spodarske ? obrtniške narod Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol 1 gld. 80 kr., za četrt leta pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr -7 Ljubljani v sredo 15. februarja 1871. O b s e g : Glas za nogradsko postavo. Gospodarji ! zložimo si zemljišča. (Konec.) Poročilo o XX. skupščini Matičinega odbora. Siva Doigoletne opazke o kačah. (Konec. \ > božica polabskih in čeških Slovanov. Dopisi. Novićar. Gospodarske stvari. bilo prav tem bi našli pot Tako bi moralo tudi vprihodnj biti m v AV7ÍM.XV IWUi y j^X AXXVVAJLIjÇ/ U 111 , IJU V předku vinstva našega, ne pa ir Glas za nogradsko postavo. V Iz Crniške fare sveČ. Gosp. slobodni trgatvi, pri kteri nekteri grozdje še na pol zeleno pobirajo. Živeli tedaj vinorejci, kteri spoznavajo, goriškem ,,Gospodarskem listu" dne 15. prosenca v erjav je v da skupni pogovor in skupna odločitev trgatve pelj v tečaji zarad trgatve pisal, da le v slobodni trgatvi bi se našel napredek za naše vino. Ker se mi pa ta misel za Vipavsko dolino neugodna zdi, dovolite, drage „Novice", da tudi jaz besedo ojrgatvi grozdja spre-govorim. Ker sem sam tudi vinorejec, ki se veliko z . kako boli f pridelek vina in povzdigo vinske naše kupčije Fr. L . b . n vinom pecam, zato sem že večkrat premišljeval bi se našla pot za napredek dobrému vinu. Prav imate Vi gosp 6woť, da postavo odločiti za dan skupne trgatve # —j----— --— , težko*), ker ni vsako leto v istem času grozdje izpod rok gré vse, ako ima pri roki to, česar potre Gospodarji! zložimo si zemljišča. Spisal dr. Jan. Bleiweis» pismo. Naj delà člověk kar koli hoče, gotovo mu najbolje zrelo, zato se tudi v enem času trgati ne more ? leta niso buje za delo. Ce grozdje popřej in je tudi vino bolje. Ako je pa odveč ima gospodar svoje polje blizo svojega stanovanja, vse vselej enaka; ako je dovolj dežja in gorkote, dozori Prav tako je tudi s kmet i j skim posestvom dežja, in dokler grozdje mecati ne začne, velika suša dodela hitreje in cenejše. Če ima posestvo bolj odstra- zrelobo grozdja zadržuje; v takih letih je vino slabeje; njeno, mu je vendar vse lože, ako vsaj ima vse skupaj, za tega del se mora grozdje v takih letih dalje časa ne pa tam eno njivo, drugej spet drugo, pa še drugej na trti pustiti. Res je tudi to, da vinogradi niso vsi enaki ; drugo^ itd. ? ; v nogradih na bregu grozdje poprej in bolje dozori kakor v Brdih, na Proseku, v Dornbergu itd. Vprašam mogli ^ Vas pa: zakaj pa Brici, Prosečani, Dornberžani svoje skupaj. Ce bi si gospodarji posestvo po svoji želji stvariti gotovo bi si ga tako vredili, da bi imeli vse grozdje vselej pozneje trgajo kakor tišti, kteri imajo Se ve, da to vse ni tako lahko mogoče, kakor si vinograde na ravninah v polji? Oni kakor umni vino- gospodar želi in kakor bi si na papirji namalal svojo rej ci dobro poznavajo, da kasnejša trgatev tudi na bre-govih grozdju koristi; čem bolj je grozdje zrelo bolje je vino, in tem lože in draže se proda. posest da bi namalano polje mogel orati itd. Tako daleč tedaj ne segajo naše besede, ako Vam tem da tuđi mi se toče in slabega vremena bojimo. Al ko U y tUUl v^Mí.vvy vvviuj HV OV^U | V^ JLLCtOVs M VIJVU.V j «XVV Res je, kličemo: „Gospodarji! zložimo si svoja zemljišča!" zmerom na to mislili, morali bi vselej trgati zeleno mogoče. Naš opomin sega tedaj le do tega, kar je dosečl 9 . . grozdje. Da pa iz tacega grozdja se naredi le „cviček", za kterega nobeden ne mara, to vé vsak. Toča utegne dobra volja. Mogoče pa je veliko, ako nas vodi pamet in In da je to mogoče, pričajo nam dežele, kjer so vse potolkla, vendar imámo v 9 letih več haška od zložbo zemljišč že dognali, in so zdaj gospodarji srečni^ priti v 10 letih le enkrat, in ko bi tudi v tistem letu vina, če čakamo, da grozdje dobro dozori. Večina naših da so jo dognali. vmorejcev — to je gotovo dozorelo > No- misijonariju Fr. P razglašenimi, toraj nasvetuje: „naj se zapisnik da tudi sklenj poštnina do „Lipsik tema darovoma je se vé ? vicah o VI. občnem zboru dopolni, oni o XVIII. odborovi poštnine prosto porocnik dr. Feliks Fitigel pošilj dopolni, oni o skupščini popravi in zavrže in z nova spiše" vana dopolnila in premembe v tretjem pa sklene, da ga poveri XIX. skupščini pa Odbor sprejame nasveto- svetu.) od kodar knjige v Ameriko, bodi-si severno ali južno. (Odbor pritrdi na- in zapisniku 9 O odsek, v izvoljeni gg. dr. Costa, dr. Vončina in Lésar. í dr. kteri so bili društvu „Napreju (Odb Ňa to dr. Razlagvnasvetuje: „Naj se političnemu i.________^ •___1___~ _ j__i n/r v Razlag, Marn Smarij tičine knjige Stajarskem podaré Ma Bral je g. Lésar poročilo o važnejših stvaréh in pritrdi tudi temu nasvetu.) (Konec prihodnjič.) obravnavala se je točka za točko tega poročila tako-le: Od zadnje odborové skupščine dec. 1870. leta do današnjega dné se jih je oglasilo 46, ki želé spre-jeti biti v Matico. Med njimi je eden, ki je prestopil izmed letnikov med ustanovnike, dva pa, ki hočeta biti ustanovnika, eden teh je blagorodni gospod Conrad Sigmund baron Eybesfelski, c. kr. deželni predsednik Mitologične preiskave. Siv 9 (pristopilno pismo se bere). v • • carji UDiJ.IV OC ucicy. - Drugi, rw xicx^ mu* xixc*h- - ~ - ■ ------ ----x^uion, v«ijx, ov, (preberó se imena). Ker pri nobenem ni ni- letopisci l) jo imenujejo: „dea Polabarum sive Race kacega zadržka, zato stavim nasvet: Naj slavni odbor bur gens i u m", to je, prebivalcev Polabja in rači- vse sprejme v Matico". (Ta predlog se soglasno odobri), borske pokrajine. Omenja je tudi Bolhe 2) v svoji ki želé biti Mati- božica polabskih in čeških Slovanov. Spisal Davorin Trstenjak. božiči Siva imamo točna poročila. Nemški Vsi se sprejamejo Po tem je glavni knjigi zadnja kroniki, in Wacerad v številka 1910. ■^■■^■■■■^^■■■■I Tr- stenjakovega nasveta, storjenega pri občnem zboru, je bil v 1. listu „Novic" letošnjega leta razglašen