Št. 138 (16.175) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakrir nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5 do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, ^ ■ r; tembra 1944 do 1. maja 1945 v 1 nija" pod Vojskim pri Idriji, do ■ • osvobojenem Trstu, kjer r Bil je edini tiskani partiz '* N J. L-' sužnjeni Evropi. I OLICH & C. s.a.s. Keramične ploščice ; za vašo kopalnico trst - m. Montecchi 6 - Tei c' . .. Kubrežina kamnolomi 35/C GOBCA - Drevored 24 moggio 1 -^ T©l. 040/200371 - FOX 040/201 343 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731IX _ X-------------------------------------- isoo lir SSS SOBOTA, 13. JUNIJA 1998 \ y Da ne bi o nas odločali drugi Marko Marinčič V Furlaniji - Jul ^rajini bomo jutri g Vali pod žarometi po jj1** opazovalcev (*ržavni ravni. Gre z st’ ki bo potrdil ali o1 °cene z upravnih vo Pred nekaj tedni. F erriu pa so volitve pi a«o krajevno srv; dttiev izidov 1 ržavni ravni uti }. komo jutri izbil *: ki bodo v pril lrih letih imi J^ajhen vphv na . u »u st1ivStoritvah’ f ki, prometu, govorimo o mai Pavicah, sožitji arskem razvoji ejnih odnosih er bodo izbire "Prav prav takc ega pomena. Nas prvi in , e) kot dolžnos glasujemo. C (ilni0’ da za nas :rugi- Naj borne »Mic.ni, raz . VSI K£ razvvenaki’ P’ ■ ^hkujejo. V ’ da izberen r°8rame, ki 0llSl od drugi Vnl ibro >e bi v ;lni Progr, rS)1Vi' Podo1 iškim listkor srnu° ^Prasl ce o!?0 Plas1 . 'zajoče £ Pogledal ho- 1 oi S«™ gMternal Sama. 'dej^r JbS vSe,delitv sS>o ki ednost naceli. ire6Cni, >,, S11- >tital m* pre S°V lisl ?nPaj°’ sw mai kuPnos RIM / PO VČERAJŠNJI RAZSODBI DRŽAVNEGA SVETA Jutri volitve za obnovitev sveta Dežele Furianije-Julijske krajine Danes tradicionalni volilni molk - V Gorici tudi občinske in rajonske volitve TRST - Jutrišnje deželne volitve se bodo redno odvijale. Tako je razsodil državni svet po neverjetni pravdi, ki so jo - Ce so jo - razumeli le sodniki in redki politiki, gotovo pa ne obCani-volilci, ki so jih nekateri hoteli prikrajšati za eno pomembnejših državljanskih pravic. VolišCa bodo torej jutri redno odprta in ni nevarnosti, da bi volitve razveljavili. V Gorici bodo, poleg deželnih, tudi občinske in rajonske volitve. V deželi so se sinoči mudili vsi najvidnejši voditelji strank od D’Aleme do Marinija, Fini j a in Berlusconija. Na 3. in S.strani POLITIKA / POZIV S KITAJSKE Scalfaro vztraja pri reformah Predlog za neposredno izvolitev predsednika republike RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je s Kitajske, kjer je na uradnem obisku, spet pozval stranke, naj vztrajajo pri ustavnih reformah. Predlagal je neposredno izvolitev državnega pogalavarja, ki pa bi ohranil sedanje kompetence in sedanjo vlogo v političnem sistemu. Glavnina Oljke s tem predlogom soglaša, medtem ko so na desnici precej sheptiki. Scalfaro je, kot je sam priznal, povzel predlog, ki sta ga svojčas zagovarjala socialistična voditelja Betti-no Craxi in Giuliano Amato. Na 2.strani KOSOVO / PO VČERAJŠNJEM SKLEPU KONTAKTNE SKUPINE Nov ultimat za Miloševiča LONDON - Kontaktna skupina za nekdanjo Jugoslavijo je včeraj v Londonu sklenila, da mora Miloševič do ponedeljka privoliti v določene ukrepe za prenehanje nasilja na Kosovu. V nasprotnem primeru bo šesterica proti Beogradu uvedla nove sankcije. Ker se je predstavnik Rusije ogradil od ukrepov in vztrajal pri diplomatskem reševanju kosovske krize, so se zunanji ministri dogovorili, da bo moral Miloševič postavljene zahteve sprejeti prav na ponedeljkovem obisku v Moskvi. Med ukrepi je tudi prepoved, poletov Jalovih letal v vrsto držav, med njimi tudi v Italijo. Na 14. strani Vlada: podpora za najrevnejše in podaljšanje davčnega roka RIM - Ministrski svet je med vrsto ukrepov včeraj odredil podaljšanje roka za plačilo dakov z novim obrazcem Unico za štiri dni (od 15. na 19. junij) in odobril odlok o poskusni uvedbi podpore za revne. Podporo bodo dodelili osebam z manj kot 500 tisoč lir mesečnega dohodka, in to v omejenem številu revnejših občin, kar pomeni, da bo prispevek prejemalo 10 do 12 tisoC najrevnejših brezposelnih. Ministri so odobril tudi zakonski predlog, s katerim naj bi preprečili nevarnost pobega obtožencev, ki Čakajo na dokončno kasacijsko razsodbo. Na 14. in 16. strani Novo lastnišlvo veleblagovnice II lavoratore leto po zaprtju TRST - Veleblagovnica II lavoratore bo eno leto po svojem zaprtju dobila novega lastnika. Kdo bo to, ni dano natanko vedeti. Govori se, da gre za multinacionalko s sedežem v Luksemburgu. Sicer pa bo to znano prihodnji teden, ko bo prišlo do podpisa kupoprodajne pogodbe. Tako so povedali predstavniki starega lastništva delegaciji bivših uslužbencev. Le-ti so za stvar zainteresirani, saj bi z novim lastništvom lahko vsaj nekateri izmed njih dobili ponovno zaposlitev. Zdaj ne prejemajo niti prispevkov iz dopolnilne blagajne. Na 5. strani NOGOMETNO SP Danci in Francozi uspešni Bolgari osvojili le točko PARIZ - Tretji dan Saudsko Arabijo z 1:0, svetovnega prvenstva je Paragvaj in Bolgarija pa stopila na sceno tudi sta igrala neoldoCeno Francija, ki je s 3:0 pre- (0:0). Na sliki: Francoz magala Južno Afriko. V Zidane in Južnoafričan ostalih dveh tekmah je Moshou. Danska odpravila Ma 10. in 11. strani V ponedeljek, 15. junija bo izšla posebna številka Primorskega dnevnika z izidi deželnih volitev Proslava 35-letnice GM na Goriškem GORICA - V Kulturnem domu so v Četrtek obeležili 35-letnico neprekinjenega delovanja Glasbene matice na Goriškem, kjer se je doslej šolalo okrog 750 gojencev. V priložnostnem nagovoru je Edmund Košuta izrazil pričakovanje, da bo po desetletjih odlašanja rimska vlada vendarle rešila status šole in zagotovila bodočnost. Na 9. strani Pozornost slovenski ustvarjalnosti v Trstu TRST - Na knjižnem sejmu bodo danes precej pozornosti namenili slovenski ustvarjalnosti v Trstu. Od 17. ure se bo zvrstili nekaj srečanj z avtorji in ilustratorji, ob 20. uri pa bo okrogla miza o slovenski književnosti v Trstu. Na 4. strani MOON.C3 Opčine Narodna ulica 134 POLETNE NOVOSTI za VAŠE OTROKE OR z tel.040/225028 (Športni center “Ervatti” - BRIŠČKI) vabi na ogled svetovnega nogometnega prvenstva na MAKI-EKRANU in po televiziji v prelepem vrtu! Na razpolago številne specialitete na žaiu in bogata izbira piv. Urnik med prvenstvom: vsak dan od 16.00 do 24.00, v petek in soboto do 02.00. Na razpolago teniška igrišča po najcenejši tarifi!!! Tel. 225028 - (otono/n/ta c/eže/a S^ur/am/a - ^it/ijsAa /i/^tji/ui Deželna direkcija za krajevne avtonomije Volitve za obnovitev Deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine OBVESTILO VOLITVE ZA OBNOVITEV DEŽELNEGA SVETA FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE SE BODO REDNO ODVIJALE DNE 14. JUNIJA 1998 Istočasno bodo tudi že najavljene občinske volitve. Eventuelne informacije nudi Volilni urad Deželne direkcije za krajevne avtonomije telefoni: 0432/555527 - 555556 - 555455 RIM / PO ZNANEM SPORU OKROG SIMBOLA NEKDANJE KD Državni svet potrdil jutrišnje volitve Pomembni glasovi in tudi preference Danes volilni molk - Volišča odprto le jutri do 22. ure - Prvi neuradni rezultati že v nedeljo ponoči Jutrišnje deželne volitve se bodo red-no odvijale. Tako je včeraj razsodil rimski državni svet po neverjetni pravdi, ki So jo - ce so jo - razumeli le sodniki in redki politiki, gotovo pa ne obcani-volil-ck ki so jih nekateri hoteli prikrajšati za eno pomembnejših državljanskih pravic. Volišča bodo torej jutri redno odpr-*a in ni nevarnosti, da bi volitve razveljavili. Za kroniko naj povemo, da so državni svetniki sprejeli pripombo Ljudske stranke in CDU, ki imata se naprej »v Zakupu« simbol Krščanske demokra-eije. Včerajšnja razsodba pa je v resnici sad političnega dogovora med tema dve-rna strankama in med demokristjani Priletnega Flaminia Piccolija, ki so se sporazumeli za politično rešitev spora o Volilnem simbolu stranke, ki je ni vec. Predsednika Dežele Giancarlo Cru-oer in deželnega sveta Roberto Antonio-n® sta v skupni izjavi izrazila veliko zadovoljstvo nad razpletom dogajanj, “pjala sta, da je vrhovno upravno so-disce zaščitilo javno korist in torej °snovne državljanske pravice, V bistvu, da je v zadnjem trenutku prevladala zdrava pamet, saj bi imela morebitna odložitev deželnih volitev neprevidljive posledice, tudi zato, ker je ta afera zal že močno načela ugled in verodostojnost deželnih in državnih institucij. Volišča bodo jutri odprta od 7. do 22. ure. Na voliSCe pridemo z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Kdor ga ni dobil na dom, ga lahko danes ali jutri do zaprtja volišC dvigne na volilnem uradu lastne občine. Neuradni volilni rezultati bodo znani že v nedeljo ponoči. Za izvolitev slovenskih kandidatov bodo seveda potrebni glasovi, izredno pomembne pa so tudi preference. Številk ne pišemo, paC pa ob simbolu stranke (ali gibanja) napišemo priimek izbranega kandidata. Ce ima kandidatka dva priimka (dekliškega in moževega) ju napišemo oba. Jutri bomo vsega skupaj izvolili šestdeset deželnih svetovalcev. FJK je razdeljena na pet volilnih okrožij; okrožji Trst in Gorica se ujemata z ozemlji obeh pokrajin. Fini in zlasti Berlusconi mežikata Liai Bossi pa (za sedaj) zavrača ponudbo Pol svoboščin je trdno prepričan v zmago na jutrišnjih deželnih volitvah, njegovi računi pa so v marsičem raCuni brez krčmarja oziroma krčmarjev. Pri tem seveda mislimo predvsem na vo-lilce, a tudi na dejstvo, da nobena koalicija (desnica, Liga in Oljka) ne bo sama presegla absolutne večine. V to je prepričan edinole Umberto Bossi, ki meni, da bo Liga dobila 51 odst. glasov in da bo torej sama vladala. To pa ni realistična napoved, a le volilna propaganda. Silvio Berlusconi je tudi sinoči v resnici ponudil roko ligašem. Poziv k sodelovanju je, kot vedno, naslovil volilcem Lige in ne njenemu liderju Bossiju, s kate- rim vodja »Forza Italia« vsaj navidez noCe imeti ničesar skupnega. Nekateri so vsekakor prepričani, da so tukajšnji Berlusconijevi pristaši pod spretno režijo nekdanjega socialista Ferruccia Sara že sklenili tajni dogovor z Ligo za predsedniško mesto Alessandre Guerre. Bomo videli. Gianfranco Fini je, kot ponavadi, previdnejši od nekdanjega ministrskega predsednika. Med včerajšnjim tržaškim vrhom z Berlusconijem in vodjo CCD Pierferdi-nandom Casinijem je bil glede morebitnih odnosov z Ligo dokaj oprezen. Sodelovanja z Bossijevo stranko ni izključil, a je glede tega postavil precej količkov in političnih pogojev. Fini dobro ve, da bi bil »senatur« za desnico zelo nezanesljiv zaveznik, Nacionalno zavezništvo pa bi za morebitno sodelovanje s Severno ligo tvegalo izgubo glasov na Jugu, kjer je Bossi vse prej kot priljubljen. Da bodo jutrišnje volitve v naši deželi hočeš nočeš tudi vsedržavni politični test priča dejstvo, da se je vCeraj mudilo pri nas kar dvanajst vsedržavnih strankarskih liderjev. Prišli so praktično vsi, manjkal je edino ministrski predsednik Romano Prodi, ki pa je pozval stranke levosredinske Oljke, naj se takoj po volitvah spet združijo in zedinijo ob skupnem upravnem in političnem programu za bodočnost Furlanije-Julijske krajine. Budin: Levi demokrati za uveljavitev Oljke in politično stabilnost Jevnikar: Podpora Ljudski sredini in SSk se bo obrestovala Zorzini Spetič: Močna SKR jamstvo za vlado brez Lige in desnice gasilec kandidatne liste Levih demokratov Miloš Budin 6 je na sinočnjem sklepnem volilnem shodu zavzel za veljavitev svoje stranke in za potrditev levosredinskega za-^ništva Oljke. Levi demokrati se zavzemajo za upravno in P°bticno stabilnost Furlanije-Julijske krajine, za koalicijo po giedu Prodijeve vlade (Oljka in komunisti), v katero bi j u*ali pritegniti tudi avtonomistične sile. Z uveljavitvijo Vlh demokratov in Oljke - je podčrtal še Budin - bi se oko-stiia tudi slovenska manjšina, do katere je levosredinska želna vlada Oljke pokazala veliko odprtost in vsestransko azumevanje. Podpredsednik deželnega sveta je sodeloval na shodu, ki se ° Je udeležil tudi poslanec Pietro Folena, odgovorni pri LD za P jO/osodna vprašanja. Bil je zelo kritičen do Silvia Berlusco-Za'a’ ki nosi velike odgovornosti za propad dvodomne komisije j.. Ustavna reforme. Folena je izrazil prepričanje, da bo Pro-)eva vlada sedaj ubrala pot konkretnih posegov ter ukrepov 2ajezitev brezposelnosti in za nova delovna mesta. Slovenska skupnost, ki nastopa v volilni koaliciji »Ljudske sredine za reforme (Centro popolare riformatore), je sinoči končala kampanjo za deželne volitve v Repnu. O pomenu jutrišnjih volitvah so spregovorili njen glavni kandidat za deželni svet Ivo Jevnikar ter kandidati goriške Oljke na občinskih in rajonskih volitvah. Pozdrave in voščila koroških prijateljev je prinesel tajnik Enotne liste Bernard Sadovnik, ki je podžupan v Globasnici. Jevnikar je poudaril, da se bo glas SSk-Ljudski sredini za reforme pozitivno obrestoval ne samo za stranko, a za celotno slovensko manjšino. Jevnikar je predsinoCnjim sodeloval na shodu svoje stranke v Gorici, ki so se ga udeležili tudi poslanec Union Valdotaine Lucien Caveri, senator Južnotirolske ljudske stranke Armin Piggera ter slovenski senator Oljke Dimitrij Volčič. Vsi po vrsti so izrazili upanje, da se bo rimski parlament po deželnih volitvah resno lotil zaščitnega zakona za jezikovne in etnične skupine in seveda tudi zakona za zaščito slovenske manjšine. Bruna Zorzini Spetič je na sinočnjem zaključnem volilnem shodu Stranke komunistične prenove podčrtala, kako lahko samo moCna in okrepljena SKP predstavlja jamstvo, da Dežela ne bo dobila desničarske vlade. Izrazila je pričakovanje v široko zavezništvo med Oljko in komunisti po zgledu vladne koalicije, ki podpira kabinet Romana Prodija. Tudi za Slovence in za Slovenijo ne sme biti vseeno, kdo bo vodil deželni odbor. SKP se bo še naprej borila za prijazen in odprt odnos Dežele do slovenske narodnostne skupnosti, pomembno vlogo pa bo FJK igrala tudi ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Gorje torej, Ce bosta oblast prevzeli Liga in desnica. Zadnjega volilnega zborovanja SKP na Borznem Trgu se je udeležil tudi strankin vsedržavni predsednik Armando Cossut-ta, ob njem pa sta poleg Brune Zorzini Spetič spregovorila tudi Giorgio (Jure) Canciani in pokrajinski tajnik Jacopo Venier. Tudi poslanec Cossutta je opozoril na konkretno nevarnost nad jutrišnjo volilno zmago desnega Pola svoboščin. Privilegirano ravnanje. T ekočl račun Ste že upokojeni ali nameravate v kratkem v pokoj? namenjen Vas smo pripravili tekoči račun "Contaci”, UDokoiencem je sad dolgoletnih izkušenj Zadružnih bank. i ' Račun “Contaci” Vam nudi izredne ugodnosti in privilegije ter posebno zavarovalno kritje po ugodnih pogojih. Seznanite se z novostmi in ugodnostmi, ki smo jih pripravili Zasluženo. Nagrajeno. Račun “Contaci” Vas nagrajuje! Če boste tudi Vi med novimi imetniki tekočega računa “Contaci”, boste sodelovali na velikem nagradnem žrebanju, ki ima za glavne dobitke; en avtomobil znamke Fiat Brava, dve križarjenji Festival Crociere za dve osebi in več prenosnih telefonov. Želimo Vam brezskrbna pokojninska leta in srečno. CREDITO COOPERATIVO 1! ZADRUŽNE BANKE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE ODPRTA TRIBUNA Tegobe mladega Slovenca-Taljanca iz mešane družine Suzana Pertot Ime mi je Denis. Imam Štiri leta in pol in obiskujem slovenski vrtec v tržaškem predmestju. Tudi če sem že velik, sem Se srednji in to mi ustvarja nič koliko problemov z velikimi, ki hočejo imeti vedno prav, ker so močnejši. Moj papa bi bil gotovo najvecji papa vseh otrok v vrtcu, če ne bi bilo gospoda Martelanca, ki je tudi ogromen oče. Ko so me vprašali, kateri jezik govori moj papa, sem rekel, da moj papa govori italijansko, vendar vidi slovensko. Govoriti italijansko in gledati slovensko ni lahka stvar, ker je treba imeti veliko potrpljenja. Ko smo doma in jaz in mama govoriva slovensko, on ne razume vsega. Ko me pelje v vrtec in mu povem, kaj vse nakuhajo Taljanci iz zgornjega nadstropja in kako so Taljanci nagajivi, je žalosten in mi reče, da sem jaz istočasno Slovenec in Italijan in da smo vsi ljudje enaki. Moj vrtec pa je slovenski in zato nam vzgojiteljice pravijo, da moramo govoriti slovensko. Mi med sabo govorimo vedno samo italijansko, tudi Ce vemo, da ni prav. Moja učiteljica Marjetica pravi, da so ona in njene kolegice nemočne. Moja teta, ki je zelo stroga, pravi, da bi se to v dolinski občini ne moglo zgoditi. Moj papa je jadralec. Je v slovenskem športnem društvu. »Je« pomeni, da je vedno tam. Mama pravi: »Malo manjka in boš tam tudi spal.« Papa ponosno regatira kot član slovenskega pomorskega kluba. Je sicer drugorazreden elan. Prednost takega članstva je, da ima popust pri članarini, pomanjkljivost pa, da nima volilne pravice. Mama je s tem zelo zadovoljna, saj je za to, da ostanejo slovenska društva slovenska. Jaz ne vem, kaj to pomeni. Vem pa, da mi gre na jok, ko me moj prijatelj Ivan draži: »Denis, ti si Taljanc!« Jaz se zatečem k mami po oporo, kaj pa ona? »Ti, mucek, si Slovenec in Italijan, kajti tvoja mama je Slovenka, tvoj oče pa Italijan.« Biti Slovenec in Italijan »Xe una gran fortuna, perche due xe piu de uno«, pravi papa. Lahko je njemu, ki je samo Italijan, in lahko je mami, ki je samo Slovenka. Zame je bolj komplicirano. Vsakič, ko rečem: »Ne se sme,« se mami naježijo lasje. Ko mi je enkrat ušlo in sem rekel: »Me bam,« namesto: »Se bojim,« je mamo skoraj zadela kap. Ona me ne krega. Vsako napako dosledno popravi. Jaz imam manj potrpljenja. Ko se je naveličam ji rečem: »Uffa, mama, kaj me vedno popravljaš!« Moja mama pravi, da je življenje že itak polno frustracij in da predstavljajo vsi ti problemi v zvezi z jezikom in narodnostjo le še dodaten napor. Zato povsem razume, Čeprav jih ne opravičuje, tiste, ki se izčrpajo in onemogli vrnejo izkaznico slovenstva. Zame mama ne vidi izhoda. Tudi ko bi zamenjala moža s Slovencem s kontroliranim poreklom, ji bom za vedno ostal jaz - sin, ki je Slovenec in Taljanc. In isto velja tudi za mojega papa. Velika je izbira med italijanskimi ženskami in jadralnimi klubi, sina pa ti pošlje ljubi Bog in ga moraš od-bržati takega, kot pride, tudi dvojezičnega! Mama si prav zato želi, da bi se medkulturni odnosi v tem večkulturnem prostoru vsaj malo odtalili. In sicer ne zaradi občutka krivde, kot bi to razumel Bernard Špacapan (glej Žarišče dne 5. 6. 98), ampak verjetno zato, ker rada hodi v kino gledat filme s happy endom in še vedno romantično razmišlja kot Scarlet, pri nas bolj znana z imenom Rossella 0’Hara, češ: »Jutri bo nov dan.« Saj krivdo, da smo mešana družina, poravnavamo vsak dan, stokrat na dan, da so se obrambni mehanizni že zdavnaj obrabili in odpovedali! Moj papa je bolj ravnodušen in ji pravi: »Suzi Pertot, lassa perder, coss’te se scaldi, quando te ces-sera?« ma no te ga ancora capi, che 1’ignoranza xe trasversale!« In če bi imel papa prav? P.S.: Tako bi se morebiti predstavil moj sin, če bi ga vprašali, naj se opiše kot otrok mešanega zakona. POBUDA SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA Na Opčinah podelili Cankarjeva priznanja Častni gost prireditve je bil književnik Marij Čuk V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah je v Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm priredilo že tradicionalno podelitev bronastih in srebrnih Cankarjevih priznanj. Častni gost večera, ki se ga je udeležilo veliko število nagrajencev, njihovih sorodnikov in mentorjev, je bil pesnik - novinar, od nedavnega pa tudi pisatelj Marij Čuk. Uvodoma je predsednica društva Majda Kavčič - Baša poudarila, da je iz leta v leto številčnejša udeležba naših dijakov na vseslovenskem tekmovanju v znanju materinščine uspeh, ki se ga veseli celotna naša skupnost. »Vi ste ambasadorji slovenske manjšine v Italiji, saj s svojimi večkrat odličnimi uspehi širite poznavanje o naši skupnosti tudi v širši slovenski javnosti«. Letos je ta čast doletela predvsem Tatjano Udovič, dijakinjo 2.A razreda znanstvenega liceja Franceta Prešerna, ki je z 88 točkami na velikem vseslovenskem finalu v Ljubljani zasedla 1. mesto v svoji kategoriji. Zaradi tega jo je ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije med 20 najboljše uvrščenimi tekmovalci in njihovimi mantorji (Tatjanina mentorica je bila prof. Slava Starc) povabila na dvodnevni izlet po Sloveniji. Med izletom jih je med drugim sprejel tudi minister za šolstvo Slavko Gaber. Čuk je spregovoril o svojem študiju na slavistiki v Ljubljani, o triletni profesorski izkušnji, predvsem pa o svojih izftrefe/i/otsd Godba na pihala s Kolonje 1.1947 Takoj po koncu druge svetovne vojne so v Zgornji Kolonji ustanovili Kulturni krožek Svetka Pečar. Društvo je imelo najprej pevska zbora, leta 1947 pa se jima je pridružila še godba na pihala poezijah in prvem' romanu. Iz svoje zadnje pesniške zbirke, ki je sicer izšla že pred kakim letom, je prebral štiri pesmi; dve družbeno angažirani, kot jih je sam definiral, ki pripovedujeta o veCno aktualnih navideznih gusarjih, v resnici samo Crnozobih . starčkih in političnem shodu (ki je v Času volilne kampanje ravno tako aktualen) in dve ljubezenski. Prisotnim je prebral še odlomek iz prvenca ”Pena majskega vala" v katerem se ljubezenska zgodba med mladim slovenskim Maksom in italijansko Luiso zaletava v ograje »ki jih starejši postavljajo med mlade«... Sledilo je nagrajevanje. Vseh 59 tržaških in go-riških udeležencev deželnega tekmovanja v znanju materinščine za Cankajevo nagrado je prejelo bronasto Cankarjevo priznanje in knjižno darilo, dar go-riške Mohorjeve družbe, Založbe Mladika in Založništva tržaškega tiska. Sedmim najboljšim, to se previ tistim, ki so v Lju- bljani dosegli vsaj 75 točk, so Zlata Cankarjeva priznanja podelili ze maja na Vrhniki. Dvanajstim dijakom, ki so na finalnem delu tekmovanja dosegli najmalj 65 točk, so na Opčinah izročili še srebrna Cankarjev priznanja. Upati je, da bo letošnji uspeh privabil k sodelovanju še znatnejše število zamejskih srednje in višješolcev, saj je tekmovanje v znanju materinščine gotovo koristna in zanimiva preizkušnja za vsakogar. KNJIŽNI SEJEM Trg Gutenberg bo danes slovenski ziji ali prozi o kruhu, p°( slane na natečaj Vonj kruha. Letošnji knjižni sejem Od Gutenberga do laserja se bo zaključil jutrl zvečer, ko bo sodelujočim in obiskovalcem v slovo zaigrala mestna godba na pihala. Poklon Strehlerju Danes popoldne bod° v dvorani muzeja Revo tella predstavili knjig0 Arlecchino in viaggio con quelli deli’ Arlecchino, m so jo izdali in zalo21 1 tržaški mestni nuzeji za zgodovino, umetnost i gledališče s podpdor tržaškega občinskega o borništva za kulturo, j11 blikacija, ki jo je uredi Agnese Colle, obravnav^ razne postavitve, ki j111 Giorgio Strehler pripi'aV na osnovi Goldoni)6)' dela. V knjigi sta objavi) na tudi kratka sestav samega Strehlerja in Ja° • Langa, obširen uV?stardi dijakov je godek j uiero. p stina gI Uiustf Predho, Zasliše\ tožen grožem 6l2 kaz Proč tih*, zaklji stranki Sancinu (1.000.000 lir) ter na plačilo stroškov Sancinovega odvetnika Renza FrandoliCa (1.550.000 lir). Proces je bil od vsega začetka mučen. Giustinova odvetnika Petariny in Bot-teri šta zahtevala izključitev civilne stranke zaradi formalnih nepravilnosti, se zoperstavljala predložitvi dokumentov, kot npr. danki iz Primorskega dnevnika, zapisnikom policije, itd. Na obravnavah so zaslišali funkcionarja Digosa iz Trsta Cergola in Bosca, ki sta pričala o dinamiki dogodkov. Skratka, šlo je za dijaško manifestacijo za sožitje in priznanje ustavnih pravic Slovencev, ne pa za provokacijo proti italijanstvu Trsta, kot sta izvajala Giustinova odvetnika. V svojem zagovoru je Sancinov odvetnik Fran-dolic izpostavil zakonitost manifestacije tudi v skladu z zaščitnimi normami italijanske ustave do slo- venske manjšine v Italiji. Poudaril je avtohtono prisotnost Slovencev na tem teritoriju, na ustavno priznanje Slovencev ter izpostavil anahronistični nacionalistični izpad, ki je prizadel slovenske dijake, in ki ga je zgodovina tržaškega mesta že zdavnaj pokopala! »Današnje generacije,« je nadaljeval Fran-dolic, »težijo po sožitju, miru, strpnosti in enakopravnosti Italijanov in Slovencev!