LefO LXVII1 PoStnina plačana » gotoHiH T Ljubljani, v nedeljo, 9ne 21. aprila 1940 štev. 91 Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 SLOVENEC Telefon« uredništva In apr are: <0-01, «M3, 4ro ne dela, ko se delati dž. Sad kongresa je znova oživljeno delo za streznenje narodu. Sad kongresa mora biti delo za krščansko družino. Sad kongresa boj zoper belo kugo, ki mori naš narod. Sad kongresa je tudi »Liga dostojnosti«, ki se je ravnokar ustanovila. Na drugem izmed treh omenjenih zborovanj je bilo predlagano in sklenjeno, da se — po ameriškem zgledu — ustanovi tudi pri nas Liga dostojnosti, ki v Ameriki z velikim uspehom deluje. Namen Lige je: delati zoper nedostojnost, surovost in nenravnost v vseh oblikah, v govorjenju in pisanju, v noši, v slikah, knjigah in v kinu, proti preklinjevanju in kvantanju; vzgajati pa ljudstvo k dostojnosti in nravnosti. Ali je to potrebno? Taka organizacija je danes potrebna prav povsod. Če v Ameriki, ne manj v Evropi. Saj moderna »kultura« brez Boga — pravi pedagog in filozof Foester — je danes taka, da bi se smela iti učit dostojnosti od divjakov v Afriki. Nemški pesnik Schiller je že pred davno minulem času pel: »Nichts lleiliges ist mehr, es losen sich alle Bande frommer Scheu.« »Nič svetega ni več, razvezane so vse vezi pobožne sramežljivosti.« Če je pesnikova beseda veljala takrat samo za čase, ko ljudstvo iz kakega posebnega povoda podivja, se lahko reče, da to velja danes — ne pri vseh, pač pa pri mnogih ljudeh — splošno. S propadom vere avtomatično propade tudi morala. Ravno nemorala je največ kriva, da se tuko širi brez-boštvo. Saj ljudje niso brezverni iz prepričanja, marveč zato, ker hočejo biti prosti vseh vezi, s katerimi jih veže božja postava. Nesramnost nastopa vedno drznejše v javnosti. In če so tej poplavi blata in gnojnice nasproti ne postavi kak jez, bo od leta do leta hujše. Tako da se bodo morali dostojni ljudje pred nesnago skrivati, če hočejo ostati neokuženi. In pri nas Slovencih? V morali nismo slabši kakor drugod. Morda nas v nemorali drugod še prekašajo, vsaj po velikih mestih. Todu — če se sme povedati — v surovosti pa ni gotovo, da bi nas veliko prekašali... To je v zvezi z alkoholizmom. Saj tega nihče ne trdi, da so samo Slovenci pijanci. Pijejo veliko in preveč povsod. Toda — ta misel se je slišala že večkiat — Slovenci piti ne znajo. No, znajo že, še predobro, — ampak kako! V Franciji in Italiji pridelajo sorazmerno mnogo več vina in močnejšega kakor pri nas; a če se zaradi alkohola gode tudi take reči kakor pri nas, to pa ni znano. Pijanost, surovost in nedostojnost so si torej v najbližjem sorodstvu. Vendar znajo mnogi tudi brez alkohola biti surovi in nedostojni. Poslušajte jih, kako včasih govore na vlakih, po gostilnah, pri, delu in drugod! In kaj vse in kako se govori po delavnicah in tovarnah! Tudi mestna »gospoda« zna biti surova. Kdor je zašel med kako družbo Ljubljančanov, ki se v nedeljo zvečer vrača z dežele, kjer so teptali cvetje, lomili veje jn kmetom delali škodo, kdor je mednje zašel, ta ve! Milčinski je znal s finim humorjem in žgočo ironijo žigosati tako »gospodo«, ko .je mislil neko nedeljo na dolenjskem vlaku, da je prišel v — nicnažerijo. — In kako se je men nami razpaslo ostudno bogokletstvo, to je nekaj strašnega! Da o kolu in nožu ne govorimo, ki igrata v življenju naših fantov Pomirjenje na jugovzhodu Tako iz Italije kakor iz Nemčije prihajajo pomirjevalne izjave - Zelo poučna presoja položaja v vatikanskem glasilu Rim, 20. aprila, t. Exchange Telegraph. Italijanski tisk je izjavo angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina o Balkanu vzel z odobravanjen na znanje. Iz italijanskih listov se razbere, da so dobili nalog, naj prenehajo z ostrimi napadi na Anglijo in Francijo, češ, da je angleški ministrski predsednik dal svojo izjavo o Balkanu z ozirom na posebne interese Italije. (Chamberlain je dejal, da Anglija in Francija ne bosta na Balkanu ničesar storili, kar bi balkanske države moglo privesti v nevarnost za njihov obstoj, a da sta pripravljeni z V60 oboroženo silo priti takoj na pomoč, ako bi takšna nevarnost grozila balkanskim državam od druge 6trani. Op. ured.) Po Rimu tudi govorijo, da je angleški kralj sam poslal osebno pismo italijanskemu cesarju, v katerem mu je povedal svoje mnenje o dejanskem položaju v Evropi. Skoraj vsi vodilni italijanski listi sedaj poudarjajo, da Italija nima nobenih zleh namenov do Balkana, s katerim da želi živeti v prisrčnih odnošajih. Berlin, 20. aprila, t. United Pree. Listi ponatisku-jejo izjavo, ki jo je neka visoka politična osebnost dala berlinskemu dopisniku belgrajske »Politike«, kjer dotična osebnost pravi, da Nemčija nima nobenih napadalnih namenov napram državam na ju-govehodu, najmanj pa napram Jugoslaviji, s katero živi v prijateljskih odnošajih. Govorice o zbiranju nemških čet na Koroškem in drugod po Avstriji so bile izmišljene od sovražnikov Nemčije, ki so hotele balkanske narode preplašili in jih postaviti proti Nemčiji. Nemčija pa dejansko ne želi nič drugega, kakor da ostane na Balkanu mir nedotaknjen in da ohrani svoje dosedanje prijateljske odnošaje z balkanskimi državami. Romunsko-nemški gospodarski sporazum Bukarešta, 20. aprila, t. Reuter. Romunsko-nem-ška gospodarska pogajanja, ki jih je vodil dr. Clodius v imenu Nemčije, so končana. Dosežen je bil popo-len sporazum, o katerem so znane samo nekatere podrobnosti. Med drugim predvideva novi sporazum, da veljajo dosedanje nemško-romunske gospodarske pogodbe tudi za področje češko-morav6kega protekto-rata, a ne za zasedeno Poljsko, Nadalje bodo romunske carinske postavke v veliki meri prilagodili nemškim carinskim postavkam za tisto blago, ki ga obe državi izmenjavata. Končno ostanejo vsi nakupi romunskega žita, ki so bili podpisani pred romunsko prepovedjo izvoza žita, v polni veljavi. Ni pa še objavljen način plačevanja in višina nemške marke zaračunane v romunskem denarju. Sofija, 20. aprila. A. DNB Na osnovi odredb včeraj podpisanega sporazuma med Bolgarijo in Romunijo, bo romunska letalska družba vršila promet na progi Bukarešta—Sofija—Atene. „Osservatore Romano" o položaju na Balkanu 0 balkanski politiki priobčuje vatikansko glasilo »Osservatore Romano« v svojem zunanjepolitičnem pregledu 19. aprila sledeča razmišljanja: Politične razmere Če hočemo razumeti najnovejše dogodke na Balkanskem polotoku, je treba vedeti, kakšni so bili odnošaji med balkanskimi državami do sedaj, Balkanska zveza, to je Romunija Jugosl a v i j a , Grčija in Turčija, so vezane druga na drugo, toda samo za primer, če bi bila katera koli izmed njih napadena od druge balkanske države. Bolgarija je z Jugoslavijo zvezana po paktu večnega prijateljstva, vrh tega pa so postali normalni odnošaji med Bolgarijo in Grčijo po solunskem sporazumu. Pa tudi turško-bolgarski odnošaji so prisrčni. Med Italijo in Jugoslavijo je belgrajski pakt. Romunija in Grčija imata zagotovljeno pomoč zapadnih zaveznic. Turčija pa ima pogodbo s Francijo in Anglijo, da si bodo te države med seboj pomagale, če bi kdo napadel, oziroma ogrožal njihove interese na Balkanu in na vzhodnem Sredozemskem morju. Ni se pa Turčija obvezala nastopiti proti Sovjetski Rusiji, razen če bi bila Turčija sama od svoje severne sosede napadena. Medtem ko je Bolgarija s Sovjetsko Rusijo v najboljših odnošajih, pa Moskva smatra, da razmerje Romunije do nje ni urejeno. Jugoslavija do zdaj ni priznavala Sovjetov, tradicionalno turško-sovjetsko prijateljstvo pa se je po prekinjenju pogajanj med obema državama v Moskvi lanskega oktobra nekoliko poslabšala Gospodarske prilike Kar se tiče gospodarskih odnošajev podonavskih držav, so bodisi z vojskujočim se taborom, bodisi z nevtralnimi državami ostali taki, kakor so bili. Kljub nepristranosti te gospodarske politike je romunski petrolej predmet spora in tekme med vojskujočima se taboroma, ki bi rada vsak osvojila nanj monopol. Kar se tiče teritorialnih zahtev, se jima prav za prav ni odpovedal nihče; Madžarska zahteva Transilvanijo, Sovjetska Rusija Besarabijo, Bolgarija pa D o b r u d ž o. Ta stvar je v toliko omiljena, da sta Madžarska in Bolgarija izjavili, da odložita svoje zahteve do mirovne konference, Sovjeti pa niso izrekli nobene besede. Temne točke na Balkanu so slej ko prej gospodarska tekma med vojskujočima se taboroma, nevarnost, da bi Turčija koga spustila skozi Dar- tako usodno vlogo! In kaj naj rečemo o kinu? To so šole, v katerih se daje sistematičen pouk v nemorali — večer za večerom... Kaj pravite? Ali je Liga dostojnosti potrebna? Ali ni...? Mi se veliko ponašumo z visoko kultur-nostjo. Saj res smo visoko kultivirani. Najfinejše čeveljčke nosimo, po asfaltiranih cestah hodimo, rožice sadimo, letamo po zraku — a volkovi še tulijo po naši deželi, kače se še plazijo, močvirja, neosušena, leže pred nami, hodimo še v kvedrih in jih tudi uporabljamo... Inteligenca slovenska, bodi ti še enkrat povedano: To. kar se imenuje kulturno delo, je večkrat le nekak šport. Prvo in najpotrebnejše kulturno in v resnici narodno delo je: dvigniti narod iz nižin življenja: iz močvirja alkoholizma in blata nenravnosti in surovosti, ki nas onečnščn. Ali nam je delo za narodno kulturo, resno ali ne?! »Društvo treznosti« in »Liga dostojnosti« — to sta dve torišči, na katerili pokažimo, če hočemo res biti kulturen narod v najboljšem pomenu besede! Postavimo najprej trden temelj narodni kulturi, dvignimo ga iz blata pijanosti in nedostoj-nosti, — potem, šele poleni se lahko veselo dvignemo tudi v zračne višavei danele in vprašanje vojaške pripravljenosti enega izmed evropskih taborov v vzhodnem predelu Sredozemskega morja. Čez vse to pa se razteza veliki vprašaj italijanske politike in njenih interesov. noben oborožen spor. Na Donavi ne sme pluti nobena ladja, ki bi se mogla spremeniti v vojno ladjo. Tudi moštvo bo pod nadzorstvom, da ne bo moglo začeli kakšnih oboroženih dejanj. Ta pogodba je torej velike važnosti, posebno zato, ker ni sklenjena samo nad Romunijo in Jugoslavijo, ki sta neposredno prizadeti, ampak sta )o podpisali tudi Madžarska in Bolgarija, ki nista članici Balkanske zveze. To odpira možnost, da bi se ti dve državi bolj približali Balkanski zvezi, kar je podčrtal tudi obisk jugoslovanskega kmetijskega ministra v Budimpešti. Najnovejše dejstvo je, da sta se zbližali Jugoslavija in Rusija, kar bi moglo privesti do kakšnih dogovorov gospodarskega in najbrž tudi političnega značaja, s čemer pa absolutno ni rečeno, da bi Belgrad izpremenil svojo politiko proti boljševizmu kot takemu. Kakor je povedal ministrski predsednik Cvetkovič, se raz,-pravlja o ideji, da bi to zbliZanje, ki si je zgodilo s posredovanjem Bolgarije, postalo močno orožje, da se zavaruje nevtralnost balkanskih držav in njihova neodvisnost. Odprto pa ostane slej ko prej besarabsko vprašanje, čeprav se nekaterim zdi, da so se odnošaji med Bukarešto in Moskvo v zadnjih dneh nekoliko zboljšali (Francoski listi so bili namreč poročali, da je sovjetska vlada t° dni poslala Bukarešti noto, v kateri se je pritožila zoper neke dogodke, ki so se baje zgodili med romunskimi in sovjetskimi četami, ki stoje na meji. — Op. ured.) Za politiko nevtralnosti so važne tudi odredbe balkanskih držav zoper inozemsko propagando in njene agente. Kar se tiče vaj sovjetske mornarice na eni in turške na drugi strani so sicer omejene po obsegu in po vojnih enotah, so pa vendarle zbudile pozornost vseh, ki želijo, da bi se ohranilo ravnovesje sil na Črnem morju. Boj za mir Nevarnosti Kar so storile do zdaj balkanske države, je imelo vse namen, da z vojaško silo zagotovijo svojo nepristranost in s tem tudi mir na balkanskem območju. Sporazum med podonavskimi državami hoče odstraniti vse nevarnosti, ki pretijo svobodni plovbi po Donavi, tako da se tu ne bi mogel vneti Angleški tisk, čeprBV ne pove veliko o sklepih londonskega sestanka angleških poslanikov na Balkanu, jasno namiguje, da bo skušala Anglija politiko gospodarske blokade proti Nemčiji izvajati tudi na Balkanu. Jasno jc, da je to dejstvo nevarno in da je zato razumljivo, da si balkanske države prizadevajo, da se proti posledicam take politike čim bolj zavarujejo. Francoska roka Italiji Paui Reynaud o francoski ponudbi za vsestransko spravo z Italijo Pariz, 20. aprila, t. Havas. Ministrski predsednik Reynaud je govoril danes pred senatnim odborom za zunanje zadeve o raznih vprašanjih, o katerih so senatorji zaprosili za pojasnila. Govoril je o odnošajih na Balkanu, o odnošajih z Italijo in Španijo, ter o odnošajih s Sovjetsko Rusijo. Senatorji so njegova izvajanja vzeli z zadovoljstvom na znanje. Po sestanku je izšlo uradno poročilo, ki pravi, da je ministrski predsednik Revnaud o odnošajih Francije do Italije in Španije dejal med drugim tudi tole: »Ne glede na razne ideološke okoliščine bo francoska vlada v pogledu Italije in Španije nadaljevala svoje napore, da pride do sredozemskega sporazuma o mirnem sožitju, sporazuma, ki je v očeh francoske vlade neobhodni temelj za ohranitev miru. Francoska vlada je opozorila Italijo, da je vedno pripravljena s pomočjo prijateljskih razgovorov poiskati temelje, na katerih bi se mogla izvesti popolna poravnava vseh medsebojnih sporov. Francoski predlogi pa do sedaj niso imeli uspeha. Stališče, ki ga je italijanska vlada zavzela, pa v nobene primeru ni spremenilo razpoloženja trancoske vlade.« Italijanski odmev Milan, 20. aprila. AA. Štefani: List »Relazioni internazionali« piše, da je treba ugotoviti poskuse Francozov in Agležev, da bi nevtralce potegnili v vojno. Kar se tiče Italije, pravi list, je stališče jasno. »Italijanski narod se ne uspava z utvarami in ga dogodki ne bodo presenetili. Zahodni velesili hvalita Italijane in poudarjata mirovno politiko Rima. Toda mi odločno odklanjamo to pohvalo. Italijanski narod bo sodeloval pri igri, ker se italijanska volja naslanja samo na italijansko orožje. Politiki sile, ki se izvaja v Evropi, se je treba z odločnostjo fašističnega duha upreti.« Jugoslovansko odposlanstvo je odpotovalo v Moskvo Sovjetija uradno oznanja, da je posredovala Turčija — V Belgradu trdijo, da gre predvsem za bombaž in petrolej — Nekateri tuji listi napovedujejo tudi politična pogajanja Sovjetsko uradno sporočilo Moskva, 20. aprila, t. Agencija TASS. Uradno sporočajo: Proti koncu meseca marca je jugoslovanska vlada naročila svojemu poslaniku v Ankari, naj stopi v stik s sovjetskim poslanikom v Turčiji glede vpostavitve trgovinskih odnošajev med obema državama. Jugoslovanski predlog za pogajanja je obsegal sledeče tri točke: 1. Pogajanja o sklenitvi trgovinske pogodbe med Jugoslavija in Sovjetsko Rusijo. 2. Pogodba o načinu plačevanja za izmenjano blago. B. Pogajanja o organizaciji trgovinskih zastopstev Jugoslavije odnosno Sovjetske Rusije v Belgradu, odnosno v Moskvi. Sovjetska vlada je po preudarku sprejela jugoslovanske predloge za pogajanja in poverila nalogo, da jih vodi, komisarju za zunanjo trgovino. V zvezi s tem pričakujejo v Moskvi prihoda jugoslovanskega zastopstva, ki ga ho vodil bivši minister g. dr. Mllorad Djordjevič. Naše odposlanstvo na potu v Sovjetijo Belgrad, 20. aprila, t. Jugoslovanska delegacija za trgovinska pogajanja s Sovjetsko Rusijo je danes odpotovala iz Belgrada v Moskvo. Potovala ho skozi Romunijo. Kakor znano, vodi delegacijo bivši finančni minister dr. Milor. Djordjevič. V delegaciji se nahaiata tudi dva Slovenca, to sta Ivan A v se nek, industrijalec in član izvršnega odbora Narodne banke, ter tajnik delegacije dr Z a I a r. sekretar zunanjega ministrstva. V Belgrajskih gospodarskih krogih menijo, da bo trgovinska pogodba s Sovjetsko Rusijo Jugoslaviji odvzela skrb za dobavo bombaža, ki ga Sovjetija mnogo izvaža. Nadalje pričakujejo, da bo Sovjetija mogla postreči s petrolejem. ki ga Jugoslavija zadnje čase dobiva iz Romunije manj, kot pred izbruhom vojne. Iz So-vjetije bo prihajala tudi kamena sol, ki jo je Jugoslavija doslej uvažala čez Romunijo, (Nadaljevanje na 2. strani) Hrvati so iskreni pristail jugoslovanske države Francoski list »Tribuna dcs nationa« prinaša izjavo glavnega tajnika I1SS dr. Krnjeviča, ki je odločno odklonil v inienu hrvatskega naroda, kar je v posebni izjavi storil že tudi dr. Maček, da bi se na jugoslovanskem ozemlju spet ustanovila nekaka nova habsburška država. Nato je dr. Krnjevič dejal: »Naše sodelovanje pri vodstvu državnih zadev je iskreno in stvarno. Jugoslavija mora varovati svojo edinost in mir v okviru svoje meje, da bi kasneje mogla urediti svoj mednarodni položaj. Hrvati so iskreni pristaši jugoslovanske države. Hrvati nikdar ne bodo pristali na to, da bi se dali zavesti raznim obljubam od zunaj, ki sc delajo s tem namenom, da bi se podrl hrvatsko-srbski sporazum, ki je bil sklenjen po tolikih naporih. To je prepričanje vsega hrvatskega naroda. Prihodnje volitve v hrvatski sabor bodo tuji javnosti pokazale, kako silna je zavednost našega naroda,..« Srbi za sporazum in zoper nasilje V Zagrebu je začel izhajati nov list »Nova Srp-ska Riječ«, ki izhaja namcstu ustavljene »Srpske Rijcči«. Ta list v 6voji novi številki prinaša člandk, kjer med drugim pravi: »Brez ozira na različna na-ziranja o vprašanju naše narodne enotnosti, je nekaj drugega, kar je skupno vsem brez razlike, in to je ideja jugoslovanske državne enotnosti... Rajni Stje-pan Radič je nekoč dejal: »Jugoslovanstvo je država, stvarnost pa so Srbi, Hrvati in Slovenci... Odkrito lahko rečemo, da ni Srha, ki bi bil zoper tako politiko, ki krepi državo. Njihovo sedanje nezaupanje izhaja iz strahu za državo, se pa s posamezno politiko lahko sprevrže v zaupanje in v dejansko podporo politike sporazuma. Ce bi bilo treba izbirati med sporazumom in nasiljem, je čisto gotovo, da bi 60 Srbi izrekli za politiko sporazuma. To zlasti velja za Srbe na Hrvatskem, ki najbolj občutijo potrebo dobrih odnošajev a Hrvati... Srbom na Hrvatskem je treba omogočiti svobodo političnega delovanja, ker z nikakimi nasilnimi ukrepi ne bo mogoče zagotoviti sodelovanje srbskega naroda pri izdelovanju banovine Hrvatske ... Nasprotniki sporazuma med Srbi 6e morejo kaj naglo spremeniti v prijatelje in sodelavce na polju srbsko-hrvatskega sodelovanja .,.« Poglavje o nadležnih tujcih Zdaj, ko je vlada odločno nastopila zoper nadležne tujce, je vse časopisje temu vprašanju začelo posvečati vso pozornost. Zlasti je to vprašanje važno pri nas na Slovenskem, in sicer z narodnega in socialnega stališča. Je pa resnica, da smo Slovenci v tem oziru sami mnogo krivi, da so se tujci med nami tako razbohotili. Ne gre tukaj zgolj za tiste tujce, ki so zlasti zadnje čase začeli prihajati k nam kot nekaki »turisti« ali »izletniki«, marveč tudi za tiste, ki bi se radi med nami kar trajno vgnezdili. Značilno piše o tem poglavju kran jski »Gorenjec«, ki.pravi: »Znamo in vemo ceniti pomen industrije za Krfinj in okolico, čeprav so vsa večja podjetja v rokah tujega kapitala in v rokah tujih ljudi, za katerih notranja čustva včasih ne vemo. Ti inozemski lastniki pa še niso naši državljani. Za dosego našega državljanstva je treba posebne prošnje. Če je taka prošnja na primerno intervencijo dosegla uspeli, se mora »novi« državljan na nek način izkazati hvaležnega. Te usluge so včasih našim ljudem sicer res v korist, toda po drugi strani Ink novopečeni državljan dobi pogum, da nastavi v svojem podjetju ljudi, ki so ne samo narodno mlačni, ampak izpovedujejo in širijo — če ne gre drugače pa na skrivaj —- tujo ideologijo. Možnost obstoji tudi celo, da tak državljan v svojem najožjem družinskem in sorodstvenem krogu vzdržuje ljudi, ki rujejo proti nam. Zato< se izogibajmo darov, katere nudi tak državljan, kajti taki darovi so nam pogubni bolj kot pa odkrito sovraštvo napram nam. Ljudje pa, ki v svoji dobri veri intervenirajo za take državljane, morajo biti v bodoče bolj previdni, da ne bodo nasedli lepim in mamljivim zatrdilom in tako sami betonirali sovražne postojanke pri nas. Če je suhoparni zakon in strogi paragraf tako brezsrčen, da hoče prekiniti tujemu državljanu prijetno, mirno in udobno bivanje v naši deželi, da ga hoče izgnati iz našega raja, smo pa mi toliko bolj mehkega srca in revčku tujcu dovolimo, da l>o še eno leto jedel naš beli kruh in en jat ter surovo maslo, d i bo lahko še nadalje hodil in se sprehajal f>o naši mili domovini in si ogledoval lepe kraje, hribe in doline, pota in ceste, da mu pa ne bo preveč dolgočasno, si bo pa lahko izbral družilo svojih sorojakov na prijeten pomenek.« — Te trpke besede gredo na račun naše slovenske lahkovernosti in pa tudi glede neuvidevnosti. Naj govori zdaj stroan paragraf, mi pa nehajmo biti šalobarde. ki se nam tujec smeje ter iz nas za našim hrbtom norce brije. Iz Zagreba izganjajo tujca V zvezi z nastopom belgrajske policije zoper nadležne tujce in agitatorje, je tudi zagrebška policija te dni izvedla racijo na zagrebške tujce moškega in ženskega spola. Vse liste, ki nimajo potrebnega dovoljenja za bivanje, so že izgnali ali pa jih še bodo, prav tako bodo izgnani vsi tisti, ki ne morejo dokazati, s čim se pečajo. — »Hrvatski dnevnik« s tem v zvezi piše med drugim: »Razumljivo je, da za take tujce pri nas ni prostora. Banovioa Hrvatska ni nikaka obljubljena dežela, kjer bi vsakdo lahko živel na lahak način brez dela in brez čistih rok.< — Sodimo, da bo tudi na Slovenskem, zlasti v nekaterih mestih, policija imela mnogo dela, preden bo iztrebila vse, kar se je zadnje čase v našo škodo in nevarnost naletelo v našo gostoljubno sredino. »Zanimiva izjava iz JNS« Gospod, ki nam je zadnjič podal izjavo, ki smo jo prinesli pod goreojim naslovom, nam sporoča, da je njegovo tozadevno izjavo treba v tolUo popraviti: Meseca januarja leta 1935 je tedanji predsednik vlade Jeftič sklical sejo vlade in ne poslancev. Pri tej priliki je ministrski predsednik ministrom povedal, da je skupščina razpuščena. Pozneje se je prav tako dogodilo, da je tedanji socijalni minister dr, Marušič na vso moč želel postati prosvetni minister, kar je tudi postal na papirju za en dan. Njegovo »imenovanje« za prosvetnega ministra je potem jnsarska družba slavila celo noč, ko je med tem bila imenovana že druga vlada, v kateri je Slovence zastopal dr. Korošec.« Prinašamo to novo izjavo iz vret JNS, da se popravi krivica, ki je bila s prvo f»i«V0 nehnt« n&reieaa in pa da se oaveži spomin na tiste čas a. Odmevi na gospodarska pogajanja v Moskvi (Nadaljevanje s 1. strani) „Neue Ziirrcher Zeitung": »Prvi stiki so bili v Berlinu« Curih, 20. aprila. »Neue Ziircher Zeitung« objavlja o jugoslovansko-sovjetskih pogajanjih daljši članek svojega madžarskega dopisnika (wg), ki trdi, da so liili prvi sliki med Jugoslavijo in Sovjetijo storjeni konec decembra v Berlinu, in sicer med našim poslanikom v Nemčiji dr. Ivom A n d r i č e m in sovjetskim veleposlanikom. Švicarski list pravi, da pomeni začetek trgovinskih pogajanj »dejansko priznanje Sovjetije od strani Jugoslavije« in »prvi korak k popolni ureditvi diploinaličnih odnošajev med obema državama«. Ureditev odnošajev, da je postala neobhodno potrebna po razpadu Poljske, toda razne ovire so zbližanje zavlačevale. Finska vojna je stvar še zavlekla. List pripominja, da bo Jugoslavija »postopala previdno« in da »smatrajo v Belgradu, da Nemčija in Italija tegn koraka ne moreta grajati, kajti ta korak nima ničesar z raznimi vseslovenskimi težnjami, a tudi ne pomeni, da bo Jugoslavija spremenila svojega odločilo protikomuni-stičnega stališča«. „Pester L!oyd": »Razmere na Balkanu sa bodo utrdile...« Budimpešta, 20 aprila, t. Polslužbeni list madžarske vlade »Pester Lloyd« posveča cele strani jugoslovansko-sovjetskim trgovinskim pogajanjem ter pravi o enem svojih člankov, da je »neurejeno razmerje med Jugoslavijo in Sovjetijo dajalo Balkanu videz nestalnostl. Sovjetija da je bila uprav zaradi zadržanja Jugoslavije polna nezaupanja in je stalno mislila na vmešavanje, da se zavaruje. »Sedaj bo tudi ta bojazen odpadla in razmere na Balkauu se budo povsem utrdile.« V Italiji »Predigra za popolno ureditev vseh odnošajev« Rim, 20. aprila, t. »P o p o 1 o d ' 11 a I i a«, ki velja za Mussolinijevo glasilo, objavlja dopis iz Belgrada, kjer pravi, da je razlog za trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Sovjetijo silno enostaven : Jugoslavi ja potrebuje petroleja, ki ga iz Romunije ne more več dobivati. Sovjetija pa ji ga lahko odstopi. Po mnenju italijanskega lista »se samo po sebi razume, da bodo trgovinskim pogajanjem sledila tudi druga pogajanja za vsestransko redno obnovo diplomatičnih odnošajev«. List pravi, da je ta dogodek v luči 20-letne načelne politike Jugoslavije proti Sovjetiji »Ipak v največji meri senzacionalnega značaja«. »Telogralo«, glasilo zunartjega, ministra Ciana, pravi, »da no tnore liiti dvoma o tem, da so trgovinska pogajanja samo predigra za politične razgovore«, toda ta novi položaj na Balkanu »v ničemer ne spreminja prijateljskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo«. »Talegrafo« nadalje vprašuje: >Če je res, da je jugoslovanski korak z odobravanjem podprt od strani Nemčije, čemu naj potem služi? Ali se je treba bati kakšnega večjega nastopa? Od katere strani? Morda od strani Anglije in Francije? Toda kako naj se potem Balkan postavi proti vsakemu vmešavanju v njegove notranje zadeve in v njegove odnose s tremi velikimi sosedami: Italijo, Nemčijo in Sovjetijo.« V Tur«jI:' »Velik dogodek za Balkan« Ankara, 20. aprila, m. Celokupno turško časopisje se obširno peča z bližnjimi trgovinskimi pogajanji med Jugoslavijo in Sovjetsko unijo ter z obnovitvijo rednih trgovinskih odnosov med obema državama. Tem pogajanjem pripisujejo največjo važnost. Turški politični krogi smatrajo obnovitev odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo za »velik dogodek v odnosih med balkanskimi državami ln Sovjetsko unijo. zbližal z gospodarstvom Sovjetske zveze, ker je le-ta obdržala svoje nevtralno stališče. Bolgarsko časopisje tudi poudarja, da med Jugoslavijo, kakor ludi med ostalimi nevtralnimi državami ter med Sovjetsko zvezo obstoja tudi pomembna zveza, ki posebno danes prihaja do izraza, to je skupna nevtralnost in želja vseh teh držav, da nadaljujejo s svojo neomajno nevtralnostjo. »Hrvatski Dnevnik« Zagreb, 20. aprila, b. Danalnji »HrvaUki dnevnik« se v uvodnem članku bavi s psihološkim položajem malih držav in njihovem prizadevanju za nevtralnost. Nadalje pravi, da je tudi trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Sovjetak® Rusijo treba gledati z vidika istega psihološkega stanja. Ta pogodba bo gotovo imela gospodarsko korist, toda danes ni nobena tajna, da ima vsaka gospodarska pogodba tudi političen značaj. Zelja Jugoslavije ni samo, da poveča svoje gospodarstvo in da nadomesti izgube, ki jih je utrpela v sedanji vojni, ampak tudi, da zagotovi svoj mir. Radi tega ti želi Jugoslavija dobrih odnošajev z vsemi državami, ki prav tako kažejo to željo. Zato je tudi opuščena dolgoletna politika neprlznavanja Sovjetske Rusije. Velik uspeh te pogodbe poudarja posebno madžarski tisk, ki to trgovinsko pogodbo primerja z zaaedbo Norveška b trdi, da st« oba ta dogodka vzbudila veliko pozornost s to razliko, da je ta odločitev Jugoslavije po Izjavi madžarskih listov ugodno sprejeta na vseh straneh. S to pogodbo je posebno zadovolj'en bolgarski tisk. Nadalje citira pisanje posameznih listov m pravi, da ie ta pogodba v Bolgariji iskreno sprejeta predvsem zato, ker je tudi Bolgarija insipirirafla z željo, da Balkan ostane miren. Potopljene ladja London, 20. apr. t. Reuter. Danes Je bila ob' jugovzhodni angleški obali potopljena angleška trgovska ladja »IIa\vnby«, 5404 ton. Posadko 39 ljudi je z čolni rešila vojna mornarica. Blizu nje se je potopila druga angleška ladja »Merseyc, 1037 ton. Sedem ljudi od te ladje je bilo oddanih v bolnišnico radi poškodb, eden od njih je umrl. V obeh primerih so bile vzrok eksplozije. Posebno huda ksplozija je nastala pri potopitvi ladje »Mer-sey«. Boji v zraku London, 20. apr. t. Reuter. Poseben Reuterjev dopisnik poroča, da so Angleži sestrelili danes v zračni bitki nad zahodno fronto 4, verjetno 5 nemških letal. To je bila prva velika borba letal v zraku, odkar so Nemci pregazili Dansko in Norveško. Bruselj, 20. apr. t. Reuter. Belgijci so prisilili tudi eno francosko vojno letalo na svoje ozemlje pri Flavionu. Pilot je bil interniran, letalo na zaplenjeno. Stroga določila za zglasevanje tujcev Važen razglas banske uprave v Ljubljani Ljubljana, 20. apr. AA. Banska uprava sporoča : Banska n prava opozarja prebivalstvo, da imajo oblastva nalogo strogo izvajati predpise uredbe o zglaševanju prebivalstva. Po teli določilih se mora vsako bivanje v kakem kraju prijaviti krajevni policijski oblasti, kjer pa tega ni, pa občini. Vsak hišni lastnik ali odgovorni upravitelj mora v 24 urah priglasiti vsakega stanovalca, ki se vseli v hišo, in v istem rokn naznaniti tndi njegov odhod. V kmečkih občinah velja dolžnost samo za tuje državljane in osebe, ki niso stalni prebivulci tiste občine. Upravitelji hotelov in vsakovrstnih prenočišč morajo vsakega gosta priglasiti in odglasiti v 12 urah po prihodu, odnosno po odhodu. Oblastvom je naročeno, da proti vsem tistim, ki bi kršili te predpise, strogo postopajo. Uredba o priglaševanju prebivalstva določa za kršitev njenih predpisov kazen do 500 din globe, če pa v določenem roku globa ne bo plačana, pa zapor do 10 dni. Vsa Bo!garija odobrava Sofija, 20. aprila, m. Bolgarski politični krogi sklep jugoslovanske vlade, da obnovi redne trgovinske odnošaje s Sovjetsko zvezo, še nadalje komentirajo. S tem vprašanjem se peča tudi celokupno bolgarsko časopisje ter poudarja, da ta korak jugoslovanske vlade ne bo imel za jjosledico poslabšanja njenih odnošajev s sosednimi državami. To se je najbolje videlo tudi v zunanji politiki bolgarske vlade, ki se niti malo ni spremenila po obnovitvi odnošajev s Sovjetsko zvezo. Isti primer bo tudi z Jugoslavijo, ki je v tem pogledu v podobnem položaju kakor Bolgarija. Bolgarski dobro poučeni politični krogi tudi zatrjujejo, da bodo v najkrajšem času med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo obnovljeni tudi redni diplomatski odnošaji, kar je popolnoma normalna posledica razvoja mednarodnega položaja. V vseh gospodarskih razlagah bolgarsko časopisje poudarja, da tudi Donava kot važen zemljepisni činitelj zbližuje Jugoslavijo s Sovjetsko zvezo. V odseku podonavske in jugovzhodne Evrope se je ustvaril popolnoma nov gospodarski red, ki je te države četrt milijona tujcev v Belgiji Bruselj, 20. aprila. AA. Havas: Po rezultatih ljudskega štetja, ki je bilo izvršeno od 16. septembra do 15. oktobra minulega leta, je bilo takrat v Belgiji 131.423 tujcev in 120.662 tujk, pri čemer niso vračunani otroci izpod 15 let. Tudi so upoštevani samo tujci, ki so se zakonito prijavili. Po tem času je zapustilo zaradi mobilizacije Belgijo precejšne število tujcev in odpotovalo v domovino. Nemška propaganda na Švedskem Stockholm, 20. aprila, t Švedska poročevalna agencija poroča: Današnji švedski listi objavljajo dolga poročila o odkritjih delovanja prikritih somišljenikov nemških narodnih socialistov, ki delujejo v švedski mornarici. Tako so listi odkrili, da so narodni socialisti zbirajo celo na stanovanju žene švedskega admirala, ki poveljuje baltiškemu brodovju. Policija je za to davi napravila hišno preiskavo v društvenem domu narodnih socialistov in zaplenila veliko knjig in letakov propagandnega značaja. Predsednik stranke Sven Lindholm pa je še pravočasno pobegnil neznano kam. Nemški recitacijski večer v Ljubljani Ljubljana, 20. aprila. Nocoj ob 8 je bil v beli dvorani Uniona recitacijski večer nemškega pesnika Karla Heinricha \Vaggerla, ki so je na svoji turneji po Jugoslaviji ustavil tudi v Ljubljani. Belo dvorano Uniona so dodobra napolnili člani "ljubljanske nemške kolonije. Navzočih je bilo tudi večje število predstavnikov naših oblasti in kulturnih ustanov. Med navzočimi smo opazili načelnika prosvetnega oddelka dr. Lovra Sušnika, univ. prof. dr. Kelemino, lektorja nemškega jezika na ljubljanski univerzi dr. Barenta, zastopnike raznih nemških organizacij v Ljubljani itd. Navzočne je s toplimi besedami pozdravil nemški konzul dr. Brosch. Nato je povzel besedo zastopn;k »Nemške akademije« g. Franz Hafner, ki je poslušalcem najprej v slovenskem, nato pa v nemškem jeziku predstavil pesn'ka NVaggerla in orisal njegovo delo v mlajši nemški literaturi. Nato je začel pesnik citati odlomke iz raznih svojih del! Recitiral je zelo dobro, tako da je dobil takoj stik s poslušalci, ki so ga sproti nagra-jali s toplimi aplavzi. Vsa prireditev je potekla v zelo iskrenem razpoloženju. Odlikovana hrvatska zaštlta Zagreb, 20. apr. b. Današnje »Zagrebške no-vine« prinašajo ukaz o odlikovanju večjega števila članov Hrvatske seljačke zaščite. Ta odlikovanja so v zvezi z bivanjem Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge meseca februarja v Zagrebu. številke o zavarovanju delavcev in nameščencev Zagreb, 20. aprila, b. Danes je statistični urad SUZORja prvič izdal statistiko zavarovanja po novem ozemlju. Iz tega poročila je razvidno, da je bilo januarja v vsej državi zavarovanih 651.044 delavcev in delavk ter nameščencev. To je za 56.391 manj kot meseca decembra 1939, toda za 5103 več kakor v mesecu januarju preteklega leta, a za 29.270 zavarovancev več, kakor v mesecu januarju 1938. Od gornjega števila odpade na področje Slovenije 101.117 delavcev, od teh 61.559 moških in 39.559 žensk. Od teh je zavarovanih 98.944 pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani z dnevno zavarovalno mezdo 25.07 din. Od teh zavarovancev je 54.843 moških in 35.101 ženska. Pri Trgovski blagajni je bilo zavarovanih 10.236 zavarovancev, od teh 6032 moških in 4204 ženske z dnevno zavarovalno mezdo 34.78 din. Pri Merkurju pa je zavarovanih 937 nameščencev, od teh 684 moških in 253 žensk z dnevno zavarovano mezdo 43,54 din. Na področju banovine Hrvatske j« zavarovanih 209.133 delavcev, v drugih banovinah pa 340.794 delavcev. V dravski banovini je en okrožni urad za zavarovanje delavcev, v banovini Hrvatski jih je 6, v vseh drugih banovinah pa 10. V primeri z mesecem decembrom je po teh podatkih padlo število zavarovancev v Sloveniji za 9156 članov. Opaža se, da je na področju dravske banovi n zavarovanih največje število delavcev tekstilne industrije, na katero odpade 17.27%. Na drugem mestu so hišni posli, katerih je 9.27%, V banovini Hrvatski je največje število hišnih poslov, katerih je 11.35%, na drugem meslu so trgovske nameščenci, katerih je 10.b7%. V drugih banovinah je največja zaposlenost v trgovinah, na katero odpade 10.42%, za njo pa sledijo delavci kovinske in strojne industrije. Unfv. prof. dr. Kidrič -častni član Slavističnega društva Ljubljana, 20. aprila. Danes je bil občni zbor Slavističnega društva pod vodstvom podpredsednika dr. Rupla. V velikem številu so se ga udeležili slovenski slavisti iz Ljubljane ter delegati iz drugih krajev. Obravnavali so vprašanje revije »Slovenskega jezika« ter napredovanje dela in o pravopisnem slovarju krajevnih imen Slovenije. Na občnem zboru so izvolili svojega predsednika dr. Kidriča za častnepa člana ob njegovi 60 letnici za vse njegovo slavistično delo in naklonjenost društvu. Zvečer so slovenski slavisti priredili g. profesorju prijateljsko večerjo ter mu ob tej priliki' izročili lepo, v pergainent vezano obširno številko »Slovenskega jezika«, ki so jo posvetili svojemu častnemu članu dr. Kidriču. V njej sodeluje nad 20 slovenskih znanstvenikov. S tem so najlepše počastili življenjski jubilej velikega našega slavista. Zadušnica za t škofom dr. Njaratiijem Zagreb, 20 aprila, b. Danes ob 9 je bila v grško-katoliški katedrali slovesna zadušnica za pokojnim škofom dr. Njaradijcm. Bogoslužje je opravil g. prof. dr. Kalai ob asistenci, na koru pa je pel Ciril-Meto-dov zbor. Tej zadušnici je v imenu nadškofa dr. Ste-pinca prisostvoval pomožni škof dr. Lah Navzoči so bili predstavniki banske oblasti, mestnega načelstva, univerze, Jugoslovanske akademije, teološke fakultete ter mnogo drugih. Koruzo Smo uvažali Belgrad, 20. aprila, m. Zaradi stalnega naraščanja cen koruzi bo vlada prihodnje dni izdala uredbo o brezcarinskem uvozu koruze. S to uredbo bo vlada dobila pooblastilo, da lahko po Pri-zadu uvozi v državo .5000 vagonov koruze brez carine. Po tej uredbi se bodo morale priglasiti oblastem vse zaloge koruze. Uredba vsebuje tudi določbo, da se bodo izdajale nakaznice za brezplačen prevoz hrane v pasivne kraje samo po Pri-zadu. Vlada hoče tako preprečiti špekulacije z brezplačnimi nakaznicami. Kmetijska zbornica donavske banovine v Novem Sadu se proti tej uredbi že delj časa odločno bori ter je proti temu, da bi se cene koruzi maksimirale, kar zahtevajo vsi pasivni kraji v državi. Belgrad. 20 apr. m. Danes je bila v Belgradu pravoslavna procesija, takozvana »vrbiea«, katere se je udeležila vsa šolska mladina pravoslavne vere. Na tisoče otrok je korakalo v procesiji po glavnih ulicah na Terazijo, kjer je bila postavljena posebna tribuna. Na tej tribuni je patriarh Ga-vrilo blagoslavljal otroke. Aca Stanojevič v avdijencl pri knezu-namestniku Belgrad, 20. aprila, m. Vodjo radikalnega glavnega odbora Aco Stanojeviča, ki Je včeraj zapustil kliniko dr. Antiča, je popoldne sprejel Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Poznje se je Sta-nojevič delj Časa razgovarjal s člani radikalnega glavnega odbora Mišo Trifunovičem, dr. Ninčičem in dr. Milošem Bobičem. Dr. Bičanič, ravnatelj zunanje trgovine Belgrad, 20. apr. m. Novo imenovani ravnatelj za zunanjo trgovino dr. Rudolf BičuniS je danes prevzel svoje posle. Belgrad, 20. aprila, m. Predsednik vlade Cvetkovič je danes dopoldne odpotoval z letalom v Niš, kjer prebije jutrišnjo nedeljo. Zagrebika vremenska napoved. Verjetno po-i stopno zboljšanje vremena, toplejše. Vojna na Norveškem Tudi Francozi so se izkrcali - Vsa poročila govorijo o bližnjih večjih borbah Norveška ofenziva Stockholm, 20. aprila, t. Švedska uradna agencija javlja, da so angleško-novrveške čete začele z napadom na fronti pri Trondhjemu, in sicer od Namsona dol, kjer so se izkrcali Angleži in Francozi. Švedski tisk podčrtava, da se Norvežuni vedno bolj organizirajo in da je mobilizacija v polni meri uspela. Dejstvo, da so se Angleži in Francozi izkrcali v Roms-dale fjordu, severno od Trondhjema, smatrajo v švedskih vojaških krogih kot pomembno dejanje, ker je treba sedaj v kratkem pričakovati večjih spopadov med suhozemskiini silami. Spopad pričakujejo pri Einhjnerju. V bitki pri Elverumu so po norveških poročilih Nemci napredovali in so zasedli mesto Hamar. Tamkajšnja radijska postaja je snoči umolknila, kar je bilo znamenje, da je mesto padlo v sovražne roke. Iz Narvika prihajajo poročila, da so se Nemci umaknili v hribe, kjer so se razdelili v tri oddelke. Stockholm, 20. aprila. AA. Reuter. Po poročilih, ki prihajajo iz Norveške se bije pri Elverumu in Hamarju ie dva dni huda bitka. Toda do tega trenutka ni bilo mogoče teh vesti kontrolirati. Radijska postaja v Hamarju je nenadoma prenehala oddajati 6redi oddaje, ne da bi se opravičila. Zaradi tega mislijo, da so Nemci zavzeli Hamar in morda tudi Elverum. Možno pa je, da je nenadoma prišel ukaz, naj radijsko postajo demontirajo in jo mislijo prenesti v Ikakšen drug kraj 6tran od bojišča. Zadnje dni je sploh težko dobiti točnejša poročila iz Norveške. Norveško ljudstvo proti Nemcem Stockholm, 20. aprila, t. Švedska poročevalna agcncija javlja: Med norveškim prebivalstvom na tistem ozemlju, ki so ga zasedli Nemci, se pojavlja vedno večji odpor proti nemškim četam. To izhaja jasno iz oklicev, ki jih nemške vojaške oblasti širijo s pomočjo radio postaje v Oslu, ki je v njihovih rokah. Večkrat na dan oddaja ta radiopostaja takšne oklice, v katerih nemške oblasti groze vsem, ki bi poškodovali vojaške ali javne naprave, ki bi delali težave nemškim vojaškim oddelkom, ki bi skrivali orožje, ki bi se odzvali proglasu norveške mobilizacije, ki bi pri sebi skrivali angleške ali francoske vojake aH se udeleževali borb proti nemškim četam, s strogimi kaznimi, tudi s smrtno kaznijo. Na drugi strani pa obljubljajo ti oklici visoke nagrade tistim, ki bi nemškim oblastem ovadili takšne norveške osebe, ki so se pregrešile. Radiopostaja poziva tudi kmete, naj nikar ne rušijo cest, uničujejo mostove ali postavljajo ovire, ker bi s tem škodovali samo prebivalcem Osla, ker bi onemogočili uvoz živeža. Švedski politični in vojaški krogi mislijo, da pomenijo takšni radio proglasi, da je norveško ljudstvo skrajno sovražno razpoloženo in da imajo nemške čete precejšnje težave, da ohranijo oblast in avtoriteto sredi tako nasprotnega razpoloženja. Angleška poročila London, 20. aprila, t. Vojno ministrstvo ob-JaUja: Vojne operacije na Norveškem se nadaljujejo po načrtu. Včeraj so se izkrcale tudi francoske čete. Zavzniške čete so zasedle nekatera mesta. London, 20. aprila. AA. Reuter: Reuterjev strokovnjak za strateška vprašanja piše: Strale-gični položaj na Norveškem je sedaj že mnogo bolj jasen. Vloga in namen generala Falkenhorsta, ki operira okrog Osla, so bolj jasni. Njegova težnja je zasesti Elverum. Falkenhorst upravičeno gleda v Elverumu strategično točko, ki je živ-ljenskega pomena, zlasti kar se tiče prometa, s severno Norveško. Poročila se strinjajo v tem, da so Nemci po zavzetju Kongsvingerja silno počasi napredovali, ker so norveški oddelki razrušili vse mostove in poškodovali ostale prometne objekte in branili vsako ped svoje zemlje. V enem teh poročil je rečeno, da so Nemci samo pri poskusu prehoda čez reko Glomen izgubili čez 2000 mož. Sploh imajo Nemci vsak dan težke izgube spričo četniškega vojskovanja, h kateremu so se zatekli Norvežani. Kar se tiče položaja na zahodnem Norveškem, je treba razplet pričakovati v predelu med Nansosom in Stenkverom, kjer se Norvežani bore skupaj z Angleži. Zdi se, da se norveške in angleške sile sedaj nahajajo v borbi z nemškimi predhodnicami, kater vodi general ,Weiss. Ta je dobil nujno nalogo iz Trondhjema, naj hitro napada in čimbolj ovira zbiranje zaveznikov. Zdi se, da se ni posrečil nemški poskus, da bi z letali izkrcali svoje enote pri Grongu. Sedaj pa morajo številčno slabši in številčno razbiti nemški oddelki z majhnim uspehom ovirati zbiranje zaveznikov. Jutranji »Daily Telographc prinaša članek svojega voj. urednika in med drugim pravi: Od samega začetka je bilo jasno, da so borbe pri Trondhjemu ogromnega in morebiti odločilnega pomena za izid vojne na Norveškem. Prvotne nemške čete, ki so se izkrcale, so bile številčno preveč slabe, da bi se mogle ohraniti, če tudi samo v severnem delu te pokrajine. Pa čeprav se zdi gotovo, da so te čete dobile precejšnja ojafenja z letali, pa je položaj Nemcev v tem kraju še naprej precej resen. Treba je vedeti, da Nemci ne morejo dobiti nobene pomoči z morja, da pa z letali ne morejo dovaž.ati niti topništva niti streliva. Topništvo mora imeti veliko prostora, dalje pa je treba imeti prostor za gibanje vojske. Edina prednost Nemcev je v tem, da so napadalci zaradi ustroja zemljišča izpostavljeni letalskim napadom. Angleži zanikajo nemška poročila London, 20. aprila. AA. Reuter. V londonskih merodajnih krogih izjavljajo, da povzročajo nekatera zadnja nemška poročila z bojišča v Londonu smeh v večji meri kakor pa presenečenje. V teh krogih pravijo, da se dobi vtis, da bi Nemci radi prikrili lastne izgube z nesorazmerno pretiranimi uspehi na kopnem in na morju. V imenovanih krogih pripominjajo s tem v zvezi, da trdijo nekatera nemška poročila, da je dosedaj padlo oziroma je bilo ranjenih ali ujetih od Angležev na Norveškem okrog 6000 ljudi. V britanskem vojnem ministrstvu pravijo, da je ta številka naravnost fantastična. V Londonu izjavljajo, da nimajo potrditve o dogodkih, ki jih je včeraj podajal nemški radio. To radijsko poročilo je namreč trdilo med drugim, da so nemške letalske sile dosegle celo vrsto dobrih zadetkov v britanskih vojnih in transportnih ladjah na norveški obali zlasti pa pri Har-stadtu. Pristojni krogi izjavljajo, da so po nemških poročilih Angleži od 16. marca pa do sedaj izgubili 9 velikih bojnih ladij, 3 oklopne križarke, vse ladje letal nosilke, 7 težkih križark, 6 lahkih križark, 13 rušilcev, 8 podmornic in eno veliko transportno ladjo. Dejansko pa so Angleži od začetka sovražnosti v severni Evropi zgubili vsega skupaj 4 rušilce in eno podmornico, dočim je bil en rušilec težje poškodovan. Pariz, 20, apr. c. Havas objavlja danes poročilo angleške admiralitete, ki zanika vse vesti o tem, da bi bila nemška letala včeraj razbila in razpršila konvoj francoskih in angleških parnikov, ki so vozili čete na Norveško. Francozi so se izkrcali Pariz, 20. aprila, t. Havas. Uradno poročilo vojnega ministrstva pravi, da so se na Norveškem izkrcale tudi francoske čete. Pre-voi čet je bil brezhiben. Sovražnik mn ni prišel blizu. Vsi francoski vojaki so prišli na določena jim mesta. Francoske čete bodo stopile v stik z angleškimi in norveškimi četami. Nemško vojno poročilo Berlin, 20. aprila, t. Nemško uradno poročilo se glasi: Na fronti pri Narviiku se ni pripetilo nič izrednega. Prav tako ni bilo sprememb pri Bergenu, Stavangerju in Christian-sandu. Nemške čete so nadaljevale izvajanje nalog, ki so jih dobile. Na Norveško so prišle nove čete in ogromne množine orožja in muni-cije. Sovražnik prevozov ni oviral. Sovražna letala so snoči metala bombe na Narvik, toda škode ni bilo nobene. Nemške čete so zasedle nekaj krajev, ki ležijo pred Ber genom. Pri Christiansandu smo razorožili večje norveške vojaške oddelke. Pri Oslu nemške čete stalno napredujejo. Število norveških ujetnikov stalno narašča. Do 18. aprila smo zajeli 180 topov in 300 strojnic. Sovražna letala in pomorske enote smo napadli na zahodni norveški obali, čeprav so bile vremenske neprilike velike. Ena sovražna križarka je bila zadeta od velike bombe. Na po-vršini morja smo opazili velike madeže olja, Ys.