poziv, Vsled odborovih sklepov iz XVIII. seje in svojem glosaru. Tudi med re transkimi starotinami jo najdemo. Pisateij zgodovine kameniških škofov 3) jo je přiměřil latinski Veneri s kterim se slovenski pisatelji vabijo, znanstvenih, le-poslovnih, podučnih in zabavnih spisov za prihodnji staročeski glosator pa ime Siva tolmači: v Estas toraj je Siva bila božica let nega časa. Nekteri slo vanski basnoslovci so mislili, da se Siva ima brati Živa, tedaj bila bi boginja življenja, vendar temu be ? > UWiU T XiiU 5 X MJklAtU KAi T X11U W^/A W V V J^ AU VU Ai I J. — * ' / J ~ O J J J * » VUVi „Letopis" odboru poslati do konca meseca mar- rilu nasproti je pisava staročeskega glosatora ci ja t. 1., ter slovenski profesorji prosijo, svoje mnenje runski napisi na retranskih starotinah. ; in pa izreči o g. Trstenjakovem predlogu ozir izdavanja šol Siva nam daja prav naravno poznamenovanje za skih knjig sploh, zlasti o knjigah, ktere, o vrsti, lastnosti te božice. Izpeljava je mogoča iz: siva, splen-po kteri naj se izdadó, in o načinu, po kterem naj dida, in znak svitlosti mora imeti boginja lep ote se sestavijo. in ljubezni slovanska Venera. Vendar ker Spisi in odpisi, ki so vsled tega poziva došli, iz ročé se odsekoma, ki se danes izvolita v ta namen. pri izvršitvi odborovega sklepa knjige y da Waceradu je obražena odzgor neoblečena v roki držeča zeliščeinlatovje, dalje pri Bothu z dolgimi la smi se Gion- v eni roči imajoča grozd, v drugi jab el ko bi tin i-ju prepusti 2. natis o y> telovadbi" y boru morda že danes poroči g. prvosednik. od-Gosp. pra- ▼ vjlll x vv1 llliuíj v/vc4i gl v/iju^ v v4 x ugl j cui a vilniše bilo iskati druge plod stvareče prirode izraza joče korenike, in ta bi bila: dr. Costa poroča, da hoče g. Giontini oskrbeti 500 iz- rere, litovski : se (eïiaiTK*), gtzíiquv, se se, seja, satio. Glasnik: $ pa se v tiskov te knjige in Matici plaćati 20 gold, nagrade, ter češčini glasi kot i, ravno tako v polabskoslovanskih stavi predlog: „Naj si. odbor pritrdi Giontinijevi po- narečjih, toraj bi jaz Sivo naravnost ednačil s prusko nudbi". (Odbor soglasno odobri predlog.) Knjige so razposlane vnanjim udom y Ljubljan- litovsko: Sêwa, ktero priime je imela boginja zemlj e. skim pa je bilo v „Novicah" oznanjeno, da jih dobé pri bukvovezu Hohnu, to pa zlasti zato ker tu zuaouL v, ivci nimamo kje stanujejo vsi udje. — Došlé 3 Helmold i 53. strežaja, ki bi vedel Script, rer. germ. eđ. Lndewig II. pag. 512. Botho, Sassen Chron, str. 339. Leibnitz. * Prvotni pomén korenike se je: metati, werfen, zato pa še polovica ljubljanskih udov ni poslala po-nje Naj slavni odbor izreče, kako naj se sansk. s i • t a, brazda, das zu bewerfende, sito > Sieb f wo ta stvar uredi, da durch gestreut, gesâet wird, grški ďccoj, sieben, sansk. MH I^H H H M H IH H^H se kmalu oddadé? —(Odbor po resnem prevdarjanji sklene: Kom, slov. sitje, das Gestreute, Geworfene (Benfey, griech. naj tajnik koga najame, bi bode ljubljanskim udom knjige Wurzellese str. 391.398.) Se va, Siva je toraj izvirno : die Werfende, primeri slov. : svinja je vrgla, povrgla, tudi Nemec pravi : ein Junges werfen. Zato Lotiščanom s e v a tudi znači raznesel na dom.) Izmed dopisov omenjam te-le: Gosp. Fr. Bradaška piše, da ne more převzetí odborništva. Vsled te odpovědi se je v odbor poklical ženo. meril z Zato je že oštroumni Thunmann slovansko Sivo pri Hausmutter (Thun litovskolotiško : S e e w a, Frau, Janko Pajek, ki je za njim dobil najveČ glasov mann Untersuch. iiber die alte Gesehichte einiger nord. Volker, m radostno izrekel svojo privoljnost prevzeti odbor- Berlin 1772 pag. 322), kteri, dasiravno ni najveći prijatelj t vi • v • Cil a • 1 •! i i j • v i • j 1 •! j i • •vi • y • mski čin. Gosp. La Slovanov, tudi ni dvomil nad avtentičnostjo retranskih starotin. knjige P,a3. ne si. odboru hvalo izreka za Siva Se va je sejajoča (serens) in znano je, da je se y podarjene idrijskim nedeljskim učencem. dije Gosp. Fr. Poznik, tehnik in predsednik (i f!l AtTO^ttnv^n Ain a! mi X f rrn i ti rt 1 /\ rt n v\ ri îrt h v » Ven- janje bilo, kakor v se HHHHHHHHHHg večidel dandanašnji opravilo gospodin}. Thunmann slovansko Sivo ednači staroškand. S if (str. 274)? ) v Gradcu slovstvenega društva jugoslovanskih tehnikarjev ktera je tudi bila boginja plodivne zemlje, setve, sitja in y prosi da mu slavni odbor za društveno imela dolge zlate lase znamenje klasovja. Pis. # Ker glasnik v se izmenjava z glasnikom b (primeri slov. setva, bolg. setbt, srb. sjetba), tako tudi na re-transkih spomenicih vidimo napise: Siva in Sib a. Siva — Siba je toraj boginja setve, in beseda setva se tudi rabi v staroslovenskih spisih v pomenu: a es tas, in v tem pomenu je tudi mogla biti znana staročeskému glosatoru, ker je Siva přestavil v aestas. Cveteča in zeleneča se priroda, ktera v toplem letnem času zemljo kinči kot božica osebljena je pa v etič-nem okrožji gotovo služila za boginjo Iju bez ni, in brez vsega pomislika so toraj smeli primeriti boginjo Sivo — Veneri. To tudi pričujejo njeni atributi g r o z d in jab elk o; ta sad služi ne samo pri Slovanih, nego tudi pri druzih narodih za znamenje ljubezni zakona in življenja. Schwenku se grozd dozdeva sumljiv kot atribut boginje v krajih, kjer trta ne raste, al naj pomisli, da so Slovani svoja glavna božanstva že přinesli iz azijanske pradomovine, in da predno so priromali do baltiškega primorja, so stanovali v južniših evropskih pokrajinah. Saj tudi levova domačija ni severna Evropa, in vendar tudi to zver nahodimo v kultu božan-stev severoevropskih. Dolge lase S i vine je vendar kritični Schwenk dal jej veljati in reče: „Dasselbe be-zeichnet die bluhende grunende Nátur, welche in der warmen Jahreszeit die Erde schmiïckt". Tudi cvetlice rastline, latovje, ktere v rokah drži Waceradova Siva — Estas, jo delajo boginjo poletne zemlje. Runski napisi na retranski Sivi po mojem in Maschovem *) berilu: „Račivia i stid" = amabilitas et pudor, staroslov. pa^l/fi, amo, račim, qui amatur, račij, gratior, raci te lj, amator, ednako pričujejo, da je Siva bila boginja račenja in stida, in gotovo je mesto Raci bor današnji: Ratzenburg pod Bukovcem (Lu-beckom) stojeće, dobilo imé po tem priimku Sivinem, toraj Račibor = Liebeshain, in res še se imenuje leta 1172 Sivi posvećen bor; kjer je Henrik Leo postavil kršćansko katedralo, in kraj imenoval: Palmenberg. 