Slev. 3. v LlDbilanf. v sredo doe 4. isnaorlB 1S22. Leto L. Naročnina za državo SHS: za oeiu «10 uaprei 01» 90-— za pol leta „ ,. „ 45'— za četrr teta „ , . „ 22 50 «a eo mesec „ .. „ 7"»0 za inozemstvo i oelole nu.....Dlu. 150'— mu ečno . . , , . „ 12-50 == Sobotna izdata: = v Jug iiia« t|l . . . Din 10 — v nozemstvo ... „ 20 — mm Slev. 50 por. = Cene tnseratom;=- Enosiolpna petttna vr»U inall oglasi po K 4-— Id K 8 veliki oglazl nad 45 mm vl-šine po K 8 —, poslana Ltd. po K 12 —. Prt večjem naročilu popust Izhaja vsak dan tzvzemil ponedeljka lo ilueva po prazniku ob 5. url zjutraj. Meseina priloga: Vestnik SKSZ. Poštnina plačana Holom U83T uredništvo |e t Kopitarjevi altoi ttev. 6/111. Ko»opisi se ne vračajo; netr&nklrana pisni" se ne sprejemalo. Uredn telet. štv. 50, npravn. štv 323. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račan poštne hrta. ljubljanske št. 850 za naročnino in št. 349 za oglase, zagreb 9 011, sirajev. 7563, praške In rtnnaj 24.797 Za ljudske pravice. B e 1 g r a d , 1. jan. Poslanec dr. Hohnjec je v proračunski debati pravilno povdaril, da je socialna zakonodaja, kolikor je sploh prišla v skupščini do veljave, uspeh opozicije; pripomnil bi pa lahko z vso pravico: predvsem uspeh Jugoslovanskega kluba. Ni li čudno, da kaže opozicija več smisla za stvarno delo kakor vladne stranke, katerih prva in glavna skrb je celo pri zakonodaji, zasi^urati si strankarsko moč in izrabljati vlado v strankarske svrhe. Državniško to ni, pač pa dobičkanosno. V tem oziru prednjačijo v vsem parlamentu slovenski demokrati in samostojneži. S srbijanskimi strankami bi se še dalo govoriti, ako bi ne bili vmes slovenski poi-pihovalci, katerih vsa politična modrost se izčrpava v slepem podiranju zadnjih ostankov avtonomne ljudske oblasti. Tako slovenskim protiljudskim demokratom kar ni šlo v glavo, da bi ljudstvo v Sloveniji, ki gradi šole in nosi šolska bremena, ohranilo še kaj pravice so-odločevanja v šolstvu. Napoti jim je določba, po kateri imenuje višji šolski svet v Ljubljani stalne učitelje samostojno na predlog okrajnih šolskih svetov in imajo isti pravico nastavljati provizorične učitelje. Zato so stavili v zakonodajnem odboru zakonski predlog, da bi v bodoče vse učitelje brez izjeme imenoval samo višji šolski svet v Ljubljani Slovenskim demokratom je pri tem protiljudskem delu stal ob strani kot zvest oproda vsiljivi Drofe-nig, poslanec SKS, ki ima navado, da kako stvar tem bolj zagovarja, čim manj jo razume. Dopoldne so izsilili prvi paragraf. Jugoslovanski klub je sklenil najodločnej-£o borbo za ljudske pravice. Njegovi člani v zakonodajnem odboru so uporabili zadnje sredstvo, ki jim je bilo na razpolago, obstrukcijo. Govorili so stvarno k posameznim točkam, pa ves čas, ki jim ga je dopuščal poslovnik. Predsednik Miša Tri-funovič je kmalu uvidel, da se bo — zadnji dan — zavlekla debata čez polnoči, do katere je manjkalo samo še pet ur. Vladinovci so stikali glave in se posvetovali, na kak način bi se dali premotiti govorniki Jugoslovanskega kluba. Klicali so Pribičeviča, klicali Žerjava, pa zoper odločno voljo govornikov Jugoslov. kluba ni bilo nobenega recepta. Predsednik je prekinil sejo, da pokličejo dr. Korošca. Dobiil so odgovor, da Jugoslovanski klub opusti obstrukcijo, ako se ves predlog o višjem šolskem svetu umakne z dnevnega reda. Srbijanci se ne bi proti-vili, toda vročekrvni Drofenik pokliče na pomoč dr. Kukovca, ki si samolastno podeli besedo in zakliče, da 6e v interesu parlamentarnega »ugleda« pod nobenim pogojem ne sme predlog o višjem šolskem svetu odstaviti z dnevnega reda. Na pomoč je prihitel še dr. Žerjav, ki je pritiskal na srbske demokrate in radikalce in jih rotil, naj se ne udajo zahtevi Jugoslovanskega kluba. Tako se je seja nadaljevala, a nadaljeval je svoj govor tudi dr. Š i m r a k. Vladinovci so pregovarjali dr. Korošca in dr. Šimraka, dobivali pa so vedno isti odgovor. Treznejši Srbi so uvideli, da nič ne opravijo in so — kapitulirali. Drofenik, dr. Kukovec in dr. Žerjav so bili poparjeni. Govor dr. Jos. Hohojeca pri proračunski razpravi 29. dec. 1921. (Dalje.) Pot sporazuma — prava pot, Čehoslovaški minister zunanjih zadev dr. Beneš hodi čisto drugo pot, da zavaruje svoji državi mir in primerne državne meje. To je pot sporazuma s sosednimi državami. Njegovo delo je mala ententa, katere namen je zagarantirati mir v Srednji Evropi in dajati jamstvo za izvršitev in trajni obstoj mirovnih pogodb, ki so zaključile svetovno vojno. Čeprav mala ententa ni vedno kazala harmonije v sredstvih, kar se je pokazalo n. pr. pri avanturi Karla Habsburga, ko smo mi in Čehoslovaki nastopili z mobilizacijo, ki se je izkazala kot prenagljena, dočim Romunija ni nastopila z mobilizacijo, kar je bilo gotovo ceneje, je ta zveza vendar v interesu zvezanih držav samih in mi želimo, da postane ta zveza krepka, trajna in agilna. Dr. Beneš pa tudi razširja svoje kroge. Dne 16. decembra 1921. je sklenil z avstrijsko republiko politično zvezo, ki ima namen, da ohranjuje mir v Evropi in da uredi politične in gospodarske razmere med obema državama. V slučaju spora med obema državama določa § 7. pogodbe, da se bosta najprej obe vladi prijateljsko potrudili doseči sporazum, če pa to ne bi bilo mogoče, bi se sporna zadeva predložila mednarodnemu razsodišču oziroma enemu ali več razsoditeljem, ki bi se za to izbrali. Ta pot, po kateri hodi dr. Beneš, jc veliko boljša garancija miru in boljše jamstvo državnega teritorija in njegovih mej kakor pa oborožena sila. Nedavno je tudi angleški ministrski predsednik Lloyd George izjavil, da je za obnovitev in ureditev Evrcpe neobhodno potrebno, da se zmanjša oboroževanje na kopnem. Vojaška uprava. Ko govorim o vojaški upravi, mi bodi dovoljeno, da omenim nekatere nedostat-ke. Grajati moram to, da so naši mladeniči tik pred katoliškimi božičnimi prazniki bili pozvani v vojaško službo Naši poslanci so posredovali na koinpetentnem mestu, da bi mladeniče vsaj čez božične praznike pustili doma, toda vse intervencije niso pomagale nič, in naša mladina je tako postopanje občutila kot šikaniranje, ki bi pri boljši volji lahko izostalo. Poudarjati moram tudi, da se z vojaki ne postopa tako, kakor bi se moralo. Našim vojakom se ne daje vedno prilika, da bi mogli vršiti svoje verske dolžnosti. Grajati moram nadalje tudi to, da je vojaška uprava formacije naših obmejnih čet izpopolnila z Vranglovct. To so ljudje, ki našega jezika ne razumejo. Ne znajo ne slovenski, ne srbski, ne hrvatski. Naši ljudje jih še malo ne razumejo in pridejo radi tega dostikrat v največje neprilike. Tako se je zgodilo pred kratkim, da je hotel preprost mož iti preko meje obiskat svojega bolnega sina. Pri sebi je imel nekaj čez dvesto dinarjev. Na meji ga vojak ustavi in nekaj izprašuje, a ker ga mož ni razumel, ga je aretiral in odvedel v zapor. Tu so ga preiskali in ker so našli pri njem preko 200 dinarjev, so ga prav občutno kaznovali. Take stvari se dogajajo samo radi tega, ker imamo na naših mejah vojake, ki ne razumejo našega jezika in se torej ne morejo