\.STO.eev- s križarke pa se je dvigal črn dim, kar je dokaz, du so lxunbe imele svoj učiuek. Izgubili smo samo eno letalo Rim, 20. apr. c. Štefani objavlja, da je ves nemški tisk zelo zadovoljen s poročanjem ita-janskega tiska o nemškem vojskovanju na Norveškem. Tako poroča danes »Mtinchener Neueste Nachrichten«, da pritisk tiska zahodnih držav na Italijo ni mogel prav nič spremeniti poročanja italijanskega tiska. Nemški letalski napad Berlin, 20. aprila. A A. DNB: Ob priliki ve-likega napada nemških letalskih sil na močno zaščiten angleški konvoj ob zahodni norveški obali so zadele nemške bombe dve angleški tovorni ladji in eno križarko. Ena izmed angleških tovornih ludij je bila zadeta v trenutku izkrcavanja. Bombe, ki so padale, so povzročile veliko paniko, številni mornarji so poska-kali v morje ter poskušali rešiti se s plavanjem. Angleške vojne edinice se se poskušale približati, ko so bile poklicane ;tn pomoč. Angleška križarka je bila težko zadeta ter se zaradi tega ni mogla premakniti. Nemški letnici so videli plasti olja na morju okoli potopljenih in poškodovanih ladij. Minister Koht zanika nemške trditve, da ne napadajo civilnega ljudstva Stockholm, 20. aprila, f. Reuter: Norveški zunanji minister Koht je danes časnikarjem izjavil, da najstrožje protestira proti nemškim trditvam, da ne tamburdirujo neoboroženih naselij in civilnega prebivalstva. On sam je na lastne oči videl nasprotno. Ni res. da bi Nemci preganjali samo politične nasprotnike. Bombardirali so nedolžne civilne prebivalce in to je ono, kar je na Norvežane vplivalo naj- huje ter jih združilo v borbi proti sovražniku in zavojevalcu njihovih domov. Delovanje poljske podmornice London, 20. aprila, t. Poljska podmornic* »Orel« se je vrnila v pristanišče. Član posadke pripoveduje, da so se z veliko lKirbe-nostjo udeležili angleškega pomorskega napadu nu nemške transportne ludje v Skagcr-raku in Kattegatu. Najprej so potopili tri nemške prevozne ladje, med njimi »Dio de Juneiro«. »Pluli smo mimo mrličev, ki so plavali nn morski površini, ko smo zaglelali sovražne ladje Bila je lahka igra, spraviti jih nu dno morja. Nato nas je napadel nemški rušilec, toda imeli smo srečo, du smo ga prvi zadeli. Prcpričuni smo. da smo ga potopili.« irerii Sovjetski odnošaji z Japonsko in Anglijo Trgovinska pogajanja z Anglijo — odurne besede na Japonce Moskva, 20. aprila. AA. Havas: Agencija Tass zanika govorice, ki se širijo v inozemstvu o pogajanjih, ki naj bi se vodila z Romunijo glede umika sovjetskih in romunskih čet 10 km od meje. Tass zanika istočasno govorice, da bi Sovjetska Rusija želela sporazum z Japonsko za vsako ceno, da bi imela svobodne roke v Evropi. Tass firavi, »da je položaj na Daljnem vzhodu tak, da e Japoncem bolj potreben sporazum s Sovjetsko Rusijo kakor Sovjetom sporazum z Japonci«. London, 20. aprila, t. Reuter. Angleško-sovjetska trgovinska pogajanja se bodo nadaljevala. Tako je bilo danes sporočeno v spodnjem domu. Bila so v polnem razvoju, ko je izbruhnila vojna lani v septembru. Nato so se spet začela in so trajala do izbruha vojne s Finsko. Sedaj se je našel nov temelj, da se pogajanja nadaljujejo. V Londonu upajo, da bodo zaključena z uspehom. a Hitlerjev rojstni dan Proglasi poveljnikov vseh vrst orožja Berlin, 20. aprila, t. Nemški kancler Hitler se je davi prikazal na balkonu poslopja državnega kanclerja. Okrog poslopja je bilo vse črno ljudi, ki so prepevali narodnosocialistično himno ter protiangleške pesmi. V teku dopoldneva je maršal Goring izročil Hitlerju darilo nemškega naroda v obliki prostovoljne zbirke starega železa in drugih kovin. Uspeh zbiranja baje presega vsa pričakovanja. Iz vseh krajev Nemčije prihaja na tisoče in tisoče brzojavk, ki dokazujejo, da nemško ljudstvo brez izjeme stoji za Hitlerjem. Berlin, 20. aprila. AA. DNB: Poveljnik nemške vojske general von Brauchitsch je objavil danes ob priliki rojstnega dne vodje Nemčije je izdai sledeče dnevno povelje: Danes, 20. aprila, proslavljamo rojstni dan vrhovnega šefa vojske. Ob tej priliki ponovno svečano izjavljamo, da stojijo vse naše sile v službi za izvršitev nalog, ki nam jih je dal vrhovni šef in mi smo vedno pripravljeni žrtvovati se in braniti koristi nacionalno socialistične Nemčije. Poglejmo, kaj je bilo izvršeno v 20 letih: Na poti od Versaillesa do svobode in nove slave je nastalo iz nereda edinstvo. Mi vemo zelo dobro, da je bil vodja Nemčije oni, ki je omogočil edinstvo, vojaško moč, gospodarsko obnovo ter kulturni razvoj in da je on bil ta, ki je, na kratko rečeno, ustvaril novo Nemčijo. Mi želimo, da bi bil vodja še nadalje jronosen na svoje vojake, ki se bore za svobodo, čast in življenjske pravice Nemčije. Dnevno povelje dne 20. aprila 1940 se glasi: Z Adolfom Hitlerjem naprej k zmagi! Amerika straži na Tihem morju, Anglija na Atlantskem St. Louis, 20. aprila. AA. Havas: V trgovinski zbornici v St. Louisu je imel angleški veleposlanik lord L o t h i e n govor, v katerem je med drugim dejal, da bodo zavezniki vodili vojno, dokler ne bodo imeli zagotovilo, da se napad ne bo več ponovil. Po njegovem mnenju bo vojna trajala tri leta. »Vi in mi,« ie dejal angleški veleposlanik, »smo razdelili sedaj pomorske sile, vi na Tihem morju, mi pa na Atlantiku. Neizčrpni viri naših ozemelj, podprti z industrijo Zedinjenih držav, nam dajejo ogromno ofenzivno moč. Skupno se borimo za pravico, svobodo in poštenje v mednarodnih odnošajih.« Amerika služi Washington, 20. aprila. AA. Reuter: Objavljeni so uradni podatki o izvozu vojnega materiala iz Zedinjenih držav v marcu in prvem trimesečju tega leta. Po teh podatkih je bilo izdanih v toku prvih treh mesecev 1940 dovoljenj za izvoz vojnega materiala v skupni vrednosti 610,401.791 dolarjev (40 milijard din), v Nizozemsko Indijo 439.868, v Francijo 546.145, v Anglijo 2,224.221, v Kanado 15,715.915 dolarjev in na Novo Zelandijo 1,915.870 dolarjev. Na Norveško je Amerika izvažala izključno letala. Washington, 20. aprila, b. šef urada za letalstvo amiral Tower je včeraj izjavil, da je Amerika dobavila zaveznikom že 3000 letal. Konec tega leta bo dosegla proizvodnja 25.000 letal. Nekateri tipi letal bodo razvijali brzino 1200 km na uro. Taiodar-skem položaju v Sloveniji. Poročilo prinesemo v izvlečku prihodnjič. Poročilo, ki so ga navzoči poslušali z največjim zanimanjem in veliko pazljivostjo, je plenum vzel z odobravanjem na znanje. Predsednik KZ g. Martin Steblovnik je nato poročal v glavnih črtah o poslovanju in delovanju KZ v preteklem letu. Poročilo prinesemo v izvlečku prihodnjič. Tudi to poročilo je bilo sprejeto z iskrenim odobravanjem na znanje. Predsednik nadzornega odbora g. Jakob Jan je nato poročal, da je nadzorni odbor večkrat pregledal finančno poslovanje zbornice ter njeno knjigovodstvo. Vse je bilo v vzornem redu, zato je predlagal v imenu nadzornega odbora, da je plenum izrekel sedanji upravi razrešnico, ki je bila soglasno brez debate sprejeta. Glavni tajnik dr. Jože Lavrič je nato podal splošen obračun KZ. Zbornica je imela lani 1,042.931 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Obračun je bil soglasno sprejet. Predsednik g. Martin Steblovnik je nato k 6. točki dnevnega reda — žrebanje 12 svetnikov in nove volitve — omenil, da je treba v smislu člena 11. uredbe o ureditvi Kmetijskih zbornic po prvih treh letih izžrebati od 25 članov polovico, katerih funkcijska doba preneha 27. junija letos in bodo nato od banske uprave razpisane nove volitve. Žrebanje se vrši tako, da ostanejo svetniki z lističem plus še nadalje v funkciji, drugi z lističem minus pa odpadejo. Za skrutinatorja sta bila določena ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani g. Fran Gabrovšek in inž. Stanko Sotošek iz Maribora, gozdarska šola. Žrebanje je bilo prav zanimivo in spremljano z raznimi šaljivimi pripombami. Izžrebani so bili po abecednem redu okrajev naslednji svetniki: Pongrac Turnšek, okraj Celje; Lebar Josip, okraj Dol. Lendava; Martin Steblovnik, okraj Gornji grad; Rigler Ivan, okraj Kočevje; Brodar Janez, okraj Kranj; Deželak Matevž, okraj Laško; Rajh Jakob, okraj Ljutomer; Potočnik Ivan, okraj Logatec; Koban Fran, Maribor desni breg; Pre-log Fran, okraj Ptuj; Sevčnikar Stanko, okraj Slovenji Gradec; Megušar Matija, okraj Škofja Loka. Namesto dveh odsotnih članov je potegnil žreb iz žare živinozdravnik inspek. dr. Leopold Hribar. Resolucije: Pripravljenost h žrtev - Zahteva po banovini Sloveniji Glavni tajnik dr. Jože Lavrič je nato po končanem žrebanju prebral naslednje resolucije: Na VI. zasedanju zborničnega sveta KZ_ za Slovenijo zbrani zastopniki slovenskega kmečkega stanu, smo sklenili naslednjo resolucijo: 1. V teh težkih dnevih, ko narodi v Evropi z veliko skrbjo gledajo v bodočnost, izjavljamo zbrani zastopniki svojo neomajno ljubezen in pripravljenost do skrajnih žrtev za našo skupno domovino Jugoslavijo in naš kraljevski dom Kara-djordievičev. Hkrati dvigamo svoj glas, da naj se započeta notranja preureditev naše ljubljene domovine čimprej dokončno izvede, tako da bo čim prej ustanovljena samostojna banovina Slovenija z vsemi kompetencami, ki jih ima banovina Hrvatska. Našo globoko prepričanje je, da bo to državo samo okrepilo. 2. K Z ugotavlja, da oblasti doslej niso dovolj-no upoštevale njenih prošenj, predlogov, mnenj in zahtev, kar no more bili v skladu z uspešnim izvrševanjem zborničnih nalog in tudi ni v duhu uredbe o kmetijskih zbornicah. Zbornični svet je sprejemal in predlagal svoje predlogo in zahteve po temeljitih preudarkih, živili dejanskih potrebah in v mejah izvedljivosti. KZ se je skrbno izogibala vsega, kar bi merilo le na zunanjo učinkovitost, zato ponovno opozarja oblasti na vse svoje dosedanje zahteve in pričakuje, da jim te posvete dolžno pažtijo in upoštevanje. Svet KZ ponovno poudarja zlasti svoje zahteve po: a) tesnejšem sodelovanju vseh oblasti s KZ zlasti pri izdaji vseh zakonov, ured, pravilnikov in ukrepov, ki v kakršni koli obliki zadevajo kmečki stan; b) oprostitvi države trošarine na cement, namenjen za kmetijske svrhe in asanacijo podeželja. Ne dopuščamo, da se ta naša zahteva omalovažuje. c) nujni spremembi lovskega zakona. Življenjski interes kmeta ne more biti zapostavljen zaščiti š|>orta; č) izboljšanju kmetijske izobrazbe, zlasti pa kmetijskega pouka v ljudskih šolah; d) vsestranskem zavarovanju kmečke posesti in njenem prehajanju v nekmečke in tuje roke; e) spremembi nove uredbe o državni trošarini: predvsem, da se dovoli plačevanje državne trošarine na vino in žganje po pavšalu ter da se oprosti plačanja trošarine zamenjava vina za žilo iu krompir med neposrednima produccntoma. KZ poudarja od svojega postanka potrebo po pravičnih cenah za kmečke pridelke. Ves razvoj cen pridelkov, ki jih kmet prodaja in onih, ki jih kupuje, je šel od prvih povojnih let sem, zlasti j>a od zadnje gospodarske krize, v škodo kmetu, čigar pridelki niso imeli nobene cene. Od tod veliko obubožanje kmečkega stanu, nazadovanje proizvodnje in zastoj v napredku podeželja. K Z se zaveda, da določan je cen ne zavisi samo od dobre volje faktorjev v naši državi, ampak v veliki meri od razmer na svetovnih trgih. Zato pa tem bolj in bolj zahtevamo, da so na onih področjih, ki so dostopni državni in intervenciji in na katerih se ta udejstvuje, pravično skrbi zn vso panogo kmečke proizvodnje. Velik del kmečkega prebivalstva, zlasti pa pasivnih |iredelov naše države mora žito kupovati in zato se ne more strinjati, niti z dosedanjo politiko žitnega režima, še manj pa s položajem, kakor je nastal v zadnjem času na trgu pšenico in koruze, in od katerega ima korist majhen del večjih posestnikov žitorodnih krajev, ki niso prisiljeni prodati ob žetvi svoj pridelek po nizkih cenah, kakor so to morali majhni proizvajalci in pa prekupčevalci, ki so žito po nizkih cenah pokupili, dočim je prizadeta s tem razvojem široka plast kmečkega prebivalstva, ki ne pridela dovolj žita in pa vsi ostali stanovi. Rentabilne in stafcitae csne za vse kmetijske pridelke KZ kot zastopnica kmečkega stanu zahteva za vse kmetijske pridelke, ne izvzeinški žitaric, rentabilne cene, toda te cene morajo bili stabilne, da dobi iste cene majhen kmet, i! t. m. ol, is pri Slepem .Innczu v Dravljah Celov-■ska eeMn. Namenjen ho predvsem Dravljam Zg fii-skl, St. \ Iilu in drugim bližnjim krajem Pro lavni r 2 Ti.'ČVJih ""k""'1 Športa tir njega rax™ .m g. Jaklič p. polk. v p. — Slovenska kolesarska ivc:a Ljubljana. Stanje naših kliringov Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 15. aprila naslednje: Aktivni kliringi: Nemčija 8,660.390 mark, pro-tektorat 119,743.518 kron, Italija 27.,440.309 din, Bolgarija 2,424.665 din, Turčija 2,173.000 din, Francija 11,428.113 frankov, francosk kolonije 2,223.133 frankov in Španija 3,935.000 pezet. Pasivni kliringi: Belgija 1,333.411 belg, Madžarska 35,672.993 din, Poljska 18,896.000 din, Romunija 11,988.667 in Slovaška 2,140.440 din. Dovoljena zvišanja cen Kralj, banska uprava je odobrila Gospodarski zvezi v Ljubljani, da sme določiti ceno pšenično moke vojvodinske provenijence s pribitkom 23.5%, zaokroženim na 5 para pri kg, na dnevno borzno ceno pešnične moke št. 0, kakor notira na novosad-ski produktivni borzi, oziroma s pribitkom 21% ob enakih pogojih za pšenično moko slavonske provenijence in z znižanjem po 20 para pri 1 kg za moko št. 2 in po nadaljnjih 20 para za moko št. 5, oziroma 6, oziroma 7 na bazi označenih borznih cen za pšenično moko št. 0. Isti pribitek velja za ceno otrobov. — Nadalje je odobrila tvrdki A. Šarabon <£• Co., Ljubljana, da smo prodajali kavo Santos Extraprima, Siebl8, zelenkasto brezpogojno mehko po din 70 kg z 1% blag. skontom pri takojšnjem plačilu. — Nadalje tvrdki Kari Prelog v Ljubljani, da sme prodajati bombažno pre-divoe Mazzotti 840 Maglia 8/12 B XX oz. »Trama« po din 38.— kg pri prodaji na debelo. — Tekstilni tovarni »Lava«, Gerkman Ludvik v Laškem, da smo prodajati Ilubcrtus-loden po din 65.— 1 m, ftajak po din 70,— 1 m ter sukno Železničar po din 62.— za 1 m pri prodaji na debelo. — Mesarskim podjetjem Benko Josip, Vnkan Geza, Bac Ludvik, Kcmeny Marko in Flisar Ludvik, vsi iz Murske Sobote, da smejo prodajati svinjsko meso po največ din 16.— 1 kg, slanino po največ din 19.— 1 kg in mast po največ din 21,— 1 kg. Zvišanje cene govejega in telečjega mesa so prepove. Opozorilo zavarovancem 0UZD in njih svojcem Okrožni urad za zavarovanje delavcev ugotavlja, da se vrše razne zlorabe s potrdili delodajalcev po neupravičenih svojcih in nečlanih, ki iščejo s temi potrdili (tudi fingiranimi) zdravniško pomoč in zdravila na račun urada in v škodo članom, ne da bi dokazali svojo upravičenost s predpisanim potrdilom občine ali župnega urada po § 45 ZZD, Zato je urad prisiljen zahtevati v bodoče od vsokega svojca tako potrdilo občine ali župnega urada, ki dokazuje, da je svojec brez lastnih dohodkov in premoženja ter odvisen od zaslužka člana, s katerim živi tudi v skupnem gospodinjstvu. Poleg tega naj ima vsak član ali svojec s seboj kakšno legitimacijo (poslovno knjižico), da svojo sorodstvo in istovetnost lahko dokaže. Člani morajo imeti s seboj svoje poslovne knjižice. Ako član ali svojec potrdila po § 45 ZZD od občine ali župnega urada zaradi potrebe nujne zdravniške pomoči ne bi mogel takoj dobiti, more tako potrdilo izstaviti tudi delodajalec, ki prevzame 6 tem tudi polno odškodninsko odgovornost za event. škodo, ki bi jo utrpel urad zaradi neresničnosti podatkov na potrdilu. Vsal^o potrdilo za urad, izstavljeno s strani delodajalca, mora biti opremljeno s stampiljko in delodajalčevim podpisom, • Zaključek pogajanj z Grčijo. Iz Belgrada poročajo, da so končana pogajanja naše in grške trgovinske delegacije. Dne 21. aprila poteče namreč dosedanja trgovinska in plačilna pogodba in odslej se bo ves plačilni promet razvijal na devizni podlagi. Ostane pa še vprašanje likvidacije grških bonov, katerih je v prometu za okoli 60 milijonov drahem. Ta saldo bo likvidiran s kompenzacijskimi posli ter s tujskim prometom. Uvedba deviznega režima bo našo trgovino z Grčijo zelo zmanjšala. Povišanje cene bencinske mešanice. Odbor za kontrolo cen bencinske mešanice je dne 19. t. m. sklenil zvišati ceno bencinske mešanice za 0.35 din za liter. To povišanje cen se motivira s povišanjem cen špirita zaradi višjih cen koruze. Nova cena bo veljala od 1. maja dalje. — Verjetno je po vesteh iz Belgrada, da se bodo količine mešanice na karte v teku maja zopet povečale. Opozorilo. Imetniki predvojnih avstro-ogrskih državnih in deželnih posojil (obveznic) naj se prijavijo — v kolikor tega še niso storili — in spo-roče vrsto ter količino obveznic v imenski vrednosti DruStvu za zaščito interesov imt'nikov predvojnih avstro-ogrskih državnih in deželnih obveznic v Ljubljani, Prešernova ul. 8/11, (Zveza jugoslovanskih hranilnic). Vinarska razstava s sejmom v Svečini. Dne 5. maja t. 1. priredi Vinarska podružnica v Svečini v prostorih banovinskega posestva I. vinsko razstavo s sejmom. Razstavljeno bo 132 vzorcev vina, in sicer 40 mešanih, 72 sortiranih, 12 vzorcev starega in 8 vzorcev rdečega vina. Naprodaj bo okrog 1200 hI kakovostno prav dobrega do odličnega vina po zmerni ceni. Obiščite to razstavo, ker s tem v veliki meri koristite tudi našim obmejno narodnim interesom ! Licitacija. Dne 22. aprila bo v intendan-turi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavljanje svežega govejega mesa za ljubljanski garnizon za čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1. Občni zbori: Tovarna klobukov »šešir« v Skofji Ix>ki 10. maja ob pol 11 v Zadružni gospodarski banki v Ljubljani; Splošna stavbna družba v Mariboru S. maja ob 11 v prostorih l.lcktrarne Fale; Sil, d. d. Rogatec, 13. maja ob 19 v Ljubljani, Sv. Petra cesta 68. Potrjena poravnava: Zavemik Takob. trgovec v Ptuju, Krekova ul, 8, za 40% v trome-sccnili obrokih. Borze Dne 20. aprila 1940. Denar Ta teden je znašal devizni promef na ljubljanski borzi 11.716 milij. din v primeri z 8,756 in 20.625 milij. din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 8.90, London 15.71, Ne\vvork 4-1-6, Bruselj 74.70, Milan 22.45, Madrid 45, Amsterdam 236.75, Berlin 178, Stockholm 105.75, Sofija 5.50 ponudba, Budimpešta 79.50, Atene 3.20, Carigrad 3.20, Bukarešta 8.50, Buenos Aires 102 50. Mariborsko sejem, 19. aprila. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 295 svinj, cene .so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari 110—120 din komad, 7—9 tednov stari 125—140 din, 3—4 mesece stari 200—250 din, 5—7 mesecev stari 320—400 din, R—10 mesecev stari 460—500 din, 1 leto stari 8—870 din komad, I kg žive teže 7—10 din. 1 kg mrtve težo 12 do 15 din. Prodanih je bilo 104 svinj. Novi stolni kanonik v Ljubljani ie postal tržiški župnik g. Anton Vovk 1 nova, času in razmeram potrebna sredstva pasto-rizacije. S svojim govorniškim darom in mogočno ' besedo je vsa leta neutrudljivo klical in bodrili lepemu krščanskemu življenju. Verska društva so imela v njem vedno dobrega in modrega voditelja. S svojim lepim župnijskim listom (Cerkveni glasnik za tržiško župnijo) je budil zanimanje za farno življenje in farno skupnost. Pred mesecem ilni je zaključil velik desetdnevni misijon. ki bo sedaj kot nekako duhovno slovo in spomin nanj. Veliko skrb je vseskozi posvečal hiši l>ožii. Farno cerkev je v notranjščini prenovil, odkril in restavriral znamenite Layerjeve freske in postavil nove orgle. Nov tabemakel, lepa večna luč (umetniško delo prof. St. Kregarja iz Št. Vida), nov oltar na Skali (delo istega umetnika), vse to in še mnogo, mnogo drugega govori jasno o njegovi ljubezni do svetišča. Bil je ves čijs duša bogatega društvenega življenja v Tržiču. Samo Bog ima zapisano vse, kar je nesebično delal na prosvetnem, karitativ-nem in tudi na gospodarskem polju. Kadar je šlo za blagor in napredek Tržiča, je bil on zraven. Njegova pisarna je bila odprta vsem za vse: vsi so našli pri njem tolažilno besedo v boli in nesreči, moder nasvet v dvomih in težavah, pa tudi očetovsko svarilo, kadar je bilo potrebno. Delavstvo posebej je v težkih kritičnih trenutkih našlo pri njem razumevanje in dejansko pomoč. Ljubljanski Skof dr. Gregorij Rožman je imenoval 15. t m. za kanonika (ad haculum) ljubljanskega stolnega kapitlja g. duhovnega svetnika Antona Vovka, mestnega župnika v Tržiču. Novi kanonik se je rodil 19. maja 1900 v Vrbi prt Breznici v Prešernovi rojstni hiši. Njegova mati je bila nečakinja pesnika Prešerna. Gimnazijo je Študiral v Kranju in St Vidu, kjer je z odliko maturiral, bogoslovje pa v Ljubljani, kjer je bil posvečen za duhovnika 29. junija 1923. Tri leta je kapianoval v Metliki, 1926 pa je prišel kot kaplan v Tržič, kjer je po odhodu župnika Matije Škerbca postal 1. decembra 1928 župnik. L. 1936. ga je ljubljanski škof imenoval za škofijskega duhovnega svetnika. V Tržiču je posvetil vse svoje sposobnosti in moči delu za Boga' in duše. S svojo delavnostjo, pravičnostjo, očetovsko skrbjo in prijaznostjo si je pridobil spoštovanje in ljubezen vseh Tržičanov. Z veliko duhovniško vnemo in apostolsko ljubeznijo že 12 let skrbi za versko življenje svojih fa-ranov. Poleg starih preizkušenih potov dušnega pastirstva je pri svojem delu uporabljal tudi Jadranska Plovidba d. d. SUŠAK 8 dnevni binkoštni izlet (od 11. do vključno 19. maja 1940) z luksuznim potniškim parnikom »Prestolonaslednik Petar« iz Sušaka mimo Benetk do Budve in Kotora ter nazaj s pristankom v vseh važnejših krajih naše obale. Zmerne pavšalne cene — kolektivni potni list. Navodila, prospekti in naročila pri Direkciji Jadranske Plo-vidbe d. d. Sušak ter v vseh potovalnih uradih v državi. Klic v Ljubljano nni je prinesel tudi slovo iz Tržiča. Vemo, da bo slovo težko, zanj in za Trži-čane. Toda božja volja ga kliče na novo odgovorno mesto, kjer mu želimo prav tako obilnih uspehov v čvrstem zdravju dela polnih let. Tekstilna šola v Kranju še letos bodo gradili v Kranju sodobno tekstilno šolo Skupni stroški za poslopje bodo znašali skoraj 7 milij. dinarjev Za kočevske Slovence Na letošnji vnebohod 2. maja prireomembnejših industrij Slovenije. Da dobe najrazličnejše industrije tudi lahko strokovno izvežbano in primerno šolano osebje, ki bo sjx>sobno prevzemati odgovornejša mesta v tekstilnih obratih, je bila ustanovljena tekstilna šola v Kranju. Z njo je bila izpolnjena velika vrzel v našem strokovnem šolstvu, saj je znano, kako veliko število tujcev-strokovnjakov je zaposlevala pri nas prav tekstilna industrija. S tekstilno šolo pa je ustvarjen predpogoj, da omogočimo Slovencem, da ne služijo le strojem, ampak da zasedejo tudi vsa druga mesta, pri katerih so bili doslej neobhodno potrebni tujci. Tekstilna šola v Kranju že z uspehom deluje, bori se pa z velikim pomanjkanjem primernih prostorov in naprav. Da odpomore tej stiski, je sklenila kranjska mestna občina, da bo gradila« novo tekstilno šolo. Ban dr. Marko Natlačen, ki z veliko ljubeznijo spremlja in podpira strokovno šolstvo, pa je odločil, da bo banovina graditev novo tekstilne šole omogočila na ta način, da bo krila stroške graditve. Zato je že v letošnjem banovinskem proračunu vstavljena anuitctiia postavka 750.000 din kot odplačilo obroka za posojilo, potrebno za zgraditev tekstilne šole. G. ban je tudi odredil, naj tehnični oddelek banske upra- S 15. aprilom je prenehala opravljati službo kolporterke na Jesenicah dobro poznana ga. Jožefa Kralj. 15 let je bila agilna in vestna sodelavka pri delu za katoliški časopis. Marljivo in v popolno zadovoljstvo Je opravljala vsa leta nedeljsko kolportažo »Slovenca« in s 15. aprilom lanskega leta uvedeno dnevno dostavo »Slovenca« naročnikom v območju pošte Jesenice. Ob koncu tega meseca poteče ravno 10 let obstoja »Slovenčeve« podružnice in v sjx>min na dolgoletno sotrudnico so se ob tej priliki zbrali in se dali slikati vsi, ki opravljajo kolportažo in dnevno dostavo »Slovenca« in »Slov. doma« na lesenicah. Kor. Beli. lavorniku, Žirovnici, Gorjah, Dovjem, Mojstrani in Hrušici. Ciospej Kraljevi že"limo, da ob opori svojih sinov dočaka še veliko let v zdravju in zadovoljstvu v navesti, da je opravljala dobro delo v korist katoliškega časopisja. ve izdela sodobne načrte za tekstilno šolo in te dni je g. ban že potrdil podrobne načrte, zato lahko upamo, da bo v kratkem tudi razpisana že prva licitacija za graditev tekstilne šole. Šola Načrte za tekstilno šolo v Kranju je izdelal ing. arli. Emil >'avinšek, ki je z načrtom lepo rešil težko nalogo, kako združiti šolo in delavnice. Zemljišče, j tudi shramba za kolesa in zaklonišče. Posebej bo še zgrajeno stanovanjsko poslopje, v katerem bo stanovanje za ravnatelja in stanovanje kurjača. Veliki stroški Celotni proračun za zgraditev tekstilne šole znaša brez instalacij 5,380.000 din. Instalacije, kakor centralna kurjava, elektrika, vodovod in kotlarna pa so proračunane na 1,450.000 din. Za letos bi prišla v poštev surova zidarska dela, ki so proračunana na 1,890.000, dalje železobetonska de-ja, ki so preračunana na 1,010.000, tesarska dola zahtevajo 176.000 in krovska dela, preračunana na 321.000 ter kleparska dela v znesku 234.000 dinarjev. Skupaj bo torej oddanih na licitacijo za okrog 3 in pol milij. din. Kranjska občina išče posojilo in upravičeno je upanje, da l>o za prva dela v kratkem dobila denar. Takoj potem pa bo že mogoče razpisati licitacijo. | t Župnik Ciril Zamar| Gorica, 20. aprila. Včeraj zvečer okrog 9 je v Biljah pri Gorici umrl župnik gospod Ciril Zamnr, star 62 let. Bil je v sredo še na f>ogrebu pokojnega msgr, Berlota. Ko se je vračal s kolesom domov, se mu je talar za|iletel v kolo in je padel. Nesreča ni bila sicer težka, vendar je ostal v postelji, ker je bil tudi močno prehla-jen. V petek dopoldne ga je nenadoma napadla huda pljučnica ter je zvečer podlegel. Pokojni je bil zelo dober dušni pastir. Skoro V) let je vodil težavno biljsko župnijo, ki jo je bila svetovna vojna docela razbila. Bil je vnet zadrugar, ki je vsa leta vodil domačo posojilnico. Kot dober pevec je vedno poučeval svoj cerkveni zlior ter je žrtvoval vse svoje moči cerkvenemu petju. Kot požrtvovalni prosvetni delavec je moral prestati marsikatero bridko uro. Pogreb bo jutri ob 4 popoldne. Banovinska skupščina mladine JRZ V nedeljo, dne 16. junija bo v Ljubljani mladinsko politično zborovanje, združeno z občnim zborom MJRZ. Ta dan se bo zbrala slovenska mladina v naši prestolnici, da izpove svojo neomajno vdanost kralju, svojo zvestobo narodnemu voditelju ter svojo odločno voljo stati na straži domovine. V teh težkih časih je še bolj kot kdaj koli potrebno, da je vsa narodno slovenska mladina strnjena in enotna ter da z optimizmom zre v našo narodno in državno bodočnost. Že danes opozarjamo vse krajevne MJRZ, da začno z živahnimi pripravami za udeležbo na ta veliki zbor slovenske mladine. — Banovinski odbor MJRZ. Zdravilno deloutinie Rogaške mineralne vode: Pri katarju želodca In črev ae najuspešneje uporablja v prvi vrsti vrolt-c Styria. Ta votla odloča s'uz in pospešuje delo želodca in črev V svrho zdravljenja jo treba tri do Štirikrat na dan popiti nožiren za požir-koin kakih 100 £ ogrete vode Styria. Kmečki tabor v Soboti Priprave za letošnji velik kmečki tabor, ki bo v nedeljo, dne 5. maja v Soboti, so v polnem teku. Sporočili smo že, da »Kmečka zveza« letos prireja svoj tabor skupno z »Zvezo poljedelskih delavcev« v Soboti«, to je s stanovsko organizacijo onih prekmurskih kmečkih ljudi, ki si morajo čez poletje iskati zaslužka kot sezonski delavci na domačih in zamejskih veleposestvih. Prireditev obeta biti veličasten izraz kmečke sloge in stanovske zavednosti kmečkega ljudstva iz vseh delov slovenske zemlje. Hkratu pa bo tabor tudi proslava petstoletnice, odkar je bila Kmečka zveza na novo oživljena. Spored tabora je naslednji: Ob 6 zjutraj budnica iz stolpa soboške farne cerkve. Ob pol 9 dopoldne slavnostni kmečki sprevod skozi mesto na stadion SK Mure. V sprevodu bodo šli člani obeh kmečkih organizacij z godbami, prapori, kolesi in z okrašenimi vozovi. Ob pol 10 dopoldne na stadionu kmečko zborovanje, na katerem bodo govorili zastopniki »Kmečke zveze« in »Zveze poljedeliskih delavcev«. Ob pol 12 dojooldne istotam slavnostna predstava znane Davorin Petančičeve ;gre »Slovenskega kmeta jvivest« na prostem. Režija je v rokah g. prof. Jožeta Potokarja. Pri igri nastopi več sto igralcev v narodnih nošah. Taborni znaki, ki bodo ?amo po 1 din, se bodo dobili na dan tabora v Soboti. Služili bodo kot vstopnica k zborovanju in k predstavi igre. Udeležbo na taboru so že obljubili naši narodni in kmečki voditelji ter mnogi drugi odličniki. Tudi kmečki ljudje iz vseh delov Slovenije se pripravljajo, da tega dne pohite na obisk k našim kmečkim tovarišem na severno mejo. Cetrtinska vožnja bo omogočila udeležbo tudi revnejšim kmečkim ljudem. Kadar prispe rešitev glede četrtinske vožnje, bomo sporočili, enako tudi vse podrobnosti glede sporeda in navodila udeležencem. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom, je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Frnnz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno odvaja, a vrhu tega tudi v zastarelih primerih ne odreče. 0*1. re«. S. br. MM4/U- te la birmo! Koledar Nedelja, 21. laprila: 4. povelikomočna nedelja. Anzel, cerkveni ufenik; Simeon, škof. Ponedeljek, 22, aprila: Soter in Gaj, papeža. Tarbula, devica. Poflna luna ob 5.37. Herschel napoveduje dež. Torek, 23. aprfla:<-Vojteh (Adalbert), škof; Egi-dij Afiiški. , Novi grobovi ■f- V Železnikh nad Škofjo Loko )e umrl v četrtek, 18. aprila t. 1. Janez Petrač, po domače »Stimovc«, star 86 let. Bil je mož pravega krščanskega kova in kremenit poštenjak. 60 let je nepretrgoma in zvesto služil pri lesnem podjetju gosp. Gustava Egerja in pošteno vzgojil številno družino. Bil je tudi ustanovni član gasilskega društva v Železnikih, in 35 let niaročnik »Domoljuba«. Mož, ki je poznal dobršen del zgodovine tega trga, se je ob spominih mladeniško razvnel in posebno rad opisoval delo v viaencah, ki je nudilo v njegovi mladosti pridnim Tokam skromen zaslužek. Bolezni ni poznal do zadnjega; ko pa je potrkala na njegova vrata, ga je hitro položila na mrtvaški oder. Žalostno so mu peli zadnji pozdrav zvonovi larne cerkve v Zelezniikih, kot da bi se hoteli z občutkom posloviti od svojega dolgoletnega cerkvenega zvonarja. Pogreba se je udeležil tudi obč. odbor z županom g. Zumrom na čelu, g. Eger in vse pri njem zaposleno osebje, sorodniki in neštevilno drugih, ki so rajnega spoštovali. Gasilci so se od svojega starega tovariša poslovili v ganljivem, prisrčnem govoru. — Dobremu »Stimovcu«, čigar življenje je bilo nepretrgana veriga poštenega dela, daj Bog večni mir in pokoj! Žalujočim naše iskreno sožalje! -J- V Podrečju pri Dobu je mirno v Gospodu zaspal posestnik Mihael Šorn. Pogreb bo v nedeljo 21. aprila ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Dobu. Naj mu sveti večna luč. Preostalim naše sožalje. _ Nudiva v veliki izbiri in ________po starih cenah najfinejše orig. švic.ure. Na zalogi vsiaki čas: »Glashiitte«, »Schalihausen«, »Ornega«, »Doxa«, »Election« itd. Velika izbira zlatih verižic, obeskov, zapestnic, uhanov in dragih kamnov. — Zlato, srebro in drage kamne kupujeva po najvišjih cenah. BSATA LOGAR. Uubljana Pred škofijo 15. — Telelon 44-32. Osebne novice — Iz lavantinske škofije. Umeščena sta bila: za župnika-vikarja novoustanovljiene župnije Studenci pri Mariboru p. Janez Rebec, O. F. M. Cap.; za župnika v Bučah g. Jurij Pribožič,, provizor istotam. — Postavljeni so bili: za provizorja v Čmečah g. Alojzij Drvodel, vikar-pomočnik istofcam; za provizorja na Vurbergu g- Vinko Kolman, kaplan v Rušah; za so-piovizorja pri Sv. Juriju ob Pesnici g. Franc Babšek, provizor ob Svečini; za provizorja pri Sv. Anionu na Pohorju g. Antoo Cafuta, I. kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru; za soprovizorja na Pernicah g. Franc Smon, provizor na Ojstrici. — Nastavljeni so bili gg.: Jurčak Martin, salezijanski duhovnik na Radni, za II. kaplana v Sevnici ob Savi; Drevenšck Franc, 6eme-niški duhovnik, za kaplana v Starem trgu; Erjavec Franc, semeciiški duhovnik, za kaplana v Rušah; p. Marko Fišer, O. F. M. Cap., za I. kaplana v Studencih pri Mariboru; p. Jakob Vučina, O. F. M. Cap., za IL kaplana v Studencih pri Mairiboru; Šmirmaul Alojzij, semeniški duhovnik, za kaplana na Teharjih. — Prestavljeni so bili sledeči gg. kaplani: Videčnik Viljem iz Trbovelj (III.) v Artiče z delokrogom 111. kaplana v Rajhenburgu; Volasko Adolf iz Rajhen-burga (III.) v Trbovlje (III.); Zver Štefan iz Konjic v Črensovce; Skrabar Janez iz Murske Sobote na Ljubno; Rous Matija iz Čre^.sovcev v Mursko Soboto; Vogrinec Anton, II. kaplan v Zetaladi, za I. kaplana istotam; Poteko Pankracij, III. kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, za II. kaplana ietotam; Orešnik Franc iz Teharij k Sv. Magdaleni v Mariboru (III ). — Upokojen je g. Rozman Jožef, župmik v Čcrnečah. — Z odlokom bana banovine Hrvatske dr. Ivana Šubafiča sta postavljena za profesorja VIII. po-ložajne skupine B e r t o n c e 1 j Alojizij in L a p a j -n e Nataša, do sedaj suplenta na državni realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami na Sušaku. Fantovskim odsekom! Fantovske odseke, ki nam še niso javili imena in točnega naslova svojega zastopnika, kateremu naj pošljemo vsa navodila za nabiralni dan 2. maja, prosimo, da to nemudoma storijo. — Slovenska Straža v Ljubljani," Poljanski nasip 12/X/1. E — Mučeniki so končali vremenski režim. Po vremenskih rekih znani 40 mučeniki so včeraj -končali svoj vremenski režim, ki se je pričel 10. marca na njih god. Kakor.šen je bil v sjilošnem prvi dan njihovega režima, tak-Sen je bil zadnji. Prvi dan je bil glede vremena dober, bilo je vedro, sončno, jmi tudi nekoliko oblačno. Skozi 40 dni smo imeli le 8 deževnih dni, to v marcu 7 dni, v aprilu pd samo 1 din. April je prinesel v naše kraje suho vreme, ki je bilo tu in tam spremljuno ob jutranjih urah še s pravim mrazom. Suj smo imeli nekatere dneve v aprilu zjutraj po nekaterih krajih celo —15 st. C jutranje najnižje temperature. Dnevi so bili v aprilu splošno močno vetrovni, le zadnje dneve je nastopilo vetrovno zatišje. Sonce je začelo močneje pripekati. Včeraj smo imeli sprvn zjutraj veliko soparo. Doj>oldne se je ponekod temperatura zelo naglo dvigala. Tako nam poročajo iz Črnuč, da je tamošnja transformatorska postaja zjutraj zaznamovala najnižjo toploto -j-4 stop. C, ob 9 pa že +25 stop. C Nato je tam temperatura počasi padala, ker se je začelo oblačiti. Vsi kmetje željno pričakujejo izdatnega in blagodejnega dežja, ki bi zelo poživil rast raznih že vsejanih poljskih pridelkov. PLETENINE • TRIKOTAŽA ALOJZIJ POTKATO PKEJ | O S. KUNO A C o. LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA_ — Izšel je Zbornik znanstvenih razprav juridične fakultete, XVL letnik. Letošnji Zbornik vsebuje naslednje razprave: Bilimovič, Jugoslovanske železnice v preteklem stoletju; Dolenc, Pravnozgodovkiska študija o prisegi pri Slovencih; Lapajne, Načrt poobla-6lilno- in poverilnopravnih določb za jugoslovanski državljanski (obligacijski) zakonik; Maklecov, Vra-čunljivost, krivda in nevarnost; Murko, Rodbinski ozi-ri pri naših neposrednih davkih; Polec, Pripombe kranjske deželne komisije k Martinijevemu osnutku avstrijskega državljan sitega zakonika; Spektorski, Comte in Hegel; Škerlj, Sklic in potek skupščine v gospodarskih zadrugah; Tomšič, Izseljevanje in vse-ljevanje z vidika mednarodnega javnega prava. Zbornik stane 80 din, naroča se v vseh knjigarnah. Člani Društva prijateljev pravne fakultete pa dobe Zbornik za članarino 40 din. — DruStvo za ceste v Ljubljani sklecuje Ul. redno skupščino na dan 22. aprila 1940 ob 18 v prostorih Aerokluba, Kongresni trg 1 v Ljubljani. Vsi člani, zastopniki in predstavniki prometnih, turističnih in gospodarskih organizacij se vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Glavni dobitek na loterijil Igralci mrzlično pričakujejo zadnji dan žrebanja. Po žrebanju je mnogo razočaranih! Razočaranja pa ni pri negi kože s kremo Babymira, ker je Babymira-creme odlično in preizkušeno sredstvo proti opeklinam, priščem, ranam, razpokani koži itd. _ Za binkošti t Trst-Gorico-Bonetkel Informacije v Izletni pisarni M. Okprn, Ljubljana, Mi-, klošičeva cesta 5. « slamo, seveda niso mogli nič rešiti, čeprav «o prihiteli na pomoč gasilci iz vseh okoliških vasi. Samo iz hlevov se je posrečilo rešiti živino, medtem po je v svinjakih zgorelo 50 prašičev. Ubogi posestniki so utrpeli 200.000 din Škode in so zdaj ostali na cesti brez vsakih sredstev. Potrebni so omoči, prav tako pa tudi posestnik Ivan Luk v ipovcih pri Beltincih, kateremu je v četrtek dopoldne pogorela hiša do tal. Tudi ta hiša je bila lesena in niso mogli gasilci nič rešiti. Iz hleva so rešili tri krave, gospodarska poslopja pa so prav tako pogorela do tal. Posestnik Luk je bil zavarovan samo za 6000 din. Tretji požar je bil v gornjem delu Prekmurja pri Našički, kjer je zgorelo samo nekaj lesa. — Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — V spanju so ga ubili. V Mellncih v Prekmur-ju so se skregali trije tamošnji fantje. Štefan Gerič je bil posebno korajžen Vzel je v roke kol in podil z njim po vasi ostala dva fanta, dokler se ni naveličal in odšel 6pat v hlev k posestniku Matiji Kuzmi Ko je zaspal, sta ga užaljena fanta poiskala na ležišču, da se maščujeta nad njim. Eden je svetil z električno svetilko, drugi pa ga je dvakrat krepko udaril s kolcem po glavi, da je Gerič ob-ležar mrtev. Orožniki so oba izročili oblasti. Za birmo in sv. obhajilo oblekce, venčke in pajčolane nudi v veliki izbiri Ign. Žargi, Ituftljana, sv. Pelra c 11. — Pogrešana. Od četrtka 11. aprila pogrešajo lt letno deklico Mijo, ki je odšla zdoma in se do danes ni vrnila k svojcem. Deklica je bila oblečena v temnomoder plašč, rjave nogavice, nosi sandale. S seboj je imela tudi šolski plašč, tem-nomodro krilo in rdečo bluzo. Lase ima spletene v kitke. Odšla je popoldne zdoma. Kdor ve kaj o tej deklici, naj javi policijski upravi v Ljubljani ali pa bližnji orožniški postaji. Mogoče je deklica odšla na kmete in se tam zadržuje. Skrbite za redno stolico. Poskusite Leo-pilule, ki že po petih, Šestih urah dovedejo do lahkega ln prijetnega odvajanja. Leo-pi Iu le 1 Ljubljana, 21. aprjla_ s * ' ŠT Ep L J IV /■A : ^ KVAllTETMI AUT0 •Mrl J/s iooo,j.joooccm — Skupna mesečna rekolekcija za duhovnike, člane Unio Apostolica, bo v sredo, 24. aprila, ob pol desetih v Domu duhovnih vaj. Lepo povabljeni tudi drugi gg. izven Ljubljane. — Škofijski voditelj UA. . — Za sredo, 24. t. m. določeni sestanek cerkv. asistentov ZMKD se zaradi pastoralne konference oz. rekolekcije preloži na sredo, 15. maja t. 1. — Godbeno društvo Sora-Medvode priredi na vnebohod, 2. maja ob 3 popoldne na Svetju pri Medvodah veliko javno tombolo s prav lepimi dobitki. Tablice, ki so bile že lansko leto kupljene, veljajo tu še sedaj, ker je bila tombola prenesena od lanskega leta na letos. Pred tombolo koncert. — Konji za vojsko se kupujejo vsak dan v 16. artiljerijskem polku v Ljubljani. Konji morajo biti visoki 156 do 165 cm, objem mora biti 20 cm večji od višine. — Majski izlet v Logarsko dolino! Prijave Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Miklošičeva 5. Grobnffe ln spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje franjo kunovar pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 40-09 KVALITETNI TOVORNI AVTO mmi kakor:krasne mol tve-S nike. rožne vence, trakove mirtine venčke in šopke, ročue torbice itd. le v trgovini H. Ničman, Ljubljana Koplta-jsva ulica 2 kjer vam nudijo največjo izbiro in najnižje cene i— Razpis. Jugoslovanska Unija za zaščito otrok razpisuje konkurs o temi: »Slabe in dobre navade pri odgoji otrok na vasi. — Kaj bi bilo treba naj>raviti, da se dobre ohranijo in škodljivo odstranijo*. — Pogoji so taki, da mora biH pisec naročnik Narodnega Podmladka za leta 1940 (letna naročnina znaša 40 din). Razprava mora obsegati eno do dve tiskani poli v formatu Narodnega Podmladka, rokopis mora biti pisan na pisalnem stroju in mora biti vložen do 1. julija 1940. — Nagrade so sledeče: ena nagrada 1000 din, dve nagradi po 500 din, tri nagrade po 300 din. Za vsa druga dobro ocenjena dela dobi pisec celokupno izdajo Unije in list »Narodni Podmladek« za leto 1941 brezplačno. — Vsi dobro ocenjeni fotografski posnetki ali skice, ki se nanašajo na gornjo temo, ne glede na podano delo, se bodo nagradili po 20 din komad. — Vsa dela ostanejo last Unije. — Udeleženci konkurza naj dostavijo svoje prispevke ali potom krajevnih odborov ali direktno Jugoslovanski uniji za zaščito otrok, sekciji za dravsko banovino, Ljubljana, Beethovnova ulica 14, I. nadstropje, do '25. maja 1940. — Jugoslovanska unija GLZASTOPSTVO O.ZUZEK LJUBLJANA TAVČARJEVA 11 za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. — Prečltajte »Romanja«, »Mali oglaskl — Službeni list kr. banske ujiravo dravske banovine prinaša v svojem 32. kosu z dne 20. aprila 1940 pravilnik o načinu izplačevanja prejemkov državnih plačevancev v mobilnem in vojnem stanju ter spremembo § 20. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Trije požari v Prekmurju. Iz Sobote poročajo: Te dni je divjal nad Prekmurjem hud veter, ki je v raznih krajih razpihal več požarov. Med njimi so bili posebno hudi trije, ki so povzročili prizadetim veliko škodo. Največji požar je bil v vasi Tri mlini pri Lendavi, v kateri stanujejo po večini prebivalci madžarske narodnosti. Pri neki hiši so pekli kruh. Iskre so zanetile požar na lesenem ogrodju hiše, veter pa je razpihal ogenj in v kratkem času so bile v plamenih 4 hiše z gospodarskimi poslopji. Ker so bile vse hiše lesene in krite — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost Spomnite se nas! »Trkajte in se vam bo odprlo.« Tudi mi se tega držimo. Neprestano drezati in nadlegovati, potem bo že kaj. Človek le prerad pozabi. Večkrat že nameni, pa pride vmesna stvar in namen spet utone v pozabi. Zaradi tega spet danes trkamo na dobra srca. Pomagajte revnim akademikom! Svet niti ne ve, kolika je beda med njimi. Mlad človek brez zadostne zdrave hrane, zdravega in toplega stanovanja — saj pomeni to zanj smrt. Že so med akademiki primeri, ko so si zgolj zaradi pomanjkanja nakopali težko bolezen za vse življenje. Naj bi se ljudje, ki radi darujejo za vse in mnogostranske namene, spomnili tudi revnih akademikov. Koliko oporok se na primer v Sloveniji napravi vsak dan. Ali bi ne bilo pametno, dobro in vsega spoštovanja vredno, če bi se kdo v oporoki spomnil tudi Vincencijeve konference za akademike. In koliko vencev se daje vsak dan na grobove umrlih. Pijetetno ravnanje je to. Toda še REALITETNA PISARNA Franjo PRISTAVEC se je preselila z Erjavčeve e. 4 a na GOSPOSVETSKO C. 3/1, telefon 23-81 — poleg »Figovca«. bolj hvalevredno in človekoljubno dejanje bi bilo, če bi namesto venca darovali za revne akademike Vinc. konferenci za akademike. Končno je pa tudi narodna dolžnost skrbeti za zdravo, kleno in pošteno inteligenco. Najboljši ljudje pa pač še danes prihajajo iz kmečkih in delavskih hiš — to se pravi iz manj premožnih slojev. In ti so potrebni pomoči. Upamo, da se nas boste tudi vi spomnili s kakim darom. Darove pošiljajte na: Vincencijeva konferenca za akademike, Ljubljana, Semeniška 2/II, ček. rač. štev. 15.838. Tam zahtevajte tudi položnice. Ure od 14—16. -V I i L I rt A n n GL.ZASTOPSTVO ZUNDAPP O.ZUZEK KVALITETNI L JU B LIAN A MOTOCIKLI TAVČARJEVA 11 VSAK MODEL DOBITE TAKOJ, Zagorja Prevzvišenl g. škof dr. Rožman je prispel v Zagorje, kjer bo danes podelil naši mladini sv. birmo. Ob tej priliki je nadzoroval našo faro ter pouk vero-nauka v zagorskih šolah. Proračunska občinska seja je bila ▼ soboto, dne 20. t. m. Proračun ne predvideva nobenih novih bremen ali zvišanja doklad. Podrobneje bomo o proračunu spregovorili v prihodnjih dneh. Prah, ki ga vzdigujejo ob novi cesti motorna vozila postaja iz dneva v dan bolj nadležen. Želeti je, da bi županstvo čimprej pričelo s škropljenjem, Saj dežja, kot izgleda, še ne bo tako kmalu Gledališče Drama. Nedelja, 21.: »Hamlet«. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. člana Narodnega divadla iz Prage. Ponedeljek, 22.: Zaprto. Torek, 23.: »Hamlet«. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. » Opera. Nedelja, 21 : »Lucija Lammermoorska«. Gostovanje Sonje Ivančičeve in Josipa Gostiča. Ponedeljek, 22.: Zaprto. Torek. 23.: Zaprto (gostovanje opere v Celju: »Rusalka«). Rokodelski oder Drevi ob 8 bo v Rokodelskem domu akademija s pestrim sporedom v proslavo 50 letnice pesnika in pripovednika dr. J. Lovrenčiča. Na sporedu je njegova igra »Deveta dežela«, v režiji g. Podvina in druga slavljenčeva dela, pesmi, dekla-macije in govorni zbori. Zanimanje za akademijo je zelo veliko; zato naj si oskrbe vsi, ki si jo žele udeležiti, stopnice v predprodaji danes od 10—12 in od 7—8 zvečer. Pričetek akademije točno ob 8 zvečer. Vstopnice se dobijo v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Radio Ljubljana Nedelja, 21. aprila: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Cimermanov kvartet — 9 Napovedi, poročila — 9 15 Prenos bogoslužja iz franč. cerkve — 9.45 Verski govor (dr. Ign. I.enček) — 10 Respighi: Rimske pinije (plošče) — 10.15 Operni trio — 11 Nedeljski koncert. Sodeluje Ante Marušič, operni bariton. Radij, orkester in prof. P. Šivic (spremljava) — 12 50 Poročila, objave — 15 Napovedi — 15.02 Veseli godci — 14 Mladim srcem (plošče) — 17 Kmet. ura: Pogoji za dobičkonosno perutninarstvo (inž. Greif) — 17.50 Tamburaški orkester (Al. Karmel) — 18 15 Otroško veselje (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Re-vena,srbski narodni običaj v Vojvodini (Jelica Begonič, Bgd) — 19.40 Objave — 20 Večerni koncert. Sodelujejo: ga. Marta Repovš-Radma-novič, prof. P. Šivic (spremljava) in Radijski orkester — 21.50 Obisk pri J. S. Bachu (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški dueti E. Mezgolits, Slavica Peklar) Ponedeljek, 22. aprila: 7. Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Za židano voljo (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 13 Napovedi— 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstveno predavanje: Telesna in duševna občutljivost človeka (ga. dr. Božena Lavrič-Zajec) — 18.20 B. Smetana: WaIensteinov talior (plošče) — 18.40 Našn najvažnejša predzgodovinska najdišča (dr. Rajko Ložar) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Gorjanci, mejnik med Slovenci in Hrvati (Vikt. Pirnat, Lj.) — 19.40 Objave — 19.45 Več manire — pa brez zamere (Fr. Govekar) — 20 Rezervirano za prenos — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radij, orkester. Prireditve in zabave Dijakinje uršulinske gimnazije uprizore danes ob 5 popoldne v šolski telovadnici svetopisemsko tragedijo »Jeftejeva hči«. Predprodaja vstopnic na uršulinski porti. Vhod pri Vnanji šoli (Nunska ulica.) Igra traja dve uri. Frančiškanska prosveta M. O. Drevi ob 8 vpri-zori dramska družina Frančiškanske prosvete Nicco-demijevo veseloigro: »Učiteljico«. Poieg ganljivih prizorov bosta vzbujali mnogo 6meha komični figuri: histerična ravnateljica in strahopetni šolski 6luga Klopčič. Preskrbite si vstopnice v predprodaji. Mali harmonikarji iz Domžal priredijo dane9 ob pol 11 dopoldne v frančiškanski dvorani koncert z lepimi glasbenimi, pevskimi ter plesnimi točkami. Povsod, kjer je doslej nastopil ta ljubek zbor, ga želijo še in še slišati. Zato je razumljivo, da je tudi v Ljubljani veliko zanimanje za današnji koncert. Prosveta v Zeleni jami uprizori pod vodstvom g. Minka Brica spevoigro »Darinka« drevi ob 8 zvečer v Zavetišču v Zeleni jami. — Vsi vljudno vabljeni! Skupina bojevnikov na Viču uprizori 'danes popoldne ob 16 in 20 v Društvenem domu na Glin-cah dramo »Stilmontski župan«, tragedija svetovne vojne. Vstopnina običajna od 3 do 8 din. Čisti dobiček je namenjen za postavitev skuonega spomenika slovenskim žrtvam svetovne vojne na Brezjah. Predavanja Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi v torek, 23. aprila ob 18.15 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi poljudno-zna«istveno predavanje g. docenta dr. Ivan Pintarja »Naša zdravstvena kultura v prejšnjih stoletjih«. Salezijanska prosveta na Kodeljevem priredi v torek, 23. t. m. ob 20 v Mladinskem domu predavanje o dobrinah sveta. Predaval bo g. prof. Ša-rabon. Predavanje bo zelo zanimivo in pričakujemo obilne udeležbe. Sestanki Redni občni zbor Stavbne zadruge »Trnovski prosvetni dom« v Ljubljani, r. z. z o z., bo dne 29. aprila 1940 ob 20 v Prosvetnem domu v Karu-novi ulici 14 z običajnim dnevnim redom. Ako bi občni zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Ba-hovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Poizvedovanja Zgubil sem zadnjo številko motorja, 2139, z lučko od Sp. Brnika do Vodic. Najditelj dobi nagrado, — Hinko Šimeno, Resljeva 2, Ljubljana. m LJUBI14N4 1 Pastoralna konferenca duhovščine mesta Ljubljane bo v petek, 26 avgusta (ne v sredo!) ob pol 4 popoldne v duhovskem semenišču 1 Lep življenjski ljubile), 65 letnico rojstva, je te dni obhajal v krogu svoje družine ugledni krojaški mojster na Šmartinski cesti v Ljubljani gospod Slapar Oroslav. Je vnet naš pristaš in član mnogih naših društev. Dolgo vrsto let je naročnik »Slovenca«. — Lepega življenjskega jubileja vedno živahnega in dobrovoljnega mojstra se z veseljem spominjamo njegovi prijatelji. Bog ga živi še mnogo let! 1 Pevkam in pevcem »Ljubljane«. Zaradi koncerta v Unionu odpade pevska vaja v ponedeljek. Prihodnja pevska vaja bo v sredo kakor običajno. 1 Jubilejna razstava bo vendar podaljšana! Vsem onim, ki so izrazili željo, naj bi se velika jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu še za teden dni podaljšala, javljamo, da je podaljšanje omogočeno, ker je izpadla nameravana razstava, ki naj bi bila sledila sedanji. Tatco bodo prišli zamudniki tudi na svoj račun. Naj pojasnimo, da je pred štiridesetimi leti število obiskovalcev l. razstave prekoračilo 5000! Naj bi slovensko občinstvo pokazalo, da se v teh io letih ni razvila samo slovenska likovnu umetnost, ampak da je naraslo tudi zanimanje in razumevanje za umetnost med slovenskim narodom. Naj bi vsakdo smatral za svojo kulturno dolžnost, da se osebno prepriča, o delu naših likovnih umetnikov! Razstava ostane torej še odprta do vštetega 28. aprila. — DSLU. ski dvorani. Poleg nje je še sijajna »Vardar«-rapso-dija Bolgara Vladigerova in njegov Klavirski koncert št. 3, pri katerem izvaja skladatelj sam klavirski part. Končfio je na sporedu še Bernardov Scherzo, slovenska skladba našega nadarjenega in vnetega sodelavca. Torej povsem slovanski spored. Opozarjamo naše občinstvo, da ne zamudi tega izrednega umetniškega užitka. — Spored in vstopnice so v predprodaji kina Union. 1 Simfoničen koncert bo v ponedeljek, 22. L m. ▼ Unionu. Za koncert je veliko zanimanje, zato prosimo, da si nabavite vstopnice v predprodaji Kina-Union. Tam se dobe tudi tiskani sporedi koncerta. 1 V tečaj za izdelovanje kožnatih rokavic se sprejema vsak dan od 10—12 dopoldne in od 3—5 popoldne, Hotel Metropol. 1 Združenje krojačev, krojačic in sorodnih obr-tov v Ljubljani opozarja pomočnike, pomočnice, vajence in vajenke tega združenja, ki so prosili za poslovne knjižice, da pridejo k združenju po poslovne knjižice, ki so že napravljene in sicer: v ponedeljek, dne 22. febr. 1940 od črke A do K, v torek, 23. od črke L do O, v sredo, 24. od črke P do S in v četrtek, 25. od črke Š do Ž. 1 Zanimivosti s trga. Na. Sv. Petra nasipu je bil včeraj prav živahen krompirjev sejm. Pripeljano je bilo do 100 voz raznovrstnega krompirja. Cene so padle. Kmetje so včeraj krompir ponujali najvišje po 2.10 din. splošno po 2 din kg, nazadnje pa po t.80. Nekateri kmetje, ki so še vedno računali na visoke cene, so bili naposled primorani prodati krompir ceio za še nižje cene. Neki kmet je prodal voz Ali §o pljučne bolezni ozdravlflve? To nad vso važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo a« astail. katarja, aa pijuUti, zastarel«« kalife casluzealii, dolgotralni hrtpavMtl in Mpl. pa doslej niso našli zdravila. Vai taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2"-) s točnim naslovom na: PUHLMANN d CO., BERLIN 619, litiaiželstrasse 25-25-a OrIsj res. od ministrstva jocijalne politike, sinlteno oddelenie S. br. i416 od 12. XII. 193& l Izplačevanje prejemkov v mobilnem in vojnem sSanju Vsem upokojencem in upokojenkam, invalidom in drugim vojnim žrtvam Ljubljana, 20. aprila. Ob morebitni mobilizaciji ali če nastane vojna, državni upokojenci in invalidi ne bodo več dobivali svojih prejemkov po pošti. Po uredbi o izplačevanju prejemkov državnih plačevancev v mobilnem in vojnem stanju z dne 18. novembra 10:49, M. s. št. 1503, in po pravilniku o načinu izplačevanja prejemkov državnih plačevancev v mobilnem in vojnem stanju z dne 4. decembra 1939, št. 37.(500-1, bodo v takem primeru prejemke izplačevalo vse državne blagajne brez razlike proti pobotnicam, in sicer na podlagi plačilnih knjižic za mobilno in vojno stanje. Predmetne plačilne knjižice je finančna direkcija za svoje plačevance I »l^r^a PESEM SVOBODE Kino Sloga, telefon 27-30 poje v tem napetem in izredno lepem M-l K* M-i LVM k/ w V W u D a n e s o b 10 30, 15., 17, 19. in 21. uri filmu zanosne balade in divne Ijubavne pesmi. — Da pomaga svojim rojakom v borbi proti špekulantom, žrtvuje svojo ljubezen in svoje dobro ime II 101». 1 Danes vodstvo v jubilejni razstavi. V veliki jubilejni umetnostni razstavi, ki jo je priredilo Društvo slovenskih likovnih umetnikov v spomin za prvo slovensko umetnostno razstavo leta 1900, bo danes tolmačil razstavljene umetnine gospod profesor Stane Kregar. K obilni udeležbi vabi DSLU. 1 Poštarska tombola. Tudi letos priredijo naši vrli poštarji svojo bogato bombolo s krasnimi in bogatimi dobitki. Glavni dobitki so: štirisedežni avtomobil, šivalni stroj, osem raznovrstnih koles, voz bukovih drv in voziček, obložen z živili. Zato ne zamudite prilike in nabavite si pravočasno tom-bolske tablice, da ne bo pozneje kesanja, ker je vsak lahko med srečniki, da dobi avtomobil ali karkoli za 5 din. Ni pa samo to, da ste lahko srečni, temveč obenem tudi pomagate našim poštarjem in njihovi organizaciji, ki porabi svoj čisti dobiček v socialne in humanitarne namene, ker ima veliko število bolnih članov, za katere skrbi z bolniškimi podporami, ima tudi lastno godbo in pevsko društvo, za katero je v letošnjem letu na-Ijavila nove inštrumente. Zato apeliramo na cenjeno občinstvo, da vsak po svoji moči podpre naše poštarje s tem, da si nabavi čim več tombolskih tablic. — Kolo sreče se bo vrtelo na dan 5. maja t. 1. ob 3 popoldne na Kongresnem trgu. 1 Kongregacija Marije Pomočnice za gospe pri sv. Jožefu se udeleži danes popoldne ob pol 3 pogreba umrle sosestre gospe Krištof Marije. Priditel Docent dr. Josip Cholewa ne ordinira do 3. maja 1 Krščansko žensko društvo priredi v sredo 24. t. m. ogled tovarne Saturnus. Zbirališče ob treh popoldne pred Kolinsko tovarno. Članice in prijateljice društva vljudno vabljene! — Odbor. 1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani vabi vse svoje člane na svoj redni letni občni zbor, ki bo v torej, 23. t. m. ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. Dolžnost vsakega člana je, da se tega občnega zbora gotovo udeleži. 1 Občni zbor Poselske zveze bo danes ob 5 popoldne v Služkinjskem domu, Križevniška ulica 2. Prihodnjo nedeljo bo izlet na Barje. Zbirališče popoldne ob pol 3 pri dolenjskem mostu. krompirja na debelo po 1.50 din kg. Bilo ga je okoli 2000 kg. Na trgu so se, pojavili tudi pre-kupci, ki pa so se v svojih špekulacijah zelo urezali, kajti hitro so jih ljudje spoznali, da niso resni kupci, marveč skušajo le izrabiti splošni položaj na trgu v svoje špekulativne namene. Trg je bil včeraj naravnost bogato okrašen z raznimi rožami, cvetnim grmičevjem in semeni. 1 Charles Boyer v kinu Unionu. Eden najbolj oboževanih predstavnikov ljubiir.skih vlog, znameniti francoski umetnik Charles Boyer, nastopi danes na platnu kina Uniona v filmski ljubavni romanci »Lju-bavni krik«. Njegova partnerica je prelepa Irene Dun-ne, umetnica in pevka velikega stila. Film je globoka ljudska drama dveh ljudi, ki najdeta v zmedi modernega življenja rešitev v ljubezni, pred katero sta oba bežala. Oboževalci lepih filmov bodo našli pri tem filmu v kinu Unionu mnogo užitka. že izstavila. Državnim upokojencem, invalidom in ostalim vojnim žrtvam jih bodo vročile pristojne občine. Vsaka stranka bo morala prevzem svoje plačilne knjižice potrditi s svojim podpisom na posebnem spisku in plačati zanjo 3 din. Le v izjemnih primerih sme občina izročiti knjižico pooblaščencu, če ji le-la izroči upnikovo nekolkovano pismeno pooblastilo. Plačilne knjižice so izstavljene po stanju prejemkov in odbitkov izza 'novembra 1939. Poznejše spremembe se bodo upoštevale šele v primeru, če nastane mobilno ali vojno stanje. Državni pla-čcvanci se bodo morali tedaj zglasiti pri najbližji, kateri koli državni blagajni, ki bo spremembe v prejemkih in odbitkih vpisala v njih plačilne knjižice za mobilno in vojno stanje na podstavi kupona zadnje čekovne nakaznice, po kateri bo upokojenec, invalid ali vojna žrtev poslednjikrat dobila prejemke po pošti. Kuponi čekovnih nakaznic MAURICE CHEVALIER E. v. STROHEIM PIERRE RENOIR MAR1A DEA v francoskem kriminalnem filmu PRST (Pieges) immrT Ob 10.30, 15, 17, 19 in 21 Film o lepotici, ki se je žrtvovala, da reši druge žene in o človeku-beštljl. KINO MATICA tel.21-24 1 Prha z oljnato barvo. Kaj vse se človeku dogodi, če ne pazi, ko hodi po ljubljanskih hodnikih, sta izkusili v soboto dopoldne dve gospodinji, ki sta se vračali z živilskega trga mimo frančiškanov po Prešernovi ulici. Na kraju samostana je bil del hodnika zaprt za pešce. Čez hodnik poševno postavljene late so kazale, da je na strehi krovec in naj pešci ne hodijo tod mimo. Navadno res nihče nikdar teh znamenj ne upošteva in se zato nikomur ne zgodi nič hudega. Prav tako sta tudi mislili obe gospodinji, ko se je zgodila nesreča. Na strehi je bil kleparski pomočnik, ki je barval s sivo oljnato barvo strešni žleb. Nesrečno naključje je hotelo, da mu je pločevinasta posoda z oljnato barvo ušla iz rok. Padla je, nikar ne mislite, komu na glavo, ampak le na napušč med pritličjem in prvim nadstropjem. Posoda se je tam odbila in iz nje se je razškropila oljnata barva, kakor da bi letela iz prhe. Vsa barva je na žalost poškropila obe gospei ne samo po oblekah, ampak tudi po obrazih, tako KINO KODEL/EVO — Telefon 41-64 Danes ob Vj3., 1/j6. in Vi9. ter jutri ob 8. uri prekrasna drama velike ljubezni iz divne Švice Upornica Katherina Hepburn, Herbert Marschal Žena v borbi za svoje pravice 1 Žrtev materinstva I Pretresljiva drama! Anna Favetfi Brigite Hormey — Mathias Wiemann Vsi gledalci so do solz ginjeni izjavili, da tako lepega filma še niso videli POZOR! Za dodatek pri vseh predstavah: »Mladinski dnevi" (oba dela). I Prepoceni vstopnice za koncert ▼ prid ljubljanskim revežem se zde našemu občinstvu, saj takih glasbenih užitkov že dolgo ni imelo, na drugi strani bi pa tudi rado več žrtvovalo za mestne reveže. Zato so vstopnice prvih vrst in tudi cenejše že skoraj vse razprodane ter zato opozarjamo na predprodajo v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Kakor znano, bo koncert, ki ga priredi Glasbena Matica s sodelovanjem svojega zbora, Akademskega pevskega zbora, Ljubljanske filharmonije, Slovenskega vokalnega kvinteta in najodličnejših predstavnikov Glasbene akademije, v petek zvečer ob 20 v veliki dvorani hotela Union. Kot solisti nastopijo r. prof. Glasbene akademije g. Julij Betetto, r. prof. Glasbene akademije Janko Ravnik, docent Glasbene akademije Karel Rupel, r. prof. Glasbene akademije Anton Trost, rof. Glasbene akademije Zora Zarnikova in gdč. Ljudmila Polajnarjeva. Ljubljanski filharmoniji bo dirigiral Niko Štritof, zbor Glasbene Matice bo vodil Mirko Polič in Akademski pevski zbor nastopi pod vodstvom Franceta Marolta. Prav za prav torej več koncertov hkrati in akcijski odbor za zimsko pomoč si sedaj beli glavo, kako bi uni-onsko dvorano razširil in podaljšal, da bi vsaj vsi stalni dobrotniki ljubljanskih revežev mogli na koncert. 1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana gostilničarja Anžič Josipa. Pogreb pokojnega bo danes ob 5 popoldne iz Litijske ceste št. 49 na pokopališče v Štepanjo vas — Uprava združenja, 1 Ekskurzija študentov Akademije likovnih umetnosti iz Zagreba, ki je bila najavljena za danes, dne 21. t. m., je odgodena za nedoločen čas zaradi zadržanosti prof. Krsta Hegedušiča. 1 Šentpetrski dekliški krožek vabi članice in l da sta se preplašeni in ogorčeni takoj zatekli v sosednjo trgovino. Radovedneži so se nabrali v velikem številu in da je bil njihov užitek popoln, se je ustavil še tramvaj. Na tiru je namreč ležala pre-vrnjena posoda za barvo in vestni tramvajski voznik si je ni upal povoziti. Škodo trpita seveda obe gospodinji precejšnjo, saj bo lepe obleke le težko očistiti. so torej odslej zelo važna listina. Vsakokrat poslednji kupon naj vsaka stranka zelo skrbno shrani, ker bo morala z njim, če nastopi mobilno ali vojno stanje, dokazati, da ima še vedno pravico do prejemkov. S prejemnikovo plačilno knjižico in z njegovim zadnjim kuponom se bo moral pri najbližji državni blagajni izkazati tudi pooblaščenec. Prejemnik sme pooblastiti svojo zakonito ženo, zakonske ali pozakonjene otroke ali svoje starše, da smejo namesto njega prevzemati njegove prejemke. Svoje pooblastilo vpiše na drugi strani plačilne knjižice. Pooblastilo mora overiti pristojna občina. Če se kdo pred mobilizacijo preseli s področja ene na področje drugo izplačilne blagajne (finančne direkcije itd.), mora predložiti svojo plačilno knjižico za mobilno in vojno stanje novi izplačilni blagajni, da le-ta vpiše vanjo nastalo spremembo in da ga sprejme v evidenco v svoji knjigi za mobilno in vojno stanje. Za vse umrle državne upokojence, invalide in ostale vojne žrtve, morajo njih svojci plačilne knjižice vrniti pristojni izplačilni blagajni, ki je vpisana na prvi, ob spremembah pa ua tretji notranji strani plačilne knjižice. Vsi državni upokojenci, stanujoči v Ljubljani, ki jim izplačuje prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj dvignejo svoje plačilne knjižice za mobilno in vojno stanje v njenem poslopju na Poljanski cesti št. 2, v sobi št. 5, in sicer po tem-le vrstnem redu: v ponedeljek, dne 22. aprila 1940, z začetno črko imena od A do D; v torek, dne 23. aprila 1910, z začetno črko imena od E do J; v sredo, dne 24. aprila 1940, z začetno črko imena od K do L; v četrtek, dne 25. aprila 1940, z začetno Črko imena od M do P; v petek, ilne 20. aprila 1940, z začetno črko imena , od R do T; v soboto, dne 27. aprila 1940 z začetno črko imena od U do Z. Zamudniki jih dobo dne 27. aprila 1940. Svojo istovetnost mora vsakdo dokazati s kuponom čekovne nakaznice, po kateri so mu bili izplačani prejemki za april 1940. Če hoče kdo dvigniti knjižico po pooblaščencu, mora le-temu izročiti nekolkovano pismeno po oblastilo in kupon za april. Cerkvena glasba A. Jobst: Kraljici miru. Štiri lahke Marijine pesmi za moški zbor— kakor nalašč za bližajoči se maj. — Res so lahke. Pa še boljše priporočilo nosijo v sebi: lepe so — po glasbeni vsebini in prijetne ušesu in srcu. Zraven živahne, odločne, pa tudi mile kakor n. pr. druga: »Devici Mariji', ki se zdi v novejši čas prenesena Lebanova na isto besedilo, saj ima celo isti ritem; ali četrta: »O Gospa moja«,ki se iz recitativnih početkov preko nežne melodične sredine čisto naravno razvije v krepek konec. — Skladbe so na splošno homofonske, vsi glasovi hkrati izgovarjajo; kakšno mesto pa tu in tam poživi rahla imitatorična polifonija: glasovi se za trenutek posnemajo in samostojno razpletajo, pa se zopet brž vsi strnejo v enoten skupen glasben tek. Pesmi količkaj izvežbanim zborom ne bodo delale težav; saj so pisane diatonično v jasnih lepo, polnozvenečih harmonijah. Kar je redkih alternacij, se še te lahko opuste, saj je skladatelj take alteracijske predznake večinoma že sam dal v oklepaje. — Če bodo pesmi krepko zapete, bodo pevcem in poslušalcem v užitek in veselje. — Cena 6 din. Naročajo se pri skladatelju v Zirek. K. Nova popolna gimnazija v Bolu na Braču Belgrad, 19. aprila. Danes je bila z uredbo kraljevskih namestnikov spremenjena nižja gimnazija očetov domini-kancev v Bolu na otoku Braču, ki ima tudi realne oddelke, v popolno. To je zelo velika pridobitev ne samo za ta otok in mesto Bol, temveč za vso Jugoslavijo, ker je ta gimnazijski konvikt pravi sanatorij, kjer se zbirajo dijaki iz vseh krajev Jugoslavije. Za nas Slovence pa je ta zavod posebno zanimiv že zaradi tega. ker imajo naši vodilni politiki za razvoj zavoda posebne zasluge. L. 1928. je dr. Korošec bil oni, ki se je toplo zavzel, da dobi tamkajšnja gimnazija pravico javnosti, 1. 1939. pa je minister g. dr. Krek kot namestnik prosvetnega ministra odobril, da se na tej gimnaziji odpro tudi realni oddelki. Do sedaj je izšlo iz tega zavoda šestnajst profesorjev oziroma srednješolskih učiteljev, ki so začeli poučevati prav v tem zavodu. Tudi naš skladatelj Blaž Arnič je nekaj časa poučeval na tem zavodu. Še danes poučujeta na tem Ljubavni krik Ob 10-30 dop. (znižane cene) ter ob 15, 17, 19 in 21 Kino Union 228l2l Najbolj oboževani ljubimec filmskega pla>na, nepozabni Rudolf iz »Maverlinga* CHARLES BOYER in lepa šarmantna Irene Dimne v prekrasni ljubavni romanci, v filmu svetovnega uspeha! 1 Že poročen je obljubil poroko. V petek popoldne se je zatekla neka P. M. iz okolice Litije na policijsko stražnico in prosila za pomoč. Srečala je namreč na cesti možakarja, ki ji je pod pretvezo, da se bo z njo poročil, izvabil nad 10.000 din. Policijski stražnik je dotičnega moža prijel in od-vedel na policijo, kjer so ugotovili, da je mož že poročen in da ima družino. V mesecu januarju se je osebno odzval na ogla6, ki ga je P. M. dala v časopis. V ženitovanjskem oglasu je iskala moškega srednjih let s stalno službo. Prijeti možakar se je pri prvem obisku predstavil kot železniški uslužbenec in navedel napačno ime. Povedal je, da ima vilo v Ljubljani, ki jo še ni popolnoma uredil, in se zmenil, da se bo poročil s P. M. Ta mu je na ob-iskah v Ljubljani — našla sta se v gostilnah — posojala tisočak za tisočakom. Končno pa je zvedela, da se je njen znanec poroči'. Ko je stvar na- —--------— ------------ -------- _ ........— ----- — — i — tančneje preiskala, je spoznala, da novoporočenec ___________„.__________________________. sploh ni njen znanec. Nj popoldne. 1 Čajkovskega četrta simfonija je središčna točka na koncertu Ljubljanske iiihannonije, ki bo v ponedeljek, 22. t. m. v okviru bolgarskega tedna v union- astdla je nekomu, ki jo je olajšal za nad 10.000 din. Ko ga je srečala v Ljubljani, ga je dala prijeti in šele na policiji zvedela za njegovo pravo ime. Posledice za .ženina« seveda ne bodo majhne. zavodu dva Slovenca, namreč kateliet o- Ljudevit Debeljak in profesor za fiziko in matematiko g. Ivan Burger. Slovenski dijaki naletijo tam na topel sprejem. Slovenskih dijakov je tam nekaj nad dvajset, in sicer iz zelo uglednih slovenskih družin. Hudo bolnih dijakov tam seveda ne sprejemajo, toda slabotni dijaki si tam hitro okrepe svoje zdravje. Direktor gimnazije, s katerim sem tu osebno govoril, je ves navdušen nad odličnimi uspehi, nadarjenostjo in marljivostjo slovenskih dijakov. V tej gimnaziji nam slovenski dijaki res ne delajo sramote, vsaj tako sklepam iz razgovora z g. direktorjem. Zavod je zgrajen na krasni morski obali, milo podnebje najbolj ugodno vpliva na fizični in umski razvoj gojencev ter se njihovo število stalno veča. Še ena zanimivost za slovenske dijake. Ravnatelj dr. Rabadan mi je izjavil, da bo v začetku šolskega leta 1940-41 začel z obveznim lečaieni slovenščine, tako da bodo imeli naši dijaki priliko. da se vadijo tudi v svoji materinščini. Pri tem pa naj vam povem, da so stroški za dijake v tem konviktu za dalmatinske razmere izredno nizki, približno taki, kakor v Sloveniji. Mnenja sem, da bi bilo slovenskim staršem, ki imajo slabotne sinove in bi jim radi poskrbeli dostojno vzgojo, svetovati oziroma opozoriti na ta odličen srednješolski zavod. C. K. škofja Loka Vest, da bo naše Prosvetno društvo priredilo 2. junija t. 1. veliko tombolo, je vzbudila še sedaj toliko zanimanja med V6emi prebivalci mesta in okolice, da moremo reči, da bo ta tombola res uspela v vsakem oziru Pa saj bodo tudi dobitki zares taki, da nt bo nikomur žal, dati 3 din za tablico in 2. junija zadeti v Škofji Loki prvovrstno telico, več moških in ženskih koles, radio-aparat, kuhinjsko opravo, več vreč moke, cele zaboje sladkoria, masti namiznega olja itd itd. Kakor delavec in kmet, obrtnik in uradnik bo mogel vsak zadeti stbi primeren dobitek dobre kvalitete in velike vrednosti. Zato pa h'trc sezimo po tab'-':ah, ker po vsej Gorenjski gre glas da v Skolji Loki sreča čaka nas! Osebn: vesti. V 6. skupino je naptedoval na drž. meščanski šoli mešč. šolski učitelj g. Fr. Košca. Pri okrajnem glavarstvu se je poslovil in odšel na novo V. Kur', na njegovo o'f Fajs, ki pr'. Kino »Društveni dom« bo danes in jutri pred- službeno mesto v Ljubljani g. V. Kur', na njegovo mes»o pa je prišel g Rudo'f Fajs, ki je do sedaj služil v Nišu kot uradniški pripravnik. vajal krasen film »Serenada«. Lepa glasba in še lepša vsebina nežne ljubezni. Nedavno je bil redni občni zbor Obtrniškega društva, na katerem je bilo videti in slišati razveseljiva dejstva, da je člane prepojil duh sveže volje in elan spraviti društvo v polno razgibanost in živahno društveno življenje, ker, kot nam je znano, je to društvo životarilo v popolnem brezdelju skozi cela zadnja tri leta Kot pričetek v vsa na dnevnem redu stavljena pereča gospodarska vprašanja je prireditev velike obrtniške tombole, ki jo društvo priredi v nedeljo, 7. julija t. !. z izredno bogatimi dobitki. Tablice se bodo prodajale po 3 din za komad. Čisti donos tombole je namenjen gradnji novega Obrtniškega doma, katerega mora naše starodavno mesto tudi ž" enkrat dobiti. Javnost že danes opozarjamo na to veliko obrtniško prireditev. Kranj Koncert APZ v Narodnem domu bo v sred 24. t. m. ob 20.30. Opozarjamo občinstvo, naj s takoj preskrbi vstopnice v predprodaji. Akademski pevski zbor nastopi pod vodstvom g. Fr. Marolta v glavnem z istim programom kakor na svoji turneji po državi. Občni zbor okrajne JRZ bo v ponedeljek ob 2 popoldne v pisarniških prostorih JRZ hotel Jelen. Na občnem zboru govori minister in senator g. dr. Kulovec. Kino Šmartinski doss. Na -sporedu je danes cb 7 zvečer »Ultimat«, ob 9 pa »Kapetanova hči«. Najnovejša poročila Vojna poročita iz Francije Pariz, 20. aprila, t. Havas: Vrliovno vojno poveljstvo objavlja n rud no poročilo, du je bil nemški topovski ogenj zadnje dni vedno hujši, l udi borbe v zraku so se množile. V teh borbah so francoska letala zbila nemški bombnik in enega lovca, angleška letala pa, ki so bila v enem dnevu trikrat v borbi s številnimi nasprotnimi letali, so sama zbila pet sovražnih letal, med njimi dva »lleinkel« bombnika in tri »Messerschmitt« lovec. Francozi so izgubili eno lctulo, Angleži tudi enega. Voma poročila z Norveške London, 20. apriln. t. Reuter: Vojno ministrstvo objavlja, da so se angleške čete na novo izkrcale v l.aerdulu iu takoj zasedle stra-tegično važne postojanke. Od Luerdala gre lepa avtomobilska cesta v Fugerness, ki je zadnja postaja nn železniški progi Oslo — Ingerness. Prav tako gre ena druga cesta v smeri proti železniški progi Oslo—Bergen, ki jo reže. Angleške čete so že prišle v slik z norveškimi, ki še vedno hrabro drže železniško križišče Dombns, ki so ga Nemci hoteli zavzeti s četami, ki so jih poslali z letali in mdobrani. Norvežani so napad odbili, moštvo, ki je prišlo na tla s padobrani, pa pobili ali u jeli. Adinirnlitcta poroča, da so nemška letalu zadnje dni ponovno napadala angleške prevoze čet in orožja nn Norveško. Nemci so bombardirali tako vojne ladje, ki so prevoz spremi jevnle, kakor tudi prevozne ladje. Niti ena bomba na ni zadela. Pač so izgubili tri bombnike, ki so jih angleški protiletalski topovi zbili. Angleške podmornice so napadle nemški prevoz in so s topovi potopili dve veliki ladji z moštvom in orožjem vred. Podmornica Tuc Truantc, ki se je udeležila pomorsko bitke v Skagcrraku, kjer je potopila nemško križarko Karlsriihcf, se jo vrnila v svoje pristanišče, kjer je bila zmagoslavno sprejeta. Podmornica se je posebno iz-kizalu. ker se ji je posrečilo priti skozi minsko polje, ki so ga naseiili Nemci. Podmornica ie prišla skozi vse zapreke in je napadla nemške voine ladje, ki so spremljale dolgo vrsto tovornih ladij. Nemški rušilci so jo takoj na-nadli, kakor hitro se je izdala s torpediranjem križarke »Knrlsruhc«, toda podmornica j j in ie n"ln in se spet spretno priviln skozi minska polja, ne da bi zadela ob kakšno mino. Zagrebška se pogaja :o z Moskvo Zagreb, 20. aprila, b. V zvezi z jugoslov,-ruskimi trgovinskimi pogajanji se izve, da l odo tudi predstavniki zagrebške električne centrale odpotovali v najkrajšem času — mogoče še ta teden — v Sovjetsko Rusijo zaradi "ogndbe za riobaun potrebne količine koksa. V Sovjetsko Rusijo odpotuje tudi ravnatelj mestne plinarne inž. Branko Čop s še dvema članoma. V Moskvi se bodo prav tako pogajali /a dobavo koksa. Zagrebška plinarna potrebuje še en rezervoar za plin. za katerega je potrebna količina 300.000 kg železa. L: LJT?vrtiii[Tii fTTTTttm^TTnn uujrrn^^iLLiiinTnti^uijmiii^ * Zveza Hrvatskega Zagorja s Slovenijo. To dni se je mudil v Varaždinu načelnik prometnega odseka zagrebške železniške direkcije Horvat, ki ie pregledal proge v Varaždinu in Medjimurju. Obenem se je načelnik zanimal za eventuelne spremembe novega voznega reda, ki stopi v veljavo 15. maja. Načelnik se je prepričal, da zagorski vlaki v Čakovcu nimajo zvezo s Slovenijo in morajo tam potniki čakati na zvezo po 4 in še več ur. Vsekako bi bilo potrebno, da dobijo zagoiski kraji zvezo s Slovenijo že s 15. majem. * Prvi izpit «a primarija. I'o odredbi ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje mora vsak zdravnik, ki hoče postati primarij, opraviti po--eben izpit K.:st prvi jugoslovanski zdravnik je opravil ta izpit specialist za bolezni v nosu, ušesih in grlu dr. Franjo Kant iz Banjaluke, nakar je bil imenovan za primarija državne boluišnice v Ba-njaluki. * Nov most čez Savo pri Bosanski Gradiški. Pela za novi most čez Savo pri Bosanski Gradiški na glavni cesti Banjaluka-Belgrad so zadnji čas 'lo pospešili. Novi most bo veljal 29 milij. din, dolg 1h) 300 m in bo tako visok, da se bo promet /. ladjami po Savi nemoteno razvijal. Most bodo izročili v promet letos avgusta meseca. * Požar uničil celo vas. V petek opoldne je nastal v vasi Ribniku pri Gospiču požar. Ogenj je zajel celo vas. Zgorelo je 15 hiš. Ljudskih žrtev k sreči ni bilo. Zgordo jc jiohišlvo. hrana in živinska krma, kolikor je je že bilo. Živina je bila na paši in to jo je rešilo. Požar so zanetili otroci. * Tudi iz Zagreba bodo izgnali tujce, ki niso prijavljeni. Zagrebška policija pripravlja revizijo dovoljenj za prebivanje vsem tujcem, ki se mude v Zagrebu. Kakor se je izvedelo, bodo vsi tujci, !.i bivajo v Zagrebu, pa niso zaposleni, izgnani iz države ali pa jih bodo internirali. Ker je v Zagrebu več tisoč tujcev, bo revizija dovoljenj te'ko lelo. Ta odredba bo prav zadela tiste tujce, ki niso prijavljeni in so se krili po raznih hišah. Zagovarjati se bodo morali tudi vsi tisti, ki so ščitili le ljudi in jih niso prijavili policiji. * Najmlajši zakonski par v Zagrebu. Te dni je bila v zagrebški cerkvi sv. Blaža nenavadna poroka. Poročila sta se bivša dijakinja 4. razreda, ki ie stara 15 let, in ženin, ki je star 18 let. Poroka bi morala biti že pred dnevi, pa je bila odložena, ker ie bilo potrebno dovoljenje višjih cerkvenih oblasti. To je gotovo najmlajši par v Zagrebu. * Ciganska ženitnina. Pred ktatkiin ustanovljeno cigansko prosvetno društvo v Arandjelovcu ie te dni priredilo gledališki večer. Uprizorili so Cigansko ženitninc«, ki jo je spisal gimnazijec Predrag Boškovič. Boškovič, ki se je rodil na periferiji Arandjelivca, je zrastel med ciganskimi oiroci in prav dobro pozna cigansko življenje Da bi pomagal svojim tovarišem iz otroških let, je dal "Obudo za ustanovitev ciganskega prosvetnega društva, ki ga sam vodi. Njegova drama je žela tako pri ciganih kakor tudi pri prebivalstvu Arandjo-lovca veliko priznanje. Zato je Boskovifi sklenil, da Naša delegacija v Moskvi Belgrad, 20. aprila. A A. Jugoslovanska delegacija za trgovinska pogajunja s Sovjetsko Rusijo, katero vodi bivši finančni minister dr. Milornd Gjorgjevič, je sestavljena takole: |H>močnik trgovin, ministru dr. Sava O b r a-dovič, podguverner Narodne banke dr. Lju-biša M i kič, ravnatelj ruvnuteljstva zu zun. trgovino dr. Bude Biča nič, industrialec iz Ljubljane in član izvršnega odbora Naroročil z neko 16 letno deklico. * Poneverjenje bivšega gimnazijskega ravnatelja. Iz Petrinje poročajo- Končana je preiskava proti ravnatelju realne gimnazije v Sisku Josipu Korlajetu, ki jc bil odpuščen iz službe zaradi primanjkljaja 208.000 din. Preiskava je trajala več mesecev. Korlajet je priznal, da je ta denar pone-verjal skozi štiri leta od dijaških pristojbin in šolnine. Preiskovalni spisi so izročeni državnemu tožilstvu. Tozadevna razprava bo razpisana v kratkem času. * Zakleta hiša. V Potlskem sv. Nikoht pri Somboru je izvršil samomor posestnik Karlo Fieischmann. Bil je bogat človek, ki pa sj je vtepe! v glavo, da bo moral umreti od lakote. V duševni zmedenosti je vzel dvoeevko, si nastavil rev v usta in sprožil. Strel mu je raznese! glavo. Zanimivo je, da je bilo v tej hiši izvršenih že več samomorov in ubojev. Prejšnji lastnik hiše? Hiter je padel kot žrtev zločina, ki je ostal nepojasnjen, še prej pa je njegova žena izvršila samomor. V isti hiši je neki ruski begunec ubil prvo Fleischmaunovo ženo in nalo sam izvršil samomor. * Svinje zgrizla 7 mesečnemu otroku roko. V vasi Bornja pri Šibeniku je zadela družino kmeta Grge Burnzera huda nesreča. Ko je oče bil zaposlen okrog hiše, je zašla v hišo domača svinja in v zibeli staknila 7 mesečnega sinčka. Svinja je detetu zgrizla ročico do zapestja. V tem hipu je prišel oče v hišo in rešil dete gotove smrti. * Na cesti umorjen kmet, ki se ie vračal s sejma. Kmet Joakim Popovič iz Srbske Kapele se Lahkomiselna agitacija ogroža delavski pokojninski sklad Maribor, 20. aprila. Leta 1956 je ustanovila največja mariborska tekstilna tovarna J. llutter in drug pokojninski sklad za svoje delavstvo. Bil je to pri nas prvi tozadevni korak, ki je pokazal izredno socialno pojmovanje lastnika podjetja. Tovarna J. llutter in drug, ki je že poprej prednjačila z višjimi mezdami, je z ustanovitvijo lastnega pokojninskega sklada hotela še bolj povezati stike med delavstvom in lastnikom podjetja ter je bila pripravljena v ta namen žrtvovati velike vsote. Iz pokojninskega sklada bi prejemali pokojnino vsi delavci, ko dosežejo starost 61) let ali pa že prej, če jmj-stanejo za tlelo nesposobni. Na ta način je hotela tovarna preskrbeti svojim delavcem njihovo starost, ko ne bodo več sposobni za delo. Delavci si od svoje mezde ne morejo nikoli toliko prihraniti, du bi od tega v starosti primerno živeli. Res di je sedaj s posebnim zukonom uvedeno obvezno starosino zavarovanje vsega delavstva, toda zneski, ki jih dobivajo delavci kot pokojnino, ne bodo veliki. Tovarniški pokojninski sklad pa bi omogočil vsem delavcem I lutterjevega podjetja prav primerne