TEDENSKA TRIBUNA
LJUBLJANA 23. MAJA CENA 2 DIN LETO XXL
STRAN 3
SIMBOL BRATSTVA IN ENOTNOSTI V KUMROVCU
STRAN 6
TRINAJST REŠET ZA ENO PLAČO
STRAN 7
SLOVENCI ZA KRMILOM
STRAN 8
VZGOJNA ZGODBA 0 RUŠENJU GARAŽE
STRAN 9
VIRTUOZ V PISANJU PISEM
STRAN 13
HOTELI NAMESTO ŠKOLJK
STRAN 22
300 DINARJEV ZA VEČERJO S KRISTUSOM
v STRAN 23
ESKIMI PRVI
STRAN 24
HRANA KOT ZLOČINKA
V PRIHODNJI ŠTEVILKI ZAČETEK NAPETEGA KRIMINALNEGA ROMANA
VRAŽJE
KLICE 4
STRAN 5
ib
izdaj« m tisk« CGF Delo v Ljubi luni — direkten publikacij Mitje Gorjup — TT urejajo DuAan Benko (glavni In odgovorni urednik), Feri Zordin (namestnik glavnega urednika). Bogdan Hnžgar, Janez Kajzer. Miki Muster. Albina Podbevšek, Bernarde Rakovec. Juš Turk — Oblikovalec In tehnični urednik Andrej Habič — Lektorice Katice Klkel) — Tajnica Eltca Potočnik — Naslov uredništva Tedenske tribuna. TomSI čeva ulice 3/11. p p '50-111. 61001 Ljubljana telefoni 23-522 do 23-526 — Rokopisov tn nenaročenih fotografij ne vračamo — Naročnin skl oddelek In kolportaža- Ljubljana. Tomšičeva 1 telefon 22-575. oglas
na *genci|a SuUičeva I. telefon 22-02« 24-285. naročnina leme	‘‘ln
polletna 42 mesečna 1 din, ilro račun pri SDK 50»02-601-20012; naročnine la (u|tno Amerik* 10 US dolerlev Angille 1.84 Leto ‘w5trl |* <31 Sch l-ranclle S1	Hi	Itellle 5870 Lit.	Kenede 10 CA domM*''
Nemil}* 38 OM Švedske «8 Skr 8vlce 38,5	Str; olačIHvo	ne devlio
račun 501-620 1-38000 160	orl	L|ubl|anskl banki	(2 opombo I*	IT) OP^
Učeno prometnega davka	po	prlatolnem sklepo	RepobllSkepa	sekretar a .
ta ta Intormaclle 51	421-1 /72
Predsednik ZDA, kakršnega potrebuje svet, mora biti dovolj močan in uspešen, da bi se pogajal z Vzhodom in Zahodom Evrope. Kljub -aferi VVatergate« je Nixon tak človek.. Njega ni mogoče izločiti iz grandioznega procesa, ki ga je začel, da bi postavil miroljubne odnose z Vzhodom, in vsa ta vprašanja so veliko pomembnejša keft »afera VVatergate-
Magyarorszag, dnevnik Budimpešta
Francoski jeziik mora spet postati Jezik mednarodne diplomacije tudi zaradi tega, ker je najbolj natančen in ne dopušča laži.
Maurice Druon francoski minister
Ko sem obiskal predsednika Nixona v Beli hiši, sem slišal peti tudi Franka Sinatro. Dejstvo, da sem ga slišal neposredno in ne samo s plošče, bo vsekakor povečalo moj ugled pri otrocih.
Giulio Andreotti predsednik italijanske vlade
Politika je kot balet: človek mora vedno stati na konicah prstov.
Zulfikar Ali Buto predsednik Pakistana
Popravljanje starih napak je skoraj vselej dražje, kot pa če delamo nove.
Herbert .Spencer, angleški sociolog
Nekatere stvari najbolj skrijete, če o njih stalno govorite.
Simon Servais bivši šef za tisk francoske vlade
Naša dežela je postala znana po številnih kongresih In simpozijih Ker mnogi mislijo, da v tem pretiravamo, je treba kmalu pričakovati simpozij na temo: Ali potrebujemo simpozije?
Dejan Patakovič Politika Expres
Kulturi so svoj čas povedali, da Je njeno financiranje odvisno od prometa alkoholnih in brezalkoholnih pijač .. . Te dne se je zrenja-ninskih kulturnih delavcev polotil strah, ker se v delovnih organizacijah naglo zmanjšujejo reprezentančni izdatki.
»Zrenjanln«, Zrenjanln
Kako čudovito je biti delavec ... po poreklu.
VIB, Politika
V industrijsko razvitih državah postanejo mladi strokovnjaki, celo petindvajsetletni, doktorji znanosti In vodje pomembnih del In projektov ... Mi pa v teh letih šele začenjamo stažirati.
Tomislav Markovič, diplomirani ekonomist
Le kaj nam bo živinski sejem, ko pa danes zraven vsake krave stojita dva kupca in čakata, da se bo otelila »Sloboda« Pirot
On menja ženske kot država zakone.
Sodni humor, Vjesnlk
2enska je kamela, ki nam pomaga, da laže premagamo puščavo svojega življenja. Ben Gurion, bivši izraelski
predsednik
IM VENDAR SE VRTIffi
ZMAGALA JE KAMERA
Sredi tega meseca so prišli v neko banko v San Franciscu trije roparji. Eden izmed njih je opazil na pol skrit fotografski aparat in takoj začel vanj streljati. Zadel ga je — in to celo trikrat, toda kamera se ni vdala. Slikala je dalje in naredila tudi tale posnetek. Roparjev pa kljub temu še niso ujeli. Iz banke v San Franciscu so odnesli več ko 5000 dolarjev.
»NAŠE ŽENSKE SO ŽE DOVOLI OSVOBOJENE«
Prvi svetovni festival feministk, ki bo moral biti septembra na. britanskem otoku Man, so zaradi premajhnega zanimanja odpovedali. Organizatorji s sedežem v Londonu so povedali: »Odziv na bil preveč spodbuden in tudi na otoku nismo dobili podpore. Tamkajšnji časopisj so pisala, da so ženske tam že dovolj osvobojene. Napovedali so, da bodo bojkotirali festival. Tako smo sklenili odnehati «
POTNI LIST — GOLOTA
Cariniki na letališču Orly so ostrmeli in potnikom je zaprlo sapo, ko se je neka mlada Angležinja, namesto da bi pokazala dokumente, slekla do golega. Policaji so ji ukazali, naj se spet obleče — v pulover in hlače brez spodnjega perila — ter jo takoj odpeljali na poveljstvo policije, da bi pojasnila svoje vedenje. Toda mladenka se je tam vnovič slekla; Nato jo je policaj spremil na policijski medicinski center. Na policiji pravijo, da je šla na zasliševanje.
FOBIJE
Sedem Newyorčanov izmed stotih boluje za kakšno fobijo: boje se dvigal, podzemske železnice, imajo fiksno idejo, da je ozračje zastrupljeno, manj sina med bolniki pa boluje za agorafobijo, to je, boje se prek ulice - ali praznega trga in podobno.
Včasih so se taki bolniki zatekali k psihiatrom, danes pa imajo v New Yorku že osem »klinik za vedenje«. V njih ozdravijo ljudi, ki sj ne upajo v dvigalo ali čez cesto, pa tudi take, ki si sploh niso upali z doma.
Posel cvete.
ANARHISTIČNA POROKA
Pietro Valpreda, 42-letni anarhist, obtožen atentata v kmetijski banki v Milanu (17 mrtvih) in izpuščen pogojno na svobodo (ker je preiskava pokazala, da je bil atentat delo fašistov), se je 24. aprila v Milanu poročil z 22-letno študentko Lauro Reggi, prav tako anarhistko, sicer hčer' ko diplomata na italijanskem veleposlaništvu v Cilu. Na poročni slovesnosti so bili prijatelji, fotoreporterji, novinarji in Val-predova telesna straža — osem policajev.
DOLGO IME DOLGA VOZOVNICA
Železniška postaja Llanfair pvvllgwyngyllgogerychwyrndrobw illantysiliogogogoch v Walesu je spet odprta. Britanske železni ce so to postajo z dolgim imenom v času splošnega varčeva n ja zaprle. Toda na pritisk mestnega sveta so popustili in Llanfair, kot ga imenuje parne ten človek, je spet na voznem redu britanskih železnic. Vozov nice za to postajo so dolge 15 centimetrov, da spravijo nanje celo ime. Ob tem se človek vpraša, kako dolga bd bila vozovnica za Krungtepmahanakorn hovvornat anakosdnmahmtarajrudh ayamahadilokpopnoparatanarajth aniiburirromudomrajnivvesmahas atarnamomipimamavatarsatitsak atattiyavisanukamprasit (158 črk, kar prepričajte se). To je skrajšana verzija uradnega imena za Bangkok, ki pa se ne uporablja več. Potem je še neki grič na Novem Zelandu z neuradnim imenom iz 85 črk in uradnim imenom iz 57 črk.
DICK IŠČE USLUŽBENCE
Ondan so v Beli hiši peli telefoni. Rezidenco predsednika Ni-xona so klicali bralci Washig-ton Posta, ki so nasedli oglasu nekega šaljivca. V njem je pisalo: »Zaposlimo več administrativnih uslužbencev. Pokličite Dicka.« Sledila je telefonska številka Bele hiše. Toda predsednik Richard Nixon je bdi prav tedaj na Floridi.
NIŽE — ZARADI LUNE
Komisija za dodeljevanje stanovanj v Dunfermlinu na Škotskem se je prepričala, da deset, letni David Miller ne sme stanovati v tretjem nadstropju. Njegovim staršem so dodelili novo stanovanje, ko so izvedeli^ da. je deček, ko ga je nosila luna, padel šest metrov globoko in moral za devet mesecev v bolnišnico' (z zlomljeno roko in nogo ter mnogimi odTgninami).
VOJNA Z UMAZANIJO
LIBIJSKIH LETAL JE ŽE MANJ
Libdja si utegne še premisliti, da bi dala svoje drage, v Franciji kupljene lovce mirage v roke Egipčanom. V nekaj mesecih, od kar Egipčani pilotirajo letala svojih zaveznikov — vseh skupaj jih je osemnajst — so zrušili že štiri, piše časopis. Ko so ;jih ruski piloti učili leteti na migih so Egipčani vedno skakala iz njih že ob najrahlejšem sumu, da bodo nastale težave. Sovjetski strokovnjaki so se nekoč menda že pogovarjali, kako bi bilo, če bi iz letal rajši odstranili naprave za izstreljevanj^ pilotovega sedeža.
ZA CELO MESTO
Ti Jjudje niso žrtve kuge ali spalne bolezni. To so samo prebivalci mesta Mazamet v jugozahodni Franciji, ki šteje 16.000 ljudi — ravno toliko, kolikor ljudi se je lani smrtno ponesrečilo na francoskih cestah. Oblasti so zaprosile prebivalce Mazameta, naj za petnajst miut ležejo na tla — In s tem dejanjem znova opozarjajo na čedalje več prometnih nesreč in na previdnejšo vožnjo.
MOBUTU JE IGNORIRAL VATIKAN
Prvič po letu 1904 se je zgodilo, da šef države, ki je obiskal Rim, ni zaprosil za avdienco pri papežu. Mobutu, predsednik Zaare, ki se je mhdil na uradnem obisku v Italiji, je ponovil precedens izpred 69 let. Odšel je, ne da bi prestopil Bronasta vrata.
Do konflikta med Kinshaso in Vatikanom je prišlo, ker so oblasti v bivšem belgijskem Kongu sprožle hudo kampanjo proti nadškofu iz Kinshase in kardinalu Josephu Moluli, do preloma je prišlo, ko Mobutu ni hotel priznati statusa doyena diplomatskega zbora v Kinshasi kardinalu in papeškemu nunciju Torpiglianiju, kot je to običaj v diplomatski služba, marveč je zahteval, da v zameno za ta privilegij postane doyen diplomatskega zbora v Vatikanu zairskj veleposlanik pri svetem sedežu.
Pač načelo o recipročnosti.
V beneški industrijski coni Porto Marghera so oblasti sklenile, da morajo delavci nositi plinske maske, kadar so na delu, ker je ozračje že preveč nevarno za življenje. Tudi tile trije šolarji so si za vsak primer rajši nadeli maske. Tako lahko lepše uživajo na poti po Benetkah, saj jih ne moti smrad. Kaj pa gondoljer? No, ta je že navajen smradu in slabega zraka.
VELIKO RIBIŠKO TEKMOVANJE
Pred kratkim je bilo v angleškem mestu Varmouth tradicionalno »veliko ribiško tekmovanje«. Prireditelji priznavajo, da letos ni bilo na tem tekmovanju nič velikega. Sedemletni lan Holt je ujel edino nibo. Teh' tala je,5 dekagramov.
ŽRTEV
NAJ ŽIVI (TAKA) RAZOROŽITEV
V zadnjih desetih letih je bilo Sklenjeno sedem multilateralnih sporazumov o razorožitvi. ZDA in ZSSR sta poleg teh podpisali še šest bilateralnih sporazumov te vrste. Kljub temu pa so se stroški za oboroževanje v zad-njh desetih letih skoraj podvojili in so leta 1971 dosegli astronomsko vsoto 216 milijard dolarjev. »Se nekaj takih razoroži tvenih sporazumov, pa bo svet napovedal bankrot,« je komentiral William Epstein, nekdanji svetovalec za razorožitev pri sekretariatu OZN.
SPOMINSKI DOM IN PARK NAJ BI SPREMENILA TUDI TOK ŽIVLJENJA V TEH ZDAJ VEČINOMA PASIVNIH KRAJIH
KUMROVŠKI OTROCI NA OBISKU V LJUBLJANI: ob menjavanju obiskov posavskih in kumrovških otrok se je rodila zamisel, da bi zgradili spominski dom v Kumrovcu
Kumrovec je že nekaj časa v središču jugoslovanske pozornosti. Vsi Jugoslovani, od šolskih otrok do upokojencev, zbirajo denar za dom gladine in borcev NOB, ki bo postal sjmbol bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Kako tudi ne bi, saj bo zrasel kot plod solidarnosti vseh. Prav Sotovo je Kumrovec kraj, ki je nalašč za tak dom, saj se je prav tam rodil Predsednik Tito, največji sin naše soci-siistične revolucije.
. Kakšen pomen naj bi imel ta dom, Je lepo opisal Dušan Petrovič-šane, Predsednik sveta zveze sindikatov Ju-I goslavije, ko je dejal: »Graditev spominskega doma borcev in mladine v Kumrovcu ima za nas več pomenov.
Njegova naloga ni samo v tem, da bo haše revolucionarne zmage in človeka, *i je največ dal zanje, obvaroval pred Pozabo, temveč, bo tudi v živem, vsakdanjem delovanju po svoje naprej krepil idejo socialistične revolucije, bratstva in enotnosti, svobode, enakopravnosti, humanizma ter revolucije danes JO jutri. Govoril bo d življenjski poti tovariša Tita, o njegovem boju in revolucionarnem delu. In ker bo dom rav-n°_ v Kumrovcu, bo tudi simbolično iz-tažal kontinuiranost naše revolucije.«
kaj bo v domu?
Spominski del doma bo obsegal knjižnico, čitalnico, kinoteko, fonoteko, 1'kovno zbirko ter fotodokumentacijo lz NOB, delavskega gibanja ter življe-nje in dela predsednika Tita. Dom bo nadalje imel 140 postelj, restavracijo, kavarno, samopostrežno restavracijo, dvorano s tristo sedeži in druge prostore. Razstavljeni bodo tudi predmeti, {J1 jih je Tito dobil od raznih državnikov in delovnih kolektivov. Dom bo Tazdeljen v tri dele: spominski, družbe-do-gostinski in prenočitveni del.
Poleg doma bodo uredili raznovrstne športno-rekreacijske objekte in park, v katerem bodo razstavljali skulpture da prostem, oblikovane na temo naše devolucije in sedanjosti.
Dom bo namenjen mladini in borcem NOB iz vse Jugoslavije. V njem oodo prirejali razna srečanja, konference, simpozije politične in kulturne na-rave. Kasneje naj bi Kumrovec dobil še Marksistični center oziroma fakulteto Za študij socialistične samoupravne družbe v vsej njeni razsežnosti: družbenoekonomski, filozofski, politični, kulturni.
»Dom bo namenjen zlasti mladim generacijam, ki bodo - preučevale zgodovino naše revolucije, delavskega giba-dJd in .življenje tovariša Tita,« je pouda-djl Janez Dremelj, predsednik republiškega odbora, član izvršnega odbora in jJlan sekretariata odbora za graditev u°ma mladine in borcev v Kumrovcu.
, Vendar dom še ni vse. Dom naj bi du samo osrednji objekt spominskega jarka, ki bo obsegal del hrvaškega Za-g0ria in del Kozjanskega.
Jamisel je zrasla NA NIZKEM ZELNIKU
Zamisel o graditvi doma in ureditvi Potninskega parka ni od včeraj. Porasla se je dolgo, skoraj deset let.
. »Zrasla je na zelo nizkem zelniku in J? Potrebovala precej časa, da je pro-.ria do vrhov in nazadnje v vsejugo-»ovansko akcijo,« je povedal Janez remelj, ki se rad spominja začetkov.
? Segajo nazaj v leto 1963, ko se je jSanizacija Zveze združenj borcev »Da-’le, Kumar« v krajevni skupnosti Po-j“vJe, Ljubljana-Bežigrad, dogovorila za p ®t v Kumrovec. Prijavilo se je toliko ijdui, da je organizator namesto avto-Sa najel celo vlak.
k, »V Kumrovcu nas je pričakalo kanj, tri tisoč ljudi z godbo na pihala. 2du° je tako veličastno, da sem v po-ravnem govoru dejal: ,Iz tega srečajo mora zrasti velika stvar', ne da bi del, kaj naj bi to bilo.«
ljanp°tem so Kumrovčani prišli v Ljub-aav*° pa sPet Ljubljančani oziroma Po-ohl , ni v Kumrovec, in to menjavanje Unifa traja že deset let. Tudi v teh ^n gostujejo učenci kumrovške osno-brat- e v Ljubljani, šola je namreč po-za "?na z osnovno šolo »Danile Kumar« Van: žigradom. No, in ob tem menja-8 rol 86 Je porodila misel, da bi v Kum-i-jiJJ. stn.cP zgradili dom, v katerem bi se se-J je ia| borci ZZB in tudi mladina. To ^ denn leta t965. Začeli so zbirati tudi g ok,ar- Prvega sta dala odbor Ob žici sa« „ane Ljubljane in tovarna »Tono-• -Hkrati so tudi prvič sklicali vse-
jugoslovanski odbor za graditev doma mladine in borcev v Kumrovcu.
»Hoteli smo, naj ima ideja zvezno naravo, kajti le tako bo dočakala uresničitev,« je povedal Janez Dremelj.
To se je tudi zgodilo in pravi razmah po Jugoslaviji je zamisel doživela aprila lani, ko je predsednik Tito položil temeljni kamen. Sledil je vsejugoslovanski natečaj za idejni načrt; prijavilo se je kar 38 projektantov. Zmagala sta zagrebška arhitekta Ivan Filipčič in Berislav šerbetič, ki sta si zamislila, precej razgibano, arhitektonsko zanimivo poslopje. Nekateri so mu sicer očitali preveč betonski videz, vendar sta arhitekta uporabila predvsem opeko in les, tako da je betonska enoličnost precej razbita. Dom naj bi arhitektonsko povzel razgibanost gričev, gozdičev, pašnikov in majhnih zaselkov hrvaškega Zagorja.
NE LE SPOMINSKO OBELEŽJE, TEMVEČ TUDI NAPREDEK
Ko je zamisel o domu postala jugoslovanska, je dobila širši razmah. »Sam dom je premalo,« so menili nekateri in predlagali, naj bi vse območje okrog Kumrovca, ki je med vojno veliko dalo za revolucijo, dobilo spominsko obeležje. Od tega obeležja pa naj bi imelo kaj tudi prebivalstvo. Dobilo naj bi možnosti za boljše življenje.
Tako so določili spominsko območje, ki sega v Sloveniji od Podčetrtka na Virštajn, Pilštajn, Kozje, Planino, Podsredo, Trebčo, na Bistrico ob Sotli, na Bizeljsko do Stare vasi, na Hrvaškem pa zajema kumrovška polja z okoliškimi griči do kanjona Zelnjak na jugu in do zagorskih sel na severu. Za ustanovitev tega parka so že pripravili osnutek zveznega zakona, izšel pa bo tudi zakon o vzdrževanju tega parka.
Namen parka je, da bi na tem območju predvsem zavarovali naravo pa tudi kmečki ambient, hkrati pa prebivalcem omogočili boljše življenje..
»S spominskim parkom se obeta sprememba življenjskega toka na tem pasivnem območju. Hkrati prinaša tudi svežino in upanje, da se bo enakovredno uvrstilo med razvite pokrajine,« je dejala Lidija Šentjurc, članica sveta federacije.
Zamisel o parku je zlasti dobrošla Kozjancem. Nekateri pravijo, da je celo odrešilna, saj jim bo prinesla tisto, kar že toliko let željno pričakujejo: ceste! Zamisel je namreč zelo konkretna: zar varovati naravo, zgraditi lahko oziroma predelovalno industrijo, ki ne bi kvarila okolja, omogočiti lahko obrt, predvsem pa zgraditi infrastrukturo, se pravi vodovod in ceste. Kakor se sicer zdi, da je zamisel dobila prevelika krila, pa je po drugi strani videti, da dobiva trdna tla pod nogami.
Zamisel je tako živa, da o njej govore ne le vsi jugoslovanski forumi, pač pa tudi vsi Jugoslovani. Kaže, da se je hkrati z akcijo solidarnosti zbudila v nas želja, da dokončno opravimo z je-remiado o nerazvitem Kozjanskem.
POMOČ MLADINSKIH BRIGAD IN VOJSKE
»Če bomo vsi sodelovali, se pravi občani, mladina in vojska, bomo uspeli,« pravi Janez Dremelj.
Organizatorji v Sloveniji kličejo, da moramo Kozjansko najprej križno s cestami povezati s svetom. Glavna cesta naj bi se imenovala cesta maršala Tita.
V Kumrovcu bodo pripravili prvi jugoslovanski delovni mladinski kamp, kamor bodo prišli predstavniki vseh republik in pokrajin ter mladi vseh družbenih kategorij, od delavcev, kmetov do učencev in študentov. Brigada naj bi predstavljala Jugoslavijo v malem. To je povedal Dragan Količ, predsednik komisije za delovne akcije pri mestni konferenci ZMH v Zagrebu.
Slovenski mladinci pa so že na delu! Prva izmena brigadirjev letošnje osrednje slovenske mladinske delovne akcije »Kozjansko 73« je namreč že v soboto,
19.	maja, prispela na Planino pri Kozjem, kjer že gradi prve metre novih cest na Kozjanskem. Sodelovalo bo 400 mladincev v petih izmenah. Cesta se bo začela pod Planino pri Gračanici in bo skozi Loke, Planinski vrh ter Dobje pri Lesičnem vodila v Bistrico ob Sotli. To je okrog 6,5 km dolga pot.
Kje bodo na Kozjanskem stekle ceste v okviru spominskega parka? Cesta maršala Tita bo šla iz Kumrovca skozi Bistrico ob Sotli in skozi Podsredo do Kozjega in Lesičnega. Ta bo prva. »JLA bo verjetno že letos začela delati to cesto,« je dejal Beno Božičnik, šmarješki župan, »letos bo grajena tudi obso-teljska cesta od Sedlarjevega, zatem 4 km ceste Lesično—Virštajn, med Podsredo in Bistrido ob Sotli bomo sanirali plaz pri Skopečnem, obeta pa se nam tudi začetek gradnje ceste Sevnica —Planina in nadaljevanje ceste Črnoli-ca—Planina.«
Brž ko bodo ceste, Kozjansko ne bo več bogu za hrbtnom in mladi bodo raje ostajali doma, kot pa si hodili iskat boljši kos kruha drugam. Kruh si bodo zdaj lahko služili doma, kajti Kozjansko naj bi s spominskim parkom oživelo.
ZBRANA JE ČETRTINA DENARJA
O Kumrovcu oziroma o spominskem parku govorijo širom po Jugoslaviji. Zbiranje denarja je zajelo vse prebivalstvo. Vsi skupaj naj bi zbrali nekaj čez sto milijonov dinarjev. Posamezne republike in pokrajine naj bi prispevale takole: Slovenija 15 milijonov, Hrvatska 27, Srbija 25, Bosna in Hercegovina 11, črna gora 2, Kosovo 2, Vojvodina 12 in Makedonija 6 milijonov dinarjev. Nekaj pa še vojska in zvezni organi.
Doslej so zbrali več kot četrtino vseh sredstev. Pri tem so se najbolj izkazali v Hrvatski in Vojvodini, medtem ko v Sloveniji nekoliko zaostajamo.
»Z zbiranjem denarja zaostajamo zato, ker smo prej zbirali denar za šolo v Cerknem in ker so nas vmes presenetile poplave v Pomurju. Doslej smo zbrali 1,884.000 dinarjev,« je navedel Ja-nez Dremelj.
Denar za spominski dom se zbira pri posameznih krajevnih organizacijah, pri občinskih skupščinah, pri republiškem odboru ZZB in gre na centralni odbor za graditev doma. Pri zbiranju se je zlasti izkazala šolska mladina, saj je zbrala tisoč ton odpadnega papirja, kar bo prineslo 400 tisoč dinarjev. Organizatorji pričakujejo, da bo denarja vsak čas toliko, da bodo v Kumrovcu lahko zapele prve lopate.
V Kumrovcu so že zgradili cesto od glavne oeste do gradbišča, zravnali so zemljišče in zdaj samo še čakajo zeleno luč za začetek.
Dokler ne bo zbrano toliko denarja, da bomo natanko vedeli, da dela ne bodo ostala na sredi, ne bomo začeli,« poudarjajo organizatroji. Dom naj bi zrasel do jeseni leta 1974 ali najkasneje do dneva mladosti ali dneva borcev 1975.
Vsa Jugoslavija zbira denar za spominski dom in podpira zamisel o ureditvi spominsko zavarovanega območja. Zato ne moremo dvomiti, da ta simbol bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov ne bi zaživel.
ALBINA PODBEVŠEK
Z LJUBLJANSKIMI ŠTUDENTI, KI SO OBISKALI VOJAŠKO AKADEMIJO V BEOGRADU, SMO SE POGOVARJALI O SISTEMU ŠOLANJA IN O VOJAŠKEM POKLICU
Naši vtisi so zelo ugodni. Proti pričakovanju nekaterih članov naše odprave smo bili priče izredno dognanega izobraževalnega procesa. študijska disciplina nas je presenetila. Videli smo, da je v študijskem procesu veliko pozornosti posvečene razvoju Osebnosti ter motivaciji za delo. Bili smo skratka presenečeni!«
Tako je za novinarsko beležnico govorila profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Ana Kranjc, voditeljica petintridesetčlanske skupine ljubljianskih študentov pedagogike, ki so se tik pred prvomajskimi prazniki odzvali vabilu vodstva vojaške akademije v Beogradu in jo obiskali, ogledali pa so si še nekaj drugih vojaških zavodov. Dr. Ana Kranjc je z nekaj študenti, ki so bili na obisku, v Beogradu pred dnevi obiskala tudi razstavo orožja in mate rial no-tehničnih sredstev, s katerimi so oborožene in opremljene enote kopenske vojske in tako smo se v pravem vojaškem okolju pogovarjali o nedavnem obisku visoke vojaške izobraževalne ustanove.
Študente je najbolj presenetilo, da je vojaška akademija urejena po načelu ameriških univerzitetnih »campu-sov«, torej kot pravcato študentovsko mesto, ki ima poleg učilnic in drugih šolskih prostorov še internat, športne objekte, vežbališče, ambulanto in- čudovit plavalni bazen, skratka to, o čemer lahko »civilni« študentje za sedaj le še sanjajo. V vojaški akademiji, ki jo pogosto podcenjujemo, po besedah dr. Ane Kranjc, predavajo znani znanstveniki, med njimi eden naj večjih strokovnjakov s področja andragogike pri nas, prof. dr. Borivoj Samolovčev.
Na vseh oddelkih so uvedli sodoben kabinetni pouk z najsodobnejšimi učnimi pripomočki. Pri pouku tujih jezikov kandidata uporabljajo magnetofon. Učno gradivo je posneto na trak, gojenci ga poslušajo po potrebi večkrat. Profesor spremlja njihovo delo s pomočjo posebne naprave in nadzoruje učinkovitost pouka. To se vsekakor precej razlikuje od dela na naših fakultetah,« pravi 'študent pedagoške akademije Aljoša Red-žepovič.
In nadaljuje:
KOT V OSEMNAJSTEM STOLETJU
Seminarsko delo, ki je pri nas še vedno hud problem, je na akademiji že močno uve-
ljavljeno. Na naši univerzi se dogaja, da profesorji še vedno predavajo iz svojih zapiskov, študentje pa se na predavanjih trudijo, da čimveč napišejo. To znanje se na izpitih le mehanično ponavlja, sploh pa so naši izpiti prava tombola. Izvlečeš tri vprašanja in če imaš srečo, so vprašanja lahka in izpit je opravljen. Kaj pa znanje, ki ga rabiš v poklicu? Sprašujem se, kdaj se bodo naše visoke šole približale življenju v dvajsetem stoletju. Sedaj delujejo tako, kot .so delovale pred dvesito leti. Uspehi kažejo, da so v vojaških šolah naredili več kot na civilnih visokih šolah.
Ljubljanski študentje sodi- . jo, da je študij gojencem vojaške akademije precej olajšan. študijske knjige in pripomočki so pri roki in zastonj , strokovno-raziskovalno delo je dobro organizirano (»Opazili smo zanimanje za najširšo literaturo in spremljanje novosti v vseh strokah, ki so v, študijskem sporedu akademije, študijski program neprestano obnavljajo z novimi znanstvenimi odkritji«, pravi dr. Ana Kranjc, katere navdušenje nad izobraževalnim sistemom v vojaški akademiji ni nič manjše od tistega, ki ga izžarevajo njeni študentje), zato ni čudno, da gojenci s precej visokim uspe-
hom obvladajo v štirih letih
6.500	učnih ur. Izredno visoka stopnja organiziranosti in tehnična opremljenost predavanj po mnenju ljubljanskih študentov najbolj zaležeta, da gojenci vojaške akademije večinoma opravijo vse predpisane izpite.
TESNEJŠI MEDSEBOJNI STIKI
Tudi način življenja je drugačen. Gojenci vojaške akademije živijo v internatu profesorji imajo z njimi dosti boi j tesne stike, kot je navada v civilnih visokošolskih zavodih.
Na fakultetah študentje hodijo na tista predavanja, ki jih zanimajo. Izpitne roke si izbirajo in jih prelagajo, študij (ki ni zastonj) pa se zaradi tega precej zavleče.«
»Menite, da je tako le zaradi tega, ker imajo gojenci urejeno internatsko življenje?« sprašujem dr. Ano Kranjc.
»Ne samo zaradi tega. Tudi naše univerze imajo svoje domove. Vendar teh prednosti ne znajo izkoristiti. Ne vplivajo na študente. To pač ni predvideno v konceptu univerze. V akademiji profesorji živijo skupaj z gojenci in sistematično vplivajo na njihov razvoj.« '
Razen profesorjev delujejo
kot pedagoški delavci tudi vojaki, ki imajo civilne diplome. Ti delajo kot. demonstratorji, v popoldanskem času pa pomagajo slabšim gojencem, da dohitevajo ostale. Žal pa ima internatski način življenja tudi svoje slabosti. Medtem ko je povezanost med profesorji in gojenci na izredno visoki ravni, je povezanost med gojenci in študenti »civilnih« fakultet slabša. To gre pripisati tudi določeni izoliranosti akademije, ki je končno vendarle vojaška šola.
Pogovor je sprožil tudi naslednje vprašanje: Kaj bi ljubljanski študentje, če bi to bilo mogoče, prenesli na svoj zavod, na filozofsko fakulteto? študentje pedagogike so našteli veliko stvari, ki bi izboljšale študijski proces na naših visokošolskih zavodih. Najbolj preprosto je njihove želje izrazil dolgolasi Jože Škrlj, ki je dejal, da bi bilo najbolje »kar vse zamenjati«.
Vsi po vrsti so se navduševali nad organiziranostjo športne in telesno-kultume dejavnosti, ki je v akademiji obvezen predmšt, hkrati pa je gojencem, ki jim je to področje pri srcu, omogočeno tudi izvenštudijsko izpopolnjevanje. Telesna kultura je v civilnih visokih šolah menda najbolj zapostavljeno po-dročje, v vojaški akademiji
pa je p>opolnoma drugače: za vsako športno zvrst imajo posebnega vaditelja, zato je telesna pripravljenost gojencev na zavidljivo visoki ravni.
POMOČ PRI KONJIČKIH
Če bi bilo mogoče, bi k nam prenesli njihovo organizacijo prostega časa. Tega lahko porabijo tako, da gredo v mesto, študirajo predmete, ki jim delajo težave, ali pa se ukvarjajo s konjički. Kljub napornemu študiju imajo dovolj prostega časa. Omogočena jim je tudi strokovna pomoč. Gojence, ki jih zanima slikarstvo, poučuje in vodi umetnik, imajo mentorje za šport, za glasbo in za pxxiobne konjičke.
Za vpis na vojaško akademijo veljajo ustaljeni pogo-ji, med katerimi je najvažnejša zdravstvena sposobnost kandidatov, njihov učni uspeh v srednji šoli ter uspeh pri testih, še pred vpisom na akademiji opravijo izbor. Kandidate za vpis razdelijo po republikah in p>okrajinah, iz katerih prihajajo in iz vsake skupine izberejo določeno število gojencev, saj morajo skrbeti tudi za to, da je število gojencev iz vseh republik sorazmerno. Pomanjkanje gojencev iz Slovenije je že kar kronično. Zato se dogaja, da slovenskim kandidatom malce spregledajo in jih sprejmejo skoraj vse.
Zakaj se Slovenci neradi odločajo za častniški poklic? Najpogostejši odgovor je strnjen v eni sami besedi: neobveščenost. Študentje pedagogike so priznali, da so šele po obisku vojaške akademije spoznali, kakšen je vojaški sistem šolanja.
Vprašal sem jih: »Če bi akademijo obiskali med šolanjem v gimnaziji, ali bi se morda le odločili za vojaški poklic?«
ODNOS DO VOJAŠKEGA POKLICA
Odgovori treh fantov med dekliško večino niso bili presenetljivi. Najprej so vsi trije skomignili z rameni, nato pa povedali takole:
— Če bi akademijo obiskali nekaj let poprej, ko smo hodili še v srednje šole, bi se naš odnos do vojaškega poklica precej spremenil. O častnikih smo tedaj imeli enostransko podobo. Po obisku pa smo ugotovili, da so častniki vsestransko oblikovane osebnosti. Kljub temu bi pri odločitvi o vpisu na vojaško akademijo igrala najpomembnejšo vlogo materialno ozadje. študij na akademiji je zastonj (»do zadnjega svinčnika ali kosa papirja«, pravi dr. Ana Kranjc), kar mnogim pomeni veliko. Gojenci imajo po končanem šolanju zagotovljeno delovno mesto in dobre dohodke.
In pomisleki?
Študente je še najbolj motilo dejstvo, da častniki službujejo na različnih koncih Jugoslavije.
če bi takšni in podobni obiski postali pogostejši, bi se Slovenci v večjem številu vpisovali v vojaško akademijo. V internatu gojencem omogočajo, da razvijejo vsa tista nagnenja, ki jih sicer med šolanjem,v civilnih ustanovah gotovo ne bi mogli razviti.
Zato so študentje na vprašanje, ali bi svojim, znancem priporočali šolanje na tem zavodu, odgovorili takole:
Predvsem bi jim svetovali, naj se odločajo glede na svoja nagnjenja. Opisali bi jim šolanje tako, kot smo ga videli, potem pa bi jim pustili, naj se na podlagi tega vtis* in preudarnega premisleka, ki je za takšno odločitev nedvomno potreben, odločijo sami. če bi slovenskim srednješolcem omogočili podobne oglede, bi pri marsikom prednosti urejenega študijskega življenja in pozneje po-klicenga življenja premagale morebitne pomisleke
B020 MAŠANOVIČ
PO OMSKU DRUGAČNO MNENJE — Študentje pedagogike med ogledom rasstave orocja	(Foto:	J.	Zrnec)
Rdeč traktor ropota po kotanj asti in kot v protinu zviti cesta mimo prostornih novih hiš, ki z bahatimi opečnimi strehami jemo zro čez še vedno pogostne slamnate strehe v prve vinograde in zaplate njiv na strmih poljih. Asfalta pa je bilo konec že pri Cmolici, še v dolini.
Ta protinasta občinska cesta, tako značilna za kozjanske hribe, jo kar naprej maha navkreber noter v Kozjansko, v Planino pri Sevnici. Nad tp vasjo z lepo novo šolo kozjanskega odreda — partizani so jo bohorskim kmetom obljubili še med vojno in lani je bila obljuba izpoL njena — se je utaborila na ravnici, imenovani Netopir, prva izmena mladih brigadirjev republiške mladinske delovne akoije »Kozjansko 73«.
Kozjansko 73 — ne, ne, to ni nadaljevanje »epa o Kram-Poslavu in LopatomiM«. Nova kitica pesmi dela in razvoja bo, pesmi mladosti, ki se je v Sloveniji pretrgala vse prekmalu, nekako pred desetimi leti, ko so slovenski brigadirji zadnjič sodelovali v večji republiški delovni akcija, ko so zadnjič gradili cesto in same sebe. Zdaj pa so znova sklenili razbiti ekonomska očala, s katerimi gledajo na mladinske delovne akcije gospodarstveniki!
Osemnajstletna' plavolasa brigadirka Irena Zajšek iz mariborske tovarne avtomobilov dobro zadene bistvo akcije »Kozjansko 73«. Takole pravi:
»Zakaj da smo prišli, mladi delavci, sem med kozjanske kmete? Zato, tako si mislim in želim, da bi s svojimi rokami nekaj ustvarili, vsaj malo pripomogli k zmanjšanju Socialnih razlik med slovenskimi pokrajinami. Slišala sem, da so prav te vasi pod Bohorjem med vojno vse gorele, ker so do zadnjega pomagale 14. diviziji. Zdaj pa iz teh lepih krajev mladi fantje in dekleta bežijo v tovarne ali pa celo s trebuhom za kruhom v Nemčijo — namesto da bi prevzeli kmetije ...«
VRATCA V BELI SVET
šest kilometrov nove 4 metre široke krajevne makadamske ceste, ki se prečno navezuje na občinsko cesto do Šentjurja, res ni velika stvar. Ali pa je!
Nekdanje partizanske vasi Grašnica, Loke, Planinska vas, Planinski vrh, Topole, Gobje pri Lisični, Bistrica in Ledinščica so še vedno od belega sveta odrezane vasi, iz katerih se morajo skoraj dobesedno nositi pridelki na trg v dolino. Odrezane vasi, kamor tudi zadnji val izletniškega in »torbarskega« turizma he pljuskne in iz katerih v trdi zimi prihajajo prebivalci le v najhujši nuji.
Zato bo nova, kratkih šest kilometrov dolga krajevna cesta za te vasi na jugovzhodu občine Šentjur velika stvar. Gradi jo razgibana mladost 12 tovarn in vojašnic — za mladost, ki je zdaj še ujeta v teh hribih.
Teh kratkih šest kilometrov krajevne ceste bo odprlo vrat-pa v beli svet. A glej: ne za t°. da bi skoznje pobegnila °e ostala hribovska mladina. Nasprotno, za to, da bo ta mladina ostala na očetni zem-{11 in jo sodobneje obdelova-{a- To je le na videz sprto z logiko. V resnici pa je to globlja ekonomska logika.
, Prisluhnimo Tonetu. Doma le pod Bohorjem, a je zbežal y Celje. Ni še star trideset let m šele četrto leto je zdoma " Pa takole govori: »Kozjansko je zadnja leta zaživelo, če greste tja gledat ®lromaščino — prihajate ka-"P tri leta prepozno. Dva že Ppmam iz sosednjih vasi, ki m se iz Celja celo vrnila na kmetijo. Govedo redita, pro-P*la sta že nekaj bikcev in iz larih bajt naredila novi hiši. *užbo sta dobila bliže, eden železarni v Štorah, drugi pri P°su v Šentjurju, in tako
CESTA POD BOHORJEM, KI BO DOLGA KRATKIH ŠEST KILOMETROV, ODPIRA DEVETIM KOZJANSKIM VASEM VRATA V SVET IN POMENI NOVO VZPODBUDO
ZA MLADINSKE DELOVNE BRIGADE
MILE MILENKOVIČ, MIRO GRČAR IN J02E ROJKO (z leve k desni)
devljeta na dva kupa. V Celju, v Rogaški Slatini, v Štorah, v Šentjurju, Sevnici, Brežicah in drugod so nova delovna mesta tudi za Kozjance. Ampak — ceste so slabe. Tam, kjer pa so ceste količkaj boljše, siromaščina že nima več kaj iskati. Umikata se mofa se više v hribe. Gori v kozjanskih hribih pa je še revščina. Čeprav so ljudje srčno dobri. Zato tudi oni zaslužijo cesto. Ko jo bodo dobili, pa se bodo sami izkopali iz siromaščine. Ne bo jim treba več bežati v Nemčijo. Zato pozdravljam mlade brigadirje iz vse Slovenije!«
»NE BI SE ŽENIL V AVSTRIJI!«
Velik nov volvo z avstrijsko registracjo se je zrinil v zakotje ceste v Dobju. Na pol poti do Planine. Ven stopita dva mlada moža. Zdomca. Mlajši, postaven in kodrolas, pokaže z roko v strmine na desni:
»Tamle, iz Vodic, sem doma. Oženil pa sem se v Avstriji in sem avstrijski državljan. Če bi bilo takrat pred petimi leti, tako kot je dandanašnji, jaz nikoli ne bi postal avstrijski državljan. Zdaj tu ni slabše kakor tam. Sem ravno v Šentjurju gledal cene govedine. Po 26 šilingov je tu pri vas, pri nas pa po 50 do 60 šilingov. Naše plače pa niso več dosti boljše od vaših. Tam imam le stanovanje
— tu bi zagotovo že infiel svojo hišo! Pa frišen zrak in vse v soncu in drevju...« ga daje domotožje.
Taka je gospodarska resnica in logika Kozjanskega. Ceste! Ceste! Po njih Kozjanci ne bodo bežali, po njih se bodo vračali, »če bo cesta, si bo kozjanski kmet lahko kupil fička, pa se bo z njim vozil na delo in na trg.« sta pritrdila Tonetu tudi oba zdomca.
Tako teh šest kilometrov krajevne ceste, ki bo povezala vasi pod Bohorjem z belim svetom, pomeni veliko stvar. Tudi za mlade delavce
— brigadirje. Nemara jih bo kdaj v Planini pod večer obiskal tudi Jože iz Presečnega, ki je kot najstarejšd od štirih bratov pri 18 letih že modelni mizar v Štorah, popoldne pa očetova desna roka na kmetiji. Oče redi 10 glav živine,
on pa je take misli, da bi se jih dalo rediti še veliko več. »Malo več mehanizacije!« — pravi ponosno in z orokavičeno roko poprime volan na traktorju ter prestavi v prvo.
