3 o 3 4- A
60100/
OSREDNJA KNJIŽNICA
PPlmuKSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini r.	<nn >,
Abb. postale i gmppo Lena 4UU Ii r
Leto XXXVII. Št. 74 (10.896)
TRST, sobota, 28. marca 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
POTEM KO SO STRUJE DOSEGLE NAVIDEZNO ENOTNOST
VLADA IN ODNOS DO KPI TEMI ZASEDANJA DRŽAVNEGA SVETA KD
Socialisti pa so pred nerešljivo dilemo: podpirati vlado, ki sc pripravlja na čelni spopad s sindikati ali sprožiti nevarno vladno krizo
RIM — Z dolgim uvodnim poročilom vsedržavnega tajnika Picco-lija se bo danes začelo zasedanje vsedržavnega sveta KD, ki je glede na vzpostavitev notranje enotnosti v vrstah vladne stranke, precej zmanjšalo zanimanje opazovalcev. In vendar gre za precej pomembno politično srečanje. Kaj bo rekel Piccoli, čigar poročilo so bolj ali manj prebrali vsi voditelji posameznih struj, o sedanjem in bodočem odnosu stranke do KPI in kako namerava KD zaščititi razma-
jano Forlanijevo vlado sta osrednji temi dneva. Povsem gotova pa je potrditev Forlanija za ((zamrznjenega* strankinega predsednika: dokler se premirje med strujami ne bo spremen'lo v pravcato enotnost, je zelo malo verjetno, da bo prišlo do izvolitve novega predsednika.
Os, okoli katere se vrti politična kriza, pa so slej ko prej še vedno socialisti. Socialistični «centralizem» in (sposobnost upravljanja» sta zašla v brezupen položaj: podpirati vlado, ki se pripravlja na čelni spopad s sindikati ali pa sprožiti krizo,
ki bi imela težko predvidljive posledice.
Mrzličnost v vrstah socialistov o-značuje tudi včerajšnje aktivno poseganje Craxija v dogajanja, sestal se je s strankinima načelnikoma parlamentarnih skupin, s sindikalnima vedi tel jima Benvenutom in Marianettijem in z vsemi socialističnimi ministri. Hkrati je Lombar-dijeva levica pripravila codprto pismo*, v katerem predlaga ustanovitev vlade «za stanje nujnosti* s sanacijskim programom in ki bi uživala podporo vseh demokratičnih strank brez predhodne sestave or-
VČERAJ SEJA VLADE, A LE ZA «D0LŽN0STN0» OPRAVILO
Zaskrbljujoči podatki o gospodarstvu 1980
Notranji proizvod je narasel za 4 odstotke ob naraščanju inflacije in visoki ravni brezposelnosti
RIM — Navzlic vsemu so se včeraj ministri sešli na vladno sejo pod predsedstvom Forlanija, a le za 20 minut, da opravijo ustavno dolžnost odobritve poročila o gospodarskih razmerah v državi v preteklem letu, ki ga morajo predložiti parlamentu pred koncem meseca. Iz njega izhaja, da je Italija v letu 1980 doživela kljub vsemu (inflaciji in brezposelnosti) visoko gospodarsko rast, saj je kosmati notranji proizvod (seštevek vseh ustvarjenih dobrin in storitev) dosegel 337.402 milijardi lir, z realnim vzponom (če torej odbijemo inflacijo) 4 odstotkov v primerjavi z letom 1979.
Hkrati so pa lani hitreje naraščale cene. in sicer za 20.3 odstotka (leta 1979 za 15,6), zaradi česar poudarja poročilo, da je bilo lansko «težko leto za Italijo in za ves mednarodni gospodarski sistem*, spričo druge petrolejske krize in upoštevanja konjunkture v vseh industrijskih državah. Italijani so i-meli sicer na razpolago več dobrin, a ne zgolj zaradi rasti notranjega proizvoda, pač pa tudi zaradi povečanega uvoza.
Uvoz tujega blaga in storitev se je namreč povečal dejansko (če odmislimo torej inflacijo) za celih 8 odstotkov, medtem ko se je izvoz italijanskega blaga dejansko zmanjšal za 4,3 odstotka. Odtod zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki je lani dosegel kar 18.666 milijard lir (od katerih sicer več kot 17.500 za petrolej), obračun skupnih izmenjav (ki vključujejo tudi dohodke od turizma in pošiljke zdomcev ter druge finančne operacije) pa prikazuje primanjkljaj 8.489 milijard lir, medtem ko je bil v letu 1979 celo pozitiven za 4.333 milijard.
Skupna potrošnja se je lani povečala v vrednosti (torej z inflacijo) za več kot 25 odstotkov, pri če mer so družine prispevale skoraj 80 odstotkov, a so se bolj usmerjale k nakupovanju trajnih dobrin. Rast investicij je bila največja v poslednjih letih, dvakratna v primerjavi s prejšnjim letom, pri čemer je zabeležiti izredno povečanje zalog ter največje naložbe v Industriji, prevozih in telekomunikacijah. Glede zaposlitve navaja Poročilo naslednje podatke: vseh zaposlenih je bilo nekaj več kot 20 milijonov in pol, 183 000 več kot leto prej. število brezposelnih pa je Ostalo zaskrbljujoče visoko, skoraj milijon 700 tisoč, od katerih več kot Polovica mladih. V kmetijstvu se je zaposlitev nadalje zmanjšala (za 80.000), narasla pa je v industriji (+54.000), najbolj pa v storitvah (+209.000).
Med podatki, ki jih navaja porodilo vlade o gospodarskih razmerah, je vredno beležiti, da so se cent uvoženega blaga povišale za 21,5 odstotka, torej boli kot cene notranjih proizvodov (20.3 odstotka). Dohodki delovnih ljudi so narasli (z inflacijo) za 23,1 odstotka, hstrezni stroški delodaialeev pa za 25,1 odstotka, torei manj kot je na-rastel narodni dohodek (upoštevajoč inflacijo). Davčni priliv se je Pri neoosrednih davkih povečal za več kot 43 odstotkov, pri posrednih Pa za skoraj 34 odstotkov. (Iv)
denarnega sisteme, se njene napovedi niso uresničile. V enem tednu se je namreč lira razvrednotila do nemške marke, francoskega in belgijskega franka ter drugih valut EDS le za okrog 2 odstotka, mnogo bolj se je pa njena vrednost zmanjšala v razmerju do dolarja in denarja drugih držav. Tečaj dolarja je včeraj poskočil na skoraj 1.060 lir. položaj lire se je pa nadalje o-šibil.v odnosu do angleškega funta (2.371.25 lire) in švicarskega franka (547 lir).
RIM — Medministrski odbor za cene je sinoči podražil cement za 11,6 odstotka (nova cena je 4.627 lir za stot) in umetna gnojila za
18,5	odstotka.
ganskih zavezništev. Istočasno je Marianetti, ob koncu zasedanja generalnega sveta CGIL, sporočil socialističnemu tajniku svoje nasprotovanje preureditvi «premične lestvice*. še več, Marianetti je celo dejal, da je edina rešitev v tem, da PSI in KPI dosežeta sporazum na osnovi enotnega programa.
Katere ugotovitve je torej mogoče izluščiti iz tako razburljivega in nemirnega dneva? Craxi se je moral sprijazniti s precej protislovnimi navodili in predlogi in ostaja še naprej zelo nezaupljiv. Vendar pa kaže, da le namerava postaviti temelje za ponovno zbližanje s KPI. Predlog, ki so ga podpisali Lombardi. Cicchitto, Signorile, Ruffolo in ostali člani strankine levice, pa je postavil Craxija v precejšnjo zagato, saj bi bil v sedanjih razmerah padec Forlanijeve koalicije (ki ga predlog izrecno predvideva), ne le iz gole strankine preračunice, zelo dobrodošel. Vendar pa bi se v tem primeru Craxi moral spopasti s socialistično «ministrsko stranko*, ki se je izrekla proti vladni krizi (včeraj je sicer De Michelis imel za potrebno, da poudari, da je pripravljen na katerokoli vlogo, samo da ostane minister).
Konkretno pa je stranka, mimo polemik, potrdila Andreattova stališča in mu podpore sedaj ne more kar tako preklicati. Preostaja jim torej le to, da rešijo kar se rešiti da, to je, drugi del gospodarskih ukrenov za premostitev krize V ko munikeju, ki so ga izdali ob kon cu srečanja Craxi - ministri je namreč mogoče razbrati, da se «pre mične lestvice brez privoljenja sindikatov nihče ne sme dotikati*, čeprav velja, da je za socialistične ministre to vprašanje prav gotovo še vedno odprto.
Kot je razvidno, je stanje še pre cej razgibano in neizdelano. Usod no pa je, da se bodo v prihodnjih dneh najbolj žgoča vprašanja začela razpletati.
R. G.
BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djura novic bo v začetku prihodnjega me seča uradno in prijateljsko obiskal Avstrijo, na Dunaj ga je povabil avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky. (dd)
Pertini v Mehiki
CIUDAD DE MEXICO — V nad vse prisrčnem in prijateljskem vzdušju je včeraj Mehika dočakala prihod italijanskega predsednika Sandra Pertinija. «Ne sprejemam vas samo kot predsednika italijanske republike, temveč tudi kot borca in branitelja demokracije,* so bile besede dobrodošlice mehiškega predsednika Lopeza Portilla uglednemu gostu.
V mehiški zvezni skupščini pa sc je predsednik oddolžil prisrčnemu sprejemu s podajanjem slavospeva mehiškemu parlamentu in demokraciji ter je med burnim ploskanjem ponovil znano stališče da je zanj tudi najslabša demokracija boljša od najidealnejše diktature.
Na sliki (telefoto AP): Pertini in Lopez Portilio.
ZAKLJUČNI DAN SEMINARJA NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Kardeljevo delo za demokratični socializem in samoupravljanje
Predavali so prof. Najdan Pasic, prof. Adolf Bibič in prof. Jože Pirjevec
Včeraj se je m filozofski fakulteti tržaške univerze zaključil znanstveni shod na temo cEdvard Kardelj — misel in politično delo*. Predavali so profesor Adolf Bibič, profesor Najdan Pašič in profesor Jože Pirjevec. Profesorja Pašič in Bibič sta pred branjem svojih referatov izrazila zadovoljstvo nad seminarjem in dodala, da bi se morali stiki med znanstveniki iz obeh držav še nadaljevati, saj se na tak način poglabljata medsebojno spoznanje in razumevanje.
Prof. Najdan Pašič je v svojem referatu analiziral teoretično delo Edvarda Kardelja pri ustvarjanju samoupravnega in demokratičnega socializma. Predavatelj je poudaril, da se je Kardelj boril proti etatističnemu pojmovanju socializma, to je proti takšnemu pojmovanju socializma. kjer ima država vso oblast nad družbeno stvarnostjo. V nasprotju s takšnim stališčem je Kardelj
razvil svojo misel na podlagi ugotovitve, da mora politični sistem o-mogočiti proces osvobajanja dela. Skratka, v socializmu mora postati delavec gospodar svojega dela in biti v družbenih in zgodovinskih odnosih subjekt. Na teh načelih je Kardelj gradil sistem demokratičnega socializma in samoupravljanja. Prav samoupravljanje je jasen dokaz demokratične poti jugoslovanskega socializma. Prof. Pašič je nato analiziral način, kako se uresničujeta samoupravljanje in demokratični socializem. Pri tem «uresničevanju» je bil Kardelj vedno prisoten kot teoretik in kot praktik. Predavatelj je tu označil Kardelja kot človeka, ki je znal na izjemen način združevati teorijo s prakso in bil pozoren dj drobnih vsakodnevnih problemov ter do visokega* teoretičnega razmišljanja. Tudi zaradi te svoje sposobnosti je Kardelj našel izvirne odgovore na
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiniiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiii
VEDNO BOLJ MRZLIČNO ISKANJE KOMPROMISNE REŠITVE
PO VČERAJŠNJI STAVKI OBNOVA POGAJANJ MED VLADO IN SINDIKA TOM SOLIDARNOST
Na Poljskem je štiri ure zamrlo vse življenje - V državi je mir in red - SZ stopnjuje svoje obtožbe - Posredniška vloga poljske Cerkve
VARŠAVA - Življenje na Poljskem se je včeraj ustavilo zaradi štiriurne »opozorilne* stavke sindikata Solidarnost. Medtem ko v državi vlada red in mir so sinoči obnovili pogajanja med vlado in sindikati v luči vsevečjega posredovanja poljske Cerkve.
Varšava je včeraj za štiri ure spremenila svoje lice. Takoj po osmi uri so se tramvaji in avtobusi vrnili v garaže, mestni promet je o-hromel. Tovarne so se ustvarile, pred njimi so bile le tovarniške straže. Veleblagovnice so ostale zaprte, tako tudi hranilnice, banke in večina uradov. Na ekranih poljske televizije se je pojavil napis «stavka». Poslovale so le trgovine z živili,
NA TISKOVNI KONFERENCI V RIMU
KPI predstavila osnutek zakona za zaščito jezikovnih manjšin
V kratkem razprava v parlamentu • Kdaj bo na vrsti globalna zaščita Slovencev?
RIM — Predstavniki KPI in parlamentarne skupine neodvisne levice so včeraj na tiskovni konferenci obrazložili zakonski osnutek, ki sta ga skupini predložili v parlamentu v zvezi z zaščito jezikovnih manjšin. O osnutku je govoril podpredsednik poslanske skupine KPI poslanec Spagnoli, prisotni Da so bili še poslanci Gio-vanni Berlinguer, Colonna in Rodota ter lingvist Tullio De Mauro. Poslanec Spagnoli je opozoril, da prehajamo v pomembno fazo izvajanja pravic jezikovnih skupnosti in je dejal, da je zelo pomembno, da sta sprejeli obe levičarski sili, KPI in PSI, pobude splošnega značaja, ki torej niso omejene na posamezne jezikovne skupine, ampak vsebujejo mnogo širše predloge za rešitev vprašanj, za katera se zadnje čase zanima tudi evropski parlament. Spagnoli je še dejal, da okvirni zakon vsebuje nekatera bistvena zaščitna določila in določa postopke, po katerih se jih manjšinske skupnosti lahko poslužijo.
Zakonski osnutek zadeva dva milijona in pol italijanskih državljanov, katerim priznava pravico do rabe materinega jezika — poleg italijanščine — kot učnega predmeta in kot učnega jezika v otroških vrtcih; osnutek nadalje predvideva možnost dodatnega pouka jezika manjšine v osnovnih in nižjih srednjih šolah, vključno s tečaji 150 ur, z dopolnilnimi tečaji in s poklicno izobrazbo; dopušča možnost rabe jezika manjšine v zbornih organih občin z manj kot
5.000 prebivalci na vnaprej določenih področjih, objave nekaterih dvojezičnih publikacij, poznavanje manjšinskega jezika v državnih uradih (do katerega naj bi prišlo postopno), dvojezičnost v pisanju krajevnih imen, oddaje v jezikih manjšin na državni radioteleviziji, ustanovitev izpopolnjevalnih tečajev za šolnike in ustanovitev, pri posameznih deželnih upravah, inštitutov za zaščito jezikovnih in kulturnih tradicij manjšinskih skupnosti. Zakonski osnutek ne zadeva slovenske, nemške in francoske jezikovne skupnosti.
O tem — in o drugih podobnih zakonskih osnutkih — se bo verjetno v kratkem začela razprava v parlamentu. Pred dnevi so namreč vpisali vse zakonske osnutke na dnevni red komisije za ustavna vprašanja pri poslanski zbornici. Gre, poleg tega novega osnutka KPI, za osnutek KPI o furlanščini, za splošna osnutka PSI in radikalcev, za osnutek poslanke LpT Gruber - Bencove (o Furlanih, Slovencih in Nemcih v F—JK) in za osnutek socialdemokrata Scovacricchija o Furlanih. Iz tega je razvidno, da v «paket* vseh osnutkov ne sodijo predlogi za globalno zaščito Slovencev, niti osnutka KPI in PSI, ki sta bila predložena v poslanski zbornici. Povsem pravilno je, da se zaščitijo vse jezikovne skupnosti, ki živijo v Italiji; prav zato se postavlja vprašanje, zakaj se ne v senatu ne v poslanski zbornici še ni začela niti v komisijah razprava o specifičnih predlogih za globalno zaščito Slovencev.
prav tako niso dela prekinili v življenjsko pomembnih ustanovah in podjetjih: vodovodih, bolnišnicah... Na njih pa so razobesili poljske zastave, solidarnostni znak s stavkajočimi. Na varšavski univerzi ni bilo predavanj. Pred poslopjem so študentje postavili svoje straža, ki so preprečevale vstop nepooblaščenim ». na fakultete. Celo pred lioteli so bi- *' le straže »Solidarnosti*, ’ i so dovoljevale vstop le hotelskim gostom.
Podoben položaj je bil v vseh dingih krajih Poljske od Šžczecina do Bialystoka in cd G dinjo do Krakova, te v rudarskih revirjih je začela stavka prej, ob 6., da ne bi prekinili jutranje izmene. Ob 12. se je življenje ponovno vrnilo v stare tirnice. Med stavko je povsod vladal mir in red, stavkajoči so s svojimi stražami in ljudmi poskrbeli, da ni bilo provokacij in izgredov.
Prikaz moči novega sindikata in predsinočnje srečanje poljskega pri-masa kardinala Wyszynskega s pre-mferom Jeruzelskim (agencije so predsinočnjim pomotoma poročale o srečanju s Kanio) sta bržkone glavna razloga, da so sinoči obnovili pogajanja med vlado in sindikati. Med štiriumimi pogajanji so premostili sporno razlaganje incidentov v Bydgoszczu, kot sta se o tem domenila Jeruzelski in Wyszynski, ki sta zahtevala objektivno analizo in jasno sliko dogodkov.
Sindikalni voditelj Lech Walesa, ki je dopoldan preživel v največjih varšavskih obratih, kjer so se celo partijske celice pridružile stavkajočim, je pred pogajanji izjavil, da upa v pozitivno rešitev zapleta pred torkovo splošno stavko. V vladi in v partijskem vodstvu se sedaj bije odločen boj med zmernimi in konservativnimi silami. S stavko je Solidarnost utrdila svojo rahljajočo se enotnost, poljska partija pa re nahaja pred težkimi dilemami. Včerajšnje sovjetske časopisje je še stopnjevalo »voje napad® na sindikat Solidarnost, na Komite družbene samozaščite (KOR) in na poljsko časopisje. Medtovamiški stavkovni odbor v Gdansku pa je včeraj delavce prvič seznanil s pobudami, ki bi jih morali prevzeti ob morebitnem tujem vojaškem posegu na Poljskem. V Washingtonu pa za sedaj kaj takega izključujejo, Bela hiša in državno tajništvo sta prepričana, da s® bo še prej poslužila sile poljska vlada, prav zato je Reaganova administracija pripravljena nuditi Poljski izredno finančno pomoč.
vprašanji, kakšen naj bo pravzaprav socializem in kako naj se ta socializem uresničuje.
Prof. Adolf Bibič je v s volem referatu govoril o Kardeljevih tezah glede pluralizma in samoupravljanja. Predavatelj je najprej analiziral zgodovino pojma «pluralizem» in prikazal, kako so se v določenih komunističnih državah ir: s is e-mih izogibali in se še izogibajo, pojmu pluralizem, ker ta postavlja ped vprašaj vseobsegajočo odločitveno moč države. Na Zahodu, to je v kapitalističnem bloku, pa ie pomenil pojem pluralizma siponim za večstrankarski sistem. Tudi jugo slovanski komunisti so se delj časa izogibali besedi «piuralizemx\ tieli-ka Kardeljeva zasluga pa je, da je odstranil strah pred omenjeno «besedos in na noro premislil pojem pluralizma in s tem tudi presegel stališča etatistično pojmovanega socializma in «meščanske* večstrankarske demokracije. Kardelj je uvedel pojem «samoupravni pluralizem» in s tein označil sistem družbenih odnosov, ki se izvajajo v praksi. Bibičevo razlago bi lahko strnili v ugotovitev, da so samoupravni družbeni odnosi tisti, ki omogočajo, da pridejo specifični in raznoliki interesi neposredno do veljave, saj se uskljajujejo na podlagi družbenega dogovarjanja. Prof. Bibič je nato analiziral še odnose med Zvezo komunistov in samoupravnimi skupnostmi. Tudi tu jš Kardelj odpiral novo pot pri reševanju vprašanja. Komunisti in partija niso «nad» sistemom, niti niso neki posredovalni člen, ampak delujejo znotraj samoupravnega sistema.
Kot zadnji referent je na seminarju nastopil prof. Jože Pirjevec, ki je govoril o Kardelju kot zunanjemu ministru v letih 1948-1919. Gre torej za obdobje, ko so se močno zaostrovali odnosi med SZ in Jugoslavijo. Tudi v tem težkem čqsu se je Kardelj izkazal kot iz-'' jemen politik, v hudih razmerah pa so se imkazale nore izvirne noti, kot na primer neuvrščena politika Jugoslavije.
Seminar o Kardeljevem delu st je zaključil z obširno in zanimivo debato, nakar so bili udeleženci seminarja gostje tržaške pokrajinske uprave.
A. M,
Varšavski kovinarji med včerajšnjo »opozorilno* stavko (Telefoto AP)
uiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiniHnaiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiitiMiii
Poseg jugoslovanskega predstavnika na kongresu VZPI ANPI
Nadvse pozitivna ocena medsebojnega sodelovanja
(Od našega poročevalca)
GENOVA — Na vsedržavnem kongresu VZPI - ANPI je včeraj spregovoril tudi predstavnik ZZB NOV Jugoslavije general podpolkovnik Branko Naletilič, ki je uvodoma pozdravil naraščanje sodelovanja med jugoslovanskimi borčevskimi organizacijami in VZPI - ANPI.
V tej zvezi je dejal, da so temu sodelovanju dale koristen doprinos republiške in občinske organizacije Zveze združenj borcev Jugoslavije ter regionalne organizacije ANPI -VZPI, katerih akcije namerjene na razvijanje najbolj tesnih vezi na bazi med borci in mladino, so zmeraj uživale našo popolno podporo. Tako zasnovano in razvito sodelovanje borčevskih organizacij Jugoslavije in Italije je doprineslo ne samo h krepitvi in širjenju prijateljskih odnosov med naredi naših dveh sosednjih dežel, temveč k
Nov vzpon trnja dolarja: 1.060 lir
RIM — Po 6-odstotni devalvaciji, ki naj bi po mnenju Forlanijeve vla vplivala predvsem ali skoraj izključno na novo ravnotežje italijanske lire do drugih valut Evropskega
Ob današnjem mladinskem srečanju v Novi Gorici
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Nova Gorica bo danes gostitelj 8. obmejnega mla dinskega srečanja. Predstavniki štirih obmejnih O K ZSMS iz Kopra, Sežane, Nove Gorice in Tolmina ter predstavniki Mladinskega odbora Slovenske kulturno -gospodarslce zveze s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije bodo podrobneje analizirali dosedanje rezul tate na področju obmejnih mladinskih stikov s posebnim ozirom na sklepe zadnjega srečanja v Čedadu (april 1980), ter pri tem izoblikovali nadaljnje programske smernice.