j>okojnine. Vsakdo bi pričakoval, da se bodo delavci sami zavedali izredne važnosti take ustanove ter bodo z vsemi silami podpirali prizadevanja podjetja, ki jim hoče samo dobro. V resnici pa temu ni tako ler je naletelo podjetje pri delavcih na nepričakovan odjKir. Tvrdka plačuje v pokojninski sklad toliko kakor vsi dclavci skupaj. Razen tega se je obvezala, da bo dajala skladu tudi brezobrestna perilo ugodno pri LAMA, Maribor posojila. Sprva je obstojala namera, da bi se s sredstvi sklada gradile hiše za stanovanja Hutterjevih delavcev, l vrdka je kupila na Pobrežju obsežno zemljišče, na katerem uaj bi so zgradila cela delavska naselbina. Zgradilo pa se jc le 20 hiš, jn sicer dvostanovanjskih vil z vrtovi. Stanovanja imajo vso udobnost s kopalnicami, napravljen je bil tudi za vso kolonijo lasten vodovod. Zanimanje za gradnjo hiš pa ie med delavstvom nenadoma splahnelo, v veliki meri zaradi tega, ker med Pobrežjem in mestom ni mostu ter je zveza z brodom ne-potova. Hiše, ki so že zgrajene, pa se ne obrestujejo; dobro. Najemnina znaša numreč samo 310 din. Tvrdka je svoj čas predlagala, naj bi se najemnine preuredile, iu sicer tako, da bi plačevale družine, pri katerih služi en član, staro najemnino 310 din, družine, v katerih služita dva člana, bi plačale 350 din, tiste, v katerih služijo trije člani, 400 din in družine s štirimi zaposlenimi člani 450 din. Ta predlog je bil gotovo umesten, saj je takšna najemnina za udobno opremljeno stanovanje še vedno >.elo nizka. Odbor, ki upravlja v imenu' tlelavstva pokojninski sklad, pa je ta predlog otlbil. ' '' > * Tvrdka ima moralno dolžnost skrbeti, da bodo dobili delavci svoje pokojnine tudi izplačane. Zato je vedno skrbela, da bi se imovina pokojninskega sklada naložila z dobrim obrestovan jem. Letos se je nudila lepa priložnost, da bi se imovina plodo.iosno naložila. Mestna občina mariborska je sklenila, dn najame posojilo 2,500.000 din za zaščito deee. Tvrdka J. llutter in drug je ponudila to posojilo v znesku 2,500.000 din v imenu jx>koj-ninskegn sklada mestni občini. Ker pa ima pokojninski sklad samo 600.000 din gotovine, je bila tvrdka pripravljena posoditi manjkajoči znesek 1,900.000 din brezobrestno. Vse obresti, ki bi jih plačevala mestnn občina mariborska, bi pripadale skladu, kateremu bi nosilo 2 in pol milijonsko posojilo 8%. Gesta, ki jo je pokazala s tem tvrdka, je bila res kavalirska, pa vendar jo je delavstvo na zadnjem občnem zlx>ru pokojninskega sklada od- c Novi kulturni podvigi v Celju. K hvalevredni reminiscenci jx>d tem naslovom je treba dodati nekaj pojasnil: Nihče pač ni pozabil na nastop akademskega pevskega zliora, nihče na Jakopičevo razstavo in njegovo predavanje, nihče na literarni večer ljubljanskih lite-ratov in kar je še omenjenega v tej notici. V spomin je treba poklicati še vse drugo veliko kulturno delo, ki so ga opravljala kulturna društva ne samo pred desetimi leti, marveč tudi vso (IoIk) za tem in tudi letos: Kat. prosvetno društvo in Ljudska univerza sta zaključili točno jx> svojem načrtu svoja predavanja, vsa pevska društva so pripravila svoje koncerte, imeli smo simfonični koncert Glasbe-ne Matice in celjske vojaške godbe, bilo je kar več slikarskih razstav, gledališče je zaključilo svoja redna gostovanja, tako da pač ne more biti nikomur v napotje, če se je odločil krog kulturnih delavcev tudi lotos vsaj ponoviti v novih prilikah in za sedaj doruščajoeo generacijo vse ono zaslužno kulturno delo, ki se je izvršilo pred desetletjem pač za takratno dobo. Obžalovati bi bilo, če bi s tem svojim hotenjem prišli vnnvzkriž s stremljenjem kakih drugih res kulturnih organizacij, kakor je obžalovati, da so resnični novi podvigi zvezani s prevelikimi stroški. Du se pa kulturni delavci najdejo pri skupnem delu in združijo v je pretekli četrtek vračal iz sejma v Bjelovarju proti domu. Bil je v družbi svojega soseda Gjure Trojančeviča, ki trdi, da sta skočila iz gozda dva moža, ki ju ni poznal, ker je bilo že mračno. Tro-jančevič je takoj zbežal v vas Karltaševac, kjer je zbudil občinskega redarja ter ga prosil, naj gre z njim proti gozdu, ker da je njegov tovariš Popovič gotovo že mrtev. Ko sta oba prišla v gozd, -vrnjene vplačane prispevke. Kakor že omenjeno, ti zneski ne bodo veliki, sai je vsak vjjla-čal v fond dosedaj le razmeroma neznatno vsoto. Dosti večjo korist bo imela z likvidacijo fonda tvrdka sama, saj bo dobila jjovrnjendi 2.500.000 din, ki jih je ona vplačala v ta sklad. S tem pa bo smatrala tvrdka svojo socialno nalogo za končano ter bo delavstvo prepuščeno svoji usodi. Upati je, da se bodo med delavci tovarne Hutte.r našli trezni ljudje, ki bodo dobro premislili škodo, ki nastane zaradi likvidacije penzijskega sklada ter bodo znali preprečiti škodljiv vpliv razdiralnih elementov. m Zaključek Kobanskega tedna. Sinoči je priredila v okviru Kobanskega tedna igralska družina Rdečega križa iz Selnice ob Dravi v dvorani Zadružne gospodarske banke narodno igro »Revček Andrejček«. Igralci iz Selnice so dosegli popoln lispeh. Podali so igro v svojem domačem k-oban-skem narečju ter tako še podčrtali zanimivo sliko svojega vaškega življenja. Obisk je bil izreden ter je dosegla prireditev popolen uspeh. Danes je zaključek Kobanskega tedna. Dopoldne ob 10 nastopi mladinski pevski zbor iz Selnice ob Dravi. Po koncertu bo pa predaval o Kobanskem in slovenski umetnosti ajsad. slikar Franjo Golob, ki bo imel nato vodstvo po razstavi slikarja Lojzeta Sušmelja. m Poročil se je včeraj v cerkvi Matere Milosti višji poštni uradnik g. Bizjak Franc z gdč. Marini?, Milico iz Belgrada. Obilo sreče in božjega blagoslova. m V Ljudski univerzi predava jutri znani komponist in muzikolog dr. Božidar ftirola iz Zagreba o temi »Od ljudskih glasbil do modernega orkestra«. Zanimivo predavanje pojasnjujejo ski-optične slike. m V počastitev spomina g. A. Korošca, načelnika v poljedelskem ministrstvu, je daroval g. dr. Z. Zemljič Karitativni zvezi v Mariboru din 100. Iskrena hvala I m Zdravniško dežurno službo za člane 0UZD vrši danes dr. Ivan Turin, Linhartova ulica 12- m VinoloŽ Makove«, Vinski dol pri Mariboru, o t v o r j c n. Gledališče Nedelja, 21. aprila., ob 15: '-Cigan baron«. Znižane cene. Ob 20: »Vdova Rošlinka«. Znižane cene. V korist Združenja gled. igralcev. skupnem hotenju, more in mora pa tudi javnost pozdraviti brez ljubosumnja. c Važno za športnike! Nameravana prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Borutom bo danes ob pol 3 na igrišču pri Skalni kleti in ne v Gaberjah, kot je bilo prvotno določeno. Vljudno sporočam cenj. odjemalcem, da sem svoje poslovne prostore preselil iz Dr. Gregorja Zerjavove ulice 3/1 na Glavni trg št. 16, v prostore bivše trgovine s steklom Weiner Cenj. odjemalcem se še nadalje priporočam. ANTON D0BR0TINŠEK, elektro- in radiotehnirno podjetje, CELJE, telefon 240. c Celjski zvon ima redno pevsko vajo jutri, v ponedeljek ob 8 zvečer za moški zbor in v četrtek za mešani zbor. c Gledališka družina v Celju bo uprizorila danes ob 4 popoldne v celjskem mestnem gledališču opereto »Moč uniforme«. Sodeluje vojaška godba. Vse Celjane, kakor tudi okoličane, in ker so železniške zveze zelo ugodne, tudi občinstvo iz sosednjih krajev, vabimo k polnoštevilni udeležbi. c Ljubljanska opera priredi v torek, 23. aprila v celjskem Mestnem gledališču Dvofakovo opero »Rusalko«. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. Ptuj Smitna žetev. V Novem Celju je te dni umrl 47 letni kovač Spolenak Ivan z Brega v Ptuju. Naj počiva v mirul Mestno polavarstvo razglaša, da poteče rok starim 1 dinarskim* kovancem 20 aprila, 20 dinar-sk im 30 aprila, 2 dinarskim in 0.50 parskim 16. avgusta t. 1. Do tega časa se lahko tudi zamenjajo stari 50 dinarski novci pri Narodni banki, finančnih drž. blagajnah in davčnih upravah. Royal Kino, Ptuj. »Sergeant Bcrry«, priznan film odlične kakovosti se predvaja camo še danes v našem k/'nu. V naslovni vlogi nastopa Ha/is Albers Prihodnji spored: * Ječa brez rešetk«. Veliko uelo resničnega doživetja in stvarnosti. Ljubosumne kokoši Gospe Geraght^evi je teta dala za rojstni dan črno kokoš. Gospa Geraghty je spustila kokoš na majhno dvorišče, kjer je imela že šest drugih kokoši in enega petelina. Priskrbela si jih je šele pred kratkim. Črna kokoš je vzbudila na dvorišču veliko pozornost. Ko je priletela na trda, s peskom posuta tla, je obležala na trebuhu, glavo postrani in veliko, mesnato, karmezina-sto rožo v prahu. Zadnje tri ure je bila na poti. Peljala se je na vozu gospe Geraghtyeve in imela noge zvezane z vrvico, da jo je vso omamilo in ohromilo. Vsaj delala se je ohrom-ljeno in ležala čisto mirno. Vendar se je želo zanimala za tistih šest kokoši, ki so pritekle iz vseh kotov, kakor hitro so jo zagledale. Tekle so daleč nateg-njenih vratov in brcale z nogami nazaj v prazno, kakor da bi plavale. Med tekom so druga drugi na lahno prikokotavale. Vse so bile rdečkaste in ne ravno velike. Za njimi je prišel velik, zajeten železnosiv pertelin s svetlimi ostrogami na dolgih rumenih nogah. Med koračenjem je jezavo godrnjal, ko star častnik, ki se pritožuje nad nečem nekomu, ki je nižji od njega. Kdaj pa kdaj je za dva ali tri korake stekel. Potlej je spet stopal, pomežikovnl z enim očesom, stresal perje in si tako rekoč poskušal odtrgati glavo od vratu. Končno je bil na mestu, kjer so se rdečkaste kokoške zbrale okoli nove velike črne kokoši. Ko je črna kokoš s krajem očesa zagledala petelina, se je mlahavo pridvignila, se opotekla naprej in spravila na noge. Otresla je eno in nato drugo nogo. Trudoma in po malem se je pretezala na vse načine, kakor da bi hotela dognati, ali nima kake kosti zlomljene. Potem se je vihrasto stresla, si trikrat kavsnila v prsi in se zravnala, kakor je bila velika. Bila je lepa črna kokoš rdeče rože in čudovito dolgih rumenih nog. Prsno perje je imela tako črno, da se_ je spreminjalo zelenkasto in se zdelo pološčeno. Petelin je hripavo zakokal, ko da se je zakrohotal na ves glas, in se visoko zravnal. Nato je zdaj z eno, zdaj z drugo nogo ihtavo praskal po tleh. Kokoš se ni zmenila za nič. Tedaj je petelin pobesil peruti, nagnil kljun do tal in se zaljubljeno hreščeč vrtil okoli nje. Črna kokoš je ostala nebrižna, druge pa so začele postrani stikati glave in po malo jezno povreščavati, ko da so si lokavo prišepetavale. Nekam čudno so pripirale in odpirale svoje majhne oči. Na naglem je petelin nehal smukati se okoli kokoši. Zleknil se je in razdraženo in odurno zahrekal. Kokoške so obstale in se ozrle vanj. Petelin se je zadri v drugo in planil med nje, da jih je razpodil na vse strani. Zaganjal se je vanje z ostrogami, kakor da jih hoče sramotno obrcati. Vreščaje so bežale v vse kote dvorišča in tekle nagnjene na stran kakor motorji, ki z veliko brzino zavijajo okoli ostrega ovinka. Petelin je s kljunom neskrbno potegnil po prsnem perju. Nato se je prevzetno stresel in se obrnil k črni kokoši. Kljun pri tleh je urno pristopical k njej in ji prijazno in zaupljivo nekaj povedal. Črni kokoši je bilo tisto menda kar prav, zakaj vrat zleknjen naprej je mično nagnila kljun skoraj do tal in čakala. Petelin je pobral zrno in ga ji nežno kokotajoč spustil pred kljun. Polil iepno je hlastnila po njem in trenutek premišljala, preden ga je pogoltnila. Potlej sta med brskanjem in kokotanjem odkoračila skupaj ko stara prijatelja. Zdaj pa zdaj se ie petelin z narepenčenimi perutmi in zaljubljeno kokotaje zavrtel okoli črne kokoši. Ljubeznivo je pustila, da se ji je približeval in sladkal. Druge kokoši so ju začudeno in ljubosumno opazovale iz kota blizu kokošnjaka. Petelin je bil vse popoldne nežen do črne kokoši. Drugih mu ni bilo prav nič mar. Le pregiial jih je, če so po naključju prišle blizu, ali če jih je zaslišal v razdalji zlokobno stokati. Kokoške so čisto pozabile zobati in vse popoldne so le kovarile to ali ono, glave tesno skupaj in stoječ na eni nogi. Pod noč so šle vse na gredi. Črna kokoš je pocenila kraj petelina. Ponoči pa ni mogla skoraj nič spati. Druge kokoši so jo vso noč kljuvale, suvale in praskale. Počenjale so vse, kar so mogle, da bi ji bilo hudo. Petelin si je veliko prizadel, da bi jih ustrahoval in zdržal red, toda v temnem kokošnjaku se ga kokoške niso bale. Bil je tudi preveč zaspan. Kmalu je zaspal in prepustil črno kokoš oblasti rdečkastih. Zjutraj ni bila črna kokoš več tako lepa, kakor ko je prišla. Peresa je imelia pomečkana i in zmršena in nekatera malone izpuljena, da so tu in tam štrlela grdo ko obrast. Bila je preplašena in osamljena. Slopala je boječe in ne da bi se košatila gizdavo kakor prej ta dan. Petelin pa je bil le spet prijazen z njo in se niti malo ni zmenil za druge kokoši. Bilo je toplo m sončno. Čez dan je postala črna kokoš znova zaupljiva in čila. Peresa si je lepo naravnala in populila tista, ki so se majala. Zobala je pridno ves dan in si h koncu že toliko domišljala in upala, da je še sama napadala kokoške, kadar je šel nad nje petelin. Toda ko je bilo treba spat, je tresoč se od strahu zletela na svojo gred. Drugega jutra skoraj ni bila več pri za- I vesti. Kožo je imela vso črno in na neštetih | mestih predrto. Izpuljenih je imela na sto in sto peres in eno oko zaprto, ker je neka kokoš zadela vanj s krempljem. Ko je prišla z gredi, je bila tako slaba, da je komaj stala. Venomer se je opotekala. Petelin se je motal okoli nje, toda videti je bilo, da se mu ni smilila, pač pa grajala, ker je bila tako nedostojno grda. čez kakšne pol ure se je previdno umaknil. Kokotal je, praskal po tleh in ie stresal. Menda zato, da skrije svojo zmedo. Približevati in prikupljati se je začel drugim kokošim. Bile so prijazne, kakor da se ni zgodilo nič. Ko je gospa Geraglity zjutraj prinesla krmo, je kar zavpila, ko je videla, kakšni je bila črna kokoš. Nato je spoznala, kako se je to primerilo, in se zasmejala. Sama je biia preprosta ženska. »Dati jo bom morala gospe 0'Reilly,< je dejala in vzela črno kokoš pod roko. (Angleško: Liain OT'laherty.) Pogled na obrežje Islandija Z danske Islandije Vatnajokull, največji ledenik sveta Ob priliki dogodkov sedanjih dni Peljali smo se že mimo otočja Faer-oer. Svetlo sonce se leskeče na morju. Živahni delfini, najbolj umi plavalci, se zdaj pa zdaj prikažejo ob ladji, planejo nad valove in nas zabavajo s svojimi umetelnostmi. Čez dva dni se približamo v lepem vremenu in še lepšem razgledu velikemu polarnemu otoku. Temnozeleno valujoče vodovje Severnega morja je kar na mah obstalo kot ravna črta v daljavi. Iz ploskve zadaj za črno črto se dvigajo temni, skalnati obrisi, kleči in skladi, kakor bi bili otoki. Nad morjem, nad tisto črno ploskvijo, pa se nad skalovjem neznansko nežno odraža ploščat stožec proti nebu. To je en sam dih, eno samo svetlikanje srebra in beline, vendar se leskeče z njega mogočnost in veličastnost in vzbuja plaho, spoštljivo ljubezen do velike, čiste samote. K ljubezni se primeša strahotna groza, če se človek ob pogledu na zemljevid spomni, da je to Vatna-jiikull, 8000 kv. kilometrov obsegajoči ledeni ščit nad jugovzhodom Islandije. Spričo mogočne pokrajine, ki se dve, tri, štiri ure vozimo vzdolž nje, smo neskončno majhni in vidimo, da je črna obmejna črta ob morju tvorba ledenika. Prav do te črte potiska ledenik svoje izrastke v morje kakor velikansko zapreko, za katero se daljno, nedotakljivo dviga v nel>o. Skalnati otoki v ledeniških izrastkih stojijo kakor straža ob morju. V ozadju se Vatnajo-kull dviga kakor ledena katedrala v blesteči se krasoti iznad vse te pokrajine. Mogočne ledene gmote so kakor plašč iz liermelina, iz čigar gub se dolgi ledeniški jeziki iztezajo kakor pajčolani. Vse to nas prižema nase z mogočno silo. Polagoma se nam ta podoba odmika. Nedostopnost pokrajine je milejša. V dolinah in globelih so hiše, ki se njih prebivalci premikajo kakor majhne, drobne pičice. Dalje proti vzhodu postaja obrežje spet divje, nove lede; niške gore se potiskajo v ospredje in v dalji se prikazujejo fantastične oblike čeri. Človeku se zazdi, da je nekje v pravljičnem svetu, kjer bivajo drugačne postave kot so človeške. Kmalu se zapeljemo v zaliv, ki se razteza od vzhoda proti zahodu 111 ki ga obdajajo razjedene skalnate stene. Na koncu fjorda je maio tržišče Hornafjdrdur. Bilo je v nedeljo zjutraj. Delo počiva, tih in miren je kraj; samo galebi vreščajo. Imel sem priporočila za zastopnika trgovstva Pričakoval me je s svojim spremljevalcem. Kmalu smo v prijateljskem razgovoru, saj so tu taki ljudje, ki ti koj prirastejo k srcu. Moja prijatelja sta poskrbela za opremo in brašno in odpravili smo se na pot v ledeniški svet. Kmalu smo imeli za seboj dolinsko pokrajino s človeškimi naselbinami. Skale iz lave so v ducatih stopnišč nanizane druga vrh druge. Sneg se je začel že tajati; srebrne vodice tečejo, skačejo, padajo navzdol. Pot nas vodi dalje proti vzhodu, in proti večeru smo prispeli do kmetije, kjer so nas zelo gostoljubno sprejeli. Drugo jutro smo potovali dalje proti ledeniku. Pot nas je vodi,a (x) sončnatih tratah. Posejane so bile z modrimi zvončnicami, rumenim regratom, malimi vijoličastimi mačehami in belorožnatimi marjeticami. Cvetlice so omečile resnobo islandske pokrajine. Približamo se lesketajočemu se višinskemu jezeru. Obdan z brezami vrbami in jeseni, ki v njih cvrčijo lastovke, vpliva vse to v tej mogočni prirodi kakor idila. S tulečih se ledeniških votla, ki padajo v jezero, se blesti ozračje v vodnem pršcu kakor same pisane mavrice. Čez nekaj ur se ta podoba spremeni. Spet se povzpnemo navkreber Koj zatem, ko smo prišli na neki vrh, moramo prehoditi velike pretlele grušča, dokler ne pridemo do skoraj ravnegu ledeniškegu jezika. Slednjič imamo pred seboj mogočen gorski greben. Steza nas vodi po «lrmi pečini navzgor. Po štiriurni hoji se stena splošči. Skala se umakne snežišču in kmalu smo v prostrani globeli. Čas (vočitka je tu. Globoko zasopemo in vržemo nahrbtnike v sneg in začnemo brašno jemati ven. Razgled se razteza daleč naokoli. Tamle, na severu, je ena sama zmeda samih neštetih konic in zobcev; svetli so in se leskečejo, a so v tej strašni samoti okoreli in mrtvi. Spodaj so zeleni, valoviti obronki, ki so prepreženi s slapovi kakor s srebrnimi rižami. Na j 11 {r 11 je mogočen sklati Vatnajiikulla, ki se dviga kot skala vrh skale, vse je kot široka, odsekana piramida neskončne velikosti in mogočnosti. Spočiti in okrepčani se odpravimo spet dalje. Ob gorah, ki stopamo ob njih ploskvah dalje, začutimo novo. posebno življenje. Spet in spet se oglaša zamolklo grmenje, ki mu sledi grgranje in rezek hruš6. Ledeni skladi, ki odstopajo v sončni toplini, se valijo bobneče in šumeče nizdol kakor grozotni slapovi skal. Kar na mah zagledamo globoko pod selx>j hornafjordtirski fjord Ko se ozremo kvišku, zapazimo takšno skalovnato divjino, tako zapuščeno in pusto, da se oko tega kar ne more nagletlati. Odpravimo se na sestop. Nekakšna grozotna plahost se spaja z našim občudovan jem teh mogočnih gorovij. Duša se ti ne more umiriti, ko pomisliš na ogenj, ki divja v notranjosti zemlje in ki je izbruhal vse te sklade iz lave. Ledeno polje meti njiini je videti ko mrtvaški prt. Dalje so skale zgnetene skupaj kakor neznanske postave orjakov, navpično so prepre/ene z razpokami. Zmrazi te otl tajnega strahu ob pogledu nanje. Dozdeva se ti. ko da si v deželi sanj; spričo te mogočne veličine pozabiš na vse po-zemsko. Vse je kakor pravljica iz otroških dni. Čutimo, kako smo izven vseh užitkov tega sveta, kako nas prešinja zvrliHnost višje sile, ki človeka dviga nad vso tisto majhnost in zatohlost, ki te hoče sicer potlačiti k tlom; čutiš mogočnost, ki te miri, podpira in z nova močjo poživlja. Še enkrat počivamo. Sprejme nas lesketanje in migotanje sončne svetlobe. Tod a zlati žarki sonca, ki stoji dan in noč visoko na nebu, se leskečejo in se brez moči odbijajo s skal, snežišč in gmote lavinih skladov. Kar odtrgati smo se morali od tega čarobnega nordijskega sveta; prispeli smo spet v nižinsko globel na kmetijo. Oba spremljevalca sta se poslovila, jaz pa sem ostal gost kmeta do odhoda prihodnjega parnika. Zategli, od skalnih sten večkrat odmevajoči pisk sirene je oznanil odhod parnika. Prijatelja sta prišla na krov. »Bodi pozdrav!jen in blagoslovljen!« tak je lepi, islantlski pozdrav, in s tem se poslovita Islandca od mene. Kmalu je za menoj dežela, »kjer se spajata leti in ogenj«. (Ch. II.) Praznik varstva sv. Jožefa v stari Ljubljani Ijetllllk m Islandiji Na vogalu današnje Tyrševe ceste in Dalmatinove ulice je stala nekoč veličastna cerkev, posvečena sv. Jožefu. Poleg nje so imeli samostan diskalceati — bosi menihi ali avgu-štinci, ki jih je imenovalo ljudstvo po domače »školejati«. S pomočjo knežje rodbine Eggen-bergove so se avguštinci lotili leta 1657. zidanja velike cerkve, katero je šele dne 28. marca 1700 posvetil knezoškof Žiga Krištof grof llerberstein V prostrani božji hram so ljudje kaj radi zahajali, zlasti izza leta 1675 ko je določil cesar Leopold I. sv. Jožefa za zavetnika svojim deželam. Pri tej cerkvi je bila bratovščina Jezusa, Marije in sv. Jožefa, ki so ji pozneje dejali sploh bratovščina sv. Jožefa, te tolikanj »gnad polne Bratovshne S. Joshefa.« Tretjo nedeljo po veliki noči je tivela ta bratovščina leta 1750 praznovanje obletnice posvečenja svoje cerkve, ki ga je zaključila slovesna procesija. Na Ajdovščini — pred današnjo kavarno Evrope — se je zbrala silna množica pobožnega ljudstva. Po navadni sveti maši z blagoslovom se je pričela procesija pomikati po sedanji Tyrševi cesti mimo klaris, ki so imele svoj samostan in svojo cerkev na mestu današnje Ljubljanske kreditne banke. Dalje po sedanji Prešernovi ulici do avguštin-cev, ki so imeli svoj tlom na mestu današnjih frančiškanov, ter mimo kapucinov, ki so bili naseljeni v današnji Zvezdi. Sprevod se je pomikal mimo uršulink in se vrnil v cerkev sv. Jožefa. Sprevod je spremljalo ubrano zvo-njenje vseh štirih sosednih samostanov. Slovesnost je poveličevalo štirikratno grmenje dvanajstih topov, ki jih je bil v ta namen posodil grof Leopold Lamberg. Po procesiji se je završila dopoldanska pobožnost s slovesno peto sv. mašo. Leta 1756. je prosilo vodstvo bratovščine sv. Jožefa tedanjega ljubljanskega škofa grofa Ernesta Attemsn, naj dovoli, da se sme procesija pomikati tudi skozi mesto. Cerkveni vladika je uslišal prošnjo in tako jc omenjenega leta prvikrat krenila bratovska procesija mimo klaris in uršulink skozi vicedomska vrata v dnnnšnjo Gosjvtslfo lilieo, nn Novem trgu in Čevljarskem mostu po Velikem — da- našnjem Mestnem — frgu, po špifalski — Stritarjevi — ulici, mimo avguštincev domov. Pri tem obhodu je prvikrat vihralo novo bratov-ko bandero iz rtlečega damasta s podobo sv Jožefa z Jezusom na eni, a na drugi strani s sliko sv. Ane z Marijo. Ob bantleru sta korakala dva moža s plamenicami. Ptdeg velikega bandera so nosili za procesijo več manjših zastavic in bratovski kip, osvetljen s šestimi plamenicami. Kip sv. Jožefa so nosili možje, opravljeni v suknje iz modrega platna z rumenimi ovratniki, pasovi in osleci. Kip je predstavljal sv. Jožefa sedečega in poleg njega Jezuščka, igra-jočega se s svojim retlnikom. Ob vznožju je bilo osem angelčkov, ki so imeli v rokah razno tesarsko orodje. Prav nn dnu pa sta dva kri-latca nosila krono. Vso to skupino je izdelal kipar Anton Schvvarzl iz lesa, a glavi sv. Jožefa in Jezuščka je iz neke druge snovi napravil Albert Picliet. Slikarsko in pozlatarsko delo pa je izvršil Ivan Jurij Wechsler. Sv. Jožef in Jezusček sta bila opravljena v zelo dragoceno oblačilo. Dne 19. aprila 1786 je vlada avguštince razgnala, njihovo imetje pa dodelila verskemu zakladu. S samostanom vred je bila zatrta tudi cerkev sv. Jožefa. Pomladna luč Povsod je razlita pomladna luč: po cestah in ulicah in po ljudeh. Odsev neba jiin blesti v očeh in za zlatim zastorom sončnim je v njih zakrita zloba in sreh vseh tistih dolgih ur temačnih, vseh tistih jesenskih blodenj mračnih, iz kuterili razcvete se bolna povest... In vse. kar je nekdaj slabega v teh šibkih dušah bilo. vse to je zdaj v zlatu sonca prešlo in v njih je vse tako svetlo... ' (Sešek Ljudmila.) Kurenčkova Neška ma tud beseda Sej še ni glih prou doug ud tega, ke sem brala 11 en-11111 časupise, pu se na morem glih zdej-lu spount. u kermu Časupise je že tu stal. Kene, člouk tud na more prou use u glau ubdrŽat, kur tle al pu tam bere. Glu-va more met ju pr-praulena tud še za kašne druge putrebe, ne sain za tu, kar Časupisi naprej prne-seja. 1'umiselte! Jest preberem usak dan skori use časupise, kuTker jih o naš dumuvin ven dojejo. Pol morte vedet, de na morem usega tega s snbn n ginu nost. Učaseli, keder duhim tud tedenke, šternanstdneunike in pa mesečnike u roke, mam tulk /a brat, de še kusilu nimam časa sknhat. Ke pride moj mož dam h kusile, me najde tekat useli u kašenmu kot prou u času-pis zatelebanu. Sevede, š[w>rhert je pa še mrzu ket led. 1J takeh slučojeh me useli mnl pisan pugleda; ke mu pa pumulim kuvača pud nus in mu rečem, de nej gre kam drgam h kusile, jo pa kar tih, zaloputne urata za saba, pa gre spet pu sojeh poteh. Jest pa berem kar naprej in na soj želodec kar puzabem, koker de b ga na mrla. Noja, pa pestim« moj želodec prgmnh in nej vam raj.š puvem, kua je stal u tistmu časupise. Prau, de sa se začel zdej zadne čase gor pu Roženk kar drevesa pudirat in Ide kratkinmal pubijat. Zvejzda je pa še bi na-varna, ke tam rasteja še bi stara drevesa, koker je ženila. Prau, de ni več prou varen hodet skuz Zvejzda, al pa tam na klop sedet, ke če se eden u Zvejzd na klop usede, še ta nnrbl pameten naredi, de kar hiter grevenga ubudi, testament naredi in se na smrt prprau. Verjamete, de se jest Zvejzde kerkat še ud zdeleč več na upam pugledat, udkar sem ud take navarnnst u časupise brala. Če mam kerkat glih na glaun pošt al pa ke drge tam ukul kej za upraut, je mahnem rajš kar ukul Grada in pol naprej tku naukul, de pridem ke, kamer sem namenena, sam de Zvejzde nn videm. Sej veste, de člouk nekol na ve, ki ga glih nasreča čaka. O, jest sem zmeri previdna, nej že delam kar čem Zakua b člouk silu ke na nn svet, ke je učaseli tud na tem svete še lušten. Kuku je na unmu svete, liomn že še lohka videl, ke tu nubenmu iia udide, men pa tud mende na bo. U tistmu časupise je tud stal, de b biu že ta narbl pameten, če b se pu Roženke kar hiter ves dreuje puseku, ke sadja tku ni nč na nem. Pu Zvejzd pa glih tku. Tu je en pameten nasvet. Jest dam tistmu, ke je tu u ča-supis djau, čist prou. Če b mela jest kej za guvort, b ga še za častenga meščana zvulila. Ves dreuje, kar ga je u Iblan in tle naukul, če ni nč sadja gor, nej kar hiter pusekaja, drva pa nam prednja. Pol lx>ma saj drva tku pucen dubil, de s boma lohku kusiu kuhal, /dej ja drva skori več kuštajn, koker pa kusiu, ke pa s tem drvam skuhaš. Če b že čcšple pustil prgmnh, b že nč na rekla. Slivuček je res dober, nej eden reče, kar če. Noja, pa urehe in pa jabuka in hruške, pa žiher pe-stejo naprej rast, ke urehuve putice maja Ide rad, jabučen štrudel je pa tud prlublen. Do-breh hrušk se pa tud nubeden na bran. Sam smrek, hrastu in divjeh kustajnu pa res prou nubeden na nucn. No. in glih s takem dreujam je Roženk, Grad, Golile in pa tud Zvejzda zasajena. Sevede. naliter Ide, ke s na znaja drgač pumogat. prauja, de sa divji kustajni, smreke in drug tak drevesa za senca delat, koker nalašč. Sej nč na rečem, pulet, keder sonce prou prpeko, nam pride senca čist prou, ampak 'u je pa spet naroden, če t je tiroče, moreš take drevesa šele ukul iskat, če češ pridet u senca in se mnl uhladet. Če s knpeš za ene par kuvaču kašen parazol, al koker zdej prauma tnkmu prpumočke: sončenk, ga noseš pa lohka zmeri s saba, knmer greš. Kustajnu, smrek in pa hrastu pa vendar na moreš s snbn ulačt, ke b se t Ide smejal in se norca iz tebe delal. Marsker b s še clu mislu, de s znoru. Po zim b n«m pu drva prou pršle, ke se s paruzolem na morju peči k u rt, pa mol predragu b tu: 14. Sc4Xfb+, Le7Xf6; 15. Lcl-. ' Ud8—d5 (čmi ima v vidu kombinacijo, ki se pa končno ne obnese); 16. Tal—cl, Ta8—c8; 17. Tel —c5, Sc6Xd4 (dobi za damo dve trdnjavi, toda ,17' Le3Xd4, TcSXc5; 19. Ld4Xf6, g7Xf6; 20 Ld3xh7+, Kg8Xh7; 21. TdlXd5, Lb7 Xd5; 22. h2—h3, Tf8-c8; 23. Sf3-d4, Tc5-cl + ; njo f.Tc8~c4i 25- De2-d2, Ld5—e4; 26. (beli pride z damo v močan napadi f6—f5; i. P Tc4-<*; 28. Dg5-f6, Kh7-g8; 27. h3 Tct-c7j 30. Df6—h6, e6—e5; 31. Dh6—g5+, K«*-f8; 32. Sd4Xf5, Le4Xf5; 33. Dg5Xf5, TČ8-^ž,34; °£rf6' Tc7-c4 (e-kmeta ni mogoče branili); 35. Df6—h8+, Kf8—e7; 36 Dh8-e5+, Ke7 —d7; 37^ Oe5—d5, Kd7-c8; 38. Kh2—h3, Te8—e6; 39- Tc4—c2; 40. Dd5-f5, Tc2—c7; 41. h5 —h6, Kc8—b8; 42. Df5—f4, f7—f5; 43. Hli3—g3, Te6—g6+; 44. Kg3—F3, Kc8-b7; 45. Df4Xf5, Tg6 Xh6; 46 Df5-e4+, Kb7-b8; 47. De-e5, KbS-b7; 48. g2—g4 ln čmi 6e je vdal. Za vsa zidarska dela v Doln&ijn se priporoča ©Urin Anton, Nomeht, p. Boh. Disfrtca obiastveno koncesionirani zidarski mojster Znani SALVAT CAJ proti lol»-nim kamenčkom in bolestnem žolčnega mehurja se dobiva pri glavnem »astopnlkti: Apoteka Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. — Prospekte o zdravljenju pošiljamo zastonj. O. r. & br. 27870-19% Bo. 3487. ANEKDOTA Znamenit knjižni založnik je bil povabljen na slavnostno večerjo. Za sosedo je imel jako čedno in elegantno gospo, ki je bila pa jako neizobražena in ni imela ne duha ne smisla za dovtipe. Zatorej se književnik ni prav nič dobro počutil v njeni družbi. Njegov dolgočasni obraz je opazil prijatelj in ga po večerji vprašal: »Tvoja lepa soseda ti menda ni bila všeč?« »Lepa je res, a spominja me na knjige, ki skrivajo svojo prazno vsebino v prekrasni Trije v »O žena, velika je tvoja vera; zgodi se ti, kakor želiš!« Sv. Matej 15, 28. Mati je sedela na zapečku in šepetaje prebirala jagode rožnega venca. Skozi okenca je prihajal v sobo medel soj debelega snega, ki je že poldrug mesec pokrival vrtove, dobrave in polja. Na steni je tiktakala ura, ko glas iz ono-stranosti, enomemo, da bi človek sladko zaspal v tistem čudnem molku. Mati se je stiskala k mlačni peči. Njene postarne oči so se ustavljale na razpelu v kotu in na starih stenskih podobah. »O ljubi Bog, daj, da bo konec tega trpljenja! Zdrava Marija, milosti polna...« — O božiču je bil sin štiri dni doma. Prišel je na sveti večer shujšan in zamišljen. Še tedaj si ni dal miru: sklanjal se je h knjigam in le malo govoril. Ko so se sosedovi otroci vračali s tepežkanja, je pobral knjige in pred odhodom rekel: _ soncu »Mama, zdaj vam dolgo ne bom pisal. Ostanite zdravi — — potiudil se bom, kolikor bo mogoče!« Pritisnila je zima, da je pokalo drevje. Zapadel je sneg, da je moral priti oddaljeni sosed in ogrebsti slamnato streho. Steze so mle zametene. Na veži so se stiskale štiri kokoši in petelin: za sinovo vrnitev... Odrezana od sveta, zaprta v sneg, mraz in samoto je mati z božjo pomočjo prebila mesec dni. Tedaj je iz Ljubljane prišel obisk. Zašumel je sneg zunaj hiše in nekdo je lahno odprl vrata: zasmehljal se je dekliški obraz. »Bog se usmili, kod si pa prišla!« je vzdih-nila mati in sklenila roke. • Deklica je bila visoko zasnežena in rdeča od napora: čez kolena je bila gazila sneg. Brž se je preobula, sedla k peči in zložila na klop kruha, mesa, sira, sladkorja. »Pozdravlja vas, mama, in je t skrbeh, kako vam gre.« Križanka Vodoravno: 1. Vrsta redovniškega oblačila. 5. Kratica bivše slovenske največje politične stranke. 8. Vrsta rastlinskega stebla. 11. Prva boljša polovica. 14. Beseda, ki poziva na enotnost, sodelovanje. 17. Kratica nabožnega pridevka. 19. Tisti, ki meri. 21. Oblika tekoče vode. 23. Človek, ki govori z zanosom, s pretiranim poudarjanjem. 25. Pravi, reče. 27. Debelokožna žival iz tropskega pasu. 29. Zob divjega prašiča. 30. Gora v Julijskih alpah, človek, ki ima »pod palcem«. 32. Obramba proti povodnji. 33. Vrsta cerkvene davščine. 35. Južnoameriška reka. 37. Turški oblastnik. 38. Hoditi, nameniti se. 39. Puščavsko spremstvo, skupina potujočih kamel. 42. Časovno razdobje. 43. Oddelek, armada (pesniški izraz). 44. Spleteni lasje. 47. Kot pri 38. vodoravno. 49. Začinjen s soljo. 52. Pregovor. 53. Zadnji del živalskega telesa. 54. Začetni črki imena in priimka slovenskega pisatelja (Cvetje v jeseni, Izza kongresa itd.). 55. Nadležna žival z dolgim repom. 56. Dišeča domača rastlina, kuhinjski dodatek. 57. Vsakoletno potovanje nekaterih ptičev. 58. Manjša naselbina. 59. Osebni zaimek, pevska nota (e). 60. Del poslopja. 62. Tujka, ki pomeni »nov«. 64. Naša denarna enota. 65. Uradna listina, tudi dejanje. 67. Država v zapadni Indiji. 68. Pod, temelj (drugi sklon množ.). 69. Medla svetloba. 70. Ena izmed dveh istoimenih grških bajeslovnih junakinj, znana po hitrosti in lepoti. 73. Hiša, stalno bivališče. 76. Trdna oblika vode. 78. Snov, ki izgleda kot zamrznjen sadni sok. 80. Miselni utrinek, trščica. 81. Skupnost, zaokroženost. 84. Snov, ki jo dobimo pri ločenju trdnih in tekočih snovi, sesedek. 86. Domača perutnina. 88. Lesena hišica. 89. Kratica krstnega imena pisatelja »Podob iz sanj«. 90. Pridobivati na letih, prihajati iz mode. 92. Pokrajina v stari Grčiji. 93. Znano zagrebško pokopališče. 95. Besedica, s katero karamo, romanska nikalnica. 96. Polotok v Črnem morju, znan po istoimenskih vojnah. 97. Zgodovinsko mesto v Dalmaciji, po njem ima pridevek narodni prebuditelj škof Grgur. 98. Žuželka. 99. Ozvezdje, slastna vodna žival. 100. Iz riža pridelano žganje. Navpično: 2. Pamet, razumnost. 8. Železen predmet, na katerem se vrtijo vrata, zemeljski poL 4. Grški bog vojne. 5. Domača zavarovalna banka, praški nogometni klub. 6. Ima mržnjo do dela. 7. Dvetnajsta in tretja črka v abecedi. 8. Premožen. 9. Grška črka. 10. Štajerski izraz, ki pomeni ,tale'. 11» Dolga pesnitev. 12. Dišeča, sladka snov, ki se dobi iz istoimenske rastline. 13. Oče. 14. Kratka zveza, soočenje, srečanje. 15. Umetnik, 16. Učenje. 17. Domača rastlina ovijalka z lepimi zvončastimi cveti. 18. Prevozno sredstvo (danes že manj v rabi). 20. I. K. 21. Poguba, smrt, propast. 22. Morska žival, ki jo love zaradi maščobe. 24. Pevska nota. 25. Slovenski skladatelj (Oskar). 26. Državna blagajna. 27. Oprašiti, z odpadki napraviti nered. 28. Sodoben poklic, ki zahteva mnogo vztrajnosti in iznajdljivosti. 30. Kemična prvina. 31. Nikalnica. 33. Tuj izraz za polenovko. 34. Nežna eksotična rastlina. 35. Sprejemna listina, potrdilo. 36. Tak, ki so ga že nosili, rabljen (n. pr. klobuk). 40. Glavno mesto Estonske, drugo ime za Tallin. 41. Slavna zgodovinska cesta v Rimu. 44. Strešni okrajek. 45. Pritoževati se, jadikovati. 46. Naplačilo. 48. Skrajšano žensko krstno ime. 49. Drugo ime za strast, poželjenje. 50. Pokojni predsednik turške republike — reformator. 51. Ne more govoriti. 57. Del sobe. 61. Prislov časa, pomeni danes zjutraj. 63. Druga beseda za rešiti. 66. Zbadajoče ime za zaokroženo družbo, skupino. 68. Visok moški glas. 69. Lesena posoda z luknji-čaviin dnom. 71. Kralj puščave. 72. Država v Zapadni Indiji (kot pri 67. vodoravno). 73. Predlog, pevska nota (c). 74. Števnik (dvojica). 75. Pesniška kitica, ki stoji pred leposlovnim delom in se nanaša na njegovo vsebino ali uamen. 77. Pritr-dilnica. 78. Orodje za rezanje, oblikovanje trdih predmetov. 79. Morska riba. 82. Zadnji dve črki od besede pri 68. navpično. 83. Tuja beseda za polt, gladko, fino kožo. 85. Divja mačka, začaran krog. 86. Tuje žensko krstno ime. 87. Polumer učr-tanega kroga. 90. Kratica, ki pomeni .svojeroCno'. 91. Veznik. 93. Kratica tuje besede, ki pomeni ,gospod' (14. in 18. črka v abecedi). 94. Pritrdilnica. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 8. Kip. 5. Bon. 7. Rogoz. 9. Komat. 11. Os. 12. Le. 13. Ar. 14. Vi. 15. Bokal. 17. Polir. 19. Iveri. 20. Aleja. 21. Dele. 22. Iran. 23. Malina. 25. Otočac. 27. Na. 28. D. s. (Dom in svt). 30. P. m. 31. Ep. 33. Ozir. 36. Veha. 38. Krep. 40. Muka. 42. Naturalen. 43. Regalitas. 44. Očina. 45. Samarijan. 47. Kart. 48. Aloma. 49. Kos. 52. Slon. 53. Rman. 60. Srp. 63. Ada. 64. Kalup. 66. Bos. 68. Ožina. 69. Ter. 70. Marino. 71. Radič. 72. No-bile. 73. A. c. (anno corrente). 74. Ma. 76. Stena. 77. Ka. 78.01. 79. Ja. 81. Atol. 83. Tolar. 86. Urad. 88. Pi. 89. Oko. 91. Rum. 92. Irena. 93. Ter. 94. Koc. 95. Nos. 96. Ica. 97. Aca. 98. Ata. 99. Oka. Navpično: 1. Zig. 2. Dom. 3. Kosovel. 4. Polaren. 5. Borolit. 6. Navijač. 7. Robida. 8. Zeli. 9. Kapa. 10. Tirana. 16. Kelih. 18. Leros. 23. Mazač. 24. Adela. 25. Ornega. 26. Cekar. 27. No-no. 29. Shema. 30. Preja. 32. Past. 34. Iti. 35. Rum. 36. Vas. 37. Anal. 38. Krim. 39. Pan. 40. Mik. 41. Uta. 46. Rokodelec. 49. Kamijon. 50. Oda. 51. Sara. 52, Skica. 53. Lan. 54. Olomouc. 55. Nu. 56. Rž. 57. Minaret. 58. Ano. 59. Nabod. 60. Stil. 61. Rel (relativen). 62. Prediea. 65. Prsti. 66. Bat. 67. Sin. 68. Očara. 75. Alma. 77. Kuta. 80. Ako. 82. Tri. 84. Ora. 85. Ana. 87. Ara. 88. Pok. 90. Os. 94. Ko. Rešitev nedetfsbe zlogovntce a) kolesariti, b) meridijan, c) mladina, d) Rey-naud, e) slatina. Zahtevajte »a Vaše iimniee in tapecirano pohištvo ŽIMO samo z zaščitno plombo STERILIZIRANO ZADRUŽNA TOVARNA ŽIME STRAŽIŠČE PRI KRANJU N»9a (Ima Je higiensko o«iS«ena In aterillslrana na pari 115« O, ne diil, Jebr« maSiobe in fermentov, ker je iia^a tovarna opremljena v to «vrho i najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte »Imo t* prepovedanih SnSmarskih obratov, ker Je «1abo In nehigiensko Izdelana, ni dezlufeolrana, vfebuje feimente ln ima neprijeten duh. V ujej se znredUo moli in mrčes. Prepričajte se pred nakupom! N«Se ccne »o najeoltdnejfie. Zato zahtevajte «am» tirno z zaščitno znamko STERILIZIRANO Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Liubliani Kopitarjeva 6/11 t »vojl Jrtalnfel IAZil 6 poslovne Vnflg«, ako niso S« v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga kn|igove5k« dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek fedelovanje damikft torMe, pasov, denarnicin drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi t« predmete vedno T lepih, modernih fasonah. Cene skrajno nizke« Poslulile sel IE »Tudi jaz sem v skrbeh — vsak dan zmolim rožni venec, da bi mu šlo po sreči — —« »Ne bojte »e, murna, še majhen cas — —« Zunaj je začel naletavati sneg. Od nekod je priletel brglez in odločno kljuval po lesei.i steni. še majhen čas — — — Mati je odinolila rožni venec. Zazdelo se ii je, da postaja »oba svetlejšu, bolj praznična. Zima je bila brez dvoma na umiku, kajti februar se je bližal koncu. Nenadoma je zaslišala hojo po sjjegu, hrurv-no otepanje škornjev pred veznimi vrati, trde korake po veži. potem pa zagledala poštarjevo usnjeno torbo in njegov prijazni obraz. V rokah je dr/nla tednik in pismo — majhno belo sinovo pismo. Srce ji je hitreje utripalo, in ko je odpirula, so ji drgetale drobne, suhe, žilnate roke. »Draga mama! Sporočam vam veselo novico, ki ste jo dolgo in težko čakali: danes sem končal svoje šole — —c Sedla je na stol in se zazrla r svete podobe. »česčen in hvaljen ljubi Bog in ljuba Marija, da sera jaz to dočakala!« Začutila je, da so se ji oči napolnile s solzami. Nenadoma ni videla ničesar več, solze so tekle po zgubanih licih. Le soba je bila vedno bolj svetla, velika, topla, domača — -— Mati je sedela sklonjena pri mizi in jokala. Njeno šibko, zgarutio telo se je stresalo v ihtenju. Morala je dati iz sebe prestano trpljenje, pomanjkanje, skrbi, upanje, bojazen, čakanje dolgih, dolgih let. Ko je vstala, ji je bil obraz obsijan z glorijo. Na veži so bili še petelin in tri kokoši, četrto je mati ob tihi radosti, ob lepih mislih nadevala. Na mizi sta se hladila hleb kruha in lepo zapečena potica, zraven se je sušil rumen zvaljan mlinec za rezance. Soba je dišala prijetno kakor pred največjimi prazniki. Zunaj se je trudilo sonce, da bi predrlo oblake, Mraz je blagodejno popuščal. Ko se jo bližal večer, je mati pobrisala razpelo v kotu, stenske podobe, okenca, klopi, knjižno omarico, si na vežo prinesla drv in vode. Zazvonilo je zdravnmarijo. Na obzorju je vzhajal velik okrogel mesec. Ni prižgala luči. Pokleknila je in dolgo molila... Drugo jutro je hitela od prve maše in ni se menila za ljudi, ki so jo rudi spraševali, kdaj sin dovrši šole. Danes bi jim na ves glas znkiicala: »Končal je, Bogu hvala, in najino fKisestevce brez dolga!« Toda morala je hitro domov kuhat južino. Zakurila jc, da so prasketala suha drva. Ob ognju so čemeli sajasti lonci. Mizo je pokrila s starim pisanim prtom, prinesla nanjo zadnji krožnik rdečih jaliolk in steklenico temnordečega borovničevca, a na drugi krož-žnik je narezala potice. Pogledala je na uro, nato je namazala kokoš in potisnila k žerjavici veliko črno kozo. Ko je po viaduktu pis-kajoč zdrvel ljubljanski vluk, je bilo že slišati iz peči sladko čvrljenje. Prišla sta po ozki snežni gazi: ona spredaj, on za njo. Nad njima je trepetalo sinje nelxi, okrog njiju je bila po snegu razlita sončna luč, da je jemalo vid. Stisnili so si roke, kot se prisrčneje ne bi mogli poljubiti. Tiho, svetlo so zrli drug v drugega, dokler ni sin, ki se je bil prejšnji večer zagorel vrnil s tridnevnega smučanja, vzkliknil: »Dober dan, mama!« Materi je bilo, kot bi se Ji bil sin vrnil po dvanajstih letih — — — Z najlepšimi željami so dvignili tri kozarčke borovničevca in izpili. Mati je odhitela na vežo h kuhi, onadva pa sta jedla jabolka in se gledala, da so se jima oči zapirale od zadovoljstva. Mati je pripravila obilno in okusno južino. Prinašala je in odnašala, sama je le bežno mogla kaj pojesti. Pa saj ji ni bilo za jed! Gledala je svoja otroka... zdelo se ji je, da sanja ... »Na lepo bodočnost!« je zaklienl sin. Vino v treh dvignjenih kupicah je bilo ko rubini. Slast brezmejne jasnine je zajemala družino. Sin je gledal sliko svojega prvega, že davno umrlega učitelja, ki je v pozlačenem okviru visela na steni: dvajset let... Gledal je Marijino podobo: petnajst let... Gledal je materin rožni venec, ki je bil obešen nad njegovo posteljo: dvana jst let... Ob začetku njegovega šolanja je bila kupila dva: zase in zanj. On je redkokdaj molil nanj... bila so razgibana leta... Mati je ljubeče položila desnico na hčerko... levico na sina... Povesila je oči. Ali je vedela, da je bilo med tema mladima človekoma že tisoč vročih misli in na pol razodetih želj, že tisoč hladnih odpovedi in stisnjenih ust? »Odprimo okna!