181 Številka. v UDMM v peteb. 11. bujbsIo 1906. xxxix. leto. j*Aj» rsjut dan zvečer, inmši a«delje in praznike, ter reiji po posti prejemen ee evetro-ogreze deieie za vze lete t5 K, za pzl leta 18 K, se četrt lete 6 K 60 h, se en nieiee t K 30 h. Ze Ljubljeno • poAujznjem oz dom zz .eu U K, ze pol leta 19 K, sz četrt leta 8 K, se en mesee 8 K. Kdor hodi sem ponj, plače za vse leto 2* K, za pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, se en mesee 1 K »0 h. — Za tuje deieie toliko več, kolikor snafia poštnina. — Na naročbt trt* istodobno vpoSUJatvo naročnine se no •sira. - Za oznanila se plačale od poterostopne petit-vrste po 12 h, če se eenanile tiska enkrzt, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska' trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — letopisi se no vračajo. — Uredništvo in uprevnlitvo Je v Knaflevih alieab It 6, in sieer sredniitvo v I. nadstr., apravniitve pa v pritličju. — Upravniitvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, roklzmzeije, esnznilz, t j. zdministrztivno stvari Grestništra telefon št 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". številke po 10 h. Upravništva telefon it 85. Klerikalni shod v Bršljinu. Iz Novega mesta, 16. avg. Na praznik, dne 15. t. m. so imeli klerikalci v Bršljinu shod. Priredili so ga prav tihotapski. Dasi je Brsljin nekako predmestje Novega mesta, vendar ni živa duša v mestu do zadnje ure vedela, kaj se pripravlja pri klerikalnem krČmarju Čefl-deljnu v Bršljinu. Nobeno naznanilo t listih, noben plakat ni oznanil tega shoda, tudi očitne agitacije ni bilo nič. Vse se je pripravilo skrivaj. rah pred neodvisnimi in zavednimi volilci je pač velik. Zbralo se je kakih 300 ljudi, veliko več žensk in otrok kakor moških, a krčmar Čefidelj je vendar napravil dobro kupčijo. Prvi govornik je bil Suklje, ki je govoril o volilni reformi. Mož je bil nekdaj profesor zgodovine, a njegovo razpravljanje o začetkih ustave in o ustavnih razmerah do 2S. novembra 1. 1., ko je Gautsch napovedal volilno reformo, je bilo mizerno in aže, da Šuklje te stvari ni nikdar resno študiral, nego da vse, kar ve, le ostanki „Zeitungslektiire". No, ljudje, ki Sukljeta dobro poznajo, pravijo, da sploh ni nikdar nobene reči resno študiral, pač pa znal vsako stvar dobro prodati. Zdaj je pač opešal, ker zdaj tudi več ne zna de-lati „pflanza". „En glas, en mož, kakor na Angleškem", tako je zdaj trobental tisti Šuklje, ki je še pred nekaj leti javno zasmehoval in v nič deval splošno in enako volilno pravico. Kakor na Angleškem! Šuklje ne ve, da na Angleškem nimajo splošne in enake volilne pravice in da nanjo tudi nič ne mislijo. Lep profesor! Z veliko vehemenco je pobijal Suklje zahtevo, naj se mesta ločijo od kmetskih občin, češ,» da nimajo mesta prav nič drugačnih interesov kakor kmetske vasi. Če izginejo iz mest državni uradi, izgine vsaka raz- lika med mesti in med vasmi. Patetično je vzkliknil Suklje „Poglejte v naše Novo mesto. Kmet živi in redi mesto. Koliko je pa svinjakov v mestu? Kakšen jok in stok je bil za Časa prešiČje zaprtije, da ni kmeta v mesto." Ta Šukljetov dokaz o identiteti mestnih in kmetskih interesov je res uničujoč. In ta mož je poslanec, ta bistrogleda kapaciteta še vedno ni minister. Šuklje ne more pozabiti, da so ga dolenjski mestni volilci odslovili kot poslanca tako kakor se odslovi nezanesljivega posla. Zato sovraži mesta in zlasti sovraži svojega naslednika v mandatu posl. Plantana, posebno še, ker vidi, da je Plantan izredno delaven in da več dela in stori, kakor vsi klerikalni poslanci skupaj. Suklje se je strastno zaletaval v mesta in „nadgeometra" Plantana, a novega ni povedal čisto nič. Glavni namen njegov je bil, braniti klerikalce zaradi storjenega izdajstva in delati dr. Šusteršiču globoke poklone. Morda je gladil Šu-steršiča, mislil pa pri tem na „ljudsko posojilnico". Na Koroškem — je rekel Šuklje — je med 360.000 prebivalci 90.000 Slovencev, 30.000 Slovencev je Šuklje kar eskamotiral. Nemški uradniki so pri ljudskem štetju sleparili in Suklje je zdaj njih sleparsko statistiko odobril in priznal kot pravično. Pravil je potem Šuklje, da je svoj čas osebno govoril z grofom Bvland-tom in da mu je ta rekel: Koroški Slovenci dobe en mandat gotovo, za drugi mandat se bodo morali najbrž težko puliti" — a da so bili klerikalci razočarani, ko je prišlo drugače, a uklonili so se, ker je posl. Ploj izjavil: „Obžalujem gospodje — odpor je prevelik, inče vstra-jamo pri svoji zahteviali celo obstruiramo, imamo gotovo pričakovati, da je lahko cela reforma ovržena. Kaj se Šuklje in klerikalci prito- žujejo, ko je iz Plojeve izjave razvidno, da so rajši žrtvovali Korošce inŠtajerce in G o r i-čane, in niso vstrajali pri svojih zahtevah, samo da cela reforma ni propadla? Klerikalcem je bilo več za to, da ne propade ta nesrečni načrt, kakor da bi bili branili pravice koroških, štajerskih in goriških Slovencev. Vsak otrok ve, da se splošna in enaka volilna pravica ne da in ne sme več zadrževali in da gotovo pride, če ne zdaj, pa čez šest mesecev, a klerikalci niso vstrajali pri svojih zahtevah, ker se jim gre v prvi vrsti za ta načrt. Nov načrt bi bil gotovo pravičnejši in boljši ali po kakem novem načrtu bi najbrže ne bilo mogoče oropati kranjskih mest vsakega zastopstva. In da bi se preprečil tudi kranjskim mestom pravičen načrt, zato klerikalci in njih'zavezniki niso vstrajali pri svojih zahtevah in so žrtvovali vse, kar se je od njih zahtevalo, da jim je ostal le en plen — kranjska mesta. To je dejstvo in s tem je klerikalcem, v prvi vrsti ŠušteršiČu in tudi Šukljetu užgan na čelo pečat izdajstva in iškarjotstva, ker so zato, da bi kranjska mesta ne dobila dveh poslancev, prodali in izdali goriške, koroške in štajerske Slovence. Za Šukljetom je nastopil dobre-poljski Jaklič, ki je z monotonim glasom tako neumo klobasaril, da se je celo Šukljetu zameril. nTo je oselu se je glasila sodba, ko je Jaklič udrihal po liberalcih in po škricih, ko je bil Šuklje vendar sam pol stoletja liberalec in je še danes tip Škrica. Jaklič še razmer v svojem okraju ne pozna, kaj še v novomeškem. Največja budalost je bila, daje na shodu pri Novem mestu govoril o — šoli v Ribnici. Kaj vraga