*oMn) urad 90!t Cetovet — Var)ag*po*!amt K)agen!ur!	t^haja v Cetovcu — Eruchetnung^or! Ktagonfurt
.......s ...................................
Polarnem) izvod l.!0 Ut., mesečna naroinina 5 Hiingov
PA?::::::::-:-:::

P. b. b.
s

Letnik XXV)H.
Cetovec, petek, 1. junij 1973
$tev. 22 (1610)
Siovenci v !ta!iji
pred voiitvami v dežetni svet
Dne 17. in 18. junija bodo v deieii Furianiji-Juiijski krajini voiiii "ov dežeini svet (po našem dežeini zbor). Voiitve so zanimive Se posebej zaradi tega, ker v tej deieii iivi siovenska narodnostna skup-**est. Kakor dosiej se Siovenci na TriaSkem in Goriškem ter v Videm-*Li pokrajini tudi tokrat neposredno vkijučujejo v voiiini boj, in sicer '"ko z samostojno kandidatno iisto kakor Se posebej : kandidat), ki so tih sprejete na svoje iiste posamezne itaiijanske stranke, namreč Komunistična stranka (KPi), Sociaiistična stranka (PSt) in Sociaidemokrat-*ka stranka (PSD!), ki so tudi zeio jasno in odtočno postavite zahteve Po gtobaini ureditvi poioiaja stovenske narodnostne skupnosti v itaiiji.
tokratne voiitve v dežeini svet Potekajo, kakor piše .Primorski Sevnik", v ozračju ostrih notranjih [*opetosti v državi, ko se odloča o odoči poiitični usmeritvi in ko so odprte vse poti: aii nadalje in še Ostreje na desno z mnogimi ter ^olo prevratniškimi neznankami, ali Po spremenitev sedanjega kurza in Preokret na levo v smeri napredka 0' doslednejše demokracije. Predovniki posameznih strank, ki prisojajo iz centrale na volilna zboro-^Onja v Trstu, zato poudarjajo po-^oben pomen teh volitev ne le za oeželo, marveč za vso državo. Pred operna letoma je Sicilija nakazala Pot na desno, sedaj pa lahko prav 0'lanija-Julijska krajina pokaže Ponovno pot v levo.
. Sicer je težko predvidevati, kak-So bo podoba novega deželnega ^sta. Pač pa je člankar v .Primor-dnevniku" mnenja, da bo pri ^Ocialistih in socialdemokratih pri-o do bistvenega kvantitetnega Pomika in to iz dveh razlogov. Na *odnjiih deželnih volitvah sta obe ^'anki nastopili združeni in zgubili ov. glasove, poleg tega zaradi Snnične napake niso predstavili ^ndidatne tiste v videmskem volil-Som okrožju lin je zaradi tega šlo v ^9ubo 50 do 60 tisoč glasov. Zaradi Sga je bilo v sedanji dežetni svet goljenih te pet svetovalcev PSI in skupaj, medtem ko za novi .^želni svet predvidevajo šest so-^'olistov in pet socialdemokratov. ^ spremembe pri obeh omenjenih 'ankah bodo imele logične posle-rta celoten sestav deželnega ^eta, pri čemer pa je še računati s Povečano močjo komunistov, in ver-*^0o rte samo zaradi priliva gla-ki jih je zadnjič dobila PSIUP, katera je bila medtem razpuščena. ^ Molilne perspektive torej — gte-.0^0 s tega zelo splošnega in na-oinega vidika — niso negativne, j9otavlja .Primorski dnevnik", in t , o pričakujemo tudi na teh vo-^ Vah utrditev naprednih sii ter sil,
' Slovencem naklonjene, ali jim ^oj niso sovražne. Vse to pa je se-^oa malo, saj spada samo v okvir Oogokrat proglašenega, .dobre-^ ozračja", ki pa se običajno ne ^vori v stvarnost s konkretnimi bonskimi in drugimi ukrepi v ko-stovenske narodnostne skupno-
. Posebej o vprašanju uvetjavlja-to Slovencev pri volitvah .Primor-^ ' ^oevnik" ugotavlja, da je vzpo-, Ono z vprašanjem načelnega re-^onja vprašanj stovenske narod-stne skupnosti pomembno tudi St, *opstvo Slovencev v deželnem možnost slovenskih kandida-
tov, da so izvoljeni ali da se uveljavijo na kandidatnih listah raznih naprednih strank, oziroma, da vplivajo na izide v italijanskih strankah v smeri uveljavljanja italijanskih kandidatov, ki nudijo jamstva za zaščito slovenskih interesov.
Slovenci kandidirajo na listah KPI v tržaškem, goriškem in videmskem volilnem okrožju, v tistih okrožjih tudi na listah PSI, na listah Slovenske skupnosti pa v okrožjih Trst in Gorica. Na listi KPi v Trstu kandidirajo Dušan Lovriha, Jan Godnič, Jelka Gerbec, Rudolt Grgič in Avgust Žerjal; v Gorici kandidira Venceslav Devetak in v okrožju Videm izidor Predan. Največ možnosti ima za ponovno izvolitev dosedanji deželni svetovalec in dolgoletni dolinski župan Dušan Lovriha, ki se je uveljavil že v prejšnji zakonodajni dobi.
Na tisti PSI v Trstu kandidirata Lucijan Volk in Vojko Kocman, v Gorici Marko Waltritsch, v okrožju Videm pa Marinčič. Zapleten volilni sistem in notranja struktura stranke otežkočata, da bi ti kandidati imeli večje možnosti za izvolitev, pomembna pa je njihova prisotnost
na kandidatnih listah ne samo kot priznanje in obveza stranke do Slovencev, temveč tudi kot možnost za njihovo uveljavitev, tako da bodo lahko s še večjo težo vplivali na nadaljnje delo v stranki. Pomembno pa je tudi dejstvo, da je PSi prvič postavila slovenskega kandida-data v videmskem okrožju.
Volilna skupina z imenom Slovenska skupnost nastopa tokrat v Trstu in Gorici z različnimi kandidatnimi listami, ki odražajo krajevne prilike, vendar pa v obeh volilnih o-krožjih z istim nosilcem liste, dosedanjim deželnim svetovalcem dr. Dragom Štoko, ki ima stvarne možnosti, da bo ponovno izvoljen v deželni svet. Združeni glasovi, oddani za Slovensko skupnost v Trstu in Gorici, zagotavljajo zadostno število glasov za predvidoma zagotovljeno izvolitev iz ostankov.
Iz vsega navedenega — je rečeno na koncu članka v .Primorskem dnevniku" — torej izhaja, da tudi na teh volitvah ligrajo poleg glasov, ki so oddani za volilni znak, za katerega se je volivec odločil, posebno važno vlogo tudi preterenčni glasovi za kandidata, ali za kandidate slovenske narodnosti (in v določenih primerih tudi za kandidata italijanske narodnosti), ki bodo najbolje branili naše pravice in ki nas bodo najbolje zastopali v novem deželnem svetu.
Aro^ra podpora
grradifvi s7o vens^regra ^u/fumegra doma vCe/ovcu
Prejšnji teden se je v razširjenem sestavu sestaia v Ljubijani komisija za manjšinska in izseljenska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Slovenije, da razpravlja o proglasu za izgradnjo slovenskega kulturnega doma v Celovcu, ki ga je zbor odbornikov in zaupnikov obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev dne 15. maja letos naslovil med drugim na matični narod in na vso jugoslovansko javnost s prošnjo za podporo.
Člani komisije so v razpravi ugotovili pomembnost in obsežnost priprav, ki so v Sloveniji in Jugoslaviji potrebne za organiziranje take akcije, kot je podpora pri izgradnji kulturnega doma v Čelov cu.
Komisija je poudarila velik pomen doma za nadaljnji kulturni razvoj Slovencev v zamejstvu in za njihov prispevek tako slovenski kot avstrijski kulturi in je zato imenovala iniciativni odbor za pomoč pri izgradnji kulturnega doma v Celovcu; odbor naj bi vodil Jože Hartman, predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri RK SZDL Slovenije.
Naloga iniciativnega odbora je pripraviti okvirni program za pripravo in izvedbo akcije. Med prvimi nalogami, ki stojijo pred iniciativnim odborom, je predlog za ustanovitev republiškega odbora, ki naj bi imel med svojimi člani tudi zastopnike iz vseh jugoslovanskih republik. Delo tega odbora naj bi vodil predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič.
Akcija bo ob široki in ob vsesplošni podpori vseh jugoslovanskih narodov organizirano potekala preko organizacij socialistične zveze delovnega ljudstva in kulturne skupnosti Slovenije. Prispevki, namenjeni za izgradnjo kulturnega doma v Celovcu, se bodo stekali na račun komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri RK SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 11, ki ima številko 50100-678-46220 z oznako „Za izgradnjo kulturnega doma v Celovcu".
Stavja in detovne zmage
Po vsej Jugoslaviji so prejšnji petek obhajali dan mladosti, hkrati pa tudi 81. rojstni dan predsednika Tita. Praznik je bit v znamenju slavja in delovnih zmag.
Osrednja prireditev je bila v Beogradu, kjer so predsedniku Titu izročili štafetno palico s pozdravi in voščili vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Na stadionu je bila ve-
Znana protis!ovenska gonja
se nemoteno nadaljuje in širi
Z raznih strani je bilo v zadnjem času spet slišati zahteve po tako imenovanem ugotavljanju manjšine. Kakor rečeno, z raznih strani, toda .govorica" je povsod ista ter izdaja, da gre v bistvu tudi za isti krog ljudi — za tisti del koroškega prebivalstva, ki se iz preteklosti prav nič ni naučil in se slej ko prej izživlja v starem nacionalističnem duhu.
Tako je bilo govora o manjšinskih vprašanjih na sobotnem občnem zboru beljaške podružnice abwehr-kampferjev, kjer je zbranim kumpanom govoril zastopnik tako imenovanih nosilcev tradicij. Kakor znano, so ravno neki .nosilci tradicij" bili tisti, ki so pred nedavnim širili letak z nevarnimi grožnjami proti koroškim Slovencem ter jim — kakor leta 1970 v glasilu Heimatdiensta — odkrito grozili z genocidom, to je z rodomorom. Vsekakor bi bilo zanimivo vedeti, kako daleč je policija pri izsleditvi storilcev; ali pa bo zadeva spet mirno zaspala, kakor doslej še vedno, kadar bi morale oblasti v obrambo zakonitosti in pravnega reda nastopiti proti krogom, ki v očitnem nasprotju z zakoni, ustavo in državno pogodbo delujejo proti Slovencem.
Kakor rečeno, na beljaškem zboru je govoril predstavnik nosilcev tradicij in govoril je tako, kakor smo pač vajeni od teh gospodov. Spravil se je tudi nad vodilne politike v deželi, ki so v vprašanju dvojezičnih napisov po njegovem vse premalo upoštevali .svarila" Heimatdiensta. Sicer pa je bila v središču zbora — kako naj bi bilo drugače! — zahteva po ugotavljanju manjšine.
Enako zahtevo je naslednjega dne postavilo vodstvo koroške FPU, ki se je bavilo s trenutnim politič-
nim položajem v deželi. Spet ostra kritika zaradi dvojezičnih napisov, spet izpadi proti socialistom, ki da nosijo vso odgovornost, po drugi strani pa znana gesla proti Jugoslaviji in njenemu .vmešavanju" v koroške oz. avstrijske zadeve. Kot krona vsega pa tudi v tem krogu zahteva po ugotavljanju manjšine, ki jo bo 1-PiS postavila se pred letošnjo jesenjo, ker bi sicer zgubili vrednost vsi doslej zbrani podpisi, ki so jih menda zbrali 80.000. .Zato pa je potrebno, da še pred poletnimi počitnicami zaključi svoje delo tudi ekspertna komisija, ki jo je imenoval zvezni kancler." Tako in prav nič manj kategorično je namreč zahtevala koroška FPCJ, ki se je očitno že povsem vživela v vlogo dejavnika, ki je skupaj z Heimatdienstom pristojen za manjšinska vprašanja ne le na Koroškem, marveč kar v vsej Avstriji — kakor kaže omenjeni poziv na račun zveznega kanclerja.
In še tretji primer enake zahteve po ugotavljanju manjšine: Koroški spor zaradi krajevnih napisov je zadeva vsakega Avstrijca! Tak je naslov letaka, s katerim se neka zgornjeavstrijska akcija za koroški referendum obrača na tamkajšnjo javnost. V besedilu tega letaka mrgoli potvorjenih dejstev in demagoških krilatic proti koroškim Slovencem; za nepoučenega prebivalca Zgor. Avstrijske (in enako tudi drugih avstrijskih dežel) ravno prava mešanica, da bo dobil vtis, kakor da večinskemu narodu na Koroškem že bije poslednja ura, saj ga bodo vsakčas .posilili" hudobni Slovenci, ki pa jih je po drugi strani treba šele iskati in ugotavljati.
Znana protislovenska gonja naj bi torej zastrupila vso Avstrijo. Kljub temu pa pristojne oblasti pravijo, da ni vzroka za ukrepanje v smislu 5. odstavka Člena 7.
lika prireditev, pri kateri je sodelovalo na tisoče mladih kulturnikov in športnikov, ki so izvajali pester spored.
Slovenska mladina je imela svojo osrednjo proslavo letos na Bazi 20 v srcu partizanskega Roga pri Kočevju. Poleg kakih 2000 mladincev se je prireditve udeležilo tudi večje število udeležencev drugega zasedanja AVNOJ ter vodilnih pripadnikov narodnoosvobodilne vojske, ki so mladino seznanili s slavno zgodovino protifašističnega boja slovenskega naroda. Nekdanji komandant slovenske partizanske vojske Franc Leskošek-Luka je odprl stalno razstavo z naslovom .Mladost in AVNOJ", Tone Fajfar pa je udeležencem govori) o nepremagljivi partizanski trdnjavi v Rogu, o pohodu slovenskih udeležencev na zasedanje AVNOJ v Jajce ter o obujanju svetlih tradicij 'iz slavne preteklosti.
V drugih krajih so bile ob dnevu mladosti najrazličnejše kulturne in športne prireditve, priredili so izlete ter srečanja s pisatelji, kjer so podelili bralne značke, zlasti pa je mladina svoj praznik preživljala ob zabavi in veselju.
Poleg prireditev in zabave pa je dan mladosti pomenil v mnogih krajih tudi nove delovne zmage. Ravno za ta praznik so namreč odprli nove delovne obrate in druge objekte in s tem počastili rojstni dan predsednika Tita.
Ob svojem rojstnem dnevu je predsednik Tito prejel neštete čestitke in pozdrave iz vseh jugoslovanskih republik, prav tako pa tudi čestitke številnih vodilnih državnikov iz vseh predelov sveta, kjer povsod uživa ugled kot dosleden borec za mir in prijateljstvo med narodi.
Dejstva in demagogija OVP
Odkar OVP ni več viadna stranka, skoraj vsak dan odkrije pri sebi kakšno dobro iastnosi. Pri tem navadnega zemijana preseneča !e to, zakaj se vsega tega ni spom-niia že tedaj, ko je biia na viadi in ko bi svoje ,dobre" pobude iahko tud) uresničita — v kori$t avstrijskega prcbivatstva, kakor dane; zagotavijajo njen! predstavniki. Ravno zato pa je vsakomur, ki se še ni povsem odvadit samostojno mistiti, precej jasno, da pri teh dobrih iastnostih OVP ne gre za dejstva, za resnično pozitivne pobude, marveč iz-kijučno za demagogijo, ki se je predstavniki ijudske stranke posiuiujejo v zavesti, da jim pač ne grozi nevarnost, da bi svoje pobude, predioge in zahteve morati tudi uresničiti, skratka, da bi morati besede spremeniti v
UVP nikdar v zgodovini ni bila zagovornica stavk in podobnih borbenih sredstev. Toda v zadnjem času, odkar vladno odgovornost nosi socialistična stranka, se je OVP tudi v tem oziru očitno .prerodila". Odkrila je cesto kot torišče svojega političnega boja. Tja je z demagoškimi gesli zvabila zdravnike, OVP-jevski Bauernbund je že nekajkrat uprizoril pohode s traktorji, pa tudi učiteljstvo je stavkalo. Vse to se bolj ali manj
Le 204 teta miru
Zgodovina človeštva kaže, da je za človeka vojna očitno bolj „normalno" stanje kot pa mir. Sovjetski znanstvenik Emiljanov je vsekakor izračunal, da je bilo v zadnjih 3400 letih človeške zgodovine vsega skupaj samo 204 let ..popolnega miru".
V dobi od 1820 do 1859 je omenjeni znanstvenik ugotovil 92 vojnih spopadov, ki so zahtevali „samo 800.000 človeških žrtev; v naslednjih 40 letih pa je prišlo do 106 vojnih spopadov, med katerimi je zgubilo življenje že 4,6 milijona ljudi; posebno strašna pa je tozadevna statistika za prvo polovico sedanjega stoletja: 117 vojn in 42,5 milijona mrtvih.
Podobno naraščajo tudi izdatki za vojne. Leta 1961 je bilo za vojaške namene izdanih na svetu okroglo 3000 milijard šilingov, leta 1970 pa je ta številka znašala že dobrih 5 bilijonov šilingov in se je v zadnjih dveh letih še bistveno povečala. Že leta 1970 je človeštvo izdalo za oboroževanje dva-in-polkrat več denarja kot zdravstvo ter za polovico več kot za izobrazbo. In še nadaljnja značilna primerjava: 650 milijard za vojaške raziskave ter 110 milijard za medicinske raziskave.
Razne statistike ugotavljajo, da je trenutno na svetu okoli 50 milijonov ljudi posredno ali neposredno zaposlenih v vojni industriji, medtem ko se moč oboroženih sil vseh držav skupaj giblje med 23 in 24 milijoni vojakov.
Res porazne številke o ..miroljubnem" človeštvu.
dejanja.
dogaja na pobudo UVP in njenlih zvez, forej iisle stranke, ki je vedno govorila o nevarnosti za šiling in o ogroženosti državnega gospodarstva, kadar so delavci zahtevali tudi še tako malenkostno zvišanje svojih zaslužkov. Torej res čudna logika in značilna doslednost, v resnici pa edinstvena dvoličnost.