NOVA OBZORJA
Jožetov, ali katerega koli drugega kmečkega fanta obisk bo sam po sebi priznanje brigadirjem, Sicer pa sta rdečelični dekleti, ki sta čez in čez z vrečami otrobov naložena kolca vlekli v hrib, odgovorili na vprašanje, kaj pričakujejo od brigadirjev takole:
»Seveda smo jih vesele. Nam bodo ure krajšali!«
Ne zavijaj oči, starosvetni šomošter. Ne, ni »tako« mišljeno. Mišljeno je, da z mladimi delavci-brigadirji iz vseh slovenskih občin in mest prihajajo v bohorske vasi večja razgibanost, novi vidiki in nove pobude pa mlada pesem in, če že hočete, tudi ples.
Kakor pravi 21-letm hrast-niški steklar Jože Rojko:
»Delali bomo po sedem ur, popoldne pa bo brigada tudi mala politična šola. Suha politika je kot nezabeljen žganec. Brez dobre volje, brez
plesa ne pridobiš mladih. Brez tega ne bo lahko pristo-riti, kar smo dolga leta zanemarjali. še delavca so šli vse preveč vsak zase. Ne bo jih lahko nazaj pridobiti za resnično samoupravljanje, če pa bomo mi kot resnični mladi neposredni proizvajaloi znali .najti pravo besedo za tukajšnjo kmečko mladino in sploh prebivalce, bo to vredno novih šest kilometrov!«
Vse se zdi, da bodo briga-■ dirji znali najti pravo besedo. Šegavo, a življenjsko, predvsem pa z nesebičnim delom podkrepljeno.
Za most — za smeh bo poskrbel, če drug ne, Miro Grčar, avtomehanik iz RIKA v Ribnfci. Takole se je predstavil:
»Ja, res sem iz Ribnice doma. Vojsko sem odslužil, jezik mi gre na reaktivni pogon, sploh pa delam v največjem evropskem podjetju za letalsko opremo...«
Da v RIKO proizvajate letalsko opremo???
»Kakopak! Vse, od letalskih stopnic, če pride kak visok obisk, pa tja do — plugov.«
Boste pridno gonili kramp?
»Brez skrbi! Poiskali bomo krampe, ki funkcionirajo na gumb.«
Podobne stresa Miro kar iz rokava. Ta bo že našel pravo besedo. Pa tudi pri delu bo, očitno je, zalegel, čeprav avtomatiziranega krampa celo v RIKO še ne proizvajajo.
VSI ZA VSE
Sekretar mladinske organizacije v Planini nosi kavbojke, čeprav se le vozi na ekonomsko šolo v Celje. Ime mu je Lidija Valentinčič. Prepričana je, da za medsebojno sodelovanje mladih ne bo ovir. Mogoče samo malce odvečne sramežljivosti.
»Se je bomo že otresli. Ker moramo še v šolo, brigadirjem kak mesec še ne bomo mogli pomagati pri delu. Bomo pa zato sodelovali na kulturno prosvetnih in zabavnih prireditvah.«
Mile Milenkovič iz kranjske »Save« je skušen brigadir. Z mladinske akcije v Džerdapu se je vrnil z zlato udarniško značko. Obljubi:
»Delali bomo s srcem. Vsi za enega, eden za vse!«
• Črnolasa Jerica Kristančič iz LAMA v Dekanih mu pritrdi.
»Čeprav sem administrativni tehnik in imam tale hip še lakirane nohte, bom znala potegniti lopato za rep. Saj tudi doma delam. Če bo šlo sprva težko, si bom rekla' delo je zdravo! Tako upam, da bodo Kozjanci z nami zadovoljni, republiški cestni sklad pa tudi. In da bomo mi zadovoljni s Kozjanci in skladom. In sami med sabo. Novi kraji, novi ljudje, nova prijateljstva! To je za mlade.«
Za hip sedem pod breskev v travo. Reaktivec riše belo črto visoko nad kalečimi kozjanskimi njivami. Breskev žene nežne rdečkaste cvetove. Na veji sedi kos in se jezno dere. Mogoče name, mogoče na kakega potuhnjenega mačka. On že ve.
Jaz pogledam v »gradivo«. Tam piše na koncu:
»Solidarnostna akcija na Kozjanskem bi tako v bistvu morala predstavljati finalni del široke akcije v Sloveniji, katere namen bi bila ponovna afirmacija prostovoljnega mladinskega dela ...«
BOGDAN FINŽGAR
VEČNI ZDOMEC
IRENA ZAJŠEK	JOŽE	IZ	PRESEČNEGA
JERICA KRISTANČIČ
Kako pa kaj s plačo?«
Na tako vprašanje, ki je povsod na svetu zelo pogosto, odgovori običajno marljivi Nemec, da mora veliko delati, zato pa tudi veliko zasluži. Zal pa so davki krivi, da ne dobi v roke veliko mark, kajti plačilno kuverto mu prerešetajo z najrazličnejšimi dajatvami, od socialnega zavarovanja do cerkvenega davka. Tako je kosmata plača nemškega delavca zelo visoka, nazadnje pa jo oskubejo, da ostane v plačilni vrečki le še povprečnih tisoč mark. Prav zaradi tega govori nemški delavec o visokih davkih.
Te vrstice nimajo namena nikogar prepričevati, da so osebni dohodki v naših organizacijah združenega dela visoki, ker bi nam lahko kdo očital, da objavljamo šale z dolgo brado, ali pa poceni du. hovščino o visokih plačah.
Resnica je namreč taka, da vse pogosteje slišimo proteste marljivih delavcev, ki se na plačilni dan sprašujejo:
»Z lahkoto dokažem vsakemu, da naredim na mesec preveč za svojo sedanjo plačo! Kako je mogoče, da moje delo taiko slabo vrednotijo?«
KAJ ODŠTEVAJO?
Zaradi preprostejšega računa vzemimo, da je povprečna slovenska plača zdaj 2.000 novih dinarjev. Pri tem seveda računamo samo delo v rednem delovnem času, brez nadur in morebitnih drugih dodatkov. Na plačilni kuverti omenjajo na vrhu brutto osebni dohodek, nato pa odštevajo in odštevajo, da dobi delavec nazadnje v roko čisti dohodek, še prej pa z njegovim denarjem poravnajo vsa odplačila za kredite, članarine in podobno.
Vprašanje:	Koliko stane
povprečna slovenska plača?
Kot se bo kasneje izkazalo, račun ne bo čist, ker bi morali dobro zaposliti najmodernejši računalnik, da bi izračunali, koliko dajatev, prispevkov, davkov, ali kakor se že imenujejo ti izdatki, plača organizacija združenega dela, da nazadnje pride do vsote denarja, ki jo razdeli med delavce- Takih računov pri nas ni še nihče sestavil.
Toda pojdimo od tam, ko delovna organizacija že po vseh zakonih in predpisih prečeše svoje dohodke in pride do vsote, ki ji pomenijo osnovo za izračun čistih osebnih dohodkov!
Povprečni Slovenec dobi
2.000	dinarjev plače, kot pravimo bolj po domače, še prej pa mu v oddelku za osebne dohodke odštejejo trinajst večjih ali manjših vsot. Prav je, da zaposleni delavec vsaj včasih zve, skozi koliko rešet gre njegova plača, preden jo dobi v roke in v trgovini kupi kakršenkoli izdelek, na katerega spet plača približno dvajset odstotkov prometnega davka.
Velika vsota, ki jo organizacija združenega dela nameni za delavčevo plačo se začne krhati z republiškim prispevkom za izobraževanje — od povprečne slovenske plače odtrgajo za ta naslov 99,80 dinarja. Ker pa je vsak delavec tudi občan, občine pa skrbijo za osnovne šole, mora poravnati tudi ta račun — vsak mesec 72,60 dinarja.
Nato pride republiški davek (1,10 odstotka) — 22 dinarjev.
Občinski davek je nekoliko vi šli — 47,80 dinarja.
O teh odtegljajih ni na plačilni vrečki ne duha ne sluha, zato smo jih našteli do pare natančno.
ZA 211 DINARJEV ZDRAVJA
Zdrav in mlad delavec pa skrbi tudi za svoje zdravje in stare dni, zato plačuje:
prispevek za zdravstveno zavarovanje (10,15 odstotka)
TRHAJSTRESET
ZA ENO PLAČO
POVPREČNI SLOVENSKI OSEBNI DOHODEK NI 2.000 DINARJEV, KOT DOKAZUJE STATISTIKA, TEMVEČ 3.136 DINARJEV, LE DA DELAVEC TEGA DENARJA NE NAJDE V PLAČILNI KUVERTI
— v dinarjih 211,20 dinarja ter osnovni prispevek za pokojninsko invalidsko zavarovanje (18,42 odstotka) —
368,40	dinarja.
Zdaj smo šele nekje sredi računov, ki zmanjšujejo slovensko povprečno plačo. V oddelku za osebne dohodke morajo še odšteti vsak mesec 60 dinarjev prispevka za otroški dodatek, 5,80 dinarja prispevka za zaposlovanje in
13 dinarjev prispevka za dnevno otroško varstvo.
Zdaj sledi odtegljaj, ki ga mnogi z veseljem plačujejo, čeprav se ob tem odštevanju sprašujejo, kdaj jim bo koristil: Na vrsti je namreč prispevek za stanovanjsko izgradnjo, ki ga po novih predpisih zelo zapleteno delijo. Iz vrečke so za ta namen vzeli 174 dinarjev. Prispevek za Bosansko krajino, ki Jo je pri-
zadel potres, plačujemo že nekaj let, tako kot prej za Skopje — od povprečne plače gre za Banjaluko 20,40 dinarja.
Prispevek za zdravstveno zavarovanje smo omenili že na začetku tega seznama, zato odštejejo tokrat za isti namen le nekakšen dodatek
35,40	dinarja. Nazadnje je še dodatni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga delovne organizacije pošiljajo na isti žiro račun kot zgoraj omenjenega, vendar ga morajo obračunavati ločeno — 5,80 dinarja.
S tem se odštevanje od osebnih dohodkov konča.
SLOVENSKA POVPREČNA PLAČA — 3.136 DINARJEV
Koliko torej povprečno zasluži slovenski delavec? Njegova povprečna plača je 3136 dinarjev, kar pa se že kar lepo sliši in slabo tipa. Za vse prispevke in davke so mu namreč odšteli 1136 dinarjev.
Vse plače pa seveda niso povprečne, kajti nekateri zaslužijo tudi 6.000 dinarjev. V tolažbo večine, ki zasluži manij, naj povemo, da iz tako zajetne plačilne kuverte vzamejo le za zdravstveno zavarovanje vsak mesec 633,60 dinarja, celotni prispevki pa znašajo 3408 dinarjev, torej daleč nad čistim povprečnim slovenskim osebnim dohodkom.
Računa o vseh prispevkih, ki jih plačujejo delovne organizacije ne bomo pripeljali do konca, kajti še preden se oblikuje kosmata vsota za osebne dohodke, mora podjetje poravnati najrazličnejše prispevke, kredite, davke, poskrbeti mora za svoje sklade, amortizacijo, investicije itd. »Ni gospodarstva, ki bi bilo z dajatvami tako obremenjeno kot naše,« je pred. dnevi povedal sam predsednik zvezne vlade Djemal Bijedič.
Da se vrnemo k osebnim dohodkom! Vse, ki zaslužijo le malo čez republiško povprečje, čaka ob koncu leta še eno davčno rešeto, to je davek na skupni osebni dohodek, ki ga bo v naši republiki kmalu plačevalo polovico zaposlenih. Ali pa ga bodo dolžni vsaj prijaviti.
Na dnu osebnih dohodkov pa se je te dni vsaj nekaj
spremenilo. Doslej je bil P° zakonu najmanjši osebni hodek v Sloveniji 500 dinarjev. Ustava SFRJ v 37. člen« določa, da je delavcem čen najmanjši osebni dohode^ določen z zakonom. Najmanjši osebni dohodek pa J® tisti, za katerega družba s®' di, da zagotavlja del socialn varnosti in stabilnosti.
NAJMANJŠI OSEBNI DOHODEK — PO ZAKONU
V republiški skupščini so s spremembo zakona o najmanjšem osebnem dohoda potrdili, da s petsto dinar) ni več mogoče živeti, zato so sprejeli zakon, po katerem J. najmanjši osebni dohodek ’ odstotkov povprečnega ose. nega dohodka vseh zaposlen1*1 v republiki v preteklem Ker je bil lanski povprečij1 slovenski osebni dohodes 1935 dinarjev, je torej po naj' novejšem zakonu vsakem11 zagotovljeno 870,75 dinarj osebnega dohodka. Po P0<^, kih gospodarske zbornic®’ službe družbenega knjigovodstva ter ljubljanske banke P" v zadnjih dveh letih v Sl°v^ nijd.ni bilo organizacije zdrv ženega dela, ki bi izplačevala zaposlenim minimalne °s® bne dohodke. Zakon so spi jeli le zaradi tega, da so določili spodnjo mejo, kohk sme delavec najmanj zasluziti. Ce organizacija združene ga dela ne bi bila sposobjjf izplačati zaposlenim 870,75 dj" nar j a mesečnega osebnega dohodka, si je dolžna den» sposoditi. Ker pa je j&sn ’ da se ob taki plači danej (brez drugih vzporednih hodkov) ne da živeti, Prer' videva zakon, da lahko organizacija združenega dela *" plačuje najnižji osebni doftv dek neprekinjeno le šest mesecev, nato pa je potreb00 uvesti postopek za sanacijo-Z najmanjšo plačo, ki 1° zagotavlja zakon, štiričlanska družina skorajda ne more veti. če pa tudi ta osebni dohodek potehtamo pred odštetjem vseh prispevkov, ugotovimo, da je najnižja pinc? 1.365 dinarjev. Dokler kok^ ni oskubljena, je videti ka* precej velika, ko pa ji odstranijo perje (beri prispevke'’ se pokaže, da Je na koste malo mesa.
FERI 2ERD|N
KAJ HOČE NEVIDNI ČLOVEK
Kadar kje zagori, pokličejo gasilce na pomoč. Kadar ogenj, ki ne jenja, grozi spremeniti podobo sveta, si požar ogledajo tudi najvišji predstavniki oblasti. Gledano z zornega kota Združenih držav Amerike, je ogenj, ki se je udomačil v argentinskih pampah na jugu »podceline«, na obronkih Andov v Čilu, v Peruju in celo na otokih, napoved katastrofe, ki pa jo je morda še mogoče zajeziti.
VVilliam Rogers, ameriški državni sekretar, si te dni ogleduje ta ogenj in pogorišča. Odnosi med Združenimi državami Amerike In Latinsko Ameriko so povečini taki, da napovedujejo nujno intervencijo na diplomatskem polju. VVilliam Rogers je v zadnjih mesecih že nekajkrat napovedal nujnost novih, tvorrjejših zvez med Latinsko Ameriko in Združenimi državami Amerike: zaznati je bilo to ob ameriškem tihem popuščanju zahtevam nekaterih latinskoameriških držav, članic »kluba 200 milj«, ki terjajo suvereno razpolaganje z morskimi bogastvi ob svojih obalah, dalje ob prvem, čeprav posrednem sporazumu med Združenimi državami Amerike in Kubo o preprečevanju zračnega piratstva, slednjič pa potrjuje to tudi pričujoča turneja »nevidnega« človeka Williama Rogersa po nekaterih državah Latinske Amerike te dni, »nevidnega« zato, ker ga varnostne službe držav-gostiteljic tako varujejo, da ga za prebivalstvo praktično ni. Njegovega predhodnika na kontinentu, guvernerja države New York Nelsona Rockefellerja so namreč sprejeli prebivalci s kamenjem in silovitimi demonstracijami, ki so izražale negodovanje Latinske Amerike s pater-nalističnim, kolonialnim odnosom ZDA do svojega južnega, večidel revnega in nerazvitega soseda.
S priznavanjem Kube, ki so jo leta 1962 države, članice Organizacije ameriških držav (OAD) izključile iz te medameriške skupnosti ter se priključile ekonomski in politični blokadi Castrovega otoka, se danes merijo odnosi med posameznimi državami zele-
nega kontinenta in Združenimi državami Amerike. Kljub načelnemu stališču o abstinenci kakršnih koli odnosov do Kube v Organizaciji ameriških držav (temu »ministrstvu za kolonije«, kot jo imenujejo v Havani) so posamezne države že navezale stike s Kubo. Mehika, Čile in'Peru, ki so se v Organizaciji ameriških držav zelo zavzemale za sprejem Kube medse in za ukinitev gospodarske blokade otoka, že dobivajo naslednike: v Argentino prihaja te dni kubanski premier Dorticos (navzoč bo ob predaji oblasti Hectorju Čampo-ri) In argentinsko množično politično gibanje peronizem je kmalu po zmagi na volitvah Izjavilo, da bodo vezi med Argentino In Kubo znova vzpostavljene. O tem pa razmišljajo tudi v Ekvadorju |n Venezueli. Skratka, blokada se ukinja, In to mimo »uradne« volje ZDA, ki trdijo, da odnosov s Kubo ne bodo spremenile, vse dokler Kuba ne bo spremenila svojih odnosov s Sovjetsko zvezo in politike do ostale Latinske Amerike.
»Sedaj so dane osnove za bolj odprt dialog,« je dejal, ko je govoril o stikih z Latinsko Ameriko, predsednik Nixon v poročilu, ki ga je namenil kongresu. Kakšne so te osnove v Latinsk' Ameriki, je bolj ali manj znano: zahteva po pravičnejši navzočnosti ZDA v Latinski Ameriki je ena najbolj bistvenih komponent.
Gotovo pa je, da so se osnove za bolj odprt dialog spremenile predvsem v ZDA, kajti spožnanje, da iz dneva v dan v Latinsk' Ameriki zgolj zgubljajo, je narekovala bolj pretanjeno povečanje južnemu sosedu. Nixonu je pot v Latinsko Ameriko — čeprav jo je napovedoval za letos — prejkone še vedno zaprta, zato je mora njegov sel, državni sekretar VVilliam Rogers, »nevidni gost katiu ske Amerike«, sprejeti to manj hvaležno, toda nujno poslanstvo.
Kajti pogorišče odnosov med ZDA in Latinsko Ameriko je * dneva v dan obsežnejše.
vajo mandatne kazni, kot vozniki žugajo drugim voznikom, ki se jih drznejo prehiteti, ali pa togotno hupajo onim, ki vozijo prepočasi — ni ga prometnega strokovnjaka na svetu, ki bi lahko zadovoljil vse nasprotujoče si želje Slovenca na cesti. Ga ni. In ga ne bo.
Čeprav bo torej del občinstva vedno nezadovoljen, pa od naših prometnih organov vendarle polni upanja pričakujemo, da bodo napravili na cestah vsaj toliko reda, da bi se po številu smrtnih nesreč uvrstili kam v zgornji del evropskega povprečja, ne v preveč soliden del, to bi bilo megalomansko, pa vendar le ne v povsem samomorilski del, kjer smo zdaj. Saj menda ne zahtevamo preveč? Z novim zakonom o prometu, ki je bojda na poti, ali brez njega, saj je vseeno. In z merico več spoštovanja do predpisov, ki so že dolgo v veljavi. Spoštovanje predpisov in uveljavljanje spošto-vanja pri nas eno brez drugega ne gre!
Vsi naprimer vemo, da Je hitrost v naseljenih krajih omejena na 60 kilometrov. Vemo tudi, da vsaj polovica voznikov te omejitve ne spoštuje. Občasne policijske zasede z radarjem, ki sproti kaznujejo neposlušne, so voznike doslej največkrat samo zmedle. Namesto da bi pazili na promet na cesti, so samo oprezali za policijskim avtomobilom, da bi ga pravočasno ugledali in pritisnili na zavoro (kar spričo številnih škodoželjnih radovednežev zbranih okrog zasede res ni težko). Sele ko so spoznali, da so radarske zasede vse pogostejše, so spoznali tudi to, da se je pametneje ukloniti predpisom. Zdaj ko je bila zadeva skoraj zrela, da bi spoštovanje hitrostne omejitve sprejeli kot nujno zlo, pa zasede očitno niso bile več ekonomsko rentabilne, pa so jih ukinili, dokler se niso opogumljeni vozniki spet toliko privadili na hitrejšo vožnjo, da se jih je ponovno splačalo poslati na cesto. Tako se |gremo v nedogled nekakšne slepe miši: poskusi, plačaj, poskusi, plačaj... Zdaj pa si zamislite, da bi prometni organi namesto tega objavili v časopisih preprost oglas, neznaten, lahko celo med malimi oglasi, nekako takšenle: obveščamo vse cenjene občane za krmili motornih vozil, da smo sklenili napraviti enkrat za vselej na naših cestah red. Vsako najmanjšo prekoračitev hitrostne omejitve . bodo odslej neizprosno kaznovali. Prosimo občane, naj upoštevajo, da mislimo to čisto zares. Ku-kuk, radar! Lep pozdrav — Milica (prometna). In še P- S-: bodite, prosimo, ljubeznivi z našimi organi, kadar vam bodo odvzeli vozniško dovoljenje! Hvala.
In enako za brezobzirno prehitevanje. za ogrožanje drugih, za strnjeno vožnjo tovornjakov v klancu brez pred-pisane razdalje, za promile alkohola v krvi in kar je še poglavitnih prometnih grehov, zaradi katerih se zaletavamo ter razbijamo. Za vse se najde zdravilo, če se ga res hoče. Za to gre: če se ga res hoče. Ce pa se gremo samo mrliške oglednike in zbiralce statističnih številk, tudi najboljše zdravilo, pa naj bo še tako čudodelno, ne more porna-'gati kaj prida.
V razmerah kakršne vladajo na naših cestah, si tako lahkoumne brezbrižnosti še v bodoče skoraj ni več moč privoščiti. Zato bo moralo obveljati ono drugo: za vse se najde zdravilo — če se ga res hoče ...
PRIHODNJIČ: NEKAJ KORISTNIH PRAKTIČNIH NAPOTKOV
MILAN MAVER
Kakšno naključje: dan potem, ko sem končal in oddal prvi nadaljevanji o Slovencih za krmilom, sta bila v slovenskem tisku objavljena dva članka o avtomobilistih oziroma pešcih.
V prvem smo brali, kako je štirinajstega novembra 1898' v Ljubljani vse drlo na ulice gledat prvi avtomobil na Balkanu — samohodno kočijo barona Codellija, s katero je prišofiral z Dunaja z vratolomno hitrostjo — 16 kilometrov na uro! Pet mesecev kasneje, ko se je radovednost polegla, je Slovenski narod že povzdignil glas: »Barona Codellija avtomobil je predmet mnogim pritožbam iz občinstva. Ljubljančani sicer niso tako malomestni filistri, kakor se na-vadno misli, ali vsaka stvar ima svojo mejo, in tako tudi naglost, s katero se podi ta avtomobil po najožjih ulicah. Nesreča se sicer, kolikor nam je znano, ni Pripetila še nobena, strahu pa je ta avtomobil povzročil že dosti. Zatorej bi bito želeti, da se voznik tega voza ozira malo tudi na občinstvo, saj to vendar hi ustvarjeno, da mladi gospodje z njim Saile zbijajo...«
Tako o letu 1898.
Na komentatorski strani slovenskega časnika pa je pisec članka o pešcih bridko potožil o razmerah v letu 1973: 11 ■. .Parki, zelenice, igrišča, nič ni več var-ho pred nasiljem nizke ali sploh nobe-he kulture našega avtomobilizma. . Na haših najbolj prometnih ulicah vidimo ženske in otroke, kako kot preplašene živali tekajo čez cesto. Pač, zanesljivo znamenje terorja, ki vlada nad pešci po haših ulicah...«
Tako beremo o letu 1973.
Ce dobro premislimo, se v 75 letih ni skoraj nič spremenilo — vsemu kolosal-hemu tehničnemu napredku v brk; od hos med pešcem in avtomobilistom je hamreč ostal tak, kot je bil.
Leto 1898 je torej pomemben mejnik zaradi dveh pridobitev: za napredek vneti Slovenci smo tedaj dobili s prvim avtomobilom svojega prvega brezobzirnega voznika, hkrati pa so bili položeni temelji prihodnjim odnosom, kot jih te jedrnato strnil komentator: »Barona Codellij a avtomobil je predmet mno-pritožbam iz občinstva!« Na eni strani torej že takrat občinstvo, tisto dobro, redoljubno do svojih meja strpno občinstvo, ki nikakor ni »tako malomestno filistrsko,. kot se navadno misli«, na drugi strani avtomobil in njegov brezobzirni voznik. Pa še hrup in smrad. pri tem smo ostali, kot kažejo odmevi, vse do danes.
Preprostež bi morda sodil, da je "ankar Slovenskega naroda ustrelil v Prazno. Kljub ostremu protestu povzdignjenem v imenu občinstva se prvi brezobzirni avtomobilist ni poboljšal. Nasprotno, dobil je celo posnemalce, belo vedno več je bilo posnemalcev. Dandanes so ti posnemale! že množično Opredena organizacija, ki ji pravimo avto-moto zveza, plačujejo članarino, tipkajo avto-moto časopis, sodelujejo z zakonodajnimi in prometnimi organi, se kregajo z zavarovalnicami in so sploh, kot pravimo, aktivni..
Nasprotno pa pešci še vse do danes nimajo svoje zveze pešcev. Ostali so še kar naprej občinstvo, kar pa žal ne ustreza več resnici, ker občinstvo niso voč samo pešci... V tem je tudi tra-°ten°st vseh jeznih pešcev, ki v imenu Občinstva kličejo na sveti boj proti avtomobilski nadlogi.
Vendar pa preprostež ne bi imel PVkv, če bi podcenjeval »glas javnosti«. Dgorčeni komentarji resda nikogar ne “Preobrnejo, pripomorejo pa, da se slej 0 Prej zgane oblast. Po pet letnem
upornem javnem pridušanju so na primer leta 1904, kot beremo na Slovenskem že dobili prva »določila o vožnji z avtomobili in motornimi kolesi po javnih cestah«, v njih je bilo v zaščito občinstva ostro ukazano, da »po nasellenih krajih avtomobili ne smejo voziti hitre je od konja v lahnem diru...«
Občinstvo je odlok pozdravilo z za dovoljstvom — končno vendar nekdo, ki bo stopil nadutosti na prste — čeprav bi še raje videlo, da bi oblast avtomobile povsem prepovedala, da bi jih izgnala na kakšen samoten otok. A tudi oblast je utesnjena med nakovalo in kladivo, iz zagate si pomaga s kompromisi. Tako je pretirani »naglosti« spodrezala peruti, poslej so vrli redarji lahko planili na konja, dohiteli ter zaustavili neposlušnega avtomobilista, ki je ogrožal prometno varnost, občinstvo pa je oblast tudi postavila pfed dejstvo, da so avtomobili pač tu.
Oblasfni organi, ki določajo, kaj je na cesti dovoljeno in kaj ne, so še od
tistih dob vedno nekoliko v zaostanku. To pa preprosto zato, ker morajo urejati reči, ki nastajajo brez njih. Tudi njih postavlja civilizacija in nikoli zadovoljni napredek pred dejstva. Oblastni organi dandanes sicer tudi načrtujejo in predvidevajo., kam in kako je treba usmerjati razvoj na naših cestah, toda življenje jo vedno mahne malce mitno, pa ga morajo potem loviti za ušesa in vleči nazaj v predvideno smer, ah pa popravljati predvideno smer. To ni lahko opravilo niti hvaležno opravilo. Navadno so nezadovoljni vsi prizadeti, prizadeti pa šo dandanes tako ali drugače skoraj vsi.
Kadar so prebivalci peš, se jezijo, ker ne morejo čez cesto povsod, koder jim ravno pade na pamet. Kadar sedijo za avtomobilskim krmilom, se jezijo, ker jih ovirajo oni, ki so prav tedaj peš; kot pešci se jeze na prometne miličnike, ker jih s piščalko kličejo hazaj na pločnik, kot vozniki se jezijo nanje, ker jih nadzorujejo z radarji in jim zaračuna-
ŽALOSTINKA O NEKEM NAGAJANJU IN NEKI TRMI NA OBROBJU MESTA
KRANJ, NATANČNEJE NA PRIMSKOVEM
Namenili smo se vam napisati vzgojno zgodbo, tako, so nam jo pripovedovali v dveh sosednjih, na videz prav idiličnih stanovanjskih hišicah v tistem kranjskem predmestju, ki se mu pravi Primskovo. Njen pravi naslov bi moral bdti seveda »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade«, toda malce zguljen je že in morali smo ga opustit:.
Vsak stavek naše pripovedi bi se moral poleg tega začeti s: »če postavimo« oziroma z »denimo da« oziroma s »torej bi lahko sklepali ...« toda zavoljo prikladnosti bomo te naveske opustili. Ljubeznivega bralca pa prosimo, naj si jih ob prebiranju sestavka vselej misli zraven, sicer nam bo očitano marsikaj. Predvsem, da maličimo resnico, da smo hudobna in pristranski in nepoučeni in poln' natolcevanja in polresnic. Torej, kot domenjeno: »Ce postavimo« ... Naš namen je namreč le in samo plemenit. Vzgojen.
Anton Razdrh, gospodar hiše v Kavčičevi 12, si je namenil postaviti garažo, kajta kdo pod božjim soncem, ki premore lastno hišo z vrtom in avtomobil, si danes ne želi imeti poleg hiše še garaže!
Gospodar je razmišljal in ugibal in si ogledoval ter si navsezadnje dejal, da bo najbolj prikladno, če prisloni garažo na jugovzhodno steno hiše. V tem primeru potrebuje najmanj prostora in poleg tega je ena, hišna stena takorekoč zastonj.
Rečeno, storjeno. Leta 1967- je oddal na občini vlogo in leta 1968 so mu jo odobrili. Dvakrat. Prvič 29. aprila, ko Je šlo za manjšo garažo (3 krat 5,90 krat 3 metre), in drugič konec leta — vmes si Je bil namreč premislil in zaprosil drugič, tokrat za večjo garažioo dimenzij 3,70 krat 8,10 krat 3,50 metra.
Občinski možje so prošnji ugodili in na lokacijsko odločbo zapisali med drugim:
»Ob ponovnem ogledu je bilo ugotovljeno, da je stranki inoč ugoditi, saj s tem (garažnim prizidkom, op. p.) niso prizadeti niti javni in urbanistični interesi niti koristi in pravice mejaša Anke Babič iz Kranja.«
In zdaj smo tam. Pri mejašici, sosedi v sosednji, na videz tudi prav idilična stanovanjski hiši, ki jo deli od Raz-drhove le nekaj sadnega drevja in ograja.
Anton Razdrh Je začel graditi, Anka Babič pa nagajati.
Za začetek je odbrzela na občino in preklicala svoj podpis in dovoljenje za graditev, ki ji kot mejašici gre in ki ga je spočetka, dan prej ob komisijskem ogledu, sicer dala.
Vtepla si je v glavo, vse kaže, da Anton Razdrh ne bo imel garaže. Da je vsaj ne bo imel tam, kjer lahko ona soodloča.
— Tovariš Anton Razdrh, zakaj ste sl tedaj premislili in vložili prošnjcf za večjo garažo? Zakaj vam ni bila dobra manjša?
»Imam dva odrasla sinova. Tudi si nova imata avto in živita z nama z ženo. Mislil sem si, da bi bila lahko garaža dovolj velika za oba avtomobila. Sprva na to res nisem pomislil...«
Da bi razumeli, zakaj Je soseda Babičeva tedaj nenadoma sklenila, da Razdrhova garaža ne bo stala tam, kjer se je bol sosed namenil, moramo poseči nekaj let nazaj.
Sprva sta živeli hiši v siogi. Potem »ta morda Razdrhova kratkohlačna fantalina kdaj smuknila kakšno jabolko, ki je viselo čez njihov plot, ali vrgla kamen na sosedov vrt, ali, bog obvaruj, v navalu pobalinstva sosedi celo pokazala jezik. Karkoli, sosedi Babičevi
sta se smrkavca zamerila, in ko sta iz smrkavcev odrasla v tovariša, ni bilo nič boljše. In sodu je ižbilo dno, ko se je eden od fantov, tedaj še vajenec, oglasil z mojstrovim nalogom pri sosedih Babičih, da bi popravil nekakšno okvaro, soseda Anka Babič pa mu ni dovolila vsto pa: »Tebe pa že ne spustim noter, Branko,« mu je rekla in pristavila, da imata še stare neporavnane račune.
Branko je menda potem ves užaljen in prizadet sedel zunaj v dostavnem avtomobilu, saj, priznajmo, za mladega vajenca resnično ni posebno spodbudno, če se vrne v podjetje, ne da bi naročeno opravil, s pojasnilom, da ga pri stranki niso spustili noter.
Žalitev se je potem končala na sodišču, in sicer tako, da je Anka Babič odštela razmeroma visoko kazen.
Tedaj, tisto dopoldne .pred mnogimi leti je bila, ne da bi se kateri od prizadetih tega tedaj že zavedal, najbrž zapečatena tudi usoda Razdrhove garaže in morda tudi Babičevega nadzidka in kdo ve česa še, kar bi si soseda z leti na svojih vrtovih še omislila in pri tem potrebovala soglasje mejaša, to je, soglasje drug drugega ...
In zdaj smo pri bistvu zadeve. Raz-drhovima so torej izdali lokacijsko od ločbo, na odločbo se je tisti popoldan, ko je prišla k Razdrhovlm komisija, na prvi mah podpisala in dala privolitev tudi Babičeva, že naslednje jutro pa si je premislila (verjetno je prišlo razsvetljenje že zvečer ali ponoči) in odbrzela na občino povedat, da se ne strinja več in naj njen podpis na lokacijski odločbi zradirajo in da kot mejašica, ki ima pri tem besedo, sosedu Razdrhu prepoveduje postaviti garažo.
Ne da bi sosedu svojo »subverzivno dejavnost« kakorkoli omenila, je dosegla, da so drugo lokacijsko odločbo, tisto za večjo garažo, res razveljavili. Toda njen uspeh je bil le polovičen: za iz-ničitev prve, spomladanske lokacijske odločbe je bilo že prepozno.
Tako je graditev večje garaže sicer preprečila, ni pa več mogla preprečiti postavitev prvotne zamisli:	manjše
shrambice za avtomobilček.
Sosed Razdrh pa ga je medtem seveda lomil po svoje. Začel je graditi pri priči, ne da bi počakal še na gradbeno dovoljenje, kot se spodobi. Menda je sledil zgledu številnih drugih soobčanov, ki so storili prav tako, toda naj si bo tako ali drugače, garaža je s tem postala »črna«. Gradbeno dovoljenje je pozneje, leta 1971, ko je garaža že tri leta stala, sicer res dobil, toda zdaj ni ve ljalo nič več. V gradbenem dovoljenju je namreč pisalo, da sme postaviti le malo, prvotno garažioo, Razdrh pa si je v dobri veri, da je vse po črti zakona, postavil večji hlevček. Garaža je ostala črna gradnja.
Ko je garaža že stala, sta se Anton in žena sporazumela, da bi bilo pametno, ko bi okno nad garažo spremenila v vrata (morda sta o tem načrtu ugibala tudi že prej, tega ne vemo) in si tako ustvarila »možnost, da lahko na strehi garaže sušimo perilo.«
Spet sta prosila za dovoljenje, tokrat za spremembo okna v vrata. Na strehi garaže so zabingljale rjuhe in kombineže. In vse bi bilo lepo in prav, ko bi nekega dne ne prišli z občine in ne povedali, da bodo vse skupaj porušili, če bo garaža še naprej velika in torej »črna«.
»Prvič so prišli z občine že leta 1968, ko sem garažo ravno postavil. Le vrata so še manjkala. Povedali so, da se je soseda Babičeva pritožila in s pritožbo uspela in da potemtakem ne smem zgradit; večje, ampak le manjšo garažo. Toda garaža je že stala, saj veste, iz žuljev mojih in ženinih rok, in težko je rušiti, kar si sam s težavo in z velikimi stro-
ški postavil. Se posebej, ker na lokacijski odločbi stoji črno na belem, da je tud' z večjo garažioo vse lepo in prav in da ni napoti ne občini ne sosedi...«
Potem so Razdrha poklicali na obči no in mu lepo in nekajkrat rekli: »Daj sam uskladi zadevo, zmanjšaj garažo za toliko, da bo po prvem načrtu! Boljše bo zate, če to storiš sam...«
Da, bili so obzirni in potrpežljivi. O kranjski občini nič slabega. Tudi Razdr-hovi menijo tako, celo zdaj, ko so jim črno gradnjo, ljubo garažico, prav grdo podrli. Pravzaprav ne podrli. Uskladili. Kako je potekalo usklajevanje, pripoveduje tudi fotografija. Sicer pa drugače morda sploh ne gre, kdo ve?
Razdrh je namreč garažo končno res sam uskladil le na pol. Odmaknil jo je od sosedinega vrta, zožil, ni pa je tudi znižal in skrajšal. »To ba pomenilo znova graditi od začetka!« pravi.
Soseda je pritiskala, občina je opozarjala, Razdrh je trmoglavil. Vmes so posegle najrazličnejše družbene organizacije in lokalni dejavniki. Sprti stranki
ČRNA GARAŽA: Antonu Razdrhu so jo konec koncev nekoliko na silo In ne preveč lepo »uskladili« ...
sta bali klicani tudi na poravnalni svet pri krajevni skupnosti. Tam je Babičeva menda izjavila: »Če bi živela samo sedem let, bi popustila. Tako ne popustim. Garaže ne dovolim postaviti.« Ko so jo vprašali, zakaj, je menda povedala, da iz principa. Razdrh pa je menil, da je uskladil že dovolj in da več uskladiti tudi ne more.
Dovolimo si zdaj krajše lastno razmišljanje. Če si ogledal klavrne ostanke garaže pa mejo in Babičev dom, si res ne moreš prav razložiti, kaj je bilo na garaži tako strašno motečega, nemogočega, uničujočega, neznosnega, neprebavljivega, da-je izzvala takšno reakcijo pri sosedi. Ker stoji na jugovzhodni strani hiše, ne meče na sosedin vrt niti najmanjše sence. Ker je Babičeva hiša pomaknjena daleč v vrt, Razdrhova pa stoji tik ob cesti, sta sosedina hiša in njegova garaža tudi sicer tako vsaksebi, da bi marsikoga njen nebogljeni obstoj prav nič ne motil. Toda nismo vsi enaki. Anko Babič je gromozansko motil.
In tako so po Razdrhovem trmoglav-1 j en ju in dosledni odločnosti Babičeve
20.	januarja prišli miličniki, njih enajst, in štirje fantje od fare z vrtalnimi stroji: in garažo so precej neusmiljeno »u-skladiii«. Delali so od osmih zjutraj do
petih popoldne, peli so težki kompresorji, žena in eden od sinov pa sta medtem za vsak primer ostala v hišnem priporu.
Vse je bilo po črki zakona in po paragrafih, kljub temu pa si zasebno drznemo dvomiti, da je občino tistih nekaj protipostavnih centimetrov v višino in dolžino tako zelo vznemirjalo, da bi bili sami od sebe posegli vmes s silo. Drznemo si domnevati, da bi bili morda le zamižali na eno oko, ko ne bi bilo ne popustljive sosede.
Medvprašanje:
Soseda Babičeva, zakaj vam je Razdrhova garaža tako nekrščansko na poti? Zakaj se niste strinjali s postavitvijo?
»Zato, ker nas ni nihče nič vprašal.
Pri prvi lokacijski odločbi nas sploh niso vprašali za mnenje, sosed bi bil moral prinesti na občino naše pismeno soglasje, pa se mu sploh ni zdelo vredno stopiti k nam ... človeški odnos bi morali imeti do nas, to!«
— .Morda pa je bil vmes strah, da ga boš te napodili, tako kot nekaj let prej sina, ko vam je prišel elektriko ali kaj vem kaj popravit? Saj ste bili tedaj že hudo sprti, ne?
»Jaz se z nikomer tu okoli ne kregam, kar vprašajte ljudi. Kakšni pa so z nami Babičevi, ko bi vi le vedeli! —
Ne tega nikar ne zapišite. Za to nimamo prič, lahko bi vzeli gor kot natolcevanje ...«
(Previdna, tale Babičeva!)
— Toda zakaj ste tedaj, ob ogledu komisije, podpisali, pozneje pa ste si premislili?
»Tedaj sta prišla k meni Dovjak m Jerkič. Gospa, zdaj je pa takole. Če ste vi za to, da Razdrh balkon naredi, za garažo ima tako že dovoljenje. 2e od lani ima dovoljenje, tedaj je bil še drug zakon, vi zraven niste bili potrebni. Ce je samo balkonček, tisto nas ne moti, sem rekla in tedaj na hitro podpisala. Pozneje sem videla, da so me okoli prinesli. Poleg tega so naredili iz okna vrata.. To je najhujše, vidite! Naredili so vrata, in midva z možem sva ob ves mir.«
— Ne razumemo, gospa. Saj ste vendar za balkonček podpisali, na balkonček pa vselej vodijo vrata?
»Ampak tisto njihovo ni balkon, tisto je TERASA! Vrata naj spet zazidajo, pa bova tudi midva popustila. Naredili so teraso, vzeli so nam mir. Zdaj tam sušijo perilo. Kot da nimajo vsega vrta za perilo. Ona pa pravi, da ji perilo na vrtu čebele poserjejo. Saj so njene čebele, ne? Ampak tega ne pisat, bo videti kot opravljanje!«
— Toda, gospa, na občini pravijo, da niste samo proti oknu, ki so po novem vrata, ampak tudi proti veliki in proti majhni garaži. To nam. je potrdil sam tovariš Jarc.
»Jaz in mož hočeva tu samo svoj mir, vidite! Samo svoj mir!«
Poteza Anke Babič je bila hudo nepremišljena. Kmalu po tistem, ko si ie postavil proti njeni volji garažo Razdrh, si je tudi sama omislila, da bo nadzidala hišo in prizidala dve garaži. Razdrh je dal na zapisnik: »Jaz ji dovolim, ce tudi ona dovoli meni.«
Pa Babičeva celo tedaj ni dovolila; ker je menila, da v svojem primeru pa^ ne potrebuje dovoljenja mejaša Razdrha. (Razdrhova garaža naj bi segala skoraj čisto do meje z Babičevo, medtem ko namerava Babičeva graditi in adaptirati zunaj maloobmejnega pasu med sosedoma, op. p.).	j
Zmota! Razdrhovi so vrnili udarec za udarec in zdaj, po besedah odgovornih na kranjski občini,, »torpedirajo bičevo s pritožbami«, to pot celo na visj ji, na republiški instanci. Kaže, da km uspešno, kajti zdaj Babičeva že tri lot ne more začeti adaptacije in opeko h» dvorišču ji žalostno jemlje hudič.
Kako se bo zadeva razvijala naprej-je težko presoditi. Rekli bi, da bo Rf**” drh končno popustil in postavil manifb garažioo, ki jo še vedno sme postavni (in kjer mu, kaže, Babičeva res ne b° mogla do živega), Babičeva bo zadostil" vsem zankam in predpisom, za katere jo zdaj slovijo Razdrhovi, in bo začel adaptirati. Toda...