Če primerjamo stanje iz leta 1977, ko so se mladi prvič sestali v Trstu, z današnjim, lahko ugotovimo, da so se stvari bistveno spremenile in da se je že sam pojem ^mladinsko obmejno sodelovanje» polagoma udo mačil v zavesti mladih na obeh straneh meje. Sodelo vanje mladih ob meji je v tem času doživelo torej pre cejšen razmah: od prvih uradnih stikov, do skupnega prirejanja akcij ter do enotnih pobud vse primorske mladine in do ustanovitve področnih mešanih mladinskih
komisij med mladimi iz Gorice in Nove Gorice ter Trsta, Sežane in Kopra. Glede na specifično stanje v Beneški Sloveniji se sodelovanje med tamkajšnjo mladino in mladino s Tolminskega razvija polagoma po začrtanih programih, v okviru danih možnosti. Vse to priča po eni strani o vitalnosti in vsebinski pomembnosti obmejnih stikov, na drugi pa o zainteresiranosti mladih za ta skupen način dela, ki ni le nekaj formalnega in uradnega, ampak je globlji vsebinski dogodek.
Nova Gorica	je	že drugič	gostitelj	srečanja mladih
obmejnih področij.	Podobno	srečanje	je bilo namreč
8. oktobra 1977.	Po	približno	letu dni,	po zadnjem za
sedanju vseh obmejnih mladinskih predstavništev v Čedadu, bo torej	novogoriško	srečanje	spet pomemben
mejnik, posebno z Vidika dela mešanih področnih komisij ter skupnih akcij, ki naj bi pritegnile še večje število mladih in njihovih organizacij. Težnja je, da bi v naslednjem obdobju priredili akcije, ki naj bi zajele in povezovale mlade iz celotne Primorske — in to od
Kanalske doline in tolminskega kotla pa do Jadrana. To se mm zdi še posebno pomembno poudariti v obdobju. ko proslavljamo 40-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega mroda, ko se je celotno slovensko primorsko ljudstvo enotno — v povezavi z vsemi demokratičnimi italijanskimi in hrvaškimi silami in skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi — uprlo mcifašistič-nemu okupatorju.
Po dvajsetih letih zatiranja črnosrajčnikov je slovensko ljudstvo organizirano v OF izborilo toliko zaželeno svobodo, samostojno državno tvorbo in mir. Naloga mladih je, da te dosežke na pravilen mčin stalno vrednotimo in da tudi v okviru obmejnega mladinskega sodelovanja, ki pomeni povezavo med mladimi iz zamejstva in matične domovine, težimo k miroljubnim in dobrososedskim odnosom med Jugoslavijo in Italijo ter •k boljšemu medsebojnemu razumevanju in prijateljstvu preb i valcev različnih narodiujsti na obeh straneh meje.
IGOR KOMEL
splošni krepitvi miru na tem delu sveta. Z zadovoljstvom želimo prav tako poudariti, da odnosi med dvema sosednjima in prijateljskima državama še naprej temeljijo na trdnih osnovah. Malo je držav na svetu, ki so ob popolnem snoštova-nju načel neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti, enakopravnosti in nevmpšavanja v notranje zadeve, v tako visoki ravni razvijale medsebojno sodelovanje ter so v obojestransko korist uspešno rešile odprta vprašanja. S tem so se odprle širše perspektive za nadaljnje obsežnejše medsebojno razvijanje prijateljskih odnosov v katerih okviru so tudi manjšine s svojimi upravičenimi težnjami za uresničenje lastne identitete in vsestranski razvoj kulture in tradicije prišle do popolnega izraza ter postale živa in še bolj trdna, čvrsta vez med dvema sosednjima prijateljskima državama.
Podpis osimskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo je pokazal, kako je mogoče reševati z uspehom, kadar se to želi, tudi najbolj zapletene probleme med državami ter razvijati dobre sosedske odnose in sodelovanje v skladu z zaključki konference v Helsinkih. V tem smislu naši dve državi predstavljata izreden primer sodelovanja med dvema sosednjima državama in njunimi narodi, ki v širšem smislu prispeva k izgradnji boljših odnosov na naši celini, kar je posebno pomembno, če se upošteva, da je stabilnost v Evropi prvorazrednega pomena za mir v Evropi.
V nadaljevanju svojega govora, je predstavnik jugoslovanske delegacije poudaril zavzemanje jugoslovanskih borcev in antifašistov za odločilen boj proti vsem oblikam zatiranja fašizma, terorizma, ogrožanja neodvisnosti in celovitosti držav.
VLADIMIR KENDA
ZIS o pogojili za potrošniška posojila v SFRJ
BEOGRAD — Da bi dosegli skladnejše odnose v blagovr.o-denamih odnosih, zaustavili nadaljnjo rast cen in potrošnjo spravili v realnejše okvire, je zvezni izvršni svat po podrobnih posvetovanjih sprejel sklep o spremembah in dopolnitvah odloka o splošnih pogojih za izdajo potrošniških posojil. Spremembe in dopolnitve določajo povečanje splošne stopnje gotovinske udeležbe z F) na 50 odstotkov, razen pri posojilih za nakup otroških oblačil in obutev.
Za pridobitev posojil za nakup hladilnikov, zmrzovalnih skrinj, boj-lerjev, pralnih strojev in strojev za sušenje perila, radijskih in mono-sprejemnikov, čmebelih TV sprejemnikov, litih kadi za kopalnice, mopedov, pohištva in gradbenega pohištva, re gotovinska udeležba v višini odobrenega posojila poveča s 40 na 50 odstotkov.
Za nakup usnjenih izdelkov, ročno delanih preprog, izdelkov iz srebra, razen filigranskih, okrasnih predmetov, kamp prikolic in opreme, pomivalnih strojev, stereogramofonov in drugih stereonaprav, barvnih TV sprejemnikov, magnetofonov, avtomobilov in motornih čolhov v prihodnje ne bodo več odobravali posojil.
Da bi izboljšali preskrbo gospodarstva s surovinami in reprodukcijskim materialom je ZIS proučil predloge pristojnih zveznih organov za zagotovitev in izkoriščanje deviznih sredstev za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala.
DANES PONOČI ZAČNE VELJATI POLETNA URA
RIM — Danes ponoči stopi v veljavo legalna ali poletna ura. Ob 2. uri ponoči bomo pomaknili kazalce za eno uro naprej in s tem bomo dejansko prikrajšani za 60 minut spanja, ki ga bomo nadoknadili šele 27. septembra, časovni ukrep, ki omogoča energetski prihranek in je zelo dobrodošel tudi za turizem, bodo letos uvedli istočasno v vseh zahodnoevropskih državah, pa tudi v nekaterih deželah na Vzhodu (ne pa v Jugoslaviji). S tem bodo odpravljene številne nevšečnosti pri u-sklajcvanju mednarodnih letalskih in železniških voznih redov. Sicer pa ho železniški poletni vozai red letos stopil v veljavo šele 30. maja.
7 VČERAJŠNJEGA SESTANKA NA POKRAJINI
IZJEMNA MOBILIZACIJA ZA REŠITEV CANTIERIALTO ADRIATICO V MILJAH
Tiskovna konferenca v Rimu in novo srečale s predstavniki vlade • Izjava podpredsednika deželnega odbora De Cariija
Boj za' rešitev miljske ladjedelnice »Cantieri Alto Adriatico* zado-biva izjemen značaj zaradi čedalje hujše krize v tržaškem gospodarstvu; zaradi tega je nujno potrebna prav tako izjemna mobilizacija vseh sil, kar naj pride do izraza ne le i.a Tržaškem, temveč tudi v Rimu; zahtevo po takojšnji ustanovitvi nove družbe Fin-cantieri - Friulia je treba v krajevnem merilu podpreti z že napovedano splošno stavko, v Rimu pa bo najprej organizirana posebna tiskovna konferenca o gospodarskih problemih Trsta in o krizi v miljski ladjedelnici, nato pa bosta na vrsti novi srečanji z načelniki parlamentarnih skupin in s pred sedstvom ministrskega sveta, da bo vlada spoštovala že sprejete obveznosti.
To so sklepi včerajšnjega, doslej najširšega sestanka predstavnikov krajevnih uprav, političnih strank in sindikalnih organizacij v dvorani tržaškega pokrajinskega sveta. Sestanka, ki ga je sklical predsednik pokrajine Carbone in ki je bil v celoti posvečen vprašanju miljske ladjedelnice, so se udeležili podpredsednik pokrajine Locchi, tržaški občinski odbornik Gambas-sini, miljski župan in podžupan Bordon oziroma Rossini, devinsko -nabrežinski župan in podžupan Škerk oz. Caldi, župan dolinske občine Švab, komunistični poslanec Cuffaro, deželni odbornik za promet Rinaldi, deželni svetovalci Tas-sinari, Giuricin, Pellis, Tonel, Pit-toni, predstavniki LpT Marchio, K D Richetti, PSDI Martinis, PRI To-resella in SSk Harej, predstavniki sindikalnih organizacij Gialuz in Padovan za CGIL. Degrassi in Gos-dan za CISL ter Gasivoda in Luc-chese za UIL. Pobudi so se pismeno pridružili predsednik dežel nega sveta Colli, senatorka Gerbec, poslanca Gruber Benco in Tombesi, podpredsednik deželnega odbora De Carli, odbornik Coloni in deželna svetovalca Štoka in Vespasiano.
Na sestanku so predstavniki krajevnih ustanov ponovno izrekli vso svojo podporo splošni stavki v o-brambo miljske ladjedelnice, ki so jo za 7. april napovedale sindikalne organizacije, in se obvezali, da bodo zastavili ves svoj vpliv za to, da se bodo stavke udeležile vse kategorije delavcev s področij industrije, trgovine in storitev.
V zvezi s problemom miljske ladjedelnice je podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo De Carli dal sinoči , za tisk posebno izjavo, v kateri je naglasil, da je teza ministrstva za državne soudeležbe, po kateri naj bi ne bilo mogoče izglasovati posebnega zakona za rešitev miljske ladjedelnice izven področnega načrta za la-djedelstvo, češ da bi to povzročilo plaz zahtev po podobnih posegih v korist drugih ladjedelnic v državi, nevzdržna. Izglasovanje takšnega zakona bi namreč lahko predlagali in podprli tržaški parlamentarci. Kar zadeva deželno upravo, je še dejal De Carli, je deželni odbor že sprejel sklep o pristopu Friulie k novi družbi. Tudi upravni svet de želne finančne družbe je že prevzel ustrezni sklep ter ga sporočil vod stvu Fincantieri. Fincantieri pa je to vzela na znanje in je 18. marca
njo ureditev deželnega sedeža RAI. Razčlenili so vprašanja vodenja deželnega sedeža in deželnih televizijskih oddaj ter slabega sprejemanja tretje televizijske mreže na vsem deželnem teritoriju. Ponovno je bila poudarjena nujnost, da se pričnejo v najkrajšem času oddajati slovenski televizijski programi, kakor predvideva zakon in za kar se ja tudi ustanova RAI že obvezala.
Na sestanku je bilo nadalje ugotovljeno, da sedanje vodstvo ne polaga potrebne pažnje radijskim oddajam, ki zato kakovostno nazadujejo. Poudarjeno je bilo tudi, da slovenski del časnikarske redakcije še vedno nima operativne samostojnosti. Vsekakor pa bremeni ves sekto1- informativnih oddaj nejasna redakcijska politika, ki nikakor ne u-streza tukajšnji deželni stvarnosti.
Deželni tajnik Bravo je potrdil prizadetost za vse navedene proble-
me in je zajamčil vedno večjo zavzetost stranke tako na krajevni, kakor na vsedržavni ravni za problematiko te javne radiotelevizijske službe.
Jutri maša na Kolonkovcu na razlaščenem zemljišču
Na Kolonkovcu bo v nedeljo slovenska maša na odprtem na zemljišču, ki je bilo razlaščeno in na katerega naj bi prihodnji teden vdrli buldožerji. Maša, ki jo bo daroval g. Jakomin, ne bo torej le verski obred, ampak bo tudi izzvenela kot nov in omikan protest zaradi seganja po slovenski zemlji. Kraj, kjer bo maša, bo primemo označen, da ga bodo lahko našli brez težav tudi tisti, ki bodo prišli iz mesta.
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Občinski odbor naj nemudoma reši problem otroških vrtcev
Resolucijo KPI glede tega vprašanja je skupščina sprejela z veliko večino - Poskrbeti tudi za nove vrtce za slovenske otroke
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je potekala v znamenju vprašanj, ki so jih svetovalci posameznih političnih skupin naslovili občinskemu odboru in v znamenju resolucije KPI o otroških vrtcih. Glede slednjega je resolucijo svoje skupine orisala svetovalka Ivačičeva, ki je dejala, da je vprašanje otroških jasli in vrtcev v tržaški občini zelo težko. V prvi vrsti ni zadostnega števila osebja, pa tudi urniki ne odgovarjajo zahtevam prebivalstva. Ivačičeva je nato poudarila, da marsikje primanjkujejo tudi učilnice, saj ne moremo osvojiti takega vrtca, kjer je za otroke samo ena soba, ki služi vsemu. Gre torej tudi za vprašanje gradnje novih vrtcev oziroma učilnic, saj smo premnogokrat priče, da se na primer jemlje prostor slovenskim otroškim vrtcem
Z včerajšnjega sestanka o miljski ladjedelnici v dvorani pokrajinskega sveta
in se ga dodeljuje italijanskim. Skratka, stremeti je treba za takimi vrtci, ki lahko nudijo otrokom najrazličnejše možnosti za njihov razvoj in za prisvajanje novih izkušenj ter vzpostaviti vez z vsemi ostalimi vzgojnimi strukturami. Ob tem pa mora občinski odbor premostiti hude zamude, ki so nastale pri izdelavi novega pravilnika za otroške jasli in vrtce ter hitro popraviti zamujeno, še do začetka prihodnjega šolskega leta. Pomembno poglavje v resoluciji je tudi zahteva po vključevanju handikapi-ranih otrok, s čimer bi se občinski vrtci prilagodili vsedržavnemu zakonu. Ivačičeva je ob koncu poudarila. da se mora vloga občine odražati tudi v vsebinskih prijemih in v vrtcih je treba vzgajati k sožitju v vseh smislih.
V razpravo so nato posegli še svetovalci Lokar (SSk), ki je omenil predvsem nevzdržni položaj v lonjerskem otroškem vrtcu ter zahteval pojasnila v zvezi z bazov-skim vrtcem, Lanza (PSDI), ki je obtožil občinsko upravo, da je kriva zaradi zamud v otroškem vrtcu pri EZIT ter Favotti (KD), ki je predlagal nekatere amandmaje k resoluciji. V svojem odgovoru pa je odbornica Boschinijeva (LpT) zelo naivno povezovala razne ugotovitve ter dokazala, da o sodobnih pedagoških in didaktičnih prijemih ničesar ne ve. Sledilo je glasovanje resolucije (s popravki KD), ki je bila odobrena z glasovi PRI, SSk, KD, KPI, LpT, PSI in PSDI.
Pred razpravo o tej resoluciji so bila na vrsti vprašanja, med katerimi je bilo zanimivo predvsem vprašanje Ivašičeve (KPI) o nevzdržnem stanju v nekaterih vrtcih, ko so otroke zaradi bolezni učiteljic kar pošiljali domov. Odbornica Boschinijeva je dejala na to, da je sedaj stanje popravljeno, ni pa nakazala nobenih rešitev, ko se bodo prihodnje leto spet soočili s tem vprašanjem.
Naj še ob koncu omenimo, da se bodo ob vprašanju lonjerskega otroškega vrtca, prihodnji teden sestali
.................................................................................................................im...
V obrambo miljske ladjedelnice
V torek, 7. aprila celodnevna splošna stavka
Splošna stavka / tržaški pokrajini v obrambo miljske ladjedelnice Cantieri Alto Adria-tico bo v torek, 7. aprila, in bo trajala ves dan (in ne le tri ure, kakor je bilo prvotno napovedano). Dela se bodo za 24 ur vzdržale vse kategorije delavcev; stavke bodo oproščeni le delavci, ki skrbijo za nujne posege ali ki strežejo strojem in tehničnim napravam z neprekinjenim proizvodnim ciklusom. Avtobusi bodo vozili do 9. ure, nakar se bode vrnili v remize, javni promet v mestu pa bo ponovno stekel po 20. uri. Železničarji bodo ustavili ves promet v dopoldanskem času. Na več krajih v mestu se bodo ves dan zadrževale skupine delavcev. Ob 9 30 se bosta formirala dva sprevoda delavcev, eden na Trgu Unita in e-den pri Lloydovem stolpu, nakar bodo delavci demonstrirali po glavnih mestnih ulicah ter se ob 10.30 zbrali na Goldonijevem trgu. Tu bo skupen sindikalni shod, na katerem bo govoril predstavnik osrednjega tajništva enotne sindikalne zveze CGIL-CISL UIL. Govornika bosta predstavila v italijanščini in slovenščini zastopnika krajevnih sindikalnih organizacij.
Spoznavati Kras: kaj pa Kraševce?
*Andar sul Carso per vedere e conoscere* (hodili p Krasu, da bi videli in spoznavali);,, (o j jg. .naslov drobne knjige, ki so jo te dni pred stavili v okviru popoldnevov, ki jih prireja časnikarski krožek. Knjigo, ki podrobno opisuje rastline, živali in geološke značilnosti peš poti od železniške postaje pri Mi. ramaru preko Proseka, Gabrovca, Saleža do Koludrovce, je pripravil ob sodelovanju italijanskih katoliških skavtov (Agesci) Giorgio Cusmo.
Ob predstavitvi in ob bežnem pre qledu knjižice smo lahko ugotovili, da je strokovno res skrbno pripravljena in izpopolnjena, kar seveda zapolnjuje morebitne vrzeli, ki jih kot Slovenci in Kraševci imamo m ‘"m področju. Iz političnega vidika pa moramo poudariti, da se ta knjiga uvršča v serijo poskusov, da bi Slovence oropali njihovih značilnosti in si prisvojili «il nostro Car-so». Niti v predstavitvi, niti v knjigi ni namreč zabeleženo eno samo slovensko krajevno ime. Pro-seška «mlaka pod Dulanjo vasjo* postane tako «stagno*. Koludrovca -Coludrozza itd. Avtor opozarja predvsem na troje stvari: ne odmetavati smeti, ne trgati cvetja in ne jemati spominkov. Na koncu svojega uvoda izraža še željo, da bi knjiga služila «ignorantom, ki hodijo po Krasu, a ne vidijo ničesar*. Mi bi pa radi pripomnili, da je na svojih poteh premalokrat dvignil oči in se zagledal v našega človeka, ki na tej ttako zanimivi* zemlji gradi svoj obstoj že cela stoletja.
STANOVANJSKI IZGONI GROZIJO ŠTEVILNIM DRUŽINAM
Mae matere niso mogli izgnati zato so odložili sodni postopek
Sindikati najemnikov in zveza CGIL-CISL-UIL posredovali pri vseh odgovornih oblasteh za rešitev tega perečega družbenega vprašanja
V pričakovanju sodnega izgona družine Castiglia (65-letna mati. ki je slepa i.i telesno prizadeta ter njen 27-letni sin — skladiščnik pri podjetju COIN), je bilo včeraj zjutraj v Ulici Capodistria, pred hišno številko 25, precej napeto. Iz solidarnosti z družino Castiglia se je namreč zbralo okrog 100 ljudi, ki bodo v prihodnjih dneh žrtve izgona, med njimi pa so bili tudi predstavniki sindikatov SUNIA, SICET in UIL - Inquilini, ki branijo interese najemnikov. Predstavniki SU NIA so včeraj zjutraj še enkrat posredovali pri lastniku, da bi vsaj za mesec dni odložil izgon. Njegov odgovor pa je bil neomajen: »Niti za deset minut.*
Med prisotnimi je završalo, ko je prišel sodni nameščenec, da bi izvedel izgon. Toda mati je ležala v postelji bolna. Brez prisotnosti sodnega zdravnika je nameščenec seveda ni mogel spravit) s postelje in skrajni ukrep je bil zato odložen do imenovanja zdravnika, ki mora izdati potrdilo o bolezni.
Ozračje se je ob tem trenutno pomirilo, čeprav ostajajo še vedno odprta vsa pereča vprašanja v zve-
aporočila Friulii, da se bo v tem smislu povezala z njo, kakor hitro bodo določene vse formalnosti v zvezi z ustanovitvijo nove družbe, ki naj prevzame miljski obrat.
Zahteva PSI po slovenskih televizijskih oddajah
V sredo, 25. marca, se je deželni tajnik PSI Bravo sestal s socialisti, ki so zaposleni na krajevnem se dežu RAI za ocenitev kongresnih tez.
Na sestanku so obravnavali tudi vrsto vprašanj, ki zadevajo notra-
po prta mstern vztrajnega boja
KONČNO IZRAVNAN SINDIKALNI SPOR OSEBJA TRŽAŠKE OBČINE
Odbor pristal na zahteve delavstva ■ Preklicana dvodnevna stavka občinskih nameščencev
Dolgotrajni sindikalni spor med uslužbenci tržaške občine in občinsko upravo se je včeraj zaključil s podpisom sporazuma, ki v bistvu sprejema vse glavne zahteve sindikata nameščencev ktajevnih u-stanov FLEL (CGIL-CISL-UIL). Sporazum je bj! dosežen včeraj dopol dne na županstvu, nakar je tajništvo sindikata FLEL preklicalo dvodnevno stavko občinskega osebja, ki je bila napovedana za danes in za ponedeljek, 30. marca.
Občinski odbor se je v sporazumu obvezal, da bo s posebnim sklepom dokončno vključil občinske name ščence v plačilne staleže, ki jih predvidevata odloka predsednika republike štev. 191 iz leta 1979 in štev. 810 iz leta 1980 Nova ureditev bo pravno veljavna od 1. oktobra 1978, ekonomske izboljšave pa se prizna jo od 1. januarja letos, rn-dtem ko velja nova delovna pogodba od 1. februarja '981 dalje. Za konkretno izvajanje te obveznosti občinske u-prave bo poskrbela ožja delovna skupina v kateri so pristojni občin-
ski odborniki in funkcionarji ter sindikalni zastopniki prizadetega delavstva. Skupina bo začela z delom že v ponedeljek.
Občinski odbor se je nadalje obvezal, da bo v najkrajšem času razpisal notranje in javne natečaje za zasedbo prostih delovnih mest, za kar bo poskrbel poseben urad, u-stanovljen prav s tem namenom. Odbor se je končno obvezal, da bo pospešil postopek za reorganizacijo občinskih uradov in ustreznih storitev, in to sporazumno s sindikalnimi organizacijami.