Posebno značilno prihaja ta dvoličnost do izraza nedvomno v kmetijski politiki, ki jo je vsa povojna leta imela v zakupu UVP. Zdaj, ko tudi na tem področju odloča in nosi odgovornost socialistična vlada, se pri CfVP delajo, kakor da bi bila sedanja kmetijska politika naravnost pogubna za kmetijstvo. Toda tudi tukaj se njene trditve kmalu izkažejo kot gola demagogija, kajti številke govore povsem drugačno govorico: leta 1969, ko je bil kmetijski minister sedanji predsednik OVP, so državne podpore za pospeševanje kmetijstva znašale 1085,1 milijona šilin-
gov, letos pa bodo dosegle 1479,6 milijona, to je skoraj za 400 milijonov šilingov več! Pri tem so se sredstva za splošno pospeševanje kmetijstva in gozdarstva povečala od 337,8 milijona šilingov za časa UVP-jevske vlade na letošnjih 382,6 milijona šilingov in sredstva tako imenovanega zelenega načrta od 747,3 na 762 milijonov šilingov, poleg tega pa je dala sedanja vlada na razpolago 300 milijonov šilingov za gorske kmete ter 35 milijonov za vinogradništvo.
Drudi primer, kli zelo jasno kaže, kakšna je razlika med besedami in dejanji UVP, je starostna oskrba kmetov. Leta 1970 je bilo v zadnjem proračunu UVP-jevske vlade predvidenih za starostno oskrbo kmetov 729 milijonov šilingov, medtem ko sta v letošnjem proračunu določeni v ta namen kar dve milijardi šilingov.
To sta samo dva primera, ki pa sta zgovorna dovolj. Podobno je tudi v drugih vprašanjih, ki jih UVP zlorablja za svojo gonjo. Gotovo ni vse v redu, kar dela sedanja vlada; toda demagogija UVP je preveč očitna, da bi mogla koga prepričati. Zlasti pa zgublja svojo verodostojnost zato, ker se teh stvari domišlja šele sedaj, ko jih morajo reševati drugi, prej, ko je sama nosila odgovornost, pa se vsega tega očitno ni hotela spomniti.
Tudi v gospodarskem sodeiovanju
odnosi med Avstrijo in Jugosiavijo niso zadovoijivi
izvršni sve! SR Siovenije je skupaj z Gospodarsko zbornico Siovenije pripravi) v Murski Soboti pogovor s predstavniki obmejnih občin severovzhodne Siovenije, ki mejijo na avstrijsko Štajersko in Madžarsko. Ma sestanku so govoriti o gospodarskem sodeiovanju med Avstrijo in Jugosiavijo ter razpravijaii posebej o novih pobudah za poživitev biagovne menjave.
Podpredsednik izvršnega sveta SR Siovenije Rudi Čačinovič je uvodoma ugotovi!, da v gospodarskem sodeiovanju med Siovenijo in Avstrijo še niso izkoriščene vse možnosti. V tej zvezi je poudarii, da so zadnji dogodki na Koroškem sicer ohiadii) odnose, vendar pa v Sioveniji kijub temu niso pristaši „zmrzn!tve" teh odnosov, marveč siej ko prej obstaja pripravijenost za poživitev gospodarskega sodeiovanja, ziasti biagovne menjave, pa tudi za reševanje drugih odprtih vprašanj, kot so povračiio arhiva in kuitur-nih dobrin iz druge svetovne vojne itd.
Ma pogovoru so kritično oceniii zadržanje Avstrije tudi v vprašanju gospodarskih stikov na meji, kjer avstrijska stran odkianja skienitev posebnega sporazuma o maio-obmejnem prometu. Prav tako pa je bita izrečena kritika na račun poiitike Avstrije pri zaposiovanju jugosiovanskih deiavcev. Ugotovijeno je biio, da so v Avstriji na obmejnem področju zgradii) precej novih tovarn prav na račun zaposiovanja jugosiovanskih deiavcev, ki pa v teh podjetjih ne uživajo vseh pravic po meddržavni pogodbi o zaposiovanju.	;
<><><><><> <><^ <><><><><><> ^< <><><)	<><><><> <5<5<><><><>00<X>000<^00<>0<><.00<^00<«>0^0<>000000<>000^><X><,00^0
V	soboto je EorošM soc/Mst/č-?? <3 StfddM 7M SVOjeid JeŽf/ded! EodgresH s pZč/o večZdo — 241 proč; 217 g/gsofod! — dd Me po-seMo /ep ddčZd oJs/ovZ/d svojegd Jo/go/etdegd voJZte/jd, Ježe/degd g/dfdrjd NddSd 5ZldO.
V	eMe?H ddšZB Eoidedtdrjev preč/ MdgWOd! STdO ZdpZsd/Z, Jd ZlddJO JrdžBede sZ/e dd AorošMdi wo prdv/co, Jd M sfudrZ %rejdjo tdEo Mr se jZd! zJZ ddjM/; MsfrezMO, Jd s Z postdv/jdjo d/Z oJstdf/jd-;o Ježe/de g/dfdrje, zdidedjdjejo d/Z potrjdjejo strddEZdc voJZte/je. ZdpZsd/Z pd SMO tdJZ Zd tdM so-JZMo (Mi zJdj, M Zdidwo prej seBoj rezd/rdte Ježe/degd Mdgre-sd, Jd /Mdjo vse po/Zr/čde reper-MsZje v te/ Ježe/Z, ^jer žZuZ — d/Z ddj Z*Z žZve/ v JdM Jo/regd soscJ-stvd Z d poj zdščZto poMeMMegd TMeJMdroJMegd dMd, JrždvMe pogojne — Je/ Mdšegd ddroJd, tdJZ svojo zddddjepo/ZfZčdo sesfdvZdo. Td pd po svojZ Md/Z(e(Z ddjdo vp/Zvd dd rdzvo; oJnosov MeJ /dgos/dvZ/o Zd zlvstrZ/o.
Po ce/ovš^eM Zrodgresd dZ Mogoče spreg/eJdtZ Jejstvd, Jd /e Eo-rošM $PO rdz/Jddd dd Jvd Je/d, sEordj edd^o rdočdd. Tegd we s^rZ-vd dZfZ sfrdd&d sdTdd, s se ve/ZEo večjZM ZdJovo/jstvoM pd to Mgo-fdv/jdjo djedZ Md/oMeščddsEZ, z/d-sfZ deMŠEo ddcZodd/ZsrZcnZ ddsprot-dZEZ. /d Mr je res MJo, je ro, Jd je dd Mdgresd JožZve/d pordz de^d po/ZfZM, EZ je Zwe/d vsdj dd-wed vdesrZ dovo ^vd/Ztefo v do-trddje oJdose Ježe/e, s red! pd se-veJd t%JZ v rZsto sestdvZdo, ^Z vp/Z-vd ddvzved.
/z s^r/<Z Zd ddJd/jdjZ rdzvo; Jo-goJ^ov dd Koros&ed:, pd tdJZ v zlvsfr/;Z zd obstoj Zd rdzvo; ddse
ddroJdostde s^dpdostZ v zlvsrrZp' ;zv:rd;'o re vrste.
Nd /:odgresd ;c Md o/? TddogZ^ Md/dZcd/; Zzreeedd ^opZcd ose/^dZ/) očZt^ov P/ddsd 5ZrwZ, toJd več ^ot očZtdo je, Jd dZ s/o zd oseMost, ted!več zd po/ZtZčdo dsrderZtev. Ne Z?o?do se d4vdrjd/Z z Jejstvod!, Jd je s/o zd dotrddjd, tdJZ ose/^dd o/^rdčdddVddjd v strdd/J, r/sto, Mr dds s^r/*/ je Jejstvo, Jd /*oJo t/ oMdčddZ ddvsezdJdje ZdpZsddZ dd p/ečd MrosM? 5/ovedcev.
Vo/Z/dZ /Zds^o 23. Tddrcd /etos, ^Z gd je JožZve/d MrošM socZd/Zs-tZčdd strddM, ddfdreč dZ vzro^ te/! o/^rdčddov, tetdveč zgo/j Mstrezed povoj zddje. 7*o dZ sdtdo ddse rddedje,- JdddjrM „ DZe Presse" je v svojetd ^oMedtdrjd /*rez ovZd-
Mv zdpZsd/d, Jd je ..^oj zdrdJZ ^rdjevdZ/; ddpZsov" eJed pog/dvZt-dZ/; rdz/ogov zd 5Zd!ov pdJee. De-/Ztev Jd/^ov, ^Z jo je td zgo/j Je/dZ pos^ds dve/jdv/jddjd Jrždvde pogojne povzročZ/ Zz ce/ovš&egd žd-rZščd dd jdžded! Noros^ed!, je tZ-ttZ — po ddsed! NstvedZ — rdz/og.
Nesčdds^Z strdd^Z, /jdJs^d (OVP) Zd rvo/?oJdjdsM (PPOj std s svojo Jo/^ro dg/dsedo godjo, ^Z segd Jd/eč ddZdj, ddjrdddj Jo p/e/dscZtdZ/? pros/dv /etd 1970, z/d-stZ pd preJ tddrčdZtdZ vo/ZtvdtdZ %-stvdrZ/Z vzJdšje, ^Z je oMžZ/o tdJZ Jo/<er Je/ č/ddstvd soe/d/ZstZčde strdd^e. Ndtdpddjd, dsrderjedd zoper „sdd!ovo/jo" ^PU, je v sd-tded! Nstvd ddperjedd zoper po/Z-
tZ^o sožZtjd v Ježe/Z, zoper s/o-veds^o s^dpdost. I/speŽ! te godje pd dtegde postdtZ MsoJed de /e zd v/dJdvZdo soeZd/dZA Jedto^rdtov v 4)vstrZjZ, tetdveč tdJZ zd djed dd-Jd/jdjZ dotrddjZ rdzvoj.
Ndds .S'Zd!d je v svojetd ,,/d/^oJ-jed! spevd" v Ce/ovcd jdsdo pove-Jd/ Je/egdtod!, svojZd! prZjdte/jetd Zd ddsprotdZ^od! v strddM, pd tdJZ ddjsZršZ jdvdostZ, Jd je prdv socZd/Z-stod! zdJddd dd/ogd resZtZ vprdsd-dje o/?stojd Zd rdzvojd ^oroš^Z/! S/ovedcev, če hočejo potrJZtZ svojo ddče/dost Zd veroJostojdost. 5PO ^ot strddM, ^Z Zrdd — zded^rdt še — dMo/dtdo večZdo td^o dd NorošMd! ^ot v JrždvZ, se tej prdvdZ Zd d!ord/dZ o&vezdostZ de dtore ogdZtZ.
NdjtZ, Jo/go/etdo zdv/dčevddje ce/ovZte rdzrešZtve „d!ddjšZds^egd voz/d" dd TčorošMd! se g/o/<o^o Zdrezdje tdJZ v rovdš soeZd/Zstov. Dogdjddje dd Mdgresd v Ce/ovcd Zd oJZ?oJ Nddsd 5Zd!e std Z?rez Jvod!d pos/eJZcd tegd zdv/dčevd-djd, popdščddjd deTdš^o ddcZodd/Z-stZčdZd! sZ/dtd, preJvserd NeZd!dt-JZedstd, M postdjd prdVd po/vojdš-M orgddZzdcZjd. Dejstvo, Jd dZ /*rez vp/Zvd tdJZ dd tdM dstder-jede č/dde 5PO, je gotovo prZspe-vd/o svoje Zd Je/Ztev JdMv v Ce-/ovcd.
Pdro/e d!d/ordcščdds/:egd td%o-rd so, žd/, dd Noroš&ed! še ztderdj prZv/dčde, pd če so še td&o zdstd-re/e Zd dsoJde. „NJor vo/Z 5Z?do,
vo/Z Pjd^/jddo/", edo vo/Z/dZ/? ge-se/ /jdJs^e sfrdd^e, je Mo očZtdo prZsotdo tdJZ dd ce/ovšMd! ^od-gresd. /čJor pd je z „Jod!ovZdt&e-gd std/Zščd" sddt/j/v, ^Jor sZ dpd — td^o ^ot 5Zd!d — /:rZtZzZrdfZ početje NeZdidtJZfdrtd, d^Toc/jr^dTdpjer-jev, s^rdt^d dedrš^ZA ddcZodd/Z-stov, /:Jor poMže vo/jo, vsdj vo-/jo po dpoštevddjd 5/ovedcev ^ot ^odstZtdtZvdegd Je/d ^oroš/?e Ježe/e, td^ wcdJd de More voJZtZ de Ježe/e de strdd^e.
PdM je očZtdo tdJZ ocedd zvez-degd voJstvd 5PO, ^Z očZtdo so-JZ Jd N /<Z/ v tdMdt vzJdšjd 5Ztdd dd vo/Ztvd/! 1973 preMJd o/^re-tdedZtev zd strddM.
O/* tetd pd je tre/?d poveJdtZ, Jd tdJZ 5Zd!d, /:/jd/! Jo^rZd! ddtde-rdd! Zd ddčrtod!, dZ zdd/ potegdZtZ /očdZce d!eJ detdšMd! ddcZodd/Zz-tdod! Zd dprdvZčedZtdZ zd^tevddtZ s/oveds^e s^dpdostZ dd NorošMd!. Ndpdčdd presojd, Jd gre zgo/j zd Jvd ddc/odd//zd!d, je ddjdo roJZ-/d svoje pos/eJZce.
PdM se ^odčdje o/^Jo^je Nddsd 5Zd:e. A*dj /?o prZdes/d prZAoJdost?' N/jd/? Jejstvd, Jd je z Zzvo/ZtvZjo Z.eopo/Jd Wdgderjd zdtdgd/d dd Mdgresd ztderdd strdjd, so /?oroš-&Z 5/ovedcZ sprZčo Jogdjddjd, ^Z stdo gd pos^dsZ/Z ddd/ZzZrdtZ, Zds^r-/JjedZ zd prZ/?oJdost. V Zd^/jdč-ded! govord je Hdds 5Zd!d Jejd/.' ..PdJZ, če /<od!o čdM/Z še Jeset /et (* z	rdzreševddjetd tdddjšZds^Z/!
vprdšddj, op dr.) se M pro/^/erd dddovo pojdvZ/ dd Jdevdetd reJd Zd Zdostred Jo sMdjdostZ.. ."
7dM oJMjd č/ovc^, proNetdpd OStdjd.
Jaka Stuiar
(Delo, Ljubljana, 24. 5. 75)
OcMia/a	-
prob/em pa osčaja
P0S)R0K€Q)SV€Rt
NPW KOPN — Na sedežu Združeni narodov v New Yorku so ta teden obh^l v znamenju solidarnosti z zasužnjeniijj! afriškimi narodi. V tem okviru so priredil*'^ razna zborovanja ter zbirali materialno i" denarno pomoč za osvobodilna gibanja ' Afriki. Kot uvod v teden solidarnosti bila tudi slovesna seja posebnega odbora ^ dekolonizacijo. Teden solidarnosti z za* sužnjeno Afriko so letos prvič priredili na podlagi lanske resolucije glavne skupšČi^ OZN. Teden se je začel 25. maja, ki vetja za dan afriške osvoboditve.
Jugoslaviji odtok zveznega izvršnega sveta o potovanju jugoslovanskih državljanov J države, s katerimi Jugoslavija ni skleni!** sporazuma o ukinitvi vizumov. Po tef odloku lahko jugoslovanski državljani * potnim dovoljenjem potujejo brez jugoslo* vanskega vizuma tudi v omenjene državi s pogojem, da ima Jugoslavija s temi drža* vami diplomatske ali konzularne stike.
DČ7N/)/ — Delegacije držav članic a*' lantskega pakta in varšavskega sporazum*! so pripravile konkretne predloge za dneve* red napovedane konference o zmanjšani" števila čet. Sicer prihaja na razgovorih ^ vedno do raznih težav, vendar v konferenc* nih krogih prevladuje mnenje, da bo že j prvih dneh junija uspelo končati prvi ^ pogajanj, tako da bi potem konferenco la!* ko sklicali za september ali oktober.
BONN — Zahodnonemški parlament j" zdaj tudi v svojem drugem domu potrdil be sedilo sporazuma o temeljnih odnosih m"" obema nemškima državama. Bavarska ščansko-socialna zveza, ki temu sporazum" najbolj odločno nasprotuje, je doživela P", raz, kajti njena koalicijska partnerka ni hotela glasovati proti sporazumu, mat* več se je samo vzdržala glasu in tak"4* omogočila, da sta vladni stranki SPD .*" FDP dobili potrebno večino. Za ratifikac'1" je zdaj potreben le še podpis zveznega pt"" sednika Heinemanna, ki pa je podpis sp" razuma odložil za „krajši čas", da bi poČ"' kal na odločitev vrhovnega sodišča, pri k"' terem je dež. Bavarska vložila tožbo Z ut"' meljitvijo, da sporazum o temeljnih odnos'" med Zahodno in Vzhodno Nemčijo ni Z' skladu z ustavo zvezne republike. Pobu*!' nik tožbe, s katero bi radi preprečili uren*' tev odnosov med obema nemškima drža*'"' ma, je Franz Josef Strauss, eden izmed g!"*'! nih predstavnikov tistih krogov v Zahod"! Nemčiji, ki se očitno ne morejo sprijazn"! z dejstvom, da gre razvoj v svetu nap""* in ne nazaj.
B7čč/iEZ./ — Med Evropsko gospodars** skupnostjo in SFR Jugoslavijo so bila ključena pogajanja o sklenitvi novega P"'' letnega nepreferencialnega trgovinske"
sporazuma. Novi petletni sporazum doto*" načela, in modalitete trgovinske menjaj predvideva pa tudi možnosti za druge like gospodarskega sodelovanja med in Jugoslavijo kot deželo v razvoju. P"f , vsem postavlja sporazum temelje za pove*-" nje medsebojne trgovinske menjave v P"^ letnem obdobju na načelu nediskriminaC) skritih rezerv.
BONN — Zahodna Nemčija se po u"^ ditvi odnosov s Sovjetsko zvezo in Poljsf zdaj trudi, da bi uredila stike tudi z os*"4 mi vzhodnoevropskimi državami. Najd"'!, so v tem oziru napredovala pogajanj" Češkoslovaško, saj menijo, da bi odp.*č vprašanja utegnili rešiti že v mesecu ju***!j} Prav tako v končni fazi pa je menda , normalizacija odnosov med Zahodno čijo ter Madžarsko in Bolgarijo. Vsaj ***^ piše zahodnonemški tisk.