« Giustinova zagovornika sta vztrajala, da je bila dijaška manifestacija prava provokacija ob 40-letni-ci prihoda Italije v Trst, se sklicevala na olajševalno okoliščino reakcije v razburjenem stanju in zahtevala popolno oprostitev Giustine. Pretorka Barzazijeva pa je bila drugačnega mnenja ter je Giustino obsodila Ves postopek je potekal dvojezično. ZapisniCarka je bila Sara Ukmar, tolmač Marko Ukmar. Gambrinus: nagrade slovenskim učencem Na natečaju na temo Prijateljstvo, ki ga je priredilo združenje Gli amici del caffe Gambrinus, so dosegli učenci sloveskih šol lepe uspehe. Učenci 3. razreda katinarske osnovne šole F. Milčinski Marko Girlinger, Vanja Kalc in Nika Nadlišek so prejeli prvo nagrado za poezijo v kategoriji 3. razred. V kategoriji 4. razred pa so uCenci 4. razreda iste šole Daniel Batich, Stefa-no Bernetti, Maja Bizjak, Kevin Bortolutti, Martina Ferro Casagrande, Daniel Malalan, Emanuela Renko in Alesio Sgarro osvojili 2. mesto za poezijo. V kategoriji 3. razreda je uCenec katinarske šole Aleš Ukmar prejel 3. nagrado za spis. Poleg tega je žirija, ki jo je vodila didaktična ravnateljica Liliana Querzola, njen elan pa je bila tudi slovenska učiteljica Novella Benedetti, priporočila v kategoriji risanja dva slovenska učenca, in sicer učenko 5. razreda šole O. Župančiča NIcole KrižmanCiC in uCenca 3. razreda šole Bazoviški junaki Martina Paschini. Mednarodna konferenca o prepovedi biološkega orožja Konec meseca, točneje 26. in 27. junija, bo v Trstu mednarodna konferenca za odpravo biološkega orožja. Priredil ga bo padriški Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo v sodelovanju s Centrom za znanstveno kulturo iz Coma. Poleg znanstvenikov mednarodnega ugleda se bodo konference udeležili predstavniki OZN, italijansko vlado pa bo zastopala podtajnica v ministrstvu za zunanje zadeve Patrizia Toia. NOVICE ..................* V ponedeljek srečanje o jusarskem odboru na Proseku Tržaški občinski odbornik Uberto Fortuna Drossi je včeraj telefonsko poklical predsednika proseškega jusarskega odbora Bruna Rupla in ga seznanil, da bo v ponedeljek, 15. junija, ob 11. uri na njegovem odborništvu srečanje o perečih vprašanjih, ki tarejo proseški jusarski odbor. Sestanka se bodo udeležili občinski funkcionarji za šport, bilanco in nepremičnine, proseški jusarski odbor pa bo poleg Rupla zastopal tudi podpredsednik Bogdan Bogateč. Jutri procesija s škofom Jutri, na praznik sv. Rešnjega telesa, bo škof Evgen Ravignani ob 18.30 daroval mašo na dvorišču semenišča v Ul. Besenghi 16. Po maši bo procesija po ulicah Besenghi, Navali, Segantini, Tiepolo in San Giusto do stolnice pri Sv. Justu, kjer bo škof imel govor in bo blagoslovil mesto. V primeru slabega vremena bo vse potekalo v stolnici s pričetkom ob 18.30. Davčne prijave in pošta Ob zapadlosti rokov za davčne prijave (15. in 30. junij) bo tržaška filiala italijanskih pošt podaljšala urnik v naslednjih agencijah: Trst center (Trg Vittorio Veneto 1) od 8.10 do 18.00; agencija 3 (Trg Verdi 2) od 8.10 do 18.00; agencija 6 (Ul. Pascoli 6) od 8.10 do 18.00; agencija 7 (Ul. Marconi 6) od 8.10 do 18.45; agencija 14 (Drevored R. Sanzio 30) od 8.10 do 18.00; agencija Opčine (Proseška ulica 1) od 8.10 do 18.45; agencija Milje (Drevored XXV. aprila 2/B) od 8.10 do 18.45. Seminar o mednarodnih odnosih Tržaška univerza in Zavod združenega sveta prirejata seminar za izvedence v mednarodnih odnosih (»Central European Training Seminar«), Pričel se bo v ponedeljek, 15. t.m. in bo trajal 8 tednov, sodelovali pa bodo italijanski, avstrijski in ameriški poročevalci. Na prvem zasedanju, ki bo na gospodarski fakulteti, bodo posegli rektor Lucio Delcaro, župan Riccardo Illy, predsednik Zavoda združenega sveta Michele Zanetti, rektor zavoda David Sutcliffe, veleposlanik Paul Hartig in izvršni tajnik Srednjeevropske pobude. Zaprta urada v Miljah Občina Milje obvešča, da bosta v ponedeljek, 15. t.m. zaprta demografski in statistični urad. Zapora je nujna zaradi podaljšanja operacij preštevanja glasov ob volitvah za obnovo deželnega sveta. Prekinitev na progi Tržič - Trst Od 6. ure 1. avgusta do 18. me 6. septembra letos bodo zaradi obnovitvenih del v treh predorih prekinili promet na progi med TržiCem in Trstom. Z razširitvijo predorov bodo omogočili boljšo povezavo med Trstom in njegovim pristaniščem z ostalim delom države ter z Evropo. S l. julijem bodo izdali nova obvestila, s katerimi bodo seznanili potnike o nadomestnih avtobusnih vožnjah itd., zainteresirani pa se bodo lahko obrnili tudi na ustrezno telefonsko službo (FS INFORMA, št. 1478-88088). Tovorni promet bodo v dogovoru s slovenskimi in avstrijskimi železnicami v glavnem preusmerili na progo Opčine - Sežana - Nova Gorica - Gorica, s Čimer bodo kljub neizogibnim omejitvam zagotovili povezavo funkcionalnost železniške povezave s tržaškim pristaniščem in industrijsko cono. Ni se zbala izprijenca Parkirala je avto in šla svojo pot, nic hudega ni slutila: področje je sicer nekoliko osamljeno, vendar je bilo še povsem svetlo, ura je bila 17.30. Nenadoma pa se je pred njo pojavil okrog 25-30 let star moški, ki ni imel najboljših namenov. Ženska pa se ni ustrašila, njena odločna reakcija ga je verjetno prepričala, da ne bo nic opravil in je odšel. Do neljubega srečanja je prišlo pred nekaj dnevi, na področju grada sv. Justa, med ulicama Caboro in Capitolina. Neznanec je bil visok okrog 1, 75 metra, srednje dolgih las, temnejše polti, nosil je sivo majico brez rokavov ter maskirne hlače. Stegnil je roke, da bi se dotaknil 29-letne Denise C., ki pa je takoj reagirala, kar je neznanca presenetilo, nekako zmedlo, žensko je pustil na miru. Denisejeva je dogodek prijavila na kvesturi, tako da so agenti letečega oddelka uvedli preiskavo. Sam je odšel v zapor V uradih letečega oddelka na kvesturi se je 43-letni Filippo Bough iz Ul. deli Abro 9 zglasil kar sam, Čeprav je vedel, da ga Čaka jeCa. Bough je bil namreč svojčas zaradi kršenja zakonodaje o mamilih obsojen na 2 leti in 5 mesecev zapora, v katerega so ga sedaj tudi odpeljali. Poseg gasilcev v pristanišču V podjetju Silocaf grupe Pacorini v novem pristanišču so vCeraj zgodaj popoldne morali poseči gasilci, potem ko je prišlo do pregretja v objektu, kjer zbirajo prah (ukvarjajo se namreč s čiščenjem kave). Gasilci so svoje delo kmalu opravili. ŠOLSTVO / VČERAJ ZADNJI DAN POUKA Cela vrsta zaključnih šolskih prireditev Učenci uprizorili igrice, recitirali in zapeli, a tudi risali s starši Tudi včeraj in predvčerajšnjim se je na naših šolah zvrstila cela vrsta zaključnih šolskih prireditev. Tako so v četrtek popoldne na katinarski osnovni šoli Frana Milčinskega uprizorili igrico Svetlane Makarovič Pekarna Miš-Maš, pri kateri so sodelovali prav vsi učenci. Na odru so se predstavili MiS-MaS, kurji pek, Jedert, župan, kupci, mačka ter bele, rumene, črne in rija-ve miške. Učenci in učitelji so vložili v pripravo igre mnogo truda, ki pa so ga starSi poplačali ob koncu s toplim aplavzom. Sledila je »obvezna« predaja šolskih ključev, po pesmi slovesa pa so se otroci in starši zadržali še na domači družabnosti. Konec pouka Šolska vrata so se zaprla. Ne le zato, ker morajo danes Šolska poslopja primemo urediti za jutrišnje deželne volitve, pač pa preprosto zato, ker se je pouk v letošnjem Šolskem letu iztekel. Učenci in dijaki zadnjih razredov se bodo vsekako Se vrnili v Sole, da bi opravili zaključne izpite. Izpiti na osnovnih in nižjih srednjih Šolah se bodo začeli v sredo, 17. junija, zrelostni izpiti pa teden kasneje, 24. junija. Prihodnji teden bodo znani tudi učni uspehi. V sredo, 17. junija dopoldne bodo objavili ocene na pedagoškem liceju A.M.Slomška, na liceju F. Prešerna bodo objavili učne uspehe v petek, 19. junija ob 12. uri, dan kasneje (ob 10. uri) bodo znani uspehi na zavodu J. Stefana, prihodnji teden pa bodo objavili ocene tudi na trgovskem zavodu 2. Zoisa. Na svetoivanski osnovni (Oblački direndajčki, Mladi šoli Otona Zupančiča so poredneži itd...) - napisali, priredili včeraj Zaključni kaj jim je bilo med šolskim živ-žav. Otroci so - poraz- letom najbolj všeč. Iz njiho-deljeni po skupinah vih spisov je bilo zaznati Na šempolajski šoli Stanka Grudna so se učenci srečali s starši in vaščani Na Proseku so se dijaki spomnili 50-letnice uvedbe srednjega šolstva bogato in pestro šolsko delovanje s številnimi poučnimi izleti in ekskurzijami (v Postojnsko jamo, v Beneško Slovenijo, v botanični vrt...).Vsaka skupina je tudi zapela pesem, otroci pa so še nastopili v skupnem zborovskem sestavu. Zadnjo besedo so imeli, seveda, petošolci, ki so se s svojo domiselno pesmijo poslovili od šole, poleg tega pa so pripravili tudi časopis Mix-Max, ki so ga starši takoj pokupili. Na šempolajski osnovni šoli Stanka Grudna so priredili zaključni dan s starši in vaščani. Stik šole z vasjo je bil letos kar se da ploden. Na šoli so obnovili nekatere običaje in tradicije, kot sta vahtič ob Dnevu mrtvih in »šicanje pirhov« ob veliki noči. Med šolskim letom so se urili v laboratoriju gline, izdelke - za katere je izvedenka Bogomila Doljak menila, da ni videla še tako lepih - pa so dali na ogled na razstavi, ki jo je odprla de-vinsko-nabrežinska podžupanja Mariza Skerk. Poudarila je, da bo občina skrbela za šempolajsko šolo, da bi njeno delovanje še bolj zaživelo. Srečanje s starši je bilo tudi praktično, saj so se, skupno z učenci, poskusili v obdelovanju gline in v ex temporeju. Zaključni dan na Soli je bil tako res neobičajen in nadvse prisrčen. Na nižji srednji šoli Frana Levstika so zaključno prireditev povezali s 50-let-nico srednjega šolanja na Proseku in 25-letnico uvedbe celodnevnega pouka. O zgodovini šole, o vlogi šole in učiteljev nekoč in danes je spregovorila prof. Rudica Požar, ki se je zaustavila tudi ob novostih celodnevnega pouka. V kulturnem programu so dijaki podali nekaj odlomkov iz Martina Krpana, recitirali so nekaj Levstikovih pesmi in odlomek iz Cankarjevega Martina Kačurja. Sledilo je podeljevanje bralnih značk in knjižnih nagrad dijakom za najboljše učne uspehe, pri čemer je s svojim prispevkom sodelovala Zadružna kraška banka, srečanje s starši pa se je zaključilo s prisrčno družabnostjo. Taborniški vikend pod platnenimi strehami Pri tabornikih je ponavadi maj mesec avtobusnega izleta. Cilj letošnjega spomladanskega izleta je bila slovenska obala. Taborniki so si ogledali sečoveljske soline, nato Tonino hišo v Sv.Petru, kjer so si tudi privoščili kratek oddih. Popoldne pa so si ogledali piranski akvarij, kjer so ugotovili, da naše morje le ni tako pusto, kot si včasih predstavljamo. Kljub temu, da jim vreme ni bilo kaj preveč naklonjeno, so se le opogumili in se Se malo sprehodili po Piranu in se v skoraj jesenskem večeru vrnili domov. Izlet je pravzaprav bila edina večja Rodova akcija v mesecu, vendar ne smemo pozabiti, da so taborniki prav v tem mesecu sodelovali še pri proslavah na Padričah in Gropadi, ob 200-letni-ci šolstva so bili na Opčinah, na Proseku pa so s častno stražo počastili spomin na padle talce. Ta vikend pa se bodo zbrali na dvodnevnem taborjenju v Repnu, ko bodo po skoraj enoletnem premoru spet spali pod platnenimi strehami. Za nekatere po to sploh prva tovrstna preizkušnja in marsikdo izmed najmlajših se bo nato odločil, ali bo šel na taborjenje; za nekoliko starejše bo to priložnost, da se preizkusijo v vodstvu. Dvodnevno taborjenje pa je nav- sezadnje tudi priložnost, da pregledajo, v kakšnem stanju je oprema, kaj morebiti manjka. Skratka, pravi test za dvotedensko taborjenje. In prav tako kot na taborjenju bodo danes zvečer prižgali taborni ogenj, na katerega so vabljeni tudi starSi in prijatelji organizacije (zbirališče bo ob 23.30 va vaškem trgu v Repnu). Priprave na dvotedensko taborjenje so se torej začele. V Bohinj, točneje v Ribčev laz bodo taborniki odpotovali 13. julija 1998; za bivše tabornike pa se bo srečanje Nazaj...v taborniški raj začelo v petek, 31. julija 1998. 2PP Na šoli F. Milčinskega na Kolinah so uprizorili igrico Svetlane Makarovič Pekama Miš Maš Na osnovni šoli O. Zupančiča so priredili Zaključni živ-žav VČERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 13. junija 1998 ANTON Sonce vzide ob '5.15 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 23.24 in zatone ob 8.26 Jutri, NEDELJA, 14. junija 1998 SV. RESNJE TELO VREME VČERAJ OB 12. URI; temperatura zraka 20,7 stopinje, zračni tlak 1005.1 mb narašča, veter zahodnik 12,6 km na uro, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22.1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodili so se: Aleksander Daneu, Noemi Roma, Beatrice Millo. Umrli so: 83-letna Lud-milla Pettirosso, 84-letni Celestino Salvador, 73-let-ni Giovanni Pilar, 72-letna Alda Maganja, 88-letna Alba De Pol, 93-letna Maria Bartolini, 74-letna Ed-da Ermanni, 73-letni Pie-tro Paoletich, 89-letna Emilia Šajn, 60-letna Alberta Secoli, 92-letna Lu-cia Fabro. Oklici: avtoprevoznik Francesco Manetto in trgovka Luciana Giardina, delavec Cristiano Cemiava in prodajalka časopisov Daniela Brankovič, zdravstveni delavec Riccardo De Luca in zdravnica Ga-briella Radman, uradnik Mauro Azzolin in prodajalka Samantha Tissini, odvetnik Gioacchino Bo-glich in uradnica Sabrina Aleffi, univerzitetni študent Guido Comar in asistentka poletov Roberta Di Maio, inštalater Roberto Marussi in trgovka Helen Rossetto, zidar Andrea Bo-nanno in študentka Salva-trice Spalletta, uradnik Luca Mestroni in uradnica Adriana Colummi, šofer Stefano Lotti in -uradnica Elena Murgolo, trgovec Andrej Udovič in uradnica Erika Hrovatin, geome- ter Dario Crulci in trgovka Cristina Coslovich, trgovec Massimo Cigni in v pričakovanju zaposlitve Katarina Ivanišova, podjetnik Stefano Brecelli in davčni inšpektor Petra Ziherl, mehanik Alessan-dro Burlin in uradnica Ro-sanna Peruzzo, uradnik Mario Di Meco in uradnica Emanuela Ratti, arhitekt Marino Marinelli in Solnica Lucia Gattai, trgovec Michail Chiotakis in prodajalka Vlasta Bertok, finančni stražnik Michele Piccinino in uradnica Marcella Negro, finančni operater Roberto Bortolot in gospodinja Mjriam Pier-ri, delavec Giovanni De Cata in prodajalka Deborah Blasovich, delavec Graziano Delrio in gospodinja Lara Pobega, uradnik Alessandro Santin in uradnica Antonella Mo-rea. E LEKARNE Od ponedeljka, 8. do sobote, 13. junija 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (tel. 638454), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. J PRIREDITVE SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST od Novega sv. Antona vabi k praznovanju svojega zavetnika danes, 13. t. m. ob 16.30-Pri bogoslužju bo sodeloval domači cerkveni zbor, okrepljen s pevci ZCPZ m z oktetom iz Godoviča. ZBOR JACOBUS GAL; LUS pri Glasbeni matici prireja danes, 13. junija ob 20.30 v luteransko-evange-ličanski cerkvi v Trstu celovečerni koncert. Na sporedu bodo nabožne in posvetne skladbe slovenskih in tujih avtorjev. Vabljeni- OTROŠKI ZBOK LADJICA iz Devina vam na praznovanje 10-LETN CE DELOVANJA, ki bo jutri, 14. t. m. ob 18. uri na sedežu devinskih zborov. ZENSKI PEVSKI ZBOK GLASBENE MATICE TRST vabi na celovečern^ koncert, ki bo v evang6^ ličansko-luteranski cerkv v torek, 16. junija ° 20.30. Na sporedu bo skladbe Palestrine, Gal* sa, Mendelssohna Barth0 dija, Mokranjaca, BadmS sa, Ebna, Schumanna, L marja, Lukaša, Merku) ’ Močnika, Copija in O piazze. Toplo vabljeni v unija ob 19.30 na vorišče v SemP, ULTURNI VEČER . pevskim zbori in domačimi a in Aliče z pr1' Klepet na IGRED prirej® v L8. junija ob z mčevem bori ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ in SZ BOR prirejata 12., 13. in 14. junija 1998 ŠPORTNI PRAZNIK NA ŠTADIONU 1. MAJ Spored: danes, 13. junija, v popoldanskih urah turnirja v odbojki na mivki in briškoli-trešetu in košarkarska srečanja, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Status Symbol; jutri, 14. junija, v popoldanskih urah zaključka turnirjev v odbojki na mivki in briškole-trešeta in razna odbojkarska srečanja, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet Na voljo cvrte in pečene poslastice VSAK VEČER OD 21. DO 22. URE HAPPY HOUR SD PRIMOREC TREBČE prireja ŠPORTNI PRAZNIK danes, 13. junija ob 20.30 ples z ansamblom HAPPV DAV jutri, 14. junija ob 20.30 ples z ansamblom HAPPV DAV Vsak večer ob 19.30 in 20.45 tekme v malem nogometu v sklopu IV. TURNIRJA GOSTILNE PICERIJE VETO Od 17. ure dalje so odprti dobro založeni kioski Vabljeni! 3 ŠOLSKE VESTI na športnem dne- VU v Repnu so otroci po-?abili majice, trenirke 1Tj"- Dobite jih na open-sLein ravnateljstvu, Na-tl°Ski trg 2. otroci sempolaj- ^KEGA VRTCA vas va-“Mo na razstavo ročnih ki bo jutri, 14. junija 10. do 12. in od 16. do ure. Pričakujemo vas! urad sindikata slovenske sole, Ul. j-^rducci 8, tel./fax . 'f)30i, posluje do konca Junija ob torkih, od 16. do 17.30. S ČESTITKE Danes slavi svojo 23. Pomlad naša draga VA-ntNTlNA. Da ji bi sonce dravja, ljubezni in sreče j.1)alo skozi vse življenje, [, ^limo vsi, ki jo imamo KINO ARISTON - 17.00, al:45, 20.30, 22.20 »Le i delPamore«, r. lan ortley, i. Helena onham Carter, Charlotte Ha»Pling. R excelsior azzur- ^ A- 17.20, 19.40, 22.00 p, destino«, r. Voussef nahine. j EXCELSIOR 17.00, q A0, 22.00 »Arizona Cae?m«. r. Emir Kusturi-’}■ Johnny Depp. AMBASCIATORI Danes in jutri "No ARISTON list /e r (/< ^ med Benetkami in ndonom, romantična in "astna zgodba mlade invrtal-ondonske ženske, ki hre-9° Jastni emancipaciji... ®n9JeSki film, kandidat _T4 Oscarje 1998 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’angolo rosso - Colpe-vole fino a prova contra-ria« i. Richard Gere. NAZIONALE 1 - 15.45 »Mr. Magoo« i. Leslie Nielsen; 17.30, 19.50, 22.10 »Arancia meccani-ca« r. Stanley Kubrick, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 15.20, 18.30, 21.45 »Tita-nic«, i. Leonardo Di Ca-prio, Kate VVinslet. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Deep impact«, r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman, Robert Duvall. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Full Monty«, , r. Peter Catta- neo. MIGNON - 16.00, 22.00 »Tre superdotati per cominciare«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Co-dice Mercury«, i. Bruce VVillis in Alec Baldvvin. ALCIONE - 19.30, 22.00 »Jackie Brown«, r. Quentin Tarantino i. Robert De Niro, Briget Fonda. Čl____________IZLETI PARTIZANSKI KLUB - Boljunec priredi jutri, 14. junija izlet v FURLANIJO (Gonars, Fagagna, Martignacco). Na izletu nas bodo zabavali Veseli godci. Odhod ob 8. uri z G’rice v Boljuncu. Informacije in vpisovanje v klubu ali telefonsko na št. 228050 (Švara). SEKCIJA SPI-CGIL za kraško območje prireja v nedeljo, 21. junija izlet v Roč (hrvaška Istra) ob priložnosti pobratenja s tamkajšnjim sindikatom upokojencev. Vpisujejo v sekcijah v Križu, Nabrežini in na Opčinah. MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI (Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846) opozarjamo na naslednje ponudbe za preživljanje poletnih počitnic: Mountain sum-mer camp - european KD FRAN VENTURINI ŠAGRA NA KRMENKI 13., 14. in 15. junija danes, 13. junija od 20. ure ples s Kraškim kvintetom jutri, 14. junija ob 17. uri Godba na pihala iz Nabrežine sledi plesno akrobatska skupina FLIP od 20. ure dalje ansambel Igor in zlati zvoki Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačo kapljico ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT prireja 19., 20., 21. in 22. junija 1998 HIV.ŠAGRO V PRAPROTU cooperation (v organizaciji ZKS) od 19. do 26. 7. v Kranjski gori. Nastanitev v penzionu po sobah. Sprehodi, pohodi, šport v gorah, pa še pogovori na aktualne teme in družabnost. Namenjeno mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav. Izola ’98 (v organizaciji ZKS) - od 2. do 9. 8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu, skupna ležišča. Zabava in družabnost na plaži, predavanja in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Namenjeno študentom in mladim v poklicu. Potovanja, namenjena mladim (v organizaciji Severni Sij) v New York in VVashington od 5. do 14. 8. (možnost za podaljšanje do 25. 8.), v Španijo in na Portugalsko 17. - 28. 8., na Sicilijo 16. - 23. 8. Informacije in prijave MOSP -vprašati po Alenki, od pon. do pet. od 9. do 17. ure. 60-LETNIKI iz občine Dolina organizirajo izlet v Furlanijo dne 6. 9. 1998. Ce vas zanima, se čimprej vpišite. Ce imate prijatelje, ki so vaši solet-niki, naj se nam kar pridružijo. Ne bo vam žal. Veselje, zabava, ples in kosilo. Za muziko je že poskrbljeno. Pokličite na št. 228468 od 10. do 12. in od 18. do 20. ure. IŽ3 OBVESTILA NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov. Vse informacije na Odseku za zgodovino, tel. št. 632663 od 8.30 do 12.30. TABORNIKI RMV vabijo v okviru tridnevnega tabora na taborni ogenj, ki bo danes, 13. junija. Zbirališče bo na trgu v Repnu ob 20.30. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ in SZ BOR prirejata 13. in 14. junija 1998 športni praznik na štadionu 1. maj. Spored: danes, 13. junija, v popoldanskih urah turnirja v odbojki na mivki in briskoli-trešetu in košarkarska srečanja, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Status Symbol; nedelja, 14. junija, v popoldanskih urah zaključka turnirjev v odbojki na mivki in briškole-trešeta in razna odbojkarska srečanja, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Na voljo cvrte in pečene poslastice. Vsak večer od 21. do 22. ure happy hour. PRIMOTOR KLUB organizira jutri, 14. junija deželni motociklistični shod. Shod se prične ob 8. uri, sledi vpisovanje, motociklistični izlet in ob 12.30 nagrajevanje. Zaključek shoda bo ob 18.30. Vabljeni vsi ljubitelji motorjev! SD PRIMOREC prireja v dneh 13. in 14. junija ŠPORTNI PRAZNIK na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču v Trebčah. Odprtje kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bodo poskrbeli ansambli Modri Val in Happy day. Do 14. junija poteka vsak dan turnir v malem nogometu za 4. trofejo GO-STILNA-PIZZERIA VETO. Toplo vabljeni! KD FRAN VENTURINI prireja 13., 14. in 15. junija SAGRO NA KRMENKI. Spored: danes, 13. 