Po podpisu sporazuma je tajništvo sindikata FLEL izdalo tiskovno poročilo, v katerem naglaša, da se je sindikalni spor z občinsko upravo, ki je trajal dva meseca, zaključil s pozitivnim izidom. Zaradi tega se že napovedane stavke občinskega osebja prekličejo, kakor se prekliče tudi sklep o odklanjanju nadurnega dela. Poročilo na koncu izra ža priznanje občinskemu osebju za široko udeležbo in za odgovorni vodenje sindikalnega boja.
zi s stanovanjskimi izgoni, ki jih je v prihodnjih dneh predvidenih okrog sto. Kot so nam povedali na sedežu SUNIA, je stanje sedaj posebno kritično. Lastniki se verjetno bojijo zamrznitve izgonov. Predvčerajšnjim so sindikati preprečili izgon le tako, da so neki lastnici — za mesec dni odložitve — izročili 2 milijona lir kavcije, ker jih najemnica seveda ni imela na razpolago. Kako bo v prihodnjih dneh? Povedali so nam, da je vsaj pet izgonov neodložljivih, v začetku a-prila pa bo polnomočnih okrog 100 razsodb o izgonu. Sindikati najemnikov in Sindikalna zveza CGIL -CISL UIL je že posredovala v preteklih dneh tako v okviru posebni komisiji pri prefekturi, kot pri načelnikih političnih strank v občinskem svetu in pri županu Ce-coviniju. Vsi so obljubili zanimanje in pomoč, Cecovini je celo izjavil, da bo občina zasegla — začasno — prosta stanovanja, če jih ne bodo lastniki prostovoljno dali v najem.
«Mi smo naredili vse, kar je bilo v naši moči. Sedaj čakamo, da se odgovorne oblasti dejansko zavzamejo za ta družbeni problem, saj je nedopustno, da je toliko stanovanj praznih, a nevseljivih po dostopnih cenah, ker pač lastniki špekulirajo.* Take so bile izjave, ki smo jih slišali na sedežu SUNIA, in prav gotovo je to neizpodbitna resnica, saj vsakdo, ki išče stanovanje, ve, kaj v teh časih to pomeni. Če bo v prihodnjih (Ineh prišlo do izgonov, pa vsi zainteresirani najemniki in sindikalni predstavniki zagotavljajo, da bodo pohištvo prenesli pred občinsko palačo na Trg Unita. (nf)
Einaudi okrogle mize z naslovom »Dvig Trsta in dežele v okviru Evropske skupnosti*.
Ciuha od danes v galeriji Tribbio
Drevi ob 18. uri bodo v tržaški galeriji «/i Tribbio» na Piazza Vec-chia 6 odprli razstavo del znanega slovenskega likovnega mojstra Jožeta Ciuhe, ki bo tokrat razstavljal v našem mestu že tretjič. Z njegovo umetnostjo smo se doslej lahko spoznali že v galeriji «La Lanlerna*. kjer je razstavljal že dvakrat.
Jože Ciuha, ki se je rodil leta 1924 v Trbovljah in šolal na ljubljanski akademiji, spada med zelo veljavna slovenska imena. Trenutno je predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov in zavzet javni delavec. Doslej je imel doma in v tujini že kakih 90 osebnih razstav, njegova sodelovanja na kolektivnih razstavah pa se niti ne štejejo več. Za svoj veliki delež na kulturnem področju je dobil že vrsto priznanj.
slovenski občinski svetovalci z županom in pregledali položaj ter poiskali morebitne rešitve.
Sindikati za sklic konference o proizvodnji
Predstavniki enotne sindikalne zveze - CGIL - CISL - UIL in zastopniki sindikatov v okviru ACEGA so včeraj povabili na razgovor predstavnike političnih strank v občinskem svetu, da bi jim predoči-li breme, ki bi ga za porabnike predstavljali napovedani novi poviški tarif za dobavo vode, električne energije in plina. Do globlje analize tega vprašanja pa ni prišlo zaradi šibkega odziva povabljenih politikov.
V Mačko!jah sinoči odprli razstavo kočevskih amaterjev
Včeraj se je v dolinski občini dvignil zastor nad proslavami 10-letnice pobratenja med občinama Kočevje in Dolina. Priprave na pomemben jubilej trajajo že od za četka leta, prvi korak k proslavljanju pa so storili likovniki in glasbeniki. Po dogovoru med kulturno skupnostjo iz Kočevja in koordinacijskim odborom kulturno-prosvet nih društev občine Dolina je kulturno prosvetno društvo Primorsko iz Mačkolj priredilo slikarsko raz stavo slikarjev amaterjev iz Koče vja. To naj bi bila prva kulturna izmenjava med občinama v okviru proslav, do jeseni pa bodo sledile še druge. Pomembno se nam zdi poudariti dejstvo, da je proslavlja nje jubileja začelo prav s kulturnim dogodkom in da je ta dogodek imel širok odmev v Bregu. Ključni del srečanja je predstavljala otvoritev razstave v Sren iški hiši v Mačkoljah. V Torkli in pa v veliki dvorani se je zbralo veliko število domačinov in kulturnih delavcev sosednjih društev. Prisotni so bili tudi predstavniki družbeno-politič nih organizacij občine Kočevje Ivan Bradač, tajnica ZKO in KS Kočevje Andreja Remšgar, predsednik KUD Svoboda Lojze Šešek in drugi. Za občino Dolino pa župan Ed-
SINOČI V BAZILIKI SV. SILVESTRA
Sklepni koncert seminarja za glasbeno interpretacijo
Prepričljiv nastop dna Siškovič. Frowein z Ravelovo Sonato ter mladega dna Menozzi - Panza z Brahmsovo Sonato za violino in klavir
Prvi ciklus seminarja za glasbeno interpretacijo, Ki se je začel v ponedeljek, 23. t.m. in ki sta ga vodila violinist Franco Gulli in pianistka Knrica Cavallo, se konča, danes z zadnjo avdicijo v Avditoriju A tržaškega sedeža RAI in s koncertom druge skupine udeležen cev seminarja v goriškem Avditoriju. Že sinoči pa je bil lak zaključni koncert tudi v Trstu in si-
Andrej Šifrer drevi v Križu
Prav gotovo bo slovenski kantavtor Andrej Šifrer privabil nocoj v kriški ljudski dom veliko mladih, saj so podobni glasbeni nastppj pu^ih krajih redkost. Upamo, da bodo s Ši-frerjevim nastopom mladinski krožki in odseki ,dali- start vrsti podobnih prireditev, ki jih mladina prav gotovo pogreša. Mnogo je skupin ali posameznikov, ki so vredni, da jim prisluhnemo in jih spoznamo (in ne samo glasbeno)1, a gredo največkrat neopazno mimo.
Andrej noče biti ambiciozen glasbenik, vendar na nastopih zna vedno s pomočjo kitare in glasu ustvariti zelo sproščeno vzdušje. Tudi tokrat ne bi smel razočarati.
cer v baziliki sv. Silvestra, kjer sta se številnemu občinstvu, ki zvesto obiskuje koncertne prireditve v tem prostoru, predstavila dva od šestih duov, ki so se udeležili le tošnjega seminarja za violino tn klavir na temo tSonalo za violino in klavir od Brahmsa do naših dni*.
Prvi se je predstavil dno Carlu Menozzi (violina) in Giuliana Pavza (klavir) iz Carpija, mlada, koma; 21-letna izvajalca, ki pa sta pokazala že kar lepo znanje, lzva jala sta Brahmsovo 3. sonato v D-duru, ki predstavlja za mlade in terprete nedvomno zahtevno nalogo. Isto skladbo sta v teku seminarja nadrobno obdelala z docentoma Gullijem in Cavallo in rezuI tat ni mogel izostati, čeprav se je v prvem stavku obema, predvsem pa violinistu, poznalo nekaj povsem razumljive treme. Toda že v drugem stavku je violinist z vi porozno igro in bogatim zvokom v sred njih tonik prepričal poslušalce o svojem nedvomnem talentu, kar ve-
lja v še večji meri za pianistko.
Veliko pričakovanje pa je vladalo predvsem za nastop drugega dua: Črtomir Šiškovič (violina) m Cre lius Fromein (violina) saj je vsako novo srečanje z našim mladim kon cerlantom priložnost za spremljanje njegove rasti. Predstavila stu se z Ravelovo sonato za violino in klavir, torej z delom, ki je po svojem modernem izrazu pravo nasprotje Brahmsovemu romanticizmu. Mlada koncertanta sta ga v ubra nem sozvočju izvajala z zrelim it: terpretativnim zanosom, ki je prišel do polne veljave zlasti v drugem stavku (Blues) in v tretjem (Moto perpetua), v katerih smo lahko poleg interpretativne skladnosti dua občudovali bogat repertoar šiškovičevih tehničnih kvalitet in čistost njegovega violinskega zvoka. Dno šiškovič - Fronein je prav včeraj dopoldne študijsko preigral zlasti za violiniste izredno zahtevno sonato pod pozornim' mentorstvom docentov Gulli - Cavallo.
Drugi ciklus seminarja se bo začel n ponedeljek s predstavitvijo docentov Alaina Meunierja in Alain Planesa ter slušateljev na temo ■iSonata za violončelo in klavir od Brahmsa do naših dni*.
V Miljah bo nastopil Akademski zbor iz Kranja
Društvo Slovencev miljske občine je sporazumno z ZSKZ pripravilo za današnji večer pomembno kulturno prireditev. V miljski kinodvorani Verdi bo drevi ob 20.30 nastopil s celovečernim koncertom Akademski komorni zbor Kranj. Izredna izvajalna kvaliteta kranjskega zbora, ki se je izkazala že na številnih koncertih, bo v Verdijevo dvorano gotovo privabila tudi številne Miljčane italijanske narodnosti. Koncert prvorazrednega pevskega zbora, kakršen je Akademski komorni zbor. pomeni še en prispevek k poglabljanju prijateljskega sodelovanja med sosednjima deželama.
Prireditelji so za goste pripravili topel sprejem: pevski ansambel bo pozdravil predsednik DSMO Kiljau Ferluga, domači mešani zbor «Ja-dran* pa ga bo sprejel s pesmijo.
vin Švab s svojimi sodelavci. Razstavo je otvoril predsednik KPD Primorsko Robert Smotlak, nato pa so harmonikaši glasbene šole Kočevje izvedli pod vodstvom svojega mentorja Adija Škorjanca krajši kulturni program s solističnimi vložki in recitacijami. Za zaključek je spregovoril še predsednik KUD Svoboda iz Kočevja Lojze Šešek, ki je poudaril občutek bratske navezanosti, ki združuje dolinske in kočevske občane in se zahvalil gostiteljem za topel sprejem. V mač-koljanski Srenjski hiši razstavljajo svoja dela Dušan Vidmar. Marjan Kužnik. Matija Glad. Stane Hočevar. Franc 1-ovšin, Ivo Baradžjg in Savo Volk. Razstava bo odprta do 10. aprila.
RIS
t'uda prometna nesreča
V Ul. Marchesetti se je sinoči, okrog 20. ure, pripetila huda prometna nesreča. 16-letni avtoličar Sandro Coslovi iz Ul. Castiglioni 10 se je s svojim motornim kolesom peljal po Ul. Marchgsetti. Naenkrat je pred seboj videl človeka, ki je hodil po sredini cestišča; Coslovi je trčil vanj in se prevrnil. Avtomobilist, ki je takrat privozil mimo je poklical reševalno osebje Rdečega križa, ki je ponesrečenca peljalo v bolnico. Zdravniki so ugotovili, da je bil neprevidni pešec, 43-letni Valter Lorenzi, vinjen; medtem ko niso Lorenzijeve poškodbe hujšega značaja, so mladega avtoličarja sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo.
Rajonski svet za Skedenj - Čar-bolo bo zasedal v petek, 3. aprila, od 18. ure dalje v Ulici Ronche-to 77.
llltllllllllIMMIMIIIIIIIIMIIIMnilllllllllllMIIIIIIIIIMItlllllltlllHIIIIIIIIIIIIIIIIItlltMlllinMIIIIIMIIIIIIIHHIIMIIIHIIIIIIMIIflllMIIMIIIIIIIIIMMIIIIimiIMMMilllllllllllllllllll
Z OKROGLE MIZE O PROBLEMIH OSTARELIH
Poleg emarginacije - tudi izkoriščanje
Evropski liberalci danes v Trstu
Trst kot povezovalni člen Evropske gospodarske skupnosti z vzhodnimi državami na eni strani in Sredozemljem ter Bližnjim vzhodom na drugi, vzbuja pozornost evropskih liberalcev, ki imajo ravno v našem mestu vidnega predstavnika v listarskem županu Cecoviniju. Tako se bodo danes zbrali v Trstu nekateri vidnejši liberalci iz raznih držav članic EGS. Poleg tajnika in predsednika PLI Zanoneja, oziroma Bozzija ter seveda Cecovinija bodo prisotni za nemške liberalce Bangeman (načelnik liberalne skupine v evropskem parlamentu) ter Irmer, Avstrijca Prenneschlag in Teng ter predstavnik grških liberalcev Militis. Po dopoldanski tiskovni konferenci in srečanjih z občinskimi in deželnimi predstavniki se bodo evropski liberalci udeležili popoldne v kulturnem krožku
Danes ni lahko biti star. Pravzaprav je stanje ostarelega neprijetno povsod na svetu, v Italiji pa je njegov položaj še toliko bolj težak: prvič ker kapitalistična družba nujno emarginira tistega, ki ne prispeva k proizvodnji (in to ni samo italijanski problem), drugič pa, ker se Italija lahko ponaša s povsem neučinkovitim in krivičnim pokojninskim sistemom.
V Trstu pa se ti problemi še stopnjujejo, če ne drugega že zaradi velikega števila ostarelih v našem mestu, kjer je skoraj ena tretjina prebivalstva (točneje 29 odstotkov) že presegla šestdeseto leto starosti.
O problemih ostarelih so govorili včeraj na okrogli mizi v krožku Che Guevara s sodelovanjem vsedržavnih in krajevnih političnih pred stavnikov, ki se bavijo s temi problemi in ki so včeraj nakazali, kakšne so pobude, ki bi jih bilo treba sprožiti, da bi ostarelim lajšali njihov položaj. Toda dramatično stanje. s katerim se danes soočajo ostareli, je najbolj plastično prišlo na dan iz dveh posegov prav na koncu okrogle mize, to je iz posega 7(Metnega predsednika «Pro senec-tute* kap. Crepaza. pa tudi iz o-gnjevitih besed predstavnice zdravstvenih operaterjev, ki danes v ne-
mogočih pogojih skušajo najti novih poti, da bi nudili ostarelim življenje, ki bi bilo vredno človeka.
Še najbolj grenko pa je izzvenela ugotovitev, da je stanje starih ljudi tako težko tudi zaradi tega, ker obstajajo ljudje in strukture, ki o-starele izkoriščajo. Tak je primer zasebnih »počivališč* za ostarele, ki zahtevajo za vsakega »gosta* od 600 do 800 tisoč lir mesečno, v zameno pa mu nudijo pravcate la-gerje brez vsakršne kolikor toliko spodobne oskrbe.
Toda tudi občinska podporna u-stanova ECA ne ravna veliko drugače: od ostarelih, ki jih sprejme v »varstvo*, zahteva okrog 22 tisoč lir na dan, od katerih pa gre celih 16.500 lir za birokratski aparat, samo 5.500 lir pa gre za zadovoljevanje resničnih potreb ostarelih. I-stočasno je ECA lastnik okrog 600 stanovanj v različnih predelih me sta, ki bi jih lahko namenila ostarelim, namesto da bi jih uporabljala v špekulacijske namene. Pristojnosti občinske podporne ustanove bodo v kratkem, z izvajanjem zdravstvene reforme, prešle k občini. nepremičninska imovina pa bo ostala — kot kaže — v zasebnih rokah, brez vsakega javnega nadzorstva. Ta naklep — kot je bilo
poudarjeno na včerajšnji okrogli mizi — je treba na vsak način preprečiti. (tm)
Mlad vespist podlegel poškodbam
Včeraj zvečer je na nevrokirur škem oddelku glavne bolnice umrl 18 letni Fabio Stringaro s Stopnišča Bonghi 110. Stringara so prej šnji petek sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za oživljanje; njegovo stanje je bilo zaradi poškodb, ki jih je zadobil pri promet ni nesreči, zelo resno. Nesreča se je pripetila v Ul. San Pasquale; Fabio je s svojo vespo zavil s pri vatne ceste v Ul. San Pasquale prav v trenutku, ko je mimo vozil avto znamke fiat 128. za volanom katerega je sedel 19 letni Giovan ni Iozzi.
KD Rdeča zvezda organizira jutri, 29. t.m., ob 18. uri v osnovni šoli Lojze Kokoravec • Gorazd v Saležu kulturni popoldan. Sodelujeta dramska skupina KD Primorec iz Trebč z igro »Boston 1908» v režiji Draga Gorupa in »Tržaški oktet*.
Vabljeni!
Danes stopita na novo življenjsko pot naš dolgoletni predsednik
VOJKO SLAVEC in
SILVANA VALOPPI Vso srečo jima želijo pevski zbor, tamburaški ansambel, dramska skupina, društveni člani in odbor
KD France Prešeren iz Boljunca
Novoporočencema
SILVANI in VOJKU
čestita in želi obilo sreče
Slovensko planinsko društvo Trst
Danes stopita na skupno življenjsko pot
SILVANA VALOPPI in
VOJKO SLAVEC Vso srečo jima želi
koordinacijski odbor dolinske občine
Danes se poročita
VOJKO SLAVEC in
SILVANA VALOPPI
Vse najboljše jima želijo člani mladinskega odbora SKGZ.
Danes se poročita VOJKO SLAVEC in
SILVANA VALOPPI Iskrene čestitke, sreče in razumevanja jima želi
KD J Rapotec Prebeneg
Danes se poročita
SILVANA VALOPPI in
VOJKO SLAVEC Vso srečo na novi življenjski poti jima želi
Zveza slovenskih kulturnih društev
Danes se poročita SILVANA VALOPPI in
VOJKO SLAVEC Da bi se srečno ogibala čerem na poti življenja, jima želijo delovni tovariši
Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika
SILVANI VALOPPI in
VOJKU SLAVCU
mnogo veselih in srečnih trenutkov jima želijo športniki in odborniki
ŠD BREG
Razna obvestila
Jamarski klub Boljunee prireja danes, 28. t.m., ob 20.30 v gledališču »F. Prešeren* družabni večer z razstavo in predvajanjem diapozitivov. Udeležite se!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB priredi danes, 28. marca, t.l. oj5
19.30	okroglo mizo v zvezi s polemikami, ki so nastale zaradi gledališke predstave »Ženski na podeželju*-Okrogle mize se bodo udeležili Miroslav Košuta kot ravnatelj SSG, Miranda Caharija in Lidija Kozlovič kot igralki, Zora Tavčar kot kritik in Egidij Košuta kot psiholog. Večer bo potekal na sedežu kluba v Trstu, Ul. Donizetti 3.
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
PRIREDITA
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
KONCERT AKADEMSKEGA KOMORNEGA ZBORA IZ KRANJA
ki bo danes, 28. marca, ob 20.30 v kinu Verdi v Miljah. VABLJENI!
Mladinski odsek KD Vesna	KD Škamperle
Mladinski krožek Prosek - Kontovet Mladinski krožek Trst Mladinski odsek KD Kraški dom Mladinski odbor Slovenske Mladinski odsek KD Rdeča zvezda kulturno - gospodarske zveze
vabijo na koncert kantavtorja
ANDREJA ŠIFRERJA
ki bo danes, 28. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v KRIŽU.
Dijaki 5/b razreda DTTZ «ŽIGA ZOIS»
prirejajo danes, 28. marca 1981, ob 20.30
MLADINSKI PLES
v prostorih Dijaškega doma.
Vljudno vabljeni!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na S. predavanje
ITALIJANI IN SLOVENCI ZA ČASA RISORGIMENTA (1830-1870)
iz cikla Sožitje romanskega in Slovanskega sveta ob Jadranu in od Jadrana do Kanina
Predava univ. prof. dr. JOžE PIRJEVEC v sredo, 1. aprila 1981, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4
SPD IGO GRUDEN NABREŽINA
Jutri, 29. marca, bo ob 18. uri v društveni dvorani
dramska skupina Jaka Štoka Prosek - Kontovel zaigrala veseloigro
GOSPOD EVSTAHIJ S PROSEKA
Vabljeni!
Gledališča
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 28. marca JANEZ
Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 18.27 — Dolžina dneva 12.34 — Luna vzide ob 1.04 in zatone ob 10.24.
Jutri, NEDELJA, 29. marca CIRIL
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,8 stopinje, najnižja 10 stopinj, ob 18. uri 15,7 stopinje, zračni tlak 1012,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo rahlo poobla-čeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 10,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisa Umek, Bruno Benedetti, Leonardo Abate, Ric-cardo Patrino, Jessica Scopas, Lu-ca Sussich, Valentina Mascheroni, Thomas Baissero.
UMRLI SO: 60-letni Giordano Pa-vat, 70-letni Marino Slocovich, 67-letni Giovanni Ferfoglia, 80-letni Bruno Cadalbert, 97-letna Maria Mi-lok vd. Visnovich, 70-letna Carolina Scassano vd. Passante, 50-letni Gina Pagnan, 5Metni Pino Ličen, 44-letna Loredana Frank, 93-letni Ernesta Romich, 38 letni Angelo Rio-sa, 35-letna Angela Chicco vd. Scuc-cimarra. 89-letna Rachele Israele por. Česana.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F Severo 112, Ul. Baiamonti 50 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul Roma 15. Ul. Ginnastica 44 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
. LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel- 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVEN)* DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 Ure. tel. 68-441.
SLOVENSKO ^STALNO „ 'GLEDALIŠČE V TRSTU
IVAN MRAK
PROCES
himnična trilogija
jutri, 29. marca, ob 17. uri v cerkvi na KATINARI v ponedeljek, 30. marca, ob 20. uri v cerkvi v SKEDNJU.
DACIA MARAIN1
ŽENSKI NA PODEŽELJU
danes, 28. marca, ob 20.30 v Babni hiši v RICMANJIH
ROSSETTI
Danes ob 20.30 gostuje Stalno gledališče iz Turina z VVedekindovim ■delom cMasikS'.'''^' abonmaju odrezek 7. Rezervacije pri osrednji blagajni. Red': prva sobota. "AVTJlTTWr.T"~
Danes ob 20.30 bo na sporedu delo G. D’Annunzia «11 piacere* z Ludo-vico Modugno in Gigijem Angelil-lom. Rezervacije pri osrednji blagajni. Red: prost.
Koncerti
VERDI
Jutri ob 11. trni bo v Avditoriju v Ul. Torbandena sedemnajsti koncert komornega orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zan nerinija. Na programu Beethoven in Rossini. Solist Giorgio Selvaggio.
Pri blagajni v Pasaži °rotti se nadaljuje prodaja vstopnic.
KD IGO GRUDEN ŠD SOKOL vabita člane in prijatelje na
DRUŽABNI VEČER
ki bo danes, 28. marca, ob 20.30 v Prosvetni dvorani v NABREŽINI.
Kino
La Cappella Underground 18.00— 20.00—22.00 «Fu - Manciu mistero d’oriente». W. Witneya in J. En-glišha.
