Leto LU? Poštnina plačana * gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 15. novembra 1936 Stev. 264 a Cena 2 Din Naročnina mesečno 15 Din. sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaje celoletno 96 Din, ta inozemstvo 120 Din Uredniitve je ▼ Kopitarjevi «16/111 Telefoni nrednlitvat dnevna služba 205« — nočna 2996, 2994 In 205« Uhaja vsak dan ijntraj, rasen ponedeljka in dneva po praznik« ček. račun t Ljubljana št 10.650 ia 10.549 sa inseratei Sarajevo itv. 756*. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjev« 6. telefon 2993 Za kaj gre Vsakdo čuti, kako so v ospredju našega časa vsebolj malerielna vprašanja. Deloma so to povzročile gospodarske in družabne razmere, ki so se za socialno šibkejše plasti poslabšale in nalagajo mnogim milijonom prvo in najvažnejšo skrb za vsakdanji kruh. Deloma pa je brezobzirno borbo za snovne vrednote izzval tudi vedno bolj naraščajoči materializem, ki je našel svojega najbolj borbenega nositelja v židovsko-komunistični miselnosti, ki snovnosti odmerja prvenstveno vlogo v svetu m življenju. Ako je danes gospodarski egoizem, po katerem se je odlikovala že liberalna doba, tako nepopisno do kraja razvil ne le pri poedincih ampak v celih ljudskih plasteh, ni to le posledica trde borbe za kruh ampak še več morda vdora liberalne in marksistične materialistične miselnosti, ki posest snovnih dobrin smatra za najvišje, kar človek v življenju more imeti. Pri tem pa stalno opazujemo sledečo igro, ki se ponavlja v neskončnost. Revežu, kateremu gre res za košček kruha, spretni agitatorji, ki navadno niso slabo situirani, neprestano dopovedujejo, da je katolicizem in Cerkev poglavitna ovira za blagostanje človeštva Ako ima Cerkev kaj posesti, potem se kaže na tiste njive in gozdove, kakor da bi od njih ves narod mogel brezskrbno živeti. Ako je Cerkev in duhovščina siromašna kakor n. pr. pri nas v Sloveniji, podem se ji podtika, da s svojimi nauki vzdržuje krivični kapitalistični red. Cerkev je tista, ki je proti blaginji delovnih stanov — to se neprestano dopoveduje proletarskemu nemaniču. Tako razumejo nasprotniki katolicizma »n sovražniki Cerkve v vsakem slučaju združiti borbo za vsakdanji kruh — ki je opravičena — z mržnjo in sovraštvom proti Cerkvi. Ali pa gre marksistom res v prvi vrsti za to, da delovnemu ljudstvu pomagajo z boljšim družabnim redom do večjega blagostanja? Ali je položaj delovnih stanov v sovjetski Rusiji, ki je vzorna država za komunistično ureditev družbe res takšen, da bi se mogla staviti za zgled drugim državam, kako je treba skrbeti za delovno ljudstvo? Rusija — s svojim sistemom rekordnega dela, ki je danes edina delovni sistem v sovjetiji? Rusija, — v kateri je kmet socialno manj zaščiten kakor v nekdanjem fevdalnem sistemu? Kjer se leto za letom pojavlja stradež in lakota I Kjer se pač dobro godi vladajoči plasti vodilnih boljševikov, desetine milijonov delavcev in kmetov pa mora pod trdo diktaturo le verjeti, da so neskončno srečnejši kakor njiliov evropski ali ameriški tovariš. Ni videli, da bi bila glavna skrb rdečih samodržcev ustvariti ljudem čim preje obljubljeni paradiž na zemlji. Z mnogo večjo vnemo podirajo cerkve in božje hrame, širijo brezboštvo in napovedujejo vojno Bogu. Kako zatreta sleherno božjo sled v dušah, to mnogo bolj briga boljševike kakor pa skrb, kako ljudem preskrbeti človeka vredno življenje. Boj proti Bogu je gonilna sila komunizma. Tudi v Španiji se je znova isto pokazalo: najpreje je bilo treba cerkve porušiti, svetišča oskruniti, duhovnike in redovnike pomoriti. Brezbožnost je osišče velikega materialističnega pokreta, ki mu je naša doba priča, ki je z borbo za kruh le maskirono. Saj vidimo v vsakdanjem življenju: Delavec ali krnet naj bo še tolikšen revež in proletarec, za marksistične vrste šele tedaj dozori in prične vži-vati zaupanje rdečih voditeljev, ko je vrgel kamen na Cerkev, ko je Bogu hrbet obrnil. Komunizem, ki je danes glavni sovražnik katolicizma, gre v prvi vrsti za boj proti Bogu. Njegova vodilna ideja je brezboštvo. Zato pa tudi katolicizmu ne more bih nič važnejšega kakor boj — za Boga ln ta boj se prav res ne odigrava ob vprašanju večje ali manjše materielne posesti. Vsaj ne smel bi se na tem terenu odigravati. Katoličani bi bili hudo nespametni, ko bi se na takih mrtvih stražah pustili potolči, ki niso bistveno važne za katoliško misel. Na mrtvih stražah pravimo, ker bi bil slep tisti, ki ne bi videl, kako temeljnim gospodarskim in socialnim spremembam gre čas, ki prihaja, nasprodi. In res ne pozna duha katolicizma in Cerkve tisti, ki misli, da ni zmožen v materielnem pogledu vsaj tolikšnih odpovedi, kolikor jih kaže boljševizem. Gotovo ne gre brez bolečine, ako izginjajo starodavne ustanove, ki so zrasle v času in s časom in o katerih sodobniki verujejo, da je brez njih življenje nemogoče. In vendar morajo pasti, ako je duh, ki jih je ustvaril, v tragičnem kulturnem krogotoku okostenel in niso več zmožne zajeti novega življenja in ga posredovati dalje. Kako silno sta bila notranje pretresena sv. Avguštin in sv. Ambrož, ko sta videla, da se podira red antičnega sveta, s katerim sta bila z vso dušo in vsem čustvovanjem ZTasIa. Bila sta prepričana, da je prišel konec sveta. Toda na razvalinah je vstalo novo življenje, nova kultura, večni Rim je zasijal v novem sijaju. V krvi in solzah novih rodov, v podobi novih mii-čencev in svetnikov je znova vstal Kristus in prišla i« nova »polnost časov«, lepša in bogatejša od prejšnje. Merjeno s stoletji in tisočletji, se tudi pred viharji, ki hrume nad sedanjo Evropo, ni treba bati. Kar je zrelo za razpad bo razpadlo, in mnogo je zrelega do gnilobe, čeprav se danes še marsikomu zdi nujno potrebno za življenje. Bog more tudi iz kamenja obuditi Abrahamu .otroke. Večnii Kristus bo kakor ptič Feniks vstal tudi iz razvalin Evrope. Sovražniku krščanstva gre v prvi vrsti za Antikristovega duha — in nam mora enako v prvi vrsti iti za Kristovega duha Samo to mora biti za nas bistvene važnosti. Mi ne moremo reševati Evrope, naša poglavitna skrb mora biti posvečena našemu lastnemu narodu. Tu pa jc nevarnost, da bi v sedanjih razmerah kaj popustili. Političen pritisk, ki nas je dolgo tlačil k tlom, je odnehal, obeta se nam celo konkordat. Nevarnost je v tem, da bi sedai mislili, ko imamo mi svobodo dela in borbe, da je nasprotnik nima. Nevarnost je, da se pričnemo opojati z varljivimi številkami, s tolikimi in tolikimi predavanji in sestanki, s tolikimi volivnimi glasov, pri tem pa bi prezrli, kako se nasprotnik žilavo bori za duše in obdeluje iz oči v oči vsako posebej. Nevarnost je, do bi sc v mirnejših vodah osmradili, pomc-ščanili, predali praznim formam, za katerimi ni ne resnega dela ne pravega krščanstva, pač pa najboljši teren za vdor neprijatelja Nevarnost je, da se pričnemo udajati utvaram, da bo država, oblast, da bodo ministri, glavarji in žandarji opra- Oborožitev Madjarske in mi Nič proti, toda samo na podlagi pogajanj Belgrad, 14. novembra. AA. V iveii i odstavkom komunikeja « tripartitnl konferenci na Dunaju, ki govori o ravnopravnosti oboroževanja, smatrajo države Male iveze ta potrebno, da opozore na to, da so že meseca maja 1933 izrecno izjavile, da se v vprašanja oborožitve pridružujejo načelu ravnopravnosti, vendar pod pogojem, da se to načelo uresniči s svobodnimi pogajanji tako, da bo združeno tudi s formalnimi varnostnimi jamstvi. v Dve vprašanji, na kateri Dunaj ni odgovoril Pariz, 15. nov. TG. V zvezi z dejstvom, da je pariško časopisje prinašalo daljše povesti o namenih italijanske trozveze (Italija—Avstrija—Madjarska), da na dunajski konferenci sproži tudi vprašanje Uabsburžanov, ter je v dokaz za to navajalo tudi bivanje šefa avstrijskih monarhistov dr. VViesenerja v Rimu, objavlja tukajšnji »Temps< sledečo zelo pikantno izjavo dr. Wiesenerja o cilju svojega potovanja: Habsburžani: Mussolini v načelu za >V Rimu nisem vodil nikakih pogajanj in tndi nimam podobnih namenov. Moja naloga je bila samo ta, da na merodajnih mestih sberem informacije, ki zanimajo Avstrijo in monarhiste ▼ Avstriji. Pri isti priložnosti sem tudi jaz od svoje strani obvestil merodajne kroge v Rimu • trenut- nem razpoloženja avstrijskega naroda v vprašanju obnove monarhije. Doletela me je izredna čast, da sem so mogel razgovarjati tudi s predsednikom italijanske vlade Mnssolinijem in dognati, da je zavarovanje neodvisnosti Avstrijo zares bilo predpogoj za zbližanje med Italijo in Nemčijo. Stališče g. Mussolinija glede monarhističnega načela je ie davno znano. Iz vsega tega sledi, d a bi bila n j e m a obnova monarhije r Avstriji ljuba, če bi jo sahtevalo kakšno veliko ljudsko gibanje...c Revizionizem: Italija samo načelno za Rim, 15. nov. TG. Tudi v Rimu so se spraševali, čemu je Mussolini sprožil v svojem milanskem govoru vprašanje madjarskega r e v i - zionizma in kako si Mussolini revizionislično načelo, ki ga je postavil za Madjarsko, misli uveljaviti, da ne bi prišlo do splošnega razsula mirovnih pogodb, ki'ščitijo tudi italijanske meje. Na ta zaskrbljena vprašanja odgovarja »Lavoro fa-scistac iz poluradncga vira, da niti Mussolini niti kdorkoli drugi iz območja nove italijansko-iiemške skupine ne namerava prekucavati ev-roškega zemljevida ali spreminjati politični obraz Evrope. Italijanski revizionizem je samo ugotovitev nekega načela, ki se ga Italija drži, ki pa je še brez jasno opredeljenega programa ali trdno določene praktične politične smernice. Isto velja tudi za načelo mo-narhistične obnove v Avstriji in na Madjarskem. Schuschnigg optimist Dunaj, 14. novembra. AA. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je dal znanemu angleškemu novinarju Wardu Priceu izjavo. Dr. Schuschnigg pravi med drugim, da povzroča bodočnost res da precejšnje skrbi, da pa veruje, da bo leto 1937 leto miru. V srednji Evropi se vse tamošnjo državo tavedajo, da je v njihovem interesu, da podpirajo in celo pospešujejo mirotvorno sodelovanje med seboj. Estonija-Nemčija Talin, 14. novembra. A A. Načelnik glavnega generalnega štaba estonske vojske general Rek odpotuje v Berlin na povabilo nemškega vojnega ministrstva. London si razlaga obisk hneza-namestnika — London, 15. nov. TG. Jugoslovanski knei-namestnik Pavle je bil včeraj gost kneginje in kneza Kentskih v zelo majhnem krogn najožjih prijateljev kraljevskega princa. Kosila se je udeležila tudi kraljica-mati Mary, mati kneza Kent-skega, ter norveška kraljica Mand. Po kosilu se I'e knez-namestnik odpeljal h kraljici-materi Marv, :i sedaj prebiva v Marlhoroughhouse, odkar jc Buckingliam prepustila svojemu sinu kralju Edvardu. Knez-namestnik je ves večer prebil v njeni hiši. Londonsko časopisje posveča veliko pozornost knezu-namestniku in kneginji Olgi ter takorekoč zasleduje vsak njegov korak. Pred 22 leti je bil knez-namestnik dijak v Ozfordu ter se je odlikoval posebno v umetniškem študiju kakor tudi v polo igrah. Danes angleški časopisi obujajo vse tc spomine in >News Chroniclec pristavlja vprašanje, če se knez-namestnik kaj zaveda, koliko vode je preteklo skozi Rokavski preliv, odkar se je še kot dijak šetal po Oxfordu in igral polo in golf. Čeprav je obisk kneza-namestnika zasebnega značaja in je hotel samo vrniti obisk svojemu prijatelju knezu Kentskeinu. ki je poletje preživel na Brdu v Sloveniji, ter obiskati svojega velikega prijatelja angleškega kralja Edvarda, s katerim ga vežejo posebno topli spomini na dijaška leta, je pojava kneza-namestnika v Londonu vendar izzvala vsestransko pozornost in zanimanje predvsem v političnih in diplomatskih krogih. London je sedaj postal žarišče svetovne politike. Ako-ravno torej je knez-nninestnik Pavle v Londonu le kot zasebnik in gost kraljevske hiše. skoraj ni verjetno, da nc bi njegovega bivanjn izkoristili angleški državniki, da se ž njim razgovarjajo in posvetujejo o raznih političnih zadevah, ki se tičejo južnovzhodne in sredozemske Evrope, torej o vprašanjih, o katerih bo knez-namestnik lahko Jesensko in zimsko blago za obleke, površnike, plašče, suknje itd. v bogati izbiri nudi Drago Schwab LJubljana, Aleksandrova c. 7. Velika zaloga konfekcije za gospode in dečke. vili tisto delo, katero vsakega izmed nas čaka in bi le v našem lastnem znoju in delu moglo biti opravljeno, ker ga oblast sploh ne more izvršiti: namreč borbe za dušo slehernega poedinca! Bati se moramo, da se nas prime zmotna misel, kakor da bo sedaj resnično dobra stvar kako drugače zorela in uspevala kakor ob trpljenju in v scnci Golgote. Nas vse čaka morda težja naloga, kakor v dobi preganjanja in zapostavljanja: prepričati namreč nasprotnika, da se naš tabor bori za pravično stvar. Prepričati človeka — to pa je nekaj, kar ne zavisi nc od politične moči, ne od oblasti, ne od konkordatov. Prepričali koga, sc pravi osvojiti si njegovo dušo To pa jc mogoče samo z duhom in deli, ki odgovarjajo resnici. Gre torej edinole za pravega duha, za Kristusovega duha, ki ga moramo postaviti Antikri-stovemu duhu nasproti. Le v tem duhu in delu bomo uspevali in zmagovali Zunanja varnost, ki io pri svojem delu sedai uživamo, naj nam nc služi za izkušnjavo, dn bi sc mimo trdega delo in žrtev ovinkorsko hoteli splaziti. Zunanji odmor, ki so ga ustvarile prilike, naj nam bo le dobrodošla prilika, da sc za velike odločitve tem boljše pripravimo. drin. jfctiiiosel iv»ie informacije. Anglerke državnike osobito danes zanima, kakšno stališče zavzema Jugoslavija v trenutnem mcdnarodno-političnem trenju, saj polaga ravno Anglija vedno večjo važnost na Jugoslavijo, kjer ji imponira notranja ustaljenost in vstajanje k novemu gospodarskemu procvitanju. Jugoslovanski knez-namestnik je v dobi, odkar vodi usodo jugoslovanske države, pokazal toliko politične modrosti in takta, da bo njegova beseda angleškim državnikom silno dobrodošla. Prijateljske zveze s angleško kraljevsko družino in nedavna značilna izjava jugoslovanskega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča o osnovi prijateljstva med Anglijo in Jugoslavijo, služijo angleškim državnikom kakor tudi inozemskim zastopnikom in dnevnemu tiskn kot jamstvo za to, da bo bivanje kneza-namestnika v Ivondonu sicer zasebnega značaja, a da bo že pn samih okolnostih služilo k razbistrenju marsikaterih mednarodnopolitičnih vprašanjih in ho postalo krepak doprinos k mirovni politiki, ki jo tako dosledno zasledujeta Velika Rritanija in Jugoslavija t enem najvažnejših predelov Evrope, kjer se križajo razne interesne ceste. Ctano v Pesti Budimpešta, 14. nov. b. Italijanski zunanji minister grof Ciano je davi ob 10 obiskal italijansko pokopališče ter tam položil venec. Ob 11 je prišel pred spomenik padlih madžarskih vojakov v »-etovni vojni ter tudi tam položil venec v imenu Italije. Pri tej priliki ao bili v sprevodu številni zastopniki madžarskih vojaških in civilnih organizacij. Opoldne je odšel grof Ciano v predsedstvo vlade ter imel tam daljšo konferenco z zunanjim ministrom Kanyo in s predsednikom vlade Daranyem. Ob 1 se je Ciano odpeljal v avdi-jenco k grofu Horthyju. V budimpeštanskih uradnih krogih poudarjajo, da je obisk groia Ciana predvsem gospodarskega značaja in da so sedanja pogajanja le načelna. Glavna pogajanja vodi pooblaščeni minister dr. Nickl, ki je sodeloval pri dunajskih razgovorih in ki se je direktno odpeljal v Rim. V glavnem gre za uvoz madžarske pšenice v Italijo. London, 14. novembra, b. Sinoči sta se dolgo razgovarjala angleški zunanji minister Eden in italijanski zunanji minister Grandi. Italijanski poslanik je podal Cdenu obširno poročilo o italijanskih predlogih za sklenitev gentleman agreementa, glasom katerega naj bi se uredili odnosi obeh držav na Sredozemskem morju. Blumov saneh v komuniste Komunisti propadli v vojnem odboru parlamenta Pariz, 14. nov. b. Borbo, ki so jo pričeli komunisti proti francoski vladi ljudske front!;, so do živeli v teku včerajšnjega in današnjega dne poraze. Zbornični vojni odbor je z 28 : 0 glasovi izrazil zaupnico ministru za državno obrambo Da-ladieru in obenem izrazil željo, da se obramba Francije spravi do skrajne slopnje, tako, da bo država sjiosobna odbiti vsak napad, pa najsi nride od ka terekoli strani. Pet jioslanccv se je vzdrževalo glo-sovanja. Proti večeru je Blum sprejel delegacijo levičarske stranke, ki je na željo komunistov zahtevala od vlade, da revidira svojo nevtralno politiko Španije. Komunistični narodni poslancc Duch-los je izjavil ministrskemu prdsedniku Leonu Blu-mu, da sedanja vlada smatra, da je njena sedanja politika nevtralnosti edino pravilna in jo napram vsakomur lahko opraviči. Leon Blum je skušal v svojem govoru prepričati komuniste, da Francija v sedanjem trenutku nc sme delati nobenih zuna-nje-političnih akrobacij. On sicer popolnoma razumeva čut, ki ga imajo francoski komunisti do svojih španskih tovarišev, toda iKiložaj v Evropi je tak, da mora biti Francija zelo previdna, če hoče ohraniti mir. Francija ne sme nikdar na sebe prevzeti odgovornosti umika iz londonskega nevtralnega odbora, ker bi imelo to usoder>olne jx>sledice. Delegacije vseh levičarskih slrank z izjemo komunistov so bile z odgovorom ministrskega predsednika Leona Bluma zadovoljne ter so tudi tukaj komunisti dobili nov udarec. Delbos o zunanii politiki Pariz, 14. nov. b. V senatnem odboru za zunanje zadeve je imel snoči daljši govor francoski zunanji minister Delbos in sicer o zunanji politiki Francije. Najpreje je podal poročilo o stanju razgovorov med petimi zapadnimi velesilami, predvsem pa je obrazložil nasprotja, ki so nastala v vprašanju sklenitve zapadnega pakta. Delbos je poudaril, da francoska vlada zastopa strogo stališče, da se mora po rešitvi zapadnih problemov preiti tudi na rešitev splošnih evropskih problemov, če se hoče zavarovati trajen mir. 0 dogodkih v Španiji pn je dejal, da londonski nevtralni odbor pripravlja cclo vrsto praktičnih ukrepov tn uspešno nadzorovanje uvoza in vojnega inntcri-jala. za obe boiujoči se stranki v Španiji. Fran- coska vlada ni spremenila svojega stališča glede dobave orožja v Španijo, ter ho tudi v bodoče izpolnjevala vso obveznosti, ki jih je prevzela napram nevtralnemu odboru v Londonu. Ob koncu svojega govora je podal še obširno poročilo o srednji Evropi. Na številna vprašanja glede težav, na katere je naletela Francija zaradi svoje iveze s sovjetsko Rusijo, je Delbos odgovoril: Pogodba med Francijo in sovjetsko Rusijo mora ostali t veljavi, ker je to v interesu svetovnega mirn in v interesu spoštovanja mednarodnih pogodb. Delbos je opozoril na radostno solidarnost med Francijo in Veliko Rritanijo ter je izrazil upanje, da bo to dejstvo v prvi vrsti obvaroval inir v svetu. Vohunska afera v SSSR London, 14. nov. b. Dopisnik »Daily« Expres-sa<< poroča iz Moskve, da se v zvezi s senzacionalno vohunsko alero vršijo številne aretacije. Ruska groiica Irena Mihajlovska je ukradla mobilizacijski in operacijski načrt sovjetske vojne za slučaj kakšnega spopada na zapadu. Mihajlovska je bila stara agentinja GPU, istočasno pa je imela ljubezenske odnošaje z nekim višjim častnikom sovjetskega generalnega štaba. Oba sta bila aretirana, toda načrti so že prišli v roke neki tuji sili. GPU je izvršila Številne aretacije. Zadnji ostanek versaiske pogodbe Belgrad, 14. novembra. Nemški poslanik von Heeren je danes obiskal predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča in mu izročil noto nemške vlade, iz katere sc vidi, da se Nemčija odpove nadaljnjemu izvajanju določb versajske pogodbe, v kolikor tičejo internacionalizacije raznih rek, ker dozdajna pogajanja za sprem mbo tega režima niso obrodila sporazuma. Predsednik vlad« in zunanji minister je sporočil nemškemu pos'ani-ku, da si jugoslovanska vlada pridrži odgovor tia vodstvo zavoda prevzeli čč. očetje križmiškega reda. Oni »o v svoji moški in mladeniški kongregaciji vzgojili toliko značajnih mož v Ljubljani, da nam je to najboljše poroštvo, da bodo tudi v Vajeniškem domu vzgojili v resnici značajen obrtni naraščaj, iz katerega bomo dobili zavedne rokodelce in obrtnike, nositelje vsestranskega gospodarskega napredka. V Vajeniškem domu se bodo v najvišji in v najvzornejši obliki lahko razvijale danes toliko cenjene čednosti: demokratičnost, vzajemna delavnost, občestvenost, socialni čut. Te v mladosti pridobljene čednosti bodo ostale dika vsem gojencem. Z apostolsko gorečnostjo jih bodo širili v svojem delokrogu, tako da bo Vajeniški dom v resnici vir blagoslova našemu vsestranskemu kulturnemu razvoju. Večkrat gleda „on" njen obraz iz neposredne bližine Ali je lice vedno tako negovan^, da ne izda Vaših let? Ima polt vedno medel blesk, živo zdravo barvo? Za nego lepote rabimo dobro dnevno kremo: Elida kremo IDEAL. Ona obnavlja kožo, jo napravi gladko, polt ostane vedno mladostno čista. Ako redno uporabljamo to kremo, tedaj bo „on" rekel za Vas: to je negovana žena! El Ll DA i v • fj - ' CR EMAIDEAL Z ustanovitvijo Vajeniškega doma v Ljubljani smo Slovenci bistveno izpopolnili našo organizacijo, oddolžili smo se tistim velikim milostim in dobrinam, ki smo jih prejeli od Stvarnika in jih izpopolnili v organizacijah ustanovljenih po naših kulturnih delavcih, in u6tuno-vili zavod, ki je potreben z ozirom na veliko poslanstvo, ki ga ima naš narod v prihodnjosti. Naš trnovski gospod vajence. anjkalo ie še vedno posebnega zavoda za kjer Di imeli mladi ljudje tudi stano- vajence oskrbovati vsestranski pouk. Ma . ......- ij< . vanje in prehrano. Nalogo, da se sezida tak zavod, je prevzelo leta 1908 ustanovljeno Dru-tvo za varstvo vajencev. Do leta 1914 je s pomočjo Marije Svetinove ustanove in z Uradom sa pospeševanje obrti vse uredilo in zagotovilo gmotna sredstva, da bi se sezidal dom za 300 vajencev. Svetovna vojna je ta načrt preprečila. Prav med vojno pa se pokazalo, kako nujno potrebuje Ljubljana večjega vsem modernim zahtevam ustrezajočega Vajeniškega doma. Vedno večje število je bilo mladih ljudi, zlasti tudi sirot, ki bi se brez izdatne pomoči nikakor ne mogli posvetiti obrtnemu stanu. Zato je vodstvo Rokodelskega doma splošni izobrazbi obrtnikov namenjene prostore deloma določilo za začasni Vajeniški dom. Ob koncu vojne je bil v oskrbi Drušrtva za varstvo vajencev ustanovljen začasni Vajeniški dom, v katerem je bilo 30 do 40 vajencev. Božja previdnost pa je hotela, da je prav Danes se poslavlja od svoje faTe naš trnovski gospod, župnik Frančišek Sal. rinžgar: Nad osemnajst let in pol je pastiroval pri nas, kamor je prišel ob najtežjih dneh fare — proti koncu svetovne vojne, dne 2. aprila 1918. Kaj pomeni za nas Trnovčane naš odhajajoči gospod župnik, to ve samo tisti, ki je poznal faro leta 1918, pa jo primerja s to, kakršna je danes. Njegov prednik, blagi gospod Vrtiovnik, je adi svoje visoke starosti in omagoval in omagal zarac bolezni, zato je bilo treba obilo poguma in krepke volje, v začetku leta 1918, po skoraj štirih vojnih letin, višjemu pastirju reči: »Prevzamem faro! Lotil se bom dela m ga dovršil tako, da bo všeč Onemu, ki irru 6hižim!« Te besede brezniškega fanta, ki jih je izrekel, malo predno 6e je srečal z Abrahamom, so držale, — in še kako! V prvi vrsti je bilo našemu gospodu na tem, da napravi farno cerkev za prav lepo in udobno ognjišče in po6vetišče src. Da to doseže si je oskrbel med drugimi pravih cerkvenih pomočnikov, in sicer v osebi novega, prvovrstnega organista, ki je fari v veselje in ponos, prav tako novega cerkovnika. Versko življenje je v vsakem oziru obnovil in poživil. Že maja meseca 1919 je šmarnice opravljal sam. a ni jih bral iz kake knjižice, ampak s prosto besedo je svoje farane bodril in učil na zgledih majniške Kraljice. Se isto leto je bila uvedena naša lastna procesija Sv. Rešnjega Telesa, Zanimiva pravda radi fotografije s »Društvo za pospeševanje turizmn v Orebiču« jc lastnih gornje slike. Revija »Jugosl. turista« jc priobčila pred dvema letoma lo sliko v reklamne svrhe za drug letoviščarski kret. Društvo v Orebiču je smatralo to kot pickršitcv zakona o avtorskem pravu ter je zahtevalo od uredništv, da v naslednji številki priobči, da je to slika Orcbiča. Uredništvo tega ra storilo, češ da je za to odgovorno društvo, ki ie sldko uporabilo za svojo reklamo. Ker tudi društvo ini ugodilo zahtevi po popravku, je nastala pravda, ki se zdaj rešuje pri ka5acijskcm sodišču. Vse je radovedno, kakšen bo konec tc pravde. Vobče se smatra Orcbič kot najbolj zdrav kraj Dalmacije. Vodovod z izvrstno pitno vodo jc bil zgrajen leta 1887. Plaža jc letos dobila lep bufel. Vodi ga mnogim Slovencem znani g. 2ic iz Aleksandrovega. Kdor jc bil v Aleksandrovem, ga gotovo pozna. On sam ne bi mogel povedati, koliko Slovencev je imel v gosteh. Pogovoriš sc z njim lepo slovenski, ker je bil delj časa v Ljubljani. Letos je bilo tukai 1400 izletnikov (16800 pre-nočnin). Večinoma so btli Avstrijci, Cehoslovaki, Slovenci, Nemci iz Nemčije, Poljaki, Italijani in Angleži. Za december se obeta večja družba lovcev iz Berlina. Lovili bojo deli časa šakale. Torej jc tudi za ta šport Orcbič primeren kraj Svoj dom imajo Dunajčani in plavoslavni bo-goslovci. Ker jc plaža ves dan na soncu, prihajajo na kopanje tudi gostje iz Korčulc. Ko bo dovršena elcktrifikaciia. bo Orebič glavno morsko letovišče. potem ko smo bili prej privesek stolni cerkvi. Naslednje leto smo imeli že prvi misijon, drugi mu je sledil leta 1930. Krščanski nauk nam je prestavil z zgodnje popoldanske ure na pripravni večerni čas. Ustregel je s tem faranom, ker je kot eden prvih razumel potrebe današnjega človeka. Druga kaplanija je bila ustanovljena pod njim v Trnovem, da je s tem potrebi župljanov bolje poskrbljeno. Pomnožil je število sv. maš ob delavnikih in nedeljah, da bi le svojim vernikom olajšal posvečen je. Posebno je vzbujal in vpeljeval med 6vojimi farani pobožnost do 6v Družine, katere sliko — pravo umetnino — je postavil na stranski oltar, kjer najdejo naše matere in otroci v današnjih j težkih časih svoje res potrebno zatočišče, i Tesnejšega stika je iskal s svojimi ovčicami, l ko je začel Marijino družbo za žene in jo ves i čas vodil. Učil in svetoval je ter poizvedoval o po-j trebah in željah laranov. Mnogo je zvedel, mnogo slišal in s svojo preudarnostjo ter božjo pomočjo j res tudi mnogo dosegel. Prav tako mu je bila pri srcu dekliška Marijina družba, a njegovi ljubljenci 6o bili otroci v Marijinem vrtcu. Kot pristen Gorenje je hotel imeti cerkev okrašeno vedno s 6vežim cvetjem, prav tako kot to zahtevajo cerkveni predpisi: Vse pristno! Pa je od začetka naletel na težave, ko prejšnji cerkveni služabnik tega ni razumel; zato je trnovsko cerkev spočetka moral okraševati gospod župnik sam, ki je ob sobotah zvečer plezal po oltarjih ter lončke in druge posode postavljal v božjo čast. Cerkev je v kvojem poslikanem delu dobila povsem drugo lice: Odpravljena je bila prejšnja preobloženost in obiskovalcu kar dobro dene sedanja umirjenost. Na velikem oltarju ne miglja več stotine malih žarnic, zato je glavni oltar s svojo znamenito sliko lepo razsvetljen od nevidnega reflektorja. — Ljudska pobožnost je dobila svoje zadovoljstvo, ko je gospod župnik postavil v cerkev dva nova oltarja in sicer Srcu Jezusovemu in Mali Tereziki, pri tem pa na oba oltarja postavil kipa, ki sta pravi umetnini (Kraljevo delo) in pred obema kipoma prižgal luč v tudi umetniško izvršenih svetiljkah. Za svojega Evharističnega Kralja je gospod župnik oskrbel nov ciborij. Nič manj ni bila zunanjščina cerkve na skrbi našemu trnovskemu gospodu, ki jo je pred sedmimi leti do kosti očistil in ometal. Težka je bila skrb. spraviti skupaj denar za to veliko delo prav tako kot je bila nekaj let prej težka skrb, zbrati denar za nove bronaste zvonove, namesto onih, ki 60 bili šli v vojsko. Pa tudi izven cerkve je naš gospod župnik opravil brezmejnega dela: Prosvetni dom priča o njegovi skrbi za naobrazbo; zavetišče, kjer dobi duševno in telesno varstvo dnevno 40 olrok in se nasitijo njihovi lačni kljunčki, govori o njegovi ljubezni do malih. Bolniki m reveži bi lahko dosti povedali o duševni tolažbi, ki jo deli župnikovo srce in pa o njegovh vedno odprtih rokah proti revnim in betežnim. Trnovsko župnišče, ki je bilo že prva leta popravljeno in preurejeno, je postalo v teku župni-kovanja našega gospoda važno in pomembno središče slovenske kulture in shajališče slovenskih literarnih in umetniških delavcev Tu le par najznačilnejših potez iz delovanja našega gospoda župnika, ki je na še v mnogih drugih ozirih tako cerkvenih, kakor tudi prosvetnih ustvaril marsikako zamisel, zastavil tudi že lopato in že kopal, a ne končal, ker mora svojemu nasledniku še nekaj pustili: tako na primer barjansko cerkev in drugo. Imel je pa naš gospod župnik tudi težkih in bridkih ur v naši fari: 2e v jeseni leta 1918 je hudo gospodarila pri nas španska bolezen; zahtevala je pri bolnikih silnega dela gospoda župnika, a pri tem zahtevala veliko število žrtev. Božja previdnost mu je poslala še drugih bridkosti, tako je moral doživljati božje rope 6 tatvinami v cerkvi, kraje v župnišču, pa drugo. Samomori so se ponavljali in težke smrtne nesreče, kakor je lani oznanil jih je naštel do takrat natančno petdeset. Najhujši udarec zanj pa je bil, ko mu je bilo ustavljeno nega društva. silo ustavljeno njegovo delo z razpustom Prosvet- Za vso skrb in za vse delo, ki je izviralo iz ljubezni polnega srca gospoda župnika, za vse trpljenje, ki ga je zaradi nas prestal, bomo skušali s hvaležnim srcem povrniti na ta način, da bomo ob njegovem slovesu pa tudi pozneje prosili Kralja kraljev, naj mu pripravi počivališče na svojem Srcu. Faran Svetilka v spomin župnika Finžgarja v trnovski cerkvi. — Izvršil pasar Avgust Mencej, trnovski rojak. težMŽiiJil V5POM IN SLOVESA £ 5 V M E D V RJOVI S 0 0&SBMVEL)NOg>Š V" -v-j UJ Z. < vi < cnwcwiNii?svzS5? Napis na svetilki: V spomin slovesa 1936 ljubega očeta in pastirja F. S. Finžgarja gori ta luč mod vrtovi Krakova in Trnova pred zaščitnikom našim »v. Janezom KjBlnikotn, blaženi Matiji vdno Devici, troedinemu Bogu v časi. Ne pozabite si danes ogledati Leharjevo šlager opereto »Wo die Lerche singt« fkrjaniek po|e-žvrgo!l z Marto Eggerth v Kinu Matici Drobne novice Koledar Nedelj«, 15. novembra (24. poblnkoštna nede- Ila): Jedert, devica; Leopold (I^vbo), kralj. Ponedeljek. 