« je vzkliknil sin. Ko je sonce planilo v sobo in se je vino na mizi še kristalnejc iskrilo, je govoril: »Začenja se novo življenje. Dolgo smo ga čakali in bilo je mnogo težav. Zdaj se nam smehlja bodočnost.« Tedaj mu je obraz nenadoma otrdel. »Po svetu divja nova vojna. Tisoči umirajo, mladi in zdravi fantje kakor jaz. Tisoči tavajo brez doma. brez svojcev... Kaj, če me-tež zgrabi tudi nas? Kako moremo — —« Deklica mu je z dlanmi zaprla tista in mati pri peči je presunljivo zavzdihnila. Vino ga je bilo premoglo in je povedni, kar mu je težilo srce in česar bi ne smel govoriti na tako lep dan... Z roko si je segel v lnse in se nasmejal. »Kakšno božje sonce sije danes! Stopimo ven!« Od slrehe je obilno kapljalo. Sneg je bil južen, da so se noge globoKo pogrezale. Med obzorji sc je !>oči!o modro nebo Pri skednju je zapel petelin Slišati je bilo zvonko etirlja-n je snežnice v pločevinast žleb in klokotnnje v vodnjak. Med zidanicami so se oglašali vriski. Od daljne podružnice je prihajalo zdaj glasnejše zdaj tišje pritrkavanje. Nenadoma je s skednja zgrmel velik plaz snega. Prisojna streha se jc nesmelinila. živo-rdeča ko sramežljivo dekle. Skedenj pokrit z opeko — prvi izpolnjeni up! Vsi trije so stali pred hišico v razkošnih sončnih pramenih, zadovoljno mežikali in poslušali, kako pri Svetem Križu vrh jrrebenn zmagoslavno buči južni veter. (V. Beličič.) Ztogovnica Sestavi iz zlogov: a, ber, gen, ha, go, kon, lej, na, nje, po, po, pe, to, tr, tro, va, vi besede sledečega pomena: a) norveško pristanišče, b) skandinavski kralj, c) gorivo, d) menjavanje bivališča, hoja i z kraja v krai, e) izmenjava dobrin. MLADI SLOVENEC M. Kunčič: PftZOT „Triglavske rože4'* Mati in iarkiena IZ Mati (pride vsa trudna in žalostna z leve): Ves Moeilnik sem že prehodila, tri ure ga že iščem in kličem zaman. Tukč trudna sem Najraje bi legla na tla in umrla. Pa ne smem, ne smem. (Proseče gleda v nebo.) O Bog, daj mi moči, da prehodim do konca to žalostno |wt. (Zakliče z onemoglim, tožečim glasom:) Joo>-žeeeek! Joooožeeeek! (Napeto posluša. Sliši se zamolkel odmev.) Vse tiho. Samo odmev se trga od boroveljskih sten. samo glas svojega srca slišim. Joj, ko bi vsaj žarkžena prišlal (Vse se med votlim lionenjem potopi v črno temo. Čez nekaj časa spet svetloba in scena kot prej.) žarkžena (z zlatorumenimi lasmi, raz-puščenimi po plečih in v svetlorumeni halji, ki se lesketa, kakor da bi bila s sončnimi žnrki posuta, se prikaže. Njen obraz je poln miline in dobrote). Mati (se zavzame, stopi kornk nizaj. 'C pokriža in zakliče): Vsi dobri duhovi hvalijo Boga I žarkžena (z mehkim, toplim glasom): Mene ni treba se bati; nisem ne vešča ne hčerka pekla. Klic tvoj sem slišala, mati, in sem prišla. Jaz sem žarkžena, v soncu rojena. Kolikor morem, kolikor smem, rada pomagam dobrim ljudem. Mati (proseče): Če si žarkžena, pomagaj še meni, materi žalostni in zapuščeni. Sedem otrok sem sirota imela, glej, zdaj še zadnjega noč mi je vzela. žarkžena (sočutno): Grenka, res grenka je ta bolečina. Blizu si, mati, svojega sina: loči od njega le ozka te stena — (pokaže pobočje za seboj, povesi glavo, za trenutek obmolkne in turobno nadaljuje:) a previsoka zanj zdi se mi cena. Mati (toplo): Zame prehuda nobena ni žrtev, da le moj sinko, moj sinko ni mrtev. Hitro povej mi, kaj nai storim? Naj grem skoz trnje in ogenj za njim? žarkžena (žalostno odkima): Hujše, vse hujše gorje ti bo dano. Vsemu odreci se, hodi za mano! (Prime jo za roko, se obrne in zakliče:) Podzemlje, podzemlje, odpri se! (Med votlim bobnenjem se vse potopi v črno temo.) Hvaležni medved Neki ciganski komedijant je hodil iz kraja v kraj in razkazoval ljudem umetnost svojih živali: dveh psičkov, ki sta bila oblečena v 6rčkane hlačke in v frak, nekaj razigranih opic in velikega, kosmatega medveda. Godrnjajoč je kosmatinec sledil svojemu gospodarju Nekega dne je cigan s svojim pisanim spremstvom priromal tudi v našo vas. Ko je Janezek zaslišal ropotanje ciganovega bobna in medvedovo renčanje, je plani! pokonci in zaklical: »Medvedi Medved!« Prijel je sestrico Metko za roko in odhitel z njo na ccsto. Psička sta ta čas spretno plesala po zadnjih nogah in se držala resno in modro, kakor da bi opravljala na vso moč važno delo. Otroci so ju nagradili z navdušenim ploskanjem. Tedaj je prišla vrsta na medveda. Cigan je zažvižgal in udaril po bobnu. Medved pa se ni hotel povzpeti na zadnje noge. »Mrcina lena!« je zakričal cigan in ga udaril z goriačo. Medved je strahovito zarjul in se vzpel pokonci. Zavrtel se je v krogu 6amo enkrat, potem se je zgrudil na tla. Cigan ga je ves razkačen odvlekel k bližnjemu drevesu in ga privezal. Potem se je vrnil, da bi otrokom in odraslim pokazal še umetelnost svojih opic. Janezku 6e je medved na veo moč zasmilil. »Ti revček, ti!« je rekel. »Ves dan moraš hoditi okoli in plesati, navrh si pa še tepen in lačen. »Veš kaj?« jc rekla 6estrica Metka. »Prinesiva mu košarico jabolk.« Stekla sta domov in se kmalu vrnila s košarico, polno velikih, debelih jabolk. Začela sta jih metati medvedu, ki jih je kar 6proti hrustal in zraven zadovoljno momljal. Janezek in Metka sta vsa srečna stala ob njem in 6e veselo smejala. A že je pristopil cigan in po-mignil medvedu s palico. Medved je ta migljaj dobro razumel. Godrnjajoč se je skobacal na noge in nevšečno odracal za brezsrčnim gospodarjem. Preden pa je izginil v gneči, se je še enkrat ozrl. Janezku se je zdelo, da je bilo v njegovem pogledu vse polno gorke hvaležnosti. Nekaj dni pozneje je cigan spet potoval skozi našo vas. Medved si je moral dobro zapomniti kraj, kjer je bil tako prijazno pogoščen. Obetal je pred hišo Janczkovih staršev in se ni hotel premakniti z mesta. Zaman je cigan preklinjal in vihtel gorjačo nad njim Ko je sprevidel, da ničesar ne opravi, ga je brznil z nogo in zakričal: »Pa počakaj tukaj, mrcina lena!« Pustil je medveda pred hišo in se vmil pod lipo, kjer je hotel prirediti svojo komedijanteko predstavo s psičkoma in opicami. Medved je izkoristil priliko in se neopaženo zmuznil v hišo. Vohajoč po tleh je začel kobacati po stopnicah v prvo nadstropje. Lahko si mislite, kako sta se Janezek in Metka prestrašila, ko 60 se vrata kar na lepem odprla in se je na pragu prikazala kosmata zverina, »Medvedi Medved!« je v smrtni grozi zakričala Metka in se hitro skrila za peč. Tudi Janezek ji je ves prestrašen sledil in z na-stežai odprtimi očmi kukal iz zasilnega skrivališča. Dobrodušna žival pa je sredi izbe legla na tla in ju proseče gledala, kakor bi hotela reči: »Nikar se me ne bojta! Nimam hudobnih namenov.« To je Janezka ohrabrilo. Previdno je prilezel izza peči in se medvedu počasi bližal. »Medvedek, ljubi moj medvedek,« ga je prijazno nagovarjal. Medved se je kot krotka mačica valjal po tleh in se pustil otrokoma gladiti in božati, kolikor sta hotela. Janezek in Metka sta sprevidela, da se jima kosmate zverine ni treba prav nič bati. Sedla sta nanj in se smejala na ves glas. Nenadoma sta se na pragu prikazala oče in mati. Kar prebledela 6ta, ko sta zagledala Janezka in Metko v družbi velikega medveda. Mati je že hotela planiti svojima otrokoma na pomoč, a oče jo je še v zadnjem trenutku pridržal in jo posvaril: »Nikar! S tem bi medveda samo razdražila.« Nedoločno sta 6tala na pragu in premišljevala, kaj nai bi 6torila. Tedaj se je spodaj na cesti oglasil cigan s svojim žvižganjem in bobnanjem. Medved je prisluhnil in se pokorno skobacal na noge. Še enkrat je tiho, žalostno pogledal svoja dva mlada prijatelja, potem pa je počasi, s sklonjeno glavo odeopotal iz hiše, glasno ropotaioč z verigo, ki jo je vlekel za 6eboj. Odtistihdob ga ni bilo nikoli več v našo vas, M. Kunčič: Uspavanka Stričkov kotiček * To novo pravljično igro v 4 dejanjih, v kateri nastopajo otroci in odrasli, izda v kratkem Jugoslovanska knjigarna, nn kar že zdaj opozarjamo prosvetna društva in druge odre na deželi. Igra ni prigodniška, namenjena zgol j za materinsko proslavo, ampak jo odri s pridom uprizorijo kadar koli v letu. Kokun: Tiho, tiho ... Tiho, tiho zlati maj roma k nam čez polje, s sabo nosi zvrhan koš smeha, dobre volje. Tiho, tiho se budii radost v srcu mojem: kmalu s ptički hvalnico Stvarniku zapojem. Dragi striček! — Hodim v 1. razred gimnazije v Kranju. Imam se mnogo za učiti, ker gospodje profesorji ne poznajo nobene šale. Kadar kaj ne znaš, pa dobiš cvek. Kaj so cveki, tega Ti — mislim — ni treba razlagti. Zaupam Ti, da cveki povzročajo mojemu očetu in mami hudo žalost, meni pa precejšnje bolečine na določenem kraju telesa. V prostem času se zabavam z Mikcem. Ali veš, kdo je Mikec? To je naš mucek. Zelo je razvajen. Zmerom ga moram pestovati. Vse živali imam rada, vse se mi smilijo, a najrajši imam vendarle Mikca, ker sva" si najboljša prijatelja. On ima zelo dolge brke; gotovo tudi Tvoje niso dosti večje. Povabim Te, da prideš v naše lepo mesto Kranj, prestolnico Gorenjske. Ker znam tudi klavir, Ti bom zagodla nekaj poskočnih, da boš lahko plesal. Gotovo še nisi videl naših krasnih planin, zato pridi čim preji Ko boš gledal gore, se Ti bo srce kar širile. Te pozdravlja — Elica Žebre, dijakinja 1 razreda realne gimnazije v Kranju. Draga Elical — Da bi gospodje profesorji prav nobene šale ne poznali, ne verjamem. Sam sem poznal profesorja, ki je znal kar 100 šal na pamet. Če jih je začel iz sebe stresati, smo vsi kar pokali od smeha. Gotovo je tudi na vaši gimnaziji kakšen profesor, ki mu šale niso španska vas. Seveda — če imajo toliko dela z vami in s cveki, potlej jim za šale pač nič prostega časa ne ostane. Pridno se učite, pa se bodo tudi vašim profesorjem obrazi zjasnili in potlej bodo tudi s šalami rado-darnejši! Zanima Te, ali so mo{i brki kaf večji od brkov, ki jih nosi Tvoj Mikec. Ej, ljuba moja, brki Tvojega Mikca naj se pred mojimi kar skrijejo v kot in sram naj jih bo, da so tako majhni! Moji brki Kako je Matevžek našel zaklad Neka revna kajžarica je imela štiri otroke. Trije otroci so bili zdravi in krepki kakor dren, najstarejši pa je bil pohabijenček. Imel je ko-zav obraz in šepal je na levo nogo. Mati je imela vse štiri enako rada. Od jutra do večeru je delala zanje, da jim ne bi nilo treba stradati. Najbolj je bila v skrbeh za Matjažka — tako je bilo pohabljenčku ime. Nekega dne je mati zbolela. Kmalu^ je zmanjkalo hrane za štiri nenasitne želodčke. Otroci so jokali, gnetli so se okoli materine postelje in klicali: v > J o j, tako smo lačni, tnko smo lačni!« Mati se je premetavala po postelji in ni vedela, kaj naj bi storila. Tedaj se ji je pri: bližal kruljavi Matevžek. jo pobožal po vroči glavi in rekel: »Mati, moja dolžnost je, da grem v svet kruha iskat. Najstarejši sem in na i več skrbi ti povzročam. Jaz sem kriv, da si zbolela.« Ko so bratci slišali, da namerava Matevžek v svet, jim je bilo hudo. Hoteli so ga pridržati doma. v , »Matevžek, Matevžek. saj nismo lacm. Ostani!« so mu začeli prigovarjati. Mati si je brisala solzne oči. Dolgo ni mogla spregovoriti besedice, nazadnje pa ic tiho rekla: , . . ,, , . »Matevžek, ti ne veš, kako bridko bo, ko te bodo tuja vrata tolkla po petah!« Matev/ek ni razumel, kaj mu hoče mati s temi besedami povedati. Zamahnil je z roko in odgovoril: »Si bom že kako pomagal, mati « Povezal je culo in se poslovil od matere in bratov. Že je bil nekaj korakov od domače hiše, ko se je spet spomnil materinih besed. Naskrivaj se je splazil nazaj, snel hišna vrata s tečajev, si jih pritrdil na hrbet in zadovoljno rekel: . »Tako, zdaj me ne bodo tuja vrata tolkla po petah!« Odšel je po svetu. Ilodil je od hiše do hiše in prosil vbo-gajme. Ljudje so ga povsod odganjali od pragi in ga zmerjali s capinom, otroci pa so metali za njim kamenje in se norčeval«. »Hej, hej, fant, čemu vlačiš umazane deske za seboj?!« Matevžka je to zasramovanje in poniževanje tako bolelo, da je pretočil mnogo grenkih solza. Čez dan ni našel miru nikjer. Samo [Kinoči se je nekoliko odpočil, ko je ležal na vratih domače koče. Ta vrata io 11111 bila najlepši, najdragocenejši spomin na dom. Najhujše pa se je Matevžku zdelo to, da ni mogel nabrati toliko milodarov, da bi jih mogel nesti materi in bratcem, ilodil je iz vasi v vas, a povsod so imeli zanj le jezne obraze, kletve in sramotilne besede. Nekega večera se je Matevžek ves žalosten zatekel v gozd. Koščke kruha in slanine, ki jih je dobil vbogajme. mu je v vasi pojedel hud pes. Tako hudo mu je bilo pri srcu, da bi se bil najraje Var vrnil domov. Pa se je spomnil lačnih pogledov svojih bratcev in je skenil, da prihodnjega dne znova jKiskusi svojo srečo. Tisto noč je prenočil na košati smreki. Duri od domače koče je z največjo težavo zvlekel za seboj. Pod glavo si je položil suknjič, fKikrižal se je in kmalu trdno zaspal. Sredi noči pa jc prebudilo glasno govorjenje. Ves prestrašen je pogledal navzdol. Zagledal je jx)d drevesom tri črne može, ki so šteli denar. Matevžek je takoj uganil, da so roparji. Kurja polt ga je obšla. Ilotel je zakričali na pomoč, a glas mu je zastal v grlu. Takšna groza se ga je polastila, da se je začel tresti po vsem telesu Zdajci se je zgodilo nekaj čudnega. Duri njegove rojstne koče, nn katerih je spal, so zdrknile izpod njega in zagrmcle navzdol. Matevžek je bil prepričan, da mu je odbila zadnjo ura. A glej — ko je pogledal navzdol, je videl, da so jo razlioj-niki popihali če/ drn in strn. tako so se bili prestrašili lesenih vrat. V svitu ognja je Matevžek opazil kup denarja, katerega razbojniki niso utegnili vzeti s seboj. Ves vesel ga je pobral in jo mahnil z dragocenim tovorom domov. Tako so ubogemu Matevžku duri domače hiše prinesle srečo. Ali nimam prav? Seveda' pa svojih brkov ne gojim zato, da bi jih nazadnje za vešala uporabili, ampak jih gojim zato, da mi bodo nekoč kaj dobička prinašali. Ali veš, kaj sem sklenil? Napravil bom iz svojih brkov — gugalnico za otroke. Hodil bom iz kraja v kraj, gugal otroke in pobiral žvenkljajo-če dinarčke. Časi so resni, časi so hudi, draginja raste, zaslužek je zmerom isti — človek mora pač gledati, da Se postrani kaj zasluži, £e hoče živeti. V kratkem pridem s svojo brkato gugalnico tudi v Kranj. Utaboril se bom nekje sredi trga in gotovo mi bo pšenica šla v klasje, ko pa ne bom imel nobene konkurence. Pojdi vsak dan na trg pogledat, ali sem že tam! Prvega otroka, ki bo k moji brkati gugalnici pritekel, bom zaradi reklame pet minut zastonj gugal. Nemara boš ravno Ti tisti srečni otroki Torej na veselo svidenje in lep pozdrav! — Kotičkov striček. Kako pravimo... »Kovača je dobil!" Kovancu za deset dinarjev pravimo tudi »kovač«, kar gotovo veste vsi. Le Žnidarčkova Metka tega še ne ve. Ko ji je zadnjič mama povedala, da je njen bratec Janezek dobil od strica »kovača«, je bila prepričana, da je dobil pravega živega kovača, ki po nakovalu udarja in železo kuje Kako smešno bi bilo, če bi Janezek v resnici dobil takšnega kovača v dar, vidimo na sliki, ki jo je napravila Anica De-bevec, dijakinja v Ljubljani. Prevzetni kazalec Prsti na roki so dolgo živeli v miru in slogi. Nekega dne pa je kazalec dobil zlat prstan, na katerem se je lesketal prekrasen dragulj. Kazalec je bil prepričan, da je zaradi tega okrasa kar čez noč postal nekaj višjega, imenitnejšega. S prezirom je gledal na svoja dva tovariša — palca in sredinca. Ni jima več hotel pomagati pri pisanju in drugih opravilih. »Le počakaj,« so ei na tihem mislili tovariši prsti, »bo že prišel čas, kfrišnih< klobasah. Gotovo si je bil mesar pozabil natakniti naočnike in tako ni opazil na klobasi tiste nežne beline, ki se ji plesnoba pravi. S svinčnikom v eni roki in s papirjem v drugi — sem krenila proti predmestju. Skoraj na vsaki hiši sem videla napis: »Pozor, hud pes!« Le na neki hiši je bila izjema. Tam je bilo napisano: »Boj se hudega, pesa!« Pesa, ki raste na polju, mi je dobro znana, zato mi ni in ni šlo v glavo, česa naj bi se ta uboga rastlina bala. Le kaj je mogočnemu hišnemu posestniku storila, da ji je najx>vedal vojno? V oknu neke hiše onstran ceste sem opazila velik oglas Stopila sem tja in brala: »Prodam — so ugodni pogoji — kinderbet«. Ne vem, ali bi bil takšen greh, če bi ta človek napisal: »Prodam pod ugodnimi pogoji otroško posteljo«? Ta dan sem se vrnila zelo slabe volje domov. Videla sem, kako omalovaževana in zapostavljena je še zmerom naša uboga slovenščina pri nekaterih ljudeh. Marija Loštrck. dij. pri Sv. Sovrencu. Čebele in medved V velikem čebelnjaku blizu gozda so nekega pomladnega dne čebele imeie sejo. Pomenkovale so se o medvedu, ki je že dali časa ogrožal njihov sladki pridelek. Prva je izpregovorila matica: »Drage tovarišice! Vidite in čutite nevarnost, ki nam grozi. Me v potu svojega obraza nabiramo med, z njim pa se hoče gostiti medved. To ni prav. Postaviti se mu moramo po robu. drugače nas bo spravil na beraško palico.« »Zum, zum...,« so vse vprek zašumele čebele in ji pritrjevale. Kmalu nato se je iz gozda slišalo lomastenje in renčanje. Medved je prihajal. Na ravnost proti ulnjaku jo je mahal. Čebele so se hitro poskrile in se pripravile na boj. Že se je medved prikradel v ulnjak, že je začel stikati okoli panjev, ia bi se nalizal medu. Tedaj pa so se čebele zakadile vanj in ga začele pikati, da je bilo hudo. Ubogi ko smatinec je bil tako presenečen in zmeden, da ni vedel, kaj bi in kam. Gospodar, ki je mirno kadil pijx> na dvorišču, je zaslišal suml jiv ropot v uln jaku. Previdno se je splaail tja. Ko je zagledal med veda, se je hitro vrnil v hišo po puško. Pomeril je v tatinskega medveda in ga ustrelil. Hrabrim čebelam je dal za nagrado velik kuo sladkorja. Poslej so bile čebele varne pred nevarno mrcino, gospodar pa je imel lepo rjavo kožo. ko je medveda odri. Hinko Bažec, D. M. v Polju. Kdo fe ta mož? Mož z velikanskimi brki, brado, plplco, naočniki na nosu in edinim lasom na glavi ni nihče drugi kot — Kotičkov striček. Vsaj tako si ga v mislih predstavlja ongava Debev-čeva Anica iz Ljubljane, ki ga je narisala, če komu izmed mladih risarjev ta slika Ko-tičkovegn stričkn ni všeč. pa noj napravi drugačno sliko in jo pošlje Kotičkovemu stričku na ogledi Usmilfenke V ljubljanski ženski bolnišnici fe povila pred nedavnim 31 letna Frančiška Resnik, žena železniškega progovnega delavca Henrika Resnika iz vil Ravne t občini Polšnik nad Litijo zdrave trojčke. Z desnico objema mati oba fantka. Prav ob njej leži prvorojenček krepak Henrik. Drugorojenec, Id je tehtal le nekaj nad pol drug kilogram ob rojstvu, je bil krščen na ime Vinka Z levico pa objema mati krepko punčko Frančiško. Vsi so zdravi in se dobro počutijo. Ohran'mo, kar je najbolj žensko Mnogo sreče, veliko moči in čistega veselja izgubi svet, mnogo družin se notranje razruši, ker je marsikaka žena glede na otroke brezvestna in pozna samo svoj dragoceni »jaze. A kako bi to zlo zavrli? Kakor povsod, ga je treba zgrabiti pri korenini. To bi bilo idealno, če bi bila vsa dekleta tako vzgojena, da bi se zavedale svoje velike odgovornosti, ko si ustanavljajo svoj dom. Njili smoter ne bi bila samo »gotova eksistenca«, »preskrba« za liodočnost, ampak bi s pravicami žene prevzele tudi dolžnosti žene. Zakrament zakona bi bil zanje tako nekaj velikega in svetega, da ga ne bi po svoji krivdi nikoli onečastile. Saj zavisi sreča družine bolj od žene ko od moža. Ona je tisti človek, ki druge dviga v čiste višave — ali pa z možem in otroki drevi v pogubo. Večkrat se pripeti, da dobra ženska spravi slabega moža na prava pota. Malokdaj pa kak mož spreobrne propadlo žensko. In če je dandanes tako hudo glede na otroka, ki je največja sreča ženske, potem je to večidel krivda žene. »Narod stoji in pade s svojimi ženami;« te besede vsebujejo bridko resnico današnjih časov. Le kako je mogoče naložiti na slabotna pleča žene vse skrbi, vso odgovornost, vse dolžnosti? Pa je sleherna žena le takrat močna, hrabra in junaška, če ostane zvesta svojemu najčistejšemu in najplemenitejšemu idealu, to je Materi božji, ki si jo vzame s seboj v življenje. Ni kar tako, da vidimo vprav rožni venec tolikokrat v rokah mater. Če kaka ženska niČ več ne moli. propada. »Samo tista ženska, ki je izgubila vso ženskost, more prebiti brez vere.« To je večkrat bridka resnica. Kje pa naj bi jemala moči in požrtvovalnost, če ne iz nadnaravnih virov? »Žensko orožje je molitev — in nemo čakanje,« in kjer s križcem zaznamuje čelo svojih dragih, ondi je navzlic trpljenju in križev in težav moči obvladati živi jenje. Srečno je tisto dekle, ki ima mater, katera ji nudi pravilno pojmovanje o velikih dolžnostih in sama vpričo nje živi tako življenje. A je veliko mater, ki vprav ta vprašanju površno obravnavajo ali pa iz nevednosti dajo svoji hčeri tale žalosten svert: »Ne bodi tako neumna, kakor sem jaz. Ne imej otrok! In tisti denar porabi rajši za zabave in zabavna potovanja.« — »In si nakopati veliko hudega,« bi morale še dodati, saj je vendar dokazano, da ni9o tiste družine najbolj srečne, ki n a-1 a š č nimajo otrok. Pa ne grešijo tozadevno le matere, marveč je vsa človeška družba sokriva. Ali bi ne bilo jako krščansko, če bi, na primer, pomagali iskati stanovanje družinam, ki imajo več otrok? To je boleča rana, zakaj, čim kdo pove, da ima toliko in toliko otrok, skoraj ne more nikjer dobiti stanovanja. Seveda je res, da je veliko otrok v hiši za gospodarja mučno, če njihovi starši niso dovolj obzirni. Lepo bi bilo, če bi družinam z več otroki priskrbeli poceni stanovanja. Storimo vsi vse, da bo rešena najgloblja sreča žene — otrok. Pomislimo, da je »življenje božja last; da nastane življenje po Bogu in da raste za Boga.« Zahvalimo Boga vse tiste, ki smemo služiti življenju kot matere, bodi kot lastne matere ali pa kot pomočnice mater. Inozemski list piše: »Bilo je spomladanskega večera v aprilu. Sprehajali smo se po mestnem parku. Ko smo hoteli zaviti na cesto, ie prišla nasproti usmiljenka. Gospod, ki je bil z nami, jo je spoštljivo pozdravil. Sestra je odzdravila in je gospoda nekam začudeno pogledula. «Je to vaša znanka?« sem ga vprašal. — «Ni,» je odvrnil, «a jaz pozdravim sleherno usmiljenko, ki jo srečam.« — «Pa za-kaj?» sem se začudil. oste hitreje dosegli svoj cilj, vam svetujemo, da si izposlujete najprej sprejem za sezonskega delavca na progi, /a to službo ni potrebna nobena pismena prošnja, ampak se osebno zglasite pri bližnji sekciji za vzdrževanje proge in prosite za sprejem. Mizar. I. F. Ž. : Kot mizar morete biti k železnici sprejeti najlažje potom sekcije za vzdrževanje proge, in sicer najprej kot sezonski delavec. Zglasite se osebno pri bližnji sekciji, kjer vas bodo v primeru potrebe vzeli v evidenco, odnosno dali navodila. Mojstrski izpit ni potreben. Železničar, š K. - Na vaša vprašanja odgovarjamo: Šola se imenuje »Državna prometna železniška šola v Belgradu«. Traja dve leti. Za sprejem je potrebno najmanj 7 razredov realke, realne ali klasične gimnazije ali trgovska akademija z zaključnim izpitom. Kandidat ne sme biti mlajši od 18 let in ne starejši od 22 let: če pa je vojaški rok že odslužil, ne starejši kot 23 let. Sprejeti kandidat ima v internatu šole brezplačno stanovanje in hrano, poleg tega pa dobi še mesečno KM) din v gotovini. Potreben je dober vid in razločevanje barv. Šola se prične 15. septembra. Ostalo je razvidno iz natečaja za sprejem, ki ga generalna direkcija drž. železnic objavi v časopisu meseca junija ali julija. Pismonoša. I. U. k Prošnjo za pjsmonošo je vložili na poštno ministrstvo. Prosilec mora prošnji priložiti priloge, iz katerih je razvidno, da je zdrav, da je dobrega vedenja (zdravniško in nravstveno spričevalo), dalje šolsko spričevalo, rojstni ali krstni list, potrdilo o izvršen ju vojaške obveznosti ali o tem, da je oproščen vojaške službe in da je v tem primeru plačal vojnico, potrdilo sodišča, da ni pod skrbstvom, da ni bil obsojen na izgubo častnih pravic in da ni v preiskavi. Zahteva se tudi državljanska izkaznica. Prošnjo jc treba kolkovati s kolkom za 10 din. Tudi priloge morajo biti predpisano kolkovane. Državljanstvo. »Goriški«. Prošnjo za naš-s državljanstvo bi bilo vložiti pri upravnem oblastva prve stopnje. Opremljena mora biti z dokazi, da obstoje pogoji § 12. zakona o državljanstvu, in sicer morate priložiti krstni ali rojstni list, iz katerega bo razvidno, da ste najmanj 21 let stari, potrdilo o dobrem vedenju, potrdilo o tem, da morete vzdrževati sebe in svojo rodbino, in poročni list. Tudi vaša žena bo z vami postala na«a.državljanka, če vi dobite naše državljanstvo. Isto velja za mladoletne otroke. Ker ste slovenske narodnosti in stanujete nad 3 leta v občini nn ozemlju naše države, vam ni treba dokazati, da vam je domača občina zagotovila sprejem v domovinsko zvezo. S pridobitvijo državljanstva lioste pridobili domovinstvo v občini, kjer stanujete. Po našem mnenju potrebne listine lahko dobite od pristojnih oblnstev iz svojega rojstnega kraja neposredno po pošti. Dvig denarja, naloženega za mladoletnika. J. R. - Obrnite se na varstveno sodišče in mu razložite, v kakšno svrho bo mladoletnik rabil denar. Če se Ivo sodišče prepričalo, da ga namerava uporabiti za svojo izobrnzbo, bo gotovo dovolilo dvig. Rodbinska pokojnina po železniškem zva-ničnikn. J. R. - Koliko višjo rodbinsko pokojnino bo prejemala vaša mati od 1. aprila 1940 MiiiiiMiiiimiMimiiiinumimiimimi ODRKŽITK »miiiiiiiimiiiiiii....................... raiH^mt CTOffifti«.?.®^ ^mvmmv o I odgovarja samo na vprašanja, ka- | I terim je priložen tale odrezek I ,,Slovenec" 21 aprila 1940 j ..............................................urnimi................................................i?. dalje, bo izračunala pristojna finančna oblast, ki pokojnino nakazuje, na podlagi uredbe o spremembi uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev, ki po zakonu, ki so veljali pred sedanjim uradniškim zakonom, izgube pravico do pokojnine, ko dovrše določeno število let in nimajo zakonite možnosti, da se jim še naprej izplačuje pokojnina, življenjska renta ali milostna podpora, morejo na prošnjo po odredbi pristojnega ministra dobiti podporo od 250 do 500 din mesečno brez pravice na doklado, ako nimajo drugih sredstev za preživljanje. Izbris kazni. L. S. - Izbris vaših kazni bi bil mogoč samo potom kraljeve milosti, t. j. 3 amnestijo. Prošnjo bi moruii vložiti na pravosodno ministrstvo, ki odloči o tem, ali predlaga posamezno amnestijo ali ne. Dijaški vojaški rok. I. š. - Pravico do dijaškega vojaškega roka imajo le rekruti dijaški, ki dovrše v državi ali v inozemstvu fakulteto ali drugo višjo šolo z veljavo fakultete ali najmanj srednjo šolo z opravljenim zrelostnim izpitom ali strokovno šolo z veljavo popolne srednje šole z zakliučnim izpitom. Rekruti dijaki z nepopolno srednjo šolo, ki dovrše najmanj 6 razredov gimnazije ali realke ali tema enakih šol, se skrajšuje rok službe v kadru nn 9 mesecev, če opravijo v tem roku izpit za rezervnega narednika. Dijaki, ki so dovršili le 4 razrede meščanske šole, nimajo pravice do dijaškega roka. Stroški tožbe zaradi razžaljenja časti. F. B. - Če žena ničesar nima, pač ne bo mogoče od nje izterjati stroškov, če se mož ni posebej zavezal, ni dolžan plačati ženinih tožbenih stroškov. Ugodnost meščanske šole za trgovinsko obrt. F. C. V. - Po obrtnem zakonu nadomeščajo dovršeni 4 razredi meščanske, srednje ali njej enake strokovne šole učni rok in eno leto zaposlitve v trgovinskem obratu. Ker je za izvrševanje trgovinskih obrtov potrebna poleg dveletnega učenja tudi dveletna zaposlitev kot pomočnik, bosta morala vaš sin in hčerka, ki imata štiri razrede sreduje, odn. meščanske šole, dovršiti samo še eno leto pomočniške zaposlitve, da bosta zadobila potrebno izobrazbo za izvrševanje trgovinskega obrta. Vozne ugodnosti upokojencev na železnici. F. G. - Kot državni upokojenec imate pravico do. neomejenega števila potovanj v relacijah do vštetih 20 km. Ta potovanja se ne vštevajo v število 2+ potovanj s popustom in vam za tako potovanje železniški blagajnik ne sme legitimacije žigosati. Ta predpis najdete v točki 8 sprememb in dopolnitev občega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih z dne 4. julija 1936, katere spremembe so stopile v veljavo z razglasitvijo v Službenih novinah, t. j. 5. jan. 1938, št. i. V slovenskem Službenem listu pa so bile te spremembe objavljene dne 29. jan. 1938, št. 9, prvotni pravilnik o voznih in prevoznih ugodnostih pa je bil objavljen v 69. številki Službenega lista z dne 26. avgusta 1936. Razveljavitev oporoke? I. J. K. Teta lahko z oporoko zapusti svoje premoženje nečakinji. Mož tete, ki dejansko ločeno živi, nima nobene pravice do nujnega deleža. Le če bi bila oporoka tete spoznana za neveljavno, potem bi bil mož zakoniti dedič po ženi, ko v zakonu ni bilo otrok. Lastnoročno napisana in podpisana oporoka je veljavna brez sopodpisa prič. če bi bil zakon med teto in možen ločen zaradi moževe krivde, potem ne bi imel mož niti zakonite dedne pravice niti zahtevka do zakonitega prejšnjega volila niti do manjkajočega spodobnega vzdrževanja iz zapuščine. Ukradeno pogodba. I. J. K. če vam je bila kupna pogodba izmaknjena, si lahko napravite prepis iste iz zbirke listin v zemljiški knjigi, kjer se nahaja overovljen prepis vaše pogodbe od takrat, ko je bil prepis hiše izvršen nn vaše ime. Dota. A. T. M. Kar vam ho še oče naklonil dote iz starih hranilnih vlog, bo te vloge hranilnica izplačevala v smislu svojega izplačilnega načrta. Zaradi te »dote« ne bo očetova stara vloga dobila prednost pri izplačilu. Rubež dediščine po očetu. A. T. M. Varuh nezak. otroka bo smel za vso zaostalo, še ne izplačano preživnino, v kolikor ni zastarana, zarubiti terjatev, ki bo nastala nezak. očetu, do prevzemnika domačega doma. Iztožena preživninska terjatev zastara v 30 letih, neizto-žena pa v treh letih. Smrt najemnika. M. V. L. Stanovanje je bilo dano v najem na trimesečno odpoved. Ko je umrl najemnik, sta bila tako hišni gospodar kot vdova upravičena, da razdereta najemno razmerje, držeč se zakonitega odpoved- nega roka. Ta rok pa znaša v Ljubljani tri mesece, tedaj toliko, kot je bil s pogodbo določen. Ker najemno razmerje doslej ni bilo razdrto, se smatra, da sta vdova in hišni gospodar molče obnovila prejšnjo najemno pogodbo. Nujni delež odsotnih bratov. T. G. K. Mati je v oporoki zapustila svoje posestvo enemu izmed sinov; dveh sinov, ki sta v Ameriki, pa sploh ni omenila. Če bo mati umrla, bo prvi sin po oporoki dedič zapuščine, dva brata v Ameriki pa bosta smela še v teku treh let po smrti matere uveljaviti svojo pravico do nujnega deleža. Kar je prvi sin za življenja matere založil za mater v posestvo, vse to bo smel pri zapuščinski razpravi uveljaviti kot svojo terjatev, ki se bo od vrednosti zapuščine odbila Nujni delež se bo določil po čisti vrednosti zapuščine. Izposojena postelja. V. N. B. Ko ste posodili posteljo, bi se morali domeniti zaradi Posebno pnlte. ka] bolnik pije I Pitje ni le ca idravega človeka selo vnioo, temveč tndi ta bolnika mnogokrat važne j5e od hrane I Zato pijte VI in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki jo obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci! Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj jn x veseljem: Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI morebitne odškodnine. Ker take odškodnine niste vnaprej zahtevali in vam je bila postelja vrnjena nepoškodovana, ne morete naknadno za obrabo postelje nič zahtevati. Zato sprejmite, kar vam prostovoljno nudi za obrabo. S tožbo ne bi dosegli ničesar. Odpravnina vdove. M. S. L. K. Lahko prosite za izplačilo enkratne odpravnine namesto stalne rente. Če prošnji ne bo ugodeno, se ne morete proti temu pritožiti. Če se pa vdova ponovno poroči, ima pravico do odpravnine, ki znaša enoletni zavarovani zaslužek pokoj- nega moža. Kisanje cele repe. — Dodatek k »nasvetu« v »Slovencu« od 31. marca t. 1. nam je doposlal D. v Z. — Po večletni praktični izkušnji okisa ta celo repo na sledeči način: Na dno kadi potrosi jabolčne tropine, na nje eloži plast oprane repe, na to zopet tropine, potem repo, dokler je kad polna in pokrita s tropinami. Nalije svežo vodo in pokrije posodo s primemo desko, ki naj varuje to kisanje pred prahom in smetmi. Skrbeti je, da 60 tropine na vrhu stalno mokre. Lahko se vzame tudi tropine od grozdja. Tako spravljena repa se drži dobra in trda do druge repe. — Ker tozadevno nimamo dovolj izkustva, prepuščamo odgovornost za ta nasvet D. v Z. Vsekakor treba to skrbno pripraviti, da ne pride zrak do repe. Zmrznjon krompir ni za seme. A. 2. Lj. — Imate nekaj krompirja, ki je zmrznil v toliko, da je postal sladak. Radi bi vedeli, če je tak krompir še uporaben za saditev kot semenski krompir. — Zmrzel krompir ni primeren za saditev, ker so očesa zmrznila in bodo kmalu počrnila, kar je znak, da so mrtva. Letos bo vsepovsod, kakor se sliši, mnogo krompirja, ki izgleda kakor zdrav, je pa nekoliko omrznil. Marsikdo ga bo posadil, misleč, da je zdrav, pa ne bo skalil. Preden sadite krompir, preizkusite ga, če je ka-ljiv, na ta način, da ga date na topel prostor. Če bo pognal klice, ga mirno lahko sadite. Če pa očesa počrne, tedaj je vsako sajenje brezuspešno. Saditev krompirja brez hlevskega gnoja. M. G. Lj. — Na gorenjski zemlji nameravate saditi dolenjski krompir na njivi, ki je bila pred d verni leti pognojena s hlevskim gnojem. Letos pa, takega gnoja nimate. Želite vedeti, če bi se dal ta nadomestiti 6 kakim umetnim gnojilom. — Ker je bila njiva zagnojena komaj pred dvemi leti s hlevskim gnojem, boste leto6 lahko sadili krompir z dodaitkom umet- nega gnoja. Najbolje bi bilo zagnojiti z apnenim dušikom in kalijevo 6oljo. Ker pa ne veste s tem ravnati, vzemite nitrofoskal — Ruše, ki ga pred pripravo zemlje potrosite in zakopljete ali zaorjete. To gnojilo vsebuje vse troje hranilnih snovi, ki jih krompir rabi za srvoj razvoj. Umetno gnojilo za fižol. J. S. Lj. — Katero umetno gnojilo je najboljše za visoki fižol, ki ga gojite za pridobivanje stročja. — Ker pridobivate fižol na vrtu. torej na majhni površini, vam svetujemo, da ga gnojite z mešanim gnojilom KAS-om, ki vsebuje dušik, kalij in fosfor. Če pa želite gnojiti z vsako vrsto gnojil posebej, tedaj si kupite čilski soliter, superfosfat in kalcijevo sol. Samo vsa tri gnojila skupno vam bodo dala po-polen uspeh Ker se pa ne spoznate preveč v umetnih gnojilih bo najbolje, da si nabavite KAS. Umetna gnojila za sadovnjak. F. K. M. M. -Svoj sadni vrt z mladim sadnim drevjem ste lani pognojili s hlevskim gnojem; letos bi ga radi še z umetnim gnojilom tako, da bi koristilo sadnemu drevju, istočasno pa tudi travi. Vrt meri 1 ha, t. j. 10.000 ma. Kakšno umetno gnojilo bi bilo za to primerno in koliko ga je vzeti na to površino? — Če je sadni vrt lani dobil hlevski gnoj, je bil dovolj zagnojen za nekaj let z organskimi snovmi. Manjka pa zemlji fosforne kisline, ki jo je v hlevskem gnoju premalo. Zato storile prav, če letos potrosite po tej površini 300 kg superfosfata, ki bo koristil ne samo sadnemu drevju, ampak tudi travi in detelji. Če pa hočete imeti še bogatejši pridelek trave, oziroma sena, tedaj vzemite še 100 kg apnenega dušika. Tako zagnojen sadni vrt ne bo dve do tri leta rabil nobenega drugega gnoja. Davčni nasveti K. K. Č. — Pobotniška taksa: Imate dvorano, m. Vaše vprašanje ni povsem jasno. Po našem mišljenju želite vedeti, koliko znaša gradbena taksa, ki jo mora pobrati gradbeno oblastvo ob priliki izdaje gradbenega dovoljenja v smislu tar. p. 259-a zakona o taksah. V Ljubljani bo znašala državna gradbena taksa pri proračunski vsoti 160.000 din v smislu cit. določila 1%, t, j. 1.600 din. Poleg tega Naš živinozdravnik Izpadanje nožnice pri kravi pred telenjem. T. U. P. Vaša krava je pred porodom. Zadnje čase opažate, da kravi nekaj izpada med le-žanjem. Spočetka je bilo istopnjoče telo veliko kakor pest, sedaj pa je izstopilo že za klobuk veličine. Izpadli del nožnice ste potisnili nazaj in kravi ste zvišali ležišče pri zadnjih nogah. Nekateri pravijo, da je to kila. — Ima li omenjena »kila« zle posledice za porod? Ali bi kravo lahko obdržali za pleme? — Izpadanje nožnice oziroma njene stene se pojavlja pri starejših kravah, pri katerih so popustile vezi, ki držijo spolne organe. Izpadanje nožnice pospešuje tudi hrana, ki ima premalo apna. Tudi vožnja ima pri tem precejšnjo vlogo. Delno izpadanje nožnice pred porodom navadno nima hujših posledic, so pa seveda tudi tukaj izjemni primeri. S pravilnim krmljenjem in z gibanjem na prostem se da ta hiba odpraviti. Upam, da se ie krova že v redu ote-lila. Kravo krmite z dobro krmo po malem in večkrat. Kasnejše ji bo paša zelo dobro prišla. Priproročam vam. da s kravo ne opravljate težjih del vsaj nekaj mesecev. Sicer jo lahko ' drži'- ~' .... obdržite za naprej. Odgovor se je nekoliko zakasnil, ker ie vprašanje prišlo po si morajo biti odgovori že v uredništvu. boste plačali šc blčso po tar. post. 1 in 5 zakona o taksah v znesku 30 din v kolekih za prošnjo in gradbeno dovoljenje samo. Banovina posebnih gradbenih taks ne pobira. Mestna občina ljubljanska pa pobira gradbene takse po pravilniku o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske, ki ga najdete v Službenem listu kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 16. junija 1934, kes. 48 in z dne 31, maja 1939, kos 43 ter z dne 16 marca 1940, kos 22. Višina občinskih gradbenih taks je odvisna od mnogih okoinosti, ki jih nam v svojen dopisu niste javil«, zato Vam ne moremo dati zadovoljivega odgovora o višini teh taks. Oglejte 6i imenovane pravilnike, kjer boste našli točno višino občinskih gradbenih taks v Vašem primeru. Poleg gradbenih taks pa bo seveda treba plačati tudi komisijske stroške, katerih višino boste tudi našli v navedenih pravilnikih. Pri dograjeni hiši pa 6e oe plačuje gradbena taksa, pač pa taksa za zahtevo tehničnega pregleda v smislu tar. pr.st, 262 zakona o taksah. Državna taksa za to zahtevo znaša pri vrednosti poslov 160 tisoč din v smislu cit. določila v zvezi s § 19 točka 22 finančnega zakona za leto 1938-39 100 din. Višino občinske takse za tehnični pregled in višino komisijskih stroškov pa najdete prav lako v gori navedenih pravilnikih mestne občine ljubljanske. Vrtnarski nasveti »Oleander«. Iznate oleander, ki izceja iz listov neko lepljivo snov, pa ste v skrbeh, če ni to kaka bolezen, ki bi utegnila rastlini ško dovati. — Omenjenega pojava še nismo opazovali in tudi v tozadevni literaturi ne najdemo ničesar o njem, torej vam v tej zadevi ne moremo duti točnega pojasnila. Morebiti je kdo izmed cenj. bralcev opazil kaj podobnega. Oleander je močvirna rastlina in hoče imeti »noge« (korenine) v vodi, »glavo« (nadzemelj-ske dele) pa na žgočem soncu. Dajte rastlinam zelo pregnojeno mastno zemljo, n. pr. iz kakega jarka; posode z oleandri naj stoje na takem kraju, da bodo ves dan na soncu; zalivajte jih obilno, zlasti ob vročini; še bolje pa je, ako stoje posode v pločevinastih podstavkih, ki so vedno polni vode. Zalivajte oleandre s toplo vodo. Oleandre jako radi zajedajo kaparji, ki jih ni lahko odpraviti. Morebiti je izcedek iz listov posledica teh zaje davcev. Kuparjev je najlažje iznebimo, ako oleander spomladi prav na kratko obrežemo in temeljito umijemo z milnico Potem požene iznova prav bujno in zopet cvete. BANKA BARUCH II. Rne Auber. Pari* (9*) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Lnksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 8004-64, Bruselles Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: šte vilka 1458-68, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Luzembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Zahtevajte povsod naš iist! ' ■Ttttf/r' r.' d ' ''i V' ...... 