nam mar za to šolo. Zlasti si je privoščil Jaklič deželno vlado in viteza Kalteneggerja. Dobro bi bilo poizvedeti, Če je Kal-tenegger res „cele ure prav ponižno" moledoval pri ribniškem ka- planu, naj pomiri razburjeno ljudstvo in če je res, da „če ti vitezi in ti hinavci14 pri deželni vladi v Ljubljani pravijo ne, pa je ne in se bo ribniška šola zidala kakor hočejo liberalci. Ko je Jaklič tako izdelal „ viteze" in „hinavce" in „visoke lenuhe, ki vse obljubijo, pa nič ne drže", se je spravil nad zajce in priporočal ustanovitev Kmetske zveze. Na shod je prišla ena brzojavka iz Belokrajine. Poslal jo je župan Matežič iz Rosalnic. Klerikalci so bili tako veseli, da jih je saj en Človek pozdravil, da so predlagali, naj godba zasvira cesarsko himno. „Igrajte cesarsko". Godci pa so vedno hudomušni ljudje in so namesto cesarske zasvirali „Otok bleski". In zdaj se je začel dirindaj. Mišjak je krulil cesarsko kar je mogel, mahal in vpil „osli, ali je to cesarska" pa vse ni nič pomagalo „Otok bleski" je sijajno zmagal. VeČina kmetov seveda ni vedela, kak „štikeljc" se svira in je na konto cesarske vpila „živio". Govoril je tudi Pfeifer, a samo o gospodarskih stvareh in na kratko, za njim pa je nastopil dr. Lampe. Možiček je bil zidane volje. Obedoval je ta dan pri usmiljenih bratih v Kandiji in gostoljubni bratje so mu morali izborno postreči, kajti poznalo se mu je, da se je dobro napasel. Zbijal je v kaplanskem žanru svoje burke na stroške liberalcev, da je bilo joj. Toda dobro vince usmiljenih bratov mu je bilo vzelo vsako pojmovanje, kaj sme in kaj ne sme. Surovo in pobalinsko je bilo vse, kar je nakvasil. Klatil in klafal jih je skoro poldrugo uro. Vince ie bilo vzrok, da se je vsakih pet minut ponavljal. Prvi se ga je naveličal njegov — stenograf in nehal pisati. Zastopnik „preše" pri omizju „cesarske" godbe je vrgel notice in svinčnik pod klop „vrag piši te oslarije", je rekel in nehal poslušati. Lampe je pa kvasil in klafal dalje. Povedal je, da ni še nikdar nič dobrega storil, pa tudi nič slabega, a da ima imeniten načrt da hoče namreč ustanoviti hipo-tečno banko, ki bo prevzela vse kmetske dolgove. Da je prav na-rodno-napredna stranka že pred 10 leti v deželnem zboru predlagala ustanovitev hipo-tečne banke in da so prav klerikalci to preprečili, tega Lampe ni povedal. Morda je bil pozabil. Moj bog, vince usmiljenih bratov je močno. To se je tudi videlo, ko je govoril Lampe o razkosavanju vele-posestev. Vsaka beseda, ki jo je izrekel, je bila strahovita zaušnica za rajnega Jarca in dr. ŠusteršiČa ter druge klerikalne prvake. Kaj posebnega ta shod ni bil. Izvršil se je v znamenju treh oslov, ki so bili klicani na pomoč pri Jakličevem govoru, med sviranjem „Otoka blejskega" in med Lampetovim govorom. Kmetje so že vse pozabili, kar so jim klerikalni govorniki pripovedovali, samo dr. Lampeta se še spominjaio, „kako špasen so ta gospod". Papežu neposlušni klerikalci. Rim, 16. avgusta. Papeževa enciklika o krščanskih demokratih je zbudila pri enem delu italijanskih katolikov splošno nevoljo ter javno razpravljajo o tem, da papeževa avtoriteta ni merodajna pri političnem postopanju katolikov. Ti nezadovoljni krščanski demokratje so po svoji ligi sklenili, da se pri zasledovanju svojega programa na političnem in socialnem polju ne bodo ozirali na papeževo encikliko. Izdali so parolo, v kateri zahtevajo popolno neodvisnost na političnem polju od cerkvene avtoritete, ki se sme raztegati le na čisto verska vprašanja. V Italiji se potemtakem razvija sličen konflikt, kakor je nastal na Francoskem, ko je pokojni papež ukazal katolikom, da je njihova dolžnost, se sprijazniti z republiko. LISTEK. »Kralj Lear v slovenskem prevodu. Dr. K. Glaser. (Dalje.) Lahko se torej dokaže, da meni še v sanjah ne pride na misel, zaganjati se v vse dosedanje prevode [Shakespe ar ovih iger, katere so izdali ti pesniki. Ko sem 1899 primerjal Cankarjev prevod Hamleta z izvirnikom, z nemškim in svojim prevodom, sem prišel do tistega zaključka, kakor pri oceni -Juha Cezarja" in „Romea in Julie", pa mi ni prišlo na misel, koj zasesti sodni stol in ga oceniti, ker sem si domneval, da je ta prevod osamljen da ne slede takoj drugi. Ker ni bilo pričakovati, da bi se drug prevod izdal v doglednem času, sem s^oj prevod uničil in nisem planil na Cankarja. L. 1900. sem „Matici" predložil prevode teh-le Shahsperovih iger: *0 Kralj Lear; 2.) Rihard III.; 3.) ^akbeth; 4.) Vesele kumice Wind-sorske; 5.) Julij Cezar; 6.) Othello; ■•) Romeo in Julia; 8.) Trgovec be- neški; 9.) Krotitev zle žene in 10.) Sen kresne noči. Priložen je bil tudi prevod najlepše indske igre „Sakun-tala", katero imajo v svojem jeziku tudi Hrvati, Čehi, Poljaki in Rusi. Stavil sem predlog, naj Matica otvori v svojih izdanjih novo točko: „Sve-tovna poezija" po zgledu češke akademije. Prvi predlog, naj se polagoma izdajo ti prevodi, je bil odklonjen, ne da bi se mi bili povedali vzroki. Človek bi moral misliti, da se v Ljubljani vendar zve v literarnih krogih, kaj se je predlagalo za tisk in da se drugi ne bodo bavili z istim delom, ki je že dognano. Predložil sem igre drugo leto zopet. Ker so razširjeni nazori — ki so pa krivi — da mora pesnika preložiti samo pesnik, je eden odbornik sprožil misel, naj gospod Funtek popili moje prevode. O tem sem zvedel pozneje. Jaz sem predložil igro, ki sem jo preložil 1. 