16. novembra. Otmar, opat; Neža Asiška. devica. Novi grobovi ■f V celjski javni bolnišnici je umrl ravno na 80. rojstni dan, kot žrtev vozne nesreče g. Karel Kroflič, ugleden posestnik iz Straže pri Teharjih. Pokojnik je bil odločen krščanski mož. Bodi mu domača žemljica lahka in mir njegovi dušil Žalujočim naše sožaljel Osebne vesti = I« sodne sluibe. Sodnik 8tefanovlf Ljnbo- mir je premeščen iz Stipa na okrajno sodišče v Zabar. — Državni tožilec dr. Hinko I.učovnik v Splitu je napredoval v IV. skupino. = Poročila se je gdč Marija Pogaje. trgovka, i g. Leonom Štrukljem. Mlademu paru želimo obilo sreče. — Kmetskim dolžnikom! Jugoslovan- ;nji-garna v Ljubljani ima v zalogi: Uredba o likvidaciji kmetskib dolgov — ponatis iz Službenega lista, 3 Din; Potrdilo (občine) o kmetski zaščiti, komad 1 Din; Pravilniki v Uredbi o likvidaciji kmetskib dolgov, komad 6 Din. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joselove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ojrt re« B. br KM74/93. — Javna dražba posestva t Vodicah. Vsem ki se zanimajo, se sporoča, da »e vrši 17, novembra 1936 v Kamniku pri okrajnem sodišču v sobi št. 4, ob pol 9, javna dražba posestva g Janeza Gu-banca, posestnika in gostilničarja iz Vodic št. 16. DaPekatete-Jajnine< naš ponos in naše veselje. — Protitnberkulosna Zvesa v Ljubljani opozarja svoje dobrotnike in podpornike, da iinajo njeni akviziterji za društveno glasilo >Delo proti tuberkulozi« odslej legitimacijo s sliko in podpisom predsednika dr. Joža Bohinjca in tajnika dr. Franceta Debevca. Ti akviziterji se morajo izkazati s to legitimacijo in prosimo naše prijatelje, da se na to ozirajo. — To velja tudi za druge zbirke v korist Zvezo. — V DoL Logatcu so v noči od petka no soboto neznanci podžagali evharistični križ. — izseljenski vestnik- »Rafael«. Glasilo Rafaelove družbe v Ljubljani. — Izšla je nova številke tega našega izseljenskega časopisa, ki zasluži vso pozornost hi podporo noše javnosti, saj je njegov namen vzdrževati zvezo z našima izseljenci ter jih podpirati v njihovi ljubezni do domovine in vere. Opozarjamo,da je prihodnja nedelja posvečena vprašanju izseljencev. Ta številka prinaša na uvodnem mestu pozdrave našim izseljencem, ki so iih napivjli nadškof dr. A. B. 1 e g 1 i č, knezoškof dr. Rozman, mariborski škof dr T o m a ž i č ter p. Kazimir Zakraišek, predsednik družbe sv. Rafaela. )ože Pod sli v-n i š k i piše o tem, »Kako skrbijo hrji narodi za svoje rojake« ter kako mi ne. V čionku »Izseljenska zbornico na vidiku« je poročilo ankete o izseljenskem vprašanju, ki »o je sklical ban dr. Natlačen. Ivan Škafar piše o potrebi Ra-foeJove podružnice za Slovensko Krajino. Sledi poročilo o občnem zboru Rafaelove družbe ter izčrpna poročila posameznih izseljenskih duhovnikov ter delavcev v inozemstvu: Naša kri v Belgiji (p. Hiugolin Prah), Naši izseljenci v Holandiji (Rudolf Sehč), Slovenska kri v )užni Srbiji (Turk), Barčica je odplavola (Doktorič), Iz severne Francije v Lurd (Ocepek) Poleg teh sestavkov sda dve pesmi, posvečeni izseljencem (Stmiek in Kun-čič) ter veliko pisem naših izseliencev iz vseh krajev, ki so zbrani pod pestro rubriko »Kaj delajo naši po svetu«. List vsem prav toplo priporočamo, saj vrši med nama delo, ki zasiuži podporo vse domovine v najvišji meri. — Pri zaprtju, motnjah » prebavi mite ijutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef grrenčiee«. — Velika proglava društvene 30 letnice v Slov. Konjicah. Katoliško izobraževalno društvo v Slov. Konjicah bo danes slovesno proslavilo tridesetletnico svojega delovanja in obstoja. Temu lepemu jubileju je posvečen ves današnji dan. Dopoldne ob 10 bo t veliki dvorani Društvenega doma slavnostno zborovanje z govori, po,x>ldne ob 3 pa igra »Deseti brat« po znanem Jurčičevem romanu. Zvečer ob >ž8 bo družabna prireditev. Po končanem resnem programu pride zabavni del večera. _ Vabimo vse svoje prijatelje tn znance, da pridejo k jubilejni proslavi manifestirat za slovensko katoliško prosveto I — Društvo »Putnik« bo priredilo skupna potovanja na pariško svetovno razstavo v času od junija do oktobra 19R7. Cene potovanj se bodo objavile v drrgi polovisi decembra t. L, ko se bo vršila mednarodna konferenca evropskih železniških direkcij in prireditvenega odbora v Parizu, ki bo odločila višino popusta na železnicah. — Spomin in ite se izmed potrebnih najpotrebnejših in položite bednim slepim na oltar trpljenja plemeniti dar. — Darove hvaležno sprejema Podporno društvo slepih: Ljubljana, Gradiščo 7. — Na rrvtovno razstavo v Pariz z najudobnej-iimi avtobusi v juliju in avgustu 1937. Proga: Ljubljana, Trst, Benetke, Padova, Verona, Gardsko jezero. Milano, Genova, S. Kemo, Monte Carlo, Niča, Marseille, Avignon, Lvon. Pariš. — Nazaj: Verdun, Mentz Nancv. Strassbourg. Ulm, Augsburg, Mfln-chen, Salzburg, Grossglockner, Celovec, Ljubljana. Vožnja 1600 Din. Informacije in prijave pri avto-podietjih: Goričan (Tržič) in Rode (Kamnik). — Izpremcmbo rodbinskega imen« je dovolila kralj, banska uprava dravske banovine g. Pobe-gajlov-u, rojenemu v Rusiji in pristojnemu v Ljubljano, v »Andrič«. — V Službenem Usta kralj, banske uprave dravske banovine od 14. t. m. je objavljena »Uredba o višji pedagoški šoti« dalje -Podaljšava odmere zgradarine za leto 19936 na leto 1937«, .Odločba o prodaji klirinJkih aviz na marke« in -Razglas banske uprave glede pobiranju občinskih davščin za leto 1936-37 v občini Šoštanj«. — Del« Otona Zupančiča so pravkar izšla pri Akademski založbi v Ljubljani. Trije krasni zvezki, opremljeni po načrtu Marka Zupančiča, vsebujejo do malega vse dosedanje delo v stihih našega velikega pesnika. Izdajo, ki bo ponos vsake knjižnice, je uredil Josip Vidmar. — Obenem irideta pri Akademski založbi: težko pričakovana »Kratka zgodovina slovenskega jezik«, I.< profesorja Frana Ramovša in pa dva literarnoz-godo-vinska eseja prof. Ivana Prijatelja: »Dostojevski in Tolstoj. — Še pred božičem sledita: prvi del »Valvasorjevega berila« v izboru in prevodu dr. Mirka Rupla ter >Pesmi« Pavla Golje. 16906 — Izredna znižan« cena pri knjigah. Z ozirom na splošno gospodarsko stanje je Nova založba ▼ Ljubljani znižala ceno pri večini knjig lastne založbe: to znižanje, ki znaša v nekaterih primerih celo preko 50%, bo zlasti na bližnji Miklavžev in božični trg ugodno vplival Posebej opozarjamo na mladinske knjige (Vzori in boji, Ivanikov sveti večer), ljudske (Jakličeve Povesti), na domača znanstvena dela (Keleminova Literarna veda, Štele: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih) in na prevode avetovnih klasikov (Sophokles, Euripidee, Shakespeare). — Izšla je fbirka: »Po Mariji k Jezusu!« Deset cerkvenih pesmi; zložil Ferdinand Kalinger. Priredil St. Prenu 1, izdal in založil Viktor Cadež. Cena parlituri 8 Din (gla;»ov ni). Z odobrenjem škof. ordinariata v Ljubljani. — Razvrščene so pesmi tako: 2 božični, 2 obhajilni, 1 postna, 1 velikonočna, 2 šmarnični, 2 splošno Marijini. Ena od teh (postna) je samo za moški zbor štiri so za imiški in mešan zbor, ostale samo za mešan zbor. Kritika bo o tej zbirki Se itak govorila, za enkrat j omenimo le, da 90 vse pesmi zložene v lahkem | slogu in prijetno melodijozne. 0 skladatelju Ka-; lingerju bo natančnejše podatke objavil »Cerkveni Glasbenik« v zadnji številki t. 1. Naj jx>vemo o njem toliko, da je živel v letih 1852 -1929; rojen je bil v Soteski na Dolenjskem; bil je nadučitelj in šolski ravnatelj ter je umrl v Tržiču. V tej zbirki so zbrane njegove najboljše cerkvene skladbe. Zbirka se dobi po naših knjigarnah, pri založniku pa samo v slučaju osebnega odjema. — Društvo »Putnik« priredi v času od 5. do 10. decembra 1936 izlet na Dunaj s posebnim vlakom. Cena vožnji II. razred 380 Din in III. razred 280 Din. Informacije v biletarricah »Putnik«, Ga-jeva ulica 3 in hotel »Metropol«. — Pfcilring lanolin krema napravi tudi pozimi kožo gladko in mehko. Tuba 15 Din. Zastopstvo drogerija »Hermes«. Ljubljana. Miklošičeva cesta 30. — Zimsko-sezonske karte »Wintersal<>onkar-te« na Dunaj — prost vizum — prodaja »Putnik«. Informacije v biletarnicah »Putnik«: Gajeva ul. 3 in Hotel Metropol. — Samarijan. Priljubljeni listič »Prijatelj bolnikov« si je nadel ime »Samarijan«: prijatelj bolnikov in vseh trpinov. V 1. številki kliče pod naslovom: Samarijan — na plan: »Čuj ves verni slovenski svet! Ljubezen, ljubezen, ljubezen — nad vse!« Listič se naroča v Dobrepoljah. Stane 6 Din. Vsi Samarijani naj bi se zbrali okoli njega 1 — Radi sanacije »Feniksa« je sklical g. minister trgovine ln industrije dr Vrbanič konferenco na dan 18. L m. v Belgrad Na to konferenco, ki ima obravnavati vse probleme, ki so v zvezi s sanacijo »Fentksa« in pripravo nove uredbe, so vabljeni tudi zastopniki zavarovancev, med njitni [»odpredsednlk »Društva Fenfksovih zavarovancev« v Ljubljani g. dr. Oton Fettich. Vsakemu ni mogoče it/ o kopališče. vendar more vsak žrtvovati Din 100 — (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! — Klaverjev misijonski koledar 1937. Leto 21. Strani 96. Cena 5 Din. Pri naročilu 10 izvodov eden na vrh. Naroča se: Družba sv. Petra Klaver-ja, Ljubljana, Metelkova ul. 1. Koledar prinaša izredno zanimivo vsebino in lepe slike iz afriških misijonov. Toplo ga priporočamo. — Vremensko poročilo letalske postaje v Belgradu. Depresija v srednji Evropi se je j>o-maknila na Baltiške države. Nastala je nova depresija nad Islandijo. Depresija v Španiji se je prenesla na Sredozemsko morje ter izziva dež v Italiji in v območju Alp. Visok pritisk je v ostalih državah, kjer je jasno vreme, enako tudi v ju-gozapadnih in jugovzhodnih delih Jugoslavije. Oblačno vreme z dežjem je v dravski in savski-banovini. Temperatura se ni znatno Bpremenila: Plevlje —3® C, Mostar +21° C. Vremenska napoved za danes: Oblačnost se bo razširita na vso državo, zlasti na zapadno polovico in na severne kraje države, kjer bo deževalo. Temperatura se bo nekoliko zvišala. Tel. 27-30 Kfino SLOGA Tel. 27-30 Ob 11. dopolne po znižanih cenah =r abc ijn&cznl LUCIE ULLR1CH - PAUL HORBIGER KEKSI • BISKVITI ČAJNA PECIVA * OBLATI v vseh boljših trgovinah GLAVNO ZASTOPSTVO BON-BON Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 30 — Sveti Miklavž povzroča mnogim odrom in 1 društvom skrbi glede primernih iger ob priliki Miklavževega nastopa. Jugoslovanska knjigarna v : Ljubljani ima več takih iger na razpolago. Letos j pa je dobila še novo igro z naslovom »Nebeška storija«, s katero more postreči. Igra je lahka, prisrčna, z lepo socialno mislijo, napisana nalašč za priliko sv. Miklavža. Za letos je igra še v rokopisu in je na razpolago le majhno število izvoln.ealivi,k Dmvnnl.k FVa.nr, ,rr*»™*l »,r IvoJ.elJ A-nton, knjižničar Jclmic Danilo, arliivar Mirkov« DroKutlji, roforcnt za prakse Poiun Alojzij, rovlv-orja Zoro AI0J7.IJ i« GotttiAa Valentin. 2ofK»nfti si za i/se zwHcH{e Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten. Pranje i Radionom je tako lahko in preprosto: belo perilo kuhaj 15 minut, volno in svilo pa peri v mrzli raztopini. Samo s ;• .. .;• ".i • i-■ • W%--'JM I imam i bi chichtov KAI DIUN ; PERE SAM! VSEBUJE SCHICHTOVO MILO Stava bolničarshe čete L^bljana, 15. novembra. Sv. Kozma in Damijan sta patrona sanitetnega oddelka naše armade. Njim praznik je obenem največji praznik tudi za vse sanitetne oddelke v vsej jugoslovanski vojski. Dravska divizija je temu slovesnemu dnevu, »slava« ee ta dan imenuje, vedno posvetila svojo največjo pozornost in iz njega napravila pravcato manifestacijo vsega javnega življenja za vojake - bolničarje in resno družabno prireditev prv« vnste. Najvišji predstavniki oblasti jo hočejo počastiti. Vse javne ustanove pošiljajo svoje zastopnike, vsi polki »o zastopani. Poleg njih je pa vedno pestro število odličnikov iz zdravstvene službe ia prijateljev vojnih sama-rijancev, ki si vsi itejejp v čast, da smeijo na ta dam vojaškim bolničarjem stisniti roko in jim čestitati k njihovemu namenu požrtvovalnemu delu. Letošnja slava bolničarske čete ▼ Ljubljani pa je bila še posebno ganljiva. Domačin, upravnik vojne bolnišnic«, sanitetni podpolkovnik dr. Ilija Birčanin z imenom, iz katerega zvenijo junaška dela njegovih slavnih prednikov, se je na današnji dan tudi poslavljal od bolnišnice, ki ji je kot upravnik več kot poldrugo leto neizbrisno stisnil pečat svojega milega srca in svoje neizprosne strogosti v službi bližnjega. Zato ni čudno, da je bila bolnišnica nabito polna visokih gostov, ki so prišli čestitat odhajajočemu upravniku in njegovi bolničarski četi k današnjemu prazniku, obenem pa tudi nekoliko iz odpustljive radovednosti, da slišijo njegov govor, kajti podpolkovnik Birčanin slovi v naši vojski ne samo kot odličen zdravnik in upravnik, marveč tudi kot eden najboljših' govornikov. Prišli so novi naš divizionar general T o n i č, njegov namestnik general D o -d i č, poveljnik topništva general P o p a d i č, zastopniki vseh polkov, zastopnik bana podban dr. Majcen, zastopnik škofa stolni župniik dr. K 1 i -n a r, zastopnik občine podžupan dr. R a v n i h a r, zastopnik vseučilišča dr. Kos, domačin mestni župnik šentpetrski Alojzij K o š m e 1 j, zastopnik Zdravniške zbornice primarij dr. M e r š o 1, zastopnik Rdečega križa dr, F r 1 a n, mestni fizik dr. Rus, inšpektor dr. Avramovič, načelnik socialnega oddelka banske uprave dr. M a j e r, zastopnik prosvetnega oddelka banske uprave dT. K ar t in, in mnogi, mnogi zdravniki a V6e Slovenije ter predstavniki javnih ustanov in časopisja. Po končanih obredih je povzel besedo odhajajoči podpolkovnik dr. Birčanin v vsem sijaju svojih neštetih odlikovanj in odet v snežnobele rokavice. Vse je prevzel njegov govorniško dovršen, a tudi srčno iskren popis delovanja svetnikov Kozme in Damijana, ki sta se izčrpala v žrtvah za druge, za svoje bližnje in ki sta postala vzor, ki ga naša junaška in na vse žrtve pripravljena vojska daje svojim bolničanskim četam, da tudi one v polnem razumevanju svojih krščanskih dolžnosti žive, delajo in celo svoje življenje m zdravje žrtvujejo, da bi lajšali bolečine 6vojih tovarišev. Opisoval je junaštva naših sanitejcev v vsej dolgi dobi junaštva, a težke zgodovine naše domovine. Povsod po svetu so raztreseni grobovi teh nemih, nesebičnih junakov, ki so tiho umirali, da bi drugi živeli. K njim beže v hvaležni molitvi misli naših sanitejcev, da se ob njihovem spominu okrepijo srca živih za dolžnosti, ki jih čakajo. »Vam brezsmrtni velikani in vam vsem, ki ste življenje dali za našo svobodo in za lepše in srečneijše dni v Aleksandrovi Jugoslaviji, ki jo bomo varovali do svojega zadnjega dihljaja, naj vam bo večna slaval« Potem 6e je obrnil k svojim bolničarjem, mladim in vedrim fantom ter jih ljubeznivo kot oče podučeval, kako naij se »nauče ljubiti, ljubiti vaše tovariše, a ljubiti tudi sovražnike, ki so vam dani v oskrbo«. Kako naj se »žrtvujejo v svoji vzvišeni krščanski službi« in kako naj nikoli ne pozabijo, da so »bolniku na bolniški in na smrtni postelji vse, oče, mati, brat in sestra.« Le tako, utrjeni v ljubezni, boste postali pravi kadri, ki bodo s požrtvovalnostjo opravljali eno najtežavnejših del v dolgi verigi dolžnosti, ki ležijo na ramah naše vojske v dobrobit kralja in domovine. Ni čudno, da je ta govor, mehak in vsiljiv, a zopet zanosen tako, da dviga srca, napravil na vse prisotne globok vtis in da je trajalo dolgo časa, predno si je kdo upal premakniti. G, podpolkovnik dr. Birčanin, lepo si se poslovil od svoje čete in od neštevilnih prijateljev na slovenski meji naše lepe domovine. Da bi Tvoje vzpodbudne, s krščanstvom prežete besede ostale zapisane v službi, ki ji boš na drugem mestu zopet posvetil svoje lepe srčne in strokovne vrline. Po oficielnem delu slave je polkovnik povabil j prisotne na prigrizek, med katerimi so dijaki -' medicinci krasno prepevali narodne pesmi. Alf so pljuine bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašan)« zanima naravno vse, KI bolehajo na astmi, katarju na pljučih, zastarelem kašlju. zaslazenju, dolgotrajni hripavostl in hrlpl, pa doslej niso naši zdravila. Vsi toki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gosp. dr. med. Gnitinanna, bivšega šel-zdravnika v zavodu za linzenkuro, o temi .Ali so pljučne bolezni ozdravljive?". Da omogočimo vsakemu takemu bolniku,da spozna vrsto svoje bolezn>, smo se odločili v interesu splošnega blagra odposlati to knjigo na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Napisati |e samo dopisnico (frankirano z Din 2'—) in jo odposlati na PUHLMANN & CO., BERLIN 615 Mdggclstrass« Nr. 25-3S a. Odobreno od mlniitrstvs socialne politike, sanitetsko odelenje S. Br. 2416 od 12. XII 193] Pesem odhodnica nam bo zapel drevi ob 20 v mali dvorani hotela »Union« koncertni tenorist Slavko Lukman, ki je kot pevec manj znan naši širši javnosti, poznajo ga pa prav dobro v Mariboru, Celju, Ptuju, Slatini in drugod, kjer je v letošnjem poletju priredil več zelo uspelih koncertnih nastopov, o čemer je naš list že poročal. Da še bolj izoblikuje glas in da pride do večje rutine, se je odločil po težki borbi na pot v tujino, da se dobro izveiban vrne zopet med nas in s svojim mladim prizadevanjem doprinese »voj delež k slovesu slovenskih pevcev V«i dosedanji kritiki priznavajo močno prikupen glasovni materijal, izredno čisto vokalizacijo in mehko do- neč glas. Poslovilni večer v »Unionu« bo pri pogrnjenih mizah, da pa bo vsakomur omogočeno slišati ga, je večer vstopnine prost. Sodelujejo: koncertna pevka gdč. Korenčanova, gg. Ankerst, Škerlj in drugi priznani umetniki Klic slovenske misijonarke iz Afrike Med tistimi pogumnimi slovenskimi misijonar-kami, ki so zapustile drago domovino in ljube domače ter se podale v daljne misijonske dežele, je bila tudi sestra M. Ksaverija Lesjak, doma iz Stične na Dolenjskem. Pred štirimi leti je zapustila tihi uršulinski samostan v Ljubljani in odpotovala v Južno Afriko, da po svojih najboljših močeh pomaga najbednejšim med bednimi: zamorskim poganom, ki ječijo še v sponah suženjstva in teme. Z veseljem je s. Ksaverija nastopila težavno misijonsko pot, polno pomanjkanja in samoodpovedi. Misijon, v katerem sedaj sestra Ksaverija seje seme krščanstva, je bil komaj ustanovljen in je lako reven, da mu primanjkuje vsega. Evharistični Jezus mora tam trpeli bcllehemsko uboštvo. V misijonu imajo za vse dneve v letu samo eno masno obleko, ki je vsa ponošena in skoraj nedostojna za najsvetejšo daritev -Misijon neobhodno rabi dva ali vsaj en nov mašni plašč. Pa celo redovna obleka (habit) od s. Ksaverije je tako obnošena in raztrgana, da ni več za med ljudi. Tudi za tega prosi goreča slovenska misionarka. Obračano se na dobra srca misijonskih prijateljev z iskreno prošnjo, naj priskočijo misijonarki s. Ksaveriji na pomoč iz najhujših stisk in nadlog. Vsi, ki ste bili tako srečni, da ste mogli biti navzoči na lepi etiški slavnosti, 6jx»mnite se z malim darom Stiške misijonarke v daljni Južni Afriki, da jo bomo mogli za božič razveseliti z novo mašno obleko in novim redovnim habilom. Tudi za nov oficij je uboga misijonarka prosila; starega je najbrže zgubila na misijonskem potovanju. Prispevke, bodisi v denarju ali predmetih, prosimo, pošljite na naslov: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ulica 1. I-"' Spominska kapela z kov pri Solunu, ki grobovi jugoslovanskih voja-je bila te dni blagoslovljena. 50 let sodeluje pri „Slovencu" Kdo ne pozno le markantne osebnosti našega podeželja, zaslužnega javnega delavca, dež. poslanca, zgodovimtrja komend-ske okolice in enega najstarejših sotriidrti-kov našega lista, g. Andreja M e j a č a , uglednega posestnika in veletrgovcn z vinom iz Komende? jutri praznuje svojo 70 letnico. G. Andrej Mejač je črpal izobrazbo v ljubljanskih šolah, nato pa je postal narednik svojega očeta v vinski trgovini v Komendi, kjer je Mejačeva rodbina doma Njegova gospodarska inicijativnost in verziranost v vseh javnih vprašanjih sta ga kmalu postavila v prvo vrsto vodilnih osel>nosti kamniškega okraja Spoštovan in priljubljen zarodi svoje možatosti in vneme, s katero jc opravljal poverjene mu naloge, (e vedno lahko uveljavil svoje zdrave gospodarske nazore pri delu za povzdigo kamniškega okraja. Tako je bil nad 40 let načelnik cestnega odbora, pri katerem se je mnogo trudil za izboljšanje in izpopolnitev cestnega omrežja v okraju. Dolgo vrsto let ic bil župan v domačem kraju, za šest let pa rmi i-i prebivalstvo kamniškega okraja poverilo častino nalogo, da ga zastopa kot poslanec v kraniskem deželnem zboru. Spoštovanega jubilanta šteje naš list med svoje najstarejše sotrudnike. 2e pred 50 leti je pričel pisati v »Slovenca« in nato v »Domoljuba«. S svojimi gospodarskimi članki ip zgodovinskima podlisiki, v katerih r.ain jc rešil marsikateri dogodek iz naše prošlosli, ki bi drtiqare utonil v pozat>o, je pomagal dvigati ugled našega lista tn mu utirati pot med naše kmečko ljudstvo. Sc pred kratkim smo črtali rvjegove izsledke o ustanovitvi komendske šole, o Krekovi mladosti v Komendi, o znameniti konjski procesiji itd. Kot veren lokalni kronist je napisal tudi obširno zgodovino komendske fare, ki >o ie šele pred kratkim končal in je še v rokopisu. Tudi razni stro-ko\ni listi in revije štejejo g. Andreja Mejača med svoje sotrudmike. Kot značajen mož je g. Andrej Meinč stal vedno neomajno v vrstah SLS, zato je povsem razumljivo, da se je v času strahovlade v kamniškem okraju obrnila jeza nasprotnikov tudi proti njemu. Za časa znanih šenčurskih in ko-mcndskih dogodkov je moral poldrugi mesec presedeti v ljubljanskejn zaporu. Kot oseba je g. Andreia Mejača sama skrbnost, ljubeznivost in dobrota. Leta mu še niso vzela njegovega zdravega humorja in prirojene dobrosrčnosti. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi uri z iskreno željo, da bi nam bog ohranil spoštovanega jubilanta še dolgo vrsto Id v krepkem zdravju in zadovoljstvu! 5 letni deček zažgat skedenj V petek okrog 0 dopoldne je na Vel. Cikavi pri Novem mestu izbruhnil na skmJnju posestnice Uršule Kastelic požar, ki je ogrožal precejen del vasi. Med tem, ko je bila gosjiodinja z doma, se je spK zil mali 5-letni sinček neke delavke, ki pri Kaste-ličevi stanuje, pred skedenj, ki je stal 4 m za hišo, zgrnil skupaj nekaj suhljadi in slame, ki je tam ležala ter vse skupaj zažgal, sedel poleg ognja in gledal, kako gori. Ko pa je plamen začel lizati poslopje, je zbežal. Skedenj in kozolec so kaj hitro objeli plamenni in ko je priteklo nekaj ljudi gasit, je bilo že prepozno. Na pomoč prihiteli gasilci iz Smolenje vasi so se omejili le na reševanje drugih objektov, od katerih je večina krita še s slamo. Revni vdovi sta zgorela skedenj in kozolec, ki sla bila j>red 14 dnevi na novo z opeko prekrita do (al. Poleg tega pa še okrog 2500 mrve, do 3000 kg slame, vsa koruza, ki je v strokih visela pred skednjem in kozolcc, nekaj lesenih plohov, vrednih nekaj sto dinarjev in slamoreznica soseda Judeža, loselnih pri obče koristnih javnih delih. Vsakdo se bo mogel prepričati, da se ta dela res vrše in v kakšnem obsegu. Tako bo občina zaposlila brezposelne tn opravila važna in potrebna javna dela. Občani darujte še nadalje v ta fondi Zobozdravnik dr. Schureiger Prešernova 52 ordinira od 15. novembra naprej ob delavnikih od 8—^1 in od 3—6 0 V stolni župniji naročene Mohorjeve knjige se dobe v pritličju stolnega župnišča vsak dan od 10 do 12. Stroški 3 Din, naročriina za prihodnje leto 20 Din, ki naj bi jo vsakdo precej poravnal. Q Slovenski kat. akademiki, udeležite se danes polnoštevilno proslave Prosvetnega društva »Ljubljana-mesto« ob priliki razvitja društvenega prapora v Unionu. O Posvetovalnica »Krščanske Bolet t vzgojnih ln šolskih zadevah posluje brezplačno vsako sredo od 10 do 11 v Akademskem domu na Miklošičevi testi poleg hotela Union. © Mnogi ljubljanski mešani in moški ehori ter Slovenski vokalni kvintet bodo počastili 70-letnioo Mateja Hubada v ponedeljek, 16. novembra točno ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Dolžnost tistih zborov, ki iz kateregakoli razloga ne bodo sodelovali na koncertu ,je v prvi vrsti ta, da se korporativno udeleže koncerta. Stara garda ki naj ne škoduje njegovemu zdraMU, in to je predvsem svetlobe, enakomerne temperature, prostora, zraka in miru. Ce pa pogledaš v današnje zatohle magistralne urade, narvnost srednjeveške prostore, pa vidiš, kako je uradništvo na tesnem, drug drugemu takorekoč na poti, v nekaterih prostorih ves dan gori luč, da o zraku, prostoru in miru niti ne govorimo. Tudi je med prostori na eni strani ulice in prostori proti gradu stalna razlika v temperaturi, kar je za uradništvo, ki mora prihajati iz enih prostorov v druge, zdravstveno zelo neugodno. Mnoge pisarne pa so naravnost založene z akli, arhivom itd., da se komaj giblješ v njih. Torej predvsem zdravstveni, človečanski oziri, ki so prav tako zgovorni razlogi za nov skupen občinski dom. Morebiti so pa še najbolj zgovorni gospodarski razlogi. Ce pomislimo, koliko mora občina plačevati najemnine za prostore svojih uradov, potem že samo to daje diovolj razloga, misliti na novo skupno občinsko poslopje, kajti že samo z vračunanjem te vsote se mora velik del stroškov za novo poslopje v nekaj ledih amortizirati. Ce pa prištejemo še vsoto, ki bi jo občina dobila za najemnino oddanih prostorov v svojih hišah, kjer so sedaj nastanjeni razni mestni uradi, bi se ta vsota, ki bi jo mogli vračunati v amortizacijo novega poslopja, še mnogo zvišala V naslednjem podajamo izkaz o najemninah, ki jih mestna občina ljubljanska plačuje za razne svoje urade (t. i urade mestne uprave, kakor tudi za uprave mestnih podjetij — deloma bi se namreč lahko tudi ta vselila v novo občinsko poslopje): Letna najemnina Mestni gradbeni urad v Kresiji 57.475,— Mestno knjigovodstvo v Kresiji 29.700,— Ravnateljstvo troš. urado v Kresiji 26.300.— Gradbeni odbor v Kresiji 4.300.— Mestni tržni urad, Krekov trg 16.696,— Ter. sekcija reg. Ljubljanice, Krekov trg 21.704.— Vojaški urad, Ambrožev trg 20.000,— Mestna elektrarna, Krekov trg 150.450.— Mestni vodovod, Krekov trg 48.150.— Mestna zastavljalnica. Poljanska cesta 60.000,— Gospodarski urad, Beethovnova ulica 66.000.— Skupaj... Din 500.775.— Ce pogledamo po drugih večjih mestih, vidimo, da. imajo mnoga mesta enotna, lepa, po najmodernejših načelih urejena občinska poslopja (pri nas jc lep, nov in moderen občinski dom na Sušaku, prav tako tudi v Subotici; skupen občinski dom imajo tudi v Celju). Stari magistrati so sicer še no svojih mestih, toda služijo po večini le v reprezentančne, arhivne in knjižnične svrhe, deloma pa so v njih mestni muzeji. V podobne namene naj bi pedem služila naša stara, častitljiva magistralna palača v Ljubljani, za vse urade, in deloma tudi podjetja, pa naj bi sc čim prej postavil nov, po modernih načelih urejen mestni občinski dom. Ko je že zgradila občina razne lepe stanovanjske hiše, mora končno misliti tudi na to, da zgradi za svoje urade primerno reprezentančno poslopje. Saj je bila mestna hiša vedno središče mestnega življenja, pa zato ne sme biti zadnja, ki bo zgradila za svoje nameščence centralno reprezentativno palačo, ogledalo kulture in napredka vsega mesta. neaktivnih pevcev naj pride tudi na koncert in naj s svojo navzočnostjo obuja spomine na prijetne, včasih tudi bridke pevske ure pod taktirko mojstra Mateja Hubada. Vstopnice se prav pridno vendar jih je še dovolj na razpolago, laročite jih takoj, da si lahko izberete prostor poljubno. Tudi sporedi so že v prodaji. Cene vstopnicam 20, 15, 12, 10, 8 Din, stojišča B, 8 Din. 0 Ne pozabite na simfonični koncert 20. novembra ob 20 v stolnici. Priredi g. Blaž Arnič z velikim orkestrom. Dirigent D. M. Šijanec. Programi na razpolago v Jugoslovanski knjigarni in pri Košaku v Prešernovi ulici. * K IN O * UNION Dr. Fanckov najveličastnejši alplnskt film Beli pekel Piz Palii Gustav FrShltch - Leni Rlefenstabl Ernst Odet TEl. 27-30 SLOGA Premiera i LAWRENCE TIBBETT najslavnejši sodobni Bariton v opernem fUnm Metropolitan TEl. 21-24 MATICA Leh&rleva Alageropereta „Wo die Lerohe slsgt" Škrjanček poje - zvrgoli Marta Eggertb - Hana Soebnlcer - J'\ndhtnvc 1S.,17., 1Q. iv\ 21 .tvd~ © Pastoralna konferenca za mesto Ljubljana bo v sredo, 25. novembra ob pol 4 v duhovskem semenišču. © člani Stolne prosrete se vabijo, da se udeleže proslave blagoslovitve zastavo prosvetnega društva »Ljubljana-mesto« v frančiškanski cerkvi oziroma veliki dvorani hotela >Unlon<, zvečer pa odzovejo doposlanemu vabilu. O V Križankah bo danes popoldne ob šestih slovesen shod ondotne moške in mladeniške Marijine družbe ob priliki proslave drugega glavnega praznika. Po govoru bo darovanje za namene družbe. 0 Martinov večer v Rokodelskem domu. Dre vi ob sedmih bo v Rokodelskem domu, Komenske-ga ulica 12, prav zanimiv Martinov večer. Na sporedu go pevske in glasbene točke, kupleti, ki jih bo pel g. Cestnik, Igra »Dva gospoda In en sluga« v režiji g, J. Novaka, šaljiva pošta itd. Predpro-daje vstopnic je dopoldne od 10—12 v Rokodel skem domu. O Karitativne organizacije v Ljubljani vabi mestno poglavarstvo, da se po svojih zastopnikih zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v sredo, dno 18. novembra 1936 oh 18 v mestni posvetovalnici na mestnem poglavarstvu soba št. 22. Na dnevnem redu je razgovor o skupni organizaciji *Božlčnlc« v Ljubljani. Na sestanek so vabljena vsa društva in organizacije, ki nameravajo obdarovati reveže za Božič, tudi ako niso prejele posebnega vabila 0 VI. puljudiiO-inansivcns predavanje Pri-rodoslornega društva. Univ. prof. dr. Ing. A. Kral Estetika mostnih zgradb. Predavanje ho v torek, 17. nov ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina 6, 4, 2 Din. 0 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži »ogreba najstarejšega aktivnega člana, gostilničarja g Tenente Rudolfa. Pogreb pokojnega bo v nedeljo, dne 15. novembra iz Gradaške ulice 10 ob pol 5 popoldne. 0 Kino Kodaljevo igra danes ob 5 in 8 dvojni spored: Helena in Poročila je svojega šefa. — Ob 8 samo Helena po znižanih cenah. 0 V gostilni pri Prijateljn v Mostah se toči novo vino. Od 3 litrov dalje dostavlja tudi na dom. Telefon 2112. 0 Kamniški klub so snuje, kakor smo že poročali. Prvi sestanek v Ljubljani bivajočih Kamni-čanov bo v četrtek, 19. novembra ob 8 zvečer v lovski sobi pri Slamičn. Dostop imajo samo vabljeni. 0 Nekaj novega la sadjarje in vrtnarje. Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani priredi s sodelovanjem agrikulturno-kemičnega urada za kalijevo gnojenje v Zagrebu izredno poučno filmsko predavanje o sadjarstvu in sicer v torek, 17. t. m., ob 6 zvečer v kina »Sloga« v Kolodvorski nlici v Ljubljani. K tej velezanimivi in poučni prireditvi vabimo predvsem člane našega društva, zlasti iz Ljubljane in iz okoliških podružnic. Dobrodošel je pa tudi, razen otrok, vsakdo, ki se zanima za umno sadjarstvo. Vstop pro«t. ©Posnemajte! Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je prispevala kot prostovoljni socijalni davek na sobe in uslužbence 1000 Din. — Iskrena hvala! 0 Kaj izvablja dekleta v komunizem, nam bo odkril 4. prosvetno-debatni večer, ki ga priredimo za članice in vabljena dekleta v ponedeljek, dne 16. t. m., točno ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union (desno poleg kino dvorane). Dekleta, udeležite se v čim večjem številu in pripeljite znanke. — Dekliško prosvetno okrožje. Dr. Arko Venčeslav specijalist za kirurgijo ordinira od 1/2ii. do 1/i'l6. ure Tyr$eva (Dunajska) cesta št. 51/1 desno _poleg kavarne Majcen © Združenje čevljarjev ▼ Ljubljani vabi gospode člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba bivšega dolgoletnega člana g. Martina Radovana, ki bo v nedeljo, dne 15. novembra, ob 4 popoldne iz Gradišča Št. 11. 0 Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljubljani Ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 16. novembra t. L ob 8 zvečer v društvenem lokalu, ki se nahaja v dvoriščni zgradbi bivše gostilne pri Kavčiču, Privoz št. 4 (Prule). Na sporedu je branje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila predsednika, tajnika in blagajnika ter nadzorstva, volitve novih funkcionarjev, spremembe pravil društva, predlogi in sklepi ter slučajnosti. Pričetek točno ob napovedani uri! 0 Podporno društvo slepih v Ljubljani naznanja vsem svojim dobrotnikom ln zaščitnikom kakor javnosti, da se je preselilo iz dosedanjega lokala pod Trančo 2-III v novi lokal: Ljubljana, Gradišče 7, veža levo! Prosimo vse naše dobrotnike, da se obračajo v vseh zadevah na naš novi naslov. O Ponesrečen reševalec. Huda nesreča se je včeraj zjutraj pripetila ljubljanskemu reševalnemu avtomobilu in reševalcu 34-Ietnemu Janezu Bratužu, stanujočetnu na Karlovški cesti. Reševalni avto je šel po nekega bolnega posestnika v Ponikvi na Dolenjskem. Ko se je vračal, se je avto v temi zadel v lesen most ter se prevrnil. Avto je precej poškodovan. Hujše se je ponesrečil tudi B ratuz, ki ga je vrglo ob steno avtomobila, tako da je dobil večjo rano na glavi ter lažji pretres možgan. Sprva je zgledalo njegovo stanje resno, proti popoldne pa se je znatno zboljšalo. O Množica potepuhov. Kljub številnim racijam in izgonom ^policija nikakor ne more zatreti vedno bolj množečega se potepuštva v Ljubljani, sedaj, tik pred zimo, ko vsakdo brezposelnih de-lomržnih sili z dežele v mesto. V petek je policija aretirala okoli 26 beračev in potepajočih se mladih ljudi, včeraj pa je zopet bilo privedenih okoli 20 potepuhov na policijo. Med potepuhi je tudi neki zanimivi tip, ki je precej lepo oblečen hodil po lokalih, se izdajal za akademika in nadlegoval za podpore. Drug pojav pa je množica nemških potujočih fantov, ki romajo skoraj brez sredstev ter se preživljajo s petjem, prodajo razglednic in s tem, da prosijo za hrano. Ker so čedne zunanjosti ter vljudnega nastopa, jim ljudje radi kaj dajo. ne zavedajoč se, da s tem podpirajo hude agitatorje za nemško kulturo in nemško politiko. Kultura in šola Stanovska predavanja v profesorskem društvu. S prihodnjo sredo (18. novembra t. 1.) se v dvorani palače OUZD prične vrsta pomembnih predavanj, 6 katerim želi ljubljanska sekcija Jugosl. profesonskega društva javnosti predstaviti kulturna in stanovska prizadevanja svojih članov. Predavanja se bodo vršila redno ob sredah ob 8 zvečer sj-edi vsakega meseca. Namenjena 60 v prvi vrsti stanovskim tovarišem, profesorjem srednjih in sorodnih šol; tem naj pomagajo k enotnemu pogledu na odločilna vprašanja šolskega skupnega dela. Obravnavala bodo le stvari, ki morejo in morajo zanimati vse stroke, da bo šola bolje dosegala svoj kulturni namen. Prvi poskus skupnih stanovskih razprav te vrste se je vršil med počitnicami in je pokazal, kako koristna in potrebna je enotnost v kulturnih prizadevanjih profesorskega 6tanu in srednje šole. Po drugi atrani 60 predavanja namenjena ostali javnosti, ki naj bi bolje spoznala, kolikšno važnost ima šola za bodočnost in naš narodni razvoj; tako so vabljeni- k tem predavanjem kot dobrodošli gosti vsi ostali šolniki in duševni delavci, ki žele proučiti našo srednjo šolo in njeno vzgojno in znanstveno usmeritev. Ko opozarjamo na profesorska stanovska predavanja, navajamo hkrati vprašanja, ki bodo leloe na vrsti. Najprej bo govor o kulturi slovenskega jezika In njegovem osrednjem pomenu za oblikovanje duševnosti v mladem srednješolcu. Kot druga pride na vrsto predavanje o kulturni dediščini iz antike in njenem vplivu na naš čas. V razgovor pride dalje vprašanje slovenskega arheološkega raz-lakavanja in naše historiografije; nova skupina predavanj bo obravnavala sedanje izobraževalne in vzgojne pripomočke, s katerimi razpolaga profesor, in kako si predstavljamo preureditev 6rednje šole. Končno bo sekcija načela socialna vprašanja svojega stanu, zlasti, kako bi uredila bolezensko zavarovanje in zgTadila profesorski dom v Ljubljani. Dne 18. novembra bo kol prvi razpravljal prof. Jakob šolar o pouku slovenščine in oblikovanju jezikovnega znanja v srednji šoli. Pre-davateljevo ime nam je porok, da bo predavanje razčistilo marsikatero vprašanje, ki je temeljnega fKjmena za uspešno delo naše srednje šole. Prav je, če 6e naša javnost zanima za to predavanje, ki naj privabi vse, ki jim je na srcu srednja šola in njeno kulturno prizadevanje. Vzrok mnogih obolenj leži večinoma v slabi in neredni prebavi, ki ima za posledico nakopičenje telesu škodljivih snovi v organizmu, ki je na ta način oviran v svojem rednem delovanju. Zato je potrebno, da se predvsem skrbi za temeljito čiščenje. S tem vzdržujete telo zdravo in odporno. V to svrho dobro služi »Planinka« čaj Bahovec, vsled svojih preizkušenih in zdravilnih sestavnih delov. To ima že po 6—12 tedenskem zdravlienju za posledico izboljšanje vsega organizma, a posebno pri onih osebah, katere trpe od slabe prebave, slabega delovanja črevesja in napetosti telesa, omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, hemeroidih in odebelenju. Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čaj Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20"—, polovičnih paketih po Din 12'— in poskusnih vrečicah po Din 3'50 z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. Reg. S. br. 297B1/35 Na svetovno razstavo v Pariz 1937 Prijave za našo študijsko ekskurzijo se mno-že tako, da bo v kratkem doseženo število, ki je predpisano za posebni vlak. Je pa tudi umevno, saj se bomo vozili in si ogledali najlepše kraje kar v štirih državah, in to v Avstriji, Švici, Franciji tn Italiji. Povrhu tega pa je še vse skupaj tako poceni in plačljivo v devetih mesečnih obrokih, da zmore to skoro vsak inieligent. Kulturno obzorje, ki si ga bodo udeleženci naše ekskurzije pridobili ravno pri tej ekspediciji, bo vsekakor tako dragocena pridobitev, da se tega niti oceniti ne da. Pariz ni le velemesto, temveč je tudi zrcalo današnjega velemestnega življenja, kamor se stekajo niti vsega sveta. Svetovna in kolonijalna razstava pa bosta tedaj osrednji točki, za kateri vlada po vsem svetu že danes največje zanimanje. Na razna vprašanja naslednje: Potujemo s kolektivnim polnim listom. Kdor želi osiati v Franciji ali kjerkoli tudi po našem povratku, si bo moral nabaviti svoj osebni potni list. Svoj potni list mora imeti tudi vsak tuj državljan Ceno za drugi razred v vlaku sporočimo, čim prejmemo tozadevne podatke. Poudarjamo po, da se nanaša to le na ugodnosti v vlaku. Dovoljenje državnim in banovinskim nameščencem za potovanje v inozemstvo preskrbimo mi. Za dopuste pa morajo sami zaprositi pri svojih uradih. Odrezke poštnih položnic skrbno hranite, ker služijo kot dokazilo vplačanih obrokov. Za slučaj, da je namenjeno nakazilo na eni in isti položnici za več oseb, je to navesti na hrbtu položnice. Pisava, zlasti imen in priimkov, naj bo čitljiva Udeležence bomo v vlaku in stanovanjih porazdelili tako, da bodo skupaj oni, ki to žele. Prijave sprejema Jože Hvala, Ljubljana, Miklošičeva cesta 10, kjer se dobe tudi točni prospekti ekskurzije. Prijavile sel — Vodstvo. 9lom generalni ravnatelj mips tovarn. Povodom imenovanja go«p. dr. A. F. Philipsa za predsednika Philips tovarn, je imenovan na njegovo mesto za generalnega ravnatelja gosp. dipL ing. P. F. S. Otten. Ing. P. F. S. Otten, sedanji generalni ravnatelj, se je rodil 31. decembra 1895 v Berlinu. Za časa svetovne vojne je služboval v Holandiji, kjer je ostal tudi po vojni ter 1.1923 v Delftu diplomiral za elektrotehničnega inženerja. L. 1923 je stopil ing. Otten v inženjerski biro dr. J. D. Ottena v Amsterdamu, tam je obenem delal za neko berlinsko tovarno za slabi tok in westfal-ske tovarne jekla. L. 1924 je stopil ing. Otten v Philipsovo tovarno. L. 1927 je postal ravnatelj, od 1. 1933 je bil predsednik kolegija direktorjev in tajnikov istega podjetja. Gosp. dipl. ing. Otten je obenem član upravnega odbora Saveza holandskih delodajalcev, član upravnega odbora oddelka elektrotehnike kraljev-ikega za delftskih inženerjev. skega zavoda inženerjev in član odbora Udruženja Kamnik Tukajšnja Vincencijeva konferenca ima v nedeljo, 15. nov., ob pol 4 popoldne v Kamniškem domu svoj redni občni zbor, s katerim bo združeno predavanje g. dr. Levičnika o karitativnih nalogah sedanjosti. Ta organizacija zasluži zanimanje pri vseh slojih in stanovih. Španija — dežela in ljudstvo — bo tema predavanja v četrtek, 19. novembra, ob 8 zvečer v Kamniškem domu. Predaval bo docent ljubljanske univerze g. dr, V. Bohinc, krasne skioptične slike pa nam bodo pokazale lepoto Španije. Smrt pobira stare delavce tukajšnje smodnišnice. Pred dobrim mesecem so pokopali 76 letnega Končnika Jurija, ki je služboval polnih 42 let v smodnišnici. V četrtek so pa položili na mrtvaški oder Pregleta Florjana, posestnika v Tunjicah in bivšega dolgoletnega župana za Stranje in Tunjice. Dosegel j« starost 82 let, v službi smodnišnice pa ie bil okrog 30 let. — V petek je umrl Primož PreUsnik, ki je bil v 83. letu in je bil v »lužbi smodnišnice polnih 52 let. Njegov pogreb bo v nedeljo, 15. novembra ob 4 popoldne na farno pokopališče na Žale. Vedno so upali, da bo vsaj so-daj kmalu rsšcno vprašanje pokojnine, za katero so i« v Avstriji 20 let plačevali prispevke. Ni jim bilo usojeno tega dočakati in jih je Bog poklical k sebi, kjer bodo uživali zasluženi mir in pokoj. Pokojnikom naj sveti večna luč, J Beg iz španskega pekla Očividcip ki so ušli iz Španije pripovedujejo strahotne reči Španski poročevalec francoskega katoliškega lista »La Croix« piše: »V Madridu so rdeči nasilnški ro ruskem vzorcu ustanovili čeko. Glavni sedež madridske Čeke ie v palači lepih umetnosti v Madridu, ki je prekrasna palača z velikimi dvoranami, katero pa so rdeči sedaj vso oropali in zapackati« Nagli sod v palači lepih umetnosti Madridska Čeka se imenuje seveda »ljudsko sodišče«, ki pa ima svoje podružnice tudi drugod po Madridu. Eno tako »sodišče« deluje tudi v tistem slovečem hotelu, kjer je navadno prenočeval bivši minister, glasoviti Lerreux. Madridski vseučilišlki profesor, ki je bil prijet in zaslišan v palači lepih umetnosti, pa je potem ušel svojim trinogom, je francoskemu časnikarju dal tale popis svojih strahotnih dogodivščin: »Pred 14 dnevi so me rdeči miličniki prijeli v mojem stanovanju ter me odpeljali z avtomobilom v palačo lepih umetnosti. Moj edini zločin pa je bil ta, da sem bil vedno krščanskega in narodnega mišljenja, česar tudi nikdar skrival nisem. Močno oborožen poročnik rdeče garde, ki je med vožnjo sedel zraven mehe, mi je jasno namignil, kaj me čaka. V duhu sem se poslovil od svojih dragih ter se popolnoma mirno v mislih na križ in na Golgoto pripravljal na tisto, kar me je čakalo. Najprvo so me peljali v podzemlje, kjer je navadno restavracija in kjer sedaj zaseda ljudsko sodišče. Toda tam nisem opazil nobenega človeka, ampak samo veliko mizo, na kateri so bili prazni kozarci ter steklenice. Morda so moji »sodniki« še spali ter krotili svojega mačka. Potem so me peljali v gorenje nadstropje. Tam je bila zbrana že cela vrsta drugih jetnikov, po večini izobražencev ter častnikov. Vsi so bili zmučeni ter bledi. Tukaj sem so jih zaprli ter jih že 48 ur pustili brez zaslišanja in brez jedi ter pijače. V iem prostoru ni bilo nobene ženske. Naenkrat pa smo iz bližnje sobe nekje zaslišali pretresljive klice strahu in bolečin, katere je klicala neka ženska. Mlad mož, ki je sedel zraven mene, je kakor blazen planil kvišku. Morda so zverine tam zraven mučile ali posiljevale njegovo ženo, sestro ali nevesto. — V dvorano so prihrumeli rdeči miličniki ter se norčevali iz nemočnega obupa nesrečnega moža Nazadnje so straže mene odpeljale v podzemlje. Tam so za mizo kimali moji »sodniki«. Predsedovalo jc neko človeče, ki je po svojem obrazu bilo podobno kakemu bebcu. Pred seboj je imelo na pol prazno steklenico piva. Dedec me je nahrulil: »Zakaj si vedno zapostavljal otroke ljudstva? Sedaj boš ljudstvu za io dajal odgovor!« »Gospodu predsedniku« sem poskušort pojasniti. da sem v svoji službi z vsema dijaki, ki so bili pri meni vpisani, enako ravnal, jih presojal le po inteligenci ter uspehih, da pa nisem nikogaT vprašal, kakega rodu je. Zaman je bil moj trud. Iker me raso mti poslušali. »Odvedite ga!« je zakričal »predsednik«, »za te buržuje ni drugega sredstva, kakor da jim čimprej zavijemo vratove I« Sodišče je res naglo delovalo. Saj je trajalo le toliko časa, da je »ljudski sodnik« izpil tisto steklenico piva. Zaprli so me v stransko sobo. Bil sem popolnoma miren ter se udan v voljo božjo pripravljal na smrt. Čez nekaj časa pa so prišli isti rdeči miličniki, ki so me pripeljali semkaj. Vsi so se jezno držali ter so me v moje veliko začudenje pahnili skozi vrata na prosto: »Brž izgini! Nekdo je prosil zate. Toda mi vemo, da si sovražnik ljudstva ter te le neradi puščamo.« Za slovo so poslali za menoj še krepko kletev. Se isto noč se mi je posrečilo ubežati iz madridskega pekla. Pozneje sem izvedel, da mi je izprosil pomilostitev predsednik ministrstva ljudske fronte Carlo Giral, s katerim sva hila stara prijatelja. Toda, kaj sc je zgodilo z mojima ubogimi sojetniki?« Tri sinove izgubil v eni ari Drugi begunec, ki je ušel iz Madrida, je star sivolas gospod. Bil je nastavljen v finančnem zavodu ter se nikdar pečal s politiko. Pač pa ga je ovadila iz maščevanja njegova hišnica, češ, da je »fašist«. Njegove tri sinove so že pred njim odpeljali. Kaj se je zgodilo z njegovo ženo, ne ve. Pred sodiščem so ga vprašali, ali ima kaj premoženja. Povedal je po pravici, da ima 60.000 pezet, ki pa je njihov solastnik njegov družabnik in da je denar naložen v tej in tej banki. Nato so mu povedala, da bodo njegove tri sinove pomilo-stili, če ljudskemu sodišču podpiše pooblastilo, da lahko dvigne tistih 60.000 pezet. Starček je tisto pooblastilo podpisal še tisti hip, samo da bi rešil svoje tri sinove. Nato so ga še eno uro imeli zaprtega. Nato pa so mu »sodniki« zasmeh-ljivo sporočili, da so njegove tri sinove pravkar ustrelili. Na koncu so starega moža še pretepli ter ga vrgli na cesto. Poprej je videl še mlado ženo, katero so do krvi pretepli, ker se je vrgla med svojega moža in napadalca, ki je napadel moža. Jezik se upira Skoro vsi rešenci so izjavili francoskemu časnikarju, da se jezik spodobnega človeka upira popisovati vse živinske grdobije, katere so uganjali madridski čekisti. Tolpa, kateri načeluje neki Compare, je obiskala tudi neko vas blizu Madrida ter tam prijela tri redovnike. Vaški župan, ki je sam pristaš ljudske fronte, je pričal za te tn redovnike, da so po vsej okolici daleč na okrog znani dobrotniki ljudstva ter da nimajo na sebi nobene krivde Kljub temu pa je Compare dal dva redovnika zvezati, ju privezati za kolesa svojega ukradenega avtomobila, nakar je naglo oddirjal z njim. Ljudje so potem našli na cesti, koder je vozil tisti avtomobil, povsod krvave kose trupel nesrečnih redovpikov, katere je divjak tako grozovito in po nedolžnem umoril. Eden izmed pripovedovalcev je dejal časnikarju: »Španija joka zaradi svojih otroki« Pri teh besedah se je sam obrnil vstran in zaihtel. Kaj je časnikar sam videl Nemški dnevnik V. B. je odposlal v Barcelono svojega poročevalca Udona Wo!terja, ki sedai v listu poroča, kako je skrivaj prišel čez mejo ler kaj je v Barceloni videl. Ko se mu je posrečilo stopiti iz vlaka na barcelonski postaji, je takoj videl tale prizor: Pri izhodu je železničar, ki je sprejemal vozne listke, ustavil nekega moža. Ta se je začel z železničarjem prepirati, nakar sta prišla dva raztrgana miličnika, ki sta nekaj časa poslušala, nakar je eden izmed njiju dvignil roko ter udaril železničarja čez obraz s tako silo, da ga je takoj kri oblila. Železničar si je obrisal kri ter nato mirno jemal karte, oni mož pa je ušel. V Barceloni je videl povsod samo zamazane Hudi, razen Zidov, ki so lepo opravljeni. Sam je videl večkrat ženske, ki so z odpetimi bluzami hodile po ulicoh. V cerkvi Santa Maria del Pino so nekaj časa prirejali nage plese na oltarjih, kamor so s silo privlekli ujete duhovnike, da so morali gledati, kaj se sedaj na oltarjih godi — Danes pa, pravi dopisnik Wolier, bi v vsej Barceloni težko dobil kakega duhovnika, ker so žc vse, ki niso skrivaj pobegnili, postrelili. Duhovnika )oseja Dalbana so pred usmrtitvijo silili, naj bi poljubil komunistična znamenja, srp in kladivo, kakor je poprej poljubljal hostijo Ker pa tega ni hotel, so ga toliko časa bili, da se je zgrudil ter so mu že na pol nezavestnemu s silo pritiskali svoje znake na ustnice Nato so takega, ki je bil samo še na pol pri zavesti, vlekli k skupnemu grobu ter ga tam ustrelili ter takoj zakopali Očividci pa so mi pripovedovali, da jc duhovnik bil še živ, ko so ga . zagreblL Maroški veliki vezir je obiskal Sevillo. Pri tej priliki so ga pozdravili španski prostovoljci Ameriški načrt ,•(. pod S. IV J)16i od 19 XL 19Ji. Rdeči se bojujejo s strupenimi plini Prvič v tej državljanski vojni so rdeče čefe začele uporabljati strupene pline zoper svoje nasprotnike. Dne 12 novembra so bili zopet veliki boji pred Madridom. Naenkrat je padlo na desno krilo belih nekaj topovskih bomb, ki so bile polne strupenih plinov. Ker beli vojaki na to niso bili pripravljeni, je strupeni plin nekatere vojake zastrupil. Najprvo so zastrupljeni vojaki začeli močno bruhati, nakar so se nezavestni zgrudili na tla. V silno nevarnem stanju so siromake prenesli v vojno bolnišnico. Kakor vse kaže, so rdeči pri tej priliki uporabljali plin, ki je izdatno bolj nevaren, kakor pa solzavec. — Da ni bilo večjih žrtev, je vzirok samo to, da so beli vojaki naglo pograbili svoje plinske maske ter si jih nadeli ter tako ušli veliki nevarnosti. Klub pocasnezev V Londonu rastejo razni čudni ;.lubj kakor gobe po dežju Vendar pa je med vsemi lakim« čudnimi klubi najbolj čuden klub počasnežev. V svojih pravilih pravi ta klub, da sc morajo njegovi člani izogibati vsake naglice, ker je zdravju škodljiva in uničuje živce. Takole vele pravila tega kluba: »Naglica dela in zabave v velikih mestih je postala že kar življenju nevarna Posledica takega življenja je potem ta, da ljudje prezgodaj oslabe m prezgodaj ostarr. Naš klub naj pa bo kakor zelenic« miru.« Nato naštevajo pravila, kaj je dolžnost klubovih članov: »Jej počasi, govori počasi, hodi počasi!« itd. Vsekakor ie treba reči. da je v teh navodilih marsikaj pametnega, kar naj bi človek posnemal, nc da hi se moral vpisati ravno v klub londonskih počasnežev. Mačke z modrimi očmi O mačkah, ki imajo modre oči, poroča znani naravoslovec prof. dr. Bastian Schtnid v reviji »Kosmos«: Kakor je že Darvin opazoval, so bele mačke, ki imajo modre oči, popolnoma gluhe. Doslej mi še ni znano, da bi to pravilo imelo kje kako izjemo. Preteklo poletje sem spoznal dve po devet mesecev stari mačici, ki sta bili iz istega gnezda Samica jc imela rumenkaste oči, maček pa je imel eno oko tudi rumenkasto, drugo pa popolnoma modro tcT je bil sam docela gluh. Če smo mu zavezali oči in ga postavili na cesto, ni slišal voza, ki je drdral naravnost proti njemu. Celo v največji bližini ni slišal, če je kdo s pestjo udaril po mizi ali če je ploskal. Ker so zelo redki taki slučaji, da hi kaka mačka imela eno oko rumenkasto, drugo pa modro ter bila obenem popolnoma gluha, bi bilo prav, ko bi strokovnjaki take mačke, kador bi poginile, preiskali ter sc zlasti pozanimali za njihova ušesa. »Tole deževna pokrajina je pa že tako ime-nrtno narejena, da io moraš kupili.« »Kaj neki misliš, draga Meta, saj je naše stanovanje ze brez tega dovolj vlažno!« Bolnišnica varna pred plini V Londonu imajo staro, a slovcčo bolnišnico, ki stoji nasproti tako zvanc vvestminsterske opatije. Imenuje se westminsterska bolnišnica. Sedaj bodo to bolnišnico odstranili s lega prometnega prostora ter jo bodo na novo postavili na bolj mirnem kraju, tudi v Westminstru. Načrti za novo bolnišnico so že narejeni. Veljala bo nekako 850.000 funtov štcrlingov, kar je zelo lep denar Nova bolnišnica bo najbolj varna bolnišnica na svetu, ker bo prva, ki bo docela zavarovana pred plinskimi napadi. Take bolnišnice doslej na svetu še ni. Vsa vrata in okna sc bodo dala tako zapirati, da ne bo mogel uhajati skozi niti najmanjši del zraka, zaradi česar bo tudi zaprt dohod plinu Streha bo posebno dobro ojačena in zavarovana. Vsi prostori, k ne bodo prav visoko ležali, bodo imeli posebne prczračevalce, ki bodo preskrbovali prostore s sčiščenim zrakom. Poleg teh naprav pa bo imela bolnišnica posebno plinsko zavcbšč'!, kamor bode pošiljali zastrupljene bolnike v primeru kakega plinskega napada. Za- strupljene bolnike bodo spravljali v to zavetišče naravnost z ul.ee ler jih bodo tukaj razplinili, ko bodo poprej zavetišče hemetično od zunaj zaprli. Tako razplinjen^ bolnike bodo šele spravili v bolnišnico. Tako bo mogoče v primeru sile bolnike sprejemati v bolnišnico, ne da bi pri tem ušel v notranjost bolnišnice naimanjši del plina. Volkovi na Slovaškem Iz Bratislave poročajo, da so se v severno-slovaški vasi Vyrava ob poljski meji pokazale velike tolpe volkov, ki so raztrgali tri vole kmeta Razilija Baraniča. Ker so se volkovi prikazali v toliki množini, sodijo, da bo letos huda zima in mnogo snega. Zopetne poroke po starokatoliškem obredu - nevel\avne Starohatolišha cerkev v Mariboru izgubila najmočnejše agitacijsho sredstvo vjce dvomiti o pravilnosti kakega zakona, ki je dokazan s pravilnim poročnim listom m tako takih zakonov nt bilo mogoče p*epečiti Pristojna sodišča so sicer imela možnost postopka, pa le v slučaju, da bi se bil pojavil tožnik, ki se je pa vsak ustrašil stroškov postopanja Pred kratkim po je ministrstvo pravde izdalo pojasnilo, do morejo sodišča v teh zadevah postopati tudi po uradni dolžnosti Tako sc ie zgodilo, da so začelo okrožna sodišča rozveliovliati zakone, sklenjene po storokatoliškem obredu, če ie bil eden od zakiocev preje po rimskokatoliškem ot>redu poročen V nekem primeru so vse sodne inštance — okrožno, apelacijsko sodišče m stol sedmorice izrekli neveljavnost takega zakona. No to no-čin bodo v Mariboru končali prestopi v staroka-tohiko cerkev V storokatoliško cerkev jih je iz samega prepričanja prestopilo poč le malo. največ prestopov k bilo zaradi ponovne poroke. Maribor, 14. novembra Zadnja leta se je razpaslo v Mariboru navada, do so oni, kn so se hoteli na vsak način poročiti, pa so jih ovirali razni zadržki, enostavno prestopali v starokatoliško cerkev, la je potem poroko brez vsega izvršilo. Največ je t»k> med prestopniki »ženinov hi nevest«, la so bih že poročena po rimskokatol. obredu, potem po sodno ločeni Po veljavnih zakoiuh se ne bi mogli zopet poročiti, pomagala pa iim ie storokatoliško cerkveno občino, ki »h te po sprejemu v svojo vero zopet proglasila za samske in iih ponovno poročila. Seveda so radi tega nastale razne tež-koče. ne samo v upravi, ampak tudi v socijolncm skrbstvu, ker se je neredkokdoj dogajalo, do so imele oblasti opravka naenkrat z dvema zakonskima ženama in dvotrnmi zakonskimi otroci. Sto-rokatoliška cerkev je trdila, da ruma nihče pra- Maribor □ Iz carinske službe. G. Vladimir Majstoro-vič, carinik pri mariborski carinarnici, je napravil koutrolorski izpit pri oddelku za carine v finančnem ministrstvu in sicer s prav dobrim uspehom. □ Ob 65 letnici je mariborska gasilska četa pokazala svojo skromnost in organiziranost. Vse to je pa privzgojeno v četi skozi dolgo vrsto let. Vs« delo čete in razvoj gasilstva v naših krajih sploh je prikazauo v brošuri, ki jo je mariborska četa izdala letos. Prof. Baš, naš znani zgodovinar, opisuje v njej na zanimiv uačin razvoj in delo gasilstva v Mariboru in okolici ter tudi življenje v mestu v zadnjih 100 letih. Priporočamo nakup knjige, ki jo prodaja mariborska gasilska četa po kolporterjih in v svoji pisarni. □ Z Ljudske univerze. V ponedeljek se nadaljuje ruski ciklus s predavanjem univ. prof. dr. Maklecova iz Ljubljane >o ženi in rodbini v sodobni Rusiji«. V petek 20. novembra pa bo predaval lektor ljubljanske univerze dr. Preobražen-ski o zapiskih Marije Baškirčeve. IpIptiip zloZlllve In otroSKe Železne LtlUlIt postelje nudi najteneie NOVAK _ veirintsha T - HoroSha c. 8 □ Nesprejeti reierrni častniki. Po nalogu jjoveljstva vojnega okrožja v Mariboru morajo vai liesprejeti rezervni častniki od rojstnega leta 1JS88 naprej zaprositi, da se jim izda vojaška izkaznica. Vsi ti rezervni častniki naj se čimprej zglasijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu, ki jim bo izposloval izstavitev izkaznice. S seboj naj prinesejo fotografijo v velikosti 3X4 cm in za 5 Din kolek za prošnjo. □ Danes dopoldne otvoritev umetniške razstave. Dane« dopoldne ob 11 in četrt otvarja klub likovnih umetnikov »Brazda« v Mariboru svojo V. razstavo, ki je nameščena v beli dvorani Uniona. Razstavljajo slikarji Karel Jirak, Ivan Kos, Zoran Mušid, Rajko Slapernik, Ante Trstenjak in kipar Vladimir Stoviček. Opozarjamo mariborsko občinstvo, da ne zamudi priložnosti ter si ogleda najnovejša dela mariborskih umetnikov. □ Starokatoliška corkvena občina — prepovedana. Starokatoliki v Mariboru so imeli svojo cerkveno občino, ki so jo pa pristojne oblasti prepovedale, ker niso prosili za potrebno dovoljenje. □ Kongregacija za gospe pri Jezusovem Srcu ima shod v torek, 17. t. m., ob polpetih popoldne. □ Sprememba t proslavi Milana Skrhinška. Zaradi nedeljske zaposlenosti g. Milana Skrbinška se vrši njegovo gostovanje in proslava 25 letnice šele v torek 16. t. m. Že kupljene vstopnice veljajo za ta večer. Drevi pa vprizori gledališče opereto »Ciganski primaše IlnhijffllA najfinejše in najcenejše, dobite FUIII51HI lahko tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami pri Ernestu ZELENKU, Maribor, Ulica X. oktobra it. 5 □ 13 letni tet koles. Zadnjih 14 dni je bilo izvršenih v Rušah več tatvin koles. Orožniki so sedaj tatu izsledili, v njihovo presenečenje pa so p odkrili v osebi 13 letnega fanta Fridriha M. Ukradena kolesa je imel skrita v posebnem Bkri-vališču, kjer so našli 5 koles ter vrnili lastnikom. □ Goljuf kupuje zlatnike. K Mariji Maček, kuharici na Meljski cesti št. 9, je pred dnevi prišel neznan mož in jo vprašal, če ima kaj starih avstrijskih zlatnikov in srebrnikov, češ da bi jih kupil in jih plačal po 18 Din za komad. Ker mu je rekla, da jih ima, ji je izjavil, da bo pripeljal nekega gospoda z Dunaja, ki kupuje star denar. Nekoliko dni za tem je neznanec res pripeljal gospoda z Dunaja, katerega je nazival dr. Oendis. Dala jima je zlatnikov in srebrnikov za 1000 Din. Neznanca sta ji namesto denarja izročila zadolžni-co za 1000 Din in ji obljubila, da ji denar pri-neseta v par dnevih. Ker pa kupcev in denarjev le ni hotelo biti, je prevarana kuharica slučaj prijavila policiji, ki poizveduje za storilcema. □ Požar. Veleposestniku Ivanu Pečolarju na Gradišču je požar uničil senik, v katerem je bilo 200 stotov sena. Lastnik ima 13.000 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino. Sumijo, da je požar povzročil kak brezposelni, ki je na seniku prenočil in pri odhodu iz neprevidnosti vrgel cigaretni ogorek v seno. O Koiuhovina v veliki izbiri in strokovna izdelava pri S e m k o , krznarju, Gosposka ulica 37. O Mestna podjetja prodajajo kisline prosto plinsko olje za Diesel motorje na črpalki v Plinarniški ulici 9. Videm ob Savi Knjižnica prosvetnega društva je pričela zopet živahnejše delovati. Društvo samo je nabavilo vrsto novih knjig, tako, da razpolaga sedaj poljubno po želji obiskovalcev. Med drugimi deli to omembe vredni zlasti mladinski spisi, na kar )e društvo ves čas polagalo posebno pažnjo. Občjn-•tvo vabimo, da se knjižnice v obilni men poslužuje, S tem bo obenem podprlo idealno streml|en|e baše mladine. Knjižnica je redno odprta vsako nedeljo po prvi'in drugi sveti maši. Otvoritvena predstava prosvetnega društva bo v nedeljo, 15. nov. Ob tej priliki se bodo proizvajali .lalnovi »Grobovi«. Pred in med odmori bo prvič nastopil domači tamburaški zbor. Začetek po večernicah. Prijatelji, pa tudi sosedje, vabljeni. Celje j& Socialno-prosvetni tečaj Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Juirju ob j. ž. te je začel v petek popoldne v dvorani Katoliškega doma. Tečaja te je le prvi dan kliub delavniku udeležilo nad 120 mladih in krepkih kmečkih fantov, kar je najlepši dokaz, da med našo mladino še ni popolnoma zamrl smisel za prosvetno delo in za pereča socialna vprašanja današnjih dni. Tečaj je otvoril društveni predsednik g. Koželj Jožef, nato j« pa pesnik-domačin g. Jager Joško, ki je samouk, prebral pesem, ki jo je zložil prav za to priliko. Za tem je akademik g. Zdenko Lah podal nekaj načelnih misli, zakaj je društvo organiziralo ta tečaj, ki naj bi zbudil ▼ naših fantih novega duha in ponosa in kateremu tečaju naj bi sledili drugi tečaji v sosednjih župnijah, kamor bodo prav radi pohiteli tudi šentjurski fantje Sledilo je predavanje o dr. Kreku in njegovem prosvetnem delu, nato »o pa zastopniki posameznih društev, fantovskih odsekov in župnij, ki so poslale na tečaj svoje zastopnike, pozdravili tečaj, želeč mu čim več uspehov. 