2) (Konec prihodnjič.) Iz Gorice 12. febr. — No, vendar enkrat! — si marsikdo misli — ima tudi goriška čitalnica glediščini oder. Sinoči se je v pričo brezštevilne množice v prvo na njem vršila Vodnikova beseda dijaška. Oder je jako lep; na zagrinjalu se kaže blejsko jezero. — S popisovanjem besede ne bom „Novicam" prostora kradel; povem naj samo to, da se je „Oproščeni jetnik" deloma prav dobro igral; deklamacija „Na Vršacu" je bila primerna in se je prav dobro izvršila. Izmed pesem je prvaštvo zaslužil Hribarjev „Venec slavjanskih pesmi"; vzbudil je najživejše ploskanje in moral se ponoviti. — Grajali so pa izvedenci to, da si dijaci pretežkih nalog izberó, kakor na pr. „Oresta". Da si pa ima oštra kritika to in znabiti še marsikaj očitati, kazala je vendar vsa beseda sploh za Gorico pomenljiv napredek, in naj si ga naši nasprotniki le zapomnijo in večkrat premišljujejo, da, kedar sedanja mladina vse javne stole zasede, bode z lepa ali s huda nasproto-vanju njihovemu konec. Iz Trsta 8. sveč. — (Beseda v spomin Vodniku) je bila sijajna; dvorana prepolna častiteljev njegovih. — Po 5. uri začne besedo mladi g. Klemenec z navdušeno čestitko na Vodnika in naposled pozivlja mladost k živahnemu rodoljubju in priporoča telovadno društvo „Sokol", ki bi tukaj mnogo koristilo, al, žalibog, da nam manjka sposobnega voditelja. Govor je bil z gromovitimi živio-in slava-klici sprejet. Deklamacije so bile jako lepe; 0 Masch. fig. 15. 2) Schwenk Myth, VII. 216. posebno se je odlikovala gospodičina Veselova z govorom odlomka iz Koseskove „Device orleanske"; potem stopi gosp. Raje na oder, povdarja važnost tu-kajšnjih okoličanov, kot skrajne straže proti sovražnim Lahom in potrebo zedinjenja z drugimi južnimi Slovani ter kaže veselo prihodnost, in sicer tako ginlj ivo, davši nazoči so bili v to eno misel zamaknjeni. Zdaj stopi izvrstni pevski zbor na oder in zápoje Koseskovo „Kdo je mar", da je po dvoranah veličastno donela „vélika pesem". Potem pa se začne igra „Grajščak in oskrbnik" Oder jebillepo okinčan, obleka jako lična; vsi igralciso svoje naloge jako dobro izvršili. Po igri je bil ples v zgornji dvorani, ki je trajal do belega dne. Vse se je vršilo v najlepšem redu, tako, da nam v vednem spominu ostane beseda v spomin neumrlemu našemu Vodniku. Iz Postoj ne, (Čitalnica naša) napravi v nedeljo 19. dne t. m. besedo z godbo, petjem, tombolo, gleďi-ščinama igrama: „Zakonske nadloge" in „Živo-mrtva zakonska" in s plesom. Vljudno so k tej besedi vab-ljeni vsi udje in drugi prijatli društva. Odbor. Iz Planine 6. sveč. — Kar je tukajšnja národna čitalnica mirno zaspala, nismo imeli nobene veselice več. Žalostni vzrok temu je bilo neredno gospodarstvo odborovo v denarnih zadevah, tako, da so še sedaj nekteri stroški na dolg ostali. Kakor pa národni življej povsod svoja krila razpenja in nas v varno zavetje vabi, tako se je zopet novo življenje tudi v Planini snovati začelo. Ustanovila se je podružnica „Sokolovska", ktera med vsemi na deželi šteje naj več udov. Včeraj smo prvikrat imeli veselje slišati in videti vspeh tega društva, ko je prvikrat v javnost stopilo. Veselica Vodniku na čast napravljena se je od konca do kraja vršila izvrstno. Gosp. Končnik je v mičnem govoru nam razkladal žalostno stanje naših preddedov za časa Vodnika: narod je spal in prežalostno stanje imela je naša literatura in od tej odvisna splošna omika národová. In potem je naštel velike zasluge Vodnikove. On je prvi oral ledino zanemarjenega in zapuščenega našega slovstva, vspešno in plodno je njegovo delo bilo. Za njim so nastopili zdaj drugi delalci, ki imajo veliko in častno nalogo dovršiti po našem Vodniku začeto delo. Spolnile se bojo namreč besede njegove, ktere je v „Iliriji" zapěl, v duhu videvši, kako se ona iz praha vzdiguje v višave. — Idrijska godba — 8 mož — nas je razveseljevala s svojimi dobro ubranimi glasovi; z žalostjo pa moram omeniti, da nismo slišali nobene pesmice našega pevskega društva. Kaj je bilo krivo te neugodnosti, ni mi znano. — Zbralo se je veliko ro-doljubov in zalih domorodkinj, in vse bilo je navdušeno te narodne prve veselice našega vrlega Sokola. Po besedi se je začel ples, ki je na veliko radost mlađemu svetu trajal do belega dne. — Z veseljem morem naznaniti, da se je većina uradnikov te besede udele-žila in da so ti gospodje sprevideli, da tudi veselje in zabava mora imeti na naši zemlji le narodno podlago — vse drugo snovanje društev po kterem koli načinu je prazno in brez obstanka. Dragim gostom iz Cerknice in Unca pa bodi srčna zahvala za toliko obilno udeležitev, in slava gospodom Sokolcem, še posebno pa starosti gosp. Korenu, kteri društvo tako lepo vodi, da nam je napravilo veseli večer. Radoljica. P, C. II. (Tagblattove laži — na dalje.) Govorilo se je, da je „novi Jonas" ob enem sè kore-spondenco poslal tudi glavo one čudovite ribe gospodu Dežmanu v ta namen, da jo dene v ljubljanskem muzeju na kako vzvišeno mesto, da tako vsakdo vidi čudež gorenski, in pod glavo da obesi ploščico, na ktero naj napiše zgodovino te ribe, ter naj ne zabi pristaviti, da je „Jonas" gorenski tišti srečni, trikrat srečni člověk, ki je ribo vjel. Ako je to resnica, se bo pač stari pri- rodoslovec Dragotiue čudil, ko izvé genesis tega pre-čudnega čudeža ; ai kako bi se še le zavzel, ako bi mu jaz povedal, v