6. ples od 20. ure s Kraškim kvintetom; jutri, 14. 6. ob 17. uri Godba na pihala iz Nabrežine, sledi plesno -akrobatska skupina Flip, od 20. ure ansambel Igor in zlati zvoki; ponedeljek, 15. junija od 20. ure ansambel Status Symbol. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačo kapljico. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR -REZIJA ’98 - od 24. 8. do 5. 9. 1998. Prijavnice dobite v Narodni in študijski knjižnici v Ul. sv. Frančiška 20, na Odseku za zgodovino v Ul. Petro-nio 4 in v Ljudski knjižnici Damira Feigla v Gorici, Ul. Croce 3. BOLJUNSKA SRENJA in FANTOVSKA vabita vaščane na čiščenje vasi ob priložnosti vaškega patrona in šagre danes, 13. junija ob 8. uri pred torklo. 70-LETNIKI z Rovt, Katinare in Lonjerja se zberemo za družabno večerjo danes, 13. junija ob 19. uri pri gostilni Bcicco DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 15. junija na predavanje dr. Andreja Marušiča na temo Otrokova osebnost in dvojezično okolje. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. SD POLET organizira od 16. do 24. junija, v torek, sredo in petek od 16.30 do 17.30 brezplačen tečaj kotalkanja za otroke od 3. leta dalje. Za eventualne informacije lahko pokličete na tel. št. 040/211758 od 16.30 dalje. POLETNA REKREACIJA v repenski telovadnici od 16. junija do 15. avgusta (ob torkih in četrtkih zvečer in ob sobotah zjutraj). Za dodatne informacije in program dela lahko pokličete na tel. št. 912843 v večernih urah. OSNOVNA SOLA FRANCETA BEVKA na Opčinah sporoča vaščanom, ki so prispevali gradivo za razstavo ob 200-letnici šolstva, da ga lahko dvignejo v naslednjih dneh: v torek, 16. in v sredo, 17. junija od 10. do 11. ure. SKD CEROVLJE-MAVHINJE obvešča cenjene člane, da bo v sredo, 17. junija izredni občni zbor. Program: prilagoditev statuta novim določilom in razno. Prvo sklicanje ob 20.30, drugo sklicanje ob 21. uri. Vljudno vabljeni! SKD GRAD - Bani vabi na otvoritev razstave ČIPKA IN KAMEN, ki bo v petek, 19. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih pri Banih. Svoje izdelke razstavljata Majda Škabar in Pavel Hrovatin. Nastopil bo harmo-nikaš Denis Novato. Urnik razstave: nedelji, 21. in 28. junija od 16. do 20. ure, ostali dnevi v tednu od 17. do 20. ure. SRD VAŠKA SKUPNOST PRAPROT prireja 19., 20., 21. in 22. junija 1998 XXIV. šagro v Praprotu. Program: v petek, 19. junija ob 18. uri odprtje kioskov, ob 21. ples z ansamblom Adria kvintet, med plesom zabavne igre; sobota, 20. junija ob 15. uri odprtje kioskov in tekma v briskoli z bogatimi nagradami, ob 17. uri ex-tem-pore za mladino do 16. leta starosti, ob 20. uri nagrajevanje ex-tempora, ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet; nedelja, 21. junija ob 10.30 I. memorial Radovana Doljaka - tekma v skrlah, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 19. uri igre za otroke, ob 20.30 ples z ansamblom Happy day; ponedeljek, 22. junija ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet, med plesom tekmovanje v žaganju. SAGRA NA JAMI v Boljuncu - v soboto, 21. 6. ob 15.30 ex-tempore, ob 20.30 ples s skupino Juke box; v nedeljo, 21. 6. ob 9.30 lov na zaklad, ob 10. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program, ob 20.30 ples z ansamblom Adria kvintet; v ponedeljek, 22. 6. ples s Status symbol. LJUDSKI DOM V PODLONJERJU vabi v soboto, 20. in nedeljo, 21. junija na SVETOI-VANSKI PRAZNIK. Igra ansambel I muli de una volta. KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca priredi v nedeljo, 21. junija, v okviru vaške šagre, II. Lov na zaklad. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu kultura, šport in zabava. Za informacije telefonirati Magdi Švara na št. 228266 v večernih urah. TABORNIKI RMV vabijo vse bivše člane na trodnevno taborjenje NAZAJ... V TABORNIŠKI RAJ, ki bo potekalo v Ribičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri članih, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljuncu, na Stadionu 1. maj, v knjižnici D. Feigel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998. SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998. KRUT prireja 10-dnev-no letovanje v Zabnicah od 15. do 25. julija in 10-dnevno zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 20. do 30. avgusta. Informacije in prijave na sedežu krožka v Ul. Cicero-ne 8, tel. št. 360072. KD LONJER KATINA-RA prireja poletni center 1998 za otroke iz vrtca in osnovne šole v lonjerskih društvenih prostorih od ponedeljka, 20. julija do petka 31. julija (razen sobote in nedelje) od 8. do 13. ure. Ce vas ponudba zanima, pohitite! Za informacije in prijave pokličite Tamaro, tel. št. 910387. MALI OGLASI tel. 040-7786333 DISKOTEKA HIPPO-DROME v Tržiču obvešča, da se ta mesec pričenjajo tečaji latin-sko-ameriških plesov pod vodstvom Vesne in Branka in se nadaljujejo vse poletje na zunanjem plesišču. Vstop je brezplačen od 21. do 22. ure. Inf. tel. 040/299989. NUJNO ISCEM 2-3 mesece starega psička (samca), majhne rasti, mešane pasme, po možnosti na Goriškem. Tel. 0481-522308 v večernih urah. SKLAD MITJA CUK nabira les za kres; tel. št. 212289 od 10. do 13. ure. PODARIMO psičke mešane pasme, srednje rasti. Tel. št. 327044. ČRNA PSIČKA, 2 meseca stara, mešane pasme išče ljubečega gospodarja. Tel. na št. 225218 po 20. uri ISCEM DELO za nego starejše osebe, 24 ur na 24 s 15-dnevno menjavo. Tel. št. 0038667-631229 in 67-31484 od 18. do 20. ure. DOBRO VPELJAN BAR išče natakarico, veščo dela, z znanjem slovenščine. Pisne ponudbe nasloviti na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Bar«. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE išče računovodjo z vsaj dveletno prakso in popolnim obvladanjem računalnika za redno namestitev, začasno pa uradnika/co, ki obvlada izračunavanje plač. Pisne ponudbe pošljite na upravo SSG, Ul. Petronio 4, 34138 Trst. PRODAM staro kamnito posodo. Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2. OSMICO je odprl Albin v Naselju sv. Sergija. PRI MISKOTU na Opčinah, Ul. Peonie 3, smo znova odprli osmi-co. Prijazno ste vabljeni stari in novi prijatelji, ljubitelji domače kapljice. OSMICO sta odprla Olga in Ladi Rebula, Repnic 2. OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18. OSMICO je odprl Ar-mgndo Leghissa v Nabrežini Kamnolomi. Poleg vina nudi tudi svoje pridelke. MEDJE VAS 1 - pri Županovih je osmica. V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Silvana Kocijančič. Pridite, da ga čimprej spijemo! V ZGONIKU št. 71 je odprl osmico Mario Milič. V SLIVNEM sta odprla osmico Andrej in Ivo Kralj. OSMICA je odprta v Dolini na št. 233. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. OSMICO so odprli pri Goljevih, v Samatorci št. 20. OSMICO je odprl Jožko Skerk, Salež 61. PRISPEVKI V počastitev spomina drage mame Valerije daruje Boris z družino 100.000 lir za GOS F. Venturini - Boljunec, Boršt, Pesek, 100.000 lir za RMV - Družina strmega Brega in 100.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Valerije Kuret -Mihalič darujeta Silvana in Vojko Slavec 50.000 lir za COS Fran Venturini. Ob obletnici smrti Ade Cuk darujeta Albina in Rosana Verša 50.000 lir za COS 1. maj 1945 (Zgonik). Namesto cvetja na grob sestrične Alde darujejo Cvetka, Marica in Rinči z družinami 75.000 lir za SD Vesna. V spomin na starše daruje Vanda z Olgo 300.000 lir za Sklad Mitja Cuk. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Mirko Širca Žalostno vest sporočajo žena Danila, sin Ivan, snaha Majda, vnukinja Marta, brata in sestri z družinami in ostalo sorodstvo Pogreb bo danes, v soboto, 13. junija ob 13. uri iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v nabrežinsko cerkev. Nabrežina, Piran, Trst, 13. junija 1998 Zadnji pozdrav dragemu stricu Mirku Nataša Ob boleči izgubi drage mame izreka Eliu in družini občuteno sožalje Livio Tence z družino 13. 6. 1996 13. 6. 1998 Ob drugi obletnici smrti Franka Mesarja se ga z ljubeznijo spominjajo njegovi dragi Trebče, 13. junija 1998 OB SOBOTAH NA OPČINAH TRGOVINE ODPRTE NO-STOP O O BREZPLAČNO PARKIRANJE PRI ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI OO J OO VOLITVE / ZADNJI DAN VOLILNE KAMPANIJE Slovenski kandidati namenili volivcem poziv za preference Slovenski Levi demokrati so se sinoči je potrebno utrditi zavezništvo Oljke, ki odpovedali zaključnemu srečanju z vo- nam edino lahko zagotovi, da»povrne-lilci (objavljamo sliko, ki so jo posneli mo občino občanom«, za volilni poster), zato da so se udeležili Igor Komel, slovenski kandidat iz Go-zaključnega srečanja Levih demokratov rice na listi Levih demokratov za dežel-in Oljke v kinodvorani Vittoria, kjer je ni svet, pa je poudaril, da ima stranka spregovoril vsedržavni tajnik LD Massi- ima stvarne možnosti, da izvoli večje mo EVAlema. število lastnih ljudi v razne svete. Pou- Na zadnjih shodih je slovenska kan- daril je geslo svoje volilne kampanije didatka za občinski svet Nataša Paulin »Slovenci, Italijani in Furlani za skupno poudarila, da se je treba angažirati, da obnovo zgodovinskega duha goriške na Gorica »zadiha drugače«, poleg tega pa pragu izzivov novega tisočletja«. Na Travniku je bilo včeraj zvečer zaključno zborovanje SKP, ki se seveda ne da primerjati s tistim ob prihodu Bertinottija, a je imelo vseeno svoje sporočilne valence. Govorili so kot na večjem shodu Ottavio Romano, Roberto Antonaz in Aldo Rupel. Slednji v slovenščini v dokaz, da prvič ni bilo nekaj izjemnega. Mimoidoče in ostale poslušalce je seznanil s prakso SKP glede narodnostno manjšinskega vprašanja in upošte- vanja več kultur v deželni stvarnosti. Vse polno je izjav o različnih kulturah z običajno sramežljivostjo, da se jih niti ne imenuje, SKP pa različnost postavlja na trg, javno in glasno, ter v svojo volilno propagando. V Gorici je bilo razdeljenih 20.000 dvojezičnih zgibank ne glede na narodnost družinskega poglavarja. Eni pač govorijo in nakazujejo, drugi napravijo. Pogovarjamo se lahko o marsičem, ostajajo pa dejstva. V četrtek zvečer je SSk priredila v prostorih telovadnice SZ Olvmpia zaključni shod, na katerem so spregovorili strankini kandidati in sicer Ivo Jev-nikar za deželni svet in Erika Jazbar ter Božo Tabaj (vidimo ju med udeleženci posveta o manjšinah in reformah, ki je bil isti večer) za občinske volitve. Pred mikrofon je stopil tudi županski kandidat Rupeni in poudaril pomembnost volilne udeležbe in preferenčnih glasov. Sinoči so se omenjeni in kandidati in SSk za rajonske svete v Gorici, srečali na strankinem sedežu, kjer so na zadnjem goriškem srečanju spregovorili o programskih smernicah, ocenili so iztekajočo volilno kampanijo ter povzeli zadnje misli in prizadevanja pred nedeljskimi volitvami. Goriška skupina se je nato napotila na Col, kjer je bilo na programu zaključno deželno zborovanje Slovenske skupnosti, pri katerem 'so sodelovali s svojimi posegi tudi goriški predstavniki. _____VOLITVE / NA SHODU V PODPORO ARIU RUPENIJU 0’Alema za nov zagon Oljki in politiki reform Komel govoril slovensko - Za Oljko tudi Andreatta in La Malta »Nedeljske volitve v vašem mestu, v vaši deželi naj dajo novega zagona Oljki in politiki reform in naj bodo obenem odgovor arogantni desnici, ki dviga glavo, zato da bi Italijo popeljala nazaj v temna leta njene nedavne preteklosti«. Tako je tajnik Levih demokratov Massi-mo D’Alema sinoči ob koncu volilne kampanije Oljke za goriške občinske volitve in LD za deželne volitve pozval volilce v nabito polni dvorani kina Vittoria. D’Alema je menil, da so volilni spodrsljaji alarmni zvonec za Oljko, ki mu je treba toliko bolj prisluhniti zaradi nevarnosti, da bi novi uspehi desnice ne dali Berlusconiju misliti, da bo z rušenjem procesa reform spet prišel na oblast. Mi nameravamo naprej, pravi D’Alema, vendar morata levica in Oljka nasploh preseči prepriljivost in mlačnost ter pospešiti proces prenove države. V nasprotnem primeru se bo na mesto nove Italije, ki si je pridobila ugled v Evropi, vrnila stara Italija podkupnin in oblastnikov, ki jo uteleša vodja opozicije. D’Alema je podprl županskega kandidata Oljke Aria Rupenija, tako kot sta ga dobro uro prej v isti dvorani minister za notanje zadeve iz vrst Ljudske stranke Be-niamino Andreatta in tajnik PRI Giorgio La Malfa. Na tem dvojnem shodu Oljke in LD, kjer je oba dela večera ločevala menjava simbolov in zastav, povezovala pa ga je podpora istemu županskemu kandidatu Ariu Rupeniju, sta spre- govorila še sen. Mitja Volčič (tudi v slovenščini) in poslanec Mario Prestamburgo, ki si je od jutrišnjih volitev zaželel zamenjavo,»saj je Valenti s svojo nesposobnostjo biti župan povzročil mestu že dovolj škode«. Posebej pa gre poudariti poseg slovenskega kandidata LD za deželni svet Igorja Komela, ki je imel priložnost in čast, da je s slovenskim govorom uvedel srečanje z D’Alemo. Komel je podčrtal pomen občinskih in deželnih volitev za odpiranje in sožitje med tu živečimi narodi. Leve demokrate je pozval, naj se dosledno zavzamejo za hitro in zadovoljivo rešitev problema zakonske zaščite Slovencev. Spomnil se je Darka Bratine, čigar lik je dvorana pozdravila z ganjenim aplavzom, nazadnje pa je D’Alemi podaril zapis z verzi Prešernove Zdravice, ki kličejo k bratstvu med narodi. Kako bomo glasovali Volišča za deželne, občinske in rajonske volitve bodo odprta samo jutri od 7. do 22. ure. Vsak volilec potrebuje osebni dokument in volilno potrdilo. Ce ga nima (ker ga ni dobil ali ga je izgubil) ga lahko dobi v volilnem uradu občine, kjer ima bivališče. Občinski uradi bodo v ta namen odprti ves čas glasovanja. Za DEŽELNI SVET (modra glasovnica - glej desno), glasujemo tako, da prečrtamo simbol stranke oziroma liste, ki jo želimo podpreti. V pravokotniku ob simbolu napišemo PREFERENCO kandidatu. Lahko oddamo ENO SAMO preferenco in sicer tako, da na za to določen prostor ob simbolu napišemo PRIIMEK kandidata. Enako glasujemo tudi za RAJONSKE SVETE (roza glasovnica), kjer prav tako prečrtamo simbol liste in oddamo eno preferenco. Za OBČINSKE VOLITVE (oranžna glasovnica - glej spodaj) izbiramo na isti glasovnici župana in občinske svetovalce. To naredimo tako, da prečrtamo ime županskega kandidata in znak liste, za katero želimo glasovati (povezano z izbranim županskim kandidatom ah pa tudi ne). Ob znaku liste izrazimo PREFERENCO enemu od kandidatov za občinski svet, tako da napišemo njegov PRIIMEK. r- vižo m •Jt’ , S j žPil m ■ m ’ 1 mr*1': [ ; k šil) m & f— mm* & *«SČW« *«><>. i.***-,* £S : jggaeV; mzmiM mmmsm % > m fr>r* GORICA / JUBILEJ OBELEŽILI S PRIREDITVIJO V KULTURNEM DOMU 35-letnica delovanja Glasbene matice Priznanje prvemu ravnatelju Silvanu Križmančiču Glasbena in pevska dejavnost v Gorici in Tr^ sbi je zaživela že v letih Pred prvo svetovno voj-®°- Bila je povezana z delovanjem dveh pomembnih institucij, dveh kulturnih domov, trgovskega doma v Goriči in Balkana v Trstu, ^oživljala je v nekem smislu usodo primorskih tmdi, ki so v stoletju, ki Se izteka, doživeli (in Preživeli) marsikaj. Ze Petintrideset let na Goriškem neprekinjeno de-dje Glasbena matica. Nastala je v šolskem letu 1962/63 po prizadevanju 11 z izrednim angaži-ra^jem prof. Silvana ^rižmancica z odprtjem Podružnic v Doberdobu, ovodnjah, Standrežu in teverjanu ter osrednjega Sedeža v Gorici. V treh in Pol desetletjih je odprla okno v vset glasbe veC Qt 7qo mladim, jim po-Jdegala k duhovni in kul-drni rasti, k plemeni-eilju njihovega življenja. Glasba spremlja Clo-Veštvo od nekdaj in želi-1110 si, da bi to plemenito Halogo lahko preko naše dstanove opravljali še olgo, je na Četrtkovi prireditvi v Kulturnem do-0b 35-letnici Glasbe-6 matice na Goriškem poudaril podpredsednik upravnega odbora Ed-mund Košuta. Poudaril je deželno razsežnost Glasbene matice, ki deluje od Milj-skih hribov do Kanalske doline in ki združuje nad tisoč mladih zamejskih Slovencev, se zahvalil za skrb, sodelovanje in pripravljenost gojencev, staršev in učiteljev za premagovanje pogostih in nemajhnih težav in žrtev, zlasti finančnega značaja, in izrekel pričakovanje (in ne upanje), da se bo po 27 letih Čakanja Rim le zganil in razrešil osnovno vprašanje glede nadalj-nega delovanja ustanove v obliki samostojne sekcije tržaškega konservatorija “Tartini”. Kot praznik celotne manjšine je obletnico GM označil ravnatelj glasbene šole Bogdan Kralj ter izrekel besede zahvale in priznanja vsem, ki so in ki še danes sodelujejo in ustvarjajo in "ki so zaverovani v vzgojno moC glasbe”. Proslava 3 5-letnice Glasbene matice na Goriškem pa je bila priložnost, da se njenemu ustanovitelju in prvemu organizatorju ter ravnatelju prof. Silvanu KrižmanCiCu podeli posebno priznanje. Prof. KrižmanCiC je ustanovo vodil od ustanovitve v šolskem letu 1962/63 do upokojitve pred petimi leti. Za proslavo-sreCanje ob 35-letnici Glasbene matice so gojenci pripravili pester spored glasbenih točk. Izvajali so jih gojenci z Goriškega, Tržaškega in podružnic v Spetm in Ukvah ter tudi s tem potrdili deželno razsežnost ustanove. Delovanje in utrip ustanove pa so podrobno prefdsta-vili v posebni publikaciji. GORICA Nekaj navodil v zvezi z volitvami Zdravniška in volilna potrdila Volilni urad na županstvu v Gorici posluje danes neprekinjeno od 9. do 19. ure, jutri pa od 6. do 22. ure. Tu lahko občani, ki še niso prejeli volilnega potrdila ali so ga izgubili, dvignejo potrdilo oziroma duplikat. Osebe, ki zaradi telesnih ali psihičnih težav ne morejo voliti na običajnem volilnem sedežu lahko zaprosijo za izstavo ustreznega zdravniškega potrdila, da lahko glasujejo na volišCu, kjer ni posebnih zaprek. Za izstavitev potrdila naj se obrnejo v urad v Mazzinijevi ulici 7 tel. 592802. Občina bo tudi poskrbela za prevoz oseb, ki imajo težave s premikanjem. Telefonirati je treba na št. 383264. Jutri med 8. in 12. ter 13. in 19. uro bo odprt tudi urad za izdajanje osebnih izkaznic. Ta dokument je potreben ob predstavitvi volilca na volišCu. NOVICE ^ galeriji zvokov in glasov ® jem naslovom bodo gojenci SCGV Emil Komel danes skle-. Vstonastopov, ki so zgovorno prikazali uspešno in raz-1e).ano delo te ustanove. VeCer, ob 20.30 v veliki dvorani KC )ze Bratuž, bodo oblikovali otroški šolski zbor, zbor Ve-)aki iz Doberdoba, instrumentalni solisti in solopevci. sPet tatovi v stanovanju znanci so v četrtek okrog 14. ure vlomili v stanovanje v ^ ^ellijevi ulici 14. V isti hiši pa so poskusili vlomiti tudi v 0 Ko drugo stanovanje. Nepoštenega klienta pa so imeli v tr-0v^n Euforia na Travniku. Mijevi potrdili kazen Zlvno porotno sodišče v Trstu je potrdilo prvostopenjsko °dbo na šest let in štiri mesece zapora za 72-letno Anto-■j, 6ullii ki je januarja pred dvema letoma umorila moža gj^Hdana Pontremolesija. Izvedenec je potrdil, da je bila 'Hjeva med dejanjem povsem prisebna. ^Pries pogreb Bruna Devetaka Zaf68 k01^0 na Vrhu pokopali 26-letnega Bruna Devetaka. živ]11 . red b° ob 9.45 v cerkvi na Vrhu. Devetak je izgubil c^Hje v prometni nesreči, v Četrtek zjutraj. RAZSTAVE / NOVE POBUDE POKRAJINSKE UPRAVE Odprta pinakoteka na gradu Od julija tri razstave sodobne umetnosti na Goriškem Na Pokrajini so se vendarle odločili odpreti javnosti bogato zbirko likovnih del v njeni lasti. Od jutri dalje bo del zbirke ponovno na ogled obiskovalcem Pokrajinskih muzejev na gradu. Zaradi omejene razpoložljivosti prostorov obsega razstava le izbor iz sicer bogate zbirke v lasti pokrajinskih muzejev. Tako bodo v štirih dvoranah namestili slike najbolj znanih avtorjev osemnajstega in devetnajstega stoletja (med temi so tudi Tominčeve), v pritličju palaCe Tasso pa izbor slik sodobnejših avtorjev. Vrata odpira tudi galerija Luiša Spazzapana v Gradišču, kjer so razstavljena dela sodobnejših slikarjev (od leta 1950 dalje), med njimi dela Zorana Mušica, Afra in nekaterih drugih znanih likovnikov in kjer bo od 23. julija do 27. septembra odprta razstava iz ciklusa "Sodobna umetnost 98”, ki se bo sicer odvijala na treh različnih mestih: poleg GradišCa še v Štanjelu in v na novo pridobljenih prostorih palače Alvarez (nekdanja bolnišnica Usmiljenih bratov). V GradišCu bodo predstavljeni ustvarjalci zadnje generacije, v Štanjelu ustvarjalci rojeni med dvema vojnama (poklon Spacalu). Pri uresničevanju te pobude bodo sodelovali likovniki in umetnostni kritiki s celotnega goriškega prostora, tudi iz sosednje Nove Gorice. Od 24. julija do 20. septembra bodo v prostorih palaCe Morassi postavili tematsko razstavo o poročnih oblekah (in poroki nasploh) v devetnajstem stoletju. V jeseni, predvidoma septembra, napovedujejo odprtje velike razstave risb goriškega slikarja judovskega rodu Vitto-ria Bolaffia. Nove pobude pokrajinske uprave je na včerajšnjem srečanju predstavila odbornica Maria Masau Dan. KINO GORICA VITTORIA 1 17.50-20.10-22.30 »II grande Le-bowski«. Jeff Bridges in Ste-ve Buscemi. VITTORIA 3 17.45-20.00-22.20 »La vita e bel-la«. Rež. in igra Roberto Benigni. CORSO 17.15-19.45-22.00 »L’angolo rosso«. g IZLETI SPDG priredi jutri, 14. t.m. izlet na Mali Karman (M.Quarnan) nad Gemono (Huminom). Odhod ob 7.30 (da se omogoči že zjutraj udeležba na volitvah) s parkirnega prostora pred RdeCo hišo, prevoz z lastnimi sredstvi. Skupne hoje bo približno štiri ure. PRIREDITVE ČLANI OTROŠKEGA ZBORA OTON ZUPANČIČ vabijo na zaključni nastop, ki bo v nedeljo, 14. t.m., ob 20. uri v domu Andreja Budala v Standrežu. Na vrtu SINAGOGE v Ascolijevi ulici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Marie Elisabette Loricchio »La terrazza dei ricordi«. Predstavitev pripravlja združenje Prijateljev Izraela v sodelovanju z založbo La Laguna. OTROŠKI IN MLADINSKI ZBOR VRH SV. MIHAELA ter SCGV E. Komel vabita v ponedeljek, 15. junija, ob 20. uri na glasbeni in pevski poklon ob koncu sezone. Prireditev bo v SKC Danica na Vrhu. H OBVESTILA KRUT prireja desetdnevno letovanje v Zabnicah od 15. do 25. julija in desetdnevno bivanje in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 20. do 30. avgusta. Informacije in prijave pri g. Anafnariji tel. (0481) 531644. GORIŠKI SEDEŽ SSO obvešča, da bo od ponedeljka 15. junija do 4. septembra odprt vsak dan, razen sobote od 9. do 12. ure. Od 17. do 21. avgusta bo zaprt zaradi dopusta. OBČINA SOVODNJE prireja ob občinskem prazniku tradicionalno razstavo vin in 1. tekmovanje v pripravi domačega kruha. Odprtje obeh razstav bo v soboto, 20. junija. KNJIŽNICA D. FEIGEL bo od 15. junija do 11. septembra poslovala od 9. do 13. ure, razen sobote. Knjižnica bo zaradi dopusta zaprta od 27. julija do 28. avgusta. E3 ČESTITKE Ob današnjem pomembnem in tako pričakovanem življenjskem koraku želijo KATJI in FABIOTU vso sreCo mama, tata, nona, Alenka in Marko. Danes 13. junija slavi Viktorija Cotič 90. rojstni dan. Se mnogo zdravja in zadovoljstva ji iz srca želijo hčeri Marija in Mila, sinova Ar-naldo in Marino z družinami ter vsi vnuki in pravnuki. M LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - CENTRALE, Trg republike 16, tel. 410341. POGREBI Danes: 8.30, Bruno Devetak iz Torviscose v cerkev (9.45) in na pokopališče na Vrhu; 9.45, Paola Florenin vd. Cotič iz Vidma v cerkev (11.00) in na pokopališče v Gabrjah; 13.15, Luigi Deluisa iz splošne bolnice v loannis. t Zapustila nas je naša draga Paola Florenin vd. Cotič v 72. letu starosti Žalostno vest sporočajo hčerke in sin ter drugi sorodniki. Pogreb bo danes, 13. junija, ob 9.45 iz mrliške veže glavne bolnišnice v Vidmu in ob 11. uri v cerkvi v Gabrjah. Topla zahvala vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njen spomin. Gabrje, 13. junija 1998 (Pogrebno podjetje Preschern) Člani Združenja »Darko Bratina« izrekajo občuteno sožalje Ivanu in drugim sorodnikom ob smrti drage Milke. Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica sočustvuje s svojim odbornikom g. Ivanom Bratino ob smrti mame Milke in izreka globoko sožalje. Ob prerani izgubi našega prijatelja Brunota, izrekamo mami Almi, bratu Pavelju in drugim sorodnikom iskreno sožalje. KD Danica U Corolla dima, samo pri nas s klima napravo in 10.000.000 lir brezobrestnega posojila. Vsota 10.000.000 lir Blevilo mesecev 12 Obrok 833.333 lir Ian 0,00% LIaeg 3,81% ‘ preiskave 200.000 lir. V primeru odobritve družbe Toyotafin. m junija Zastopnik za gorico in pokrajino ter spodnjo Furlanijo AlitOCral i Gorica, ul. lil. armata 180, tel. 21721 - Tržič, ul. Boito 18, tel. 412880 <$> TOVOTA <5^- FRAJNCB9S . 10 Sobota, 13. junija 1998 SP V NOGOMETU SKUPINA C / PROTI JUŽNI AFRIKI Odličen krstni nastop Zidanove Francije Francija - Južna Afrika 3:0 (1:0) STRELCI: Dugarry v 34. min.; Issa v 33. min. d.p.; Henry v 47. min. d.p. FRANCIJA: Barthez, Blanc, Desailly, Lizarazu, Thuram, Deschamps, Djorkaeff (36' dp Treze-guet), Petit (29' dp Bo-ghossian), Zidane, Herny, Guivarc'h (261 Dugarry). JUŽNA AFRIKA: Vonk, Fish, Issa, Jackson, Nyathi, Radebe, Mo-shoeu, Fortune, Augusti-ne (11 1 dp Mkhalele), Masinga, McCarthy (421 dp Bartlett). SODNIK: M. Rezende De Freitas (Brazilija). KOTI 6:1 za Francijo. GLEDALCEV: 60.000. RUZMENI KARTONI: Petit, Jackson in Zidane. MARSEILLE - Francija je uspešno startala na »svojem svetovnem prvenstvu«. Sinoči je zanesljivo in visoko premagala Južno Afriko, ki pa ji je v prvem polčasu nudila še kar močan odpor. V nadaljevanju pa je prišla na dan boljša organiziranost in tehnična pri-pralvjenost domačinov, pri katerih je bil Zidane še posebno uspešen. Proti koncu srečanja se je razigral hitri in iznajdljivi Henry ter za Južnoafričane ni bilo več rešitve. Zmaga Francozov (na sliki njihovo veselje po golu) je bila povsem zaslužena in Zidane in soigralci so včeraj dokazali, da upravičeno merijo na osvojitev naslova svetovnega prvaka. NAJBOUŠI STRELCI 2 gola: Salas (Čile); 1 gol: R. Baggio (Italija), Cesar Sampaio (Brazilija), Collins (Škotska,) Dugarry (Francija), Eg-gen (Norveška), Hadda (Maroko), Hadji (Maroko), Njanka (Kamerun), Pol ste r (Avstrija), Rieper (Danska), Vieri (Italija). SKUPINA C / PROTI SAUDSKI ARABIJI Danska le tesno Saudska Arabija -Danska 0:1 (0:1) STRELEC: Rieper v 69. min. SAUDSKA ARABIJA: Al Deayea, Al Jahni, Al Khi laiwi, Zubromavvi, Sulimani, Amin (34' dp Saleh), Ovvairan (34' dp Al Dosari), Al Muvvalid, Al Ovvairan, Al Shahra-ni, Al Jaber (38' dp Al Thyniyan). DANSKA: Schmeichel, Rieper, Hogh, Colding, Schjonberg, Helveg, VVieghorst (21' dp Niel-sen), Jorgensen (29' dp Frandsen), M. Laudrup, B. Laudrup (38' dp Heintze), Sand. SODNIK: Castrihi (Argentina). KOTI 8:4 za Dansko. GLEDALCEV: 38.140. RUMENI KARTONI: Al Muvvalid, VVie-ghprst, Rieper in Niel-sen. LENS - Danska je uspešno začela svojo pot na tem svetovnem prvenstvu. Danci so povsem zasluženo premagali Arabce. Morali pa so se pošteno potruditi, preden so strli odpor trdoživih Arabcev, ki so bili bivšim evropskim prvakom fizično povsem enakovredni. Danci pa so bili tehnično in taktično gotovo boljši. Že v prvem polčasu so imeli Laudrup in soigralci terensko premoč in tudi številne priložnosti za zadetek. Danci pa so bili pri streljanju na gol neprisebni, večk- rat pa je Arabce iz zagate rešil vratar Al Deayea. Tudi Arabci so imeli v prvem polčasu nekaj priložnosti za gol, a Schmeichjel je bil vedno na mestu. V drugem polčasu so Danci še odločneje prejeli pobudo v svoje roke in po številnih napadih tudi dosegli gol v 24. min. z Riperjem, ki je z glavo poslal usnje v mrežo. Sledila je reakcija Arabcev, ki so nekajkrat ogrozili danska vrata. Njihovi napadi pa so bili dokaj neorganizirani, tako da so Danci sorazmerno brez težav ohranili tesno vodstvo do konca tekme. Danci se veselijo po golu. TOTO FRANC€u PD RAI NIZOZEMSKA BELGIJA 1 :1 2 : 1 ŠPANIJA NIGERIJA 2:0 4:0 JUŽNA KOREJA MEHIKA 1 :1 0 :1 DNEVNI IZIDI 1 3 SKUPNO 1 4 Vsaka redakcija mora napov gem polčasu. Za pravilno nap napovedovalec 1 točko, za to točke. Seštevek teh točk bom lestvici. edati izid te oved zmago čno napove o vsak dan f kme po dru-valca prejme dan izid pa 3 irišteli skupni SKUPINA DOSEDANJA IZIDA Brazilija - Škotska 2:1, Maroko - Norveška 2:2. LESTVICA Brazilija 1 1 0 0 2:1 3 Maroko 1 0 1 0 22 1 Norveška 1 0 1 0 2:2 1 Škotska 1 0 0 1 1:2 0 PREOSTALI SPORED 16.6 Škotska - Norveška (17.30), Brazilija - Maroko (21.00), 23.6 Škotska - Maroko (21.00), Brazilija - Norveška (21.00) DOSEDANJA IZIDA Italija - Čile 2:2, Kamerun - Avstrija 1:1. LESTVICA Čile 1 0 1 0 2:2 1 Italija 1 0 1 0 22 Kamerun 1 0 10 1:1 Avstrija. 1 0 10 1:1 1 PREOSTALI SPORED 17.6 Čile-Avstrija (17.30), Italija-Kamerun (21.00), 23.6 Italija - Avstrija (16.00), Čile-Kamerun (16.00).. VČERAJ Savdska Arabija - Danska 0:1, Francija -Južnoafriška republika 3:0. LESTVICA Francija 1 1 0 0 3:0 3 Danska 1 1 0 0 1:0 3 Savdska Arab. 1 0 0 1 0:1 0 JAR 10 0 1 0:3 0 PREOSTALI SPORED 18.6 JAR - Danska (17.30), Francija - Savdska Arabija (21.00), 24.6 Francija - Danska (16.00), JAR.-Savdska Arabija (16.00). VČERAJ Paragvaj - Bolgarija 0:0 Bolgarija Paragvaj Nigerija Španija LESTVICA 1 0 1 0 0:0 1 1 0 1 0 0:0 1 0 0 0 0 0:0 0 " 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED 13.6 Španija-Nigerija (14.30). 19.6 Nige; rija - Bolgarija (17.30), Španija - Paragvaj (21.00), 24.6 Španija - Bolgarija (21.00), DANES 13.6 Južna Koreja - Mehika (17.30), Nizozemska-Belgija (21.00). LESTVICA Belgija 0 0 0 0 0:0 0 Južna Koreja 0 0 0 0 0:0 0 Mehika 0 0 0 0 0:0 0 Nizozemska 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED 20.6 Belgija - Mehika (14.30), Nizozemska - J. Koreja (21.00), 25.6 Nizozemska -Mehika (16.00), Belgija-J. Koreja (16.00). 1. KOLO 14.6 Jugoslavija - Iran (14.30), 15.6 Nemčija-ZDA (21.00). LESTVICA Iran 0 0 0 0 0:0 0 Jugoslavija 0 0 0 0 0:0 0 Nemčija 0 0 0 0 0:0 0 ZDA 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED 21.6 Nemčija - Jugoslavija (17.30), ZDA -Iran (21.00), 25.6 Nemčija - Iran (21.00), ZDA-Jugoslavija (21.00). MMinaii 1. KOLO 15.6 Anglija - Tunizija (14.30), Romunija -Kolumbija (17.30). Anglija Kolumbija Romunija Tunizija LESTVICA 0 0 0 0 0:0 0 0 0 0 0:0 0 0 0 0 0 0 0 0 0:0 0:0 PREOSTALI SPORED 22.6 Kolumbija - Tunizija (17.30), Romunija - Anglija (21.00), 26.6 Romunija - Tunizija (21.00), Kolumbija - Anglija (21.00). DMtiilnl' 1. KOLO 14.6 Argentina - Japonska (17.30), Jamajka-Hrvaška (21.00). LESTVICA Argentina 0 0 0 0 0:0 Hrvaška 0 0 0 0 0:0 0 Jamajka 0 0 0 0 0:0 “ Japonska 0 0 0 0 0:0 0 PREOSTALI SPORED 20.6 Japonska- Hrvaška (17.30), 21.6 Argentina - Jamajka (14.30), 26.6 Argentina - Hrvaška (16.00), Japonska - Jamajka (16.00), PREOSTALI SPORED Osmina finala: 27.6.: 1. tekma 1 .B - 2.A (16.30), 2. tekma 1 .A - 2.B (21.00); 28.6.:- 3. tekma 1 .C - 2.D (16.30), 4. tekma 1.D-2.C (21.00); 29.6.: 5. tekma 1 .F - 2.E (16.30), 6. tekma 1 .E - 2.F (21.00); 30.6.: 7. tekma 1 .G - 2.H (16.30); 8. tekma 1 .H - 2.G (21.00). Četrtfinale: 3.6,- Kval. 2 - kval 4 (21.00); kval 1. - kval 3 (16.30); 4.6.- kval 6 - kval 8 (16.30); kval 5 - kval 7 (21.00). Polfinale: 7.6. kval 2/4 - kval 6/8 (21.00) in kval 1/3 - ^ 5/7(21.00). Za 3. mesto: 11.6. ob 21.00. Za 1. mesto: 12.6. ob 21.00. SKUPINA D / PARAGVAJ - BOLGARIJA BREZ GOLA Južnoameričani zapustili boljši vtis Vratar Chilavert bi skoraj dosegel zadetek - Nankov prvi izključeni igralec prvenstva Paragvaj - Bolgarija 0:0 PARAGVAJ: Chilavert, Ayala, Gamarra, Sarabia, Acuna, Benitez, Enciso, Morales (od 43. Caniza), Paredes, Campos (od 84. Vegros), Cardozo (od 60. Ramirez). BOLGARIJA: Zdravkov, Kišišev, Jordanov, Ivanov, Petkov, Nankov, llijev (od 78. Borimirov), Jankov, Balakov, Penev (od 69. Kostadinov), Stojčkov. SODNIK: Abdul Rahman Al Zeid (Saudska Arabija). Koti: 7:6 za Bolgairjo; gledalcev: 33.000. Rdeči karton: Nankov (dvojni opomin) v 89. minuti. Rumeni kartoni: Benitez pri Paragvaju, Stojčkov, Nankov, Ivanov pri Bolgariji. Peta tekma na svetovnem prvenstvu in že četrti neodločen izid, le da tokrat brez zadetkov. Bolgari, ki so se pred štirimi leti v ZDA uvrstili v polfinale in so v Francijo prišli s skoraj celotnim ogrodjem tiste ekipe, so razočarali s prikazano igro, tako da bodo morali do naslednjih dveh tekem (proti Nigeriji in Španiji) marsikaj popraviti. Na drugi strani so Paragvajci zapustili soliden vtis, ki pa bi bil lahko še ugodnejši, če bi v zaključku srečanja izkoristili utrujenost bolgarskih veteranov in iz enega od številnih protinapadov zadeli mrežo. Prvi so zapretili Bolgari, toda strel Balakova v 3. minuti je zletel mimo gola, poskus Stojčkova proti koncu polčasa pa je zaustavila vratnica. Južnoameričani so najlepšo priložnost zapravili v 40. minuti, ko se je Cardozo znašel sam pred vratarjem Zdravkom, strel s kakih 15 metrov pa je za las zgrešil cilj. V nadaljevanju so imeli več od igre Paravgajci, a prva priložnost se je ponudila Bolgarom. Stojčkov je lepo zaposlil Peneva, ki pa je s sedmih metrov streljal visoko preko gola. Paragvajci, ki so se na SP le enkrat uvrstili v 2. krog, so imeli največ možnosti za zadetek, ko je vratar in kapetan Chilavert izvedel prosti strel s približno 25 metrov in ko je 10 minut pred koncem Benitez poskusil z "lob" udarcem premagati Zdravkova. Dvoboj Campos - Petkov Politične sence v F skupini med ZDA, Iranom in ZRJ Šport in politika! Ta dva pojma ne gresta skupaj. Bolje povedano: ne bi smela iti. V resnici pa so stvari drugačne. Spomnimo se samo olimpijskih iger v preteklosti, ko so bile včasih pravi poligon za manifestiranje takih ali drugačnih političnih opcij. In končn že tudi sama izpeljava tega ali onega svetovnega prvenstva ali druge pomembne manifestacije ustvarja državi ugled in torej veča tudi njen politični prestiž. Politični! Pa tudi že sami športni dosežki so pogosto državna stvar. Spomnimo se le vzhodnonemških športnikov (pa tudi drugih), ki so jih«filali« z dopingom, da bi ob športnih prinašali svoji državi tudi politične točke. Francoozi so se - kot organizatorji svetovnega nogometnega prvenstva -zelo trudili, da bi na tej manifestaciji ne prišlo do političnih implikacij, toda kljub dobrim namenom se nekaterim le niso mogli izogniti. Za to je pskrbel že žreb, ko so sestavljali posamezne skupine, ki se zdaj v Parizu in okolici potegujejo za napredovanje. Pri tem mislimo predvsem na F skupino. Četverico enajsteric v tej skupini namreč sestavljajo Iran, Združene države Amerike, Jugoslavija in Nemčija. Že površnemu opazovalcu ne more uiti, da vladajo zunaj Francije med temi državami vse prej kot »športni»odnosi. Tu je v ospredju zlasti •"elacija med Iranom in ZDA, saj je znano, da v običajnem iranskem političnem žargonu uporabljajo za Američane le naziv »veliki satan«, kar že samo pove marsikaj, če ne vse. Glede na svoje protimi-loševičevske ukrepe ne morejo ZDA računati na izrazito priljubljenost nit' pri Jugoslovanih. Ti spet posebno prijazno ne gledajo niti Nemcev, k| se zaradi Kosova oglašajo s hudirn' grožnjami proti balkanski federacij1; In končno ni »bratskih« čustev nit' med Iranci in Jugoslovani, glede na postopke, ki so jih slednji uporabljal' proti muslimanom v Bosni. Skratka, če odštejemo odnose med-ZDA in Nemčijo je ves ostal' tekmovalni križ-kraž v tej skup'nl politično poudarjeno konflikten. Za to lahko le upamo, da bodo izjav6 ameriškega trenerja Steva Sampsona, Iranca Jalala Talebija (ki je tik Pre ^ prvenstvom zamenjal Hrvata lvica in predsednika jugoslovanske federa cije Miljana Miljaniča (od 22 njeg® vih reprezentantov jih 21 igra v tu) ni), da so prišli v Francijo igrati n0 gomet, ne pa politizirati, res obveu le. Fii/vMce^e SP V NOGOMETU Sobota, 13. junija 1998 11 ITALIJA / PO TEKMI S ČILOM Kritike in dvomi se stopnjujejo Zvezna vrsta ni sposobna vsiliti svoje igre nasprotnikom - Dualizem Baggio-Del Piero SENLIS - Evforija, ki je zajela italijanski tabor po srečnem koncu dvoboja s Čilom, res ni na mestu. Italija je razočarala, zato je težko verjeti Maldinijevim besedam, da bi si zaslužila zmago. Dejstvo je, da je južnoa-rneriško moštvo razgalilo veliko šibkost italijanske zvezne vrste, ki je v težave spravila še lastno obrambo. Maldinija je 2 dobrim nastopom rešil Roberto Baggio, ki pa mu je Pravzaprav naredil medvedjo uslugo, saj selektorja čaka zdaj »neskončna zgodba« o dualizmu med Baggiom in Del Pierom, čigar položaj v začetni enajsterici ni več trden, zaradi česar se Pojavljajo zahteve, naj bi Proti Kamerunu igrala istočasno oba. Maldini se še naprej lahko sklicuje na neoptimalno formo svojih igralcev. Zato še ni bil deležen frontalnih napadov, toda kritike in dvomi se stopnjujejo. Vse bolj mu očitajo, da je sicer izbral prave igralce, a da je v reprezentanco vnesel preživele sheme, ki jih v italijanskem prvenstvu ne uporablja več skoraj nihče. Costacurta ni vajen igrati libera, Cannavaro in blesta s težavo sledita nasprotnikom po celem igrišču. Dino Baggio igra le še kot dodatni branilec, Albertini je da-leč od prave forme, Di Mat-te° je le bleda senca do lani dinamičnega igralca. Zamenjava Di Livia s Chieso pa ie za mnoge pomenila znak P°Polne improvizacije. Kaj pa ukrepi? Bergomi li-bnro, Costacurta branilec, Di magio namesto Di Mattea, j^oriero namesto Di Livia. j9ko večina komentatorjev. N Pa bo naredil Maldini, je se skrivnost. Na sliki: Salas, »strah in trepet« za Italijo. PRAKTIČEN PREDLOG Prazne ulice in TV Med prenosi prijetna vožnja po cestah V Četrtek popoldne, okoli 17.30 sem moral iz delavnih razlogov v mesto. Ubral sem isto cesto kot v drugih dneh, ko hoCem priti v mesto. Tokrat pa se je zgodilo nekaj Čudnega. V mesto sem prišel res hitro. Na cesti paC ni bilo nobenega prometa in na sreCo tudi ne policije, ki me je pred nekaj tedni slikala in mi dala čedno globo. Kaj se je dogajalo tisti četrtek popoldne? Na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji je igrala Italija. Bil je to krstni nastop varovancev Tržačana Maldinija in je po vsej Italiji, seveda, vladalo veliko pričakovanje saj je konec koncev svetovno prvenstvo le vsaka štiri leta. Torej vsi Italijani, vsi Tržačani in ljubitelji nogometa so bili pred televizijskimi ekrani ali pred velikimi ekrani, kot na primer na glavnem trgu v Trstu. V vseh trgovinah ali barih je bilo slišati tudi radijski prenos tekme. V nekaterih bolj organiziranih lokalih je bila seveda televizija in tako se je lahko Človek sprehajal po mestu in poslušal tekmo. Kot sem že omenil, promet je bil zares skromen in tudi ko sem se vračal domov sem prevozil pot v zelo kratkem Času. Kaj bi lahko po vsem tem sklepali? Župani raznih večjih mest, ki imajo težave s prometom, bi morali zaprositi mednarodno nogometno federacijo naj organizira bolj pogosto svetovno prvenstvo ali pa bi morali zaprositi, da igra državna reprezentanca vsak teden. Bolje če sredi tedna v jutranjih urah. Žal, s tem se pa ne bi strinjali trgovci, ki so videli v tistih urah zares malo kupcev. A tako so vsaj lahko v miru sedili tekmi. (E. B.) SKUPINA E / TULIPANI PROTI BELGIJI Rizična tekma za varnostnike, favorit pa je Nizozemska Korejci proti Mehiki upajo no prvo zmago Četrti dan SP bo na sporedu tudi sosedski derbi med Belgijo in Nizozemsko. Tekma skupine E bo na sporedu ob 21. uri na stadionu St. Denis, nanjo pa se skrbno pripravljajo tudi varnostni organi, saj naj bi bila ena izmed najbolj rizičnih v predtekmovanju. Na stadionu in okoliških ulicah bo delovalo 1700 policistov in 1000 varnostnikov. Pomagali jim bodo tudi kolegi iz Belgije in Nizozemske. Med drugim so organizatorji z ločenimi potmi navijačev obeh reprezentanc na stadion preprečili, da bi si sosedje, ki slovijo po precej sovražnih odnosih, skočili v lase že pred tekmo. Na igrišču naj ne bi bilo tako zelo napeto, v vlogi prepričljivih favoritov so Nizozemci. Trener Guus Hiddink se še ni odločil, ali bo v startno enajsterico postavil Franka de Boera. Če ga bo pustil na klopi, bo najverjetneje nastopil VVinston Bogarde. Tudi nastop Dennisa Bergkampa ni zanesljiv, Fliddink se bolj nagiba k napadalnemu paru Kluivert-Roland de Boer. Pri Belgijcih je še vprašljiv nastop Gorana Vidoviča, kot kaže, pa bo tekmo na klopi za rezerve začel tudi največji zvezdnik belgijske reprezentance Enzo Scifo. Trener Georges Leekens se zaveda, kakšno je razmerje moči, komentiral pa ga je takole: »V tej tekmi bomo mi z dizlom tekmovali proti dirkalniku formule 1.« V drugi tekmi te skupine se bosta srečali južna Koreja in Mehika. Korejci upajo na prvo zmago na svetovnih prvenstvih, njihova naloga pa bo otežena, saj sta igralca z evropskimi izkušnjami, Sung-Jong Čoi in Sun-Hong Hvang poškodovana. Mehičani prav tako upajo na uspešen začetek SP, veliko pa naj bi jim pri tem pomagal vratar Jorge Campos. Trener Manuel Lapuente je po dolgem oklevanju vratarski dres prepustil Camposu in na klop poslal Osvvalda Sancheza, čeprav so bili mnogi opazovalci mnenja, da bi kontroverzni vratar v papagajsko pisanih oblačilih Mehičanom bolj koristil kot napadalec. Na sliki: Varnostniki bodo morali biti na tekmi med Belgijo in Nizozemsko bolj pozorni SKUPINA D Španci bojeviti Nigerija okrnjena Ococha in Amokachi KO Nadvse zanimiva bo tekma skupine D med Nigerijo in Španijo. Španci pred prvo tekmo ne razmišljajo o ničemer drugem kot o zmagi. Trije ofenzivni igralci sredine igrišča -Enripue, Ki ko in Raul -ter napadalec Alfonso naj bi poskrbeli za prve tri španske točke na SP. V vratih bo po ozdravljeni poškodbi spet stal »večni« Zubi-zarreta. Trener Javier Clemente je silno samozavesten: »Naše moštvo je močno kot še nikoli in lahko premaga vsakogar.« Iz Španije bo v Nantes poletelo kar 12 čarterskih letal s španskimi navijači. Toda tudi Nigerijci niso prišli na SP le na tri tekme. Trener Bora Milutinovič pa ne more računati na Jay-Jaya Okocho, ki je zaradi nediscipline izpadel iz reprezentance, zaradi poškodbe pa bo manjkal Daniel Amokachi. V napadu bosta tako delovala Kanu in Ipkeba. Španija - Nigerija (14.30) ŠPANIJA: 1 Zubizarreta, 15 AguMera, 4 Alkorta, 20 Nadal, 12 Sergi, 18 Amor, 6 Hierro, 21 Luis Enri-que, 19 Kiko, 10 Raul, 11 Alfonso. NIGERIJA: 1 Rufai, 21 Oparaku, 5 Okechukvvu, 6 West, 3 Babayaro, 7 Finidi, 15 Oliseh, 10 Okocha, 11 Laval, 4 Kanu, 20 Ikpeba. SODNIK: Baharmast (ZDA). TV PRENOS: RAI 1,TMC. - Južna Koreja -Mehika (17.30) JUŽNA KOREJA: 1 Kim Byung, 13 Kirn Tae Vounh, 20 Hong Myung Bo, 6 Yoo Sang Chul, 5 Lee Min Sung, 8 Noh Jung Yon, 17 Ha Seok Ju, 15 Lee San Yoon, 7 Kim Do Keun, 14 Ko Yong Soo, 9 Kim Do Keun. MEHIKA: 22 Perez (1 Campos), 19 Luna, 2 Suarez, 5 Davino, 13 Pardo 8 Garcia Aspe, 7 Ramirez, 14 Lara, 20 Ordiales, 15 Hernandez, 11 Blanco. SODNIK: Giinter Benko (Avstrija). SODNIK: Benko (Avt) TV PRENOS: RAI 2 , TMC Nizozemska -Belgija (21.00) NIZOZEMSKA: 1 Van der Sar, 2 Reizi-ger (20 VVinter), 3 Stam, 4 Frank de Boer (15 Bogarde), 5 Numan, 7 Ronald de Boer, 11 Cocu, 10 Seedorf, 14 Overmars, 9 Kluivert, 21 Hasselbaink. BELGIJA: 1 De VVilde, 2 Crasson, 3 Staelens, 1 7 Verstraeten, 5 Borkel-mans, 6 Van der El st, 15 element, 7 VVilmots, 21 Boffin, 8 Oliveira, 10 Ni-lis. SODNIK: Collina (Italija) TV PRENOS: RAI 1 , TMC IT^ISKRE - ISKRE - ISKRE - RAI BOLJŠI OD TV MONTECARLA - Tekmo s Či-^0rn si je v Italiji po državni televizijski mreži raiuno °gledalo nekaj manj kot 17 milijonov ljudi D 6.900.000). To je 81, 18% vseh TV gledalcev med 17.30 in 19.15., kar se približuje rekordu s tretje tek-H"16 prejšnjega SP v ZDA leta 1994 med Italijo in Mehiko. Isto tekmo si je po TV Montecarlo ogledalo ®07.000 gledalcev. Biscardijev »II processo«, kljub s,alnemu iskanju polemičnih osti, ni kdove kako pri-tegnil ljubiteljev nogometa. Njegovo včerajšnjo od-daio si je ogledalo 741.000 ljudi (ob 19.30; 3, 41%) °ziroma 635.000 (ob 23.00; 6, 79%). TALISMAN ZA RONALDA - Uhan v brazilskih na-c:'orialnih barvah, rumen, moder in zelen, naj bi Ro-na*du pomagal postati najboljši nogometaš na le-tošnjem SP. Ronaldu je talismana poslala 21 -letna oboževalka, ki upa, da ga bo nogometaš nosil in da bo tudi deloval. NORVEŠKI PAPPARAZZI - Norveški fotografi so bi-1 Prvi "papparazzi" na SP v Franciji. Ker je norveški trener Egil Olsen prepovedal ogled treninga na stadionu Saint Andre des Aux, so fotografi časnika Dagbla-. et enostavno najeli helikopter in napravili posnetke z zraka. Po intervenciji vodstva norveške reprezen-tance je policija helikopter prisilila, da je pristal. vANDE VVALLE KOT FIGARO - Belgijski reprezentančni vratar Vande VValle je v reprezentanci prevzel 0g° "Figara". Šestindvajsetletni vratar je prikrojil fri-zure Marcu VVilmotsu, Dannyju Boffinu in Enzu Scifu. aPadalec Luis Oliveira, ki je prav tako moral pod je uspel rešiti nekaj daljših pramenov. INTERVJU / KARIN VITEZ O POŠKODBAH Ženskam naj ne bi prepovedali prav nobene športne panoge Matura je za vsakega dijaka pomemben mejnik. Z njo se konča neko študijsko obdobje in mladi izobraženec se mora odločiti ali za nadaljevanje študijev ali za poklicno usmeritev. Tisti, ki izberejo dodatno izobraževanje pogosto niso pred lahko nalogo, saj se je treba odločiti ne le za novo študijsko smer, ampak tudi za kraj osvajanja novega znanja. Med tistimi, ki teh dilem po uspešno opravljenem zrelostnem izpitu na tržaškem liceju »F.Prešeren« skorajda niso imeli je bila gotovo tudi znana slovenska zamejska športnica, ki je svoj prosti čas posvečala odbojki, Karin Vitez. Odločila se je za fizioterapijo. In za Ljubljano. Tam je študije dokončala in v Ljubljani tudi - ostala. Kaj vas je vzpodbudilo, da ste se odločili za to študijsko smer? »Najbolj so me vzpodbudile posledice mojega športnega udejstvovanja. Kot mnoge tekmovalce so tudi mene večkrat pestile razne poškodbe. Za odpravo nekaterih so me napotili k fizioterapevtu. Tako sem se v prvi osebi seznanila s to zdravstveno vejo in kmalu je zazo-rela v meni odločitev, da bo to tudi moj življenjski poklic.« Diplomirali ste že pred štirimi leti in torej imate že nekaj poklicnih izkušenj. Nam lahko poveste, kakšen je odstotek športnikov, ki potrebujejo vašo pomoč? »S temi statističnimi podatki ne razpolagam, po občutku pa lahko rečem, da jih je približno polovica, ostali pa prihajajo z drugih področij.« In katere poškodbe so bile v vaši dosedanji praksi najpogostejše? »Tudi ti podatki so zgolj približni. Gotovo pa prihaja po pomoč največ tistih, ki imajo okvare hrbtenice, sledijo pa kolena, gležnji, ramena in drugo.