VzIT/AMN — Predsednik romunsk"%j državnega sveta Nicolae Ceausescu je **' , svojim bivanjem v Italiji obiskal tudi P" peža Pavla VI. V pogovoru, ki so ga glasili za ,,neformalnega", je tekla bes"^, o najvažnejših svetovnih problemih in ^ skih zadevah.
AD/S ABEBA — Ob zaključku nja sveta ministrov OAE je bila v Adis
bi posebna slovesnost, s katero so pod"?v obletnico ustanovitve Organizacije af*T
enotnosti. Kot častni gost je bil : --* ^
glavni tajnik OZN dr. Kurt
g'avnt tajnik OZN dr. Kurt Waldh" Slavnostnega banketa se je udeležilo vcc 1500 gostov, ki so vsi jedli z zlatih h"*
ustanovitve organizacije a"* enotnosti. Kot častni gost je bil navzoč
-i—:	Waldh','
dele
--- gostov, ki so vsi jedli z Ziam* -nikov in tudi pribor je bil zlat. Gos]*" zabavale folklorne skupine mladih Eti**! ki so ob zvokih tradicionalnih afriških b* nov prikazale bogat spored ognjevitih ***' kih plesov. Bilo je vse skupaj v skl""" velikim pomenom, ki ga Afrika prip*^' dnevu ustanovitve OAE kot simbolu **"* visnosti še pred kratkim zasužnjene cd'

Prireditev Siovenske gimnazije
v znamenju deset!etnice prve mature
vice bivši dežetni giavar Ferdinand Wedenig, ceiovški župan dežeini postanec Leopold Guggenberger, zastopniki repubiiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije prorektor Ijublj. univerze prof.
T'adicionatna prireditev Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu, ki !s biia minuio nedeijo v ceiovški Delavski zbornici, je potekaia v znamenju desetietnice prve mature na tej siovenski srednji šoii. Čvrsto dre-ki je pognaio že 16 ietnic, je simboiično prikazovaio rast siovenske Simnazije; rodiio je bogate sadove: od prvih 17 maturantov pred dese-**mi )eti je števiio absoiventov narasio že na 28$, katerim se jih bo *etos pridruiiio še nadaijnjih 49, tako da bo imeia siovenska gima-^'ja v Ceiovcu skupaj že 334 maturantov. Res iep uspeh, ki postavijo "9 iaž vse ziobne trditve naših narodnih nasprotnikov, katerim je gim-""*!ja, ki se uspešno razvija, seveda poseben trn v peti.
. tatico ugotovimo tudi za bo-očnost. Za prihodnje šolsko leto je "otireč prijavljenih 96 novih dija-to je rekordno število in bo i-msla slovenska gimnazija letos je-^oi prvič v zgodovini tri paralelne razrede, in končno je razvese-t'Va ve,t, ki jo je na nedeljski aka-emiji povedal ravnatelj dr. Pavle . "blatnik: gradnja lastnega postop-dobro napreduje in če bo šlo vse /edu, se bo za slovensko gimna-^'l° že v prihodnjem šolskem letu "učala dolgoletna doba, ko je bi-" navezana na gostoljubnost dru-S"9a šolskega zavoda.
Vsakoletna prireditev slovenske 9'ninazije je odraz žive povezano-' našega ljudstva z lastno srednjo o tem je pričala tudi letošnja ^"eležba. Med udeleženci so bili Udi številni častni gostje, kot pred-^dnik deželnega šolskega sveta "letni poslanec Joset Guttenbrun-podpredsednik Franz Seitsch-'9' vodja manjšinskega oddelka "^ajni nadzornik Rudi Vouk in strohni nadzornik dr. Valentin inzko,
^"!at Aleš Zechner kot osebni zakupnik celovškega škofa, jugoslo-"nsbj generalni konzul Bojan Lu-"t 'n konzul Branko Čop, predsed-'k Avstrijske lige za človekove pra-
Srečanje aktivistov
V Podljubelju nad Tržičem bo v nedeijo 3. junija ob 10. uri dopoidne V. jubiiejni zbor gorenjskih aktivistov. Poieg siavnostnega deta zborovanja bo poskrbijeno tudi za družabno srečanje.
Dosiej je zbor povezovai !e bivše aktiviste OF, ietos pa so ga razširiii tudi na borce, internirance, zapornike, izse-ijence in spioh vse, ki so sodelovati v narodnoosvobodii-n) borbi. Zato v Podijubeiju pričakujejo množico aktivistov iz Gorenjske. Posebej pa so vabijeni tudi koroški aktivisti, k) so biii med vojno neposredno povezani z narodnoosvo-bodiinim gibanjem na Gorenjskem.
Pesnica Miika Hartman prejela literarno nagrado „Vstajenje"
V prostorih Slovenske prosvete v Trstu so prejšnji ponedeljek slo-esno izročili literarno nagrado „Vstajenje" za leto 1972. Prejela jo je na-^ Pesnica Milka Hartman, in sicer za pesniško zbirko „Lipov cvet".
Ob podelitvi nagrade so priredili literarni večer koroške pesnice, ki ^ jo predstavila prof. Jože Peterlin in prof. Martin Jevnikar. Na večeru P-t so predvajali tudi nekaj magnetofonskih posnetkov pesmi, ki jih je glasbila Milka Hartmanova. Sredstva za nagrado je kot že več let do-^ "J dala na razpolago Hranilnica in posojilnica na Opčinah, s Milki Hartmanovi k podelitvi literarne nagrade iskreno čestitamo in "hmo še nadaljnjih uspehov.
dr. Janez Milčinski, ravnatelji in profesorji raznih gimnazij na Koroškem in v Sloveniji, predstavniki narodnih in kulturnih organizacij in ustanov koroških Slovencev ter seveda mnogi dosedanji maturanti, med njimi predvsem tisti, ki so pred desetimi leti kot prvi zapustili slovensko gimnazijo v Celovcu.
Desetletnemu jubileju mature je veljal prvi del sporeda, v katerem so ravnatelj dr. Pavle Zablatnik, prvi ravnatelj dvorni svetnik dr. Joško Tischler in prof. Anton Malte kot zastopnik prvih maturantov spregovorili o dosedanjem razvoju gimnazije. Posebno zborno recitacijo za 10-letnico prve mature pa je pripravil ter skupaj z dijaki in dijakinjami višjih razredov izvajal Mirko Isop.
V ostalem so dijaki pripravili pester spored, v katerem so se predstavili v besedi, pesmi, glasbi in plesu. Pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča so nastopili izbrani in združeni pevski zbor ter godbena skupina .Mladi veseli študenti"; mlad. zbor je vodil prof. Jože Ropitz; v zboru graških in salzburških viso-košolcev so se pod vodstvom Aleksa Schusterja predstavili absolventi slovenske gimnazije; letošnji maturanti so se kot .Veseli študenti" in kot sekstet maturantk poslovili z vodjo Pavlom Otipom; dijaki in dijakinje 5., 6. in 7. razredov so izvajali vrsto plesov, ki sta jih pripravila prof. Marjan Vodnjov in prof. Hema Cesnovar; poseben vložek v pesmi in glasbi je prispeval 2. b razred; dijaki in dijakinje raznih razredov pa so spored obogatili še s primernimi recitacijami.
Nastopi mladih pevcev, godcev, recitatorjev in plesalcev so navdušili številne obiskovalce, ki so tudi tokrat napolnili veliko dvorano Delavske zbornice, da tako izpričajo svojo povezanost s slovensko srednjo šolo in, njenimi dijaki. Prireditev, ki je bila posvečena 10-letnici prve mature, je pokazala, da se naše ljudstvo zaveda, koliko pomeni naraščaj narodno zavednega iz-obraženstva. Da pa bi tudi mladina, ki je obiskovala to šolo, lahko bolje izpolnjevala svoje naloge, je bila predlagana ustanovitev zveze absolventov slovenske gimnazije.
SoMdarnostvseh Siovencev
z bojem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem
Med sodelavci Primorskega dnevnika v Trstu in Radiotelevizijo Ljubljana že več let obstajajo tesni prijateljski odnosi ter večkrat pride do medsebojnih obiskov in srečanj. Tako srečanje je bilo pred nedavnim v Ljubljani in ob tej priložnosti so se novinarji med drugim spomnili tudi svojih rojakov na Koroškem. S svojega srečanja so poslali Zvezi slovenskih organizacij in Narodnemu svetu koroških Slovencev posebno pismo, v katerem pravijo:
Sode/gfci PwMors%egd dnevnih: in Radiotelevizije Z.j%fdj<!?M, zbrani tov%ri%e?7! srečdMjK v Z.jK%dj%ni, v%?M zdgot%v/jd?no, d% podobno %ot VM s/oveHs^d i?t jKgos/ov4W^d javnost in še posebej vsa s/ovens^a javnost v zamejstva, z vso zavzetostjo spremljamo vaš !*oj za osnovne pravice ^oroš^ii? Siovencev. Zavedamo se, da je vaš i?oj igrati tadi naš i?oj, saj gre za pravice do obstoja, razvoja in napredka slovenskega življa na Koroškem, ki je od vselej, odkar se siovenski narod zaveda samega seke, sestavni in neločljivi del tega naroda.
Oksojamo šovinistične načrtne izpade in gonjo proti vam, ki jik počenjajo neonacistične sile, ki imajo svoje korenine v nekdanji nacistični zaroti proti svokodi in življenja ter okstoja neodvisnih narodov v Evropi.
Zavedamo se, da ko vaš in naš koj temkolj močan in aspešen, kolikor kolj ko enoten, kolikor kolj komo odločni v odpora proti navala neonacizma na Koroškem.
Okljakljamo vam, da komo v naših sredstvih obveščanja skrkno spremljali vaše delo, napore in koje in z njimi seznanjali vse Siovence, ne glede na meje, ki jih ločijo in vse narode /agosiavije kot matične države koroških Siovencev.
Zavzeli se komo, da ko vaša pomembna pokada o zgraditvi slovenskega kaitamega doma v Celovca dobila v vsej siovenski, jagosiovanski in zamejski javnosti poln odmev in tako pripomogli — po naših močeh — da se ta vaša pokada aresniči, da se ko z njo siovenski človek na Koroškem še kolj aveijavi! tadi v državi, kjer živi, kot dostojen naslednik vse bogate dediščine, dahovnega in kaitamega razvoja slovenskega naroda, ki ma je prav Koroška kila dragocena zibelka.
Statistična odkritja v Jugoslaviji:
TV se še vedno širi
Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo lani v Jugoslaviji 3,56 milijona radijskih naročnikov; to je za 2 odstotka več kot v letu 1971. Povprečno je bil lani vsak šesti Jugoslovan radijski naročnik, v Sloveniji pa celo vsak četrti občan. Pri tem je vsekakor zanimivo, da je v nekaterih predelih Jugoslavije število radijskih naročnikov v zadnjih petih letih celo že nazadovalo, kar pomeni, da je v nekaterih delih države gostota radijskih sprejemnikov že dosegla zgornjo mejo.
Nasprotno pa je število televizijskih naročnikov še vedno močno naraščalo, in sicer v zadnjih petih letih kar za 81 odstotkov. Najbolj je naraslo v Črni gori, kjer so zabeležili porast za 144 odstotkov, v Bosni in Hercegovini je število naraslo za 118 odstotkov, v Vojvodini za 88, na Hrvaškem za 80, v ožji Srbiji za 79, v v Sloveniji za 64,7, v Makedoniji za 63 in na Kosovu za 59 odstotkov. Lani je bil v Jugoslaviji vsak osmi občan televizijski naročnik. Najbolj močno je televizija razširjena v Slo-
veniji in Vojvodini, kjer je lani prišel televizijski sprejemnik na vsakih 6 prebivalcev, na Hrvaškem na vsakih 7, v ožji Srbiji na 9, v Makedoniji na 11, v Črni gori na 13, v Bosni in Hercegovini na 14 in na Kosovu na 42 prebivalcev.
Skupno je bilo lani v Jugoslaviji 2,35 milijona televizijskih naročnikov, od tega na Hrvaškem 627.000, v ožji Srbiji 610.000, v Vojvodini
324.000,	v Sloveniji 292.000, v Bosni in Hercegovini 276.000, v Makedoniji
151.000,	v Črni gori 43.000 in na Kosovu 31.000. Od že omenjenih 3,56 milijona radijskih naročnikov pa jih je odpadlo na Hrvaško 1,01 milijona, na ožjo Srbijo 832.000, na Vojvodino 466.000, na Bosno in Hercegovino 457.000, na Slovenijo 454 tisoč, na Makedonijo 233.000, na Črno goro 59.000 in na Kosovo 43.000.
Pri številu radijskih naročnikov menijo, da novih sprejemnikov v nekaterih krajih ne prijavijo več; celo računajo, da je v Jugoslaviji v uporabi poldrug milijon neprijavljenih radijskih sprejemnikov.
**++++++
r-* razmišljanja so ga zmotili izvidniki, ki so prišli po-"k da je zrak čist in da vsi v vasi niti ne slutijo, da je ^ blizu sovražnik. Z roko je dal znak, naj pridejo k nje-Pet ^ 9'eben. Se enkrat je vodjem napadalnih skupin še-str razložil načrt napada. Tu so bili minerci z Markom bo t * ^ minometom piatom, mitraljezci. Vsi so ga napeto Itn	V°dje so potem odhiteli k svojim skupinam, Sva-
p.. Pa se je zravnal, se obrnil k Vctsji in dal z roko znak za 'dd Nato je stopil naprej — kot po navadi — in s pregib"" korakom kreni) po senožeti. Svetloba vasli se je na-z Približevala. Namenil se je naravnost proti gruči hiš. Ij-^dal se je, da vidi dlje od drugih, da ima močnejšo vo-*Ov'r* ^ manj boji smrti. Izivalno je šel proti cevem mitralje-.' Navdala ga je opojna napetost. Ozrl se je. Za njim Y°kta kolona. Nič ni lepšega v vojni, kot če ti ljudje P"jo! Zavil je med sadno drevje.
Nagledal je sleme Žagarjeve domačije. Da, Žagarjeva hj ... Kolikokrat ga je potolažila s kosom kruha, ne da ih bil prosili Rad bi potrkal na njeno okno, se zahvalil "Prosti! za to noč .. .
1q Sredi vasi je kopasta svetloba naznanjala zaporo — ^ so ugnezdili beli. Čez nekaj časa pojde njihovo k vragu! Nikoli ni mislil, da bo dvignil roko ma-r^"rtja nad lastno vas. Ko je hodil v šolo, je bil edini v L ,'odu, ki za matico ni imel kruha. Med odmorom je ža-it, 0o gledal skozi okno ati pa je odšel na hodnik. Zdravi sl ^"čelični kmečki fantje pa so nafepali dišeč kruh in ^'rto. Učiteljica Merljakova ga je kmalu opazila. Zasmilil
se ji je, ko je bil tako droben in koščen, z vdrtimi očmi, iz katerih je sijal otožen ogenj. Vsak dan mu je dala pol dinarja, da si je kupil kruha. Potem je bil tudi on vesel. Pri njih doma je bit kruh le za bolezen. Otroci so umirali, ker ni bilo denarja za zdravnika . ..
Prispeli so med prve hiše. Razdelili so se v tri skupine in se začeli plaziti proti postojanki. Svarun je postal in vohal kot volk, če je zrak čist. Za njim je stal Primož z napetim Šarcem, Svarunov kurir in gruča borcev.
Iz teme sta se utrgala poročnik Boris in Bosanec Šali z golima bajonetoma v rokah: zaklala bosta stražarja. Svarun se je sklonil k njunima temnima obrazoma in jima šepnil nekaj besed, potem pa sta izginila bosa med hišami ko dve senci.
Noč je molčala. Nebo je bilo oblačno. Hiše so strmele vanje s temnimi očmi, kakor zlovešče prikazni. Prtimož in Svarun sta se pomikala v zatišju senčne strani ulice proti medli svetlobi pred postojanko. Pred vrati sta zagledala stražarja — pravkar si je z vžigaliico prižgal cigareto. V svitu plamenčka je vztrepetal njegov obraz kot milnat mehurček, preden poči. Zaškripal je pesek pod naveličanim korakom in sekunde so se razpotegnile v večnost. Stražar je mirno hodil od vogala do vogala.
„Morda je moj sošolec," je pomislil Svarun.
Za temnimi okni, kjer so mu nekoč vtepali v glavo poleg učenosti tudi precej neumnosti in laži, so spali nekateri njegovi vrstniki. Tisti z velikimi kosi kruha, z rdečimi lici in smejočimi se očmi, ki so ga poniževali na cesti s psovkami in ga podili domov, ker se je njegova mati skoraj zastonj plazila po njihovih njivah. Že takrat se je začelo, kar se sedaj končuje... Že med otroki so se ločile poti in začela nasprotja, ki jih razrešuje kri ati pa jih še bolj zapleta. Sicer so nekateri sprva držali s partizani, dokler jih niso du-
hovniki nahujskali proti njim. Toda v tem trenutku je to povsem nepomembno. On jim prinaša smrti
Stražar se je bližal vogalu. Ko se je obrnil, je planila nanj senca. Slišali so pridušen krik in grgranje, ki je utonilo v prašni ulici. Potem je truplo padlo na liso svetlobe ob vratih, kot bi padlo z neba.
,Minerci, naprej," je ukazal Svarun.
Iz teme se je utrgal boksar Baloh, velik kakor gora, z mino v rokah, za njim je prišepal Marko. Kar so jih nesle noge, so tekli proti stavbi. Iz prvega nadstropja je jeknil rafal. Zazvenčale so krogle, tudi Primož je užgal in vsi drugi strelci, ki so obkrožili poslopje.
Temo so razklale eksplozije. Visok steber prahu, dima in ognja se je dvignil pod oboke neba. Dež pepela se je usipal na borce, ki so pritiskali z vseh strani. Iz mraka je zletelo v razkrečeno poslopje nekaj min, nato so ga obsuli z ročnimi granatami.
Svarun si je obrisal potno čelo. Zdaj so tolkli po tistih, ki so prašni in na pol blazni od groze lezli čez ruševine, da bi utekli ognju.