kterem jezeru je ta riba bila vjeta. Vendar tega ne storim in sicer zato ne, da ne bi novi Jonas mislil, da mu hočem konkurencijo delati. - Še ves pijan slave, ktero mu je donesla njegova velikánská riba iz maj hnega potočića, duhta in duhta v svojej temni in odljudni izbi v podstrešji Begunskega grada o novem gradivu za „Tagblatt" , kar nenadoma nekdo na vrata potrka in v izbo stopi tišti mož tem-nega obraza in grđega pogleda, ki mu je lani obsoraj pomagal malati brežijsko svino. Ta mož, pleno titulo „vohun radoljški", začne mu pripovedovati o beraču, kterega radoljški župnik, o groza! ni hotel pokopati, o farški nestrpljivosti in več druzem. Precej je bil zopet dopis za „Tagblatt" gotov, v kterem na cente laže in obrekuje gospoda Bononija — se vé da pa marsikaj prav po nekršansko zamolči, marsikaj pa po judovsko zavije. Ne morem si misliti bolj zaničljive kreature, nego je tak časnišk rokovnac, ki resnico naravnost previja v laž! Čujte dogodbo tega pokopa, ki je bila po „Jonasu" tako spačena, da je „Tagblatt" ta dopis kot lažnjivega preklicati moral in po takem svojego dopi-suna in samega sebe naravnost za lažnika proglasil. Kmet Rotar, pri kterem je berač umri, pride v Ra-doljco k župniku v zadevi pokopa. Župnik mu reče, naj gré zastran truge in druzih potrebšin k svojemu županu, kteri naj stvar uravná, da se potem pošlje račun stroškov srenji ovsiški, kteri je mrlič připadal, kajti on iz radoljške ubožne blagajnice ne more stroškov kmetu povrniti. Dalje je župnik veleval kmetu, naj gré tudi k zdravniku, da po postavi mrliča ogleda in mrtvaški list naredi, brez kterega se ne sme nihče pokopati, potem pa naj spet pride k njemu, da se do-govorita, kdaj da bode pokop. O plači za pokop ni bilo celó nič govorjenja ; memo gredé naj le to omenim, da je gosp. župnik Bononi že marsikoga v Radoljici zastonj pokopal. Ali je kmet storil, kar mu je župnik svetoval, ali je mrliča položil na mrtvaški oder, in so-sedom, ki so prišli mrliča po noci čuvat, dal „šnopsa" ali ne, tega jaz ne vem, ker nisem imel prilike govoriti niti z dotičnim kmetom, niti z radoljškim vohunom. Drugi dan prinesejo kmetje mrliča ob dveh popoldne v Radoljico, ko je komaj trideset ur mrtev bil, ter za-htevajo, naj ga župnik pokoplje. Na vprašanje: je li imajo mrtvaški list in ali je jama skopana (v Radoljci nimajo grobokopa, ampak sosedje ali pogrebci, kteri mrliča na pogreb nesó, moraj o tudi jamo skopati ali pa sami najeti delalca, da jim jamo skoplje), odgovoré mu, da od vsega tega ni nič. Župnik jim veli nesti mrliča na mirodvor, ter ga tam djati v mrtvašnico, ker ga brez mrtvaškega lista ne pokoplje; dalje zaukaže mežnarju, naj zvoni se tremi zvono vi, kakor je navada. Se tišti popoldan gre zdravnik g. Wolf ogledat mrliča, ter reče župniku, naj ga drugo jutro pokoplje, kar se je tudi po predpisanih cerkvenih obredih zgodilo. — Prašam zdaj : ali ni župnik popolnoma pravilno ravnal ? Radoljški vohun pa, ako res tako gori za blagor člo-veštva, naj odgovori: zakaj ni poslal bolnemu beraču, dokler je bil še živ, kaj v podporo; zdaj po smrti mu vsa njegova bratovska ljubeznjivost nič ne koristi. „Tagblattovemu" korespondentu iz Gorenskega pa hočem prihodnjič navesti nekoliko gradiva, da mu lahko služi za deset dopisov po 50 vrstic. Za danes z Bogom! Iz Kleč. J. V. — Stoterno Bog povrni dobrotnici in blagi materi ubogih Jeri Zarnikovi v Krtini, kar síromakom daruje. Akoravno smo pogorelci vedno pred vratmi, vendar ste nam na prošnjo gosp. Vodéta poslali spet 5 gold, v naših revah. Plačaj vam, dobra mati, dobrotljivi Bog! Iz Ljubljane. V poslednjem listu smo povedali, da imamo novo ministerstvo. Prišlo je v tej sestavi nenadoma. Ko seje iz poslednjih obravnav delegacij v Peštu kazalo, da se je državni kancelar Beust zlizal z dr. Giskro in dr. Herbstom, strah nas je bilo, da ne bi spet kolovodji nemške^ centralistične stranke dobili vladnega krmila v roke. Že za tega del smo bili veseli, da po imenovanji vse drugačnih ministrov smo r e-šeni onega strahú. Ce tudi crtice ministerskega programa, ki ga naši bralci beró na drugi strani, niso po vse jasne, vendar to je odločno izrečeno, da novi ministri hočejo vladati v avstrijskem duhu. — Drugo, kar nam upanje daje za boljo prihodnost, je pa to, da vsi centralistični judovski časniki dunajski in drugi enoglasno srdito napadajo nove ministre tako, kakor da bi se bilo peklo ústavoverske koterije odprlo in izpu-stilo vse vrage nad „nove može". Togotno razsaja ta koterija in plaha pričakuje, kakor da bi res konec je-mala „die wilde verwegene Jagd der Liberalen". Vse to nam je tedaj znamenje, da se Avstrija zopet zdramlja, da odpira oči in da vidi pred seboj propad, do kterega so jo pritirali možje, ki so popaČili „magno carto" njeno —diplomo oktobersko, in so po raz-cepu državnem na dvoje tù Nemca instalirali za gospoda, tam pa Magjara, vse druge narode pa podjarmili zatajivši pragmatično sankcijo in ž njo pravice posamesnih kraljestev in dežel. — Zdaj si je Njegovo Veličanstvo izvolilo možé za svoje svetovalce, ki trdijo, da jih bode vodila zavest avstrijska, in to je pravo. Al program, ki so ga razglasili, je še le nacrt, in program ni nikoli več kot — beseda. Po trikratnih bridkih skušnjah preteklih 10 let se bode upanje naše premenilo pa v zaupanje še le tedaj, ko bomo videli delà novih ministrov. Bilo je prvikrat na božični večer leta I860., ko smo programu Schmerlingovemu razsvetlili celo Lj ubijano in po 4 luči prižgali na eno okno — in kako je izvrstni program vršil Schmerling pozneje? V krivični februarski patent je previhal častitljivo diplomo oktobersko! — Bilo je vdrugič, ko smo Belkrediju vriskali slavo — in kaj je bil konec „proste poti", glaso-vitega izreka: „frei ist die Bahn"? — nesrecni dvali-zem! — In zaupali smo tudi Potockemu — al kaj je postalo iz sprave njegovega