1887 in potem predelal večkrat, izšel pa je Funtkov prevod. Ko sem povprašal po vzrokih tega „Qui pro quo", nisem dobil jasnega odgovora. To me je iznenadilo vprav tako, kakor dejstvo, da moji prevodi pesmic slovenskih niso bili sprejeti v podlistek „Laibacher Zei-tung". Moje prepričanje je, da v Ljub- ljani vladajoča literarna struja rada obmejniške pisatelje stiska v kot. II. Odvisnost slovenskih prevodov. Ko sem slovenske prevode primerjal z nemškimi, s slovanskimi in s svojim, sem našel, da imajo vsi vkup malo samostalnosti. To je moj prvi očitek. Niti gosp. Cankar (Romeo in Julia) niti g. Zupančič (Julij Cezar) se nista pritožila proti moji oceni, ker sta gotovo prepričana, da ocene ne izhajajo iz zlobnosti ali iz zaletavanja. Celo naj odličnejšemu češkemu prevajalcu, Sladku, ki je bil profesor angleščine v Pragi, in čigar prevode izdaja češka akademija znanosti, se lahko dokaže, da ima v „Trgovcu beneškem" v drugem dejanju devet prizorov namestu osem, kolikor jih ima izvirnik. Pa tudi starejši češki prevod, ki ga je izdelal Kolar, ima devet prizorov. Lani sem v podlistku „Siidbster-reichische Presse" nekaj na splošno govoril o slovenskih prevodih Shak-spera in njihovi odvisnosti od nemških prevodov ter sem pristavil: „Schlagend bev/eist dieses Funtek's Uebertragung Lear's p. 89 die letzten sechs Zeilen". Zakaj pa se že takrat ni oglasil g. Funtek? Saj se celo češka akademija znanosti premalo ozira na romanska in jugoslovanska slovstva; v svoji zbirki „Svetova poesie" ima prevode kitajskih, ogrskih, katalonskih umotvorov, prezira odlično špansko slovstvo, iz slovenskega nima nič. Da bi naše mlade pesnike, ki se bavijo s svetovnim slovstvom, opozoril na prezrte Špance, sem napisal sestavek: „0 predsodkih glede španske literature", ki v Ljubljani leži že dve leti. Tako po pravici lahko očitam ne samo slovanskim, nego tudi slovenskim prevajateljem, da se premalo držijo izvirnika. V šestem oddelku svojega odgovora pravi g. Funtek, da niti videl ni Schlegel - Tieckovega prevoda. Posamezni izrazi se selijo dostikrat iz enega prevoda v drug prevod, tako da se jih poprimejo poznejši prelagatelji, kajti vsi več ali manj stojijo na Schlegelnu. Nikakor ne mislim, da bi razun mene ne znal nihče angleški, kajti uprav jaz sem prvi v Slovencih napisal življenjepis tistemu Češkemu učenjaku, ki je Funtku pomagal pri prevajanju „Learau. Tega življenjepisa pa tudi niso hoteli objaviti v Ljubljani, nego v .Slovenki" je prišel na Trstu v s vitlo. je prišel (Dalje prih-) Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) „Dovoli mi, da prisostvujem pogovoru, ki ga boš jutri imela s Pi-rinom". „To ne gre, to nikakor ne gre. Pomisli vender, da mi prinaša Pirin naročilo in povelje mojega soproga. Kaj si bo Pirin mislil, videč, da ti, mladenič, lahko vse veš, kar mi ima moj mož ukazati in da lahko poslušaš celo tajna naročila mojega soproga". „Pa dovoli, da se skrijem v sosedno sobo in poslušam. Naj si dovoli ta Pirin izreči le eno samo žaljivo besedo, mu prebodem srce na mestu ..." „Ne sili v me, ljubo dete," se je branila Katarina. „Kar zahtevaš, ni mogoče. Pirin gotovo ne bo govoril nič drugega, kakor to, kar mu jo naroČil govoriti moj mož. In kar mi moj mož sporoča, to moram spoštljivo poslušati in se temu vdano pokoriti". „Saj nisi sužnja njegova." Ber-tonja se je začel razburjati. „Že leta se ne meni zate; zapuščena si bila . . . Pa, ne glede na to, jaz te ne morem pustiti same s Pirinom. Nikakor ne. Saj se ga bojiš; sama si rekla, da te 20letnica vlade kneza Ferdinanda. Sofija, 16. avgusta. Včeraj je minulo 20 let, odkar je zasedel bolgarski prestol knez Ferdinand Ko-burški. Ker je sedaj zaradi protigrških nemirov neprikladen Čas za večja složna slavja, pripravljajo se politični in društveni krogi, da proslave jubilej šele z novim letom 1907. Bolgari proti Grkom. S o f i j a, 16. avgusta. O grškem Škofu Vasiliosu, ki je baje v Anhija-losu zgorel, krožijo najrazličnejše vesti. D očim Grki trdijo, da so ga Bolgari ustrelili, truplo pa polili s petrolejem in zažgali, naznanja uradna vest, da so našli škofa živega v napol zažgani hiši, kamor se je zatekel med izgredi z mnogimi grškimi odlikaši. Škofa so zaprli, ker je ob-dolžen, da je ščuval Grke, naj streljajo na demonstrante. Carigrad, 16. avgusta. Škof Vasilios je naznanil pred katastrofo patrijarhatu, da se Bolgari pripravljajo na resen napad, toda dobil je ukaz, naj ostane na svojem mestu. Tudi knezu Ferdinandu je baje brzo-javil, ki ga je istotako pomiril, naj ostane. Dan pred izgredi je brzoj a vil v Carigrad: „Ako nas Bolgari napadejo, se bomo branili. Vsi smo oboroženi." Vasilios je slovel za naj boli učenega škofa v patrijarhatu t6r je bil poseben zaupnik kneza Ferdinanda. Atene, 16. avgusta. Grški minister zunanjih zadev je znova protestiral v imenu vlade pri diploma-tičnih zastopstvih, posebno še pri turškem poslaniku zaradi protigrških izgredov na Bolgarskem. Grška vlada je obenem poslala v Anhijalos tri trgovinske ladje, da sprejmo grške begune. Pariz, 16. avgusta. Na predlog francoske vlade se je naroČilo zastopnikom velesil v Carigradu in Sofiji, naj pri turški in bolgarski vladi posredujejo, da se ne krši več berolinska pogodba, kakor se je zgodilo to povodom protigrških izgredov. Obenem so poslaniki velesil naznanili grški vladi, da so resno posredovali pri bolgarski vladi zaradi preganjanja Grkov in da jim je bolgarska vlada obljubila, da ne bo veČ trpela izgredov. Iz Turčije. Carigrad, 16. avgusta. Sedaj šele se je zvedelo, da so se Albanci v sultanovi gardi puntali, ko so dobili ukaz, da jim ni treba iti k se-lamliku. Eni so mislili, da je to kazen, drugi pa so slutili, da se je sultanu nekaj pripetilo, kar se jim prikriva, zato so hoteli s silo vdreti v sultanove dvorane. Sultan je poslal več generalov, ki so gardo pomirili. — V zahvalo za svoje ozdravljenje je izdal sultan delno pomiloščenje za dolžnike ter se dolgovi plačajo iz sultanove civilne liste. je groza, Če se le zmisliš nanj. Tudi meni se zdi, da se nam je bati tega človeka". Katarina se je oklenila Bertonja, kakor bi na njegovih prsih iskala varnosti pred Pirinom. „Ah, ti si ne moreš misliti, kako se jaz tega človeka bojim. Prav kakor bi ne bil človek, nego kako čezna-ravno bitje. Ko si vstopil v to sobo, si me našel klečečo pred razpelom. Nisem te takoj spoznala. Blazen strah me je tako prevzel, da sem skor izgubila zavest. Čudne podobe so se mi porajale pred očmi, zdelo se mi je, da stoji Marko Pirin pred mano, da mi trga obleko s telesa in me hoče golo spoditi iz gradu, kot zakonolomnlco in prešestnico in sredi med množico, ki se mi je posmeho-vala je stala moja lastna hči Marija Šaloma in je pljuvala na svojo mater. In moj sin Adam je metal kamenje za menoj in moj mož je napodil svoje pse, da me raztrgajo. Vse to sem videla v duhu . . . ." „Bile so to blazne sanje, ki so se rodile iz tvojega strahu in iz tvoje silne razburjenosti". „Tako sem tudi jaz mislila v prvem hipu, ko sem bila zopet pri Dogodki na Ruskem. Hišne preiskave v Moskvi. Petrograd,16. avgusta. Zadnje