Tedaj pa so hiše za hrbti partizanov oživele. Pričelo je pokati po vsej vasi. Spoznali so, da je večina belih spala doma in da so v osjem gnezdu. Obrnili so se in začeli tolči po hišah, od koder je pokalo. Žvenketalo je steklo, kriki so preplaviti ulice. Napad na gorečo stavbo so opustili, ker bi jim lahko zahrbtni strelci prizadeli preveč žrtev. Svarun je zaukazal umtik. Če bi hoteli uničiti vse, bi morali požgati hišo za hišo, kar bi pomenilo spremeniti vas v kup ruševin. Tega pa ni maral. Žal mu je bilo žena, otrok in starcev in tistih, ki so bili svoj čas na strani partizanov.
Na grebenu nad vasjo so se napadalne skupine sešle. Razen nekaj ranjenih niso imeli žrtev. V svitu plamenov je Svarun videl sleme svoje rojstne hiše. Gorel je det njegove mladosti in njegovih sanj. Razbliinjal se je v pepel, ki ga je
4 — Štev. 22 (1610)
M m m M i=t m M u
1. junij 1973
V sredo prejšnji leden so prekopali pozemeijske ostanke bivših partizanskih borcev s starega na novo pokopališče v Borovljah. Temu dogodku je poleg predsednika Zveze koroških partizanov Karla Prušnika-Gašperja, jugoslovanskega konzula v Celovcu Branka Čopa, boroveljskega župana Woschit-za in predstavnika Komunistične stranke Avstrije Nieschelwitzerja, prisostvovala tudi skupina bivših partizanov iz okolice. Poleg župana Woschitza in Nieschelwitzerja se je tudi predsednik ZKP spomnil pad-
Prekop partizanskih borcev
na novo pokopatišče v Borovijah
\/
Slovensko planinsko društvo v Ceiovcu vabi na tradicionai-
SREČANJE ZAMEJSKtH SLOVENSKtH PLANiNCEV
17. junija ielos ob 11.30 uri na vrhu Ojsternika v Karnijskih Aipah. Siediio bo družabno popoidne v domu ..Mangart" v Žabnicah. Prire-diteij srečanja je tokrat Sio-vensko planinsko društvo v Ceiovcu skupno s SPD Gorica. Zbiraiišče ob 8. uri zjutraj pred postajo žičnice na Višar-je v Kanaiski doiini. Peijaii se bomo z avtomobiii preko Ukev visoko pod Ojsternik in potem peš nadaijevaii pot na vrh.
Ciani in prijateiji našega društva prisrčno vabijeni!
Odbor
lih borcev, ki so dali življenje v borbah za Borovlje. Povedat je, da je bil v nedeljo 1. decembra 1946 v Borovljah slovesen prekop 48 partizanov, ki so padli v zadnjih borbah z SS-ovskimi tolpami, ki so se umikale iz Jugoslavije, kjer so zgrešile grozne zločine. Ko so v Evropi že več dni molčale puške in topovi, so okoli Borovelj še vedno divjale hude borbe. Nad sto partizanskih junakov je tiste majske dni, že po brezpogojni kapitulaciji fašistične Nemčije, dalo svoja življenja za o-svoboditev Koroške in ostalega sveta izpod (ašisfičnega jarma. Sele leta 1946 je naše ljudstvo — takrat se je zbralo nad dva tisoč ljudi — moglo pokopati trupla padlih partizanov. 26 teh junakov je bilo zagrebenih na starem pokopališču v Borovljah takoj po borbah, ko so tam še gospodarili fašisti in njih pristaši belogardisti, ustaši lin četniki. Takrat se naše ljudstvo ni moglo dostojno posloviti od svojih velikih siinov. Tudi 22 padlih partizanov, ki so trohneli po gozdovih o-kolli Borovelj, so leta 1946 prekopali k ostalim šestindvajsetim. Takrat je ob odprtem grobu padlih partizanov prvi spregovoril pokojni dekan Košir in dejal: .Tvegati življenje za svobodo drugih je največja žrtev, ki jo more doprinesti zemljan. Bratje in sestre, poklonimo se žrtvam za svobodo! Slava njih spominu! Mi pa kvišku glave! Žrtve morajo biti, ker ni zmage brez žrtev!"
Tisto nedeljo leta 1946 so se od partizanskih junakov v Borovljah poslovili tudi govorniki zavezniških armad: zastopniki Sovjetske zveze, Velike Britanije in Amerike. Pokojni koroški partizan Primožič Marko pa je med drugim dejal: Padli so V ča-
Giedališki teden SPECTRUM 73
v Beljaku

V prihodnjih dneh, in sicer od 3. do 8. junija, gostujejo v Beljaku v okviru gledališkega tedna „Spectrum 73" amaterske in profesionalne skupine iz Amerike, Češkoslovaške, Holandije, Nemčije, Madžarske in Italije ter Avstrijske skupine iz Beljaka, Dunaja in Linza.
V okviru tega tedna bo v četrtek 7. junija ob 19. uri gostovalo Eksperimentalno gledališče GLEJ iz Ljubljane. Ljubljančani bodo uprizorili Bojana Štiha SPOMENIK G ter Milana Jesiha Limit. Zelo zanimiva bo predstava SPOMENIK G, kajti v tem komadu igra samo ena ženska — igra ne z igranjem v stavkih temveč največ kaže mimično.
Predstave v tem tednu naj bi dale gledališča v zadnjem desetletju, od študijskega odra, cestnega gledališča, otroškega gledališča in gledališča z maskami, preko (ne)muzikalično lutkovnega (show) gledališča, musica-la in alegoričnega musicala do omenjenega eksperimentalnega gledališča.
Prodrobnosti o predstavah in programu dobite na Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, Gasometergasse 10, tel. 32 550 ali neposredno pri sekretariatu .spectrum 73" v Beljaku, poštni predal 94 oz. tel. (0 42 42) 28 1 38.
su, ko je nacistični gauleiter Rainer že preda! oblast in oporoko o nedeljivi Koroški takratni demokratični deželni vladi v Cetovcu. Pod to nacistično parolo o nedetjiivi Koroški so se borili SS-ovski rablji in z njimi vred zvesti hlapci, belogardistični izvržki, ki so se v svojem nečloveškem početju nasproti ranjenim in v boju ujetim borcem še posebej izkazali. S tem so dokazali, da hočejo tudi po kapitulaciji nemškega (ašizma nadaljevati s svojo izdajo nad lastnim narodom. „Tako je bilo pred 27. leti, .je poudaril Karel Prušnik ob prekopu prejšnji teden. .Danes pa položaj na Koroškem tudi ni mnogo boljši. V noči od 26. na 27. september lanskega leta je bil prav ta spomenik pomazan in oskrunjen z napisom Tschu-schen raus in Schweine. Pomazani in oskrunjeni pa so bili tudi spomeniki v Št. Rupertu pri Velikovcu, v Grebinju, v Zrelcu, v Rebrci. Prav ti primeri prepričljivo dokazujejo, da nacistična miselnost še vedno dviga glavo lin da ji botruje nemško nacionalistični Heimatdienst, ki stalno ščuva proti slovenski narodnostim skupini na Koroškem.
Predsednik ZKP se je poklonil spominu na tem mestu pokopanih borcev, ki so dali svoje življenje za mir, svobodo in pravičnejše življenje. Komemoracija na boroveljskem pokopališču je bila zaključena s polaganjem vencev.
Št. Jakob v Rožu
Minuli <eden je v krogu družine in sorodnikov obhajala Katarina Šforniik iz Št. Jakoba v Rožu svoj 90. rojstni dan. Kljub letom, obilici otrok (saj je trinajstim dala življenje) in trdemu delu na malem posestvu je Štornikova mati danes duševno in telesno sveža in zdrava.
Jubilanfko poznamo kot ženo z veselim značajem, polnim sončnega humorja. Ljudje, ki jo poznajo, trdijo, da je prav ta njena lastnost odločilna, da je še danes pri takšnem zdravju in ji prerokujejo, da bo z lahkoto dosegla sto let. Tudi njeni otroci, vnuki in pravnuki, ki jo radi obiskujejo in radi imajo, so ji v veliko veselje in tolažbo. Pri sinu Zdravkotu, kjer jubilanfka živi, je včasih kot v panju, posebno veselo pa je bilo seveda prejšnji teden, na njen 90. rojstni dan, ko so ji med njimi čestitali tudi župan Gressl.
Čestitkam ob življenjskem jubileju se pridružujemo in ji iz srca želimo še mnogo zdravih let!
Socialno zavarovanje v kmetijstvu
Po 25 letih uspešnega dela bo letos prenehala delovati druga največja avstrijska socialna zavarovalnica — u-stanova socialnega zavarovanja kmetijstva in gozdarstva. Ta zavod, ki se odlikuje po vestnosti in nizkih upravnih stroškov, je v svojem četrtstolet-nem delovanju upravljal okrog 40 milijard šilingov in oskrbuje trenutno 290.000 upokojencev. Naloga zavarovalnice je izvedba nezgodnega zavarovanja oseb v kmetijstvu in gozdarstvu. Od leta 1958 naprej pa vodi tudi kmetijsko starostno oskrbo.
Od ustanovitve leta 1948 do danes je zavarovalnica odškodovala preko milijon delovnih nezgod, od tega več kot 9000 nezgod s smrtnim izidom. Za to je bilo potrebnih 385.000 nezgodnih postopkov s skupno 4,6 milijona dnevov zdravljenja in 25.000 protez. Število nezgodnih rentnikov se je dvignilo na 45.000, denarni stroški pa znašajo skupno 4,3 milijona šilingov. Na Koroško odpade od omenjenih številk 8 do 10 odstotkov — 3.400 nezgodnih rentnikov in podelitev 2400 protez. V celi Avstriji so od ustanovitve naprej obdelali 310.000 prijav za pokojnine, od katerih je bilo 200.000 pozitivno rešenih. Število upokojencev se je dvignilo na 91.000, finančni izdatek pa znaša 24,8 milijona šilingov.
Čeprav se je socialna zavarovalnica kmetijstva in gozdarstva prizadevala delati z najnižjimi upravnimi stroški in predstavlja res plodonosno ustanovo, bo ob koncu letošnjega leta ukinjena in pridružena drugi zavarovalnici.
Ko so leta 1971 dobili kmetje nove pokojnine, so se seveda močno dvignile prijave. V letih poprej je
Slovensko prosvetno društvo v Borovijah vabi na
PRiREDiTEV LJUDSKIH PLESOV !N STARO KMEČKO OHCET v nedeijo 3. junija 1973 ob 14.30 ur) pri Cingeicu na Trati.
Gostuje foikiorna skupina SPD .Zarja" iz Že). Kapie. Ljubiteiji narodnih piesov in starih ijudskih običajev prisrčno vabijeni. Odbor
znašalo povprečno število prijav za kmečko dodatno rento okrog 23.000, leta 1971 pa se je število povzpelo kar na 37.393, kar je seveda pripisa* ti ugodnim storitvam nove kmečke pokojnine. V letu 1972 se je število prijav znižalo na 25.917 ali za 30 odstotkov. Letos se število prijav zo* pet dviga, saj se je v prvih dveh mesecih prijavilo 5402, kar je za 8,9 odstotkov več prijav kot v istem obdobju prejšnjega leta. Medtem, ko se jo število prijav v Avstriji skoro povsod dvignilo, je na Koroškem padlo za 6 odstotkov. Do sedaj znaša zvišanje prijav v zveznem merilu naprana lanskemu letu 16,6 odstotka.
Št. Janž vRožu
Prejšnji teden so številni sorodniki, prijatelji in znanci iz bližnje in daljne okolice spremili k zadnjemu počitku na šentjanško pokopališče Janeza Schweigerja in mu tako izkazali poslednjo čast in spoštovanje, kakršno je pokojnik užival pri vseh, ki so ga poznali in srečal' na njegovi življenjski poti, ki se je končala pri 76 letih starosti.
Janez Schweiger je bil delavec na Gotzovi žagi in se je že mlad vključil v delavsko gibanje. V zadnji vojni, ko so na našem ozemlje divjali nacisti in hoteli uničiti slovenski živelj lin je nastalo protifašistično gibanje, je Janez Schwe!gef skupno z družino in sorodniki — si" Rudi Žarko in nečak sta bila v partizanih — podpirat narodnoosvobodilno gibanje na Koroškem. Značilno za pokojnika je, da je bil razredno zaveden in po svoji miselnost' pravičen in stanoviten, sploh človek z globokim značajem.
Pogrebni obred je opravil domači župnik Vošnjak, domači pevsk' zbor pa mu je ob odprtem grobu v slovo zapel pesmi žalo* stinke. Tudi bivši partizani, ki so cenili njegovo prizadevanje, ko jim v minuli vojni pomagal, kjerkoli je le mogel, so mu iz hvaležnost' ob odprti grob položili venec rdečih nageljnov.
Blagega pokojnika bomo ohranil' v lepem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo naše odkrito sožalje.
Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA_____________________________To^
raznašal veter. Če bi vedeli njegovi, da je tu ... Morda bi bilo lažje vsem skupaj. Naj bo ta napad za tiste, katerih kosti so razsejane po globačah dolomitskih hribov! Zavese dima so mu zastirale obzorje grenkih spominov.
Umikali so se po poti, kjer so bili prišli. Spremljalo jih je svetlobno jezero Ljubljane, vmes pa so besno lajali psi in živina je tulila; streljanje je pojenjevalo.
Niso biti daleč, ko je svetloba eksplozij obsijala hribček Koreno, kjer je Karel z vojkovci napadal belogardiste, utrjene v cerkvi in župnišču. Kazno je bilo, da se odpira nov ognjenik in da bo zemlja izbruhala žveplo smrti.
V vejah je šumel veter in begofni oblaki so drseli prek neba kot raztepena vojska. V gričevju Dolomitov je nastal preplah. Nikjer ni bilo žive duše, tudi na zasede in patrulje niso naleteli. Zdaj se niso več skrivali. Vračali so se kar po poteh in skozi naselja. Do jutra morajo prekoračiti žične ovire. Povsod, kjer so hodili, so trosili letake z objavo amnestije za vse bele, ki bodo do 15. septembra 1944 stopili iz vrst domobrancev v osvobodilno vojsko in nimajo umazanih rok. To amnestijo je proglasila ljudska oblast, da bi zaustavila bratomorni boj in da bi ljudstvo posvetilo vse sile boju za osvoboditev izpod nemške oblasti.
Sredi zaselkov, med hišami, na poteh in križiščih steza ter senožetih je bilo vse polno letakov, kot bi jih bila natrosila letala. V dolomitski beli trdnjavi so bili ti letaki prvi znanilci razkroja in konca belogardizma.
17
Hribovje je zalila mlečno bela, prosojna megla. Objeta je drevje in hiše, se plazila po senožetih vse više v pobočja, noter do vrhov hribov.
Vojko in Ana sta šla po stezi skozi gozd proti hiši, kjer so jim biti prejšnji večer dali mleka in dovolili Ani, da je opra(a za borce perilo in obveze. Primožev vod je tičal na grebenu na desnem krilu brigadne obrambe. Ana je bila vesela, da so se srečno vrnili iz Dolomitov. Zdaj je bila vsa brigada v hribih nad idrijo, tako da je ogrožala levi bok dolomitskih posadk. Zvedeli so, da je padec Črnega vrha in vdor udarnih skupin v Dolomite porazno vplival na belo vodstvo. Sovražnik je izpraznil nekaj manjših postojank, iz katerih je nekaj bojevnikov pobegnilo k osvobodilni vojski. Tudi v četo so dobili tri. Eden izmed njih je bil Maks, ki je bit pred letom dni partizan, pa so ga bolnega ujeli doma. Mati je izprosila v župnišču, da so ga pustili živega pod pogojem, da prestopi k belim. Drugi je bil sedemnajstletnik, ki so ga beli mobilizirali, ko se je vrnil iz taborišča. Kmeta srednjih let so prav tako prisilili, da je stopil v postojanko. Pobegli so povedali, da posebno v manjših posadkah vladata razkroj in preplah. Tisti, ki imajo težko vest, da šiloma drže druge, ki nimajo masla na glavi.
Bataljon je zajelo vznemirljivo pričakovanje. Obveščevalci so z vseh strani prinašali vesti, da bo prišlo še več belih. Navdušeni nad uspehi propagande in politične moči so borci na položajih pričakovati, da se bosta prišla vdat dva popolna bataljona belih.
Vojko in Ana sta bila namenjena na položaj prednjih straž, kjer je Borut z Jelenom in desetimi možmi s strojnico pričakoval bele sle. Ana je imela s sabo zdravila za prehlajene in obveze za ožuljene.
iz valujoče megle, ki se je včasih pretrgala, se je izluščilo sleme domačije v grapi, kamor sta bila namenjena, in spet utonilo. S strmega pobočja sta zavila s poti na stezo in se znašla v gozdu z močno podrastjo. Spodaj pri hiši je zalajal pes, potem pa je nenadoma zacvilil, kot bi ga kdo udaril, in utihnil. Vojko, ki je hodil spredaj, je postal
in snel z ramena puško. Pasje cviljenje mu je bilo sumlji""' Prisluhnila sta. Med vejevjem nizkega goščavja se je vi«" čila turobna megla, po listju so se lepile drobne kaplji vlage.
V sumljivi tišini je dejal Vojko:
„Naj se vrneva? K Jelenovemu vodu lahko pride"" tudi po zgornji stezi. Ni mi všeč ta megla, pa tudi ne ljudi" v hiši, kamor sva namenjena, in pasji strah."
Pogledala ga je v nezaupljive oči lin rekla:
„Ampak obveze imam tam pri hiši. Sinoči sem jih p"] stila, da se posuše. Sicer pa — saj je Jelenov vod -' nami."
„Saj res. Čeprav se bodo menda beli predali, more"" biti vseeno previdna."
Počasi in previdno sta šla naprej. Vojko pa se ni z""* bil zoprnega občutka ogroženosti. Nasprotno — ta občut^ je naraščal do jedke razdraženosti. Če bi bit sam, bi se V"''
Če bi vodil patruljo, bi zavil desno ali ievo na greben, tod" tik pred hišo se ne bo obrnil in osmešil pred dekletom-'!
Zagrnila ju je gostejša plast megle. Zmračilo se je drevje je bilo motno, kot v kalno vodo pogreznjeno. Z<^< se je tudi Ane lotila tesnoba. Odkar se je vrnil Primož- i" bilo tako lepo, da se je bala, da se ne bi kaj zgodilo. Z"' dovoljna je bila v četi. Odkar jo je vodil Borut, ni bilo žav kakor pod Orlovom, vse so reševali mirno, s pameti"' in razumeli so se med seboj.