sporazumeti z ljudmi. Mislim, da imamo dosti mož srbskega, hrvatskega ali slovenskega pokolenja, ki so sposobni stražiti naše državne meje in zato odločno zahtevamo, da morajo Vranglovci izginiti iz naših obmejnih čet. Zmanjšanje števila uradništva. Gospodjel Kakor je potrebno zmanjšati kader stalnega vojaštva, tako je tudi nujno potrebno zmanjšati kader uradništva, ki ga imamo preko 200.000 in ki stane državo na 2 in pol milijardi dinarjev na leto. Naša država je pravzaprav militaristično-uradniška država in njeni dohodki niti za to ne zadostujejo, da bi se krili stroški za vojaštvo in uradništvo, o izvrševanju drugih njenih nalog za gospodarski, kulturni in socialni napredek državljanov pa niti govora ne more biti. Vsled tega je nujno potrebno, da se število uradništva zmanjša. Na vsak način bi se morali odstraniti vsi tisti, ki po pisarnah nič ne delajo, marveč samo pušijo cigarete in pijejo kavo. (Poslanec dr. Momčilo Ivanič: Nemajo ni stolice da sede!) Brez odlašanja se mora izvršiti stroga revizija pri različnih komisijah in delegacijah, ki jih imamo po drugih državah, in sicer glede njihovega dela in njihove plače. Isto tako se mora omejiti potovanje uradnikov, ki dostikrat nima drugega namena, kakor da dotičniki služijo mastne dnevnice, državi pa s tem ne koristijo absolutno nič. Vampir. Največ pa bodo poklicani činitelji našemu narodu prištedili s tem, ako odstra-njo tistega vampirja, ki iz odprtih žil našega narodnega in gospodarskega organizma srka in pije ljudsko kri. Ta vampir ie korupcija. (Živahno pritrjevanje in klici: Tako jel) Gospodje, to je tako strašno zlo v naši državi, da, mora nanj obrniti svoje oči vsak, ki hoče državi dobro. Korupcija je sicer fenomen, ki se je pojavil več ali manj v vseh državah kot posledica demo-ralizacije, ki je nastopila med vojno in po vojni. Toda pri nas je to zlo zavzelo tako velike dimenzije, da je zastrupilo vse javno življenje in vse javne odnošaje in globoko izpodkopava avtoriteto naše države. Ako bodo merodajni činitelji zaprli oči pred korupcijo, ki je zavladala več ali manj v vseh panogah naše državne in javne administracije in ki se je strašno razpasla zlasti v carinarnicah — jaz še enkrat ponavljam — v carinarnicah, ako bodo torej ti činitelji zaprli svoje oči, potem so sokrivi tega zla in njegovih posledic. Socialni uspehi opozicije. Vladajočim krogom se očita, da nimajo dovolj zmisla za socialne naloge, ki jih mora v sedanji dobi vršiti država. Ti očitki so več ali manj opravičeni. Dokaz temu je dejstvo, da se naša država odlikuje v malem številu tistih držav, ki nimajo socialnega zakonodavstva ali pa tudi tistih zakonov, ki jih imajo, ne izvršujejo. Kar se je v zadnjem času ustvarilo zakonov socialnega značaja, je po največ s svojim odločnim nastopom dosegla opozicija proti gotovim činiteljem v vladni večini, ki so s svojim sodelovanjem v veliki meri pokvarili to, kar je bilo predloženo. Delovni krogi: delavci, kmetje, obrtniki težko in bridko občutijo pomanjkanje zavesti o socialni nalogi moderne države pri naših vladajočih strankah. Delovno ludstvo se od dne do dne vedno bolj utrjuje v prepričanju, da v sedanjem vladnem režimu in sedanji organizaciji države nima nobene zaščite proti kapitalizmu in njegovemu izkoriščanju delavskih slojev.. Prehrana. Opozarjam vlado na to, da naj vzame ljudstvo v zaščito vsaj v vprašanju najpotrebnejših živil za ohranjenje življenja. Letošnje leto je bilo slabo. Bila je suša in vsled te suše se je pridelalo tako malo, da se že sedaj čuti pomanjkanje živil. To pomanjkanje postaja od dne do dne hujše in nevarnost je, da v mnogih krajih naše države, zlasti pa v Soveniji in Dalmaciji nastopi glad. Zato je dolžnost države, da pride z organizacijo aprovizacije ljudstvu na pomoč. V zakonodajnem odboru je bila sprejeta odredba, da naj vlada v pasivnih krajih osobito ob času pomanjkanja živil otvo-ri državne prodajalnico za živila. Zahtevam, da se ta odlok zakonodajnega odbora čimprej izvrši. Zahteve Jugoslovanskega kluba. Gospodje, zahteve, ki jih stavljam v imenu svojega kluba, so obsežene v sledečih resolucijah: 1. Zahtevamo izenačenje plač, doklad in sploh vseh prejemkov za vse uradnike, uslužbence, duhovnike in delavce državnih podjetij v celi državi, 2. Zahtevamo, da se vse pripravi, da se s 1. marcem izvrši izenačenje vseh davkov. 3. Zahtevamo v interesu ugleda države na zunaj in znotraj, da finančni minister točno izpolni obljube glede izplačila 20 odstotnih bonov za vsote, odvzete ob priliki markiranja novčanic, in zamenja ob isti priliki odvzete tisočake s falsificirani-mi markami za kronsko-dinarske novča-nice. 4. Zahtevamo, da se v interesu gospodarsko šibkih slojev po vzgledu Čehoslo-vaške, Poljske, Italije in po soglasnem sklepu vseh gospodarskih krogov v Hrvatski in Sloveniji reši vprašanje vojnih posojil in predvojnih obligacij bivše avstro-ogrske države. 5. Zahtevamo, da se potovanje državnih organov v inozemstvo in v državi sami omeji. Posle v inozemstvu naj izvrše poslaništva oziroma konzulati, v notranjosti pa uradniki-strokovnjaki v pokrajinskih upravah. Vladna koalicija — ptič no). Gospodje narodni poslanci! Ptiču noju pripisujejo to posebnost, da takrat, ko mu preti nevarnost, potisne glavo v pesek. — Meni se zdi, da je naša koalicija, ki je sedaj na vladi, podobna temu ptiču. Ta koalicija lepo zapira ušesa in oči, da ne sliši in ne vidi nevarnosti, razmer, ki vladajo v naši državi. Vsepovsodi v naši državi dvi- ga nezadovoljstvo svojo glavo. Izgovor na druge države ne drži. Treba je pri nas odpraviti vzroke nezadovoljnosti. Da bi vlada in njo podpirajoče stranke odpravile te vzroke, na to vlada menda niti sama ne misli. Njihov cilj je, da klika obdrži oblast v svojih rokah in da se ohrani kurz, ki se upira na policijski absolutizem, Razmere bodo ostale in se poslabšale od dne do dne in nezadovoljstvo bo rastlo. Pri tem bo naša država trpela največjo škodo. To nezadovoljstvo ne bo odstranjeno, dokler se ne uveljavi princip enakopravnosti v vseh pokrajinah naše države na političnem, gospodarskem, verskem in kulturnem polju. Kakšna je verska enakopravnost pri nas< dokazuje državni budžet, ki predvideva za versko in šolsko upravo pravoslavne cerkve preko 161 milijonov dinarjev, za katoliško cerkev pa samo 13 milijonov. Gospodje, ustava, ki smo jo dobili na Vidov dan, je ovira za uspostavljenje enakopravnosti, ker ustanavlja hegemonijo enega plemena nad dvema drugima. To ni prav! Gospodje, ki imajo sedaj oblast v rokah, naj ne igrajo vloge ptiča noja in naj ne zapirajo svojih ušes in oči. Spoznajo naj, da so s centralizmom zaprli pot do srca hrvatskega in slovenskega naroda. S centralizmom zaprta pot bo ostala zaprta tako dolgo, dokler se bo izvajal centralizem. Gospodje, pomislite dobro: čim več hegemonije in čim manj enakopravnosti, tem več needinosti in poglobitve razlike med plemeni. Čim manj hegemonije in čim več enakopravnosti, tem več edinosti, vzajemnosti in tem večja asimilacija med plemeni našega naroda. Gospodje! Nujni predpogoj za to pa je revizija ustave in sporazum s Hrvati in Slovenci. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici. — Govorniku čestitajo.) K poglavju o politični morali. Belgrad, 30. dec. Parlamentarne seje so večinoma dolgočasne, ker danes naš parlament ni nič drugega kot glasovalni aparat, ki mora glasovati za to, kar sta v svojih klubovih sejah sklenili radikalna in demokratska stranka. Privesek vsamostojnežev« pride prav malo v pošlev in je čutili, da bi se jih vladne stranke najraje otresle. Pri zadnji kombinaciji je prišla SKS le toliko v poštev, v kolikor se je sama vsilila Davidoviču in Pašiču in že naprej podpisala, karkoli je vsakokratni kraljev mandatar od nje zahteval. Tako je tudi v odborovih sejah. Sem-tertje pa le pridejo kake zanimivosti. Tako je bilo tudi danes. Eno leto se je odlašalo z verifikacijo mandata Skoberneta, kandidata SLS. Ker so se konečno izčrpala vsa sredstva zavlačevanja, je vendar bil v verifikacijski seji soglasno priznan g. Sko-bernetu, kandidatu SLS, mandat, ki ga je doslej po krivični zmoti vršil kandidat SKS, g. Kirbiš. Kar je verifikacijski odbor sklenil, je imel po evropskih parlamentarnih pojmih ratificirali plenum parlamenta. — Kdaj se je še prigodilo, da bi plenum zavrnil, kar je odbor predložil, posebno če se je to soglasno sklenilo? Klubu SKS pa je bilo kaj hudo za mandat Kirbiša. Oni vedo, da doma stranka pada, pada tudi njen ugled med vladnima strankama, v srbskem ljudstvu je zginila vsaka simpatija do stranke slovenskih kmetskih buržujev. Pa tudi klub sam se krha, kajti že premišlja nekaj poslancev poleg Ureka, ali ne bi bilo mogoče rešiti se iz potapljajoče se SKS. Napravili so torej načrt kako bi se dal parlament premotiti, da se predlog verifikacijskega odbora vrne nazaj, da bi g. Kirbiš še dalje mirno vršil mandat. Da je večina parlamenta zmožna tacega krivičnega dejanja, je pokazalo prvo glasovanje, ko se je res sklenilo, da se vrne predlog odseku. Šlo je očividno namenoma proti SLS ki kljub svoji opoziciji varuje parlamentarni takt. Ko so pa videli, kako vladna večina namerava plačati njih taktnost z grdo prevaro, jc našim zavrela kri. Dvignili so protest, kakršnega naš parlament še ni videl. Dvigne se dr. Korošec in ožigosa nezaslišan atentat na pravice SLS s tako ostrostjo, da so demokrati ostrmeli, Z načelnikom seveda ves klub kot eo mož, ki ima isto zavest in isti pogum. Demokrati in radikali so se zavedli svojega dejanja in prihiteli h poslancem našega kluba z obljubo, da hočejo popraviti svoj korak. Ko pa minister SKS Pucelj uvidi, da se odkriva njihova sleparija in da srbske stranke uvidevajo, kako so se dale od njih zaslepiti, skoči v strahu, da se ne bi njegova namera izjalovila, h klopem poslancev SI.S in se pripravi na boj s Sužnikom in Roškarjem. Kričal je po mesarsko in vedno bolj rinil v poslance SLS, da bi pričel tepež. Vladne stranke so se zgrozile nad obnašanjem člana vlade, naenkrat prileti dr. Janič, tajnik zbornice, in rjovečega mesarja s silo odžene v bližnji kabinet, češ: zavedaj se, da si član vlade. Ves ta prizor je povzročil silno mučen položaj za radikale in demokrate, ko so uvideli v kako tovarišijo so zašli. Še le v sobi ministrov se je zavedel gospod minister Pucelj, da je preveč pokazal mesarske manire, se je zdramil iz svojega bojevitega razpoloženja in postal priden. Med tem pa so se radikali in demokrati zbrali krog dr. Korošca in ga zvabili v ministrsko sobo, kjer se je sklenilo reašimirati izvršeno glasovanje, kar se je tudi izvršilo. Pri ponovnem glasovanju so SKS ostr.li v sramotni manjšini. Krivica se je popravila in SKS jc doživela, cla ie večina parlamenta desavnirala njeno nekulturno stališče ODBOR ZA~POSL6VNIK. Belgrad, 3. jan. Danes dopoldne ie odbor za poslovnik razpravljal o nadaljn-ih točkah poslovnika za zakonodajno skupščino. Na dnevnem redu- so bile odredbe, ki regulirajo vprašanje skupščinskih odborov, kakor n. pr. odbora za prošnje in pritožbe, verifikacijski, imunitetnni in finančni cdbor. Radikalci, posebno dr. Marko-vič so se sklicevali na običaj angleškega parlamenta in zahtevali, da se favorizira večina, tako da dobi polovico plus dva člana od celokupnega števila članov odbora. Dr. Markoviča so podpirali tudi drugi člani od radikalnega kluba. Temu predlogu so se protivili delegati drugih strank, ki so stali na stališču, cla se mora v novi poslovnik sprejeti načelo proporcionalnega sistema in ker so ostali pri tem svojem mnenju, se je to vprašanje odgodilo, da se razpravlja po pravoslavnih praznikih s tem, da se je zabeležilo v zapisniku, da je bila večina odbora za proporcionalni sistem pri volitvah v odboru. Radikalci so zahtevali, da bi njihov predlog obveljal vsaj za verifikacijski odbor. — Potem je odbor razpravljal o predsedništvu zakonodajne skupščine. Odbor se je strinjal v tem, da naj Ima zakonodajna skupščina po novem poslovniku dva podpredsednika, ne pa tri, kakor do sedaj. Plača za podpredsednika se je določila na 1500 dinarjev mesečno razen poslaniških dnevnic. Glede tajnikov se je sklenilo, da se njihovo število zmanjša od devet na štiri s plačo 1200 dinarjev mesečno razen dnevnic. Glede plače predsednika so zahtevali demokrati, da naj se zenači s plačo ministrskega predsednika, in sicer naj znaša 9000 dinarjev mesečno. Zemljoradniki so zahtevali, da naj ostane ta svota neizpremenjera, radikalci pa so predlagali, da naj bo enaka poslaniškini dnevnicam, dočim so muslimani predlagali, da naj dobi predsednik razen dnevnic mesečno po 6000 dinarjev. Ker s? odbor ni mogel zediniti, se je razprava o tem odgo-dila na jutri dopoldne, ŠIBENIŠKA AFERA PRED ZVEZO NARODOV. Pariz, 3. Jan. .Nasproti dosedanjim vestem se bo jugoslovansko-itaiijansko vpra- šanje predložilo prejkone zvezi narodov, ne pa vrhovnemu svetu. RATIFIKACIJA WASHINGTONSKE KONFERENCE DELA. Belgrad, 3. jan. V ministrstvu za socialno skrbstvo se pripravlja nov zakonski načrt o ratifikaciji washingtonske konference dela. ZAKON O RIBOLOVU. Belgrad, 3. jan. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je poslalo vsem ribiškim zadrugam načrt zakona o ribolovu, da ga proučijo. DRAGINJSKE DOKLADE MONOPOL-SKIM DELAVCEM. Belgrad, 3. jan. Uprava državnih monopolov je sklenila, da se vsem monopol-skim delavcem v državi zenačijo draginj-ske doklade. MASARYK GRE V PARIZ. Praga, 3. jan. »Tribuna* piše, da se bo posvetovalo o potovanju predsednika Masaryka v Pariz po povratku ministrskega predsednika dr. Beneša iz Karpatske Rusije, ki se bo menda udeležil potovanja. Kakor doznava list, je predsednik pretekli četrtek prejel povabilo predsednika francoske republike. ODNOSAJI Z AVSTRIJO. Pariz, 3. jan. »Temps« se bavi v daljšem članku s pogajanji med Avstrijo in Češkoslovaško in označuje kot posebno zaslugo odgovornih avstrijskih državnikov, da skušajo uvesti s svojimi sosedi prijateljske odnošajo, ki bodo v bodočnosti koristile vsem državam. List meni, da bo Jugoslavija s tem, da je imenovala Popoviča za poslanika na Dunaju, sledila zgledu Češkoslovaške in sklenila podobno pogodbo z Avstrijo. LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE NA ČEŠKEM. Praga, 2. jan. »Prager Tagblatt« poroča: Kot začetek akcije za ločitev cerkve od države se pripravlja v naučnem ministrstvu zakon, po katerem se ustanove samostojne cerkvene občine Kot zgled bodo služile judovske verske občine. Končno se pripravlja zakon, ki predvideva uporabljanje cerkev po takozvani simultani cerkvi. NOVE VOLITVE NA ANGLEŠKEM. London, 3. jan. »Daily Maik meni, da se potrjujejo vesti ,po katerih se bodo vršile meseca februarja nove volitve. Lloyd George bo po mnenju listov po svojem povratku iz Cannesa, alco se ne priključi kaj nepričakovanega, dal kralju nasvet, naj i parlament razpusti dne 30. januarja. ŽITA POTUJE V ŠVICO. Lizbona, 3. jan. Bivša cesarica Žita odpotuje jutri iz Funchala v Švico, NEMIRI NA IRSKEM. Pariz, 3. jan. »Journal« poroča iz Londona: V Belfastu so bili včeraj posebno veliki nemiri, pri katerih so dve osebi ubili, štiri pa ranili. AVSTRIJSKO ZASTOPSTVO V AMERIKI. Dunaj, 3. jan. »Politische Korrespon-denz« iavlja: Odpravnik ad inlerim avstrijskega poslaništva v Washingtonu legacij-ski svetnik Prochnik je te dni državnemu tajniku Zedinjenih držav izročil svojo po-vcrilnico. Poslaništvo v Washingtonu je 1 pričelo poslovati. Colomba. 31 Prosper Mčrtmče. — Poslovenil —5—. (Dalje.) XV. Zjutraj proti šestim je trkal na Orso-va vrata prefektov služabnik. Odprla mu je Colomba. Povedal ji je, da prefekt takoj odide ter pričakuje njenega brata. Colomba je brez pomišljanja odgovorila, da je brat padel po stopnjicah ter si izvinil nogo, tako da ne more nič nanjo stopiti, da prosi g. prefekta, naj mu oprosti in da bi bil zelo hvaležen, če bi bil tako prijazen in bi morda izvolil priti k njemu. Malo na to je prišel Orso iz svoje sobe in vprašal sestro, ga ni li morda klical prefekt. Pro — Kako bo obstrmeli prebivrlci v Pie-traneri, pazeči na trenutek že od solnčne- Sa vzhoda, da počaste najvišjega oblastnika V okrniu ob njegovem odhodu, ko so videli, kako je prefekt v družbi Barricini-Jev premočrtno prekoračil trg in stopil v hišo della Rebbia. »Mir delajo k so začeli govoriti vaški politiki. »Saj sem vam rekel,« je pristavil starec, >Ors' Antonio je predolgo živel na celini, da bi se dal voditi svojemu srcu.« »Pomnite,- je odgovoril rebbianec, »pa so le Barricinijevi prišli k njemu. Milost p-osijok »Prefekt jih je zmašil skupaj,* je odvrnil starec; »dandanes ni več poguma in mladina se briga za kri očetovo, kakor da so vsi bastardi.« Prefekt ni le malo osupnil, ko je našel Orsa pokoncu in je hodil popolnoma lai.ko. V dveh besedah se je Colomba obtožila svoje laži in prosila oprostitve. »Ko bi stanovali dni"'" ~o?nod prefekt, bi se vam bil moj brat že včeraj poklonil.* Orso se je začel opravičevati in ugovarjati, da za to smešno zvijačo ni niti najmanj vedel, da ga je globoko užalila. Zdelo se je, da sta prefekt in stari Barricini verjela prej;rostosti opravičevanju, čegar verjetnost je povečevala tudi njegova zmedenost in očitki, ki je z njimi obsul svojo sestro. Županovih sinov pa se je zdelo, da ni mogel prepričati o svoji nedolžnosti. »Norčujejo se iz nas,« je rekel Orlan-duccio glasno dovolj, da so ga slišali. »Ko bi me moja sestra tako-le za nos vodila,* je dostavil Vincentello, »presneto bi ji hitro izbil iz glave veselje, da 5e kdaj kaj takega stori.« Te besede in ton, v kakršnem so bile rečene, niso Orsu ugajale in mu vzele dobršen kos dobre volje. Spogledali so se Odkod minlstromanija? Odtod, ker mnogi politiki ne smatrajo ministrskih mest za odgovorno in častno politično službo v prid države in ljudstva, ampak za osebno preskrbo in zavarovalnico za politično penzijo. Stari srbski zakon iz leta 1864 je določal ministrom, ki so deset let ministro-vali, plačo. Pozneje so raztegnili to določbo tudi na ministre, ki niso vršili ministrskih poslov deset let, kar je bilo že protizakonito. In ta protizakonita in neparla-mentarna določba mami politike, da se pehajo do ministrskih foteljev in se naravnost menjavajo — kakor dr Kukovec in dr. Žerjav — da pridejo zaporedoma vsi na vrsto. Stojan Protič razpravlja o tem poglavju v »Radikalu« in zaključuje: Dokler vživajo ministri zaupanje parlamenta, so ministri, ko ga pa nimajo več pa neha tudi njihov polo2aj in mirna Bosna! Ako se pa nekateri izgovarjajo, da z ministrovanjem liskirajo svoje druge službe in morajo dobiti nadomestilo za to, pa naj ostanejo doma in naj se poprimejo lažjega in manj ri-skantnega posla kakor je politika in ministrovanje! -f Škoda za čas in prostor} Na naš stvarni in jasni članek o bizantinizmu odgovarja na uvodnem mestu današnji »Slov. Narod« tako neresno, da nas oprošča vsake replike. Njegov uvodnik popolnoma odgovarja simboličnemu imenu podpisanega člankarja »Š e š k o B a t i n i č«. Stavimo, da se je člankar skril za režimu batinanja primerni priimek, ker se boji, da bi se pod pravim imenom razkril v javnosti kot pristen avstrijakant in citaš izza avstrijske dobe. Te vrste ljudje so danes najglasnejši »jugoslovanski junaki«. + »Gaueintcilung«. Naš poslanik v Pragi, Bogumil Vošnjak, je za novo leto napisal v »Prager Presse«. članek o razdelitvi Jugoslavije na oblasti, kar imenuje on »Gaueinteilung«, najbrž iz spominov na stare Germane. Vošnjak se zaman trudi dokazovati upravičenost razdelitve Jugoslavije na »gaues, kajti če govori o »gospodarskih upravnih razlogih«, ki da so pri tem vodili vladno koalicijo, mu bo vsak Čeli ravno na podlagi teh »gauov« lahko dokazal, da niso to nobene gospodarske enote. Združena Slovenija, pravi Vošnjak, ni nikoli eksistirala, ergo je tudi danes v jugoslovanski državi ni treba. Ta argumentacija pač ne bo nikomur imponi-rala. Če bi bil g. Vošnjak povedal, da so vladne stranke »gaue« ustvarile po principu, da naj ti »gauk osigurajo vladnim .poslancem in ministrom njihove mandate, bi bil zadel resnico, ki bi jo bratje Čehi takoj razumeli. 4- Tudi Davidovič proti Puclju. »Pravda« z dne 1. t. m. poroča, da se poda Ljuba Davidovič k ministru Puclju in bo zahteval. da se naj že skine z dnevnega reda vprašanje o oddaji ohridskega ribolova v zakup, ker je ljudstvo silno ogorčeno. Sr-bijanci pač niso tako potrpežljivi kakor slovenski samostojneži, ki bi tudi po deseterih Pucljevih volovskih aferah izražali svojemu ministru zaupnice. + Boj za ministrska mesta. V ponedeljek 2. t. m. so v ministrskem svetu razpravljali o vprašanju vojnega ministra. Po dolgi in zelo burni razpravi so sklenili, da se sprejme demisija generala Zečeviča. Za novega vojnega ministra bo imenovan general Miloš Vašič, bivši poveljnik IV. armade v Zagrebu. — Nato so pričeli razpravljati o zasedbi ministrstva za zunanje zadeve, katero jc doslej upravljal Nikoia Pašič. Ker imajo radikalci v novi vladi že sedaj 7 ministrov, demokrati pa samo 6, so demokrati zahtevali to mesto zase. Radikalci so se tej zahtevi odločno uprli, češ da to nikakor ne gre da bi prepustili ministrstvo zunanjih zadev, ki so ga že dose-daj imeli v svojih rokah in so predložili za svojega kandidata dr. Momčila Ninčiča. Demokrati s tem predlogom niso bili zadovoljni, ker bi s tem v vladi nastalo razmerje 8:6, pa tudi radi osebe dr. Ninčiča samega ne. Ker se niso mogli sporazumeti, je ostalo vprašanje nerešeno. -f Novi poslaniku Za poslanika naše države v Parizu je imenovan dr. Spalajko-vič, za poslanika na Dunaju pa Tihomir Popovič. ki bo v najkrajšem času nastopil svoje mesto. Za našega zastopnika v Južni Ameriki je imenovan Ivo Gnsogono. ~f- Vprašanje ratifikacije irsko-angle-ške pogodbe je prišlo po malem odmoru zopet pred irski parlament včeraj, 3. t, m. Dozdaj so se mnogoštevilne korporacije izjavile za pogodbo: 5 provincialnih svetov, 13 okrožnih svetov. 