Toda napol na glas že zdaj razmišlja; da bi pravzaprav tudi v mali garaži® sesed Razdrh najbrž ne smel imeti o*j na (zdaj je okno vgrajeno, op. p.), kal če na njeni strani — recimo — slučaja zraste tik pred oknom kaj velikega 1 zelo temnega, kar bi jemalo svetlobo, t daj bi morda Razdrh lahko tisto vel posekati, in potem bi...	^
Skratka, očitno smo šele v	,,
tekmi pa se obeta še vrsta podaljški -O sodnih stroških in infarktih bomo iri nadaljevanju naše vzgojne zgodbe P g ročali posebej.	A
BERNARDA RAKOV£C
Državna založba Slovenije je v svoji zbir. ki klasikov slovenske umetniške besede pred kratkim izdala tretjo knjigo pisem pisatelja Ivana Cankarja. Manjka torej samo še zaključna, četrta Knjiga Cankarjevih pisem. A yse se zdi, da bodo Cankar- , jeva pisma napolnila še del Pete knjige.
Korespondenca Ivana Cankarja je zagotovo najobsežnejša in najzanimivejša literarna korespondenca na Slovenskem, najbrž pa je to najobsežnejša korespondenca kakega Slovenca sploh. To gre Pripisati temu, da je Cankar živel zdaj na Dunaju, zdaj v Ljubljani in je bil prisiljen veliko pisati. Očitno' pa so niu šla pisma prav lahko od rok. Včasih je v enem sa-niem dnevu napisal dvoje, tro.
Je ali še več pisem. V mno-gih primerih ne gre za navadna vsakdanja pisma, ampak za prave literarne umetnine, napisane v odličnem stihi in y bogatem jeziku. Za Cankarja velja, kar je o njem zapisal pisatelj Alojz Kraigher — da je bil v pisanju pisem pravi virtuoz. Marsikatero njegovo pismo je po umetniški moči in pomenu enakovredno njegovim literarnim črticam.
najobsežnejša literarna korespondenca
Da so Cankarjeva pisma izredno zanimiva ne samo za razkrivanje njegovega življenja in pisateljevanja, ampak tudi kot izjemno umetniško Pričevanje o času, v katerem je živel, so spoznali že zelo zgodaj. Prva pisma so ob j a. vili že kmalu po njegovi smrti, v celoti pa je danes znanih več kot petdeset objav njegovih pisem — v knjigah, revijah in znanstvenih publikacijah. Največjo izdajo Cankarjevih pisem je leta 1948 oskrbel Izidor Cankar ki je v treh knjigah 'natisnil 960 Cankarjevih pisem.
Urednik Izidor Cankar je takrat zapisal: »Sme se reči, ha ni nikjer večje množine Cankarjevih dopisov, in nikjer takih, ki bi spremenili ?hko njegovega življenja, dela >n njegove osebnosti, kakršna vstaja iz tu objavljenih Pisem.«
Urednik sedanje izdaje pisem profesor Jože Munda, vodja bibliografskega oddelka v Narodni in uhiverzitetni knjižnici v Ljubljani, je zbral za novo izdajo približno 1400 Pisem in vendar pravi: »Danes smo seveda že veliko bliže idealni popolnosti, vendar, hienimo, še vedno talko daleč ?<1 nje; da bi si ne upali izjave prvega urednika ponoviti- Prepričani smo, da se bo vedno odkrilo kaj novega jn da bo treba to ali ono trditev o Cankarju popraviti.«
Izidor Cankar je pripravljal svojo izdajo pisem v času, ko so bile državne meje Precej zaprte in ni mogel ne-°virano iskati Cankarjeve korespondence na Dunaju. Nehaj pisem pa so njihovi lastniki takrat še skrivali, ker bi ®e bili ž njihovo objavo poču-tili prizadete.
na novo odkrita pisma
Urednika sedanje izdaje Cankarjevih pisem Jožeta Mundo smo vprašali, katera Plsma, objavljena v sedanji “hlaji, so bila do sedaj neslana ali vsaj neznana širši Javnosti. Urednik daje med us novo odkritimi pismi na Prv9. mesto štirideset pisem, ^ Jih je Ivan Cankar pisal ?v°_ji nevesti Štefki Ldffler-ipvl in njeni materi Albini. [V	150 pisma, ki se berejo kot
1 ?°bro napisana proza. Nada-Je bodo uvrščena v zaključ. V, ' u knjigo doslej neznana pi-ki jih je Ivan Cankar PJsal pisatelju Alojzu Krai-
“1
gherju. Znano je, da je Alojz
Kraigher sam napisal obsežno delo o Cankarju. Pri pisanju je veliko uporabljal pisma, ki mu jih je bil Cankar pisal. Ta pisma je pozneje sam izročil univerzitetni knjižnici. Na zajeten zavoj Cankarjevih pisem, ki so jih našli v Kraigherjevi zapuščini, pa je bržkone pozabil, sicer bi jih bil zagotovo uporabil v svoji študiji o Cankarju.
Med na novo odkritimi pismi bodo deležna večjega za. nimanja tudi pisma, ki jih je Cankar pisal svoji zadnji nevesti Mileni Rohrmannovi. To so zelo lepa ljubezenska pisma, kakršna je zmogel napisati samo umetnik Cankarjeve moči in niso bila doslej še nikjer objavljena, tudi v znanstvenih listih ne.
Na novo odkritih pisem, ki pomembno dopolnjujejo Cankarjevo podobo, bo še precej. In kakšen se nam kaže Cankar v svoji nadvse ‘obsežni korespondenci?
KADAR JE ŠLO ZA DENAR, NI POZNAL PONOSA
V podnaslovu našega se stavka smo zapisali, da smo Cankarja postavili na oltar in mu nadeli svetniški sij. če o Cankarju beremo v kaki šolski čitanki, si ga predstav-
PISATELJ IVAN CANKAR: njegova številna pisma, od katerih imajo mnoga umetniško vrednost, kažejo tudi njegove človeške slabosti, predvsem izjemno nespoštljivo ravnanje z denarjem
no zanimiva. Tako je, na primer, pisateljica Zofka Kvedrova, ki je bila le Cankar jeva znanka in vrstnica, pošiljala Cankarju dolga pisma, v katerih popisuje svoje praško življenje. Ta pisma se skoraj ne razlikujejo od njenega pisanja v knjigah. Tudi pisma Cankarjevih dopisovalcev pomembno razkrivajo njihov čas.
Cankar je napisal v svojem življenju še veliko več pisem, kot jih je znanih. Mnogo pisem je propadlo in izginilo. Tako, na primer, poznamo pisma, ki jih je pesnica Vida Jerajeva pošiljala Cankarju, Cankarjeva pisma njej pa so propadla na Dunaju. Poznamo pisma, ki jih je Cankarjev vrstnik, prijatelj in sodelavec Hinko Smrekar pisal Cankarju, ne poznamo pa Cankarjevih odgovorov nanje. Izginili so neznano kam. Mogoče bodo ta pisma, ki bi razkrila še marsikatero neznano stvar iz Cankarjevega življenja, še kdaj prišla na dan.
Večina Cankarjevih pisem je sedaj na varnem v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Tam so dosegljiva vsem, ki jih žele študirati. Kakih deset odstotkov pisem pa je še vedno v drugih knjiž. nicah in arhivih ter v rokah zasebnikov.
VIRTUOZ
V PISANJU PISEM
UMETNIKA IVANA CANKARJA SMO POSTAVILI NA OLTAR IN MU NADELI SVETNIŠKI SIJ, V 1400 PISMIH PA SE NAM RAZKRIVA KOT ČLOVEK S ČLOVEŠKIMI TEŽAVAMI IN SLABOSTMI
ljamo skoraj kot nezemeljskega človeka, ki se bojuje za najpravičnejše stvari. Tudi nenehno poudarjanje njegove spoštljivosti do lastne matere ga je vzdignilo nad oblake. Cankar pa je bil pred. vsem človek s človeškimi napakami in slabostmi, s prav takšnimi, kakršne so imeli njegovi vrstniki. Pisma nam razkrivajo tudi takšnega navadnega Cankarja.
T_kšen Cankar v večini svojih pisem moleduje za denar. Že v prvem znanem pismu, ki ga je pisal svoji materi za god, si ne more kaj, da ne bi prelepo napisanemu voščilu pritaknil prošnje za denar, s katerim mora plačati dijaško stanovanje.
Znano je, iz kako revnih razmer je izšel Cankar, zato je razumljivo, če dijak Cankar svojemu uredniku Antonu Funtku piše o svoji lahki, poletni, raztrgani obleki, o čevljih brez podplatov, o klobuku brez barve in o tem, da ima za večerjo naduho.
Tožbe zaradi pomanjkanja denarja pa se nadaljujejo vse življenje.
Pisatelju in uredniku Francu Govekarju piše leta 1897: »Zvečer pa sem pozabil vse svoje dobre sklepe in šel sem krokat, in krokal sem tako divje in neumno, kakor sem v stanu samo jaz. Dva forin. ta sem imel in zapravil do zadnjega krajcarja ter se vrh tega še zadolžil... Pošlji honorar takoj.«
Svojega založnika Schvvent-nerja je kar naprej bombardiral s prošnjami za denar.
Leta 1901 mu piše: »Jaz ra-
bim denar brezpogojno pred prazniki...«
Nekaj dni pozneje: »Ponavljam svojo prošnjo, da mi izvolite vsekakor ves ostali honorar poslati nemudoma, in sicer če ne vse, pa vsaj polovico brzojavno...«
Tri leta pozneje: »Sila je pri meni z vsakim dnem večja, ker v teh skrbeh tudi pisati ne morem. Pošlji mi torej brzojavno 40 kron ...«
In še dve leti pozneje: »Zadnjič mi nisi ugodil v veliki potrebi, zdaj mi pa moraš, drugače pojdem k vragu. Poslati mi moraš vsaj 100 kron.«
Leta 1909 piše: »Prosim Te, pošlji takoj na pošto in ne utrgaj mi niti vinarja od teh 400 K, s katerimi moram računati.«
Pogosto je Cankar zmožen zapisati dolgo čustveno tirado, a na koncu ne pozabi svoje odločne zahteve za denar. Denar si je sposojal v posojilnicah, posojali so mu ga zasebniki, a vse to ni nič zaleglo. In vendar so izračunali da ni imel tako malo denarja, kot bi se zdelo po njegovih pismih. Umetniški honorarji so bili tedaj po vrednosti precej večji od današnjih. Delal je čez vse meje veliko, naravnost garal je. Izračunali so, da je s honorarji zaslužil vsaj toliko kot gimnazijski profesor. Profesorji pa so imeli takrat kaj solidne dohodke. Profesorska plača je lahko zadoščala za vse zahteve meščanskega življenja vsaj štiričlanske družine. Cankar pa je bil sam.
Seveda je bil bohem. Sprejemljive in razumljive so nje-
gove krokarije in drago življenje v večernih gostilniških družbah, saj tako živi del umetnikov še dandanes. Težko pa je razumljivo njegovo nespoštljivo ravnanje z de. earjem. Najprej je trdo delal zanj. Ko pa ga je dobil, ga je znal pognati v eni sami noči. V eni sami noči je zapravil nekaj mesečnih plač. Sredi zime je kupoval damam najdražje cvetje. Bil je izredno ponosen človek, in vendar ni imel nobenega ponosa, kadar je šlo za denar. Nenehno je prosil zanj. Sposojal si ga je pri komerkoli, celo pri natakarici, ki ga je potem v pismih terjala za svoj drobiž. Včasih se zazdi, kot da gre za dva človeka.. Prvi je umetnik. ki mu gre predvsem za literarno resmco. Drugi je navaden državljan, ki zna biti v vsakdanjem življenju hudo neprijeten. Kaj je bilo vzrok . tega? Huda revščina, ki jo je okusil v mladosti?
Seveda mu njegovih člove-šliih slabosti danes ne štejemo v zlo. Jemljemo ga pač takšnega, kakršen je bil. Prav njegova pisma pripomorejo, da ne glodamo nanj kot na mrtev spomenik, ampak kot na živega človeka.
KAM SO IZGINILA PISMA HINKU SMREKARJU
Cankarjevim pismom so dodana tudi pisma njegovih dopisovalcev- Tudi to so izred-
TRMASTI ZASEBNI LASTNIKI PISEM
Zakaj nekatera Cankarjeva pisma hranijo v drugih knjižnicah? Profesor Jože Munda pravi, da vsi poznajo načelen dogovor o tem, naj bi vsa izvirna pisma hranili v osrednji inštituciji. Vendar se tega dogovora ne držijo. Vzroki tega so slovenska majhnost, želja lokalnih ustanov, da bi z rokopisnimi primerki narasel njihov ugled, in ne nazad. nje zbirateljske strasti. To zadnje velja preavsem za zasebnike. Nihče ne more zasebnikov prisiliti, da bi svoja pisma prodali ali odstopili znanstveni ustanovi, kakršna je Narodna in univerzitetna knjižnica. Pričakovali pa bi. da bi zasebni lastniki pisem dovolili vsaj prepis. Na javno povabilo založbe so to mnogi tudi storili. Nekateri pa se niso odzvali niti pismenim niti ustnim prošnjam. Med takšnimi je celo profesor slavistike, ki bi moral bolj kot kdo drug razumeti željo založbe, urednika in tudi braL cev, da bi Cankarja čimprej spoznali v celoti. Nekateri zasebni lastniki pisem se bojijo, da bi vrednost rokopisnega pisma padla, če bi bilo javno objavljeno. Resnica je prej nasprotna. Popoln vpogled v Cankarjevo korespondenco torej še zmerom onemogočajo drobni zasebni interesi.
JANEZ KAJZEfl
. to*.
KAKO NA
Mogoče ne bi bilo treba posebno hudih naporov, da bi se jezik v našem dnevnem tisku znatno izboljšal. Vse napake gotovo ne bi izginile, posebno ne čez noč, narediti pa bi se dalo marsikaj. Potrebno bi bilo le neko število zavestnih ukrepov in držati bi se bilo treba nekaterih pravil, ki jih zdaj ponekod ne upoštevajo.
Eno takih pravil bi si morali postaviti časnikarji sami: da se bodo skušali ogibati modnih besed. Vemo, kako besede prihajajo v modo in potem kar same silijo na pero. Vendar bi se jim moral razsoden časnikar upirati, skleniti, da jih nalašč ne bo uporabljal. Paradoksno prt teh rečeh je to, da se dostikrat začne z dobrim domislekom, ki je vsem všeč. Ampak potem ga začnejo uporabljati tako čezmerno, da presede vsem ljudem z dobrim jezikovnim čutom. Lepega dne se je nekdo domislil in recimo zapisal: »Nesreči je botrovala vinjenost.« Verjetno je boteLrččl, da vinjenost nesreče ni ravno sama povzročila, bHa pa je zraven, kakor je tudi boter zraven pri krstu ali podobnem obredu. Rahločutni ljudje bi tu rekli, da glagol ni bil dobro izbran, saj naj bi botrovanje pomenilo nekaj dobrega, koristnega, čemu ga torej mešati k nezgodi, nesreči? A tudi če pustimo rahločutnost ob strani, kdo je pripravljen ta glagol brati dan za dnem v podobnih zvezah, tudi tako slabo premišljenih, kot je bila 16. aprila v Delu: »Alkohol botroval smrti*. Zdaj ima že smrt botre ...
Drugo takih pravil naj bi bilo: tudi če list dobi prispevek od uglednega sodelavca, mu je treba spis jezikovno pregledati In popraviti. Tak sodelavec si je ugled pridobil z drugačnimi lastnostmi, zaradi katerih njegovo jezikovno znanje (največkrat) ni postalo nič boljše. Zato tudi ne sme zameriti listu, če mu spis popravi, saj mu ga bodo samo izboljšali, da napak ne bo opazila vsa beroča javnost, temveč le korektor. Ce znan In priznan športnik v svojem članku zapiše, da se bo neki klub čez leto dni »vsekakor vrnil nazaj*, mu je treba »nazaj* prečrtati. In če se ga je prijela nevšečna raba navideznega namenilnika — o kateri smo v tej številki že pisali — da piše takole: »Beograd se je vedno bolj pomikal navzgor, da bi na koncu prehitel celo Lokomotivo ... Lokomotiva in Zadar sta dobro začela, da bi po velikem nihanju v formi obtičala na skromnem 8. in 9. mestu* — je treba tudi takšne napake popraviti, seveda če jih uredniki sami opažajo ...
Tretje pravilo: tisti, ki dajejo krajšim člančičem In zapisom naslove, ne bi smeli imeti prostih rok, naslov naj bi se tudi besedno ujemal z ustreznim mestom v člančiču. Če recimo beograjski dopisnik pravilno zapiše, kako je neki poslanec spraševal, »zakaj smo uvozili slabo koruzo«, torej po vzroku, se mu ne bi smelo zgoditi, da mu nekdo to vsebino popači z naslovom »čemu plesniva koruza?*, kjer se neupravičeno vprašuje po namenu. Ne bomo zlepa našli pametnega človeka, ki bi imel kake namene s plesnivo koruzo, upravičeno pa je vprašanje po vzrokih, da je bila takšna koruza uvožena.
In še četrto pravilo: uredniki naj bi začeli preganjati papirnate stavke, ki so po vsem videzu zapisani samo zato, da bi zveneli nenavadno. Takšnega blaga je največ na kulturnih straneh In je zato še posebno abstraktno in brez resnične vsebine. Recimo takšenle stavek: Film Ljubezen na odoru zbira za naše pogoje odzivnosti domači ustvarjalnosti čedalje lepše število gledalcev.* Za naše »pogoje odzivnosti* — kaj je to? In na tp frazo se naslanja še dajalnik »domači ustvarjalnosti*? Kdo razume tako skrotovičen stavek, ki bi se seveda dal zapisati tudi normalno, čeprav nekoliko daljše: »Glede na to. kako se gledalci odzivajo domači ustvarjalnosti, zbira film L. n. o. zares lepo, čedalje lepše število gledalcev.* (Vsebina je res malo spremenjena, ne morem pomagati.) In z iste kulturne strani sem si izpisal še podoben stavek: »Za tekst bi bilo bolje, da ne bi nikoli doživel svoje pojavnosti v Prešernovem gledališču.* Le kako teksti .doživljajo svojo pojavnost’? Spet ena tistih papirnnatlh rečenic, ki jih je zadnji čas vse polno, namesto da bi se reklo preprosto po domače: »Za besedilo bi bilo boljše, da bi sploh ne bilo prišlo na oder Prešernovega gledališča.* In seveda bi se dalo povedati še na razne druge načine.
JANEZ GRADIŠNIK
no manifestacijo za avgust ali september. Toda STAVBAR. letos ne zmore sam financirati tega simpozija, saj bi zanj potrebovali okrog pet indvajset milijonov star:b dinarjev.
9.	maja je zasedal centralni delavski svet STAVBARJA. Razpravljali so tudi o Formi vivi. Tovariša Leskovarja je opogumilo ugodno mnenje delavskega sveta, saj je bil menil, da bodo člani delavskega sveta simpoziju manj naklonjeni. Na zasedan.tu so ugotovili, da bi ob sodelovanju drugih mariborskih podjetij Formo vivo še lahko rešili, saj gre naposled za ugled vsega mesta.
STAVBAR je pripravljen prispevati denar za dve betonski skulpturi. Prvo bi kiparji ustvarili v novi poslov-no-stanovanjski zgradbi na Jemčevem vrtu, drugo pa v Betnavskem stanovanjskem naselju, kjer stanuje več tisoč ljudi in nimajo v okolici niti enega kulturnega spomenika. Doslej ni še nobeno mariborsko podjetje denarno podprlo letošnjega simpozija.
TVEGANE MOŽNOSTI
Sekretariat mednarodnega simpozija kiparjev je tudi letos razpisal informativni natečaj za sodelovanje. Izbranim kiparjem bi STAVBAR tudi letos poslal posnetke lokacij, da bi si laže ustvarili podobo za idejne osnutke pla stik, poleg tega pa bi bili kiparji STAVBARJE VI	gosti
kot ob prvem in drugem simpoziju.
STAVBARJEV upravni odbor FORME VIVE se je že letos januarja pismeno obrnil na temeljno kulturno skupnost Maribora in sklad za negospodarske investicije SOM, toda odgovora še do danes ni bilo, pravi malce razočarani Branko Leskovar. Za pomoč so prosili tudi skupščino občine Maribor. Dobili so odgovor, da bi morala FORMO VIVO podpreti temeljna kulturna skupnost, kjer občina osredotoča kulturi namenjena sredstva. Prav tu pa se začenja huda ura. kajti temeljna kulturna skupnost ne obravnava FORME VIVE v svojih finančnih programih. »Tajnica kulturne skupnosti SOM meni, da lotos FORMA VIVA ne bo uspela,« pravi tovariš Leskovar. »Ostaja edina šansa: pomoč mariborskih gospodarskih organizacij!«
Mariborčani čakajo zdai na odločitev gospodarskih organizacij. Še je čas. Branko Leskovar skuša pritegniti nekatere ustanove in gospodarske organizacije. Dejansko gre samo za deset milijonov starih dinarjev. STAVBAR je, kot smo zapisali, pripravljen financirati dve plastiki, ki bi stali okrog petnajst starih milijonov. Upajmo, da mariborske ustanove in gospodarske organizacije ne bodo postavile svojega kulturnega ugleda na kocko in bo<jo s skupni vseeno, kakšen je kulturnimi močmi dokazale, da jim ni videz mesta.
V Sloveniji imamo tri uspešne simpozije FORME VIVE. V Kostanjevici oblikujejo kiparji iz lesa, na Ravnah iz železa in v Seči pri Portorožu iz kamna. Mar industrijski Maribor res ne zmore desetih starih milijonov za ohranitev naše edine FORME VIVE v betonu?
Na vprašanje, zakaj kulturna skupnost SOM ni namenila nekaj sredstev za FORMO VIVO, je odgovoril njen predsednik, magister Ozim: »Sredstva niso bila namenjena, ker jih nihče ni zahteval. Skupščina kulturne skupnosti bo še zasedala in razpravljala o usodi FORME VIVE.« Zarek upanja je torej še ostal.
M. S.
MARIBOR RES NE ZMORE DESETIH STARIH MILIJONOV ZA FORMO VIVO V BETONU?
BETONSKA PLASTIKA japonskega kiparja MASUDA MASAMI stoji pred novim mariborskim naseljem Tržaška — Ljubljanska.
MASUDA MASAMI je diplomiral leta 1967 na akademiji za likovno umetnost MASASH1NO v Tokiu. Leta 1969 je prejel visoko priznanje za razstavljeno delo na umetniški razstavi Kohdd Bijutsu Ky6kai.
r*	_	ud gozdom maribor
Ek 9	skih tovarniških dim-
'3	nikov so se scefrali
H '&I	težki oblaki, predrlo
“	^	jih je bilo’ otroško
obličje KULTURE. Kultura se je začela izmotavati iz industrijskih plenic ... Tedaj pa je nenadoma padel greben visokega zračnega pritiska in nad mariborskim simpozijem FORME VIVE je zdivjala nevihta. Tako bi dejal kak staromoden pesnik. Realist pa hi ugotovil, da se je v mariborskem kulturnem življenju začelo uveljavljati napredno kulturno gibanje, ki ima v javnosti vse glasnejši odmev, da je to gibanje dragocen kamenček za temelje mariborske kulturne nadstavbe v času, ko postaja Maribor univerzitetno mesto, da je pri tem pomemben tudi simpozij FORME VIVE v betonu, ki ga je bil ustanovil delavski svet STAVBARJA že pred šestimi leti v počastitev svoje 20-letnice in ob sodelovanju ljubljanskega MEDNARODNEGA RTMPOZIJA KIPARJEV FORME VIVE, ki je razpisal natečaj za ustvarjalce betonskih plastik.
Letos je FORMA VIVA na kocki in resno ogroža ugled
dosedanjih kulturniških dosežkov ter bodoče univerze-Rešila bi jo lahko mariborska podjetja s svojim sodelovanjem Forma viva ne sme propasti, vztrajajo Mariborčani, saj bi ji bile kos blagajne gospodarskih organizacij, če bi se le malce odprle. Zakaj se ne odprejo?
USPEŠNA SIMPOZIJA V BETONU
Na prvi Formi vlvi leta 1967 In na drugi leta 1970 Je sedem mednarodnih kiparjev ustvarilo sedem čudovitih betonskih plastik, ki zdaj terase Maribor Z betonom so se bili poigrali Kydo Takeshi — Japonska, Masuda Masami — Japonska, Bradford Graves — ZDA, Tino Linč — Italija, Tone Lapajne — Ljubljana, Momčilo Krkovič — Beograd in Vlasta Tihec — Maribor.
Denarno sta bila simpozij podprla Mestno vrtnarstvo in mariborska občina. Leta 1970 je občina prispevala osem milijonov starih dinarjev, letos pa se je pri denarju zapletlo in usoda FORME VIVE je negotova.
Branko Leskovar, diplomi rani pravnik STAVBARJA in član upravnega odbora FORME VIVE, se vztrajno bojuje z zaprtimi blagajnami, napel je vse moči, da bi zagotovil prihodnost betonskim plastikam.
PRIPRAVLJENOST
Prvoborec za betonske skulpture Branko Leskovar pravi, da je upravni odbor STAVBARJA planiral letošnjo likov-
Tudi mariborska kiparka VLASTA TIHEC se je spoprijela z betonom na zadnjem simpoziju Forma vlve v betonu. Skulptura, ki jo vidimo na sliki, stoj) pred mariborsko GIMNAZIJO TABOR.
ZELENO VEJO?
Dajte, Krežetovi fantje, zaigrajte tisto poskočno vižo o Terezinki, da se bodo iskre kresale pod nogami! Mladi bi raje kaj sodobnejšega? Prav, hitro na plesišče, zavrtimo se ob Kreftovi skladbi »Mi smo mi«, za katero le prejel ZLATI KLOPOTEC na festivalu VESELA JESEN! Ples lahko začne-hio tudi z njegovo »štajersko jesenjo« ali s popularnim »Vražjim telefonom«.
zore se lahko vrtimo, kajti Kreže je doslej zložil za cel rožni venec viž, od Polke pa vse do najsodobnejših »super-P°P električnih« melodij. Z njimi v trenutku vžge stara in mlada srca ter Idi tudi pošteno prepoti.
KD0 JE TA VRAŽJI FANT
Zmagovalec je. Zmagovalec pa je. ti-®ti. ki od poraza do poraza preizkuša Sv°jo moč in ne misli na vdajo. Svojo hioČ je prvič preizkusil leta 1941, ko mu je bilo komaj tri leta. Tedaj so Prišli nemški vojaki tudi na Krežetovo Kmetijo v Podkraj pri Hrastniku na desni, KRANJSKI breg Save. Vso dru-zmo, tudi malega Jožeta, so izselili v Nemčijo. Takrat so na kmetiji za več *et utihnile harmonike, trobente in klarineti. Jože se je bil rodil v glasbeni družini, doma so vsi igrali im prepevali. Judi triletni fantič, ki mu je bila tedaj diatonična harmonika še dosti preve-dka, je že vlekel njen meh.
In kaj je osnovni poklic tega »vražjega« fanta, ki ga zdaj vse pogosteje hadlegujejo oboževalci z glasbeno navdahnjenimi pismi in s telefonskimi klici. fanta, ki se skorajda poklicno vrti Po snemalnih in koncertnih dvoranah, yes svoj prosti čas pa preživi v pod-Zemlju »Mariborskega dvora«', kjer sklada nove melodije, pesni, izpopolnjuje glasbila ter vadi s svojimi fanti?
Fizioterapevt je. Eden izmed dvanajstih kolegov enake usode, ki delajo po faznih zdravstvenih ustanovah. Težko hi bilo določiti mejo med njegovim osnovnim poklicem in njegovimi konjički, saj je hkrati pesnik, humorist, novator, °rglar, harmonikar, skladatelj in osvajalec ljudskih src, ki ima vedno pripravljen poln žep šaljivih dovtipov.
Svoje nove skladbe zapisuje z Braillovimi notami, kar je sila zamudno. In hi koli ne bo vozil avtomobila, ker . . . Začnimo lepo po vrsti, vrnimo se za hip v leto 1949.
VSA DOLINA SE JE STRESLA
Ura v vaškem zvoniku je odbila de-^®t. Na stenskem koledarju v kmečki kuhinji je bil napisan datum rdeče, kaj-•j bila je nedelja, 8. maj 1949. Starši so bili že zgodaj zjutraj odšli na stričevo Poroko, tri ure hoda od Podkraja. So-Sedje so bdld pri maši.
Na travniku pred domačijo so orno-“čno brenčale prve čebele, Sava je žuborela med bregovi, jutro je bilo čisto Kot moder kristal. Pravljični videz na-?ave je bil varljiv. Te varljivosti ni slu-“U desetletni Jože. Prešerno se je po-011 Po travniku in stikal za orožjem, ki je tedaj še vse polno ležalo na brejih Save.
, Na travniku je našel lepo ohranjeno bombo. Otroka je odkritje zamikalo, fUverovano se je začel igrati in ... lfenadoma se je stresla vsa dolina od uovitega poka. V istem trenutku je "hglenel modri kristal nedeljskega ju-^ra. svetloba v otrokovih očeh je za *sei6j uganila Dolgo, predolgo je tra-“Klo, preden je starejši brat pripeljal fkarše s stričeve poroke, da so odpelja-fanta v bolnišnico.
pri Krežetovih so tedaj drugič utihne harmonike in trobente.
Njegova tema je svetla
, Začetek novega življenja ni bil la-hek, toda fant ni poraženo klonil. Svo-Je harmonike vendar ni mogel kar tako Pustiti na cedilu! V ljubljanskem Za-?du za slepo mladino je spet razteg-/U hjen meh. V zavodu vodijo glasbe-ju oddelek za slepe posebej usposoblje-j Pedagogi; glasbeno teorijo, harmo-ujo in igranjč na glasbila poučujejo že 'K* leta . 1921, zato se je Jože smotrno ‘Popolnil v glasbeni teoriji, pod njegovimi prsti pa je prav lepo zapela tu-violina.
Začel se je poglabljati v ustvarjalni glasbe- To pa ni bilo preprosto. V uvodu, v katerem je bila ustanovlje-dvorazredna osnovna Šola že leta pozneje pa so uvedli tudi višje ti a bde. je moral fant najprej ponoviva četrti razred in se naučiti Braillovo en.0- da bi lahko uspešno končal niž-gimnazijo. Leta 1956 so ga iz zavoda wsia.ii v Beograd v srednjo medicin-0 šolo za fizioterapevte. Uspešno je Plorrural. Leta 1959 se je zaposlil v n^nh°rski bolnišnici, kjer dela še danil ki,;2'? v Beogradu je ustanovil šolski Ob*? Ko J® s trobento stopil pred hpfnstvo živahen fant, poln veselja in
BBfitLSKfl HflBimOHIKA
ČLOVEK, KI JE RAZBIL DVOJE OKOV TEME
KREŽE: moia tema je svetla (foto: S. Pušenjak)	NASMEH:	ob	pogovoru	»frajtonarice«	z	gašperč-
kom (foto: S. Pušenjak)
humorja, nihče niti pomislil ni, da je slep. še sam je sčasoma pozabil, da drugi vidijo. Tudi on je tedaj videl v sebi svojo svetlo prihodnost, premagal je bil intelektualno temo. Nikoli ni jemal tragično svoje fizične teme. Premagal jo je z glasbo, ki mu je pomenila vse — skoraj vse. še nekdo drug se je pritihotapil v njegov svet in mu pomagal razbiti dvoje okov teme. Mična Beograjčanka. Videča sošolka. Dvoje src je bilo kar na prvi pogled vzkliknilo: sreča ne čaka za vsakim oglom, noro bi bilo spustiti jo iz rok! Svoji brhki »boljši polovici« je bil poklonil nekaj svojega sveta, pripeljal- jo je v Maribor. Zdaj ga kot srečnega družinskega dčeta že jezijo sinovi. Njegova tema je torej svetla. To potrjuje tudi ansambel »Jožeta Krežeta«, ki ga uspešno vodi že od leta 1961 ter nastopa z njim doma in na tujem.
NOVATOR V PODZEMLJU
V Krežetovo podzemlje pridete z južne, zahodne in vzhodne strani, najbrž po zaslugi arhitektov, ki so leta 1922 zgradili babilonsko zapleteni dvorec v čast takratnemu pokojninskemu skladu, ki je graditev tudi plačal. Na severnem koncu dvorca je zdaj v pritličnih prostorih znano gostišče »Mariborski dvor«.
Vsi trije vhodi v podzemlje so strašansko zaviti. Človeka postane kar strah, ko se spušča po temnem labirintu. Zato si tembolj olajšano oddahne, ko stopi skozi podzemeljska vrata v svetal prostor, poln glasbil in tehničnih naprav.
Pod stropom in po stenah so speljane črne in bele odtočne cevi, iz kotov se dvigajo oglati in ovalni stebriči, skratka, prostor je tako abstraktno slikovit, da bi si vse prste obliznil celo superelektronskl skladatelj, če bi smel v njem ustvarjati svoj škripato-ropo-tato. Delovni prostor si je Kreže prebarval sam, bolj izvirno in domiselno kot kak soboslikarski mojster. Pri v vsem tem pa prednjači ORGELSKA
HARMONIKA, ki jo je »izumil« skladatelj Kreže, da bi tako-poživil svet zvoka. Dolgotrajno delo je bilo uspešno, kajti iz svbjega novatorskega glasbila zdaj lahko mojster izvabi poljubne bližajoče in oddaljujoče se zvoke s poljubno dolgimi odmevi.
Kaj je to ORGELSKA HARMONIKA? To so električne orgle, katerih tipke so povezane s tipkami klavirske harmonike, in sicer prek šestdesetžilnega kabla. Skozi vse to se prepletajo še kabli ojačevalnika, odmevnika in orgelskega pedala.
Kako igra mojster? Igra na harmoniko, medtem ko so orgle skrite v ozadju. Pod nogo ima orgelski pedal. Ko igra na harmoniko in ne vleče meha, se slišijo v ozadju mogočni zvoki orgel, ko stisne pedal in vleče meh, se slišijo zvoki orgel in harmonike, ko orgelski pedal spusti in vleče meh, ig ra samo harmonika. S spretnim izvajalskim usklajevanjem doseže različne zvočne učinke, poslušalec ima občutek, da posluša velik orkester.
ZDRUŽITEV S PRLEŠKO MICIKO
Zasedba ansambla »Jožeta Krežeta« je zelo pestra: orgle, harmonika, bas, bobni, rog, kitara, trobenta, klarinet ter pevka in pevec. V trenutku lahko sestavi skupino za izvajanje narodne, plesne, zabavne ali koncertne glasbe. Za njegov ansambel so letos zvedeli tudi Švicarji. Ponudili so mu enoletni angažma. Kljub vabljivi ponudbi se Jože ne more odločiti za gostovanje, preveč se je navezal na štajerski zrak.
Raje delam doma, pravi, denar ni bistven. Za zdaj se je raje povezal s popularno PRLEŠKO MICIKO. Pri Jugo-tonu bodo te dni posneli veliko ploščo z značilnim Micikinim humorjem in s ■Krežetovimi narodno zabavnimi vižami. Komentar ni potreben, kajti smeh je pol zdravja, Slovenci pa ga zdaj še posebno potrebujemo, da bomo bolj vedro jadrali v obdobje stabilizacije.
Kreže je posnel pri RTB že pet plošč, pri Jugotonu pa kar sedem. Njegovih
skladb ni treba posebej omenjati, saj jih slišimo vsak dan po radiu Ljubljana in radiu Maribor, poleg tega pa veliko nastopa po slovenskih dvoranah.
Pred leti naj bi bili imeli koncert v neki zakotni slovenski vasi. V ta namen so poslali vstopnice in lepake hišniku kinodvorane. Ko so se malo pred določeno uro nastopa pripeljali v vas in sp se začeli na odru pripravljati za koncert, je za zaveso pritekel njihov šofer in dejal: »Fantje, oglasite se, narod se vali proti dvorani: spredaj gresta dva, za njima pa še eden!« Hišnika so potlej našli v gostilni. Ljubeznivo jim je povedal, naj. se ne bojijo za vstopnice in lepake, ker ima dobro v spominu, da jih je skrbno zaklenil v svojo sobo.
ALI JE TRAGEDIJA BITI SLEP?
Za človeka, ki ve, kaj hoče od življenja, ki čuti, da bi lahko povedal ljudem nekaj novega, in zato neuklonljivo premaguje poraze z vedno novimi prizadevanji za uresničitev svojega življenjskega cilja, slepota ni tragedija. So ljudje, ki ne vidijo, pa imajo veliko več od življenja kot videči in so ustvarili več kot tisoči videčih ljudi. Slepega črnskega pevca in skladatelja, ki smo ga lani tudi mi spoznali v hali Tivoli, občuduje ves svet. Tudi znana pisateljica Helen Keller je bila slepa.
Tudi za Jožeta Krežeta slepota ni tragedija. Takole pravi: »Za videčega človeka, ki mu televizija, knjige in kino nič ne pomenijo, ki dopoldan slepo vihti lopato ali kladivo, popoldan pa prodaja doma dolgčas, slepota ni tragedija. Kdor pa bi hotel uporabljati -oči koristno in pametno, pa jih ne mo re, zanj pa je to že mala tragedija. Bil bi vesel, ko bi videl, dasiravno ne delam tragedije iz svoje slepote. Kompenziram na druge načine. Mislim, da sem ustvaril več kot veliko videčih ljudi. Težava je le gibanje, pri tem sem omejen.«
MIROSLAV SLANA-MIROS
SESTAVKE,OBJAVLJENE V TEJ RUBRIKI, HONORIRAMO
UREDNIŠTVO TEDENSKE TRIBUNE, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 3 - UREDNIŠTVO TEDENSKE TRIBUNE. LJUBLJANA Tl
(TT ST. 19 — GONOKOKI — POŠASTI IZ ČRNE SERIJE)
Zanimivo, a hkrati prav grozljivo je branje v 19. številki TT o širjenju spolnih boilezni v svetu.
Ob vsem se človek lahko vprašuje: Kam piovemo?
Vse bolj so naši časopisi polni poročil o širjenju alkoholizma in narkomanijo No, sedaj moremo k obojemu navedenemu zlu prišteti še spolne bolezni.
Nikar ne mislite, da jih pri nas ni! Nemara jih je celo več, kot to sploh lahko domnevamo.
Saj smo tudi o narkomaniji dolgo časa mislili, da je k nam ne bo. šele dejstva so nas prepričala, kako zelo smo se motili. Starši se lahko bojimo, da ji bo zdaj zdaj podlegel tudi naš otrok In koliko je storjenega, da bi zlo preprečili že v začetku? Ali ni sedaj, ko prjemajo že razpečevalce mamil, nekaj že zamujeno?
Bomo tudi pred širjenjem spolnih bolezni zatiskali oči, dokler ne bo prepozno?
V sestavku je lepo opisano, kako so ukrepali po svetu proti spolnim boleznim
Začeli so poučevati prav mlade. Nemara bodo imeli tudi uspeh. Vsekakor pa več, kakor če' bi držali roke križem!
Kdo pa bo našim mladim odprl oči’
šola?
Tega prav gotovo nima v načrtu.
Nemara starši?
Koliko pa jih je, ki o grozeči nevarnosti sploh kaj vedo? In koliko jih je, ki bi znali svojemu otroku pravilno pojasniti, tedaj, ko bi bil za to še čas? Poleg tega pa je tu še vprašanje, koliko bi otroci oziroma mladostniki starše sploh poslušali. Saj je vendar mano, da starši »nič ne vedo« in so starokopitni tedaj, ko je doraščajočemu otroku takole petnajst do osemnajst let.
Prav to pa so leta, ki so za spolni razvoj in zdravje najpomembnejša.
Motimo se, če mislimo, da mladina p n nas živi drugače kot v velikem svetu. Da živi popolnoma enako, nam pričajo prepogostna poročila o tistem, kar zna storiti. O mladih tatičih avtomobilov, o posiljevalcih, ki še nimajo osemnajst let, o mladoletnih alkoholikih, celo o morilcih, ki so še tako žalostno mladi. V zadnjem času tudi o uživalcih mamil, česar zares ne moremo več tajiti.
In nikakor ni mladina, ki zaide na kriva pota, iz slojev, kd žive iz rok v usta! Najbrž je celo več tistih, ki izhajajo iz družin, kjer je vsega dovolj in preveč.
Sedaj se lahko ustavimo pri nemorali naših mladih. Nikar ne bodimo noji in ne tiščimo glave v pesek!
Preberimo si le nekaj zaupnih rubrik, kjer tožijo mladi o svojih težavah in pričakujejo od časopisa ali revije na svet Tam moremo najti celo vprašanja petnajstletnikov in še mlajših, ki jih zanima, ali so še nedolžni, ali nedolžne. Ni treba, da bi brali Evo in Adama, Cik ali Start. Tudi v branju, ki prihaja kot časopis za mlade v roke doraščajoČih, lahko preberemo črtice, kjer je spolni akt opisan do podrobnosti.
To branje dobe petem tudi tisti, ki gredo v trinajsto, štirinajsto leto. Samoumevno je, da so mladi radovedni. Zakaj torej ne bi poizkusili še oni!
Mar naj bo takšno branje neke vrste spolna vzgoja? Ce naj bi bila, je gotovo do nesmiselnosti zgrešena!
Spolna vzgoja!
Koliko je bik) zaradi nje že prelitega črnila, mislim tiskarskega. O njej se pisari, stori pa nič!
Drži, spolna vzgoja bi bila v naših šolah potrebna. Ze v višjih razredih osemletke. A stopati bi morala z roko v roki z moralno vzgojo.
Pojdite med mlade. Poslušajte jih, kako govorijo. Sedite z njimi, ko se vozijo z vlakom iz šole, menim višje šo-
le, ali pa iz strokovne. Nič jim ni nedotakljivo, vsega se dotaknejo z umazanimi besedami, dovtipi in psovkami.
Najbrž so o spolni vzgoji presneto dobro poučeni. Drugo vprašanje pa je, kje je njihova moralna vzgoja.
Ne rečem, da ni več poštenih fantov in poštenih deklet.
A vendar je vse več nepoštenih.
Hlastajo za ljubeznijo. Spuščajo se v spolne stike. Lahkomiselni so in brez čuta odgovornosti.
Dekle gre danes s tem, jutri z onim. Fant obeta ljubezen danes tej, jutri pa že drugi.
In dovolj je, da je samo eden izmed njih okužen s spolno boleznijo. Ne le v Ameriki, ne samo v zahodnih držkvah, tudi pri nas so že na pohodu gonokoki — pošasti iz črne serije.
Zanimivo bi bilo o tem povprašati naše zdravstvene delavce.
Bi nam sploh odgovorili?
Tu pa je še nekaj: naša mladina je
nepoučena. Lahko smo prepričani, da mladi o spolnih boleznih komaj kaj vedo. In dokler ne vedo, jim jih tudi ni mar. Ko pa bolezen že začutijo, je marsikdaj pozno, kajti medtem so mog li okužiti več spolnih partnerjev, ti pa spet druge. Mladi ne gredo radi k zdra vniku To lahko vidimo že iz tega, da vprašujejo dekleta v zdravniških kotičkih časopisov, zakaj imajo beli tok, fantje pa o kakšnih nenavadnih znakih, ki so jih opazili na sebi. Sedaj pa pomislimo, da je treba čakati, preden pride vprašanje na vrsto. Tisti, ki odgovarja, navadno svetuje vpraševalou obisk pri zdravniku. Koliko pa jih k zdravniku res gre? Saj bi to vendar bili lahko storili, namesto da so poslali vprašanje v časopis! Toda sramovanje pred pregledom jim ni dalo in iz istega vzroka najbrž tudi potem ne gredo. In tako žive še naprej vajeno življenje, sami okuženi okužujejo druge. Ne vedo, kaj jim je in prav zaradi nevednosti postajajo
usodni za tiste, s katerimi se spuščaj® v intimne stike.