Tesnoba je rastla z vsakim korakom, ji prepredla z"' vest in se spreminjala v grozo. Bilo ji je, kot bi ji nekaj h'"' milo ude. Videla je, da tudi Vojkovi gibi postajajo ^ gačni. Noge je prestavljal, kot bi tipal, roke s puško p" držal, ko da bo vsak hip ustrelil. Mehko gozdna steza )' utišaia njun korak. Mir je bil čedalje bolj pošasten. ^ bena ptica se ni oglasila. Veter je ponehal in bilo je *** mirno, da se ni premakni) niti list.

Na „Kmečki ohceti 73"
se je poroči! tudi par koroških Siovencev
Ljubtjana je minuli teden stala v znamenju velike že tradicionalne <*" .^narodne folklorne prireditve „Kmečka ohcet, na kateri se poro-'t^ številni pari iz raznih držav. Letos se je na tej priljubljeni pri-*^ditvi poročil tudi par koroških Slovencev, ki je hkrati zastopal tudi Vstrijo, To sta bila nevesta Marija Tanzer iz Žitare vasi in ženin Fran-Štern liz Železne Kaple. Na dan poroke v soboto pa je par sprem-ioia folklorna skupina Slovenskega prosvetnega društva .Zarja" Sz Ze-^^ne Kaple.
Ljubljanska turistična zveza kot organizator je letos imela posebno soj jg vreme v času velike furistično-folklorne prireditve bilo jredno lepo, posebno na dan poroke v soboto. Zato je razumljivo, ^ je letošnja „Kmečka ohcet" izredno dobro uspela.
V dneh pred poroko so v različnih krajih Slovenije organizirali
prireditev, pri katerih so pred vsem prišli do izraza stari poročni °'caji pred poroko. Tako je bila nadvse zanimiva fantovščina in iz-M nevest za sposobnost za zakonski stan, kjer so neveste morale poklati svoje gospodinjske sposobnosti. Seveda so tudi ženini morali *"02ati svoje spretnosti. Tako se jenaš ženin Franci Štern izkazal za letnega kegljača in premagal vse ostale ženine.
, Vse prireditve so za ženitovanjske pare in tudi za udeležence bi-^ lepo doživetje, zlasti za ženine in neveste, ki so na tej slovesnosti skleni]; zakonsko zvezo.
Da je bila „Kmečka ohcet" tudi letos za Ljubljano velika tolklor-r*o-turistična atrakcija, tu ni treba posebej poudarjati. Kdor se je pri-^difve udeležil, posebno sobotne, je videl, koliko ljudi si jo ogleda. , teh se jg v soboto v Ljubljani zbralo več deset tisoč, ki so priso-vovali povorki, v kateri so se ženitovanjski pari pomikali od Gospo-o^skegct razstavišča do Mestnega trga in do poročne dvorane. V po-^ki je sodelovalo tudi nešteto folklornih skupin, kii so spremljale poučne pare. Seveda pri tem ni manjkalo „šranganje", kjer so ženini mo-'i odšteti ceno, da so neveste lahko popeljali pred matičarja.
Po poroki je bila v športni hali Tivoli poročna pojedina, Pd kateri so se posebno izkazala ljubljanska gostinska podjetja, saj skrbela za špecialitete, ki pridejo na mizo ob kmečkih porokah.
Med poročnim obredom, ki je trajal več ur, je bil tudi zabavni ^Ored, pri katerem so se predstavljale posamezne tolklorne skupine, njimi tudi skupina SPD .Zarja iz Železne Kaple. Tako je izve-.Kmečka ohcet" v prijetni družabnosti.
,. Novoporočencema Mariji in Franciju Štern ob vstopu v zakon-' stan tiskreno čestitamo in želimo obilo družinske sreče.
Šmihel
Škocijart
G-'
Slovensko prosvetno društvo .Vinko Poljanec" v Škocijanu je v nedeljo 12. maja imelo v gosteh igralsko skupino Prosvetnega društva z Jezerskega.
Igralci z Jezerskega so v Škocijanu gostovali že večkrat in vedno z velikim uspehom. Tudi tokrat so prišli med nas z odlično naštudirano igro .Vdova Rošlinka". Pač pa moramo zapisati, da obisk prireditve nikakor ni bilo zadovoljiv in je škoda, da te priljubljene komedije ni videlo več ljudi. Seveda to ne pomeni, da pri nas v Škocijanu ni zanimanja za odrske prireditve, marveč je temu kriva malce prenagljena organizacija gostovanja. Razen tega je v tednih pred to predstavo bilo več prireditev, kar je že nekoliko .utrudilo" publiko, ki je seveda pri vsaki predstavi ali koncertu ista.
Jezerjani so .Vdovo Rošlinko" zaigrali tako doživeto, da je tudi profesionalni igralci ne bi mogli bolje. Tu gre režiserju Mirku Cegnarju ter celotnemu ansamblu vse
priznanje in je že zategadelj bilo mučno, da gostovanje organizacijsko ni uspelo. Pri tem očitek seveda ne gre našemu krajevnemu društvu ki je storilo vse, da bi bila polna dvorana. Toda tudi to se zgodi in bo v prihodnje morda šola za obe strani. Če je publika preobremenjena, je pač treba računati tudi s takim spodrsljajem.
Sploh je bilo v zadnjem času precej gostovanj z onstran meje. Prav je, da je povezava tesna in pogosta, kljub temu bi bilo no mestu, da bi krajevna društva tako na Koroškem kot v matični domovini v bodoče bolj upoštevala koordinacijo svojih centralnih organizacij. Zlasti pa bi pri planiranju gostovanj morali upoštevati čas, ko naša društva sama prirejajo svoje prireditve ter goste sprejemati v času, ko sama ne delujejo.
Tako škocijanski prosvetaši, že vso sezono iščejo primeren čas, da bi vabiti na svojo prireditev, na kateri bi se po dolgem času spet predstavili domači igralci.
Slovensko prosvetno društvo ..Danica" v St. Vidu v Podjuni prisrčno vabi na
prijateijsko srečanje s pevci iz Nurnberga
v petek 1.6. 1973 ob 20.30 uri v farni dvorani v Škocijanu Nastopati bodo: moški zbor Rothenbach, cerkveni zbor Baiersdorf in mešani zbor SPD .Danica".
Nemški prijateiji so naš zbor prisrčno sprejeti ionsko teto v NOrnbergu. To ietošnje srečanje je protiobisk. Pridite v veiikem števiiu. Pomagajte nam, da bomo tudi mi pripraviti niirnberškim pevcem tep sprejem.	Pevke in pevci
SPD .Danica"
^Žadnjo nedeljo zvečer smo v farni j	v Šmihelu imeli v gosteh
V?,	skupino Slovenskega pros-
y društva .Danica" iz Št. Vida Pljuni. Predstavili so se nam s ko-y y?..v tndi dejanjih .Stari grehi" ^iji Marjana Srienca. tu [Prav je bila popoldne v Celov-o^.^k^demija slovenske gimnazije, je tan ^ zadovoljiv, saj je bila dvo-Vr,]^ .skoraj povsem zasedena. Zado-so bili tudi obiskovalci, kajti p V* so lepo igro, predvsem pa so se rj^rno zabavali. Tako gostujoči ig-k .jt skupini lahko samo čestitamo ^Ttjno podani komediji, b,. L pričetku je gostom izrekel do-tchi ^'co Fric Kumer, ki se je po-tud' °° .koncu igre igralcem .Danice"
Zahvalil za lep kulturni užitek.
V imenu igralcev pa se je za prisrčen sprejem zahvalil režiser Marjan Srienc. Tako je minulo nedeljo v Šmihelu bila spet lepa kulturna prireditev, ki je ne bomo tako hitro pozabili.
Nekaj, kar je obiskovalce te lepe kulturne prireditve motilo, pa je bil lepak, ki je vabil na predstavo. Tam je namreč bil prečrtan prireditelj Slovensko prosvetno društvo .Peca" v Šmihelu, namesto njega pa napisano Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu. Sicer za obiskovalca slovenske prireditve ni tako važno, kdo prireja, zakaj ljudje gredo na kulturno prireditev. Vendar pa je v tem primeru kazalo, kakor da nekdo nekoga ne trpi. In tega si koroški Slovenci res ne bi smeli privoščiti.
Nova naklada vodiča
skozi izkopanine na Štalenski gori
Pred nedavnim je izšel v Celovcu .Vodič skozi izkopanine in muzej na Štalenski gori". Napisal ga je danes že pokojni Rudolf Egger, sodelovali pa so izvedenci Hans Dolenz, Gernott Piccottini in Herman Vetters. ne iz keltsko-rimskih časov
V priročni brošurici (12/17 cm), ki obsega 75 strani, so podani opis Štalenske gore in njene naselitve ter zgodovinski uvod in natančen pregled področja, kjer se nahajajo izkopanine iz keltsko-rimskih časov. Pro-šura je opremljena z 19 fotografijami, ki predstavlja znamenite predzgodovinske najdbe, stare okrog 2000 let.Med njimi prednjači bronasti kip mladeniča s Štalenske gore, ki ga je leta 1502 izoral neki kmet in se sedaj nahaja v umetnostno-zgodovinskem muzeju na Dunaju.
Večji del izkopanega keltsko-rimskega mesta je preurejen v obsežen muzej na prostem, najlepši in najbolj dragoceni predmeti pa so razstavljeni v posebnem prostoru. Pri izkopavanjih so ugotovili tri gradbena obdobja: prvo iz dobe pred rimskim zavzetjem, drugo sodi v čas te zasedbe, tretje pa v dobo rimskih cesarjev Tiberija in Klavdija ter se konča z ustanovitvijo Virunuma, nakar začne mesto propadati.
Vodič ima letos že 16. naklado in ga stalno izpopolnjujejo. Kratek povzetek je podan tudi v angleškem, francoskem, italijanskem in slovenskem jeziku, kar seveda zelo koristi široki javnosti pri popularizaciji tega zgodovinsko tako zanimivega področja v Avstriji. Za boljši pregled in orientacijo je brošuri priložen načrt o izkopaninah na Štalenski gori.
Keltsko-rimske izkopanine in muzej na Štalenski gori so tako zanimivi in poučni, da obisk le-teh vsakomur iskreno priporočamo. Vodič skozi izkopanine in muzej pa bo pri tem zelo koristen.
Izletniške skupine, ki bi se rade ogledale to zanimivost, naj se prijavijo na naslov: Koroški deželni muzej, Landesmuseum ftir Karnten, A-9010 Celovec (tel. 0 42 22-33603).Za skupinsko vodstvo je poskrbljeno od začetka maja pa do srede oktobra dnevno od 8. do 18. ure.
St. Primož
Slovensko prosvetno društvo .Danica" je pred kratkim priredilo pri Voglu v St. Primožu pevski koncert, ki ga je kot gost izvajal pevski zbor .Krka" iz Novega mesta.
Po kratkem pozdravu predsednika društva .Danica" Stankota Wa-kouniga je domači zbor v poklon pevkam in pevcem iz Slovenije zapel nekaj koroških narodnih. Nato je mladi zbor .Krka", ki šele kratko časa obstoja, zapel pod vodstvom znanega in veščega dirigenta Radovana Gobca narodne in umetne pesmi. Nismo se mogli načuditi kvaliteti tega ansambla. Čeprav ima Radovan Gobec zbor šele pol leta pod svojim vodstvom, je tako pevska kot izrazna raven celega zbora kot posameznega pevca močna.
Zbor .Krka" je zbor istoimenske tovarne zdravil in farmacevtskih izdelkov in je prvič v svoji kratki dobi nastopil v inozemstvu. Da je ravno med koroške Slovence ponesel svojo kakovostno pesem, nas še posebej veseli in časti. Upamo, da bomo pevski zbor .Krka" še kdaj mogli pozdraviti med nami.
Po koncertu je bilo pri Voglu ptii-jetno srečanje pevcev in prijateljev zbora .Danica" s pevkami in pevci iz Novega mesta.
Slovensko prosvetno društvo na Radišah vabi na
pevski koncert
v nedeljo 3. junija 1973 ob 1$. uri v dvoran) pri cerkvi na Radišah. Gostuje pevski zbor GRAFiKA iz Ljubijane.
Prijateiji umetne in narodne pesmi iskreno vabijeni!
Odbor
Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
lien
"Vojko," se je oglasila.
Obstal je lin se začudeno obrnil ter se zagledal v obledeli obraz, kjer je odseval nenavadni strah.
"^di se mi, da se je nekaj premaknilo v gozdu." "^orda jo žival. Napraviva še nekaj korakov do ob-fo in poglejva, kaj je."
tle	sta se premaknila, se je grmovje zganilo. Pre-
sta se zavedela, so že planili nanju.
^ Vojko je prvega ustrelit v trebuh. Ko je padal, mu je ^9' planil za vrat, le-tega pa je z naglim judo prijemom s sebe čez glavo. Skočil je v grmovje in stekel po 3)^0 navzdol. Veje so ga bile v obraz, krogle so kle-
r, okoli njega, dokler
strmini.
ni na jasi padel in se zatrkljal
9r'	io bil že prvi napadalec podrl na tla. Zaman je
b In praskala. Obvladali so jo in zvezali. Še vedno je nekoga je ugriznila. Potem jo je treščila težka pest senceh, da jo je takoj zagrnila tema ...
Mo Streljanje za hrbtom je Jelena vznemirilo. Z Borutom hn spogledala. Vedela sta, da za domačijo ni nobenega iith	Zaman sta ugibala, kaj bi bilo. Že dva dni so
tj prinašali vesti o vdaji belogardistov, zato jima to stre-b le ni šlo v račun. Za vsak primer sta razporedila vse ^e na položaj in odredila pripravljenost. tjQ ^slu potem so zaslišali šuštenje po grmovju. Sem in ss je v megli premaknila kakšna vejica. j§ "D, prekleta megla!... Kdo ve, kaj se dogaja," se je t]jj' Jeien, ki ga je bolela glava, kot bi mu kdo vrtal po b ' ^9 mu je vedno povzročal neznosno trganje pod lo-^iskirrt dnom, kjer je bil ranjen.
^errut ga je skušal pomiriti. Čakala sta na Ano, da bo ^ s tabletami. Ležala sta na robu stale in strmela v valujočo meglo, ki se je lizala po deblih. Mislila sta,
da se potika po goščavi kakšna žival ali da jih skuša Vojko, ki se je rad potiho priplazil na položaje.
Šelestenje pa je prihajalo z več strani hkrati.
.Pa nas ja ne obkoljujejo, hudiči?" je planil razdraženi Jelen. Ni več zdržal, zato je zavpil: .Kdo je, orka-rnadona? Če ne odgovoriš, vržem bombo."
Zamegleni gozd je obmolknil. Čez nekaj časa pa je spet pričelo šetesteti, kot bi se pretakala voda iz skrivnih žil in jih skušala zaliti. Toda nikjer ni bilo ničesar razen drevja, ki je rastlo iz megle kot iz grozljivega močvirja. Zdaj je tudi Borut izgubil živce.
„Užgi!" je ukazal Jelenu.
Vodnik je pokleknil in trikrat zapored ustrelil med drevje, tja, kjer je opazil, da se grmičevje maje.
Nihče ni odgovoril. Tišina je bila še bolj grozljiva. Vsa zaseda je napeto čakala z orožjem v rokah, mitraljezec Božo pa s prstom na petelinu.
Potem je jelen le zagledal domobransko kapo, ki se je dvignila samo za lučaj granate daleč izza skale.
.Domobranci! To je izdaja... Domačini so jim izdali naše položaje," je šepnil Jelen Borutu.
Oba sta mrzlično potegnila varovalke iz defenzivk in ju hkrati zagnala proti sovražniku.
V siju detonacij je zarjovelo avtomatsko orožje okoli njih in nekaj bomb je padlo na položaje.
.Obkoljeni smo... Če je še čas, se takoj prebijmo k svojim," je ukazal Borut.
Zgrnili so se okoli njega kot gručica obupancev in vdrli za Jelenom, ki se je prvi pognal z bombo v rokah po položnem pobočju. V glavi ga je skelelo, siva megla se mu je vrtinčila okoli nog, po obrazu so ga švrkale veje.
Niso prodrli sto korakov v gozd, ko jih je iz blližine sprejela toča krogel iz pušk in strojnic.
.O, beli hudiči!" je zagrgral Jelen. Nekaj krogel mu je predrlo prsi; izpljunil je kri in padel na kolena. Z zadnjo močjo je vrgel bombo. Z njenim pokom se je zvrnlil tudi on. Obležal je negibno na hrbtu. Siva gosta megla je zalivala njegove osteklenele oči, ki so strmele v prihajajočo noč.
.Nazaj, na stare položaje!" je kriknit Borut tistim, ki niso padli ranjeni ali pobiti. Napravil je samo nekaj korakov, ko ga je zapeklo v nogah. Prevrnil se je, a se je brž pobral in se s prestreljenimi nogami odvlekel za mitraljezcem, ki je v dolgih skokih tekel na stare položaje. Z rafalom iz strojnice je prikoval sovražnika na tla, da sta Borut in mitraljezec dosegla staro gnezdo. Beli so pritisnili nanju z vseh strani.
.Predajte se!" so vpili.
Nekaj časa sta jih zadrževala. Ko pa so pridrli še izza hrbta, je Borut vedel, da je napočil konec, kakršnega nii nikoli pričakovat. Iz megle je tipala smrt. Postal je težak, odteklo mu je mnogo krvi, nog skoraj ni čutil. Zavlekel se je v kotanjo za skalo. Prvega, ki se mu bo približal, bo ubil. Tudi mitraljezec je utihnil, kot bi bit ubit ali pa bi mu zmanjkalo munlicije. Zaseda je bila pobita. Gozd je napolnila turobna tihota. Kako bedasto je umreti tako nenadoma in zapustiti imenitne prijatelje! V vsej dobi partizanstva se še ni srečal s tako posrečenimi fanti. Posebno z Vojkom sta bila prijatelja. Za vsakim posebej mu je bilo hudo. Doma ga bodo čakali zaman... Ko je odhajal, mu je mati obesila okrog vratu verižico s srebrnim sidrom, da bi ga upanje držalo pokonci in da^ bi se vrnil zdrav. Vsak dan je molila zanj. Ko jo je nekajkrat obiskal, mu je rekla, da trpi z njim vred, zlasti kadar sneži, dežuje, kadar jih bičajo viharji. Nič več ga ne bo videla ... Bil je edini sin, z njim se bo podrlo vse ...