6t«r. OT. Nizozemska kolonialna posest mrl 2,070.000 kvadr. km s 10 milijoni prebivalcev _ Kraljevina Nizozemska, ki e taklno vztrajnostjo in občudovanja vredno odločnostjo brani svojo nevtralnost in z nevtralnostjo tudi svojo neodvisnost, je četrta kolonialna sila v svetu. Njene kolonije eo znane pod imenom Nizozemska Zapadna Indija in Nizozemska Vzhodna Indija. Nizozemska kolonialna posest pa je bila v preteklosti še večja, poleg obeh Indij eo imeli še Formozo, ki je danes japonska, otok CeyIon, ki je dane« angleški, Brazilijo, ki je danes samostojna država, med prvimi so odkrili Avstralijo ter med drugim tudi ustanovili v Severni Ameriki naselbino Novi Amsterdam, iz katerega se je razvil današnji New York. Kljub temu, da so v teku stoletij od te svoje posesti mnogo izgubili, predstavljajo njihove današnje kolonije še zmerom velikansko posest in ogromno bogastvo. Obe nizozemski Indiji merita skupno 2 milijona 70.000 kvadratnih kilometrov, kar je 60 krat več, kolikor meri evropska Nizozemska. Prebivalcev štejejo njene kolonije 70 milijonov ali osemkrat več kakor njihova evropska gospodarica, ski otoki Java, Sumatra, Celebes, del Borneo, Nizozemska Vzhodna Indija, ki jo sestavljajo Sund-eki otroki Java, Sumatra, Celebes, del Bornea, Nizozemska Nova Gvineja in še številni drugi manjši otoki, dočim je Nizozemska Zapadna Indija, ki jo sestavljajo nizozemska Guayanna na severu Južne Amerike, otok Kiraso ter še nekaj manjših otokov ▼ Atlantskem Oceanu, bolj podrejenega pomena. Nizozemska Vzhodna Indija spada med najbogatejše in najbolj razvite kolonialne posesti na svetu. Proizvaja najvažnejše surovine, zlasti pa tropske poljedelske proizvode, ki so ekoraj stoodstotno namenjeni izvozu. Poglejmo nekaj številk, iz katerih homo videli, da je nizozemska kolonialna posest v resnici velika gospodarska sila: Leta 1937 je znašal ves izvoz iz te kolonije 951 milijonov holandskih goldinarjev (28 in pol milijarde din). Od tega je Nizozemska Vzhodna Indija izvozila za 298 milijonov goldinarjev kavčuka (38 odst. svetovnega izvoza), za 167 milijonov petrolejskih proizvodov, za 105 milijonov oljnatega semena, za 51 milijonov sladkorja, za 49 milijonov čaja, za 41 milijonov tobaka, dalje kave, kakava, palmovega olja, popra, raznih drugih kuhinjskih dišav itd. Od tega je Nizozemska tako zvana Indija izvozila v Evropo in Azijo po 37 odst., v Ameriko pa 15 odst. Svoj uvoz pa krije 50 odst. iz Evrope, 33 odst. iz Amerike, 13 odst. pa iz Azije, Holandsko Vzhodno Indijo je smatrati kot značilen primer kolonije za eksploatacijo. Ko kolonija za naseljevanje pa Nizozemska Vzhodna Indija ne prihaja v poštev, ker je že sama izredno gosto naseljena. Tako znaša n. pr. na otoku Java gostota prebivalstva 316 na kvadratni kilometer, kar predstavlja največjo naseljenost na svetu. Nizozemska Vzhodna Indija je tipična poljedelska pokrajina; poleg velikih plantaž je mnogo majhnih posestev domorodcev. Osnovo današnjega stanja je postavila agrana reforma iz leta 1870 in treba je reči, da to 6tanje ni slabo za prebivalce Velikih in Malih Sundskih otokov. Okrog 68 milijonov šteje domače prebivalstvo različnih ras in jezikov ter je v veliki večini mohamedanske vere. Poleg njih je še okrog 1,400.000 Kitajcev, ki so prevzeli v svoje roke trgovino, ter 250.000 Evropejcev, ki upravljajo kolonijo ter snujejo industrijo, da bi našli novih možnosti za temeljitejšo eksploatacijo dežele. Med tednom smo čitali, da je na Japonskem povzročila veliko razburjenje vest o tem, da bi morda utegnili zasesti nizozemske kolonije zavezniki. Neki vodilni japonski list je ob tej priliki poudaril, da bo Japonska, kakor hitro bi katera od vojskujočih strank podvzela kakršno koli vojaško akcijo na ozemlju Nizozemske Vzhodne Indije, sama začela podobno akcijo, tudi v tem primeru, ako bi se katera od vojskujočih se držav proglasila za zaščitnico Nizozemske Indije. Vprašanje posesti Nizozemske Indije stopa torej spet na obzorje, bodisi, da je res, da mislijo zavezniki nekaj v tem pogledu ukreniti, ali pa Japonska morda eama želi izkoristiti eedanji položaj. Poljsko letalstvo v Franciji. Poljska armada, ki se zbira v Franciji, šteje po zadnjih podatkih že 120.000 mož. Ima že tudi svoje letalstvo, ki se je pred kratkim začelo udejstvovati na zapadni fronti. Naša slika nam kaže poljska lovska letala na nekem letališču za fronto »nekje v Franciji«, Češka ,,nacionalna" cerkev se bliža nemškim protestantom Ko je po razsulu avstro-ogrske monarhije nastopil češki nacionalizem svojo zmagovito pot, je prišlo na Češkem tudi do ustanovitve nove češke »nacionalne cerkve«, ki se )e ločila od Rima. Češka duhovniška organizacija »Jednota«, ki je bila že dolgo priključena češkemu narodnosocialistič-nemu gibanju, je leta 1920, potem ko je njene zahteve takratni papež Benedikt XV. odklonil, sklenila ustanoviti češkoslovaško »nacionalno cerkev«. Ta se je povsem odcepila od Rima, odpravila celibat in uvedla češki jezik v bogoslužje. Bivši katehet Kari Farsky, znan svobodomislec, je bil v Plznu Narvik, mesto lesenih hišic Za svo] razvoj se Ima zahvaliti švedskemu železo ► ▼ poročilih obeh vojskujočih se taborov K severa Evrope se največkrat omenja mesto in pristanišče Narvik, za katero »e bo v kratkem vnela odločilna borba. Zaenkrat bo menda držalo, da imajo samo pristanišče v rokah še Nemci, Angleži pa so se izkrcali na dveh mestih obale v bližini Narvika, od koder bodo skušali zavzeti samo mesto, da tako od-režejo Nemcem dovoz železa iz švedske Ki-rune. . * t**?* .ye> Fošck-n f g Kunam Ob prelomu 20. stoletja je bil Narvik še majhna vasica s komaj 100 prebivalci. Ko pa so začeli eksploatirati švedske železne zaklade v Kiruni, so zgradili od švedske meje do Narvika železnico in od tedaj naprej se je Narvik pričel hitro razvijati. Danes šteje nad 10.000 prebivalcev in njegove pristaniške naprave so ene največjih v Skandinaviji. Milijone in mili jone ton železne rude se tu pretovarja z železniških vagonov na parnike, ki jo razvažajo po svetu. Kdor obišče Narvik, bo deloma prijetno presenečen, deloma pa razočaran. Narvik leži v Osot fjordu ob vznožju 1500 metrov visokega skalnatega masiva ter ima čudovito okolico. Vrhovi gora, ki ga obdajajo, so večinoma še poleti pokriti s snegom, v globokih, s skrivnostih, vodah fjorda pa se zrcalijo oblaki in v nebo štrleče skale. Mesto samo pa nima na sebi prav nič privlačnega. Ko se je razvijalo, pač niso gradili drugega kakor same pristaniške naprave, žerjave, skladišča, železniške objekte, kar vse je služilo le gospodarskim smotrom, prav nič pa se ni ozt.jio na prikupnost traja. Za številne pristaniške delavce so gra-Sli preproste lesene hišice in tako je danes [arvik skoraj povsem leseno mesto brez kak-nih okraskov, brez arhitektonske kulture, brez lepote, toda obdaja ga veličastna okolica, kakršno more nuditi le norveški svet fjordov. Mojstrsko delo tehnike je bila graditev železnice od kirunskih rudnikov do Atlantskega Oceana. Med obalo in Kiruno se dvigajo groba skalnata pogorja, ki presegajo višino 2000 m. Nemogoče je bilo, izpeljati progo skozi gorska sedla in rečne doline in so si zato morali graditelji utirati pot skozi neštevilne gorske stene, katere so deloma odstranili, deloma pa prevrtali. Na ta način je bila zgrajena proga, ki ima največ predorov na svetu. Proga, ki je dolga 180 km, ima nič manj kakor 23 predorov, med katerimi so nekateri precej dolgi. Narvik ima torej, kljub temu, da leži v pokrajini, o kateri bi se zdelo, da je odrezan od sveta, dobre prometne zveze z zaledjem. Poleg železnice je dostopen tudi letalu, edino cestne razmere so v severni Norveški slabe. To pa bo danes Norvežanom morda bolj v korist kakor v škodo. Alarm v nemškem »bunkerju«: Posadka teče na določeno mesto in si med potjo natika na glavo čelade. Kako so Nemci zasedali Oslo Poročilo očividca v švicarskem listu O tem, kako je bila zasedena norveška prestolnica Oslo, smo imeli priložnost čitati že mnogo poročil očividcev po raznem časopisju, toda še najbolj verodostojno zveni popis teh dogodkov, ki ga je objavil neki očividec v uglednem švicarskem listu »Neue Ziircher Zei-tung«. Poročilo objavljamo našim čitateljem v izvlečku: Nemška akcija proti Norveški je presenetila vso deželo. Čeprav so računali z možnostjo, da bo Oslo kdaj doživelo zračni napad, je vendar ▼ kritičnem trenutku vse odpovedalo. Šele pol ure od prvega nočnega alarma, ki je bil ob pol ene zjutraj, so pogasili po ulicah svetilke, v samem fjordu pa so gorele luči na svetilnikih vso noč in so nile tako sijajen potokaz Nemcem. K sreči je bila prva vzbuna dana zaman, kajti nemška letala se niso pojavila. Šele, ko je bil ob 5 zjutraj drugi alarm, so se meščani Osla mogli prepričati, da ne gre za navadno vajo za obrambo pred letalskimi napadi, nego zares. Vsi so stekli v kleti (zaklonišče je bilo v Oslu zgrajeno samo eno), nihče pa ni slutil, da je vojna v polnem teku in da se nemške l>ojne ladje že bore z obalnimi baterijami Oslo-fjorda. Ko so ob pol 8 zjutraj tretjič zatulile sirene. so bili prebivalci že nekako »navajeni« na alarm. Niso več slekli v kleli, nego na balkone in strehe ter na prosto, od koder so opa- Strelec v okiopnem stolpu tanka je nameril svojo strojnico na sovražnika io zdaj zdaj se bo vsul iz nje smrtonosni snop krogel. — Služba vojakov v enotah tankov je najtežja in najnapornejša vojaška služba v kopenski vojski. Od človeka zahteva izrednih iizičnih sposobnosti, zlasti vztrajnosti, sposob-no«ti za naglo odločitev, hrabrosti, tveganje itd. Poleg tega pa so tudi ovire, pasti, in orožje za borbo ■roti 'nn^Am ie tako iipopolnjene, da to vojaki ▼ tanku, čeprav savarovani i oklepi, vendar morda tsii i^sstarljsd ssičesjs kake; sa-adai peisi zovali dvoboj med nemškimi letali in norveškimi protiletalskimi topovi. Videti je bilo oblačke eksplozij ki pa so zaostajali daleč za nemškimi letali. Eno od nemških letal se je spustilo nizko nad ulico Karla Johanna ter s strojnico obstreljevalo ljudi na cesti. Dve osebi sta bili ranjeni. Kmalu zatem se je pričela evakuacija mesta. Velike množice ljudstva so se drenjale proti središču mesta. Osebni in tovorni avtomobili, ki so vozili ljudi, prtljago in pohištvo, so si komaj utirali pot med množico. Evakuacijo pa so tudi močno ovirali tramvaji in avtobusi, ki so obstali na mestu, kjer jih je zatekel alarm. Stali so tam kljub temu, da o nemških letalih že davno ni bilo ne duha ne sluha. Vodstvo protiletalske obrambe je namreč pozabilo dati znamenje, da je nevarnost minula. Civilna uprava je v teku dopoldneva povsem zatajila. Tudi poročevalska služba ni bila organizirana. Zjutraj ob 7 so ljudje slišali na radiu, da so Nemci zasedli Bergen, Narvik in verjetno tudi Trondhjem ter da se bije bitka v Oslo-fjord u. Zraven je radio še povedal, da je vlada odklonila nemški poziv na udajo. To je pripovedoval radio vse dopoldne in tudi časopisi niso vedeli več povedati. Okrog ene popoldne so s° zopet oglasile sirene in obenem so se pokazali plameni na trdnavi Akerhus. Takoj zatem so prišli v mesto prvi nemški vojaki s severozapadne strani. Nemški vojaki so ustavljali na cestah avtomobile in avtobuse ter se z njimi vozili dalje po mestu. Kmalu so nemški vojaki zasedli vsa javna poslopja, norveška posadka pa se je medtem umaknila po cesti proti Trondhjemu. Nemci so takoj prevzeli tudi radijsko postajo, katere prva vest je bila, da je urad za evakuacijo ustavil delo. Šele pozneje je radio dal sporočilo, da so Oslo zasedle nemške čete. Okrog pol 4 popoldne je večji oddelek silno izmučenih nemških vojakov z godbo na čelu korakal skozi ulico Karla Johanna. Uro kasneje je bil zopet dan znak za alarm. To pot je priletelo nad mesto 18 angleških bombnih letal, katere je pa pregan jalo mnogo večje število nemških lovcev. Angleži sc niso spustili v borl>o z njimi, nego so sj umaknili. Nekateri vedo povedati, da so angleški letalci spustili nekaj bomb, in sicer tako neprevidno, da so zadele nekaj vil v predmestju. Človeški žrtve pa menda ni bilo nobene. Ognjenik Merapi grozi Iz Batavije, ki je ena od nizozemskih kolonij, poročajo, da grozi ondotni ognjenik Merapi z izbruhom. Preiskava je dognala, da se je v žrelu ognjenika stvorilo novo polje lave, ki je oddaljeno le še tri do štiri metre od roba. Pričakujejo, da lx> lava vsak hip dosegla rob ognjenika in se razlila po okolici. Na nevarnost so pravočasno opozorili prebivalstvo, ki je že izpraznilo najbližjo okolico ognjenika. Zadnjikrat je bruhal Merapi pred io leti. Tedaj je prišel njegov izbruh povsem nenadno, tako da je nastala huda katastrofa, t"MK) ljudi je izgubilo življenje, 2000 hiš pa je bilo povsem porušenih. izvoljen za patriarha. Sekt« je zaradi evojih zvez s češkimi narodnimi socialisti prejemala od vlade velikanske podpore, zarad' česar je število njenih pripadnikov naraščalo in doseglo že milijon. Sekta je čedalje bolj izgubljala krščanski značaj. Po smrti »patriarha« Farskega leta 1927 je prišel na njegovo mesto bivši katoliški duhovnik Gustav Pro-hazka, ki je svoječasno pripadal modernističnemu gibanju in je z vso svojo cerkveno občino odpadel od katoliške vere. Pod njegovim vodstvom je sekta za svoje pripadnike odpravila celo vero v božanstvo Kristusovo. Danes šteje češka »nacionalna cerkev« okrog 750.000 pripadnikov, ki so razdeljeni v 275 cerkvenih občin in imajo 306 svojih duhovnikov. Kljub temu, da se ima ta sekta zahvaliti za svoj nastanek in procvit češkemu nacionalizmu in kljub temu, da so jo smatrali kot nadaljevanje protinemškega husitskega gibanja, se vendarle, odkar so Nemci zasedli Češko, čedalje bolj približuje nemškemu protestantizmu. Nedavno so praznovali 20 letnico ustanovitve sekte, pri čemer je emeh patriarh Prohazka celo govoriti v praškem radiu. Pri tem je bila prebrana poslanica, v kateri stoji med drugim, da »se češka nacionalna cerkev čedalje močneje zaveda svoje povezanosti z nemško reformacijo«. Da bi to povezanost pokazali tudi na zunaj, so sklenili, da svojih dijakov ne bodo več pošiljali študirat bogoslovje v Oxford na Angleško nego na nemške protestanske iakultete. Hrana nemških vojakov Iz Berlina poročajo: Nemški vojaški strokovnjaki se ne bavijo skrbno samo s strateškimi in taktičnimi vprašanji, nego posvečajo mnogo brige tudi prehrani nemških vojakov. V nemških vojaških kuhinjah delajo najrazličnejše poskuse glede higienične in racionalne vojaške hrane. Namen teh poskusov je, da se na jedilnem listu nemških vojakov opuste vsa jedila, ki se jih zaradi njihove preprostosti utegnejo vojaki naveličati. Ta jedila so predvsem konzerve in prepečenec. Nemški kuharski strokovnjaki se zaradi tega trudijo, da bi ustvarili zameno za ta jedila, da bi tako vojaška hrana odgovarjala vsem predpisom moderne prehrane, V zadnjem času prejemajo nemški vojaki v večjih količinah suho, sprešano zelenjavo, katere teža znaša v odnosu do sveže zelenjave komaj 5 do 10 odstotkov. Precejšnjo vlogo ima v prehrani nemških vojakov tudi kemija. Tako dobivajo vojaki razne kuhinjske praške, iz katerih je mogoče zelo hitro in na preprost način skuhati okusno juho, mesno ali zelenjadno. Zelo priljubljena je pri nemških vojakih pijača »citrin«, ki je zelo osvežujoča ter ne vsebuje nič alkohola. Poleg tega imajo vojaki zelo radi tako imenovani »nemški riž«, ki ga napravijo iz krompirja, dalje mehak in okusen sir v tubah, ki so podobne tubam za zobne paste izvleček iz mesa »pemikan«, suho sadje, marmelado iz paradižnikov in tako imenovani »lecitin«, ki baje vsebuje zelo hranljive snovi ter je precej okusen. Izdelujejo ga v vidu klobase ter ga dajejo vojakom pri večjih operecijah maneverskega značaja, ko poljske kuhinje ne morejo dovolj hitro slediti. I Prizor z nedeljske nogometne tekme med reprezentancama Jugoslavije in Nemčije na Dunaju, ki je končala s sijajno zmago jugoslovanskega nogometa: Nemški napadalec Binder in jugoslovanski branilec Stojilkovič se borita z glavo za žogo. Nekaj za kadilce Na Broadwayu v Newyorku je bila nedavno razstava tobačnih izdelkov. Največje zanimanje obiskovalcev so zbudili razni novi izumi, ki izpopolnjujejo higijeno in udobnost kajenja. Iznajditelj Thomas je razstavil cigareto, ki je napravljena brez papirja. Mesto v papir je zavita v fin, prozoren tobačni list ter napolnjena s tenkim, zrezanim tobakom. Neki ameriški kemik je pokaral cigareto, katere dim vsakih pet 6ekund menja svojo barvo. Drugi kemik je tobak v cigareti nadišavil z ozonom, tako da se pri kajenju takšne cigarete skoraj ne občuti neprijeten duh lobakovega dima. Največje zanimanje pa je pri obiskovalcih razstave zbudila električna pipa. Na zunaj jc takšna kakor vsaka druga pipa, toda v njenem pokrovu jc skrila majhna električna baterija. Kadar hoče kadilec zapalili pipo, mu je treba nekoliko posliniti baterijo, nato pa parkrat krepko polegne iz pipe. Baterija sc pri lem zagreje in prižge tobak v pipi. Prednost tega novega izuma je tudi v tem, da sc zaradi električnega »rt i ji is tcb&ka odstrani iko.-i; ve* sikstia. Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Pretekli teden je bil tako z vojaškega, kakor . • političnega stališča zelo bogat na velikih v bo- \ dočnost segajočih dogodkih. Bil pa je tudi teden velikega razburjenja, ki smo ga občutili po vsem južnovzhodnem prostoru v obliki izredno močnega »živčnega pritiska«, ki so ga povzročile številne fantastične govorice. Pregled po bojiščih Sedaj dobivamo počasi pregled o vojaških dogodkih na Norveškem. Kajti zanimanje za zahodno francosko-nemško fronto je » tem trenutku padlo, kakor hitro je na Norveškem nastala nova fronta. Vojna se vojuje danes samo na severu. Tamkaj smemo reči, da prav za prav oba vojskujoča se tabora, angleško-francoski in nemški nista v polni meri dosegla svojega iclja Nemški tabor je mislil, da bo Norveška v 24 urah popolnoma padla v objem Nemčije, tako kot Danska. Zgodilo pa se jc nasprotno. Norveška je Nemčiji napovedala vojno. Nemški tabor je torej na Norveškem sprožil novo fronto, česar gotovo ni želel. Angleško-francoski tabor pa je s svojim pomorskim nastopom hotel Nemce, ki so se na Norveškem izkrcali, takoj odrezati od Nemčije, uničiti nemško vojno brodovje, potopiti nemške prevozne ladje, ki so dovažale čete in orožje na Norveško ter planiti na v raznih fjordih zajete nemške posadke in jih uničiti ter tako Norveško očistiti. Načrt se ni posrečil. Nemško vojno brodovje je veliko trpelo, skoraj polovica je uničena, prevažanje čet po morju je Nemčiji onemogočeno, izgubila je ra 80.0C0 ton prevoznih ladij, toda ni se posrečilo vreči nemških posadk iz Norveške, ki se trdno držijo v pristaniščih, ki so jih zasedli, med tem ko so pri Oslu svojo zasedbo zelo razširili proti vzhodu in proti severu. Poleg tega so z letali prenesli na Norveško toliko mož in orožja, da razpolagajo sedaj s 50 do 60.000 moč močno armado. Ker niti eden, niti drugi tabor nista dosegla popolnega uspeha, je naravna posledica ta, da je Norveška postala bojišče, in da se bo to na videz postransko bojišče najbrž razvilo v velikansko bojno polje. V ta namen je Anglija že izkrcala pomožno armado na Norveškem. V ta namen Norvežani organizirajo svojo armado. V ta namen 6e od obeh taborov izvaja pritisk na Švedsko, ki bo brez dvoma padla v objem severne fronte. V preteklem tednu so se torej razvijali boji v navedenem okviru, na morju, na suhem in v zraku. Položaj je takšen, da bodo Angleži in Norvežani imeli v rokah severno Norveško, Nemci bodo držali južni del okrog Osla, medtem ko bodo okrog drugih pristanišč, kot na primer Stavanger, Bergen, Trondhjem nastali neke vrste razpršeni »frontni drobci«, kjer bodo divjali boji, večidel letalski in pomorski, ločeno od glavnega bojišča. Diplomatični pregled V preteklem tednu je šla po vsem jugovzhodu ploha fantastičnih govoric. Razburjenje je doseglo svoj višek v sredo, od srede dalje pa je spet začelo polegati. Govorice so žuborele iz neznanih virov in so ustvarile hudo živčno vzdušje. V »Slovencu« ste mogli v preteklem tednu brati nekatere teh govoric, na primer, da Nemčija zbira vojaštvo na Koroškem, da zbira 12 divizij na madžarski meji, da jih ima 24 pripravljenih v Krakovu, da prihaja na vzhodne meje velikansko število letal. Na drugi strani so se širile govorice, da bo Italija vsak trenutek vstopila v vojno ob strani Nemčije in začela svoj nastop na Balkanu in r Sredozemlju. V sredo so že govorili, da je Nemčija vkorakala na Madžarsko, Italija pa v Grčijo. Istočasno pa so po balkanskih državah nastopile trume nezaželjenih tujcev, ki so trosili letake razne vsebine, tako, da so morale balkanske države podvzeti najstrožje ukrepe proti tem tujcem. Končno se je v drugi polovici tedna izkazalo, da so bile te govorice večidel izmišljene in so imele le namen, sejati strah in razburjenje. Kakšno ozadje pa je bilo za temi govoricami? Menda so pričakovali, da bosta Anglija in Francija storili na jugovzhodu Evrope nekatere ostre ukrepe proti tistim nevtralnim državam, ki s živežem in surovinami podpirajo Nemčijo. Razume se, da bi Nemčiji kakšen angleško-francoski poseg v južnovzhodno Evropo ne bil po volji. Nemčiji je za to, da ostane ta prostor njej gospodarsko odprt in da so prometne zveze med jugovzhodom in Nemčijo, to sta predvsem rečna pot po Donavi in pomorska pot po Jadrana do Trsta, neovirane. Toda prav tako malo bi bil takšen poseg po volji Italiji, ki smatra — ker je z Albanijo postala balkanska država — da se brez nje in proti njej na Balkanu ne sme ničesar spreminjati. Zaradi tega se je zgostilo mnenje, da bi Nemčija in Italija mogli po kakšnem skupnem dogovoru nastopiti proti vsakemu angleško-francoskemu poskusu usidrati se na Balkanu. Toda v četrtek je angleški ministrski predsednik dal izjavo, da Anglija nima nobenega namena posegati na Balkan, tako da bi tamkaj komu delala težave ali kakšno državo spravljala v nevarnost, Angleško izjavo je povzela v svojem ime- nu tudi F r a n c i | a. Obe velesili pa st« dodali, da bi takoj z vso oboroženo silo prišli na pomoč, ako bi bila katera balkanska država napadena, Istočasno pa so balkanske države same z nekaterimi stvarnimi ukrepi pokazale voljo, da ne bi dovolile, da se kdo nepoklicano vmešava v njihove zadeve. Najprej so sklenite sporazum o skupnem nadzorstvu rečne plovbe po Donavi. Tukaj sodelujejo Jugoslavija, Romunija, Madžarska in Bolgarija. Vsa Evropa je to sprejelo zelo ugodno. Nadalje so podvzele izredno ostre ukrepe proti gibanju tujcev, ki bodo odslej podvrženi železni disciplini. Tudi to je imelo blagodejen učinek. V tem okviru je treba imenovati tudi novico, da se je Jugoslavija odločila obnoviti o d n o i a j e s Sovjetsko Rusijo in se bodo pogajanja kmalu začela. Ta nepričakovana novica je napravila svojstven učinek po raznih evropskih državah in bo dejstvo novih odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetijo rodilo svoje posledice. Končno so prišli od Združenih držav Severne Amerike neki resni opomini na naslov evropskih velesil. Ti opomini so bili takšnega značaja — pravijo — da so ozračje pomirili, ker bi udeležba Amerike v sedanji vojni bila nov, nepričakovan činitelj. Tako se je zgoščeno ozračje proti koncu tedna nekoliko razčistilo in z napetostjo so prenehale tudi nepotrebne vznemirjajoče govorice. Kot ran j i pregled Pretekli teden je JRZ imela v Belgradu sejo svojega ožjega glavnega odbora, kjer so obravnavali važne notranje in zunanje zadeve. V glavnem pa so govorili ter sklepali o ureditvi države ter o organizaciji JRZ po vsej državi. Te seje so se udeležili vsi slovenski člani. Oni teden so listi že obširno naglašall, da se bližajo občinske volitve. Na Hrvatskem so dobili že nov občinski volivni red, ki je znova uvedel javno glasovanje pri občinskih volitvah. Za druge dele države pa volivni red ni bil še narejen. Ta teden pa so listi kar sporočili, da občinskih volitev zdaj ne bo. Najbrž je temu med drugimi vzrok težak zunanji položaj. Belgrajska »Politika« je prinesla o tej zadevi članek, kjer jasno pove, da občinske volitve same na sebi sicer niso nobene politične volitve. Ker pa nimamo zdaj drugih volitev, bodo tudi te volitve postale politične, iz česar se bo razvil hud notranji politični boj. Kaj takega pa je v teh težkih razmerah lahko hudo nevarno, zaradi česar so bile občinske volitve odpovedane, da ne bi volivni boj doma dal povoda zunanjemu svetu dvomiti o naši notranji enotnosti in slogi. To je namreč za ohranitev miru nujno potrebno. Med tem ko so zadnje dni vso našo javnost begale razne hude govorice, je vlada v Belgradu spoznala za pravo, da z vso silo nastopi zoper tujce, ki od drugod hodijo v našo državo ter tu- kaj delajo nemir ter raziirjajo vznemirljive glasove. Kakor so poročali belgrajski listi, so ti tujci, ki sicer naša oblast ni vedela, kake opravke imajo pri nas, postali tako predrzni, da so v svojih avtomobilih se vozeč po Belgradu, raztresali lotuke, v katerih so razširjali vse mogoče lažnjive novice, da bi ljudi plašili. Takih tujcev je bilo tiste dni polno tudi po drugih nevtralnih državah Evrope. Z ozirom na to je vlada sklenila, da bodo naši; oblasti te tujce kratkomalo pognale čez mejo. Kdor bo dokazal in se bo naša oblast suma pre-pričula, da ima pri nas res kak važen opravek, tak bo smel ostati pri nas, vendar le toliko časa, za kolikor časa ima potni list. Ne bo pa se smel ganiti iz kraja, kjer pravi, da ima opravek, ter se bo moral vsak dan oglasiti na policiji, da bodo vedeli, da je še tukaj. Vsi drugi pa bodo brez usmiljenja morali nazaj čez mejo, odkoder so prišli. Bil je že zadnji čas, da so naše oblasti posegle vmes, ker so ti tujci bili že preveč nadležna in nevarna nadloga, zlasti pa v teh težkih časih. Pri tej priliki omenjamo, kako je pred enim mesecem dni naš voditelj dr. Korošec vso slovensko javnost klical na pozor pred tujci, ki se klatijo po naši domovini. Belgrajska policija je ta teden nenadoma izvedla tudi hišno preiskavo v stanovanju bivšega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča ter njegovih prijateljev, kakor tudi v pisarni njegove nove stranke, ki jo ji, bil ta mož ustanovil. Našla je povsod celo množino obtežilnega gradiva in raznih spisov ter letakov. Na podlagi tega je oblast dr. Stojadinoviča v petek zjutraj na njegovem stanovanju prijela ter ga odvedla v internacijo v kraj Rudnik v Srbiji po določilih zakona o zaščiti države. V tem smislu je bilo izdano listom uradno sporočilo, ki ga s tem podajamo. Nič manj nevarni, kakor nadležni tujci, pa v teh časih niso komunistični agitatorji. Srbski list »Slovenski jug« je te dni zapisal, kam vse so se ti ljudje že znali vriniti. Sede na vodilnih mestih velikih kulturnih in tudi gospodarskih organizacij ter celo v višjih položajih uradnikov znane gospodarske organizacije 1'RIZAD. Zdi se, da imajo tudi ti ljudje nekje svoje skrite pokrovitelje. Ni zaman dr. Korošec, ko je svaril pred sumljivimi tujci, svaril tudi pred komunisti in framazoni. Zdi se, da prav framauoni skrivaj podpirajo komuniste. Hrvatski listi še vedno z vso silo zahtevajo, naj se Osrednji urad za zavarovanje delavcev popolnoma ukino ter naj se za Hrvatsko napravi nov, samostojen nosilec delavskega zavarovanja. Tudi Slovenci zahtevamo isto, čeprav so nekateri hudo zoper to. Mi pa vemo, da bi znali s svojim denarjem v delavskem zavarovanju najmanj prav tako dobro gospodariti, kakor znajo zagrebški gospodje v SUZORju. Prav gotovo pa je, da bi bilo naše domače gospodarstvo mnogo ceneje in delavcem v večji prid. Jugoslovanski socialisti so začeli na vseh koncih in krajih hudo gonjo zoper dr. VI. Mačkovo stranko IISS. Zadnja »Delavska politika« Hrvate hudo napada, medtem ko jih je doslej hvalila. V Ljubljani so dne 17. t. m. tukajšnji Nemci imeli občni zbor svojega podpornega društva. Ti Nemci v društvu zbirajo darove ter jih pošiljajo domov v Nemčijo. Zbirajo za Nemčijo tudi staro železo. Častni predsednik tega nemškega društva je nemški konzul v Ljubljani. Lisca - kraljica posavskih gor rs • -i« k- * ( ^mmm^ ' ; v r '*-* ... PS^^iiHHi'.: f 1 - ..H; ..i. i- Srn ..»A > s..i Ko obhaja Posavska podružnica SPD s sedežem v Zidanem mostu svoj štiridelelletni jubilej, je potrebno, da se v nekaj besedah spomnimo najlepše planinske postojanke iz vsega njenega področja Lisce, ki jo zaradi izredne lege in edinstve- ........ Iz Julijske Krajine Železo državi. Ministrski svet je sklenil, da morajo vsi, ki imajo pri svojih nišah ali domovih kakšne žele/ne ograje, iste naznaniti oblastvu, jih v gotovem roku podreti in jih kot železo prodati državi. Odredba je povzročila v krogih hišnih posestnikov in kmetov hudo zaskrbljenost. Dva grobova. Na Pečinah na lepi šentviško-gorski planoti smo v četrtek, 4. aprila položili k zadnjemu počitku trdnega kmeta Antona Piska, ki je dosegel častitljivo starost 8(3 let. Bil je zaveden, značajen mož, ki ni poznal ne počitka ne oklevanja. Neugnano je delal in se trudil za svoj dom in svojo družino Ko so ga v zadnjih mesecih začela tlačiti leta, ni nič godrnjal in se je vdano pripravljal na odhod k svojemu Stvarniku, kjer naj se sedaj mirno odpočije. Preostalim, zlasti sinu g. župniku Anionu, našo iskreno sožalje! Uglednemu pokojniku so priredili vaščani lep pogreb, katerega je spremljalo 7 duhovnikov s kanalskim dekanom g. Semičem na čelu. — V Bovcu je v petek, 5. aprila zjutraj radi oslabelosti srca umrl g. Franc Broščak, tajnik tamošnje Kmečke posojilnice in mlekarne. Rajnki, ki je dosegel blizu 00 let, je bil doma iz Ročinja. V mladih letih se je doselil v Bovec, kjer se je zaradi svojega tihega in poštenega značaja kmalu splošno priljubil in udomačil. Globoko veren in narodno zvest mož je v domačem tržkem življenju imel vidno vlogo in so njegovo požrtvovalno delo vsi cenili. Naj mu sveti večna luč! Ohranili ga bomo v častnem in trajnem spominu! »Svete pesmice.« Izšla je druga, pomnožena izdaja priljubljene cerkvene pesmarice »Svete pesmice«, ki jo je uredil Vinko Vodo pivec. Zbirka obsega sto in devet napevov za ljudsko petje. Izdala jo je Goriška Mohorjeva družba, dobiva se tudi pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Devetletni deček žrtev vojne granate. Iz Rovinja poročajo: Skupina otrok je iztaknila še nerazstreljeno granato. V svoji otročji la-lahkomiselnosti in objestnosti so si nevarno najdlio izbrali za igračo. Nenadoma je pa »igrača« rnzpočila in hudo razmesarila '»letne-ga Jožeta Ipavco, ki je kljub zdravniški pomoči pur ur pozneje izdihnil svojo mlado dušo. Ljudsko gibanje na Goriškem. V goriški pokrajini je bilo v mesecu februarju 524 rojstev in 2">2 smrti, prirastek prebivalstva 52 oseb: porok je bilo 152. V marcu se jih je rodilo 522, umrlo jih je pa 500. prirastek 22: porok je bilo 52. Mesto Gorica izkazuje v obeh mesecih primanjkljaj. Bolezen. Doznavamo, da nekateri naših ljudi iz Tolminskih hribov, ki so šli za delom v Nemčijo, zlasti oni, ki so na Koroškem, prosijo za nemško državljanstvo in zahtevajo zato od domačih oblastev potrebne listine. Slišali smo o več takih primerih iz Kobarida, Breginja, Iderskega itd. Očitno se jih je prijela nemška preseljevalna bolezen. Kakor se zdi, gredo nemška oblaslva prosilcem na roko. nega razgleda moremo imenovati kraljico posavskih planinskih točk. 2e ko se odtrgaš z vlakom od Zidanega mosta, kmalu zagledaš pred seboj na levi savski strani golo glavo Lisce, ki takoj od Loke dalje vsa zrase pred teboj. Na Bregu izstopiš in po dveurni poti, ki ie vsa dobro markirana, prideš na vrh. Prav tako dobri dohodi so tudi s postaj Rimske Toplice, Zidani niost, Loka in Sevnica, vendar je najkrajša in najnavadnejša pot s postaje Breg. Koj ko stopiš po ovinku iz gozda, te pozdravi širna gola planjava, ki služi pozimi smučarjem, poleti pa nudi obiskovalcem prijeten oddih pri tropi ovčic, ki se ondi pasejo, lik pod vrhom je planinska koča, gotovo ena izmed najlepših daleč okoli, v bližini pa je lani planinska podružnica postavila lepo kapelico, posvečeno lurški Materi božji. Ko si na vrhu, se ti odpre svet na vse strani. Cez Savo, ki teče čisto spodaj in čez dolenjsko gričevje, kočevske hribe, Corjanski Kotor vidiš Risnjak in Snežnik. Na vzhodu zagledaš Sljeme in hrvaško ravnino, preko raztegnjenih valovitih bregov pa vidiš vse do Pohorja in Dravskega polja. Uršlja gora, Koroške Alpe in Ture so severozahodno, na zahodu Karavanke in Julijske Alpe, jugovzhodno pa Trnovski gozd. Zaradi teh razglednih vrlin, po katerih se odlikuje Lisca, je privlačna točka tako za slovenske kot za hrvatske planince. Na tisoče šolarjev prihaja majnika gori iz vseh krajev. Zato pa ie tudi skrb in pozornost za Lisco vedno večja. Planinski dom je tirejevan vse leto in ima na razpolago 30 postelj. V načrtu je napeljava elektrike in vodovoda. Ko bodo ti načrti uresničeni, bo postala Lisca gotovo najbolj priljubljena planinska točka tako bližnjim mestom Celju, 7.agrebti, kot drugim. Na tem mestu moramo izreči vse priznanje skrbi banovine za toliko umevanje, ki ga kaže tej izredno važni planinski postojanki. Posavski podružnici SPD, ki obhaja letos štirideseto obletnico ustanovitve, k njenemu dosedanjemu uspešnemu delovanju in skrbi, ki jo je posvečala* razvoju naših planinskih točk in našega turizma, iskreno čestitamo. Jesenic« »Materinska proslava« bo dane« ob treh popoldne v Krekovem domu. Na aporedu je pet nastopov otrok iz vrtca. Kino Krekov dom predvaja danes samo r večer ob 8 najnovejši film »Nevihta v maju«, jutri ob 8 zvečer glasbeni film »Življenje«. Za dodatek tednik in ie kaj. Tekme Triglavskega Fantovskega okrožja bodo v nedeljo, 28 aprila. Tekmovalci naj dospejo na Jesenice s prvim jutranjim vlakom in se udeleže prve maše ob 6 v župni cerkvi. Ob pol 8 je zbor v telovadnici. neto tekme. Ni binkoštni ponedeljek, 13. maja zvečer bo »Mladinska akademija« v Krekovem domu. Nastopijo: narščaj, mladci, gojenke in mladenke F. O. in D. K. Jesenice. Prijatelje katol. mladine že danes vabimo, da obiščejo akademijo in vidijo uspehe tihega dela v telovadnici. Novo mesto Uspela igra. Igralska družina Prosvetnega društva je z vprizoritvijo Ben-Hurja postavila na oder lepo igro, ki nas je povsem zadovoljila. Igralci glavnih vlog, zlasti Messala, Bcn Hur, Simonid, Iras in Ester 60 ustvarili dovršene like, radi katerih je bila vsa igra do kraja napeta in zanimiva. Pa tudi drugi igralci niso zaostajali. Prijeten okvir vsebinskemu do-gajnju v igri je tvorila krasna scena z zavesami in močnimi lučnimi efekti. Tudi kostumi in maske so bile izvrstne. Odmore in vmesna dejanja je poživljal orkester Prosvetnega društva, ki dovršeno igra. Škoda le, da se vedno ponavljajo iste napake pri naših igrah, kakor netočen začetek in predolgi odmori. Večja disciplina občinstva in igralcev bi vse to z lahkoto odpravila. Dvorana je bila obakrat nabito polna; v nedeljo 6mo opazili posebno mnogo okoličanov. Pevski koncert, Pevski zbor kapiteljske cerkve pripravlja za 2. maj pevski koncert. Poleg pevskih točk mešanega in moškega zbora je na sporedu tudi spevoigra: »Srce in denar«. Fino čajno pecivo in deserti pri Bonbonlera Ruff, Prešernova ulica 1, Celje. Trata v Poljanski dolini Fantovski odsek na Trati uprizori danes ob 3 popoldne v društvnem domu na Trati »Rožni venec« dramo v šestih slikah. Prihodnjo nedeljo, dne 28. aprila t. 1. po jutranji sv. maši pa bo občni zbor krajevne organizacije JRZ v društvenem domu na Trati. Občnega zbora se udeleži tudi senator g. dr. Kulovec, ki nas bo poučil o notranjem in zunanjepolitičnem položaju. Udeležite se občnega zbora v velikem številu. Vrhnika Koncert APZ na Vrhniki bo v nedeljo, 28. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu. Opozarjamo občinstvo na Vrhniki, naj seže takoj po vstopnicah. Program koncerta Akad. pevskega zbora bo v glavnem isti kakor na turneji po državi. Prečna Proslava materinskega dneva je v Prečni vsako leto predmet izrednega zanimanja in pripravljanja pri Prosvetnem društvu in materah ter vsega prebivalstva. — Namesto 25. marca je bila letos ta proslava v nedeljo 14. aprila. »Prosvetno društvo« je v družbi z »Dekliškim krožkom«, Fantovskim odsekom« in »Marijinim vrtcem« pripravil nad vse pričakovanje lepo akademijo. Gospodične učiteljice so naučile otroke, da se tako lepo, točno in pogumno nastopali z deklamacijami, petjem. siml>oličnimi vajami ob petju narodnih pesmi ter z ljubkimi prizorčki iz življenju matere in otroka, da bi človek kar naprej in naprej gledal. Preds.ednica Dekliškega krožka gdč. Milnica Željkotova je imela mnogo dela, da je s članicami podala v igri »Mati in njene hčere« vzgojno zgrešeni način postopanja z otroci, ki prinese materi in otrokom po nepotrebnem mnogo bridkih ur; ko pa mati spozna plitvost in zato zgrešenost svojih nazorov, ki nimajo z resničnostjo življenja pravili zvez, se temeljito po težki preizkušnji poboljša. Spretno so. dekleta vpletle v igro tudi razne »telesne vaje« in »balet«. — Lepa .prostorna nova dvorana, raznobarvna električna luč, primerna obleka itd., je pripomoglo, da je bil vtis prireditve tem močnejši. Prirediteljem smo prav iz srca hvaležni za to lepo in poučno prireditev. Mati. Nova cerkev Vodovod y Novi cerkvi. Po naklonjenosti in zaslugi naše banske uprave je naš vodovod hitro napredoval. Dovršen je vodni nabiralnik, položene so cevi skoro do pol pota. Danes bo dovršeno zagrebanje cevi. Cevi so dobro prenesle preskušajo obtežitve do 15 atmosfer. Prccej j« nagajala Dobrnca pri polaganju cevi pod potokom. Zdaj pa je vse v redu končano. Naši občani gledajo ponosno na dovršeno delo in si želijo mirnih časov, da bi bil vodovod že do jeseni končan. Zato pa prosimo kr. bansko upravo še za nadaljuo naklonjenost. Lepa vasica Vinare bo dobila po dobroti banske uprave nov vodovod iz 900 m oddaljenih Selc. Je sicer bilo mnogo težav in dela pri polaganju cevi, a v jeseni oomo menda gotovi. Nov vodovod bo velika dobrota za našo vas, ki je v deževju v samih mlakah, a brez pitno vode. Kako lepo bo potem pri nas v sredini vinogradov in sadnih vrtov- Skavti In »skavti« V zadnjem času ee pojavljajo v javnosti razne skupine, ki si neupravičeno lastijo ime skavti. Pri nas je edina mednarodno in po notranjem ter telesno vzgojnem ministrstvu priznana 6kavtska organizacija »Savez skauta kraljevine Jugoslavije«, čigar članica je Dravska skavtska župa in nobeno drugo »6kavt-sko« društvo v Sloveniji. Ker se razni samozvani »skavti« protipo^tavno poslužujejo za 6vojo propagando našega imena, kroja in oznak, prosimo javnost, da upošteva gornja dejstva, zlasti pa, da zavijanjem in neresničnim navedbam o delu in načelih Dravske skartske župe ne naseda. — Dravska 6kavlska župa je bila, je in ostane strogo nepolitično vzgojno društvo, ki navaja svoje članstvo k življenju po skavt-skih zakonih in izpolnjevanju vseh dolžnosti do Boga, kralja in domovine. Za Dravsko skavtsko župoi Načelniki Tajnik: Dabinovič Božidar, I. r. Seiiert Mano, L r. Starešina: Inž. Pengov Ivan, i. r. MAM OGLASI J malih oglatih velja vsaka beseda 1 din; »enllovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. NaJmanJIl rnesek 2a mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naroČilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna Vrstica po } din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Trsat ali Split? Dva milostna kraja; kam vas bolj mika? Binkoštno romanje — najprljetnejši Izlet p6 morju! Najlepša otoka: Rab, livar. Znižana voznlna ! Malo denarja — veliko zanimivega doživetja! — Zahtevajte brezplaCna navodila! Naslov : »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17 a. ''r i •»••V Vv ;*'■!>•»• Službe iscejo Šiviljska pomočnica Išče stalno službo. Naslov v upravi »Slov « pod 5855 Samostojen mizar išče mesto kot družabnik ali kot pomočnik. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. «002. (a Trgovska pomočnica s prakso mešane stroke lSče mesta. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna ln poltena« 0039. (a Izvežban manufakturist galantortst, prost vojaščine, želi prementtt službo. Event. tudi v večjo podeželsko trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5S34. 1000 din nagrade dam kdor ml preskrbi stalno službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6809. 16 letno dekle ljubiteljica otrok, s šest razredi osnovne In 1 meščanske šole, se želi izučiti pri dobri družini kuhe. Bapt. Vincarje 14, Škofja Loka. Poklicni šofer Jgče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 6073. (a) > Pekovski pomočnik trezen, pošten, vojaščino prost, Išče službo. Cenj. ponudbe upravi »Sloven.« pod 6030. ((a Hlapec trezen, pošten, zmožen vseh kmečkih del, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6065. Kuharica kt je več let služIla v župnišču, želi primerne službe. Gre tudi na sezono. Naslov v upravi lista pod St. 5823. 1 Starejša kuharica Išče mesto za čez dan v Ljubljani. Gre kuhat in opravljat vsa hišna dela. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6023. Siemenst vedno na zalogi. Franio Periinlif kanca*, ilcktrepotfleti*. Llobllana, EsspssrsUks c. !8. ••!•!■• »3-?t Srečke dri. razredne loterije za II. razred 40. kola c^ A Žrebanje bo 10. maja 1.1. — Kdor si srečk za 40. kolo šc ni nabavil, naj SO d si jih kupi V Glavni kolekturi drž. razredne loterije »Vrelec sreč e", kjer so vam zaželjene srečke na razpolago. Priporoča se Vam GLAVNA KOLEKTURA DRZ. RAZREDNE LOTERIJE URO cr CDCfC" Alojzij PlaninSek |yVREkb\ JPIK^lElI v Ljubljani, Beethovnova ulica 14 icasss »Realiteta« posredovalnica nepremičnin, je samo v Prešernovi ulici 64-1., nasproti glav. pošte. Posluje hitro ln solidno. Prepričajte se I Telefon 44-20. Stavbno parcelo prodam. Berčon, Zg. Za-dobrova 66, D. M. Polje. Kupim hišo v Ljubljani! Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Sever Janez« 6091. (P Majhno hišo ali posestvo okoli Novega mesta, Krškega ali Brežic kupim. Ponudbe v upravo »SI « pod »Dolenjsko« št. 6788. Stavbne parcele tn nove hiše naprodaj. -Vlžmarje 46.