« Je tudi v športu nekaterih poškodb več kot drugih? »To je pa zelo odvisno od športne zvrsti. V določenem športu je pogosto več takih poškodb, kakršnih v drugem sploh ni. In obratno.« V spremstvu športnih ekip - vsaj boljših - je pogosto poleg trenerja tudi maser, pa tudi zdravnik. Ima svoje mesto tam tudi fizioterapevt? »Ker poznam na tem področju nekoliko bolje stanje le v Sloveniji lahko rečem, da v tej republiki boljše ekipe vsekakor vključujejo tudi fizioterapevta v spremljevalno skupino. Slabše ekipe - tudi tu pač odloča denar - pa se poslužujejo v primeru poškodb športnega medicinskega in rehabilitacijskega centra.« Kateri šport'proizvaja'največ poškodb? »Doslej sem imela med pacienti največ košarkarjev, pa tudi precej rokometašev.* So ženske bolj podvržene tem poškodbam kot moški? »Natančne statistike o tem nisem vodila, menim pa da jih je pri obeh spolih približno enako.« Vprašanje ženski, športnici in zdravstveni delavki: ženski nogomet...? «Sama tega športa ne bi izbrala za svoje udejstvovanje, toda če ženske želijo gojiti nogomet, naj ga pač igrajo, saj končno tudi druge panoge niso brez nevarnosti za razne poškodbe.« . Ampak katerega ženskam ne bi priporočili? »No, prepovedala ne bi nobenega, morda bi odsvetovala kak borilni šport....« ....recimo boks? »Merilo pri tem bi moralo biti zdravje. Osnovni pogoj za vsako športno udejstvovanje bi moralo biti zdravje. Niti Jx>ksa ne bi prepovedala ženskam, če izpolnjujejo zdravstvene pogoje. Sama pa ga gotovo ne bi šla gledati.« Ob koncu še obvezno'franco-skoVprašanje: kako se bodo razpletle stvari v Franciji? »O tem si ne drznem dati nobene napovedi, saj prvenstvu ne sledim. No, všeč mi je brazilski nogomet in morda bodo zmagali oni. Njihove tekme pa bom vsekakor gledala.« GM / ZADNJA LETOŠNJA AKADEMIJA GOJENCEV Zanimiv program in dobra izvedba Zvrstili so se solistični in skupinski nastopi RICMANJE / GLASBENA SOLA GODBE Mladi godbeniki so se izkazali Nastopili so v sredo, 3. junija, v gledališču Prešeren - V petek podelitev spričeval V torek, 9. junija, je Glasbena matica - šola »M. Kogoj« iz Trsta zaključila vrsto letošnjih akademij s koncertom, ki je bil posvečen glasbi 20. stoletja. Kakovostna glasbena ponudba tega večera je dala prisotnim občutek, da dijaki igrajo najrajši in z večjim elanom prav sodobne in redko izvajane skladbe. Odločne in živahne barve treh kratkih klavirskih skladb G.P. Corala so zazvenele v prepričljivi izvedbi mlade pianistke Rene Doglia (prof. Aleksander Rojc). Sledila je Clerissova Fantazija, ki je združila nežnost flavtistke Olge Sosič (prof. Tamara Tretjak) in temperament dobre klavirske spremljave Gorana Obada. Skladatelj Zolotarjev je zaposlil dva harmonikarja: Arin Marchesi (prof. Eliana Zajec) je predstavil nenavadno skladbo »Espiegle«; Cristian Visintin (prof. Claudio Furlan) pa je z izraztim poudarkom na dinamiki podal elegantno izvedbo skladbe »Ferapotov samostan«. Flavtistka Irina Perosa (prof. Erika Slama) in pianistka Claudia Sed-mach sta postavili v sugestiven okvir Golobovo Skico; violistka Valentina Bembi (prof. Marko Bitežnik) in pianistka Martina Feri pa sta v soglasju izbrali statično izvedbo Ma-tiCiCeve »Poem«. Po nekoliko boječem nastopu dua kitar - Bojan Kuret in VValter Gregori (prof. Marko Feri), ki je zaigral tri Duartove Duete, so zazveneli španski motivi dveh Zarzuel Chamissoja v rahločutni, topli izvedbi kitarista Paola Bembija (prof. Marko Feri). Neprekinjeno gibanje Mati-tičeve Etude se je predstavilo v živahnem in pestrem nastopu pianista Gorana Obada (prof. Claudia Sedmach), ki je letos pokazal pomemben napredek. Absolventka Jana Drasič (prof. Bogdan Kralj) je z rahlo barvitimi odtenki odigrala Ravelo-vo Sonatino za klavir. Sledil je nastop godalnega kvarteta, ki ga sestavljajo violinistki Vesna Kranjec in Sara Mosetti, violistka Valentina Bembi ter violončelistka An-drejka Možina (mentor Peter Filipčič). Zaigrale so zanimiv stavek sodobnega ruskega skladatelja Tesakova. Občutljiva Mikela Simac (prof. Eliana Zajec) je na harmoniko podala abstraktno ozračje Luninega svita V. Zolo-tarjeva. Harmonikar Igor Zobin (prof. Claudio Furlan) je pritegnil prisotne s prijetno izvedbo Astier-jevega Divertimenta, s katero je dokazal velik občutek za ritem in zrelost fraziranja. Novo ustanovljeni harmonikarski skupini »Cetrtinska pavza« (mentor Claudio Furlan) je bil zaupan zaključek večera. Tako so se tudi letos iztekli zanimivi in bogati koncerti dijakov šole Glasbene matice. Želimo si' tudi v prihodnjem letu tako plodovito delovanje. Rossana Paliaga V sredo, 3. junija, je v dolinskem občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu potekala zaključna produkcija Glasbene šole godbe iz Ric-manj. Številno občinstvo je prisostvovalo raznolikemu poustvarjanju mladih gojencev. Za dobro razpoloženje v dvorani sta poskrbela gojenca šole Cedila Kocjančič in Saverio Vascotto, ki sta s prijetnim kramljanjem povezovala večer. Produkcijo so otvorili najmlajsi gojenci, ki obiskujejo 1. in 2. tečaj pripravnice pod mentorstvom pedagoginje Elise Ulian. Prikazali so osvojene glasbene osnove s prostim izražanjem na glockenspiel in s trakovi. Sledili so nastopi komornih skupin, ki so izvajale prijetne melodije. Najprej so se predstavile gojenke iz razreda prečne flavte, ki ga vodi Francesca Moretti. Vzorno so podale nekaj znanih viž. Tudi gojenki klavirja sta se pred publiko, kljub začetni tremi, lepo izkazali s Stiriročnim izvajanjem. Spored so nadaljevali klarineti in saksofoni, ki so v različnih zasedbah predstavili značilne tone tovrstnih inštrumentov. Posebno odobravanje so poželi z izvajanjem znane melodije iz filma Mission Impossible. Med saksofonisti se je ob klavirski spremljavi posebno izkazal Benjamin Ivanič. Pod vodstvom Flavia. Sgubina se je predstavila mlada trobilna skupina, ki jo sestavljajo Štiri trobente, rog, pozavna ter dva euphoniuma. Gojenci so prepričali publiko z odlično izvedbo zahtevnih skladb za tovrstni sestav. Izredno lepo so zaigrali tolkalci iz razreda učitelja Pietra Spontona, ki so pokazali, da se lahko muzicira tudi na bobnih. Večer je zaključil Šolski pihalni okrester, ki se je za to priložnost predstavil z novim programom. V teh dneh se delovanje glasbene Sole zaključuje. Po zaključnih izpitih va začetku naslednjega tedna bodo gojencem v petek, 19. trn., ob 19. uri v Babni hiši podelili spričevala in priznanja. Petkovo srečanje pa je namenjeno tudi potrjevanju vpisov za naslednje šolsko leto ’98/’99. Mladi gojenci bodo v novem šolskem letu imeli na voljo kar nekaj predmetov: otrokom od 5. do 7. leta je namenjena pripravnica, otroci od 8. leta dalje pa se lahko vpišejo k individualnemu pouku posameznih instrumentov (flavta, klarinet, saksofoni, trobenta, pozavna, euphonium, rog, tolkala-klaviature in klavir, samo kot pomožni predmet). K skupnemu igranju pa jih Glasbena šola uvaja od »Cicibanov«, preko »Šolskega pihalnega orkestra« v godbo. Osnovni namen šole je namreč vzgajati glasbenike in dvigniti kakovostno raven orkestra. (G.R.) Glasba: umrl je Jože Privšek V 62. letu starosti je v četrtek zvečer na svojem domu v Ljubljani umrl skladatelj, dirigent, aranžer, jazzovski pianist in dolgoletni vodja Big Banda RTV Slovenija Jože Privšek. Jože Privšek je bil rojen 19. marca 1937 v Ljubljani. Glasbena pot ga je vodila od šolanja na Srednji glasbeni šoli in študija v ZDA do Plesnega orkestra Radia Ljubljana, ki ga je vodil več kot tri desetletja. Jože Privšek je podpisal več kot 2000 skladb ter več kot 3000 glasbenih aranžmajev. Skladal je tudi glasbo za film, gledališče in televizijo. Se v začetku tega meseca so vselej izredno dejavnemu Jožetu Privšku v Društvu slovenskih skladateljev podelili Kozinovo nagrado, najvišje skladateljsko priznanje društva. Kolegi so mu nagrado podelili za skladateljski opus, izveden na koncertu Evropske radijske zveze (EBU) na Jazz festivalu 1997 v ljubljanskih Križankah. Privšek, ki je na koncertu nastopil ne le kot avtor celotnega glasbenega programa, temveč tudi kot dirigent, se je izkazal kot mojster instrumentaliza-cije in orkestrske igre. Jožetu Privšku so nedavno podelili tudi viktorja za življenjsko delo. (STA) NOVICE SEZONA GLEDALIŠČA LA CONTRADA iHPETJAG / DREVI predstavitevH V Trenti danes odprtje razstave slik Stanke Komac-šraj V Informativnem centru Triglavskega narodnega parka v Trenti bodo danes odprli razstavo slik leta 1920 v Bovcu rojene Stanke Ko-mac-Sraj, ki jo domačini poznajo tudi kot Stanko Koufovo. Razstava slik Bovca in okolice bo na ogled do 4. julija. Slikarka je obiskovala oblikovno šolo v Gorici, po II. svetovni vojni je diplomirala na slikarski akademiji v Ljubljani, potem pa poučevala risanje v Postojni. Z odhodom v pokoj se je vrnila v Bovec in začela bolj intenzivno slikati. Kot je zapisano v priložnostni zloženki, avtorica pri svojih upodobitvah krajin ostaja zvesta realizmu, ki mu predvsem pri barvnih upodobitvah dodaja prvine abstraktnega. (STA) Dva nominiranca iz Slovenije za Evropski muzej leta Na grškem otoku Samos bodo danes podelili naziv Evropski muzej leta (EMYA). Iz Slovenije se letos za ta laskavi naslov potegujeta dve muzejski ustanovi: Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane ter Otroški muzej Hermanov brlog, ki deluje kot oddelek celjskega Muzeja novejše zgodovine. Za omenjeni naziv se vsako leto poteguje več kot 70 evropskih muzejev. Slovenija v omenjenem projektu sodeluje zadnjih deset let. Doslej so bili nominirani že vsi slovenski muzeji. Evropski muzej letošnjega leta bodo razglasili na posebni slovesnosti na Samosu. Obenem bodo podelili tudi diplome ter posebno nagrado Micheletti za najboljši tehniški muzej, nagrado Sveta Evrope za posebno sporočilnost pa so podelili že aprila. (STA) Za abonente najboljši Salemme Gre za avtorja-interpreta komedije »... e fuori neveca!« Abonenti tržaškega gledališča La Contrada so za najboljše delo v komaj dobro zaključeni sezoni izbrali komedijo »... e fuori nevica!« Vincenza Sa-lemmeja, ki je tudi med izvajalci (na sliki štirje odlični interpreti, avtor je tretji z leve). Delo so prej predstavili že na tržaškem Festivalu sodobne dramatike in tudi tedaj je prejelo odlične oce- ne. Sicer pa se je nekaj manj od polovice abonentov, toliko jih je namreč odgovorilo na vprašalnike, izredno pohvalno izreklo o celi sezoni in odločna večina je že napovedala, da bo obnovila abonma. Na drugem mestu je pristala komedija »Plaza suite« Neila Simona, na tretje pa se je uvrstil Brachetti s predstavo«brachetti in technicolor«. V Benečiji nova knjiga za otroke Sonce sieje V beneškem Petja-gu bodo drevi predstavili Sonce sieje, druge bukva za te male. O pomembni publikaciji bodo spregovorili Bruna Dorbolb, Paolo Petricig in Gio- vanni Coren, pele bodo Beneške Korenine, na prireditvi pa bo prisotna tudi ilustratorka Luisa Tomase-tig. Prireditev organizira študijski center Nediža. KOSOVO / SKLEP LONDONSKEGA SESTANKA ZUNANJIH MINISTROV NOVICE Ultimat kontaktne skupine za Beograd - prek Moskve Miloševiču čas do ponedeljka, ko gre k Jelcinu - Prepoved poletov LONDON - Ce Beograd ne bo takoj ustavil represije, ki jo izvajajo njegove Policijske sile na Kosovu, bo moral nositi posledice, vključno z vojaškim posegom zveze Nato. To je včeraj v Londonu izjavil glasnik britanskega zunanjega ministrstva po sestanku zunanjih ministrov držav kontaktne skupine IZDA, Rusija, Francija, Nemčija, Velika Britanija In Italija), ki sta se jim pridružila še zunanja ministra Kanade in Japonske. Zahteve kontaktne skupine mora Miloševič izpolniti do ponedeljka, torej vzporedno s svojim obiskom v Moskvi. V naspro-biem primeru bodo proti Zvezni republiki Jugoslavije uvedene že dogovo-Lene sankcije. Zunanji ministri so Miloševiča tudi pozvali, naj med ponedeljkovim srečanjem z Borisom Jel-cinom izrazi pripravljenost za popolno uresničevanje zahtev kontaktne skupine. Ce tega ne bo storil, bo skupina sprejela nove ukrepe, »tudi tiste, za katere je potreben sprejem resolucije Varnostnega sveta OZN«. S tem je seveda mišljena Jnožnost neposredne vojaške operacije. Kontaktna skupina je Povrhu sprejela tudi sklep ? sicer brez soglasija Rusi-l6, ki še vztraja pri diplomatski poti - o prepovedi Poletov jugoslovanske le-talske družbe JAT v ZDA, eliko Britanijo, Francijo, Nemčijo in Italijo. Tej odločitvi se je pridružila udi Kanada, Japonska pa o namerava še storiti. Prvi signal, da medna-r°dna skupnost Beogradu ne bo popuščala, ostajajo vsekakor Natovi manevri v Makedoniji in Albaniji, ki bodo sicer miroljubni, a se lahko spremenijo tudi v prave vojaške operacije. Rusija se s tem še naprej ne strinja in vztraja pri diplomatski poti. Po sklepu kontaktne skupine bo moral Beograd omogočiti monitoražo položaja na Kosovu z neovirano možnostjo dostopa mednarodnih opazovalcev ter zagotoviti prosto vračanje beguncev, medtem ko mora s predstavniki kosovskih Albancev obnoviti pogajalski dialog. S Kosova poročajo medtem o novih napetostih, medtem ko je Beograd zanikal podatek UNHCR, po katerem naj bi na Kosovu od začetka krize svoje domove zapustilo 45.000 oseb. Po podatkih UNHCR naj bi Kosovo od začetka krize zapustilo 45 tisoč ljudi (AP) Santer: Državljani EU si želijo več Evrope tudi na Kosovu BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je včeraj v Bruslju izjavil, da je »z zanimanjem« spremljal franco-sko-nemško pobudo za razpravo o prenovi institucij Evropske unije na vrhunskem zasedanju prihodnji teden v Cardiffu. Opozoril pa je pred preuranjenim sprejemanjem odločitev o vlogi različnih institucij. Francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Helmut Kohl sta se namreč nedavno v pismu britanskemu predsedstvu unije zavzela za poglobljeno razpravo o prenovi ustroja institucij, pri tem pa predlagala decentralizacijo odločanja na nekaterih področjih in krepitev integracije na drugih. Med področji, kjer bi bilo treba krepiti integracijo, sta navedla skupno zunanjo in varnostno politiko ter notranje zadeve. Jacques Santer je opozoril, da si evropski državljani na veliko področjih želijo »več Evrope«. Tako je po njegovem mnenju na področju zdravstva, okolja, varnosti, »želijo si tudi veC Evrope na Kosovu«. Seveda pa je res, da si želijo manj birokratske Evrope, je dodal Evropski komisar in opozoril, da je zato Evropska komisija pod njegovim predsedovanjem že storila korake za ustrezno reformo po naCelu »manj birokracije in veC učinkovitosti«. Santer je tudi opozoril, da očitki birokracije večkrat merijo na Evropsko komisijo, čeprav bi morale delovanje izboljšati tudi dru- ge institucije, predvsem svet petnajsterice. Prj tem je voditelje unije pozval »k resni in vsebinski razpravi« in jih upozoril, da morajo upoštevati tudi vpliv globalnih gibanj in razvoja na unijo. Izrazil je pričakovanje, da bodo vditelji na vrhu v Cardiffu začrtali jasne gospodarske smernice, dali moCan zagon učinkoviti zaposlovalni politiki ter jih v luči razprav o reformah, začrtanih v Agendi 2000, opozoril, da gre za celovit načrt, iz katerega ne gre izbirati samo tistih stvari, ki posameznim državam ugajajo. »Agenda 2000 mora ostati nedeljiva, reforme pa morajo biti sprejete najkasneje do spomladi prihodnje leto,« je dejal predsednik Evropske komisije. (STA) Začel se je sestanek G8 o napetosti) v Aziji LONDON - Zunanji ministri Članic skupine G8 so včeraj v Londonu zaCeh pogovore, na katerih naj bi se dogovorili o okrepitvi pritiska na Indijo in Pakistan, da bi opustila svoje jedrske programe. Pakistan je razglasil »enostranski« moratorij na jedrske poskuse in pozval Indijo, naj stori enako ter znova vzpostavi »zaupanje« med državama. Indija je poziv že zaymila z utemeljitvijo, da je bila tudi sama že pred Časom razglasila moratorij Države skupine G8 so na obe državi naslovile nov poziv, naj pristopita k mednarodnim sporazumom o prepovedi jedrskih poskusov in k rešitvi spora o Kašmirju z dialogom. Voditeljem diplomacij držav skupine G8 so se na nemadnem kosilu pridružili tudi posebni gostje, veleposlanika Kitajske in Filipinov ter zunanji ministri Argentine, Ukrajine, Južnoafriške republike in Brazilije. (STA/AFP) Na Švedskem konferenca evropskih parlamentov STOCKHOLM - Okrog 60 delegacij evropskih parlamentov - med njimi tudi slovenska po vodstvom predsednika državnega zbora Janeza Podobnika - se v Stockholmu udeležuje dvodnevne konference predsednikov evropskih parlamentov, ki poteka pod naslovom Izzivi za nacionalne parlamente v razširjeni demokratični Evropi. Srečanje je včeraj odprla predsednica švedskega parlamenta Birgitta Dahi. Poleg predsednikov nacionalnih parlamentov držav Članic Sveta Evrope se konference udeležujejo številni opazovalci in gostje, med njimi predsedniki evropskih medparlamentarnih skupščin, kot so Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, Evropski parlament, Severnoatlantska skupščina, Skupščina Zahodnoevropske unije, Parlamentarna skupščina O VSE, Svet Beneluksa in Nordijski svet. Naslednja konferenca predsednikov evros-pkih parlamentov pa bo leta 2000 v Strasbourgu. Izetbegovič bo spet kandidiral SARAJEVO - Predsednik Stranke demokratične akcije (SDA) in predsedstva BiH Alija Izetbegovič je sporočil, da bo na septembrskih splošnih volitvah kandidat svoje stranke za elana predsedstva BiH. Pojasnil je, da je odločitev sprejel potem, ko je večina elanov predsedstva in glavnega odbora stranke izrazilo mnenje, da bi moral kandidirati, saj bi v nasprotnem primeru lahko bile ogrožene politične pozicije stranke. Spodletel poskus nezaupnice vladi premiera Hašimota TOKIO - Predlog nezaupnice vladi japonskega premiera Rjutara Hašimota je v tokijskem parlamentu po pričakovanjih spodletel. Hašimotova vladajoča liberaldemokratska stranka je skupaj s socialdemokrati in zavezniško stranko Sakigake glasovala proti trem opozicijskim strankam, ki so vložile predlog nezaupnice. Te stranke - demokratska in liberalna stranka ter komunisti - so svojo potezo utemeljile z nezadovoljstvom nad gospodarsko politiko vlade. Hašimotova vlada je prestala že drugo glasovanje o nezaupnici. ~~CAVSTRIJA / VARSTVO ALP VATIKAN / TIK PRED POGREBOM MSGR. AGOSTINA CASAROLIJA Protestno zaprtje brennerske avtoceste ni povzročilo pretiranih zastojev INNSBRUCK - Zara-(1 Protestov naravovar-^tvenikov so včeraj ob uri, kot je bilo napo-Vedano, popolnoma za-Prii Premiersko avtoce-SM- Zaporo pri cestnin-Postaji Schoenberg ?do po 28 mah odstra-T1" Sele danes popol-.ne' Na izvozih Ster-zfI!S na Južnem Tirol-sLem oziroma Inn-sPruck-jug vozila preusmerjajo na brennersko mgionalno cesto. Za tovornjake je zapora zače-a veljati že ob 9. uri; ®adi četrtkovega pravnika, včerajšnje zapore m današnjega konca tena je za težke tovornjake promet prepove-aan cele štiri dni. , Naravovarstveniki, znrani v društvu Tran-Porum Austria Tirol, z akcijo protestirajo proti naraščajočemu tovornemu prometu cez Alpe. Demonstracija je uperjena predvsem proti težkim tovornjakom, katerih število se je na poteh prek Alp od leta 1990 povečalo za skoraj 50 odstotkov in doseglo 1,2 milijona vozil. Včeraj ob 11. uri se je zaCela tudi delna zapora turske avtoceste pri Salzburgu v smeri*proti jugu. Na italijanski strani se je protestu pridružil južnotirolski pokrajinski odbor v Bocnu z veliko večino zastopanih strank, razen NZ in SL. Da bi se izognili prometnim zastojem, je bocenski prefekt odredil zaprtje avtoceste A22 med Stemngom in Bren-nerjem za tovornjake. Papež Janez Pavel II. sprejel na kratko zasebno avdienco Jaserja Arafata Palestinski voditelj se je sestal tudi s Prodijem, D'Alemo in Berlusconijem RIM - Palestinski predsednik Jaser Arafat se je vCe-raj v Vatikanu sreCal s papežem Janezom Pavlom II. Srečanje je trajalo le trinajst minut, Arafat pa je papežu podaril relief mesta Betlehem in ga prosil, naj moli za prihodnost Palestine. Arafat se je nato sestal s predsednikom italijanske vlade Romanom Prodijem, z Massimom D’Alemo in Silviom Berlusconijem. Razgovor za zaprtimi vrati je v Vatikanu trajal komaj 13 minut, nato pa se je papež napotil v baziliko sv. Petra, kjer je vodil pogrebni obred za nekdanjim vatikanskim državnim sekretarjem Agostinom Casaro-lijem. Na svečanosti, ki se je je udeležil tudi šef italijanske vlade Romano Prodi, je papež Casarolija opredelil za »operaterja miru in kreativnega ustvarjalca dialoga, ki je bil neprestano zavzet za obrambo svobode Cerkve«. Glasnik Vatikana Joaquin Navarro Vališ je po pogrebu novinarje seznanil z vsebino papeževega razgovora z Arafatom. Janez Pavel II. je podčrtal, da morajo v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu vsi spoštovati sprejete obveze in naCela mednarodnega prava. Arafat pa je cerkvenbega poglavarja seznanil s »tragičnim položajem palestinskega ljudstva«, medtem ko je mirovni proces ogrožen od vseh strani. Navarro Vališ je pri tem dodal, da je Janez Pavel II. v razgovora z Arafatom obnovil podporo Svete stolice mirovnemu procesu, ki da se mora nadaljevati z dobro voljo vseh strani. Jaser Arafat je papežu Janezu Pavlu II. podaril relief mesta Betlehem in ga prosil, naj moli za prihodnost Palestine (AP) Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. . O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 DAVKI / NEPRIČAKOVAN SKLEP SDGZ / POGOVOR PRED TORKOVIM OBČNIM ZBOROM GOSTINSKE SEKCIJE Rok plačila davkov z novim obrazcem podaljšan za 4 dni Lino Doljak: Gostinska dejavnost na Tržaškem preživlja kritični trenutek Obračun več kot 10-letnega vodenja sekcije po je nedvomno pozitiven RIM - Ministrski svet je vCeraj sprejel sklep o podaljšanju roka za plačilo davkov na dohodke za štiri dni, torej od 15. na 19. junij. V teh štirih dneh ne bo zaračunana zamudnina v višini 0,50 odstotka. Podaljšanje roka za plačilo davkov na dohodke po novem obrazcu Unico je že drugo, Čeprav je finančni minister Visco še v sredo zagotavljal, da ne bo nobenih Časovnih zamikov. Kot znano, je novi obrazec skupne za prijavljanje vrste davkov, ki gredo od davka na dodano vrednost IVA in davka na dohodke fizičnih oseb Irpef do novega deželnega davka Irap in še zadnjega plačila Ilorja in prispevka za nacionalno zdravstveno službo pred njuno ukinitvijo. Do prvega Časovnega zamika roka za plačilo davkov je prišlo, ko je bil rok premaknjen od 31. maja na 15. junij, za 30 dni po tem datumu pa je bila uvedena zamudnina v višini 0,5 odstotka. Po omenjenih Viscovih zelo vztrajnih zagotavljanjih, da novega podaljšanja ne bo, ga je ministrski svet vCeraj na splošno presenečenje »postavil na laž« in rok padaljšal še za - sicer skromne -štiri dni. Sklep ministrskega sveta je pozneje potrdilo uradno sporočilo finančnega ministrstva, v katerem je pojasnjeno, da je bil »sprejet zakonski odlok, na osnovi katerega bo mogoče brez plačila zamudnine izpolniti davčne obveznosti še štiri dni po 15. juniju«. Pozneje, in sicer do 15. junija, bo treba dolgovanim vsotam prišteti še 0, 5-odstotne zamudne obresti. Podaljšanje roka plačila davkov so bile zahtevale poklicne zbornice