Gozd so preplavljali sovražni klici in se mu bližati. Zagledal jih je z bajoneti na puškah. Pridrveli so k mitraljez-
Draguška in iažniva koza
Nekoč je živeta dektica z imenom Draguška. Ni imela očeta ne matere, ne brata ne sestre.
Odšta je po svetu, da si poišče deta.
Hodita je, vprašata, prosita — toda nihče je ni sprejet v stužbo.
Neki večer je vsa onemogta od utrujenosti potrkata na vrata tesene kotibe kraj neke vasi.
Škrk — so se odprta vrata. Na pragu je stata gospodinja.
Draguška jo je pozdravita in jo vprašata, če nima deta zanjo.
„Pravi čas si prišta, dektica; potrebujem dobro pastirico za mojo kozo; včeraj sem jo kupita."
Draguška sc je žeto razvesetita.
Drugo jutro je gospodinja na vse zgodaj vstata in rekta:
„Daj, Draguška, odženi kozo na pašo!"
Draguška je odgnala kozo. Petjata jo je v najbotj sončno dotinico. Nasmukata ji je listja mtadega drevja. Nažeta ji je detelje.
Cet dan je pasta kozo, jo napojita pri studencu in jo zvečer odgnata v vas.
Gospodinja je stopita na vrata. Od dateč je zakticata:
.Kozica, ati si se napasta?"
A koza ji je odgovorita:
„Niti bitke trave nisem pojedla, niti kaplje vode nisem popita."
.O ti, Draguška, o ti nemarni otrok!" se je jezita gospodinja. „Pojdi in tezi brez večerje, da boš videta, kako je to slabo."
Drugi dan je Draguška znova gnata kozo na pašo. Trava je bita še botj sočna. Koza se je napasta, dektica jo je napojita pri najbotj bistrem studencu.
Zvečer je gospodinja stopita pred vrata, u-pria roke ob boke in vprašata kozo:
„Kozica, ali si se napasla?"
A koza je spet odgovorita:
.Niti bitke trave nisem pojedla, niti kaplje vode nisem popita."
Gospodinja se je razjezita. Spodita je Dra-guško. Četo roko je dvignila, da jo udari.
Draguška je odšta in se razjokala.
Domači kužek je rekel gospodinji:
.Hov, hov... Zakaj si spodita Draguško? Bita je dobra pastirica!"
Za psičkom je pritekta mucka in vprašata:
.Mjav, mjav... Kaj si naredita z Draguško?"
.Spodita sem jo."
.Stabo si naredita, gospodinja ..."
.Cet dan je pasta, a ni napasta kozice!" je odgovorita gospodinja.
.Hov, hov... Mjav, mjav... To ni res. Kozica je tagata!" sta rekta kužek in mucka.
Drugi dan je gospodinja sama odgnata kozo. Da bi je živat ne spoznata, si je obtekta drugo obteko in si zavezala beto ruto. Podobna je bita Draguški.
Koza se je pasta, se do sitega napasla, nato se je napita.
Zvečer sta gospodinja in koza odšti v vas. Žena je tekta naprej, se nagto preoblekla in pričakata rogačko. Vprašata jo je:
.Kozica, ati si se napasta?"
In lažniva kozica je zopet odgovorita:
.Niti bitke trave nisem pojedla, niti kaptje vode nisem popita."
.Tako torej!" je vzkipela gospodinja. .Danes sem te jaz gnata na pašo. Izbrata sem ti najsočnejšo travico, te napojila v najbotj bistri rečici. Ati ti...? Zdaj te bom naučita!"
In gospodinja je zgrabita patico, ki je stata pred vrati. Koza se je ustrašita, pretrgata povodec in zbežata v gozd.
Tekta je po gozdu in si mistita:
.Najti moram kako kočico, sicer me požrejo divje zveri.. ."
Na srečo je našla kotibo. Razveselita se je, odprta vratca in se nastanita v topli kočici. Toda ta kočica je bita domovanje zajčka Dot-goušca.
Zajček se je vrnit iz gozda. Hote! je v kolibo, a v nji je bita strašna rogata zver. Prestrašit se je in pobegnit. Kdo naj mu pomaga.
Tekel je, teket — nasproti mu pride votk Požeruh.
.Volkec, bratec, pomagaj mi! Imam kočico, a se je neka rogata zver nastanita v nji. Kam naj se zatečem? Daj, bratec, spodi zver!"
.Dobro!" je reket votk Požeruh. .Pojdi z menoj!"
Dospela sta do Dolgouščeve kotibe. Votk je potrkat na vrata in reket:
.Hej, strašna rogata zver! Gtej, da nagto izgineš! Ta kotiba je Dotgouščeva."
Toda koza je srdito zavreščata:
.Jaz sem strašna rogata zver, rogata in zobata, kdo te je pripetjat sem, kdo? Le dateč proč, sicer bo hudo!"
Votk se je preplašit in pobegnit.
Zajček se je razjokat in zopet steke! v gozd, ko je razmišljat, kaj naj stori, je srečat medveda.
.Stric Medo, pomagaj mi! Strašna rogata zver se je nastanita v moji kolibi... Daj, spodi jo!"
.Dobro," je zabrundat stric Medo. .Pojdi z menoj!"
Dospela sta. Medo je potrkat na vrata in reket:
.Strašna rogata zver! Da jo čimprej pobe-reš! Ta kočica je zajčkova."
A koza je znotraj grozno zavreščata:
Jaz sem strašna rogata zver, rogata in zobata. Kdo te je privedet sem, kdo? Le dateč proč, sicer bo hudo!"
Medo se je ustrašit in pobegnit.
A Dotgoušec je še botj žalostno zajokat. Srečat ga je jež Bodica.
.Jež, bratec moj, pomagaj mi! V moji kočici se je nastanita rogata zver. Pojdi, da jo spodiš!"
.Dobro!" je odgovorit jež. .Pojdi z menoj!"
Dospela sta. Jež je potrkat na vrata. .Hej izgini! Ta kotiba je Dotgouščeva." A koza je grozno zavreščata:
.Jaz sem strašna rogata zver, rogata in zobata. Kdo te je pripetjat sem, kdo? Le dateč proč, sicer bo hudo."
Toda jež se ni ustrašit. Sptezat je na streho in se skozi dimnik spustit kozi na hrbet. Koza je zarjuta od bolečine in strahu, razbita okno in ni je bito več.
Uoigoušec se je razveseht. Zahvaljevat se je dobremu prijatelju.
Medtem je Draguška hodita, hodita in jokata. Prišta je noč, a ona je bita tačna. In vrh tega ni vedeta, kje bo prespata. Zagledata je kup sena na livadi in se ustavita.
.Tu bom prenočita."
Zakopala se je v seno in zadremata. Na pot v spanju je stišata:
.Nisem rogata zver, niti rogata, niti zobata, sem te strašljiva koza, strašljiva in lažniva..."
Draguška je skočita na noge in kaj je zagledata? Lažnico kozo! A zraven nje kužka in muco. Vsi so se razveseliti. Prespati so v kupu sena in se navsezgodaj napotiti proti koči njihove gospodinje. Dospeti so do večera. Koza se je ustavita pred vrati, jih odprta z rogmi in zaprosita:
.Jaz sem koza, ki sem ti tagata. V sočni travi sem se pasta, bistro vodico sem pita, nih-
če me ni tepet, odpusti mi, gospodinja! Nik^V več ne bom tagata."
Gospodinja je stopita na prag in kaj i' videta. Pred pragom je stata koza, zrave" nje Draguška, kužek in muca. Od srca se f razvesetita.
Uganke
Po VMM so breje krave na zemtjo padate z višave, teto se jim je razteteto, a tete je ostato četo.
Ne cent je, kdor v nje) živ), ko nima je, se ztata zdi.
Zetezne ude imam, pa stat) ne znam.
Na vrtu pod drevjem tesen je gradič, vrata so majhna, oken nt nič.
Stevitna družina krog svoje kratjice nabira nadev nam za stadke potice.
(nfuod * o]eqe?)

(opoqo*S)
(nB)MA!
Morje, gaieb in tadje
Mtve/Zčd/ se je 7M/M: gc/e/* žw/jewjd oš? oM/i. Presedd/i so 7MM vsd&dd7!j; po/eti v MŽMje prisfdTMŠče, Ljer se je s fovdriš;' kričeče pM/ zd ostd7!^e, L: so j:/r 77:or7!drj:' TMcMi v 7?!orje. Zdže/e/ si je sdTMote.
— FVd odprto 77!orje po/efirM. Dd/eč, td&o dd/eč, dd ^ovd Sd77!d, 77!orje ir: jdz, s: je de-jd/.
Č7! še isti večer je zdpKstii s^d/7!dto oM/o.
Lete/ je počdsi ir! vztrdjrzo v srneri, &jer je vide/, dd je po-to7!i/d ve/:%d ždrečd &rog/d. Pod Mj/rM so Me/e /ddje v pri-stdrrišcd. Vd fd/ovi/? so se poigrava// od/des^i /ači osarM/je-M:/r sveti/rri&ov. PoferM je M
Sd77! Z 77!r77!rdjoČir7! 77!Orje77! in
zvezr/MafirM rte/ror?!.
$or!ce je z z/dto /dejo Mapo-vedd/o svoje rojstvo ir: se z/e&-Mo Md g/ddir:o ir: r:e/ro. Ga-/e/r je ZdČKti/ MfrajeMosf v &ri-/i/r. Oči so is&d/e obrise MpMe-gd, t/irMM:& /ddje Ma obzorja. 7*odd sdrr:o rr:orje je TMo/ča/o pod Mjirr: ir: ne/ro je Mo visoko, visoko . ..
/zčrpdr: se je spusti/ Md g/a-diMo iM se prcdd/ rdzigrdMirr:
Vd/OVOTM.
V Odd 7MM je ddtd MOV!# 7MOC7 iM Mddd/jevd/ je SdmotMo pot VeMddr so Mi zdTMd/d Mi/ po-čdSMejši, oči so vedMo /ro/j pri-čdMjoče is&d/e. SdTMotd je Md ve/iM, preve/i&d zd Mjegovc M!dj/rMo srce iM MtrdjeMd Mi/a, Vse pogosteje je počivd/ Md vd-/ovi/r.
PotcrM se je soMce spet Mi/o Z? /rrez^oMČMerMd rrrod^ PdTM dd/eč, prdv Md sMajrd P ti, se je pri&dZd/d droMd Zd je rds/d iM rds/d. Pticd je ^ čdti/d Move M!oči, Mi/a SO ^ TMd/rMi/d /ritreje.
Dd, Ma je ve/i&d /ddjd. ^ izrMed tisti/r, Zri so pri/rdjd/e ' od/rdjd/e iz amazaMega pr<^ Miščd. Že so se rdz/oči/e Md dirMMiM in /jddje Md Zrro^' K/ie rddosti iM o/djšdMjd ^ ^ gd/e/rd iztrgd/ iz prsi. 7Viz%" ' zakroži/ /M se spdsti/ Md
Ladja je rezd/d TMors^o g-^. Mo iM Me/d od zdMjdjoče/ SOMCd proti o/rd/dTM. Na je Mosi/d /jddi iM droMo, jeMo ptico.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA___________________________- ^
cu, o katerem so misliti, da je mrtev, pa se je bit te potuhnit. Zanje je prihranit ves šaržer nabojev. Trrr... je zaregtjalo. Kriki ranjenih so napolniti gozd, vmes so odmevate ktetve.
.Zasujte ga z bombami! Potuhnit se je, svinja rdeča!" je kričat narednik, ki je vodit napad.
Treski bomb so ga ogtušiti. Ko se je dim razkadit, jih je videt, kako so obstopiti omamtjenega mitratjezca, ga prerešetati s streti in prebodti z bajoneti. Potem so previdno preiskovati gozd. imet je še dve bombi. Eno zanje, eno zase. Z grenkim zadoščenjem jo je zakotatit mednje, ko so se mu približati. V jeku eksptozije so popadati v kritje. Ko je seget po drugo, ki jo je imet na skati poteg sebe, je počit stret in roka mu je omahnita. Toda votja do boja je še živeta v njem. Prevatit se je in stegnit drugo roko. Preden pa je dosegta bombo, mu je izza hrbta stopit nekdo z okovanim čevtjem nanjo, z drugo nogo pa je bit brcnit bombo, da se je zavatita po tistju. Potem ga je nekdo preobrnit na hrbet. Nad seboj je zagtedat mtadeniški obraz s prvim puhom pod nosom in oči, ki so ga zvedavo gtedate. V jedki duh po eksptozivu se je pomešat vonj po rumu.
.Ta je še živ, gospod narednik."
.Zakotji gat Ti so pobiti naše na Črnem vrhu. Kar zabodi, če nisi reva," je narednik spodbudit mtadeniča, ki je še kar oktevat.
.Mistiš, da si ga ne upam?"
.Saj bo sam umrt prej, če bo čakat nate."
Pristopit je narednik Krže in se zagledat v fanta, ki je z drgetajočimi rokami nagnit puško z bajonetom.
V Boruta je zasijata črna odprtina cevi. Na njenem koncu se je rosno tesketata ostra konica bajoneta in se mu počasi btižata. Čutit je, kako mu je predrta prsi in ustavita na kosteh.
.Daj, zmoti še očenaš za odpuščanje grehov," se je zarežat narednik.
Borut je z zdravo roko zgrabit za rezilo, tako da se mu je zajedlo do kosti, tzputit je konico in jo odmaknit, da se je ob sunku bajonet zasadit do ročaja v črno zemtjo.
.Suni ga prav, prekteta revat"
Mtadenič je z drgetajočimi rokami dvignit puško. Re-ziito se je zabtesteto, kosti so zahreščate. Borut ni več čutit botečin. Nad seboj je videt spačeni obraz z izbutjenimi očmi, ki so pijano sijate v vročičnem naporu. Potem so bite vse botj btede, dokter niso ugasnite v vrtincu zveriženega vejevja ...
18
Preden je k mrtvi straži prispeta pomoč, se je vneta ostra borba po vseh potožajih brigade. Napadat je udarni batatjon majorja Vuka Rupnika, prezidentovega sina, ki se je prostavit v bojih s partizani po Dotenjskem in Notranjskem.
Visok, stasit mtad mož z ohoto držo je hodit v spremstvu poročnika Vatjhuna in kurirjev precej dateč za četami, ki so se razvijate v napad. Z Vatjhunom sta se ustavita pri radijskem oddajniku. Major je naročit radiotetegratistu, naj poktiče nemško posadko v tdriji. Nato so sporočiti nemškemu topništvu, kam naj stretja.
Potem so šti ogtedat pobito zasedo in papirje, ki so jih dobiti pri mrtvih, štabni narednik Krže jim jih je prešerno razkazat. Major Vuk je Vatjhunu smehtjaje se pokazat na mrtiče. .Ogtejte si jih. To naj vam bo po Črnem vrhu v majhno zadoščenje. Dober začetek — dober konec. Tako nekako pravi pregovor, če se ne motim, gospod poročnik. Prepričan sem, da pojdete tahko z razvesetjivimi novicami k mojemu očetu."
Vatjhun se je prisiitjeno nasmehnit, rekoč:
.Res škoda, da nam niste prišti pravočasno na pomoč, imenitno vojsko imate."
.Tako je, dragi gospod poročnik. Pridite rajši k """jj v jurišne enote, sicer boste v Ljubtjani sptesneti ob sehi!"^ štabovcih. Vse te bomo mi odstaviti takoj po zmagi. jamete ati ne?" Major je svetlo pogtedat Vatjhuna.
.Verjamem vam, gospod major. Če ne bi bito poseb^ interesov, da ostanem, kjer sem, bi z največjim veselj^ pristopit k vam."
.Midva bi dobro vozita. Saj menda veste, da me generat SS hote) postaviti za povetjnika vseh naših ob^ Ženih čet. Nisem marat užatiti očeta, tmam svoj ditj. Po b"'[ bi vam ga bom raztožit. Ne bo odveč, če ga spoznate. ^ ** pričan sem, da bova v btižnji bodočnosti s pridom sode'"' vata".
^	4-^	' "UpGIUGIjUGiHH enotam), K!
kratkem prodiranju obstate. Major je menit, naj parfii' malo prevetrijo Nemci s topovi, šete potem bi jih nj<?9 vrgti z grebenov. Brigadii bi se bit rad maščevat za Tud in Črni vrh.
Vatjhun je postušat zgovornega povetjnika te no P*? Njegove misti so bite drugje. Kdor je preživet Črni ^ je čez noč postat drug čtovek. Ni se še osvobodit vp^ vetike morije. Noč za nočjo so se mu prikazovati goreči ^ dje v ptamenih, neznanci so ga iskati, ga goniti, v sanjah ' ječat, včasih kriknit, da je mati nad njim obupavala, tz ^ kerja je bit pritezet šete protti jutru, ko mu je gospodar ^ gotovit, da ni nikogar več v vasi. Preobteket se je v žel'" in pregovorit Zadlogarjevo, da bi skupaj pobegnita. V j"* ranjem mraku je bita požgana vas s pobetjenimi mrtiči p"' sebno grozna. Pogted na vse to mu je vzbujat privid P"j stednje sodbe in konca sveta. Preganjata ga je krivda< je zbežat iz boja, ko so drugi z orožjem v rokah umrti< j da, ki mu je ne bo nihče dokazat, ki pa je sam pred seb" ne bo mogel nikdar izbrisati. (Wd<Mjeiw:je
junij 1973

^^Phne du Maurier:
Vikend
Medtem ko sta v petek popoldne ' S'a proti morju, nista spregovori-skoraj nobene besede, da ne bi srn porušila harmonije med seboj, sde) je za volanom in z desnico . lenrtal njena ramena. Prižela se k njemu, zaprla oči in le od freska do trenutka blaženo vzdih-Včasih ga je pogledala in se u nasmehnila, pri tem pa ni apa-čudnih peg po čelu, ki jih je Svzročilo sonce in ki so postajale edno bolj očitne, sta zaljubljena.
- " Veš, ji je rekel nekoč, najlep-^ )e to, ker se tako dobro ujema-,o. Nobenega prizadevanja ni, vse ^ tako naravno. Če se spomnim ''sk, , katerimi sem se zabaval . .. srneja! se je in skomignil z rame-!' Ni slabo, če ve, da so bile pred 1° že druge ženske.