programa? — Odsih-mal ne zaupamo tedaj nobenemu programu, dokler besede ne poatanejo djanja. In novo ministerstvo ima prilike dosti pokazati nam djanja kmalu, ako nam postave, ki ležijo pred njim, reši tako, kakor jih je osnoval deželni zbor kranjski. In če se to zgodi, imajo v tem vsi Slovenci poroštvo gotovo, da nastopila je nova doba tudi slovenskemu narodu, in tako preverjeni in tako prepričani po djanjih, radosti bodemo podpírali novo ministerstvo v težavnem nj ego vem delovanji, kolikor je v naši moči. — Naši poslanci gredó v državni zbor in to vsled adrese deželnega zbora, ker kdor je sel v delegacijo, ki je določevala državne s troske, mora dosledno „ad hoc" iti tudi v državni zbor, ki določuje dohodke, iz kterih se plačujejo stroški. Nihče ni nikoli o tem druzih misli bil, in to tem manj, ker drža-vopravna opozicija v vsem solidarno ravná in si je pri razhodu iz Dunaja obljubila, da se v razgovor sopet snide na Dunaji. Da se je v nemške in celó v slovenske časnike zatrosila novica, da ne gredó, je edino tišti kriv, ki je nastavljal svoja ušesa na neprava vrata. — (Postava za razdélitev sopašnikov), ki jo je deželni zbor kranjski izdelal že 1868. leta in pozneje že enkrat predelal, spet ni potrjena. Ministerstvo kmetij-stva je nacrtalo postavo drugače in ta nacrt, podoben Salcburškem, pride prihodnjemu deželnemu zboru v obravnavo. Da v Avstriji je povsod tako silno priljubljeno! eno kopito (srenjski) zdravniki „Communalàrzte", izvolil se je odsek, ki naj v kratkem predloži na tanko izdelan (Deželni odbor) je v poslednji svoji seji sprejel nacrt postave za ustanovitev občinskih zdravnikov. podobo rajncega dr. L. Tomana, ki jo je izvrstno Nacrt se predloži potem deželnemu zboru v prevdarek malal naš roják gosp. Frankè v Benetkah in deželi in potrditev. — Zdravniški sveti druzih dežel so spo- v dar poslal. Odbor je sklenil, da se zahvalno pismo znali potrebo, da pri vsakem okrajnem glavarstvu je pošlje gosp. Frankétu in mu izreče radostno priznanje tudi cesarski okraj ni zdravnik. Ta potreba je za tej seji je došlo odboru našo deželo tem veČa, ker je pri nas le celó malo zdrav nikov na deželi, zato je profesor Valenta stavil predlog, za res moj ster sko sliko. pismo štajarskega dejšelnega odbora, v kterem se mu naznanja, da na Stajarskem zidajo veliko no- prositi gospoda deželnega predsednika, naj blagovoli na rišnico, ki bode prihodnje leto dodelana in bode imela vso moč delati na to, da dobimo za vsako okrajno za 400 norih prostora, ter mu prijazno ponuja naj bi glavarstvo cesarskega zdravnika. Ta predlog je pod tudi kranjska in koroška dežela svoje nore pošiljala v piral posebno dr. Karol Bleiweis, ter med drugim rekel, , kakor da na doljnem Avstrijskem je skoro v vsaki vasi kak tudi za druge stavila nizko zdravnik, a vendar zahteva dunajski zdravniški svèt za to prostorno norišnico, ki bode, kolikor mogoče za ■■■■■■■■■■■■MiH^B HM svoje lastne bolnike, tako plačilo. Stajarski deželni odbor piše v tem pismu da vsako glavarstvo še tudi okrajnega zdravnika; pri nas tako bilo bi pomagano kranjskemu, pa tudi štajarskemu pa opravlja v okrajih s 10—20.000 dušami vsa zdravni-deželnemu zakladu. —• Naš deželni odbor gledé na ve- ška opravila le po en sam zdravnik. Predlog je bil potem like stroške, ki so načrtani za novo zidanje norišnice enoglasno sprejet, in ker so c. kr. deželnemu prvosed kranjske in njeno vzdržanje, in gledé na premajhni niku zdravniške razmere po deželi naši dobro znane, kapital, ki ga dozdaj ima dežela naša za to napravo, zato se je nadjati, da bo pri ministerstvu podpiral z vso je radosten sprejel to ponudbo ter jo bode krepko za- silo važni ta predlog. — Dr. Gauster je stavil predlog govarjal v prihodnjem deželnem zboru, da odstopi naj zdravniški svèt delà na to, da se prenaredi apote > od svojega prejšnjega sklepa zidati novo norišnico. — karska tarifa zdravil, ktera, osnovana za dunajské Na prošnjo nekega malega posestnika, da bi se mu iz razmere, je za našo deželo veliko previsoka, in naj se zaklada dijaških ustanov posodilo na njegovo oštro čuje nad tem, da apotekarji ne prodajajo zdravil zemljišče 200 gold., je deželni odbor v načelu sklenil, više, nego je predpisano po tarifi, kar se v Ljubljani -uvuiijiovu ^vv ^uiu» ^ juuuui v iiauv>iu oni^mi^ vidu y ug^u ju ^icu^řioauu j^u tanu ^ ocu au v jujuwij«íía da se na zemljiščina posestva iz imenovanega zaklada večkrat zgodi. Tudi ta predlog je obveljal brez vsega ne m orej o dajati maj h na posojila. Prošnja mnogih ugovora Gledé na to, da se večkrat primeri vasi iz Bohinjske doline zarad novega tira one ceste, in ravno zdaj je taka, da je deželna bolnišnica ktera pelje zdaj čez Babno goro, je deželni odbor iz- v Ljublj ani nagnjecena bolnikov, je nasvetoval dr. Va-ročil cestnemu odboru radoljškega okraja, naj hitro o lenta , naj bi se kakor hitro je mogoče , napravila v tej zadevi odgovori, perškega okraja, namreč : Smuke, Rebra Davkarskim občinam žužem- Ljubljani bolnišnica za silo. Predlog je bil enoglasno Gorenjega Križa sprejet. Vprašanje pa, kdo napravi in vzdržuje to bol 2. julija in 15. avgusta 1. 