15 sinfajnovskih izvršilnih odborov in mnogo kmetskih ter delavskih sindikatov. Ako parlament pogodbo odobri, prevzame vlado svobodne Irske po vsej priliki Artur Griffith. + Vloga Italije na washin£tonski kon« ferenci glede razorožitve nasledstvenih držav. Glede te važne točke nam daje zdaj pojasnila sam šef italijanske delegacije na washing'onski konferenci, Schanzer, v intervjuju »Tribune« od 24. decembra. Schan. zer pripoveduje da Italija ni zmanjšala svo. je armade samo iz finančnih razlogov, marveč tudi zalo. da ustvari v Evropi atmosfero miru. Zato pa jc potreba, da tudi nasled-stvene države reducirajo svoje vojno stanje na kopnem. Briand je nato odgovoril, dn se ne more sklepati o nasleds'venih državah v njihovi odsotnosti. Schanzer je mnenja, da bi konferenca kljub temu mog. la v tem oziru skleniti kako principielno izjavo, ureditev tega vprašanja prepustiti posebni konferenci, na kateri bi seveda nasledstvene države morale biti zastopane. (Odpošiljanje vojnih ladij pred Šibenik pač ne kaže o »miroljubni atmosferi« v vladnih krogih Italije.) Poziv uracfitištvu organizacije S. L S.! Pred časom ie razposlal odbor »Organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS v Ljubljani« (Mestni trg 8,>L), okrožnico z vabilom, da naj somišljeniki pristopijo k organizaciji. — Odzvalo se je veliko število somišljenikov, vendar pa pogrešamo v svojih vrstah še marsikoga, zlasti z dežele, ki je sicer naš zaveden in zvest tovariš. Časi so resni zlasti za nas javne nameščence. Kdo ve, česa nam ne prinese že b'ižnja bodočnost? — Strnimo svoje vrste! Pozivamo vse resne in zveste somišljenike, da nemudoma javijo svoj pristop k imenovani organizaciji. — Odbor. — Somišljenike prosimo, naj se že zda! naročajo na »Socialno Misel«, ki izide toč-no 15. t. m. Pomislili je, da bo mesečnik navezan samo na naročnino, Vsebina bc zelo aktualna, raznovrstna in načelna. Naroča se pri Ničmanu, prodajalna Kat. tisk. društva v Ljubljani. — Novoletna brzojavka kralja Aleksandra. Na svojo novoletno čestitko je pre- i jel pokrajinski namestnik Ivan Hribar iz z mladima Barricinijevima, a iz njih pogledov je sijalo vse prej kakor dobrohotno.it. Ko so vsi posedli razen Colombe, ki se je držala zadaj pri kuhinjskih vratih, je povzel prefekt besedo in po nekaj splošnih uvodnih besedah o predsodkih te dežele se je spomnil tudi, da je v večjem delu teh ukoreninjenih sovraštev vzrok nesporazumljenje. Potem se je obrnil do Barricinija in mu govoril, da gospod della Rebbia ni bil nikdar prepričan, da bi Bar-ricinijeva družina bila kakorkoli posredno ali neposredno v zvezi z obžalovanja vrednimi dejanji, ki so mu oropali očeta; res pa je vendar le, da je še ohranil nekaj tozadevnih pomislekov glede neko podrobnosti obravnave, ki se je pletla med obema hišama; ti dvomi so seveda razumljivi ob tako dolgi Orsovi odsotnosti in vsled poročil, ki jih je dobival; sedaj pa po najnovejših preiskavah in objavah je popolnoma zadovoljen in želi, da se ustvarijo med njim in Barricinijevimi odnosi prijateljstva in dobrih sosedov. Orso se je prisiljeno priklonil. Barricini je blebetal besede, ki jih ni nihče raz-u- el, sinova pa sta opazovala tramovjo na stropu. Prefekt je nadaljeval svojo go-voranco. Povedal je Orso, kar mu je šlo, potem ko je začel pri Barriciniju. Ted"j pa je Colomba potegnila iz nedrij sveženj papirjev in se važno bližala pogajajočim se strankam. »Pač res veliko bi bilo veselje, ko bi videla končano vojsko med obema hišama. Da bo pa sprava odkrita, je treba vsestranskega pojasnila, nič ne sme ostati dvoumno. Gorpod prefekt, popolnoma opravičeno se mi jo zdela izjava Tomasa Bianchija sumljiva, izjava tako zlogluone-ga človeka. Rekla sem, da sta vaša sinova morda videla tega človeka v Bastiji...« »Ni res,« jo je prekinil Orlanduccio, »nikogar nisem videl.« Colomba ga je ošinila s prezirljivim pogledem in nadalevala navidezno z velikim mirom: »Govorili ste o koristi, ki bi jo Toma-so utegnil imeti od grožnje gospodu Barriciniju pod imenom strašnega bandita, češ, da je hotel bratu Teodorju obdržati mlin, ki mu ga je moj oče dal za nizko ceno v najem.« »To je očividno,« je potrdil prefekt. sS strani take propnlice, kakor se zdi da je Tomaso Bianchi, je vse razumljivo,« je dostavil Orso, ki ga je sestrin izraz zadrževanja povsem premotil. ^Ponarejeno pismo,« je nadaljevala Colomba in oči so ji začele žareti z živali-nejšiir s'ja-om, »je označeno z dnem "M. julija. Tomaso je bil tedaj pri svojem bratu v mlinu.« »Da,V kraljestvu palčkov«. — Razveljavljena zaplemba. Ljubljanska policija je po višjem nalogu zaplenila št. 294. »Novega Časa« z dne 30. decembra 1921 radi članka »Z zapori«. Policija se je v svojem odloku sklicevala na to, da je omenjeni članek obsegal prestopek člena 138. ustave SIIS. (Izzivanje mržnje do države.) Z zaplembo policije se je bavilo deželno kakor tiskovno sodišče, ki pa zaplembe ni potrdilo ter tako izreklo, da je policija po nalogu od zgoraj nepravilno postopala. Proti temu sklepu tiskovnega sodi*ča 9 je državno pravdništvo pritožilo na višje sodišče, ki je v svoji nejavni seji fitožbo državnega pravdništva zavrglo kot neutemeljeno. V svojem odloku višje sodišče izrecno priznava, da zaplenjeni članek ni mel namena ščuvati zoper državo . Besedilo sklepa višjega deželnega so-dišCa se glasi: Višje deželno sodišče v Ljubljani je po zaslišanju višjega državnega pravdnika v nejavni seji pritoži o držav-negr pravdnika v Ljubljani zoper sklep deželnega kakor tiskovnega sodišča v Ljubljani z dne 31. decembra 1921 Pr VII 69/12—1, s katerim se je ba periiodičnega dnevnika »Novi Čas« z dne 30. decembra 1921 št 294 zaradi vsebine besedila članka »Z zapori« po § 103 8. k. z. in čl. 13, 138 ustave kraljevine Srbov, H »'atov in Slovencev ni potrdila, z a-vrglo kakor neutemeljeno iz stvari ter zakonu vstrezajočih razlogov izpodbijanega sklepa, katerim c? še dodaja, da pač ne more biti go-ora o kakem izzivanja k mržnji do državo kakor celote (čl "38 ustave) po be sdilu zaplenjenega članka, kateri na podlagi navedenih dejstev (naj so že resn"vna ali ne) le -račiu sedanje državne zaščite dcce, češ, da s*! s zapori mladina no poholjšt 'e, te- -ve8 le kvari, ter le svari pred »državnim monopolom na zaščito mladine«. Višje deželno sodišče v Ljublani, oddelek III., dne 31. decembra 1921. S tem sklepom višjega deželnega sodišča j^i izrečena obsodba nad sedanjo konfiskacije!;o prakso na Slovenskem. Policija je v rokah politične uprave, katera se učividno ne zaved? odgovornosti svojega mesta. Gospod namestaik Hribar kot najvišji šef nolitične uprave na Slovenskem bi storil dobro, če bi sv jo pozornost obrnil malo bolj na to pht. On je odgovoren za delovanje uprave, oLsodba uprave je njegova obsodbr' — Strankarska korupcija. Na denun-ciantsko interpelacijo posl. Majcna, sestavljeno v Novem mestu, odnosno v Kandiji, o kateri smo že poročali, odgovarja novomeška »Sedanjost« r ozirom na neosnova-ne napade na g. dež. sod. svetnika dr. Jos. Fischingerja med drugim sledeče: »Poli-tičnih shodov se g. d. s. sv. dr Fischinger načelno ni udeleževal ,niti sestankov zaupnikov ob pondeljkih, še manj pa na njih govoril. Res pa je, da se je tu in tam rade-volje odzval vabilu nepolitičnih izobraževalnih društev na kmetih, ker je predsednik novomeškega prosvet. društva »Soče.