0 Smrtna nesreča očeta 9 otrok. V četrtek okrog 14 popoldne je 56 letni dninar Pesjak Jože delal v gozdu t Ovčji jami v Liscah • hlapcem in oskrbnikom. Hlapec in dninar sta drevesa razža-gavala. Ker je drevo ležalo poševno preko hriba, se je prvi razžagani del zvalil na Pesjaka ter mu zdrobil prsni koš in ttrl lobanjo. Pesjak je bil na licu mesta mrtev. Pri nesreči je bila navzoča tudi Pesjakova 28 letna hči Marija. Pesjak jc bil oče devetih, v glavnem še nepreskrbljenih otrok. Naj počiva v miru! S! Današnji nogomet. Danes ob pol 10 bo na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Trbovljami — Ob 14.30 bo pa na igrišču SK Olimpa na Sp. Hudinji prvenstvena podzvezna tekma med SK Olimpom in SK Slovanom iz Ljubljane. Sodil bo g. Veble. Tekmo SK Atletiki : ISSK Maribor so Atletiki odpovedali, zaradi česar dobi igro Maribor z rezultatom 3:0. & Lahkoatletski meeting. Danes priredi SK Jugoslavija lahkoatletski meeting na svojem igrišču na Sv. Lanovžu. Po dosedanjih pirjavah sodeč bo to ena največjih letošnjih prireditev, posebno z ozirom na veliko udeležbo tekmujočih lahkoatletov. Na startu bomo videli skoraj bi rekli elito slovenskih športnikov tako od ASK Primorja, SK Železničarja, SK Maratona in drugih. Tekmovanje se začne ob 8 dopoldne ter bo trajalo najmanj do opoldne, če bo vreme naklonjeno ter se bodo izvajale vse točke, ki so na programu, do 2 popoldne. Upamo, da bo odziv celjskih športnikov in športu naklonjenega občinstva povoljen. er Kino Metropol. Danes ob 16, 18.15 in 20.30 »Žene zapovedujejo«. Ob 10.30 in 14 matineja »Fa-ta Morgana«. Potreba regulacije Savinje v gornjem toku Od Nazarja (pritoka Drete v Savinjo) navzgor proti Ljubnem Savinja še ni zavarovana. Njena struga se razteza večinoma po ravnici, vendar ima tu povsem hudourniški značaj. Kadar je mala voda, 6e vidijo ob njenih hregovih velika polja gramoza in peska, pač očiten znak njene razdiralne sile ob povodnjih. Nešteto hektarjev plodne zemlje so že pogoltnili njeni valovi. Ob bregovih pa vstaja sama puščava, kjer najde skromno eksistenco le vrba in jelša. Ob vsaki večji vodi se pomikajo ogromne plasti gramoza in peska proti spodnji Savinjski dolini. Mnenja smo, da b< odo vsa regulacijska dela v Celju in okolici zaman toliko časa, dokler se Savinja v zgornjem njenem toku pravilno ne uredi ter tako prepreči odnašanje ogromnih mas nezavarovanih bregov v nižji del struge. Ob priliki, ko se bo sklepalo o načrtih bodočih javnih del v naši banovini, apeliramo na merodajne činitelje, da upoštevajo tudi naše želje m se zavzemajo z razuime vanjem za to nujno in važno regulacijsko delo. Zal se v tem delu Savinje zadnja leta ni nič ukrenilo, kljub temu. da se je pri vsakih volitvah poudarjalo od onih, ki so lovili glasove, kako nujno potrebno je to delo. Seveda ie gotovim ljudem vse to služilo le kot nekak »volilni šlager«. Člana banovinskega sveta gosp. Steblovnika prosimo, da se zavzame za to delo ravno sedaj, ko bo zasedal banovinski svet. Prepričani smo, da bo našel na višjih mestih popolno razumevanje in podporo merodajnih činiteljev. Njemu pa za njegov trud hvaležnost naših ljudi tudi ne bo izostala. Trbovlje Brezobzirna elektrarna. V četrtek so hodili po hišah uslužbenci elektrarne in izklopili tok zadružnikom, odjemalcem elektrarne, kateri so bili kaj na zaostanku • plačilom. Nekateri zadružniki res slabo plačujejo, marsikateremu se je pa primerilo, da je pozabil, ker pa elektrarna m pred-: hodno nikogar obvestila o svoji nameri, je njeno ' postopanje vzbudilo veliko razburjenja in zabavljanja zaradi strogega postopanja. Saj je znano, da elektrarna kljub gospodarski krizi sijajno uspeva, Martinov večer z veselim sporedom priredi za svoje člane in prijatelje danes zvečer stavbin-ska zadruga v Društvenem domu. Uljudna prošnja na okrajno načelstvo. Upravičeno so nejevoljni prebivalci iz Trga Trbovelj zaradi neurejenega avtomobilskega prometa k jutranjim vlakom. Oni, ki potujejo proti Celju ali Laškem morajo čakati celo uro na vlak, ker k temu vlaku ne vozi noben avtomobil iz Trbovelj Zato prosimo g. okrajnega načelnika, da uda nalog, da mora biti vsak dan k vlaku, ki vozi proti Celiu en avtobus na razpolago. Vsem prijateljem Velike planine Na Velikega Srnama dan leta 1936 je balo prvo sv. maša na Veliki planini Izredno l©p je bil to dan, skoraj čudežno izjema v vrsti deževnih n viharnih dni letošnjega leta. Vsem, ki so bili tega dne pri sveti maši na Veliki planira, bo ostal ta dan v neizbrisnem spominu. Se večl Spomin na to dan moramo ohraniti tuck poznejšim rodovom. To spomin bomo najlepše ohranili, če bomo s skupnimi močmi postavili ondi skromen, o vendar potrebam katoliškega bogoslužja ustrezajoč božji hram V mislih imamo kapelico, posvečeno Mariji Snežni. Morijo naj toko postane Kraljico Velike plamne m vseh drugih planin, ki so z nio združene v eno celoto: Mole in Oojške planine. Konjske »n Tisovcal Potrebo planinske kapelice, v kateri bi se opravljajo sv maša, skoraj ni treba utemeljevati. V poldnem času se mudi no vseh planinah do 70 pastirjev, ki pasejo ondi domačo živino skoraj dva meseca, od srede junija pa do konca avgusta meseca ui so ves to čas brez sv. moše Naval turistov rvo naše planine bo vsako leto večji Ko bodo zočeli graditi cesto iz Kamnika v Luče, je samo še vprašanje časa, kdoj se bo odcepila od nje cesto na Veliko planino Prepričam smo, da se bo celo med smučarji noid du(KRAD1U LJUBLJAiNA«. Nedelja, 15. novembra. 8.00 Vosel nedeljski posdra/v (ploflče) — 8.30 Telovadba (15 minul za ženske, 15 minut ■m mogke, vodi g. porot. M&rjar DobovSak) — 9.0V Ca«, poročila, aporod — S.15 Prenos la lirnovtjke ourkve v Ljubljani — 9.45 Varwki govor (ravnatelj g. Jože Jagodic). 10,00 Narodne posrni. Pojeta gg. Vokoalav Janko in Svetozar Banovec s spreuiljevaiije.tn harmonike (Stanko). Vmtw Rad.iJ.skii orkester — 11.30 StrU\ak Matiček kramlja otrokom — 12.00 Koncert Radijskega orkestra — 13-00 Cas, spored, obvtMtrila — 13.15 Kar imamo, to vam damo (ploA6e po žoljah) — 16.00 Fantovska ura: O boljSoviiki vzgoji (predavanje trn razgovor, vodi g. Rudolf 8mor.su) — 17.00 Kmetijska UTa: Kmečika družina g. A. Krofil) — 17.20 Prano« la Meižice: Konooruii nastop koroških pevakih i borov — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored obvestila — 19.80 Nao. ura: Mesečni kulturni pregled (te Rgda) — 19.50 Slovenska ura: a) Risto Smvin' Qo«po«vet*k1 soaprolo« (poje g. Tone Petrovič) b) Slovenska narodna pesem na Koroftkum (g. dr. Julij Fallacher) — 30.30 Studoutovske pesmi (V. Vo-dopiveo — M. Schimherr: Kova/ov Studont — spevoigra.) Sodelujejo: gdč. Vida Rudolfov a, gg. Mlmko Dol-ničar, Dro«o Žagar, S. Jurjovič, Milan Molile, Franc Prlslan ter Radijski orkester ln Akad. pev ~ 21 SO Igra. - 22.20 Plesna trlasba. — Rim—Bari: 20.40 Opera .Manont, - 22.50 PlošCe. — V ar Sava: 21 Veseli prenos iz Lvova. — 21.30 Planinski koncert — 22.05 Orkestralni koncert. - 23 Pltisna glasba. — Berlin: 20 Filmska glasba. - Kfinigsberg: S'0 ''P^tn- - Hamburg: 2« Ljudski koncert. -... s,,npe.!eva opereta n A Ob zaključku razstave povojne češkoslovaške knjige v Ljubljani. Pogled v glavno dvorano Trgovskega doma. Znanstvene knjige, ki so jih češkosl ovaški zavodi podarili naši univerzi in vseučiližki knjižnici, so zdaj razstavljene v univerzitetni avli. „Slovansky ustav" v Pragi Slovenec vodja najvišjega zavoda za medslovanshe stihe Ko se je v Ljubljani otvarjala in te dni zaključila zelo uspela razstava češkoslovaške knjige, se je vedno in vedno s hvaležnostjo poudarjalo, da ima največ zaslug za razstavo poleg iniciative ljubljanskih akademikov glavni odl>or v Pragi, ki je stal pod okriljem »Slovanskega ustava«, (to je: Slovanskega zavoda) katerega predsednik je ze peto leto (že drugo predsedniško dobo) svetovno znani starosta slovenske in tudi slovanske literarne zgodovine prof. dr. Matija Murko. »Slovanski zavod< je ustanova, ki sicer spada v isto vrsto kakor univerza ali Akademija znanosti, dasi ni niti eno niti drugo in niti tretje — trgovska zbornica, (obsega namreč tudi gospodarski odsek) temveč nekaj povsem svojevrstnega. Ustanovljen je bil 1. 1928, z namenom, da goji sodobne kulturne in gospodarske zveze s slovanskimi narodi ter zbira pod svoje okrilje vse težnje, ki imajo za namen, kar najtesnejše realno slovansko vzajemnost. Tako je z razliko od Akademij posvečen študij Slov. zavoda sodobnosti, kar pa ni vzeti tako, da bi se pečal le s sodobnimi problemi, temveč tudi s pretekostjo v zvezi s sedanjostjo ter sploh s sodobnimi slovanskimi vedami, ki jim po svojih močeh pomaga do izraza in veljave, bodisi s pod[>orami, bodisi s tiskom znanstvenih publikacij. Vzdržuje se z letnimi državnimi podporami ter z imetjem, ki ga je kuratorij dal v zakup Ministrstvo prosvete je SI. zavodu odkupilo lepo rokokojevsko palačo knezov Lobkovicev na Mali strani, kjer imajo vsi oddelki lepe prostore, čitalnico, zborovalnico itd. Tu stoluje prof. Murko ter ureja ainogostransko delo Zavoda. Slovanski zavod obstoji iz dveh delov, iz kulturnega in gospodarskega. Predsednik prvega je prof. Bidlo, predsednik drugega minister Pospišil, skupni predsedni kpa je prof. Murko. Predsednik kuratorija je min. Pospišil, zastopnik ministrstva zunanjih zadev sam minister Krofta. Poleg tega so še zastopniki drugih ministrstev (prosvetnega, trgovine itd.). Posebni oddelek pa tvori tudi odbor za raziskovanje Slovaške in Podkarpatske Rusije, katerega predsednik je slovaški škof msgr. M. Blaha. Slovanski zavod ima redne člane ter inozemske člane po zgledu akademij ter so na pr. od Slovencev med drugimi tudi člani pro. Prijatelj, prof. Kidrič, prof. Gosar, prof. Grivec in drugi. V gospodarskem odseku je bil član na pr. tudi pokojni srbski industrijalec Bajloni. Društvo prireja re lna predavanja iz slovanskih območij, izdaja znanstvene knjige iz vseh strok, najraje iz med-slovanske problematike, prireja razstave (ruska emigrantska umetnost), ter vodi popolno kroniko važnejših slovanskih dogodkov ter vseh predavanj, ki so se iz slovanskih problemov vršila na področju Češkoslovaške. Pri tej priliki moram omeniti, da je Slovanski zavod organiziral — seveda v zvezi z drugimi znanstvenimi zavodi — lani lepo uspelo Razstavo jugoslovanske knjige, o kateri smo svoj čas precej pisali, ter se letos nam organiziral ter dal veliko materialno polnoč pri češkoslovaški razstavi v Ljubljani. Največje delo pa more pokazati ta centralni odlior z izdajanjem znanstvenih del, ki so bila v celoti razstavljena na naši razstavi ter jih je Slovanski zavod poklonil naši univerzi. Opozarjamo danes naše akademike, da so te knjige razstavljene zdaj v avli naše »almae rnatris«, kar je dalo neposredni povod tem vrsticam. »Knjižnica Slovanskega zavoda« obsega med drugimi sledeča dela: Vpliv Mic.kiewiczev na češko predmarčno literaturo (Heidenreich). Dramatika slovanskega juga (\Voll-liian, kjer je veliko podob iz našega ljubljanskega gledališča! poleg celotne zgodovi ie (slovenske dramatike), Poljski delež pri češkem preporodu (ogromna knjiga, Szyjkovski), Romanje Slovanov v Moskvo 1. 1867 (Prelog), Slovanske pravljice (Polivka), Ruski motivi v delu J ,Zeyerja (Viskova-laja), Ruski temelji srbskega realizma (Heidenreich), Odmevi poljske zgodovine v jugoslovanski narodni pesmi (VViskovatij), <"'ehi in vzhodni Slovani (Florovskij), Odmev poljske vstaje 1. 1863 pri Cehih (Začek), O poljskem in ruskem simbolizmu (Machal). Obenem se v tej seriji pripravlja tudi zbirka Murkovih spisov iz zgodovine slovanske fi-lologije. Pa lu še niso naštete vse razprave iz te zbirke. Poleg »Knjižnice« izdaja odbor tudi razne »priročnike« tako slovanske arheologije (Nie-derle) ali glagolske paleografije (Vajs). Posebej tudi še »vire k zgodovini vzajemnih slovanskih stikov«, kjer so izšle Masary-kove študije o Dostojevskem, Kubova ?I'ota za slovansko pesmijo , itd. Posebej izdaja tudi posamezna »predavanja«, tako je llorak uredil za to zbirko Masaryi. mmmm^mm t. • rli Prof. dr. Matija Murko. M. i*, "d 1 Sto tet katoliškega tiska v Angliji Prav do začetkov devetnajstega stoletja niso angleški katoličani mogli izdajati svojih knjig. Šele, ko jim je dala vlada več svobode ter je obenem tudi iz Francije prišlo več katoliških duhovnikov, so mogli pomisliti na kaj sličnega. Eusebius Andrews, tiskarnar v Londonu, je začel leta 1812 izdajati mesečnik »Andrevvs Orthodox Journal«, ki je izhajal nekoliko let, toda končal z neuspehom, kajti z malim številom naročnikov ni mogel kriti niti izdajateljskih stroškov. Boljši uspeh moremo beležili šele dvanajst let pozneje. Tedaj se je namreč število katoličanov že pomnožilo, prav tako napredek v katoliški vzgoji ter zanimanje, ki ga je vzbudilo gibanje v Oxfordu. Tako moremo leto 1863 šteti za temeljno leto v graditvi katoliškega tiska v Angliji. Wiseman in 0'Connel sta začela izdajati četrtletno revijo »Dublin Rewiew«-. Doblin je bil postavljen v naslov samo zato, ker je tam največ katolikov, dasi je list izhajal v Londonu in bil lam tudi urejevan. Naloga revije je bila poročati katolikom o vsem, kar se je dogajalo v sodobnem javnem življenju, obenem pa ne-katolikom osvetljevati javne zadeve s katoliškega stališča. Tako je predvstavljala revija arhiv o vsem verskem mišljenju tedanje inteligence. Leta 1839 je Wisenianov članek o anglikanskih zahtevah vzbudil pozornost Nevvtnana, da se je odločil za javni nastop ter datira od tedaj oxfordsko konvertitsko gibanje. V tem dejstvu imamo zopet dokaz, kaj lahko doseže dober članek v dobrem tisku. Konvertiti 7, oxfordske univerze so postali sodelavci revije. Prva izdaja »Catholic l)irectory« je izšla leta 1837. Leta 1840 sta se pojavili dve novi podjetji. Katoliški založnik v Londonu Dolman je začel izdajati »Dolmans Magazine«, pomemben literarni mesečnik, n 16. aprila leta 1840 je Fr. Lucas ustanovil prvi pravi katoliški časopis, namreč tednik >The Tabel«. Lucas je smatral svoje delo za svoje sveto poslanstvo. Še dolgo po njegovi smrti (leta 1855) je bil »The Tabel« vodiini katoliški list ter ga je med drugim urejeval tudi kardinal Vaug-ham. Poleg obramb-: vere doma je služil tudi širjenju vere, kajti dobiček lista je bil namenjen »misijonskemu zavodu sv. Jožefa«, ki ga je ustanovil kardinal Vaugham. Še dva druga pomembna lista sta biln ustanovljena približno v tistem času. Naročnina na »The Tabel« je bila 6 oziroma 5 penci, kar je bilo vsekakor preveč za naročnike. Zato so ustanovili nov list »The Lamp«, ki je stal samo 1 penci. V tem listu so zavzemali veliko mesta katoliški romani in razni opisi, toda v njeni so bili izšli tudi spisi VVisemanovi ter drugih znamenitih katolikov. Dolgo let se je list boril s finančimi težkočami, a Brandley ga je urejeval iz zapora, kjer je sedel zaradi dolgov. Zaslužil jo, da se njegovo ime omenja med pionirji katoliškega tiska v Angliji. Drugi lisi »The Ramblor« iz leta 1848 je hotel biti boli tednik za književnost, znanost in umetnost. Do lela 1859 ga je urejeval Nevman, pozneje pa lord Aclon. Naročnina 6 penci je precej ovi-' rala razširitev ter ji' zato leta 1802 postal četrl- letnik pod imenom »The Home and Foreign Re-view«, končno pa je padel po obsegu tako, da je imel glavne naročnike samo še med anglikani in drugimi nekatoliki, kar je pomenilo njegov konec. Sredi XIX. veka, ko so odpravili časniške kolke ter znižali tiskarske stroške, je bilo mogoče izdajati liste po 1 penci. Prvi, ki si je dobil stalni uspeh je bil Lucasov »Univcrse«. Njegov postanek je vzbudila Lucasova želja da ustanovi tudi v Angliji »Družbo sv. Vincenca Pavlanskega \ — Skupina londonskih članov Vincencijeve družbe se je odločila za list ter tudi prva pri njem sodelovala. Med njimi so bili Blount, Knill (pozneje prvi londonski župan — katolik!), Fiedling (pozneje lord Denbigh) itd. Prvi urednik je bil msgr. Dun, a list je izšel prvikrat 8. januarja 1860. leta. V začetku je bil nepolitičen, ter so vsi sodelavci kakor tudi izdajatelji in uredniki delali pri njem brezplačno, vendar se je pokazala izguba. Da bi dobili več naročnikov, so začeli priobčevati tudi politične članke, na kar je večina uredništva odpovedala svoje sodelovanje. Od tedaj je list urejeval Lane ter podpiral liberalno in irsko nacionalno gibanje. Imel je duhovnika za bogoslovnega urednika. Pri tem listu so sodelovali Eyrc\ Lock-haut ter kardinal Manning Gibanje za zaščito zapuščenih in osirotelih otrok je izšlo i/. »Universat. Pozneje se je list spojil s »Catholic \Vecklyt, ki je bil določen za širjenje katoliške zavesti brez političnega ozadja. Tako se je tudi iUniverse« vrnila k svojemu prvotnemu programu. Sedaj spada med najvplivnejše angeške katoliške časopise ter ima nad 60.000 naročnikov. Leta 1803 je bil ustanovljen tudi »The Moutht (gdč. Tavlorova). Pozneje, ko sc je zaprla v samostan, je list prešel k jezuitom ter postal znamenita revija. Newma-nov »Dream of Gernotius (Jaronitijev Sen) je izšel prvikrat tu. V začetku je bila glavna moč angleških katolikov v severnem delu dežele. Po ustanovitvi »Uni-verse« je bilo še več poizkusov, da se osnujejo poceni katoliški listi. Ti poskusi (3), pa so imeli le kratko življenje; prav težko je tudi životaril »Morthern Press«, dokler ga leta 1863 ni prevzel p. Nugent iz Liverpoola. Imenoval ga je »The Catholic Tiinea«, ki se je kmalu zelo razširil ter postal glavni katoliški list. Časopis so najprej tiskali dečki v zavodu, ki ga je p. Nugent sam ustanovil. Uredništvo je bilo v Londonu in v Liver-poolu. Za I/ondon je pozneje začel izhajati pod posebnim imenom »Catholic Fireside« ter se tako osamosvojil. »Catholic Times« se zelo zavzema za katoliške Irce, naseljene v Veliki Britaniji ter je vedno podpiral irsko narodno gibanje. Edini tednik je »The Catholic Herald«, izhaja v nekoliko mestih ter prevzema mesto svojega bivališča v naslov. Katoliki so v štirih velikih političnih strankah, ter zato vsi ti časopisi, razen »Universec, ki je izključno nepolitična, pišejo o političnih stvareh zelo strpno. Glavni organ s katolicizmom sim-patozorajočega dela anglikanske cerkve je pa »Church Times«. Težko je reči, katera od treh delov anglikanske cerkve, to je protestantska, srednja in »katoliška« je močnejša, reče se pa lahko, da je najagilnejša ter najbolj prožna katoliška, ter se tudi najbolj množi. Na Angleškem izhaja sedaj 36 katoliških tednikov, 18 mesečnikov, trije dvonioscčuiki, 3 četrt-letniki, ena šestmesečna revija ter enoleten pregled »Orbis calholicus«. (Po »žyvolic.) Zanimiv preobrat v francoski prozi Kritik Fr. Gbtz piše o zanimivem preobratu v francoskem romanu v »Literarnih novicah« takole: »Glolioka notranja kriza, ki je zajela vso današnjo Francijo, temeljna sprememba življenjskih in družabnih oblik ter sploh vse strukture narodnega političnega življenja, je našla precej pozno izraza v novem francoskem romanu. Medtem, ko so se vršili veliki dogodki, ki so preobračali vse narodno življenje, je bila francoska |>oe-zija poglobljena v psihologične in poetične meditacije. To je bila velika napaka povojne poezije, da je bila v nji velika nadvlada notranjega sveta nad zunanjimi pojavi, da se je neprenehoma samo potapljala v nemir duše, zavesti in podzavesti, v kompleks človeškega značaja, da je tudi roman spremenila v nepretrgano verigo izpovedi. Pesnika te dobe je zanimal resnično samo komplicirani človek, ki je v zvezi z drugimi značaji |x>-stal vozel celic, kompleksov. Pri Gidu ali Proustu, Soupaultu ali Cocteauju, predvsem pa pri Girau-douxu ima človeški značaj samo vrednost trenutka... tik za njim se že spremeni v novo osebnost. V dadaističnem nadrealističnem romanu pa se človek popolnoma razlije v lirična stanja. Tipičen primer povojne duhovne in moralne anarhije je Louis Ferdinand Celine, katerega »Pot v globino noči« ali odlega človeka, odpadke družbe, v katerem je normalno le: krutost, zlo, sovraštvo do človeka in sveta. Današtijn sprememba moralnega podnebja se ne vidi nikjer tako jasno, kakor v reakciji skoro vse Francije na drugi Celinov roman »Smrt«. Razen nekaj njegovih najbližjih prijateljev, so vst roman odklonili kot bloden nestvor, ponižanje človeka pod žival, kot lekcijo bolestnega nihilizma, ki ga pa današnji rod več ne potrebuje. Pomislimo samo, s kakšnim navdušenj ?m je bil sprejet njegov prvi roman! V literarni zgodovini imamo več primerov takega odpora na prejšnjo slavo. Na pr. Leon Pierre Quint je napisal pred desetimi leti veliko monografijo o Proustu, v kateri ga je označil za temeljni kamen nove svetovne proze. Pred nekaj meseci pa je izdal brošuro »Pred desetimi leti«, v kateri je mojstra svoje mladosti odklonil. Novo branje 1'rousta ga je razočaralo ter prevaralo. V knjigi opisuje svoje dognanje, kako je Proust zaljubljen v razvrat osebnosti, v nestvore ter kako malo čuti globoko realnost socialnega življenja, kako je snobovski, hinavski, slab in nečloveški. Jean Grenier je označil današnjo dobo kakor dobo ortodoksije. Nekdaj je veljalo — vse zanikati! Danes pa negacija, nihilizem, škandal, senzacija čutov ter nemir srca niso več predmet poezije. Današnji pesnik, če hoče imeti vpliv, mora biti prepričan oznanjevalec vere, svetovnega nazora Grenier pa tudi |>okaže na napake te orlodoksije, ki se izpoveduje vse preveč strankarsko. Nas zanima samo njegova pozitivna formulacija, ki je resnična. Kaže se gloliok preobrat francoskega človeka od negacije in od veselja nad absurdnostjo in razpada k pozitivni veri. V tej novi moralni atmosferi vplivajo najbolj pesniki socialne vere, verujoči v mitos proletarske sile. 7. njim so ozko povezani pesniki humanizma, ki verujejo v evangelij sporazuma, človečanstva, tolerance in duha. Končno pa delujejo tudi nabožni pesniki. Pozitivno verovanje je potrebno današnjemu človeku. Današnja literatura je izrazito svetovno nazorna, pozitivno verujoča«, td. ★ Konvertit Jorgensen Sedemdesetletnik. — Znani danski pesnik in pripovednik Johannes Jorgensen je ta tncsec dopolnil 70 let v Assisiju, kjer živi v frančiškanski ponižnosti. Jorgensen spada poleg Sigfride Undsetove med najpomembnejše predstavnike katoličanstva na severu. Najpomembnejši njegovi deli sta monografiji o sv. Frančišku ter o sv. Katarini Sienski. Nove knjige Nove knjige v mesecu septembru in oktobru (naznanjamo samo knjige, ki so bile poslane uredništvu): Prof. J. Oroicn, Naie sosedne slovanske in dnine kulturne drlnve Din 3(i. - Danijeli lahen, Esperanto Din 3. — i'i fini m dr. Milan. Oslovski most vw« I)in U0. — Androvič (!.. Italijansko slovenski in slovenski italijanski slovar, vezivu Din 200. - Breinik !'. Nemška slovnica ta srednje Sole Din 32. — Joža Bala — Mirostnv, Prekmurske pesmi, zbral Vllilio Novak Din 10. - Uredba o občinskih uslužbencih - Dodatek: I rci-bu o iMnu strokovti>ib šol nasproti »rednji ft'»li in fnkut tetam priredil d,. 1'lail Kukinan Din 24. — Henker Gustav Ilelievc I'nvol, Prt mož prodi pot, roman vez. Din HO. — Novak Al., It bi. Kalanime ljaboux6 Din 10. - Kalan Janez, pridigo enega lel.a — za v s. nedelje, praznike im |**mbno prilike Dim 44, vi-/.. Din fin. — Prof. dr. rodov llurlan. Kulturno nacionalni sliki med Cchoslovakl in Jugoslovani r preteklost i Din 7. — Z'i-kon o občnah II. pregledani in it/.iw>poln.loni ponatlfl Din 10. — Itrledda Grazia, Golobic in jastrebi, roman (l/judska knjižnica) Dim 45, vir/.. Din fti. — Družinska pratlka za leto 1037 Din 5. -- Dr Al. Odar, Sko/ in re-dovniitno D>n 8. - SuiteriIč Pranja, Na vrhovih, Sti-rldejamkn — Zastonj je upala, trodojankn Din 10. — Podobirski, Iz svetovne vojske, nitoiniitii Dim 12, vezano Din 20. — Clglei Janez — dr. Ii. Kolnrlč, Sreča v nesreči, i>ovust Dim 12, ve/.. Din IM. - Oregorln Kduard, Kralj z neba, InifliAna igra Dim 15. — Koledarček Jadranske straže za leto I9J7 Din 8. — Sušeč Štefan, Takse — Zakon o tjiksnh h tnkMiitn in prislojbiimkilu pravilnikom z dednimi im darilnimi prifitojbi.nain.i — Zakon c Modnih Moah * iirnvilnlikoin im komentarjem, vc7«n Din 200. — Izgubljena ovca, igra v t.roh dejanjih Din 7. — Si č. Trnovski' knjigovnrst va II. del vez-ano D'm OO. — Iteliat Hodi voj, Scmlsiris, roman vez. Din H Dr P. Strmiek: Mvdvidoio neto. Kronika. I'enn Din fi. — Cilji in nota krščanske delavske mladine (Mladinska ivmn .IR/.I Din t. MLADI SLOVENEC Metka ima zehto Kakor zvončki — tanka, tinka — guglje v vetrcu veselo se perilo snežno belo, ki ga pere naša Minka. V vnemi ji kar rdijo lica. Leni brat štorklja po hiši nič ne vidi, nič ne sliši naša pridna ga perica. Joj, še njena punčka sama danes v postelji poseda; žalostno iz kota gleda in prav tiho kliče: »MamaI« Metka krega jo: »Pokora! Kaj ne veš, da teta Jen je dejala: ,Do večera vse oprano biti mora'71« Kako se je Nejček odvadil strahu Pred kakimi tridesetimi leti je bilo, ko ao neustrašeni možje začeli na Slovenskem ustanavljati telovadna društva. Tudi v Ljubljani ie vzklilo tako društvo in krstili so ga za »Orla«. Možje, ki so ga ustanovili, so si zapisali na ščit, da morajo vzgojiti zdrave in krepke, odločne in hrabre ljudi. Ti ljudje naj bi stali narodu v njegovih težkih urah ob strani in ga vodili iz mračnih dni v lepšo zarjo bodočnosti. Ljubljansko društvo je vodil zelo odločen in izkušen mož. Kmalu je zbral okoli 6ebe peščico navdušenih telovadcev. Med mladci je bil tudi sin bo gatega ljubljanskega trgovca Nejček. Bil ie razvajen in nežen dečko. Telovadne io posebno še orodne vaje so ga hitro utrudile. Toda imel je trdoo voljo in ni hotel zaostati za drugimi. Tekal, plezal in telovadil je kakor njegovi tovariši, čeprav so ga zvečer pošteno bolele vse kceti. Samo nečesa ni zmogel, pa naj se je tako trudil. Otroci so namreč morali steči vrh deske in nato skočiti navzdoL Tudi Nejček je stekel vrh deske, ko pa bi moral skočiti v globino, so mu noge od-opovedale. tahšen strah mu je prešinil ude. »Ho! ho!« so 6e mu smejali tovariši. »Strahopetec pa tak! Skoči vendar doli! Saj sta samo dva metra in spodaj je mehka mivka!« Toda Nejček ni skočiL Ni mogel premagati ne-strahu. ?ekega dne so dečke obiskali njihovi starši, da bi videli, kako znajo telovaditi. Kajpak so se fantiči potrudili kakor še nikoli. Tudi Nejček je prišel na vrsto. »Topot se pa res ne smem osramotiti!« je bil njegov trden sklep. Kakor zajec je stekel vrh deske — toda strah pred globino je bil močnejši in obstal je s tresočimi se koleni. Učitelj telovadbe ga je nekaj časa gledal, potem pa ga je poklical k sebi. Stopil je z njim k oknu. »Taleo fant!« je dejal. »Zdaj boš izgubil zadnjo trohioo strahu.« Zgrabil ga je za ovratnik in ga z iztegnjeno roko držal iznad okna, kakor je vedel in znal. Toda vse mu ni nič pomagalo. Učitelj telovadbe ga je držal z železno roko in ga ni izpustil. Vsa telovadnica se je smejala. Ko je Nejček slišal, kako se mu 6mejejo, je zardel od jeze in sramu. Nič več ni brcal, ampak je mirno obrnil obraz k učitelju telovadbe in moško rekel: »Skočil bom!« Učitelj ga je spustil na tla in se zasmejal: »Pokaži, kaj znaš!« Nejček pa je s sklonjeno glavo zdrvel vrh deske in hrez obotavljanja skočil v globino. Niti malo ga ni bilo strah. Tovariši so mu ploskali: »Živijo, Nejček! Le tako naprej!« Nekdo izmed gostov je stopil k učitelju telovadbe in mu nevoljno rekel: »Meni 6e pa zdi, da ste nekoliko presiirovi z dečki!« Učitelj telovadbe se je zasmejal: »Presisrov? Kaj še! Ne, gospod, surov nisem, toda moja telovadnica je kovačnica trdnih značajev. V njenem ognju se kuje naša mladina, da bo nekoC krepko stopila v bran za svoj narod. Ta dečko na primer se je kar na lepem odvadil strahu in bo nekoč še velik korenjak.« Gcet je sicer neverno zmajal z glavo, toda besede učitelja telovadbe so 6e uresničile: Nejček je jx>stal prav dober telovadec in pozneje v življenju odločen možak in kremenit značaj. Modri Franček Stric: »Zakaj si pa mojo fotografijo prilepil v šolski zvezek?« Franček: »Zato, ker je učitelj rekel, da bi rad videl tistega tepca, ki mi pomaga pri domačih nalogah.« Trmoglavi osliček Konec zgodbe Tam v hiši trgovec [irodaja seno, prebrisani oča ga kupit gredd. Na prekljo privežejo velik ga snop, osliček brž zddrja za njim — hop, hop, hopl Nehaj drugih rešitev Bojan Havliček, učenec II. razr. m. š. na Ga- ljevici št. 184 v Ljubljani: Takole mlinar je Požganec s prevaro spravil osla v klanec: vzel prekljo je in konec žice, kaj nanjo je privezal, to vidimo iz priložene sikicel (Rešitvi je mladi ugankar priložil izredno lepo izdelano sliko v več barvah. Vso čast in priznanje mu izreka Kotičkov striček! Skoda, da slikanice ne moremo objaviti.) Valentin Albin, dijak I. razr. ki. gimn. v Ljubljani- Privežejo oče na prekljo sen6 in hop! na oslička. Tako — zdaj pa bo. Spoznal je osliček neumni, zabiti, da oča Požgančev so modri in zviti... Slavka Langerholc, učenka V. razr. v Stranjah pri Kamniku: Po desko na hišo! »Le čakaj, osliček, kjer v hlevu pri jasKh imaš svoj kotiček: poglej, kaj te čaka doma za kosilo!« »Seno ! « bere osel, zariga nemilo... In urno jo stopa, kot šlo bi za stavo, da preje bo jedel seno in otavo. Marta Gajšek, učenka III. razr. pri Sv. Juriju ob juž. železnici je iztuhtala dokaj drugačen konec zgodbe kot drugi. Po njenem mnenju je mlinar Požganec odhitel na skedenj in ujel v hlapčevi postelji — tri bolhe. Te bolhe je potlej vtaknil oslu v uho i« ga zamašil z bombažem. Ker so bolhe oslička grozansko žgečkale, se je ves prestrašen spustil v beg. Mlinar Požganec pa je bil za to svojo brez-srčnost hudo kaznovan: osel ga je vrgel s hrbta — v globok jarek ... Levin Krže, dijak v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10: V hišo ob cesti je stopil Požganec. seno tam prodajal je Miha Rožanec. Nakupil sena ie, na osla je sedel. Poznal je oslička: seno je rad jedel. Pred nos mu pomolil otep je sena — iztegnil je glavo, rad jedel bi ga. Seno pa kar dalje pred njim je viselo; vse skup se že sivcu neumno je zdelo. Ves jezen je zdirjal, ni slišal na klic Požganec se režal veselih je lic... Majda Bohinec, učenka II. razr. na Rakeku: Seno na palico so navezali, pred gobcem oslu ga držali. Osličdc h ' " hotel je seno požreti, pa je začel za njim hiteti. Tako prebrisani naš stric Požganec pognali so oslička v dir čez klanec... Kristina Topler, učenka IV. razr. meščanske šole v Trbovljah: Seno iskat v hišo Požganec hiti, na drog ga priveže, vesel ga vihti. »Počakaj, osliček, ne boš mi več stal! Pokažem seno ti, za njim boš bezljal.