1. nišnico za silo: ali dežela ali ljubljanska občina, ni bilo in ValiČne vasi, kterim je to ča in vihar poljske pridelke pokončala in tudi ve- rešeno. Gotovo je po statističnih dokazihto, do iz mesta liko druge škode naredila, je deželni odbor dovolil iz ste dve tretjini bolnikov v bolnišnici in da toraj bi deželnega zaklada podporo 500 gold, za semenska žita Ljubljana morala skrbeti za napravo njeno. Izrekla se in za druga semenska sadeža. Za pokončanje je tudi želja, naj bi se ustanovila v deželni bolnišnici steklih psov je deželni odbor podělil premiji po 10gld., posebna soba za kužne bolezni, in naj bi se skoro za eno volkuljo pa postavno strelnino 25 gold, in za zidala nova norišnica, ker potem bi se pridobilo v volkové strelnino po 20 gold. bolnišnici za druge bolnike toliko prostora, da ne bi (Iz seje deželnega Šolskega sveta 9. dne t. m.) bilo tako kmalu treba novega dozidanja. Po zadnji seji rešene stvari so bile na znanje vzete. (Iz poslednje seje mestnega odbora) smo v tu Poročilo okrajnega šolskega sveta litijskega, da so kajšnih nemških časnikih slišali, da namerava odbor se krajni šolski sveti ustanovili, se je na znanje vzelo novo hišo zidati za mestne ljudske šole. To je pač in potrdila se je globa z 10 gold., zadevajoča nekega lahko rečeno na stroške druzih! Mi sicer ne preziramo srenjčana, ki brez veljavnih razlogov ni hotel prevzeti tega, da so nektera šolska poslopja premajhna za obilo posla krajnega svetovalca; zarad dveh fajmoštrov pa, ki število otrók in da je treba za nektere več prostora; al se dozdaj branita stopiti v krajni šolski svèt, se naprosí tudi to vemo, da nova poslopja zidati more tak 9 v v. v ^.J «V* V^^AA^V* 1 »i. MiJ AAA WW *> ^ » / VU4 W VA VLA » W ' i » V/ J ^ V» Ai V » V» J/ VW*V J/ j« " » - — ------- —' w — —' --- —— prečastiti ordinarijat, naj dotičnima gospodoma na srce kdor ima denar za to; sicer je treba iskati druzih ce položí škodo, ki bi izvirala iz tega, da ni cerkev za- nejših potov, da se dobi za solo prostorniših sob. stopana v svetu. — Predlog dotičnega odseka o izvo- Kdo neki bode plačal novo zidanje ? Če imajo nemški litvi udov one k Omisije, ki izprasuje učitelje ljud- guojjuujo ua ,,iucuvzíu uugaiu oauvuu Aaou, skih sol, je bil odobren, tako tudi je bil z nekterimi če pa mislijo novih davkov nakladati hišnim gospo- spremembami sprejet nasvèt o náčrtu ministerskega ukaza darjem, jim povemo , da že zdaj jih komaj strpijo; za vredbo okrajnih in deželnih shodov (konferencij) ljud- hišni gospodarji, ki so, na priliko, pred malo leti kakih gospodje na „rotovžu" bogato skrivno kaso dobro ! T4VUW \J IX L C*J lilii 1U UUZiUlUiU OUVUU V \ JEK KJ JLJ,1 JL V-r LI KJ AJ J IjUU" "lOUi ^VW^/V/UWljl ^ 1X1 KJKJf 11« J/Aiiiuv^ f skih učiteljev. — Vloga c. k. okrajnega glavarja v Ko- 80 gold, davka plačevali od svoje hiše w guiu. uavjia uinucvnu uu ovujc uioc , ga unuuctj placujejo veliko čez 200 gold. Taki možje kakor dandanes čevji je bila rešena tako, da se mu reče sto r il da |V V11CV X UOUU« VIC* OU JULKU A UOU j VtC% 111 pFâV J/lt%VUJVJ\/ Y U111XV \J\JLA A^VV gvivt« A MAM ko je vstavil sklepe okrajnega šolskega sveta, Pirker lahko predloge delajo, al nikdo iz vseh rotovških y ker ni nič nepostavnega sklenil, ravnal po postavi šolskega nadzorstva. marvec se v vsem gospodov se ni oglasil: odkod pa denar? Nekterim seji se je pretresal odgovor c. k. deželnega predsed revnišim učiteljem se je na njihove prošnje mala pod- nika na oporéko mestnega odbora zoper vredbo učnega pora dala in šoli v Harijah za nakup šolskih tabelj 5 jezika v ljubljanskih ljudskih šolah po deželnem sol gold, dovolilo. — Poročiio o ljubljanski realki za skem svetu. Spet je bil vitez dr. Kaltenegger prednja leto 1870. se je na znanje vzelo. (Deželni zdravniški svet) je v poslednji svoji seji obravnaval in sklenil sledeče: Da bolni člověk na de- kar koli je mogel. Mi vprašamo zborovalce na rotovžu: straža konstitucijonalnega društva, kteremu je pritrkaval Dežman; ces. komisar g. Hočevar pa jih je gladil želi dobi zdravnikove pomočí in se tedaj po izgledu «j li uui ^ x\ i y iUixii ijiumaotg iu y ociau ^ druzih dežel tudi na Kranjskem ustanovijo občin ski volitvam na rotovž, ki so trije in štirje prišli z vozom ali oni ki so vlekli hromaste in vsake baže bolnike 19. po volilce, da so jih s silo iz vseh kotov pritirali k za tobak mestu pridobil, po kteri, če kdaj spet neha volitvi, res mislijo, da morejo govoriti v imenu većine kakor cukrarnica, Ljubljani ostane še več beraštva po ženitvah delalcev. To je „Tagblatt", gledé na prihodnje zato je Ker ljubljanskih mestjanov in da bodo sukali jasni osnovnih državnih postav po svoji nemškutarski srbe- volitve, hotel mestjanom na ušesá zatrobiti 1 ui ci» v mu ^rv^ ▼ r J "-1 wMti. WA*» w t ? v y xivy tvi uuuo tj auviu lic% uc Rotovžu" in Kočevarjem ne bo deželni šolski spisal „einen Wegweiser durch čici ? svèt nikoli vstregel; „rotovžu^ ne, venskega naroda v Ljubljani in hoče nemški učni die Novice' ker ne vidi slo- Kočevarjem ne, ker. kakor Je jezik, unidan pisal, niso zadovoljni s tem, da je njihovim vezke iz prejšnjih let tedaj že vrabci na strehah pojó, da ravno nasprotno kar „Tagblatt" piše, je resnica, zato lepa hvala za pri f Tagblatt" poročilo „Novic" ! morebiti še kdo prodá shranj Tište šolam deželni šolski svèt odločil nemški jezik za Kranjskem učni jezik! ix ici. — xioLc, ki trdijo, da sta na deželna jezika, prosimo, naj pogledaj (Vabilo v občni zbor }} Slovenije11), v „Laib. Zeit." razpis c. kr. deželne vlade 6 medicin- Ta ▼ ^A-iUIlLř« M-Jk VJ t« X U/J^/IO v/* XVX • U.V/J Vili v> V XCAVIKD KJ iXI C ki bode pri- skih štipendij za graško vsenčilišče po 252 gold hodnjo soboto 18. dne t. m. v čitalnični dvorani, razpis nam pové, da štipendij Program temu zboru je: ljanskega mestnega odbora, vajah društva „Slovenije" prihodnjih volitvah ljub-Predlog o govorniških si upa še pledirati za Je le (nur) tak dobi, kdor der krainerischen Sprache kundig" / Kdo po takem deželna jezika, ker še Ko listov ali večih knjižic za politično omiko naroda slo- izdajanji posamesnih čevar take štipendije ne more dobiti. Deželna vlada venskega. Predlog prošnje do c. kr. ministerstva sama to konstatira s „krainerische Sprache" pravosodja zarad Jančjih dogodeb obsojenih. Zboro- vanie se začne ob 7. uri z večer. Ker je program na i/ _ mm • ^ t « 1 • I 1 1 \/ t mnoge strani jako zanimiv, pričakuje obilega udeleštva odbor. (Štirnajsta slovenska predstava dram, društva) Noviear Iz Dunaj a glasili sledeci program domaćih in ptujib dežel. Novi ministri, nastopivši vlado » so JjOíj\AjU\A> lAfi U//IÍ/» \AJi UJO vvwj „V sila resnobnem času sprejeli smo sedanj trtek 16. februarija. tovalci Njegovega Veličanstva svoja odgovor #rv n 11 i C rv A ma4"0 Attn 1 n^rrn i* i lf I à À B 1 - kakor že naznanjeno .Ie > Igrale se bodo igre: „ burka „Eno uro doktor' valna na v sve- iJL\J y V U V/ V i w V il. -a. V« UWi XJ if« lu Y cUVI Čarobne gosli", opereta, nova vilstva" opra ( in nova spevoigra „ Zaroče » poved na kmetih" v dejanji Toda močni vsled zaupanja in obljubljene jim ki ima prav podpore njih vzvišenega Gospoda, zanašaje se na prijetne napeve. Ker je tudi burka dobra in drastična moljubno mišljenje ljudskega zastopa in vsega prebi-in opereta nam znana od prve predstave, zato se nam Je adejati gotovo veselega in zanimivega večera. valstva, inosebno nepristranski nasproti sedanjemu zrne-denemu položaju in med seboj popolnoma složni o cilj ih. Pri ča kuj (F Čitalnici zadnji pustni ples) je v nedeljo. in sredstvih — lotimo se svoje naloge s trdnim skle- se pet prav vesel večer, ki ga ponudi čital vko Knrl A nnaf n A nrn a I i , odločno pozivljati se na obče čutjeno nujno po-Sokol" pa bode pust pognal s trebo državnopravnega miru in plodunosne državne de- pom nica svojim udom. — „ sijajno maškarado pustni torek, za ktero je vstop- lavnosti". nina določena na njajo dotična vabila gold > m gold ) kakor nazna- „Nova vlada, kteri je Njih Veličanstvo natančni program njene delavnosti po vsem že potrdilo bode flllJLlĆb vauiia« ^lv/^iaui ujuuv mvíu y uvoti j j kj vov^ui £i\j uiiu ? UUUv (Maškerada.) Dužbeniki čitalnice, dramatičnega vso svojo moč stavila v to, da si zasluži imé prave V . -m mm mm 1 *% vy 1 1 • V • a a « 1 "1 m a ^ <1 a društva in Sokola se bij uljudno k maškeradi v či- avstrijske vlade za kronovine in dežele v držav- talnici na pustni torek s pristavkom, da se bodo delile nem zboru zastopane. Nasproti narodnim in političnim vstopnice 19. 20. in 21. t. m. od 2. do 4. ure popoldne navskrižjem vsake pristranosti prosta in pomirljiva na- v čitalnici Odb » Sokol sproti zmotnjavam, ki preteklosti pripadajo, bode nova nega (Poberki iz časnikov.) Da se „Tagblatt" nobe- vlada na drugo stran vse državnosovražne težnje brez • 1 _ _ J ___JI____ 1 ^ I* n Iv /\ m \l /\ m n C 4 časnika dandanes tako ne boji kakor „Novic", to se nam je že davno izza koulíš Blatne vaši pripovedo- si svojih dolžnosti do druge državine polovice, mwxg —i- j- -- t»—ui-,4.4.—f^*«;; SVoje delovanje nepremakljivo in izključljivo ravnala izjeme z neusmiljenoostrostjo postave vklonila, in, svesta bode 9 da pa so „Tagblatt da jih celó prejšnj tečaj val o Novični tako zanimivi nuviuul IcttvU ZttXLILLLIL V X , U« J iu jv/ vm-w. ".v^mii , v o v wui ví x u u> r u a uaix w Y l *u. jjuiiuuui za kterega se kupujejo delà Schillerjeve in Gotheova trebi tukajšnje državne polovice. Vlada vé, da nobena kupil za tisti denár, po posebni državni naravi in pravi politični po- v ličnih izdaj ah, tega bi ne bili •jeli y brali v njegovem 24. listu. Vendar pa še dvomimo, da ako bi ne bili druga vlada nima vece dolžnosti kakor avstrij ska zu- nanjemu svetu nasproti mirno se vesti, znotraj svobod- jih je res kupil, kakor pravi, ker ves slovenski svet nostno se razvijati in navskrižja poravnavati in enako če dvakrat zine, se trikrat zlaže. čvrsto gojiti vsem narodom skupne državljanskekoristi; je gosp. kajti v tem obstaja nezginljiva vrednost te države za da „Tagblatť Brž ko ne — tako pravijo zastopni ljudj Dežmanu zraven vredovanja „Tagblattovega" še toliko njene državljane, njena vzvišena nravno-človečanska časa ostajalo, da se je kot nekdanji sodelovalec in misija za Evropo in njena velika pomemba za prihod- nost. Ravno tako si je vlada tudi tega svesta, da nobena država od svojih vladajočih političnih organov včasi tudi vredovalec „Novic" spravil čez-nje in tedaj deloma tudi sebe brez milosti kritikoval. Da gosp. Dež- • . •« ■ 1 «V. 11«// V man pel > » ko je naredil „preklete grabije" nemške, xw jo vu.iv»jxxcjc xx^ cxxjo., vu* jaoxxu Dpu^xxc*vc*jv/, x slavo Slavianom" in slovenskim fantom snubil le htevati državna celota in kaj njeni udje « - ^ i i % • 1 \T • V // a f V • j X j . ko je odločneje ne tirja da jasno spoznavajo, kaj mora za- Slovenke 9 in da ima je od glave do pete bii „Novičar", to vé še tedaj spolnuje svojo blattova" kritika, ki se z „uinschlagom" „Novičnim" najnaravnejšo nalogo in vso svojo dolžnost, ako brez marsiktera branjevka. Nas tedaj prav zeló veselí „Tag voljo in tudi moč, postávám straní. Avstrij ska vlada toraj polno veljavo dati na vse pričenj (čujte se v umschlag" mu je sveta ec) in s skritih misii vsem opravičenim posebnostim tem končava, da slavo xwxx^va, u, axavv, poje „6-—> — — varnost oséb po ulicah ljubljanskih, ker je stražo po gemeinderathu", da čuva odpre široko polje, na kterem naj se svobodno razvi- 9 a tudi na kvaro neobhodno potrebni državni edi-da íe mestno kaso zeló napolnil, nosti nikakor dvomljivih pogodeb ne sklepa s sépara- _ V m m m m a « « ft . % ^ 1 A â JaJ° stavil Dežmanu ker še snega ni mogel ob pravém času pospraviti iz tizmom jitjr btJ bil ega. Ill UlUgei UU pičt V CLU. uaou ^uopavxbi XÍI ijXícíxxxvsjllx , na] oo av»o laau au i/nivv, vv>x xxv/ uu » vij uj o, mesta, — da je šole razširil, ker je nektere otroke po- da bi mladike pristranskega poželenja zatirale napredek se ze zove tako ali tako, ter ne dovoljuje, sádel v prejšnjo normalko > da je 9} feuerwehr" orga- in plodunosnost politične celokupnosti". niziral, ki je do daj v ijih v pila kakor vode za gašenje potrošila kneipah" več piva iz- V CVi jJ JL V c , minister nauka in bogočastja^ svetov, ki bodo nameravali, nakloniti deželam ono mo- je bil rojen leta 1825. na Ceskem; rojstni kraj mu je goče razširjanje postavodajne in upravne avtonomije, ki Visoko Mito više šole je dovršil na práškem vseuči se sklada z državno