« Na predavanjih teh društev se je strogo izogibal političnih razmotrivanj ter govoril le o zadružništvu, o vzgoji mladine, o pravnih zapuščinskih zadevah in sličnem. Kot katoličan se je udeležil tudi nepolitičnega Katoliškega shoda v Novem mestu, ni pa javno nastopil, pač pa je v mladinskem odseku pro foro interno predaval v Šmihelu o vzgoji mladine s posebnim ozi-rom na kriminalistiko. — Orlovske akademije se je udeležil, v dobri veri, da je ravnopraven državljan ,ker je orlovska organizacija vsaj toliko vredna kot sokolska. In sokolskih prireditev se udeležujejo vsi njegovi tovariši nasprotnega verskega prepričanja. — Naravnost nesramno in izmišljeno pa je, da bi kdaj gg. sod. svet. Kovač in Škrlj nadomeščala g. svet. dr. Fischingerja, najmanj pa ob ponedeljkih. Res pa je ,da je ravno g. svet. Fischinger nadome-stoval ob ponedeljkih druge svoje tovariše.« — Glede nemškutarstva in avstrija-kantstva g. svet. dr Fischingerja pa je dovolj omeniti to, da je bil g. svetnik v disciplinarni preiskavi v Jugoslaviji na tožbo »jugoslovanskega« drž pravdnika zato, ker jo pod avstrijskim režimom nagovoril orožnike, naj umaknejo ovadbo proti nekaterim kmetom, katere bi moral ob- soditi na smrt radi veleizdaje. Očitati mu ta človekoljuben in jugoslovansko-patri-otični čin ,pomenja, da so njegovi nasprotniki še vedno isti avstrijakantje in nem-škutarji, kakor so bili prej popolnoma po kopitu samostojneškega poslanca Drofe-niga.« — Sorialno-lzobri-ževnlna tečaja t Vodicah In Domžalah. Dekanijski odbor v Kamniku priredi dne 8. januarja celodnevni socialno-izobraževalni tečaj v novem »Društvenem domu« v Vodicah. Začetek točno ob 8. uri zjutraj. Prijatelji socialnega napredka in izobrazbe so na vljudneje vabljeni, da se tečaja udeležijo. — D kanijski odbor v Kamniku priredi dne 15. januarja celodnevni socialno-izobraževalni tečaj tudi v novem »Društvenem domu« v Dobu pri Domžalah. — Dnevni red je: Programatične misli prosvetnega dela. —, Cerkev, šola. stariši in vzgoja mladino. — Cerkvene in prosvetne naše organizacije. — Fant in dekle, o dostojnem in lepem vedenju. — Orlovska krščanska organizacija. — Delo po naših izobraževalnih drištvih in odsekih. — Železničarjem! Glede odobritve 13. plače železničarjem so prinesli nekateri Ijub-ljanski časopisi neresnične vesti. Vrhovno vodstvo koaliranih železničarskih organizacij sporoča: Predsednik vlade g. Pašič je izjavil vrhovnemu vodstvu koalicije dne 31. decembra 1921, da hoče delovati v vladi na to, da se izplača železničarjem pripomoč iz neizčrpanih kreditov ministrstva saobračaja iz leta 1920 in 1921 O višini pripomoči si vlada še ni na jasnem. O ostalih zadevah vodi vodstvo koalicije pogajanju naprej z ministrstvom saobračaja. Predsednik vrhovnega vodstva koalicije v Belgradu ima nalog, da nam takoj sporoči o delu v ministrstvu saobračaja. Opozarjamo vse železničarje, da skliče koalicija takoj javni železničarski shod, čim dobi poročila iz Belgrada. Opozaramo nadalje, da je smatrati pravilnim samo ona poročila, ki jih objavlja koalicija s podpisom: — Koalicijski odbor. — Potovanje v inozemstvo. Z ozirom na vesti, da se mora vsakdo, ki potuje v ino-zelstvo, javiti pri našem konzulu v dotični državi, objavlja komisarijat za tujski promet, da dobijo potniki, ki potujejo na Dunaj, Gradec, Budimpešto in Trst, vizum tudi za vrnitev, vendar pa se morajo javiti pri naših konzulih. Sicer se jim zabrani vrnitev. Potnikom, ki potujejo v druga mesta v Avstriji, Mažarski in Italiji, pa se ni treba prijavljati, — Wran£lovci v Kran'ski gori. Tukajšnji Rusi — vojaki obmejne straže — ;o na novega leta dan zvečer v dvorani Izobraževalnega društva pripr vili Kranjsko-gorcem prav lep večer. Med vojaki je precej inteligentov: godbenikov, pevcev, slikarjev, gledaliških igralcev in tudi višjih vojaških dostojanstvenikov ne manika med njimi. Že vabila in programi so bili nekaj umetniškega, toliko bolj prireditev sama. Za domačine res nekaj novega, posebnega in izrednega. Zato je bila tudi dvorana nabito polna občinstva. In vsak se je vračal z zadovoljstvom domov. Slišali smo lepe ruske pesmi.— otožne v mol-akordih. kakor so otožne ruske zasnežene planjave. Slišali smo zbor, kvartet, duet in solo, vse res lepo, A ljudem se je najbolj dopadel kavkaški ples in ruski narodni ples. Ta ples je vse kaj drugega, kakor so plesi pri nas na Slovenskem. Plesalec pleše sam, spremlja ga godba in tovariši s petjem in ploskanjem. Ples je težak in treba je pač mnogo vaje. Poslušali smo tudi igralca na klavir — lepo, a skoro pretežko za naše ljudi, ki ljubijo le vesele in poskočne. Gledali smo enodejanko — za nas bolj panto-mimo, ker nismo jezika popolnoma razumeli, a umeli pa vsled dovršene igre povsem vsebino. Režiser in aranžer večera Popov nam je deklamiral ob soremljevanju klavirja. Ljudje so mu ploskali, a umeli le semtertje kako besedo. Za konec ie zapel zbor »Hej, Slovani!« in Rus pa Slovenac sta si segla v roko v znamenju liubezni. Sploh moramo reči, da se pri nas Wrang-lovci do zdaj korektno drže, upamo, da se bodo tudi v bodoče in želimo, da bi bili taki tudi drugod. — Verouk iz šol. Pred belgrajskim sodiščem je bil te dni obsojen nek 14 leten deček na leto dni ječe, ker je posililo 9 letno deklico, — V Štiternici v Srbiji pa se je obesil neki 13 leten deček radi »nesrečne ljubezni«. — Slične vesti lahko dnevno zasledujemo v listih, pa vendar se še najdejo ljudje, ki hočejo na vsak način odpraviti verouk iz šol, — Vpliv kinopredstav. Te dni se je vršila pred sodiščem v Skoplju razprava proti osmim dijakom iz višjih razredov. V kinu so gledali razne detektivske in indijanske filme, ki so jih tako navdušili, da so sklenili odpotovati v Afriko. Ker pa je treba za tako dolgo potovanje precej denarja, so pričeli po zgledu junakov Iz detektivskih filmov z vlomi v trgovine. Izvršili so tekom kratkega časa 12 drznih vlomov. Vseh 8 dijakov, ki so večinoma iz boljših rodbin, je bilo obsojenih na večje zaporne kazni In ;e s tem uničena njihova eksistenca, Ne puščajte mladine v kina, — Pouk na be'grajskih šolah izostane do 15. |anuarja, ker so se med učenci pojavde razne nalezljive bolezni. Za časa počitnic bodo flesinficirali in očisti i šolske prostore, — Navežjl sod v Jugoslaviji. Včeraj Je bil dograjen v vinski kleti »Gospodarske zveze« v Šiški koliki r nam je znano največji leseni sod v Jugoslaviji, ki vzame 33.200 litrov. Za botra je bi! ob predaji soda njegovemu namenu gospod Lojze Vrtovec. — Neka' ?eitl o nallh Tojnlh r Rusiji. — vSlovenskemu Rde?