« Na osla hrž skoči Požganec he, he, osliček pa dirja čez klance, juhč! (Rešitvi je priložena imenitna risba, ki bi prav tako zaslužila, da zagleda beli dan. Zaradi pomanjkanja prostora pa je moral Kotičkov striček to misel—žal — opustiti.) Elli Chmelik, učenka II. razr. v Maribora: Prebrisani Požgančev oče hitijo v tiigovino po seno. Seno bodo zakurili pod oslovim repom — potem pa bo osel zdbjal kot veter! Ivan Štrukelj, pastir v Kranjski gori na Gorenjskem (hotel »Balkan«): Tam v hiši prgišče sena trgovec za dinar mu da, a zraven še palico daljšo. Hej, oča Požganec so zviti: na osla se spet zavihte, pred gobec seno mu mole — in osel udarja s kopiti... * Razen teh rešitev je Kotičkov striček prejel še v6e jx>lno drugih rešitev, katerih pa zaradi pomanjkanja prostora ne more objaviti. Naj se mladi ugankarji zadovoljijo s tem, da objavimo njihova imena: Tugomir Sušnik, učenec II. razr. real. gimn. v Zagrebu; Karli Cizel, učenec II. razr. na Vranskem; Angelca Hlebce, dijakinja III. razr. gimn. v Kranju; Marica Kocjančič, učenka III. razr. v Gorjah puri Bledu; Jože Marinšek. učenec I. razr. real. gimn. v Kranju; Lovro šubelj, dijak I. razr. real. gimn. v Ljubljani; Silvica Ivane, učenka III. razr. meščanske šole pri uršulinkah v Ljubljani. Vsi ti ugankarji so svojim rešitvam priložili tudi risbo, ki nazorno kaže, kako so Požgančev oča ubogega oslička pretentali. Bolj ali manj posrečene rešitve brez risb so dalje poslali: Rezika Košir, učenka III. razr. v Podjelšah pri Kamniku; Joško Vidmajer, učenec III. razr. mešč. šole na Prulah v Ljubljani; Alojz Ravnikar, učenec V. razr. v Zagorju ob Savi; Stanka Berčič, učenka III. razr. v Stari Loki pri škofji Loki; Ciril Doki, učenec III. razr. na Ledini v Ljubljani; Ivan Jankovič, učenec II. razr. na Barju; Jakob Jankovič, učenec II. razr. nad. šole na Prulah v Ljubljani. Za nagrado so bili izžrebanii Levin Krže, dijak v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10. Kristina Topler, učenka IV. razr. mešč. šole v Trbovljah. Bojan Havliček, Galjevica št. 184 v Ljubljani. Ivan Štrukelj, Kranjska gora 27 (hotel »Balkan«). Tovorni voz in tramvaj Nedavno 6e je v neki ljubljanski ulici zgodilo tole: Težko obložen tovorni voz je zavozil na progo cestne električne železnice. Kmalu nato je pridrdral tramvaj. Voznik na tramvaju je na vso moč zvonil, hlapec na tovornem vozu pa se za njegove svarilne klice m zmenil. Šele po dolgem zvonjenju je prav jx>časi spravil konja in voz s tirnice. Ko je tramvaj odpeljal dalje, je tramvajski voznik mimogrede jezno zaklical hlap>cu na tovornem vozu: »Tepec, ali nisi mogel takoj kreniti s tira?« Hlapec pa mu je zbadljivo odgovoril: »Jaz že, ampak ti ne!« Mestni deček na deželi »Poglej no. niama, kako žalostno se drži onale krava! To je j mleko.« gotovo tista krava, ki daje kislo Velik bi bil rad Drejče je dobil par lepih črnih čevljev. Sprva je bil navdušen in se jih kar ni mogel nagledati. Toda čim dlje jih je nosil, tem manj so mu bili všeč. Kako bi mu tudi bili, ko pa nihče ni nosil takih grdih visokih čevljev, kakršni so bili njegovi! Celo očka je imel nizke rjave čevlje. Prepričan je bil, da se mu je zgodila velika krivica in je zmerom bridko zajokal, kadar jih je moral obuti. Včasih je mali trmoglavcc mamo tako ujezil, da mu je zagrozila, da bo moral p>oslej hoditi bo« To je za nekaj časa pomagalo, kajti Drejče se je neznansko bal ostrih kamnov, ki tako neusmiljeno režejo v bose podplate. Morebiti bi jih med jokom in kre-gom vendarle p>onoeil do kraja, da 6e ni nekega dne zgodilo nekaj groznega, kar je usodno poseglo v življenje našega Drejčka in njegovih vi šokih čevljev. Tistega jutra je namreč Drejče ostal sam doma. Mama je s sestro že zgodaj odšla na trg nakupx>vait. očka pa je bil v uradu. Ko se je Drejče prebudil iz sladkega spanja in opazil, da nikogar m doma, se je počasi skobacal iz postelje in odraca! v kuhinjo. »K očetu v urad pojdem!« je sklenil. V potu svojega obraza je po dolgem trudu in neznanskih mukah naposled oblekel svoje zamazane hlače. A kaj hlače — hlače zna že vsak obleči! Ce bi le čevljev ne bilo! Niso in niso hoteli na uporne noge. Ha če bi bili nizki! Nač lažjega. V dno duše užaljen nad grdo krivico, ki mu jo delajo veliki ljudje, je spet turobno zajokal. Ni pa pomislil, ne-ugnancc nebogljeni, da tud nizkih ne bi obul. Saj je bil sirotek «tar komai tri leta in pol. V sveti jezi, da ne more k očetu, je sklenil, da se bo krvavo maščeval nad grdimi čevlji. Le kako? V peč z njimi! Nak, tega pa ne! Bo mamica huda. Hm. hm! — je tuhtala mlada glavica... »Aha! Jo že imam! Tako bom naredil.« In že je šel brskat v predal miznice. Toda mamica je jjametna in je nože in podobno ostro orodje skrila drugam, kamor Drejče ne more. Drejče pa je tič in se ne da kar tako ugnati. Njegovo bistro oko je že ojiazilo na kuhinjski omari bleščeče se škarje ... Kar s škarjami jih bo! Čevlje namreč. Rečeno — storjeno! Švrk, švrk. švrk! — in zgornji rob čevljev je ležal na tleh. Živijo! Zdaj bo tudi Drejče nosil nizke čevlje in bo vsako jutro smel z očetom v pisarno. Krivica je popravljena in njegovega jx>nižanja je konec. Zdaj pa k očetu pokazat čevlje! Široko jc sedel na stolček in vzel čevelj v roke, da bi ga obul! Toda — o, groza! Škarje so grozansko opravile svoje delo. Čevlji so bili vsi razrezani in zmrcvar-jeni. Kaj zdaj? Kal bo mama rekla? Drejče se je prestrašil. Joj, to oo huda! Še natepla me bo. Bog ne daj, da bi videla! Drejče je bi! bislre glave in se je nitro znašel. Brž je vrgel v peč odrezani rob, čevlje pa je skril pod omaro. Ko sta mama in oče prišla domov, se je Drejče hinavsko potuhnil, kakor se ne bi nič zgodilo. Se zardel ni, navihanec. Po kosilu je brž piobral šila in kopita in smuknil z doma. Ves p>op>oldan se je igral z otroci iz soseščine, toda nič kaj prijetno mu ni bilo pri srcu. Venomer je moral misliti na raztrgane čevlje in mater. Kar streslo ga je, ko ga je zvečer mati poklicala v hišo. Pa menda vendar ni prišla ...? se je prestrašil. Nič se ni zmenil za klice svojih tnalih znancev, ampak je v zavesti svoje krivde jokajoč in tuleč stekel domov Mati je krenila v kuhinjo, kjer 60 bili skriti raztrgani čevlji. Drejče je še bolj zavekal. »Kaj pa tuliš? ga je mati začudeno vjirašala. Še na mar ji niso bili njegovi razrezani čevlji. Kako tudi, ko niti slutila ni, kaj je Drejče z njimi naredil. Poklicala ga je domov pač zato, ker sc je zveče-rilo in je bila večerja na mizi. Drejče se jc spomnil, da mu je mati večkrat rekla: »Cc ne boš lagal, tudi tef>eii ne boš!« In ker jc bil prepričan, da mati vse ve. jc ves v solzah priznal: »Čevlje sem... sem... sem... razreza!!« »Kakšne čevlje?« je hotela mati vedeti. »Nove!« je zatulil Drejče in kakor orehi debele solze so mu drle p>o licih navzdol. Mati se je prestrašila: »Za božjo voljo, otrok, kakšna neumnost ti pa že spet roji jx> glavi? Kje imaš čevlje?« »lamle jx>d omaro 60!« je pokazal Drejče. Mati je potegnila čevlje izjDod omare. Molče si jih je ogledala in očitajoč vprašala Drejčka: »Zakaj si to naredil?« Drejče je skesano priznal: »Ker bi bil rad velik! Rad bi imel take nizke čevlje kakor očka.« Mati ni vzela šibe v roke. ampak je samo prizanesljivo rekla: »Prav! Nosil boš te čevlje toliko časa, dokler ne raztrgaš jx>dplatov « In pri tem je ostalo. Za Drejčka je bila to hujša kazen, kakor če bi bil tejien. Ce se je le [Kikazal na ulici, so tovariši iz soseščine letali za njim in ga zasmehovali zaradi raztrganih čevljev. Drejčka je bilo jx>šteno sram in *elo vesel je bil, ko jc čez par tednov dobil nove čevlje. Prav nič več se ni pritoževal, čeprav so bili visoki. takoj poizkusil svojo srečo. Najboljše znamke slovenske izdaje (No, hvala Bogu vendar se je nekdo spomnil, da smo tudi Slovenci imeli že svoje znam- Znamke pripovedujejo Znamka iz Avstralije i. Tonček je bil velik prijatelj znamk. Povsod je prosil zanje. Vedno je tičal pri njih. Maiti ga je večkrat karala, češ da zanemarja šolo. Tonček pa se ni mogel ločiti od znamk. Prijatelj Mihec mu je dal naslov za Avstralijo in mu rekel: »Tja pošlji izbrane jugoslovanske znamke, iz Avstralije pa ti bodo poslali znamke z Južnega morja.« Tonček je rečo. Najt la Bogu v loven« im ke. Vsa čast fantu, ki tega ni pozabili — Op. Kot strička) in nekaj najnovejših jugoslovanskih znamk je odbral in poslal v daljno Avstralijo. Dva dolga meseca je nestrpno čakal, nazadnje pa je le dočakal srečni dan. Pismonoša je prinesel piento za njega. Pa še podpisati se je moral. Pismo je bilo namreč priporočeno. Tonček je kar poskočil od veselja, ko je dobil pismo v roke. Ko ga je odpiral, mu je od razburjenja srce glasno utripalo. Iz ovitka so se vsule znamke. Hotel je prebrati, kaj mu gospod piše, a fismo je bilo napisano v angleškem jezika vendar onček ni nič pomišljal, kar po angleško jo je udaril in začel: »Dear Freind!« itd. Nekaj časa je tako zlogoval, ko pa je videl, da oe razume niti besedice, se je glasno zasmejal. Spomnil se je, da ee je moral tudi neznanec v Avstraliji mučiti s slovenščino. Tonček mu je namreč pisal kar slovensko. Ves daa je Tonček presedel pri znamkah in še pozno v noč jih je trrejevaL Ponoči pa je sanjal o njih. Sanjalo se mu . je, da so se znamke pogovarjale in si pripovedovale svoje doživljaje. »Dovolite, da se vam predstavim,« je začela vijolčasta znamka Nejr Soirth Wallesa. »Iz daljne Avstralije smo priromale k vam v Slovenijo. Ce želite, vam opišemo našo domovino in naše potovanje,« je nadaljevala avstralska znamka jugoslor vanskim tovarišicam. »Prosimo!« so se oglasile vsevprek. »Naša domovina, ki je v posesti Angležev,« je začela avstralska znamka, »leži daleč na jugu Tihega morja. To je velikanski otok, ki je razdeljen na kolonije. Ime je naša domovina dobila j» besedi »terra Australis«, kar naj bi px>menilo »južna dežela«. Slika na meni predstavlja glavno mesto Ney South Wallesa Sidney. Tako. Zdaj vam bom pa opisala še 6Voje jx>tovaoje. Iz Sidneva sem romala s pjošto v Južno Avstralijo v Mebourne k našemu angleškemu naseljencu. Ta gospod je bil filatelist. (Da boste razumeli: filatelist je ljubitelj in zbiratelj znamk!) Ta gospod me je imel zelo v časteh. Prijemal me je vedno samo s pinceto in me prav skrbno hranil. — Nekega dne pa je prišlo pismo za njega in sicer iz Jugoslavije. Nekaj časa je buljil v črke in žlobudral nerazumljive besede, nato pia se je začel smejati. Mislila sem, da je prišel ob pamet in ni6em si mogla tega razlagati. Šele danes 6em razvozljala uganko. Tale Tonček, h kateremu smo danes priromale, mu je pisal v slovenskem jeziku. Mož tega jezika seveda ne razume, zato se je pa začel smejati. Naslednjega dne sem a tovarišicami nadaljevala jx»t Mož me je p>oložil v ovitek in pjoslal v Evropo. Drugo jutro smo bile že na visokem morju. Po morju sem se vozila ves mesec, tako da mi je vožnja že presedala. Ropotanja in premetavanja ni bik) ne konca ne kraja. Nazadnje pa smo se le znašle tu v vaši lepi Sloveniji. °TO Takšna je moja življenska p>ot. Zdaj naj vam pa še moje tovarišice p>ovedo nekaj svojih doživljajev!« S temi besedami je avstralska znamka končala svoje pripovedovanje. Prigode drugih znamk vam bomo opisali prihodnjič. (Nadaljevanje prili. nedeljo.) Vinko Mirt, Ljubljana. Kako kako „Same igrače mu hodijo po glavi .. Janezku šola nič kaj ne diši. Stokrat ljubše so mu igrače kot šolske knjige. Mama ga večkrat zmerja: »Same igrače ti hodijo po glavi!« Kako bi bilo, če bi Janezku v resnici igrače nodile po glavi, nam kaže slika, ki jo je 6pretno narisal Vinko Repe ž, dijak 1. razr. gimn. v Ljubljani. Prva jutranja misel Ko jo Pepček zjutraj vstal, je rekel mami: ■»Mama. danes se mi pa ne bo treba umiti I« >Zakaj ne?« se je začudila mama. >Veš,« je začel pripovedovati Pepček, »ponoči se ini je sanjalo, da sem se s čolnom vozil pio Blejskem jezeru. Nenadoma se je čoln prevrnil in padel sem v vodo. Okopnl sem se tako, da nisem prav nič več umazan !< Vžigalice Mama ie naročila Janezku, naj na povratku iz šole kupi škatljico vžigalic, še prej pa naj se prepriča, ali so dobre. Janezek je res kupil vžigalice in jih spotoma l>reizkušal, če gorijo. Na pragu domače hiše je prižgal zadnjo vžigalico, izročil prazno škatljico mami in rekel: »Mama, razen dveh so bile vse vžigalice dobre.« Dojenček se koplje in telovadi Dojenčka koplješ čez tri ure potem, ko ae je nasitil. Voda mu mora 6egati do vratu in imeti toplino 35 stopinj Celzija. Treba je pa pripomniti, da je na vsak način potrebno izmeriti toploto 6 toplomerom in se ni zanesti na lasmi občutek. Toplomer je treba prebirati ▼ vodi. Preden dojenčka začnemo kopati, mora biti vse pripravljeno, tako: vazelin, bata, škarjice, puder, sveža srajčka, jopica m brisača. Pred kopanjem, ko je otrok že slečen, naj malo brca in se svobodno kreta. Nato ga pa kopljemo kar moči hitro. Najprej mu z bato umijemo oči, nos in ušesa. V6ak del seveda z drugo bato. Nosni- ce umijemo rajši z oljem, pa ne vsak dan. Tudi znotraj očistimo časih uho z bato, uhlje pa umij-mo vsak dan. Razen ušes, nosu io oči, umijemo glavo in vse tek) z dobrim milom. Ko je otrok ves namiljen, ga šele denimo v vodo, glavica počiva na roki. Dobro pazimo, da se ušesa ne dotikajo vode. Po kopanju, ki naj traja le nekaj minut, zavijemo dojenčka v malo jx>greto brisačo (rjuho) in posujemo vse telo s pudrom (pa ne drgniti!). Namesto pudranja namažemo otroka z oljem. Glede tega so mnenja različna, vsaka mati bo pač vedela, kaj njenemu otroku eajbolj prija. Potem otroka kar naglo oblečemo. Daješ in sprejemaš »Mati, lepo te prosim, daj temu reveža kaj,« Marko mater. »Rri miru me pustil Ta ima več ko mil« Tega pa Marko ne more razumeti, da bi človek, ki ima več ko oni, ves razcapan hodil od hiše do hiše. — A mati pravi, da 6o ljudje, ki od lakote umirajo, pa imajo po DO in več tisoč dinarjev pod blazino. Marko jo osuplo posluša in tega ne more verjeti. V srcu se mu odfcružri delček sočutja. »Mama, Anica se tako joka!« zaktiče Metka, fci pravkar priteče iz kuhinje. To je pa res strašno, da se tak odrasel človek tako neusmiljeno joka! »Naj se!« zavpije mati »Taka nerada, vse razbije in narobe naredi!« »Oh, mama, zaradi ene sklede!« »Molči m me nikar še ti ne razburjaij! Saj vendar veš, da se Anica za vsako figo joka. Ne brigaj se za to in glej, da ne hodiš v kuhinjol Pri Anici nimaš kaj delati.« Metka odide v drugo sobo. Sočutno srce je obsojeno v molčanje. so tako fini, m ti bi bila v svoji stari, obnošeni, črni obleki kar siromašna videti med njimi.« Tri matere zrn z bolestnim srcem v sadove svoje vzgoje. Vprašanje: Le odkod je otrok to dobil? — jih preganja noč in dan. Pa ne bodo nikoli razvozlale te uganke. CM**' I J MANUFAKTURA § NOVOSTI PRISPELE MODNI SALON Priporoča se ,Mary" Za izdelovanje plaščev, kostumov, oblek, toalet itd. LJUBLJANA Beethovnova al. 4. »Mama, ali smem s Pavlo mak) v park?« vpraša Lenčka prav boječe. »Ne! Saj vendar veš, da se s Pavlo ne smeš pajdašiti. 2e stokrait sem ti povedala, da taka družna ni zate. Sploh ne razumem, da se družiš z takimi prostaškimi otroki. Poišči si vendar prijateljice iz boljših družin ...« »To je čudno, mama, saj Pavla ne more za to, če je njen oče delavec! A jaz jo imam rada, pa je. No, lepo prosim...« »Ne — sem rekla — m ne ostane! Nikar mi zmeraj ne ugovarjaj. Nočem, da hodiš 6 Pavlo — pa konec besedil« Otrok obstane pred dejstvom, da denar odloča o prijateljstvu. Tega ne razume. Čez dvajset let. Neka mati stoji plašno pred odTaslim sinom. »Kajne, Marko, saj boš prvega dal sto dinarjev stricu Ivanu? Glej, tako siromašno živil« Marko namrši obrvi, »še na mar mi ne pride, da bi preživljal tvojega brata! Zakaj pa? Stric Ivan ima več ko jaz. Kar tako iz navade fehtari.« »Oh, Marko, ali misliš, da mu je lahko prositi ...« »Moj Bog, kako si otročja 1 Taik je pač! Saj eo ljudje, ki od lakote umirajo, pa 90 polni denarja...« »Metka, kaj sta pa spet imeli z materjo?« vpraša oče ves v skrbeh. »Tam v sobi sedi vsa 6lcrušena in se joka. Pojdi vendar k njej I« Metka ga o6orno zavrne: »Oče,« pravi, »saj vendar nisem sužnja maminih muh! Saj vendar veš, da se za vsako figo joka. Najbolje je, da 6e človek za njen jok niti ne zmeni ne.« »Nikar ne zameri, mati,« pravi Lenka, »a vendar te ne morem vzeti s seboj. Veš, ti ljudje Stranpotice ženske mode Letošnja zimska moda ima različne, čudne posebnosti. 1 ako opazimo na njej široke pasove, ki so pisani m prepleteni na indijanski način. Kratka krila imajo precej gub; izrez krog vratu je nalahno nabran. Posebnost te zime je tudi žep. Rokavice iz krzna so prišite na plašč, da ni treba nanje paziti in da ne izgubiš dežnika, kar je že njegova usoda, imaš žep na plašču, da dežnik tiči v njem. — Žepi, ki so okrašeni s krznom, so na jopah in plaščih, čeprav sicer tri nikjer krzna na oblačilu. Časih je pas iz krzna. V Parizu so videti pasovi iz tigrove kože in tudi torbica je iz iste snovi. 2epi sestoj i jo iz prav obavtnih, štirioglatih ali zaokroženih kosov raznih kož in prav štrlijo od jope ali plašča, da so čim bolj vidni. — Mnogo je besed o krznu in okraskih iz krzna, a ker je ovratnik iz krzna preveč neroden, ga narejajo tudi iz blaga, kar velja tudi o manšetah. Vrhnji del rokava je jako razširjen. Krzno krasi samo žepe in mogoče je to vsaj za roke koristno. Veliko novosti so doživeli čevlji, ki niso več iz raznih vrst usnja. Čevlji so polni ročnih izdelkov. U6nje je razrezano na tenke proge in spet sestavljeno. Tu so barve važnega pomena. Lepo so čevlji okrašeni z raznimi luknjicastimi vzorci. Sedanji čevlji imajo toliko novih stvari, glede na obliko, izdelavo in sestavo barv, da moremo zares reči: kaj takega pa še nismo imeli! Večerne slavnostne in pražnje obleke »o popolnoma drugačne ko dnevne. Te ao vse v okraskih, fantazijah, vlečkah. Frizure so polne ko drov in okraskov — ko v dobi pred 200 leti. V tej modi so obleke jako širokih p 1 e č. Seveda so predvsem predrugačeni roka-v i : nabuhnjeni 90, a tudi v kroju ranglan. Rokav te mode je velikega pomena. Predvsem ima vedno kaik okrasek, bodi kak gumb ali le eumbnico. — Rokavi so tričetrtinski in dolgi; kratkih za zimo ni. — Gumbi za obleke in rokave so roženi, stekleni, kovinasti. Všiti zvončasti deli dajejo rokavom poseben izraz. Pošiti so tudi s trakovi, imajo vezenine, luknjice, nabranke. Spodnji del rokava je ozek ali pa širok, da je videti podlago. Volnene čipke. Moda se je spomnila tudi volnenih čipk, ki jih posebno uporabljajo za na pražnje obleke. Kozaške bluze iz volnenih čipk so jako lepe, posebno vrh žametastega krila. Čipke nimajo cvetličnih, ampak geometrične oblike. Žen ske obleke po moško prikrojene Lani je bil jako moderen ženski kostim v obliki moške obleke s m o k i n g ; tudi letos ga jako nosijo. A zdaj imamo še drugo stran moških oblek za ženske, imamo frak. Človeku je kar na smeh, ko vidi prvikrait tako jopo. Vendar je moda toliko muhasta, da vztraja pri svoji zahtevi. Na zabavah, plesih, v gledališču bodo to zimo imele ženske dolgo, ozko krilo in frak. Fraki so raznih barv: imamo belega iz satina z dolgim, črnim, jako ozkim krilom; imamo tudi frak iz snežnobelega hermelina in spodaj črno, žametasto obleko. In še so zeleni in rjastordeči fraki za k temnim krilom, ki jih nosijo tudi jxxlnevi. — Pri nas, mislim, ne bo videti dosti frakov — aii pa mogoče tedaj, ko bo že tako udomačen, da niti ne bo več frak, ampak le jopa kostima, pa čeprav bo po obliki le frak Oblačilna ekonomija L Blago in kroj Kupi vedno dobro, če moreš, najboljše blago. S tem si veliko prihraniš, zakaj dobia obleka od tehta dve srednje dobri. 2. Barve. Kaka določena barva naj vedno vpliva na vso obleko. Zatorej se mora vse, karkoli spada k obleki: klobuk, čevlji, rokavice, robci, rute — skladati s to barvo. 3. Lahek dežni plašč. Ce imaš kak r>nmeren dežni plašč, hodiš brez 6krbi v slehernem vremenu okoli. Današji dežna plašči so tako lahki in tako poceni, da jih more imeti vsakdo. 4. Čevlji. Le če imaš pravfilne, dobre čevlje, ki so ti res prav, ti bo sprehod v zabavo in oddih. Bolje je, da imaš dobre čevlje za na cesto, ko cenene čevlje za v salon. Modema torbica in rokavice iz usnja. KAKO ČISTIŠ KRISTAL IN STEKLO. Najprej ga umiješ z vodo, kjer je ga poplakneš Steklo s soda m z mlačno vodo, kamor daš boraks. se bo lepo svetilo. Najnovejše moderne obleke is krzna za to zimo, slika »velikega sveta« iz Anglije. »Vidiš mama, zakaj pa nisi vzela takega očeta kot je Andrejčkov, ki ima vse domače naloge odlično!« Čebula s slanino. Slanino razrežeš in malo raztopiš, za rumeni* moko v njej, dodaš majhne čebulice, malo vode in malo jesiha in dušiš do mehkega. Preden daš na mizo, dodaš še razrezanega krompirja, popra in jesiha. Čebulna iuha z vinom. Več čebul sesekljaš in jih opražiš v presnem maslu. Nato doliješ goveje juhe ali votle in pustiš, da dobro prevre. Potem precediš in naj sjjet zavre. Sc osoliš, nopopraš, dodaš mak) paprike in naj sc šc kuha, da je gosto. Preden daš juho na mizo, vliješ mak) vina v juho in mlo sesekljane zelenjave (peteršilj, drobnjak, zeleno) in žvrkljano jajce. Mesena polenta. Polento, ki ti je ostala od kosila, pomešaš z mesom za guljaž. Vse daš v ponev, kjer je razbe ljeno jiresno maslo in jiečeš 25 minut v pečici. Sok odlijcš, pomešaš s parmezanom, prekuhaš in ob-liieš z nio meseno polento. Za božič! Primemo darilo: preprosta športna, ženska jopica, rokavice in ogrevač za kolena. „Martinova gos" Do 13. stoletja se niso postili samo pred veliko nočjo, ampak tudi pred božičem in preden so se poslovili od mesnih jedi, so si še privoščili »Martinovo gos« na Martinovo nedeljo. V nekaterih starih kuharskih bukvah je za lo nedeljo napisano: »In ta dan speci gos, debelo gos, ljubo gos, najboljšega ptiča v skledi.« — A kako da je 9v. Martin, ki ga je začela Cerkev kot prvega svetnika javno častiti v zvezi z gosjo, ki je .Marsov ptič"? Legenda pove, da 6o sv. Martina izvolili za škofa Tourea, a svetnik ni hotel sprejeti te časti in »e je skril v gosji hlevček, dokler niso gosi s svojim gaganjem izdale njegovega skrivališča. »Martinova, gos« oznanja tudi začetek zime. Seveda pa ob tem času še ne sme biti preveč mraza. Zato pravi neki pregovor: »Če stoji Martinova gos na ledu, pa mora biti Božiček v vodi.« 2e v srednjem veku so poznali Martinovo gos ki stare kronike pripovedujejo, da so gosi tudi dajali v dar cerkvam in cerkvenim ustanovam Iz tistih dob izvira nasvet: »Jej gosi ob sv. Martinu in klobase ob sv Miklavžu.« — Nekateri pripovedujejo, da ima Martinova gos posebne zdravilne vplive. Tako je mast zoper trganje, Icri zoper mrzlico, sežgano, stolčeno perje leve perutnice zoper božjast itd. — Martinovo gos je treba tudi »zaliti«; zatorej so zaeno z gosjo pečenko dajali na mizo tudi novo vino. Pri nas na to nedeljo »krstijo vino«. Madeže s knjig in papiija odstraniš z vodikovim superoksidom (v drogeriji!). S čopičem vse lepo osnažiš in se na papirju nič ne pozna. Kislo zelje in krvave klobase Skuhaš prav dobro, okusno kislo zelje. Da ostane lepe, bele barve, naj bo med kuho perga-mentni papir na njem Krvave klobase 91 pripraviš takole: Vzameš 1 kg kuhane svinjine in pol kg kož m vse to razrežeš s strojčkom. Potem razrežeš pol leg žemelj na kocke in jih pol i ješ z 1 in četrt litrom svinjske juhe. dodaš žlico sesekljane čebule, tri žličke majarona, dve žlički sivke, eno žličko popra, eno žličko žbic, eno žličko sladkorja, eno žličko muškata in M) do 50 gr soli.. Nato pomešaš meso in juho s tričetrt litrom krvi, ki jo prej kupiš pri mesarju, in napolniš e to goščo čreva, ki jih prevezuješ v primerni dolžini. Daš jih za 20 minut v vrelo vodo, dokler ni več krvi iz njih. če jih prebodeš s šivanko. Potem klobase malo opečeš, da je skorja hrustljata in jih daš z zeljem na mizo. Naš v • zdravnik M. Š. — M. Mlada soproga vaju poleg a doma s pljučno jetiko že tri mesece? Čudno se mi zdi, da niste že izprva poskusili vsega, kar se da v vaših razmerah doseči in to je V6aj trimesečno zdravljenje v zdravilišču. Ker je vaša soproga višinka — iz višjih krajev doma, skušajte io spraviti v kako višinsko zdravilišče, morda jo lažje 6pravite na Slje-me kakor na Golnik. Otroka pa spravite od nje takoj, in sicer za toliko časa, dokler se bolezen pri soprogi ne pomiri, oziroma »zabubi«. Ce- je otrok okužen, kar se da lahko dognati, treba otroku preprečevalnega zdravljenja, predno ne oboli zares. Tako zdravljenje je kaj enostavno in navadno uspešno. Tudi vi se dajte pregledati. V vsakem primeru vam 6vetujem, da si poiščete za službovanje kraj, ki je v6aj 500 m nad morjem. M. C. — Lj. Hladnost je tostranski odziv na onostransko prenagljenost ali brezobzirnost. Te stvari se kar saine lepo urejajo pri pametnih in strpnih ljudeh. Prerok Mohamed, morda je bil kdo drugi, je poklical goro k 6ebi, ker ga pa gora ni ubogala, je šel sam do nje. ista. Enoletni zakon brez vidnega in čutnega potomstva? Ce 6e čutita oba zdrava, počakajte še najmanj eno leto ali dve z zdravniškim pregledom in se vzdržujte vsakršnega zdravljenja, ker tiste stvari se najbolje urejujejo s potrjevanjem in ne prisiljevanjem. Radi nepočakanosti je ostal marsikateri zakon trajno — brez otrok. Redkokdaj je operativno zdravljenje umestno, in če je, samo v rokah preizkušenega ženskega zdravnika. Sicer pa bo treba, če se stanje ne popravi v omenjenem roku, predvsem ugotoviti, na kateri strani je vzrok ne-rodovitno6ti. K. K. — C. V bedrih otrdele žile je dobila soproga po hudem porodu, da kar težko hodi. Kako naj si odpravi to veliko in daljnosežno nadlego? Z domačini zdravljenjem bo uspeh nezadovoljiv. Soproga naj se takoj odloči ali za zdravilišče ali za toplice, kamor na) odpotuje z otročičkom. Izmed toplic obratuje Laško vso zimo. Zdi se mi, da bi štiritedensko zdravljenje precej zaleglo. Soproga bo imela med lastnim zdravljenjem časa dovolj, da se posveti oskrbi svojega otroka. Vsako odlašanje 6e rado maščuje. C K. — K. Ponovna zanositev da je mogoča šele dvanajst mesecev po nesrečnem splavu, vam je zatrdil zdravnik in vas 6ilno razžalostil. Bržkone se niste z zdravnikom prav razumela, zakaj take splošno veljavne »pratike« ni na vsem svetu. Naj-večkrait pride pri zdravih ženah že po treh ali štirih mesecih do zopetne nošnje, časih kasneje, časih pa nikoli, če je splav maternico močno okvaril. V vseh teh primerih je nestrpnost sila kvarna zadeva, nestrpnost je namreč živčna vznemirjenost, ki izredno moti vsako pravšno naravno vršenje. Morda pa je ta vaša živčnost kriva ali sokriva prvemu splavu? Zdi se mi tako na daleč, da je vaše živčno sitanje potrebno pomirjenja, oziroma preurejenja. Tudi za svojega možička se ne bojte preveč, iztesan je menda kakor nas večina, iz tršega, manj občutnega lesa... T. R. — B. Z želodčnim čirom se nameravate poročiti prav kmalu, še predno utegne ozdraveti bolezen? Ce pridete s poroko v razmere, ugodnejše za zdravljenje od sedanjih, potem tvegajte ta korak, a se zavedajte, da pomeni tudi najugodnejši zakon za ženo znatno obremenitev. Mladi možje tudi niso bogvekako obzirni in še manj potrpežljivi. Zato odložite zakon za kakšne tri mesece in se prav skrbno zdravite, saj se da začetni želodčni čir ozdraviti v treh do šestih mesecih . , M. J. — S. Močno boleča čišča z mučnim bruhanjem kar po tri dni vsakikrat? Morda preveč sedite? Morda je zapeka povod ali nasledek mesečn:h motenj? Morda je lega medeničnega drobja napačna? Vse te in podobne vzroke more zdravnik, ki je v teh zadevah izkušen, prav kmalu in obzirno ugotoviti in nasvetovati primerno zdravljenje, ki je različno. Svetujem vam torej, da 6e obrnete čim preje do takega zdravnika ali se napotite pred na- stopajočo čiščo na ženski oddelek kake večje bolnišnice. Dokler vam to ni mogoče, se 6kušajte v prihodnjih dobah čimveč razgibati z izdaitno hojo, dva dneva pred pričakovano čiščo vzemite kakšno lažje, a uspešno čistilo (ricinovo olje. grenko sol), dva večera prej 6i naprarvite praiv toplo kopel za noge in jih po 15—25 minutah oblijte s hladno vodo in cvrstvo obdrgnite, potem pa si jih v postelji krepko odenite. Ko pride čišča, pijte po malem čaj iz rimskih kamilic, ki jim dodajte nekoliko rožmarinovih lističev, večkrat na dan in kar se da vroč. Boleče mesto si močno ogrevajte. — ln pišite kaj, kako so vam potekale bodoče tri čišče. R. K. — P. Napadi z bolečinami in tiščanjem v prsih ter omotica se vam ponavljajo, ko zaidete v večjo množico ljudi ali po močnejšem vznemirjenju. Posebno vas je patri a smrt vašega prijatelja, ki je umrl radi živčne bolezni. Tudi pri belem dnevu vidite strahove povsod. Takega 6iromacka varovati je sitna naloga zdravnika že od blizu, kaj naj svetujem jaz od daleč? Zdravnik vam je svetoval topliško zdravljenje, a to ste opustili iz ni-čevih razlogov, zdravnik vam je priporočil izlu-ščenje oteklih drgalk ali nastopajočih sklepnih za-pletkov, tudi zaman! Torej nikakšnega resnega sodelovanja ni od vaše strani, da 6e vam pomore. Močno se bojim, da doživite še dosti razočaranj po lastni krivdi! Spametujte se prav kmalu, sicer vas doleti zadnje in najhujše razočaranje: tudi v nebesa vas ne bodo vlekli za ušesa! V. G. — S. Močno zaostal v telesnem pogleau, se vam zdi vaš desetletni sinček, visok je 138 cm, tehta 27 kg, je bled in odklanja mesne in mastne jedi. Sicer je živahen. Pred 5 leti je imel zlatenico, ko mu je dala 6tara mati prekajeno meso, odtlej je njegov tek zelo šibek. Domači zdravnik ni mogel dečkovega stanja izboljšati. Tudi jaz ne pogodim tarče na toliko daljavo in gotovo ne na vašo za-dovoljnost. Najprej trdim, da je vaš sinek zadovoljivo razvit, meri 8 cm nad povprečjem. Njegova slabokrvnost in enostranski tek se popravita samo s primerno prehrano. Deček naj dobiva hrano samo v rednih obrokih, vmes pa prav nič, ne kruha, ne sadja, ne sladkarij, vse to naj prihaja na vrsto kot dodatek rednim obrokom. Mlečne, močnate, zelenjavne jedi s kruhom in sadjem so bistvene sestavine otroške prehrane. Pazite, da otrok ne golta, ampak kolikor toliko pravilno žveči, ne silite ga, če se mu ne ljubi jesti, najmanj pa z mesom ali mastno hrano. Ce deček ni použil svojega obroka, ne dajajte mu nič do prihodnjega rednega obroka, prav nič! Prej ko v pol leta pride deček do zdravega in čvrstega teka. Ce že hočete pospešiti njegov razvoj, dajajte mu po malem ribje olje, siliti ga pa ni treba z njim. Pazite, če nima deček glist, tudi če jih nima, dajte mu pregledati govno na glistna jajčeca. Isti. Neceljene in dolgotrajno gnojenje ran opazujete pri istem dečku. Ko drugim otrokom navadne otroške poškodbe razkužujete, se jim rane brž zasuše in hitro obrastejo, pri tem otroku se noče nobena rana zasušiti, marveč