hišne preiskave so pokazale, da je središče aktivnega boja proti vladi zopet v Moskvi. Našli so namreč popolno tovarno za bombe, livarno železa, več bomb, mnogo dinamita, dva topa, mnogo orožja, načrte trdnjav in popolni imenik vseh revolucij skih organizacij, nadalje spise takozvane vojaške zveze, ki obsega razširjeno zaroto v armadi in pri kateri so mnogi častniki. Končno je našla policija tajno tiskarno. Kmečki nemiri. Varšava, 16. avgusta. V vasi Ivanovska so hoteli kmetje osvoboditi svoje tovariše, ki so zaradi kmečkih nemirov zaprti. Kozaki so bili primorani streljati. Pet kmetov je bilo ustreljenih. Tudi iz drugih krajev poročajo o kmečkih nemirih. Zatirano časopisje. Petrograd, 16. avgusta. Glavna tiskovna uprava je izjavila glavnim urednikom opozicijskih časopisov, da ne smejo napadati ne dvora ne armade in tudi ne smejo trditi, da se je vlada udeležila organizacije po-gromov. Ako tega ne store, se časopisi takoj zatro. Krvavi dogodki v Varšavi. Varšava, 16. avgusta. Včerajšnji dan je bil zelo kritičen. Izvršilo se je hudo maščevanje zaradi zapiranja osumljencev. Dogovorno je bilo skoraj istočasno po vseh predmestjih ustreljenih 26 policajev. Napadalci so vsi ušli. Potem je začela splošna gonja, in za vsakim sumljivim človekom, posebno ako je bežal, se je streljalo. Vseh mrtvih in težko ranjenih je nad 200, med njimi 40 policajev. Bombe. Varšava, 16. avgusta V Piozku je vrgel nekdo bombo v policijsko stražnico; ubitih je bilo pet policajev. Položaj v Kavkazu. Odesa, 16. avgusta. Vsled neprestanih krvavih spopadov med posameznimi narodnostmi je ves Kavkaz razun nekaterih okrajev v v o j -nem stanju. Vojaški puntii Varšava, 16. avgusta. V Lub-linu so se spuntali vojaki, ker je vojno sodišče nekega vojaka natihoma obsodilo na smrt. Vojaki so šli po obsojenca ter ga z nabitimi puškami spremili v vojašnico. Puntarji zahtevajo, da mora priti vojak pred javno sodišče. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Rim, 16. avgusta. Papeževa enciklika francoskim škofom je napravila v vatikanskih krogih miroljuben vtisk. Splošno se razumeva, da je papežu v prvi vrsti za to, da se cerkveno bogoslužje ohrani. Da pa papež zahteva, da so cerkvene občine podrejene škofom, izvira iz bojazni, da bi cerkvene občine pri volitvah popolni zavesti. A zdi se mi, da je bilo to resno svarilo. Pomisli, to se mi je sanjalo po moji skesani molitvi, tu pred razpelom. Opomin je to bil, grozen opomin. Bertonja ni vedel na to ničesar odgovoriti in je odše]. Gospa Katarina je ostala sama v svoji sobi a še dolgo ni našla miru. Oim je zatisnila oči, se ji je pojavila vizija, da jo podi Marko Pirin golo iz gradu, da je izpostavljena zaničevanju velike množice, in da jo lastni otroci pode z zaničevanjem v svet . . . Naslednjega jutra na vse zgodaj so se pri Luki, ki je ležal v predsobi svojega gospodarja, oglasili trije sluge. Prvi sluga je sporočil, da je gospa Katarina pripravljena sprejti Marka Pirina opoldne v svoji sobi, drugi je naznanil, da želi gospodična. Marija Šaloma govoriti z Markom Pirinom še tekom dopoldneva in tretji je napovedal, da obiščeta vitez Adam Kolovški in plemič Andrej Bosio koj zjutraj viteza Marka Pirina. Luka je vsa ta naznanila vzel z dostojanstveno resnobo na znanje in se le tiho in zadovoljno smehljal, dobili v roke ekstremni krščanski socialisti ali celo liberalci (?). Pariz, 16. avgusta. Svobodomiselno francosko časopisje proglaša snovanje cerkvenih občin, kakor jih hoče imeti papež za nesprejem-1 j ivo. Posebno papeževa zahteva o nedotakljivosti cerkvenega premoženja bo provzroČUa hude prepire. Nemška panama. Berolin, 16. avgusta. Še preden je bil poljedelski minister Pod-bielski zaslišan zaradi znanih kolo -nijskih škandalov, je dobil cesar prepričanje, da zadene ministra ve ika sokrivda ter ga je pozval, naj odstopi. Demisijonija ministra Pod-bielskega je potemtakem sklenjena stvar. Naslednik mu bo skoraj gotovo državni tajnik v poljedelskem ministrstvu pl. Konrad. Angleški kralj pri nemškem cesarju. Berolin, 16. avgusta. Dolgotrajne želje nemškega cesarja so se le izpolnile. Včeraj ga je na gradu v Kronbergu obiskal angleški kralj Edvard potujoč v Marijine vari. Nemško časopisje je seveda polno kombinacij o politični važnosti tega sestanka ter ugiba, kaj sta vse važnega sklenila oba vladarja, ko sta se sama pogovarjala zvečer na balkonu. O politiki skoraj gotovo nista govorila, temuč je bil cesar Viljem vesel, ako je sploh mogel pregnati kralju Edvardu stare predsodke proti rodbini Hohen-zollerjev. Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. avgusta. — Šiška — Schdnau. Odkar je sprejet kočevski mandat, rase nemškim nacijonalčkom na Kranjskem greben tako, da kar brenče. Vse hočejo germanizirati in kar od kraja so začeli, namreč pri Šiški. Našo slovensko, to vedno narodno Šiško hočejo po sili predrugačiti. Za zdaj so se zadovoljili s tem, da so ji dali nemško ime. Šiška naj se po želji teh nemških prismod imenuje — S c h 6 n a u. Ko bi se nemški nacijo-nalčki zadovoljevali, rabiti to imenovanje v tistem krogu, kjer edino na Kranjskem cvete nemška kultura, v Slarafiji, bi se za to ne menili. Toda utihotapiti hočejo to imenovanje v uradno porabo in tu nehata šala in šlarafstvo in se začenja resnost. Šiška je vedno imela in ima vedno samo eno ime, in to je slovensko ime Šiška. Vsako drugo imenovanje je nedopustno. Če bi torej nemški nacijonalčki v uradnih vlogah itd. hoteli rabiti svojo spako, se morajo taki spisi zavrniti. Prosimo vse narodne uradnike vseh vrst, naj pazijo na to in naj nas ob-veste, če bi kdorkoli hotel poznati kak Schonau, da mu stopimo na prste. — Še nekaj o najnovejšem justičnem um aru prf c. kr. okraj. kakor se smehlja nedolžen Človek stvarem, ki jih ne razume. XII. Marko Pirin je sedel pri zaju-treku. Stregla mu je Manfreda, ki je bila oblečena kot moški paž. Miza je bila bogato obložena z raznovrstnimi redkimi jedili, katerih je bil iz Ljubljane pripeljal poseben voznik, toliko množino, da je grajsko osobje iz tega sklepalo, da namerava tuji vitez še dolgo časa ostati v Mengšu. Tudi Luka je bil v sobi in je nadzoroval sluge, ki so donašali jedila. Dasi je sedel Pirin sam za mizo, je bilo pogrnjeno in