In kdo naj jih pouči?
Nemara kakšna risanka, kot je to omenjeno v TT, da delajo v tujini?
Najbrž bi res ne bilo napačno. Vsekakor bi bilo boljše nekaj kakor nič, če sa že ne moremo privoščiti obveznega pregleda.
Toda pri nas za kaj takšnega ni sredstev.
Ni jih dovolj za preprečevanje alkoholizma. Ni jih za boj proti mamilom-Le od kod naj bi se vzela za zaščito pred spolnimi boleznimi? Od kod za poučevanje?
A tedaj, ko utegnejo biti tisoči in deeettisočd razjedeni od mamil in gono-kokov, se bodo sredstva našla.
Vsekakor pa bodo neprimerno večja kot ta, ki bi bila potrebna za preprečevanje enega ali drugega zla.
a.	k->
Štajerska
DEJANSKO
(TT ST. 19 — TANTALOVE MUKE GUNCELJSKIH ČRNOGRADITELJEV).
Glede na to, da so bile v omenjenem članku, ki je bil objavljen v tedniku TT št. 19 z dne 9/5-1973, določene nejasnosti, ki dajejo neresnično sliko o dejanskim stanju črnih gradenj v Guneljah, daje Uprava za inšpekcijske službe pri skupščini mesta Ljubljane naslednje pojasnilo:
Elektroenergetska inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe Ljubljana, Vilharjeva 33, je na osnovi ugotovitev na kraju samem z dne 13/11-1972 izdala odločbo št. 312-33/72, s katero je bilo podjetju Elektro Ljubljana, enota Ljubljana mesto Ljubljana, Kotnikova 9, naloženo, da mora takoj po prejemu odločbe ustaviti vsa dela pri izvedbi priključkov v nedovoljeno zgrajenem stanovanjskem naselju ob Kolesarski poti v Guneljah, dokler si ne pridobi gradbenega dovoljenja.
Zoper to odločbo je podjetje vložilo na republiški sekretariat za gospodarstvo SRS — republiški elektroenergetski inšpektorat Ljubljana z utemeljitvijo, da Elektro Ljubljana, enota Ljubljana mesto ni investitor elektrifikacije naselja, ki pa do danes še ni rešena.
Istočasno je elektroenergetski inšpektor ovadil javnemu tožilcu podjetje Elektro Ljubljana, enota Ljubljana mesto in odgovorno osebo v podjetju za storjen gospodarski prestopek po 1. točki 83. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. 1. SFRJ, št. 20/67), okrožno gospodarsko sodišče, pa ga je kaznovalo z denarno kaznijo
20,000	din in odgovorno osebo s 300 din.
Pisec omenjenega članka zatrjuje, da inšpekcijskim službam ni jasno, kaj naj bi bil priključek na komunalno napra-
vo in da so mnenja o tem deljena. Naša dolžnost je, da javnosti povemo, da ni sporno, kaj je priključek na komunalno napravo, saj to vprašanje rešuje pozitivna zakonodaja.
Vzporedno s postopkom elektroenergetskega inšpektorja je predmetno zadevo obravnavala tudi urbanistična inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe Ljubljana, ki je na kraju samem dne 3/11-1972 ugotovila, da Elektro Ljubljana, enota Ljubljana mesto izvaja elektrifikacijo stanovanjskega naselja in gradi hišne priključke za 42 nedovoljeno zgrajenih objektov.
V postopku je bilo ugotovljeno, da je glavni'vod za omenjeno naselje MGP »Tegrad« po naročilu Elektro Ljubljana — enota mesto od TP Gunclje do naselja položil v marcu 1972, montažna skupina Elektro Ljubljana — enota Ljubljana mesto pa je pričela izvajati zunanje priključke za nedovoljeno zgrajene objekte dne 17/10-1972, to je po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju.
Na osnovi tako ugotovljenega dejanskega stanja je urbanistična inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe Ljubljana na podlagi 41 a člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 27/72) podala prijavo sodniku za prekrške Ljubljana za storjeni prekršek s predlogom, da komunalno podjetje Elektro Ljubljana — enota Ljubljana mesto in odgovorno osebo v podjetju kaznuje po 1. in 2. odstavku 4. točke 43. člena omenjenega zakona.
Urbanistična inšpekcija je svojo prijavo utemeljila v 41 a členu dopolnjene-
ga zakona, ki govori o tem, da je objekte, katerih gradnja se je pričela brez lokacijskega dovoljenja ali potrdila iz 32. člena zakona o urbanističnem planiranju, prepovedano priključiti na javne komunalne naprave.
Pri tem urbanistična inšpekcija Sinatra, da je dejanje priključitve objekta na komunalno napravo tisto dejanje, 10 na kakršen koli način omogoča črnograditeljem pridobiti komunalno dobrino (električno energijo, vodo in podobno) in da brez zgrajenega zunanjega priključka Elektro Ljubljana — enota Ljubljana mesto ne bi moglo nedovoljeno zgrajenih objektov priključiti °a elektroenergetsko omrežje.
Postopek o prekršku je sodnik za prekrške ustavil, ker je ugotovil, na podlagi mnenja sodnega izvedenca, o® dejanje ni prekršek in da je podjetje Elektro Ljubljana — enota Ljubljana mesto dejansko opravilo le pripravljalna dela za to, da se objekt priključi na javno komunalno napravo.
Da je do takega stališča sodnika za prekrške sploh prišlo, je krivo nejasno besedilo 41 a člena zakona o spremern-bah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju, ki bi moralo natančno navesti, katero dejanje je prepovedano opraviti oziroma katero dejanje je sankcionirano in točno ločiti izgradnjo O" žičnih priključkov od nizkonapetostnega omrežja (kabla) do hišne omarice oo dejanja, s katerim se omogoči izkofl" ščanje električne energije. .
Uprava za inšpekcijske služb* Ljubija0® načelnik: Franjo Kranj
TE DNI SE BODO V BOVCU POD KANINOM DOGAJALE POMEMBNE REČI
Marko. »Najbrž bo pozimi — pri nas ponavadi zapade veliko snega — težava s parkirišči. Z nesnago imamo pa že zdaj preglavice, ko smo še tako rekoč sami. Potrebovali bi močno komunalno podjetje. Že zdaj si ne znamo več pomagati pri odvažanju smeti. Morda bi bilo najboljše kupiti velite železne zaboje smetnjake, ki jim pravijo kon tejnerji, in tovornjak, ki bi to odvažal na smetišče. Za vse tri kraje, Tolmin, Kobarid in Bovec, bi zadostoval en sam tovornjak. Potem imamo že zdaj nerodnosti z vodo. V vodovod gre včasih, ko se izviri posušijo, voda, ki jo črpamo iz Koritnice, toda ta voda je bržkone nekoliko nezdrava. In še premalo jo bo, brž ko bodo odprli nov hotel.«
Bovčani, s katerimi sem se pogovarjal, imajo marsikaj povedati čez to Koritnico. Vanjo se namreč steka potok, k; prihaja iz rudnika svinca Rajbelj onkraj meje. Nekateri namreč menijo, da je zato v tej vodi precej nečistih snovi. Jože Vavda, miličnik v pokoju, pripoveduje v tej zvezi kar neverjetno zgodbo. Trdi namreč, da je nekega Jutra našel v koritu pod pipo nekaj dekagramov čistega živega srebra, ki je seveda zdravju hudo škodljivo. Živo srebro, ki se mu je nabralo v lijaku, je dal analizirati, in strokovnjaki so res ugotovili, da gre za živo srebro, imeli pa so pomislek, da je Vavda sam razbil termometer v koritu in da živo srebro ni priteklo s pitno vodo iz vodovoda. »Živo srebro je pač živo,« vztraja Vavda. »In nikakor ni izključeno, da bi ne moglo priti v vodovod iz Koritnice, kamor se steka rudniška odplaka iz Rajbla.«
Bodi tako res ali kako drugače, Bovčani so že pritisnili na upravo rudnika in zahtevali prek občinske skupščine odškodnino. Morda bo rudnik privolil — s tem se zdaj ukvarja občinska komisija. Navsezadnje Rajbelj niti ni čisto italijanska stvar. Bovčani niso z rudnikom v zvezi samo prek svoje Koritnice, predora in sumljive vode, marveč imajo tam zaposlene tudi svoje ljudi. Vsak dan pe. ljeta dva avtobusa bovške rudarje na delo v rajbeljški rudnik čez prelaz Predel; to sta dve izmeni, ki štejeta skupaj kakih 50 do 80 rudar jev. Ce je Predel pozimi ne prehoden, ni to noben pro biem. Takrat bovški rudarji pokličejo dežurnega miličnika, ki jim odklene vrata predora pod Mangartom in jih spusti skoz predor na italijansko stran. Ta »luknja« pod goro je dolga 3800 metrov in po njej je speljana ozkotirna železnica. Vse je sicer že staro ko svet, a dela še vedno, če je stiska.
Tudi bovški rudarji ' niso kaj novega. Z rudarstvom se ukvarjajo, odkar pominjo. Včasih so kopali rudo v okolici, nato so jo kopali v Belgiji in na Nizozemskem kot zdomci. To je bilo v najhujših časih, ko doma ni bilo dobiti kruha. Zanimivo je, da še danes znajo nekateri stari prebivalci zgornjesoške doline flamsko in francosko.
MEGLA — KAJ PA JE TO?
Napisal sem, da Bovec te dni praznuje 800. letnico. Ta obletnica je zelo sporna, prvič zato, ker je znano, da je Bovec veliko starejši, saj so ga že v časih Rimljanov imenovali Ampetium, potem pa je skoz stoletja spreminjal svoje ime iz Bolca v Bovec pa spet v Belec in nazadnje v Bovec. Osemstoto obletnico so oprli na neko nedavno najdeno listino, ki naj bi bila prva listina, v kateri je omenjen ta kraj. To je pismeni vir in se nanaša na 8. marec 1174, ko je neki vitez Dietrich podaril štiri bovške kmetije samostanu v Osojah na Koroškem. Listina je zanimiva samo, ker omenja ta datum in govori o tej vasi. Sicer pa vedo, da je Bovec nastal že v predslovanskem obdobju,
BOVEC: kraj, ki brez cvetja ne more živeti
jo že tudi nekaj izkušenj in če bodo ohranili tak smisel za čistočo, kakršnega so imeli doslej,’se jim ni česa bati. »Najbrž veste zgodbo o školjki, lepi novi straniščni školjki, ki smo jo pred leti dali za nagrado tistemu, ki je imel najbolj urejeno okolje okrog svoje hiše,« nadaljuje Marko. »Danes bi bila taka nagrada seveda smešna, a tudi če bi si izmislili kakšno sodobnejšo, večin neerodo bi hUo to čisto odveč. Naši ljudje se kar kosajo med seboj, kdo bo imel lepše urejen vrt, lepše urejeno hišo.«
Prepričani so, da bo ostalo enako tudi potem, ko bo Bovec začel še veliko bolj na široko izrabljati svoje naravne lepote, takrat, ko bo ta mali kraj, ki ima zdaj kakih 1500 prebivalcev dobil pet do šest velikih, najsodobnejših hotelov. In ko bo to narejeno, potem upajo, za zdaj še po tihem, da bo nekoč kdo naredil tudi na*rt ?a predor, ki bi zgornjesoško dolino povezal z Gorenjsko. »Hoteli bi,« pravi predseduj’« turističnega društva Ciril Jonko, »da bi nas Alpe tako ne ločevale od Bohinja in Kranjske gore. Hoteli bi, da bi nekoč kdo zgradil predor v vznožju Jalovca z izhodom v Tamarju. Zdaj, ko zapade sneg in je Vršič zaprt, imamo zgoraj samo izhod čez Predel — v Italijo. Ta prelaz je bil sicer Vedno v zgodovini eden najpomembnejših prelazov, saj je povezoval severne dežele z južnimi. In ta pomen naj tudi ohram. Toda za Slovence V ožjem pogledu bi bil veliko pomembnejši predor, ki bi povezoval dolino Soče z Gorenjsko. To bi lahko bil samo dva kilometra dolg predor, kakor smo približno izračunali.«
Toda to so daljnoročne za. misli.
Bovec je za zdaj zadovoljen, da ga zlata doba turizma ni obšla — temveč določila za eno izmed središč te pomembne gospodarske veje.
JUS TURK
Bovec je lep kraj v zgornjesoški dolini, ki se je ta teden kakor nalašč znašel v našem zrcalu. Zakaj te dni se bo v tem kraju dogajalo marsikaj zanimivega. Lahko bi celo rekel, da se bo prelomila njegova zgodovina in usoda. Naredil bo velik korak dalje, se z njim bržkone odpovedal svoji značilni spokojnosti in idiliki, ki jo je užival desetletja in stoletja, ter se odločil za drugačno prihodnost.
To se bo zgodilo, ko bodo Bovčani 27. maja med slovesnostmi ob 800. letnici kraja odprli nov sodoben hotel »Kanin«, ki sodi v širok načrt izgradnje alpskega turističnega centra Bovec in je tako rekoč prva stopnja velikega spreminjanja Bovca iz mirne vasice v orjaško turistično središče, edino tako središče v zgornji dolini Soče. (Te dni bo tolminska občina, v kateri je tudi Bovec, praznovala še občinski praznik, v Bovcu bo slovesna seja skupščine občine Tolmina, nadalje bodo pri osnovni šoli odprli novo sodobno telovadnico, potem bodo izročili pro-
metu nov betonski most čez Sočo, ki bo povezoval Bovec z vasjo Čezsoča — skratka same lepe stvari, sami lepi dogodki, ki jim bodo dali kar se da slovesno oolačilo.)
MARSIKAJ SE BO SPREMENILO
S hitrim razvojem turizma bo stopil Bovec vsekakor v pomembno novo obdobje. Poleg hotela pripravljajo še žičnico na Kanin, ki bo stekla morda že 29. novembra. Hotel, ki ga zdaj odpirajo, bo imel od 231 do 260 postelj, čez kratek čas bodo v njem uredili tudi pokrit bazen. S hotelom Alp, ki je bil doslej . edmi hotel v tem koncu sveta, z novim hotelom Kanin in še z veliko restavracijo zgoraj na koncu žičnice ter Se z nekaj drugimi turistič-no-gostinskimi objekti, ki jih bodo zgradili v naslednji fazi uresničevanja ATC (alpsko turističnega centra), bo va-sica postala zares pravo turistično središče. S tem pa se bo tudi v mnogočem spremenila- Kako in v čem, Bovčani niti sami še ne vedo. Slutijo, da bo življenjski utrip drugačen, skoraj prepričani so, da bo Bovec izgu. kil nekdanji čar, ki se mu Pravi mir. Tudi čist ne bo najbrž nikoli več tako, kakor je bil čist doslej. Morda se kodo v množici novih betonskih zidanj izgubile tudi gredice, lonci s cvetjem in lepotnimi grmiči, ki so bili tako prijetna posebnost tega kraja ob Soči, da je ni nih. če, ki je kdaj obiskal Bovec, spregledal. Tudi gostje bodo morda drugačni Doslej so hajrajši prihajali v Bovec Nizozemci, večinoma starejši ljudje, ki so tu plačevali za mir, dober zrak m vse druge mikavnosti spokolnega alp skega kraja, po novem, ko ko Bovec posta: smučarsko središče, bo mikaven tudi ?a mladino in že s tem najbrž manj mikaven za tiste, ki si želijo miru.
»Ne vemo, kako bo. V turističnem centru bodo zrastle tudi vse mogoče infrastrukture, ki si jih za zdaj še ne ^mišljamo.« pravi predsednik krajevne skupnosti Alojz
najbrž že pred prihodom
Rimljanov. Izkopanine, ki so jih našli za bližnjim Ravelj-nikom, pričajo celo o tem, da so tu živeli ljudje že v predzgodovinski dobi.
Morda je v te kraje privabilo pastirje, nomade, prijet no podnebje. Značilnost Bovca je namreč, da sodi v stro* go gorski svet, saj ga obdajajo od 1500 plo 2000 metrov visoke gore, se pa po svojem podnebju močno loči od alpskega sveta v tem da ga dosega mediteranska toplota, ki sili tja gor po dolini Šoče z Jadranskega morja. To dokazuje že rastlinstvo samo — kje drag j e v alpskem svetu še rastejo visoke ciprese? Zares alpske so tu samo noči, ki so hladne.
Pastirsko ljudstvo je tu kljubovalo naravi dolga stoletja — in živelo v revščini, a razmeroma v miru, če izvzamemo rimske legije, ki so tu rinile čez Alpe in se bodle z barbari, če izvzamemo kmečke upore (tolminski upor) in razdejanje v prvi svetovni vojni. Daljnji predniki današnjih Bovčanov so' seveda živeli tudi v okolici in na pobočjih gora — morda so se tja zatekli pred vojskami morda so iskali tam novih pašnikov. Pred prihodom Slovanov so tu živeli Kelti — nenavadna imena vasi In zaselkov so bržkone keltska dediščina, podobno kot je to v Furlaniji dalje proti jugu.
V novejši zgodovini so se morali tamkajšnji kmetje od. povedati drobnici, ki jim je tolika stoletja pomagala da so preživeli. Mnoge prebivalce je zakon, ki je prepovedoval rejo teh živali, spravil v brezglavi strah. »To je naš konec,« so tožili. A zgodilo se ni nič takega.
ZELENJE NAMESTO KOZ
»Kdaj ste bili nazadnje v Bovcu?« me je vprašal neki mož. »Pred nekaj leti.« »Ce bi bili tu nazadnje pred desetimi, dvajsetimi leti, bi zdaj
opazili velikansko razliko. Zdaj je vse lepše, bolj zeleno — nekoč pa je vse zelenje sproti krčila drobnica in zares je že nastala nevarnost, da nam bo erozija odnesla vso dragoceno zemljo in spre. menila obličje tega sveta tu.«
Brezup zaradi prepovedi koz in ovac ni trajal dolgo. V letih od 1947 do 1960 so v Bovcu in okolici zrasle tri tovarnice — lesna, tekstilna in kovinska — in zaposlile so 400 parov pridnih rok.
To je bilo prehodno obdobje. Približno v tem času so si nekateri hoteli pomagati tudi tako, da so začeli odpirati pod Mangartom svoje mini rudnike, če lahko temu rečemo tako. Kopali so, naleteli na revno rado in jo prodajali ali topili. Zdaj pa se to nikomur več ne splača, prav tako se tu ne splača od. preti kakšnega večjega rudnika, čeprav Bovčani vedo, da ima Mangart rudo.
Vse to zdaj počasi tone v pozabo. Cas, ko je Bovčane lomila revščina, čas, ko je bilo treba skrbno pobirati vse drobtine — in če tudi teh ni bilo, so jih morali iskati v tujini — hitro mineva. Pravzaprav jim danes že primanjkuje delovne sile in z izgradnjo novega turističnega središča jo bo treba privabiti celo od drugod
»Vemo, da bo v marsičem tudi slabše. Nemir bo zavladal v tem doslej mirnem kraju, tudi nereda se bojimo. Toda moramo pač s časom naprej,« nadalpiie žilavi Alojz Marko. »Ce je oilo treba izbi i ati med revščino z mirom in blaginjo z nemirom, potem smo izbrali slednje.«
Pravijo, da se bližpja vas Bavščica, ki je znana po sva ji idilični lepoti, že osemsto let ni spremenila; da je še vedno takšna, kakršna je bila na začetku. Toda kaj, ugotav ljajo Bovčani, imamo mi od vsega tega? Bore malo. Sklenili so, da se bodo kar najbolj potrudili in tudi v novih razmerah skrbeli za čistočo krajev in krajine. V tem ima-
»KANIN«: hotel, ki ga bodo v Bovcu odprli konec tega meseca, je zanimiva arhitektonska zamisel ing. Lajovica
postavila vroče hvaležna kasa mesta hcoyratl!
ZMHIIUL
H POMENI DUKH
KAKO SE BEOGRAD PRIPRAVLJA NA NOGOMETNO TEKMO MED AJAXOM IN JUVENTUSOM IN NA VSE, KAR JE Z NJO V ZVEZI
t
Naše glavno mesto, sicer vajeno vseh mogočih prireditev, se je vendarle zdrznilo ob predstavi takšnega kalibra, kot ga bo doletela predzadnjega maja. Zato mu mrzličnosti ob pripravah ni šteti v slabo, prav tako ne denarja, ki ga zanje daje in ki naj bi se obilno obrestoval.
Česa vsega ne počenjajo v Beogradu, da bi zadovoljili množico obiskovalcev, ki bo pridrla na finalno tekmo letošnjega tekmovanja za pokal evropskih nogometnih prvakov med Ajaxom in Juventusom! Takšna ihta zaradi, enega ubogega žogobrca, bi pomislili tisti, ki se za nogomet ne zanimamo, odkar so Jugoslovani zapravili ugled na tem področju. Pa ni tako, kajti iz naslednjih številk komajda slutimo, koliko -denarja bo tako rekoč čez noč prižven-ketalo v naše žepe. Njkogar pa seveda ni moč ubraniti pred posmehom, ki bi ga utegnil imeti kdo ob velikem trudu turističnih in potovalnih družb, avtobusnih podjetij, železnice in letališča — zaradi ene same nogometne tekme.
Doslej je najavilo svoj prihod že blizu 70 tisoč tujcev in navijačev iz Italije in z Nizozemskega — samo časnikarjev bo 561! Kakih 30 tisoč vstopnic bo torej ostalo — malo za naše ljudi, lačne nogometa. Beograd s kakimi 25 hoteli seveda ne bo mogel prenočiti vseh gostov, zato bodo ti prespali tudi v bližnjih mestih, rezervirali so si hotele celo ob Jadranu, in sicer vse od Dubrovnika do Budve. Beograjska radijska postaja 202 vsak dan poziva Beograjčane, ki imajo na voljo proste sobe, naj jih oddajo gostom. Stiska je tolikšna, da baje smejo postaviti celo nadpovprečne cene za tujske sobe.
DESET JUMBO JETOV
Največji rompompom bo pri prevozu. Pred dvema tednoma se je srbska vlada odločila o (omejeni) višini letošnjih investicij, in človek si ne more kaj, da ne bi pomislil, da je morda tudi bližnja velika predstava pripomogla k vsoti, namenjeni za modernizacijo železnice in beograjskega letališča. Seveda bi ti investiciji obveljali tudi brez nogometa, saj je zlasti letališče že dolgo pretesno. Kaže, da bo tudi tokrat pri prevozu najožje grlo. V dneh pred tekmo ga bo zasulo kakih 200 letal, samo 30. maja jih bo 125, med njimi bo tudi deset orjakov — boeingov 747 s po 490 potniki. Teh ptičev se na Surčinu najbolj bojijo; ker ne premorejo niti primemo visokih stopnic, dabi dosegle tmp, so jim jih morali pripeljati kar iz Milana. Z jumbo jeti bosta pripeljali navijače Alitalia in nizozemska družba KLM. Cariniki bodo morali cariniti kar v letalih, sicer bi se v letališki zgradbi vse zagnetlo. Kar 200 avtobusov bo na-vijaže odvažalo v mesto.
BEOGRAJČANI BODO LAHKO PARKIRALI LE V PREDMESTJIH
Samo 30. maja bo prispelo v Beograd osem posebnih vlakov iz Torina, Milana, Trsta, Pize, Benetk, Riminija in od drugod. Ti -vlaki bodo vozili v kratkih presledkih in železničarjem še malo ne bo lahko. Z vseh vpadnic bodo ta dan odstranili tovornjake in okrepili prometno milico.
Najhujše pa bo v samem mestu. Domačini ne bodo smeli parkirati drugje kot — v predmestjih. Ves Bulvar JLA, ob katerem je stadion Crvene zvezde, bo zaprt za ves promet ter z zelenicami in pločniki vred preurejen v eno samo parkirišče. Tu bi lahko skupaj z avtobusi stalo kakih pet tisoč vozil.
Igralci obeh klubov bodo prispeli v Beograd pet dni pred tekmo. Nogometaši Juventusa bodo bivali v Petrovara-dinu pred Novim Sadom, igralci Ajaxa pa v dragem beograjskem hotelu Metropol. Za finale bodo tudi polepšali stadion na Marakani, ki je star že blizu deset let, pa še vedno nedodelan. Buldožerji na veliko rinejo zemljo in pripravljajo parkirišča. Asfaltirajo dohode k vzhodnim tribunam. Mrzlično dograjujejo lože za časnikarje. Seme za travo so nakupili na Nizozemskem in zdaj so izkopali 400 tisoč lukenj, da bo v razrahljani zemlji laže pognala. K temu bo pripomogla tudi velikanska količina umetnega gnojila.
POKAL JE V TREZORJU
Nogometna zveza Jugoslavije in beograjska televizija se dogovarjata za neposreden prenos tekme. Sicer pa jo bo gledalo kakih 300 milijonov televizijskih gledalcev v Evropi, severni Afriki, Braziliji, Mehiki in ZDA. Vstopnice bodo začeli prodajti 24. maja in verjetno bodo pri priči razgrabljene, saj jih na voljo ne bo veliko. Stale bodo od 30 do 120 dinarjev, kar, resnici na ljubo, fie ni pretirano. Kakšen pa bo pretep
pred blagajnami na stadionu, to bo lahko snov za poseben članek.
2e nekaj dni se v izložbi veleblagovnice Beograd na Terazijah blešči pokal UEFA, ki ga ob 21., ko trgovino zapirajo, prestavijo v trezor. Ta pokal omenjamo zato, ker je baje sila dragocen in ga je Nogometna zveza Jugoslavije zavarovala kar za 50 tisoč dolarjev.
ŽEPARJI SO PRIŠLI CELO IZ TUJINE
Zanimivo je, da se na tekmo pospešeno pripravljajo tudi žeparji. Inšpektorji UJV so nekako zvedeli za njihove dogovore in brez posebnega preplaha čakajo napovedane podvige. Med zmikavti bo tudi precej naših mojstrov, ki so sicer na delu v tujini in te priložnosti ne bi radi zamudili, posebno še, ker se dogaja v njihovi domovini. Organi UJV niso povedali, kako so prišli na sled tem akcijam, ker ne bi radi preveč izdali.
Toda miličniki bodo povsod, redarji bodo na gosto sedeli med gledalci. Okoli stadiona bo največji nadzor. Na desetine dresiranih psov bo nenehno česalo okolico, vmes pa se bo poganjala posebna konjenica beograjske milice. Okrepljene* bodo tudi nočne patrulje, da ne bi zginilo preveč avtomobilov.
Za toliko ust bo treba seveda cele vagone jedače, in to sveže — ne take, ki jo navadno ponujajo po restavracijah. Zgodil se bo čudež, obljubljajo živilski kombinati, in beograjske mesnice bodo nenadoma polne mesa, morda celo svinine. Kruh bodo pekli noč in dan, tržnice pa založili, da bi lahko nahranili celo vojsko.
Restavracije in kavarne bodo po tekmi delale do zore. Tujci bodo imeli zabave na pretek. Na Kalemegdanu bo promenadni, koncert, na Tašmajdanu pa narodni plesi. Trije kinematografi bodo predvajali filme do jutra, Stari Beograd bo skupaj s Skadarlijo skuša! v tej noči priklicati dobre stare čase, ki bodo seveda dišali po ražnjičih, džulba-stijah in podobnem.
Ne bo manjkalo spominkov, še manj pa vsakovrstnega kiča. Toda pozornost bodo gotovo zbujale dragocene narodne noše, ljudski izdelki iz srebra in obla-
čila iz usnja. Preveč prostora bi nam vzelo, če bi hoteli pisati tudi o menjalnicah, informativnih uradih, prodajalnah in vseh mogočih drugih prizadevanjih organizatorjev, da bi Beograd dostojno sprejel privržence nogometa.
Vsaj na domačih tleh si boljše rej klame za tekmo, kot je obsedenost od priprav, ne bi mogli misliti. Kaj pa b° ponudila tekma sama, zaradi katere je ves ta direndaj? Kaj če ne bo nobenega zadetka? No, to se na finalni P°' kalni tekmi za naslov evropskega prvaka še ni zgodilo. Od letošnjih finalistom je bil Ajax doslej že dvakrat prvak, trikrat pa je prišel v finale, Juventus Pa je tokrat novinec v finalu. Tpda tudi ta ni kar tako, posebno ne njegov Alta; fini, slavni delilec golov. No, tudi dobri poznavalci nogometa ne prerokujejo izida, pa ga tudi mi ne bomo.
NEKATERI Sl ŽE MANEJO ROKE
Skušajmo pa namesto tega poiskati razumevanje za tolikšen trušč okoli dvoboja, saj je precej sicer bolj nogometno usmerjenih Beograjčanov v skrben-Nekateri bodo imeli težave pri vožnji v službo, kaj šele nazaj, drugi bodo mg* rali spraviti svoj avto daleč spred oct polovica Voždovca in Dedinja pa bo op noč, kajti tekma se bo začela ob pol do vetih zvečer. Mar je potem čudno, se bo cela vrsta Beograjčanov umaknila na podeželje in v zavetju spremlja*8 tekmo po televiziji?
Kljub temu pomeni za Beograd čast in srečo, da gosti finalno tekmo. Doslej so bili v 17 letih po dvakrat gostitelj Madrid, London in Milano, tudi drug« prizorišča finala sq bila le v mestih hodne Evrope. 2e zaradi tega se je vredno potruditi. Potem pa je tu še denar, povrh tega devize, ki jih res ne gre stiti vnemar. Kolikšen bo dobiček, b<£ do ugotovili računalniki, že zdaj Pa. že, da bo naravnost veličasten. NaJ ® nam zato vse te priprave, kolikor so P svoje morda cirkuške, ne zdijo neboo jihtreba. Gospodarstvo hudo potrebuj, denar, in to naj nam bo tudi v opra . čilo, če bi kdo očital, da siti porabnis ^ družbi s tolikšnim pompom pomaga** onečaščati šport.
ANDREJ ARKO
IZLOŽBA VELEBLAGOVNICE »BEOGRAD«: pokal je zavarovan za 50.000 dolarjev
D
m
HEATH, NIXON, VVILSON, MCGOVERN: prvi je sicer visoke postave, sivolas, ni pa oženjen, kar se mu šteje v slabo. Drugi je visoke postave, oženjen in ima otroke — ima pa temne lase in ni prikupnega videza kakor tudi njegova žena ne. Tretji je sicer oženjen, sivolas in ima otroke, je pa po drugi strani nizke postave in ni čeden. Četrti je oženjen, ima otroke, je čeden in ima tudi lepo ženo. Vendar pa je temnih las, nizke postave. Kaj pa njihovi politični programi in njihova politična učinkovitost — to za volivce ni pomembno.
ANKETE
POLITIK MORA BITI - LEP
Ameriški psihologi so s posebnimi vprašalniki prekrižarili Združene države. Po naročilu ene izmed vodilnih političnih strank so ugotavljali, zakaj ljudje zaupajo določenim politikom. Njihove ugotovitve so precej zanimive.
Nič manj kot 30 do 35 odstotkov volivcev slepo zaupa kateremukoli politiku. Ti mu bodo verjeli karkoli. (Zanimivo je, da po najnovejših raziskavah javnega mnenja ravno toliko Američanov še žaupa predsedniku Ni-xonu po škandalu Watergate).
Za nadaljnjih 20 odstotkov volivcev je pomembna politikova zunanjost, ne pa njegovi uspehi v politiki. Tako, na primer, visoka postava in starost vlivata zaupanje — ti ljudje ne zaupajo politikom starim 40 do 60 let. Pomembna je celo barva
SHUJŠEVALNE METODE
NIČVREDNI STROJI
Razne tovarne izdelujejo celo vrsto priprav za sliujševanje. To so posebni pasovi za masiranje, razni vibratorji in podobne naprave, ki jih je treba samo vključiti in — p>o zatrdilih izdelovalca — že zgubljamo kilograme. Toda vse kaže, da to ni res. Tako vsaj trdijo strokovnjaki ameriškega »urada za boljšo trgovino«
Dr. Morton Glenn, ki uči medicino na newyorši univerzi in se ukvarja s kontrolo telesne teže že 21 let pravi: »Odločno trdim, da ti stroji nimajo nobenega vpli va na zmanjšanje telesne teže. Pravzaprav ne naredijo nič drugega, kot da tresejo maščobo. Tresenje maščobe pa ne zmanjšuje telesne teže. Shujšaš lahko samo, če zaužiješ manj kalorij, kot jih porabiš.«
Milijoni in milijoni ljudi bi radi, shujšali, vendar se za to nočejo truditi. Kupijo si drag stroj in mislijo, da je s tem njihov
problem rešen. Toda ni tako. Predsedenik »urada za boljšo trgovino« Woodrow Wirsig je dejal, da so preizkusili celo vrsto naprav za shuj Sevanje in »na svoje zadovoljstvo« ugotovili, da niso učinkovite. Vendar pa o tem preizkusu ni povedal nobenih podrobnosti. Tako ni povedal niti, katere naprave so pravzaprav preizkušali, niti kdo so bile preizkusne osebe. »To ni pomembno,« je zatrdil Wlrsig, »važno je samo, da vemo, da ti aparati ne pomagajo odpraviti debelosti. Navadno je ves njihov učinek v tem, da olajšajo kupčevo denarnico.«
Zato namerava »urad za boljšo trgovino« ukrepati proti izdelovalcem. Motijo Jih reklame, ki po njihovem mnenju obljubljajo kupcem, da bodo s temi aparati postali vitkejši.
Ali te naprave človeku res prav nič ne koristijo? Pr. Morton Glenn priznava, da se uporabniki počutijo dobro, če jih upo-
rabljajo. »To so strojni maserji in masaža dobro vpliva na počutje,« pojasnjuje. Ti stroji torej lahko poživljajo krvni obtok. Res pa je tudi, da lahko tudi škodujejo, zlasti ljudem, ki jih mučijo sladkorna bolezen, arterioskleroza ali druge bolezni ožilja.
las (privlačnejši so sivi ali svetu od temnih). Zelo koristno je tudi, če je politik prijetne zunanjosti, če ima lepo ženo in otroke (najbolje je, da ima po enega vsakega spola).
Preostalih 45 odstotkov volivcev posveča pozornost pomembnejšim dejavnikom — temu, kar politik govori, in temu, ali so njegova dejanja v skladu s tem, kar pridiga. Pomembno pa je, da so ti osveščeni volivci po ugotovitvah pšihologov v manjšini. Za večino so odločilne stvari, ki s politiko pravzaprav nimajo nobene zveze. Torej se zdi psihologom pametno, naj politiki skrbijo predvsem za svoj zunanji videz, ker si bodo tako pridobili največ volivcev.
Res je, da so prišli do teh ugotovitev na podlagi javnega mnenja na podlagi raziskovanja javnega mnenja v Združenih državah, toda psihologi pravijo, da ni nobenega razloga za misel, da bi bilo v drugih državah kaj drugače.
ŠVICA
TEŽAVE S HIMNO
»Nova himna je modema in inteligentna,« je rekel WerneT Wollenberge, direktor ztiriškega gledališča, in takoj dodal: »Morda pa bi bilo bolj inteligentno, če je ne bi Imeli...«
Švica nima prave sreče s svojo himno. Leta 1811 je vlada Helvetske konfederacije sklenila, da bo povzela britansko himno »Bog ohrani kralja« in ji dala patriotično besedilo, primerno za Švicarje. Ko so se začeli krepiti mednarodni stiki, se Je vse pogosteje dogajalo, da so ob prihodu britanskih gostov v Švico ali Švicarskih v Britanijo igrali enaki melodiji. Britanci so se zadovoljno muzali, domoljubni Švicarji pa mrščili. Zato je zvezna vlada v Bernu leta 1919 sklenila, da da Švicarjem pravo himno. Toda stroga žirija je zavrnila 200 melodij in 150 besedil, in ostalo je pri starem: »Bog ohrani kralja«.
Leta 1971 je Švicarjem pošlo potrpljenje. Note iz britanske himne so zamenjali z notami nekega meniškega skladatelja Iz XVIII. stoletja. Toda koral, ki je bil za manj ugledne občinske godbe očitno tudi pretežak, ni zbudil navdušenja. Na srečo so ga vzeli samo na poskušnjo. Švicarji pa so zahtevali himno, ne koral. In tako je vlada znova razoisala natečaj za državno himno.
Žirija se Je odločila za note, ki jih je napisal avtor sentimentalno osladnega šlagerja »O moj papa« Paul Burkharda, in za besedilo Herberta Mederja.
Kaže pa, da Švicarji spet ne bodo zadovoljni s svojo himno. »Švica ni za revolucionarne ideje.« pravijo kritiki.
GLUHOST
SMEJOČI SE RAČUNALNIK
Precej mesecev je trajalo, preden je David Boston naučil elektronski računalnik, da se smehlja. Ta dosežek, ki se zdi kot neumna znanstvenikova muha, je zelo pomemben za gluhe
VARSTVO NARAVE
BAKTERIJE, KI ZRO UMAZANIJO
Vse kaže, da bodo skrb za čistočo v petrokemičnih kombinatih prevzeli mikrobi. Zamisel, da bi uporabili bakterije za čiščenje petrokemičnih odplak, ni nova. Strokovnjaki se z njo ukvarjajo že nekaj časa, toda v praksi so jo prvič uporabili v podružnici ameriškega podjetja Union Carbide v Tallaboi na Portoriku. Baje je ta tovarna največji petrokemični obrat na svetu. V njej pridobivajo olefine, etilenski gli-kol acetone, etre in številne druge derivate.
Za obratovanje porabijo veliko vode, ki jo črpajo iz zaliva Tallabo. Toda prebivalci sušnega jugozahodnega Portorika in vla-
da so se začeli razburjati zaradi velikanskih količin vode, ki jih pogoltne tovarna. Nastala je potreba po Učinkovitih čistilnih napravah, da bi vodo lahko spet vračali naravi.
Leta 1971 so iz laboratorijev v Texas Cityju pripeljali v Tallabo 40 tovornjakov bakterij. Med potjo so bile v gosti melasi, pridobljeni pri destilaciji ruma. Melaso z bakterijami so nato dali v dva bazena s prostornino po
100.000	kubičnih metrov. Odtlej se bakterije hranijo z umazanijo, ki je v odplakah. Kaže, da jim fosforna kislina in amonijak kar prijata.
Iz tovarne priteče vsako uro
3.000	litrov onesnažene vode. Bakterije v prvem bazenu najprej presnovijo del umazanije v ogljikov dioksid. Nato j»osebne naprave obogatijo vodo s kisikom. Taka steče v drugi bazen, kjer bakterije odstranijo še del umazanije. Zdaj je voda že razmeroma čista in s hitrostjo 650 litrov na uro odteka v zaliv Tallaboa. Temperatura vrnjene vode Je le za nekaj stopinj višja od temperature vode v zalivu. Verjetno bodo kmalu začeli uporabljati bakterije za čiščenje odplak tudi v drugih petrokemičnih kombinatih po svetu.
otroke. David Boston je inženir na kraljevskem inštitutu za gluhe v Londonu. Z računalnikom bi rad naučil otroke govoriti.
Že prej so skušali strokovnjaki uporabiti elektronske naprave, da bi gluhim ljudem predo-čili glasove. Toda vsi ti poskusi so spodleteti, ker so bili znaki preveč zapleteni. David Boston je prepričan, da bo podobo ust vsak razumel. Zato je začel učiti računalnik smehljanja pa tudi posameznih glasov. S poskusi je dokazal, da tisti, ki razumejo premike ustnic, spoznajo glasove, kot se pojavijo na računalnikovem naslonu.
Davidu Bostonu se Je z raznimi oblikami ust posrečilo prikazati vse samoglasnike in soglasnika s ter f. Računalnik spozna glas in nato na zaslonu pokaže ustrezno obliko. Razlike med drugimi soglasniki so tako majhne, da jih računalnik za sedaj še ne razločuje, toda strokovnjaiki so prepričani, da bodo rešili tudi ta problem.
BOSTON Z RAČUNALNIKOM: dobra novica za gluhe
iBERITEStOp!
DOKUMENTI
RUSI IŠČEJO SVOJE FILME V AMERIKI
Zanimivo je, da Rusi hodijo po filmske dokumente o svoji zgodovini in zgodovinskih osebnostih v Ameriko. Herman Axel-bank, ki je danes žil 72-letnik,je ved kot pol stoletja zbiral dokumentarne filme o Rusiji pred revolucijo, o oktobrski revoluciji in nadaljnjem razvoju Sovjetske zveze. V njegovem arhivu so filmi, ki jih danes v Sovjetski zvezi nimajo.
Za to gre zasluga Stalinu. Da bi poveličal lastno osebnost, je dal Stalin uničiti vse filme, ki so dokazovali, da je poleg Lenina in njega igral še kdo drug pomembno vlogo v oktobrski re-voluoiji. Tako so šli v ogenj filmi, ki so prikazovali Leona Trockega, kako govori množicam na zborovanjih in kako vodi rdečo armado v boj zoper belo gardo. Enako usodo so doživeli filmski
zapisi o revolucionarjih, kot so Zinovjev, Kamenjev in mnogi drugi. Uničili so tudi filmske posnetke zadnjih dni carja Nikolaja II. in njegove družine ter filme o kratkotrajni vladi Aleksandra Kerenskega.
Axelbank je zbiral filme v Sovjetski zvezi in v mnogih drugih deželah po svetu. V tujini se je seznanil s snemalci, ki so mu da-' li med drugim tudi filme o uporu v Kronstadtu marca 1921 in o Stalinovih čistkah. Sovjetske oblasti na njegova prizadevanja dolgo niso gledale z naklonjenostjo. Nič kolikokrat so mu grozili. Sumljiv požar je nekoč uničil del njegovega arhiva, ki je bil skrit v New Yorku, pri čemer je bilo uničenih več kolutov s posnetki Lenina in Trockega. Drugič so vlomili v njegov avtomobil in sežgali filme, ki so bili
ZDA
MESTO
POŽERUHOV
Mestece Roseto v ameriški zvezni državi Pennsylvania je dvanajst let zbujalo' pozornost medicinskih strokovnjakov. Prebivalci tega mesta so znani kot pravi požeruhi. Toda čeprav so redno jedli hrano, ki vsebuje veliko holesterola, so bili na videz imuni proti srčnim napadom. V njihovem mestu je bilo letno le po 3,59 primerov smrti zaradi srčne kapi — to pa je ena tretjina ameriškega povprečja. Toda to je zdaj že preteklost. Lani je število smrti v Rosetu zaradi srčnega napada skočilo na trikratno ameriško povprečje. Strokovnjaki pravijo, da se je število srčnih napadov povečalo, ker so se Rosetanci »amerikanizira-
li.f
Rosetanci so potomci nekaj deset italijanskih priseljencev, ki so prišli v Združene države leta 1882. Znani so hili ne samo po tem, temveč tudi po svoji bahavosti in tesno povezanem mestnem življenju. V Rosetu še danes živi 95 odstotkov prebivalcev italijanskega rodu. Drugi prišleki morajo čakati tudi po deset let, da jih Italijani sprejmejo v svojo skupnost.