Ariston 15.30 «A11 that jazz — Lo spettacolo comincia*. Režija Bob Fosse. Roy Scheider, Ann Rein-king, Leland Palmer, Jessica Lange, Erszebet Foldi.
Eden 17.30 «Gente comune*. Režija Robert Redford. Donald Suther-land, Mary Tyler Moore.
Ritz 16.00 «Laguna blu*. B. Shields,
Exce!sior 17.00 «Elephant man*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 «Uno contro l'al-tro, praticamente amici*. R. Poz-zetto, T. Milian. Prepovedan mla-_ dini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Ricomincio da tre*. Massimo Troisi.
Aurora 16.30-19.15-21.45 «The Blues brothers — I fratelli Blues*.
Cristallo 16.30 «Vestito per uccide-re». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 »Chissa per-che capitano tutte a me*. Bud Spencer.
Capitol 16.30 «11 piccolo lord*.
Moderno 16.00 «Bianco, rosso e ver-done*.
Lumiere 16.30 «Esce il drago, entra la tigre*. Bruce Lee.
Mignon 16.30 «Questa e 1'America, parte seconda*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 15.30—22.00 «People». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14 30—22.00 «Sogni proibiti di una coppia particola-re». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 «Labbra aperte*. Pre-vedan mladini pod 18. letom.
Veita 16.00 «Star Trek*.
Izleti
Sekcija VZPI ANP1 Boršt - Za-brežec organizira dvodnevni izlet dne 9. in 10. maja 1981 v Jeseno-vac, na Kozaro, v Banja Luko, Jajce, Drvar in Bihač. Vpisovanje pri Milki Žerjal (telefon 228-230) in pri Mariu Zaharju (telefon 228-481) v večernih urah do 31. marca 1981. Cena izleta bo javljena naknadno.
Zveza borcev VZPI - ANPI Boljunec priredi ob obletnici smrti tovariša Tita, od 7. do 10. maja avtobusni izlet v Beograd.
Spored: 7. maja odhod iz Boljun ca. 8. maja ogled Hiše cvetja muzeja, Avale in mesta, 9. maja odhod iz Beograda z gliserjem po Donavi v Djerdap — ogled mesta in muzeja, kosilo in povratek v Beograd. 10. maja odhod iz Beograda.
Vpisovanje vsak dan (razen ponedeljka) od 18. d 21. ure v baru Marjja v Boljuncu, do vključno 15. aprila. Za informacije telefonirati na štev. 228229 (Jože Starc). Cena izleta je 140.000 lir.
f Čestitke |
Danes praznuje ALBERTO rojstni dan. Vse najboljše mu želijo Giulio, Luciana, Lilijana in Pavla. Čestitkam se pridružujeta nono Viktor in Pavla.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PREMOŽEN upokojenec išče v Trstu slovensko družino ali osebo, ki bi mu bila pripravljena nuditi stanovanje in hrano. Pisati na Fermo posta centrale Trst — osebna izkaznica št. 42530106.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerovljah. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ivan Kuzmič -Prebeneg 37. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Mirko Bandi - Dolina 110. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči belo in črno vino.
16 LETNA hitra strojepiska išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon številka 228 318
PRODAM dober goveji gnoj. Mirko Batistič. Rupa 8 Sovodnje ob Soči Telefon 882 048.
V SOBOTO, 21. marca, sem v Dolini izgubila denarnico z osebnimi dokumenti. Poštenega najditelja prosim naj telefonira na št. 231-164.
IMlTKKBUJbTE KRKDIT ?
VEDNO NA USLIKJO VAM JE
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
VAŠA BANKA
TEL. 200186
AVTOAGENCIJA
CLAUDIO
Ul. Geppa, 8 - Tel. 62640 TRST
120 LS
Ključi v rokah 4.800.000 Ur
105 L
Ključi v rokah 4.350.000 Kr
TAKOJ NA RAZPOLAGO
ZASTOPNIK
SHODU 0

PREDLOG POKRAJINSKEGA PREVOZNEGA PODJETJA (APT)
Poskusna vključitev medobčinskih avtobusov v mestni prevoz
Službo, ki bo okrepila povezave okolice z mestom, bodo poskusno uvedli konec aprila
Kakor smo omenili v poročilu o seji pokrajinskega sveta, na kateri je predsednik pokrajinskega prevoznega podjetja (APT) Italo Chiarion poročal o preureditvi javne avtobusne službe, bodo še pred poletjem uvedli postajališča v Gorici za avtobuse na medobčinskih progah. Postaje bodo na progah, ki iz Lečnika, od Majnice in po Ul. Terza Armata peljejo na avtobusno postajo v Gorici. O teh novostih je podpredsednik APT Giorgio Gruden govoril na sestanku, ki ga je podžupan Del Ben vodil v beli dvorani magistrata m na katerem so bili navzoči odbor nik Paulin, direktor deželne medobčinske prevozne službe dr Cas-sar, pokrajinski odbornik Bressan, direktor 4. prevoznega bazena Ferrari in predsednik APT Chiarion.
Predlog, ki ga je dal Gruden, je v tem da se avtobusi na medobčinskih progah, «spremenijo» v mestni avtobus, ko zapelje na o-zemlje goriške občine, da se u-stavlja na vseh postajališčih mestnega avtobusa in da se na takšen način občutno poveča število voženj. Od Mocchette v Gorici bo poslej kar 22 voženj več. Prebivalci predela ob Tržaški cesti bodo pridobili štiri nove vožnje itd.
Na medobčinskih avtobusih ? ne bodo veljali abonmaji. Potniki s: bedo morali oskrbeti vozovnico. V poskusni fazi, ki bo trajala dva spomladanska meseca in poleti (za čela bo že konec aprila)., si bodo vozovnico kupili v trafikah, kasneje pa bodo namestili avtomate v Lečniku, na železniški postaji in pri bolnišnici. Namestdi bodo tudi table, kjer bodo postajališča.
S smotrnim izkoriščanjem medobčinskih avtobusov bodo razbremenili avtobuse mestnega prevoznega podjetja, ki vozijo na zuna njih progah, in jih uporabili za, okrepitev zvez med železniško in avtobusno postalo z bolnišnicami. V Gorico se namreč vsak dan pripelje veliko število oseb, ki ho-dipo v bolnišnico na preglede ali na obisk svojcev, pa imajo zelo slabe zveze. S spremembami, o
katerih .je bil ravnokar govor, bo ta služba dokaj spopolnjena.
Primer kaže, kako je mogoče s celovitim reševanjem nekega vprašanja doseči izboljšanje neke službe. Če bi se tako ravnali tudi na
izpovedale priče na včerajšnji razpravi. Sodišče je upoštevalo olajševalne okoliščine ter ga obsodilo na mesec dni zapora pogojno ter na plačilo 40 tisoč lir kazni ter seveda na plačilo sodnih stroškov. Za Kumarja
drugih gospodarskih področjih, če j pa je sodišče izreklo oprostilno raz-bi bilo v ravnanju javnega sekto-1 rja manj stihije in več načrtnosti bi imeli tudi manj kriz in težav kot jih imamo.
Stavka na sodišču
Uslužbenci na sodišču so včeraj stavkali, zato tudi ni bilo običajnega vrveža, ki ga je opaziti ob petkih, ko so na sporedu kazenske razprave. Dejavnost sodišča pa le ni bila povsem ustavljena, kajti po hitrem postopku so sodili jugoslovanskima državljanoma Milanu Brusu in Branku Kumarju, ki sta bila v priporu od nedelje, pod obtožbo kraje v obtežil-nih okoliščinah. V nedeljo popoldne naj bi namreč v hotelu Detroit v Tržiču, kamor sta prišla že precej o-kajena, ukradla Stensko uro. Prav^ zaprav je to storil Brus, kakor so
Turnir prijateljstva
Jutri ob 11. uri bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici finalni del turnirja prijateljstva v orodni telovadbi. Pomemben športni dogodek torej, ki si ga je vredno ogledati, saj sodelujejo telovadci iz Slovenije, Hrvaške, Vojvodine ter Bosne in Hercogovine. Polfinalni del turnirja bo na sporedu danes v Novi Gorici.
Pa še to. Tovrstna prireditev se je doslej zmeraj odvijala na področju Nove Gorice in je letos prvič, da bodo telovadci in te-lovadkinje gostovali pri nas, v okviru sodelovanja na športnem področju, za kar sta se dogovorili ZSŠDI in ZTKOS iz Nove Gorice.	'
iiiniitiimiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiHMiiiiiifiiiiimmiimiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiii
V_ PONEDELJEK DOPOLDNE
POKRAJINSKI ODBOR OBIŠČE NOVO GORICO
Prvič sta se lani v Gorici sestala Pagura in Šusmelj
Pokrajinski odbor iz Gorice bo v ponedeljek na čelu s predsednikom prof. Silviom Cumpeto gost. predsednika skupščine občine Nova Gorica Jožeta šušmelja. Gre ža prvo uradno srečanje novega predsednika Cupeze s predsednikom šušme-ljem. Odnosi med pokrajino in novogoriško občino so bili vzpostavljeni lani, ko je na povabilo poprejšnjega predsednika Silvana Pagu-re predsednik novogoriške skupščine prvič prišel na uradni obisk na pokrajino.
Povračilni obisk bo ponudil priložnost za izmenjavo informacij o značaju in delu obeh ustanov in hkrati tudi priložnost za razvijanje odnosov, kjer pristojnosti to omogočajo.
Goriška pokrajina je namreč po svoji razsežnosti tolikšna kot je novogoriška občina in imata obe u-stanovi skoraj v vsej dolžini skupno mejo. Na obeh straneh te meje delujejo občine in skupnosti, ki so pobratene med seboj in skupno razvijajo dejavnost.
Pazniki protestirajo
Kakih trideset paznikov goriške-ga zapora je sklenilo danes izvesti svojevrstno protestno akcijo s tem, da ne bodo zapustili poslopja zapora. S protestom nameravajo
nadaljevati tudi v prihodnjih dneh. Tako naj bi bojkotirah volitve posebnega odbora, ki so napovedane za ponedeljek. Pazniki zahtevajo boljše delovne pogoje, demilitarizacijo ter nekatere druge izboljšave.
JUTRI NA NEVEJSKEM SEDLU
Nad 300 tekmovalcev za Kanin 81
Na Nevejskem sedlu se jutri o-beta prava gneča. Nad 300 v glavnem mladih smučarjev - amaterjev, se bo namreč pomerilo na tekmovanju, ki ga prireja Slovensko planinsko društvo iz Gorice. Za prireditev, menda gre za najbolj množično letošnjo športno prireditev v zamejstvu, se je prijavilo 337 tek-movacev, ki bodo nastopali v različnih skupinah, če temu številu prištejemo še množico spremljevalcev in družinskih članov tekmovalcev, potem lahko računamo, da bo Nevejsko sedlo jutri, za en dan, pravo slovensko smučarsko središče.
• Zbor Monte Sabotino bo danes nastopil na koncertu v kraju Due-villa pri Vicenzi. Koncert prireja tamkajšnje športno društvo, izkupiček pa bodo namenili v pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu.
sodbo, ker ni zagrešil dejanja, za oba pa odredilo takojšnjo izpustitev na svobodo in se bosta torej lahko še vkrcala (oba sta namreč mornarja) na ladjo Celje, ki je te dni v tržiški luki.
Pa še to, namesto zapisničarke sodišča je to dolžnost opravljala notarka Aurora Rizzuto, ki jo je za to priložnost posebej imenoval predsednik sodišča.
KRAS SE VEDNO PRESENEČA
<KRAŠKI KRTI RAZISKUJEJO 60 METROV GLOBOKO BREZNO
Odkril ga je čisto po naključju Marino Vescovi na vrtu domače hiše v Doberdobu
»Kraški krti* so letos pozimi odkrili menda doslej najgloblje brezno na doberdobskem Krasu, vendar ta predel, tik nad Furlansko ravnino, še zmeraj skriva vrsto presenečenj. Tako se je našim jamarjem pred kratkim spet nasmehnila sreča. Tokrat sicer čisto po naključju, kajti novo, okrog 60 metrov globoko brezno so odkrili na dvorišču Marina Vescovija v Doberdobu. Pri kopanju na vrtu je namreč zazevala manjša odprtina. Marino, ki sicer ni jamar, vendar z zanimanjem sledi delovanju Kraških krtov, je seveda o dogodku takoj obvestil fante, ki so se takoj vrgli na delo. Najprej je bilo treba primerno očistiti in razširiti vhodno odprtino, pod katero se brezno nato zvonasto razširi. Glo-
VESTI JZ NOVOGORIŠKE ODRINE
CIMOSOVI DELAVCI V DRUGIH OBRATIH
Kratkoročno jih bodo 420 zaposlili v Vozilih in Cicibanu
. V Novi Gorici sprejemajo ukrepe za prezaposlitev delavcev obrata Cimos v drugih tovarnah. Ta obrat, ki montira Citroenove avtomobile, namreč ukinjajo. Takšen ukrep sodi v okvire reorganizacije slovenske in jugoslovanske avtomobilske industrije.
Na seji skupščine občine Nova Gorica so delegati obravnavali obširno informacijo o tem vprašanju in sprejeli predloge o zagotavljanju socialne varnosti delavcev Cimosovega tozda. Proizvodnja avtomobilov Šempeter pri Gorici. Delegati skupščine so namreč pooblastili izvršni svet novogoriške skupščine, da z družbenimi posegi zagotovi gospodarsko reševanje problemov Cimosa. Kratkoročno socialno varnost delavcev Cimosa bodo zagotovili s predvidenimi programi delovnih organizacij Vozila Gorica in Ciciban Miren. Dolgoročno pa bo novogoriška družbenopolitična in širša družbena skupnost sanirala Cimos z naložbenimi programi Vozil Gorica in Iskre Avtoelektrike.
Delegati občinske skupščin^ *o s ,sklepom zahtevali od delovnih organizacij Vozila Gorica in- Ciciban Miren, da takoj izdelata sanacijsko - naložbene programe za zagotavljanje socialne varnosti Cimosovih delavcev v Šempetru. Cimosov tozd in občinska skupnost za zaposlovanje pa morata v čimkrajšem času izdelati načrt za zaposlitev 420 delavcev v drugih obratih, če kateri delavci s tem programom ne bodo dobili dela, bodo izvršni svet skupščine, sindikat in skupnost za zaposlovanje poskrbeli, da se bodo zaposlili v drugih delovnih organi-
zacijah v Novi Gorici ali pa v sosednjih občinah,-
Na seji skupščine so zahtevali zagotovitev denarja za prekvalifikacijo delavcev in za uresničitev proizvodnih programov. .Poudarili so, da imajo prednost pri uvozu o-preme tisti obrati, ki s svojimi programi jamčijo zaposlitev večine delavcev obrata Cimos.
DANES V SOVODNJAH
Ekološka delovna akcija
V vaseh sovodenjske občine bo danes popoldne prostovoljna delovna akcija pod pokroviteljstvom občinske uprave ter v sodelovanju s prosvetnimi in športnimi društvi. Trajala bo od 14. do 18. ure in v tem času bodo občani skušali odstraniti smeti in druge odpadke, ki se nabirajo ob poteh ter ponekod tudi v samih naseljih. Pri akciji bodo, že v jutranjih urah, sodelovali tudi osnovnošolski otroci.
Priporoča se čim več ja udeležba. Če kdo ne more sodelovati ves popoldan, se lahko priključi samo za omejen čas.
Radikalec Cicciomessere drevi v Gorici
V konferenčni dvorani Palače hotela v Gorici bo danes, ob 17. uri shod, ki ga prirejajo goriški radikalci. Poslanec Roberto Cicciomessere bo govoril o delu radikalcev v parlamentu, obrazložil pa bo tudi vsebino in pomen petih predlogov referenduma, o čemer bomo glasovali 17. maja.
HIIIIIIIIIIIHinHIIIHIIimilllHllIllliHUHllHimiHillIllHiHimiiiiiHHHIIIIHHlilHinnHHHunmmmmMfmM
NESREČA V TRŽIČU
Kolesarja je zadel sod ki je padel s tovornjaka
Neprimerno naložen ali slabo zavarovan tovor lahko ogrozi varnost v prometu. Nekaj takega se je pripetilo včeraj, nekaj po 10. uri, 11-letnemu Silvanu Driussiju iz Tržiča, Verdijeva 40. Peljal se je na kolesu po Ulici Aquileia v Tržiču, pri tem pa ga je zadel kovinski sod, ki je padel z mimo vozečega tovornjaka opel blitz, ki ga je upravljal Mario Garzoni iz Tržiča, Ul. Can-ziani 10. Nesreča se je pripetila v neposredni bližini križišča z Ulico Sanzio. Silvana Driussija so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi številnih poškodb po glgvi in
niiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii
RAZSTAVIŠČE ESPOMEGO SE ŠIRI
zgornjem delu telesa pridržali na zdravljenju za mesec dni.
DANES NA GORIŠKEM
Na obisku delegacija NSKS
Danes in jutri se bo v naši deželi, na povabilo deželnega vodstva SSk, mudila na obisku delegacija Narodnega sveta goriških Slovencev, pod vodstvom dr. Matevža Grilca. Gosti s Koroške bodo med dvodnevnim bivanjem pri nas obiskali tudi Dober dob in števerjan.
Na razstavišču ob ločniškem mostu bodo v prihodnjih mesecih, na kraju, kjer je stala znana tovarna Brunschveiler, zgradili novo halo ter tako pridobili dodatne razstavne prostore. Hala, ki bo montažnega tipa, bo predvidoma pod streho do konca poletja, notranja dela pa naj bi izpeljali kasneje. Dela so že v teku in so doslej že pripravili temelje za novo zgradbo. Na razstavišču ob ločniškem mostu, bo kakor znano, ob koncu aprila 11. blagovna razstava ESPOMEGO
Verižno trčenje
Kar precej škode je v četrtek zvečer povzročil Livio Rossi iz Gorice, Ul. Piave, ki je izgubil nad zorstvo nad avtomobilom ter treščil v skupino parkiranih vozil v Ul. Sauro v Gorici. S simco je najprej oplazil aifetto, last Lorenza Biagiu iz Gorice, nato pa z vso sito tre ščil v citroen 2000, Angela Petta rina iz Gorice. To vozilo se je kaj-, pak odbilo naprej ter udarilo v fiat ritmo, last Carla Visintina prav tako iz Gorice. Verižne reakcije s tem pa še ni bilo konec, kajti tudi ritmo se je odbil v preči njim ustavljen fiat 127. Ranjen ni bil na srečo nihče. Rossi je menda pripeljal iz smeri županstva ter je bil namenjen proti križišču pred sodiščem.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Trži ču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387.
boko je okrog 60 metrov ter ima dva skoka. Prvi sega do globine okrog 25 metrov, drugi ba je ne-kobko globlji. Na podlagi prvih in nepopolnih raziskav- so ugotovili, da je brezno globoko okrog 60 metrov in tako skoraj dosega gladino Doberdobskega jezera. Na dnu pa so opazili še nekaj ozkih špranj, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da se brezno še nadaljuje
Na dnu je odprtina široka okrog 5-6 metrov in močno zakapana. Jamarji pravijo, da se lahko primerja (po lepoti kapnikov namreč) s Kraško kraljico. Tudi z biološkega vidika utegne biti novo brezno precej zanimivo, vendar bo treba opraviti še vrsto podrobnih raziskav, preden bo mogoče % gotovostjo reči, kaj pravzaprav skriva v sebi.
MATURANTE
ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi v Sloveniji, obveščamo, da zapade rok za pred-vpis 4. aprila. S predvpisom si zagotovite vpis na fakultete, ki imajo omejen vpis in pravočasno vse ostale informacije. Prijavnice lahko dvignite na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/111. in v Gorici, Ulica Malta 2.
Izleti
Goriška sekcija VZPI - ANPI bo od 27. aprila do 6. maja priredila avtobusni izlet za člane in prijatelje z obiskom kulturnih in zgodovinskih spomenikov na Hrvaškem, v Srbiji, na Kosovu, v Makedoniji, Črni gori in Dalmaciji. Prijave sprejemajo pri goriški sekciji združenja do 5. aprila.
Razna obvestila
Prosvetno društvo Sovodnje vabi
jutri na prostovoljno delovno, akcijo za čiščenje okolice Kulturnega doma. Zborno mesto pri Kulturnem domu't)b 8. uri.
Občinska uprava v Doberdobu sporoča, da so te dni sprejeli nekaj preventivnih ukrepov proti morebitnemu pojavu in širjenju stekline, ki se je pojavila že v neposredni okolici Gorice. V dogovoru s tržiško občino bo občasno prihajal v Doberdob in druge vasi konjederec, ki bo polovil klateške pse. Priporoča se torej občanom naj pazijo na svoje živali ter naj jih imajo privezane.
SPD Gorica sporoča vozni red odhoda avtobusov, ki bodo jutri popeljali smučarje na tekme na Nevejsko sedlo. Odhod prvega avtobusa iz Gorice (Koren) ob 7. uri, odhod drugega avtobusa iz štandre-ža ob 6,50 iz Sovodenj ob 7. uri.
JCino
C or Ivu
VERDI 17.30-22.00 «Due sotto il di-vano*. W. Mattau in G. Jackson. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «L’oca selvaggia colpisce ancora*. G. Pečk, Roger Moore.
VITTORIA 17.00-22.00 «Le porno infermiere nella clinica del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom,
/ra/V
PRINCIPE 17.30-22.00 «Una vacan-
za bestiale*.
ENCELSIOR 16.30-22.00 «The blue» broothers*.
Aoivi (lorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 «Močan pekinški človek*. Hongkonški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Deklica ii zoološkega trga*. Ameriški film. DESKLE 16.00 «Popajeve norčije*. Risanka.
19.30 «Hotel dracula*. Nemški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 84-268
ES5M9M
Žene z Vrha, ki so se ob letošnjem 8. marcu zbrale na družabnosti v domačem kraju, so, tako kakor že tudi prejšnja leta, zbrale čedno vsoto v korist domačega prosvetnega društva. V sklad PD Danica so namreč prispevale 150 tisoč lir.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA NANUTA
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje ah kako drugače počastili pokojnikov spomin.
Žena Pepca, sin Cvetko z ženo Terezo, hči Marija z' možem Albertom, vnuki in drugo sorodstvo
Sovodnje, 28. marca 1961
*’M* (TA^
V Ljubljani je še vedno odprt sejem Alpe Adria, na katerem je zastopana tudi italijanska vsedržavna turistična ustanova ENIT (gornja slika). Ob dnevu Furlanije - Julijske krajine na sejmu Alpe Adria je delegacijo naše dežele sprejel tudi podpredsednik IS SRS Dušan Šinigoj
lili®
Nova pinakoteka v Muenchnu
BONN — Danes bo pri odprtju «nove pinakoteke* v Muehchnu »navzoč* tudi salzburški skladatelj Mozart. Ko si bodo predstavniki oblasti ogledovali prvo dvorano velike, pinakoteke, bodo o-bisk predstavnikov oblasti spremljali akordi pred nedavnim odkrite Mozartove simfonije, ki jo bodo tokrat prvič javno izvajali.
