641 3186 -Podarim risalno desko za tehnično risanje, tel 070 405 006
-	Ras kitara Jim Hariev - jazz s kovčkom, torbo in stojalom, prodam. Naprodaj tudi bas Ojačevalec Yamaha100W. Cena po dogovoru. Tel.: 041724209.
H/lkC. je tednik Izolanov
Naslov: VelikTffg lCfiTlFlzola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 vd. glavnega in odg. urednika: Darjan Gorela / Uredništvo: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marce-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektrnaslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
RIBIŠKI ŽIV ŽAV
Tudi letošnji praznik ribičev, rib in vsega, kar spada zraven je zadovoljil številne obiskovalce. Čeprav so nad obema večeroma viseli oblaki, se je na ulicah nabrala množica, ki je lahko uživala v tradicionalni Izolski fešti. Kljub idilični ribiški vasici, uličnim glasbenikom in številnim stojnicam tudi med ulicami, pa brez »standardne« ponudbe tudi letos ni šlo.
NIAGARSKI SLAPOVI PRI SVETILNIKU
MOTOHOV KOT
*	.v"	’■*
MULTIMEDIALNI
UMETNIK
Leon Bemetič je nedvomno nekaj posebnega. Neumoren iskalec resnice o očetu, o vojnem in povojnem času je že precej v letih. Kljub temu, pa se zna spopasti tudi z najmodemešo tehnologijo. Pred kratkim je v samozaložbi izšla že njegova druga knjiga »Od tretje internacionale do evropske skupnosti«. Takole pa je na videokamero beležil prihod Vasilija Žbogaija med Izdane.
Z UMETNIM SODELOVANJE KAJ DALJŠE?
Tramontana, ki se je v soboto razdivjala nad slovensko obalo, že tradicionalno naznanja, da gre poletje h koncu. Tokrat je to podkrepila z nekaj zares lepimi učinki, ki so jih bili veseli vsi, razen nekaj lastnikov plovil, katere je močan veter raztreščil ob obalo. Razbitih je bilo kakih deset čolnov in jadrnic. Se največ težav so imeli čolnarji na prostih privezih. Za razliko od sosednjega Kopra v Izoli hudega ni bilo, pa tudi ranjenih ali pogrešanih ni bilo. Vseeno pa skrbi za varnost na morju ni nikoli dovolj. Vsakič, ko nebo na zahodnem nebu prekrijejo črni oblaki, je čas za varno zatočišče. Naš sodelavec Pero-Pero, fotograf za izredne razmere, pa je v sredi močnih sunkov v objektiv ujel izolske slapove pri Svetilniku.
Jože LemenC je na izolskih ulicah ponovno naletel na oslička. Le da to ni bil tisti živi osliček iz muzeja na odprtem. O čemu je tekla beseda nam ni uspelo izvedeti, morda pa sta se menila, da bi vsaj ta, umetni osliček na ogled Izolanom ostal kaj dlje od ta pravega.
* ®	tudi kortežani
V BARVAH
V zadnji številki smo letošnjo enajsterico iz Kort objavili na čmobelih športnih straneh. Nekaj bralcev je menilo, da si poleg izolanov barve zaslužijo tudi nogometaši s hriba. Prav imajo! Še enkrat, v barvah: (z leve stojijo) Tonejo, Begič, Banica, Čendak, Furlanič, Mehič, Muminovič, Božič, Sirotič, trener Patarič (čepijo) Horvat, Filipčič, Zajič, Durmič, Mujkič, Malikovič, Bašič, Reljič, Luznar, Ulemek. Na sliki manjkajo Bauer, Serdinšek, Jankovič in Tomič.