Ob rob »okrogli mizi« v SOZD Slovenijales Praksa lomi kopja Za nedavno »okroglo mizo« v sestavljeni organizaciji združenega dela Slovenijales (mimogrede: sodi med naj-večje v Centru), so organizatorji Izbrali izredno zanimivo temo: vloga skupnih služb v SOZD in opredelitev položa-ja delavcev skupnih služb v njej. Odločitev za organizira-nje take »okrogle mize«, ene številnih, ki smo jih med javi)o razpravo o osnutku zakona o združenem delu dožive-li v Centru (Klinični center, Emona...), vsekakor ni bila naključna, saj gre za veliko sestavljeno organizacijo, v kateri je združenih 16 proizvodnih in ena trgovska delov-na organizacija. Predvsem je za.nimi.vo, da je proces združevanja v SOZD Slovenljales potekal nekoliko drugače kot drugod, kajti vse do pred kratkim je bil trgov-skl del sestavljene organizaci-je »dirigent« poslovanja, usmer-janja proizvodnje in ne na-zadnje tudi krepitve prolzvod-nih zmogljivosti. Zavoljo tega so skupne službe, kot sdcer imermjemo delovoo skupnost za opravljanje sktipnih poslov delovne organizacije, povsem obvladovale proizvodnjo, in so le počasi prevzemale vlogo, ki jo morajo imeti po ustavi, predvsem pa po osnutku za-kona o združenem delu. Čas za organizacijo »okrogle mize« v Slovenijalesu je bil pri-meren tudi zato, ker so v zad-njih dveh mesecih obravnavali y tej sestavljeni organizaciji izhodišča za oblikovanje nove-ga samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sred-stev v SOZD Slovenijales. Očit-no je bilo namreč, da v dose-danjem sporazumu še niso bi-la zadovoljivo rešena številna vprašanja, kl so izjemnega po-mena za združevanje ter nor-malno in ustavno delovanje se-stavljenih organizacij združe-nega dela. Morda gre iskati raaloge za to v slabem pozna-vanju ustavnih določil, v mo-rebitnih različnih (tudi napač-nili) razlagah in še kje. Todsi docela jasno je, da dosedanji sporazum v SOZD Slovenijales ni opredeljeval predmeta po-slovanja, tako kot bi bilo tre-ba ni uregal dohodkovnih od-nosov in združevanja sredstev za skupne naiožbe, niti skupne-ga usmerjanja pfoizvodnih in drugih zmogljivosti. Tudi po-slovodnd organi niso bili zasno-vani tako, kot je to potrebno za operativno vodenje in uskla-jevanje dela in življenja v orga-nizaoiji. Potemtalkem tudi ni nič čudnega, če tudi vloga ih po-ložaj delovne skupnosti za op-ravljanje skupnih poslov in poiožaj delavcev v njih ni bil doslej jasno opredeljen. Ob »okrogli mizi« y SOZD Slovenijales smo dobili obču-tek, kakor da se ljudje »zlepa ali zgrda« še vedno ne more-jo otresti vzdevka »skupnib služb«, kot relikta nekaterih sta-rih odnosov, ki pa se še ved-no pojavlja v nekaterih samo-upravnih okoljih, kot prevla-dujoč odnos. Zastavlja se to-rej vprašanje: ali so delavci SOZD Slovenijales premalo na-tančno vsaj prebrali, 6e že ne proučili, osnutka zakona o združenem delu, ki na nobe-nem mestu ne govori o »skup-nih službah«, pač pa samo in edino o »delovnih. skupnostih za opravijanje skupnih poslov«. Ta, nekolikanj svobodnejša in-terpretacija je možna le v pri-meru, če beremo posamezne člene osnutka zakona o zdru-ženem delu v vsebinski soodvds-nosti. Toda, pri tem gre vse prej, kot za obrobno, na prvi pog-led za marsikoga, nepomemb-no vprašanje. Spomnimo se, da se je izraz »skupne službe« pojavil pred sprejetjem usta-ve; uveljavil se je potemtakem v času i23poln.jevan.ja ustavnih določia v vsakodnevnl samoup-ravni praksi. Toda, od takrat smo krenili krepko naprej! Kot marsikje drugod je tudi »okrog-la miza« v SOZD Slovenijales pokazala, da po novem ne gre več za hierarhično organizira-nost, marveč za tako, kjer se bo popolnoma uveljavilo na-čelo svobodne menjave dela in kjer bo položaj delavcev v teh delovnih skupnostih enak položaju vseh drugih delavcev. Problemska razprava o opre-delitvi položaja delavcev skup-nih služb v SOZD Slavenijaleis je potrdila pričakovanja, da se ne more vsega zdaj naenkrat postaviti »na glavo« in prek noči pripraviti vse potrebno za oblikovanje delovne skupnosti za opravljanje skupnih poslov. Zato tudi razmišljajo na dalj-ši rok. Opozoriti pa je treba, da imajo v SOZD Slovenijales že sedaj vse pogoje za usta-novitev delovne organizacije ti-ste dejavnosti, ki »služijo« vsem proizvodnim in fcrgov-skim temeljnim organizacijam. Med take dejavnosbi lahko uvt-stimo raziskavo tržišča, piani-ranje, avtomatsko obdelavo po-datkov, v bodoče pa vzporedno tudi izobraževanje strokovnih kadrov, informacijski sistem in podobno. Čeprav že imajo pogoje pa v SOZD Slovenijales ne bi sme-li za nobeno ceno prezreti te-ga, da je bistvenega pomena za ncnvo organiziranost v te-meljni organizaciji ali za kon-stituiranje delovne organizaci-je v okviru SOZD, raciooalnost in ekonomičnost poslovanja ter operativna usposobljenost teh kolektivov. Očitno je, da mo-rajo biti prav slednji dovolj sposobni, da delavcem v zdru-ženem delu jasno prikažejo vse potrebne elemente za odloča- nje o lasfcnd posloviii usmetrit-vi, preusmeritvi, delitvi prog-ramov itd. Bistvo prablema, na katerega je opozorila nedavna »okrogla miza« v SOZD Sloveniijales, je v tej naši delovni organizaciji v tem, da bo treba, poenostav-ljeno povedano, staro menjati z novim. To pa pomend, da bo treba oblikovatt tako de-lovno skupnost za opravljanje skupnili poslov, kjer v sestav-Ijeni organizaciji, kakrSna je Slovenijales, ne bo mogoče povsem odpraviti soodvisnosti tega dela s proizvodnim delora. Pot do nujno potrebnega nove-ga samouipravnega organizira-nja bo terjala obilico dela, zlasti še, ker je tudi pravni status organizacij združenega dela v SOZD Slovenjales neko-liko dTugačen, kot drugod. Za-bo bo le razčiščevanje v praksi, kjer naj bi se predvsem »lo mila kopija« pokazala, katera od številnih variant je za naj-boljše samoupravno delovanje SOZD najbolj primerna. To pa ne bo mogoče storiti kar čez noč. V. L.