enotnostjo, ktera posamesne dežele lišču. Leta 1850. stopil je v ministerstvo nauka kot mi same brani. Pri tem se bodo tudi nasvetovale nepo- nisterski adjunkt in se vdeleževal tukaj izhajočega kon srednje volitve v vseh razredih deželnih zborov, patudi servativnega to da se širi volilna pravica mnogokrat zahtevana' < časnika: „Videnskv Dženik* Bil je tudi „Tudi o načelih, po kterih se morajo posamesna ministerstva upravljati, in o velikih nalogah, ki se člen komisije za vredovanje češke znanstvene termino logije 9 m je imajo v vsacem teh ministerstev rešiti danje vlade med seboj popolnoma složni. Vlada vendar jeziku se je s svojim bratom vred Jpotezal za izvirnost za zdaj o posamesnostih noče še javno govoriti, ker po slavnega kraljedvorskega rokopisa so si udje Je pisoval česka berila za gimnazije Mar se- daj a 1 razne stare zgodovinske spise in mnoga lologičnih stvari spisal v českem jeziku, v nemškem Sedanji minister za dež. brambo, general S c h o 1 i djanjih izpričati hoče to, kar v programu mma vrednosti, kakor le vrednost obljube" veče ^««l, "».VV! , ---~ --- - Velika je naloga,, ktero so prevzeli novi svétniki Je V1ŠO znan kot izurjen vojni stavitelj. Dozdaj je imei službo v vojnem ministerstvu in je bil tudi prvo* ,, » vitivu liaiv^cvxxiwv ^ivtuvu uw » * t oiuù uu v V UJ UCU1 XJJLIJLLI o ICI o LVll 111 J « UII krone, in velike so težave, ki se tem nalogam proti- sednik komisije za vravnavanje reke Ďonave Tem težavam pa bodo nasproti stavili oni neu- vijo pogljivi pogum in ono čvrsto upornost tem ki ízvira iz so novi ministri s vetovali cesarju^ dapomilosti zavoljo političnih hudodelstev in predobre vesti, jasne volje in poštenosti javnega delovanja. greškov v ječah zaprte ali v preiskavah zapopadene., Oni vedó, da se pri tem smejo zanašati na avstrijsko in da se je to res zgodilo, kakor kaže lastnoročno pisma čutj e 9 ki živi v milijonih in milijonih src 9 in oni sami ----J —«.««^j. ivmíív. laoiuviuvuy piOLUV Njegovega Veličanstva od 7. dne t. m., so si prikupili bodo v doseganje svojih visocih ciljev pravna sredstva srca stoternih rodovin. Le togote centralističnih nem « ^ mm a mm m t a 1 a a % % • 1 m^ to m m _ _ — ^ _ V^ vládne oblasti v polni meri rabili in od vseh upravnih škutarj organov tirjali, da jih podpirajo brezozirno in na vsako namesti Rechbâuerj niso potolažili, ki itd ne morejo tega požreti 9 da žrtev pripravljeni so Jíreček, Habietinek itd )9 Takému sodelovanju vladinih organov, ustavnih se poklicani v ministerstvo. Presvitli césar se je spet k cesarici podal v zastopov in vsega prebivalstva se bode posrećilo, da dovrši trdno in svobodno ustavno poslopje, v kterem se bodo kar najhitreje vsi narodi srečni in mirni sopet Centralistična stranka se" snide Meran na Tirolsko Drž zbor je sklican na 20. dan t. m že 18 zbrali na veselo in plodunosno državno delo". Dunaji, da se " Tr——----—-—~ -— * b t rvw'v"wju> Novih ministrov življenje popisujejo čas- naša stranka se posvetuje, kako bi pokopala novo ministerstvo pred zborom na Dunaj de v _ ze Tudi da — ~ w ----------- ---- J--J r I U tl ----------— — — «. VLU JLLCm JL/UUajl j U( niki tako-le: Minister notranjih oprav in zadev prvo- se v klubu pod predsedstvom barona Petrino-ta posve sednik v ministerstvu, grof Karol Hobenwart 9 Je tuj rojen v Ljubljani 12. februarija 1824. leta. Iz Ho- žavni zbor tak v daljem postopanji. Menda bo prihodnj h ledů stopila henwartove grofovske rodo vine je bil grof Sigmund Anton odgojitelj cesarja Franca in nadškof dunajski, ki je umri leta 1820., potem leta 1825. umrli škof v Lineu grof Sigismund, in ustanovitelj ljubljanskega muzeja grof Franc Jožef, umrl 1844. leta. Sedanji mi- državno pravo česke krone vxueKicxi, da ne pomnimo tac ega. Na Dunaji imajo povodenj ; Donava je zavolj Česko Cehi n stvu nasprotujejo novému minister 9 nister notranjih oprav, sin grofa An dre j^a, bivšega imeli 24 stopinj mraza Ljubljani tišti dan Ogersko 13.) prvega c. k. vladinega svetovalca, ki še na Dunaji živi je službo uradniško začel pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, leta 1861. je bil predstojnik okolice ljub- mesti umrlega barona Eot ampak čakajo, kako se bode vstopilo gledé na Pragi so 13. t. m. >vi na Marskem 29 v Svit TudiOgri so dobili nove ministre JL^i lUWil WU1 f AVWW J ^ "J - ljanske in ob enem deželni predstojnik 9 bil je tudi okrajni predsednik na Reki, dvorni in Trientu, deželni predsednik v cesarski namestnik v Lineu. svetovalec v Trstu postal minister nauka in bogočastj x uvrg uiimobig ^ j je profesor Paul na- » *»»»» V1JO, \xat JVJ uiuaiuumauck/j uaaauujajv, uucu, pa, ucuau' Celovcu, dozdaj je bil tičen starec. Tot h je postal minister notranjih oprav da je ultramontanec, nazadnjak „Liberalci" pra učen. pa pedan Dr. Karol Habietinek, minister pravosodja, č Liberalci pravijo, da je len in da veliko čveká Pej ničla lit je hrvaški minister, pošten mož, pa politična Tako so tam in pri nas liberalci nevoljni. Vsa pozornost je zdaj obrnj Francosko rojen v Pragi leta 1830., je sin praškega učitelja; na tamošnjem vseučilišču postal je leta 1855. doktor prava. Pozneje je opravljal službo prefekta na Terezijanumu volitve v državni zb na Dunaji, in je bil nekoliko časa advokat v Pragu, se sklene mir ali ne, in kdo naj bode prihodnji vladar Potem je postal na práškem vseučilišču profesor trgov- franeoski. — Primirje se je podaljšalo do 28. dne t. m. v d > kteri ima razsoditi 9 na ali skega in menjičnega prava; odtod je přisel za profe-sorja istega predmeta na dunajsko vseučilišče. ^ On Je tudi člen državnega sodniškega sveta. Spisal je knjigo o poroštvih". Kurs i na Dunaji 14. februarija. 5% metaliki 58 a. 50 kr. Narodno posojilo 67 fl. 90 kr. Ažijo srebra 121 fl. 65 kr Napoleondori 9 fl. 92!/2 ki Odgovorni vrednik: Jožef Golé. — Natiskar in založnik: Jozef Blaznik v Ljubljani.