se gnoji in gnoji brez konca. Ko mislite, da se že dela dobra koža, pa vami hruhne iz mehurja gnoj na dan. Ta izredna pri-sadljivost ali mozoljavo6t je morda v zvezi z ne-pravšno sestavo telesnih sokov pri dečku. Ta ne-dostatek se zdravi z dajanjem dopolnila (vitamina), da ga je dovolj v rumenjaku, presnem maslu, ribjem olju in vseh zelenjavah in sadežih, ki so močno rdeči, zeleni, rumeni, potna,rančasti. Primer vašega dečka je zanimiv tudi drugače. Ce le morete, pojdite z njim v Zagreb in ga skušajte spraviti na kliniko za otroške bolezni, kjer ga morda sprejmejo radi opazovanja presnovnih posebnosti. Isti. Dojenje in srčno slabljenje je začelo skrbeti soprogo in vas? Pred vsakršno odločitvijo se posvetujete z domačim zdravnikom, ki morda doseže z navadnimi sredstvi, da bo mogla soproga dojiti brez srčnih moteni. Saj veste, da je umetna prehrana materi dostikrat težje breme kakor naravna. Ostali — potrpite! Naš delavec Marksistična demagogija Marksiste strašno peče njihov poraz pri občinskih volitvah. Jasno vidijo, da izgubljajo monopol nad delavstvom, ki 60 si ga privzeli na svoj način. Ker ne morejo drugega, še naprej uganjajo demagogijo, češ da JRZ ni dobila polovice glasov volivnih upravičencev. Dobro gosjxxlje! Tudi mi znamo govoriti na enak način. Poslušajte: Leta 1933 60 bile volitve v Delavske zbornice. V Sloveniji ste dobili marksisti od okrog 85.000 glasovalnih upravičencev samo 20.000 glasov torej niti četrtinko. In ta neznatna manjšina si upa vsiljevati svojo voljo 60.000 ostalim delavcem in delavkam ter jim pritisniti marksistični pečat. Marksisti se predstavljajo kot zastopniki delavstva v Sloveniji. Kdo jim je dal to pravico? Delavstvo ne. Rdeči, beli in plavi socialisti 60 dobili pri tajnih volitvah v ljubljansko delavsko zbornico borih 45.000 glasov, torej komaj nekaj čez polovico. Ali ne priča to, da delavske množice leta 1933 niso marale preveč ne ene, ne druge liste, ki se jim je predstavljala in je tako ostalo doma skoro pol vo-lilcev. Pojdimo naprej: V zagrebški delavski zbornici so dobili pravoverni marksisti okrog 21.000, njihov de6:dent Haramina, ki se je takrat pajdašil z nacionalci pa 7700 glasov, skupaj torej oboji 28.700 in to pri 90.000 glasovalnih upravičencih. Ogromna večina hrvatskega delavstva in name-ščenstva se je izrekla proti marksizmu. V belgrajski delavski zbornici so dobili marksisti le 19.750 glasov od preko 100.000 glasovalnih upravičencev. Marksisti niste dobili torej niti pietine. V sarajevski zbornici ste dobili marksisti 26.902 glasova od 54.000 glasov, v splitski zbornici pa ste dobili le 5575 glasov od 32.000 glasovalnih upravičencev. Tako torej: Leta 1933 je dobil marksizem pri volitvah v vse delavske zbornice le 100.733 glasov od 407.000 glasovalnih upravičencev, torej niti eno četrtino. In vendar ta četrtina vlada nad ostalimi delavci in delavkami, ki ji nikdar niso izrekli zaupanja! In to rekordno nizko število glasov so prejeli marksisti pri tajnih volitvah im ko 60 imeli ves vpliv nad delastvom v svojih rokah z aparatom delavskih zbornic, OUZD ter borz dela. Gospodje marksisti: Kdo drug bi na vašem mestu že davno odstopil in napravil prostor pravim zastopnikom delavstva. Vi tega ne napravite, pač pa ste toliko drzni, da hočete pometati pred tujim pragom, ko pa je pred vašim polno nečednosti in smeti. Moč slovenske JRZ sloni na zaupanju in moči slovenskega ljudstva v isti meri kot je bilo to pri bivši SLS. Moč marksizma v Jugoslaviji pa sloni na političnih kupčijah, na kompromisarstvu 6 strankami najtežjega kapitala, na demagogiji ter na terorizmu. Da je slednje res, bodo pokazale prihodnje volitve v delavske zbornice, ki bodo odprle vrata v zbornico predstavnikom onih sto tisoč delavcev, delavk ter nameščencev in nameščenk, ki so doslej siali ob strani, ker so bili 6 silo odrivani od delavske institucije. Delovni čas v Švici Zvezni (federalni) inšpektorji dela v Švici v svojih letnih [>oročilih za leto 1935 navajajo, da se je delovni čas v Švici znatno zmanjšal. — Zakon o 48 urnem delovnem tedniku iz leta 1919 je dobro uveljavljen fiovsod, tako, da so intervencije v tej stvari vedno redkejše Zvezni inšpektor osrednje Švice navaja, da so pogoste pritožbe v temu predelu države, radi tega, ker imajo mala podjetja težkoče, predno se prilagode odreobam tega zakona. S jx>-sebnim dovoljenjem Zveznega sveta je posameznim industrijam dovoljeno 48 urnik prekoračiti, in sicer največ za 4 ure tedensko. Te ugodnosti 6e najbolj poslužuje tekstilna industrija, predvsem industrija predelovanja bombaža, svilenih in bombažnih izdelkov. Delo na izmene. Začasna dovoljenja za dnevno delo na dve. izmene, se jx>sebno večja industrija rada poslužuje. Te dve izmene, ki čisto točno do-ročata število zaposlenih delavcev naj bi se povsod vpeljalo, posebno tam, kjer je potrebno delati nadure. Skrajšanja delovnega časa. Rezultati ankete inšpektorjev dela se razlikujejo po okrajih. V francoski Švici je veliko industrij skrajšalo delovni čas na povprečno 40 urnik, f>onekod celo na manjše število delovnih ur. V osrednje (nemški) in vzhodni Švici se delovni čas skoro ni zmanjšal, vendar gre v teh krajih švicarske države odmera delovnega časa v tej smeri, da se s skrajšanjem delovnega časa zaposli čimveč delavcev. To ima seveda za jx>sle-dioo, da posaezni delavci manj zasluzijo m da "e je v teh krajih vpeljalo zopet akordno delo. V za-padni Srtu ali turistiki. V mnogih primerih je bilo do voljeno podaljšanje 8 tirnega delovnika prvih 5 dni v tednu, samo zato, da so delavci imeli v soboto prost dan. 40 urni delovni tednik. V tej stvari je tudi v Švici precej pestra slika. Na primer v 2. in 4. okraju (nemška zapadna in vzhodna Švica) 40 urni delavnik ni prodrl. V 3. okraju (osrednji Švici) Cravi, inšpektor dela, da uvedba 40 urnika ni do-ila pravili tal, posebno industrija, ki dela za izvoz, se 40 urniku zelo protivi. Za 1. okraj (francoska Švica) se je industrija že kar dobro oprijela 40 urnega delovnega tedna, vendar so odločilne osebnosti tega okraja mnenja, da je bolje s prekomernim delovnim časom, ki oslane zajiosliti delavstvo, ali l>a da sc povprečni zaslužek vsaj nekoliko dvigne. Pravni nasveti Razpokano novo pohištvo R. N. C. Kupili ste pohištvo na mesečne obroke. Pri drugem obroku ste opazili, da pohištvo poka Opozorili ste mizarja, pa vam ni verjel. Ko bi morali plačati peti obrok, ste pismeno mizarja opomnili, naj pride pogledat pohištvo in zagrozili, da mu ne boste več plačah, ker poka. Nato vami je mizar pisal, da mu sporočite, kdaj boste doma, da bo mogel odpeljati omare v popravilo. Ker ne morete imeti obleke itd. v času popravljeja na tleh, ste to odklonili in zahtevah od mizarja, da vam popusti na ceni, ker pač razpokane omare niso take kot bi morale biti nove. — Sami pravite, da uporabljate omare. Omenjene razpoke torej niso take hibe, ki bi preprečile redno uporabo oprave. Dolžnost mizarja je, da vam te napake popravi. Ce bi tako popravilo ne uspelo, ali pa, če bi 6e mizar sploh branil takega popravila, potem smete, zahtevati primerno znižanje kupnine. V pravdi bi tako manjvrednost ugotovili izvedenci — mizarji. Izročilna pogodba ali oporoka. L. J. C Imate staro, na smrt bolano mater, ki ima malo posestvo in sedem odraslih otrok. Mati želi, da bi še sedaj, dokler je živa, izročila hčerki, ki pri njej živi posestvo, vsem drugim otrokom pa ji zgovorila, da 6mejo uporabljati eno sobo v hiši, kadarkoli bi prišel kdo izmed otrok domov. Vsi otroci so s tem zadovoljili. Vprašate, kako bi to napravila vaša mati, da bo cenejše. — Ker sami niste vešči, da bi napravili pravilno izročilno pogodbo in mati radi bolezni ne more v mesto k sodišču, da bi tako jx>godbo podpisala in bi sodišče moralo njen podpis overoviti, zato bi vi morali za ta posel najeti notarja, ki vam lahko že vnaprej pove, koliko bo to vse stalo. Morda bo cenejše za vas, da napišete tako, kot mati želi, v obliki pismene oporoke. To oporoko naj mati podpiše. Takrat pokličite tri nad 18 let stare osebe kot oporočne priče, pred katerimi naj mati izjavi, da je to njena oporoka. Na to oporoko se morajo vse tri priče podfnisati kot poročne priče. Ko bo mati umrla, boste oporoko izročili sodišču. Ker so sami odrasli otroci in je posestvo majhno, se sodna cenitev najbrže sploh ne bo opravila, ampak se bo po napovedbo dedičev ugotovila zapuščina in bo notar izvedel zapuščinsko razpravo. Nagrada za zapuščinske razprave 6e ravna po vrednosti zapuščine in je določena v posebni tarifi. Tudi o tem se že vaprej lahko informirate po notarju in potem se odločite za ono, kar se vam bo zdelo najcenejše. Vknjižba kupljenega stanovanja. A. U. G. Od zadolženega posetnika, ki ima hišo poleg vaše zemlje, hočete kupiti v vašo dosmrtno uporabo klet, podstrešje in morda še kaj pritiiklin. Vprašate, kako bi se mogli te pravice zavarovati, če bi morda bilo posestvo na dražbi prodano. — Ce je posestvo zadolženo in so dolgovi vknjiženi, jx>tem se morate z vknjiženimii upniki dogovoriti, da proti primerni odškodnini pristanejo nato, da dovolijo za vknjižbo vaših pravic — dosmrtne uporabe kleti, podstrešja, in pritiklin — prednost pred svojimi vknjižbami. Le z vknjižbo na prvem mestu zavarovane uporabne pravice bi nam ostale, če prav bi kasneje bilo posestvo prodano na dražoi. Vsak izdražitelj bi moral vknjižene pravice prevzeti s jx>sestvom VTed. Dopolnitev nujnega deleža. A. U. G. Kmet je imel posestvo, ki ga je dal sinu, oslalim otrokom pa doto. Imel je še manjše jDOses+vo, ki je bilo zadolženo. To posestvo je razdelil med dva otroka, ki sta prevzela tudi dolgove in vžitek staršem. Sedaj ima kmet še majhen vinograd, ki ga misli zapustiti enemu otroku v oporoki. Vprašate, če lahko vinograd zapusti komiur hoče ali pa če lahko žena in drugi otroci oporoko ovržejo. — Ostali otroci bi mogli od dediča zahtevati, da jim da od očetove zapuščine dolžne deleže. Seveda, če so ostali otroci še za življenja očeta dobili dote, se jim to vračuna v dolžni delež in smejo, če dote ne dosegajo dolžnega deleža, zahtevati le dopolnitev dolžnega deleža. Ce je zapustnik zapustil ženo im pet otrok, potem znaša dolžni delež za vsakega otroka tri štiridese-tinke zapuščine. Ustmena stavbna pogoba. A. L M. Oddali ste razna zidarska dela gradbenemu podjetju z ustme-no pogodbo, ne da bi se dogovorili za podrobne obračunske in plačilne pogoje, ker ste se pač zanesli na podjetje. Po dveh mesecih ste se s stavbenim podjetnikom sprli radi plačil in dobave materijala, odjx>vedali mu takoj nadaljnje delo in oddali nadaljna dela drugemu podjetniku v izvršitev. Prejšnjemu jxxijetniku ste plačali vse delo po tedenskem spisku mezd in račune za dobavljeni materija!, kljub temu, pa zahteva še odškodnino za uporabo orodja itd. ter odškodnino radi izgubljenega zaslužka. Vprašate, če so te zahteve upravičene. — V tem sfioru bo odločilno to, ali je dalo podjetje utemeljen povod za to, da ste mu odpovedali nadaljno gradbo ali ne. Ce ste neutemeljeno prejjovedali nadaljnje delo, mu boste morali plačati dogovorjeno plačilo, od katerega boste smeli odbiti le to, kar je podjetnik prihranil vsled opustitve dela. Svetujemo vam, da se s podjetnikom sporazumeta tako, da naj neprizadeti stavbenik kot razsodnik določi, če in kakšno odškodnino mu bo6ca dogovorjeno plačilo. Ce je kupec medtem knjižico naprej prodal, je novi kupec postal lastnik vaše bivše knjižice in ne morete od njega zahtevati vrnitev iste. Ce prvi kupec zaenkrat ne more plačati, zahtevajte od njega pismeno priznanje tega dolga in čakajte, morda si tekom 30 let le kaj pridobi, da vam bo mogel plačati dolg. Materina oporoka. »Zlata — Vir«. Po očetu, ki je padel v vojni, je zadolženo posestvo prevzela mati in otrokom plačala dediščino po očetu v denarju. Posestvo je sedaj brez dolga in vredno 100.000 Din. Mati bi rada eni izmed hčerk izročila del posestva. Vprašate, če to lahko napravi, tudi če se ostali otroci temu protivijo, oziroma, koliko mora mati zapustiti vsakemu otroku, da ne bi mogli ovreči ojx>roke.- — Ce vas je pet otrok in je materino posestvo vredno 100.000 Din, potem znaša zakoniti dedni delež za vsakega otroka 20.00 Din. — Toliko bi dobil vak otrok, če bi mati umrla brez oporoke. Dolžni delež pa znaša polovico zakonitega dednega deleža, toraj 10.000 Din za vsakega otroka. Mati zapusti lahko jx»estvo ali del posestva komur hoče; da bo le vsakemu izmed otrok zapustila vsaj nujni delež, pa ne bodo mogli otroci ovreči oporoke. Premoženje razpuščenega društva. M. A. T. — Neko strokovno društvo je bilo pred šestimi leti razpuščeno. Takrat je bilo oblasti javljeno, da ni imelo nobene imovine. V resnici pa je društvo imelo nekaj denarja, ki je bil posojen posameznim članom. Sedaj se je ustanovilo novo slično društvo, katerega člani vedo, dia je staro društvo imelo razposo-jen denar in hoče novo društvo, da se mu ta razpo-sojen denar vrne. Kot dolžnik starega društva vprašate, kdo je upravičen te stare dolgove izterjati. — Vsako društvo mora imeti v svojin pravilih določbo, komu pripade imovina društva, če 6e društvo razpusti. Odbor starega društva je prenahal delovati, čim je bilo društvo razpnuščeno. Ce bi bilo takrat oblastvu javljeno, da ima društvo imovino, bi oblast imienovala likvidatorja, da to imovino izterja in jo privede namenu, kot ga določijo pravila. Novo društvo ni upravičeno stare dolžnike terjati. Lahko pa še sedaj bivši člani ali odborniki starega društva sporočijo oblasti, kje im koliko imovine razpuščenega društva se še nahaja med člani in bo od oblasti imenovani likvidator te dolgove izterjal in celo imovino dal v take namene, kakor to predvidevajo pravila razpuščenega društva. Preživnina zakonske žene: M. J. — Mož vam mora plačati s sodbo določeno preživnino. Dokler je bil v službi v ožji domovini, ste redno dobivali mesečne prispevke. Sedaj je šel v službo na jug im že par mesecev niste prejeli ničesar. Nekateri vas strašijo, da ne boste nič dobili, ker da so tam drugi zakoni. Vprašate, če zgubite pravico do preživijime, če bi začasno šli kam v službo, ker drugače sploh ne morete živeti. — Ce je mož obsojen, da vam plača preživnino, jo bo moral plačati tudi, če vi sami s 6vojim delom kaj zaslužite. Svetujemo vam, da stavite r*ri sodišču, kjer je bila izrečena sodba, predlog na izvršbo z rubežem moževih prejemkov. Seveda morate sodišču točno navesti sedanjega služ-bodajalca vašega moža. Naše sodišče bo del moževih prejemkov zarubilo in prepovedalo sedanjemu službodajalcu vašega moža izplačati celo moževo plačo. Na ta način boste dobili tudi z juga svojo preživnino. Smrečice za mejo. G. A. M. — Na svoji zemlji ste zasadili 20 cm od meje vrtne smečice posebne vrste za živo mejo, ki' poganjajo korenine vertikalao navzdol. Ob meji ima sosed en meter široko pot, jx>tem šele grede. Živo mejo nameravate obrezovati do 1 m višine. Sosed zahteva, da presadite živo mejo vsaj en meter od meje, češ da bi mu sicer smreke delale šikodo. — Ce boste smrekice obrezavali do 1 m višine in če poganjajo smreke svoje korenine vertikalno navzdol, potem ne bo mogel sosed niti sedaj niti v bodoče ugovarjati vaši živi meji. Sosed bi bil le upravičen, da poreže veje, ki hi segale v njegov zračni prostor, oziroma da bi izruval korenine, ki bi poganjale v njegov svet. Spor glede zaščite. M. B. — Leta 1932 ste kupili zemljišče in prevzeli nekaj dolga., ki je bil na tem zemljišču vknjižen od 1. 1929. Po prejšnji uredbi vam je posojilnica priznala zaščito, 6eda>j vam pa isto odreka in zahteva, da plačate zaostale obresti. Vprašate, če ste tudi po uredbi o likvidaciji kmet-skih dolgov zaščiteni. — O tem, koga je smatrati za kmeta po navedeni uredbi, smo že parkrat pisali. Ce smatrate, da 6te kmet v smislu uredbe, si pre-skrbite o tem potrdilo im ga predložite posojilnici. Taka jx>trdila izdajajo občinska oblastva. Posojilnica bo lahko pri sodišču zahtevala, da se resničnost potrdila preizkusi in da se isto razveljavi, ako ne odgovarja stvarnemu stanju. Motenje nočnega miru po voznikih. J. K. P. — Ako vozniki pozno fionoči, ko že vse spi, delajo takšen hrup, kakor ga opisujete, sporočite stvar domačim orožnikom, ki bodo že znali napraviti red. Vožnje po javni cesti pa tudi v nočnem času ne boste mogli zabraniti. Invalidna renta. H. T. — Precej pozno ste se spomnili. Za rešitev tega vprašanja je pristojno invalidsko sodišče. Izdelovanje mila. D. P. — Obrnite se / vprašanjem. ki ste ga nam coslali, na industrijsko in trgovsko zbornico. Kmetijski nasveti Kako je s prezimovanjem čebel v medišču? Fr. M. Tr. O tem vprašanju se je že marsikaj napisalo in f>ovedalo, vendar je končno zanesljivo sodbo težko izreči. Iz skušenj je dognano, da čebele v medišču prezimujejo zelo ugodno, gotovo nič manj ugodno kot v plodišču. Je tudi jx>vsem razumljivo, ker je znano, da je fiozimi za družino najvažnejše (poleg zadostne in dobre hrane), da so na toplem in v miru. Toplote je v medišču več kot v vališču, 6aj vemo, da sili segreti zrak proti stropu, miru pa v medišču tudi ni manj kot sp>o-daj. Zimsko gnezdo v medišču ima tudi to dobro stran, da lahko čez zimo mirno pustimo satovje v vališču in ni nevarnosti, da bi ga napadel molj, ker ga spomladi čebele kmalu toliko zasedejo, da se škodljivec ne more vgnezditi. Tudi prestavljanje (prevešanje) je enostavneje, če je gnezdo v medišču. Prestaviti je namreč treba samo sat z matico in še kakšna dva sata. ostalo ostane zgoraj. Vsaka medalja pa ima dve strani. Tudi prezi-movanje v medišču ima nekaj šibkih strani, med katere štejemo zlasti okolnost, da je S|x>mladi v miiiiiiiliiiiiiMiiiilliiiiiiiiliiiiiiniiiiii ODREDITE liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii „,|l|fllf|f 8YBOTtfB9" | odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim je priložen tale odrezek 1 | ,Slovenec', 15. novembra <936 | Šmiiiiiimii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^. medišču težje očistiti panj drobivja in mrtvic, ki se v teku zime naberejo, in da je pozimi neugodno, če morejo čebele pri trebljenju prelezti dolgo pot iz medišča čez satovje do žrela v plodišču. Temu nedostaitlcu je mogoče čez zimo odpomoči, da odpreš žrelo v medišču, če ni panj brez njega. Vendar ima to slabost, ker se na ta način panj bolj hladi. Iz povedanega vam bo mogoče dobiti sliko o prezimovanju v medišču. Ako bi hoteli najbolj zadeti, bi rekli, da je vprašanje prezimovanja bodisi v plodišču ali medišču predvsem stvar okusa. Enemu se zdi to boliše, drugemu ono. In imata po svo:e oba j>rav. Gotovo je pa, da čebelne družine dobro prebijejo zimo, ako so z vsem pravilno preskrbljene, pa naj ždijo v vališču ali v medišču. En panj je ob matico. Družina je lepa in je e škoda. Kako tu pomagati? Ali sme biti čez zimo brez matice? Sv. P. — št. V. — Stvar je enostavna. Samo ena jx>moč je mogoča — če hotečete družino ohraniti: takoj dodati oprašeno, dobro matico. Družina nikakor ne sme čez zimo ostati osirotela. Posledice bi bile usodne. Prezimovanje bi bilo skrajno neugodno, ker se čebele razburjajo, kar ima za posledico grižo ali še kaj hujšega; poleg tega je gotovo, da bodo v prvih spomladanskih diieh takoj napadle družino ropnice in jo sigurno do zadnje kaplje medu izropale. Ako bi torej ostala družina osirotela, ne bo nič z njo in je boljše takoj pridružiti jo. Sicer ima pa vsak količkaj znatnejši čebelar kakšno tako imenovano rezervno družinico z malico. Ta družinica se osiroteli družini doda in je stvar v redu. Ce pa takšne družinice nimate, jo je treba pač kupiti, ako hočete osirotelo družino rešiti in jo ohraniti. V hrempljih ledene groze Besno je divjal snežni metež. To je bil eden izmed onih snežnih viharjev na gorskem grebenu, ki ti iztrga smuči iizpod nog, ki zgrabi človeka za prsi ta te trešči na led, med žamete, na strme b rezine, kakor pač hoče. Kdo bi si bil mislil, da bo tako? Nihče od te četvorice, ki je v temni noči čepela na kolenih, ki se je v snežni vihri plazila po ozki ledeni grebe-novi stezi nad Peklenskim breznom. Nihče bi ne bil tega pričakoval. Niti Svarc, to je bil prvi, ki ie imel ženo in dva otroka; niti rric Heger, drugi, ki se je bil pravkar zaročil in ie vsak večer pisal »voji nevesti, aiiti tretji, Foe, ki je navadno imel naočnike in je zmeraj vse preudaril Najmanj pa četrti — Anger —, krepki Anger, la je v zadnjem tednu zlomil že dva para enruči in to vsako jutro povedal. A zdaj so hi čepeli. Ležali 90 na kolenih, na trebuhu. Bili so brez smuči, ki so jih bili morali že koj spočetka, Bog ve kje — pustiti. Vsak je imel po eno smučarsko palico, katero si je tisti pred njim privezal s pentljo na nogo, tako so bili čudno privezani drug na drugega. S prsti 90 se zasajali v globoko ledeno skorjo ali sneg, če ga vihar še ni od pihal v Peklensko brezno. In vsi so tipali okoli in iskali poti ob kolih za markacijo, ki jo je moral najti Svarc, ki je bil prvi. Vsak košček poti, za en sam korak, je zahteval visega napora in trajal celo večnost In dasi je bik> tako naporno iskati pot, »e vendarle niso bali, da bi zdrčali po pometeni, ko zrcalo gladko-ledeni ste^ ni na levi in pod njo v Peklensko brezno. A bali so se mraza, mraza 1 Nekaj v njih je počasi zmrzo-valo. Nekaj gorkega v njin telesih, ki je poganjalo še nekaj krvi po žilah, kar se je obupno upiralo gladkemu ledu in se je vendar bolj in bolj sesedalo. Vražje 60 bili utrujeni! In tako je bilo zdaj že dve uri. Do blaznosti hude bolečine na obrazu in v nogah so že popuščale. Toda — čemu naj bi se pa še dalje plazili? Saj res: zakaj pa: Ker bi 6icer zmrznili, kar na mestu bi zmrznili, če svojih presnetih kosti ne bi več dvigali. In tako so lezK dalje. Ce je hotel kdo obležati, je njegovo roko, ki je bila trdno privezana na smuči srednjega, sunil tovariš kvišku in jo sunil še enkrat, dokler se dotični ni premaknil. Tako je Fos že nekaj časa suval Augerja, pa ni nič zaleglo. Kaj se je zgodilo? Sprednja dva »ta se že ustavila. Fos je snet svojo roko iz zanke Hegerjeve smučarske palice in se je počasd obrniL Tako, zdaj mu sneg vsaj ni več bril v obraz in je mogel odpreti oči. Auger je ležal na trebuhu, obe roki je imel po tleh iztegnjeni naprej. Jermen smučarske palice v roki se je razvezal Fos se je »plazil prav tik njega in ga je butnil v glavo. Počasi se je Anger zakotalil malo v stran, tako da je bilo videti obraz, zaprte oči in napol odprta usta. Zdaj eo se ustnice zganile. Izza ledu in snega, ki je bri z njima pokrit Anger-jev obraz in vse njegovo telo in vse okrog in ki je zmeraj iznova hrumel izza pečin, je zaslišal Fos nekaj strašnih besed: »Jaz ne — morem — več — pustite me — ležati.« Nepremično je Fos čepel pred Angerjem. Prav za pratv se mu je kar lepo zazdelo. Burja je butata v njegov hrbet, pred njim pa je bilo vse mirno. Nekje je bilo zdajle toplo, tiho in zaspano... Soba je bila in polna MS v njej. Toda kaj, kai pa sanjari? Ležal je v snegu in takole ne bo nič. Ni smel obsedeti. Ni scnel zmrzniti. Počasi, z neskončnim naporom — kar zatulil je bil v joku, tako se je napenjal — se je spet obrnil v vihro ta se splazil naprej k švarcu »Anger noče vet Naj g* pustimo ležati, pran.« Zdaj se je Svarc splazil nazaj. Bil je le še ko pošastna ledena prikazen. Obraza sploh ni biJO moči spoznati. Kako se je mučil! Zdaj )e ie čepel zraven Angerja. Fo« in Heger sta nepremično čepela na kolenih in se z vso silo upirala burji, ne da bi se bila prav za prav hotela. Le Fos se je obrnil, če bi naneslo, da bi mogel kaj pomagati Kaj mu je Svarc zarjovel? Kaj? »Naprej?« Tudi on ni vedel ničesar boljšega. »Naprej, naprej« — zmeraj eno in isto. Vpili so a v viharju Je bilo ko čivkanje ptička. Gledal je Angerja, a do njega pač ni moglo niti rjovenje prodreti. Zdaj se je Svarc lotil. Angerja. Skoraj smešno je bilo videti, kako je Svarc ves tresoč se in z vso težavo dvignil roko, ki je bila že skoraj zmrzni™ in ki ga m hotela več slušati in jo je v sit) ni vi mi frtotaje izpustil na ledeni zavoj, ki bi se moral zbuditi, a ki se ni zganiL Nato pa se je Anger mahoma — Fos je to kasneje spet ta spet pripovedoval in dejal, da se brez dvoma ni zmotil — premaknil ko bolna žival, prav zahrbtno, ko da noče koga napasti in se je zagnal kvišku — čez pot — in se v hipu zakotalil v oblaku snega in ledu navzdol v Peklensko brezno. Fos je to videl in se je začudit, sitno začudil. Zaprl je oči, jih spet dvakrat odprl in je prav tako dolgo nekaj toplega občutil. Skozi migetajoči sneg, ki ga je že nekoliko obležalo na ledu, je opazoval sključeno postavo Sv ar ca, ki je dva metra pred njim čepel na kolenih. »Kdo je še živ od nas?« je pomislil Fos. In ko je tako preudarjal in ni vedel, ali naj Angerja še prišteje k živim'ali tudi še Svarca, eo se mu misli iznova zmedle v ono sladkobno mrzloto, ki se ji že kar ni mogel upirati. A zdaj ga je nekdo potegnil za členek roke kvišku. Bil je Heger, ki je ves razburjen premikal svojo smučarsko palico. F06 se ie spravil kvišku ta potisnil Hegerja malo nazaj, da je tako dosegel Svairca. Svarc je bil telebnil naprej in je ležal z obrazom v snegu. Fos ga je stresal za pleča, dokler se ni zledeneli obraz dvignil kvišku in so oči bolščale vanj. »Naprej!« je zarjovel Fos, »naprej« ta zmeraj le »naprej«... Prav iztežka je nato z jermenom svoje palice privezal roko Svairca in ee je obrnil, videč, da se Svarc spet dviga. Ko je orkan hrumel čez greben in je v divjem rjovenju premetaval led ta sneg skozi noč, so se le še trije ljudje plazili po kolenih v čudni verigi dalje. To verigo je videl prej Heger, tisti Heger, ki je moral vsak večer pisati zaročenki in ki noooj tega nc bo mogel storiti. Le trije so še z razbi-čanimi očmi buljili v noč, da bi našli pol m ki jo bo moral najti prvi, Heger, sicer bodo zmrznili vsi trije. Zjutraj, ko se je komaj zdanilo in se je vihar polegel m je bilo ozračje čistejše, so jih odkrili z daljnogledom in šli s sanmi ponje. Ko so bili minili greben nad Peklenskim breznom, 90 bili obležali v neki duplini, kjer ni bik) burje in so si z rokami ta palicami izkopali votlino v sneg ta so ondi, drug vrh drugega, obležali in so dočakali jutranji svit. Dali 60 jim groga in kuhanega vina. Namazali so jim od ozeblin razjedene obraze in zamrzle ude. Obdali so jih z belimi, debelimi ovoji. Tiho ko otroci so ležali in vse jim je bilo prav. A že drugega dne 90 bili na nogah. Niso ee dali kar tako ugnati! Opoldne so že sedeli za okroglo mizo in so skušali prinesti vročo kašo z žlico v poševno pretegnjena usta, kar jim ni bilo prijetno in tudi dokaj težavno. A slednjič so morali vendarle kaj jesti. No, ko je bila miza prazna, so se s komolci naslonili nanjo in se spogledali. Govorili so o tem. Angerja včeraj še niso mogli najti in tudi danes še ne. Mogoče ga bodo našli šele spomladi. Za lep grob bodo poskrbeli. Tu v gorah. Nato so molčali. A kako naj bi bili ravnali, če bi ne bil tako zmešan? Le kako? Prav previdno so se izražali o tem, kaj bi bili mogli storiti. Saj 90 še prav natančno vedeli, kako 90 cmdi vsi ležali. In plazili so se okoli obvezanih glav med pleči, ko da še zdaj ne morejo verjeti, da sedijo v topli koči. Seveda, vlekli bi ga bili-z dvema palicama. To bi bili 6torili. A kaj, daici bi ne bili prišli. »Bog ve, ali je Anger kaj vedel?« je vprašal Svarc, let mu je šlo najbolj k srcu. »Mislim, da je vedel,« je rekd Fos, ki je zmeraj kaj v tolažbo povedal. Nato je pa govoril Heger, ki je običajno poslušal. »Veste, dober fant je bil. Zmeraj sem si dejal, da bi bili vendar mi tudi taki. Tako veliki in tako močni. A zdaj že vem, da ni bil docela zdrav. Tako daleč ko mi, pa le ni prišel.« Pri tem je stisnil glavo med ramena in njegov obraz je bil videti navzlic ozeblinam in obvezan ves lesen in izžet. Oči so se mu kar zmanjšale, pomežikoval je z njimi in prodirajoče gledal, ko da bi mogel videti do dna zemlje. »Pa je on danes že ondi, kamor bomo mi Šele kasneje prišli. Kamor bomo šele prišli, ko bomo dovršili, kar nam je na svetu namenjeno.« Heger je zaječal ta umolknit. Rad je imel Angerja in je bil sam jako skromen fant. Nato se je spet prisilil h govorjenju. Njegov glas pa je trdno zvenel, da sita sc mu prijatelja kar začudila. »Taki veliki, močni, vesta, niso zmeraj najboljši. Večkrat so za kaj majhni, ki »e ne raznežijo. In le to je poglavitno! Samo to je prvo: da se ne raznežiš!« To je povedal Heger, ki je bil doma zmeraj potisnjen v kot. Doma, kier je njegov oče, stari kapitan Heger, jemal le starejša dva brata s seboj m je njega puščal doma in ga poslal na deželo, češ, da ni za nikamor. In brez dvoma so njegove besede zahrepenele po priznanju, saj je bilo vendarle nekaj resnice v njih. In ko so tako sedeli, «e je v njih sklonjena pleča zarisala podoba težke usode. (Jorn Badenhoop.) Repetent »Pa povejte vi to, prva klop!« je dejal profesor in pokazal s prstom na Brifaka. Ta se je dvignil, pogledal najprej profesorja za katedrom, nato tablo, nazadnje je sklonil glavo in dejal tiho, da se je komaj čulo: »Ne vem!« in sedel »Kako se piišete?« jc vzkipel profesor za katedrom. »Brifak,« je odgovoril vprašani polglasno med vstajanjem in spet sede L »Govorite glasneje!« je vpil profesor. »Prva klop« je spet vstala ta dejala za spoznanje glasneje: »Brilak!« ter »pet »pokojno sedla. »Tako? Zapomnil si vas bom! Razumete? ,Ne vem!' Lep odgovor: ,Ne vem!' Vsak bedak hi mi že odgovoril na vprašanje, ki smo ga imeli danes že štirikrat. Vi pa pridete s takim... takim... nesramnim: Ne vem!' — Vi, Brifak,« profesor je znižal glas in se približal učencu, »važe ime ni ravno neznano spodaj v konferennčni sobi. Imeli ste že tam nekako afero z nekim profesorjem. Nekaiteri pravijo, da 6te zelo živčni in razburljivi, jaz pa pravim,« tu je profesor spet vzkipel, »da ste nesramni, zgolj nesramni. In opozarjam vas, da t svojo nesramnostjo ne boste pri meni opravili ničesar.