računovodij in komercialistov, pa tudi nekatera združenja za za- ščito potrošnikov, ki so se pritoževala zaradi zamud pri posredovanju tehničnih pojasnil o izpolnjevanju novega davčnega obrazca, še posebno glede novega deželnega davka Irap. Finančno ministrstvo pa utemeljuje zamik roka za plačilo davkov z zamudami pri elaboraciji informatskih programov, za katere krivi poverjene družbe za soft-ware. Kakorkoli že - čeprav je najnovejše podaljšanje davčnega roka res minimalno in je vprašanje, ali bo tistim, ki so ga zahtevali sploh koristilo, je treba še enkrat ugotoviti, da je bilo zmešnjave z davčnimi prijavami tudi letos več kot dovolj. In to kljub temu, da je skupni zamik davčnega roka dosegel kar 19 dni. TRST - Lino Doljak (na posnetku) je lastnik priznane gostilne Gruden v Sempolaju in že več kot deset let predsednik tržaške gostinske sekcije pri SDGZ. Sekcija na Tržaškem niha med osemdeset in sto elani, ki se bodo v torek zbrali na rednem občnem zboru na Opčinah. Pred tem smo ga zaprosili za pogovor. Gospod Doljak, kakšen je obračun delovanja gostinske sekcije v obdobju vašega predsedovanja? Najprej bi se spomnil na najbolj uspele pobude, in sicer promocije Ceste terana, ki nam je prinesla veliko zadoščenja. Za prav tako uspešno se je izkazala zamisel o prirejanju izpopolnjevalnih tečajev za naše osebje, redno pa sodelujemo tudi s SDZPI, ki med drugim skrbi za po- VINSKI SEKTOR / V ITALIJI SE VEDNO ZELO VISOKA PORABA Prenizka kultura trgovske ponudbe vina Veliko večjo pozornost posvečajo vinu v velikih trgovinah drugod po Evropi GORICA - Sejem vina z naslovom Vinitaly privabi vsako leto v začetku aprila v Verono več kot sto tisoč obiskovalcev, med katerimi je zelo veliko število kmetov in trgovcev, ki pridejo iz vsega sveta. V programu sejma so tudi razni posveti, med njimi tudi taksni, na katerih poročevalci prikažejo položaj vinske proizvodnje in prodaje. Letos so na takšnem posvetu govorili o anketah družbe Nielsen o porabi vina v Italiji. V italijanskih družinah se letno popije 30 milijonov hektolitrov, nadaljnih šest milijonov hektolitrov pa popijejo v gostilnah. Približno Četrtino v družinskem krogu popitega vina ljudje kupijo neposredno pri pridelovalcu. V navado je prišlo, da kmetje svoj pridelek prodajajo kar v kleti. Kupci vino velikokrat odnesejo s kmetije tudi v pletenkah. Nekateri kupujejo tudi ustekleničeno vino boljše vrste. To opažamo v zadnjem Času v zelo veliko primerih v krajih ob slovenski meji, v Brdih na italijanski strani in v vzhodno-furlanskih gričih. Se posebno ob koncu tedna tja prihajajo Avstrijci, ki pokupijo odlična vina, tudi zaradi tega, ker so za njihove pojme zelo poceni. V italijanski veliki trgovski distribuciji je zelo v modi prodaja vina v kartonski embalaži po liter ali dva. Predlanskim so ga prodali že 1, 7 milijona litrov v taki embalaži. Te se prodajajo še zlasti v tako imenovanih hard discountih, to je v trgovinah, kjer so cene prehrambenih izdelkov zelo nizke, ker trgovce in proizvajalce ne pestijo stroški reklame. Te trgovine, ki so jih v Italiji v zadnjih nekaj letih odprli zelo veliko, so si že odrezale dvajsetodstotni delež prodaje vina v trgovinah. Polovico vina prodajo v veleblagovnicah. V specializiranih vinotekah ga prodajo deset odstotkov, mali trgovini pa preostaja le dvajset odstotkov. Analitiki se hudujejo, da v italijanskih trgovinah ni pravega razumevanja za primerno razmestitev steklenic vina po prodajnih policah. Tu vlada velika zmešnjava. Popolnoma drugačno pozornost posvečajo vinu v velikih trgovinah Sirom Evrope. V Nemčiji, na Švedskem, v Veliki Britaniji so steklenice vina lepo razstavljene, označeno je, iz katere države so in podobno. Lahko bi omenili, da smo v londonskih veleblagovnicah videli tudi nekaj slovenskih vin. Na žalost je bila njihova cena enaka ceni romunskega vina, nižja celo od cene nekvalitetnih alžirskih vin. Italijanski trgovci posvečajo torej prodaji vina premalo pozornosti. Najbrž tudi zaradi tega, ker je vino vsakdanja pijača, ne pa nekaj posebnega kot na evropskem severu. Marko VValtritsch klicne teCaje za kuharje. Več je bilo tudi izletov, tako po naši deželi, po Italiji in v Slovenijo kot tudi širom po Evropi in celo v Kalifornijo, kjer smo si ogledali industrijske obrate za predelovanje hrane, kleti in tamkajšnje gostinske obrate. Skratka, obraCun je kar pozitiven. Ce se ob nedeljah in v prazničnih dneh sprehajamo po Krasu, lahko v skoraj vseh javnih lokalih opazimo pravo mrgolenje ljudi. Kaj kaže v tem trenutku termometer gostinske dejavnosti? Gostinska dejavnost je v tem momentu v kritičnem stanju, kajti gostincu ni dovolj, da enkrat tedensko ali pa le še ob praznikih zapolni svoje ponudbene zmogljivosti. Pa tudi v teh dneh so gostilne polne le v opoldanskih urah, že zvečer pa obisk peša. Nekaj dni vrveža ne more nadomestiti to, kar bi moral biti normalen ritem dela. Za letošnjo poletno sezono kaže, da bi se moralo kaj vendarle izboljšati, veliko pa bo odvisno na primer od vremena. V zadnjem obdobju se vsekakor opaža povečan priliv Furlanov, ki postopoma spoznavajo naše kraje in cenijo naša vina, posebno teran ter našo kuhinjo. Večkrat so se gostinci hudovali nad »nelojalno« konkurenco agrotu-rističnih obratov, pa tudi osmič in poletnih praznikov. Kaj menite vi o tem? Poletni prazniki, šagre me osebno ne motijo, saj gre za nenadomestliv način samofinansiranja naših športnih in kulturnih društev. Drugo pa je s krajevnimi tako imenovanimi agroturizmi, saj pri nas na tem področju vlada določena anarhija in prostora je tudi za velika špekuliranja. Agroturisti-čni obrati bi morali izpolnjevati stroge pogo- je, ki naj bi bili enaki za vse državno ozemlje-Prodajati bi morali skoraj izključno domače proizvode, kar se pri nas povsod ne dogaja. Podobno velja za osmice. Drugače pa lahko agroturisticni obrat odprem tudi jaz in s tem črpam vse zakonsko predvidene ugodnosti in davčne olajšave... Kako pa je s konkurenco onstran meje? Konkurenca onstran meje je včasih veliko vplivala, danes ne več. Cene so v Sloveniji v glavnem enake, ob meji celo višje od naših. Na boljšem so kar zadeva delovno silo, ki je pri njih visoko kvalificirana. Mi smo to področje mogoče preveč zanemarili. Kako gledate na prihodnost gostinske dejavnosti in kaj svetujete mlademu, ki razmišlja o gostinskem poklicu? Razvojne možnosti so nezanemarljive, vendar se moramo zavedati, da terja gostinski poklic tudi veliko osebnega žrtvovanja. Pri tem gre ponovno upoštevati, da se naše mesto hitro in skoraj nepovratno stara - finančne zmogljivosti upokojencev pa dobro poznam0 in vemo, da si lahko upokojenci le redkokdaj privoščijo kosilo v restavraciji. MoCan udarec je naša dejavnost utrpela po krizi domačega gospodarstva, saj je kar čez n°č zmanjkala kategorija poslovnih, reprezentančnin kosil, ki so bila že po oe' finiciji bogata. Na letošnjem občne® zboru bo sekcija prenovi la svoje vodstvene orga ne: boste ponovno kan didirah? Po enajstih letih vodenja sekcije rad prep11^ šCam krmilo drugim, na] bolje mlajšim elanom-Ne, ne bom veC kandi® ral, saj sem mnenja, določena prevetritev ve dno in povsod dom vpliva, (gb) c 12. JUNIJ 1998 v LIRAH 5 valuta nakupni prodajni < ameriški dolar 1765,00 1791,00 v m n nemška marka 977,00 993,00 funt šterling 2874,00 2829,00 5 o švicarski frank 1179,00 1204,00 <0 N h belgijski frank 46,75 48,75 <0 C/3 francoski frank 288,00 - 298,00 CC ra rr danska krona 253,00 263,00 O Um norveška krona 227,00 237,00 ^ k. švedska krona 2] 7,00 227,00 SC "O kanadski dolar 1191,00 1231,00 IM (0 V:.:-J portugalski eskudo 9,10 10,00 w N nizozemski gulden 858,00 883,00 avstrjski šiling 137,80 142,15 o španska pezeta 11,10 12,20 N grška drahma 5.48 6,28 irski šterling 2441,00 2521,00 zprs japonski jen 11,85 12,75 1 Hfe' avstralski dolar 1002,00 1.072,00 ml f 1 M madžarski florint 7,00 9,00 ^P®Pi W' hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,30 10,55 12. JUNIJ 1998 V URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1762,00 1792,00 nemška marka 977,00 995,00 francoski frank 288,00 299,00 nizozemski gulden 859,00 884,00 belgijski frank 48,30 48,70 funt šterling 2851,00 2941,00 irski šterling 2438,00 2533,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 5,60 6,05 kanadski dolar 1192,00 1227,00 švicarski frank 1179,00 1204,00 avstrijski šiling 137,80 142,30 slovenski tolar 10,40 10,60 12. JUNIJ 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1781,680 EKU 1944,700 nemška marka 985,17 francoski frank 293,790 funt šterling 2808,410 nizozemski gulden 874,020 belgijski frank 47,757 španska pezeta 11,611 danska krona 258,690 irski šterling 2483,310 grška drahma 5,783 portugalski eskudo 9,622 kanadski dolar 1213,760 japonski jen 12,321 švicarski frank 1189,770 avstrijski šiling 140,000 norveška krona 232,460 švedska krona 222,090 finska marka 324,180 MILANSKI BORZNI TRG 11. JUNIJ 1998 INDEKS MIB 30: -2,75 delnica cena var. % Alleanza Ass. 23.916 -2,94 Bca di Roma 3.481 -2,71 Bca Fideuram 10.716 -3,45 Bca Pop. M 1 14.656 -2,62 Benetton 36.521 -2,13 Comit - 9.939 -2,43 Credit 9.636 -1,60 Edison 15.213 -4,04 Eni 12.028 -4,25 Fiat 7.963 -3,02 Generali 57.065 -2,58 Imi 29.190 -2,66 Ina 5.491 -3,78 Italgas 7.790 -2,53 ceno vorJL -2,83 -1,18 -3,34 -2,35 -2,44 -2,41 -2,46 -3,13 -3,63 -1,92 -3,44 -3,W -3,22 La Fondiaria Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras Rolo Saipem San Paolo To TIM Telecom Ita 10.801 11.401 23.199 2.321 2.637 3.519 5.864 26.604 42.199 9.826 26.992 9.954 13.075 O ljubljanska banka Podružnica Milano Ljubljanske Križanke: Druga godba se je izpela, v nedeljo 21. Foto antika Štirinajsti mednarodni festival Druga godba se je v v ljubljanskih Križankah zaključil ob glasbi z istega dela sveta, kot se je začel -zahodne Afrike. Pred dobrimi desetimi dnevi je festival odprl Senegalec Voussou N‘Dour, v četrtek pa so ga zaključili trije glasbeniki iz sosednjega Malija - pevka Nahavva Doumbia in kitarista ter pevca Boubacar Traore in Habib Koite, vsi s svojimi zasedbami. Nahavva Doumbia, ki ji pravijo tudi kraljica ritma didadi, ki izvira iz starodavnih obredov setve in Žetve, prihaja iz malijske pokrajine VVassoulou, ki je znana po cenjenih pevkah. Med njimi tudi Oumou Sangare, ki je na Drugi godbi nastopila pred Štirimi leti. Nahavva Doumbia ne pripada gla- sbeni kasti griotov, zato je njena glasba vzporednica malijski griot-ski tradiciji. Kultni afriški kitarist in pevec Boubacar Traore z vzdevkom Kar Kar, se je s svojim preprostim "malijskim bluesom" predstavil skupaj s Sidikom Camarro, ki poje spremljevalne vokale in igra na tra-chcionalno tolkalo kalabaš. Kar Kar igra tradicionalno malijsko glasbo. Večer je sklenil kitarist mlajše generacije Habib Koite, ki izvira iz kaste griotov Kassonke. Njegove skladbe imajo prepoznaven slog, ki se hrani s številnimi regionalnimi kulturnimi identitetami Malija. Nastopil je s svojo zasedbo Bama-da, ki prepleta zvok električne kitare tradicionalne izdelave (kamale n‘goni) z zvoki tradicionalnih gla- sbil, kot so balafon, n‘goni in tema-ni. (STA) V nedeljo v Križankah prireditev Foto antika Društvo fotografov Slovenije to nedeljo od 9. do 14. ure v ljubljanskih Križankah organizira že 21. Foto antiko, prireditev, ki jo vsako leto obišče po več kot dva tisoč poznavalcev in ljubiteljev fotografije iz Slovenije in tujine. Organizatorji poudarjajo, da je pomen prireditve Se vedno ohranjanje in odkrivanje fotografske kulturne dediščine na Slovenskem, čeprav je iz leta v leto več tistih, ki prodajajo in kupujejo rabljeno foto-grafeko opremo. Letos naj bi bil poudarek na odkrivanju starih fotografij, ki so nastale na Slovenskem. (STA) Predstavili Zeleni abonma Simfonikov RTV Slovenija Na Gradu Tivoli je bil sinoči v okviru Torkovih večerov koncert, na katerem so nastopili čelist Milan Hudnik, pianistki Hermina Hudnik in Nataša Valant ter baritonist Slavko Savinšek. Po koncertu so predstavili Zeleni abonma Simfonikov RTV Slovenija za sezono 1998/99. Milan Hudnik, ki je na mednarodnem tekmovanju Antonio Janigro v Zagrebu v najvišji kategoriji prejel posebno nagrado sklada Romano Romanini, je namestnik soločelista v Simfoničnem orkestru RTV Slovenije in poučuje na Sredji glasbeni šoli v Ljubljani. Z omenjeno šolo sodeluje tudi Hermina Hudnik, ki kot korepetitorka deluje tudi na ljubljanski akademiji za glasbo in pri mladinskem zbom RTV Slovenija Na včerajšnjem koncertu pa sta se predstavila še član ljubljanske opemo-baletne hiše Slavko Savinšek, ki se kot solist predstavlja od leta 1996, ter pianistka Nataša Valant H v Slovenskem komornem zbom kot pianistka spremlja pevske soliste, s katerimi je posnela veliko glasbe za Radio Slovenija. Po koncertu je vodja OE Glasbene produkcije RTV Slovenija Matej Venier predstavil program Zelenega abonmaja Simfonikov RTV Slovenija za sezono 1998/99. Ta bo vključeval skupno 9 rednih in dva izredna koncerta. V okvira rednih koncertov bo ansambel Simfonikov RTV Slovenija nastopil pod vodstvom osmih različnih dirigentov, med njimi dvakrat pod vodstvom šef-dirigenta Antona Nanuta. Na izrednih koncertih v oktobra pa bo mogoče prisluhniti Finalu Mednarodne tribune mladih glasbenikov TIJI (Tribune Internationale de Jeunes Merpretes), ki bo potekal v okvira EBU-UNESGO. Vpis abonmajev bo v prvem preddverju Cankarjevega doma od ponedeljka, 15. junija, do petka, 19. junija (STA) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA -jURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA £ID£D ^ 18- do 26. julija se bo odvijal letošnji Mittelfest. Milji ^^dalisce Verdi Banes, 13. junija, ob 20.30, bodo mladi Stalnega gledišča FJK predstavili Shakespearjevo delo »Sen 6sne noči«. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1998/99: Za dosedanje abonente do 20. junija. Za nove abonente od 22. do 30. junija. Umik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice. Primorsko dramsko gledališče Jutri, 14. junija ob 21.00, R. M. Cossa: »Nona«. Gostovanje na Lokvah. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V ponedeljek, 29. junija ob 20.30, gledališka predstava Bojana Podgorška »Hura za veljake mlake kloake. PIRAN Gledališče Tartini v Piranu V soboto, 27. junija, ob 21. uri, gledališka predstava »Igra o ljubezni in naključju«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. Tartinijev trg V ponedeljek, 29. junija, ob 21.30, gledališka predstava »Ramajana«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom. LJUBLJANA Slovensko mladinsko gledališče V ponedeljek.15. junija ob 19.30. Sofokles: »Kralj Oj-dipus«. Režija, Tomi Janežič. Mala drama Danes, 13. junija ob 20.00: W. Schvvab: »Predsednice«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA fURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Glasbena matica paHes, 13, junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, Trg Janič ’ k°ncert MePZ »Jacobus Gallus«, dirigent ^torek, 16. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, s^° Panfili, koncert Zenskega pevskega zbora Gla-®ne matice: dirigent Tamara Stanese. Gledališče Verdi p /'Badanska simfonična sezona 1998 Uj? Nagajni gledališča Verdi lahko še jutri, 14. ju-Potrdite abonma za Jesensko simfonično sezo-v/edališča; vstopnice so na razpolago tudi v O40 u *n sicer pri ACAD, Ul. Faedis 30 (tel. 0^2/470918). t)0e 30' junija se prične Festival operete ’98. Prva (ja na Programu Stolzeva opereta »Pomladna para-Predprodaja vstopnic se začne 16. junija, od Qrniac9e in prodaja pri blagajni gledališča Verdi V 9'00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. "^eljo, 14. junija ob 18.00 bo na sporedu kon-pr [ P°d vodstvom Kennetha Montgomeryja, so-de|tl Danielle Streiff, glasba Britten, Chasson, Men-ss°hn-Bartholdy in Ravel. Y°*etni koncerti riif°nedeljek» 15. junija ob 20.30 v dvorani Audito-Bp rouzeja Revoltella, klavirski recital dua Maia V c U:va - Alexei Southkov. jjb^odeljek, 22. junija ob 20.30 v dvorani Audito-aQ touzeja Revoltella, klavirski recital Elene Priva-" Karl. Gledališče Rossetti Koncert ob 50-letnici Tržaškega razstavišča V četrtek, 18. junija pred otvoritvijo velesejma. Na spordu odlomki Johana in Josefa Štrausa, Offenbacha, Suppeja Čajkovskega in VValdteufla; izvaja orkester gledališča Verdi pod vodstvom J. Kovat-cheva. Stadion Grezar Koncert ansambla Simple Minds, je prenesen na 23. junij. BOUUNEC Gledališče F. Prešeren V sredo, 17. junija, ob 20.30 koncert skupine »EVA-SION« (Tamara Tretjak - flavta, Marko Feri - kitara, Igor Kante - harmonika, Claudia Sedmach, - klavir, Aleksander Ipavec - kontrabas, Dario Savron - tolkala in vibrafon). Na programu Bolling in Piazzolla. DOLINA Junijski glasbeni večeri V petek, 19. junija, ob 21. uri v Dolini na KTuži ob 120-letnici KD Valentin Vodnik, nastop Trobilnega kvinteta Furlanije - Julijske krajine. GORICA Center E. Komel Danes, 13. junija ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž večer z naslovom »V galeriji zvokov in glasov«. SOVODNJE V petek, 3. julija ob 21.00, koncert pod zvezdami, ki ga bo izvajal »ACROSS THE BOEDER«. RONKE V cerkvi sv. Matere Marije V nedeljo, 21. junija ob 21.00, »Verska glasba« v izvedbi ženske skupine tržaškega stolnega zbora, dirigent Marco Sofianopulo. MANZANO Folkest 1. julija nastop dua Timna Brauer in Elias Meiri. MEDUNO Folkest 1. julija bo zaigrala Irska skupina Craobh Rua. VIDEM Danes, v soboto, 13. junija ob 20.30, koncert Mešanega pevskega zbora »Pro mušica« iz Maribora pod vodstvom Ivana Vrbančiča. PORTOROŽ Avditorij Portorož V sredo, 17. junija, ob 19.00 uri večer sodobnega plesa: Na metuljevih krilih. Baletna skupina Metulj iz Pirana pod vodstvom Lidije Pogačar in Plesni studio Lai iz Izole pod vodstvom Lilijane Santič. V petek, 19. junija, ob 21.00 koncert zabavne glasbe »Kreslin Predin Lovšin«. Od četrtka, 25. junija, do nedelje 28. junija, 19. festival sodobne ljudske glasbe EBU, pod pokroviteljstvom Evropske radijske zveze- EBU in v sodelovanju z evropskimi radijskimi postajami. LJUBLJANA SNG Opera in balet Opera balet: 20. junija ob 21. uri, gostovanje na Studencu pri Domžalah v poletnem gledališču z delom J. Straussa: »Cigan baron«. Križanke - Jazz Festival V teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija. Hala Tivoli V ponedeljek, 15. junija bo nastopila violinistka Vannessa Mae. Koncert Annie Lenox, napovedan za torek, 16. junija, ODPADE. _____________HRVAŠKA________________ ZAGREB Stadion Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. junija je prenešen na kasnejši datum. PULA Arena 5. julija ob 20. uri koncert skupine The Kelly Fa-mily. Za informacije lahko pokličete na Arena Tours (tel. 0038552-34355). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE ^Rlanija-julijska krajina IB|t do 1^narski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. N[a Q '1X16 (grad od 8. do 18. ure). Mir )e tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Ha n?arsk* park - tople grede: do 30. septembra je tn|: “ ed zanimiva razstava živih metuljev »Me-P0jjV Vrt«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure. p0§tna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je dan 1 ln telegrafski muzej. Ogled je možen vsak Pr3z v- °B nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob (04qi ltci“). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. Botel^c 95148 0(1 9' 14. ure. stav v°'a Excelsior: do 18. junija je odprta raz- Mud' ie Fermo- Mor 'o T°mniaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Gal, Gandolfi- stavi6ria B arle Minerva (Ul. S. Michele 5/1): iUr>G do ,od 18.30 Umik: od torka do sobote od 10.30 jUnji/ greste Dequel. Otvoritev v ponedeljek, 15. do j, °° 18-30 Umik: od torka do sobote od 10.3 d0 jg'58 in od 16.30 do 19.30. Ob nedeljah od 11.00 . zaprto ob penedeljkih. Razstava bo odprta Bo 28. 19. Madia Bassanese (Trg Giotti 8-1. nad.): do Razs,ni’a razstavlja Sergio Scabar. Duca dVna. Bvorana Zavarovalnice Generali (Trg 2s tjr eSli Abruzzi, 1): Razstavlja Gruppo studio 19.00 ' 0(1 ponedeljka do petka od 10.00 do Razsta ° sob°tah in nedeljah zaprto, junij, ,yna dvorana občinske oglasne deske: do 22. fer, pj 0 na ogled razstava slikarke Brigide Nussdor-d02-k: vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 Giova^ja .?eN°r' Tribbio 2: do 19. junija razstava del °d iq o”1!® Enrica Cuceka. Umik: od torka do sobote do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrama posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. V muzeju Revoltella bo do 12. julija, antološka razstava Antonia Guaccija. Urnik ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ob praznikih od 10.00 do 18.00 - ob torkih zaprto. Na sedežu LetoviSčarske ustanove (Ul. S. Nicolo: do 23. junija se nadaljuje razstava Monike Petri »Irska med sanjami in realnostjo«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. NABREŽINA Kamnita hiša v Nabrežini: Se jutri, v nedeljo, 14. junija bo odprta razstava »Zadnje Fellinijeve sanje«. Umik: vsak dan od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.00 in v nedeljo od 9.00 do 12.00 ter od 17.00 do 20.00. Druge informacije so na voljo na občini Devin Nabrežina, tel. 040-2017370. MILJE Na sedežu Letoviscarske ustanove Razstavlja Gianfranco Bernardi »Visioni deviche«. Urnik od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V kulturnem centru »G. Millo«, (Trg republike 4), bo danes, 13. junija, ob 18.00, otvoritev razstave »Miljski umetniki«. Odprta bo bila do 23. junija. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob praznikih pa od 10.00 do 12.00. SESUAN Na sedežu Letoviscarske ustanove V Buranu v čipkarskem muzeju, otvoritev razstave »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. SLOVENIJA NOVA GORICA Poslovni center HIT: razstavlja Gianni Borte. Razstava bo na ogled do 21. junija vsak dan od 8. do 13. ure in od 14.00 do 20.00 ure. V Avli PDG: Se jutri v nedeljo, 14. junija je na ogled razstava Ljuba Bizjaka »Maske«. Mestna galerija (stavba Primorskega dramskega gledališča): do 21. junija je na ogled razstava Rudija Pergarja z naslovom »90. leta - slike in risbe« po naslednjem urniku: vsak dan od 8. do 13. in od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SEŽANA Kulturni center S. Kosovela: na ogled je razstava Žarka Vrezca. HRPELJE Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V sredo, 24. junija, ob 19.00 uri bo otvoritev razstave akvarelov in risb dr. Roberta Hlavatyja ob 100 letnici rojstva. ŠTANJEL Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska raz- stava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava slik in risb Stefana Planinca. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. PORTOROŽ Bela dvorana Avditorija: do 20. junija, razstava aktov društva SOLINAR iz Pirana. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja Aleš Prinčič. Mala galerija CD: na ogled je razstava Branka Cvetkoviča. Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Marka Peljhana »Sistem - 7«. Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in fotografij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdama. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. NOVICE Sneg na Južnem Tirolskem, neurje na področju Brescie BOČEN - Mraz, sneg in dež so se včeraj zgrnili nad Južno Tirolsko, kjer so se temperature spustile daleč pod sezonsko povprečje. Snežilo je nad nadmorsko višino 1800 metrov in prelazi Stelvio, Rombo, Stalle, Rennes in Giovo so bili prevozni samo z verigami.. Alarmno stanje zaradi slabega vremena pa so včeraj sprožili tudi na področju Brescie, kjer je v četrtek popoldne divjalo hudo neurje, ki je povzročilo veliko materialno škodo. Zaradi poplave so včeraj zjutraj tudi zaprli pokrajinsko cesto št. 19 med Ospitalettom in Travagliatom. Škodo cenijo na približno deset milijard Močan veter pa je včeraj močno oviral tudi promet na letališču Fiumicino pri Rimu, kjer je prihajalo do precejšnjih zamud pri poletih. »Azzurri« in petje himne RIM - Po Forza Italia je včeraj še NZ sprožilo problem (??), zakaj »azzurri« na svetovnem nogometnem prvenstvu pred tekmo s Čilom niso peli Ma-melijeve himne. Parlamentarec NZ Conti od vlade zahteva, da vsakemu nogometašu pošlje faks z besedilom himne, tako da bi se ga nogometaši lahko naučili na pamet in peli že od naslednjega srečanja dalje. Conti od vlade tudi zahteva, da nogometaše formalno opomni in od njih zahteva, da pojejo himno. Ob vsem tem se parlamentarec NZ še sprašuje, če himne ne pojejo zato, ker ne poznajo besedila, ah pa je tak ukaz nogometne zveze ah celo same vlade... V Bocnu od oktobra registrske tablice s tirolskim orlom BOČEN - Od oktobra dalje bodo avtomobilske registrske tablice na Južnem Tirolskem poleg pokrajinske oznake »BZ« imele tudi rdečega tirolskega orla. Osnutek nove registrske tablice, ki bo imela na obeh straneh tudi modro črto, so predstavih včeraj v Bocnu. Na skrajni levi v zgornjem kotu bodo tudi zvezde Evropske unije in spodaj mednarodna oznaka Italije. Oznaka BZ bo na desni strani, pri čemer bo B velik Z pa mah, tako da bo nad njim prostor za tirolskega orla. Zaplenili oblačila s ponarejeno otznako »Enrico Coveri« BARI - Karabinjerji so včeraj v Modugnu (Bari) zaplenili večjo količiono oblačil, ki so jih izdelali v podjetju Gimal iz Modugna, vsa po vrsti pa so imela ponarejeno znamko Coveri. V podjetju so preiskovalci odkrili še veliko količino ponarejenih oznak »Enrico Coveri.« Oblačila so bila namenjena predvsem trgovcem v Kampaniji, Toskani in Laciju, njihova vrednost pa presega milijardo lir. RIM / SKLEP MINISTRSKEGA SVETA Dve leti poskusne podpore revnim Odslej težji beg obtožencev pred dokončno razsodbo kasacijskega sodišča RIM - Ministrski svet je odobril zakonski dekret, s katerim uvaja podporo za revne. Dekret je poskusnega značaja in bo veljal dve leti in še to samo v omejenem številu občin, ki jih morajo šele določiti. Vlada je že določila v ta namen 284 milijard lir, ki jih bodo črpali iz sredstev letošnjega finančnega zakona, ki jih bodo poskusno dodelili od 10 do 12 tisoč osebam.. Ministrica za solidarnost Livia Turco je na tiskovni konferenci pojasnila, da se bodo dogovorili z deželami in krajevnimi upravami za testno skupino občin, kjer bodo poskusno izvajali nova zakonska določila; izbrali jih bodo na podlagi pokazateljev stopnje revščine, pri tem se ne bodo omejili samo na večja mesta in bodo upoštevali, da je 70 odstotkov vseh revežev na Jugu države. Za take bodo smatrali tiste, ki razpolagajo z manj kot 500 tisoč lirami mesečnega dohodka (če živijo sami) in bo podpora dopolnila njihov dohodek do praga pol milijona lir mesečno, ki v Italiji velja za ločnico, izpod katere smatrajo občana za revnega. Kdor bo prejemal podporo, bo moral sodelovati pri načrtih za ponovno vključitev v družbo oz. v delo, sicer mu bodo odvzeli prispevek. Zakon bo veljal do 31. decembra leta 2000, do naslednjega 30. junija pa bo minister za solidarnost moral predstaviti parlamentu dosežene rezultate. Pogoj za dodelitev podpore je poleg izredno nizkega dohodka tudi stalno bivališče v eni od izbranih občin že vsaj eno leto (če niso državljani Evropske unije pa vsaj tri leta), še nedozrela starost za prejemanje pokojnine in brezposelnost. Podporo bodo dodelili samo tistim, ki so vpisani v sezname brezposelnih, z izjemo tistih, ki sodelujejo pri načrtih za šolsko in profesionalno usposabljanje, ki imajo majhne (do 3. leta starosti) ali prizadete otroke, ali pa" sodelujejo pri terapevtskih pobudah. Ministrski svet je na včerajšnji seji odobril tudi zakonski predlog, da bi preprečili nevarnost bega obtožencev, ki čakajo na dokončno razsodbo. Novinarjem sta ga orisala notranji minister Giorgio Napolitano in pravosodni minister Giovanni Maria Flick. V bistvu bo prizivno, t.j. drugostopenjsko sodišče lahko določilo preventivni pripor za obsojence, ki bodo morali sedeti v pričakovanju izida morebitnega tretjestopenjskega priziva pred kasacijskim sodiščem. Sedaj se namreč dogaja, da so obtoženci na prostosti, tudi če so jih že dvakrat obsodili. Na podlagi včerajšnjega vladnega predloga bo policija lahko priprla tiste, ki čakajo na prizivni proces na svobodi, vendar jasno kaže, da nameravajo pobegniti pred sodnim izidom. »To ni uvod v uvajanje zapora po drugostopenjskem procesu,« je dejal minister Flick, »saj bo o tem kvečjemu odločal parlament.« Minister Napolitano pa je pojasnil, da sta nedavna bega načelnika tajne frama-zonske lože Gellija in mafijca Cuntre-re pokazala pomanjkljivosti dosedanjega pravnega sistema, ki do zadnjega omogoča beg obtožencev. Vlada pripravlja izvajalne norme, sta pojasnila ministra, ki jih bodo določili na koncu preiskave pravosodnega ministrstva o pomanjkljivostih sedanje ureditve. »Ne bo se več dogajalo, da obtoženci pobegnejo na predvečer obsodbe kasacijskega sodišče,« je zagotovil minister Napolitano. POLITIKA / POZIV S KITAJSKE Scallaro vzhaja pri »mehkih« ustavnih refoimah Soglasje komponent Oljke RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je s Kitajske, kjer je na madnem obisku, spet glasno pozval stranke, naj vztrajajo pri ustavnih reformah. Predlagal je neposredno izvolitev državnega pogalavarja, ki pa bi ohranil sedanje kompetence in sedanjo vlogo v političnem sistemu. Glavnina Oljke s tem predlogom soglaša, medtem ko so na desnici precej sheptiki. Scalfaro je, kot je sam priznal, povzel predlog, ki sta ga svojčas vneto zagovarjala socialistična voditelja Bettino Craxi in Giuliano Amato. Vlada, ki ji je predsedoval Amato, je sestavila tudi ustrezni zakonski predlog, ki pa ga parlament sploh ni vzel v pretres. Predsednik republike je prepričan, da bi lahko tako zastanovani predlog zadovoljil zagovornike neposredne izvolitve šefa države in hkrati tudi tiste, posebno na levici, ki se bojijo pretiranih pristojnosti (in oblasti) Kvirinala. Na Kitajskem je vsekakor Scalfaro večkrat povedal, da je zelo razočaran nad zapletom z ustavnimi reformami in nad neuspehom dvodomne komisije, ki ji je predsedoval Massimo D’Alema. Rekel je tudi, da bi moral parlament nekoliko skrajšati predsedniški mandat, ki danes traja sedem let, ne bi smel pa izničiti dela, ki ga je v nelahkih okoliščinah opravila dvodomna par' lamentarna komisija. Predsednikove besede so, kot rečeno, precej ugo-dno sprejeli voditelji Olj' ke, ki pravijo, da bi moral parlament odobriti nekatere pomembne reforme in ustavne spremembe po normalnem postopku, ki ga določa sedanja ustava-Pol svoboščin pa ni tega mnenja. Silvio Berlusconi je na sinočnjem tržaškem volilnem shodu zavrnil Scalfarov predlog rekoC, da bi bila v teh pogojih nujno potrebna ustavodajna skupščina, v katero pa resnici na ljubo malokdo resnično verjame. V središču političnih dogajanj pa je v teh dnen tudi volilni referendum' ki ga predlagajo Antonio Di Pietro, Achille Occ-hetto in Mario Segni-Akcija zbiranja podpis°vj kot kaže, poteka precej dobro, pobudniki pa up3-jo, da se bodo v to pobudo kmalu aktivno vključili tudi Levi demokrati-D’Alema pa je glede tega zelo previden, ker je prepričan, da tudi morebitm prodor referenduma ne uveljavil bipolarnega p° litičnega sistema. INTERNET / NAJBOLJ OBISKANE STRANI Lepa Natalia in spretni Alex Del Piero daleč pred političnimi liderji RIM - Največ domiselnosti so pokazali Zeleni, Levi demokrati zelo spoštljivo predstavljajo svojega šefa, celo nekoliko bolj kot pri Forza Italia svojega liderja-lastnika stranke, medtem ko je Severna liga doslej pokazala največ posluha za multimedialnost. Ne gre za izide ankete o političnih strankah, pač pa za vtis, ki ga daje računalniški obisk na internetnih straneh italijanskih političnih strank. Vse strani so barvne, živahne in privlačne, kot se spodobi, vendar vsaka stranka kaže svoje značilnosti tudi v svetovnem spletu. Levi demokrati in Forza Italia se nedvomno potegujeta za najlepše in najbogatejše politične internetne strani, za prvakoma na spletu (in v parlamentu) je prav gotovo Severna liga (to pa samo na internetu), vendar so Zeleni kljub svoji relativno majhni volilni teži znali urediti zelo zanimive in privlačne spletne strani. Ljudska stranka je na dnu lestvice političnih strank na internetu (njene strani še niso dokončane), Nacionalno zavezništvo pa ni ažurniralo svojih strani od zadnjega kongresa v Veroni. Svojega liderja najbolj navdušeno predstavljajo Levi demokrati, ki na svojih spletnih straneh posredujejo D'Alemovo biografijo, govore in celo fotografski album. Proti pričakovanjem so pri Forza Italia bolj zadržani glede Berlusconija, saj predstavljajo samo besedila intervjujev in govorov brez fotografij svojega ljubljenega liderja. Se najbolj skopi so pri Stranki komunistične prenove, ker ni slik nobenega voditelja, pač pa Marxa in Che ^ ^ re. Senatur Bossi pričaka deskar) na prvi spletni strani Severne nudi edinstveno možnost n®PoST0 j-a-multimedialne povezave z lign” dijsko postajo Radio Padania Libe ^e. Med italijanskimi internetnim skarji pa prevladuje zanimanje za ^ gačne strani in osebnosti: na. VT trad8 top list je lepa črnolasa Natalia (na sliki), ki je dostopna z bolj a ega vidnimi oblinami. V času sve nogometnega prvenstva so zelo otoVili ne tudi strani nogometašev: u8 s6ga so, da Alex Del Piero zdaleč p obiskanost strani Roberta Baggia' JADRANJE / RIM1NI-KRF-RIM1NI NAMIZNI TENIS / DP ZA VETERANE NOVICE Gala Legend tretjič ni zmagala Na cilju v Riminiju za zmagovalcem Rimini di Rimini zaostala le za 12 minut Krasovke osovjile zlato medaljo v ekipni konkurenci V sestavi Sonja Milič, Dragica Blasina in Isabella Torrenti RIMINI- Koprska jadrnica Gala legend je na tradicionalni regati Rimini -Rrf - Rimini zasedla dru-8° mesto in s tem žal ni osvojila tretje zaporedne ^age. Njena novejša se-stmka jadrnica Riviera di Rimini je v cilj prišla z Minuto in 31 sekundami Pmdnosti. Slovenska posadka Pod vodstvom Mitje Ko-fmine in Dušana Puha je oolje začela in si v prvem oelu priborila prednost Pred Riviero di Rimini. ~jaia pa je na polovici po-1 zašla v brezvetrje in Padla na drugo mesto. Po obratu na otoku Krfu je aia legend ubrala ob al-'Orski, cmogostki in dalmatinski obali, Italijani Pa so se v Otranski vratih Gaja Legend na boku jadrnice ne bo dodala oznake o tretji zmagi na regati Rimini-Krf-Rimini usmerili o na drugo stran Jadrana. V četrtek je v močnem vetru slovenska jadrnica s 26, 8 milje dosegla rekordno hitrost, hitro pa je valove rezala tudi ita- lijanska jadrnica in posadki sta vsaka po drugi poti na cilj prišli praktično poravnani. Slovenska posadka se bo v koprsko marino vrnila danes ob 18. uri. Iz Sevegliana pri Cuneu, kjer se odvija državno namiznoteniško prvenstvo za veterane, prihaja razveseljiva vest o novi Krasovi zlati medalji. V ekipnem tekmovanju za ženske so jo osvojile Sonja Milič, Dragica Blasina in Isabella Torrenti. Danes bo moškem individualnem tekmovanju nastopil tudi Edi Bole, tekmovali pa bodo tudi mešani pari. Jutri bodo na vrsti dvojice in individualno tekmovanje za ženske. Reški klub Srdoči organizira ob dnevi sv. Vida, mestnega zaščitnika, 15. pokal mesta Reke. Na njem sodeluje tudi 9 Krastelitalcev (2 fanta in 7 deklet) v starostni kategoriji kadetov. Čeprav se je namiznoteniška sezona iztekla, pa čaka konec meseca junija če-trtokategornike še državno prvenstvo v tej kategoriji. Krasovi pingpongaši zato ne zamudijo nobene priložnosti, da izboljšajo svojo igro, nedvomno pa jim bodo izkušnje izven meja Italije prišle prav. Roberta Ridolfi, Uroš Fabiani, Alessia Gerebizza, Giada Videni, Roberta Zavadlal, Lisa Ridolfi, Eva Kralj, Pavla Zavadlal in Matija Micheli (večina jih je četrtokate-gornikov letniki od 1983 od 1987) so na tekmovanje na Hrvaško odšli v spremstvu svojih staršev (prehod dvojne meje) in trenerja Robija Miliča. OJ.) iHlJUIRI V SOVODNJAH NOGOMET / S CELA REPREZENTANCE SLOVENIJE »Dan odprtih vrat« Kajakaškega kluba Silec Kajakaški klub Silec si prizadeva navdušiti za Plovbo po rečnih dtrugaš čimvče ljudi. Jutri bobu prizadevni delavci goriškega kluba priredili enodnevni tečaj za novinec. Zbirališče bo ob 14. bK pod avtocesnim mostom v Sovodnjah. Varjeni so vsi, ki bi se radi preizkusili v tej šport-n' panogi v stiku z naravo. KK Silec jim bo dal ?a razpolago vso opremo in kajak, preizkus pa 10 seveda potekal pod vodstvom izkušenih čla-n°v društva. Podoben »trening« je KK Silec izpeljal že v 2aCetku maja, odzvalo pa se je enajst ljudi. Pred Casom so se člani Šilca skupaj s prijatelji novo-8°riškega kluba Soča Rafting spustili po Idrijci. tart je bil v Zelini, cilj pa pred slapom pri Idrij-Cl v skupni dolžini 17 kilometrov. B. Prašnikar uradno odstopil Funkcija klubskega trenerja odslej nezdružljiva s funkcijo selektorja LJUBLJANA - Nogometna zveza Slovenije (NZS) je sporočila, da bo v najkrajšem času, najkasneje pa do konca junija letos, imenovala novega slovenskega selektorja A državne reprezentance. Bojan Prašnikar, ki sedaj opravlja to funkcijo, je včeraj pisno obvestil predsednika NZS Rudija Zavrla, da bo tudi po 1. juliju še naprej opravljal delo trenerja slovenskega prvaka Maribor Teatani- ca. »Stališče NZS je, da opravljanje funkcije selektorja A reprezentance ni združljivo s kakšno drugo funkcijo v nogometu, posebej pa ne z opravljanjem trenerskega dela v klubu,« je zapisal generalni sekretar NZS Dane Jošt. Prašnikar je bil januarja letos imenovan za selektorja slovenske reprezentance od 1. februarja letos do 31. decembra 1999. Po dogovo- ru naj bi selektorske naloge od 1. julija opravljal poklicno, dvojna vloga (selektor in klubski trener) pa je bila od februarja do junija dogovorjena kot začasna in izjemna rešitev. V preteklih dneh se je kot možnega selčektorja slovenske reprezentance omenjealo tudi nekdanjega reprezentanta Srečka Katanca, ki je odstopil s položaja trenerja novogoriškega Hita. PROSEK / PO ODLIČNIH IZKUŠNJAH Z MLADIMI Vodstvo Primorja se zavzema za združevanje tudi med člani košarkar- ----mo- nogomet? ema 35. ja zbora iištvo je . občna n redne-ujno po- no- ,* se je Jasnim i statu- )ivše-ki rjem :i so eki- Udeleženci občnega zbora so različno reagirali na predlog o združevanju med člani katerih društvo ne bi moglo delovati. Blagajniško poročilo je podal JJiccar-do Štolfa. Medtem, ko je dručtvo v lanski sezoni zaključilo z negativnim saldom, je letos poslovalk brez primanjkljaja. To dejstvo je pohvalil Pepi Starc, član nadzornega odbora. Sledila je razprava. Po nekaj vprašanjih glede statuta in igrišča (drusšt-vo bi lahko v prihodnji sezoni upravljalo tudi igrišče Ervatti, vendar se mora sporazumiti z ju-sarji), je izbruhnila na dan problematika prve članske ekipe. Predsednik Kante je dejal, da namerava v prihodnji sezoni vpisati člansko ekipo Primorja v 3. amatersko ligo (in ne v promocijsko ligo, kamor ekipa sodi), v njej pa naj bi igrali izključno domačini. To pa naj bi bil le prvi korak na poti združene članske ekipe z ostalimi našimi društvi. Zaradi vpadanja rojstev, vedno večjih finančnih stroškov in pomanjkanja odbornikov, naj bi ustanovili ekipo, ki bi bila sestavljena iz najboljših slovenskih igralcev (tako ko Jadran pri košarki). Pod istim imenom bi nastopile mladinske ekipe, za katere pa naj bi skrbela posamezna društva (kot se sedaj dogaja z združenimi mladinskimi ekipami, za razliko, da te ekipe nasto- pajo pod imenom posameznega društva). Posamezna društva naj bi seveda obdržala člansko ekipo, ki pa bi bila le rezervoar za skupno zamejsko enajsterico. Predlog je seveda izzval kritike (bilo je nekaj kampanilizma), pohvale, pomisleke itd... Kante je podčrtal, da je to trenutno edina možna rešitev, ki bi bila le nadaljevanje združenih ekip, ki so z odličnim strokovnim delom dosegle veliko uspehov. Ob koncu pa je bil stari odbor v celoti potrjen, vendar je bilo podčrtano dejstvo, da bo delovanje oteženo in vprašljivo, če v odbor ne pristopijo nove, rulade sile. (E.B.) Šah: 6. hitropotezni memoprial »Filipovič« Šahovski organizatorji iz Trsta, Opčin in Costa-lunge bodo jutri ob 9.45 pripravili v Prosvetnem domu na Opčinah tradicionalni 6. mednarodni hitropotezni moštveni turnir v spomin na slovenskega Šahovskega mojstra Božidarja Filipoviča, ki je veliko prispeval k razvoju šaha na Tržaškem in prijateljskih stikih Sahistov štirih sosednjih držav. Organizatorji so na turnir povabili štiričlanske ekipe iz sosednje Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Turnir bo odigran na Bergerjevem, oziroma po švicarskem sistemu, odvisno od števila ekip. Najboljše ekipe in posamezniki na vsaki šahovnici bodo nagrajeni s pokali, kolajnami in knjižnimi nagradami. Šahovska prireditev na Opčinah bo lep prispevek k utrjevanju šahovskih in prijateljskih stikov Sahistov štirih sosednjih držav. (Silvo Kovač) Solidne uvrstitve kolesarjev SK Devin Devinovi gorski kolesarji so sodelovali na tekmovanju v kraju Montereale Valcellina pri Pordenonu. Približno 180 tekmovalcev je merilo moči na drugi preizkušnji deželnega prvenstva »cross country«. Zelo tehnično in naporno progo dolgo 8 km, so tekmovalci kategorij sportmen in elite prevozili 5-krat, 1 krog manj pa masterji. V kategoriji članov je zmagal Tržačan Dapretto, ki je v zadnjem krogu premagal sotekmovalca Bilata iz Veneta. Naš kolesar Christian Leghissa se je v isti kategoriji uvrstil na 8. mesto (peti med under 23). Dobro je kolesaril tudi Alessan-dro Padovani med masterji 1. Končal je na 5. mestu in osvojil trofejo »Interforze«, veljavno samo za pripadnike državnih agentov. Danilo Bergamasco je zasedel 11. mesto, Marino Glavi-na pa 14. mesto. Oba sta tekmovala v kategoriji Master 2. Jutri se bodo Devinovi kolesarji udeležili tekmovanja v Ločniku (GO) veljavnega za 3. prei-skušnjo deželnega prvenstva »cross conutry« v organizaciji UC Capri vesi. Tekma se obeta zelo napeta, zaradi napovedanega slabega vremena. Priznanje za K. Mezgec V nedeljo so v S. Vitu pri Tilmentu nagradili najuspešnejša društva in tekmovalce, ki so se letos že posebno odlikovali- v raznih deželnih gimnastičnih prvenstvih v sezoni 1997-98. Med številnimi prisotnimi telovadci in predstavniki društev je posebno priznanje prejelo tudi SZ Bor, za drugo mesto v obroču in tretje v vaji z žogo pa so nagradili tudi Borovo ritmičarko Karin Mezgec, (-boj-) Obvestila Prireditelji otroškega poletnega centra na stadionu »l.maj« v Trstu sporočajo, da bo ta pobuda trajala od 29. junija do 17. julija, vsak dan od 7.30 do 16.30. Podrobne informacije vsak dan ob uri kosila na tel. St. 571-453. PRIMOTORKLUB organizira jutri, 14. junija deželni motociklistični shod. Shod se prične ob 8. uri, sledi vpisovanje, motociklistični izlet in ob 12.30 nagrajevanje. Zaključek shoda bo ob 18.30. Vabljeni vsi ljubitelji motorjev! SD POLET organizira od 16. do 24. junija, v torek, sredo in petek od 16.30 do 17.30 brezplačen tečaj kotalkanja za otroke od 3. leta dalje. Za eventualne informacije lahko pokličete na tel. St. 040/211758 od 16.30 dalje. ŠD POLETT priredi od 22. do 27. junija od 8. do 17.00 ure košarkarski tabor. Predvpis in informacije sprejemajo vodja tabora Andrej Vremec (211878), na sedežu Poleta (213403) in Christian BrišCik (229470). SZ SLOGA prireja od 15. do 24. junija odbojkarski tečaj za začetnike, namenjen deklicam in dečkom letnikov ’86 in mlajšim. TeCaj bo v telovadnici na Opčinah in na zunanjih igriščih, vsak dan od 9. do 16.30. Informacije in vpisovanja na ZSSDI ah neposredno ob pričetku tečaja. SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. St. 200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998. JK CUPA prireja TECAJ VVINDSURFA od od 6. 7. do 10. 7. in od 13. 7. do 17. 7. Za nadaljnje informacije kličite na tel. St. 299858. OK VAL IN KD OTON ZUPANČIČ vabita na Odbojkarski turnir Beach Volleya na pesku Budalovega doma v Standrežu, danes, 13. junija po 18. uri. JK CUPA prireja jadralni teCaj za letnike '86-92 od 15.6. do 26.6., od 29.6. do 10.7. in od 13.7. do 24.7. Za nadaljnje informacije kličite na tel. St. 299858. TPK SIRENA sporoča, da so se začela vpisovanja v jadralne tečaje razreda Optimist za otroke od 7. do 12. leta in sicer v treh izmenah: od 15. do 26. 6., od 29.6. do 10. 7. ter od 13. do 24.7. Za vse ostale podrobnosti ter vpis vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure. Tel. in Fax 422696. TPK SIRENA - odsek Športnega ribolova sporoča, da se bo od 15. t. m. na sedežu društva v Barkovljah pričel celodnevni teCaj Športnega ribolova. Za informacije pokličite na tel. številko 414006 (Vojko). 