Dr. John G. Brun, ki je raziskoval življenje v Rosetu že leta 1961, pravi, da se je marsikaj spremenilo. Povprečni družinski dohodki so se povečali s 7.000 na 11.300 dolarjev letno. Precej meščanov ima vodilne službe v raznih okoliških podjetjih in se vozijo na delo tudi 30 do 50 kilometrov daleč. Tesne družinske, vezi so se razrahljale. Dr. Bruhn pravi: »Leta 1961 nisem nikoli videl, da bi kaka družina začela Jesti, dokler ni bilo zbrano vse omizje. Zdaj vsak pridrvi domov, pograbi kaj užitnega in spet odhiti.« Poleg tega so Rosetanci začeli tekmovati med seboj v življenjskem standardu. »Včasih so drug drugemu zaupali in skupaj prenašali težave, zdaj pa se vsak trudi, da bi svojega soseda prekosil,« pravi dr. Bruhn.
Po mnenju dr. Bruhna je to značilno za dogajanje povsod po združenih državah: »Opora družine in skupnosti slabi. Ljudje opuščajo nekatere stare vrednote, ki so jim pomagale, prenašati napetosti. Namesto tega jim vse več pomenita uspeh in bogast-
v njem. Ko se je mudil v tujini, so nekoč izropali njegovo hotelsko sobo in odnesli nekaj kovčkov filmov.
Ti časi so minili. Danes se zastopniki Sovjetske zveze pogajajo z Axelbankom, da bi dobili od njega dokumentarne filme o zgodovini svoje dežele.
v
ti;
>H
S
«*,s
LENIN IN TROCKI LETA 1919: del dragocenega filmskega arhiva
ZAIRE
MOBUTU PORABI VES BAKER
Leta 1971 — deset let po tem, ko si je Kongo priboril neodvisnost od Belgijcev — je Kongo postal Zaire in vsi Zairani so morali po zakonu opustit švoja krščanska imena. (Ironija je, da beseda »Zaire« sama ni afriškega, ampak portugalskega izvora — fcko so raziskovalci v 15. stoletju imenovali reko Kongo).
S svojim ukazom o ukinitvi krščanskih imen je predsednik Mobutu začel svoj mesijanski boj, da bi spremenil Zaire v »avtentično« afriško državo. Po njegovem je avtentičnost nujna, da se bodo njegovi državljani znebili kompleksov manjvrednosti, ki šo se nakopičili v 75 letih zatiralske kolonialne vladavine. »Ne nameravamo se slepo vrniti k vsem svojim tradicionalnim navadam,« je rekel predsednik Mobutu med nedavnim intervjujem. »Izbrali bomo samo tiste, ki se dajo najbolje prilagoditi današnji družbi. Vrnitev k avtentičnosti nima drugega namena, kot to, da bi dali deželi njeno lastno osebnost, njeno lastno kulturo.«
Obenem z ustvarjanjem lastne kulture pa raste tudi kult Mo-butuja, ki ga imenujejo »očeta države« in pri tem pozabljajo na prvega kongoškega premiera pa-tricea Lumumbo. Mobutu si je ustvaril podobo tradicionalnega
plemenskega poglavarja, katerega nezmernosti opravičuje njegov vzvišeni položaj. In Mobutujeve nezmernosti so res osupljive. Čeprav je v njegovi deželi letni dohodek na prebivalca manj kot 1 -200 Ndin, ima palače, vile na deželi, razkošne jahte ter več ca-dillacov in mercedesov.
Poleg pohlepa po bogastvu ima Mobutu nagnjenje do velikopo-
teznih načrtov. Očaran je nad letali: pred kratkim je naročil za 105 milijonov dolarjev potniških letal — kljub dejstvu, da Air Zaire ne posluje rentabilno niti s tistimi letali, ki jih že ima. Zaire ima mnogo bakra, toda finančni strokovnjaki opozarjajo, da Mobutujevi izdatki presegajo dohodke, ki jih ima dežela s prodajo bakrove rude.
NESREČE
DOBRODOŠLE
SIROTE
Desetega aprila se je v Švici zrušilo reaktivno letalo na čarterskem poletu. Med 107 žrtvami jih je bilo 63 iz angleškega mesteca Axbridge in okoliških vasic. Med potniki, ki so bili na enodnevnem nakupovalnem izletu v Baslu, je bilo tudi veliko mladih mamic. Nesreča je zbudila sočutja velikega števila ljudi. »Dobili smo kup ponudb za posvojitev,« je rekel axforidgeški žu-
ljubljanska banka so
pnik Authony Martin. Ljudem, ki bi hoteli posvojiti otroke brez mater, pa je moral sporočiti, da »hočejo očetje obdržati svoje otroke — hočejo jih vzgojiti sami, s pomočjo sorodnikov.«
Prebivalci Axbridgea in okoliških vasi živijo v tesni medsebojni povezavi. Večina družin ima sorodnike v neposredni bližini. Dobre volje in pripravljenosti za pomoč ne manjka. Sorod niki ponesrečenih so dobili čez
1.500	pisem s ponudbami pomoči in izrazi sožalja z vsega sveta, celo iz Južne Afrike in Avstralije. Nekatere ponudbe — povabila otrokom na počitnice v tujino — bodo sprejeli.
VPRAŠANJA
PO
ŠTIRIDESETEM
V prvem hipu je videti, da je Pavle Zidar s tematiko v svojem najnovejšem besedilu -Sizif meče out- posegel po nekoliko manj »aktualni« snovi: vsaj v slovenskem prostoru so bila vprašanja o smislu življenja -pereča« pred nekaj leti, zdaj pa, se hoče zdeti, je eksistencializem, Id se Je v veliki meri posvečal tem zadevam, vendarle že v precejšnji meri odigral svojo vlogo. Slovenski teksti z •eksistencialno« vsebino so v tem že literarna zgodovina, literatura pa se posveča manjšim problemom in vidikom pisanja. Ne glede na takšne razmere pa »Sizif meče out« le ni samo zapoznel odmev po smislu kličočega človeka, zlasti če knjigo prebiramo »hkrati« s prejšnjimi Zidarjevimi deli. Kot namreč M. Kramberger piše na zavihku platnic, je »vprašanje po .smislu življenja’ in direktnega razmišljanja o tem smislu..., pisca že od vsega začetka posebnp močno vznemirjajo, kar se dogaja zadnje čase, je pravzaprav le nekakšno povečanje težišča od pripovedi k refleksiji, torej proces, ki je pri taki umetniški naravi v zvezi z leti docela razumljiv.«
Potemtakem gre morebiti za svojevrstno dopolnitev avtorjevih oseb, ki Jih je opisal v romanih, v katerih se mu je neredko posrečil prikaz malomeščanskega, jarogosposkega in potrošniškega sveta, ki ga mučijo travmatične sence vojne, smrti, seksa in seveda morale. Pisec je v njih — med drugim — kajpak neredko protestiral in obsojal nekatere evidentne človeške zablode, pri čemer pa je pogosto ostajal nereflektiran ek&istenoialni podstavek, s katerega je izrekal sicer literarno podprto moralno sodbo. Najnovejša knjiga je, po nekaterih znamenjih sklepajoč, posvečena razmisleku ravno
o tem »podstavku«, se pravi vprašanjem, v imenu česa je pravzaprav mogoče, poenostavljeno rečeno, pripovedovati o moralnih dilemah časa, glede na kateri pomen in smisel se je mogoče za bo in ono zavzemati ... in navsezadnje živeti. V problemsko jedro knjige se tako stekajo poglavitne življenske preizkušnje: »smisel« pa je pisec po vsem videzu prepričljivo rešil iz zank smrti, nasilja in zla.
Seveda pa je kljub verjetnim in spretnim odgovorom pa izmikom prežeči Pasti o »Sizifu meče out« treba reči, da je to samostojna knjiga, ki zategadelj 'Ima svoje posebne zakone in da jo je po tej plati kar težavno vrniti med skupne platnice Zidarjevega pisanja. Zato je tudi res, da je tisti hip, v katerem Se zdi, da je snov nemara že nekoliko manj aktualna!!), večkrat vrne in je delo samo videti »out«. Po drugi strani, z vidika izven običajne literarne zgodovine, pa obravnavana problematika razumljivo nima časovne omejitve: dopuščati je pač treba možnost, da situacija, kot je opisana v tem delu, lahko obstopi slehernika, tako kot je štiridesetletnega Tujca, glavne akterje v »Sizifu«: pri čemer je Tujec aktiven predvsem kot razmiŠljevalec In manj kot tradicionalen zgodbni junak. V tej luči je Zidarjevo pisanje ubralo smer, ki so jo prehodili nekateri veliki esejistični romani, ohranilo pa tipičen piščev jezikovni izraz, ki ustreza krajšim pripovedim, nima pa »potrpežljivosti« za širok esej.
JOŽE HORVAT
T
GOSPODARSTVO
PLAČAJ IN SE ZAPOSLI!
»Model iz Imotskega« pravijo obratom, ki jih gradijo z devizami naših delavcev, zaposlenih v tujini. Pred tremi leti so s tujim denarjem odprli prvi obrat za proizvodnjo konfekcije, kjer je zaposlenih sedemdeset žena in zaslužijo na mesec povprečno 1.700 dinarjev.
V petih vaseh Imotske krajine zbirajo devize za graditev podobnih obratov, podobne načrte pa imajo tudi v Medjimurju,' kjer bodo s podobnim investiranjem odprli manjše bencinske Črpalke.
Naši delavci, ki so na začasnem delu v tujini, so prihranili okrog milijon dolarjev, v domovino pa so poslali 650 milijonov dolarjev. Za družbo ter za lastnike deviznih računov v tujih bankah bi bilo koristneje, če bi la kapital vložili v domačem kraju. Kritiki takega sistema pravijo, da se ne moremo sprijazni-
ti z geslom »Plačaj in se zaposli«, ker bi to povečalo socialne razlike. Zagovorniki »Modela iz Imotskega« pa pravijo, da z vlaganjem nemških mark v nove obrate nihče ne bo postal lastnik ali solastnik delovnega mesta, še manj pa delničar podjetja. Po določenem času mu bo delovna organizacija vrnila denar z obrestmi. Ce pa dobi delavec, ki je sicer vložil devize za graditev tovarne, po svoij krivdi odpoved, bo na denar moral počakati do določenega roka’. Pravijo, da je za skupnost koristnejše vlaganje denarja za majhne obrate, kot pa da bi denar dajali za sumljive posle. Prav zaradi tega pravijo, da je bolje, če lastnik bencinske črpalke prodaja obdavčeni bencin, ki ga kupuje le pri družbenem sektorju, kot pa če gostilničar izkorišča tujo delovno silo in bogati na tuji račun.
TO SE ZGODI SAMO ...
NOVA CjoP-lcA
' \Y\
Mesto cvetja?
Nič več! Mesto plevela!
...V NOVI GORICI
»/Jll
...V RADLJAH
— Kam pa s plugom, oča?
— V Ljubljano, v Litostroj ga nesem v popravilo. Pri nas so vsi kovači izumrli...
0To£ikJ(j
LAfUMot
...V LJUBLJANI
— V Milčinskega ulici v šišenski industrijski coni stanujem, pa bi rad, da mi montirate filter v nos — tovarne jih nočejo v svoje dimnike ...
/sr.
ZADNJE TONE UVOŽENE PŠENICE: čez dve leti jo bomo pridelali dovolj na naših poljih
vaš dom je prazen
brez knjig
¥
■ j
PREŠERNOVE DRUŽBE
KMETIJSTVO
ŠE DVE LETI UVOZA
Zvezni sekretar za kmetijstvo Ivo Kuštrak je v Novem Sadu povedal, da vse republike in pokrajine soglašajo z dodatnimi investicijami za »zeleni načrt« družbenega kmetijstva, niso pa enakega mnenja, ko gre za zbiranje denarja. Do 1975. leta bi morali v kmetijstvo investirati 1,5 milijarde dinarjev. Polovico tega denarja bodo dobili z mednarodnimi posojili, pol pa je potrebno zbrati doma. To pa bo nova oblika nekakšnega državnega kapitala, zato republike in pokrajine niso enotne.
Po mnenju zveznega sekretarja bodo pomanjkanje hrane in težave našega kmetijstva rešili tako: regresirali bodo domačo kmetijsko proizvodnjo, cene kmetijskih pridelkov bodo dvignili na svetovno raven cen, hrano pa bodo uvažali po visokih cenah. Kuštrak meni, da zadnja različica ne more priti v poštev.
Do leta 1975 bomo morali nehati z uvozom pšenice. Tega leta naj bi pridelali na hektar štirideset centov, skupna proizvodnja bi bila deset milijonov ton, koruze pa devet milijonov ton. Tako bi nekaj milijonov ton koruze lahko izvozili.
čez tri leta Jugoslavija ne bo več uvažala sladkorja in olja. To naj bi dosegli tako, da bi v naslednjih letih povečali proizvodnjo sladkorja za 240.000 ton, kolikor smo ga zadnji dve leti uvozili. To velja tudi za olje, ld smo ga v zadnjih dveh letih uvozili 77.000 ton.
V posebnetn intervjuju z novinarji zagrebškega Večemjega li-
sta pa je zvezni sekretar Ivo Kuštrak govoril tudi o odkupu zemljišč. Dejal je:
»Ce hočem biti iskren, moram povedati, da sem tudi jaz za hitrejši odkup zemljišč. V zadnjih desetih letih, vštevši 1971. leto, je bilo odkupljenih le 280 tisoč hektarov zemljišč, kar po meni okrog trideset tisoč hektarov na leto. Za odkup potrebujemo veliko denarja. Ce pravimo, da bi do 1985. leta morali odkupiti do 2,5 milijona hektarov, ne smemo pozabiti, da bi po takih računih morali vsako leto odkupiti 200.000 hektarov. Ce pa to primerjamo s prejšnjimi rezultati, potem je jasno, da bomo morali vložiti za to veliko naporov in denarja. Slišimo tudi pripombe, da želi kmetijstvo vse težave reševati s cenami. Seveda s cenami vsega ne moremo urediti, temveč tudi s produktivnostjo. Pa vendar moramo sprejeti realno politiko cen. Kar zadeva produktivnost na družbenem sektorju, ne moremo biti zadovoljni. Na zaposlenega pride 10,4 hektara zemljišča ter 3,4 živine, v tem času pa imajo ZDA na zaposlenega 36 hektarov in 27 glav živine, na Danskem 12 hektarov in 30 glav živine.
Potrebno pa je reči tudi nekaj o cenah. Za traktor ferguson je bilo potrebno 1965. leta prodati 26 ton pšenice, 1971. leta pa kar 435 tone. Sto kilogramov umetnega gnojila je 1965. leta stalo toliko kot 34 kilogramov pšenice, pred dvema letoma pa je kmet dobil cent gnojila za 48 kilogramov - pšenice.
MEDICINA
PO 30 LETIH SPET VIDI
Pred tridesetimi leti je učenec Boris Blauhom iz Karlovca oslepel, medtem ko se je igral z apnom. Trideset let pozneje, maja 1973, je diplomirani profesor nemščine in angleščine Boris Blauhorn spregledal. V svojem devetintridesetem letu se začenja učiti pisati in brati, na petnajst metrov razdalje prepozna vrabca, ogleduje si fotografije iz mladih dni, ki jih doslej ni mogel videti, prvikrat je ugledal obraze kolegov v Tehnološkem šolskem centru, v katerem je zaposlen že dvanajst let, prvikrat vidi ulice mesta, v katerem je preživel toliko let, a ga ni še nikoli videl.
Borisa Blauhorna smo našli na njegovem domu v karlovškem naselju Banija. Sedel je za otroško enciklopedijo Svet bkrog nas in prebiral članke o nastanku svetlobe, na televiziji si je ogledal prvo nogometno tekmo, vse se začenja učiti na novo. Ima najbrž najstrožja učitelja v Karlovcu. To sta njegova sinova; sedemnajstletni Vlado in enajstletni Arnold. Arnold je zmožen očetu za slabše obvladano lekcijo zapisati tudi nezadostno!
Za vrnitev vida se mora Blauhorn zahvaliti profesorju Stram-pelliju iz Rima in karlovški Skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Strampelli ga je operiral, iz fonda zdravstvenega zarovanja pa bodo plačani vsi stroški operacije. Njegova delovna skupnost je za potovanje v Italijo prispevala več tisoč dinarjev.
»Vsem sem neizmerno hvaležen«, pravi prof. Blauhorn. »Ko sem zadnjo jesen prosil za denar, sem ga dobil brez težav. Se sam ne vem, koliko bo to
stalo. Neki Italijan, ki je bdi operiran takrat kot jaz, je iz svojega žepa plačal štiri milijone lir!«
Kako se je odločil za operacijo?
»Pred nekaj leti so mi prijatelji povedali, da so v časopisu prebrali, kako je bil zagrebški profesorici Olgi Maslo povrnjen vid. Obiskal sem jo, se z njo pogovoril o vsem in se potem, ko sem spoznal, da bi lahko morda spregledal, odločil za operacijo. Uspelo mi je. Sedaj lahko vtaknem tudi nit v šivanko. Ko sem spregledal, sem spoznal, da prej nisem videl drugega kot človeške silhuete, toda vedno sem uporno zatrjeval, da lahko prepoznam celo ljudi. Pred nekaj dnevi sem razpoznaval kolege samo po glasu, predstavljal sem si, da so drugačni, kot so v resnici. Njihov videz me je ugodno presenetil, presenetile so me tudi številne podrobnosti, sedaj tudi vidim, kako čedna fanta sta moja sinova.«
Do leta 1943, do tistega tragičnega dne, je končal le dva razreda osnovne šole, naučil se je pisati in brati, toda medtem je razumljivo vse pozabil. Po osvoboditvi so ga dali v Zavod za slepe otroke v Zemunu, tam je končal osnovno šolo, potem pa se je vpisal v gimnazijo. Gimnazijo je končal s prav dobrim uspehom. Po končani gimnaziji se je vpisal na filološki oddelek filozofske fakultete in diplomiral leta 1961. Med študijem si je zdravil želodec, dal si je operirati slepo črevo in tudi sicer ni bil kaj prida pri zdravju. Pri
študiju mu je veliko pomagala žena Julija, ki Jo je spoznal prav na fakulteti. Brala mu je tekste, pomagala mu je pripravljati se na izpite. Zjutraj ga je vodila na predavanja.
»Kdo ve, morda bi mi lahko vid kljub težki nesreči vrnili že leta 1943. Apno, ki sem ga zaprl v škatlo, je eksplodiralo. Žgoča tekočina mi je priletela naravnost v oči. Preden so me pripeljali v zagrebško bolnišnico, je minilo več kot tri ure. Najprej so nas dvakrat ustavili ustaši, potem Nemci, prvi in drugi so nas spraševali, če gre zares za nesrečo in če niso posredi partizani. Do Zagreba je bilo eno oko povsem uničeno, v drugem, ki ga je sedaj operiral profesor Strampelli, pa je ostal živ fon-dus in zato sem sedaj spregledal. Pomislite, po dveh operad jah v razmaku pet mesecev lahko v zadnjih dneh nosim očala z lečo plus pet, za pogovor pa mi zadošča plus ena!«
Na vprašanje, zakaj se uči bra ti in pisati, Je odgovoril: »V tridesetih letih sem vse pozabil, imel sem sanjo dva razreda osnovne šole. Uporabljal sem le Brailovo pisavo ali pa so mi bra li drugi. Nameravam se naučiti cirilico, da bom lahko prebral svojo univerzitetno diplomo, ki sem jo pred nekaj dnevi prvič videl. Toda ne smem se učiti preveč na hitro. Postal sem preveč ambiciozen, najraje bi takoj postal povsem samostojen, rad bi šej končno sam na ulico... Do septembra bi rad obvladal vse, da bom lahko gotov stopil v razred med svoje dijake.«
—
brezplačno šolanje, hrano, stanovanje, obleko, obutev, učbenike, šolski pribor ter zdravstveno varstvo. Za dopust in počitnice jim akademija plača prevozne stroške. Poleg tega dobijo vsak mesec tudi nekaj žepnine. P° končanem šolanju postanejo gojenci vojaških akademij podporočniki, v JLA pa morajo ostati najmanj dvakrat dlje kot je trajal njihov študij. Vojaške akademije so visoke šole z rangom fakultete.
Natečaj za letalsko vojno akademijo ter za letalsko tehniško akademijo velja do 1. julija, za vse druge akademije pa se kandidati lahko javijo do 1. septembra letos. Prošnjo vložijo pri občinskih organih za narodno ob rambo, kjer Jim bodo povedali še marsikaj o vpisu in šolanju na vojaških akademijah.
VOJSKA
fZ POKLICNE ŠOLE
NA AKADEMIJO
ZVIŠAJTE Ml
feju na mesec od 5.000 do 6.000 dinarjev čistega dohodka, je pripravljen lokal prodati družbenemu sektorju, seveda pod pogojem, da bi njemu in hčeri v bifeju zagotovili zaposlitev.
O Rajimu Beganoviču so razpravljali tudi na partijskem sestanku. Nekateri so zahtevali, naj
DAVEK!"
ga izključijo iz partije, ker je s svojimi nenavadnimi dejanji in izjavami škodoval drugim lastnikom bifejev. Predloga niso sprejeli.
Za prihodnje leto obljublja Be-ganovič, da bo kavo prodajal po 1,50 dinarja, konkurenti pa zato še bolj bentijo.
GOJENCI MORNARIŠKE VOJAŠKE AKADEMIJE: učenci poklicnih šol lahko postanejo podporočniki
POŠTENOST
»PROSIM,
Obrtnik se je pritožil, ker mu je občina predpisala premalo davka. Sliši se čudno in nenavadno, pa vendar je prav to storil Rajim Beganovič, lastnik bifeja »Mostar« v Ivanjici. Odšel je na davkarijo ter zahteval, naj mu povišajo davek od sedanjih
8.000	na 20.000 dinarjev.
Uslužbenci davčne uprave so bili ob njegovem obisku zmedeni, ker niso vedeli, kaj želi lastnik bifeja.
Novica se je hitro razvedela po Ivanjici. Na seji občinske skupščine so Rajimovl želji ustregli ter mu povišali davek. Davkarji pa so se spomnili še dveh podobnih bifejev, zato morata tudi njuna lastnika plačevati višji davek. Hudobni Jeziki pravijo, da je zviti Rajim Beganovič zahteval višji davek za svoj, bife zato, da bi onemogočil konku-renoo.
Beganovič je odprl bife »Mostar« lani. Pri njem se zbirajo ljubitelji dobre kave. Ko so konkurentsk! bifeji prodajali kavo po 2,50 dinarja, je pri Rajimu stala kava s kislo vodo le dva dinarja. Konkurenca je morala znižati cene.
Rajim Beganovič pojasnjuje svojo nenavadno zahtevo:
»Nekateri pravijo, da sem hotel nagajati kolegom, lastnikom bifejev. Kot stari komunist moram spoštovati pismo predsednika Tita. Nekateri mi pravijo, da sem neumen, ker zahtevam višji davek. Prihodnje leto bom še bolj neumen. Davek bom povečal na 35.000 dinarjev, ker nočem bogateti na tuj račun. Kot zaveden komunist nočem utajiti davka.«
Čeprav ima Rajim v svojem bi-
PROTEST
Z LAKOTO ZA BOUŠE SAMOUPRAVLJANJE
Uslužbenec montažnega podjetja Jedinstvo iz Titovih Užic, Milenko čirovič, zaposlen v oddelku za obračun osebnih dohodkov, je na svojevrsten način protestiral, ker v njegovi delovni organizaciji niso ravnali tako, kot veleva pismo tovariša Tita in izvršnega biroja ZKJ. Šestintridesetletni delavec je bil ogorčen, ker so kršili nedavno sprejete ustavne amandmaje, zato je začel gladovno stavko.
Milenko Je kar celih 62 ur presedel na svojem delovnem mestu in molčal, poleg tega se je odločil za gladovno stavko. Delavskemu svetu podjetja je sporočil:
»Ostal bom tukaj, dokler mi ne odgovorite na naslednji dve vprašanji: kdo je zamolčal sklepe z enajste seje delavskega sveta in kdo je prekršil pravila o samoupravnih sporazumih.«
Milenko čirovič je mesec dni prej poslal partijski organizaciji in sindikatu v podjetju pritožbo, v kateri je poudaril, da sta
organizaciji dolžni ukrepati lam, kjer se pokaže, da dela kdo v nasprotju s Titovim pismom in ustavnim amandmajem. Zahteval je, da mu v treh dneh odgovorijo.
»Ker nisem dobil odgovora, sem pisal občinskemu sindikalnemu svetu in komiteju ZK. V desetih dneh mi niso odgovorili, zato sem pisal republiškemu sindikalnemu svetu in centralnemu komiteju ZK Srbije.«
Odgovora ni bilo od nikoder, zato je Milenko napisal še pismo predsedniku delavskega sveta, visokokvalificiranemu ključavničarju Milenu Karakliču. V torek ob šestih zjutraj je pismo izročil splošni službi v podjetju, nato pa začel z osebnim štraj-kom, kot imenuje svoj protest: sedel je, molčal in stradal. Tako je protestiral tri dni. Ponoči in podnevi je sedel v pisarni, kjer je tudi spal, šele tretjega dne je popil kozarec vode. Uslužbenci, ki delajo z njim v isti pisarni, so bili zaradi njegovega protesta
užaljeni, ker se Milenko z njimi ni hotel pogovarjati. Od vodilnih ljudi iz podjetja ga je medtem obiskal le vodja ključavničarskega obrata, ki ga Je vprašal, če mu lahko prinese časnike.
Nekdo iz tovarne je poklical na pomoč milico, ki pa ni mogla ukrepati, ker Milenko Cirovič ni delal nereda, temveč je le sedel, molčal in stradal. Drugega dne so Milenka, ki je v Jedin-stvu zaposlen že devet let in je poleg tega “Še študent višje pedagoške akademije, obiskali zdravniki, ki so ga hoteli prepričati, naj neha z gladovno stavko. Prišla sta tudi dva tovariša iz ob činskega komiteja, ki sta mu povedala, da tak protest ni primeren.
Ko je sedel že drugi dan v podjetju, Se je sestal delavski svet, ki je zasedal od desetih do dveh popoldne.
»Sklepe delavskega sveta sem prejel šele naslednjega dne, kajti po sestanku ni bilo v pisarnah nikogar, ki bi na pisalni
stroj napisal zapisnik,« pravi Milenko.
Delavski svet Jedinstva mu je odgovoril:
»Vaša pritožba glede kršenja samoupravnega sporazuma v TOZD centralna kurjava je upravičena, postopek, s katerim izsiljujete sklepe, pa ni primeren.«
Tretjega dne zgodaj zjutraj so Milenku odgovorili na njegove zahteve, kljub temu pa je še »sedel, molčal in stradal«. Pričakoval je tudi odgovore od sindikalne in partijske organizacije. Sele ob osmih zvečer je dobil zadnji odgovor in takr-at je zbranim naznanil, da je osebnega štrajka konec.
Kaj je razburilo Milenka, da se je odločil za nenavadno stavko?
»Samoupravni sporazum je dober, vendar se znotraj delovne organizacije po njem niso ravnali. Nismo imeli komisije, ki bi usklajevala akte temeljnih organizacij združenega dela.
Letos bodo v vojaške akademije JLA sprejemali učence vseh srednjih šol, ki trajajo štiri leta, novost pa je v tem, da se lahko na akademijo vpišejo tudi učenci poklicnih šol, Id trajajo tri leta.
Za gojence vojaških akademij lahko konkurirajo tudi vojaki, ki Služijo kadrovski rok, gojenci šole za rezervne oficirje ter aktivni podoficirji, ki izpolnjujejo pogoje za natečaj.
Kandidati se lahko vpišejo na vojaško akademijo za kopensko vojsko, visoko tehniško, šolo za kopensko vojsko, letalsko vojaško akademijo, letalsko tehniško vojaško akademijo, mornariško akademijo in vojaško ekonomsko akademijo. Večina teh akademij ima več smeri študija.
Za učence srednjih šol ter za učence poklicnih šol, ki se želijo udeležiti natečaja za eno vojaških akademij, velja med drugim pogoj, da so te šole končali najmanj z dobrim uspehom in da so rojeni 1953. leta ali pozneje. Učenci poklicnih šol morajo za določene akademije polagati izpit iz fizike, matematike ali kemije, odvisno od tega, za katero akademijo se odločijo.
Kandidati, ki bodo sprejeti na študij v vojaški akademiji imajo
novo v kinu
MIMI
KOVINAR
.. . ip
Nikar se ne smejte, stvar je čisto resna: Mimi kovinar Je bil ranjen v svoji časti. Prevarala ga je žena in ko bi bil Mimi Sicilja-n?c starega kova, bi mu preostalo sploh samo eno: umor. O tem je nas in režiserko Lino VVertmiillerjevo poučii že Pietro Germi v Ločitvi po italijansko in oboji smo se tamkajšnje lekoije temeljito naučiti.
Toda, toda.
Toda Mimi kovinar Je Siciljanec po novem. Delal je v Torinu, njegova ljubica je Severnoitalijanka in mladokomunistka { z rahlo anarhističnimi nagnjenji) in čeprav Mimi ponoči povezuje lase v mrežico, (»rabi cele litre briljantine in izpoveduje ljubezen tako. kot bi odigral bolj melodramične prizore iz Traviate, je v resnici napreden duh In tudi njegovo zadoščenje za ranjeno čast je napredno: zapeljivcu svoje žene še sam nasadi rogove.
Jabolko je sicer bolj lesnika, nasprotnikova boljša polovica poseduje krepost, pet otrok in zelo zajetne forme, zapeljevanje je hud psihični In fizični napor — a česa vsega človek ne stori za dobro stvar in zmago izravnane pravičnosti?! In vse bi bilo v redu, ko se ne bi v Mimijevo zgpdbo neprestano vtikale nekakšne zoprne tete.
Najprej tiste, ki so noč in dan kritično nadzorovale njegov mladi zakon ( z ženo, ki ji je bil izmed praznikov najljubši post) in pred katerimi je Mirni pobegnil v Torino; in potem še bolj vsiljiva
in prav oiČ dobrotljiva teta mafija. (Ne, kako se je ta ženska od Botra sem spremenila! Pomislite, Lini VVertmullerjevi in njenemu Mimiju se ne zdi niti najmanj patriarhalična in dobrodušna in ne hrepenita po njeni zaščiti. Nasprotno, nadvse rada bi se ji izvite, pa je videti, da ne gre). Teta mafija torej, ki soodloča kratko malo pri vseh Mimijevih dejanjih In napravi iz polproletarca odprte glave in oči. nazadnje tisto revščino, ki se ji smejemo samo še z rahlo prezirljivim sočutjem. Pa ste mislili, da stvar ni resna!
Seveda, Lina VVertmflllerjeva Je Izredno spretna ženska. Obrt1 se je učila pri Felliniju (priznajte, da to ni slab učitelj), bistrino in temperament pa je morala prinesti s seboj. In tudi tisto žensko prekanjenost, ki zna brez mnogo onegavljenja in kakor mimogrede spremeniti nekaj različnih živobarvnih klobčičev volne (z napisi kot »komedija nravi«, »politični film«, »kriminalka« in še kaj) v topel pulover in nam ga potegniti čez glavo, da sami ne vemo kdaj !n kako. Žal pa ustvarja Lina Wertmullerjeva (Rimljanka švicarskega rodu) v svetu, ki mu zdaj še vladajo moška merila In okus, pa se ji primeri, v strahu, da ji ne bi očitali sramežljivosti, nežnočutnosti in drugih šibkosti, včasih preveč zakriči in poprime čez mero robato. To se ženskam rado dogaja in ta hip ni mogoče kaj dosti storiti proti. Obljubljamo pa, da se bomo poboljšale: brž ko se bomo Pre' pričale, da svet posluša, kaj imamo ženske povedati, tudi če ne povzdignemo glasu, bomo začele govoriti z vso prirojeno nam roi' lino.	RAPA	ŠUKLJE
Od mnogih kmečkih puntov je našemu narodu najbolj ostal v spominu hrvaško-slo-venski upor, Gubčev, kot ga mnogi imenujejo po njegovem glavnem voditelju. Čeravno se je spomin na Gubčev upor najbolj ohranil, pa to ni bil edini in ne največji kmečki punt naših prednikov. Uporov je bilo veliko, od 14. do 19. stoletja se jih je na Slovenskem zvrstilo več kot sto.
Kmečki upor 1515. leta, katerega prikaz objavljamo, je bil največji punt med vsemi upori na Slovenskem.
OB PETSTOLETNICI SLOVENSKIH KMEČKIH UPOROV
Večletno uporniško razpoloženje od koroške do hrvaške meje se je v letu 1515 razvilo v največji punt na Slovenskem. Uprli so se podložniki v vseh treh slovenskih deželah:	na
Kranjskem, štajerskem in Koroškem.
Prvo žarišče upora je bil Polhov Gradec, kjer je Gašper Lamberg že daljši čas kršil »staro pravdo«. Podložniki so se proti njegovemu ravnanju Pritožili pri cesarju, Lamberg pa se ni nič poboljšal, temveč jih je celo kaznoval z zapornimi in drugimi kaznimi.
Jurij Thurn je bil drugi zemljiški gospod, ki je s svojim ravnanjem pognal kmete v upor. Gospodoval je v Kočevju, na Dolenjskem pa so bili njegovi gradovi še Krško, Svibno in Kle-vevž. Svoje podložnike je tako grozovito izkoriščal, da se je vrednost kočevskega gospostva v 20 letih, odkar je tam gospodoval Thurn, podvojila.
Thumovo izkoriščanje podložnikov je moralo biti zares hudo, kajti proti njegovemu ravnanju so se pritoževali cesarju celo drugi zemljiški gospodje na Kranjskem. Davke, ki jih je pobiral od svojih podložnikov za deželnega kneza oz. cesarja, je kar zadrževal zase. Za Pozive deželnega sodišča se ni zmenil. Zato so kranjski plemiči prosili cesarja, naj vendar pokori Thumovo samovoljo, da bo nosil enaka bremena kot vsi drugi.
Ko so kmetje zvedeli za plemiške Pritožbe cesarju, da Thurn pobira davke zase in ne za cesarja, je njihova raz-kačenost in upornost še bolj narasla. Zato se je slovenski upor 1515 začel na Thurnovih posestvih.
Tretje žarišče puntarstva pa je bilo nied kmeti v okolici Ljubljane. S cesarjevim dovoljenjem je ljubljansko mesto Postavilo mlin na Ljubljanici v bližini Ljubljane. Jez pri mlinu pa je zaradi biajhnega vodnega padca pbvzročil že °b najmanjšem deževju velike povodnji ha Barju. V pritožbi kmetov je navedeno, da je povodenj opustošila 700 kmetij, in zahtevali so, naj se jez in mlin °dstranita.
Kmečka zveza se naglo širi
Podložnike v vseh treh slovenskih deželah so gnala v upor proti njihovim ^ml j iškim gospodom ista bremena, ^osebnost so bili samo posamezni fevdalci s svojimi izredno grozovitimi postopki, ki so dali povod za "začetek pun . ta.
V prvi polovica marca 1515 so se obrali kočevski uporniki in ustrelili Thurna in jegovega oskrbnika Sterže-na. Kmečka zveza, ki je bila Ustanovljena že prej, se je spomladi 1515 hitro sirila. Kočevarjem so se pridružili ribniški kmetje. Oborožili so se polhograj-ski podložniki in zbrani na shodu pri-Segli na sulico, da »ne bodo plačevali £eč nobenega davka in se ne bodo pokorili zemljiškemu gospodu«.
V polovici marca se je kmečka zveza razširila med gorenjskimi kmeti. V zve-z° so vstopili podložniki na gospostvih l okolici Bleda, Bohinja in Radovljice. v kmečko zvezo so vstopili tudi kmetje na zemljiških gospostvih okoli Kranja Jn Kamnika. Spomladi 1515 je bilo v kmečki zvezi na Gorenjskem združenih
>973 Ze °koli 20.000 kmetov.
V marcu, ko 'je vrelo med podlož-•nki po vsej kranjski deželi, so se sešli Predstavniki plemstva in duhovščine iz avstrijskih dežel v Dunajskem Novem
mestu. Ker so iz Kranjske prihajale novice o naglem širjenju upora, so sklenili, da bo upornost podložnikov z orožjem zadušila redna fevdalna vojska, če bo to potrebno.
Preden pa bi udarili z vojsko, ki je tedaj še niso imeli, so poskusili doseči
i
pomiritev. V cesarjevem imenu so poslali na Kranjsko odposlance, ki naj bi se sešli ,s kmečkimi predstavniki in dosegli pomiritev.
Toda plemstvo ni pričakovalo, da bodo pogovori njihovih odposlancev s kmeti posebno uspešni. Zato so istočasno, ko so še trajala pogajanja njihovih predstavnikov s kmeti, sklenili naj se zbere deželna vojska, ki so jo sestavljali plemiči osebno, cerkveni zemljiški gospodje in mesta pa naj bi poskrbeli za konjenike in pešce z bojno opremo. Plemiška vojska iz Zgornje Štajerske naj bi se zbrala v Slovenjgradcu, iz Spodnje štajerske v Mariboru, kranjska pa pri Ljubljani.
Plemiški odposlanci s svojim prigovarjanjem kranjskim kmetom, naj zvezo razpustijo, res niso uspeli. »Kmetje so rekli Dietrichsteinu in drugim odposlancem iz oči v oči, da zveze ne bodo razpustili ne ta dan ne nikoli.«
Ker so odposlanci govorili kmetom, da cesar prepoveduje ustanavljanje njihove zveze, je to kmete spodbudilo, da so poslali svoje poslanstvo k cesarju v Augsburg. Sredi maja so se mu pritožili v imenu kmečke zveze zoper ravnanje in zlorabe svojih zemljiških gospodov. Cesar se jim je kazal naklp-njenega in je obljubil, da bo pošlal svoje komisarje na Kranjsko, da bodo kmetom pomagali doseči »staro pravdo«.
Nadaljnji razvoj dogodkov pa kaže, da kmečkemu poslanstvu ni uspelo pomiriti cesarja in da tudi kmetje niso veliko pričakovali od njegovih obljub. Cesar je uvidel, da gre za zelo nevaren spor med podložniki in zemljiškimi gospodi, kmetje pa svoje zveze tudi niso hoteli razpustiti. Zgodilo se je nasprotno: ko se kmečko poslanstvo še ni vrnilo od cesarja, so kmetje začeli napadati gradove in plemstvo.
Na velikem kmečkem zborovanju pri Novem mestu so se 14. maja uporniki dogovorili, da bodo napadli več gradov, najprej pa posesti bratov Mipdor-fov, ki sta bila iz ene najbolj samovoljnih kranjskih plemiških rodbin. Z zborovanja pri Novem mestu so šli uporni kmetje najprej v napad na »Šrajbarski turn«, Mindorfov grad pri Težki vodi blizu Novega mesta. Grad so zavzeli, oropali in požgali.
Bivši Mindorfov hlapec jih je nato vodil v Mehovo, kjer je bilo središče Mindorfove posesti. Grad je imel premalo stražnikov, smodnika in orožja, da bi se ubranili napadu kmetov. Grajska gospoda, brata Mindorfa, so kmetje obglavili in trupli vrgli čez obzidje.
Še preden so v Ljubljani zvedeli o dogodkih na Mehovem, se je kranjsko plemstvo resno potrudilo, da bi zbralo vojsko proti puntarjem. Sklenili so najeti in oborožiti 200 jezdecev, medtem ko plemstva ni bilo mogoče zbrati, ker je vsak ostal rajši doma in varoval svoj grad. Za pomoč je kranjsko plemstvo prosilo tudi koroške in štajerske plemiče.
UPOR ZAJAME ŠTAJERSKO IN KOROŠKO
Upor se je z Dolenjske kot ogenj v vetru razširil čez Savo na Štajersko. Nekaj dni po padcu Mehovega so štajerski podložniki napadli gradove Pilštanj in Podčetrtek, ki sa bila last krške škofije na Koroškem. Kmečki na pad na grad Podčetrtek poznamo iz pisma grajskega upravitelja Schrotta, ki je imel srečo, da ga ob napadu ni bilo doma.
Nista pa bila to edina gradova na Štajerskem, ki so ju kmetje zavzeli konec maja, le poročila imamo ohranjena samo o teh dveh napadih. Upornikom je morala priti v roke vrsta štajerskih gradov. Le tako razumemo, da se je deželni glavar štajerske Dietrichstein nenadnega in množičnega upora štajerskih kmetov tako prestrašil, da je hitel prosit pomoči k cesarju. -
Napade upornikov je poskušal ustaviti tudi cesar.-Konec maja je že drugič zapovedal premirje med kmeti in plemstvom in jim prepovedal medsebojno napadanje. Cesarjevo pismo o premirju se je naglo širilo, ni pa moglo več pomiriti vsesplošnega valovanja kmečke upornosti. Kmetje so najprej napadali gradove. Prav tiste dni, ko so razširjali po deželah cesarjevo pismo, so uporniki na Dolenjskem zavzeli ih oplenili gradove Boštanj pri Sevnici, Mokronog in Rekštajn.
Ko so začeli štajerski kmetje napadati gradove, se je veliko štajerskih upornikov zbralo na zborovanju v Konjicah. Tu so jih poiskali in se z njimi pogajali odposlanci štajerskega deželnega glavarja Dietrichsteina. Med njimi in zbranimi kmeti je prišlo do sporazuma na podlagi medsebojnih obljub. Kmetje so obljubili, da bo kmečka zveza na štajerskem mirovala in da ne
bo nikogar več sprejemala ali silila k vstopu. Nadalje so se obvezali, da ne bodo več napadali cesarskih mest in posesti in tudi ne plemiških gradov. Mirovali bodo, dokler ne bo cesar ali deželni glavar dal novih navodil.
Odposlanci pa so kmetom obljubili, da bodo njihove pritožbe izročili cesarju ali štajerskemu deželnemu glavarju in poskrbeli, da bodo rešene. Zavzeta gradova Pilštanj in Podčetrtek bodo kmetje izročili poslancem z vsem premičnim premoženjem, kar ga je še ostalo.
V svoji pritožbi v Konjicah zbrani kmetje naštevajo naslednje zahteve:
1.	Velike težave in škodo imamo podložniki zaradi različnih davkov, ki jih moramo plačevati že več let. Zaradi njih smo že čisto obubožali. Ne verjamemo, da ves ta denar dobi cesar, zlasti ker nismo nikoli videli ali slišali cesarjevega pisma o davku. Zaradi tega in, drugih bremen smo bili vsi skupaj pognani v upor.
2. Težko kršijo »staro pravdo« in nam nalagajo preveliko tlako. Vsako gospostvo naj ima pravico do tlake samo po stari pravdi. Tlako pa nam zvišujejo in moramo opravljati vsa dela v vinogradu, na polju, pri utrjevanju obzidja in kopanju jarkov in pri pri. pravljanju stavbnega lesa in kuriva in vse drugo delo, ki je gosposki potrebno. Še ko smo pri jedi, nam često ne puste toliko miru, da bi pojedli, ampak nas poženo spet na delo. Zato bodo naše in vašega cesarskega veličanstva kmetije opustele zaradi zanemarjanja našega lastnega dela.
3. V mnogih krajih je v navadi, da zastopniki gosposke po gospodarjevi smrti pridejo v hišo in vzamejo živino, žito, meso in kar najdejo. Če pa'puste take stvari pri hiši, jih morajo dediči odkupiti z denarjem. Veliko dedičev zaradi tega izgubi dediščino, ki jo potem gospod odda drugim.