« Pavel Brifak je bil kmetiški sin, doma nekje z Dolenjskega. Bil je majhne postave, sključen, bled v obraz. Na sebi je imel ponošeno črno obleko z ozkimi, za spoznanje prekratkimi hlačami. Tudi kravata, površno zadrgnjena v droben vozel, je bila črna in oguljena. Sedel je v svoji klopi med poukom kakor tudi v odmoru. Z nikomer se ni družil. In tudi nihče se ni brigal zanj. Bil je pre-neznaten, premolčeč, da bi lahko zanimal koga v razredu .Nihče ga ni opazil, kot bi ga ne bilo. Nihče ga ni omenjal v pogovorih, nih& ai vpraševal jx> njem Zjutraj je prvi sede! v svoji klopi in opoldne je zadnji odhajal iz razreda. Bil je za nas torej nekaj, kar že samo po sebi spada k razredu, neke vrste pohištvo, ki ga nihče ne opazi. Povrhu vsega je bil Brifak še repetent, torej novinec, brez znancev in tovarišije, to je br! tudi eden izmed vzrokov njegove izoliranosti v razredu. Zdaj pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: prolesor se je proti vsakemu pričakovanju obregnil ob ta »kos pohištva«, ob »prvo klop«, govoril o neki skrivnostni »aferi z nekim profesorjem«, o neki živčnosti in razburjenosti, o tem, da Brifaka v konferenčni sobi vsi poznajo itd., in nam opisal Brifaka s popolnoma druge strani, kot osebnost ta ne kot predmet, kot živo osebnost, Id ima za seboj že neke zelo zanimive »afere«, Id je znana med profesorji itd., skratka: opozoril nas je na to, da živi med nami tudi — Brifak. Ko je profesor odšel iz razreda, se je zbralo okoli »prve klopi« dokaj ljudi, ki bi radi potolažili svojo radovednost ta izvedeti kaj novega. Toda Brifak ni bil človek, ki bi jim znal ustreči. Momljal je nekaj skozi zobe in gledal v klop. Ce je kaj odgovoril, je odgovoril odsekano in kratko. Tako je ostal za razred »pet isti nezanimivi Brifak kot je bH poprej, ta pri njegovi klopi se ni nihče več uatavljaL »Posodi mi svinčnik, Brifak!« sem ga poprosil ob neki priliki. Bilo je prvič, da eem govoril z njim Sedel je kot ponavadi v svoji klopi, sključen je gledal nepremično nekam predse ta glodal velik kos črnega kruha. Ko sem ga nagovoril, »e je zdrznil m dvignil glavo k meni. Imel je velike, rjave oči, ki 90 bile takoj jjrvi hip, ko me je pogledal, polne nekega zadrzanega, prikritega strahu m nezaupanja.. Zaradi tega izraza v njegovih očeh se nisem mogel otresti občutka, da mi Brifak ne zaupa svojega svinčnika. Pa še druge malenkostne okornosti 90 bile, ki so me v tem potrjevale. »Svinčnik? Ce ga imam. —« Izpod klopi je privlekel aktovko in iz nje vzel usnjato torbioo za svinčnike. »Na. tn imaš! Pa nazaj mi ga daj!« Pomolil mi je majhen, že skoro čisto do kraja ošpičen svinčnik. »Večjega nimaš?« Mimogrede sem bil opazil, da tata v torbici še enega — skoro čisto novega. »Nimam. Nobenega večjega nimam. Samo tega imam.« Umaknil sem se na svoje mesto, kjer sem si nekaj zapisoval in 9e zaplel v pogovore, pri tem pa pozabil Brifaku vrniti tisti njegov svinčnik. V naslednjem odmoru pa je prišel sam ponj. Primaknil se je blizu h klopi. Bile so ga same oči, velike, nezaupljive oči. »Kje imaš moj svinčnik?« je vpraSai tiho, da sem ga komaj razumel. Oprostil sem se mu m mu ga vrnil, nakar ee je brez besede umaknil na svoj sedež. Tisto dojjoldne f>a ee je Brifak čisto spremenit. Nič več ni sedel na svojem mestu v prvi Idopi, sključen in tih, nič več ni brez besede buljil predse kot izgubljena stvar, tudi bledica mu je izginila z obraza. Hodil je po razredu eem in tja, se mešal v gruče sošolcev, ki so o čem razpravljali, pazno poslušal o čem govore, pogovorov se pa sam seveda ni udeleževal Oe je hodil, ie delal kratke in nagle korake, kot bi se mu mudilo Bog ve kam. Žena ni marata otrok Na vasi je živela mlada žena, med vsemi najlepša, kakor zvezda danica. Imela je ko snop debelo kito, oči kakor golobje peroti in obrvi kakor dva napeta loka. Ce je stopila v kolo in vabila z robčkom, se je zdelo, da plava bela labodica. Ce je zapiela. je segala p>esem v srce. Vedno je prehitela vse druge zenjice ta odbrzela naprei kakor razvito jadro jx> zlatem morju. Vzradostila je oči in p>odprirala tri vogle pri hiši. Bila je p»nos in sreča možu. A ko je napočila njena ura in je zanosila, je bila zamudna pri delu in nerodna pri plesu. Izgubila je ubran glas in obupala jx>d težo materinske bridkosti. Ponoči je jokala in močila s solzami ovčji kožuh: »Kaj mi je treba otroka, če sem tako lepa? O, ti, nesrečna ženska usoda. Zjutraj 6em se razcvetela, in že hoče obleteti cvetje cpoldne. Mar mi je drugega življenja, če se še nisem naužila svojega! Kaj bom prepevala (A zibelki, če bi rada pela zase! Mati božja, reši me!« Zgodaj je vstala in videla, da je vse minilo. Zopiet je jx>stala lahka kakor pero prožna kakor trs. Stopila je iz hiše in zagledala, kako jo pozdravlja rumeno sonce, kako za njo žubori široka reka. Zgrudila se je na tla in se razjokala od veselja, ko da bi vstala od mrtvih v novo življenje... A ostala je jalova. Minilo je eno leto in dve leti, a žena ni imela otrok. Dočakala je štirideseto leto. a še vedno ni imela otrok. Ko ji je napiosled umrl mož. se je prestrašila svoje usode. Na kmetih imajo trdo življenje, a kdo bo pomagal? Umirala bo. a kdo ji bo zatisnil oči? Preživela bo življenie. a nihče ne bo žaloval za njo Obupala je in šla k pop>u in mu povedala zgodbo svoje žalosti. Pop je bil že star in dovzeten za življenjsko bridkost. Rekel je: »Tvoj greh je nedopusten, o, žena, kajti zajezita si v sebi izvor življenja. A življenje so valovi v reki. Valovi jx>dijo drug drugega, in ljudje se vrstijo kakor dnevi, ker je tako zap»vedal Gospiod. Kdo bi »i upal ustaviti dan, ki ki je prišel nadomestiti prejšnjega? Kdo bi zavrnil val, če hoče dohiteti drugega? Jutri imamo dan vseh vernih duš. Moli nocoj, o, grešnica, ob krstilnici nerojenega! Prijel jo je za roko m jo odvedel v cerkev. Odprl te vrata, postavil na sredi krstilnico in )o napolnil z vodo. Na levi in desni je prižgal po eno svečo, ki sta kakor dve pmščici prebadali mrak. Tretjo svečo je postavil pred p>odobo Bogorodnice, pokleknil je in zašepetal: »Odpusti, o, Mati, božja, da ne bo na veke p»ogubljena!« Zaklenil je ženo v cerkev in šel. 2ena je klečala do mraka na kamenitih tleh, ne da bi smela dvigniti oči V cerkvi je bilo tiho kakor v grobu. Slišala je samo, kako so prasketale sveče in pretakale voščene solze. Ko je pogledala tema v okna in je bil neviden Marijin obraz, je mukoma premagala žena sramotni strah, ki ie bil vklenil njene oči in noge. Stopila je pred Marijino podobo, obupno p>oljubila roko m zmedena za-šepetala: »Mati božja, blažena Devica, podaj mi v pomoč roke, ki so nosile Boga. Grešna sem, ker ne poznajo moje roke najslajšega bremena otroka, ker je neplodno moje telo kakor peščena puščava. Ne zavrni me, ker sem hudo žejna. Daj mi, da se napi jem iz studenca večnega življenja!« se in še je ponovila svojo prošnjo ter se onemogla spjustila na tla. Ni vedela, ali je, plašna in žalostna, nmo zadremala aH pa je videla razodetje, toda nekaj je zagledala. Pozlačene p»dobe so ee razmaknile m odkrile polje. Rdeči maki so gledali iz žita kakor kaplje prelite krvi, m pla-vice so se oprijemale klasja. Zeni se je zdelo, da je zapihal rahel veter. Klasje 9e je priklonilo na levi in desni. Iz klasja je stopila Zena v snežno beli obleki m z vencem poljskih cvetk na sklonjeni glavi. Mala deca je tekla za njo in se dotikala z ročicami njene obleke. Bela krila so drhtela deci m hrbtu, ta sonce je žarelo v zlatih laskih na njih glavicah. Žena se je približala na tleh klečeči ženi, se je dotaknila njenega obraza, ji pokazala s prstom dva otroka — dečka m deklico se molče skrila izpred oči. Tedaj je stopil deček za korak naprej m dejal: »Jaz sem tvoj sin, nerojen sad tvojega telesa. Ce je srp pretežek za »taro roko. bi bil lahko pomagal. Oe se bojiš smrtne ure, bi jo bil tebi olajšal. Po meni, o mati, bi bila H deležna večnega življenja. Človeški rod je ko lestev, ki * vzpenja do Boga, a ti si izpulila iz nje svojo stopnico. Kako boš stopila pred Boga, ko se bo oglasila nadangelova trobenta?« Tudi deklica je stopila bliže: »Jaz sem tvoja nerojen« hči. Mar ne bi prepevala tudi jaz kakor ti, rta bi rekli ljudje: Stična ie vsa svoji materi. Tvoja mladost bi bila večna, kajti obnovila bi se v meni pa zopet v moji hčerki in tudi v hčerki moje hčerke. Takrat bi bila stopila ti pred Boga, lej>a in nespremejena, in On bi se nasmehnil tvoji mladosti.« Zeni so omahovale noge, ko se je dvignila in odtavala iz cerkve. Ni se več vrnila domov, ker ni pustila tam nikogar, ki bi ga imela pri srcu. in spokori. ne bo več pogubljen. (Ruska legenda.) ŽJriumnh Izdelek: Oajeike livarn« železa In tovarne strojev d.i. - Osljek Samoprodaja za Ljubljano: Franc Golob za Maribor: Plnter A Lenard Zdaj pa zdaj se je za hip ustavil, razburjeno zamahnil, kot bi hotel samemu sebi kaj dopovedati. Oči so mu neprestano mrzlično begale po razredu, ne da bi se mu pogled kje ustavil. »Kaj pa je Brit akti danes?« n»e jje vprašal nekdo, ki je tudi opazil nenavadno Brifakovo obnašanje. »Kot bi nekaj iskal, in ves razburjen je, poglej ga, kako je rdeč v obrazi « Ko je zazvonilo, je izginil Bizjak na hodnik. Radoveden, kaj bo tam počiel, sem stopil za njim. Hitel je vzdolž hodnika, na komu pa trčil v profesorja. Začel mu je hitro nekaj pripovedovati, pri tem p« ni pozabil delati majhni n, nervoznih kretenj, tako da je človeku, ki ga je opazoval. Sto ma-lodane na smeh. — Profesor latinščine je bil dober čiovefc, predober za profesorja. »Tukaj se mi je pritožil vaš tovariš, da ma je zmanjkala latinska čitanka. Kdo mu jo je vzel?« Nihče se ni javil. Profesor je začel izpraševati vsakogar posebej. Med prvimi je bil tudi Jakob Koren. »Koren, otlkod imate vi svojo knjigo? Pred dnevi, se spominjam, je še niste imeli.« »Kupil 9em jo. Od Verbajsovcga brata, ki je akademik. Vse bi bito v redu, da ni v tem vstri Verbeji ta izjavil, da nima nobenega brata. »Odkod torej imate svojo knjigo?« »Kupil sem jo od nekega akademika. Misfil sem, da je Verbajsorv brat. Ukradel je nisem!« »Prav.« Profeeor je izpraševal dalje — brez uspeha. Ob konca se je še enkrat obrnil k razredu. »Kdor jo je vzel, naj jo vrne, sicer se zanj vsa stvar oe bo lepo iztekla!« Jakob Koren je bil visok, sita človek z drobno glavo, majhnimi, ostrimi očmi ta izredno velikim nosom Bil je eden izmed onih ljudi, ki niso nikjer kdo ve kaj priljubljeni, ki so bolj za zdražbo kot za družbo. Koren in prepir, to je bilo eno. V marsičem je bil pravo Brifakovo nasprotje. Povsod je bil poleg, pa najsi je. bil potreben ali ne. Udeleževal se je v®eh razgovorov, povsod hotel imeti glavno besedo, »e kregal in zmerjal. Videt je, da v razredu ni priljubljen, zato je bil še bolj ujedljiv, kot bi bil pa morda drugače. Ko se je tisti dan tatinska ura nehata, je Koren vrgel knjigo pod klop ta M R razreda. Tedaj M je približal Brifak: »Kam ie dal knjigo?« »Pod klopjo je.« Naglo jo je vzel v roke in jo pričel ogledovati: »Moja je bita čisto nova. tej pn manjka hrbet In tu je polita s tinto. Ta ne bo moja.« Z drhtečimi prsti je listal px> njej. Cez čas se je nenadoma ustavi! ta mi pomolil knjigo: »Poglej!« Na zadnji, prazni strani sta bili • svinčnikom naslikani veliki črki P. B. »Moja je, moja. Pred včerajšnjim sem to naslikal med latinščino. Pavel Brifak. In kakšna je zdaj! Novo sem kupil v knjigarni, čisto novo,« se mu je utrgalo ta mislit sem, da se bo razjokal »Poglej! Hrbet ji je odtrgal, tu. kjer je stalo ime, je polil črnrlo, aa 9e ne bi videlo, to, tn na zadnji strani pa je spregledal.« Umaknil se je v svojo klop. Nekaj časa je molče opazoval knjigo, nakar jo je »pravil v aktovko. V tem pa se je pokazal pri vratih Koren, ko je opazil, da si je Brilak vzel knjigo nazaj, mu je ieri planila v obraz in umaknil 3e je naglo spet iz razreda. Brifak ga ni opazil. Seael je v svoji klopi, sključen in strmel predse, ne da bi vzbujal pozornost, le lica »o mu nekam vročično žarela. Brifaka drugi dan ni bito v šolo. Ni ga bilo dva, ni ga bilo tri, štiri ta pet dni. Njegov sedež je bil prazen, nihče ga ni pogrešal, nihče ni omenjal njegove odsotnosti, kot bi ga nikoli ne bik) v tem razredu. Le Koren ga ni mogel — vsaj spočetka ne — pozabiti. Večkrat sem ga zasačil, kako se je oziral po praznem Brifakovesn mestu, kako 9e je prečesto zdrznil ob besedici »Brifak!«, ki io je sleherno jutro oznanil Brifakov sosed, češ, aa manjka. Minila je rima, v zatohlo šolsko sobo je fc tu in tam posijalo prijetno pomladansko sonce, toda Brifaka še ni hotelo biti. Nihče ni vedel, kaj mu je, kje je ta ali misli sploh ie priti — niti profesor ji ne. Shičaj p*, je nanese!, da sem bil nrfto jaz tisti, ki sem zvedel prvi, kaj je z Brifakom V parku eem srečal po dolgem času spiet svojega znanca. »Ali ni hodi! » teboj v toio neki Brifak?« jc vprašal kar precej, brez uvoda. »Hodili Zakaj vprašaš?« »A, nič! Kar tako!« je pričel prav gostobesedno. »Včasih — pred dvema letoma je bil moj sošolec. Posrečen človek, kaj? — Eno koksce mu manjka, se ti ne zdi? cisto parter je živčno. Vse »i žene preveč k srcu — in egoist! — Lani se je spr! e svojim razrednikom — s Prahom, rečem ti, kako »ta se kregala! Potlej ga seveda tri tetine m bilo v šolo in, kaj misliš, kje je bil? — Na preiskovalnem oddelku. Za umobolne! — In letos pozimi spet: grem z nekim juristom v bolnišnico, na preiskovalnega in kaj misliš, koga najdem? — Brifaka. Sedi tam kot kup nesreče. Ko me zagleda, vstane ta pride bliže — stavim, da me je spoznaJ! — ta začne nekaj hahicinirati: o tatinski čitanki, ki mu jo je nekdo ukradel...« »O latinski čitanki?« »Ja, in ves čas sprašuje: ,AIi moreš ti razumeti? Sošolec — in ti ukrade knjigo! Ali moreš razumeti?' In ves čas ti trobi to eno in isto.« Cez nekaj trenutkov sem srečal gručo sošolcev. Seveda sem jim začel govoriti o Brifakovi zgodbi. Ko eem končal, sem opazil, da stoji na desni izven gruče Koren, ki ga prej nisem bil opazil. Kri mo je zalila obraz, obrnil se je in brez besede odšel. »Kako praviš, da govori ves čas?« so me spraševali v gruči. »,Ali moreš razumeti?' pripoveduje. .Sošolec — in ti ukrade knjigoP« (iVago S.) Nasrrdinov osel. Sosed pride k Nasredinu in ga j»prosi za osla. Nasrcdin pa ni voljan posodili osla, zato reče, da jc osel na joljn. V tem trenutku zariga osel. Sosed reče: »Saj je osel vendar v hlevu, zakaj pa zatrjuješ, da je osel na polju.* Nasredin odvrne jezno: »Komu bolj verjameš? Meni ali oslu?« Frtaučku Gusll ma beseda »Oho, Guetl, kam pa vnder tku bezlaš, de se kar kadi za taba, koker za kašn eni autuniu-bilam?« Tkula je unkat upou za mana en prjatu, ke se puznava še ud sol-daitu, ke sva 6kp sležila pr pešadis-ketn puku tam dol nek u južen Srbiji. Tu je biu glih ta 31. oklobra, ke je biu predpisan dan šparajna. No, koker je punavad zmeri prdoe kooc mesca. Ke je men h sreč ustal tist mesec še pet dinarju n varžet m sem se bavu, de b se na pregrešu prot' predpišem, setn pa bejžu prec zjutri na teše na Oohic. Na Goluc ni nubeneh takeh skušnav, de b čluveka zapelale h zapraulajn. »Eh, kam nek? Na Goluc grem hoh šparat,« sem mu jeat mal nejevota udguvuru, ke me jezil, de me mot, ke sem glih premšlvou, na kera plat Go-hica b se ubrnu, de b več pršparu. »Cak no mal. Grem še jest iz taba, de t bom pu-magu šparat. Sej t je mende znan, de dva kmka še enkat tulk prš parata, koker en sam.« »No, pa pejd, če s namen en tud ti doas špa-rat, ke je ta zadenga.« »Jest pa na bon Sporu sam doos, ke je ta z»-denga. Jest morem šparat ceu mesec, ke sem brezposeln. Ket dober držaulan, morem pa doos še pu-seben merkat, de se na pregrešim in na začnem za-praulat« »A misleš, prjatu, de je z mana kej drgač? Sej jest setn punavad tud zmeri suh. Dons som pa slučajen najdu še pet dinarčku a varžet Zdej se pa bujim, de b na padu u skušnjava m začeu tle pu [blati pižrke natepovat, koker b vidu kašne priviligi rane pustu pače. VB, se bom p« raj skrou gor na Ookic in a putrplejnam trebuh masiru, de m na bo mogu ker naprej metat, de ublastne odredbe ig-nuriram.« Tkula sva 6 prjatlam pu pot fikmrfrrala, ke m lezla gor n hrib. »Ti, Gustl, p« te za neki drozga nama bo dom Oohic prou prsou. Ne sam zavJe šparajna Glih adejla sem se spouou, de misija dons Iblana s pli-nuvem bombam bumbardirat. K ene tist strupen plin se pa drži satn pu dulmah bi pr tleh, n ttt pa na-more. Viš zavle tega nam na Oohic na bo mogli pridet dn žruga. A ni fajn?« »Veš kaj, strupenega plina se pa tod Iblanča- Zahtevamo obvezna razsodišča Smo v dobi Številnih stavk. Vsak prijatelj delavstva m našega naroda se mora ob tem pojavu končno vendarle zamisliti in se vprašati. Pri prejšnjih režimih stavk ni bilo, bile so prepovedane, če pa je bila kateri izjemoma dovoljena, je pa bila že vnaprej obsojena oa neuspeh. Da, danes je bistveno drugače. Prišla je svoboda, ki nam jo je dala naša ljudska vlada. Sedaj se moremo spuščati v borbo r velekapitaJom. Stavka je dovoljena, ako ie namen, ki ga delavci hočejo e tem doseči, ura ven. Bodisi, da branijo pravice, ki jih jim delodajalec rzi odvzeti, ali, da si skušajo pridobiti pravice, jim pripadajo, a jim jih delodajalec noče priznati Stavka je dovoljena, ako sili delavce vanjo zadosti važen vzrok. Kar je v mednarodnem življenju vojna, to j« v gospodarskem življenju stavka: skrajno sredstvo za obrambo in dosego pravic. Ker je to sredstvo skrajno, je treba prej uporabiti druga sredstva, n. pr. pogajanje, posredovanje oblasti. Stavka je tvegana stvar. Zato je treba presoditi, če ne bo nemara škoda, ki jo bo povzročila, večja kot korist Toda kljub temo, da delavstvo pri stavki ospe, ima za čas stavke veliko materijetno škoda Zato mislimo, da je prav, da se taka Skoda prepreči in da damo mezdnim bojem tako obliko, da delavec ne bo imel škode. Tovarnar ob stavki ni lačen, stavkajoči delavec pa nima prtv ničesar za pod zob, razen kar mu da organizacija. Borba med kapitalistom m delavcem je silno neenaka in če ne bi javnost in oblast t simpatijami spremljala m podpirala ttavkojoče delavce in njihove strokovne organizacije, bi večino atavt propadlo m tri se slabo končale za delavstvo. Zato p« zahtevamo, da se naša zakonodaja v tem pogledu, po vzoren raznih naprednih inozemskih zakonodaj, modernizira, da se prepreči Skoda, ki jo ima sedaj delavstvo ob stavkah. Uvedejo naj se obvezna razsodišča, kjer bodo delavd m delodajalci paritetno zastopani, predsedoval pa bo nepristranski državni organ (inšpektor dela ali pa sodnik). Mezdni boj bi se prenesel za zeleno mizo, pred razsodišče. To razsodišče pa bi moralo imeti oblast da delodajalca prisili, da sprejme vse delavske pravične zahteve in da se ukloni sklepu razsodišča. Država bi morala delodajalca, ki bi se sklep ne držal, razlastiti oziroma dati njegovo podjetje pod državno ali drugo prisilno opravo. To bi pač učinkovalo. Da se stavke ne bodo zlorabljale v najrazličnejše namene, je zato potrebno, da se čimpreje na-prarvi osnutek zakona o obveznih razsodiščih, kajti le s tem zakonom ki na ta način bi preprečili, da bi se delavstvo ne hujekalo v nepotrebne stavke. Iz delavskega sveta Poljedelski delavd izločeni ia poljedelskih zbornic. Poročajo, da je kmetijsko ministrstvo izdelalo končni osnutek uredbe o poljedelskih zbornicah. Ta osnutek ima bistveno spremembo od prvotnega osnutka v tem, da izloča iz novs zbornice poljedelsko delavstvo in ga prepuSča delavskim zbornicam. Član nove zbornice bo lahko samo ona oseba, ki poseduje zemljo ali gozd ali je zakupnik posestva, ali vsakdo, ki se bavi s čebelarstvom — vse to v svojem glavnem poklicu. Vidimo torej, da je zmagalo v tem vprašanju razredno kmečko stališče nad prvotno dobro voljo, naj bi bile kmečke zbornice stanovske korporacije gospodarjev in uslužbencev. Posedujoči slej ko prej vztraja na stališču, da je gospodarjenje njihov monopol in da mora delavec le garati in ubogati. Pot krščanskih strokornifarjev v naši državi do stanovsko-korporacijske gospodarske ureditve je resnično Se zelo dolga in trnjeva. V Rusiji manjka denarja in komunistov. Primanjkljaj v sovjetskem državnem proračunu je dosegel 11. 9. 1936 vsoto 300 milijonov rubljev. — Odkar režimovci neusmiljeno preganjajo razkol-niške komuniste, je število strankarjev zelo padlo. Zato je bilo uradno razglašeno, da se bodo pričeli sprejemati novi člani 31. 9. 1936. Tako bo dobi! režim v stranko mlade moči, svoje pristaše, na drugi strani pa zopet dvignil število članstva. Da se jih bo brez dvoma precej prijavilo, je sigurno, ker se v diktatorski državi državljan mno- nem ni treba dosrt bat, ke sa tku zmeri maskiram, če jih bomb&rdiraja s strupenem plinarn, al pa ne. Kulk pa je še takeh Idi, de b se pukazal take, kakršen sa u resnic. Brez maske je dondons tešku kermu naprej pridet. Bulš ke s maskiran, več sjm-štvajne boja mel du tebe in tud rešpekta boja mel pred taba več.« »A je tu mugoče? Jest de nefcot nisem vidu nubenga z maska na ksihte drgač, koker u pustneh dneh.« »PTjatu, ti se moteš. Glih u pmstneh dneh, če maja larfe na ksihte, sa tak, koker sa u resnic. Jest b t lohica d ukazu, de guvarim resnica, če b tou. Pa je bulš, de sem tih. Twt, ke hodja z larfam a družbe, tku sami veja, de sa maskiran. Ce b larf na mel, b še u družba na smel in b se tud na upal. Asten za kua b jest tlela u žerjauca segu pu koštajn. Jest sem se že tku dost upeku.« » Pa pestiva tu, pa se raj kej druzga pomeniva. Jesrt tku vem, ki tebe čevel žul. Tebe jezi, ke Ide drgač griv are j a, koker misija. Men se tu tud na zdi prou. Ampak kua pa češ? Lde holt drug drugmu roke stiskaja, keder prideja skp, če prou o raj eden druzga stisnu za vrat, de b ježek vn puiitulu. Tku je že ud nekdej in bo tud tku ustal, doklei se boja pusti Ide ulečt. Puglej, kuku se pesteja deluci ud kumunistu larbat Ce b se pukazal kumunisti enkat deluoetn brez lasi, b jih deluci gvišen prou pušrten učenaš. Tu pa sam za tu, ke sa Ide tku naumea, de larfam več verjameja, ket Idem brez larf.« »Tu maš pa tud prou. Jeenesarjem sa tud verjel, ke sam jim ublebval, de jim boja pečen gulobi na-raunast n usta leteL, če jih boji vuliL Sej se mende še spouneš, kuku jih je Jeftič tista nedela pred vu-Irtvam, tam pred nunam farbu. Ke pa usi posla-šauci le nisa verjel negsvem larbarijam, je jm na dan vulitu za usak 6lučaj še žendarje na pumuč puklicn de sa pumagal neverjetnem Tumažem trma iz glave zbijat. Ce b kašen nemaskiran člouk tekat tak špetakel delu pu Iblan, b ga tku zašil, de b nekol več sonca na vichi. Veš, laž ma pa res kratke nuge, koker prauja Ide, m koker sa se zdej tud jeenesari prepričal. S kurmmizmatn pa tud na bo nč drgač, ke glih na take limance tiče luveja, koker sa jih jeenesari. Neki sa jih že nalovel ke norci sa tud na svet. Kene če b norcu na biu, b pa tud nu-rišenc na biu treba. Ke mama pa že nurisence tle, b biu pa škoda, de b kar prazne stole.« Vite, takele sv« ugibala pu Ooluce du večera. Ke se je začeu mrak delat, naj je pa tku začela žeja mairirai, de sem pihnu Se na špara/jne in puvabu prjatla na pu litra dalmatinca. F. G. go holje počuti — prt koritu kot v opoziciji. V tem oziru boljSeviška Rusija ni izjema. Proti nepravilnim stavkam. Konec aepteuina je sprejel belgijski ministrski predsednik zastopnike socialistične strokovne zveze ln socialistične stranke. Izjavil jim je, da vlada ne bo trpela nikaklh neredov in da bo energično preprečila vsak poizkus stavkujočih, da bi zasedali tovarniške prostore. To je izjavil zastopnik vlade, v kateri so tudi socialisti. Sodišče ▼ Anversu ja potrdilo zapor tajnika socialistične strokovne zveze prometnih delavcev. Evropa se torej le drami ln nastopa proti marksističnim metodam miniranja obstoječih zakonov. Tndi Blnmova vlada proti stavkam. Francoska vlada bo stavila parlamentu zakonski predlog o preprečevanju stavk. Po tem predlogu naj bi pred proglasitvijo stavke vsi delavci glasovali o stavki. Ce bi večina delavstva glasovala za stavko, se proglasi stavka za zakonito, delavci bodo prenehali z delom, toda obratni prostori se ne smejo zasesti. Ce bi bila za stavko le manjSIna delavstva, je stavka nezakonita in organi imajo gravico posredovati, da napravijo red. Ce se stav-a sahteva vsled mezd ali delovnih pogojev sploh, mora delavstvo pozvati državno oblast k posredovanju Se pred glasovanjem o stavki. Ce bi stavila sličen predlog kaka nesoeiallstična vlada, bi padli posebno ekstremni marksisti takoj po njej, češ da zavira delavsko svoboda Smo radovedni, kaj bodo rekli, ko predlaga take stvari Blum. Zakonski predlog je pa gotovo dober in bo preprečil marsikatero neutemeljeno stavko. 2eleli bi le, da bi se tudi pri nas vprašanje uredilo na sličen način v sploSno zadovoljstva Španski narodnjaki ta delavske vprašanje. General Franco, ki je prevzel vodstvo Španske na-rodnjaške vlade, je Izjavil: »Naša armada ne brani kapitalizma, kot nam to očita madridska vlada NaSe čete se bore za ves Španski narod, torej tudi za Špansko delavstvo. Delavd bodo dobili pod našo vlado vse pravice, toda tudi oni morajo imeti dolžnosti do narodne celote. >Da pa Franco ne bo vzel za primer boljševiSke Rusije, je j>a čisto jasno I Revolucionarna gibanja v Belgiji. Oblasti *o našla mnogo orožja in važnih dokumentov ter dopisov iz inozemstva, v katerih »e pozivajo delavci, da »e oborože. V stanovanju Šefa revolucionarnih socialistov so na iii Trockijeva pisma, v katerih Trooki priporoča okrepita-T revolucionarne delavnosti. v Evropi m torej čuti povsod Trockijeva roka, v Rusiji pa vlada Stalinova garda. Obe delata za iste, to je komunistične cilje, formalno pa sta m sovražni. \dler pisalni stroji J. Karbentz - Maribor, Glavni trg 20. TeL 2884. Šah Zlogovnica Is zlogov: a. a, am, ba, ea, čar, čar, dov, fi, go, gro, ja, je, je, ka, le, lem, Io, me. mi, nal, ni, no, no, nost, ov, pis, po, re, ru, stin, stvo, taš, te. ten, ter, vre. za, ža — sestavi 10 besed, ki pomenijo: 1. ljudskošolskl nčni predmet. 2. športnik, 3. tuika za vsakdanjost, plehki st, 4. mesto v Sveti deželi, 5. vrsta živali, 6. strokovna veda o kmetijstvu, 7. vrsta živinoreje, 8. starorimsko gledališče, 9. ženski poklic, 10. vrsta pesmi. Prvi dve črki vsake besede brane od zgoraj navzdol ti povedo slovenski pregovor. Besedna uganka Z b posestvo naše je državno--------, z z hranivo kranjsko skoraj glavno------; s c slovensko zgodovinsko mesto----, ii ž te vodijo na sreče cesto ......................., Povedal sem ti vse natanko, da boS lahko razrešil sam uganko. | Prvi del medklubskega tekmovanja Slov. šahovske zveze, to je tekmovanje po točkah med ljubljanskimi klubi, je končan. Prvo mfesto si je premočno osvojil — to je bilo tudi pričakovati — Ljubljanski šahovski klub. Na drugem mestu bo verjetno Triglav. Temu se precej jx>zna, da je njegov član, letošnji prvaik Slovenske šahovske zveze, Jože Sorli pri vojakih. Tudi za tretje mesto je bilo že skoraj vnaprej gotovo, da ga bo zasedel Sentpeter, ki zadnje čase krepko napreduje. Edini, ki bi mu bil utegnil biti nevaren je Železničar, toda ta je celo vrsto tekem odigral brez nekaterih najboljših igralcev; dosegel je kljub temu častno četrto mesto. Za peto in šesto mesto se je bila ooorčena borba med Šiško in Omladino, ki so jo Omladinci odločili v svojo korist s pol točke prednosti. Na zadnjem mestu je šahovski klub Lovšin. Khib je pač mlad in nima v svojih VTStah zvezdnikov, vendar pa naj-živahnejše deluje in to mu je pioroštvo, da bo drugo leto bolje odrezal. Tudi izven Ljubljane se je jx>ložaj razčistil. Vrhniški Močilnik se bo najbrž pretolkel do dru- OtroSkl vozički naj- Dvokolesa, Šivalni stroji novejših modelov motoijl, trlclkljl, pogr«zl)ivl Po zelo anki eenll Ceniki fr&nkol ..tribuna" F. batjil, ijubtjamm, Karlovftka « Fodruinloa: Maribor, Aleksandrova ceeta 2t. a kola. Trbovlje 60 v drugi tekmi zmagale nad tjerjem 6 in pol : 1 in pol. V drugem kolu bodo igrali sledeči pari.: Črna : Železničar, Maribor; Trbovlje : zmagovalec Celje Ptuj; Vrhnika (Logatec) : Triglav; Kranj : St. Peter. Najmočnejša kluba, ljubljanski » mariborski, bosta v tem kolu počivala. Beli: Michel. Orni: Fuss. igrana v 6. kolu 18. Leopold-Trebičevega turnirja na Dunaju. 1. c2 «4 Sg8—f6 Z e4—e5 Sf6-d5 3. d2—d4 d7—d6 4. Sgl-f3 Sb&-c6 5. c2—c4 Sd5_b6 6. e5Xd6! c7Xd6 7. Sbl—c3 g7—g6 (črni bi moral tu stremeti, da bi čimpreje rokiral) 8. d4—d5 Sc6— b4 9. a2—a3 Sb4—a6 10. Dd—d4! Th&-g8 11. Lcl —e3 Lc8—d7 (boljše bi bik) Lg7 nakar bi moral vleči beli Dd2 radi grožnje LXc3) 12. Lil—e2 Sb6 —a4 13. Sc3Xa4 Ld7Xa4 14. 0-0 US-g7 15. Dd4 guro) 17 c5—c6 Lb3Xd5 18. c6Xb7 Ld5Xb7 19. Le2Xa6 Tc-«—b8 20. La6—b5+l Ke8—f8 21. Le3 X »7 Tc8—a8 (vzeti na f3 ne more radi Lc4!) 22. La7—e3 Lg7Xb2 23. Tal—bi gb-g5 24. Df4—B e7—e6 25. Df5—h7 Dd8-f6 26. TbtXb2! Df6Xb2 27. Dh7Xh6+ Db2-g7 28. Dh6—h3 g5—g4 29. Dh3—g3 e6—e5 30. S»-g5! Kf8—e7 31. Dg3Xg4 Lb7—c8 32. Dg4—c4 Lc8—e6 33. Dc4—c7+ Ke7— f6 34. Dc7Xd6 Ta&-d8 35. Dd6—c6 Td8—d4 36. 12—f4! Td4Xf4 37. TflXf4+! e5Xf4 38. Le3—d4+ Kf6Xg5 39.Ld4Xg7 in črni se vda. Razvezano snop fc Kaj je največje na sveta Največja Zemljina je Azija, ki ima 45 miW-ionov kvadratnih kilometrov in je štiri in pol krat tolikšna ko Evropa. Največja površina vode je Tihi ocean, ki meri 170 milijonov kvadratnih kilometrov. Največja globina morja je vzhodno od Filipinov, kjer so izmerili globino 10.000 metrov. Največjo globino, ki jo je sploh kdaj dosegel človek, je 923 m. V to globino je prispel raziskovalec morskih globin in prirodopisec W. Beebe. Najvišji kraj sveta, kjer bivajo ljudje vse leto. je vas Gartok v Tibetu, ki leži 4470 m visoko. Najvišje stoječe mesto sveta je La Paz v Boliviji (3680 m). Najvišje ležeče jezero sveta je jezero Titicaca na meji Bolivije in Peruja (3810 m nad morsko gladino). Največje Število prebivalstva ima Azija, kjer biva 950 milijonov ljudi (v Evropi pa 550 milijonov). Največje mesto sveta je London, ki ima več ko 8 milijonov prebivalstva. Največji demant sveta ni Kohinoror ali Cu- linan, marveč Jonker, ki so ga šele pred nekaj leti našli v Južni Afriki in so ga lani prodali v Londonu za 32 milijonov 600 tisoč dinarjev. Kupil S a je neki ameriški draguljar in ga razkosal na več elov. Največ zlata na svetu daje Južna Afrika; na drugem mestu |>a je Rusija. Največja univerza na svetu je ameriška univerza Columbia. Največji radio aparat na svetu je v Ameriki: membrana meri v premeru 1 meter. Največ vrednostih papirjev na svetu imajo Združene ameriške države in sicer za 17 milijonov dolarjev. Največjra železniška nesreča v svetovni zgodovini se je pripetila 12. decembra vojnega leta 1917 na francosko laški meji. Uradno poročilo je določilo 543 mrtvih in 243 ranjenih, a pravijo, aa je bilo 1000 mrtvih. Najpametnejši bralci teh vrstic pa si bodo ta člančič izrezali in ga vsak dan izpopolnjevali, za kar imajo dovolj prilike, saj časopisi vsak dan kaj sličnega priobčijo . ZA BOŽIČ 1936! ARIBOF15 TOPLE pohnate odeje volane odeje vata odej« Upnik (študentu): »Obljubiti ste mi pred letom, da bom jaz prvi, kateremu boste vrnili denar.« Študent: »Saj sem tudi držal besedo. Do sedaj še nobenemu nisem vrnil denarja.