, "j" Da, se je strinjala. Ni nama hinavčiti. V dih, ki je sledil, je
živi!
dzovat, da je njeno dotedanje
<loŽiv,
jenje bilo dokaj pestro, polno
ko
etij, in da jo je vse to že utru-
** Kako sem si želel miru. Zlasti, sem bit še v Indiji. Sploh si ne Oreš misliti, draga, kakšno življe-^ je tam.
preživel je šest let v lepi in raz-^°sni vij) v Madrasu. Toda bolje je, ^ j' ne pripoveduje podrobnosti.
s', morda lažje predstavlja-J^^kako preučuje deželo, njene na-
Lahko si predstavljam, kako te	v najhujši vročini, med-
i ^ ko sem jaz brezciljno tavala po J^onskih ulicah in bila kot brez-. ^een metulj, kii je letal od spre-do sprejema.
i j*Pei!a je, da bo pomisli), kako uodila po barih, se zabavala ... ^ Lepo je, kajne, je rekel, ker tako lepo razumeva. Rada ima-^ 'ste reči, isto misliva in v vsem sporazumeva To je ... to ... ni najti besede, ki bi bila za ^ to najprimernejša.
sta dospela do morja, se je ^sečina zrcalila v vodi.
Vedno sem sanjala o takš-*** kraju, je zašepetala.
Mila moja .. . jutri si bova iz-°sodtila	odplula daleč na
Hočeš?
^ . u sobote opoldne sta se klicala < lubkovalnimii imeni, se poljublja-Ploskala z rokami in skakljala obali.
^ r' Miška se bo okopala, je za-^ tjala, čeprav je doživela že tri-y^Setj rojstni dan. Se bo tudi piš-^šček okopal?
^d°rjala sta po vodi, se škropila ovila. Potem sta legla na vroč
Kaj bo danes za kosilo, jo je
""'Hi
Kako, da v takšnih trenutkih
fa jed? Namrščila se je. Pogledala bom, kaj imava, je govorila užaljeno.
R. Ogledal je za njo. V kopalkah je ^ debelejša.
j o kosilu sta dremala. Ob petih ^edlagal:
$1''^reva v čoln? Toda že v nabojem trenutku se je pokesal. t^J^odenič, kii je posojal čolne, to povedal:
HnT ktajprej morate odpreti po-' Potem morate potegniti tri-- ^ ročico in — vse je v redu. ^ °dt je, kot mu je mladenič na-'n odpeljala sta se. Ona se je ^ 9la na blazine na dnu čolna in Ponosno smehljala.
^)^l^'la sta se na odprto morje. ^ , te ob krmiilu in zrl v daljavo. t()sn/ ^ poigraval z njegovimi
&ragi, tako lep si! je vzklikni-^ zanosu. Kot Viking! ku ' je zavil proti majhnemu oto-se ustavil v zalivu.
— Koliko je ura, je vprašal, ko se je predramil.
Sonce je že zašlo. Morje je bilo temačno in skoraj grozljivo.
— Miška bi šla rada domov, je našobila ustnice.
Vrnila sta se v čoln. Poskušal je vžgati motor. Storil je, kakor mu je naročil mladenič: odprl je pokrov in trikrat potegnil za ročico. Nič . .. Spet je vse ponovil... Nič ... Še enkrat... Nič.
— Za vraga, je jezno zagodrnjal.
— Ne jezi se, ga je mirila.
— Kako se ne bi jezil. No, pa ti poženi ta vražji čoln!
Domislice
#	Često ugotovimo, da je knjiga boijii pnjafetj kot čio-vek.
^ Poiitika je po naravi optimistična, zato se poiitiki pogosto smejijo na sprejemih. $ Težje kot drugo je prevarati svojo vest.
#	Če viomi nekdo v avto in iz njega ukrade kiobuk, štejemo to dejanje za hudo tatvino; če pa kdo ukrade avto s kiobukom vred, je to ie navadna tatvina.
#	Ponoči so skrbi trše kot najtrša posteija.
#	Ubii se je, samo da bi se prepriča!, aii je res nesmrten.
#	Posiušajmo še drugo piat zvona, je tovariš pozva! k diskusiji tovariše, ki so vsi trobiti v isti rog kot on.
@ Ne sedaj na kiop, kjer je čepe! goiob.
O Vozniki vedno pozabijajo, da so biii pešci, toda pešci nikdar ne pozabijo, da so biii nekoč vozniki.
(P Formaiisti so vedno v formi.
#	V vseh stvareh je treba mistiti na konec.
Q Ljubezen je ka! večnosti, ki vse opiaja z dihom živije-nja.
38 Če hočete vedeti, kaj kakšna ženska v resnici misii, po-gicjte jo, nikdar je pa ne po-stušajte.
(8 Ne siii v viharno noč s svečo, če si že našei srečo.
#	Nikar ne poskušaj pojest) sebe; iahko bi se zastrupi). & Prednost samote je v tem, da človek vsaj ve, v kakšni družbi je.
$ Napisana beseda je že izgovorjena.
& Ljudje se najpogosteje !e-gitimirajo brez izkaznice.
$ Nikar se ne šaiite na račun tistih, ki so pomembnejši od vas, kajti ta račun boste sami ptačati.
$ Tistega, kar sem se nauči!, ne znam več; znam še tisto, kar sem ugani!.
$ Ljubezen je dragoceno čustvo, ki edino more omečiti divja in iederta srca, s tem da jih prežati s svojo siadko topioto.
3 Vprašanja niso nikoii diskretna, odgovori včasih.
— Saj veš, da nimam pojma o čolnih in njihovih motorjih, se je prestrašila. Kaj si vendar storil? Nekaj si pokvaril. Neroda!
— Prav mi je. Le zakaj sem te popeljal s čolnom na morje?
— Če bi vedela, da si takšna neroda in tako nesposoben, ne bi šla s teboj.
Takšne so ženske. Jezijo se celo tedaj, ko si prizadevajo, da bi bile čimbolj srečne in zadovoljne.
— Kaj bova storila? je stokala. Zeblo jo je. Karajoče ga je pogledala in šele tedaj je zagledala rdeče pege na njegovem čelu. Tudi lasje so bili čudno razmršeni in mokri ...
— Kliči, morda te bo kdo slišal.
Obala v daljavi je bila pusta in prazna. Nikogar nista priklicala.
— Kaj, če se bo morje razburkalo, je dejal, ko je začutil, da je veter vedno močnejši. V kaši sva. Zgrozim se, če le pomislim na valove ...
— Oh, kakšen moški, ga je prezirljivo pogledala.
— Še prehladil se bom, je nadaljeval.
— Zdaj vidim, kako te je naporno življenje v Indiji utrdilo.
— Draga moja, ne vem, kaj veš o Indiji in kako si jo predstavljaš, najbolje pa je, da o tem molčiš. V Madrasu sem imel lepo hišo in služabnike, ki so mi izpolnili vsako željo...
— Škoda, da ni tukaj vsaj enega ... Zakaj si me pripeljal sem? Hotel si se postavljati pred menoj, a izbral si nekaj najbolj neumnega. Le zakaj si se moral ustaviti prav v tem prekletem zalivu?
— Zakaj? Mar mi nisi rekla, da bi se rada ljubila?
— Jaz sem to rekla? Misliš, da sem res tako srečna s teboj?
— Čemu si potem sploh letala za menoj?
— Ti... ti si upaš? Nazadnje boš celo dejal, da sem te jaz povabila na vikend.
— Pa očitno je bilo, da si čakala, kdaj te bom povabil, mar ne,
— Domišljavec! Misliš, da še nikoli nisem bila z moškim na vikendu?
— Nasprotno! Kaže, da imaš za seboj bogate in pestre izkušnje.
Začelo je deževati. Nebo je potemnelo, valovi so šumeli vedno močneje. Nastopila je plima.
Začel je pihati. Ona je kašljala. Dež ji je zmočil lase, da so kot tanki trakovi viseli in se ji lepili na vrat. Bila je jezna, mokra, prezebla in grda. Ni je več pogledal.
Do otoka je priplul ribiški čoln. Ribič ju je zagledal in bila sta rešena. Ko sta se vrnila, sta takoj legla in spala do drugega dne. Nedelja je bila temačna, oblačna in žalostna. Še vedno je deževalo.
Sedela sta v sobi. Dolgočasila sta se. Niti časopisa nista imela. V glavah je bila praznina, pogledi so o-topeli. Včasih sta se spogledala. Opazovala je njegovo plešo in pege na čelu, on pa je razmišlja), da je na njenem licu preveč pudra.
Nista bila več zaljubljena.
— Veš, je rekel, bistveno je to, da se sploh ne razumeva. Všeč so nama različne reči, tudi najina mnenja se razlikujejo ... Z eno besedo — ničesar naju ne veže. Vse skupaj je tako brezciljno, da ... rečem ti... bolje je ...
Skomignil je z rameni.
— Strinjam se s teboj, je dopolnila njegove besede. Ko sem s teboj, se zdim sama sebi tako nebogljena, žalostna, živčna ...
— Rad bi se vrnil v Indijo, je vzdihnil.
— To si lahko predstavljam, je dodala. Služabnik stoji ob tebi in te hladi s pahljačo, ti pa lepo poležavaš in se znojiš. Jaz pa med tem sodelujem v predvolilni akciji za člane parlamenta in hodim po banketih ...
Deževne kaplje so udarjale po šipah.
— Kako zoprno je tukaj, se je stresla. Žalostno, pusto ...
— Vrniva se v London, je predlagal.
V mislih je videla, kako dolgočasna bo vožnja po dežju, in kako dolga bo.
Obrnila se je in se zagledala skozi okno v sivo morje.
TONE ZORN:	3
Mednarodni vidiki koroškega vprašanja
OD DRUGE SVETOVNE VOJNE DO AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE
Trimerjava pred/oga ter do/oči/ s Pasnejšim č/enom 7 avstrijsPe držav-ne pogoje opozarja, da je trePa isPati Pasnejše izPodišče tega č/ena prav v nakazane??? ;Kgot/ova7M&ew pred/oga (Nemorandam oj tPe Goaver-TTtent o/ tPe Federativ Teop/es FepaP/iP oj Tagos/avm to tPe Depatp Fo-re;gn NiMzsters Aegarding tPe Teritoria/ and OtPer C/aases oj tPe 7*reaty Tw't%? Aastria, /94$), zato st ga tadi nadroPneje og/ejmo.
Prva točPa je do/oča/a, da pripadniPi jagos/ovansPe manjšine v Av-strtjt, se prav: S/ovenci rta AorošPcm ter gradtščarzs^t P/rvati, aživajo „erta^e pravtcc Pot osta/t' avstrtjsPt' držav/jaat, vP/jaeno pravteo do /ast-n/A organtzactj, zporovaaj t'n itsPa v /astnetM jeztPa". ToePa 2.- ,,/rnajo pravteo do osttovttega poaPa v PrvašPerrt odnosno s/ovenspetn Pnjtžnetn jeztPa ter do soraznternega števt/a /astntp srcdnjtP šoP V tej zvezt' Po pre-arejcn program poaPa na ačtte/jtščtp na GradtsčansPent t'n AorošPetn, organtztrant Podo prosvetnt tnšpePtoratt za PrvasPe so/e na GradtščansPem tn za s/ovensPe so/c na AorosPent." 7oePa 3; „Zananjt tn notranjt aradnt jeztp v adnttntstrattvntp tn sodntp enotaP s PrvašPtm a/t s/ovensPtn? a/t narodnostno mešanim prepiva/stvom je Prvaščtna a/t s/ovenščtna dodatno P nemščini,' topograJsPa termino/ogija in napisi Podo dvojezični; v sog/asja s tem se Podo prearedi/e administrativne in sodne enote." TočPa d,- „Pri-padniPt' jagos/ovansPe manjšine v Avstriji so sorazmerno s svojim števi/om soade/eženi v vzgojnem, apravnem in sodnem aparata." TočPa 3,- „ Pripad-niPom jagos/ovansPe manjšine v Avstriji se priznava pravica vzdrževati Pa/tarne stiPe s P/rvati a/t' 5/ovenci v federativni /jadsPi repaP/iPi Jago-s/aviji. Priznava se jim pravica do šo/anja v federativni /jadsPt' repaP/iPt /agos/aviji ter priznanje doP/jeniP dip/om." TočPa 6; „Dejavnost organizacij, Pi merijo na raznarodovanje jagos/ovansPe manjšine, se mora prepovedati." TočPa 7.- „Prt' podpisa prePiva/stva se agotav/ja materinščina v so-de/ovanja z gradiščansPimi P/rvati in PorošPimi ,S7ovcnci."
Aot vidimo, gre za doPamenf, Pi je da/ v spremenjeniP oPo/iščinaP priPodnje /eio izPodišče današnjema č/ena 7 državne pogodPe.
Na domiš/jenost jagos/ovansPega pred/oga opozarja dejstvo, da so "nt Pi/a po/eg nezadostne manjšinsPc zaščite v prvi avstrijsPi repaP/iPi izPodiščna do/oči/a avstrijsPo-ita/ijansPega sporazama z dne 3. septemPra /946 o areditvi manjšinskega vprašanja na Jažnem Tiro/sPem (tepst mirovne pogodPe z /fa/ijo, anePs PV; Uradni /ist PTRJ z dne 23. avgasta /947, št. 74, str. /046). 3/o je za de/ni povzeteP tistiP do/oči/, Pi so zago-tav/ja/a popo/no enaPopravnost prePiva/stva nemšPega jeztPa v poPrajint Točen in v dvojezičniP oPčinaP TrentinsPe poPrajinc z ita/ijansPim pre-Piva/stvom, njiPov namen pa je ime/ za ci/j, oPraniti etnični značaj ter Pa/tarni in ePonomsPt razvoj tistega de/a prePiva/stva, Pi govori nem-šPo. PogodPa je po/eg dragega zagotovi/a prizadeti manjšini poaP na o-snovni in srednji stopnji v maferinsPem jeztPa, enaPopravnost nemšPega in ita/ijansPega jeztPa v državniP astanovaP in v aradniP doPamentiP, za-gotav/ja/a dvojezične topograjspe napise ter sorazmerno zastopanost oPeP etničniP sPapin (nemšPe in ita/ijansPe) v aradniP s/ažPaP. .Sporazam je tadi do/oča/ medsePojno priznavanje „do/očeniP" aniverzitetniP nas/ovov in dip/om.
Če se povrnemo na jagos/ovansPo spomenico iz /eta /94$, opazimo nePatcre dodatne pred/oge, Pot tistega o aporaPi Pnjižnega jeziPa v šo/i, do/oči/o, Pi je Pi/o očitno namenjeno predvsem GradiščansPi. Tretja točPa jagos/ovansPega načrta je izPaja/a iz potencia/ne nevarnosti po morePit-nip spremcmPaP manjšinsPega ozem/ja v tem smis/a, da Pi posta/i P/rvati in 5/ovenci v JriziraniP apravniP enotaP /e neznatna manjšina. Aot se je poPaza/o po podpisa državne pogodPe /eta /933, je posta/o v tem časa še posepej aPtaa/no vprašanje de/ovanja protimanjšinsPiP organizacij na AorošPem. /^red/agate/j spomenice je ime/ pri pred/oga o prepovedi de/ovanja taPiP organizacij v mis/ip P/eimatPand in DeatscPer ScPa/verein-TadmarP. Ti dve organizaciji so Pot protis/ovensPi posePej označi/i tadi Tovjeti. Aot je znano, organizaciji po podpisa avstrijsPe državne pogodPe nista Pi/i /e oPnov/jeni, ampaP se je do danes razras/o števi/o organizacij in draštev s protimanjšinsPim značajem na sedemnajst. $edma točPa se je dotaPni/a vprašanja PorePtivnosti in vpraš/jivosti jeziPovniP podatPov v štetjip v prvi avstrijsPi repaP/iPi, Par ve/ja tadi za danes.
To pred/ožitvi spomenice sta Ve/iPa Tritanija in ZDA zavrni/i pred-/og o odstopitvi de/a jažne AorošPe Jagos/aviji; za Francoze pa /aPPo rečemo, da so priznava/i apravičenost jagos/ovansPe zaPteve po manjšin-sPem varstva. Francozi so tadi opozori/i na predvideno vP/jačitev do/oči/a o č/ovePovif pravicaP in svoPoščinaP v predvideni projePt državne pogodPe z Avstrijo; to do/oči/o je danes znano Pot č/en 6 te pogodPe. FrancosPi predstavniP je še naPaza/, da Po Avstrija posta/a č/anica Organizacije ZdraženiP narodov ter s tem prevze/a do/žnosti, Pi so povezane s tem č/anstvom. Za Sovjete /aPPo rečemo, da so sPaša/i vse do /eta /949 doseči Pompromisno rešitev PorošPega vprašanja z neposrednimi jagos/o-vansPo-avstrijsPimi pogovori; o teP sovjetsPiP prizadevanjip piše v spo-miniP tadi taPratni avstrijsPi zananji minister dr. GraPer.
To prePinitvi se je /ondonsPa Ponjerenca namestniPov zananjiP ministrov znova sesta/a v začetPa JePraarja /949. TaPo Pot na dotedanjiP po-govoriP, se je Ponjerenca tadi to pot dotaPni/a PorošPega vprašanja. To-vzetep sta/išč posamezniP ve/esi/ do PorošPega vprašanja na tej Ponje-renci daje v g/avnem nas/ednjo s/iPo.' Američani in Britanci so Pi/i Pot na dotedanjiP razgovoriP proti sprememPi jažne avstrijsPe meje v Porist /a-gos/avije, Pi/i pa so priprav/jeni razprav/jati o manjšinsPem varstva za PorošPe S/ovence, pa tadi o asodi oPeP Pidrocentra/ na Dravi v ZvaPePa in Tapeta. FrancosPa de/egacija je med dragim sagerira/a postavitev noviP jagos/ovansPiP pred/ogov. Aončno je Pi/ sprejet pred/og sovjetsPe dip/o-macije o ponovni pred/ožitvi jagos/ovansPiP pred/ogov za areditev PorošPega vprašanja, vendar z omejitvijo, da jagos/ovansPi pred/og ne Po zaPteva/ sprememPe meja ter p/ačevanja vojne odšPodnine Jagos/aviji, Pt Pi jo mora/a p/ačati Avstrija.