<"iu Ki > sporočilo, da le leta 11P0. v Novem Nlkolajevskrm, Gub. lomsk, Sibirija, ob pr kemtijstvo (častni člani). Kmetijski posli, delavci in nastavljenci kakor tudi pod in 3. navedene osebe bi naj bile proste vsakih dajatev. Vsi člani bi naj imeli enako volilno pravo. Glasovanji: pri volitvah naj bi bilo direktno in tajno, rolilni sistem pa proporc z obveznimi kandidatnimi listami. Prispevki naj bi se stekali razen spredaj omenjenih izjem v gotovem odstotnem iznosu od zemljiškega davka. Odstotek naj bi bil pri razni višini čistega katastralnega donosa različen (4 do 5 kategorij), tako da bi večji posestniki vplačevali mnogo več kot manjši. Dasi bi dajal ta način kmetijski zbornici značaj prisilne organizacije, vendar mislim, da bi bilo to edino pravo in zategadelj tudi potrebno, da se upravičenci svojega članstva toliko bolj zavedaio. Seveda bi se oddajanje prispevkov mora'0 urediti tako, da bi mali posestnik pri oddajanju prispevkov ne videl nobenih bremen (biti bi morali zelo majhni) in bi se obremenilo bolj velike posestnike in uživalce. »Eventualno bi se moglo prav male posestnike in uživalce tudi oprostiti prispevkov,« bi kdo rekel. Menim pa, da to ne bi bilo pravično, ker koristi od zbornice bi imeli vendar vsi člani kakor bi imeli tudi vsi člani enake pravice, zlasti enako volilno pravico, ne glede na višino prispevanja. Po vsem povedanem sem mnenja, da bi za uspešno delovanje morala kmetijska zbornica kot edinica obstojati: 1. iz gospodarskega parlamenta, 2. iz gospodarskega in znanstvenega instituta, ki bi pravzaprav faktično ne obstojal, ampak ga navajam le kot skupno ime: a) za glavni odbor kmetijske zbornice (obenem kot nadomestek za plenum) in b) za urad za proučevanje in pospeševanje splošnega kmetijstva (vštevši kme-. tijsko zadružništvo in trgovino) in agrarne politike. BORZA. Zagreb. 3. jan. (Izv.) Devize: Pešta 45.50, Berlin "149.50-150, Italiia 11.78—11.85, London 1160, Ne\vyork 275-278, Pariz 22.50—23, Praga 416—425, Dunaj 4.70. Zilrich 53.—, Bukarešt 215. Napo'eondori 9£0. Ziirich 3. jan. (Izv) Devize: Pešta 0.85, Ber« lin 2.72. Italija 22, London 2170 Newyork 515, Pariz 41 05 Praga 7.8C, Dunaj 0.19, Zagreb 1.95, VarSa\a 0.17, Holandska 189.50. — Valute: nem,-avstr. krone 0.11. g Spremembe v carinskem komentarju. Po zaslišanju carinskega sve a je minister financ odredil, da se ima pri carinski postavki 8?® in 281 spremeniti razjasnitev, ki se nihaj.-, v komentariju k spložni tarifi, in sicer razlaganje o tem, kaj spada pod šilo blago z vezeninami, blago s tipkami in šito blago iz tkanine. Kadi obširnosti ne moremo priobčiti te nnrefbe v celem obsegu. Interesentom so tozadevni natančni poda'ki v pisarni tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice n* vpogled. g Poprava tiskovne napake v komentarju k carinskemu zakoiiii. Na s rani 679 komentarja (izdaja v latinici, Belgrad 1920), ponatisnjena je dvakrat sledeča odredba, ki se nahaja pri postavki 467: Tako isto, po br. 471 tač. 1. pod v. carine so i pantljike pripremljene za neposrednu upo-trebu. n. pr. za telegrafe, registrovanje, naplate i teiine za automatske kase i vage i t. si.; pripremljene p?in ljike za sešire itd., u koliko ne bi do-lazile v broj 459.« — Ta pripomba sme tedaj ostali le pri postavki 467 in je tia strani 679 za črtal;. g Cene v južni Srbiji. Kumanovska pšenica stane 3.70 din za oko, kosovska 3.60 din. za oko, rž 2.60 din. za oko, oves 2 40 din., ječmen 2.50 din , koruza 2.60 din., makovo seme 5.50 din., opium 290 din., kočanski riž 8.3 din,, strumički riž 8 din — Oprana volna 35 din., neoprana volna 22.50 din. za oko. g Slinncs hoče sanirati Avstrijo. »Ab«nd« poroča, da hoče Stinnes osnovati avstrijsko banko in dati sredstva na nove bankovce. g Nov gospodarski list ▼ Belgrada. V Belgradu je pričel izhajati nov gospodarski list »Ekonom«. g Stanje Narodne bfuke. Po izkazu z dne 22. decembra so znašala aktiva Narodne hnn-ke 7.580,648 9b0 02 dinarjev, pasiva pa so znašala 7.446, 819.368-20 din. — Metalna podlaga se je dvignila za 20.175.728-84 din Novčanice v prometu pa so se zmanjšale za 22,451.440 din. in znaSajo isdaj 4.598.050.810 din. UijbilansKe ^^vsce. lj Za naše vajence. V Komenskega ulici v Rokodelskem domu se nahaja Vajenski dom, kjer se vzgaja več vajencev, cd katerimi je tudi več sirot. Ob večerih ic. nedeljah prihaja tjakaj tudi več drugih vajencev, ki stanujejo pri mojstrih. Odsek C r!a >>Ljubljana« je sklenil napraviti za v c te vajence, zlasti za revnejše, božično drevo, kjer bodo po možnosti obdarovani. Poieg obdarovanja, katerega bo izvršil v -petek ob 7. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma naš priljubljeni g. Janko Novak kot božični mož, je na sporedu še petje, deklamacije, marmornati kipi in i; ra »O Božiču«, katero je priredil g. dr. i', ari Marek. Vse te točke izvajajo vajenci s;-mi. Vstopnina k prireditvi znaša: sedeži p:* 1, 3 in 2 Din., stojišča po 1 Din. Vstopnic« se dobivajo v nedeljo popoldne v Rokodelskem domu. Ker je ves dobiček namenjen za podporo revnim vajencem, se pričakuje, da se občinstvo odzove vabilu v prav obilnem številu, — Kdor more utrpeli kako darilo za revne vajence, se prosi, da g'a blagovoli poslati v Rokodelski dom. Vsem, ki so že darovali ali pa bodo darovali: Bog plačaj! Ij Družabni večer priredi v četrtek dne 5 t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma prijateljski večer, na katerega vabi vse svoje člane in prijatelje. lj »Ulica št, 15«, — To burko ponovi Ljudski oder v nedeljo dne 8. jan. 1922 ob pol 20 uri v Ljudskem domu. Predprodaja vstopnic se vrši vsak delavnik od 13. do 15. in od 17 do 19. ure ter na praznik in v nedeljo ves dan v prostorih uprave Ljudskega odra, Ljudski dom, I. nadstr. Predprodaja se vrši že danes. lj Zveza služkinj ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 8. januarja ob pol 6. uri zvečer v društvenih prostorih v Krekovi prosveti. Vabijo se vse članice. — Odbor. lj Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk ima danes ob 7. uri zvečer svoje tedno predavanje v Alojzijevišču (Krekova prosveta) Članice, udeležite se predavanja polnoštevilno in pripeljite s seboj še druge! lj Športni večer, ki se vrši v soboto 7. t. ni. v vseh prostorih Narodnega doma, je iz prejšnjih let znan kot eden najlepših in ob- enem najbolj neprisiljenih zabavnih večerov. Vrši se v velikem obsegu in nudi lep program. Po zmernih cenah bodo na razpolago tudi raznovrstna okrepčila. — Vstopnina 40 K za osebo, obleka promenadna. Posebna vabila se ne razpošiljajo. (K) lj Danes dne 4. t. m. nastopijo t dvorani Fil-harmonlčnega društva na Kongresnem trgu št. 9 našemu občinstvu do sedaj še neznani ume'.niki. Kot vijolinski virtuoz nastopi profesor tukajšnjega konservatorija Jan Š1 a i s. Izva'a predvsem se-rijozni vijolinski