pripravljeno še za dve osebi. Med zajutrekom sta stopila v sobo točno ob določeni uri Adam Kolovški in Andrej Bosio. „Oprostite, da vas motiva pri zajutreku," je rekel Adam po prvem jako hladnem pozdravu in se je na tihem jezil sam nase, da ni kako drugače začel pogovora. „Saj vender vidita, čestita gospoda, da sem vaju pričakoval," je prijazno odgovoril Pirin. „Izvolita sesti, Manfred, postrezi gospodoma". „Nisva prišla sem, da bi z vami SOdiiČn > Ptuju. S Štajerskega se nam piše: Razburjenje, ki vlada med prebivalstvom ptujskega okraja radi množine justičnih umorov, se noče poleči. Od znanega slučaja Frana Bratuše skoraj vsako leto ena ali dve krivični kazenski obsodbi, radi katerih mora potem justično ministrstvo nakazovati odškodnine za nedolžne kazni — to ni Šala. Naši državni poslanci, na čelu jim dr. Ploj, se za te stvari ne brigajo, ker se morajo preveč pehati za — ŠusterŠičevo volilno reformo. Mogoče, da bi se enemu ali drugemu izjalovila kaka pohvala ali kako odlikovanje, če bi justičnega ministra malo pošegetal. Nekaj nas navdaja z — malo pičico nade. Izvoljen je drž. poslancem g. dr. Vou-šek, c. kr. nadzornik v Mariboru, ki pozna te razmere skoraj ab ovo. Kot sodnik je bil dosedaj nedotakljiv; upamo, da ohrani svojo značajnost in iskrenost tudi kot ljudski zastopnik. Ne samo te množeče se justične umore, ki kažejo mišljenje in nagibe nemčur-skega sodnega osobja v posebni luči, nego tudi druge interesantne reci iz Ptuja bode moral državni poslanec nadzirati. Pozna jih iz lastne izkušnje. Uvodni članek v „Slovenskom Narodu" z dne 3. julija 1905 št. 149 je poročal o samomoru varuha mdl. Julijane Mustafe v Hajdini imenom Blaža Osen jak a. V neki civilni pravdi pri c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru se je dokazalo, da ima ta samomor na vesti pu -pilarno sodišče v Ptuju, ki je sililo Blaža Osen jaka, da bi moral proti nekemu slovenskemu odvetniku krivo pričati; ker tega ni hotel storiti, je rajše svoje življenje z revolverjem končal. Predsednik c. kr. okrožnega sodišča v Mariboru, Ludovik Per-k o, ni reagiral niti na uvodni Članek „Slov. Naroda" niti na tozadevne trditve in dokaze v navedeni pravdi. S tem pa stvar ne more in ne sme biti rešena. Qui tacet, consentire vi-detur! Če g. dr. Vo usek tudi ne bi hotel se za te stvari intenzivneje zanimati, kakor drugi štajerski poslanci — potem seveda bodemo morali nastopiti drugače proti celi štajerski delegaciji. Clara pacta boni amici ali — inimici. — Nemško prodiranje na Koroškem. Tik pod Karavankami je BlaŠko jezero s slovensko vasjo Blače, kakor je sploh do Žile in Drave še vse slovensko. Toda kako malo zavednosti je v teh Slovencih, se je pokazalo pretečeno nedeljo, ko se je ustanovila podružnica „Siidmarke" ter so v odbor razen par kričavih nemških učiteljev vstopili sami slovenski kmetje, kakor Marčnik, MartinčiČ, Až-gan, Černut, Čemernjak, ValentinČič itd. Odposlanec osrednjega društva, dr. Hans Hock, je v svojem govoru poudarjal, da bo ta podružnica sestavljena večinoma iz Slovencev. Iu zapeljani reveži so pustili govorniku, da se je naravnost norčeval iz njihove omejenosti, ko je rekel, da Nemci ne gredo na pridobivanje, temuč si zajutrkovala, nego da bi se z vama pogovorila zaradi nekih resnih stvari," je osorno dejal Adam in z zapove-dajočo gesto ukazal Manfredi, naj se odstrani. „Po zajutreku sem pripravljen se z vama pogovarjati tudi o najresnej-ših rečeh", je smeje se vzkliknil Pirin. „Ali na mojo dušo — in jaz imam dušo, pravo neumrljivo dušo — Vama prisegam, da se z Vama ne bom pogovarjal o nobeni stvari, dokler nista pri meni zajutrkovala. „Gospod vitez — ali naju hočete žaliti". Adama je že prevzemala jeza in le teško se je premagoval, da ni kar bruhnil na dan s svojo zahtevo, ki ga je pripeljala k Pirinu. „S čim naj vaju žalim?" Pirin je govoril popolnoma mirno in s posebno ljubeznuvostjo. „Povabil sem vaju na zajutrek. Morda nista gospoda vajena tako priprostoga občevanja. Jaz prihajam iz dežele, kjer gledajo ljudje, da se drug z drugim Čim prej sprijaznijo in čim lepše v prijateljstvo izhajajo. Zlodej vedi, kaj bo potem, ko ne bomo več živi. Pravijo, da je v peklu še silno mnogo prostora". _ (Dalje prih.) prizadevajo obdržati le to, kar je bil nemško, da se ohrani državi nemšl^ značaj. Svoj govor pa je zaključi^ da bo podružnica delovala nuns 23 Nutz, den Gegnern zu Trutz". — Ako bi bila na Koroškem zdrava sloven, ska svobodomiselna struja, bi se tako zapeljavanje slovenskih kmetov ^ moglo goditi. — Političen shod v Slovenje* gradcu. V nedeljo, dne 19. t. m. po. poldne je sklican v „Narodni dom« v Slovenjem gradcu velik političen shod, na katerem bosta govorila drž poslancaFran Eobič in Fran R0, sina iz Maribora. Tega shoda se baje udeleže tudi bližnji koroški Slovenci — Društvo slovenskih knji. ievnikov in časnikarjev prosi svoje zunanje redne Člane, da pošljejo zao-stalo članarino, ker vendar ne smejo pričakovati, da bo blagajnik vsakega posebej opominjal. Vsak član se mora sam zavedati svojih dolžnosti. Dru-štvo pogreša v svojem imeniku še dokaj slovenskih pisateljev in časni-karjev ter jih vabi v svoj krog. (članarina je za člane 1. vrste (pisatelji in časnikarji po poklicu) mesečno 1 K, za Člane 2. vrste pa po BO L Vsak član plača razen tega 2 K pri. stopnine. Članarina naj se pošilja ako ne celoletno, pa vsaj pol, ali Četrtletno. Obenem se priporočamo dosedanjim podpornikom, da ostanejo društvu še nadalje naklonjeni. Ljubljanske podpornike obiskuje ravnokar pobiralec članarine z društveno polo, zunanji podporniki pa naj blagovolijo poslati svoj prispevek po pošti. Podpornik postane, kdor plača na leto najmanj 4 K. — Prošnjo za poseben slovenski sokolski vlak je južna železnica Odklonila. Izgovarja se, da v oni dobi (2. in 3. septembra) imaj jako živahen obrat na vseh progah, ter da se vrše neki manevri, vsled Česar potrebujejo vse svoje vozove. To je prazen izgovor, zakaj 400 slovenskih Sokolov bodo morali spraviti v Zagreb, ali jih potem spravijo s posebnim vlakom ali z navadnim vlakom in potrebne vozove za to bodo morali dobiti, pa naj napravijo ž njimi poseben vlak ali jih pa pri-klopijo običajnemu poštnemu vlaku. Čudno, da južna železnica ni našla tega izgovora, ko je šlo za posebne vlake, h katoliškemu shodu v Ljubljano, ki pade skoro v isto dobo, kakor vsesokolski zlet v Zagrebu. Seveda je zadej avstrijsko-nen politika! — Slovenska sokolska razstava. Prilikom vsesokolskega zleta v Zagrebu otvorijo v Zagrebu sokolsko razstavo, ki se je udeleži tudi slovensko Sokolstvo. Slovenski del razstave razstavlja „Slovenska Sokolska Zveza", preden ga preneso v Zagreb, v Lju b lj an i, v dneh 19. 