Nova pinakoteka, ki so jo gradili šest let po načrtih nemškega arhitekta Ale.vandra von Bran-ce na ruševinah starega muzeja, ki ga je dal leta 1853. graditi tedanji cesar Ludvik I., bo sprejela 500 slik in 50 skulptur, razstavnega prostora pa .je nič manj kot 4.500 kv. m.
Današnje svečano odprtje velikega muzeja, ki je stal sto milijonov mark oziroma 50 milijard lir, ocenjujejo kot največji kulturni dogodek zadnjih let Muzej je opremljen lako, da ustreza vsem zahtevam in potrebam tako imenovane muzeologije.
Stari muzej bavarskega kralja iz sredine preteklega stoletja so v času druge svetovne vojne porušili bombni napadi in je s tem zrušenjem bilo poškodovanih več umetnin, med katerimi tudi monumentalno delo VVilhelma von Kaulbacha, ki .je nosilo naslov »Uničenje Jeruzalema*. Za to delo je komitent plačal umetniku strahotno veliko vsoto 35 tisoč zlatili dukatov. Sedaj so umetnino temeljito restavrirali in jo razstavil; v eni glavnih dvoran.
NOVE KNJIGE V ZBIRKI VEZI
Zbirka Vezi že s svojim naslovom kaže na to, da je namenjena kulturnemu povezovanju' jugoslovanskih narodov. Zbirko zalaga založba Mladinska knjiga, ki izdaja te prevode iz-del jugoslovanskih literaturi predvsem zato, da bi slovenske bralce seznanila z deli drugih jugoslovanskih avtorjev. Doslej je izšlo že več kompletov teh knjig, zdaj imajo pred seboj zadnje štiri, knjige, vse še z letnico 1980. V kompletu je zgstopan en makedonski, en srbski in dva hrvaška avtorja. Naj jih predstavimo:
Simon Drakul:
Bela dolina
Makedonski pisatelj Simon Drakul je doma iz vasi Lazaropole, kjer se je rodil leta 1930. Do diplomi je opravljal razne poklice. Bil je 'učitelj, profesor, novinar, direktor gledališča, zdaj pa dela na inštitutu za nacionalno zgodovino v Skopju. Izdal je dve zbirki novel, dva romana, v gledališču je bila uprizorjena njegova drama, napisal pa je tudi več televizijskih in radijskih iger. Roman Bela dolina, ki sodi med njegove najpomembnejše stvaritve, je v originalu izšel leta 1962, v prevodu je bil izdan v Zagrebu in Beogradu, zdaj prihaja med slovenske bralce.
Bralca uvaja v spoznavanje pisatelja in teksta spremna beseda
Slobodana Mickoviča, ki pojasnjuje predvsem pomen romana Bela dolina in simbolično osebnost glavnega junaka Zmejka. Ta naj bi bil človek posebne vrste, naj bi bil osebnost, ki se dviga nad b-stale prebivalce preproste vasi, človek s posebnimi etničnimi in človeškimi lastnostmi, ki je zrasel iz divje in kamnite narave domače Vasi in se \V boju z naravo in osamljenostjo dviguje v nekak simbol nacionalnosti. Pri tem pa se pisatelj poleg moralnega problema osrednje osebnosti zaustavlja tudi ob procesu kolektivizacije makedonske vasi.
Mirko Sabolovič:
Brazgotine
Hrvaški pisatelj Mirko Sabolo-vič se je pojavil v književnosti dokaj pozno in to z romanom Zbiranje (leta 1967), ko je bil že preko trideset let star. Nato je napisal roman Pijančevanja, v katerem je prikazal svet kvaziinte-ligence v urbaniziranem okolju. V romanu Brazgotine pa se vrača k aktualni tematiki hrvaške vasi današnjega časa.
V romanu, ki ga predstavlja u-vodna beseda Ivana Cesarja, razkriva pisatelj življenjsko usodo skromnega delavca Filipa Franji-ča. Ta je po poklicu šofer, zaposlen v večjem podjetju, kjer se spopada s svojo okolico in pripoveduje o razmerah svojega oko-
...........................................................................................................m.....................n............m...............................................H.....................................................................................
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Kako pripravimo otroka
PONOVNO 0 PLINOVODU SIBIRIJA-ZAHODNA EVROPA
WASHINGT0N OPOZARJA NEMCI za sprejem v bolnišnico DA NAJ NE BODO TAKO NAIVNI
Sovjeti imajo veliko plina, nimajo pa kapitalov - Nemci potrebujejo veliko plina - Američani opozarjajo, češ da se na Sovjete ni zanesti
Hospitalizacija, oziroma sprejem v bolnišnico, predstavlja za starše, pa tudi za zdravnika težko in odgovorno odločitev. Še vedno nam beseda bolnišnica pomeni nekaj neprijetnega, nevarnega. resnični izhod v sili.
Kako pa je šele pri srcu našemu malemu bolniku, ki mora iz toplega materinega naročja nekam v neznano, pa še čisto sam. Morda je sedaj prvič, da mora od doma in o bolnišnici še ni slišal nič dobrega
Vsak zdravnik, posebno pa o-troški. se dobro zaveda, kakšne probleme, posebno psihične, predstavlja za otroka hospitalizacija. Prav posebno so prizadeti otroci, ki so vajeni le domačega okolja. Kar se tega tiče. so gotovo o-troci zaposlenih staršev, ki so čez dan v vrtcu, na boljšem.
Težko je že v naprej predvideti, kako bo naš otrok sprejel to, da mora v bolnišnico. To je odvisno v prvi vrsti od njegove sta rosti. pa od njegove duševne in predvsem čustvene zrelosti, nadalje od njegove družabnosti in prilagodljivosti, pa od navezanosti na dom in starše. In še bi-lahko naštevali.
Vsak otrok .je individualna o-sebnost. Saj otroci si dajo veliko dopovedati in, če jih nismo imeli navade plašiti z zdravniki in hudobnimi sestrami, ki dajejo velike injekcije, potem se otrok ne bo pretirano upiral odhodu v bolnišnico.
'Po navadi ni posebnih problemov z do.jenčki v prvih mesecih življenja. Da so ie čisti in siti, pa so zadovoljni. Že enoletni o-trok pa bo pogrešal starše. Med neznanimi obrazi bo sprva nekoliko zmeden in prestrašen, ven-
dar se bo kaj hitro privadil. Najtežje bo z otroci od enega do treh let. Le redkokateremu otroku pred tretjim letom starosti bomo lahko dopovedali, da mora ostati v bolnišnici, da je to poirebno, da bo čim prej zdrav. Mah bolnik se bo počutil tako samega in odrinjenega in često si bo mislil, da se ga je hotela mamica znebiti zato. ker je bolan in je toliko dela z njim.
Manj težav bo / večjimi otroki, ki se jim že da dopovedati, zakaj in za koliko časa morajo v bolnišnico. ,
S šolarji po navadi, razen nekaj solz oh slovesu, sploh ne bo problemov. V novi kolektiv se večinoma hitro užive. si doue nove prijatelje in znance in kar hitro postanejo celo preveč neu gnani.
Osnovno pravilo, kadar mora otrok v bolnišnico je, da smo z njim iskreni. Če kda.i, potem potrebuje, sedaj otrok iskrenost staršev, da jim bo lahko res zaupal, da bo vedel, da bo našel v njih oporo v svoji stiski Ne skušajmo spraviti otroka v bolnišnico s prevaro ali. kar je še huje. z grožnjami. In. če smo mu ob odhodu obljubili, da ga bomo redno obiskovali ali pa mu vsak dan pisali, moramo besedo tudi obdržati.
Otrokove težke psihične stiske se morajo zavedati tudi zdravniki in sploh vse osebje na otroških oddelkih. Zato zmanjšajmo na minimum vse boleče posege in. če le mogoče, nadomestimo boleče in'ekci:e s tabletami ali sirupi. Potrudimo se. da ne bo dr. R. R.
O načrtu, o katerem namerava- I stroški pa celo 10 milijard dola-~	n«-,« ™ meni:	von. I	nrinravlieni te
mo poročati, smo že pisali, ven dar se k njemu vračamo in to iz dveh razlogov: predvsem zato, ker gre za veliko stvar, z druge strani pa zato, ker nam zadeva posredno dokazuje, kako so -^razpoloženi* v Washingtonu. V mislih immo tako imenovani «posel stoletja*, to se pravi plinovod, ki bi ga morah zgraditi od Sibirije do Zahcdne Nemčije, tako da bi Sovjetska zveza dobavl ala zahodni Evropi, predvsem Nemčiji velikanske količine zemeljskega plina. Zadeva je privlačna, posebno zanima Bonn in zahodnonemške poslovne,ljudi*.toda v Washingto-nu opozarjajo na "nevarnost-,, ki bi «jo predstavi;al plinovod*, ker »Zahodna Nemčija bi bila odvisna od Sovjetske zveze*.
Zadeva je naslednja: zahodna Evropa potrebuje veliko energetskih virov. Sovjetska zveza pa potrebuje veliko deviznih sredstev. Zato bi Sovjetska zveza rada dobavljala «lačni* oziroma «žejni» zahodni Evropi svoj plin, ki ga ima v Sibiriji na pretek. Sovjetska zveza postavlja le en pogoj: plina je dovolj, na pretek, toda ponj pridite vi. Z drugimi besedami. Sovjeti nimajo sredstev, da bi sami gradili 5000 km plinovoda iz Sibirije do francoskih, nemških, holandskih in drugih potrošnikov. Zahodna Ev; ropa bi torej morala graditeljem plinovoda dobaviti velikanske količine brezšivnih cevi, kar bi veljalo najmanj 10 milijard zahod-nonemških mark, z gradbenimi
rjev. Sovjeti so pripravljeni te ogromne stroške kriti s plinom. Zmogljivost plinovoda bi bila 40 milijard kub. m plina na leto. Kot vidimo, gre za velike stroške in za velike količine plina,
/ torej energetskega vira. Nemci, katerih industrijske zmogljivosti potrebujejo veliko energetskih virov, so pripravljeni na to, toda njihovi zavezniki z onstran Atlantika jih opozarjajo, da naj bodo previdni, kajti "postali bi lahko tarča sovjetskega izsiljevanj«*. ^ Ko je bil zahodnonemški minister za gospodarstvo Lambsdorff pred nedavnim v VVashingtonu, je ameriškemu zunanjemu ministru generalu Haigu pojasnil podrobnosti v zvezi s tem načrtom in mu tudi nanizal nekaj zelo konkretnih podatkov, med drugim tudi naslednje: od 40 milijard kub. m plina bi Zahodna Nemčija zadržala zase 24 milijard kub. m na leto. To je sicer veliko, vendar pa komaj 35 odstotkov zahodnonemške porabe plina. Hkrati pa je to tudi komaj 5 ali 6 odstotkov zahodnonemških energetskih potreb. Celo Saudova A-rabra je v zahodnonemški energetiki močneje zastopana, ker krije skoraj 10 odstotkov zahodnonemških energetskih potreb. Za-hodnonemški minister je tudi povedal; da se je Bonn že zanimal za Alžirijo in njeno plinsko bogastvo, toda Alžirija postavlja težko sprejemljive pogoje, sosedni Norvežani okleva'o in tudi doslej »najbolj zvest dobavitelj* Ni-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
.............................................................................................................................................«•»»".»»».■
NOVICE Z VALUTNIH TRZISC
RAZVREDNOTENJE LIRE IN PODRAŽITEV ZLATA
Glavne poteze, ki so jih ubrala zalutna tržišča ta teden, so bile ■azvrednotenje italijanske lire (u-■adno za 6 odstotkov, trenutno pa e za tri odstotke), zmerna okrepitev dolarja, podražitev zlata ter pšibitev marke, švicarskega fran-<a in japonskega jena. Na padec italijanske lire sta vplivala inflacija ter poslabšanje trgovinske pilance. Dolar je nihal obratno sorazmerno z višino obresti prime rate, z.lato se je ppdražilo earadi zaostritve položaja ra Poljskem.
Lira Je padla za fi odstotkov, a bolj teoretično: takšen bo namreč njen povečan razmah pri nihanju v odnosu z ostalimi valutami EGS. Dejansko se je lira razvrednotila na valutnih tržiščih za okroglo tri odstotke nasproti ostalim trdnim valutam. O razvrednotenju lire se je že dolgo govorilo, vendar ga je le redko-kdo pričakoval prav v teh dneh. Primernejši čas za tako operacijo bi bila prejšnja jesen, tako bi si zavod Banca dTtalia prihranil lepo količino deviz, ki jih jc medtem moral prodati. Na italijansko vlado je pritiskalo več dejavnikov: EGS, poslabšanje zunanjetrgovinske bilance, povečanje inflacije ter prehuda zadolžitev javnega sektorja. Najbolj je bila seveda na dlani razlika v inflaciji med Italijo (21-25 odst.) in Zvezno repubiiko Nemčijo (7-8 odst.). Če se vsako leto zmanjša kupna moč lire. njeno razmerje z drugimi močnimi valutami ne more ostoti neokrnjeno.
Posledice razvrednotenja bodo za Italijo običajne: trenutno se bo povečal izvoz, povečal se bo turistični priliv, podražili pa se bodo uvoženi proizvodi, kmalu
tudi surovine. Čez nekaj mesecev se bodo podražili tudi državni proizvodi, plače pa bodo za nekaj časa zamrznjene. Treba bo torej zatisniti pas, kot običajno pa bo to veljalo le za nekatere, revnejše sloje.
Dolar je ostal ta teden na visoki ravni, proti koncu tedna se je celo okrepil. Obresti prime rate, ki predstavlja jo dejansko o-brestno mero, ki jo banke zahtevajo za posojila najboljšim klientom. so najprej padle na 17 odst., za en dan celo na 16,5 odst., potem pa so se začele spet višati. Na področju evrodolarja pri-hašajo trenutno naložbe v delanih od 13 do 15 odstotkov letnih obresti. V četrtek, je veljal dolar 1044 lir, 2.09 marke, 1,9 šv. franka in 210 jenov. Kljub vsakodnevnemu nihanju ostaja dolar še vedno zelo iskana valuta v mednarodni trgovini, saj so cene surovin označene po vsem sveto prav v tej valuti.
Zlato je poskočilo od 510 na 535 dolarjev za unčo. v glavnem zaradi zaostritve dogodkov na Poljskem. Za plemenito rumeno kovino je sicer že običajno, da se podraži v trenutkih, ko zadiši po smodniku na kakem koncu sveto. V Italiji še je zlato podražilo, tudi zaradi devalvacije lire, od 16.500 na 18.000 lir za gram. Cena platine je ista kot cena zlata, gram srebra pa stane te dni 452 lir.	, ,
Nemška marka je sicer poskočila od 488 na 498 lir, a je padla v odnosu do dolarja, za katerega je treba dati v Frankfurtu 2.09 marke (prej 2,04 marke). Opazovalci menijo, da neugodno vplivajo tudi na marko poljski dogodki. Zanimivo ja, da dolar ni
občutil zaostritve na Poljskem.
Švicarski frank je poskočil od 535 na 546 lir, nasproti dolarju pa je padel za dva odstotka. Britanski funt je pridobil en odstotek nasproti dolarju, japonski
jen pa je zgubil en odstotek. Med evropskimi valutami sta se dobro odrezala avstrijski šiling, ki je zlezel nad 70 lir in francoski frank, ki stane zdaj 211 lir.
-srs-
NAKUPNA CENA			TUJIH VALUT		
	Trst		Celovec	ZUricb	Beograd
	27. 3. 81		25. 3. 81	25. 3. 81		27. 3. 81
Ameriški dolar	1025,-		14,50	1.98	30,71
Kanadski doiar	860,-		12.20	1,60	25,53
Nemška marka	493,-		698,50	90,96	1494,99
Holandski florint	444,-		630,50	82,15	1353,63
Belgijski frank	29,-		41,20	5,52	90,-
Danska krona	150.—		221,-	28,87	480,58
Švedska krona	222.-		315,50	41,48	675,53
Norveška krona	190,-		270,50	35,28	575,76
Francoski frank	208,-		294,50	38,64	638,80
Italijanska lira			1,38	1,85	3.11
Angleški funt	2320,-		32,76	4,29	70,01
Irski funt	1730,-		—				'	—-
Švicarski frank	540,-		771-		.	1642,02
Avstrijski šiling	70,25		-		12,86	211,47
Japonski jen	4,80		6.85	0,93	15,OJ
Avstralski dolar	1150.-		—	■		35,26
španska peseta	11,80		16,70	2,23	35,89
Portugalski eskudo	18.-		23.—	3,85	-
Jug. dinar: mali	28,70		40.—	5,80	—
veliki	28,70		40,-	{>,80	—
Grška drahma	19,-		27,50	* ''	57.72
					
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE		DRAGOCENE KOVINE		
V TRSTU 27. 3. 1981			26. 3. 1981	Nakup	Prodaja
Sovjetski rubelj	305,-		ZLATO Milan (g)	17.700	17.900
Poljski zlot	h,80		ZLATO		
Češka krona	39.—		London (unča) 539 dol. 542		
Madžarski forint	28,70		SREBRO		
Romunski tej	28,-		Milan (kg)	431.200	438.200
Bolgarski lev	385,—		PLATINA		
Turška hra	9,-		Milan (g)	17.850	18.000
zozgmska ne bo dolgo krila trajno naraščajočim zahtevam Zahodne Nemčije.
Še več general Haig sicer «ne more* razumeti zahodnonemških argumentov, toda bonski minister jasno govori da «Mcskva ima preveč dehrih razlogov, da ne ustvarja zahodni Evropi težav*. Eden izmed teh »dobrih razlogov* je prav gotovo dejstvo, da Sovjetska zveza potrebuje veliko deviz. Njen tehnični razvoj je zelo počasen, da ne govorimo o menih potrebah prehranbenega blaga. Ker pa bi plinovod v dolžini 5000 km bil zgrajen izključno za zahodnoevropske,. potrebe, »bi bilo neumestno pričakovati, da bi Sovjetska zveza plinovod izkoriščala za kaj drugega.
Kljub tem dovolj tehtnim argumentom zahodnonemškega ministra general Haig «ne razume bonske kratkovidnosti in naivnosti*. Haig meni. da v «Zahodni Nemčiji bi morali malo več razmisliti o mednarodnih razmerah* in »imeti bi morali v vidu tudi sovjetske hegemonistične težnje*. V takem primeru »ni možno sklepati kakršnegakoli pa čeprav na videz velikega in pozitivnega posla*. Posebno ne »zaradi dejstva, ker bi tako Moskva prišla do zahodne tehnologije in to celo na kredit* in rna račun tega kredita bi imela več sredstev za oboroževanje*.
V Bonnu sicer ne verujejo, da bi mogel Washington s svojim pritiskom odvrniti Nemčijo od tega načrta, vendar mnogi sprejemajo ta opozorila kot »znak zaskrbljenosti Washingtona ob začrtovanju ostre linije, ki jo Reagan daje Ameriki*. Nekateri menijo, da VVashington trenutno ne bo dvigal glasu, da pa bi vsa zadeva mogla proti koncu leto pripeljati do trenj med Washing-tonom in Bonnom. Da bi vsaj za sedaj nekoliko potolažili Wa-shington. v Bonnu poudarjajo, da so se zahodnonemški politiki sicer ogreli za ta posel, da pa je treba za posel ogreti še zahodnonemške poslovne ljudi, kajti prav zahodnonemške banke bi morale odobriti kredit v višini 10 milijard mark za dobo 13 let. kolikor je v načrtu Moskve za odplačilo velikega posojila.
Da bi ne bilo pozneje nesporazumov in »mrzlih prh*, v Bonnu še poudarjajo, da niti v političnih krogih še ni popolnega soglasja, posebno ne po vrnitvi ministra za ekonomijo iz Washingtona. Zadeva zahodnonemške odvisnosti od Moskve naj bi bila močan argument določene opozicije, ki pravi, da je ta odvisnost zares neprijetna, da je torej potrebno pomisliti tudi na morebitno »drugo rešitev*.
In vendar tudi druga rešitev ni tako enostavna. V Bonnu trdijo, da tudi dežele, od koder Zahodna Nemčija dobiva druge energetske vire, niso kdove kako gotove za daljše razdobje, kajti po sedanji porabi energetskih virov postaja Zahodna Nemčija izredno zahtevna in «kdo nam jamči, da se bodo morebitne energetske rezerve, s katerimi trenutno razpolagamo, delile po nekem poštenem ključu?*
Zares, energetska osnova predstavlja za Zahodno Nemčijo velik, izreden problem in zato v Bonnu menijo, da je »geografska diverzifikacija* dobave energetskih virov — idealna rešitev. Po mnenju določenih krogov »je nemogoče računati, da bi prav vsi in hkrati odpovedali*. To se pravi, da Zahodna Nemčija, da Bonn, računa z energetskimi viri iz raznih predelov Bližnjega vzhoda, Severne Afrike, zahodne Evrope pa tudi iz Sovjetske zveze.
Ija, o znancih, sodelavcih, vodilnih osebnostih in o svoji osebni stiski. Imel pa je zadosti moči, da se je na svoj preprost način rešil iz zagate, v katero se je bil zapletel. Sabolovičeva kritika družbenih nasprotij — tako označuje kritika roman — je pripovedovana zanimivo in napeto, vse to pa daje poleg aktualne, sodobne tematike, romanu svojevrstno privlačnost.
Antun Šol jan:
Luka
Sodobni hrvaški pisatelj Antun Šol jan se ponaša z izjemno bogato bibliografijo svojih del. Napisal je vrsto romanov, novel, e-sejev in dram in izdal že veliko knjig. V romanu Luka, ki ga v prevodu Gitice Jakopin zbirka Vezi. predstavlja slovenskim bralcem, se seznanimo s sodobno jugoslovansko problematiko in tragedijo osebnosti glavnega junaka.
Ta se vrne v svoj dalmatinski rodni kraj, da bi kot inženir zgradil veliko Inko zaradi nafte, ki so jo našli v bližnjih hribih. Toda pokaže se, da je bila to le zmota in veliki načrt gradnje luke ostane neizveden. Inženir pa ostane osamel in prazen na obali, ki jo je mislil spremeniti in ji vdihniti novo življenje. In. ker se je medtem razšel še s svojo ženo ter izgubil sVojo ljubico, je polom gradnje tudi njegov osebni propad.
Milisav Savič:
Ujec
našega mesta
Srbski pisatelj Milisav Savič (rojen 1945 v Raški) je za svojo knjigo Ujec našega mesta dobil Andričevo nagrado, kar je bilo verjetno odločilm za uvrstitev tega dela v zbirko, ki jugoslovanske pisatelje predstavlja slovenskemu občinstvu. Medtem ko je Savič v svojih prvih delih obrav, naval predvsem odpor mladih proti nekaterim nepravilnostim v jugoslovanski družbi, je v romanu Ujec našega mesta daleč proč od vsakodnevne stvarnosti in konkretnih etničnih in psiholoških problemov mladih.
V prvem delu, ki nosi naslov Zverine, se pisatelj umakne v svet bajk. da se potem v drugem delu Godec povrne v sodobni svet in da bi prikazal porušeno stvarnost, iz leatere gradi svoj enkratni svet. ki je apliciran na današnjega človeka in njegovo stvarnost.