« Nagradna hrižanica „Rešitev- pošl/tte najkasneje do četrtka opoldne na mUredništvo Slovenca" la označite na kuverti uKriianica". Vsak četrtek ob treh popoldne /e trebanie. V pismu naj bo samo izrezana križanica iz „Slovenca' in znamka za en dinar. Za prihodnjo pravilno rešitev križanice Je zopet razpisanih 10 nagrad. Izžrebani bodo dobivali .Slovenca" mesec dni brezplačno. 1 2 3 4 5 M 1' 8 9 10 11 12 13 J r t 17 1 J F l 1 21 I 22 j 1 23 29 L 26 J pn 28 1 3tM L 32 33 38 34 39 " 40 j H 36 37 42 43 u 51 46 52 J r 48 4 utnl enimi podplati. Zgornji dal li možnega flloa, i gumbi. Toplo podloienl. Neobhodno potrebni xa trgovse In uradnike. Sprti Radi Cranz daje nasvete: O „smučanju" brez smuči Zopet je prišel čae, ko se oziramo po gorah, ko čakamo na belo odejo, ki bo v veselje zimskih športnikov. Povsod s« vršijo pripravljalni tečaji za smuške tekmovalce, razna društva pa prirejajo tudi smuško-telovadne tečaje za ponižne smučarje, ki bodo zadovoljni, če ee bodo pripravili toliko, da bodo v snegu obvladali vsaj navadne plužne loke in kristjan i je. Ime Rudi Cranz pri nas ni nepoznano. Vsakdo ve, da je Rudi brat slavne zmagovalke Kristine; oba sta člana smuike družine iz Freiburga, oba sta si v smuku priborila največjo popularnost in najvišja olimpijska odlikovanja. Nedavno je Rudi Crainz objavil »roj prvi članek v Wiaterju, v katerem daj« nasvete svojim tovarišem, kako naj se pripravljajo že sedaj za tekme, ki jih čakajo letos. Smuška teorija sicer pri nas ni nepoznana, vendar pa radi poslušamo, kadar se oglasi »zvezda«, ki visoko blesti nad emuškiani kanom tega sveta. Ljudje mislijo, da smo lenuhi... V svojem članku Cranz najprej« naglaštrje, d» tekmovalci v alpski kombinaciji niso lenuhi, ki se a vzpenjačo vozijo na start in ki ee potem lepo spuščajo na cilj. Dasi tekmovanje t smuku nt tako naporno, vendar zahteva veliko moči ▼ nogah in vseh mišicah. Tekmovalec v smuku se stalno bori proti padcem, tem boj, če vozi z velikansko brzino in po težki progi. Izredna moč v nogah je potrebna kadar drčite po zledenelth smučinah ali kadar drčite preko valovitega te- ODRTNA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE D. D. ZANATSKA »ANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. P. Delniška glavnica Din 75,000.000— Udeležba države Din 30,000.000— PODRUŽNICA Y LJUBLJANI GAJEVA ULICA it. 6 Telefon št. 20-30 Račun pri poštni hranilnici št. 14003 sprejema na obrestovanjc ▼saki čas razpoložljive vloge na tekoče račune po 3 °/e, na vložne knjižice po 4% na letoi vezane vlog« na tekoče račune in na vložne knjižice: na 3 mesečno odpoved po 4 V»°/» in na 6 mesečno odpoved po 5 "It. Obresti se pripišejo glavnici 30. junija In 31. decembra. Stare in nove vloge so vlagateljem na razpolago brez vsakih omejitev. Za nalaganje denarja zahtevajte poštne položnice. rena. Zdaj TATU zastane noga r gazi, ki ima drugo smer in se morate obvladati v smuku na eni nogi, zdaj se marate bliskovito zravnati in v istem trenutku zopet spustiti v globoko prežamje. Zato ni dovolj, da razpolagate samo z neko prirodno močjo, zato je treba veliko vaj«. Kdor je videl na pr. Seeloea, kako šviga a/kozi vratca v slalomu, ta ve, da se vsak lok ah obrat na smučeh začne v ramenih in da •• nekako preko celega telesa prenese na nog« in smuči Tekmovalce bi lahko deliH v dr« vrste: v kmečke fante, ki živ« redno v gorah in ki imajo pri svojem poklicnem delu najrazličnejše možnosti za trening, in v meščane, ki imajo edino priložnost telesnega udejstvovanja kadar gojijo Jport. Kmečki tantjs n. pr. brata Pfnftr) ao vedno krep-kejSi in idealno zdravi. Njihove miiice nikdar nc zrjavijo, saj j« koncem koncev tudi sekanje drv ali delo na polju nek« vrste telovadba. Drugače pa je a meščani. Č« v poletnih mesecih niso gojiti ftporta, tedaj je neobhodno potrebno, da se t novembru in decembru temeljito pripravljajo n« smučanje. Cranz priporoča »slalom na suhem«. Stara navada je, da gojijo smučarji v jeseni cross country. To je zelo pametno, ie boljSe pa je, če so na progi razn« zapreka, katere morajo fantje preskakovati. To je zlasti dobro za on«, ki se pripravljajo za smuk in slalom. Cranz, ki ima v stvareh treninga mnogo izkušenj, priporoča tudi »slalom na euhem«, to j« tek po hribu navzdol. Za to vrsto slaloma je treba izbrati pobočje, ki |e gosto zaraslo in ki je tekmovalcem nepoznano. S t«m, da se tekmovalci izogibljejo drevju in da preskakujejo skale in grmovja, se v mansičem pripravljajo na duhaprisotnost in na trenutne odločitve, ki so potrebne pri alpski kombinaciji. 0 norveSkem treningu poroda Rudi Cranz sledeče: Norvežani trenirajo skupaj in tečejo skozi gozdovte sem ter tja. Nekaj časa tečejo po »tezah, potem pa zavijejo kar med drevje in se ori-j en tirajo e pomočjo zemljevida in kompasa. Bir-ger Rirud, olimpijski prvak v smuku, se bavi tudi mnogo za akrobatiko. On se igra z najtežjimi salti naprej in nazaj, je dober skakač v vodo in tudi izvrsten telovadec na orodju. Poleg tega se bavi Birg«T Ruud tudi s tenisom in nogometom. Če nc bi bil tako marljiv ln če ne bi tako mojstrsko obvladal svojega telesa, tedaj pač ne bi mogel postati kralj ekakačev, mimogrede pa tudi olimpijski zmagovalec v smuku, ki je vendar »alpska« disciplina. SmučI so ie ta snegi Razume se, da priporoča Cranz svojim nemškim tovarišem tudi gojitev vztrajnostnih maršev, kakor tmfi igre s žogo, masažo in kopefi. Tudi nam te stvari niso nov«. Pač pa je zanimivo izvedeti, kaj misli slavni smučar o novolarijah jesenskega treninga. V mislih imamo tako rvane »cestne smuči« (RoOski), smuči za vodo in smuči ee pesek. To eo »apecialitete«, ki so se v zadnjem času začel« pojavljati na smu&kem trgu. Cranz pravi, de smučanje po suhih cestah aM po vodi sicer ne spada v resno področje treninga, •o pa to stvari, ki so vesele in zabavne. Smučanje po cestah je y začetka prav naporno, krepijo pa s« iste miiice kot pri pravem smučanju. Po dobrih gorskih cestah je možoo izvajati tudi plužne loke in če je sila, tudi kristiantje. Samo paziti je treba, ker ceste so trde .,. Čc jc smučanj« po cestah in po vodi vsaj zanimivo, moramo o smučanju po pesku reči, da je nesmiselno! Smučanja sc lahko naučite le na soegu, telo pe lahko okrepite a vajami brez smuči m ■ drugimi športi. Hermes: Amater Igrišče Hermesa ob 14.30. Morda še za nobeno zrvenstveno tekmo I. razreda letos ni vladalo v Ljubljani tolikšno zanimanje kot za današnje srečanje med gornjima nasprotnikoma. Simpatično moštvo »amaterja«, ki trenutno vodi na tablici Ljubljanske podzvezne lige, si bo vsekakor potrudilo, da si to svojo pozicijo tudt obdrži, medtem ko se bo Hermes vsekakor skušal revanžirati za svoj nedavni poraz v Trbovljah. V to svrho je temeljito reorganiziral svoje moštvo in ga deloma pomladil e svežimi mladimi silami, kar je vsekakor na mestu in je bilo tudi že davno potrebno. Ker ie to edina prvenstvena tekma I. razreda v Ljubljani, bo imelo naše občinstvo dovolj prilike, prisostvovati lepi borbi današnjih nasprotnikov. V predtekmi se spoprimeta izvrstna »B« garnitura Ljubljane in »B« moštvo »Hermesa« ob 13. — Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Kolctartha podineta. Sklicuj« te r,a torek, rine 17. t. m. lamd.no sejo t Martbnrti v piroolortti hotela >Kamor«e<. ftfljti )« taredne vafcnoett m na«l«ilj.nji obstoj HUm>n«kesw kolcHainlva proti kiuburninu le začel TTO »«oM t poduo paro delovati, hoUv' un It M podrvimo (■kakor Io MKP) ter poaaimomnc anketi« ta drtiMvn. N«. prolajo te delegati posameznih drufttev. d« te teje v (MtnvoAJcm Številu »deleže io prinmo t miinj dru&tvoae AtamhMje »a eventualno nezunjmicn Zv'.nt te dopoldne ob ■ ITpaiinn. da bo ralziv cnlj+klli Sp**tnik»t tn &poirln naklonjen nun obMimtva povoljem. Zinukn kopališče SK Ilirije »dprte. Kakor vnaJie leto Je tudi letat odprla plavalna ttkeija SK Ilirija tvojo zlmtko kopallitte. Odi>rta Jo v«ak ponedeljek torek, petek ta »oholo. Vne, ki t« zamdmaje na plavalni iport vabimo, da prietopiilo k plavalni tokelji SK Ilirije. Prijave »projemo iduibuJoM odbornik v zimskem kopalUču. V malih oglasih velja vsaka besedo Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din T—. Najmanjši znesek sa mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega xna£aja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« ilužbodobe Triko biti je brat kruha, glad mori »srno lenuha. S par vriticami pobaraj, ve dobil bol. - m maraj. Gozdar ■ dobrimi spričevali o večletni službi ae »prejme. Ponudbe naj se po-lljejo upravi »Slov.« pod »Zanesljiv gozdni strokovnjak« it. 16751. (b) Šoferja - mehanika mladega, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod »L 1(802. (b) Trgovskega pomočnika IzuCenega na deželi, metan« stroke. dobrega ma nufakturista - sprejmem za takoj ▼ mesto na de Seli. Ponudb« a navedbo aahtevka plato upr. »SI. pod »Boljša atalna mo« »t. 1(787. (b) Vzgojiteljico k 4 letni deklici sprejmem • Vprašati pri Adami« Sv. Petra c. II. (b) Deklico zrn. trgovino s živili, ata ro okrog 1« let. Iščem. Ponudba upravi >81.« pod • Marljiva« it. 17011. (b) Kuharico samostojno, vzamemo stalno službo r boljšo go stilno t Dalmaciji. - Ponudbe poslati na: Zuljan Frančiška, gostilna »Ljub ljana«, Slbenik (na obali) Izurjeno pletiljo in vajenko aa strojno pletenja, sprejme trgovina »Mila«, Mestni trg IT. (b Trgovsko sotrudnico samostojno, dobro pro dajalko, a najmanj tri letno pomočniško prakso sprejmem v manjšo trg na deželo. • Z snanjem ilvanja Imajo prednost. Ponudbe s prepisi spri čevat sahtervkl ln referencami npravt »Slov. pod »Bela Krajina« »tov 1(84«. ,aiai zanjo sto dinarjev, pa ti r Mir« — krit viharjev Lepo balkonsko sobe v centru mesta, souporaba kopalnice, se pari ran vhod, takoj oddam eni ali dvema osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 16026. (s) Tri pisarniške sobe skupaj ali posamezno oddam. Drogerlja »Hermes«, Ljubljana, Miklošičeva 80. Lepo opremljeno sobo centru oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 14088. (a) Sprejmem 8 gospodični ali gospoda v lepo zračno sobo na stanovanje in hrano ali brez. Florjanska 82-L (s 14 ... .■■■.., HSEBSl Rad — na tvoje — bi taiel, toda, kjer je ttanovanjel Ce pogledat tev «!' nojem,« pa je reieno vpraianje. IŠČEJO: Gostilno aH manjBl vlnotoč vzamem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« T Mariboru pod St. 1786. (m) Posestvo v bližini Maribora, od 2 do 6 oralov naprej, iščem v najem. Ponudbe upravi »Slov.« ▼ Mariboru pod »Siguren plačnik« 17046. ODDAJO: Nov lokal na prometni točki, se odda za bufot. Reflektantl z osebno pravico naj pošljejo pismene ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod St. 1707. (n) Lokal ob promet, cesti takoj oddam za fotografa ali podobno. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 16028. (n) Delavnico n« dvorišču, približno 4 X 8.6 m. oddam za mirno obrt. Mestni trg 0. (n) Za 2500 Din mesečno dam zaradi selitve v najem 2 hiši a gospodarskimi poslopji, vrtom ln travnikom, gostilno ln Sago z vsem inventarjem. -Soslč, Kokra 10. (n) Delavnica se odda pri Ignaciju Mo-rlču, Jesenice, Oospo-svetska cesta 88. (n) Lep suh prostor uporaben za skladišče, lokal ali kaj stičnega, se odda. Souporaba telefona Naslov ▼ upravi »Slov . pod tt 17081. (n) Lokal za apec. bufet ali kaj podobnega, tn priti, stanovanje - ugodno oddam s 1. decembrom. Polzv« se : Flgar, VoSnjakova t. (n) Trgovina in stanovanje se oddasta v najem na deželi. - Bogata okolica, brea konkurence. Štefan Petek, Podgorci, Velika Nedelja. (n) EEEg Denarne posle vsake vrste lavriujem točno ln kulantno. Izterjevanje dolgov. - Inkaso menic. Posojila vseh vrst Rudolf Zore, LJubljana, GledaliSka ulica 12. Telefon 88-10. - Priložite znamka. (d) Tvrdka A. & L Skaberne LJUBLJANA, javlja, da jemlje Ae preklica v račun zopet hranilne knjižice Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice. Poravnave piafanje dolgov HHtMiaolc kredit«« In gotovine Mlolltc kapitala, zaSčltne ureditve, doflne napovedi tn v s« drugo trgovske gospodarske posle livede ln IzrednlSha mnenja oddaja koncesljonlrana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani Oaata it. oktobra (ttimska centa) Stev. T. Kmečko zaščito vae posle, informacije, obračune tn revizije za upnike In dolžnike, znižbo dolgov Vam strokovno zadovoljivo uredi Komercljalna pisarna Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7. (Za odgovor priložite znamke i Din.) (d) Bančne, kreditne in denarne posle kupoprodajo vrednostnih papirjev lzposlujem naj-kulantneje takoj v gotovini. AL. PLANINSEK. Ljubljana — Beethovnova nI. 14/L — Telefon 35-10 Hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske do 20.000 dinarjev vnovčlm proti gotovini. -Ponudbe z naBlovom pod »Posestnik« upravi »Slovenca« St. P 16064. (d) 18.000 Din posojila Iščem. Ponudbe upr. »SI.« pod »Varno naloženo« St. P 17078. («) m Kislo zelje, repa novo prvovrstno, ln glave za larmo v sodčkih dobavlja vsako množino po brezkonkurenčni ceni GUSTAV B R K LAV B C Ljubljana - Kodeljevo, Povšetova 10, telef. 16-91. Damske plašče I-iesen in žimo modne in športne, a kožuhovino ali brez, v cenah od Din 240"— do 580'— v veliki izbiri nudi F. I. GORIČAR, Liubljana SV.PETRA CESTA STEV. 29 Plašče izdelujemo tudi po meri I samo izpolniti dolnji kupon in brezplačno in brez obveznosti Vam postavimo na poskuse najnovejši PHILIPS RADIO Naši plačilni pogoji od Din 90.- mesečno omogočijo vsakomur, da si nabavi PHILIPS RADIO Ime in priimek Poklic _ Kraj io nlica Mesečno bi odplačeval Din PHILIPS RADIO H. Suttner, Ljubljana, Aleksandrova c 6 Pe naročilu dostavljam na dom vrečo premoga po 80 Din, vredo drv po 8 Din. - Resmarv. Borštnikov trg. Tel. 88-68 Stelja v Rožnik«!, ugodne naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod tt 17078. (1) Steklena stena za pisarno ali pregradl-tev trgovine, oddam. — Verbi«, Stritarjeva ulica Lieferungswagen zaprt ugodno proda 21-r ovni k, Tavčarjeva (. (1) Lepe sladkorne bale ln razne vreče Imam v zalogi. - Ferdo Maachke, Ljubljana-Moste. (1) Miklavževa darila} Najmodernejša : damske torbice, aktovke ter vse tapetniške izdelke najceneje pri G. MeSlček, Tržaška cesta 1. Maribor Hubertuse nepremočljlve 860 Din. In vsa oblačila po neverjetno nlzklb cenah al nabavite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) >1 Mizarji pozor 1 Zaradi preselitve poceni prodam krožno žago ln vrtalni stroj a motorjem 4 KS. - Pire Franc, mizar, Braslovče. (1) Svež« najflnefie aorvejkf, ribje olje is lekarne dr. G. Piccolljo t Ljubljani •« priporoča bledim ia slabotnim oeebam. Slavan Ribariš Galanterijo, pletenine, nogavice, čipke, parfuineri-jo, papir, dežnike, kravate, šivalne potrebščine itd. dobite po nizkih cenah. Maribor, Glavni trg 14 (rotovž) Stanovski premog (jak 6000 kalorij, brez žlindra in smrada) dostavljam na dom vnako količino. 100 kg od 32 Din Maribor Kopališka ulica 10 Telefon 17-14, nasproti mestnega kopališča. Mizarji! Okovje za stavbe ln pohištvo, klel Itd., Izberete najceneje tudi na hranilne knjižice pri »Jeklo« Ljubljana. 8tarl trg. Šivalni stroj malo rabljen, znamke Sin-ger, poceni naprodaj. — Nova trgovina, TyrSeva cesta 86. (1) VATA r tablah in za odeje vedno v zalogi. Zahtevajte vzorce in cenik. — ARBEITER, Maribor, Dravska Stev. 15 VINA za voe prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Nogavice, rokavice In pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodnejt ln najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Zidov s km ulica tn Stari trg. O) Telefon 25-57 Hsnjnte mknjlče od Din 4ŽT— do 680-— dobite pri Fr. Zalokar Meage* 41 Modroce posteljne mreže, železne zložljive posteljo, otoma-ne, dlvane In tapetniške Izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugoden nakup morske trave. žime. cvllha za modroce In blaga za prevleke pohištva. Gospodinje — Obrtniki Popolna odprodaja posode, orodja. Štedilnikov 1.1, d ls skladlsča po zelo nizkih ce nah pri Stanko Borjanffl. seieznma Resljeva 8 — nasproti Medlo-Zankl (Vhod tkozl dvorišče; drva, oglje dostavlja na dom Bartol Anton, TrrSeva 46, telefon 85-41. Morska čebula Italijanska, sveža, prispela. Za temeljito unlče vanje podgan ln mlSl je najboljša. - Lykos, Za greb, Jurjevska 8. Dokler traja zaloga • nudi po ceni. (1) Za Miklavža lgračnl vozički, sklrojt trlclkljl, holenderjl avtomobilčki, konjički — se dobe najceneje pri »Tribuna« F. Batjei, Ljubljana, Karlovtka ceata 4. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova eeata 84. -Ceniki franko 1 (1) Pisalni strej v brezhibnem stanje — prodam za 1200 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod tt 16861. (1) Premogovnik (Stollenbau), rentabilen, v prometnem kraju drav. banovine, 4000 kalorij -naprodaj. Pojasnila daje posestvo. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 18788. (1) Naprodaj več eno- ln dvovprežnlh različnih kočij, 2 »aprav-ljivčka, več sani ln tudi konjske opreme po ugodni ceni. — Ogleda se v Slomtkovl ulici 8. (1) Novost! Avtomatični brusilni stroji za bruSenje okrožnih ln i?ater žag. Ako želite brez truda hitro in precizno nabrusitt, nabavite b1 avtomatični stroj si stema Lončar, dosedaj prlzna.no najboljši ln najcenejši. Sprejemam tudi okrožne žage za obru-Senje, velikosti od 180 mm do 800 mm. Se priporoča Fran Lončar, Celovška c. 48, Ljubljana VII. (1) Hindenbnrg jagoda največja na sveta 100 rastlin Din 30-— Zajamčeno najplemanl tej:« sadje, cepiti. rože itd. Navodila za 6a1en1e, opis vret in glavni poučni katalog poSl|emo brezplačno. Akad. dipl vtt|l vrtnar Hiršl Vladislav i drngovi Velika trto- ln sad)sre1a SUBOTICA Poltanaki pr«t 26. T«l«fon 6A Pletilni stroj št 8 dolg 60 cm, prodam. Na slov v upravi »Slovenca* pod St. 16880. (1) velika izbira smučarskih čevljev Zalokar Ljubljana, Mestni trg 19. Filmska aparatura za snlmanje, po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe upravi »SI.« pod »Ugodno« St. P 18864. (1) 7 novih hrastovih sodov 100 do 400 litrov, ln 8 hrastovih klbel za rože -prodam. - Plntar, Polje, Studenec 16. (I) Gramofonske plošže ln gramofone blvSe tvrdke A. Rasberger, dobite po razprodajnlh cenah v Dalmatinovi ulici St. 10, nasproti hotela Štrukelj Slikar, in pleskarsko obrt zaradi starosti ugodno prodam. Kolar. Grajska ni. 6. Maribor. (1) Parni kotel Damsko kolo peč (gaSperOek). pletilni stroj 10-40, poceni predam. Pokopališka nI. 88, II. nadstr.. Zelena Jama. Resnica je da bo kovčki, ročne. Šolske ln tolletne torbice, aktovke, listnic«, denarni oe, tobačnloe, gamaSe, nahrbtniki Itd. — najprimernejša Miklavževa darila Dobe ae pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta 18. 7,a jesen ženski elegantni mOŠHi močni lOnlOV. itrapacni OtrOSKI lahki gotzershl pO meri v garantirani kvaliteti se dobe ZOPCfl najcenejše v Prodajal. Čevljev" pr€|€ Dunajska c. 23 „Prl Pollaku" sedaf: Hoiodv.ai.ii „TRIUMff" IBSIlilllllBIB tudi glavnato, kakor tudi sarmo, dobite dnevno sveže pri tvrdki J. Sirk nasl. JOSIP SKAZA Maribor Glavni trg (rotovž) Rabljena okna ln glinaste peči napro daj. Frančiškanska 4. 1 Tražno žago in skobelnl stroj, Izdelke Klein A Stiefel, Fulda ugodno proda »Merkur« Maribor, Meljska 12. (1) Otroško posteljo železno, lepo, prodam. — Nunska ul. 17, upravitelj Različne (optfe in Metke Vam nudi po ugodnih cenah Šimenc Hin^o TyrSeva c. 5 prej knjigarna Turk za damske obleke in plaSče SVILA IN VSE DRUGO BLAGO Velika izbira, nizka oenel RJI »pri škofu« LJUBLJANA Llngarjeva ulica Medarska ulica Pred Škofijo SINGER« >PFAFf« STROJI - malo rabljeni^ ženski, krojaški ln čevljarski ter KOLESA, ki odgovarjajo novim po Izredno nizkih cenah naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve); Moderne kurnico oblano, stene gači;ne, ■ vallsčl, pod ceno prodam. Ljubljana, Prule 8. (1) Krasna srebrna smreka rdeče cvetoče akacljer vrtnice visoke, nizke, plezalke, žalujke, snežne kepe (drevesca), razne trajnice proda P o 1 S e , Mala vas 40, Ježlca. — Najboljši čas za saditev je sedaj. Dostava, vsadl-tev brezplačno I (1) Miklavž prihaja! On dobro ve, da dobi pri nas vse, kar si otroci najbolj Želijo: vozičke za punčke gugalne konje, av-tomobflčke, triciklje i.t.d. S. Rebolj A drug Ljubljana,Gosposvetska 13 za gretje 8 mq O B Atm., v zelo dobrem stanju — prodamo. »Unltas«, Ljubljana, Celovška 00 a. (1) Gostilna tile Jelftčlčevega trga v Zagrebu, zajamčen dober promet, se zaradi rodbinskih razmer proda z vsem inventarjem. Cona 35.000 Din. - Informacije: »Jadranka«, Nlkollčeva ul. 4, tel. 60-27, Zagreb. (1) Zimska jabolka strogo Bortlrana ln pako-vana v ameriških zabojih vodno na zalogi pri Kmetijski družbi v LJubljani, Novi trg 8. Telef. 21-05. Perutnina, med in jajca prvovrstne kakovosti. Prodajalna Kmetijske družbo, Ljubljana, Igriška 8 (za Dramo). Telefon St. 87-66. (1) Cepljene trte in sadno drevje po sortlmentu za dravsko banovino nudi Kmetijska družba, LJubljana, Novi trg 8. - Zahtevajte ceniki 2elezen štedilnik dobro ohranjen, prodam. Rožna dolina, Cesta X., St. 12. (1) Najfinejše norveško RIBJE OLJE zanesljivo sveže priporoča drogerlja R. HAFNER Ljubljana, (ftlska) Celovška cesta 8i Telefon Stev. 36-C6 Parketno voščilo odprto, dobro tn poceni, nudi Otosiav Dolence. Ljubljana, Wolfova ul. 10 TUDI TI SE POSLUŠAJ NAŠIH malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši aspeh. — Mali oglasi v »Slovenca« to najcenejša m najuspešnejša reklama za vsako stroko trgovine in obrti. I Kupimo KUPIM IN PLAČAM za 14 kar. zlato, zlato zobovje, zlate novce povišane eene. čuden, Prešernova ulica 1 Polže pokrita - vsako količino -prevzamem proti takojt- njemu plačilu. Nabiralci, pošljite takoj tudi manj-•a količine I F. Blsohot Maribor - Melje. Vsakovrstna zlato kupole po naiviijib oenah CEKNE, mvclir, Liubliana Woliova ulic« it i. Poštne znamke Jngnslovanske, rabljene • kupim vsako količino. • fledanje pofltne znamke ■ rdečim kritem kupim po 100 kom. sa U Dtn. — K&rlo Deutsch — Stara KanJIZa. (k) Slar© zlalo, zlato zobovje in srebrne krone 'kapuiva naiviljik M dn«»nih oauk A. KAJFEŽ mr IfublfaiM, MUdottfera 14 Staro železo Bto tn drugo, ln ▼»« d ruše stare kovin« prodast« najbolj« ▼ teleznlnl Fr. Btuplca, Ljubljana, Oo-spofvetska oesta L Ras-streljlva, bengalični predmeti. (k) Borove plohe prvovrstne, kupim ln plačam dobro. Pismene ponudbe pod »Borovlna« na Publlcltas, Zagreb. (k) Cunje krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino ARBEITER - MARIBOR Dravska 15 Gostilno najraje n trgovino, na prometnem kraju na Gorenjskem, kupim ali ti mom t najem. Naslov upravi »Slov.« pod Stev. 16881. (k) Mešanih okroglic (drv) en vagon kupim. Pretnar Alojzij, pekarna - Zgor. SlSka 117. (k) Drva 180 kbm zdravih trakovih kupi umobolnica v Ljubljani. (k) Berkel tehtnico 10 kg. dobro ohranjeno, kupim takoj. Naslov pove uprava »Slov.« pod 4tev. 170IT. (k) Hmeljevki nova od (.t m dal)« — kuptm proti takojšnjemu plačilu. Ponudb« upravi »Slov.« pod »Hmeljevke« tt 17057. (k) II Pohištvo 1 Spalnice od 1870 Din Imitacija oreha, iperana, 1*0« Din, kuhinje 7t« Dtn. kauči po 1100 Din, oto-mane 450 Din. modrocl 180 dinarjev — ter vsa tapetniška ln mizarska dela lsvrflujemo po konkurenčnih cenah. — F. Sajovtc, Start trg «. (8) Spalnice !■ trdega masivnega lesa pod ceno prodam. Ljubljana, Prule 8. (i) /enitbe Om rs« a« satof » oArnitt priti. kar pošlji noje nam oglate, pa videl boi medene datel Gospodična t«U sposnati v svrho toni tT« dobrodušnega gospoda. Ponudb« upravi »Slov.c pod »Značajna duta« It 1(710. <«) Premožni upokojenec teli poročiti vdovo ali dekl« s posestvom ali s gotovino nad tO. 000 Din. Pismene ponudbe podruž. »Slov.« v Celju pod »Sreča« tt. 16818. (i) Manufakturant ln veleposestnik želi poročiti gospodično od 10 do 10 let > nekaj gotovine. Ponudbe upravi »Slov.« v Maribora pod »Zakon« tt. 17043. <«) mm Ce avto tvoj stari prodajal ar motorja bi melni m rad, bri kupcev ti mnogo prilen« Slovenčev najmanjt' inserat. Prodam >Slavia< motor 5 k. s., na bencinski pogon, v dobrem stanju. — Ivan Kremžar, 9t Vid n. Ljubljano t. (f) * Glasba Lepe godbe glas gre v deveto vat — pa h H ti kupi tpompardon im bat*. I VieZPlAftN v MRAN3V fl m Harmonij s 4 registri ugodno naprodaj. Gosposka 10, Celje. (g) MUZIKA »tistiIsti i. 4 Prodaja klavirje, muslksllčne Instrumente, strune, glasbll-ns potrebtilns. Popravlja ln aglatnje vsa glasbila stro-kovnjatko im aajcenaja Bleh - inštrumente 2 partiji, ena za 18 ln druga sa 10 oseb. v Jako dobrem stanju, ttlmmung dunajski, poceni prodam. Bolčie, Zagreb, Jelačlčev trg, American Bar. (g) Pianino svetovno znane firme, selo dobro ohranjen, ugod no prodam. Ogled samo od 14 do lt pop. Bežigrad it l-II, vrata ». (g) Gramofone tn gramofonske ploiče, popolnoma nova po 1»-redno nizkih cenah naprodaj prt tvrdki ABC, Ljubljana, Medvedova 8, telefon 14-44 (poleg ?or. kolodvora). (g) \umn\ Dolgi rimski to vtieri dolga krita — * iepik suia . .. Janko nai pa vet navduSen radio vesel potluia. Tricevni radio aparat s splsanlrol postajami rabljen, kupim z navedbo cene. Ponudb« podružnici »Slov.« v Celju. (1) I Živo 11 i Hvali ia Hvalice ti delajo veselje ie nimal jih, oglati se. mi tpolnimo ti ielje. Lahki motor znam. »Arlel«, zamenjam za težjega s prikolico. -Ponudbe upravi »SL« pod it lt711. (f) Psi ovžjaki lepe pasme, v starosti 4 do 16 mesecev, poceni naprodaj. Holč, Knafljeva ulica 7. U) Razno Kino - aparaturo zvočno, vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Dobro ln ugodno« tt. 11*80. (i) Lep sprehod J« do restavracij« Rožna dolina. - Priznano dobra kuhinja ln dobra vina. - Se priporoča G o r J a n c Slavka. Citraše in citrašice tudi začetnike, sprejme cltratko druttvo »Vesna« v Ljubljani ob novi se zljl v svrho skupnega Igranja. Informacije daje Rudolf Mat zel e, Sv. Petra nasip 46. (r) Z 10.000 Din lahko takoj prevzamete malo podjetje. Cisti dnevni zaslužek 100 D. Predznanje nepotrebno. • Ponudbe podružnici »Slov.« Maribor pod »Glavni dobitek«. (r) Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš stric, gospod Rudolf Tenente trgovec, gostilničar ln posestnik v 79. letu starosti, včeraj ob 19. uri po daljšem bole-hanju umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, ob Vi 17. uri, iz hiše žalosti v Gradaški ulici ŠL 10. V Ljubljani, dne 15. novembra 1936. Žalujoči ostali. Odda se v najem hotel Palače v K. Starem Državna hipotekama banka, glavna podružnica v Splitu, bo dne 30. novembra 1938 v svoji palači v Splitu potom licitacije oddajala v zakup hotel in vilo v K. Starem s kompletno opremo. Hotel se nahaja na najlepši legi Kaštelanske rlvjere. Ima 34 sob (hotel in vila), dvorane za restavracijo, lasten park, pristanišče in kopališče. Tekoča voda po sobah, lastna kanalizacija in električna razsvetljava. Začetna licitacijska cena Din 100.000 (stotisoč). Najemnik je dolžan pri sklepanju dogovora položiti na račun kavcije % najemnine. Licitacija se začne omenjenega dne ob 8 in bo trajala do 13. Natančne informacije kakor tudi pogoje zakupa v pisarni glavne podružnice Državne hipoteka! ne banke v Splitu. PUH - PERJE R.MIKLA0C LJUBLJANA Snežke, galoše, domače čevlje, najboljše kvalitete, po znižanih cenah nudi tvrdka F. M. SCHMITT LJUBLJANA Pred škofijo 2 Lingarjeva 4 Staro železo stare kovine: baker, cink, medenino itd. kupujejo po najvišjih dnevnih cenah Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana Vsem cenjenim gostom in občinstvu naznanjam, da sem pričela in pravzela staro znano la sti restavracijo iPod Skalco" Mestni trg 11, Ljubljana kjer bodem točila prvovrstna vina in imela vedno razna jedila po nizki ceni na razpolago. Abonentl se sprejemajo! Točim štajerska, dolenjska in tudi dobra dalmatinska vina. — Za obilen obisk se priporočam ŠMON MARICA. za leto 1937 se dobiva za ceno Din 5-— po vseh knjigarnah in trgovinah. Zahtevajte povsod Pratiko s podobo sv. Družine. Posebej opozarjamo na nagradno uganko in knjižna darila NAZNANILOI Vljudno naznanjam cenj. naročnikom m cent], občinstvu, da sem preselil svojo .evliarsko delavnico na Cesto 29. oktobra ŠL 3 (Rimska cesta) poleg trgovine »Jelačin«, ter bom delal s pomočnikom, ki je bil več let uslužben pri pokojnem očetu. Cenjenim naročnikom bom postregel točno ter z dobrimi izdelki in primernimi cenami. Za nadaljnja cenjena naročila se priporoča Anton Brecelj, sin. Posebno priporočljivo I Hofmanova »Razlaga sv. rožnesa venca" s priporočilom škofa Barage Mehko vezana Din 10"— t platno vezana Din 15"— Sv. Terezija, Deteta Jezusa, cudodelka naših dni Mehko vezana Din 15'— t plalno vezana Din 20"— H. NIČNAN, Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Tinček in Tonček v Atlant 209. idi Prvo, kar je Tinček storil, ko se je spet sestal t Tončkom in njegovim spremljevalcem, je bilo, da je dečku vrnil perutnice in smuknil v svojo staro obleko. Bil pa je tudi že skrajni cas, da je perutnice vrnil, kajti že je prifrfotala po zraku dečkova mama — s šibo v rokL »Kje si se pa potepal toliko časa?c je zakričala nad njim. »Saj se nisem potepal,« se je opravičeval sinko. »Perutnice sem posodil svojemu novemu znancu, pa sem jih šele zdaj dobil nazaj I« »Kdo ti je pa dovolil posojevati perutnice?« ga je zmerjala mama in mu zagrozila: »Le počakaj, ko prideva domovi Ti jih bom že naštela po zadnji plati!« Deček je zajokal, Tinček in Tonček pa sta mu spodaj mahala z rokami: »Zbogom 1 Zbogom I Srečno poti« »Tako, zdaj pa odrinimo dalje!« je slovesno rekel Tinček in se vrnil k splavu, ki ga je Čuvala gorila. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva c. v paviljona lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserat« in dobit« razne informacij«. — P«*«lovn« ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldn«. Telefonska »tevilka 3030. ZAHVALA. Ob preram smrti našega ljubega tata, gospoda Antona Žerjala inšpektorja Pokojninskega zavoda in rez. peš. kapetana I. klase izrekamo teMoj Bog, pokaži mi pravo pot, da bom do kraja nosila križ, ki sem ga vzela našel Daj, da ga rešim!« >Tanja, ti si angel!« je dejal, ko ji je poljubljal roke. >Ce bi veroval v svetnike in svetnice, bi dejal, da si ti ena izmed njih!« Tanja se je dobrotljivo smehljala in mislila na to, da bo morda že v naslednji minuti treščil kam stol, da bo zaloputnil z vrati in zaradi kakšne malenkosti vpil nad njo kakor nad kakim rekrutom. I I I 4 I t • J rt 20) 2 N* K a .9 .S S qQQ 0 mi s S S M s ® «1 m S 8 8 4 sli* r5 • « a o a i S > > -l ■ o o •• 1 o S I 5 > o— O e -m ® .2 fi »•" 3, e p s • 0.SŠ S S Si* e s-s s o «n O O o JdJ< £8.1516 v n M JNN Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei. Izdajatelj: Ivan Rakove«. Orednik: Viktor Cenčift.