20. in 21. avgusta v „Narod-nem domu" v prostorih trgovskega društva „Merkur — V proslavo rojstnega dne cesarja se udeleži vojaški veteranski kor pod spremstvom „Ljubljanske društvene godbe" v nedeljo, dne 19. t. m. ob S. uri zjutraj maše v farni cerkvi sv. Jakoba. Zbirališč članov, ki imajo priti v paradni uniformi, je tt>čno ob 7. uri, odhod iz zbirališča pa točno ob polu 8. uri zjutraj. Po maši bo zajutrko valni koncert „Ljubljanske društvene godbe-do 11. ure dopoldne na vrtu restavracije „Pri Levu" nasproti Kolizeja. — Budnica ,,Ljub. društvene godbe" se vrši v proslavo rojstnega dne Njega Veličanstva jutri ob polu 7. uri zjutraj po sledečih ulicah: „Mestni dom", Cesarja Fran Josipa most, Sv. Petra cesta, Prešernove ulice, Selenburgove ulice, Erjavčeva cesta, Blei\veisova cesta, Rimska Gosposke ulice, Auerspergov trg, Breg, Sv. Jakoba most, Stari trg, Mestni trg, Pred Škofijo, Vodnikov trg, „Mestni dom". — Pogrebna bratovščina sv. Jožefa je zdaj predmet različnim govoricam po mestu. Imeli so jo v rokah različni klerikalci in frančiškani. Člani sedaj vprašujejo: Kako pa je s knjigami in računi, ki jih je stari odbor izročil novemu odboru — ali BO že pregledani? člani bi radi vedeli, kako je s tistim znatnim primau-kljajem, o katerem se zdaj todko govori po mestu. — Akad. ter. društvo „Sava" je na svojem rednem občnem zboru dne 4. avgusta t. 1. izvolilo sledeči odbor: Predsednik tehnik Josip Kre-menšek, podpredsednik tehnik Gvidon Gulič, tajnik med. Ivan Matko, blagajnik tehnik Viktor Plehan, gospodar filoz. Josip Šinkovec, odborova namestnika tehnik Hugo Widniayer in med. Josip Klun, preglednika filoz Adolf Turek in farm. Josip Peharec. — Krajna skupina c. kr. pošt-nih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani priredi v proslavo 76. rojstnega dneva Nj. Veličanstva cesarja Franc Josipa I. v nedeljo, 19. t. m-ob uri mašo v sv. Jakoba cer- kvi. Gospodje tovariši so uljudno pro-šeni, da se točno ob 11. uri zberejo na dvorišču glavne pošte. — Iz Zveze kranjskih ognje-gasnih društev" je izstopilo 17 kočevskih požarnih bramb in sicer zaradi tega, ker je kranjska „Zvezau pristopila k osrednji „Zveziu slovanskih ognjegasnih društev. Kranjska rZvezau šteje sedaj 130 društev in sicer 62 na Gorenjskem, 35 na Dolenjskem in 33 na Notranjskem. — Po Vilharjevi slavnosti. Piše se nam : Malo nas je bilo takozvanih sodobnikov pri razkritju spomenika dne 12. julija. Kako redki so že tisti, ki so poznali Vilharja, zlasti Oi)i, ki so ž njim občevali in so danes svedoki, da je on vreden, da ga slovenski narod časti kot enega najzaslužnejših sinov — da ga rodolju-Ijubi sedanje dobe in prihodnjih Časov spoznavajo za vzor in mu ohranijo hvaležen spomin. Lep je spomenik, ki bo odslej krasil svetovno znamenito Postojno. Čast umetnikom! Toda, zamore-li hladen kamen ali bron dati, kar je Čutil Miroslav ? Kar mu je igralo na licu, sijalo iz oci ? Kar so govorile usta, kar je pela in želela njega duša ? Pomlad narodnega probujenja je rodila može, ki so najvišjim idealom posvetili svoje talente in svoje imetje. Ob goriškem Lavriču stoji kot tak, mož kraški, Miroslav Vilhar. Sedanje generacije ne zamo-rejo umeti onih časov, v katerih je prvak Notranjske kakor vrtnar oral ledino, sejal in cepil cvetke čistega rodoljubja in delal neutrudno z vehementno silo in skrajno požrtvovalnostjo. Le oni, ki je pil, ko so se jeli tajati ledniki, pri deviškem vrelcu ljubezen za narod in navdušenje v družbi iskrenih veljakov, zamore prav soditi in občudovati njih nevenljive jzasluge. Jaz se naslajam s spomini na Miroslava Vilharja, ki mi je bil skoraj prijateljsko naklonjen. Če me je vodila služba po stari cesti v Trnovo, mimo Kalca nisem smel. Pri glasovirju mi je gostoljubni gDspodar zapel nove skladbe, narodne budilke, ali čital kratkočasnice, aktualne politične satire in zbadljivke. Kaleč, kjer je bilo ob Času Miroslava tako živahno in udobno življenje, še stoji, toda Vilharjev tam več ni. Miroslav se je preselil za stalno v še lepši gred, v Postojno, odkoder bo gledal na rojake svoje, hvaležen za ljubezen, katero so mu dejansko izkazali, naj bi lepo slavlje spopolnila Ljubljana s tem, da ovekoveči spomin na Vilharja s tem, da kak trg ali kake ulice krsti na njegovo ime. Čast, komur čast. F. Dreni k. — V pokoj so stopili: C. kr. davkar gosp. J. Kavčič, ter sodni oficijali gg.: Cimerman, Pavlin in P r i j a t elj. — Nemška šola v Šiški. Piše se nam: Pred „ nedavnim časom ste poročali v svojem cenjenem listu, da se v Spodnji Šiški gradi „šulferajn-skau šola pod privatnim imenom. Na ustanovnem občnem zboru šulferajn-ske podružnice „Schonauu dne 4. avgusta t. 1. se je to potrdilo, kajti konštatovalo se je, daje lastnica hiše, v katero mislijo heilov-ski bratci premestiti šolo, tista famozna rkutaricau grofica Auerspergova, ki vzdržuje po njenih nazorih narodno društvo „Dobra gospodinja" in sestrična dvor. n e ga svetnika Chorinskega, s katerim sta to šolo zbarantala. Torej sestrična dvornega svetnika podpira-teljica ultragermanskih narodnih teženj v narodni občini šišenski. Konstatiralo se je tudi, da imajo 80 (?) za šolo godnih nemških otrok (?) in da mislilo jeseni v to poslopje vriniti te otroke. Kaj poreče deželna vlada na to ? Zakaj zadržuje zidanje naše domače šole z vsemi močmi? Kakor vi ne pustite zidati nam šole in nam delate ovire, tako tudi nemČurji ne dobe svoje in makari če moramo uprizoriti tak vihar, da bo grofa Chorinskega trgalo po vseh udih. Na noge Šiškarji! Pokažimo svojo zavednost in stojmo organizirani in trdno kot skala. — Prostovoljno gasilno društvo v Zgornji Šiški priredi dne 26. t. m. veliko vrtno veselico „pri Matjanu", v rojstni hiši Valentina Vodnika. Pred veselico se bode blagoslovila nova brizgalna ter „Gasilni dom". Pri