Sl. P.2.
v>? • i .•
Italijansko
protiatomsko
zaklonišče
MILAN — V Milanu se dela na velesejemskem prostoru nadaljujejo s polno paro. Organizatorji tega velikega pregleda ekonomskih zmogljivosti so prepričani, da bo največjo pozornost vzbudil italijanski medel protiatomskega zaklonišča.
Čeprav se ves čas in povsod govori o boju za mir, so se tudi v določenih italijanskih krogih odločili za to, da bi pripravili protiatomsko zaklonišče, ki bi ga bilo možno serijsko izdelovati. In strokovnjaki pravijo, da je italijansko protijedrsko zaklonišče zares vsestransko uporabno in varno. Gre za zaklonišče, ki bi ga mogli postaviti kjerkoli stalo pa bi od 30 do 40 milijonov lir. seveda v zvezi z »lociranjem* zaklonišča, kajti ni vseeno, ali zaklonišče postavimo nekje na periferiji mesta ali nekje na kakem dvorišču sredi mesta. Zaklonišče more sprejeti od 6 do 8 o-seb in zagotavlja »popolno izolacijo* za dobo najmanj 15 dni.
Zaščito pred močnim rušilnim sunkom in pred žarčenjem zagotavlja najprej »50 centimetrov debela plast zemlje, nato pa še 20 cm betonskega zaščitnega zidu. Struktura atomskega zaklonišča vzdrži eksplozijo jedrske bombe 1000 kiloton, to se pravi eksplozijo bombe, ki bi bila stokrat močnejša od bombe, ki so Američani 6 junija 1945 leta odvrgli na Hirošimo oziroma tri dni pozneje na Nagasaki.
Protiatomsko zaklonišče, o katerem je govor, pa je tako »popolnoma zaščiteno*, da zavaruje svoje »stanovalce* tudi proti raznim kemijskim in bakteriološkim nevarnostim. Končno bomo dodali še naslednji podatek; osnovna, struktura zaklonišča je .jeklena.
Šola
za strip-tease
Česa se ljudje ne lotijo, da bi izpeljali svoje načrte. Kdor je kdajkoli obiskal kak nočni lokal, ve, kaj pomeni strip-tease m kaj so dekleta, ki si s tem služijo kruh. Slovenci smo si za taka dekleta omislili celo nov izraz in jim pravimo slačipunce, kar ni niti' lepo. pa tudi ne no pravilih sestavljanja besed. Vsekakor na je izraz še prelep za razna slačenja, ki znajo biti tudi vulgarna, vsekakor neokusna. In to ne glede na kake moralne predsodke. V Kjebenhavnu pa se s tem ne zadovoljijo, pač pa so tam u-stanovih posebno šolo, v katerih se dekleta učijo — slačenja.
Dekleta oziroma ženske, ki tečaj ali šolo obiskujejo, pravijo,-da ni preprosta in da veliko stane. Naj bo kakorkoli, vaje spremlja glasba, učiteljica — nigerijska princesa Belina — pa poučuje tečajnice tudi to, kako naj ravnajo, da bo njihova postava čim bolj privlačna.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	»Sfida senza paura* — film, ki ga je režiral in v katerem tudi nastopa Paul Nevvmsn
11.30	Risanka
11.30	Pepper Anderson — posebni agent — TV film
12.30	Uheck - up, oddaja o medicini
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Kapetani in kralji,
TV nadaljevanka
14.30	športna sobota Milan — TENIS
16.30	Happy days — TV film
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.03 Odpri se sobota
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Posebna oddaja iz parlamenta
19.20	Eishied:
Strah v New Yorku,
5. in zadnje nadaljevanje
19.45	Almanah in vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	»Ti. bom že dal Ameriko*, zabavno glasbeni program, ki ga vodi Beppe Grillo
22.00	Na dveru angleškega kralja Jurija in. ’ - TV nadalj.
22.50	Amerikanec v Emiliji
Ob koncu DNEVNIK, v teku katerega bodo predvajali v Evroviziji srečanje Italija -Japonska, veljavno za evropsko prvenstvo v hokeju na ledu
Drugi- kanal
10.00	Sobota v gledališču:
Gastone - E. Petrolimja Mustafa - E. Petrolinija
11.50	Vabilo
12.30	Lažljivi Billy:
Billy in psihoterapija,
TV film '
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Oddaja o p trošništvu
14.00	Vzgojna oddaja
14.30	»Merletlo di mezzanotte*, film
Program za mladino
16.15	Sara in Noe
16.30' in 17.05 «11 barattolo*
17.00	Dnevnik 2 — Flash
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	Dnevnik 2 — Dribbling
19.45	DNEVNIK 2
20.40	«11 transatlantico della paura* — 6. in zadnje nadalj.
21.35	Altmanville — esem filmov Roberta Altmana
«Anche gli uccelli uccidono*, film
»Anche gli uccelli uccidono* oziroma «Tudi ptice ubijajo* je naslov filma, ki ga bo nocoj posredovala italijanska druga TV mreža. Mladi Brevvster McClcud gradi «stroj za letenj?*, ki bi lahko \Hfii	mladenič
zn.il dovolj skoncentrirati. Mladi znanstvenik, ki je zaprt v protiatomskem zaklonišču v Houstonu, ima ob sebi še mlsteriozno Louise in krokarja. Toda vse okoli njih naletimo na trupla, tako da priče policija d' malone logičnega sklepa, di. je vseh teh smrti kriv prav Bre\v-ster. Mladenič je sicer na varnem, dokler je ob njem Louise, vendar mladi mož ne p::nese tega, da ga ljubosumna ženska zapusti.
Ko gledamo film, se vprašujemo ah gre za detektivko ali za nekakšno analizo blaznosti. Vsekakor imamo občutek, da smo pred parabolo teko imenovanega odklanjanja družbe s strani mlade generacije, oziroma nam film govori ? tem, kako mladi iščejo svojo svobodo.
Ameriški režiser Altman, ki je napravil nekaj tudi zelo preprostih rekli bi «linearmh» filmov, se v tem primeru loteva bolj kompliciranih tem. Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
10.00	Evrovizija:
Hokej na ledu — svetovno prvenstvo
Norveška - Jugoslavija Švica - Romunija
19.00	DNEVNIK 3
19.35	II pollice
20.05	Vsi na oder.
tedensko rubrika F. Quilicija
20.40	Težki časi — TV nadalj. po romanu Charlesa Di ckensa
21.30	Beseda in slika
22.15	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.15	Poročila
8.20	Minigcdci v glasbeni deželi
8.30	Lolek in Bolek, risana serija
8.40	Tehtnica za natančno tehta nje — otroška nadaljevanka
9.10	Palčki nimajo pojma
9.40	Kranjska gora:
paralelni slalom zl moške in ženske
13.00	Emile Zola,
TV nadaljevanka
14.00	Poročila
14.05	Hokej SP «B» skupine: Norveška - Jugoslavija
15.25	Nogomet:
Borae - Partizan
17.20	Stekleni čeveljček, amer. mladinski film
Film Stekleni čeveljček oživlja znano pravljico o Pepelki v svojevrstni priredbi, ki de luje kot glasbeno-plesno-re-vijski film silnega vizualnega razkošja ah po domače — kot paša za oči. T; vtis poglablja še glasba Bronislava Kapra in koreografija Rolanda Petita.
18.50	Veleslalom za moške
19.05	Zlata ptica: Miškolin
19.24	TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
19.55	Vreme
20.00	Srečanja
21.50	Poročila
21.55	Vlnmilci, francosko-italijan-ski film
Film Vlomilci gotovo sedi med boljše filme svoje zvrsti, z blestečo igralsko zasedbo. Belmondo igra velikega lopova, ki ukrade cel zaklad draguljev in z avtom beži pred pokvarjenim policajem (igra ga Omar Sharif). ki se tudi sam skuša dokopati do ukra denega bogastva. Tu je še Dyan Cannon. ki niha med o-bema moškima. Čf k napeti zgodbi in izvrstnim posnet kom pregona z avtomobili dodamo še lepo grško pokra ji no, potem lahko rečemo, da se ob gledanju filma skorajda ni moč dolgočasiti.
Koper
12.00	Veliki bazar,
oddaja v službi potrošnika
14.00	Smučanje
15.25	Nogomet: Borat- - Partizan
17.15	Hokej na ledu
19.00	Odprta meja
19.30	Visoki pritisk, glasbena oddaja
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20.30	Ujetniki v vesolju — film
22.00	TV D — Danes
22.10	Texas — film
Zagreb
17.35	TV koledar
17.45	Otroška predstava
18.45	Poezija
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Vzemi denar in zbeži, ameriški film
ŠVICA
16.05	Program za najmlajše
16.25	Program za mladino
18.15	Musiemag
20.40	Vel ki McCoy - film
22.00	Radiotelevizijska tombola
TRST A
7.00.	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Svet za obzorjem; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Zimzelene melodije; 12.00 «Nas anu zutra — danes in jutri*; 12.30 Glasba po željah; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž; 16 00 Jazz v Italiji 16.30 Poslušali boste; 17.10 Mi in glasba; 17.30 Na goriškem valu; 18.00 Čehov: «Labodji spev*, dramska študija; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	'8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30. .16.30, 18.30., 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Knjiga po'radru; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z parni je. . .; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet, mladih; 11.35 Vrtiljak motivov'; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Srečanje z...; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Glasovi in zvoki; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. 17.00 Zvezdin prali; 17.32 -19.30 Glasbeni vikend.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.30, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored: 7.15 Na-pava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov, najava sporeda: 13.05 Med rojaki v zamejstvu 13.40 Zapojmo in zaigrajmo; 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Sobotni piknik; 16.15 Jugoton; 16.30 Primorski dnevnik;. 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00. 10.00,12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.15 Govori Jug; 7.40 Glasbeni odmor; 9.00 Vi-
kend; 10.30 Black-out; 10.50 Gla sbeni program z Omello Vanoni;
41.30	Kino-mesto; 12.03 Vrt pozimi;
12.30	Cab-musical; 14.03 Radiotaxi; 15.03 Tudi mi smo; 15.55 Olimp 2000; 16,30 Mi kot vi; 17.03 Kupi-dova puščica; 17.35 Objektiv Evro pa; 18.05 Globetrotter; 19.30 Pod sencem Pariza; 20 00 Dober večer,, zdravnik — zdravstven- oddaja;
21.30	Film Glasba.
RADIO 2
7.30.	8.30, 9.30, 10.00, 11.3,12.30,
13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasba po željah; 9.05 Radijska priredba; 9.32 Ta je pa lepa!; 10.12 Sobe; 11.00 Long Playing Hit; 12.45 Kontakt; radio; 13.41 Kino in glasba; 15.00 Rod Straussov;, 16.42 Hit Farade)' 17.32 Trodejanka; .21.1)0 Rimski kojncerti;, 22.15 Pesmi Barbre Strei-sand.	, V •	. '
LJUBLJANA
6.30,	8.00, 9.00, 10.00.' 11.00.-12.00, 14.00, 19.0 Poročila; 5.30 Prva ju t ran ja kronika; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.00 Druga jutranja kronika; 8,08 Pionirski tednik; 9.05 TL radiom na poti: 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; '0.05 Pojo amaterski zbori
10.30	Panorama lahke glasbe; 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Svetovna re portaža; 11.40 Zapojmo z nami: 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetij ski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13 00 Danes do 13. ure:
13.30	Priporočajo vam. .	14.05
Kulturna panorama; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri!: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Poročila; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino;
18.30	Iz dela Glasbene mladine Slu venije; 19,35 Mladi mostovi; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Lirični u-trinki; 23.10 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
28. marca 1981
SMUČANJE
NA VELESLALOMU V LAAXU
Danes se odloča: pokal Stenmarku ali P. Mahru
Američanu zadostuje tudi tretje mesto, da prehiti švedskega asa, ki je v veleslalomu že zbral maksimalno število točk
LAAX — V pičlih štirih minutah se bo danes v švicarskem gorskem središču Laaxu, kamor so zaradi pomanjkanja snega v Kranjski gori prenesli zadnji letošnji veleslalom, odločala vsa sezona: bo svoj četrti svetovni pokal osvojil Šved Stenmark ali ga bo prvič v ZDA ponesel Phil Mahre?
V	skupni razvrstitvi ima Stenmark tri same točke prednosti pred Američanom, vendar je v veleslalomu že dosegel maksimalno število točk in zato mu tudi zmaga nič ne koristi. Philu Mahru pa zadostuje že tretje mesto in z njim štiri točke, da prehiti Šveda.
V	primeru Mahrove zmage, bi svetovni pokal prvič zapustil evropsko celino: doslej so ga namreč o-svojili Italijana Thoni (1971, 1972, 1973 in 1975) in Gros (1974), Stenmark (1976, 1977, 1978), Francoz Killy (1967, 1968), Avstrijec Schranz (1969, 1970), Švicar Luscher (1979) in Wenzel iz Liectensteina (1980). Samo v ženski konkurenci je v zlati knjigi zapisano ime Američanke, in sicer Kanadčanke Greenove, ki je zmagala v letih 1967 in 1968.
Stenmark danes ne more torej narediti veliko, da zaustavi P. Mahrea razen tega, da zasede eno od prvih treh mest v upanju, da s tem potisne tekmeca navzdol na lestvici, seveda če se Američan ne uvrsti med prvo trojico. Pri tem Stenmark lahko računa edinole na napako nasprotnika ali na možnost, da se drugi danes dobro odrežejo, še zlasti Sovjet Aleksander Žirov, ki je trenutno v res odlični formi, kot je dokazal na zadnji preizkušnji v Borovcu v Bolgariji in ima tudi zagotovljeno bronasto kolajno.
Na vrhu je torej vse odločeno, le na vrstni red treba še počakati. V spodnjem delu lestvice pa bi se znalo še kaj spremeniti. Med tistimi, ki bi lahko izboljšali svojo uvrstitev, je tudi Jugoslovan Bojan Križaj, ki je trenutno na šestem mestu. V jugoslovanski odpravi v Laa-xu bodo danes nastopili štirje tekmovalci, in sicer Bojan Križaj, Jože Kuralt, Boris Strel in Grega Benedik. Križaj in .Strel, ki sta se v skupnem vrstnem redu uvrstila med prvih 32, pa bosta startala tudi na jutrišnjem paralelnem slalomu, ki šteje samo za ekipno razvrstitev, v kateri si je Švica praktično že zagotovila prvo mesto in s tem prekinila serijo uspehov avstrijske vrste, ki je trajala od leta 1972.
Trenutno je lestvica zžl' svetovni pokal taka:
1. Stenmark 260; 2. P. Mahre 257; 3. Žirov 180; 4. S. Mahre 155; 5. Miiller 140; 6. Križaj 137; 7. Wen-zel 130; 8. Weirather 115; 9. Pod-borski 110; 10. Orlainsky 105; 11. Gaspoz 102; 12. Halsnes 94; 13. Enn 93; 14. Stock 87; 15. Luthy 84; 16. Nockler 79; 17. Frommelt 77; 18. Ciganov in Wirnsberger 73; 20. Andrejev 65
AVTOMOBILIZEM
VVilliamsi spet najhitrejši
RIO DE JANEIRO - Na včerajšnjih prvih uradnih poskusnih vožnjah za VN Brazilije v formuli ena bi bil najhitrejši Argentinec Carlos Reutemann na william.su. medtem ko je prvi izmed ferrarijev dosegel šele sedmi čas.
VRSTNI RED
1.	Reutemann (Arg.) williams 1’ 35”39 s poprečno hitrostjo 189,869 km na uro
2.	Piquet (Braz.) bramham 1'35”78
3.	Jones (Avstral.)
williams	1’36”33
4.	Prost (Fr.) renault	1’37”14
5.	Patrese (It.) arrows	1’37"23
6.	Andretti (ZDA)
alfa romeo	1’37”93
7.	Villeneuve (Kan.)
ferrari	1’37”97
....................
12.	De Angelis (It.) lotus 1’38”35
13.	Giacomelli (It.)
alfa romeo	1’38”68
17.	Pironi (Fr.) ferrari	1’39”22
20.	De Cesaris (It.) mclaren 1’39”40
25.	Guerra (Arg.) osella	1’40”98
NOGOMET
Beccalossija ne bo v Madrid
ZDRICH — Zaradi opomina, ki ga je dobil na srečanju v Beogradu proti Crveni zvezdi, je disciplinska komisija UEFA izključila za eno kolo Interjevega igralca Beccalossija, ki tako ne bo odigral prvega srečanja v pokalu prvakov proti Real
Madridu. Najhujša kazen pa je doletela Michela Renquina (Standard Liege), ki bo «počival» kar šest kol zaradi sramotenja sodnika. Za eno kolo so bili izključeni še Hach-Ier (Grasshoppers), Ivezič (So-chaux), Pietra (Benfica), Schilling (Carl Zeiss) in Van Til (Feyenoord).
PLAVANJE
Nov državni rekord
Na italijanskem spomladanskem! plavalnem prvenstvu v Comu je postavila Cinzia Savi Scarponi nov italijanski državni rekord na progi 400 m mešano s časom 4’57”58.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 28. marca 1981
NOGOMET
KADETI
15.00	pri Domju: S. Manco - Breg.
CICIBANI
15.45 v.Dolini: Breg - Soncini B; 16.30 na Proseku: Primorje - Espe-ria SI.
MLAJŠI CICIBANI
16.30	v Dolini: Breg - Soncini
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
20.30	v Trstu, «1. maj«; Bor -Scoglietto.
MINIBASKET
PRVENSTVO Z&R
19.00	v Trstu, stadion «1. maj»: Bor B - SGT; 18.00 v Trstu, stadion «1. maj»: Bor A - Sokol.
MED DVEMA OGNJEMA
TURNIR ŠPORTNE ŠOLE TRST
15.00	v Trstu, stadion «1. maj»: nastopajo tri ekipe.
ATLETIKA
TEKMOVANJE NIŽJEŠOLCEV
15.00 v. Trstu, Kolonja: prireja ŠZ Bor.
Posnetek z atletskega tekmovanja nižješolcev na Kolonji
................................................................................................. MiiiniiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiuiiiiiiimiiitiniiiiiiiiiiiitiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiMimimiiiuiiiiitii
NOGOMET
V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
Jutri odločilna tekma med Gajo in Olimpio
Na Goriškem bodo naše ekipe imele lahke nasprotnike - V 2. AL je pred našimi moštvi naporno kolo
SNEŽNE RAZMERE ***
Nevcjsko sedlo 40 - 195; Fornl dl Sopra 15 - 20; Ravascletto 0 - 60; Sauris 10; Višarje 80; Velika pla nina 10 - 30; Krvavec 60; Soriška planina 70 -110; Vogel 90; Svlščaki 40; Kanin 30 - 170.
NA TRŽAŠKEM
Gaja — Olimpia
V	skupini M bodo iutri igrali o dločilno tekmo med Gajo in Olim pio, ki sta zaključili prvenstvo na drugem mestu z enakim številom točk (24).
Srečanje bo na igrišču v Ul. Fla via. torej na igrišču, kjer si ie Gaja že v sezoni 1976 77 zagotovila prav v drugem odločilnem dvoboju z Baxterjem (prvo srečanje v Mi ljah se je po podaljških končal > pri belem izidu) prestop v 2 amatersko ligo Takrat je Ga.ia končala prvenstvo na drugem mestu, ko je v 28 odigranih tekmah zbrala 44 točk, to je le točko manj od Primorca, ki je prav tako napredoval v 2. AL. Gajevci so ostali v 2. Ah dve leti nato so v sezoni 1979-86 igrali v 3. AL in letos imajo ponovno priliko prestopiti v višjo ligo. Če. pogledamo rezultate letošniega prvenstva, ugotovimo, da si ie Gaja morda zapravila preveč točk proti šibkejšim ekipam. Dobro pa so se gajevci odrezali proti močnejšim nasprotnikom in zato ni le slučaj, da so Olimpio premagali obakrat. Ker pa pregovor pravi, da v tretje gre rado, upamo, da se bo to res uresničilo.	B R.
NA GORIŠKEM
Mladost — Piedimonte
Naloga, ki čaka Kraševce, ne bo med najlažjimi. Piedimonte je nam reč v začetku prvenstva bil med favoriti za napredovanje. Sam po tek igre pa je pokazal, da so Podgorci preskromna ekipa, da bi lahko računali na tako zahtevno nalogo. Kljub temu so še vedno solidna ekipa, ki je ne gre podcenje vati.
Vermegliano — Sovodnje
V	Romjanu se bosta srečali ekipi z nižjega dela lestvice Čeprav do mačini niso nič posebnega, so v tem srečanju favoriti, če zaradi dru gega že ne, zaradi nastopa pred domačo publiko. Kljub temu Sovo-denjci z igro, ki so io večkrat po kazali, lahko upajo na ugoden re zultat.
Italcantieri — Juventina
Čeprav so Tržičani med šibkejši mi ekipami prvenstva, Juventina ne bo imela lahke naloge in to spričo igre, ki jo je pokazala v zadnjih nastopih. Štandrežci igrajo namreč preveč obrambno, iako da napadal na črta ostaja večkrat brez prave povezave, kar seveda ne daje zaželenih sadov.	(pr)
2. AMATERSKA LIGA
Jutri bodo igrali tekme desetega povratnega kola, ki bo za naše e-kipe precej naporno, čeprav igra le Vesna v gosteh. Omenili bi še, da se bodo zaradi legalne ure tekme pričele ob 16.30.
S. Marco — Vesna
Križane čaka naporno, vendar ne brezupno gostovanje. S. Marco namreč letos rad preseneti. Prav zato tudi njegov položaj na lestvici ni preveč rožnat. Ekipa je s 23 točkami na devetem mestu razpredelnice To je torej jutrišnji nasprotnik Vesne, s katerim pa imajo Križani odprte račune. Pozabiti namreč ne smemo, da je prav S. Marco v prvem delu prvenstva v Križu prvič prisilil Vesno k delitvi točk. Tudi tokrat domačini računajo na točko. Vesna pa na kaj več.
Kras — Rosandra
Po lepem podvigu, ki so ga Kraševci dosegli z remijem proti Co-stalungi, bodo gostili zdaj nevarnega nasprotnika, to je ekipo Ro-sandre, ki je na tretjem mestu lestvice. Zato bedo morali nogometaši Krasa igrati precej previdno, kajti nasprotniki imajo .v svojih, vrstah nekaj izkušenih nogometašev, ki bi znali vsako napako Krasa izkoristiti. Rosandra, seveda, rhčuna na celotni izkupiček, za Kras pa bi remi predstavljal vsekakor pozitiven nastop.
Zarja — Campanelle
Campanellam želijo Bazovci iztrgati drugih par točk in s tem utrditi svoj položaj na lestvici. Dobro pa se zavedajo, da naloga ne bo
t lahka. Ekipa Campanell je prebo-I lela krizo, v katero je zašla ob začetku povratnega dela prvenstva (štiri zaporedne zmage) in je s tem poboljšala tudi svoj položaj na lestvici. Trenutno so Tržačani na osmem mestu in računajo še na višje, to pa povsem upravičeno, saj imajo v svojih vrstah nekaj mladih, nadarjenih nogometašev, ki znajo delati velike preglavice obrambam nasprotnikov. Z 18 prejetimi goli pa so Zarjani do sedaj pokazali, da razpolagajo res s solidno obrambo, ki ima nedvomno velike zasluge za odlično prvenstvo Zarje.