4. Zvišujejo nam globe in sodne tak. se. Včasih primejo kakega tatu ali čarovnico, pa jih izpuste za denar, vino, živino in drugo blago in ti delajo potem trojno škodo, ker so kaznovani za taka in podobna hudodelstva samo na mošnji.
5. Večkrat nam višajo mere pri dajatvah žita in vina. Vinskega pridelka nočejo vzeti od stiskalnice, marveč hočejo ob sv. Martinu imeti čisto vino. Oskrbniki, njihovi hlapci in duhovniki tudi pobirajo tako desetino, kakor je po starem nikoli ni bilo.
6. Zelo močno nas obremenjujejo nenavadne mitnine in skladiščna prava, ki so jih naznanili svoj čas. Milostno spremembo želimo od vašega cesarskega veličanstva tudi v tem, da so nam naložili pri mnogih vaseh in nekaterih cerkvah nenavadne nove mitnine, ki jih po starem ni bilo.
7. Na raznih krajih nas obtežujejo 7. nenavadnimi cestami, ki jih po starem nikoli ni bilo.
8. V mnogih krajih nas zelo obremenjujejo pri zamenjavi denarja. En krajcar jemljejo le za tri pfenige, medtem ko ga jemljejo od naših sosedov, za 4 pfenige.
S. Po starem smo plačevali za sejm-nino dva pfeniga, sedaj moramo plačevati dva krajcarja.
10.	Prepovedujejo nam ribariti v malih in velikih potokih, kar je bilo po starem dovoljeno. Kdor ujame perišče rakov, kar po starem nikakor ni bilo pre-
povedano, ga zapro in mu nalože globo. Sedaj ribarijo grajski hlapci in speljujejo vodo čez njive in s tem uničujejo potoke in zemljišče.
11. Ponekod so nam gospodje prepovedali uporabljanje naših pravic v goz. du, na travnikih in pašnikih.
12. Naših tožb ne jemljejo v sodni postopek.
13. Med uporniki je veliko razburjenje in strah, da jim ne 'bd zemljiški gospodje takoj po razpustu kmečke zveze vzeli njihovih posestev in imetja. Podložniki prosimo cesarja, da ustreže našim prošnjam in nas pusti pri stari pravdi, da bomo mogli obdelovati svoje vinograde, polja in kmetije. Hočemo biti, kakor je prav in pravično, vašemu veličanstvu pokorni in na voljo s telesom in z imetjem in se hočemo potru. diti, da to, kar prosimo, zaslužimo z vso podložnostjo pri vašem cesarskem veličanstvu kot pri našem najmilostljivej-šem gospodu in deželnem knezu.
Dolga je vrsta pritožb konjiškega zborovanja, toda vse se sklicujejo samo na »staro pravdo«. V njih ni zahtev po novi družbeni ureditvi. Konjiški spo. razum med kmeti in odposlanci deželnega glavarja kmetom pravzaprav ni dal nič drugega kot obljubo, da bodo odposlanci njihove pritožbe predložili cesarju.
Jasno je tedaj, da je štajerski deželni glavar Dietrichstein v pogajanjih s kmeti želel pridobiti samo čas, da bi med tem zbral vojsko, saj je prav tedaj, ko so pogajanja še trajala, iskal pomoč pri cesarju.
Seveda so tudi mnogi kmetje videli, da so s pogajanji dobili le prazne obljube. Le tako je mogoče razumeti, da je del upornikov po zborovanju v Konjicah nadaljeval napade na gradove, čeravno so v pogodbi obljubili premirje. Zavzeli so grad Zbelovo in ženski samostan Studenice v okolici Poljčan.
V juniju je upor zajel še tretjo slovensko pokrajino — Koroško. Nekaj koroških kmetov se je udeležilo zborovanja v Konjicah in ti so po vrnitvi prisilili kaplana v St. Martinu, da je v cerkvi oznanil, da je prišlo cesarjevo povelje, zato naj se kmetje 1. junija zberejo v Pustrici. Tam bodo odprli cesarjevo pismo, da bodo vedeli, da hoče cesar kmete osvoboditi in zadovoljiti. V Pustrici se je res zbralo okrog 3000 upornikov in si izbralo voditelje. Iz Pu-strice so središče uporniškega gibanja prenesli v »tabor« v Rojah.
Od tod se je upor širil ob Zilji in Dravi in od Zgornjega Koroškega prot’ Lienzu.
Ko je cesar videl, da se je upor razširil iz Kranjske na Štajersko in od ondod na Koroško, je 11. junija 1515 s posebno listino prepovedal uporniško gibanje v vseh treh deželah.
Uporna kmetje, ki so se obračali na cesarja s pismenimi pritožbami in po svojih odposlancih ter upali, da jim bo cesar pomagal doseči »staro pravdo«, so slišali zdaj cesarjevo grožnjo in ukaz, naj mirujejo in čakajo. Iz tega ukaza je mogoče videti, da se je cesar odločno postavil na stran fevdalnih izkoriščevalcev — posvetnih in cerkvenih zem. ljiških gospodov.
S svojim ukazom, naj kmetje mirujejo, je cesar hotel pridobiti čas, da bi plemstvo zbralo vojsko proti upornikom. Zbiranje plemiške vojske je napredovalo počasi, še počasneje pa je napredovalo sporazumevanje med' tremi deželami, da bi svojo vojsko združile. Prvič je takšno združitev predlagalo kranjsko plemstvo marca 1515, drugič cesar 25. aprila. Ko se je upor v maju najbolj razširil, sta se združili Koroška in Štajerska. Zbiranje in zdru. zevanje plemiške vojske je pospešila šele razširitev upora po vseh treh slovenskih deželah.
Toda ko se je združena plemiška vojska junija 1515 pripravljala za udar, tudi uporniki niso mirovali. Njihovo število se je večalo na Koroškem in na Štajerskem, kjer so se vzdignili v upor celo kmetje v okolici Gradca, glavnega mesta Štajerske. Najbolj pa so odmevala v juniju dejanja upornikov okoli Brežic in njihov napad na brežiški grad.
Napad upornikov na Brežice je povzročil hrvaški vitez Marko iz Klisa. Pred uporom je vodil obveščevalno službo proti Turkom v Bosni, od koder so prihajali turški napadi na slovenska tla Med uporom leta 1515 pa so ga predstavniki kranjskega plemstva poslali na Hrvaško z nalogo, naj prosi pri Hrvatih za pomoč zoper upornike Marko je svoje poslanstvo na Hrvaškem uspešno opravil. Hrvaški ban mu je obljubil pomoč. Ker pa je kmalu nato cesar objavil svojo zapoved premirja, so viteza Marka iz Ljubljane ponovno poslali v Zagreb k banu s sporočilom, naj ne bi napadel upornikov.
Ko je Marko potoval na Hrvaško, je s svojim spremstvom na uporniškem ozemlju ujel okrog 500 žena in otrok in jih prodal v Hrvaško Primorje. V Brežicah pa je že sprejel del obljubljene hrvaške vojaške pomoči.
Markovo ravnanje z nemočnimi ženami in obroki je njihove može-upornike zelo razburilo. V dveh dneh se je zbralo pri Brežicah, okoli 9000 upornikov in začeli so oblegati brežiški grad, kamor se je zatekel vitez Marko s svojim bratom in drugim spremstvom. s
Pri obleganju je pogorelo mesto, ce. lo privilegijske listine mesta niso rešili. Nekateri so dolžili viteza Marka, da je dal sam požgati mesto, da bi se grad laže branil puntarjev, vendar ta trditev ni dokazana. Uporniki so ne glede na požar v mestu grad napadli, zažgali in osvojili. Pobili so vso gosposko druščino, ki je bila zbrana v gradu.
Takoj za Brežicami so uporniki zavzeli še grad Rajhenburg (danes Brestanici) in še drug grad Janeza Raj. henburškega, kjer se je na svojem potovanju mudil vitez Marko.
V začetku julija so štajerski uporniki zavzeli še cesarska gradova Kun-šperk in Podsredo ter grad Bizeljsko, last krške škofije na Koroškem.
V tem času je upor doživel svoj največji razmah tudi na Kranjskem. Kmetje so zavzeli grad na Raki pri Krškem ter gradova Mimo in Polhov Gradec. Napadli so celo, resda brez uspeha, ljubljanski grad.
Neko poročilo, ki opisuje položaj na Kranjskem, ko je bil tam upor na višku, pravi, da so upornika na Kranj-
skem prisilili »v svojo voljo« vsa mesta, gradove in samostane razen Ljubljane, škofje Loke, Kranja, Cemelega, Smlednika, Planine in Turjaka, ki so se bili že prej pripravili na obrambo.
Množičnost in naglica, s katero se je širil upof, je zelo presenetila plemstvo v vseh treh slovenskih deželah. Sprva se fevdalci niso znašli in so se šele na dolgotrajnih skupnih zborovanjih svojih predstavnikov dogovorili, naj se v vsaki deželi zbere plemiška vojska za boj proti puntarjem.
Napad plemiške vojske na kmečko zvezo se je začel najprej na Koroškem. Od cesarja se je čez Koroško vračal štajerski deželni glavar Dietrichstein in rešil koroško plemstvo, ki se je bilo zateklo v Beljak. Na Koroškem je potem pokoril uporne kmete in jih prisilil, da so razpustili kmečko zvezo. Pri pomir-jevanju dežele vojska ni izbirala sredstev. V Rožeku so požgali 12 vasi in pobili precej kmetov; pri nekem taboru so že med pogajanji s kmeti ubili dva kmečka voditelja. Pri Velikovcu so upornike, ki so zavzeli in stražili most, prisilili, da »so se jim morali vdati na milost. Tako je bilo veliko kmečkih poveljnikov in njihovih prvakov, kjer so jih srečali v deželi, pobešenih na drevesa.«
PLEMIŠKA IN CESARJEVA VOJSKA-NAPADE KMETE
Plemiška vojska je razbila uporniško kmečko zvezo, pobijala njene člane in voditelje ter požigala vasi. Upor na Koroškem je bil dokončno zadušen, še preden je tja v začetku junija prišla cesarjeva vojska.
Nekaj dni pozneje kot na Koroškem je plemiška vojska napadla upornike na štajerskem. Poveljeval ji je Jurij Herberstein, ki so ga izbrali zastopniki štajerskega, koroškega in kranjskega plemstva za skupnega poveljnika vojske vseh treh ogroženih dežel. Imel je 900 vojakov, ki jih je najelo štajersko plemstvo. Z vojsko je prišel iz severne Štajerske in v Dravski dolini napadel kmečko zborovanje pri Vuzenici. Nato je prodiral po Dravski dolini do Maribora. Od tam je prve dni junija odhitel z vojsko proti Celju.
Tam je bilo nekaj bisoč puntarjev iz celjske kotline. Vsa širša okolica Celja je bila v kmečkih rokah. Pri Celju so se uporniki združili, nato pa napadli in zavzeli celjski grad. Prve dni julija je tam bil upor na višku moči in zmag.. To je moralo pri Celju zbrane štajerske kmete izredno opogumiti. V njih je pre-
kipevala uporniška samozavest. Le tako moramo razumeti, da so se odločili za dejanje, ki je po svojem junaštvu im žrtvah največje in enkratno podjetje kmetov v puntu leta 1515.
Plemič Herberstein je hitel s svojo vojsko iz »Maribora proti Celju v mesto«. Na grajskem hribu zbrani kmetje pa so ga napadli, preden je udaril proti njim. To je v vsem puntu leta 1515 edini primer, da so kmetje sami izzvali spopad s tako številno plemiško vojsko. Spopad je bil največji obračun med plemiči in kmeti v uporu leta 1515.
Ni nam ohranjeno nobeno poročilo o tem boju. Kmetje pa so v njem pokazali junaštvo in enotnost brez primere, čeprav so doživeli strahovit poraz. Po nekem poročilu je padlo 790 kmetov, poveljnik Herberstein pa navaja celo 2000 padlih. Najsi bo resnica tudi kje v sredi, nam to pove, da so se kmetje bojevali odločno, složno in junaško. Krvavi obračun je gotovo trajal nekaj ur, da so bile izgube kmetov tako velike.
Celjska bitka je dejansko zapečatila usodo upornikov na Štajerskem. Nato je sledilo 2 tedna trajajoče zatiranje preostalih uporniških skupin na Štajerskem. To so izvajali posamezni manjši vojaški oddelki. Ti so kmete prisilili zopet k pokornosti in jih dostikrat kaznovali na kraju samem.
Po bitki v Celju se je Herberstein s svojo vojsko odpravil najprej v Savinjsko dolino, nato pa pokoril še puntarsko ozemlje vzhodno od Celja. Okrog 22. julija je njegova vojska že prešla Savo pri Rajhenburgu ter nadaljevala svoj pohod po Dolenjski med Savo in Krko.
Kot pred nekaj dnevi na štajerskem so tudi na pohodu po Dolenjski požigali vasi,' kaznovali upornike in razbijali kmečko zvezo.
Slabe novice z Dolenjskega so zvedeli gorenjski puntarji, ki so se zato razšli s svojih zborovanj, še preden je tja prišla Herbersteinova vojska. Toda Herberstein je ne glede na to nadaljeval svoj pohod tudi na Gorenjsko »in spravil plemstvo na svobodo, kmete pa kaznoval. Del upornikov so pobili, del pobesili, posestva požgali«.
V začetku avgusta je bil 4 mesece trajajoči upor zadušen v vseh treh slovenskih deželah. Plemstvo je bilo končno rešeno strahu in »pekla«. Podložnikom, ki so jih spet spravili v fevdalni jarem, so bile namenjene kazni in maščevanje zmagovalcev, o katerem so začeli razpravljati takoj po končanem uporu.
KAZNI ZA UPORNIKE
drugem ohranjenem poročilu je namreč zapisano, da je bilo v kmečki zvezi samo na Gorenjskem že v marcu I51® 20 000 kmetov. Ker je upor zajel vse tb slovenske pokrajine, je mogoče, da j® uporniška zveza res štela blizu 80.000 ljudi, kar pomeni, da je v uporu sodelovala ena desetina slovenskega prebivalstva. Upravičeno torej vsa tedanja poročila govorijo o »slovenskem kmečkem uporu« (Eier windische Bauern-bund). Po številu upornikov je bil w naj večji punt med vsemi upori na Slovenskem oz. sploh pri vseh jugoslovanskih narodih.
Ko se je tedaj moglo zgoditi, da j0 tisoč plemiških vojakov pomirilo in razbilo tako številno kmečko zvezo v treh slovenskih deželah? Glavni vzrok je ta, da uporni kmetje iz Kranjske niso bik povezani s svojimi sotrpini na Koroškem in štajerskem in drug drugemu niso šli na poimoč, ko je prišla v njihovo deželo plemiška vojska. Celo v is“ dežedi se kmetje niso povezali in združili: ostajali so v domačem okolišu ki napadali samo graščine svojih plemičev. Iz domačega kraja pa se niso odpravili, da bi se bili združili v vsej deželi T enotno uporniško vojsko.
Preveč so tudi zaupali cesarju in s® zato njegovim odposlancem obljubili, da bodo mirovali, namesto da bi v vseh deželah prešli v napad in se združili-
Herberstein je s svojim zmagovitim pohodom na Štajerski in Kranjski dosegel, da je kmečka zveza povsod razpadla. Upor je bil zadušen. Mnogi krneč-ki voditelji iz Kranjske so se bali Herbersteinovega maščevanja in so še pred njegovim prihodom pobegnili v Benečijo.
Njihov strah vsekakor ni bil odveč. Prvo in naj grozovitejše kaznovanje za kmete je pomenil že Herbersteinov pohod. Njegova zmagovita vojska, pijana vina in zmag, je požigala uporniške .vasi ter pobijala in obešala kmete. V Celju, kjer je v naj večjem spopadu med plemiči in puntarsko vojsko padlo tolikšno število kmetov, je Herbersteinova vojska veliko premaganih kmetov obesila, mnogim pa so prisodili najstrašnejšo kazen, natikanje na kol.
Enako maščevalno je plemiška vojska gospodarila tudi po Kranjskem. Zapisano plemiško izročilo pravi, da je Herbersteinova vojska na Kranjskem »napravila z ropanjem in požiganjem veliko škodo«, obesili m na kol nataknili so veliko kmečkih poglavarjev in njihovih odbornikov.
Podobno pripoveduje o usodi prema ganih upornikov prvi zgodovinar Kranjske Janez Valvasor v svojem delu »Slava vojvodine Kranjske«, kjer med dru gim pravi, da so bili kmetje po prihodu Herbersteinove vojske »kmalu razbiti in tudi trdo kaznovani. Vzeli so jim imetje in mnogim tudi življenje. Ne redki so bili nataknjeni na kol, obešena ali so jih pretepli s šibami. Mnogim so požgali hiše. Od ostalih je morala dati vsaka, hiša po en goldinar. Tako so jim izčistili žolč.« Koder je šla Herbersteinova vojska, je bila dežela opustošena, kot da bi bili šli čeznjo Turki.
To je bila torej prva kazen, ki so jo izvajali med samim uporom. Po končanem uporu pa so cesar- in plemiči posa meznih dežel začeli razpravljati in predlagati dolgotrajne denarne in druge kazni, ki naj bi kmete »večno« sporni njale na njihov upor.
Mirovanje kmetov pa je cesar izkoristil, zavzel se je za obrambo plemstva medtem zbral vojsko za obračun s kmeti.	\	*
Plemiška vojska je lahko v treh tednih pokorila vse tri dežele. Puntarje j0 potolkla na Koroškem in štajerske«! posamezno po skupinah. Majhne skup1' ne kmetov so se branile za obzidje«1 taborskih cerkva, ob mostovih, pri gadovih, toda povsod so bili hitro poraženi.
Posamezne skupine si niso hitele «a pomoč, temveč so se skušale braniti v domačem kraju. Na Kranjskem, kjer so kmetje najbrž zvedeli za poraz® upornikov na štajerskem in Koroške«1’ pa je kmečka zveza razpadla še pr00 prihodom plemiške vojske in sploh «* prišlo do spopada z njo. Tu je plemiška vojska samo še kaznovala puntarje s požiganjem vasi, pobijanjem in natikanjem kmetov na kol in z denarnimi globami.
Nikjer se kmetje Še niso znali postaviti v bran plemiški konjenici in spl°« še niso mali napadati vojaških enot.
Čeravno je v uporu bila udeležena desetina takratnega slovenskega preb1" valstva in je trajalo odkrito uporniško gibanje 4 mesece, so kmetje dosegli ? njem le malenkostne uspehe. V vsak1 pokrajini je .upor zrasel iz krajevni11 vzrokov, ki so jih povezali pod skup«0 zahtevo boja za »staro pravdo«.
Punt je bil povsod naperjen sam0 proti zemljiškim gospodom in ne P1?-} fevdalnemu redu ter cesarju, ki je 0, predstavnik tega reda. Cesar se je vzel za obrambo fevdalnega reda plemstva, kmečkim zahtevam in pritožbam pa je ugodil le v izjemnih pri«10" rih.
Kjer so zemljiški gospodje po zadušenem uporu nalagali kmetom čezmejna bremena, je cesar v nekaterih P1?
....	.	.	-gd-
merih na kmečke pritožbe ukazal pr1
stavnikom svoje uprave v deželi,
naj
Koliko podložnikov je bilo v kmečki zvezi in kaj so dosegli z uporom, ki je trajal dobre štiri mesece?
Neko nemško poročilo navaja, da je kmečka zveza štela 80.000 članov. Morda je število nekoliko previsoko ocenjeno. vendar gotovo ne dosti. V nekem
zaslišijo podložnike. Preveliko samovo Ijo plemstva je cesar poskušal t>m0JjT vabi, toda plemstvo se ni kaj prida o®*" ralo na to. Svojim podložnikom j0 j*, končanem uporu nalagalo nova br^ mena.
Cez dobrega pol stoletja se je zatf’ slovenski kmet znova vzdignil v uP?, ’ tokrat skupaj s kmeti iz Hrvaškega. 1 skupni revolucionarni nastop v 10 1573 nam je znan pod imenom Hr ško-slovenski kmečki upor.
IZ KNJIGE STANKA ŠKALERJj-BOJ ZA STARO PRAVDU-DR2AVNA ZALOŽBA SLOVENIL
i
Zgodilo se je v Brua-yu en Artois, rudarskem mestu blizu Lilla. šestega septembra 1972 so otroci, ki so se žogali na zapuščenem travniku, našli truplo mladega dekleta. Bilo je golo in strašno razmrcvarjeno. šestnajstletna Brigitte Dewevre, hči rudarja, je šl§ Prejšnjega večera od doma, Pa bi obiskala babico, in se ni več vrnila. Bila je pošteno Pekle, so rekli sorodniki in znanci. Postala je žrtev sa-Pista, ki ji še mrtvi ni prizanesel. Policija začne med prebivalci Bruaya en Artois is kati človeka, ki bi bil zmožen zagrešiti zločin. Bruay en Artods je središče »črne zemlje«, kjer kopljejo premog. Tu živi štiri tisoč ru-Parjev, ki vsak dan odhajajo Pod zemljo. Na desetine in desetine pa jih vsak dan odhaja drugam, iskat lažjega kruha. Gredo samo tisti, ki Jih še ni načela silikoza. Za Puščeni travnik, kjer so otroci našli Brigittino truplo,. je meja, ki loči dva bregova. Na eni strani se stiskajo druga k drugi hiše rudarjev, v Pzadju pa štrlijo kvišku visoki rudniški stolpi. Na drugi strani se šopirijo hiše meščanov, tistih, ki živijo na račun rudarskih žuljev. Zbirajo se v kavarnah in ekskluzivnih klubih. .Rudarji jih sovražijo, oni pa ne storijo ničesar, Pa bi to sovraštvo omilili.
, Ob nedeljah jahajo na lov, medtem ko rudarji stopajo v sprevodu za ponesrečenim tovarišem.
Tak je Bruay, takega tudi Prikazujejo novinarji in fotoreporterji v svojih reportažah in na fotografijah. Policija išče zločinca, rudarji pa s prstom kažejo na drugo stran.
Kasneje tudi policija upre svo.ie žaromete v bogata domovanja- premožnejših meščanov. Sodnik Pascal, vesten m marljiv uradnik, je prav_ tako prepričan, da je treba iskati krivca med njimi. Doslej se še ni ukvarjal s težavnimi primeri, ta pa je posebno težak. Zato sklene, da bo vodil preiskavo pred očmi vseh, prebivalce Bruaya celo prosi za pomoč. Ko upre Svoj pogled v notarja Lerp-ya> postane Leroy glavni kn: Vec. še preden ga začne sod-bik spraševati.
Pierre Leroy je notar, to- • ba važnejši kot njegov po *hc je njegov položaj med Premožnejšimi meščani Bru-sya. Je bogat, njegova družba je najvplivnejša med vplivnimi, poleg tega je tudi Ravnatelj rudnikov. Ko v svo-belem peugeotu pelje mimo revnih rudarskih hiš, je Podoben graščaku, ki nadzore svoje podložnike.
ČUDNE NOTARJEVE navade
Ko sodnik Pascal pokaže s prstom nanj, je na dese-bue, na stotine ljudi pripravljeno pripovedovati o njego-Ojbh čudnih navadah in še bolj čudnih nagnjenjih. Njegovo življenje je razgaljeno, b»cinik Pascal vestno poroča časopisom, kaj je med prebavo odkril in česa še ni. p. Ljudje zvedo, da ima faorre Leroy ljubico. Ime ji Mondque Mayeur. Je loče-?a in zelo bogata. Monique ftayeur živi v vili ob travni-?u, kjer so našli Brigittino ruplo. Na večer zločina je notar Leroy obiskal Monique,
njegov avto so videli v bližini travnika. Nekdo celo potrdi, da je videl Brigitto go voriti z močnim, malo plešastim moškim.
Priče se kar gnetejo pred sodnikovo pisarno. Sodnik Pascal se trudi, da bi ločil resnične izjave od lažnih.
MANJKAJOČIH TRIDESET MINUT
Trinajstega aprila, teden dni po odkritju trupla, da sodnik zapreti Leroya. Obto ži ga umora šestnajstletne Brigitte. Med notarjevimi izjavami in izjavami prič so velike razlike. Notar prizna, da je tistega večera obiskal Monique, vendar njegov alibi ni trden. V njem zeva luknja trideset minut. Notar ne ve, kaj je ta čas počel. To ga tudi pokoplje.
»Nimam še vseh dokazov,« pravi sodnik, »toda krivec ne more biti nihče drug.« Njegove besede razbesnijo rudarje. Nekega večera napadejo Mondquino vilo, žeja jih po pravici. Pred prihodom policije se ženska prikaže na vratih in s psovkami odgo varja na psovke množice.
V zaporu Leroy noče dajati podrobnih izjav. »Za svoja dejanja odgovarjam bogu,« pravi. »Govoril bom samo s sodnikom, ki ga bodo poslali iz Pariza.« Njegovi prijatelji ga branijo: »Ko bi bil kriv, bi si bil pripravil trden alibi, saj se na to spozna. Dejstvo, da ga nima, dokazuje njegovo nedolžnost.«
Nazadnje se zanj potegne še njegova ljubica, povabi novinarje in jim opiše notarja kot zglednega človeka. Hkrati pa obtoži prebivalce Bruaya, da so oblatili nedolžnega človeka, zločin so izrabili za razredni boj.
Medtem je zapuščeni travnik postal pravi romarski kraj. Ljudje iz vse Francije polagajo cvetje na prostor, kjer je sadistični zločinec umoril Brigitte.
Preiskava traja sto dni. Časopisi pišejo z velikimi naslovi o »stotih dneh« v Brua-yu, umor šestnajstletnega dekleta postane »zločin stoletja«. Leroyevi odvetniki se z vsemi sredstvi potegujejo, da bi njihov klient prišel vsaj na začasno prostost. Toda sodnik Pascal in še nekateri odločno zavrnejo njihove zahteve.
Nekega večera pride Leroy v spremstvu policajev v Bruay, sodnik Pascal hoče z rekonstrukcijo zločina, dokazati notarjevo'krivdo. Zberejo se priče, zbere se na tisoče gledalcev. Nad vsemi visi grozljiva tišina. Priče umikajo svoje prejšnje izjave, izgovarjajo se, da pri slabi svetlobi niso mogle za trdno spoznati notarja Leroya. Odvetniki zahtevajo, da Leroya izpustijo, proti njemu ni nobenih trdnih dokazov. Toda sodnik Pascal ne popusti, prebivalci Bruaya mu dajejo vso podporo. 13. julija dš zapreti Monuque Mayeur, obtoži jo sodelovanja pri zločinu. Ob aretaciji Monique izjavi: »Ne vem, zakaj me je dal Pascal zapreti. To je njegova zadnja karta. Mislim, da se. bomo kmalu videli.«
Notarjeva ljubica ima prav. Leroyevi odvetniki so pritisnili na vse vzvode, zdaj ne gre več samo za umor, ampak za pravi politični škandal. Ljudje ne vedo, kaj se dogaja. Bogatini stopijo na Leroyevo stran in razgla-
KIJE RAZDVOJIL FRANCOZE
PREISKAVA O UMORU BRIGITTE DEWERRE SE JE SPREVRGLA V POLITIČNI ŠKANDAL
REKONSTRUKCIJA UMORA: prvi z leve Jean-Pierre, fant, za katerega pravijo, da bi priznal vse, kar bi od njega zahtevali
šajo njegovo nedolžnost, revni podpirajo Pascala. Pascal v tej bitki izgubi, z njim pa tudi bruayski rudarji. Kasa cijsko sodišče mu odvzame preiskavo in jc zaupa pariškemu sodniku Jeanu Sa-blayiollesu.
Proti koncu julija se notar ■ in njegova ljubica vrneta domov. Zdaj se lahko smejeta v brk vsem, ki so ju imeli za kriva. Sodnik Pascal gre na počitnice in napiše knjigo, zakaj in kako je vodil preiskavo.
Sodnik Sablayrolles skliče časnikarje in jim pove, da od njega ne bodo zvedeli ničesar, dokler ne bo preiskave konec.
Prebivalci Bruaya se ne morejo sprijazniti z odločitvijo kasacijskega sodišča. Ustanovijo odbor za pravico in resnico, v mestu se vrstijo sprevodi in manifestacije. Iz Pariza in iz bližnjih mest prihajajo mladi ljudje, ki izzivajo ugledne meščane Brua-ya s parolami: »Pravico delavskemu razredu, buržuji so zločinci«, »Vsa Franoija naj izve!«, »Zgodila se je krivica«.
GLADOVNA STAVKA
»Imeli smo pravičnega sodnika, ki je hotel spravita v ječo vplivnega meščana in njegovo ljubico, odstranili so ga in krivca izpustili na prostost. 2e dolgo prenašamo krivice, zdaj nam je dovolj,«
piše na lepakih. Na travniku postavijo šotor in trije ljud je začnejo gladovno stavko.
Minevajo dnevi in tedni, ne da bi se kaj zgodilo. Na obeh bregovih življenje teče svojo pot:	bogatini	se	zbirajo	v
klubih, "kavarnah, igrajo biljard. Notar Leroy se vrne v pisarno. Njegovo hišo stražijo policaji, od časa do časa zažvenketa razbita šipa.
Brigittini starši pišejo predsedniku republike, zahtevajo pravico. Pompddou jim odgovori: »Vi hočete pravico takoj. Toda naglica ne gre nikoli vštric s pravičnostjo.« Prebivalci Bruaya se zberejo v Parizu pred pravosodno palačo. To je zares množična manifestacija.
Nenadoma vse utihne. Pariški policaji se od časa do časa pokažejo v Bruayu, sprašujejo, delajo hišne preiskave in ne dajejo nobenih izjav. Videti je, kot bi se rudarji pomirili. Ali pa tli njihova želja po maščevanju pod pepelom?
Petega aprila 1973 mine leto dni od Brigittine smrti. Ljudje se spet zberejo na travniku. Sprevod stopa proti pokopališču. Spredaj so dekletovi starši, za njimi gredo člani odbora za pravi-oo in resnico. Prebivalci Bru-aya tako pokažejo, da se niso pomirili, nočejo, da bi bil zločin pozabljen.
Prepričani so, da ima sodnik Sablayrolles zvezane ro-
ke, drugače bd morala notar in njegova ljubica spet romati ;v zapor. — Na čelu sprevoda stopa tudi Jean Pierre, Brigittin vrstnik. Bil je glavna priča obtožbe. Govoril je z dekletom nekaj minut pred njeno smrtjo, on je tudi pobudnik odbora za pravico in resnico. Novinarji ga dobro poznajo, dejaven je, vedno bi bil rad v središču pozornosti. Nekateri menijo, da ni povsem pri pameti, da je mitoman. še isti večer ga policaji aretirajo. Obtožijo ga kraje avtomobilov.
19. aprila 1973 policija objavi ime krivca.
Brigitte je umoril Jean Peirre. Priznal je, še več, pri njem doma so našli dekletova očala, ki so bila izginila, vse drugo — njeno obleko in perilo — so bili namreč našli v bližini trupla. Našli so tudi okrvavljeno sekiro in samokolnico, s katero je verjetno prepeljal truplo. Sodnik Sablayrolles ne govori, prepričan je, da je fant pravi krivec.
Jean Pierre je imel z Brigi tto zmenek. Ker je bil preveč nasilen, ga je dekle zavrnilo, in on jo je ubil. S samokolnico je prepeljal njeno truplo na sredo zapuščenega travnika in s sekiro udarjal po njem. Hotel je prikazati, da jo je umoril sadist. Tako je pisalo tudi v stripih. Dekletove naočnike je vzel in jih skril v naslanjač, tam jih je policija tudi našli.
Prebivalci Bruaya en Artois ne verjamejo. Sodnik Pascal spregovori:	»Fanta
sem izprašal sedemkrat, bil je eden izmed osumljencev; Potem sem doumel, da bi ga lahko prisilil k priznanju, samo če bi hotel. Fant ni preveč bister«
Brigittini starši so užaljeni, policiji iz Bruaya pmedo, da so fantovo hišo večkrat preiskali od vrha do tal, vendar niso našli ne naočnikov ne sekire ne samokolnice.
Notar Leroy in njegova prijateljica se zadovoljno smehljata. Prebivalci Bruava nočejo več sprejemati novinarjev, mesto je prazno. Pravica bogatinov je poteptala pravico revnih.
LEUROPEO
V PRIHODNJI ŠTEVILKI ZAČETEK NAPETEGA KRIMINALNEGA ROMANA
ALISTAIR MACLEAN
VRAŽJE KLICE
Pisec tudi pri nas znanih »Topov z Novarona« je tokrat izbral za prizorišče, britanski zavod za mikrobiološke raziskave. V preiskavi ob skrivnostnem umoru voditelja varnostne službe v tej ustanovi sodeluje tudi zasebni detektiv Cavell, ki mu neznanec grozi po telefonu. Odlomek:
Ueneral mi je izročil slušalko. »Za vas,« je rekel. »Noče povedati, kdo je.« Besede so prihajale po žici kot grozeč, hripav šepet: »Cavell, odnehajte, če hočete mlado ženo še kdaj videti živo.« Srce sem čutil v grlu: »O kom govorite?« —- »O mladi gospe Cavell. Imam jo. Govorila bo z vami.« Trenutek molka, nato: »Pierre? O, dragi, tako mi je žal .. .« Glas se ji Je prelomil, slišal sem hlipanje. Po krajšem premoru spet tisto grozljivo mrmranje: »Caveli, odnehajte, sicer...« In je škrtnilo v slušalki.
snouHiunavtcauD
s hoisim
V AMERIKI RASTEJO SVETOPISEMSKI PARKI KAKOR GOBE PO DEŽJU
NAČRTOVANJE SVETE DEŽELE: Earl Voorhies s sodelavci pri načrtovanju svetopisemskega parka v Ohiu
V začetku je bil kaos, piše v svetem pismu. Da bi se kaos uredil, je gospod William Caywood, ki živi v Mobilu v Alabami, objavil v vseh večjih ameriških časopisih kopioo oglasov Besedilo teh oglasov je popolnoma nerazumljivo, če ne vemo, da hoče gospod Cay-wood zgraditi svetopisemski zabaviščni park.
Zato išče igralce, pisatelje, izdelovalce voščenih kipov, pevce, akrobate, rokohitrce, skladatelje, obrtnike, risarje in arhitekte, ki bi bili sposobni projektirati in zgraditi templje, dvorce, katakombe in celo Rdeče morje v malem. Toda to še ni -vse. Wil-liam Caywood bi rad dobil stare, brezzobe leve, geparde, kače, kobilice, močnega velikega mladeniča, ki bi igral Golijata in lepega, bradatega mladeniča, ki bi predstavljaj Kristusa.
Caywood nerad govori o svojih zamislih, boji se, da bi mu kdo izmaknil načrte. Njegov strah je povsem utemeljen. Biblijski parki rastejo v Združenih državah kot gobe po dežju, na donosno zamisel so prišli že drugi pred njim.
V Ohiu Earl V. Voorhies mrzlično urejuje svoj Bibie-land. V Teksasu in na Floridi nastajajo razsežni svetopisemski parki. Blizu Disney-worlda na Floridi v mestecu Orlando je že odprt Bible-world. Wllliam Caywood trdi, da bo njegov svetopisemski park prekosil vse druge. Zato je se je tudi omehčal in izdal nekaj načrtov.
Njegov park se bo imenoval Holyland-Srečna dežela. Največja privlačnost bo velik predor, v katerem se bodo vrstili zgodovinski prizori od leta 4000 pred Kristusovim rojstvom do leta 33 po njem. Na Noetovi barki bodo živali vseh vrst, obisko-
valce bodo vodili na babilonski stolp turistični vodniki. Poseben oddelek bo namenjen samo odraslim, v njem bodo prikazovali pregrešne ljubezni svetopisemskih oseb v stilu sodobnih filmov. Kralj Salomon, o katerem pravijo, da je bil pravi petelin, bo tekmoval z Marlomom Bran-dom iz Zadnjega tanga v Parizu.
Da bi se gledalci laže vživeli v svetopisemske čase, bodo lahko igrali v svetopisemskih prizorih. Pomislite na radost neznanega turista, ki bo lahko pri zadnji večerji sedel z Jezusom za mizo, Judež Iškarijot pa mu bo vljudno odstopil prostor. Fotograf bo sprožil aparat, ko bo ponesel k ustom kupo vina. Za plačilo bodo obiskovalci lahko prebili nekaj minut na križu namesto enega izmed razbojnikov. Nekoliko utrudljivo, vendar se bo splačalo.
William Caywood govori o Jezusu Kristusu kot o mladem, revnem družabniku, ki ima sicer čudovite ideje, a je brez denarja. »Denar, to je pa moja stvar,« zagotavlja Caywood ponosno.
CELO MORJE SE BO RAZMAKNILO
Ob vhodu v Holyland bo postavil velik Kristusov kip, prekašal ga bo samo še kip Svobode ob vhodu v newyor-ško pristanišče. Najhujši problem je, kako uprizoriti prihod Izraelcev čez Rdeče morje. S tem se zdaj ukvarja inženir s havvardske univerze; obljubil je, da se bo Rdeče morje ob pritisku na gumb razmaknilo in Izrealcd bodo nepoškodovani prišli na drugo stran. Valovi pa bodo pokopali egipčanske čete. Egipčanski vojaki bodo iz plastike, razen nekaterih plavalcev, ki se bodo morali spopasti z valovi, tako bo prizor bolj dramatičen.
»To bo veličasten prizor. Sam faraon bo s svojim vozom utonil,« vzneseno pripoveduje Caywood.
Tako kot v Disneylandu bodo kipi govorili in se gibali. Umetna strela bo udarila v goro Sinaj v trenutku, ko bo Mojzes prebral deset zapovedi. Za obiskovalce z močnimi živci bodo v veliki votlini naredili pekel, v njem bo ogenj, hudiči z repi in -velikimi vilami, v njem bodo celo pogubljeni. Turiste bodo tudi po peklu vodili vodniki, malo vroče jim bo, imeli pa bodo prijetno zavest, da se da za plačilo priti tudi iz pekla. Lepotica v vlogi hudičevke bo prodajala vstopnice, druga bo ob izhodu ponujala sladoled in ledene pijače. Blizu pekla bodo preoblečeni v rimljanske vojake čakali gasilci. Pekel je vedno nevaren.
SALOMO BO IGRALA STRIPTIZETA
V vlogi Salome bo nastopala znana striptizeta. Njena posebnost je, da skoči iz velikanskega jajca popolnoma gola. Vabijo jo na vse kongrese in združenja, da si poslovni. možje in politiki po dolgih razpravah oddahnejo ob pogledu na njeno lepo te-
lo.	V Holylandu bo plesala Salomin ples s štirimi tančicami. Nekdo je ugovarjal, da je Saloma odvrgla sedem tančic. Caywood je vse natančno izračunal. Da bi plesalka odvrgla sedem tančic, bi potreboval dvajset minut, to pa je zelo neekonomično. Zato bo imela samo štiri tančice, ples bo trajal le deset minut, v eni uri si ga bo lahko ogledalo pet do šest skupin po sto petdeset ljudi. Vsak obiskovalec bo plačal dolar, to bo zneslo 750 dolarjev na uro.
Gospod Caywood je izračunal prav vse. Vstopnica za Holyland bo stala dva dolarja, zraven bo vsak obiskovalec lahko kupil za deset dolarjev kuponov. S temi kuponi si bo lahko po lastni izbiri ogledal deset najzanimivejših paviljonov. V prvem letu pričakuje William Cay-wood tri milijone obiskovalcev, kasneje vse več.
V svetopisemskem parku bo zaposleno na stotine ljudi. Postavili bodo veliko prozorno restavracijo, ki bo narejena iz velikih steklenih kock. V njih bo voda, in v njej bodo plavale ribe. Turisti bodo imeli občutek, da so na dnu morja.
AMERIČANI KOT SVETNIKI
Poleg rib bodo v Holylan-du še ovce in bizoni.
Da bi se Američani ne čutili zapostavljene, bo Simon iz Kirene črnec, eden izmed pastirjev pri jaslih pa Indijanec. Caywood je prepričan, da bi bil marsikateri Američan lahko postal svetnik, ko bi živel v svetopisemskih časih. Med te prišteva Buffalo Billa, Georga Wasbingtbna, Brighama Younga, poglavarja Mormoncev Thomasa Edisona in televizijskega doktor ja Kildara.
Holyland še ni urejen v celoti, Bibleworld pa si je že mogoče ogledati. Zgraditi ga je dal milijarder iz Atlante Fred C. Tallant. Njegov svetopisemski park kaže samo novo zavezo. Obiskovalec sl lahko ogleda 54 prizorov iz Kristusovega življenja. Ozemlje parka je veliko kot republika San Mariino.
Gospod Tallant ni pozabil na muslimane, poseben paviljon je posvečen Mohamedu.
V gastronomskem paviljonu prodajajo izraelske spe cialitete in rute s sliko Moše Dajana. Okrog parka bodo v kratkem sezidali petindvajset hotelov. Getsemanski vrt je polen eksotičnih rastlin in redkih cvetlic. Pod krošnjami mogočnih dreves prodajajo raznovrstne pijače in vroče kruhke. V posebni dvorani predvajajo filme s svetopisemsko vsebino. Restavracija, kjer Jezus bere svoje prilike, je vedno polna ljudi. Za tristo dinarjev si lahko vsak privošči večerjo s Kristusom.
Bibleworld je oddaljen samo dvajset milj od Disney-landa, nedaleč je Cape Ken-nedy, kjer izstreljujejo velike vesoljske ladje, in znana plaža Cocoa Beach. Toliko zanimivosti na kupu bo prineslo še več dobička mestu Orlando, ki je do včeraj živo; tarilo. Kmalu bodo v bližini zgradili Sea World — Svet morja. Zanj so namenili dvajset milijonov dolarjev. V velikanskih' akvarijili si bodo obiskovalci lahko ogledali najrazličnejše morske živali. Johny Weismuller je pobudnik za zgraditev parka, posvečenega Tarzanu in njegovim dogodivščinam. V njem bodo krokodili, opice, zveri in seveda Tarzan z lepo Jane.
Modri možje v Orlandu upajo, da bodo že leta' 1980 privabili v mesto in njegovo okolico šestindvajset milijonov turistov na leto. Potrebnih bo veliko hotelov in restavracij, že sedaj pravijo, da bo tu naj večja koncentracija postelj na svetu, v načrtu imajo več kot štirideset tisoč sob.
NIČ PREGREŠNEGA
Toda vrnimo se k svetopisemskim parkom. Marsikdo se ob vsem tem kovanju dobička na račun vere zgraža. Mnenje duhovnikov je drugačno. Znani ameriški .pridigar Biliy Graham sam večkrat nastopa v Bibleworldu.
»Ce se ljudje drugače nočejo zanimati za vero in za verske probleme, potem so taki parki dobrodošli. Vem. da so to velika trgovska podjetja, vendar ne smemo pozabiti, da morajo lastniki del dobička nameniti dobrodelnim ustanovam in skladom-Od tega denarja bodo imele dobiček tudi različne verske skupnosti in reveži. Sprašujejo me, ali ni to smešenje vere. Potem bi morali biti tudi filmi s svetopisemsko vsebino smešenje vere. Jaz ne vidim v tem nobene razlike. Tudi v filmu igralec nastopa v vlogi Kristusa, in nihče nima nič proti. V cerkvah irna-mo kipe svetnikov, zakaj j^1 ne bi imeli v parkih? Ce že hočete — zamisel svetopisemskih parkov je nekoliko naivna, toda ljudje ne potrebujejo velikih dejanj in velikih besed, zadovoljijo se s podobicami.«
PO »ANNABELLI«
ŽIVLJENJE IN NAVADE NA GRENLANDIJI
illy Herbert, britanski raziskovalec Arktike, živi z ženo Marie in hčerko Kari na severozahodni Gren-kjer proučuje življenje in navade tamkajšnjih Eskimov. Takole pripoveduje: Moja žena uživa med varani sloves odlične pripovedovalke zgodb; njena pripo-ved o potopu Titanika ja pomočila manjšo senzacijo — Eskime je pretreslo, da je ledena gora napravila tako opustošenje na ladji, toliko večji °d parnika, ki enkrat na leto Popelje zaloge v te kraje.