blagoslovi]*enju brizgalne bode kumovala gospa Matjanova; svečanosti bodo prisostvovala domača dekleta v narodni noši Svirala bode popolna „Društvena godba" ; plesalo se bode okoli znamenite „kamnite mize". Veselica utegne biti zelo zanimiva, posebno ker je to društvo edino v Zgornji Šiški in vsi vaščani brez izjeme kaj radodarno prispevajo k bogatemu srečolovu. Pevske točke bode proizvajal na novo ustanovljeni pevski odsek domaČega gasilnega društva. — Izpod Šmarne gore. Včeraj popoldne se je v Tacnu kopal leto-vicar William *Witkin z Dunaja. Plavalne hlače so mu zlezle pod koleni in mož se je začel potapljati. Na pomoč sta mu prišla krojaški mojster ter ga z napornim delom in potapljanjem rešila gotove smrti. Voda je na dotiČnem mestu nad tri metre globoka, na dnu je pa z debelo plastjo blata pokrita škrlica. Svoj čas smo v „Slov. Narodu" o priliki enake rešitve priporočali, naj se napravijo na tem mestu rešilne naprave ali poskrbi vsaj rešilen čoln, a zaman. Koliko ljudi se pa mora ponesrečiti, da se bo poskrbelo za javno varnost ? — Pričevanje našega »katoliškega" ljudstva. Duhovniki so svoje pristaše že prav pošteno demoralizirali. Posebno se kaže to pri raznih pričevanjih. Klerikalec je vedno pripravljen JpriČati proti liberalcu Čeprav klerik, zraven ni bilo. Za dokaz so razne preiskave o krivih prisegah. Znano je, kako so pričale katoliške priče o go-ški, knežaški in drugih podobnih aferah. Tudi pri zadnji sorski aferi so bile izpovedbe nekaterih prič pod prisego jako klasične. Nekateri ljudje prav nič ne dajo na svetost prisege, posebno se v tem odlikujejo nekateri duhovniki in njihovi pristaši. V vasi Zgornja Senica je pred več meseci neki Ovčjak napadel posestnika A. Kuralta. Tolkel ga je z lesenim kijem in mu prizadjal težke poškodbe na roki in obrazu. Godilo se je to na samem in ni bilo nobene priče, ko je Ovčjak mlatil po Kuraltu. Premeteni OvČjak, (ki je bil že preiskavi, da je nekega sorodnika zastrupil) je pa hitro ovadil drugi dan žandarmeriji, da je Kuralt njega napadel. Za pričo je navedel Ovčjak svojo ženo, ki je daleč na njivi plela in ni nič videla pretepa. Žena je potem pričala, da Ovčjak ni Kuralta nič udaril, ampak Kuralt Ovčjaka. To je izpovedala pod prisego. Očividno je, da je Ovčjak Kuralta pobijal, ker se mu pozna na glavi in rokah, tu pa se upa žena prvega pričati, da ga ni nič udaril. Ovčjakova žena je sedaj v preiskavi zaradi krive prisege. Ta dogodek je sicer navaden vaški prizor, ki pa kaže, kako duhovščina slabo V7gaja ljudstvo, posebno še svoje pristaše. Ovčjak je namreč hud klerikalec, ki ne more videti Kuralta, kateri ne trobi v klerikalni rog. Dela mu vedno neprilike in škodo. Ako poj de demoraliziranje ljudstva tako naprej, ne bode prisega imela več nobene zanesljive veljave in vpliva. Prestopki krive prisege, posebno take, ko priča nekdo o stvari, ki jo ni videl, bi se morali najostreje kaznovati. Posebna pazljivost je pa Še potrebna tam, kjer so duhovniki v igri. Tam je najnevarnejše za krivo pričevanje. — Prostovoljno gasilno društvo V Trzinu ima dne 2. septembra svojo ustanovno veselico. Ob 3. uri popoldne bo sprejem društev, ob 1 ! 4. uri pa blagoslovljenje gasilne brizgalne, kateremu bo sledila velika vrtna veselica pri g. M. Tomelju, gostilničarju pri N aro betu. — Avtomobil predrl železniško zaporo. Dne 13. t. m. je pri drl neki avtomobilist v Medvodah po cesti. Pri železniškem prelazu proti vasi Seničica so bile zaprte „rampe", ker je prihajal ravno osebni vlak iz Ljubljane, ki pride ob 4. uri 25 min. v Medvode. Avtomobilist je dirjal vkljub zaprtim rampam v najhujšem diru proti prelazu. Čuvaj mu je dajal z zastavico in kapo znamenja, naj se vstavi, a vozač se ni zmenil. Čuvaj je skočil v kraj, da ga ne bi avtomobil podrl. V tem pa se je zaletel avtomobilist z vso silo v rampo in jo predrl ter dirjal čez železniški tir. Polovico prelomljene rampe je priletelo v čuvaja s tako silo, da ga je zbilo na sredi tira, kjer je obležal. Vlak je prihajal proti licu nezgode, — čuvaj na sredi tira ni mogel nikamor, deloma vsled poškodb, deloma vsled strahu, vendar je imel še toliko moči, da je mahal z zastavico in kapo. Vlakovodja je to opazil, spustil je rezek pisk iz stroja in ustavil vlak jako hitro, da ni povozil čuvaja. Avtomobilist ni mogel predreti druge rampe in je tudi obtičal tikoma ob železniškem tiru. Vlakovodja je zapisal številko avtomobila: 306 Z. F. in ko se je čuvaj umaknil na varno in so zlomljeno rampo djali s tira, je vlak peljal dalje proti postaji Medvode. Čuvaj je zelo poškodovan vsled udarca rampe in bode moral v bolnico. Zgodila bi se bila lahko še večja nesreča čuvaju, avtomobilistu in vlaku, če bi vlakovodja ne bil tako bliskoma ustavil vlaka. Avtomobil je potem peljal proti Ljubljani. Pri tem nastane neko vprašanje: Ali je vsega kriv avtomobilist? V prvi vrsti je sploh obsoditi tisto divjo gonjo raznih motorjev, vehiklov in avtorno-/ bilov, posebno skozi vasi in na ovinkih. Tu se je tudi avtomobilist izgovarjal, da ni videl ramp, ker so belo pobarvane in se ne ločijo od bele ceste. To je deloma res. Železniškemu vodstvu bi bilo svetovati, naj bi rampe bile barvane črno-belo s premembo, kar oko prej zapazi, kakor enobarvno, ponoči pa naj bi (vsaj na velikih cestah) bile rdeče svetilke. To bi marsikatero nesrečo odvrnilo. Vlomi v ljubljanski okolici. irlnimili -rr i občinsko pisarno v Logu in odnesli občinski pečat, 1 srebrno žlico, za 40 K poštnih znamk, več razglednic in okoli 10 K v gotovini. Denar je bil last župana Fr. Rusa. Isto noč so tatovi vdrli tudi v prodajalno Marije čuden v Dragomeru in ji ukradli 60 K. Zločinci so hoteli vlomiti tudi v prodajalnico Antonije Sever v Lukovici, a so jih prepodili. Vse te vlome so najbrže izvršili cigani. — Vegov spomenik. V nekaj tednih se baje postavi v Moravčah Vegov spomenik. Gospod predsednik Bi z j an se prosi, da pojasni, zakaj se je sploh sestavil kak odbor, ko on popolnoma na svojo roko dela. če morda kakega iz Moravč odišlega odbornika ne smatra nič več za odbornika, naj pa pove, zakaj ni ukrenil, da bi se izvolil namestnik. Kdaj se postavi spomenik in koliko se je nabralo denarja, ve menda samo gospod predsednik. Podpisana pričakujeva