Penzioner« št. 6808. Posestvo vinogradom, travniki, gozdom, 49.000 m', odda ljeno 3 km od postaje Mokronog, naprodaj. Po nudbe upravi »Slovenca« pod šifro »60.000« 6059. Hišo z vrtom V manjšem mestu v Slo venijl, prodam. Skupna površina 1800 m«. Hiša je nova, dobro zidana, kras rs lega ob vodi. Posredovalci Izključeni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6933. Lepo stavbno parcelo vogalno, za Bežigradom, blizu gimnazije, ob glav ni cesti, po Plečnikovem načrtu, prodam. Parcela Ima že stavbno dovoljenje ln načrte za zidanje Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6826. Posestvo obstoječe iz njiv, travnikov ln gozdov, s hišo s trgovino ln gostilno ter gospodarskim poslopjem -prodam. - Interesenti si lahko vsak čas ogledajo ln Izvedo ceno pri last nlku. Naslov v upr. »SI.« pod št. 6753. Naprodaj v ljubljanski okolici ob Savi, v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje, ob glavni cesti enonadstropna hiša s tremi stanovanji (elektrika in vodovod), z ve llkim vrtom (10.000 m'), ki se lahko razparcellra Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6062. (p) Posestvo v Zagradu zelo lepo. 25 min. odda ljeno od Celja, do katere ga se lahko pride z av tom, s ca. 14.000 m1 zem ljišča ln 300 sadnimi dre vesl žlahtnih vrst, krme za dve kravi ln lepo, po polnoma opremljeno hišo za takojšnjo vselitev, na prodaj. - Vprašanja na Franc Zangger, Celje. Prostovoljna dražba posestva v Trzinu, tik ba-novinske ceste, bo dne 13. maja 1940 ob 14 pop. v Trzinu, h. št. 61. - Posestvo sestoji lz hiše ln gospodarskih poslopij, vr ta, travnikov, njiv ln go zdov. kar se proda skup no aH pa po posameznih parcelah. Natančnejši pogoji In pojasnila se dobe v trgovini J. Praprotnlk, Domžale. Ljubljanska C. k m Lepo hišo Stanovanjsko hišo rentabilno, z najmanj 4'/> čistega donosa, kupim Cena do 600.000 din; ta kojšnje plačilo. Kupim tudi cenejšo hišo. Ponud be upravi »Slovenca« pod Takoj« 6121. (p Hišo ali vilo v dobrem stanju kupim na Dolenjskem, tudi pri Krškem ali Brežicah. Po sredovalci izključeni. Ponudbe s ceno ln opisom v upravo »Slovenca« pod št. »I-Ielespont« 6011. (p Enostanovanjsko hišo prodam. Poizve se: Cesta na Brdo, Vič, gostilna Križnik. (p Krasna parcela za rimskim zidom, ograjena, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6018. (p Enodružinsko hišico na področju Črnuč, z obširnim vrtom — prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6019. (p Vež ji zaraščen gozd kupim. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Takoj plačljivo« št. 6118. — Posredovalci izključeni, (p Prodam Trgovski lokal oddamo v novi hiši v FUgnerjevl ulici. Informacije : Slograd, Vrtača št. 9. (n Mlekarno dobro vpeljano, na prometnem kraju, takoj oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 663. • (n Dve skladišči prostorni, zračni, suhi, se oddasta takoj ali 1. maja. Pripravni za mesarja ali za drugo stroko. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 6902. lepo, sončno parcelo, 800 kv. m, pri Sv. Krištofu. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Takoj denar« 6087. Gozd en kilometer od železniške postaje naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6062. (p) Kovačnico dobro opremljeno, oddam v najem z vsem Inventarjem zaradi smrti Imetnika. Kovačnlea ima do ber promet ter je dobro uvedena. Cenj. ponudbe na naslov : Majhen Roza lija, Bukovci pri Ptuju. Sfanoianja 3 km od Kranja se oddda proti plaSilu v naprej ali proda posestvo 6 ha zemlje. Hiša nova. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6120. (p Vtiajem IŠČEJO: Trgovino ali gostilno vzamem v najem. Najrajši na Gorenjskem. - Ponudbe v upravo »Slov.< pod »Dober promet« 6025 ODDAJO: Oddam delavnico ali skladišče s 1. majem. Florljanska 9. (m Zelo ugodno! Prodam parcele, pripravne za zidanje vveekend, ob banovinski cesti poleg Save v občini Medvode, ca 3600 m' ln 4300 m*. Stavbeni materljal poleg, voda na parceli, cena zelo ugodna. - Informacije daje Hribar, brivec, Medvode. (P Gostilno v Ljubljani oddam v najem event. na račun. Ponudbe v"upravo »Slovenca« pod »Takojšnji prevzem 454« 6009. (n Gostilna na prometnem kraju, blizu železnice, cerkve in kolodvora, se odda pod ugodnimi pogoji. Ponud be podružnici »Slovenca« Novo mesto pod »Gostilna« št. 6041. (n) IŠČEJO: Stanovanje eno sobo s predsobo, sončno, Išče samostojna oseba za 1. avgust. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Penzlonlstka« št. 6068. Dvosobno stanovanje kabinet, iščeta 2 solidni gospo v centru ali bližini za avgust. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Najemnina točna« 6135. (č Enosobno stanovanje ali dvosobno, med Ljubljanico, Vrtačo in pošto, išče za junij dvočlanska starejša družina. Lahko brez kopalnice. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Clrka sedemsto« 6950. ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam. Medno 42. (č Oddam sobo in kuhinjo Stožlce 140. (č) Enosobno stanovanje oddam takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6100. (č Stanovanje dve parketiranl sobi, kabinet, kuhinja ln pritikll-ne, takoj oddam v vili. Lava 35, Celje. Večje stanovanje Stanovanje enosobno in dvosobno, obojo s pritlkllnami, oddam v Stožlcah. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6854. Dvosobno stanovanje -10 sob ali dvoje stano- (podpritličje), sončno, od vanj skupaj, iščem za dam mirni stranki. Blizu avgust ali prej. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sončno stanovanje« 6960 ■ rt nove cerkve v Šiški. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 5929. Enosobno stanovanje oddam. Sitar Franc, Stožlce 136. (č Lepa sončna soba in kuhinja se odda s 1. majem v Javorškovi ulici št. 7, Zg. šiška. Eno in dvosobno stanovanje, krasno, takoj oddam pri postajališču Tezno. Maribor, Ptujska cesta 33. (č Trisobno stanovanje kuhinja, kopalnica, plin in druge pritlkline - se odda takoj ali 1. maja. Poizve se v upravi »SI.« pod št. 5901. Stanovanje obstoječe iz treh sob, kuhinje in pritlklin, oddam z Junijem. Poizve se pri hišnici od 11—14. Vošnja-lcova ulica 4 (cesta na gorenjsko železnico). (č Trisobno stanovanje s kopalnico in pritlkllnami, Bončno — oddam za zmerno ceno v Šiški, tik tramvaja, maja ali pozneje. Vprašati ob delavnikih v Oblrskl ulici 2, šiška. (č Udobno stanovanje veliko, lepo, oddam v vili blizu cerkve sv. Jožefa. -Istotam oddam 2 opremljeni mesečni sobi samo solidnim osebam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6981. (č IŠČEJO: Kabinet ali majhno sobico Išče mirna gospodična. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točna plačnica«. (s ODDAJO: Opremljeno sobo oddam. Poljanska cesta št. 20-1., vrata 4. Zaslužek Zastopstvo vseh vrst za Vojvodino prevzame Bernat Lan-ger, Velika Kikinda. (r Zastopnike (zastopnice), prodajalce (prodajalke) lz krajev Slovenije iščem. Ponudbe na Anončni zavod SAX, Maribor, pod »100 •/• zaslužek«. (b Opremljeno sobico fl,nnZ*ikii-ce2 oddam solidnemu gospodu. Ribniška 16, Moste, s Dve sobi na Miklošičevi cesti, pripravni za odvetniško pisarno, takoj oddamo. Poizvedbe pri Pokojninskem zavodu, Gajeva 6/II. (č Odda se lepa sončna soba souporaba kopalnice, za 1. maj. Poizve se: Česen Helena, poleg III. držav, real. gimnazije ob Beograjski ulici (s Naprodaj prvovrstne stavbne parcele a) Ležijo v sredini mesta Ljubljane ob Poljanski cesti, Zarnikovi ulici in Ciril Metodovi ulici, ob samostanu oo. jezuitov in cerkvi Sv. Jožefa, površina po okoli 600 do 900 m2. Zazidava strnjen sistem za trinadstropne hiše. Sosedni svet je že ves zazidan z visokimi stavbami, in sicer Kubelka, Vza jemne posojilnice. Kregar, Medič, Jakil. Sončna lega, čisti ?rak, v, bližini ni tovarn in ne železnice tedaj ni prahu, saj in okuženega zraka. Prvovrsten suh, peščen zdrav svet, ne močvirnat in ne ilovnat. Na licu mesta dovolj peska za zidanje in gramoza za betoniranje. Vodovod, elekt/ična in plinska napeljava ter kanalizacija v glavnem izpeljana. b) Dalje več parpel v Kožni dolini s površino po okoli 600 do 850 m'. Pojasnila daje tvrdka F. P. Vidic & Komp., Ljubljana, Prešernova ulica 3. Štirisobno stanovanje visokopritlično, z vsem komfortom, parketlrano, v kuhinji ln predsobi lino-lej, souporaba garaže, nerabljen, v jeseni lzgotov-ljen, takoj oddam v St. Vidu, nasproti kina. — Duhovnik, St. Vid n. Lj. št. 37. Udobno sobo elegantno opremljeno — couche, kopalnica, telefon, separirana s stopnišča, strogi center, oddam s 1. majem samo bolje situlranemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6112. (s Slava Gril Knjige o kozmetiki, Pu-harjeva 6, pritličje desno. !G Preklicna izjava Podpisani Bolta Franc, Šmartno ob Savi št. 67, prekllcujem in obžalujem vse, kar sem govoril o g. Zaje Ivanu, zidarju iz Smartnega ob Savi kot neresnično ln se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Ljubljana, dne 17. aprila 1940. — Franc Bolta. Na dobro domačo hrano celodnevno, sprejmem 4-5 oseb. Rožič, Vegova ulica 8/1. (r Majhnega otroka tudi dojenčka, sprejmem v oskrbo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra oskrba« 6010. (o Koncesijo za kamnoseštvo oddam sposobnemu in agilnemu poslovodju. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 613 Otroški kotiček PRODAJAMO: HISO, solidno grajeno, 15 stanovanj, 4 lokali, center Ljubljane — donos 157.000 dinarjev, cena 1,850.000 din. HISO, novo, več lepih stanovanj, trg. lokali, prometna točka Ljubljane, donos ca 87.000, cena 1,200.000 din. VILO, enonadstropno, zelo dobro in lepo Izdelano, dvostanovanjsko — pod Rožnikom, cena 780.000 din. HISO, petstanovanjsko, Slška, donos mesečno 2160 din, cena 300.000 din. HISO, petstanovanjsko — Pod Rožnikom, donos ca 2000 din, cena 390.000 din, hipoteka ca 210.000. HISO, petstanovanjsko — v mestu, starejšo, cena 260.000 din. HIŠO, dvostanovanjsko, Pod Rožnikom, vrta 800 kv. m, cena 166.000 din. VILO, dvostanovanjsko, Kodeljevo, novo, 600 kv. metrov vrta, cena 300 tisoč din. PARCELO za dvonadstropno hišo, blizu Tyr-ševe ceste, ca 800 m' po 260 din. Poleg navedenih nepremičnin imamo še mnogo hiš, vil, parcel, posestev Itd. v prodaji. Vse informacije brezplačne. REALITETNA PISARNA F. Pristavec, Ljubljana, Gosposvetska cesta 3/1. -Teleiun 25-81. ZAČARANI GOZD (99) Antika je zelo resno pogledala, dobro pomislila in odločno rekla »da.« »Toda ali bom to lahko storila?« je vprašala plaho. (100) »Gotovo boš to lahko storila,« je rekel kralj in začel hoditi gw in dol po dvorani. »Princ je začaran. Kje in kaj je. ne vemo natančno. Vemo pa, da more čar premagati le zelo ljubek, prijazen in odkritosrčen človeški otrok. In v~9 to si tj, punčka mala!« Ribarsko društvo v Ljubljani odda nekaj ribolovnih dovoljenj v Savi po ugodnih pogojih. Reflektantl naj se zgla-sljo v torek, 23. ln petek, 26. t. m. v društvenem lokalu. (n) agllne, po vseh krajih dravske banovine išče domača zavarovalnica. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6074. (b i 23531 Oblastv. koncesionirana šoferska šola za poklicne šoferje ln amaterje I. Gaberšček bivši, komisar za Šofer« ske izpite Kolodvorska ulica St. 4S Telefon 28-28 Denar Hranilne knjižice 3% obveznice ln druge vrednostna papirje kupuje ln plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 Kompanjona z 20.000 din naprej — sprejmem v dobro vpeljano industrijsko podjetje v svrho povečanja obrata, ženska nI Izključena. Pismene ponudbe v podr. »SI.« v Mariboru pod »Kompanjon 650«. želite dolgoročno POSOJILO na hišo ali posestvo na štajerskem? Obrnite se na BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Gramofonske plošče ln gramofone najceneje kupite pri Banjal, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 Gumbnlce, gumbe, pllse, monograme, entel, ažur tino in hitro izvrši Natek & Mifcei Ljubljana. Frantiikanska ulita nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela Važno za vsakega! Vsi proti alkoholu, ki kvari in uničuje v zdravstvenem ln gospodarskem, verskem ln nravnem oziru, ruši družine in zastruplja narod. Zato plj-mo mleko, jogurt ln sme-tanco. Zajtrk, večerja -mlečna hrana — se priporoča mlekarna Drama. OKAMA MAZILO Iz zdravilnih j.ellšč. - C" dovit uspeh pri ranah, ope klinah, ožuljenjlh - volku — turih In vnetjih itd. r.n nego dojenčkov pri kožnem vnetju, Izpuščajih in hrastnh nn te me,in, 7,a rnzpoksne prsne hrnilnvico. Bohi se T lekarnah ln drogerijah. 20.000 din vložim v podjetje ali posodim tistemu, ki ml preskrbi stalno službo. Sem 30 let star, Izučen trgovec, s 15 letno prakso, samski. Grem tudi v tovarno ali skladišče. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delaven ln pošten« 6024. (a Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah tn proti takojšnjemu plačilu. RuM Zore Ljubljana, Gledališka IS. Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbenikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh rs« trgovsko-obrtniške zadevaj poverite zaupno strokovni pisarni ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka ul.Tl not k l b oblek nudi Presker, Sv. Petra «. 14 Ljubljana. trpežne, vse vrste, dobite po zelo ugodni ceni pri Plalčl Kalnih v Cerknici mma Sladko seno proda Cerne Rudolf, Med- vode 6. Žaganje in suhe deske proda žaga Zorman, Ska-ručna pri Ljubljani. (1 Razna butelčna vina penušče, Froškogorski biser — naroČite pri M. Cesar, vinska trgovina, LJubljana VII., Gasilska ulica 8. Telefon 23-69. Orehova jedrca ln med dobite najceneje v »Medarni«, Ljubljana, Židovska ulica 6. Sladko seno in otava '4000 kg, naprodaj. Naslov v trgovini Kosem v Dolu pri Ljubljani. (1 Otroški voziček bel, globok, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6034. (1 Voz parizar Mrtna koles 16 cm, ln železen plug St. 7, ugodno naprodaj. Hiralnical Vrb-Je, 2alpc. Nosilke po 8 metrov, 2 prof. 18, 2 prof. 26 - prodam zelo ugodno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6888 Trgovska oprava razne stelaže, pulti, dobro ohranjeno, pooenl na prodaj. - Ogleda se pri: Peselj, Ljubljana, Moste, Pokopališka 2. (š s Prodam kovaško nakovalo, brus na pogon, stroj za rezanje navojev, vrtalni stroj na pogon. Krhne, Ljubljana, Cegnarjeva 12. (1 Zelenika r(puSpan, Buxus semper-vlrens), primerna za ob-robitev poti, dveletna, dobro okorentnjena, 1200 kom. po ceni 6 kom. za 10 din - naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod St £910. Za pomladno saditev velika Izbira vsakovrstnih drevesc: hrušk, jab lan, marelic, breskev, le-potičnega drevja, visokih vrtnic, rlnglojev in sliv v bivši »Crnogojevl drevesnici« na Tržaški cesti tramvajska postaja pri »Mllarnl«. (1 Otroški vozilkl novih oblik, vsa otroška oprava in oprema laaAifi S. REBOLJ na vogitia Miklošičeve in Tavčarjeve KAPPEL odlični pisalni stroji v kovčkih, tudi na ugodne obroke pri Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 41. zarji! Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri »Jeklo« - Stari trg VINA ta vse prilike naročite pr Centralni vlnarnl v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 ^VEJCtEBIT" otroški vozički ZAGREB, Ilica št. 55 Najnovejši, do sedaj neviden! modeli za 1940 v speci-jalui in največji trgovini otroSkih vozičkov. Prodala 7,a gotovino. Prevoz in omot se ne računa — Cenik s sli kanii brezplodno. — Izrežit ogla* zaradi naslova. Dražbeni oklic. V zapuščinski stvari po Antoniji Lotrič lz Ljub ljane, Ulica na Grad 2, se bo zaradi tusodnega sklepa od 16. aprila 1940 I O 239/40/12, vršila v navedenem zapustničinem stanovanju v sredo, dne 24. aprila 1940 s pričet-_kom ob 9 dopoldne prostovoljna javna dražba ur zapuščino spadajočlh premičnin (pohištva, posode, obleke itd.). (o Najugodnejši nakup i Edinstvena prilika! | f . A Lr « H n h I A k ntl<11 V1 n Vv 11 b- r> nn K <11n H n m - Okusne obhajilne sveže vedno na zalogi. »Sveča«, LJubljana, Stritarjeva 6. Klobuke po 5 din, dam-ske nogavice po 6 din, Jopica po 22 din itd. dobite takoj! Lindič. LJubljana 245 c. Znamka za odgovor 1 (r Mlekarno prodam ob glavni cesti. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6863. Kolje za vinograde proda električna žaga Kari Wesiak, Spodnje Hoče 31. Vrtne stole zaklopne, gostilniške — proda TrlbuC, Tržaška 42, telefon 2606. (1) Orehova jedrca po 23 din kg nudim po povzetju. — I. Noušak, Bos. Dubica. (1 Pritlikavce hruškove Wllliamovko, Gellertovko ln Pastorovko Ima še na razpolago drevesnica Koren, Mozirje. (1 Po 104 din m1 »uhe bukove olcrogllce razžagane — dobite pri Kržiču v Blški, Franko-panska 8. Tel. 46-67. (i Večji štedilnik dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Novak, gostilna, Ljubljana, Stepanja b* " (1) Breskve, višnje češnje, nizke vrtnice, vinsko trsje — vse odlične kakovosti — kupite v Drevesnici Jelen, St. IU Velenje. Prodam 40.000 komadov lepih triletnih borovih sadik. Interesenti naj se obrnejo na moj naslov: Encl. M grad Ravne, p. Guštanj. Črpalnico za gnojnico ali vodo, 3'/im dolgo, lz pocinkane železne ploče vlne, predvojni material, dobro ohranjeno, prodam. LJubljana, Groharjeva 8 Litoželezna okna velikosti 104x104 om, primerna za tovarne, delavnice ln magaclne, prodamo po zelo ugodni ceni Javna skladišča, Ljubljana, Tyrševa 33. (1) BRENNAB0R najodllčnejša kolesa po ugodnih pogojih pri Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44 Dražba oglja Sumska uprava razlaščenih gozdov v Kočevju bo prodala na javni dražbi, ki se bo vršila 7. maja 1940 pri upravi v Kočevju, 210« kg oglja Pojasnila, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri gornji upravi v Kočevju. Vrata in okna! Rabljena vrata in okna z okvirji raznih dimen zij, kakor tudi lesene stane s šipami ter dva pulta prodamo po zelo nizki ceni. Javna skladišča, Tyrševa 33. (1) »Anker« šivalni stroji najmodernejši, za gospo dinje, šivilje, krojače, za entlanje, tudi z dvema Iglama za robčke, malo rabljene »Central Robln od 300 din naprej prodaja »Triglav«, Resljeva 16 Štab vojnega zrakoplovstva sprejme nekaj inženirjev gradbenikov in tehnikov po ugodnih pogojih. Služba v začetku provizorična, potem se regulira. — Informacije naj se zahtevajo pri, oziroma prošnje za sprejem z navedbo plače in dosedanje prakse naj se pošljejo na: štab vazduhoplovštva vojske, inženjer-sko odelenje, Zemun. — V. I. br. 5200/1940. Razpis Pokojninski zavod ia nameščence v LJubljani razpisuje oddajo ključavničarskih in parketarskih del za novogradnjo ob Nunski ulici v Ljubljani. Razpisni pripomočki, proračun, razpis ter tehnični pogoji se dobe od 22. t. m. dalje med uradnimi urami v gradbenem oddelku zavoda, Gajeva ulica št. 5, II. nadstropje, soba štev. 221. Pokojninski zavod za nameščence v LJubljani. ekaj voz dobrega gnoja kupim. Porenta, Stepanja , Litijska cesta 64. Otava naprodaj! Polive se: Dolenjska cesta 26. (1) Mreže za postelje dobite najceneje: Komen-skoga ulica 34. (1) Večje partije lesa vsake vrste, posebno borove žagane trame 2—6 m ln »štafle« - kupujemo. -Hojnik Josip, Celje. 2000 kg sena naprodaj! Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6109. (1 Prodam šivalni stroj Ljubljana, Opekarska cesta 31. (1 Otroški voziček zelo dobro ohranjen — ugodno naprodaj. Vprašati hišnika, Gajeva 2a. Žensko kolo za 12 letno dekle tor več moških koles poceni proda Rotar, Črnuče 123. (1 Peso za krmo Ima naprodaj Mlekarska zadruga v Naklem. Cena po dogovoru. Na željo se pesa dostavi na dom. (1 Moška, damska in športna kolesa najceneje dobite pri »Tehnik« Banjal — Ljubljana, Miklošičeva c. št. 20. O Cepljeno trsje prvorazredno, 1 din komad, divjaki korenjaki — nudi Franjo Zlher, Za mešani, Sv. Marjeta pri Moškanjclh. »Singer« šivalni stroj pogrezljlv, zelo dobro ohranjen, naprodaj za 1960 din. — Flis Rudolf, Domžale. Otroške vozičke najnovejši modeli, najugodneje kupite pri Ban Jal, LJubljana, Miklošiče va 20. O Dober jabolčnlk ter Izvrstna rdeča in bela vina nudi v poljubnih količinah : Ivan Vehovar -Koprivnica pri Rajhen burgu. Dobro idočo trgovino v prometnem kraju -ugodno prodam. Potreben kapital 25.000 din. - Po Izvedbe v upravi »Slov.« pod »Eksistenca« 5873. Prodam: 2 konjski opremi, 1 teht nleo, 3 hrastove banje ln 1 smrekovo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6101. (1 Kov šivalni stroj znamke »Singer« ter av tomatlčno tehtnico znamke »Clto«, prodam. - Po nudbe v upravo »Slov. pod »Gotovina« št. 5752 Kolo damsko ln moško, popol noma novo, prvovrstne znamke, za vsako ceno naprodaj. - Gostilna, Sv, Petra eesta 85. Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. 2 čevljarska stroja 1 Pfaff in 1 veliki Adler, kov. obešalnik, dva stola ln mizo, češnjev les, ter drugI predmeti se proda jo na dražbi dne 24. t. m, ob treh pri ABC, Medve dova št. 8. (o Naprodaj: OtroSkl blclkelj v dobrem stanju in zelo poceni, me deninasti svečniki, dolgi 8.26 cm, ln par sto knjig tudi za otroke. Naslov upravi »Slovenca« pod št 6141. O Kolesa: Presto, NAG, Torpedo Vlktorla, Milano in dru ge, šivalne stroje Phoe nlx, Vlktorla, radio apa rate Groetz —■ dobro ln ug*l?lio kupito — samo Novi trgovini, Tyršcva 36 (nasproti Gospod, zveze) Oglašujte v edino uspešnem dnevni ku »Slovencu«] Kupimo i1 Vsakovrstno zlato kupuje po na]v1S]lb cenah CERNE, Juvellr, Ljubljana Wolfova ulica it. 8 Kupim tricikel dobro ohranjen. Trgovina Stular — LJubljana, Tyršova e. 37 b. (k Vsakovrstno ZlatO srebro In briljante kupuje vsako količino po najvišjih eenab a. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8. Kupujemo podlesek, beladona koren, zlatico ln vsa ostala zdravilna zelišča. Prevzamemo na mestu. V vseh krajih Iščemo po verjenlke za zbiranje. »Jugodrog« A. Blum, Su-botica. (k Srebro, drage kamne Id vsakovrstno zBato kupuj« po najvišjih eenab Jos. Eberle, Ljubljana Tyrševa 2 (palate hotela .Slon") Nakup lesa! Kupim hlode. Jelkove aH smrekove proti takojšnjemu plačilu. — Oražem, Moste. staro zlato, zlato zobovte ln srebrne Krone kupujem po najvišjih eenab A. KAJFE2 irgovlna s arami ln zlatnine precizna delavnica za popravila vsakokratnih nr Ljubljana. Miklošičeva 14 -Kupim hmelovke smrekove, 6—8 m. - Ivan Glušlč, Tyrševa 60, Ljub ljana. (k Vagon krompirja prlmft, slovenskega, semenskega — takoj kupi občina Ribnica na Dolenjskem. (k Cunje ttrojask« od rezke, atai papir, tekstilne odpadke ter ovCjo volno, govejo dlako (arovco) —kup vsako množino Arbetter Maribor, Dravska 16. Kupim motorno kolo 200 ccm, dobro ohranjeno Zaletel, Medno, St. Vid. Opel-Blitz 1'/» tonski, ugodno napro daj. Stanko Pečnlk, Sto žice, Ježlca. Izpod cene prodam takoj 250 ccm DKW mo tor "novejši tip. Naslov v upravi »Slov.« pod 6928 Opel Kadett ter DKW Luxua, obadva model 1939, ugodno na prodaj pri JAWA zastop nlku Sancln Franjo, Lin hartova ullca,^ luščllnica riža. (f Topollno ali drug majhen avto kupim ali proti doplačilu zamenjam za skoraj nov Puch 250. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Topoli no« 6111. (f Kupim avto limuzino, novejšo tlpo štiri ali šestsedežen, ra blm za taksi. Ponudbe sliko pošljite pod »Novej šl« na A. Kovačič, Ljub ljana, Cigaletova 11, tel 46-27. (f Lastniki avtomobilov pozor! — Zakaj uporab ljate drag bencin, ko mo rete z domačim gorivom prihraniti do 80'/>, ako si pustite montirati M. C generator, ki se kuri domačim ogljem, prikla den za tovorne ln osebne avtomobile ter za vse vrste stabilnih motorjev Strojna delavnica. T,Juh ljana, Sv. Petra c. 86, PodailSajsiziviienie! •lrllenje moremo poaailSatl, boiečine preprečiti, bolezni ozdraviti,slabotne olačlti, nestalne moremo učvrstiti tn uesrečne napraviti srečnei Hal le vzrok vsake bolezni? OalabllanJ* tlvcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svotlh bliinllh, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način tlvljenja ln mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo p--(• najbollšt zdravnik I So pota, ki T» morejo dovesti do dobrega razpololeaja, oilvm Tvol snača), napolniti T« i novim upanjem; ta pol le pa opisana v razpravi, ki 10 te more vsakdo, ki zahteva, dobiti takol in |){)VSCfil DrCZPlaCnO! V tal mali priročni knjltloi )• raztolmacjno. kako morete v kratkem času in broz ovire med delom olačiti iivoe in mišice, trudnoBt, odpraviti slabo razpoloženje, rasstresonost, oslablten)e spomina, aarazpoloženls za delo ln nebro) drugih »olezensalh polavov. Zahteval te to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo priletnih ux. Poštno zbirališče: ERNEST PASTERNMK, Berlin SO, Mcliaclhlrcbplati IS, /Ml. II J. Majhen avto ugodno prodam. Polzve se pri Sušteršlč, LJubljana, Frankopanska 21. (f Novo motorno kolo 126 ccm, najnovejši model, ln poltovornl avto -naprodaj za vsako ceno. Gostilna, Sv. Petra c. 85. Motorno kolo BMW 850 cm, 8000 km, zaradi nakupa avtomobila ugodno prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6116. Majhen avto štlrlsedežen, ekonomičen, odlične znamke, v najboljšem stanju, prodam. Takse plačane. - Zmaga Cotlč, Ptuj, Na pristanu. JAWA motoclkle vseh velikosti dobite ugodno pri zastopniku Franjo Sancln, Linhartova ullcat luščllnlea riža. (f V »M. • PPT7P1A mr f KPAVM 2ahtcwitc neznvm kit• logi MEINELIHEROID "*Si: MARIBOR* IOJ Rabljeno motorno kolo znamke »Diamant«, 100' ccm, iellm zamenjati za če tudi rabljeno močnejšo do 200 ccm c doplačilom. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Motorno kolo« 6872. ■I - PIP I WJI Nov radio aparat prodamo v Stožlcah 21. 1 lomai Konj uporaben za vse, ugodno naprodaj. Iskra, Ljubljana, Vlfi 1«. (J Gramofon dobro ohranjen, z 20 ploščami, prodam. Cena po dogovoru. Vodnik Katarina, Savska c. 27, Domžale. (g Harmoniko kupim za 12 letnega fan^ ta.. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Harmonika«. <8 Gramofonske ploiC« fllnfferje, plesne, narodne s harmoniko iu iietjem samo n;„ «v _ Jk Zahtevajte brezplačne temam«. Obrtnik 36 let, s hišo ln pose--Btvom, poroči gospodlčnoj Dopise podružnici »Slovenca« v Mariboru pod »Iskrenost 566«. (ž Mlad trgovcc želi spoznati prijazno Epodlčno v svrho ženitve,; lahko brez doto. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Resen« št. 6071. (ž) Gospodična ^pecljalna izdelovalnte« HARMONIK JOS. FLE1SS (prej F. Lubai in sin) LJUBLJANA, Tyrševa 3G Zahtevajte cenik. Čitajte »Slevenca« Izobražena, dobra gospodinja, z nekaj gotovine,; želi poznanstvo z boljšim gospodom od 35—50 let. Ločenci izključeni i Ne-anonimno dopise v upr. »Slov.« pod »Sreča v maju« št. 6734. Naznanilo! Cenj. občinstvu vljudno sporočam, da sem odprl na Dolenjski cesti, pod Rakovnikom, na prijaznem gričku — gostilno »Bellevue«. — Ljubitelje narave In dobre kapljico vljudno vabljeni. - Joško Jelačln. Trgovsko bolniško in podporno druStvo v Ljubljani sklicuje občni zbor deiegatov za nedeljo, dne 5. maja 1940 ob devetih dopoldne v posvetovalnici Mestnega poglavarstva v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poslovno poročilo. • 2. Zaključni računi za leto 1939. 3. Poročilo nadzorstva in podelitev absolutorijn upravnemu odboru. 5. Samostojni predlogi. Samostojne predloge morajo delegati v smislu čl. 11. društvenih pravil pismeno prijaviti in utemeljiti upravnemu odboru vsaj osem dni pred občnim zborom. V Ljubljani, dne 20. aprila 1940. Za Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani: Predsednik: Gombač Erle 1. r. Tajnik: Sitar Lojze 1. r. Zahvala Vsem, prav vsem, ki ste ob nenadni izgubi našega predobrega očeta Martina Eržena z nami sočustvovali in pripomogli k tako častnemu pogrebu, izrekamo toplo, vdano in iskreno zahvalo. Bkofja Loka, dne 21. aprila 1940. Erženovi ŠPECIJALITETE ORIENTA turški med — halva — baklave VAM NUDI NOVOOTVORJENA SLAŠČIČARJA »TRIGLAV« LJUBLJANA, MASAHYKOVA 14 nasproti glavnega kolodvora se priporoča R. RADAPI ANOVIt KADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE Dvokoleaa, otroSkl vrretčkt, Šivalni »troJL, prevozni trl-ciklji, pnoumatika IrlDana F. 5. L. Ljubljana, Karlovška c.4 Podruf.nioit: MARIBOR, Aleksandrova 26. Kupimo sledeče rabljene predmete: 2 dvodelna jermena, lOOOmm, premer 340 mm, širina 150 mm, odprtina 100 mm; 1 transmisijo, 6 m dolgo, 100 mm premera; 1 obročasto spojko od 100 na 60 mm; 1 obročasto spojko od 100 na 70 mm; 2 stenski konzoli za stoječe ležaje 100'mm, višina od sredine ležaja 500— 600 mm. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Strojni deli«. 99 dobi ves stavbeni material pri MATERBA1" trgovina s stavbenim materialom lastnik MIRO VOVK LJUBLJANA. Tyri«va c. 36b Teleion 27-16 Brzoj. »MATERIAL' Svarilo! Ker je nabava pivske posode vedno težavnejša, smo priinorani paziti zlasti na to, da se naša posoda ne uporablja na nedovoljen način in da se nam ista čimprej vrača. Vse naše odjemalce in konzumente, kakor tudi sploh vsakega s tem vljudno opozarjamo, da je vsa posoda, v kateri razpošiljamo svoje pivo (sodi, zaboji, steklenice) naša izključna last. — Ker mi svojo posodo odjemalcem samo izposojamo za razpečavanje našega piva, na njej ne more nihče pridobiti lastnine, niti te posode uporabljati v kakršnekoli druge svrhe. — Zato svarimo vsakogar pred nakupom naših posod, prav tako tudi pred kakršnokoli uporabo istih v druge svrhe. Vso posodo je takoj po izpraznitvi vrniti naši pivovarni ali založniku, od katerega je bila prevzeta. To velja za vso posodo (sodi, zaboji, steklenice), ki je označena z našo firmo ali s tistimi firmami, od katerih smo mi kupili celo opravo in inventar (zlasti tudi s firmo pivovarne Gotz, Maribor). Vsakršno protivno ravnanje bomo smatrali za protizakonit poseg v našo lastnino ter oblastveno preganjali. V Ljubljani, v aprilu 1940L Delniška družba pivovarne »Union«, Ljubljana. Kurja očesa Majboljše »redstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjal«, lekarnar, Sisak Varujte se potvorbi Zaščitni inak 10 Vohunska povest iz časa svetovne vojne. Schmidta je prevzelo čudno spoštovanje, ki vedno zadene Nemca, če postopaš z njim kot z man j vrednim. Zato je dal odgnati Samsona in Dalilo ter zaprl vrata. »Zato ni nič manj gotovo, da je Stiefel prišel tudi sem.« . »Možno je,< je odgovoril duhovnik. »Moja gosjx)dinja odide vsak dan ob petih, jaz pa se vrnem največkrat šele, ko pride določena ura za umik. No, pred osmimi dnevi me je obiskal Izkoristite nizke predsezonske cene v udobnih HOTELIH ..KO-OP NA MORJU: ..Ko-op" hotel ..Palace", KaStel Stari pri Splitu ODPRTO 1. maja ODPRTO 1. maja Riviera sedmih Kaitetov. • Lastna brezplačna plaža, tenis, kegljišče, otroška igrišča, velik park, avto za izlete, čolni, sandoline. Hotel ..Ko-op", Ulcinj Najlepša peščena plaža na Jadrana I • Nov hotel z najmodernejšim komfortom. Topla in hladna voda v sobah, dvigalo, terase, čolni, lastna električna centrala. V SLOVENIJI: Hotel „Ko-op", Gozd-Martuljek pri Kranjski gori Biser slovenskih Alp! • Topla in hladna voda v sobah, velik športni bazen za kopanje. Izleti z lastnim avtobusom. V VRNJAČKI BANJI: Hotel „Ko-op" Topla in hladna voda v sobah. Centralna kurjava. DietiSna kuhinja pod nadzorstvom družbinega zdravnika. Družbin laboratorij in zdravniška služba. Avtobus. OBVESTILA pri ravnateljstvih posameznih hotelov. VILA z vrtom, večstanovanjska, Zrinjskega^l5, pri sv. Jožefu v Ljubljani, bo na javni dražbi dne 25. aprila ob 9 dop. naprodaj na sodišču, soba štev. 16. — Prometna vrednost 750.000 din, varščina 62.000 din. Velikost 1147 m!. 7lITIA sterilizirano 115 C' tillllU za m o d r o c e od navadne do najfinejše, vedno na zalogi po najnižjih cenah Franc Jager, tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 17, telefon 20-42 Pletiljo z mojstrskim izpitom, ki zna šivati in krojiti, sprejme pletilnica na deželi. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 21-5934. Razpis Občina škofja Loka, okraj škofjeloški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega stražnika Šolska izobrazba: ljudska šola. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (Službeni list kr. banske uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936, štev. 477/61) je vložiti v )5 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Škofja Loka, dne 17. aprila 1940i Naročite »Slovenca^! „Slovenec" je vodilni, najbolj razširjeni, največji in najboljši slovenski dnevnik! Zavaruje svoje naročnike za 10.000 din za primer smrtne nezgode! Oglašale v,Slovencu'! Francoska kolesa „AKILON so r8di izvrstnega mate-riiala in najsolidnejše izdelave vedno na prvem mestu Viktor BOHINEC, Ljubljana T y r š e v a cesta 12- (dverllta) 1000 hI vina belega, cvička, črnega iz leta 1938 in 1939 ter 50 hI žganja iz tropin, marelic in sliv ima naprodaj ekonomska uprava mesta Subotice na Paliču. Reflektantje naj se obrnejo na: Uprava ekonomije, pošta Palič. NAJPOPOLNEJŠE,:HARMON!KE SVETA •TJ« (J GENERALNO ZASTOPSTVO SCHNEIDER ZAGBEB NIKOIICEVA10 Naznanilo cenj. občinstvu, da sem otvoril na Vrhniki lastno tapetniško delavnico kjer izdelujem točno, solidno in po zmernih cenah modroce, otomane, kavč - zofe, fotelje, stole, dekoracije, zavese, zastore. Sprejemam v popravilo in predelavo vse tapetniške izdelke. — Za cenjena naročila se najtopleje priporoča Plešec Ivan, tapetnik in dekorater, VRHNIKA — Nova cesta 6. KRAPINSKE TOPLICE zdravijo z gotovim uspehom revmo, protin, išiaa, ženske bolezni itd. Odprto od srede aprila do srede oktobra. V pred- in po sezoni znatni popusti. Nizke cene in pavšalne kure. Železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od koder je avtobusna zveza. Informarcije in prospekte daje na zahtevo uprava kopališča in vsi potovalni uradi. Zahvala Ob izgubi našega nepozabnega očeta, deda, pradeda, strica in tasta Fr. Ksav. Zajca se zahvaljujemo vsem, ki ste jih spremili na njihovi zadnji poti in na katerikoli način počastili njihov spomin. Posebna zahvala pa še za poklonjene vence in cvetje. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 23. aprila 1940 ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 20. aprila 1940. 2alujoči ostali. nek tat, ki je moral dobro poznati hišne razmere. Med drugimi zločini je naredil tudi tega, da je s silo odprl to pisalno mizo, ki je edina od mojega pohištva zaklenjena; prebrskal -in razmetal je moje papirje in... in odnesel edino stvar, ki je nekaj vredna; to je: zbirko starih svetinj, ki sem jih hranil — a ne iz materialnih vzrokov. Obžalujem, da moramo zaključiti po tem, kar ste mi povedali, da je ta človek vaš rojak. Če ga boste našli...« Oficirja nista več poslušala, na Ilcimovo znamenje sta brez besede odšla. »Verjetno,« je rekel vrhovni poročnik, ko jc zelo potrt stopal po temni ulici. »Da, svetinje... lil vendar... »Kaj naj sedaj začnemo?« »Ne dolgočasimo se! Še enkrat pojdimo na Champs Elysčes.« Četrt ure pozneje so s psoma prišli na aeko veliko, mračno dvorišč". V sredini je bila vojaška kovačnica. S hleva je bilo slišati udarjanje konjskih kopit ob pregraje. Medla luč je razsvetljevala kolibo, kjer so se Nemci smejali in preklinjali. Samson in Dalila, ki sla na hitro pretekla dvorišče, sta se že vrnila na nrag. Videti je bilo, da komaj čakata svojega gospodarja. Schmidt je stopil v hišico. Tam so kvartali štirje podoficirji. Zalivali so se s steklenico žganja, ki je bila že do f>olovice izpraznjena, in z vrčki piva. Oficirja so se prestrašili in stopili v pozor. »Ali niste videli včeraj ali danes nekega francoskega potepuha?« jih je vprašal in natančno oapisal Stiefela v njegovi novi ponarejeni obliki. Vsi naenkrat so zanikali; očividno so se skušali s tem izogniti nadaljnemu razpravljanju o tej stvari z oficirji. Le eden se je ojjo-gumil in skušal zbrati svoje spomine. »Gotovo sem ga videl, gospod poročnik Bilo je včeraj nekako ob treh pojx>ldne. Nekaj časa je gledal pri vratih, kakor bi hotel vstopiti, a je končno izginil. Bil je zelo čnden.« »Zakaj?« »Ne vem, gotovo zaradi zunanjega izraza.« »Kaj je delal?« »Nič. Ogledoval je ljudi, ki stanujejo v teh hišah. Gotovo je prišel prosjačit, čeprav so tu vsi prav tako revni kot on.c Schmidt se je naglo odločiL »Preiščite hiš-;,« je dejal. Vdrli so v vse hkrati. Civilisti 30 preplašeni poskakali s postelj in strašno kleli. A preiskovalci so bili prevarani. V petih skromnih hišicah, v katerih sploh ni bilo ničesar, kar bi moglo biti j>odobno kakemu skrivališču, niso našli nobenega z;a boj sposobnega moža. Pri vratih zadnje hišice je Schmidt prijel psa za vrvico. Morali so ju privezati, da nista kar sama odšla na lov. Preiskava sc je zavlekla. Schmidt je pogledal na zapestno uro, a bila je razbita. Razbil jo je med preiskavo, ne da bi to prej zapazil. Stopil je v hišo. Edina prebivalka je bila šestdesetletna ženica, ki je dremala v naslonjaču. Desno roko je imela krčevito pri-tisnjeno na srce. »Ej, stara! Končali smo Nič se ne liojte več,« jc zavpil Schmidt. »Koliko je ura?« Francozinja je bila očividno nezmožna, da bi mu odgovorila. Zato je sam pogledal na veliko kmečko stensko uro, katere uteži so bili zaprti v omarici. Kazalca sta bila ustavljena na nekaj minut čez deset. Gotovo je bi'o več... »Ej, mainka, ali nimate nobene druge ure?« je vprašal. Takoj je razumel. Starka je vzdignila svoje trepalnice in njene oči so nepremično zrle na omarico. »O, o,« je vzkliknil Nemec. »Tista le kukavica se je ustavila, ko sem vstopil, kaj ne? Zakaj?« Previdno je potegnil iz žepa piščalko, poklical na f>omoč ter odšel naravnost k omarLi in jo odprl. Pred selx>j je zagledal mladeniča kakih dvajset let. Bil je bled in zelo vznemirjen. Komaj je dihal. Odejo, v kateri je pred prihodom Nemcev spal na tleh, je popolnoma zamašila ozek prostor, ki ga je njegovo telo pustilo praznega S svojimi suhimi in bledimi rokami je držal uteži in če «e ne bi tako krčevito tresel, bi mislil, da imaš pred seboj mumijo v sarkofagu. Ileim je z več ljudmi pritekel v sobo. »Marš ven!« je nahrulil Schmidt mladeniča. »Anglež?« »Da,« je odgovoril. »Torej dobro, starka, boste kmalu videli, koliko vas bo stalo,« se je porogal Ileim, Trenutek, ki se ga je bala že mesece vsako sekundo, je prišel. In vendar se je zelo sladko nasmehnila, ko se je opogumila, sklenila je roke in molila. Obraz ji je postal veder, kakor bi bila potolnžena in se zresnil kakor obraz tistih, ki niso s tega sveta. To ni bilo le zaradi tega, ker je bila pripravljena in vdana v nesrečo, ampak za nekatere nervozne starčke velja konec dolgotrajne napetosti — pa naj bo že kakršen koli — več kakor pričakovanje, ki je zanje že skoraj mučeništvo. »Mama,« se je oglasil Anglež. Tudi on je prišel k sebi. Z rokami jo objel ženine rame, jo nalahno, a nerodno pritisnil k sebi. Nemci se niso premaknili z mesta. »No torej, gospa,« je rekel Heim nekoliko manj osorno, »gotovo ne znate brati in ne veste, kaj ste tvegali.« Obrnila se je proti njemu; njene modre oči so zelo milo gledale. Ni imela namena braniti se. »Da, gospod,« je rekla skoraj ponižno. »Toda vnuka imam na fronti. Storila sem to, kar bi želela, da bi dobri ljudje naredili z mojim vnukom v nesreči.« »Odvedite ju,« je odločil Ileim. Ko sta oficirja prišla na dvorišče, sta si iskreno čestitala. Ta delni uspeh ju je spravil v dobro voljo. »Bomo pozneje videli, če so ti ljudje kaj v zvezi s Stiefelom. Tale Anglež ga je očividno zasledoval,« je rekel Ileim. »Naprej! Zdi se, da bi nam vaša psa še nekaj rada povedala.« Samson in Dalila sta to pot veselo in brez obotavljanja stekla naprej. Šla sta po mostu čez prekop in se ustavila šele pri vratih neke velike predmestne gostilne, kjer je bilo videti, da vse spi. »To pot jih ne bomo niič obvestili,« jfe dejal Schmidt. Brez težave je z vitrihom odprl ključavnico in vdrl v prostrano dvorano zapuščene kavarne, kjer sta psa spet začela tekati po vseh kotih. Renčala sta kakor pri župniku. Ileim, ki je iztaknil plinski števec, je prižgal gonilnik, iz katerega se je prikazala medla rumenkasta svetloba. Na lesenem stopnjišču so kmalu zaškripale coklje. Vrata so se odprla in ženska srednjih let, zavila v čedno domačo kosmatina«to obleko, je vstopila. Bila je zelo razburjena. Toda videti je bila bolj divja kot boječa. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenHit 1 Pastoralna konferenca duhovščine mesta Ljubljane bo v petek, 26 avgusta (ne v sredo!) ob pol 4 popoldne v duhovskem semenišču 1 Lep življenjski ljubilej, 65 letnico rojstva, je te dni obhajal v krogu svoje družine ugledni krojaški mojster na Šmartinski cesti v Ljubljani gospod Slapar Oroslav. Je vnet naš pristaš in član mnogih naših društev. Dolgo vrsto let je naročnik »Slovenca«. — Lepega življenjskega jubileja vedno živahnega in dobrovdljnega mojstra se z veseljem spominjamo njegovi prijaielji. Bog ga živi še mnogo let! 1 Pevkam in pevcem »Ljubljane«. Zaradi koncerta v Unionti odpade pevska vaja v ponedeljek. Prihodnja pevska vaja bo v sredo kakor običajno. 1 Jubilejna razstava bo vendar podaljšana! Vsem onim, ki so izrazili željo, naj bi se velika jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu še za teden dni podaljšala, javljamo, da je podaljšanje omogočeno, ker je izpadla nameravana razstava, ki naj bi bila sledila sedanji. Tako bodo prišli zamudniki tudi na svoj račun. Naj pojasnimo, da je pred štiridesetimi leti število obiskovalcev L razstave prekoračilo 5000! Naj bi slovensko občinstvo pokazalo, da se v teh 40 letih ni razvila samo slovenska likovna umetnost, ampak da je naraslo tudi zanimanje in razumevanje za umetnost med slovenskim narodom. Naj bi vsakdo smatral za svojo kulturno dolžnost, tla se osebno prepriča, o delu naših likovnih umetnikov! Razstava ostane torej še odprta do vštetega 28. aprila. — DSLU. ski dvorani. Poleg nje je še sijajna »Vardar«-rapso-dija Bolgara Vladigerova in njegov Klavirski koncert št. 3, pri katerem »zvaja skladatelj sam klavirski part. Končfio je na sporedu še Bernardov Scherzo, slovenska skladba našega nadarjenega in vnetega sodelavca. Torej povsem slovanski spored. Opozarjamo naše občinstvo, da ne zamudi tega izrednega umetniškega užilka. — Spored in vstopnice so v prcdpro-daji kina Union. 1_ Simfoničen koncert bo v ponedeljek, 22. t. m. v Unionu. Za koncert je veliko zanimanje, zato prosimo, da si nabavite vstopnice v predprodaji Kina-Union. Tam se dobe tudi tiskani sporedi koncerta. 1 V tečaj za izdelovanje kožnatih rokavic se sprejema vsak dan od 10—12 dopoldne in od 3—5 popoldne, Hotel Metropol. 1 Združenje krojačev, krojačic in sorodnih obr-tov v Ljubljani opozarja pomočnike, pomočnice, vajence in vajenke tega združenja, ki so prosili za poslovne knjižice, da pridejo k združenju po poslovne knjižice, ki so že napravljene in sicer: v ponedeljek, dne 22. febr. 1940 od črke A do K, v torek, 23. od črke L do O, v sredo, 24. od črke P do S in v četrtek, 25. od črke Š do Ž. 1 Zanimivosti s trga. Na. Sv. Petra nasipu je bil včeraj prav živahen krompirjev sejni. Pripeljano je bilo do 100 voz raznovrstnega krompirja. Cene so padle. Kmetje so včeraj krompir ponujali najvišje po 2.10 din, splošno po 2 din kg, nazadnje pa po t.SO. Nekateri kmetje, ki so še vedno računali na visoke cene, so bili naposled primorani prodati krompir celo za še nižje cene. Neki kmet je prodal voz Ali so pljučne bolezni ozdroviilvc? l'o nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi. Katarja, na pljučih, zastarelem kafl|n, tailuienju, dolgotrajni hripavoiti in hrtpl, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirnno z Din 2"-) s točnim naslovom na: PUHLMANN d C©., BERLIN 019, Htlggelstrosse 25-25-a OrUs rea. od ministrstva loctjaine politike, .anlteno oddeienle S. br. 24lt> od Ii XII. 1934 Izplačevanje prejemkov v mobilnem in vojnem stanju Vsem upokojencem in upokojenkam, invalidom in drugim vojnim žrtvam Ljubljana, 20. aprila. J Ob morebitni mobilizaciji ali če nastane vojna, državni upokojenci in invalidi ne bodo več dobivali svojih prejemkov po pošti. Po uredbi o izplačevanju prejemkov državnih plačevaneev v mobilnem in vojnem stanju z dno 18. novembra 1980. M. s. št. 1503, in po pravilniku o načinu izplačevanja prejemkov državnih plačevaneev v mobilnem in vojnem stanju z dne 4. decembra 1939, št. 37.600-1, bodo v takem primeru prejemke izplačevale vse državne blagajne brez razlike proti pobotnicam, in sicer na podlagi plačilnih knjižic za mobilno in vojno stanje. Predmetne plačilne knjižice je finančna direkcija za svoje plačevance Herojske borbe na ameriškem zapadu za svobodo in pravico. — Melson Edtly PESE IVI SVCIRftnF Kino Sloga, telefon 27-30 poje v tem napetem in izredno lepem m fc-r J.w* "" » v JL# V mJ -H—J d a n e s o b 10 30, 15, 17, 19. in 21. uri filmu zanosnebalade in divne ljubavne pesm;. — Da pomaga svojim rojakom v borbi proti špekulantom, žrtvuje svojo ljubezen in svoje dobro ime asa« 1 Danes vodstvo v jubilejni razstavi. V veliki jubilejni umetnostni razstavi, ki jo je priredilo Društvo slovenskih likovnih umetnikov v spomin za prvo slovensko umetnostno razstavo leta 1900, bo danes tolmačil razstavljene umetnine gospod profesor Stane Kregur. K obilni udeležbi vabi DSLU. 1 Poštarska tombola. Tudi letos priredijo naši vrli poštarji svojo bogato bombolo s krasnimi in bogatimi dobitki. Glavni dobitki so: štirisedežni avtomobil, šivalni stroj, osem raznovrstnih koles, voz bukovih drv in voziček, obložen z živili. Zato ne zamudite prilike in nabavite si pravočasno tom-bolske tablice, da ne bo pozneje kesanja, ker je vsak lahko med srečniki, da dobi avtomobil ali karkoli za 5 din. Ni pa samo to, da ste lahko srečni, temveč obenem tudi pomagate našim poštarjem in njihovi organizaciji, ki porabi svoj čisti dobiček v socialne in humanitarne namene, ker ima veliko število bolnih članov, za katere skrbi z bolniškimi podporami, ima tudi lastno godbo in pevsko društvo, za katero je v letošnjem letu nabavila nove inštrumente. Zato apeliramo na cenjeno občinstvo, da vsak po svoji moči podpre naše poštarje s tem, da si nabavi čim več tombolskih tablic. — Kolo sreče se bo vrtelo na dan 5. maja t. 1. ob 3 popoldne na Kongresnem trgu. 1 Kongregacija Marije Pomočnice za gospe pri sv. Jožefu se udeleži danes popoldne ob pol 3 pogreba umrle sosestre gospe Krištof Marije. Pridite! Docent dr. Josip Cholewa ne ordinira do 3. maja 1 Krščansko žensko društvo priredi v sredo 24. t. m. ogled tovarne Saturnus. Zbirališče ob treh popoldne pred Kolinsko tovarno. Članice in prijateljice društva vljudno vabljene! — Odbor. 