Eskimi so vprašali Marie, sli so Američani res prišli na Luno. Povedala jim je. da. je Pristanek na Luni gledala po televiziji; potem je morala
razložiti še, kaj je televizija
la kako so slike v trenutku Prišle na Zemljo. To je naredilo na Eskime še močnejši vtis kot samo potovanje Pa Luno. Ko jim je moja že-na povedala, da so Američani pustili na Luni svojo zastavo, so rekli, da bi imeli do tega pravico edino Gren-'andči. »Angakok« ali eskimski vrači so menda že zdavnaj obiskali Luno; tja so se sli pogajat za duše bolnih Eskimov.
Po šestnajstih mesecih bivanja na Herbertovem otoku ~~ imenovanem po raziskovaL ou iz preteklega stoletja — jni je ta dogodek lepo osvetlil ponosno osamljenost te družbe, ki se še vedno oblači 'n hrani skoraj samo z lovom.
»CIVILIZACIJA« JE SAMO Se vprašanje časa
Drugod po Arktiki, Kanadi in Aljaski belci v redkih naselbinah Eskime »civilizirajo«. Tam lov ni več nujno Potreben za življenje. Zato so Eskimi s severozahodne Grenlandije nekaj posebnega. V pol ducata večjih vasi na 400 kilometrov dolgem obalnem Pasu jih živi okrog 600. Celo Pod blago oblastjo Dancev, ki skušajo ohraniti pivobitno eskimsko kulturo, je lahko samo vprašanje časa (morda desetih let), kdaj bodo Eskimi iz Thule zamenjali svoje Pasje vprege z motornimi Sanmi. Prav zato sem tukaj: da bi zapisal njihov način živ-‘ienja, preden se razblini v Podoben romantični nesmisel, s kakršnim se Američani spo. manj a j o svojih Indijancev.
Eo sem hodil na lov z Eskimi iz plemena Thule, sem Vedno znova opažal, da gledajo belce z nekakšnim posmehljivim zaničevanjem. 170 kilometrov južno od nas je ameriško letalsko oporišče Thule. Posadka živi v z železom obitih, neprijetno vročih kabinah. Eskimom se zdi opo. ki.šče zelo mogočno, toda po n.iihovem Američani nimajo Ppnosa. ker niso lovci. Kadar jih vidijo, se vozijo v letalih a'j helikopterjih ali tovomja-k'h. Eskimi lahko belce obedujejo, ker so naredili te stroje; toda zdi se jim, da Piso več možje, ker so para-*Jti teh strojev. Zasluga za to, ?a ostanejo živi, gre vozilu in ne človeku.
Moram priznati, da me je T° stališče včasih motilo. Kadar gredo thulski Eskimi na celo sami med sabo nad-*Sf! cenijo dejanja, ki jih opcijo samostojno. Prav otroško veseli so bili, kadai; se v1?*1 je posrečilo, da so me Me pustili samega v najgro-'pvitejšem vremenu. Ob neki Priložnosti smo se z zaledenelega morja pomaknili na z le. d°m pokrita tla Grenlandije, d? bi se izognili zahrbtni obal-{d Črti. Treba je bilo spleza-Približno 1.500 metrov vi-®°*o jn moji spremljevalci f.° mi s sani velikodušno vze-p. nekaj bremena, med dru-*1!T! hrano, gorilnik in šotni Tj, °Premo, ki je v tistih kra-uh nujno potrebna za obsta-?e*. Kljub temu sem zaosta-— in nedvomno so bili C; V,	zadovoljni, ko so izgi-
1 rn za grebenom. Pustili so A ;Pe samega v ledeni divjini, i \ lov? me 'e u-ieI snežni vihar. * m \ . vi sledovi so kmalu iz-smila in taval sem naprej ter
ven. Nekaj potuhnjenega je, če Evropejec zalezuje poročeno žensko, ko je njen mož na potovanju. Eskimski moški ob podobni priložnosti čutijo, da ima osamljena žena pravico do tolažbe. Seveda ni prava nezvestoba kar dovoljena, toda če kdo vpraša lovca »Ali lahko skrbim za tvojo ženo, ko te ne‘bo?«, bo prav gotovo dobil pritrdilen odgovor. Vprašanega bi bilo sram, če bi bil .videti malen. kosten.
Ko sem bil na lovskem pohodu, se je nekaj Eskimov tako približalo moji ženi. Marie je ponudbe vljudno zavrnila in Eskimi so se prav tako vljudno umaknili.
Marie se je veliko bolje prilagodila družbi na Herbertovem otoku kot jaz. Ni se ji bilo treba spopadati z naravnim tekmovalnim duhom, ki je med moškimi. Kjer sem si jaz lahko pridobil spoštovanje samo, če sem bil Eskimom enak kot lovec, ženske niso pričakovale, da bo Marie dokazala svojo ženskost z drgnjenjem tjulenjevih lobanj. Predvsem pa ji je pomagala njena družabnost in to, da ji je ugajala njihova hrana.
CELI PTIČI V LONCU
Marie je imela zares rada nekatere jedi, ki so se meni zdele naravnost ostudne kot na primer surova vsebina tjulenjevega želodca, ali ptiči, ki j in lovijo poleti, na primer rr:E,li auk. Eskimi potisnejo cf-le ptiče s kremplji in kljuni vred v lonec. Nanje položijo kamen, da ostanejo pod vodo, in jih nekaj časa kuhajo. Nato posedejo v krog in vsak potegne iz lonca enega ptiča. Primeš ga za vrat, stisneš in potegneš Talce odstraniš kožo in peresa. Meso na prsih je razkrito. Te se mi je posrečilo, toda Eskimi gredo še dlje: prežvečijo glavo da zdrobijo lobanjske ko. sta, in nato s slastjo pojedo vsebino.
Thulske Eskime je zadnje čase začel ogrožati alkoholizem. Treba je samo pogledati žalostne posledice pijače med Eskimi z Aljaske da vidimo, kako nevaren je alkohol ljudem, katerih življenje je odvisno od telesne či-losti.
Na srečo je nevarnost na Herbertovem otoku omejena zaradi danskega sistema razdeljevanja alkoholnih pijač. Vsak thulski Eskim ima odobrenih za trideset točk alkoholnih pijač mesečno. Za to lahko dobi 30 steklenic piva, .dve steklenici vina ali steklenico žganja. Točk ne more zbirati, da bi si kdaj kasneje privoščil več pijače. Zato Eskimi navadno pospravijo svoj delež v enem krepkem požir- ‘ ku. Zaradi tega je bilo na Herbertovem otoku že nekaj hudih incidentov, v katerih so bile pretepene eskimske žene. Kadar se v začetku meseca, ko delijo točke za alkohol, mudim na lovu, Marie in Kari tiho odideta v 23 kilometrov oddaljeno dansko na-, selbino Qanak onstran morja na Grenlandski celini. Tam ostaneta pri danskih prijateljih, dokler Eskimi ne preboli jo mačka.
Zakotnost Herbetovega otoka utegne navsezadnje ubraniti thulske Eskime pred civilizacijskimi vplivi belcev. Ko so Američani začeli izko-riščati naravna bogastva Aljaske, so spremenili tamkajšnje Eskime v blage tovorne živali; tukaj je eskimski lovec razmeroma varen, če seveda rudarske družbe ne bodo našle kake zlate jame. Nekaj vaščanov je kupilo motorne sani namesto pasjih vpreg, toda okrožni svet lovcev je določil, da smejo ti stroji voziti samo na progah med naselji. Kljub temu utegne postati začetek dolgega drsenja. Naj se samo kak prebrisan trgovec domisli in proda motorne sani tistim Eskimom, ki v svetu lovcev sprejemajo pravila, pa se bodo Eskimi kmalu odrekli pasjim vpregam.
SUNDAY TIMES
se za silo orientiral samo po vetru. Ker mi je pihal naravnost v obraz, sem kmalu dobil ledeno masko. Postajalo je vse bolj mraz in prvič v življenju sem resno pomislil, da bom umrl.
Ko sem bil ravno na tem, da obupam, sem zagledal pred sabo šotor, in prišli so mi na pomoč. Vsi so se mi smejali m v šali so govorili: »Videti si premražen.« Njihovo ravnanje mi je bilo po svoje v čast. Običajno ne bi belca nikoli pustili samega v takih okoliščinah. Bili so prepričani, da sem zmožen skrbeti sam zase.
Take preizkušnje so bile ves čas na dnevnem redu, ko sem bil z dvema Eskimoma na šesttedenskem, več kot
3.000	kilometrov dolgem lov skem pohodu od Herbertove-ga otoka do naselbine kanadskih Eskimov v fjordu Grise. Toda tovariša sta mi tako prijazno kazala kako je treba pritrditi šotorske vrvi, da ji. ma nisem mogel zares zameriti.
POLARNI MEDVED SE JE UMAKNIL
Ti dolgi pohodi prek zaledenelega morja na lov na polarne medvede, tjulenje in mrože so glavni dogodek v lovskem koledarju thulsklh Eskimov. S svojimi imenitnimi pasjimi vpregami lahko prepotujejo tudi po 80 kilometrov na dan Na tako dolga potovanja hodijo, ker je polarni medved začel spoštovati njihovo lovsko spretnost na Grenlandiji in prestavil svojo migracijsko pot v kanadsko Arktiko Po zakonu grenlandski Eskimi ne bi smeli loviti medvedov v pasu petih milj od kanadske obale. Kanadska kraljevska konjeniška patrola od časa do časa iz letal nadzoruje obalo, vendar do Eskimov niso preveč strogi.
Nekega dne seje blizu nas spustilo majhno dvomotorno policijsko letalo. »Prišli so po vaju.« sem rekel prijateljema in čutil zadovoljstvo, ko sem opazil, da se tokrat bojita onadva in ne jaz. Toda Kanadčani niso iskali divjih lovcev. Bili so na pustolovskem izletu in hote# so fotografirati Eskime v njihovem okolju. Kako so bili presenečeni, ko so za eno vprego videli belca! Njihov poveljnik mi je dal lepo okrašeno diplomo, ki je uradno potrjevala, da šem »raziskovalec Severozahodnega teritorija
MOTORNE SANI: marsikje pasjih vpreg ne vidiš več
Kanade.« Potem se je zgrozil, ko sem mu rekel, naj da taki potrdili tudi mojima eskimskima spremljevalcema. Po krajšem obotavljanju jima ju je dal, ko sem mu povedal, da sta bila oba v eks. pediciji na severni tečaj.
Mislim, da je imel eden izmed mojih eskimskih prijateljev še posebno pravico do priznanja. Imenuje se Peter Peary in je vnuk znanega ameriškega raziskovalca Arktike Roberta E. Pearyja. Toda njegova navzočnost na Herbetovem ot?ku ni edina
krvna vez s toplejšimi arktič nimi nočmi Roberta Fearyja. Na otoku živijo tudi potomci Pearyjevega črnskega služabnika Mathewa Hensona.
Slišal sem, da se je pred časom ustavil v Thuli pravi sin Roberta Pearyja, ki so ga sprejeli Američani v oporišču kot častnega gosta. Povedali so mu, da je prišel njegov polbrat Kale Peary s pasjo vprego s Herbertovega otoka, da bi se sešel z njim. Toda beli mož ni hotel imeti nobenega stika s svojim eskimskim sorodnikom. Njegov oče
ESKIMKA: osamljena žena si sme vedno privoščiti moško tolažbo
ni bil take vrste človek, je rekel.
Pearyju se ne bi bilo treba razburjati. Eskimom se je zdelo vedenje njegovega oče ta popolnoma naravno. Peary-ja so bolj občudovali, ker je bil izrabil ženske, kot bi moža, ki se jih ne bi hotel dotakniti. Tak odnos bi se jim "zdel naravnost sumljiv. Tega ne morejo razumeti pri Američanih v oporišču. Nič kaj jih ne cenijo, ker nimajo s seboj žensk.
Eskimski odnos do spolnosti je zelo zdrav, zelo narar
ZARADI OBOLELOSTI SRCA IN OŽILJA UMRE DVAKRAT VEČ LJUDI, KOT JIH POBEREJO RAK, LEVKEMIJA, JETI
KA, OTROŠKA PARALIZA IN PROMETNE NESREČE SKUPAJ
Vsak dan umre več kot 550 ljudi za infarktom. Letos so porabili že več kot 1.450 milijard starih frankov za zdravniško nego, zdravila ali za nadomestila zaradi bolezni izgubljenih ur. Danes čuti 17 odstoktov Parižanov motnje v srcu ali srčnem ožilju, ali pa boleha za boleznimi srca in ožilja. To velja tudi za 58 odstotkov vseh Francozov, starih nad 60 let. V zadnjih desetih letih se je število infarktov povečalo za 47 odstotkov. V deželah, ki so v zadnjih letih dosegle hiter tehnološki napredek (Portugalska, Grčija, Poljska) se je število infarktov povečalo za 120 odstotkov. Te številke povzročajo toliko večjo skrb, ker odstotek umrljivosti na splošno nenehno pada. Zaradi obolelosti srca in ožilja umre dvakrat več ljudi, kot jih poberejo rak, levkemija, jetika, Otroška paraliza in prometne nesreče skupaj.
SAMO ŠVICA IN JAPONSKA STA SREČNI
Konec aprila so se zbrali ob LGman-skem jezeru v ’ Ženevi kardiologi iz 35 držav z vsega sveta. Morda gre za simbolično naključje, da so za srečanje izbrali Ženevo. Na vsem svetu samo v Švici in na Japonskem upada število srčnih obolenj.
Kardiologi, zbrani v Ženevi, se niso zadovoljili s tem, da so znova objavili te vznemirljive številke in zazvonili preplah. Niso se zadovoljili samo s tem, da so pokazali na zločin. Sklenili so, da
pokažejo tudi na zločinca: porabniško družbo in njene posledice.
Dobra hrana. To je prvi korak k infarktu. Vse zavarovalne družbe na sve-’tu so to že zdavnaj spoznale in se držijo zlatega pravila: čim večja je telesna teža, tem krajše je življenje.
Včasih je bila debelušnost za večino Francozov sinonim za grozo. Zal danes ni več tako. Odrasel človek, ki meri 170 cm, se bo prav naivno sprijaznil tudi s tem, da tehta 75 ali celo 80 kg. »To je pač moja teža,« bo rekel in navrgel:
»Vedno sem bil tako težak.« Torej se ne zaveda, da je že 20, 30 ali celo 40 let »preobtežen«. Bolezen je bila že leta in leta na svojem neustavljivem pohodu. Proteini in tolščne kisline, ki se izločajo in prebogate hrane, se združujejo v holesterol (ki je normalno v našem telesu, a ne sme preseči 2,2 gr.), ta pa se spremeni v lipoprotein (maščobe, vezane na beljakovine), iz le-tega pa nastane maščobna obloga na ostenju žil, ki žile duši in jih razkraja: arterioskleroza.
Ce ste debelušni, ali čisto preprosto, če preveč tehtate, se morate zadovoljiti z največ 2500 kalorijami na dan. Bojte se sladkorja (10 gr. sladkorja dd 40 kalorij), marmelade, medu, čokolade, tort in sadnih sokov. Vedeti morate tudi, da je 10 gr kruha enakovredno 250 kalorijam, 100 gr sira pa 350 kalorijam.
SAMOMORILSKA BREZBRIŽI^ST
Ce hočete shujšati, to pomeni, da se morate zadovoljiti z: 150 gr nemastnega mesa ali 250 gr ribe (360 kalorij), 20 gr sira (80 kalorij), 60 gr piškotov (240 kalorij), 150 gr svežega sadja (90 kalorij in) 20 gr maščob (180 kalorij). Glede 'teh številk se strinjajo vsi kardiologi. Zato pa si lahko privoščite zelenjave po mili volji. Takšen bi til idealen jedilnik. Toda profesor Lanoir ugotavlja: med 100.000 Francozi se ga drži samo eden! Francoz v prehrani ni discipliniran, dokler ne zboli. »Bo že kako,« pravi. »Saj časa za shujšanje je še dovolj. Treba je izkoristiti življenje ...«
To je sicer privlačno, vodi pa k samomoru.
Statistike nimajo vedno prav, lahko pa zgovorno pokažejo, kako stvari tečejo. Ce pogledamo statistike in diagrame Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), bomo videli, da so srčna obolenja najmanj številna v revnih deželah, tam, kjer živijo prav na robu lakote. Na vrhu lestvice so Jordanija, Filipini, Gvatemala... na dnu pa Finska, Avstralija, ZDA, Kanada, vse dežele, kjer imajo dosti mleka, maščob, masla in smetane. Revščina seveda pozna svojo bedo, ne boleha pa na srcu in srčnem ožilju, medtem ko so bolezni na srcu in ožilju prva nesreča-napredka.
Sol. Malo je znano, da porabi povprečni Franooz desetkrat več soli, kot je potrebuje. Sol je neposredno škodljiva. Med drugim povzroča preveliko napetost v žilah, živalska maščoba je največja nevarnost za srčne bolezni žilnega izvora. Maščobo živalskega izvora dajejo mleko in vsi mlečni izdelki, od masla in sira do smetane. Najti jo je tudi v svinini. Francozi bi je morali pojesti dvakrat manj, če bi se hoteli izogniti vsem tveganjem.
NEVARNA MEHKA VODA IN KLIMATSKE NAPRAVE
Voda. Tudi voda je sestavni del pre hrane. Pred kratkim so odkrili, da mehka voda pospešuje bolezni srca in ožilja. V območjih, kjer imajo samo mehko vodo, je odstotek smrtnih primerov zaradi obolelosti srca in ožilja veliko večji kot v območjih, kjer imajo trdo
vodo, bogato z apnencem in magnezijem.
Industrijska družba, ki nas je hotela zavarovati pred temi zli, tvega, da nas bo še bolj potisnila vanje. Zadnje raziskave so pokazale, da umetno hlajen zrak lahko povzroča motnje v vegetativnem sistemu. V nekaterih šolah 7 Ameriki so zato svetovali otrokom, naj se kopljejo v mrzli vodi.
Tobak. Tobak je nedvomno najhitrejši in najzanesljivejši pospeševalec srčnih obolenj (pa tudi drugih, npr..raka). Zaradi tobaka umre v Franciji, P® tudi na Angleškem, vsako leto 20.000 ljudi. Največ človek tvega s cigareto, posebno še, če kadilec inhalira, kajti intoksinacija doseže takrat svoj vrh-Manj tvegajo tisti, ki cigaretnega dima ne inhalirajo, in še manj tisti, ki se za-dovolje s pipo ali s cigaro. Toda kardiologi, od katerih jih je 60 odstotkov kadilcev, so soglasni v oceni: s tobakom ni mogoče sklepati kompromisov. Tudi tisti, ki malo kade, brišejo dneve s koledarja svojega življenja.
To potrjujejo vse statistike SZO. Ob tem velja opozoriti na zanimivo okoliščino. SEITA je organizacija, ki v Franciji z eno roko deli in razpečuje tobačni strup, z drugo roko pa financira zdravniške raziskave o tem, kako tobak vpliva na obolenja srca in ožilja.
Iz življenjskega okolja izhajajoči psi-hološki in fizični pritiski (stres). Znanstveniki štejejo v to vse neprilike, sitnosti in šoke, ki jih prinaša sodobno življenje in ki povečujejo živčno napetost in lahko pri srčnem bolniku sprožijo krizo. V poklicih z veliko odgovornostjo in -številnimi obveznostmi je odr stotek srčnih obolenj veliko večji kot v drugih poklicih: 57 odstotkov pri odvet* nikih, 49 odstotkov pri višjih kadrih in 45 odstotkov pri politikih. Mehanizmi, ki jih sproža stres, so še malo znani, jasno pa je, da izhajajo iz sodobne industrijske družbe. Na te mehanizme se je težko navaditi, zlasti Francozi, ki j«1 še veliko živi na podeželju in se njihov organizem še ni prilagodil novemu utripu.
MOŽ, KI JE 195-KRAT UMRL
Zobna gniloba. Da, tudi piškav zob je lahko izhodišče za hudo srčno bole" jen, ki je v 20 odstotkih smrtna. LjU" dern, ki bolehajo za sklepnim revmatizmom, priporočajo posebno previdnost in budnost, kajti pri njih je piškav zob isto kot odprta vrata za klice, ki pr°" dira j o v organizem in še posebej v membrane srčne votline.
Nezadostno gibanje. Tudi v tem Pr'-meru je sodba številk neizprosna. Ljudje, ki telovadijo ali ki se. vsaj dosti gibljejo, imajo dvakrat večjo možnost, da se izognejo srčnim boleznim, kot tisti, ki tega ne počno. In če tisti,, ki se došti gibljejo, dožive srčni napad, imajo Štirikrat več možnosti, da ga bodo preživeli, kot pa tisti, ki samo sede, se sarn° prevažajo v avtomobilu in so čisto seW, če se pokvari dvigalo in morajo peš po stopnicah. Dobro zdravje je samo vprašanje ravnovesja med sprejetimi in porabljenimi kalorijami. V industrijsko razvitih državah, to je v boga; tih deželah, je nujno potrebno skrčiti število prejetih kalorij, to je, skrčiti hrano, in dati mogočnemu mišičevju priložnost, ,da uveljavi svoje mehansk® funkcije. Toda danes se dogaja Vr& nasprotno. »Sedeči način življenja« ovira razvoj majhnih žil, katerih naloga J® pomagati koronami arteriji. Ne bi smel* pozabljati, da se hrana najbolj aktivn? porablja in presnavlja v mišičevju. Mišičevje je v določenem smislu peč *“ kotel, če peč dobro vleče in kotel dobro deluje, se organizem dobro počuti, ce je kotel prepoln, se organizem zabaše, peč se začne dušiti in ugasne.
Edina rešitev je »jemati svoje sa-ce res s srcem«. Ni nam težko razglasiti se za sovražnike družbe obilja; tudi nam je lahko priznati, da smo sokrivci te družbe in da je samo od nas odvisno, ali se bomo omejili in začeli zdravo ziv' ljenje. Razen če ne bomo imeli taksn ts sreče kot angleški šofer Dudley PrieS"' i] i ki je doživel 195 infarktov in je reker »Res čudovito je, če tolikokrat umre9 (i| in lahko o tem govoriš «	_u	*
PARIŠ MATCH
Če se odločate za nakup lahkega, prehodnega ali poletnega oblačila, ne pozabite obiskati MODNO HIŠO, kjer boste na odd. damske konfekcije našli res bogat asortiment. Izbirali boste lahko od mladostno modnih do klasičnih modelov, izdelanih po aktualnih modnih tendencah.
Kvaliteta materialov, modni kroji in deseni ter dostopne cene, vam jamčijo dober nakup.
HELENA
H IZBIRA
PROGRAM
ŽIVA FILOZOFIJA: MarX ALI O HUMANIZMU
KARL MARX
SREDA 23. MAJ 18.45
PRVI PROGRAM
Cikel Živa filozofija prihaja do svoje sklepne oddaje. Kljub svojim pomanjkljivostim nam je izrisal lok razvoja človeške misli o sebi, lok od Platona do Marxa, fliozofa, ki ga bomo spoznali v zadnji, osmi oddaji. Seveda kratka oddaja ne more zaobjeti celotnega opusa Karla Marxa (1818—1883), pred nas bo razgrnila predvsem njegovo zamisel o humani družbi, o podružbljenju človeštva, torej spoznanje, da človek zgodovinsko le pogojno ustvarja humano družbo in da svet, v katerem človek živi, zaradi odtujevanja in nasprotij, ki jih sam ustvarja, še zmeraj ni človeški.
CARTOUCHE
Francoski film
V glavnih vlogah: Jean Paul Belmondo, Claudia Cardinale, Odile Versols
Režija: Philippe de Broca
SREDA 23. MAJ 20.35
PRVI PROGRAM
Nobenih posebno vzvišenih namenov nimam, pravi ta film, le malo bi vas zabaval tisti dve urici, kolikor trajam. Potem pa čimprej pozabite name. Adi-jo! Prav zaradi te svoje odkritosrčnosti Je Cartouche prijeten film. Kar ponuja, tudi daje: lepa oblačila, kakršna so v davnih časih nosili na Francoskem, lepe gradove, kakršne še danes srečaš v tej deželi pa duhovitost, ki Je že pregovorna za tamkajšnje prebivalstvo, ob vsem tem pa zapeljivca, kakršen je Belmondo in lepotica, ki jo je bilo treba uvoziti kar iz Italije, Claudio Cardinale. BI radi še kaj več?
SMILJAN ROZMAN: MESTO IZOBILJA
Mladinska igra Igrajo: Milan Brezigar, Niko Goršič, Danilo Bezlaj, Milena Grmova, Boris Juh, Nadja Vidmar, Dare Valič, Boris Cavazza In drugi Scena: Jože Spacal Glasba: Urban Koder Režija: Franc Uršič
SMILJAN ROZMAN
ČETRTEK 24. MAJ 17.05
PRVI PROGRAM
Mesto izobilja je menda že šlo čez naše zaslone, a tako duhovita in prijetna je ta Rozmanova igra za mladino, da se tudi v drugo dobro gleda, še posebej zato, ker je bilo delce napisano in uprizorjeno nalašč za televizijo. Mesto izobilja je pač mesto, v katerem je vsega na pretek, se pravi čudno mesto. In ko prideta v to mesto na obisk trgovca Miha in Jaka. se okaže, da s tem obiljem ni vse v redu. Na lepem se izkaže, da so na primer v tem mestu, kjer je vsega preveč, solze in jok nadvse iskana roba, pa tudi prepovedana roba. Izkaže se tudi, da je za pravo, resnično izobilje treba pridno in pošteno pljuniti v roke. In da to sploh ni nič sramotnega.
ČETRTKOVI RAZGLEDI: TITO IN SLOVENIJA
JOSIP BROZ
ČETRTEK 24. MAJ 20.40
PRVI PROGRAM
Jutri praznuje naš predsednik enainosemdeseti rojstni dan. Jutri praznujemo dan mladosti. Skupaj s Titom bomo lahko na beograjskem stadionu JA spremljali spored, ki ga je zanj pripravila vsa naša mladina, učenci, dijaki, delavci, vojaki. Jutri. Nocoj, na večer pred praznikom, pa bo na sporedu oddaja Tito in Slovenija, oddaja, ki pripoveduje o tistih obdobjih, krajših ali daljših, ki jih je naš maršal preživel pri nas. Ta obdobja pa so se začela že zelo zgodaj, saj ga je že kot mladega delavca pot zanesla v kamniški Titan. In ko se vrača k nam, se Tito še zmeraj rad sreča s tovariši Iz tistih, zdaj že zgodovinskih dni.
NADŠTEVILNA
Jugoslovanski film
V glavnih vlogah: Milena Dravič, Ljubiša Samard-žič, Boris Dvornik, Snežana Mihajlovič
Režija: Branko Bauer
LJUBIŠA SAMARDŽIC
PETEK 25. MAJ
21.40
—■ »
PRVI PROGRAM
Dan mladosti pa bo na naše zaslone po samem praznovanju mladosti prinesel tudi eno od zgodnejših del jugoslovanske kinematografije in z njim imena, ki takrat še niso bila zveneča imena, danes pa si brez njih jugoslovanskega filma ne moremo predstavljati pa naj govorimo o preteklosti ali prihodnosti. Milena Dravič, okroglolično dekle začudenih oči, je bila takrat še Malena. Ljubiša Samardžič takrat še ni bil Smoki in tudi Boris Dvornik še ni bil našel svojega prešernega nasmeha. Pa vendar: brez Nadštevilne, brez tega naivno spodbudnega filma o življenju v delovni brigadi, bi vseh treh morda sploh ne bilo. Vsaj takih ne, kakršne imamo radi danes.
PETE ARIEN: ŽRTEV
TV igra
mm
IZ HAMBURGA
PONED. 28. MAJ 20.30
PRVI PROGRAM
Barvna TV igra Žrtev je bila posneta pred tremi leti v Hamburgu in je, preden je prišla k nam, obšla vse zahodno nemške študije. Vsebina, ki jo obravnava, je boleča, težka za gledalce in po vsej verjetnosti še težja za tiste, ki so jo morali prenesti na filmski trak. Gre za odnos med bratom in sestro. Brat se je bil ponesrečil, ostal je hrom in sestra mora poslej skrbeti zanj. Ta skrb, ki jo ponuja bratu s sestrsko ljubeznijo, se počasi spreminja v breme. Dekle je mlado, živelo bi rado svoje življenje. Brat čuti sestrino stisko, zaveda pa se tudi svoje neizogibne odvisnosti od nje in z vsemi močmi se bojuje, da bi jo obdržal samo zase.
S KAMERO PO SVETU: KORZIKA
Avtor Milan Kovačevič
I ' < * - lili
i	*
vrv
KORZIKA
TOREK 29. MAJ 19.20
PRVI PROGRAM
Korzika, domovina tistega Bonaparta, ki ga prav zdaj gledamo v Vojni in miru, le malokdaj zaide na naše zaslone. Taka, kakršno bomo spoznali danes, se’ je pokazala filmski kameri beograjskega popotnika In novinarja Milana Kovačeviča. Še nekaj podatkov: Korzika meri 8.722 kv. km. Ima približno četrt milijona prebivalcev, ki živijo predvsem od kozjereje pa vinske trte, oliv in kostanjev, ribolova in turizma. In še to povejmo, da sodi Korzika k Franciji od leta 1768, ko so Jo Genovčani prodali Francozom. Omenjeni Napoleon se je rodil šele leto kasneje in je imel zatorej vso pravico meriti na francoski prestol (ko je bil ta že nekaj časa izpraznjen, seveda!)
L. N. TOLSTOJ: VOJNA ■N MIR
Scenarij: Jack Pulman V gl. vlogah: David Svvift, Sylvester Morand, Neil Stasy, Alan Dobie, Frank Middlemass
Režija: John Davies
Rtevod: Gitica Jakopin
*
TOREK 29. MAJ 21.15
Do petega poglavja smo že prišli v TV priredbi Vojne in miru. Do Austerlitza. Vojna In mir je pripeljala na prizorišče Napoleona v trenutku, ko prodira proti vzhodu, da bi se nad Dunajem spopadel z združenima armadama Avstrije in Rusije. Zdaj se bomo srečali z njegovima nasprotnikoma, z ruskim carjem Aleksandrom in avstrijskim cesarjem Francem in seveda z dvema od Tolsto-jevih junakov, z Nikolajem in Andrejem, ki želita, da bi se v »bitki treh cesarjev« izkazala tako kot domovina od njiju pričakuje. Zgodovinski izid Austerlitza (2. decembra 1805) poznate: na nobeno od svojih zmag ni bil Napoleon tako ponosen. Sedem let kasneje, pred Moskvo, je ob sončnem vzhodu zaklical: »Vojaki, sonce Austerlitza vzhaja«. A takrat je vzšlo drugačno sonce.
NAPOLEONOV GROB
R. COLBY
NE MOREŠ UBEŽATI
Tara Welboume je bila nova
prodajalka pri podjetju Ltadquista Horta & Barsad-leja. To je bilo podjetje z volnenim blagom v New York Cityju, kjer šem delal tudi jaz kot menežer za prodajo. Nekega jutra se je veselega obraza ustavila pri moji pisalni mizi- Bila je nežna in ljubka, stara komaj dvaindvajset let. Imela je modre oča, svetle lase in lep obraz, bila je precej visoka in lepe postave.
Tara je bila iz majlmega mesta na srednjem zahodu. V New York je prišla šele pred kratkim. Iz rojstnega mesta sta jo prignali želja po pustolovščinah in velika radovednost.
Kmalu sva postala nerazdružljiva. Tara je že začela delati načrte, kako bi ta najina sreča večno ostala v njenih rokah. Hotela se je z menoj poročiti. Ta njena namera pa mi ni bila prav nič všeč in to sem ji tudi takoj povedal ...
Da bi ji dokazal, da hočem biti in da sem še svoboden, sem se je začel posebno za konec tedna izogibati.
Tara je izvrstno odigrala ravnodušnost in odšla z neko prijateljico na zabavo, o kateri mi je potem drugi dan na dolgo in široko pripovedovala. Zabavo je priredil Earl Gradock. Bil je vdovec in stanoval je v razkošni vili na zahodni obali reke. Povedala mi je, da je Gradock bogat. Od kod ima denar, pa ni vedela, ker tega ni povedal. Baje je bil lastnik nekih podjetij za stave in je kar dobro zaslužil, posebno pri tistih, ki so stavili na majhne vsote- Tara si je prižgala vmes cigareto.
»Stavim, da je tudi v našem podjetju veliko ljudi, ki stavijo na konjskih dirkah,« je rekla.
»Morda,« sem jd odgovoril. »Ali bi rada sama odprla tako majhno podjetje?«
»To ne,« je rekla mirno, »lahko pa bi sodelovala pri Earlu za ’ kak odstotek.«
»Midva? Zdi se mi, da nisem dobro slišal- Da bi se spajdašil s kakim Gra-dockom?«
Tara je zamišljena gubančila čelo. »Dobila bi odstotke. Ti bi pridobival moške v podjetju, jaz pa bi se lotila žensk. Zaslužek bi dajala v poseben predal... družinski predal...«
»Kolikor vem, policija take vrste podjetij nadzoruje samo formalno. Če hočeš, ti nočem in ne morem braniti. Jaz pa se v take posle ne bom mešal, ker nočem nobenega tveganja,« sem odločno povedal.
»Kakšno tveganje?« je vprašala Tara in prekrižala svoje lepe noge. Nasmehnila se mi je. »Dragi Cliff, vsa zadeva je tako preprosta. Midva ne bi prevzemala stvar ampak samo prisluškovala. Tako bi zvedela, kako bi rad stavil. Med opoldanskim odmorom bi plešasti Sam-my Kasko v kavami izpisoval stave in pobiral denar «
»čeprav,« sem vztrajal, ona pa me je takoj ustavila.
»Potrebno bi bilo samo to, da tu in tam poveš, da neki plešasti Sammy pobira stave, drugo pa se bo uredilo sa: mo od sebe.«
Tara je zmagala, jaz pa sem bil sam nase jezen, da sem ji to pot delo celo olajšal. 2e nekaj dni kasneje je skoraj polovica naših delavcev med opoldanskim odmorom hotela v kavarno.
Na žalost pa vsa stvar ni mogla ostati tajna, ampak se je kot veter raznesla po vsem podjetju. Tako je prišla tudi do mojega šefa Sanforda Wickhama. Poklical me je k sebi v pisarno. Wick-ham je bil tudi namestnik predsednika Ko sen stopil v njegovo pisarno, se mi je nasmehnil. To pa ni pomenilo nič dobrega. Začel mi je govoriti o posledicah igre na stavo. Vse bolj je zviševal glas, dokler ni že skoraj tulil. Potem je poklical moškega, ki je že izgubil pri Ka-sku. Pokazal je name in mu rekel, da sem jaz šef te banke. Wickham sploh ni dovolil, da bi se kaj opravičeval in se branil, zanj je bilo to dovolj in moral sem iz podjetja.
Lahko bi se bil škliceval na Taro m jo poklical za pričo, pa sem rajši molčal. Njej je uspelo, da se je srečno izvlekla iz tega. Jokala je, se obtoževala in prevzela vso odgovornost. To mi je prav prišlo in začel sem se je izogibati. Minilo je precej časa, preden je spoznala, zakaj se je izogibljem.
Izgubil sem seveda službo. Uspelo mi je dobiti neko drugo, toda plača je bila precej manjša.
Potem pa mi je nenadoma telefonirala Tara. Postavila me je pred dejstvo: ali se oženim z njo ali pa se bo poročila z Gradbckom. Povedal sem ji naravnost, da me njena ponudba ne zanima, poleg tega mi je potreben čas, da pridem k sebi. ker sem izgubil tako dobro službo. Brez besede je prekinila zvezo. Čez teden dni sem slišal, da se je poročila z Gradockom. Odšla sta na potovanje po Evropi. Oddahnil sem se.
Minili so že trije tedni in nekega dne sem dobil od nje pišimo iz Birna.
»Dragi Cliff,« mi je pisala. »Pišem ti samo nekaj vrstic. Eada bi ti povedala, da je človek, s katerim sem se poročila, navadna uboga para. Dva moška, ki ju je vzel s seboj za služabnika, ga goljufata. Pomisli, kaj vse se mi je zgodilo! Odkrila sem, da Earl ni navaden šef podjetja za stave, ampak pravi gangster. Njegova posebnost so mamila. Najin medeni mesec je bil samo pretveza. Tukaj je nakupil mamila in zdaj bi jih rad pretihotapil v ZDA. Zbolela sem že od vsega tega. V Londonu sem mu pobegnila, pa so me njegovi stražarji našli in me pripeljali nazaj. Tudi v Bimu sem spet poskušala, pa so me prav tako dobili Gradock me je potem tako pretepel, da sem nekaj dni komaj hodila. Morala sem tudi nositi črna očala, saj veš, zakaj. Boji se, da bi ga izdala policiji. Odpotovala bova čez Bližnji vzhod. Bada bi potovanje vsaj mar lo skrajšala, da bi se. vrnila čimprej domov. Odšla bom k odvetniku da bi mi pomagal iz tega pekla. Ali kaj misliš name? Tako potreben si mi! Tara «
Vedel sem, da ji zdaj ne morem pomagati. čakal sem na naslednje pismo. Nobenega nisem več dobil, čez štiri mesece sem jo slučajno videl. Bil je ponedeljek. Stopil sem v brzovlak, ki je vozil proti New Yorku.
Stopil sem • v restavracijo na kavo. Ko sem se vračal v svoj oddelek, sem jo zagledal, pravzaprav le n j ep hrbet, ker je gledala skozi okno. Zraven nje sta sedela moška. Eden je imel zaprte oči, najbrž je spal.
Usedel sem se jima nasproti. Tisti, ki je sedel poleg Tare, mi je neprijazno rekel, da je sedež zaseden. Nisem se zmenil za njegove besede, pogledal sem Taro. Le lase je imela daljše, drugače se pa ni prav nič spremenila. Čeprav me je pogledala in so ji ustnice zadrhtele. se je naredila, kot da me ne pozna in da me še nikdar ni videla.
»Kako je s teboj, Tara?« sem jo vprašal.
»Verjetno ste me zamenjali, gospod,« je odgovorila hladno. »Nisem Tara in vas ne poznam. Nikdar vas še nisem videla.«
»Cliff Hanson sem,« sem rekel.
»Zal mi je, gospod, še nikoli nisem slišala za to ime «
»Iz New Yorka, Lindquist, Hort & Barsadle.«
Moški, ki je sedel poleg nje, je pogledoval zdaj mene, zdaj Taro, potem pa se je vmešal v pogovor.
»Ali ne vidite, da vas gospa ne pozna? Prosim, odidite!«
Moški je bil precej visok, a suh.
»Kaj vas to briga?« sem ga vprašal. »Ali ste oče tega dekleta?«
»Samo stric,« je odgovoril moški, ki je sedel poleg njega. Ta je bil nekaj manjši, temnejših oči, črnih las ta šila-stega nosa. Prav tako grdo me je gledal kot njegov kolega, le njegov ton je bil vljudnejši. Pokimal sem in odšel.
Tara me je za trenutek še enkrat pogledala, potem pa se je zagledala v svoje rdeče lakirane nohte, kakor da je nič drugega ne zanima. V njenem pogledu sem opazil tiho prošnjo za pomoč.
Ko sem se vrnil v svoj oddelek, sem premišljeval o položaju, v katerem se je znašla moja prijateljica Tara. Vse je kazalo, da sta jo imela tista moška ujeto. Najbrž ‘sta bo tista gangsterja, o katerih mi je pisala v pismu. Verjetno je na poti iz Evrope spet poskusila pobegniti, pa sta jo ujela.
Za noben denar se ne bom spet spuščal s Taro ... ampak to je nekaj drugega. Zdaj potrebuje pomoč, da se reši teh ljudi. Pomislil sem tudi na bo, da bi povedal o vsem sprevodniku ta ga prosil, naj pokliče policijo. Toda ali mi bo kdo verjel?
Potem sem sklenil, da ji bom poskusil pomagati sam. Šel sem v Tarin oddelek, se usedel na prost sedež, odprl časopis in čakal.
Oba moška sta se umirila. Nekaj časa je bilo vse mirno, kmalu pa sem postal nestrpen. Nenadoma je višji moški vstal, se nagnil k sedečemu, mu nekaj šepetal, potem pa odšel proti WC. Odložil sem časopis ta odšel za njim. Brž ko je odprl vrata, ga je močan udarec vrgel vznak ta z vso močjo je udaril ob železo. Porinil sem ga tako močno, da bi bil skoraj padel za njim. Poskušal je vstati, pa sem ga naglo treščil v obraz, tako da je udaril z glavo ob zid. Zlezel je skupaj. Ker je bil prostor zelo tesen, sem bil prepričan, da ga bom hitro položil. Pa sem se zmotil, ker je bil zelo spreten. Ko je padel, je segel po svojem revolverju in ga s tresočo se roko nameril vame. Krvavel je iz nosa ta rane na čelu. Nenadoma sem ga udaril po roki ta revolver je odletel stran. Pobral sem ga, si popravil suknjič in odšel. Ko sem se vrnil na svoj prostor, sem s časopisom pokril revolver.
»Spet sem tukaj,« sem rekel moškemu ob Tari.
»Vi' pa ste vztrajni,« s^ je zadrl vame ta vstal.
Počasi sem odmaknil čgsopis z revolverja, tako da je lahko videl, da se ne šalim. Začuden se je spet usedel.
»Nikar ne čakajte pomoči od prijatelja,« sem rekel. »Zaklenil sem ga na
WC. Tam je zaspal ta nisem ga hoto* buditi. Prosim te,« sem se obrnil	k TaJl, j
»vzemi mu revolver izpod pazduhe.« Nasmehnila se je.
»Oh, dragi moj Cliff, vedela sem, d® si boš kaj izmislil.«	j
Vstala je ta vzela moškemu revolver-Spravil sem ga v žep. Srajco sem iirl£* vso mokro od potu ta strahu in koles® so se mi tresla. Upal sem, da se on1 drugi ne bo še tako kmalu zavedel.	I
V tem trenutku je sprevodnik Pn‘ šel povedat, da se bo vlak ustavil 118 naslednji postaji.	|
»Izstopila bova tukaj v Philadelphii1-Izstopite tudi vi,« sem rekel moškemu s šilastim nosom. »Ko bo vlak spet odpeljal, lahko odpotujete z njim.«
»Vi ste pa sila predrzni,« je rekel jezno. »Toda	bo vam	ne	bo	nič pomagalo, ujel vas	bom, o tem	ste	lahko pr*
pričani.«
Molče smo opazovali potnike, ki 90 izstopali ta vstopali. Moški je čakal s*-mo na priložnost, da bi mi izbil revO’ ver iz roke, toda bil sem zelo previden-Zdelo se mi je kot večnost... naposled se je vlak premaknil. Dal sem mu zh®' manje, naj skoči gor.	To	je tudi storž-
Potem sva s	Taro še	dolgo	gledala *®
vlakom.