Ereg — Staranzano
Zaradi kočljivega položaja je tokrat zmaga za Brežane skoraj obvezna. Vendar ne smemo pozabiti, da imajo »plavi« jutri za nasprotnika solidno ekipo Staranzana, ki je morda pomanjkljiva le v obrambi, medtem ko na sredini igrišča in v napadu razpolaga z res solidnimi -nogometaši. Naloga Brega bo zato precej naporna tudi zato, ker bodo morali «plavi« spet na igrišče zaradi diskvalifikacije v o-kmjeni postavi Tokrat sta bila zaradi štirih rumenih kartonov diskvalificirana Klun in Samec. Torej bo Breg igral okrnjen v obrambi in napadu, kljub vsemu temu pa so navijači optimisti in računa jo vsaj na eno točko.
ZA PRESTOP V C-l LIGO
JADRANOVCI JUTRI V ROHNI JURIŠAJO NA NOV PAR TOČK
Ob 18.15 bodo igrali proti tržiškemu moštvu Elcrom - V promocijskem prvenstvu Bor pred težko nalogo - Začetek 1. moške divizije
Jadran bo v jutrišnjem drugem povratnem kolu sklepnega turnirja za prestop v C-l ligo igral v Dolini proti tržiškemu moštvu Elcrom. ki ga je že v prvem delu, čeprav s težavo, premagal. Tekmo bodo igrali šele jutri, ker je danes dolinska telovadnica zasedena.
Tržiška ekipa je trenutno na predzadnjem mestu lestvice s štirimi točkami, jadranovci pa, ki so, kljub porazu v San Bonifaciu proti Pacheri, še vedno prvi na lestvici. ima;o torej kar deset točk več od jutrišnjih nasprotnikov Že to dejstvo jasno kaže, da so bili doslej naši fantje vsaj za razred boljši od jutrišnjih nasprotnikov, ki sc praktično že izpadli v C-2 ligo Tržičani, le če bi jutri poskrbeli za velik podvig proti Jadranu, bi lahko še upali, da se izognejo najhujšemu. Prav zato je pričakovati, da bodo prpti jadranovcem dali vse od s6bo	*'jc. -s*x*j
Jutrišnjega nasprotnika torej nikakor ne gre podcenjevati. Nasprotno’" ‘JdHrtincSVi 'košarka!1 jt' motajo že jutri izbrisati slab vtis. ki so ga zapustili v prejšnji tekmi nroti Pacheri. To pa lahko storijo le, če bodo odločno igrali proti Elcromu. brez vsakega podcenjevanja. Nujno je treba zbrati ta par točk, da bo C-l liga še bližja.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Medtem ko bosta Kontovel in Po
let tokrat pred dokaj lahko nalogo, I Tržič, kjer bodo igrali proti ekipi pa bodo borovci drevi doma igrali POM.
DEČKI
Slovenski peterki v tem prven stvu bodo v tem kolu pred težko preizkušnjo. Predvidevati je, da bodo naši ekipi tokrat ostali praznili rok. Jadran bo namreč igral proti miljskemu Interju, Bor pa proti vodečemu Don Boscu.
«PROPAGANDA»
V tretjem povratnem kolu se bo nabrežinski Sokol jutri v gosteh pomeril z zadnjeuvrščeno Barcola no in ima tako priložnost, da osvoji drugi prvenstveni par točk
proti Scogliettu, ki je v zadnjih kolih izredno uspešno igral in ce io prehitel borovce na lestvici. Kon tovel ne bi smel imeti težav v srečanju z zadnjeuvrščenim moštvom CUS, poletovei pa bi morali končno osvojiti prepotrebni točki v borbi pred izpadom na račun ekipe La Talpa.
1. DIVIZIJA
Kar 15 moštev bo nastopalo v letošnjem prvenstvu 1. košarkarske divizije, V konkurenci bosta tudi dve slovenski društvi: Bor z dvema ekipama in Kontcvel z eno.
Zveza je moštva razdelila v dve skupini.
SKUPINA A
Barcolana, Bor A, Inter 1904, In ter Milje, Libertas, Prevenire Trst in Renault Trst,....“ ■« j«?
SKUPINA B
Aiabarda, Bor ,JB,“ -Don - -Bosch, Kontovel, La Talpa. SABA, Stella Azzurra in POM Tržič.
Težko je dati kakšno predvidevanje o tem prvenstvu, saj je več novih društev. Naj omenimo, da bo v tem prvem kolu Bor A igral doma proti moštvu Renault, Kontovel se bo danes spoprijel z Don Boscom. medtem ko bodo jutri Borovi košarkarji B ekipe potovali v
uiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiii
ODBOJKA
V PRVENSTVU ZENSKE B LIGE
Drevi derbi Sokol-Bor Intereuropa
Za obe šesterki bo to zelo pomembna tekma v boju za obstanek - Na sporedu bo še nekaj zanimivih nastopov
Od trinajstih tekem, kolikor jih bodo odigrale naše šesterke, bo tokrat osrednje srečanje drugoligaški obračun v Nabrežini med domačim Sokolom in Borom Intereuropo. Zanimivih bo tudi nekaj drugih tekem, med katerimi bi omenili nastop vodeče Olimpie iz Bergama, ki se bo pomerila z borovci. ŽENSKA B LIGA Do konca tega prvenstva manjkajo samo še tri kola. Na dnu lestvice postaja vse bolj zamotano in nevarno ne le za Sokol ampak tudi Bor Intereuropo. Pred drevišnjem drugim derbijem imajo Tržačanke 12 točk. Sokol pa samo dve manj. Drevi sta tako bolj važni točki kot prestiž. Skratka, če Sokol zmaga
k.
Nogometna enajsterica bazoviške Zarje
v tem neposrednem obračunu ima veliko možnosti, da se reši najhujšega, Če pa Bolčinova in tovarišice potegnejo krajši konec, bi se znašle prav v končnici prvenstva, ko jp že kazalo, da so povsem na varnem, v izredno nevarnih vodah. Vsaka napoved je tu izredno tvegana. Obenem pa ne moremo mimo ugotovitve, da igra Sokol v drugem delu prvenstva kot prerojen. Medtem ko je v prvem delu pospravil samo dve točki, je bil v drugem delu kar štirikrat uspešen. Izgubil je samo z ekipo OMA Za-nardo ter pred tednom v Moglianu Venetu. Borovke pa so premagale najprej mestnega tekmeca ter potem še Barribi iz Brescie. Po zadnjem uspehu so se zvrstili trije zaporedni porazi.
Prvi neposredni obračun na stadionu «1. maj» se je končal s prepričljivim 3:0 v korist zastopnic Bora Intereurope. Ne glede na to, da imajo varovanke trenerja Ušaja z borovkami odprt račun, se prav gotovo obeta izredno ogorčen boj in slej ko prej bo odločilno to, kako bodo igrale nekatere ključne igralke, tako v domači kot tudi v ekipi gostij.
MOŠKA B LIGA
Ekipa Bora JIK Banke bo drevi gostila odlično ekipo Olimpie iz Bergama. Gostje so v 18 prvenstvenih nastopih izgubili samo eno srečanje. Na papirju je ta ekipa za naše fante nepremagljiva. Vnaprej pa ne smejo mptati puške v koruzo. Točki sta izredno potrebni in zmaga bi bila zelo dragocena. Za ta podvig pa bi morali Veljak in tovariši igrati odlično, kot še nikoli v letošnjem prvenstvu. Ob vsem tem pa se nam poraja vprašanje, ali so za tak podvig sploh sposobni.
ŽENSKA C-2 LIGA
Tako Sloga, kot tudi Breg imata drevi enkratno priložnost, da dosedanji izkupiček 22 točk povečata še za dve. Obe naši ekipi igrata doma. Dolinčanke bodo imele na drugi strani mreže Virtus Volley, va-
rovanke trenerja Peterlina pa Celimo.
Pred povsem drugačno nalogo pa bo Kontovel, ki se bo moral podati na pot v Gorico, k vodečemu Fiatu Comolliju./ Letos kaže, da Kontovel-ke za dobre ekipe znajo najti pravo »zdravilo«, saj sta to na lastni koži okusila CUS in Breg. Vprašanje pa je, če bo to uspelo tudi v Gorici.	* .
MOŠKA C-2 LIGA
Za goriško Olympio je nadaljevanje prvenstva samo še formalnost, saj bo v nadaljevanju vsak osvojen set dobrodošel. Prav gotovo bo tako tudi z ekipo Rojaleseja, ki je na četrtem mestu lestvice,
ŽENSKA D LIGA
Kgr je Sloga preložila domačo tekmo z Volley clubom na 2. april, bo nastopil samo Bor. V mestnem derbiju1 z Inter jem 1904 slovenske odbojkarice ne bodo imele težke naloge, saj so nasprotnice na repu lestvice,
MOŠKA D LIGA
Po treh zaporednih zmagah bo Juventina to pot gostovala pri vodečem in še nepremaganem Roz-zolu. Na dlani je, da je domačin izrazit favorit.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V tej konkurenci bo drevi zad-
imiMiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiimiMiimiiiiiiitiii
nje kolo. V skupini A imata Breg in Sokol lepo priložnost, da odpravita. II Modulo. oziroma Vivai Bu-sk. V neposrednem spopadu z Vol-leyem 80 ima Sloga enkratno priložnost za uspeh in tako osvoji 3. mesto na končni lestvici.
«UNDER 15» - ženske
V Dolini bo jutri derbi med Bregom in Kontovelom. Gostje so favoritinje in imajo vse možnosti, da osvojijo drugo mesto na končni lestvici. Po našem mnenju bo Sloga izredno težko prekrižala račune e-kipi OMA Zanardo, ki poleg vsega še igra doma.
G. F.
MINIBASKET
NA TURNIRJU Z&R
Zanimiv derbi
V	zadnjem kolu prvenstva Zini & Rosenwasser bo zanimiv derbi na stadionu «1. maj«; srečala se bosta namreč Bor in Sokol in ker sta o-be ekipi še vedno brez zmage, lahko pričakujemo izredno borbeno tekmo, brez favorita.
Vodeči Kraški zidar (Sežana) pa bi moral z lahkoto premagati šibki Libertas A in tako obdržati prvo mesto na lestvici.
V	prvi skupini bo Bor B igral z Ginnastico, ki bo trd oreh za Raž-move varovance, saj so italijanski fantje med prvimi na lestvici.
Polet bo počival.
Vsekakor imajo vse ekipe nekaj tekem v zaostanku.
SPORED:
Bor B - SGT
(19.00 na stadionu «1. maj«)
Bor A - Sokol (18.00 na stadionu «1. maj«)
Kraški zidar (Sežana) - Libertas A (15.00 na Vrdelski cesti)
Max
OLIMPIJSKE IGRE
PEKING — Glasnik kitajskega olimpijskega odbora je izjavil, da sklep Tajvana, da se odslej udeleži olimijskih iger pod drugačnim imenom, zastavo in državno himno, dokazuje, da je Tajvan kitajska provinca. Glasnik je še dodal, da Kitajska odobrava sporazum, ki sta ga v ponedeljek dosegla mednarodni olimpijski odbor in Tajvan.
TENIS
Na mednarodnem teniškem turnirju WTC v Milanu sta Američana McMair in Gullikson premagala v osmini finala moških dvojic Jugoslovana Franuloviča in Brazilca Kirmayra s 6:4 in 6:1.
še en izid:
McEnroe (ZDA) —
Amritraj (Ind.) 6:3, 5:7, 6:2
ODBOJKA
' ŽENSKA B LIGA
19.00	v Nabrežini: Sokol - Bor Intereuropa.
MOŠKA B LIGA
18.00	v Trstu; stadion «1. maj«: Bor ,JIK Banka - Olimpia Karmak Bergamo.
ŽENSKA C-2 LIGA	,
20.45 v Dolini: Breg Virtus Vol-ley; 20.30 pri Banih: Sloga - Celima; 21.00 v Gorici: Fiat Comolli -Kontovel.
MOŠKA C-2 LIGA	*
20.00	v Rernugnano: Rojalese -01ympia Gorica.
ŽENSKA D LIGA
18.00	v Trstu, licej Petrarca: Inter 1904 - Bor.
MOŠKA D LIGA
20.30	v Trstu, Ul. Zandanai: Roz-zol - Juventina.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
17.30	v Dolini: Breg - II Modulo; 21.15 v Nabrežini: Sokol - Vivai Bu-sa; 17.00 v Trstu, šola Volta: Volley 80 - Sloga.
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI TURNIR
15.00	v Riccioneju: nastopa tudi Dol jakova (Kraš).
JUTRI
NEDELJA, 29. marca 1981
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.30	v Ribiškem naselju: S. Map-co - Vesna; 16.30 v Repnu: Kras * Rosandra; 16.30 v Bazovici: Zarja -Campanelle; 16.30 v Dolini: Breg -Staranzano.
3.	AMATERSKA LIGA
16.30	v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Gaja; 16.30 v Doberdobu: Mladost - Piedimonte: 16.30 v Romjanu: Vermegliano - Sovodnje; 16.30 v Tržiču: Italcantieri - Juventina.
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Bazovici: Primorec - O-limpia; 10.30 v Repnu: Kras - Do-mio.
NAJMLAJŠI
10.30	v Dolini: Breg - Zaule; 9.45 na Opčinah: Roianese - Primorje;
12.00	v Trstu, Vrdelska c.; Triesti-na - Zarja.
ZAČETNIKI
9.30	v Dclini: Breg - Costalunga; 10.30 na Padričah: Gaja - CGS;
13.00	na Opčinah: S. Andrea A -Primorje.
KOŠARKA
POULE C-l
18.15 v Dolini: Jadran - Elcrom. PROMOCIJSKA LIGA
11.00	na Kontovelu: Kontovel -CUS; 16.00 v Dolini: Polet - La Talpa
DEČKI
8.30	v Trstu, «1. maj«; Bor - Don
Rncpo
PROPAGANDA
15.00	v Trstu, Ul. deila Valle: Barcolana - Sokol.
, SMUČANJE
KANIN 81
9.00	,na Nevejskem sedlu: prirej« SPDG.
ODBOJKA
«UNDER 15» - ŽENSKE
9.30	na Proseku: Kontovel - Breg;
10.00	v Trstu, Petrarca: OMA Zanardo - Sloga.
NAMIZNI TENIS
DEŽELNI POLFINALE PROM. LIGE
9.00	v Vidmu: Rangers - Kras. DEŽELNI NASTOP DVOJIC
15.00	v Vidmu; nastopa tudi Kras.
SINOČI NA «1. MAJU*
Občni zbor ŠZ Bor
Na stadionu «1. maj« je bil sinoči 23. redni občni zbor športnega združenja Bor, na katerem so podali obračun bogatega in resnično razvejanega delovanja te naše najbolj množične mestne športne organizacije in nakazali smernice, kako to delovanje v bodoče utrditi na temeljih in v skladu s prijemi, ki so jih v tem času postavili.
O sinočnjem občnem zboru bomo še poročali.
Ascoll - Avellino	1
Catanzaro - Udinese	1
Florentina - Como	1
Inter - Juventus	1
Napoli - Bologna	1
Perugia - Plstoiese	1
Roma - Cagliari	1
Torino - Brescia	1
Palermo - Milan	X
Rimini - Lazio	X
Spal - Cesena	1
Empoli - Mantova	1
Lanciano - Maceratese Z
X I
nillltllltlllllllllllMIIIIIIIIIIIIIItllllllllllt I tl llllllttlllllllllll III lllllllltlltlltllllllllllf Hilli tlllt1tfl||||||i|t|||lt|||||||f|||ltt(l|tll|IVIItll||||l||||||||||||||||tlllllltllllltltt|tt||H|
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	*-— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
NAMIZNI TENIS
DANES V RICCIONEJU
Sonja Doljak (Kras) v državnem dresu
Igrala ha na mednarodnem troboju naraščaj niških reprezentanc Italije, Jugoslavije in Avstrije
Namiznoteniška igralka Krasa Sonja Doljak bo danes ponovno oblekla dres italijanske mladinske državne reprezentance, ki bo v Riccioneju nastopila na troboju v naraščajniški reprezentanci Italije proti Jugoslaviji in Avstriji. Ta nastop sodi v okvir priprav na evropsko mladinsko prvenstvo.
Trenerka italijanske reprezentance Santifaller je nameravala pova biti v državni dres tudi Damjano Sedmak, ki sodi v ožji izbor kandidatk za državno reprezentanco, ker pa so pri Krasu po navdušujočem zaključku prvoligaškega prvenstva (in pred italijanskim prvenstvom za posameznike) trenutno malo zmanjšali intenzivnost treningov. da si igralke duševno ih te lesno nekoliko opomorejo, bo Kra-sove barve tokrat zastopala le Do-
1 jakova. Vsekakor gre za ponovno priznanje in to je lepa priložnost za mlado igralko, da si nabere mednarodnih izkušenj in pokaže vse svoje znanje.
B. S.
V DVEH NASTOPIH
Kras v Vidmu
Namiznoteniški igralci Krasa bodo jutri nastopili v Vidmu, kjer jih čaka dvojna važna preizkušnja. Moška postava (brata Colja, Štoka in Castellani), ki je pristala na drugem mestu promocijskega prvenstva, se bo zjutraj v deželnem polfinalu pomerila z videmsko ekipo Rangers. Favoriti so seveda doma čini, ki razpolagajo z zelo obetajočimi igralci.	,
V popoldanskih urah pa bo deželni nastop dvojic v kategoriji dečkov, deklic in naraščajnikov. Najboljši se bodo uvrstili na državno namiznoteniško prvenstvo.
B. S.
KOLESARSTVO
Sovjeti za «Giro»
Sovjetska kolesarska zveza je za letošnji «Giro», na katerem bodo lahko nastopali tudi amaterski tekmovalci, prijavila svojo ekipo, v kateri je trenutno 17 imen, vendar pa jih bo izmed teh nastopilo le deset Letošnji «Giro» bo trajal od 14. maja do 7. junija, sovjetski kolesarji pa bodo prispeli v Italijo na priprave že 30. aprila.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 dtp. za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubl]on« Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih:, povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Postni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
28. marca 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska f
fZTT
ITrst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
OGROMNO ŠKODE V BEOGRADU IN OKOLICI
SAVA IN DONAVA SE UMIRJATA NEVARNOST POPLAV PA ŠE OBSTAJA
V Srbiji je poplavljenih več kot 4.200 hiš - Pomoč iz vse Jugoslavije
BEOGRAD — Naraščanje rek, zlasti Save in Donave se umirja, vendar so pred številnimi ekipami civilne zaščite, mladinskih brigad, enot armade in di-ugimi nov. težave. Obrambni nasipi so vse bolj razmočeni in vse teže prenašajo obremenitve vodnih mas. Podtalnica prodira pod nasipi, razmaka zemljišča in onemogoča delo mehanizacije. To pomeni, da za obrambo pred poplavami ostaja le delo rok, da se bodo tisočim morali priključiti še novi branilci. V republiškem štabu za
civilno zaščito Srbije pravijo, da iz številnih občin prihajajo poročila o vse večjem drsenju zemlje, ki povzroča veliko škode na cestah, kanalizaciji in vodovodu, poštnih in e-tektričnih zvezah.
Drsenja zemlje je največ na območju beograjskih občin. Tako pri Obrenovcu med Umko in Baričem trije plazovi ogrožajo 50 hiš, štiri pa so porušene. Podobno je v Zemunu, Višnjici in v Velikem Gra-dištu. V naselju Zabari je ogroženih 26 gospodinjstev, zaradi plazu pa
Sprejetje plana velik političen dosežek
Nedolgo tega, pravzaprav še pred dobrim mesecem, so novinarji, ki spremljajo delo jugoslovanske skupščine, sklepali, da 'skupščina ne bo mogla še tako kmalu sprejeti načrta o gospodarskem in družbenem razvoju Jugoslavije za naslednjih pet let. To niti niso bila samo novinarska sklepanja. Tudi mnogi delegati, ki so se ukvarjali s snovanjem tega plana, so dali jasno vedeti, da plana ne bo mogoče sprejeti v začetku marca, kot se ,ie predvidevalo (in kot je zvezna skupščina sklenila lansko jesen). Razlike v pogledih na posamezne dele plana so bile med republikami tolikšne, da je bilo zares optimistično vsako napovedovanje, da bo plan sprejet še pred pomladjo. Toda
—	zvezna skupščina je srednjeročni plan <petletni) sprejela sredi marca, posamezne republiške skupščine pa take plane o razvoju republik sprejemajo prav zdaj. Kako je mogoče, da so se tolikšne razlike med republikami iz-gladile v tako kratkem času, se sprašujejo marsikje
Čeprav bi bilo pričakovati, da bo najtežje najti skupno stališče o tem, kakšen gospodarski razvoj naj doživi Jugoslavija v naslednjih petih letih, je bil tu dogovor najprej dosežen. Zdelo se je. da bo to najtežje doseči zato, ker so bili pogledi posameznih republik ekstremno različni. Nekatere republike — posebno mani razvite
—	so zahtevale celo hitrejši in burnejši gospodarski razvoj kot v minulem obdobju: druge republike in to predvsem tiste z razvito industrijo, pa so zahtevale močno umiritev na tem področju. Prve so svoje zahteve opirale na dejstvo, da je treba doseči hitrejši razvoj mani razvitih krajev, da bi se tako začele razlike med manj razvitimi in razvitimi zmanjševati. Druge pa so opozarjale, da je možno v nekakšnem časovnem intervalu manj ekstenzivnega gospodarskega razvoja hitreje odpravljati gospodarska neskladja.
Ubrana je srednja pot: rast družbenega proizvoda (na poseben način izračunan nacionalni dohodek) naj bi bila v naslednjih petih letih 4.5 odstotna, kar je za 1,2 odstotka mani kot v minulih petih letih. Še večja razlika .je pri sami industrijski proizvodnji. Industrija naj bi naslednjih pet let izdelala vsako leto za 5 odstotkov več, v minulih petih letih pa je bil njen plan zastavljen pri 6.9 odstotka. Največ so k tej srednji poti prispevale zdajšnje gospodarske razmere. Prevladalo je mišljenje, da je razvoj v minulih petih letih bil lahko tako buren zato, ker .je bil umetno napihnjep. In sicer z uvozom blaga, opreme in denarja. Zdaj pa ie dosežena meja (to dokazujejo podatki), ko razvoj na kredit tudi zaradi političnih vzrokov ni več mogoč.