1 Marko Kravos Kratki časi Trst iz žabje perspektive črtice BOŽJE PASTI In kako se poditi Bog, ko je molitev izrečena iz navade ali zato, ker je predpisana? Vedno pred poukom, pri obveznih Šolskih mašah, ob šolski spovedi in obhajilu? Jaz jemljem to obvezo podobno, kot je treba zaradi sošolcev, staršev in spričeval jemati še ostalo na šolskem urniku: tak je pač red na svetu. Ne prinaša posebne sreče, brez njega pa si bela vrana. To čredno bogočastje ni razvilo v meni posebnih pobožnih nagnjenj. Pa tudi kakih posebnih odporov ne, čeprav puhti iz kakega dušnega pastirja križarska gorečnost. Tako je pač po vojni na našem koncu. Bolj smiselno se mi zdi zahajati k nedeljski maši. Čeprav Sv. Ivan ni več podeželje, je pred cerkvijo še videti ljudi, ki jih sicer nikdar ne srečaš: starodavni cesarski'brki na primer ali zlat murček v levem ušesu. Prek trebuha visi zlata verižica, z njo povleče mož svoj nakit iz telovnika. Čas, ki ga kaže uklonjena ura, je tako dragocen, da ga varuje dvoje pokrovčkov: srebrn in zlat. Secesijski klobučki s pajčolanom olikano poklepetajo na cerkvenem pragu. Če smuknem mimo njih, me zajame sopuh vijoličnega parfuma. Siri se iz čipkastega robčka, ki ga mečkajo koščeni prsti. Pravzaprav rok tudi ni videti, ker jih skrivajo mrežaste rokavice. Morda jim tudi jaz padem v oči: suhcen kot špelca in tudi drugače kilav. Nobene porednosti ne počnem: otrok pa ni zdrav, če v zakmašni obleki kakšne ne skuha! Sele ko se mularija pozabi krščan- _ sko obnašat, se odrasli lahko zgražajo in rečejo kakšno- o tem, kako danes nobena vzgoja ne zaleže. Jaz sem izjema. Najraje se motam okrog njih in jih občudujoče gledam. Gotovo pomislijo, ko me vidijo tako medlega, da se bom težko zrinil skozi življenje in bom kdaj kot oni v visoki starosti in v dostojanstveni suknji postaval pred cerkvijo. Sploh nimam možnosti. Da to dosežeš, moraš biti močen in odločen. Kot oni, ki so dali obe svetovni vojni skozi in vse, kar je bilo zraven in vmes. Komaj trije na sto so jo zvozili... Ja, v visoki starosti deluje človek zelo mogočno, posebno še, če nosi širokokrajen klobuk, če se mu zabliska rumena pipa v roki ali se opira na gosposko palico. V mojih očeh je že košata brada znamenje, da ima njen lastnik za sabo čuda in pol. Kdaj bom imel jaz te veličastne stvari! Sploh si ne morem misliti, da je bil vsak od teh očakov, vsaka od. teh žlahtnih non enkrat navaden Smrkavec in Smrklja. Gotovo so se me takega ugledali tudi duhovni pastirji, ko sem pristal v Marja-nišču. Padel sem jim v oči, ker sem nagnjen k branju in ker nimam rad tekmovalnih iger z vrstnikih. Nekdo od njih me nagovori, naj popoldne stopim v kapelo in odmolim oče-naš - samo enega: ampak natančno, od besede do besede, do zadnjega vlakna pomena. Potem se mi bo odprla skrivnost vere in svet se mi bo prikazal v drugačni luči. Zakaj ne! - si rečem Poskusit ni greh. In sem se tega lotil. Tri popoldneve sem posvetil temu, pa do konca molitvice nisem prišel. Iz vsake besede rase gora pomenov, za vsako od njih se mi odpirajo procesije zgodb in vsebin. In ko se ena beseda nasloni na drugo, pribrbotajo iz teh zvez nedoločljivi mehurčki resnic, za katere ne morem ugotoviti, če se kotijo v meni ali stopajo vame od drugih ljudi, ki so to mrežo stkali. Najbolj me begajo členice in pogojniki, ti čudni predznaki, ki mehčajo tla pod nogami in sprevračajo svet... In ne vpelji nas v skušnjavo na primer: mi naj bi svetovali Bogu, naj nam ne da priložnosti, da izkažemo svojo vrlino, krepost, stanovitnost? Kdo smo mi? In kako je s človekovo svobodno voljo, če Bog komu podeli in komu odvzame grešno priložnost? Ne počne zlih del tudi Bog, ko nastavlja nedolžni duši pasti ali ko duše pred njimi ne zavaruje? Je Bog svetel in črn, dobri in hudi stvarnik priložnosti in skušnjav? Sesekljan od dvomov: tak sem bil po tistem neskončanem oče-našu. Če komu zastaviš nalogo, ki ji ne more biti kos, si navaden morilec. So se tega kdaj zavedli kaplani v zavodu na Opčinah? So sami kdaj zmolili očenaš? Ena od tamkajšnjih sester je od svete pre- proščine prava koklja. Zapičila si je v glavo, da me bo spravila do duhovniškega poklica. To sijajno delo se ji zdelo zlahka dosegljivo, ker sem se zaradi tistega očenaša toliko po-■tikal okrog kapele. “Saj ni treba niti veliko molitve ne znanja ne branja. Bog ima rad predane duše,” mi je govorila. “Ti samo poslušaj: boš videl, da zaslišiš klic! Bog pokliče, ko si koga izbere za svojega služabnika. ” K sladikastim besedam iz hripavega grla je dodala še čokoladico iz žepa. Na, pa me je minilo vse bogoiskateljstvo. Saj me hočejo zriniti v poklic, v katerem velja predvsem odpoved stvarem in lahkoverje v besede! En očenaš, in ti zbrlijo vse barve sveta izpred oči! In da me v duhovne vode napeljuje božja služabni-ca.s - čokoladico?! Bog sam je pametno molčal in ni spustil svojega usodnega klica. Tudi zato ga imam po malem rad. Kakšna vera neki! Cisto preprosto: Boga rad imeti! Brez posebne želje, da bi ga z vseh strani spoznal, še manj pa, da bi ga kleče slavil in ga drugim tlačil za ušesa. Zdaj mi je poblisknilo v spominu še, da so mi kdo ve kje spet neke sestre - že vem, v Beli peči, ko mi je bilo šest let - naročale, da se v najsvetejše, ki tiči v monštranci, ne smem nikoli naravnost zazreti: božji sij bi me lahko oslepil. To da se je že zgodilo. Kako tako vero uskladiti z naukom o Bogu ljubezni? Nobena pamet tega ne zmore, in moja otroška domišljija v teh pajčevinah preplašeno blodi. Tako je mogoče spraviti moj odnos do božjega v skodelico za kavo. Svet se mi zdi edino kratki stavek: imeti rad. Ko si dobro čustvo prilašča najbližje bitje in reče: imam te. Ali te neznanska moč pogrne na trpni način: na, imej me! Ni to edina prava vera? Posebno še za otroka, ki je v teh dejanjih prisvajanja in predajanja prav toliko nebogljen kot zahteven. Seči v stvari, biti od njih zaobsežen, to je dar božji. In ta dar ni nič drugega kot obrnjeni rad v zrcalu božjega obličja. HAWERA V ponedeljek me je Shary peljala v mestece Havvera, ki je oddaljeno od New Plymoutha dobro uro vožnje z avtomobilom. Po cesti sva se ustavila ob vznožju hriba Egmont - Tra-naki. Hrib ima kar dve imeni, angleško in maorsko. Zaradi nizkih oblakov nisem mogel videti vrha, za katerega pravijo da zaradi špiCaste^a vrha spominja, na goro Fudzijama na Japonskem. V Haweri živi Marija. Marija je za svoja leta zelo aktivna ženska. Mož je umrl pred leti in sedaj živi sama. Edina hči živi tudi v Havveri a na drugem koncu mesta, drugi sin pa stanuje v VVellingtonu. Ko sem vstopil v majhno, a udobno hišo, sva seveda govorila angleško. Po nekaj minutah pa mi je Marija rekla: "Ampak, saj lahko govoriva italijansko." Odgovoril sem ji: "Saj res." In tako sva nadaljevala pogovor v italijanščini, vendar sva si, če nisva poznala prave besede, pomagala z angleščino. Kaj kmalu je prišel na obisk Jim, bivši vojak oziroma prijatelj Marijinega moža. Z Marijo sta se spoznala na ladji, ki ju je peljala leta 1946 v Novo Zelandijo. Jim me je vprašal, kaj bi si rad ogledal v Havveri. Rekel sem, da ne vem, kaj je tu zanimivega. Odgovoril mi je, da ni mnogo zanimivega tu naokoli a vseeno mi je predlagal da greva malo z avtomobilom. Rade volje sem sprejel vabilo. Imel je prav. V Havveri in njeni okolici ni mnogo turističnih krajev. Mesto in okolica pa imata vendar nekaj zanimivih točk. Sprva sva šla do krajev kjer so bile stare naselbine Maorov in kjer so se odvijali divji boji med belci in Maori. V teh krajih je zaslovel predvsem poljski vojak Van Tempsky. Bil je najet vojak in zelo zasro-važen iz strani Moriov. Padel je v bitki prav v okolici Jdavvere. Nato sva si ogledala središče mesta, ki zares ni nič posebnega. Malo ven iz mesta pa je ogromna mlečna tovarna. Jim mi je rekel, da je bilo pred leti v okolici Havvere veliko število malih mlekarn. Pred nekaj leti pa so se odločili, da zgradijo eno veliko mlekarno in tako so vse male po vrsti zaprli. Ko se vožiš po okolici res vidiš mnogo zapuščenih stavb, kjer so bile namreč v preteklosti mlekarne. Blizu Havvere je tudi važna energetska tovarna, saj pravijo, da je v podzemlju nekaj petroleja. Naslednjega dne sem šel skupaj z Marijo in hčerjo Jane v bližnje mesto Patea. To je malo mesto, kjer je Marija živela, preden se je preselila v Hawe-ro. Tu smo obiskali Marijine prijatelje, ki so me popeljali v mestni muzej. Muzej je precej velik in v njem je pravzaprav vsega. Na začetku so slike in razni predmeti, ki spominjajo na ustanovitev mesta, nato pa je raznorazno orodje, pohištvo, obleke, posode itd. ki so jih prebivalci mesta uporabljali od ustanovitve do današnjih dni. Mislim, da bi bilo lepo če bi v vsakem našem mestu pripravili tak muzej. Zal, pa večkrat ljudje odvržejo stran stare stvari in neuporano orodje in ne pomislijo, da bi lahko bile te stvari čez nekaj časa pomembne in tudi dragocene. Po ogledu muzeja smo pojedli kosilo pri Marijinih prijateljih. Popoldne pa sem šel ponovno z Jimom; tokrat sva šla do obale. Zal je bilo vreme gr- do, deževalo je skoraj vso pot, tako da nisem mogel videti vsega. Zvečer pa sem ostal pri Mariji in pogovarjala sva se o Trstu, moral sem ji povedati vse spremembe zadnjih let, zadnjic je bila namreč tu pred petimi leti. Ona pa mi je pripovedovala o življenju v Novi Zelandiji. Po dveh dneh bivanja v Havveri mi je bilo po eni strani žal zapustiti Marijo, saj me je zelo lepo sprejela. Pri njej sem se počutil kot pri lastnih sorodnikih, bilo pa je to le naše prv° srečanje, upajmo ne zadnjo-Marija bo težko še prišla v Trst, čeprav je še zelo čvrsta. Sam pa ne vem, če se bom še vrnil v Novo Zelandijo. Vsaj v bližnj1 prihodnosti ne. Po drugi strani pa sem bil za' dovoljen, da sem odšel iz mal®' ga mesta Havvere, saj ni bilo nič zanimivega v njem, moj cilj Pa je bil videti čim več. Tako sem se v sredo zjutraj poslovil od Marije, z ne prav lahkim srcem, in vzel avtobus za VVellingtom Sem sem prispel po petih uran vožnje. Na slikah: zgoraj Tržačanka Marija pred svojo hošo v Have-ri; spodaj prizorišče krvavi bojev med belci in Maori. A RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Prvi aplavz: Otroški pevski zbor «Kresnice« -Sv. Ivan TV dnevnik, nato Utrip evangelija £ RAM Euronevvs Nan.: Thunder Alley Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Harry in Madison, risanke, dokumentarec in nan. Punky Brevvster Variete za najmlajse: Piavo drevo, vmes risanke Koncert godbe italijanske policije Film: II colore della vittoria (kom., It. '90, r. V. De Sisti, i. Claudio Amendola) Vreme in dnevnik Dnevnik SP v nogometu: France 98, 14.30 Španija - Nigerija Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club. vmes risanke Timon & Pumbaa in Quack Pack Dnevnik Nabožna oddaja: A sua immagine Variete: In sella - Iz kluba Evropa 92 Nan.: Gospa iz VVesta (i. Jane Seymour, Joe Lan-do) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La Zingara SP v nogometu: Nizozemska - Belgija Dnevnik Šport: Occhio al Mondia-le (vodijo G. Galeazzi, A. Clerici, G. Tosatti) Izžrebanje lota Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme ’ Dresura: C.S.I.O. Pavarotti Sobotni klub - Film: Viaggio clandestino (kom.. It. '93, r. Raul Ruiz, i. Enzo Moscato) RAI 2 6.35 8.00 8.10 10.05 10.35 11.00 13.00 13.25 14.05 14.30 15.45 17.20 19.30 20.00 20.30 20.50 22.35 23.30 0.45 Aktualno: Brezdelje utruja?, 7.00 Cercando cercando 9.00, 10.30, 11.50 dnevnik Film: Accadde al com-missariato (kom., It. ’54) Dok.: Evropski dnevi Nan.: Lassie SP v nogometu Dnevnik, 13.25 Vreme Šport: Dribbling - Nogometno prvenstvo Variete: Go-Cart, risanke Nan.: II Virginiano Film: Fotoromanzo (kom., It. '86, i. Nino D’ Angelo, M. C. Sasso) SP v nogometu: Južna Koreja - Mehika Komični filmi Rubrika o lotu Dnevnik TV film: Prove mortali -Dying to Belong (thriller, ZDA '97, i. S. Chalke) TV film: La docle ala della giovinezza (dram., ZDA '89, i. E. Taylor, M. Harmon, V. Perrine) Dnevnik, 0.40 vreme Film: II teppista (dram., It. '94, i. G. Žito) Jk RAI 3 Film: Gente di rispetto (dram., It. ’75) 1*111 Film: Non stuzzicate la H zanzara (kom., It. ’67) Aktualno: II viaggiatore -Popotnik Tg3 Kmetijstvo Dnevnik Kolesarstvo: Memorial Coppi Aktualno: Gli anni in tašča Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: SP v nogometu, 17.10 atletika Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’e, 20.30 Blob - Mundial Film: Cambio marito (kom., ZDA '87, i. K. Turner, B. Reynolds) Dnevnik in deželne vesti Aktualno: Film vero Dnevnik in vreme Šport: Boks, 1.00 IP v bi-lajrdu Fuori orario, film: Incon-tri a Parigi (Fr. '94) © RETE 4 ITALIA 1 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Otroški variete, vmes ri- Aroma de Cafe sanke, Ciao ciao mattina, Eurovillage La posta di Ciao ciao Variete: Sabato 4 (vodi Aktualno: Gimmy - Svet Patrizia Rossetti) fitnessa Dnevnik TV film: Una folle riunione Aktualna odd.: Forum di famiglia (dram., ZDA (vodi Paola Perego) ’95, r. N. Israel, i. N. Fell) Kviz: Kolo sreče, vmes Šport studio, 12.25 Odpr- (13.30) dnevnik ti studio, 12.50 Fatti e Nad.: Sentieri - Steze misfatti (vodi Paolo Li- Aktualno: Chi c’e c’e, guori) 16.30 Naturalmente su Nan.: Willy, princ z Bel Rete 4, 17.00 Chi mi ha Aira - Počitnice v Phila- visto? delphii (i. Will Smith) Es medicine a confironto Risanke Dnevnik in vreme Aktualna oddaja: Fuego Variete: Game Boat Nan.: A scuola con filo- Film: 11 prigioniero della sofia - Prijateljica montagna (dram., ’55, i. Variete za najmlajse, vmes Y. Šanson, R. Freitag) risanke Aktualno: Parlamente in Nan.: Flipper Film: 11 mostro (dram., It. Odprti studio, 18.55 77, r. L. Zampa, i. J. Do- Šport studio relli, S. Rome, R. Palmer) Nan.: V osmih pod Parlamente in streho, 19.30 La tata (i. J. Mills, Richard Long) Variete: Sarabanda S CANALE 5 Nan.: Felix (i. Marc Diele, N. Neumann), 22.40 X-Fi- les - Zamenjava (i. D. Du- chovny) Na prvi strani Italija 1 šport - SP v no- Jutranji dnevnik Tg5 gometu, 0.40 Šport stu- Film: L’ irresistibile Mr. dio. 1.00 Nan.: Star Trek John (kom., ZDA ’53, i. M. Curtiz, i. John Way- ne, Donna Reed) Aktualno: Anteprima, S TELE 4 11.15 Affare fatto Nan.: Robinsonovi, 12.00 Časa Vianello - Festival - B 23.00 Dogodkiln odmevi Pismo Nad.: Prava ljubezen Dnevnik TG 5 Made in Italy Sgarbi quotidiani Nan.: Max headroom, Film: Voleva volare 18.00 Laff Movie (kom., It. ’90, r.-i. Mauri- Film: Quel giardino di zio Nichetti, Angela Fi- aranci nocchiaro) Osebnosti in mnenja Nan.: Komisar Scali - Nan.: Max Headroom Hamburger in crack Aktualna odd.: Nonsolo- moda (vodi Afef Jnifen) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) (S MONTECARLO Dnevnik TG 5 Variete: Doppio lustro 19.30, 23.40, 1.55 Dnev- (vodita Ezio Greggio in nik, 19.50 TMC Šport Enzo lacchetti) Nan.: Ironside, 13.15 Variete: Gran ballo delle Seinfeld debuttanti (vodita Pippo 13.45, 16.30 Dopogoal, , Baudo in Silvia Salemi) 16.45, 19.30, 20.15 Fran- Aktualno: Šali e Tabac- ce '98 chi - Potovanje po Italiji SP v nogometu: Španija - Nan.: Mike Land, po pok- Nigerija, 17.30 Južna Ko- licu detective, 1.00 Noč- reja - Mehika, 21.00 Ni- ni dnevnik zozemska - Belgija Doppio lustro Šport: Biscardijev proces Aktualno: Laboratorio 5 Španija - Nigerija (pon.) fr" Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Napovedniki 3.10 Teletekst Oddaja za otroke: Zgodbe Vremenska panorama iz školjke, 8.30 ris. nan.: Napovednikii Čarobni Šolski avtobus, Zlata šestdeseta: Nostal- 8.55 ... gija z avtorji - pesniki: Tedenski izbor: Dobro- Branko Somen došli doma, 9.55 Film: Tedenski izbor. Oddaja Gospodična Rose White TV Koper: TV Poper Promenadni koncert Euronevvs Tednik TV prodaja Poročila, vreme, šport SP v nogometu: Španija - Vremenska panorama Nigerija Tedenski izbor: Prisluh- nimo tišini SP v nogometu: Južna Polnočni klub Koreja - Mehika Film: Slamnati mož EL v odbojki: Slovenija - (ZDA 1934, i. Harold Madžarska (ženske) Lloyd, George Barbier) SP v nogometu: Nizo- Obvestila zemska - Belgija Obzornik, vreme, šport V vrtincu Oglasi Sobotna noc 50 let AFS France Marolt Brane Rončel izza odra Na vrtu Napovedniki Ozare Dokumentarna odd.: Črna skrinjica (VB, 1. del) Risanka Oglasi Dnevnik 2, vreme, šport Utrip Oglasi Pravi biznis Novice iz sveta razvedrila Oddaja o turizmu: Homo turisticus Dokumentarna oddaja: Tretje oko (3. del) Poročila, vreme, šport Film: El Diablo (vestern, ZDA 1990, r. Peter Mark-le, i. Louis Gossett jr., A. Edvvards, John Glover, Branscombe Richmond) Oddaja TV Maribor: Na vrtu ® Koper Napovedniki H Facciamo festa - PrazniC- ne prireditve Košarka NBA: Finale, 5. TV PRIMORKA tekma Vsedanes Otroška oddaja: Ecchec- cimanca Ero 13.00 Videostrani Progr. v slov. jeziku: Brez Videospot dneva meje Mladost - Pot v življenje Primorska kronika Glasbeni labirint TV Dnevnik, vreme, šport 22.30 Zgodovina avtomo- Jutri je nedelja bilizma Risanke s® TV Center. Trbovlje Dok. oddaja: Odmev To Kosmačeva domačija Glasb, odd.: Jovanotti Program za otroke SP v nogometu: Nizo- Vsakdanjik na kmetiji zemska - Belgija, vmes Pr. za otroke: Risanka TV dnevnik - Vsedanes Duhovna misel SP v nogometu: Španija - Sejemska kronika Nigerija (posnetek) 50 let mesta Nova Gorica: Vsedanes - TV dnevnik Laposi 'N Radio Trst A ^°0-13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 7 00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vrnes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni do-9°bki; 8.40 Soft mušici; 9.15 Vzhod ni daleč; _25 Potpuri; 10.10 Koncert: Simf. orkester 'v Slovenija; 11.50 Filmi na ekranih; 12.00 Ta Rajonski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ne-'Ski zvon, nato Evergreen; 15.30 Mladi val; 00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba: ^armonikarski kvintet GM; 18.00 Mala sce-Q: Boljše življenje (F. Tomizza, dram. J. °vcar, r. J. Babič, 9. del); 18.30 Živahne Melodije,-19.20 Napovednik. Radio Opčine ^'30- 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, p^'30' 18.30 Poročila v ital.; 10.00 1 Ver.lB.oo Lestvica slov. moderne gl ; (v °0 ;Glast,a po željah; 17.10 Zrno v etru N 14 dni), prenos Jadranovih Qrkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) fMn7 30' 8'30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 7nn ' 19,00 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; Cjl, ^ranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agen- rnp'a Zanimivosti; 8,130 Pre9lecl tiska, vre-- B-15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku: Varna plovba in nadzor meje; 13.00 Pomorstvo;‘13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Intervju z M. Zore; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Hot hrte; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 10.10 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan ; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Besede, besede, besede; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd, v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 9.45 SP v nogometu; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena oddaja Janeta VVebra: Joe Ely-Jane VVeber. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues, dbdeland; 11.05 Naši umetniki; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.25 V podvečer; 19.30 Opera: Poro, indijski kralj, nato Do polnoči; 23.55 Glasba za konec dneva. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7786300, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7786300, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG J_ . SRED ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 23.24 in zatone ob 8.26. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 22,1 stopinje C. ■/S PLIMOVANJE Danes: ob 6.10 najnižje -59 cm, ob 12.59 najvisje 32 cm, ob 18.19 najnižje -9 cm, ob 23.51 najvisje 36 cm. Jutri: ob 6.49 najnižje -54 cm, ob 13.48 najvisje 32 cm, ob 19.19 najnižje -6 cm, ob 0.35 najvisje 26 cm. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH BI0PR0GN0ZA v-r Vreme bo na počutje in razpoloženje vplivalo zmerno obtežilno in le vremensko najbolj občutljivi ljudje se bodo slabse počutili, bodo nemirni, razdražljivi in potrti. Tudi spali bodo slabo. ---------- 13/21 o OVIDEM 13/21 GORICA 11/21 GORICA n 11/21 O ° °C °C 500 m 20 2000 m 3 1000 m 13 2500 m 0 1500 m 7 2864 m -2 gORTOROJ O 14/22_ > čS— OPATIJA , ZAGREB 10/22 N. MESTO 11/21 °______________ V nedeljo se bo od zahoda pooblačilo. Pojavile se bodo manjše, krajevne padavine. V ponedeljek ne bo večje spremembe. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Jean Paul Guerlain žrtev oboroženega ropa VERSAILLES - Ustanovitelj znane kozmetične hiše Jean-Paul Guerlain (na spodnji sliki) je bil preteklo noC hudo ranjen, ko so obroženi roparji vdrli na njegovo posestvo (na sliki zgoraj) v bližini Versaillesa. Roparji so tudi odnesli za več milijonov frankov (en frank je približno 295 Ib) draguljev in srebrnine. Kasneje se je izvedelo, da Guerlainovo zdravstveno stanje ni tako resno, kot se je zdelo prvi trenutek. S strelnim orožjem je bil ranjen v stegno. Zato pa je izredno resno zdravstveno stanje enega njegovih Čuvajev, kateremu je krogla prebila pljuCa. Do ropa je prišlo med polnočjo in betjo uro zjubaj, ko je približno deset roparjev z za- maskiranimi obrazi vdrlo na Guerlainovo posestvo, ki ga sestavlja veC objektov. Najprej so onesposobili nočnega Čuvaja, nato pa so se spravili nad elane družine. Vse so zajeli, jih pretepali in prisilili, da odprejo blagajne, roparji pa so tudi sistematično preiskali vse hiše in pobrali vse vredne predmete. Do sbeljanja je prišlo, ko so roparji že opravili svoj kriminalni posel. Pri tem so ranili Čuvaja in Jeana Paula Guerlai-na. Ta je bil Se pred Časom lastnik istoimenske kozmetične hiše in parfumov, zdaj pa je 61-letni Guerlain svetovalec za parfumerijo grupe LVHM, ki je odkupila njegovo družinsko podjetje. V ciklonu v Indiji že več kot 900 mrtvih NEW DELHI - V ciklonu, ki je v začetku tedna prizadel zahodno obalo Indije, je po zadnjih podatkih umrlo že veC kot 900 ljudi. Okoli 30.000 ljudi je ostalo brez sbehe nad glavo. V Indiji se medtem vrstijo kritike na raCun pristojnih služb, Ces da prebivalstvo niso dovolj zgodaj opozorile, da se bliža ciklon. Čemu v pokoj, se sprašujejo Američani VVASHINGTON - Večina Američanov ne namerava nehati delati, ko bi se po letih lahko upokojila, je pokazala javnomnenjska raziskava Ameriškega združenja upokojencev. 80 odstotkov Američanov t. i. baby boom generacije, starih med 33 in 52 let, namerava tudi po dopolnjenih letih za upokojitev (običajno 65 let) delati polovičen delovni Cas, službo pa jih želi res pustiti samo 16 odstotkov. VeC kot tretjina nesojenih upokojencev bi še kar delala delala iz veselja, Četrtina zaradi denarja, sedemnajst odstotkov bi jih presedlalo na svoje. Pet odstotkov vprašanih pa bi se po upokojitvi lotilo Cisto nečesa drugega s polnim delovnim Časom. Večina prihodnjih upokojencev je optimistična: 28 odstkov "velikih" optimistov nesbpno Čaka upokojitev, 41 odstotkov pa jih je "precej optimističnih". Pa pri tem pa sploh ne računajo na denar iz običajnih upokojenskih skladov. Nanj se jih zanaša manj kot polovica, veC kot dve tretjini (68 odstotkov) jih bolj računa na rente od prostovoljnih vplačil zasebnim organizacijam, 60 odstotkov pa na lastne prihranke in obresti od vlaganj. Tiger s Sumatre drugačen od ostalih VVASKNGHTON - Tigri s Sumabe so samosvoja vrsta, drugačna od vseh ostalih tigrov na svetu, b-di genetska študija Ameriškega muzeja naravne zgodovine, objavljena v najnovejši Številki revije Animal Conservation. Ti tigri, ki jih v divjini indonezijskega otoka živi le Se kakih 400 do 500 in kakih 235 v ujetništvu, se po ; vsaj treh dednih lastnostih razlikujejo od sorodnikov. Tigri so doslej veljali za vrsto s petimi Se ' živečimi podvrstami: osrednjekitajski, sibbski, bengalski, indokitajski tiger in tiger s Sumatre. (STA/AP) Detektiv je Ivani Trump preveč zasohl račun NEW YORK - Ivana Trump ne želi izplačati detektiva, ki ga je najela, da bi zasledova njenega nekdanjega soproga Donalda in Zensko, zaradi katere jo je zapustil, Mario Ma-ples. Njeni odvetniki se namreč niso uspeti dogovoriti s preiskovalcem Jamesom Mim' zem, ki bi lahko razkril Številne umazane p°' drobnosti o ločitvi iz leta 1990, med njimi so tudi podatki o Trumpovih financah ter o n)® govem razmerju z Mario Maples, ko je bil Se poročen z Ivano. "To je primer, ki p ono v no obuja resnično umazane stvari, zato zel mo zadevo Cimprej rešiti", je povedal odve nik Ivane Trump. Mintz zahteva plati 250.000 dolarjev, vsota pa je doslej žara obresti narasla že na 400.000 dolarjev. ^vaXl Trump detektiva ne želi izplačati, ker )e Pra. pricana, da ji je Mintz zaračunal preveč. t^._ na Trump meni, da nekateri ljudje, cim dijo globok žep, mislijo, da lahko vzamP Var ip nrwpr1pl nipn nHvetllik*