Bil je sončen poletni dan. Sedela sv® v nekem baru. Tara je dolgo časa molčala. Ko je spila kozarček martinija, j® spregovorila.
»Ti si edinstven, Cliff,« je rekla P1® tirano ljubeznivo. »Moj rešitelj si. Kako si se znašel na tistem vlaku?«
»Na obisku sem bil pri sestri v Bal' tim-oru ta vračal sem se v New York-Ko sem te zagledal, sem vedel, da si T težavah. To sta bila Gradookova San^’ sterja, kajne?«
»Usoda naju vedno pripelje skupaj-* je rekla sanjavo.
»Ali te nisem nekaj vprašal?« sem j° spomnil.
Njene oči so se zameglile.	, j
»To je grda zgodba,« je začela P1®' povedovati. »Povedala ti bom samo n®J' j važnejše.«
»Ko sva se z Earlom vrnila iz tuji' ne, sva se strašno sprla. Neki večer smo bila Earl, jaz in Mat... to je eden njegovih uslužbencev... sami doma- M®* je Earla sovražil, vame pa je bil noro zaljubljen. Earl mi je večkrat rekel,’ d® j me ne bo nikdar pustil od sebe, ker m® 1 ima preveč rad, poleg tega pa da P& več vem o njem. Začel je name vpin,-zagrabil me je za lase in me odvlekel v spalnico. Tam me je pretepal, potem P® je za seboj zaklenil vrata. Vedela sem, da ima v nekem predalu revolver. Usp®' lo mi ga je najti. Ko je spet hotel pol®! žiti roko name, sem ga opozorila. se mi ne približa. On me ni poslušat nasprotno, še bolj sem ga s tem razJ® zila, ta zaletel se je vame. Hotela sem streljati v noge, pa sem zgrešila... P0’ del je mrtev poleg mene «
»Nemogoče!« sem rekel presenečen-»To bi moralo biti v časopisih.«
»Takoj po strelu,« je nadaljevala ra mirno in me prijela za roko, »je Pr šal Max ta rekel, da je srečen, ker J® Earl mrtev. Povedal mi je, da bo pr^J: do procesa ta da me bodo obtožili umor. Prestrašila sem se ta zmenila sr® se, da bova truplo skrila. Jaz se bom odpeljala k svoji prijateljioi. Max i Earlovim uslužbencem rekel, da je m*'" ral šef na hitro odpotovati v San Ju s*1. Tam je bilo nekaj njegovih sovražnika lahko bi se kdo našel ta ga ubil. To*, uslužbenci Maxu niso verjeli in izvlek® so iz njega resnico.«
»In ta dva sta te našla in prisilil^, <*® si šla z njima,« sem rekel.
»Ne, ni prav tako. Tega ti nisi mof> vedeti, dragi!«
»Kaj?«	-	1
»Da so se Earlovi možje enkrat živi j ep ju postavili na stran zakona so poklicali policijo. Policija mi je siala na vrat dva moža. Ko sem ,SP£ znala da je Max vse izdal, sem pri®' la tučla jaz. Tista dva sta me spremija* v New York. Proces bi se moral v kra kem začeti.«	,0
»Samo sekundo počakaj,« sem 1 ustavil, »ali bi mi rada s tem povedat; da sta bila tisti dolgin, ki sem ga P^, tepel, ta tisti s šilastim nosom P0^
caja?«	fg.
»Prav to, dragi! Pa bova že kaj uic nila. Ti boš lahko rekel, da je bilo ™ skupaj neljub nesporazum.«	^
Tara še je prebrisano nasmihala, vlaku sta bila tako ljubezniva, da mi snela lisice, ker me je bilo sr ^ pred ljudmi. Ustregla sta mi. Ali 111 smešno?«	j9.
»Bedkokdaj si se tako veselo sn J la, kajne?« sem rekel jezno.
»Toda, dragi, res naj te nič ne Bogata sva. Earl je bil res pravi nov diprav, z denarjem pa ni skoparil- ^ lagala sem ga na drugo ime. Nekaj p v se bova skrivala, potem pa pobegn11 n tujino.«	_-ji.	,
»Krasno!« sem vzkliknil in vzduu^ n Vedel sem, da se bo spet začelo vse	p
kraja ta da to pot ne bova ubežala.
ZAUPAJ 0m SE Ml
DVA
PROBLEMA
Oprostite, da vam pišem tudi jaz, Saj sem še zalo mlada. Hodim namreč Se v osnovno šolo, imam pa dva zelo velika problema.
Prvi je ta, da imam veliko piko, ki se vidi tedaj, ko sem v. kopalkah, in zato ne vem, kako bi jo odstranila, če bi se dalo, bi to sama opravila, če ne, Pa tudi prav.
Drugi problem je ta, da imam veliko število odvečnih dlačic, ki ba se jih zelo rada znebila, samo ne vem, kako. Vem le to, da ste to že pisali v TT, ampak jaz tedaj tega nisem prebrala in tako mi nič ne pomaga.
Helena, ali je kakšna možnost, da oboje odstranim sama? Ne vrzite pisma v koš ^
LIDIJA IZ MARIBORA
V tisto črno piko prav nič satna ne bezaj, kajti če boš bezala in praskala, te zna doletoti navsezadnje še kožni rak. S tem seveda sploh ne trdim, da je pika sama po sebi nevarna. Nevarna postane le, če jo nepremišljena pubertetnica sama »krampa«. Pojdi ob prilož hosti v mariborsko bolnišnico in popra saj, kje imajo ambulanto za plastiko. Strokovnjaki za plastično kirurgijo te stvari odstranijo, če je seveda sploh potreba, naglo, čisto in brez kakršnih koli nevarnih posledic.
In kar zadeva strašne dlačice: v vsaki bolje založeni drogeriji premorejo danes že vrsto tako imenovanih depila-torjev krem' in tekočin za odstranjevanje dlačic. V tujini (denimo v Gradcu) Pa se dobijo še posebni voski, ki so tudi prav odlični. Konec problemov!
KAKO NAJ SI TO RAZLAGAM?
Na marsikateri problem sem sd že Poiskal rešitev ob prebiranju vaše rubrike. Zdaj pa sem se znašel pred problemom, ki mu ne vem rešitve in odgovora nanj sam ne morem najti.
Star 24 let, imam dekle, s katero hodim že tri leta in se nameravam z njo poročiti, ko bo končala šolo.
Pred kratkim sva bila pri njenih sorodnikih (teti) v Nemčiji. Peljala sva se tja im nazaj z njenim avtomobilom. Peljal pa naju je tetin mož, s katerim sva, lahko rečem, prijatelja.
Ko sva se vrnila domov, je ta tetin mož peljal puntamo sestro v sosednja kraj. Z njima je šla tudi moja punca, jaz pa sem ostal doma.
Vrnila se je zelo pozno. Pojasnila je, da jo je zadržala sestra. Verjel sem ji. Toda moje mnenje se je kmalu spremenilo.
Zakaj se je spremenilo?
Po dveh ali treh dneh naj bi bito prišlo med nama do spolnih odnosov, vendar, ni prišlo. Bral sem knjigo in dekle je ležala na divanu, kjer je že rahlo spala. Nato sem šel še jaz spat. Zaželel sem si nje in to tudi poskušal. Dobil pa sem tak odgovor: »Ne, ne, Janez!« (Ime je izmišljeno in pomeni ime tetinega moža). In to mi je rekla v tem trenutku!
Povejte mi, Helena, kajti ne znajdem se, ali je morda prišlo med njima do spolnih odnosov, ali je to morda le moja domišljija, ko so bili tako dolgo skupaj? Morda še to, da sem jaz dekle vprašal, kaj je zdaj spet to, in ona je rekla, da ne ba kaj takega nikdar naredila.
Prosil za odgovor!
ZELO ZASKRBLJEN
Šema je sicer ženskega spola, ampak nič ne de. Torej: ŠEMA! Punca nesrečna si je očitno drznila, kakšna nepopisna pregreha, enkrat za spremembo izjaviti, da njej ta hip spolni odnosi ne prijajo. Si lahko mislite kaj hujšega, kaj bolj bogokletnega za oskrunjen moški ponos? Neverjetno, nepopisno, nemogoče!
In užaljeni Casanova si seveda pri priči vtepe v bučo, da to ne pomeni nič drugega, kot novega (skritega) moškega na obzorju! Katerega že? Brž po-vrta po spominu. Če ne najde pravega v šoli ali službi ali pri sosedovih (da o poštarju in dimnikarju ne govorimo) potem bo to najbrž ... I, seveda! Potem bo to najbrž stric Janez, ki je peljal njo ln njeno sestro pred kratkim nekam na obisk!
Tipičen, šolski primer nevzdržnega moškega samoljublja. Zelo slabo, zelo zaskrbljeni, zelo slabo! Pa enakopravnost žensk? Nič? čisto nič? še enkrat: zelo slabo!
PREKMUR-
CEVE
OČETOVSKE
TEŽAVE
Star sem 26 let in še neporočen. 2e nekaj let sam zaposlen v Zvezni republiki Nemčiji.
Pred dvema letoma mi je občinsko in potem še okrožno sodišče »dokazalo« očetovstvo. Bil naj bi oče otroku, ki ga je pred tremi leti rodilo dekle iz bližnje vasi.
Toda v čaisu možne zanositve sem bil jaz odsoten, v Nemčiji, kar sem na sodišču dokazal tudi s potrebnimi dokumenti.
Ko je prišlo do naslednje razprave, sem zasledil, da so medtem datume možne zanositve spremenili (ne vem, kdo ga je spremenil-, tako da se je potem vse lepo ujemalo z mojim dopustom v domovini.
Glavna priča, ki naj bi bila na sodi šču pričala zoper mene — mene na obravnavi ni bilo — je celotno pričevanje zanikala, češ da sama ni nikoli pričala proti meni, poleg tega pa je to še pismeno potrdila, kar se seveda ne ujema z zapiskom razprave, ki sem ga kasneje dobil v Nemčijo.
V roke nisem dobil niti izvidov o •krvni analizi, kljub temu, da sem plačal celotne stroške jaz.
Po vseh teh razpravah se je tožite-ljdca, torej tisto dekle, poročila in se skupaj z možem in otrokom preselila v Kanado. Doma jo zastopa njen odvetnik.
Povedati vam.moram še to, da sem imel tudi jaz odvetnika, vendar sem ga odklonil, ker na razpravi ni sprego voril niitd besede, ali drugače povedano: vselej je vso razpravo prespal, meni pa ni dal poleg tega nobenega pravnega poduka ali nasveta.
Vsaka moja pritožba je bila zaman.
Pred nedavnim sam se pritožil še na vrhovno sodišče, vendar sem čez nekaj dni dobil odgovor, da je pritožba neutemeljena. Danes me ima sodišče za človeka — zločinca! Sodišče je izdalo celo nalog za prisilni odvzem mojega premoženja, ki bi ga potem najbrž poškili materi dol v Kanado, da bi bili s tem po kriti »stroški za vzdrževanje otroka«.
Zabredel sem že v psihološke težave, tako da ne morem mirno prespati nditd ene noči. Ne vem, kako bi se vi počutUi v moji koži, ko bi morali biti oče otroku, ki sploh niste njegov oče.
Prosim vas, da mi daste v vaši rubriki vsaj iskrico upanja!
NESREČNI ŠTEFAN IZ PREKMURJA
Zal ne morem, dragi moj! Sodba je očitno pravnomočna. Ce je še kje kakšna pravna možnost za vas, kakšna mišja luknjica, pa vam mora povedati odvetnik, ki bo prej temeljito pregledal vse vaše spise. Dober odvetnik, seve!
Glede vašega obupa pa še tole: niti z besedo ne omenjate, ali ste z dekletom kdaj prej hodili, ali ste tudi spali z njo, le da menda v drugem času, kot ga je na prvi razpravi navedla ona? Kajti če sta se imela rada malo pred »možnim datumom zanositve« ali kmalu po njem, bo treba nekaj bremena od govornosti naložiti tudi na lastna pleča! Glede datuma zanositve še tole: gre za precej raztegljiv pojem, kajti žen ska lahko rodi otroka tudi cel mesec pred določenim rokom, ali pa s štirinajstdnevno zamudo, tako da »možni datum« navadno ne pomeni le nekaj dni, ampak tudi ves mesec ali pa še več.
In če so vas na sodišču naredili za očeta, to še zdaleč ne pomeni, da vas imajo za zločinca. Rekli so si pač: otrok potrebuje očeta, v božjem imenu naj bo torej oče Štefan. (Najbrž pri tem tudi niso vedeli, da bo imel otrok v kratkem novega krušnega očeta.) To je lahko tu in tam tudi. krivično do »očeta«, ki v resnici sploh ni oče, in vem, da v takem primeru »očetu« ni lahko. Bojim pa se, kot že rečeno, da v tem hipu kaj dosti več za vas ne morem storiti.
Lepo pozdravljeni!
t PREDSTAVLJAMO
POKLICE
PROFESOR SLOVENŠČINE
Šolanje: na oddelek za slovanske jezike in književnosti pri filozofski fakulteti se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali šolanje na gimnaziji, pedagoški gimnaziji ali srednji vzgojiteljski šoli. Študij na oddelku je dvopredmeten dvostopenjski, ali dvopredmeten enostopenjski. Študentje si kot B predmet lahko Izberejo enega izmed jezikov, etnologijo, primerjalno jezikoslovje ali svetovno književnost.
Delo: diplomanti druge stopnje se lahko zaposlijo kot profesorji na šolah druge stopnje (srednje šole), kot strokovnjaki v prosvetni upravi in zavodih, kot novinarji, knjižničarji, lektorji pri časopisih, gledališču, filmu, radiu in televiziji, kot redaktorji knjižnih založb ln kot strokovnjaki pri delavskih univerzah ter pri izobraževanju odraslih.
Potrebe: za profesorje slovenščine velja natanko ista pripomba kot za skoraj vse pedagoške poklice: zelo jih primanjkuje.
Dohodki: približen mesečni osebni dohodek, ki ga ponujajo prijavitelji potreb, je od 2.000 dinarjev do 2.600 dinarjev.
ČEVLJAR
Šolanje: poklicna čevljarska šola -v Kranju vpiše vsako leto 150 učencev v prvi letnik, in sicer 60 v oddelek za šivalce zgornjih delov, 60 učencev v oddelek za prirezova'ce zgornjih delov ter 30 učencev v oddelek za izdelovalce spodnjih delov. Šolanje za prirezovalca traja 14 mesecev, za šivalca In izdelovalca pa 17 mesecev. Kandidati morajo pred vpisom skleniti učno pogodbo s katerekoli tovarno čevljev. Druga poklicna šola, ki izobražuje industrijske čevljarje, je v 2ireh in sprejme na leto 100 učencev, ki so dokončali najmanj 6 razredov osnovne šole. V šoli — šolanje traja od 14 do 17 mesecev — pripravljajo kandidate za naslednje poklice: prikrojevalec zgornjih delov obutve, šivalec zgornjih delov obutve, navla-čevalec zgornjih delov obutve, izdelovalec spodnjih delov obutve in dodelovalec obutve.
Šolanje za poklicne čevljarske delavnice v obrti traja tri leta, učenci pa so vsako leto učenja 12 tednov v poklicni šoli.
Delo: kandidati za industrijske čevljarje se lahko zaposlijo v tovarnah, ki izdelujejo obutev, poklicni čevljarji pa se lahko zaposlijo v obrtnih delavnicah, v popravljalni-cah in podobno. .
Potrebe- kot kažejo podatki, ki jih zbirpjo na republiškem zavodu za zaposlovanje, čevljarjev izredno primanjkuje.
Dohodki; povprečni osebni dohodek kvalificiranega čevljarja Je okoli 1.900 dinarjev.
««««•» "'j:
17.60 dinarjev: »SIPURO« se pravi razjedalni zadevi v pločevinki, ki jo prodajajo v pritličju pri NAMI in ki prav v kratkem odmaši zamašeno cev v pomivalnem koritu, v umivalniku in drugje.
258.80 dinarjev: V poplavi modnih, pa včasih prav nič čednih sandal, smo spet izbrskali elegantno In nakupa vredno pošiljko. Sandali se imenujejo zveneče »super model«, v eni m dvobarvni varianti pa so naprodaj v PLANIKI v Konzorciju.
259 dinarjev: V trgovini ONA—ON na vogalu Šubičeve ulice smo fotografirali tole čedno dvobarvno krilo z životkom za mlada dekleta.
5.20 dinarjev: Ravno še pravi čas, dokler si moda ne premisli, so začeli prodajati tudi pri nas raznobarvne male glavničke. Kupimo jih v MAX!MARKETU.
IZBOR FO PRESOJI UREDNIŠTVA
V UMI NAPETO — Uma, 19. maja (AFP) — Enote bolivijske armade so
ponoči zasedle vse strateške točke v mestu, vendar tega ukrepa uradno še niso pojasnili. '
(Delo — nedeljska izdaja, 20. maja, na 1. strani)
Ni čisto jasno, zakaj bi bilo napeto v Limi, glavnem mestu Peruja, če ima vladajoča koalicija težave v La Pazu, glavnem mestu Bolivije, kjer je vojska zasedla strateške točke.
•
METLIKA — Pred Belokranjskim muzejem so odkrili spomenik belokranjskemu rojaku, utemeljitelju slovenske enologije dr. Niku Zupaniču.
(Dnevnik, 17. maja — Paleta)
Dr. Niko Zupanič ni utemeljil slovenske enologije (nauka o poznavanju vin), temveč slovensko etnologijo (na-rodoznanstvo).
*
Z munchenskim sporazumom, pri katerem sta Francija in Britanija v vsem popustili Hitlerju, je Fuhrer dobil tako
imenovano sudetsko območje — 27.500 kvadratnih metrov češkoslovaškega ozemlja, 70 odstotkov težke industrije, 86 odstotkov kemijske industrije in vse utrdbe.
(Delo, 21. maja — Duce! Vzpon in propad Benita Mussolinija)
Neznansko so morale biti natlačene tovarne težke in kemijske industrije ter utrdbe na slabih treh hektarih odvzetega sudetskega ozemlja!
Nato pa se je pojavil mož, ki je še danes pojem za tisto skrajno obliko poguma, ki že meji na obešenjaško predrznost — Sylvain Saudan. Ta Švicar čokate in majhne postave... — Vzhodna stena IVIonte Rosa (4612 m) z vrisano smerjo, po kateri se je spustil Francoz Saudan.
(Delo, 21. maja — Vsaka napaka lahko usodna)
Kadar pišemo o kom, se je dobro že vnaprej za trdno odločiti, za katero narodnost ga bomo proglasili.
Gora ni nora, ampak tisti je nor, ki gre gor! pravijo čestokrat previdneži in se mehku-žijo dalje v objemu lastne stanovanjske kvadrature. A kaj bi še dejali, ko bi zvedeli, da gremo z gore dol, in to na smučeh in da se gora imenuje Triglav.
In natanko tako je bilo.
Na smučeh s Triglava. Prvič.
Dve soboti nazaj je bila na Triglavu megla, Aljažev stolp in mi. Megla je bila gosta in Aljažev stolp je bil skoraj do strehe žameten v sneg in jaz sem bdi do kolen v zadregi, ker mi je Janez rekel, naj igrem srat.
— Dobra ideja! je rekel Mitja in res šel.
Tudi mene je zvijalo po prebavnem traktu, pa ne zavoljo motenj, ampak kar tako in predvsem zaradi strahu.
Spodaj na Kredarici smo se namreč dogovorili, da bodo peljali v navezi, se pravi navezani na plezalno vrv in tako varovali drug drugega. In sedaj so še premislili, in ko sem nekaj česnaril, da ni varno,, me je Janez poslal na vesoljni WC.
Pravzaprav smo kar naprej spreminjali plane. Kot bi bili gospodarstveniki. Najprej smo spremenili načrt že pred kakšnimi desebimd dnevi, ko smo hropli proti zgornji Krmi in so vsenaokrog grmeli plazovi in se je meni udrlo do kolka, pa sem si v načetem gležnju zvil nogo in je Šrauf potem pleteničil, da sem si jo zvil od samega strahu. Takrat smo se potlej vrnili in čez tri dni smo spet spremenili plan, ker je bilo slabo vreme in je na Triglavu snežilo.
Na vrhu Triglava smo načrt spet postavili na glavo. Po prvotnem naj bi bili fantje smučali po ozkem in strmem ko-luarju v južni triglavski steni in naprej po plazovih proti Planiki.
Pa se je tisti žleb zelo neresno obnašal. Plaz, ki je zgrmel po njem, je s seboj popraskal ves sneg in sedaj bi se lahko po njem peljal samo s kotalkami, s smučmi pa ne.
Tudi z drugo inačico, da bi takoj na sedlu pod malim Triglavom zavili po strmem plazišču na ledenik, ni bilo nič, ker je pobralo sneg in bi na gladkih, skalnih plankah lahko nabiral vijolice, če bi rastle.
Tako je preostala samo ena možnost, da bi se navkljub vsemu odpeljali s smučmi s Triglava. Takoj z vrha -na desno v žleb po južnem pobočju na greben in po njem na mali Triglav in nato po običajni planinski poti, ki pelje s Kredarice do ledenika. Na ledeniku pa se začne veselje.
Pa se ni.
A kje je bdi še ledenik ...
Nekaj minut po tretji popoldne so si Franci Mrak, Janez Brojan in Mitja Košir pripeli Elanove smuči. Mitja in Janez sta imela GLM, se pravi kratke, Franci pa se je v zadnjem hipu odločil, da bo vozil z daljšimi. Dva metra deset. Zdele so se mi obupno dolge.
— Bolj primejo in laže se da skočit! je modroval.
— Za skoke bi bolj potreboval padalo kot pa dolge dile.
Franci me je pogledal kot polno kah-
lo.
IN VENDAR — NAVEZA
Potem so me zavezali.
Pa ne za vrat, kot si želijo preneka-teri moji ljubi prijateljčki, ampak okrog pasu. Poleg Francija, Janeza in Mitje sta bila z nami tudi mlada alpinista Jernej in Ciril, s katerima sem bil v navezi.
Varovanja sem bil še kako potreben.
Stene na Triglavu so bile zasnežene in ledene, jaz pa imam eno samo glavo in eno samo rit in za oboje so se mi tresla kolena. In potem so se mi tresla kolena še za Francija, Janeza in Mitjo, saj so navsezadnje prav imenitni fantje in res ne vem, zakaj so smučali večnosti nasproti...
Snežišča na Triglavu so strma in plazovita in skoraj vsa se končujejo v prepadnih skokih. En sam spodrsljaj, en sam padec bi se lahko prekleto klavrno končal. Kakšnih dvesto, tristo metrov kje globoko spodaj v megli.
S seboj sem imel tudi televizijsko kamero in kakšnih petnajst kolutov barv-
RVIRANO PADATI
TRM	STROGO	PREPOVEDANO!
PRVIČ NA SMUČEH Z NAŠEGA NAJVIŠJEGA VRHA
nega filma. Ves podvig naj hi bil posnel na trak; ta zadeva je zelo preprosta, če imaš pod seboj trdna tla in če ti roke ne drgetajo.
Mislim, da bo to zelo avtentičen film.
Z vsemi potrebnimi učinki ...
— Spoštovani gledalci, poglejte, kakšna drznost. Celo kamera drgeta...
— Gremo! sem zatulil, ko sem bolščal skozi kamero, in vsa trojica se je v vrsti pognala mimo Aljaževega stolpa ter v dolgem loku izginila za robom in v megli.
S Cirilom in Jelenom smo zlezli tik nad žleb, po katerem naj bi bili fantje smučali mimo nas in prečkali naprej na greben. Vrv, na katero smo bili privezani, smo navili okrog skale, ki je molela iz snega, in Ciril se je spustil na sredo strmega žleba, da bi skušal ujeti katerega izmed smučarjev, če bi slučajno padel.
Najprej je v ozkih, kratkih in sunkovitih zavojih pripeljal Mitja, za njim pa še Janez in Franci.
— Kako gre? sem zatulil s stojišča nad kuloarjem.
— Kaj se pa dereš? sem zaslišal od spodaj.-
A kaj, ko človeku tako dobro dč, če se malo zadere...
VEHTA ZDRŽI
Ne vem, ali veste, kaj je to vehta, a lahko vam zagotovim, da ni prav nič prijetnega. 2e zategadelj ne, ker so veh-te skoraj vselej nad prepadi, in karkoli je v zvezi s prepadi, zares ne more biti bogve kako srčkano.
Vehta je torej nekakšen snežni na-pušč, ki ga nanese veter in visi zavihan čez greben. Običajno je videti takšna vehta kot prav trden snežen plato, a ko stopiš nanj, ti iznenada zmanjka tal pod nogami.
Na moč zoprna zadeva.
Takšnih veht ne boste našli na nobenem zemljevidu, a jaz vem za eno. Zaradi nje sem skoraj pozabil dihati. Visi
Se zadnji pregled smuči
tik pod velikim Triglavom, preden zavijete na greben. Pravzaprav je visela-Visela je, dokler ni Franček v divjet® zavoju zapeljal čeznjo in Jo odkrcnil.
Veht ne maram ...
Sledil sem mu skozi objektiv in K° sem videl, da drvi naravnost na rob gre-bena, mi ni zastal samo dih, ampak tudi kamera...
Če sem iskren, bi pravzaprav moral priznati, da sem nazaj grede s Triglava sploh bolj malo dihal. Na koncu grebena se je Brojan postavil na glavo, ker je kratko malo zmanjkalo snega in )e zapeljal ,na skale, malo prej pa je Mitja izgubil ravnotežje in ko so mu rep1 smuči že drseli nazaj in je skoraj padel v znak, se je v zadnjem hipu ujel a® jekleno vrv, ki je prav tamkaj molela ll snega..i
Mislim, da so se nam na Triglav® sreče seštevale.
Ko smo zavili čez mali Triglav id naokrog proti Kredarici, je leden veter spihal sneg. Gole skalne planke so nem0 bolščale iz megle.
Franci je še nekaj šaril na smučeh, na koncu jih je moral tudi on sneti- | Preprosto ni bilo snega.
Družno smo potem prečkali ostenje in za robom, kjer je bila stena ometan® z zaledenelim snegom, si je Mrak spet zapel smuči.
— Poslušaj, če ubrišeš, boš v treh sekundah na Kredarici!
V skokovitih zavojih je zapeljal če* ozebek, kjer so tu in tam moleli iz led® klini varovane plezalne poti, ki pelje n® Triglav. Spodaj se je izognil skalnem® stebru, zapeljal malo nazaj in hrešce prečkal skoraj navpičen žleb in smuk' nil tik pod steno na ledenik.
Janez in Mitja sta vijugala po žleb®> v katerem je balo polno skalovja, poter® sta izginila za robom, in ko sem ju sp01 zagledal globoko spodaj v snežni kotanj1 pod domom na Kredarici, se je veh® kamen žvižgaje sprožil prek zadnjeg® ostenja. Zvalil se mi je od srca...	.
Franček je potem za konec tik P°“ steno na ledeniku sprožil plaz, a mu r ušel, čeprav ga je že dvakrat vrglo n nos in mu je komaj komaj ušel.
SKLEP:
Naslednji dan smo se v toplem sp0' mladanskem soncu spustili prek Kalvarije v zgornjo Krmo in naprej v dol®10: Smuči so rezale v mehak spomladans® sneg, in ko sem pri pastirski bajti tele nil na trebuh, sem šele spoznal, kaksn razkošje si lahko privošči človek, ko zavali v sneg, ne da bi mislil na Žale-Visoko zgoraj je godrnjal TriglaV- A Sam s seboj sem si bil na jasnen • * Inventura zastanih dihov. Ne ver j etn v-koliko časa lahko človek živi brez zv®®. /1 S smučmi sem bil na Triglavu trikr® • pT Prvič, zadnjič in nikoli večl
TROJICA DRZNIH: Janez Brojan, Mitja Košir In Franci Mrak ob Aljaževem stolpu tik pred startom
W ...NO, ČE S'E E TEM \ r c
NE ZF7Š HLUčK gJZOlIR!.. -pREPRčRN SEM, UR B! OSREČIL PREB/VRL CE ..SREČNEGR MESTR, ČE BI SE POJRV/L
SFTE BOM PLRČRL, T/STO PIVO * •
STRINUR 1KRČMRR SE TUTU MENI VRRV....
S TVOJIMI HLHMUBRRčRMi Sl TRKO NE BI KRU PR/UR OKORISTIL.
ŽRELOM
GRBOM
odslužil!.,,
ULICI
'i, V • » .	«	/	*
-trKo!... podprl sem se1.
TE UUCRT VRČKOV
P/VR SPREM, / ČE SMEM POTEM VR SE X VPERsHR —
KR J PR Tl CEDI E, SLINE?!. _ TO N! ZR TE!... cE Sl SRČEN RO TE M LEM KO V KUHINJI S KRUHOM POČISTIŠ LONCE PREDEN Sl H POMISES!..
nrueld!.
M M M M! -
HM.., MOKER PRRNR SE UOBRR.
VIVO SE MRZLO... > VEM ZRKRJ	MZRZU&RO
TE VRTO	KUPČIJO-
ZRN/MR r.
OOL/cNO, cUJNG-PL!...
TQLE JE pr
SE -BOLEČE, KOT JE BILR
OSTRNES URLZ ČRSR ^ .SREČNEM MES
M M M
n
Sr- W 4=-
|.|I O
r
M
75
K UPS!JU ?!,,. V MOTOR RO zrnu NISI	\	PES	NISI
SE OBRNIL NR PRRVt N RS LOV NČESRR NE PRODRJRM / DOLINO IN N/oESRE NE
KUPITI
UR J Ml ZURJMfG S TO TVOJO UOL/NO, ZDRJ GREM SPRT.
..NO, MORDR S/ JO BOM ZJUTRRJ
HI HlHl-Hl,
TR JE ŽE NHŠ
UOLINR
NRJ M
UOL! N O
OOLEDRL, ČE S/ PES TRK O ŽELIŠ, TOUR S KUPČUO NE BO Nič!
TD Tl KRK ZURJ
SO ,CE BOVR LE
DOVOLJ HITRR.,.
V
problemski I
%, A
IZBRANE ŠTUDIJE SAM IX) Y D »Amer can Cliess J.« 1879
m m. m m
m m bia*
m m m m mm bab m
a b c det g b Belj na potezi dobi
Bell: Kh4, De4, Sdl (3)
Črni: Khl, Dgl, 11tf Ta3, Lal, Lfl, P:a4, b2, b3, f2, f7, g2,’h3, Ii7 (14)
KOMENTAR
Čeprav j** današnja študija sestavljena ut pred »4 leti, je še vedno zanl-niiva in lepa. Gre za duhovito satni-
s«l avtorja, da v rešitvi beli povleče 8 kraljem 51 potez (kar je več kot navadno traja cela šahovska partija) ter te. po enkrat z damo in skakačem. To je se ena od številnih in Izjemnih Zanimivosti ki jih lahko nudi le pro. olern.ski šah.
REŠITEV
l.Dbl! Ta2, 2.Kg5 Ta3, 3.Kf6 Ta2, JK*: Ta3, 5. K k« ! (Beli mora priti % kraljem na l>4 ko je črna trdnjava na Zato mora beli kralj na poljih K7, gg in dobiti eno tempo potezo.) J; . • . Ta3, 9.Kc5 Ta2, 10.Kb4 h6. *5*Kg7 h5 20.Kb4 h4 (Dvoboj belega kralja in č. h-kmeta je končan, še je •reba opraviti s č. f-kmetom). 24.Ka8! *»2, 25.Kb8! Ta3, 26.Ka7! Ta2 (Druga, endar belemu kralju bližja skupina Jrch polj — a7, a8, b8, — na katerih J*° beli kralj naredil še dve tempo po-*^i) 29.Kb4 f5, 33.Ka8 Ta2 38.Kb4 14, «Kf4: U.KaS, 51.Kb4 T»3: 58.1US: *— S3.SK: mat.
milan uovekar: za filateliste in nefilafeliste
NEKAJ IZ NUMIZMATIKE
Kakor poroča »Sammle— Dienst« v.deseti letošnji številki, gredo zelo dobro v promet poljski srebrniki s podobo slovitega skladatelja Frederica Chopina, izdani pred kratkim. Ti kovanci (glej reprodukoijo) so precej veliki — premer 30 mm, tehtajo 11 gramov, izdelani pa so iz najfinejšega srebra. Njihova nominalna vrednost je 50 zlotov. Nemški trgovci Jih trenutke prodajajo po 30 mark, torej razmeroma zelo poceni. Poljska narodna banka napoveduje novo naklado takoj, ko bo razprodana sedanja — 50.000 kovancev.
Madžarska narodna banka pa je v zadnjem času poskrbela za tri zanimive nove kovance, tudi srebrnike. Prva dva sta posvečena tisočletnici rojstva njihovega prvega kralja Stefana I., tretji pa stoletnici združitve Budi-ma in Pešte v Budimpešto. Stefanova srebrnika, če tako rečemo, Imata nominaino vrednost po 50 in 100 forintov, budimpešfanskl pa je tudi za 100 forintov. Vsi so izikovanl iz 640/1000 čistega
srebra. Komplet stane trenutno na zahodnonemškem trgu okoli 100 mark. Drugi podatki: Stefanov srebrnik za 50 forintov: teža 16 g, premer 34 mm. Na prednji strani, ki jo kaže tudi naša reprodukcija, vidimo Štefana I. na konju. Na hrbtni strani, izoblikovani v stilu rimskega srebrnega »denarja«, pa so izpisani državni naziv, letnica izdaje (1972) in nominalna vrednost.
Štefanov srebrnik za 100 forintov je večji in težji, saj meri v premeru 37 mm, težak pa je 22 g. Na prednji strani (reprodukcija) vidimo Štefana l. s krono na glavi in legendo »Stephanus Rex«. Hrbtna stran tega kovanca • pa kaže njegov podpis, nominalno vrednost, državni naziv in letnico izdaje (1972). Osnutka za oba kovanca so pripravili J. Gardni, A. Kis-Nagy in V. Csuks. Naklada:
30.000	kompletov.
Budimpeštanski srebrnik je bil izdan v nakladi 20.000 kovancev. Prednjo stran vidimo na reprodukoifi. Očitno
gre za dva kamna, sestavljena v celoti in, seveda, za obvezno oznako letnice v rimski pisavi. Na hrbtni strani pa je madžarski državni grb, v njem oznaka nominalne vrednosti, spodaj pa letnica izdaje (1972).
Še noviteta iz daljne Tajske: ob 20. obletnici obstoja Svetovnega društva prijateljev budizma je bil izdan kovanec za 50 Bath. Izdelan je iz 900/1000 čistega srebra, težak 25 g, v premeru pa
meri 40 mm. Naklada znaša
200.000	kovancev. V Zvezni republiki Nemčiji ga Je mogoče kupiti za 20 do 25 mark. Tudi obe strani tega kovanca lahko vidite na naši reprodukciji.
JUGOSLOVANSKA
AVTOMOBILISTIČNA
R E'V'I J A
£urn
knjige
PREŠERNOVE
DRUŽBE
osvajajo slovenske domove
vas
kotiček
LEKSIKON
CANKARJEVE ZALOŽBE
točno ob
casu
(junija 1973)
do izida
velja
predna-
ročniška
cena 300 din, po izidu 380 din
TOVARIŠ IN MARLES NAGRAJUJETA ZAUPANJE SVOJIH BRALCEV IN POTROŠNIKOV
IZREŽITE NAGRADNI KUPON NA NASLOVNI STRANI REVIJE TOVARIŠ IN SODELUJTE V IGRI ZA 777 NAGRAD MARLES Lahko pa tudi zberete 7 nagradnih kuponov in igrate za supernagrado VSAK TEDEN ŽREBANJE
nagrade tega tedna:
• kuhinja MARLES cočHaiC variant de luxe
• 1o jedilnih kotičkov MARLES
• 100 knjig OLIMPIJSKE IGRE 1972
BERITE REVIJO TOVARIŠ — OSVOJITE NAGRADE MARLES
dom
supernagrada
SEDMIH
SREČNIH TEDNOV MONTAŽNA -DRUŽINSKA HIŠA MARLES (s--413)
— Ko boste prišli do črte, zavijte po njej na levo in kmalu boste na cilju!
—• K mornarici sem šel zato, de bi videl kaj sveta ...
tovariš -marles
vaša
kuhinja
kuhinja
MINERAL,
SESTAVINA
PLAtlll-
»LAZOV
OTOŽNO, ŽALOSTNO V OLASBI
SENENA
KOPICA
SKUPINA 1 PEVCEV
KULTURNO
DRUŠTVO
GL. MESTO SIRIJE
DVORJAN
TIRANA
DIONIZIJA
IMEC)
*
KRATKA,
ŠALJIVA
ZGODBA
LJUOO-
MRZHEZ
GRŠKA
BOGINJA
LOVA
RIMSKO
VRHNJE
OBLAČILO
MOČAN
EKSPLOZIV
PLOČEVINASTA POSODA ZA GORIVO
RASTLINA
DIŠAVNICA
TEZA
EMBALAŽE
PEVEC
PESTNER
LIRSKI
SAMOSPEV
BLODNJAK
NEZAUPANJE, OVOM
NAKANA
VOZ S PLOHOM
GRADBENI MATERIAL URA PD DELGV NEM CASU
BRIT.POLAR. RAZIŠ KOV.
ŠIROKA ULICA POŠKODBA OD MRAZA
OSTANEK PRI STISKANJU GROZDJA
ZMRZNJENA
VOOA
drZavna
BLAGAJNA
8E0TIJEC
BODIČAST
IZRASTEK
RASTLIN
GL MESTO ARMENSKE S S R
JEZERO V JUŽNI FINSKI
SADNI
IZCEDEK
VODJA
STRANKE
AM.POMOC PO II. SVET. VOJNI
PRIDELEK NA VRTU
TIFUS
OBMORSKI KRAJ V SEV. 5 V E 0 S KI
TELESNI
STRAŽNIK
VLADARJEV
TEHTNICA
PRIDRŽEK,
PRIHRANEK
RIMSKI
CESAR
PEVKA
TEBALDI
KOZMET.
KAMENČEK
JEZERO V ;SEV. RUSIJI
ZAPRTA
ORUZBA
[OTOKJUr [00 LOŠINJA
sestavil:
A KUKEC
REKORDER
KRAJ PRI POREČU
NAGRAJENCI
Za nagradno križanko št. 19 smo dobili 1533 rešitev. Žreb Je razdelil nagrade takole:
1. nagrada (500 din): Stane Kovačič, Šorli jeva 22, 64000 Kranj
2. nagrada (200 din): Katinka Hribar, Kidričeva 3-6, 61000 Ljubljana
3. nagrada (100 din): Štefka Grahek, Vojinska 22, 68340 Črnomelj
4. nagrada (100 din): Roza Nežmah, Sv. Jurij 19, 63252 Rogatec
5. nagrada (100 din): Jože Ipavec, Gregorčičeva 14, 65213 Kanal
Nagrajencem čestitamo, ostalim reševalcem pa želimo več sreče pri prihodnjih nagradnih natečajih.
št. 21
RASTAVA,
ZANKA
RISBA!
b.sotoSek
JPOLOTOK I| SREDNJI 1 AMERIKI
ZOLAJEV
ROMAN
INDIJSKI
DROBIŽ
LESKDVAC
VRSTA
POKRIVALA
NENADEN NAPAD NA VLADO
PREIZKUS,
POSKUS
Rastlino-
SIOVEC
‘ZOBClTEV,
PREKLET-
STVO
ZLITINA JEKLA IN 36 7. NIKLJA
RAZPIS
j Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilne rešitve skandinavske kri-*ar>ke, bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 1000 dinarjev. Nagrade so haslednje:
PRVA NAGRADA: 500 DINARJEV DRUGA NAGRADA: 200 DINARJEV TRI NAGRADE PO 100 DINARJEV
šiči
Rešitve pošljite na izrezku iz časopisa na naslov: Uredništvo TT, Tom-
?jceva 3, 61001 Ljubljana, poštni predal 150-III. Na pisemski ovitek napišite ^ZVGRADNA KRIŽANKA 21» Rešitve morajo biti v uredništvu do petka, 1• junija.
Reševalci iz Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank veži poslopja v Tomšičevi ulici 3.
I, muza J EJUBEZEM. ■PESNIŠTVA
DEL KROGA
KRČEVINA
SVITEK,
OBOJKA
NEM. Pl SEC WILHELM)
IGRALKA
NOVAK
STAROGRŠKO MESTO NA PELOPONEZU
KARLOVAC
ZAČETEK
TEKME
AMER. M IME
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ST. 19
MIROIOVEC AMOREVOLE DUNAJ KES ONAN LAT NO ŽABOTA ASKARI IR TROINA 1AM0RKA SLABOST NAMEN AKORD TOPUSKO SAMOTA NEMIR OPORNIK OTOKAR LAME ZA DEPARO NANSEN IS ETAT JANTAR TRIBUNA RAZHOD KIEL VATIKAN EROZIJA STOT KILT ANKETA SLA OVEN TALIA STENJ ECIJA EMA SLADKOST TOM REDAKTOR KREPELO GOT NAPLAVINA DREVAK OKRET NINO A6 STOL PONI AVE KABALA ACETON ANANAS RAPORT
GUS3ENA
VAJA
DESNI PRITOK UNE
DOGRA-
DITEV
SEMITSKA
BOGINJA
NEBA
(ISTAR)
JUGOSIOV.
LETALSKO
PODJETJE
ALMAT. . IME
. tuja IN I»a5acrka
HRV.
KOMlCARKA
erZišnik
Daj ob
'L1* blizu
gg CIRAMIO
POZOR, SNEMAM«
serviete in seti
24x24
30X30
34X34
38X38
sladkogorska
sladki vrh
DOBER TEK! — (Fotografija Marko Cotič, 14 let, fotokrožek osnovne šole Boris Kidrič, Ljubljana)
Vabimo fotoamaterje, naj nam pošiljijo svoje posebno uspele posnetke, da jih bomo objavljali na tem mestu. Veseli bomo črno-belih fotografij vseh vrst, zaželeni pa so predvsem nenavadni, duhoviti ali šegavi posnetki. Fotografija, ki jo boste poslali, naj bo velika 13x18 cm, ne pozabite pa jo opremiti s kratkim in domiselnim podpisom (ali pregovorom).. Fotografiji obvezno priložite svoj naslov, če ste član pa tudi naslov fotokrožka ali fotokluba. Za vsako objavljeno fotografijo plačamo 100,00 din (bto).
— To se mu pripeti vsakokrat, kadar se hoče skoncentrirati ...
— Ko bova šla k njim na obisk, si bova nekje sposodila nekaj otrok.
— Ne vem, koga čakate, gospodična, ampak tole bo najbrž pomota. Jaz sem prišel pomit okna.
— Takole do vratu zapeta pa res ne boš vzbujala kake posebne pozornosti ...
— Res je silno majhen, ima pa veliko prednost, da ne potrebuje veliko parkirnega prostora ...
— Moja hčerka bo prišla čez minutko ... Medtem lahko odigrava partijo šaha.
NA IZLETIH, POTOVANJIH - SAMO KVALITETNI
— Le zakaj mu praviš ubožček?! Ali ne vidiš, kako dragocen kožuh Ima?
— Res so prijazni) Oall so tl številko našega telefona!
8
?=i
H