Zaradi tako tekočega dogovarjanja o družbenem proizvodu in industrijski proizvodnji bi bilo pričakovati, da pri dogovoru o naložbah ne bo težav. Glede na planirano manjšo rast industrijske proizvodnje .je bilo vsem republikam jasno, da bo treba dati za naložbe manjši delež nacionalnega dohodka kot je odtekal doslej. Po številnih razpravah je bil dogovor dosežen vendarle komajda kakšno uro prej, ko .ie bilo določeno, da bodo v zvezni skupščini glasovali o pianu. Če dogovora o naložbah ne bi dosegli, plan ne bi bil sprejet. Razen Slovenije so vse druge republike soglašale, da bi lahko za naložbe porabili 38.6 odstotka velik delež nacionalnega dohodka. Za Slovenijo je bilja delež prevelik, češ da dopušča preširoko investicijsko fronto, kar pa ne omogoča stabilnejšega gospodarjenja. Svoj predlog o manjšem deležu za naložbe .je umaknila šele pod pritiskom dejstva, da bi bila storjena večja škoda, če ne bi dokončali tistih objektov in naprav, ki smo jih že začeli graditi in za katere je bilo porabljenega že veliko denarja, kot pa da bi gradnjo teh naprav in pbjektov zaustavili. Predlog so umaknili tudi zato. ker je zvezna vlada zagotovila, da se bo obseg naložb vsako leto zman jševal. Vseeno pa je kljub prejšnjim zahtevam po hitrejši rasti naložb —
v začetku so predlagali, da bi za naložbe namenili vsako leto za 2 odstotka več denarja — prevladal zmernejši predlog o 1,5 odstotni rasti, kar pa je kot rečeno, nekaj več kot je zahtevala Slovenija.
Podobne težave so nastopile pri usklajevanju gospodarskih odnosov s tujino. Da naj se izvoz blaga in storitev vsako leto poveča za 8 odstotkov, uvoz pa le za 1,1 odstotek,, je bilo hitro dogovorjeno. Spet je gospodarska realnost bila tista, ki je narekovala tak tempo. Vendar tudi ta dogovor ni bilo lahko doseči, kajti zamisli o izvozu in uvozu so si bile zelo nasprotujoče In v odboru, ki je usklajeval te zadeve, so se nekaj časa celo samo spraševali, kaj je sploh mogoče storiti, ko eni zahtevajo da bi za vsako ceno vse izvažali, drugi pa. da bi izvažali samo najnujnejše.
Več nesporazumov pa je bilo okoli zadolževanja v tujini. Po mnenju večine naj bi oosoiila v tujini jemali zgolj za gospodarske namene in za to, da bi z njimi pokrivali zunanjetrgovinski primanjkljaj. Nekateri pa so zahte vali. da na.j bi natančno določiti, za katere gospodarske objekte naj bi najemali tuja posojila Tako stališče je na primer odločno zagovarjala Srbija. Našli so izhod — to so «podrobno.sti». ki jih lahko obdelajo v drugih dokumentih, zato naj razprava o tem teče še naprej, plan pa lahko skupščina kliub temu sprejme Takemu načinu nekateri zdaj pravijo konti nuirano planiranje, pri katerem .je najvažnejše, da je dosežen dogovor o bistvenih zadevah, Dosa-mezne stvari pa lahko urejajo kasnejši dokumenti. '
Največ težav pri usklajevanju so toirej delala tri vprašanja: naložbe. trgovanje s tujino ir> mo netarna politika. Odgovore so našli tik pred zdajci. Tak grob oris najbolj zapletenih posameznosti okoli plana bi lahko navajal na sklep, da so bili dogovori vendarle sprejeti pod takšnim ali drugačnim pritiskom, kaiti težko je verjeti, da so republike prej tako različne poglede in nasprotu joče zahteve izgladile v tako kratkem času. Ponuja se torej sklep, da razlike med republika mi ostajajo za plansko fasado. Poročevalci iz zvezne skupščjine, pa tudi najvidnejši funkcionarji (kot npr. predsednik zvezne skupščine Dragoslav Markovič) take sklepe zanikajo, če so bile razlike, je to povsem normalno. Sam sistem dogovarjanja in usklajevanja pa je pokazal, da je na ta način možno rešiti tudi najbolj zapletena vprašanja. Teh za pletenih vprašanj pa .je bilo pri tokratnem snovanju srednjeročnega plana vsaj sedemdeset. Tak šno številko so namreč povedali v zvezni skupščini, ko so planski dokument šele začeli pripravljati. Zato seveda ne bi smela presenečati navidez pretirana izjava predsednika skupščine SFRJ, ko je dejal, da je sprejetje- nla na «največji politični dosežek* in da je bilo opravljeno »delo. ki ima izJemen politični in gospodarski pomen*.
Globino političnega problema smo že nakazali. Gospodarskega pa je slikovito označil neki beo grajski komentator, ko je dejal, da .je s planom skrojena tesna obleka. Drugi pravijo tej tesru obleki — projekcija umirjenega razvoja. Ta projekcija pa pomeni, da naj bi se celotna potrošnja povečevala letno le za 2.8 odstotka (torej je precej manjša kot naj bi bila rast družbenega proizvoda), vsako leto bi dobilo delo le 2,5 odstotka ljudi več (doslej več kot 4 odstotke), vsako leto bi zgradili tudi za 2,5 od stotka več stanovanj življenjski standard naj bi se izboljševal po 2,8 odstotni stopnji in tako naprej Kljub temu. da so te stopnje še vedno precej večje kot npr veljajo za industrijsko razvite države in kot jih prikazujejo za naslednjih pet let analize OECD, pa so nižje kot smo jih bili do slej vajeni v Jugoslaviji. Zato je tudi tista primerjava o tesni obleki kar pravšnja.
JOŽE PETROVČIČ
je zaprta cesta Oraovica - Petovac na Mlavi. Zaradi poplav je prepovedan promet po cesti med Negoti-nom in Kladovom, v tem mestu je poplavljenih nad 500 hiš, 177 družin so že izselili.
V negotinski občini je vas Mi-hajlovac odrezana od sveta. Naselje oskrbujejo s čolni. Na gradbišču hidrocentrale Djerdap 2 uspešno ščitijo temelje strojne dvorane, o-premo in mehanizacijo pa so umaknili. Železniška proga v Prahovu je prekinjena.
Po podatkih republiškega štaba je v vsej Srbiji poplavljenih nad 4200 hiš, več kot 250 je porušenih, ped vodo je 25 organizacij združenega dela, v nekaterih so zaradi poplav prekinili proizvodnjo. Pomoč ogroženim območjem prihaja iz vse Jugoslavije. Najhuje bo, ko se bo voda umaknila, s-j bo podtalnica onemogočala obsežno delo pri odpravljanju posledic poplav, (dd)
PO DOLGOTRAJNIH RAZPRAVAH IN POLEMIKAH
Članice EGS dosegle sporazum o uvedbi skupne «poietne ure»
Zaplet pa obstaja še vedno v zvezi s povratkom na «normalni» čas
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
ZAHTEVA POSL. TROMBADORIJA
Treba je kaznovati blatenje partizanstva '
RIM — Po objavi članka nekdanjega senatorja SVP Volggerja v južnotirolskem tedniku «Volksbote», ki blati partizanski napad na skupino »nedolžnih nemških policajev*, v Ul. Rasella v Rimu leta 1944, je komunistični poslanec Trombadori z brzojavko udeležencem vsedržavnega kongresa ANPI v Genovi zahteval sodni pregon proti nekdanjemu južnotirolskemu senatorju.
' Zdravnikovo mnenje
(Nadaljevanje s 4. strani!
osi a la otroku bolnišnica v spominu kot neke vrste mučilnica ampak kot hiša, kjer je našel nove prijatelje, prijazne tete in strice in. kjer ie slišal toliko zanimivih pravljic, gledal televi-ziio, filme, kjer imajo toliko lepih igrač in zanimivih knjig.
In Če naš malček ne more zaspati brez svojega medvedka, pa naj je še tako oguljen, ne iztrgajmo mu še tega edinega, kar ga veže na dom. Res je, da ponekod strogi bolnjški oredDisi prepovedujejo vnašanje in odnašanie iz bolnišnice vse, kar bi lahko širilo infekcijo. Vendar ne bo posebne škode, če včasih ob sprejemu zamižimo na eno oko Kak tak medvedek včasih naredi čudeže.
In kadar bo naš mali bolnik spet zdrav in pripravljen za odhod. pridimo ga iskat čimprej. kaiti ni huišega za otroka kot to. da ves dan zaman pričakuje starše, pa čeprav so mu že zui-traj obljubili, da bo šel lahko domov.
S pravilno pripravo otroka na snreiem v bolnišnico lahko malemu bolniku bivanje v n.iei bistveno olajšamo in olepšamo, zdravstvenemu osobiu pa na ta način omogočimo lažje in uspešnejše delo.
BRUSELJ — Noč od danes na jutri bo za večino evropskih držav eno uro krajša kot običajno. Ob dveh zjutraj (ob enih v Veliki Britaniji in na Irskem) bodo namreč urine kazalce premaknili za eno uro naprej in tako pričeli petmesečno obdobje «poletne ure*, ki naj bi omogočila z boljšim izkoriščanjem dnevne svetlobe prihraniti nekaj dragocene energije.
Letošnja epolet na ura» je skorajda zgodovinskega pomena, kajti v zahodnoevropski skupnosti so prvič doslej uspeli uskladiti mnenja članic o pričetku tega obdobja. Dosedanje razprave o enotnem premikanju urinih kazalcev so namreč kar nekaj let tičale na dnevnih redih ministrskih srečanj, kajti o tem vprašanju nikakor ni bilo soglasja, podobno kot ob dilemi, kakšne barve naj bo enotni potni list za državljane EGS (slednja debata je trajala šest let in se je dokončno zaključila šele letos). Velika Britanija in Irska sta do lani vztrajali pri samostojnem določanju svojega poletnega časa, ZR Nemčija pa je omahovala zaradi zahodnega Berlina, ker v Nemški demokratični republiki niso bili za prehajanje na «poletno uro*, bi uvedba tega časa v ZR Nemčiji zakomplicirala uresničevanje tega ukrepa in povzročila celo politične probleme. In ker je bonska vlada ostala neodločna, vse do letos je poletni čas zavračala tudi Danska, ki jo z ZR Nemčijo povezuje večina transportnih poti.
«Prelom» v dolgotrajnem dogovarjanju o uvajanju «poletne ure» pomeni šele ministrski sestanek julija lani, ko so članice skupnosti končno sprejele kompromisni predlog bruseljske komisije naj bi kazalce družno premaknili v noči od 28. na 29. marec. Datum so namernima preračunali na nedeljo, da bi bilo manj zmešnjav-e prilagajanjem voznih redov. Poleg deseterice bodo «poletno uran- hkrati pričele še Avstrija, Švica, Finska, Norveška, Portugalska, Švedska, Španija, NDR, ČSSR. Poljska in Madžarska.
Toda, če je komisiji v Bruslju uspelo uskladiti pričetek »poletne ure*, je imela manj sreče z dogovarjanjem o njenem koncu in tako bodo članice EGS različno zaključile numetni čas*, kot so ga poimenovali v Švici, kjer so ustanovili posebno organizacijo za boj proti «protinaravnemu» določanju časa. Na «kontinentu» bodo urine kazalce pomaknili nazaj 27. septembra, Velika Britanija in Irska pa sta ostali neomajni in bosta na «normalni» čas prešli šele 25. oktobra. Zaradi tolikšnih zapletov s poletnim časom so v komisiji že izdelali program za pričetek poletne ure do leta 2000 in — če bo predlog naletel na razumevanje ministrov — bodo v zadnjem letu tega tisočletja kazalce premaknili 26. marca, kot napoveduje daljnovidna
komisija, še vedno pa ostajajo težave s koncem poletnega časa. Tukajšnji strokovnjaki, ki si belijo glavo, kako pritegniti Veliko Britanijo in Irsko v «čredo», so se odločili za kompromis. Od leta 1983 dalje — prej očitno ne bo soglasja o tej žgoči dilemi — bi poletni čas zaključili drugo nedeljo v oktobru, kar je v sredi med zahtevami «kontinentalnih* članic EGS, ki se zavzemajo za zadnjo nedeljo v septembru ter Britanijo in Irsko, ki sta za čas od 23. do 29. oktobra.
BOŽO MAŠANOVIČ
NA SEJMU ALPE-ADRIA
Turistično sodelovanje med Kalijo in SFRJ
LJUBLJANA — V okviru mednarodnega sejma Alpe - Adria je Italijanska državna ustanova za turizem ENIT priredila dan italijanskega turizma, tržaška Avtonomna letoviščarska ustanova pa je pred-sinočnjim povabila na slavnostno večerjo v hotel Lev ugledne zastop nike političnega in družbenega življenja in turistične operaterje iz o-beh držav. Sproščenega delovnega srečanja so se udeležili med drugimi predsednik komiteja za turizem IS SR Slovenije inž. Franc Razdevšek, podpredsednica ljubljanske
mestne skupščine Anka Tominšek, predsednik skupščine RTV Ljubljana in član CK ZKS Jože Smole, predsednik republiškega komiteja za informiranje Tone Vahen, glavni taj-niK Turistične zveze SRS Vekoslav Sršen, z italijanske strani pa italijanski generalni konzul v Zagrebu Claudio Bayrossi, predstavnik ENIT in direktor revije «Italjug» dr. Lui-gi Saporito, predsednik tržaške ALU Italo Giorgi in ravnatelj dr. Stelio Rosolini.
Saporito je v nagovoru naglasil zgledno sodelovanje obmejnih dežel na turističnem področju ter med ENIT in Turistično zvezo SFRJ, ki bosta v začetku prihodnjega leta priredili skupno propagandno akcijo, skupni teden italijansko - jugoslovanskega turizma v New Yorku, da privabijo čimveč turistov iz ZDA na Jadran, ki postaja na osnovi takih pobud evropsko morje zbliževanja in miru. Giorgi je omenil izredno zanimivo razstavo o zakladih Inkov in je povabil šolske ustanove iz SRS, naj prirejajo ob tej priložnosti izlete v Trst.
V imenu IS SRS in slovenskih gostov se je gostiteljem zahvalil inž. Razdevšek, ki je poudaril stvarnejši pristop dvostranskega sodelovanja na turističnem področju, ki ustvarja iz Jadrana «zaliv miru in prijateljstva*, kar ni le skupno turistično geslo, ampak tudi svojstven prispevek k utrjevanju miru na svetu.
Lažne vojne škode: oprostitev apolitičnih* obtožencev
MILAN — Sodna obravnava o <dažni vojni škodi* se je končala z oprostitvijo vseh’ «političnih* obtožencev (podtajnik Brandi, šef Andreottijevega urada Bernabei in posebni tajnik Emilia Colomba Crocetta) in z obsodbo na sedem oziroma-šest let zapora glavnih protagonistov afere Fusarolija in Guastija. Slednja sta ponaredila dokumentacijo o domnevni škodi, ki naj bi jo med vojno utrpela nekatera milanska podjetja in zahtevala, naj jim država odplača odškodnino (preko 40 milijard lir). Pred sodniki so se med procesom zvrstili kot priče številni politiki, med katerimi Andreotti, Preti, Emilio Colombo in Malagodi, ki so se le za las izognili «kleščam» parlamentarne preiskovalne komisije.
Uspešen rop RB v Rimu
RIM — Rdeče brigade so včeraj ponovno izvedle akcijo «sa-mofinansiranja* prevratniške dejavnosti. Komandos, ki so ga sestavljali štirje brigadisti, je namreč oropal državno delavsko banko. Izkupiček bliskovitega vdora v- urade kreditnega inštituta znaša okoli 125 milijonov lir. Teroristi so tudi pustili več letakov, ki vsebujejo znano «strateško resolucijo 1980». Preiskovalci domnevajo da je akcijo izvedel rimski vod RB, ki je ponovno okrepil svoje vrste, ki jih je policija, z aretacijo Maurizia Jannellija in drugih, zdesetkala lani jeseni. Vod sestavlja sedaj približno 70 teroristov.
Upor v mladoletniškem zaporu
SALERNO — Mladoletna zapornika Massimo Pecora in Costantino Senatore sta včeraj zajela poddirektorja prevzgojnega mladoletniškega inštituta ter nekega vzgojitelja in se z njima zaprla v urad. Mladeniča sta zahtevala, naj jima oblasti zapora priskrbijo avtomobil, s katerim sta se nameravala oddaljCti. Po dolgotrajnih pogajanjih pa sta se 1« predala in izpustila talca.
Scalzone zbežal v tujino
RIM — V pismu, ki ga je naslovil prijatelja Francu Pipemu in ga bo tednik «L’Espresso» objavil v prihodnji številki, voditelj padovsklh avtonomistov Oresta Scalzone, ki je pred dnevi zapustil prisilno bivar lišče v Rimu, piše, da se je zatekel v tujino skupno z ženo in hčerko. Svojo odločitev opravičuje s trditvijo, da sta ga zdravstveno stanje in bojazen pred morebitnim povratkom v zapor, povsem izmučila.
Že leto, v katerem je bil odobren kraljevi odlok o vojaških sodiščih — 1941 priča o tem, kakšna je osnova ureditve teh sodišč. Po določilih tega kraljevega odloka je bilo sestavljeno tudi — takrat «posebno» — vojaško sodišče, ki je obsodilo Pinka Tomažiča in tovariše na smrtno kazen.
Morda že to zadostuje kot vrtka:, na katerih načelih je osnovana italijanska vojaška zakonodaja, ki. in to ie treba poudariti, je še vedno v veljavi. Sicer pa so vojaška sodišča sama po sebi odraz represivne dejavnosti, sai so po nekakšni logild, ki je seveda brez vsakršne racionalne osnove, mnogo strožja od «navad-nih* sodišč. Zato ni nič čudnega, če se vojaških sodišč poslužujejo vsi latinskoameriški režimi za potrjevanje svoje diktatorske politike.
Osnovna značilnost pravne dejav
Danes vojak
jutri sodnik
nosti teh sodišč je, da niso pristojna le za kršitve vojaške discipline. Vsak vojak, ki zagreši kaznivo dejanje v okviru opravljanja svojega poklica (ali služenja vojaškega roka) je podrejen disciplini vojaškega sodišča. Vojak, ki nekaj ukrade v vojašnici, mora tako pred vojaško sodišče.
Tu pa se postavlja problem enakosti vseh državljanov. Kje je jamstvo, da bo ravnanje z voja-kom-tatičem enako ravnanju s tatičem, ki ni vojak, pa čeprav sta ukradla predmet povsem enake vrednosti? Dejansko tega jamstva ni, saj je celo zakonik drugačen.
Višek vsega pa ie v sestavi vojaških sodišč. Sodni zbor sestavlja pel članov, od katerih ie samo eden poklicni sodnik. Ostali štirje so visoki vojaški častniki, generali ali polkovniki, ki iih pokličejo kar iz vojašnic na zase-' danie sodišča. Skratka, danes je vojak, jutri pa nenadoma poslane sodnik.
Ob tem se tudi dogaja, da je vojaško sodišče mnogo milejše z visokimi častniki kot z nižjimi častniki ali s podčastniki, da o navadnih vojakih ne govorimo.
Vojaško sodišče je tudi stalna grožnja karabinjerjevi., finančnim stražnikom in do pred nekaj dnevi, ko je bil odobren zakon o reformi policije — tudi agentom javne varnosti,- Če ne. poslušaš, te čaka vojaško sodišče: kolikokrat so policisti, ki veljajo za demokratične in so zato nasprotovali nekaterim represivnim posegom policije, slišali tako grožnjo!
Logično bi torej bilo, da bi vojaška sodišča odpravili, oziroma da bi jih ohranili samo za vojni čas. Odpraviti pa jih ni mogoče, ker jih ustava izrecno predvideva. Predlog, s katerim se radikalci predstavljajo na referendumu, je torej drugačen in izhaja iz dejstva, da ustava ne vsebuje nobenih določil o sestavi vojaških sodišč. Na referendumu se bomo torej izrekli za to. če soglašamo s črtanjem tistih delov omenjenega kraljevega odloka iz leta 1941, ki predvidevajo, da sestavljalo vojaška sodišča tudi častniki.
Če bi bil ta predlog sprejet, bi bila vojaška sodišča sestavljena samo iz poklicnih sodnikov.
Ostala bi torej «vojaška sodišča», spremenila pa bi se njihova sestava.
Utemeljitev te zahteve temelji predvsem na anahronizmu te inštitucije, v kateri je čin pred poklicnostjo in kjer pripada odločitev za 80 odstotkov ljudem, ki niso sodniki. S sprejetjem predloga radikalcev bi se nedvomno mnogo izboljšala poklicnost vojaških sodišč, ki bi tako postala res «sodišča» v pravem pomenu besede.
Tisti, ki tem predlogom nasprotujejo, se sklicujejo predvsem na ■spoznavanje ambiehtai, kar naj bi bila izključna lastnost vojaških častnikov. Nasprotstvo prihaja seveda pretežno iz vojaških krogov, kar pa se političnih stiank tiče, so proti spremembi vojaških sodišč demokristjani, mi-sovci. liberalci, socialdemokrati in republikanci (z izjemo mladinske organizacije PRI), kar na osnovi parlamentarnih volitev iz leta 1979 predstavlja 52,3 odstotka glasov. Za spremembo vojaških sodišč, torej za «DA» na referendumu, pa so komunisti, socialisti, radikalci in PDUP. kar, prav tako na osnovi volitev iz leta 1979. pomeni 45,1 odstotka glasov. Tudi v tem primeru, kot že ob dosmrtni ieči, so si — vsaj na papirju — sile precej uravnovešene.
Prihodnjič: Država in varnost državljanov.
Za konec tedna
na izlet
v LJUBLJANO
V tednu mednarodnega sodelovanja Alpe-Adria želi glavno mesto Slovenije predstaviti svoje zanimivosti
obiskovalcem jubilejnega 20. mednarodnega sejma Alpe-Adria.
Kulturno - zgodovinske znamenitosti so razporejene v Ljubljani tako, da se turisti radi vedno ponovno vračajo in se sprehodijo po starem mestu, se povzpejo na Ljubljanski grad, ali pa se napotijo preko Tivolija v Muzej NOB, vsakokrat, ko se mudijo v Ljubljani.
Ljubljana se je za ta konec tedna posebno pripravila. Poleg obogatenega kulturnega programa želi ponuditi tudi jugoslovanske specialitete, v hotelu Ilirija gostuje saška kuhinja, v hotelu Mantova
na Vrhniki pa mojstri kuhinje iz madžarskega Sombathelya.
In seveda Vinoteko na Gospodarskem razstavišču. Morda si degustacijo bogatega izbora jugoslovanskih vin prihranite za konec ogleda sejma.
Nedvomno vas bo zanimalo, kaj vam predlagajo za izlete in počitnice jugoslovanske turistične agencije, pa tudi kakšne so prednosti počitnic v Tuniziji, ZSSR, ali morda na majhnem otoku na Kornatih.
Ljubitelje navtike bo pritegnila razstava Navtika za vsakogar, hobiste pa prikaz dejavnosti raketarjev, radioamaterjev, jamarjev, ljubiteljev malih železnic, Yacht cluba iz Zagreba ali vvindsurfing sekcija Veter.
In še drugi predlogi za koristno in prijetno koriščenje vašega prostega časa na sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.