program. Na klavirju ga spremlja ga Ruža Deylova, bivša gojenka praškega in pariškega konservatorija, ki je pred vojno delovala nekaj časa kot profesorica klavirske tehnike na carskem konservatoriju v Kišinjevu. V družbi s prof šlaisem je priredila več izvrstno uspelih koncertov v Češko-Slovaški republiki. Pred dobrim letom pa sta nastopila tudi že v Mariboru in žela tam največje priznanje tamošn;ega koncertnega občinstva. Njima se pridružuje ga. Marija H6thl-Nostis, sopranistinja. Kritike njenih dunajskih koncertov ji priznavajo enoglasno izvrstne uspehe ter jo prištevajo med najboljše sedanje koncertne pevko. Na našem koncertu po;e dve Lajovičevi in dve Pavčičevi pesmi v slovenskem jeziku, 'ločim poie Konjevičavo: Pod pendžeri« v hrvatskem, Dvorakovo: »Dobro noč: v češkem, Dell Accjua: »Vilan^lle« v francoskem jeziku. — Skrbno sestavljeni in izbrani program nam je porok. da se nam bo nudil v predo zvečer umetniški uDržavne posredovalnice za delo v Ljub.jani, Mariboru, Ptuiu in Murski Soboti je iskalo v tednu od 16. do 24. decembra 1921 dela 103 moške in 33 ženskih delavnih moči. Delodajalci pa so iskali 121 moških in 46 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 90. — Promet od 1. janarja do 24 u decembra 1921 izkazuje 32.384 strank, in sicer 15.941 delodajalcev in 16 443 delojemalcev. Posredovanj se ie izvršilo v tem času 9913. — Dela iščejo; rudarji, kovinarji, natakarji, natakarice, zidarji, tesarji, viničarske družine, trgovski sotrudniki, prodajrlke. dninarji, dr\ina-rice, pisarniške moči, šivilje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke ild. — V delo se sprejmejo: rudarji, ključavničarji, za orodje, mizarji, usnjar i, čevljarji, železolivarji, kolarji. lesni strugarji, korespondentinje. bla-t^ejničarke za hotel in kavrrne, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. Dij^ci vestnk. d Akademska kongiegarija ima danes ob pol 8. uri zvečer sestanek v inarijaniški kapeli. Orlovski vestnik. Fantovski večer Šcntpeterskrsa Orla bo danes točno ob 8. uri zvečer. Udeležite se ga vsi. Ljubljana—Sv. Jakob Danes točno ob pol 8. uri zvečer redna telovadba. Prosim vse brale, da se je sigurno udeleže. — Načelnik. Turlstl&a in spon. S. K. »Ilcrmrs« ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 14. januarja 1922 ob 7. uri zvečer pri Moharju v Sp. Šiški. — Tajnik. (k) liai le E jsfruid - to $q znal Lekarnar Fc II; r - S^&KCra! Penzioniran drž. uradnik l&e službo. Govori slovensko, nemško in srbsko ter je zmožen knjigovodstva. — Dopisi pod »Upokojene« 840/37« na npravnistvo lista. Vešč prvi DETAJLIST železninske stroke dobi trajno mesto pod dobrimi pogoji v neki železninski veletrgovini v Jugoslaviji. - Nastop čim preje. Ponudbe pod: »Detajlista 999/111-4« tlel Inlerreklam d. d., Zagreb, jurjevska ulica 31. KOllO RIŠTIN JA kot samostojna pisarniška moč, vešča slovenščine iu nemščine ter knjigovodstva in strojepisja, se sprejme takoj. Prednost imajo one gospodične, ki so že služile v stavbni pisarni. Ponudbe brez izvirnih spričeval na upravo lista pod: »VESTNA 34«. k m in m m Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi pre-častitega gospoda Frana Peterca \ pokajenega dekana in bivšega župnika v Veliki Goriei v SI. letu starosti, previdenega s svetimi zakramenti. Pogreb se bo vršil v sredo, 4. januarja ob pol 10. nri na Homcu pri Kamniku. Blagega pokojnika priporočam v molitev in prijazen apomin. Homec, 2. januarja 1022. A NT. MRKUN, lupnik. Stalna služba! Stalna služba! SKLADIŠČNIK vešč v železninski široki, se išče za tovarno železa v večjem mestu Jugoslavije pod dobrimi pogon in za takojšnji naslop. Reflektira se samo na prvorazredno, popolnoma izvežbano moč. Ponudbe je poslati pod: »Skladiščnik 999/1H—4« na lnterreklam d. d, Zagreb, Jurjevska ulica 31. t************************* A««,* >.>♦<, Srečno novo lete želita vsem cenjenim gostom, :: prijateljem in znancem :: restavracija: IVANK A in IGNACIJ GUZELJ, ŠKOFjA LOKA. z elektriko si W k U jšfe mireu gospod. — Ponudbe pod: »TAKOJ« 3« na upravništvo »Slovenca«. SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi svojim naročnikom fcetonska tvornica J. CIH L A R :-: Ljuliljana. ki je dovršil z dobrim uspehom dvorazredno trgovsko tiolo i sprejme večja lesna družba v ; Ljubljani. Ponudbe s prepisi spričeval pod »PRAKT1KANT« št. 4785 na upravništvo »Slovenca«. Pmrlo cpB omara za jedil-I I UUd dbg nico z mramor-jem in ogledaloma, mizo, posteljo, perilo, obleko in zimsko suknjo, v zelo dobrem stanju. Naslov pove uprava lista pod štev. 20. NA PRODAJ je na lepem prometnem kraju, 20 minut od Ljubljane večja posestvo obstoječe iz dveh stavb ter gospodarskega poslopja in nekaj vrta. V njem se nahaja vinska in špecerijska trgovina. Pogoji ugodni, — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod št. 475U. Spretnega risarja ELEh.TROMONTUK.IE sprejme strojno in elektrotehnično podjetje Štelii in Tujci v Ljubljani, Kcsljeva cesta št 4. Mesečno sobo ^Urr^S električno lučjo in separatnim vhodom za takoj, v sredini mesta. Plača dobro. Cenjene ponudbe pod »Soliden najemnik 900/38« na upravništvo »Slovenca«. Neka železna veletrgovina v ]u goslaviji išče za čimprejšnji na slop veščega in slrokovno iz-' obraženega naoskladiščnika, ki bi opravljal tudi zadevne pisar-. niške posle. — Ponudbe pod:' »NADMAGAC1NER 999/I1I-4« na 1NTERREKLAM D. D., ZAGREB, I Jerjevska ulica broj 31. I KGNTORISIA veščega nemške in hrvatske korespondence, izvežban strojepisec s predznanjem knjigovodstva se išče pod ugodnimi pogoji za takojšnji nastop. Prednost imajo, ki znajo nemško stenografijo. Ponudbe pod: »Kontorist 999 III — 4« na Inlerreklam d. d., Zagreb, Jurjevska ulica 31. AL. KORS1KA, semenska trgovina, Vrtača (Bleivveisova cesta št. 3) v Ljubljani, naznanjam, da je £EL cenik za leto 1922. in se dobi brezplačno. 42 Barborič - Završan preoblikuje klobuke za dame in gospode. Ljubljana, Meitnt trg 7. Potrebno in koristno le da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaju iz Rmerike po našem posredovanju potom kr. poStrio-čekovnega urada. Pazite, da boste n .znanih pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je Pil izpbčan. Rudi mi.ogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas tei po poštah Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skora| v vsakem slučaju kot neopravičene. Vetkrat se dooe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslunega denar,a, Ceš, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po ofici,elni preiskavi pošiljatel prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanie ter mnogokrat dolgo truia, predno se odloČi poslati zopet kuki denar. KoneCno se ouračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev Čakajo po veC mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom nase banke. Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naSe gesla FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street New York, N. Y. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Mo^kero v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.