1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani vabi vse svoje člane na svoj redni letni občni zbor, ki bo v torej, 23. t. m. ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. Dolžnost vsakega člana je, da se tega občnega zbora gotovo udeleži. 1 Občni zbor Poselske zveze bo danes ob 5 popoldne v Služkinjskem domu, Križevniška ulica 2. Prihodnjo nedeljo bo izlet na Barje. Zbirališče popoldne ob pol 3 pri dolenjskem mostu. krompirja na debelo po 1.50 din kg. Bilo ga je okoli 2000 kg. Na trgu so se pojavili tudi pre-kupci, ki pa so se v svojih špekulacijah zelo urezali, kajti hitro so jih ljudje spoznali, da niso resni kupci, marveč skušajo le izrabiti splošni položaj na trgu v svoje špekulativne namene. Trg je bil včeraj naravnost bogato okrašen z raznimi rožami, cvetnim grmičevjem in semeni. 1 Charles Boyer v kinu Unionu. Eden najbolj oboževanih predstavnikov ljubimskih vlog, znameniti francoski umetnik Charles Boyer, nastopi danes na platnu kina Uniona v filmski ljubavni romanci »Lju-bavni krik«. Njegova partnerica je prelepa Irene Dun-ne, umetnica in pevka velikega etila. Film je globoka ljudska drama dveh ljudi, ki najdeta v zmedi modernega življenja rešitev v ljubezni, pred katero sta oba bežala. Oboževalci lepih filmov bodo našli pri tem filmu v kinu Unionu mnogo užitka. že izstavila. Državnim upokojencem, invalidom in ostalim vojnim žrtvam jih bodo vročile jiristojne občing. Vsaka stranka bo morala prevzem svoje plačilne knjižice potrditi s svojim podpisom na posebnem spisku in plačati zanjo 3 din. Le v izjemnih primerih sme občina izročiti knjižico pooblaščencu, če ji le-ta izroči upnikovo nekolkovano pismeno pooblastilo. Plačilne knjižice so izstavljene po stanju prejemkov in odbitkov izza novembra 1930. Poznejše spremembe se bodo upoštevale šele v primeru, če nastane mobilno ali vojno stanje. Državni pla-čevanci se bodo morali tedaj zglasiti pri najbližji, kateri koli državni blagajni, ki bo spremembe v prejemkih in odbitkih vpisala v njih plačilne knjižice za mobilno in vojno stanje na podstavi kupona zadnje čekovne nakaznice, po kaleri bo upokojenec, invalid ali vojna žrtev poslednjikrat dobila prejemke po pošti. Kuponi čekovnih nakaznic MAURICE CHEVAUIER E. v. STROHEiM P1ERRE RENOIR MARSA OEA v francoskem kriminalnem filmu Ob 10.30, 15,17, 19 in 21 Film o lepotici, ki se je žrtvovala, da reši druge žene in o človeku-beSllji. F1ST (Pieges) KINO MATICA tel. 21-24 1 Prha z oljnato barvo. Kaj vse se človeku dogodi, če ne pazi, ko hodi po ljubljanskih hodnikih, sta izkusili v soboto dopoldne dve gospodinji, ki sta se vračali z živilskega trga mimo frančiškanov po Prešernovi ulici. Na kraju samostana je bil del hodnika zaprt za pešce. Čez hodnik poševno postavljene late so kazale, da je na strehi krovec in naj pešci ne hodijo tod mimo. Navadno res nihče nikdar teh znamenj ne upošteva in se zato nikomur ne zgodi nič hudega. Prav tako sta tudi mislili obe gospodinji, ko se je zgodila nesreča. Na strehi je bil kleparski pomočnik, ki je barval s sivo oljnato barvo strešni žleb. Nesrečno naključje je hotelo, da mu je pločevinasta posoda z oljnato barvo ušla iz rok. Padla je, nikar ne mislite, komu na glavo, ampak le na napušč med pritličjem in prvim nadstropjem. Posoda se je tam odbila in iz nje se je razškropila oljnata barva, kakor da bi letela iz prhe. Vsa barva je na žalost poškropila obe gospej ne samo po oblekah, ampak tudi po obrazih, tako KINO KODELJEVO — Telefon 41-64 Danes ob Vj3., Va6- in '/»9. ter jutri ob 8. uri prekrasna dratna velike ljubezni iz divne Švice Skmm Favetfi Brigite Hormey — Mathias Wiemann Vsi gledalci so do solz ginjeni izjavili, da tako lepega filma še niso videli Katherina Hepburn, Herbert Marschal Žeria v borbi za svoje pravice! Žrtev materinstva! Pretresljiva drama! POZOR! Za dodatek pri vseh predstavah: »Mladinski dnevi" (oba dela). E1 1 Prepoceni vstopnice za koncert v prid ljubljanskim revežem se zde našemu občinstvu, saj takih glasbenih užitkov že dolgo ni imelo, na drugi strani bi pa tudi rado več žrtvovalo za mestne reveže. Zato so vstopnice prvih vrst in tudi cenejše že skoraj vse razprodane ter zato opozarjamo na predprodajo v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Kakor znano, bo koncert, ki ga priredi Glasbena Matica s sodelovanjem svojega zbora, Akademskega pevskega zbora, Ljubljanske filharmonije, Slovenskega vokalnega kvinteta in najodličnejših predstavnikov Glasbene akademije, v petek zvečer ob 20 v veliki dvorani hotela Union. Kot solisti nastopijo r. prof. Glasbene akademije g. Julij Betetto, r. prof. Glasbene akademije Janko Ravnik, docent Glasbene akademije Karel Rupel, r. prof. Glasbene akademije Anton Trost, rof. Glasbene akademije Zora Zarnikova in gdč. judmila Polajnarjeva. Ljubljanski filharmoniji bo dirigiral Nilco Štritof, zbor Glasbene Matice bo vodil Mirko Polič in Akademski pevski zbor nastopi pod vodstvom Franceta Marolta. Prav za prav torej več koncertov hkrati in akcijski odbor za zimsko pomoč si sedaj beli glavo, kako bi uni-onsko dvorano razširil in podaljšal, da bi vsaj vsi stalni dobrotniki ljubljanskih revežev mogli na koncert. 1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana gostilničarja Anžič Josipa Pogreb pokojnega bo danes ob 5 popoldne iz Litijske ceste št. 49 na pokopališče v Štepanjo vas — Uprava združenja. 1 Ekskurzija študentov Akademije likovnih umetnosti iz Zagreba, ki je bila najavljena za danes, dne 21. t. m., je odgodena za nedoločen čas zaradi zadržanosti prof. Krsta Hegedušiča. 1 Šentpetrski dekliški krožek vabi članice in mladenke, da se polnoštevilno udeleže pogreba mame naših članic g. Marije Krištof, ki bo danes ob pol 3 popoldne. 1 Cajkovskega četrta simfonija je središčna točka na koncertu Ljubljanske filharmonije, ki bo v ponedeljek, 22. t. m. v okviru bolgarskega tedna v union- da sta se preplašeni in ogorčeni takoj zatekli v sosednjo trgovino. Radovedneži so se nabrali v velikem številu in da je bil njihov užitek popoln, se je ustavil še tramvaj. Na tiru je namreč ležala pre-vrnjena posoda za barvo in vestni tramvajski voznik si je ni upal povoziti. Škodo trpita seveda obe gospodinji precejšnjo, saj bo lepe obleke le težko očistiti. so torej odslej zelo važna listina. Vsakokrat poslednji kupon naj vsaka stranka zelo skrbno shrani, ker bo morala z njim, če nastopi mobilno ali vojno stanje, dokazati, da ima še vedno pravico do prejemkov. S prejemnikovo plačilno knjižico in z njegovim zadnjim kuponom se bo moral pri najbližji državni blagajni izkazati tudi pooblaščenec. Prejemnik sme pooblastiti svojo zakonito ženo, zakonske ali pozakonjene otroke ali svoje starše, da smejo namesto njega prevzemati njegove prejemke. Svoje pooblastilo vpiše na drugi strani plačilne knjižice. Pooblastilo mora overili pristojna občina. Če se kdo pred mobilizacijo preseli s področja ene na področje druge izplačilne blagajne (finančno direkcije itd.), mora predložiti svojo plačilno knjižico za mobilno in vojno stanje novi izplačilni blagajni, du le-ta vpiše vanjo nastalo spremembo in da ga sprejme v evidenco v svoji knjigi za mobilno in vojno stanje. Za vse umrle državne upokojence, invalide in oslnle vojne žrtve, morajo njih svojci plačilne knjižice vrniti pristojni izplačilni blagajni, ki je vpisana na prvi, ob spremembah pa na tretji notranji strani plačilne knjižice. Vsi državni upokojenci, stanujoči v Ljubljani, ki jim izplačuje prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj dvignejo 6voje plačilne knjižice za mobilno in vojno stanje v njenem poslopju na Poljanski cesti št. 2, v sobi št. 5, in sicer po teni-le vrstnem redu: v ponedeljek, dne 22. aprila 1940, z začetno črko imena od A do D; v torek, dne 23. aprila 1940, z začetno črko imena od E do J; v sredo, dne 24. aprila 1940, z začetno črko imena od K do L; v četrtek, dne 25. aprila 19-10, z začetno črko imena od M do P; v petek, dne 26. aprila 1940, z začetno črko imena od R do T; v soboto, dne 27. aprila 1940 z začetno črko imena od U do Z. Zamudniki jih dobe dne 27. aprila 1940. Svojo istovetnost mora vsakdo dokazati s kuponom čekovne nakaznice, po kateri so mu bili izplačani prejemki za april 1940. Če hoče kdo dvigniti knjižico po pooblaščencu, mora le-temu izročiti nekolkovano pismeno po oblastilo in kupon za april. Cerkvena glasba A. Jobst: Kraljici miru. Štiri lahke Marijine pesmi za moški zbor— kakor nalašč za bližajoči se maj. — Res so lahke. Pa še boljše priporočilo nosijo v sebi: lepe so — po glasbeni vsebini in prijetne ušesu in srcu. Zraven živahne, odločne, pa tudi mile kakor n. pr. druga: »Devici Mariji«, ki se zdi v novejši čas prenesena I.ebanova na isto besedilo, saj ima celo isti ritem; ali četrta: »O Gospa moja«,ki se iz recitativnih početkov preko nežne melodične sredine čisto naravno razvije v krepek konec. — Skladbe so na splošno homofonske, vsi glasovi hkrati izgovarjajo; kakšno mesto pa tu in tam poživi rahla imitatorična polifonija: glasovi se za trenutek posnemajo in samostojno razpletajo, pa se zopet brž vsi strnejo v enoten skupen glasben tek. Pesmi količkaj izvežbanim zborom ne bodo delale težav; saj so pisane diatonično v jasnih lepo, polnozvenečih harmonijah. Kar jc redkih alternacij, se še te lahko opuste, saj je skladatelj take alteracijske predznake večinoma že sam dal v oklepaje. — Če bodo pesmi krepko zapete, bodo pevcem in poslušalcem v užitek in veselje. — Cena 6 din. Naročajo se pri skladatelju v Žirek. K. £fova popolna gimnazija v Ooiu na Oraču Belgrad, 19. aprila. Danes je bila z uredbo kraljevskih namestnikov spremenjena nižja gimnazija očetov domini-kancev v Bolu na otoku Braču, ki ima tudi realne oddelke, v popolno. To je zelo velika pridobitev ne samo za ta otok in mesto Bol, temveč za vso Jugoslavijo, ker je ta gimnazijski konvikt pravi sanatorij, kjer se zbirajo dijaki iz vseh krajev Jugoslavije. Za nas Slovence pa je ta zavod posebno zanimiv že zaradi tega, ker imajo naši vodilni politiki za razvoj zavoda posebne zasluge. L. 1928. je dr. Korošec bil oni, ki se je toplo zavzel, da dobi tamkajšnja gimnazija pravico javnosti, 1. 1939. pa je minister g. dr. Krek kot namestnik prosvetnega ministra odobril, da se na tej gimnaziji odpro tudi realni oddelki. Do sedaj je izšlo iz tega zavoda šestnajst profesorjev oziroma srednješolskih učiteljev, ki so začeli poučevati prav v tem zavodu. Tudi naš skladatelj Blaž Arnič je nekaj časa poučeval na tem zavodu. Še danes poučujeta na tem L|yhawni krik Ob 10'30 dop. (jnižane cene) ter ob 15, 17, 19 in 21 Kino Union Najbolj oboževani ljubimec filmskeea plaina, nepozabni Rudolf iz »Mayerlinga» CHARLES BOYER in lepa šarmantna Irene Dunne v prekrasni ljubavni romanci, v filmu svetovnega usoeha! 1 Že poročen Je obljubil poroko. V petek popoldne se je zatekla neka P. M. iz okolice Litije na policijsko stražnico in prosila za pomoč. Srečala je namreč na cesti možakarja, ki ji je pod pretvezo, da se bo z njo poročil, izvabil nad 10.000 din. Policijski stražnik je dotičnega moža prijel in od-vedel na policijo, kjer so ugotovili, da je mož že poročen in da ima družino. V mesecu januarju se je osebno odzval na oglas, ki ga je P. M. dala v časopis. V ženitovanjskem oglasu je iskala moškega srednjih let s stalno službo. Prijeti možakar se je pri prvem obisku predstavil kot železniški uslužbenec in navedel napačno ime. Povedal je, da ima vilo v Ljubljani, ki jo še ni popolnoma uredil, in se zmenil, da se bo poročil s P. M. Ta mu je na obiskali v Ljubljani — našla sta se v gostilnah — posojala tisočak za tisočakom. Končno pa je zvedela, da se je njen znanec poroči'. Ko je stvar natančneje preiskala, je spoznala, da novoporočenec sploh ni njen znanec. Nastdla je nekomu, ki jo je olajšal za nad 10.000 din. Ko ga je srečala v Ljubljani, ga je dala prijeti in šele na policiji zvedela za njegovo pravo ime. Posledice za »ženina« seveda ne bodo majhne. zavodu dva Slovenca, namreč kateliet o- Ljudevit Debeljak in profesor za fiziko in matematiko g. Ivan Burger. Slovenski dijaki naletijo tam na topel sprejem. Slovenskih dijakov je tam nekaj nad dvajset, in sicer iz zelo uglednih slovenskih družin. Hudo bolnih dijakov tam seveda ne sprejemajo, toda slabotni dijaki si tam hitro okrepe svoje zdravje. Direktor gimnazije, s katerim sem tu osebno govoril, je ves navdušen nad odličnimi uspehi, nadarjenostjo in marljivostjo slovenskih dijakov. V tej gimnaziji nam slovenski dijaki res ne delajo sramote, vsaj tako sklepam iz razgovora z g. direktorjem. Zavod je zerajen na krasni morski obali, milo podnebje najbolj ugodno vpliva na fizični in umski razvoj gojencev ter se njihovo število stalno veča. Še ena zanimivost za slovenske dijake. Ravnatelj dr. Rabadan mi je izjavil, da bo v začetku šolskega leta 1940-41 začel z obveznim tečajem slovenščine, tako da bodo imeli naši dijaki priliko, da se vadijo tudi v svoji materinščini. Pri tem pa na i vam povem, da so stroški za dijake v tem konvlktu za dalmatinske razmere izredno nizki, približno laki, kakor v Sloveniji. Mnenja sem, da bi bilo slovenskim staršem, ki imajo slabotne sinove in bi jim radi poskrbeli dostojno vzgojo, svetovati oziroma opozoriti na ta odličen srednješolski zavod. C. K. škofja Loka Vest, da bo naše Prosvetno društvo priredilo 2. junija t. L veliko tombolo, je vzbudila še sedaj toliko zanimanja med V6emi prebivalci mesta in okolice, da moremo reči, da bo ta tombola res uspela v vsakem ozlru Pa saj bodo tudi dobitki zares taki, da ot bo nikomur žal, dati 3 din za tablico in 2, junija zadeti v Škofji Loki prvovrstno telico, več moških in ženskih koles, radio-aparat, kuhinjsko opravo, več vreč moke, cele zaboje sladkorja, masti namiznega olja itd itd. Kakor delavec in kmet, obrtnik in uradnik bo mogel vsak zadeti stb: primeren dobitek dobre kvalitete in velike, vrednosti. Zato pa h'tro sezimo po tab':.ah, ker po vsej Gorenjski gre glas da v Skolji Lcki sreča čaka msl Osebn: vesti, V 6. skupino ie naptedoval na drž. meščanski šoli mešč. šolski učitelj g. Fr. Košca. Pri okrajnem glavarstvu se je poslovil in odšel na novo službene mesto v Ljubljani g. V. Kur', na njegovo mes'o pa je prišel g Rudo'f Fajs, ki je do sedaj služil v Nišu kot uradniški pripravnik. Kino »Društveni dom« bo danes in jutri predvajal krasen film »Serenada«. Lepa glasba in še lepša V6eb'na nežne ljubezni. Nedavno je bil redni občni zbor Obtrniškega društva, na katerem je bilo videti in slišati razveseljiva dejstva, da je člane prepojil duh sveže volje in elan spraviti društvo v polno razgibanost in živahno društveno življenje, ker, kot nam je znano, je to društvo životarilo v popolnem brezdelju skozi cela zadnja tri leta Kot pričetek v vsa na dnevnem redu stavljena pereča gospodarska vprašanja je prireditev velike obrtniške tombole, ki jo društvo priredi v nedeljo, 7. julija t. 1, z izredno bogatimi dobitki. Tablice se bodo prodajale po 3 din za komad Čisti donos tombole je namenjen gradnji novega Obrtn škega doma, katerega mora naše starodavno mesto tudi ž" enkrat dobiti. Javnost že danes opozarjamo na to vt • liko obrtniško prireditev. Kranj Koncert APZ v Narodnem domu bo v st«. ' 24. t. m. ob 20.30. Opozarjamo občinstvo, naj r takoj preskrbi vstopnice v predprodaji. Akademski pevski zbor nastopi pod vodstvom g. Fr. Marolta v glavnem z istim programom kakor na svoji turneji po državi. Občni zbor okrajne JRZ bo v ponedeljek ob 2 popoldne v pisarniških prostorih JRZ hotel Jelen. Na občnem zboru govori minister in senator g. dr. Kulovec. Kino Šmartinski dom. Na sporedu je danes ob 7 zvečer »Ultimat«, ob 9 pa »Kapetanova hči«. Lahkomiselna agitacija ogroža delavski pokojninski sklad Maribor, 20. aprila. Leta 1936 je ustanovila največja mariborska tekstilna tovarna J. Ilutter in drug pokojninski sklad za svoje delavstvo, Bil je to pri nas prvi tozadevni korak, ki je pokazal izredno socialno pojmovanje lastnika podjetja. Tovarna j. Ilutter in drug, ki je že poprej prednjačila z višjimi mezdami, je z ustanovitvijo lastnega pokojninskega sklada hotela še bolj povezati stike med delavstvom m lust-nikom podjetja ter je bila pripravljena v ta namen žrtvovati velike vsote. I/ pokojninskega skladu bi prejemali pokojnino vsi delavci, ko dosežejo starost 60 let ul L pu že prej, če postanejo za delo nesposobni. Na ta nncm je hotela tovarna preskrbeti svojim delavcem njihovo starost, ko ne hudo več sposobni za delo Delavci si od svoje mezde ne morejo nikoli toliko prihraniti, da bi od tega v starosti primerno živeli. Res da je sedaj s posebnim zakonom uvedeno obvezno starostno zavarovanje vsega delavstva, toda zneski, Ki jih dobivajo delavci kot pokojnino ne bodo veliki. Tovarniški pokojninski sklad pa bi omogočil vsem delavcem Hutterjcvega podjetja prav primerne pokojnine. Vsakdo bi pričakoval, da se bodo delavci sami zavedali iz: redne važnosti take ustanove ter bodo z vsepn silami podpirali prizadevanja podjetja, ki Jim hoče samo dobro. V resnici pa temu ni tako ter je naletelo podjetje pri delavcih na nepričakovan odpor. ... Tvrdka plačuje v pokojninski sk.ad toliko kakor vsi delavci skupaj. Razen tega se je obvezala. da bo dajala skladu tudi brezobrestna posojila. Sprva je obstojala namera, da bi se s sredstvi sklada gradile hiše za stanovanja IlutterjevLh delavcev. Tvrdka je kupila na lo; brežju obsežno zemljišče, na katerem naj bi se zgradila cela delavska naselbina, /.gradilo pa se je le 20 hiš, in sicer dvostanovanjskih vil z vrtovi. Stanovanja imajo vso udobnost s kopalnicami, napravljen je bil tudi za vso kolonijo lasten vodovod. Zanimanje za gradnjo his pa je med delavstvom nenadoma splahnelo, v veliki meri zaradi tega, ker med Pobre/.jem in mestom ni mostu ter je zveza z brodom negotova. Hiše, ki so že zgrajene, pa se ne obrestujejo dobro. Najemnina znaša namreč samo 310 din. Tvrdka je svoj čas predlagala, naj bi se najemnine preuredile, in sicer tako, da bi plačevale družine, pri katerih služi en član, staro najemnino 310 din, družine, v katerih služita dva člana, bi plačale 350 din, tiste, v katerih služijo trije člani, 400 din in družine s štirimi zaposlenimi člani 450 din. la predlog je bil gotovo umesten, saj je takšna najemnina za udobno opremljeno stanovanje še vedno zelo nizka. Odbor, ki upravlja v imenu delavstva pokojninski sklad, pa je ta predlog odbil. . , Tvrdka ima moralno dolžnost skrbeti, na bodo dobili delavci svoje pokojnine tudi izplačane. Zato je vedno skrbela, da bi se imo-\ i na pokojninskega sklada naložila z dobrim obrestovan jem. Letos se je nudila lepa priložnost, da bi se imovina plodonosno naložila. Mestna občina mariborska je sklenila, da najame posojilo 2,500.000 din za zaščito dece. Tvrdka J. Ilutter in drug je ponudila to posojilo v znesku 2,500.000 din v imenu pokojninskega sklada mestni občini, ker pu ima pokojninski sklad samo 600.000 din gotovine, je bila tvrdka pripravljena posoditi manjkajoči znesek 1,%0.l!00 din brezobrestno. Vse obresti, ki bi jih plačevala mestna občina mariborska, bi pripadale skladu, kateremu bi nosilo 2 in pol milijonsko posojilo 8%. Gesta, ki jo je pokazala s tem tvrdka, je bila res kavalirska, pa vendar jo je delavstvo na zadnjem občnem zboru pokojninskega sklada odbilo. S tem so člani pokojninskega sklada sami onemogočili plodonosno naložitev društvene imovine. Opaža se v vrstah tovarniškega delavstva zadnje čase vse bolj živa agitacija proti pokojninskemu skladu. Agitacija prihaja iz takih krogov, ki imajo menda interes na tem, da se razmere med delavstvom in lastništvom podjetju čim bolj zaostrijo. Gotovim strokovnim organizacijam pač ni Itžeče ua tem, da bi bilo delavstvo zadovoljno s svojim položajem, ker vedo, da bi se jim jvotein izmuznilo iz njihovih rok. Potem pa so agitutorji, ki hujskajo člune, tudi med delavci samimi. So to ljudje, ki so si pridobili vpliv na sodelavce ne z dokazi svoje delavnosti, temveč /. dobrim jezikom, in ki mislijo le na svojo trenutno korist. Računajo, da bodo dobili povrnjenih nekaj sto dinarjev, ki so jih vplačali v sklad, če se ta sklati razbije. Delavstvo jim naseda, ker ne pomisli, tla ogroža s tem svoje lastne koristi. Poti takimi okolnostmi skoraj ni čuda, da je tudi tvrdka izgubila potrpežljivost ter zahteva zdaj od svojega delavstva, da se končivo-veljavno izreče, ali naj društvo za starostno preskrbo še obstoja ali ne. Priredila bo te dni posebno glasovanje med delavstvom. Če se večina delavcev izreče za likvidacijo pokojninskega sklada, bo dobil vsak član takoj povrnjene vplačane prispevke. Kakor že omenjeno, ti zneski ne bxlo veliki, saj je vsak vplačal v fond dosedaj le razmeroma neznatno vsoto. Dosti večjo korist l>o imela z likvidacijo fonda tvrdka sama, saj bo dobila povrnjenih 2,500.000 din, ki jih je ona vplačala v ta sklati. S tem pa bo smatrala tvrdka svojo socialno nalogo za končano ter bo delavstvo prepuščeno svoji usodi. Upati je, tla se bodo med delavci tovarne Ilutter našli trezni ljudje, ki bodo dobro premislili škodo, ki nastane zaradi likvidacije penzijskega sklada ter bodo znali preprečiti škodljiv vpliv razdiralnih elementov. perilo ugodno pri LAMA, Maribor m Zaključek Kohanskega tedna. Sinoči je priredila v okviru Kohanskega tedna igralska družina Rdečega križa iz Selnice ob Dravi v dvorani Zadružne gospodarske banke narodno igro »Revček Andrejček«. igralci iz Selnice so dosegli popoln uspeh. Podali so igro v svojem domačem koban-skem narečju ter tako še podčrtali zanimivo sliko svojega vaškega življenja. Obisk je bil izreden ter je dosegla prireditev popolen uspeh. Danes je zaključek Kobanskega tedna. Dopoldne ob 10 nastopi mladinski pevski zbor iz Selnice ob Dravi. Po koncertu bo pa predaval o Kobanskem in slovenski umetnosti akad. slikar Franjo Golob, ki bo imel nato vodstvo po razstavi slikarja Lojzeta Sušmelja. m Poročil se je včeraj v cerkvi Matere Milo<- I sti višji poštni uradnik g. Bizjak Franc z gdč. Ma- ] rinič Milico iz Bfelgrada. Obilo sreče in božjega-' j m Zveza vel. sester sv. Klare priredi danes popoldne ob pol petih v dvorani Zadružne gospodarske banke lepo MLakarjevo igro v petih dejanjih »Zgubljena Marla*. m Danes zadnji dan Sušmcljove razstave. Se danes je odprta v mali dvorani v L nadstropju Uniona razstava- slik mladega, izredno talentiranega akad. slikarja Lojzeta šušmelja. Razstavljene slike priobčujjo na svojstven način življenje obmejne kobanske pokrajine. Ljubiteljem lepih slik se nudi ugodna priložnost, da si okrase svoje stanovanje z umetnino velike vrednosti. m Prihodnja dramska premiera v mariborskem gletlališču bo v kratkem. Uprizori se učinkovita švicarska drama »Izdaja pri Novari«. m Fantovski mhek Maribor II. V ponedeljek predava na sestanku Kovačič Ton« o socialni politiki. Udeležba obvezna! m Prosvetno društvo Temo priredi danes popoldne ob pol 3 in zvečer ob pol 8 v Slomškovem domu na Pobrežju ljudsko igro »Revček Andrejček«. Režira Rupnik Franc. Somišljeniki prosvetnega pokrela na Tezaem vljudno vabljeni._ ~~ LIEŠOLEJ voščeno platno, preproge, zavese odeje kupite najceneje pri »OBNOVA«, F. Novak, Jurčičeva 6 m V Ljudski univerzi predava jutri znani komponist in mmzikolog dr. Božidar širola iz Zagreba o temi »Od ljudskih glasbil do modernega orkestra«. Zanimivo predavanje pojasnjujejo ski-optične slike. m Dijaški kuhinji je poslal odvetnik dr. Franjo Lipold din 250,— kot presežek iz zbirke med mariborskimi odvetniki za venec na krsto pokojnega sodnika dr. .Vladimirja Travoerja. .Vsem iskrena hvala. m Magdalenčani! Danes vsi na sestanek po deseti maši našega prosvetnega društva v društvenih prostorih! m V počastitev spomina g. A. Korošca, načelnika v poljedelskem ministrstvu, je daroval g. dr. Z. Zemljič Karitativni zvezi v Mariboru din 100. Iskrena hvala! in Nagrade dijakom za najboljše spise u zadružništva. Zveza oabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Belgradu je razpisala tudi letos nagrade za najboljše spise iz področja zadružništva. Temu pozivu so se odzvali v velikem številu dijaki in dijakinje drž. trgovske akademije v Mariboru, ki so dobili 10 nagrad. Denarne nagrade po 150 din so dobili: Šuligoj Ciril, Wretzel Germana, Kos lludi; denarno nagrado po 100 din: Šentjurc Mira, Berglez Beno, Hecl Vilibald; denarno nagrado' po 50 din so dobili Kunej Leopold, Narat Katica, Kotnik Berta ter Močivni-k Vera. m Vinska razstava in vinski sejem v Svečini. Dne 5; maja priredi vinarska podružnica v Svečini v prostorih banovinskega posestva I.. vinsko razstavo s sejmom. Razstavljeno bo 132 vzorcev vina in sicer 40 mešanih, 72 sortiranih, 12 vzorcev starega in 8 vzorcev rdečega vina. Na prodaj bo okrog 1200 hI kakovostno prav dobrega do odličnega vina j)o zmerni ceni. Za obisk razstave vlada veliko zanimanje tudi med Mariborčani. m Vinotoč Makovec, Vinski dol pri Mariboru. o t v o r j e n. m Zdravniško dežurno službo za člane OUZD vrši danes dr. Ivan Turin, Linhartova ulica 12- č»K0$»t UCi Ptssj Kriezoškcf dr. Ivan Tomažič častni občan občine Ptujska gora. V sredo, 17. t. m. se je pripeljal mariborski vladika g. dr. Ivan Jožef Tomažič na birmovanje na Ptujsko goro, kjer mu je bil prerejen nad vse lep in prisrčen sprejem. Na več krajih so bili postavljeni številni veliki mlaji, s hiš so plapolale zastave in tudi številna okna so bila okrašena z venci Ob vladikovem prihodu je zaigrala domača godba koračnico v pozdrav, nato pa so ga pozdravili: župnik g. p. Konstantin Ocepak, šolski upravitelj, šolska deca, zastopniki FO, DK, gasilcev in finančne kontrole ter drugi. Nazadnje pa je pozdravil Prevzvišenega z lepim govorom podpredsednik občine v imenu obolelega župana, ki se je vladiki zahvalil za vso skrb in naklonjenost, katero je izkazal in jo še sedaj izkazuje do ptujskogorskega Marijinega svetišča. Zahvalil se je posebno zato, da je uslišal prošnjo občine, ki je prosila, da bi prišli na Ptujsko goro redovniki in prevzeli v svoje varstvo to širom Slovenije znano svetišče. Za zasluge, ki jih je Ptujski gori storil, ga je občinski odbor na svoji seji dne 17. marca t. 1. imenoval za svojega častnega občana. Podžupan je nato izročil Prevzvišenemu krasno izdelano diplomo. Knezoškof se je za vse pozdrave vidno ginjen zahvalil vsakemu posameznemu, posebno pa že občinskemu odboru za izkazano čast in pozornost ter izjavil, da mu je bila Ptujska gora vedno pri srcu in da mu je ta znamenita božja pot posebno v zadnjih letih mila in draga, ko vidi tako lep napredek svetišča, odkar ga vodijo oo. mino-riti. _ Ob tej priliki je bila Prevzvišenemu izročena tudi krasna nova knjiga »Ptujska gora«, ki jo je napisal univ. prof. g. dr. France Štele iz Ljubljane in jo je izdala Družba sv. Mohorja. RoyaI Kino, Ptuj. »Sergcant Berry«, priznan Iilm odlične kakovosti sc predvaja samo še danes v našem kinu. V naslovni vlogi nastopa Hans Albers. Prihodnji spored: »Ječa brez rešetk«. Veliko delo resničnega doživetja in stvarnosti. Smrtaa žetev. V Novem Celju je tc dni umrl 47 letni kovač Spolenak Ivan z Brega v Ptuju. Naj počiva v miru! Mestno polavarstvo razglaša, da poteče rok starim 1 dinarskim kovancem 20 aprila, 20 dinar-skim 30 aprila. 2 dinarskim in 0.50 parskim 16. avgusta » 1. Do tega časa se lahko tudi zamenjajo start | 50*dinarski novci pri Narodni banki, finančnih drž. j blagajnah ia davčnih upravah * blagoslova. c Novi kulturni podvigi v Celja. K hvalevredni reminiscenci pod tem naslovom je treba dodati nekaj pojasnil: Nihče pač ni jiozabil na nastop akademskega pevskega zbora, nihče, na Jakopičevo razstavo in njegovo predavanje, nihče na literarni večer ljubljanskih lite-ratov in kar je še omenjenega v tej notici. V spomin je treba poklicati še vse drugo veliko kulturno delo, ki so ga opravljala kulturna društva ne samo pred desetimi leti, marveč tudi vso dobo za tetn in tudi letos: Kat. prosvetno društvo in Ljudska univerza sta zaključili točno po svojem načrtu svojo predavanja, vsa pevska društva so pripravila svojej, koncerte, imeli smo simfonični koncert Glasbene Matice in celjske vojaške godbe, bilo je kar. več slikarskih razstav, gledulišče je zaključilo svoja redna gostovanja, tako da pač ne more biti nikomur v napotje, če se je odločil krog kulturnih delavcev tudi lc*os vsaj ponoviti' v novih prilikah in za sedaj doraščajočo generacijo vse ono zaslužno kulturno delo, ki se je izvršilo pred desetletjem pač za takratno dobo. Obžalovati bi bilo, če bi s tem svojim hotenjem prišli vnavzkriž s stremljenjem kakih dragih res kulturnih organizacij, kakor je obžalovati, da so resnični novi podvigi zvezani s prevelikimi stroški. Da se pa kulturni delavci najdejo pri skupnem delu in združijo v skupnem hotenju, more in mora pa tudi javnost pozdraviti brez ljubosumnjn._ Gledališče Nedelja, 21. aprila, ob 15: »Cigan baron«. Znižane cene. Ob 20:' »Vdova -RoHinka«. Znižane cene. V korist Združeuja gled. igralcev. Vljudno sporcČam cenj. odjemalcem, da sem svoje poslovne prostore preselil iz Dr. Gregorja Žerjavove ulice 3/1 na klavni trg št. 16, v prostore bivše trgovisie s steklom Vtfešsser Cenj. odjemalcem se še nadalje priporočam. ANTON DOBROTINŠEK, elektro- in radiotehničuo podjetje, CELJE, telefon 240. c Važno za športnike! Nameravana prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Borutom bo danes ob pol 3 na igrišču pri Skalni kleti in ne v Gaberjah, kot je bilo prvotno določeno. c Gledališka družina v Celju bo uprizorila danes ob 4 popoldne v celjskem mestnem gledališču opereto »Moč uniforme«. Sodeluje vojaška godba. Vse Celjane, kakor tudi okoličane, in ker so železniške zveze zelo ugodne, tudi občinstvo iz sosednjih krajev, vabimo k polnoštevilni udeležbi. c Ljubljanska opera priredi v torek, 23. aprila v celjskem Mestnem gledališču Dvoiakovo opero Rusalko*. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. c »Križ in sovjetska zvezda« ponove danes ob pol 5 pop. v Mladinskem domu v Gaberjih. c Celjski kulturni teden bo letos od 28. aprila do 4. maja. V mali dvorani Celjskega doma bo razstava slik mojstra Jakopiča in osnutkov kiparja Bernekarja. Dne 29. aprila bo v isti dvorani Jakopičev večer. Dne 30. aprila bo prav tain koncert slovečega virtuoza Roberta Soetensa in pianistke Suzane Roche, ki pravkar zaključujeta svojo turnejo v Sloveniji z nad vse uspelimi koncerti v Ljubljani in Mariboru. Ostale prireditve, ki so tudi bile še v načrtu, je moral odbor zaradi neugodnih razmer preložiti na jesen. c 76 letni starček utonil v potoku. Pred dnevi so našli ljudje v Trški gorci pri Kalobjih v potoku mrtvega 76 letnega preužitkarja Gradiča Ignaca iz Krajnih dol. Ležal je v potoku na trebuhu, ni pa imel po telesu nobene rane ali znakov nasilja. Pri njem so našli 105 din. Gradiča so odpeljali na njegov dom in ga pokopali na pokopališču v Kalobjih. Ugotovljeno je, da se je Gradič usodnega dne vračal vinjen na svoj dom in padel v potok, kjer se je zadušil. c Mestno poglavarstvo v Celju razglaša, da je odlaganje smeti na Sp. Lanovžu prepovedano ter odrejeno novo smetišče v opuščeni strugi Voglajne v Zavodni. Proli kršilcem te prepovedi bo uvedeno kazensko postopanje. c Predavanje o kočevski zemlji in narodno-obrambnem delu bo v ponedeljek, 22. aprila ob 8 zvečer v risalnici meščanske šole v Celju pod okriljem celjskih podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda. Predaval bo potovalni učitelj g. Ostanek iz Ljubljane. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Vstopnina bo 2 din, dijaki imajo prost vstop. Ker je snov predavanja za današnje čase zelo aktualna, vabimo občinstvo k polnoštevilni udeležbi! c Celjski zvon ima redno pevsko vajo jutri, v ponedeljek ob 8 zvečer za moški zbor in v četrtek za mešani zbor. c Šoferski izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega okraja bodo v ponedeljek, 29. aprila ob 8 zjutraj na okrajnem načelstvu v Celju. Kandidati naj tozadevne prošnje čimprej vložijo na okrajnem načelstvu v Celju. Sevnica »Gosposka kmetija« ima naslov veseloigra, ki jo bo vprizorilo krško Prosvetno društvo danes popoldne ob pol 4 v Slomškovem domu. Sodeluje društveni šramcl s petjem, St. Vid pri Grobeinsm Zadnjo nedeljo v marcu 6C je pri nas vršila velika slovesnost. Naša mlada dekleta, ki so pozimi obiskovala gospodinjsko-nadaljevalno šolo pod vodstvom nadvse požrtvovalne učiteljice gdč. Ivanke Podreka, so obhajala zaključek te šole. Prvič se je pri nas vršila gospodinjsko-nadaljevalne šola, kajti njena voditeljica, ki je znana kot prired'teljica takih tečajev tudi že po drugih krajih naše domovine, je šele prvo leto med nami in jc tudi takoj spoznala, da 60 tudi pri nas dekleta željna in potrebna gospodinjske izobrazbe Kako so pa tudi z veseljem dekle-ta hodila v šolo! Veronauk jih je poučeval g. župnik Kol ene. Uspeh je bil odličen. To nsai je pokazala ob zaključku šole sijajna razstava kuharskih in ročnih izdelkov. Veselje je bilo gledati starše in ostale obiskovalce le razstave, kako so se čudili krasnim izdelkom in izjavljali, da kaj takega v Št. Vidu še ni bilo. Tudi izpit so gojenke vzorno opravile. Postregle 60 s čajar.ito in tudi tu pokazale svojo sposobnost. Prepričani smo, da ie ta šola rodila že prvo leto najlepše sadove. Naši požrtvovalni gdč. učiteljici pa izrekemo zahvalo za trud ter ji želimo zdravja in da bi še naprej izobraževala našo mladino v šuu ul izven nje v tem smislu. Tako naj bo uvlu za narod, da ga bo narod cenil, — Starši. fjCf cbvžavi * Zveza Hrvatskega Zagorja s Slovenijo. Te dni se je mudil v Varaždinu načelnik prometnega odseka zagrebške železniške direkcije Horvat, ki je pregledal proge v Varaždinu in Medjimurju. Obenem se je načelnik zanimal za eventuelne spremembe novega voznega reda, ki stopi v veljavo 15. maja. Načelnik se je prepričal, da zagorski vlaki v Čakovcu nimajo zvezo s Slovenijo in morajo tam potniki čakati na zvezo po 4 in še več ur. Vsekako bi bilo potrebno, da dobijo zagorski kraji zvezo s Slovenijo že s 15. majem. * Prvi izpit «a p»imarija. Po odredbi ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje mora vsak zdravnik, ki hoče postati primarij, opraviti poseben izpit Kot prvi jugoslovanski zdravnik je opravil ta izpit Specialist za bolezni v nosu, ušesih in grlu dr. Franjo Kant iz Banjaluke, nakar je bil imenovan za primarija državne bolnišnice v Ba- njaluki. . * Nov most čez Savo pri Bosanski GradiSki. Dela za novi most čez Savo pri Bosanski Gradiški na glavni cesti Banjaluka-Belgrad so zadnji čas zelo pospešili. Novi most bo veljal 29 milij. din, dolg bo 300 m in bo tako visok, da se bo promet z ladjami po Savi nemoteno razvijal. Most bodo izročili v promet letos avgusta meseca. * Požar uničil celo vas. V petek opoldne je nastal v vasi Ribniku pri Gospiču požar. Ogenj je zajel celo vas. Zgorelo je 15 hiš. Ljudskih žrtev k sreči ni bilo. Zgorelo je pohištvo, hrana in živinska krma, kolikor je je že bilo. 'Živina je bila na paši in to jo je rešilo. Požar so zanetili otroci. _ * Tudi iz Zagreba bodo izgnali tujce, ki niso prijavljeni. Zagrebška policija pripravlja revizijo dovoljenj za prebivanje vsem tujcem, ki se mude v Zagrebu. Kakor se je izvedelo, bodo vsi tujci, ki bivajo v Zagrebu, pa niso zaposleni, izgnani iz države ali pa jih bodo internirali. Ker je v Zagrebu več tisoč tujcev, bo revizija dovoljenj težko delo. Ta odredba bo prav zadela tiste tujce, ki niso prijavljeni in so se krili po raznih hišah. Zagovarjati se bodo morali tudi vsi tisti, ki so ščitili te ljudi in jih niso prijavili policiji. * Najmlajši zakonski par v Zagrebu. Te dni je bila v zagrebški cerkvi sv. Blaža nenavadna poroka. Poročila sta se bivša dijakinja 4. razreda, ki je stara 15 let, in ženin, lu je star 18 let. Poroka bi morala biti že pred dnevi, pa je bila odložena, ker je bilo potrebno dovoljenje višjih cerkvenih oblasti. To je gotovo najmlajši par v Zagrebu. * Ciganska ženitniaa. Pred kratkim ustanovljeno cigansko prosvetno društvo v Arandjelovcu je te dni priredilo gledališki večer. Uprizorili so »Cigansko ženitnino«, ki .jo .je spisal gimnazijec Predrag Boškovič. Boškovič, ki se je rodil na periferiji Arandjelovca, je zrastel med ciganskimi otroci in prav dobro pozna cigansko življenje. Da bi pomagal svojim tovarišem iz otroških let, je dal pobudo za ustanovitev ciganskega prosvetnega društva, ki ga sam vodi. Njegova drama je žela tako pri ciganih kakor tudi pri prebivalstvu Arandjelovca veliko priznanje. Zato je Boškovič sklenil, da bo spisal še nadaljnje delo iz ciganskega življenja, ki ga bodo prav tako uprizorili člani ciganskega prosvetnega društva. * Smrtna nesreča v Slavoniji Milan Uzelac, logar Brodske imočne občine, in njegova žena sta se peljala na motornem kolesu. V vasi Filipovci sta srečala težko naložen voz. Ko je Uzelac videl, da bo zadel v kol. ki je molel daleč iz voza, je hitro zavrl kolo, zaradi česar sta on in njegova žena z vso silo padla na tla. Ženi je jiočila lobanja in je kmalu izdihnila, Uzelca pa so hudo poškodovanega prepeljali v bolnišnico. * Tihotapstvo s tujimi valutami. Pred dvema tednoma smo poročali, da so v Zagrebu prišli na sled tihotapstvu s tujimi valutami. Takrat policija v interesu preiskave ni izdala imen prizadetih. Sedaj se je izvedelo, da sta to češka državljana Viteslav Lapert in Siergfried Tauber. Oba sta se izselila iz Češke in se nastanila v Zagrebu. Lapert je ogoljufal nekega našega državljana, ki mu je dal 600.000 din Laoet je obljubil Zagrebčanu, da mu bo dal ček za 11.000 dolarjev, tako da bi imel svoj denar naložen v neki ameriški banki. Lapert pa nI držal besede. Sledila je ovadba in tako je prišlo do aretacije vse tihotapske družbe. * S 14 leti dvakrat poročen. Hasan Mustafič iz bosanske vasi Babič šteje šele 14 let, pa se je te dni drugič poročil. S tem je postavil rekord, ki ne bo tako hitro potolčen. Po smrti svojega očeta je bil Hasan »najstarejši mož« v družini. Da bi imel več ugleda je sklenil, da se bo oženil. Poročil se je z deklico enake starosti, vendar pa ta otroški zakon ni bil srečen. Po dveh mesecih pa je bil Hasan že sit svoje mlade žene in se je dal ločiti od nje. Ker mu pa samevanje ni več prijalo, je kmalu začel gledati po drugi ženi. Te dni se je Hasan drugič poročil z neko 16 letno deklico. * Poneverjcnje bivšega gimnazijskega ravnatelja. Iz Petrinje poročajo- Končana je preiskava proti ravnatelju realne gimnazije v Sisku Josipu Korlajetu, ki je bil odpuščen iz službe zaradi primanjkljaja 208.000 din. Preiskava je trajala več mesecev. Korlajet je priznal, da je ta denar pone-verjal skozi štiri leta od dijaških pristojbin in šolnine. Preiskovalni spisi so izročeni državnemu to-žilslvu. Tozadevna razprava bo razpisana v kratkem času. * Zakleta hiša. V Potiskem sv. Nikolu pri Somboru je izvršil samomor posestnik Karlo Fieischmaun. Bil je bogat človek, ki pa si je vte-pel v glavo, da bo moral umreti od lakote. V duševni zmedenosti je vzel dvocevko, si nastavil cev v usta in sprožil. Strel mu je raznesel glavo. Zanimivo je, da je bilo v tej hiši izvršenih že več samomorov in ubojev. Prejšnji lastnik hiše Riter je padel kot žrtev »ločina, ki je ostal nepojasnjen, še prej pa je njegova žena izvršila samomor. V isti hiši je neki ruski begunec ubil prvo Fleischmaunovo ženo in nato sam izvršil samomor. * Svinje zgrizla 7 mesečnemu otroku roko. V vasi Boraja pri Šibeniku je zadela družino i kmeta Grge Burazera huda nesreča. Ko je oče bil zaposlen okrog hiše, je zašla v hišo domača svinja in v zibeli staknila 7 mesečnega sinčka. Svinj? je detetu zgrizla ročico do zapestja. V tem hipu jte prišel oče v hišo ln rešil dete gotove smrti. * Na cesti umorjen kmet, ki se ie vračal » sejma. Kmet Joakira Popovič iz Srbske Kapele so je pretekli četrtek vračal iz sejma v Bjelovarju proli domu. Bil je v družbi svojega soseda Gjure Trojančeviča, ki trdi, da sta skočila iz gozda dva moža, ki ju ni poznal, ker je bilo že mračno. Troja ličevič je takoj zbežal v vas Farkaševac, kjer je zbudil občinskega redarja ter ga prosil, naj gre z njim proti gozdu, ker da je njegov tovariš To-povič gotovo že mrtev. Ko sta oba prišla v gozd,