Novi jagos/ovansPi pred/og — Ponjerenci ga je pred/oži/ dr. A/eš TeP/er —je s/one/ o PorošPem vprašanja na nas/ednjiP izPodiščiP;
(Se nadaljuje)
1. junij ^
S — Štev. 22 (1610)		
		
Nov sedež BAWAG v Cetovcu
Na trgu Domplali v Celovcu $o se v zadnjem času naredite vetike spremembe v korisf otepiavanja in reprezentančnosti korolkega gtavnega mesta. Tako so na trgu zgraditi podzemno garažo in pred dnevi otvoriti novo postopje podružnice BAWAG, banke za deto in gospodarstvo. Stroški tega načrta znašajo $5 mitijonov šittngov.
BAWAG je bančni inštitut, ki je po večini v rokah avstrijske sindikatne zveze. Med drugim si prizadeva s pomočjo posojit okrepiti koroško tujsko-prometno gospodarstvo. V te namene je banka že posredovata pot mitijarde šitingov.
BAWAG, ki se je razvita !z bivše detavske banke, betež) v svojem SO-tet-
nem obstoju razburtjiv razvoj. Po ponovni otvoritvi banke teta 1947 je njena bitanč-na vsota znašata 80 mttijonov šitingov, do teta 1972 pa se je te ta zvišata že na 14 mitijard šitingov. BAWAG se ponaša tudi z ugodnimi pogoji varčevanja in kreditiranja, ki jih posreduje avstrijskim detovnim množicam.
Vodja podružnice dr. Hans Utm je pred dnevi otvorit novo podružnico, nakar je generatni direktor Ftdtt v stavnostnem govoru orisat zgodovino BAWAG in cetovške podružnice, ki je bita do sedaj nastanjena v postopju Detavske zbornice. Otvoritve so se poteg dežetnega gtavarja Sime, ki je pozdravit pobudo cerkvenih potitičnih in gospodarskih dejavnikov pri izgradnji tega projekta, ude-težiti tudi predstavniki cerkve, gospodarstva in poiitike. Otvoritveno stovesnost je gtasbeno oiepšat zbor cetovških madrigatistov.
RAD!0 CELOVEC
Poročita: 5.00 — 6.50 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	17.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Dnevno oddaje: (razen ob sobotah, nedeijah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske vlie — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deielni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ieno —
7.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 17.05 Pregled sporeda — 17.05 Zabeležite sl — 17.35 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport Iz vsega sveta.
SOBOTA, ž. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.55 Glasbeni mozaik — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 13.45 Voščila — 15.30 Koncertna glasba na pihala — 17.10 Koroška v pesmi in besedi — 18.00 Deželni razgledi
—	18.55 Mala solistična parada — 17.05 Koračnice — 17.50 Note in beležke — 20.10 Vesela oddaja — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 3. 6.: 6.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 7.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 17.05 Ljudski koncert
—	18.00 Mali večerni koncert — 18.45 Pridite in pojte
—	17.00 Nedeljski šport — 17.40 Deželni razgledi —
20.10	Avstrijska rally6.
PONEDELJEK. 4. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
8.05	Oddaja za starejše ljudi — 7.00 šolska oddaja
—	7.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja
—	11.03 Ljudska glasba iz Dunaja — 13.30 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Kaj radi slišimo — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 17.05 Zabavna glasba — 17.50 Note in beležke — 20.10 Zveneči operetni vodič — 21.30 Iz avstrijskega glasbenega življenja.
TOREK. 5.6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 7.00 šolska oddaja — 7.30 Dežela ob Dravi — 10.00 šolska oddaja — 13.30 In kaj menite vi? — 14.45 Ljudska izobrazba na Koroškem — 16.30 Za otroke — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 17.56 Oddaja sindikalne zveze — 17.05 Vesela oddaja iz Solnograške — 17.50 Note In beležke — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor preko meje — 21.40 Veselo zaigrano.
SREDA, 6.6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
7.00	šolska oddaja — 7.30 Vesele note mojstrov —
10.00	šolska oddaja — 11.03 Ljudska glasba iz Dunaja — 13.30 Zborovska glasba — 15.00 Orgelska glasba Iz Koroške — 16.30 Na obisku pri gospe) opereti
17.10	V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 17.05 Zborovska glasba — 17.35 Za prijatelja planin — 17.50 Note in beležke — 20.10 „Prvi dan" — 21.10 Zabavna glasba
—	21.30 Zvezne dežele poročajo: štajerska.
ČETRTEK, 7. 6.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
—	6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
7.00	šolska oddaja — 7.30 Vesele note mojstrov —
10.00	šolska oddaja — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Paleta operet — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 17.05 Avstrijska godba na pihala — 17.50 Note in beležke — 20.10 Koroška pratika — 22.30 človek v družbi.
PETEK. 8.4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 7.00 šolska oddaja — 7.30 Klavirska glasba — 10.00 Šolska oddaja — 11.03 Glasba na citre — 13.30 Veselo zaigrano — 15.00 Koroški zbori pojejo sodobno zborovsko glasbo — 16.56 Otroški zbori —17.10 Glasba za konec tedna — 17.56 Oddaja delavske zbornice
—	18.00 Deželni razgledi — 17.05 Robert Stolz dirigira
—	17.50 Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert
—	21.30 Zabavna oddaja.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, ž. 4.: 7.00 Za jugoslovanske delavce, zaposlene v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 3. 4.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 4.4.: 13.45 Informacije — Pesem je tiha moč.
TOREK. 5. 4.: 7.30 Dežela ob Dravi — 13.45 Informacije — šport — Za krmilom.
SREDA, 4. 6.: 13.45 Informacije — Tisočletnica škofje Loke.
ČETRTEK, 7.4.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
PETEK, 8.4.: 13.45 Informacije — Jaz pojdem pa v ravno polje.
RAD!0 LJUBLJANA
Dnevne oddajo (razen ob nedeljah in praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 17.00 Lahko noč otroci — 17.10 Obvestila — 17.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
BBHH	AVSTRtJA 1
E	SOBOTA, 2.6.: 16.30 Za otroke — 16.55 čarobna piščalka — 17.10 Za mladino
— 17.35 Za družino — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Novo v kulturi — 18.55 Znani kraji srečanj — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki
—	20.06 šport — 20.15 če ne greš na potovanje — 21.35 šport — 22.05 Dr. Crippen na krovu, film.
NEDELJA, 3.4.: 16.30 ..Severni veter", indijanska pripovedka — 16.40 Pustolovščina v avstralski goščavi
—	17.05 Gulp — 17.10 Venezuela plača z oljem — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Oddaja o Triglavu — 18.30 Odprave v živalski raj — 17.30 čas v sliki — 17.40 šport — 20.15 „Kralj in kadet" — 21.40 šport in čas v sliki.
PONEDELJEK, 4.4.: 18.00 Zabaven živalski film — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Stan Laurel in Oliver Hardy — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Jason King — 21.25 Telešport —
—	22.25 čas v sliki — 22.30 Management.
TOREK, 5.4.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Živalski vrti — 17.00 Slike iz Avstrije in Južne Koroške — 17.20 Pregled sporeda —
17.30	čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport —
20.15	Oddaja „Kaj sem jaz" — 21.05 Sedem let smole, film — 22.40 Čas v sliki.
SREDA, 6.6.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Sedem let smole — 12.35 Ponedeljski telešport — 16.30 Tekmovanje — 17.10 Kako je slon dobil rilec — 17.20 Za otroke — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Tri deklice in trije dečki — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Saga o Forsytih — 21.10 Prerezi — 22.10 čas v sliki.
ČETRTEK, 7.4.: 10.00 šolska oddaja — 14.30 Evropsko prvenstvo v boksu — 18.00 Italijanščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Filmska verzija antične pripovedke o Orfeju — 22.00 čas v sliki — 22.05 Evropsko prvenstvo v boksu.
SOBOTA, 2. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Pionirski tednik — 7.35 Glasovi v ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 17.10 Z ansamblom Leonard — 18.15 Dobimo se ob isti uri —17.15 Z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 češkoslovaški dixleland-ansambel — 21.15 Za prijetno razvedrilo
—	22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 3.4.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 8.05 Veseli tobogan — 7.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši ... — 10.25 Pesmi boja in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Popularne operne melodije — 15.05 Letite z namil — 16.50 Nedeljsko športno popoldne — 17.15 Glasbene razglednice
—	20.00 „V nedeljo zvečer" — 22.20 Zaplešite z nami
—	23.15 Jazz za vse.
PONEDELJEK, 4. 6.: 6 50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 7.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 7.40 Cicibanov svet
—	12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Voščila — 15.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 17.15 Z ansamblom Dorka škoberneta —
20.00	„Ti in opera" — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 5. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Radijska šola — 7.35 Slovenske narodne — 12.40 Z domačimi ansambli —
13.15	Zabavna glasba — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.40 „Na poti s kitaro" — 15.40 Od melodije do meiodije — 17.10 Torkovo glasbeno popoldne —
—	18.15 V torek nasvidenje! — 17.15 S štirimi kovači
—	20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra: Zadeva še ni končana — 21.31 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.15 Solistična in ansambelska glasba Karola Pahorja.
SREDA, 4.6.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 7.25 Iz glasbenih šol — 7.45 Glasbeni spomini — 12.10 Dva odlomka iz opere „Lepa Vida" —
13.15	Zabavna glasba — 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana poje narodne pesmi — 14.30 Voščila — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Naša glasbena galerija — 18.15 Glasbene vinjete — 17.15 Glasbene razglednice —
20.00	Simfonični orkester RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 7.6.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 7.05 Radijska šola — 7.35 Slovenske narodne — 12.10 Schubertove melodije —
12.40	Igrajo pihalne godbe — 14.10 Mladina poje —
15.40	Blaž Arnič: — „Pesem planin", simfonična pesnitev — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvoki z orkestrom Monte Carlo — 17.15 Z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.30 ..Slovenska popevka 73" — 22.15 Paleta popevk In plesnih ritmov.
PETEK, 8.6.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 7.05 Radijska šola — 7.35 Koncert za mlade poslušalce — 12.40 Z domačimi ansambli — 14.10 Za otroke — otroške pesmi — 14.30 Voščila — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Operni koncert — 17.50 človek In zdravje — 18.50 Ogledalo našega časa — 17.15 Z ansamblom Franca Flereta — 20.00 Naj narodi pojo
—	20.30 ..Slovenska popevka 73" — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič) odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 7021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družba s o. J. Drava, Celovec - 8orovlje.
ŠPORTNI VESTNU
SAK orvi na iestvici
Pred številnimi gledalci si je Slove"^, atletski klub minulo nedeljo priboril v " ločilni igri proti najostrejšemu nasprotuj Oberes Metnitztal prvo mesto v lestvic'
D razreda. V napeti in hitri igri je M'" slovensko moštvo premagalo nasprotna^ rezultatom 2:0 (1:0).
Dejstvo, da se je igrišče ob KoschaJ" cesti v Celovcu že uro pred začetkom začelo polniti z gledalci in pristaši moštev, je pričalo o važnosti tega športni dogodka. Tako se je igra že v prvih tu'"' tah razvila zelo razburjeno in se je od za" ka videlo, da igrata obe ekipi precej ^ vozno. Ker si je bil nasprotnik na jasa" da mora doseči psihološko važni prvi čj če hoče dobiti to odločilno tekmo, je za' z velikim pritiskom napadati gol slof skega kluba. S hitro in neposredno 'r je vedno spet skrbel za kritičen položaj P*' golom. Šele ko je izvrstni igralec SAK T Fera v 35. minuti po lepi podaji bran" Pristovnika preko desnega krila Stanka d pa zadal odrešilni gol za slovensko moš*' se je napetost nekoliko polegla. Igralci so vzeli vajeti v roke in začeli neprcsd napadati. Kljub temu je taktično d"" usmerjeni nasprotnik do odmora reši! re^
tat.
Drugo polovico tekme je SAK pod ", vdušenim navijanjem svojih pristašev za s hitrimi napadi iz globine. Čeprav s" nasprotno moštvo spretno in rutinirano c nilo, mu niso več uspeli kontrolirani nap* na gol slovenskega moštva. Navdušenje P Stašev SAK ni poznalo meje, ko je v 72- " nuti uspel najboljšemu igralcu Feri še d^ gol. S tem je bila tekma odločena in izy slovenskega moštva za vstop v prvi red so se bistveno povečali.
S to igro, pri kateri so bili navzoči *" mnogi novinarji in vidni predstavniki "P" ta, je mlado slovensko moštvo nedvo"j doseglo lep uspeh — tudi za športni "P Slovencev na Koroškem. Zahvala gre ' rojakom, ki so prišli na tekmo ter dali "* štvu moralno in finančno podporo.
Za tekmo SAK proti Guttaringu, k' v nedeljo 3. junija, je vodstvo SlovetisR' atletskega kluba spet najelo avtobus prevoz navijačev.
Odhod avtobusa bo ob 14. uri, zbira* (tudi za tiste, ki pridejo z lastnimi v0% pa kot navadno pred Mohorjevim do*** v Celovcu. SAK vabi svoje prijatelje- _ se udeležijo tekme, ki bo za vsakega ", leženca hkrati tudi priložnost za lep
Ji
Na lestvici 2. D razreda zavzema C prvo mesto Slovenski atletski klub, k\
v dosedanjih tekmah zbral skupaj 40	^
na drugem mestu je moštvo Oberes Met"' tal (38 točk), sledita pa Wolfnitz (37) Launsdorf (34 točk).
PETEK, S. 4.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Dr. Crippen na krovu — 18.00 Mednarodni agrarni obzornik
—	18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Očarljiva Jean-nie — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda
—	17.30 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Komisar — 21.30 Peter Bergova dokumentacija
—	22.05 čas v sliki — 22.10 Voda okrog sveta, film.
TV	AVSTRtJA 2
SOBOTA, 2.6.: 16.10 Za komedije ni časa — 17.40 Saga o Forsytih — 18.30 Kumič — 18.55 Glasbena poročila — 17.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Poj moj princ —- 21.30 čas v sliki.
NEDELJA, 3.4.: 18.00 Tedenski obzornik — 18.30 Prerezi — 17.30 čas v sliki — 17.40 Novo v kulturi — 20.10 Vzgoja — 20.15 Devet pisem za Berto — 21.45 čas v sliki.
PONEDELJEK, 4.6.: 18.30 Boj za preživeti — 17.15 Količine — oblike — razmerja — 17.30 čas v sliki in kulturne	novosti — 20.00	Pregled	sporeda	—	20.06
šport —	20.0? Vzgoja — 20.15 Catton — 21.05	Kdo bo
streljal na Ralfa Bialla? — 21.45 Telereprize.
TOREK. 5. 6.: 18.30 Surovina les — 17.00 Previden biti-pravočasno spoznati — zdraviti — 17.30 čas v sliki in kulturne	novosti — 20.00	Pregled	sporeda	—	20.06
Šport —	20.0? Vzgoja —	20.15 Na	koncertu	—	21.00
Velike bitke: Bitka za Atlantik — 21.45 Telereprize.
SREDA. 6.6.: 18.30 Kemija in fizika v vsakdanjem življenju — 17.00 Management — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport
___ 20.0? Vzgoja — 20.15 Večer — en vlak, film — 21.40
Telereprize.
ČETRTEK. 7.4.: 18.30 Krščanski obredi — 17.00 Impulzi — 17.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.0? Vzgoja — 20.15 Dati, dali — 21.30 Zgodbe, ki jih ne moremo pojasniti — 21.55 Telereprize.
PETEK, 8.6.: 18.30 Gimnastični tečaj — 18.45 Potovanja k umetnosti — 17.15 Nafta se predstavlja —
17.30	čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.06 šport — 20.0? Vzgoja — 20.15 Pot, ki vodi v nebesa — 21.55 Telereprize.
TV JUGOSLAV^
SOBOTA, 2. 6.: 16.30 Evropsko pr?*" v boksu — 18.00 Obzornik — 18.'^,
Ris"!
Magoo vam predstavlja — 17.00
—	17.10 Mozaik — 17.15 Od danes do jutri 17.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.30 Nastop kih orkestrov — 22.00 šerif v New Yorku, film Kažipot — 23.30 Poročila.
NEDELJA, 3. 4.: 8.50 Neznani leteči predmeti Po domače z ansamblom Toneta Kmetca -* Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik — 11.00 Otrošk" tineja — 12.00 Kažipot — 17.55 Poročila — 18.00 racija Walk0re — 17.45 Risanka — 20.00 Dne?' 20.35 Festival JRT v Portorožu — 21.50 Dobre melodije — 22.05 športni pregled — 22.35 P°" PONEDELJEK, 4. 6.: 16.45 Madžarski pregled Obuti maček — 18.15 Obzornik — 18.30 Skrivnost*j, rana — 18.55 Mozaik — 17.00 Mladi za mlade Risanka — 20.30 Vlak za sever, vlak za jug Bratlslovska lira — 22.20 Poročila.
TOREK, 5. 6.: 14.30 Evropsko prvenstvo v bok^
—	17.30 Madžarski pregled — 18.00 Risanke "* , S kamero po svetu — 17.45 Risanka — 20.00 Dr^-
—	20.35 Diagonale — 21.25 Vojna in mir — 22* ročila.
SREDA, 6.6.: 14.30 Evropsko prvenstvo v ",
—	17.40 Mačkon in njegov trop — 18.10 Obzod" 18.25 Od filma do filma — 18.45 Plavanje -** Mozaik — 17.15 Zabavna glasba — 17.45 Kozrf^ ogledalo — 20.00 Dnevnik — 20.35 Cyrano in C gnan — 22.35 Poročila.
ČETRTEK, 7.6.: 14.30 Evropsko prvenstvo v
—	17.50 Madžarski pregled — 17.45 Veliki in
18.15	Obzornik — 18.30 Tišina, na sporedu je film — 18.55 Neznani leteči predmeti — 17.45 R'".
—	20.00 Dnevnik — 20.25 Kam in kako na od" ,
—	20.40 četrtkovi razgledi — 21.40 Slovenska p°P
73 — 22.55 Poročita.	)
PETEK, 8.4.: 16.45 Madžarski pregled — 17.45 " tobogan — 18.15 Obzornik — 18.30 Profesor B"'
—	18.40 Cesta In mi — 18.50 Pet minut za boljS'
—	18.55 Mozaik — 17.00 400 let slovenske gl"*'
—	17.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.35 Iz zaki"' svetovne književnosti — 22.20 Slovenska pope?
—	23.35 Poročila.