pojasnila. — Janko Toman m. p., podpredsednik; Anton Učakar m. p., tajnik. — V Postojnski Jami je bilo v nedeljo, 12. t. m., v celem 1700 oseb. Dopoldne ob enajstih si je ogledalo jamo 270 Čeških izletnikov iz Prage. Popoldne ob polu dveh je pa obiskalo jamo 1430 udeležencev Vil-harjeve slavnosti. — II. bistriško-trnovsko proslov, gasilno društvo priredi dne 19. avgusta svojo običajno ljudsko veselico na vrtu hotela „Tomšič" v 11. Bistrici. — Zgorel je 5. t. m. skedenj posestniku Francetu BlažiČu v Št. Petru na Dolenjskem. Škode je 4180 K, zavarovalnina pa znaša samo 800 K. Na sumu, da je skedenj zažgal, je vagant Jos. Juršel, ki ga je orožni-štvo že prijelo in izročilo okrožnemu sodišču v Novem mestu. — POŽar. Posestniku Jakobu Lozarju v Gradcu pri Črnomlju je 10. t. m. zgorel hlev in žitnica. Škode ima 600 K. Loza ni bil zavarovan. Ogenj je zanetil Lozarjev štiriletni rejenec Ivan Plut. — Ustanovni občni zbor „ŽaI- Skega Sokola" bo v ne leljo dne 19. avgusta na vrtu gostilne L. Bas-niča. Po triletnem pripravljalnem delu stopa žalski odsek „Celjskega Sokola" v javnost kot sad resnega dela; dovolj močnega se Čuti, da stopi kot vreden sodelavec v vrste bratskih sokolskih društev. — Mati Yin hči. V Pavlavasi pri Pišecah na Štajerskem je 5. t. m. padla s slive 191etna Marija Trankler ter se hudo poškodovala. Mati ji je stregla z vso ljubeznijo. Ko je pa uvidela, da za hčer ni rešitve, jo je to tako užalostilo, da je sama zbolela. V četrtek 9. t. m. je mati umrla, ko je še pol ure preje postregla svoji hčerki. Jedva je mati umrla, je jela tudi umirati hčerka. Smrt je zedinila mater in hčerko. Pokopali so obe skupno v skupni jami. — Umor. V Boj snem na Štajerskem je neki zloglasni človek umoril 12. t. m. kmeta Miko Rozmana. Hudobnež je planil na Rozmana, pri katerem je bil tudi njegov 161etni sin, ter mu z velikim nožem prerezal vrat, da je bil v par trenotkih mrtev. — Novi most čez Savo na Brežicah otvorijo slovesno 25. t. m. Seveda bo siavnost imela nemški značaj, ker se vrši oficialni del v „Deu-tsches Heim". — Mozirska koča. V nedeljo, dne 19. t. m. se slavi desetletnica otvoritve Mozirske koče. Izletniki gredo iz Mozirja zjutraj. Ob 10. uri je pričetek slavnosti, popoldne se gre skupno v Mozirje na veselico. Za pijačo in mrzla jedila pri koči je preskrbljeno. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Vsakdo dobro došel! — Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za gornjeradgon-ski Okraj. (V poj as ni 1 o). V izkazu za upravno leto 1905. bo med nedelu j očimi podružnicami družbe sv. Larila in Metoda zaznamovana tudi gornjeradgon-ska. To pa vsled neljube pomote. Dne 10. septembra 1905. se je na občnem zboru pri Kapeli izvolil podpisani predsednikom podružnice ter je tistega dne prejel 6330 K kot donesek petrovske kapelske in negovske župnije za leto 1905. Sprejelo se je, da se pri Sv. Jurju nabiranje nadaljuje. (Zato tudi že nabrane vsote 6330 K ni odposlal, marveč jo je vložil na obresti, hoteČ pozneje vse skupaj odposlati). Podpisani kot istočasni blagajnik za jur-jevško župnijo z ozirom na „opom-njo" v koledarju za 1, 1906 str. 99: „ Izkazi (namreč za 1. 1904) so tako natisnjeni, kakor so bili objavljeni vodstvu do 30. septembra 1905", odlagal z nabiranjem, meneč, da je do 30. septembra 1906 še vedno čas. Nabiranje je hotel izvršiti po odbor-nicah „Dekiiške zveze". Le-to je bilo treba prej preosnovati, kar seje dovršilo šele marca t. 1. Nabiranje samo se je dokončalo dne 14. junija t. 1. z vsoto 217 55 K. Družbeno vodstvo v Ljubljani je pa z dopisi komalo odklonilo sprejeti nabrano vsoto med prispevke za leto 1905. Podružnica torej ni spala, ampak prepočasna je bila vsled pomote. — Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 14. avgusta 1906. — Frančišek Stube c, podružni predsednik. — Električni tramvaj v OorlcL V Gorici nameravajo napraviti električni tramvaj. Mestni občinski svet se je že izrekel za to napravo in je v svoji zadnji seji že dal koncesijo neki delniški družbi, ki prevzame napravo električne cestne železnice. — Samomor na božji poti. Na Sveto goro pri Gorici je prišla 15. t. m. izBarkovelj lepa deklica Ana Tav-čer v spremstvu svojih staršev in ženina. Iz neznanih vzrokov je skočila s tretjega nadstropja bazilike ter se ubila. — Nova podružnica „Slovenskoga planinskega društva" se je ustanovila v Pazinu in se imenuje „Istarsko planinsko društvo", podružnica ^Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. Tozadevna pravila je c. kr. name8tništvo v Trstu že odobrilo z razpisom z dne 3. avgusta 1906, št. 1235. — Velik semenj za ječmen. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je naznanilo, da se bo v mestu Ersekujvar (na Ogrskem), in sicer v jedilnih dvoranah ondotne železniške postaje dne 19. avgusta 1906 vršil velik semenj za ječmen. — Znamenje časa. »Ljudi je preveč" se često čuje med pogovori, kadar kdo ne dobi primernega dela To pa menda ne bo merodajno, kajti na drugi strani pa je zopet tarnanje, da jih je premalo. Posebno se to opaža pri orožnih vajah pri slovenskih polkih. Pride jih marsikje komaj dve tretjini, drugi so pa v Ameriki. Med tukajšnjimi domobranci je razširjena govorica, da je bilo poklicanih k orožnim vajam 1700 rezervistov, prišlo pa jih je baje le — 700, drugi pa so v deželi, kjer se cedita mleko in med. Posestniki tarnajo, da ne dobe potrebnih delavcev za drag denar in srečen je tisti, ki ima pridnega in poštenega hlapca. To evolucijo čutijo v znamenju vedno naraščajoče draginje zelo občutno tudi meščani. In kaj imamo od Amerike? Semtertja pošlje kdo kak sto-tak, mnogo jih je pa tam, ki prosijo, da bi jim denar od tukaj poslali za pot v domovino. In ko pride nazaj ? Posestvo zanemarjeno, družina razkropljena, sam izmozgan do kosti in ko vrže tiste krajcarje, ki jih je prinesel s seboj, za razna popravila, je komaj na istem, ako ne na slabšem, kot poprej. Kam plovemo? — Nevihta in toča. Danes popoldne je nastala silna nevihta in vsula se je toča, tako grozno, da kaj takega ljudje ne pomnijo. Zrna so bila debela kakor kurja jajca. Toča je padala dobre pol ure in je morala po poljih napraviti ogromno škodo. Lilo je pri tem tako, da hujše ni mogoče. V Šiški je voda drla v hiše, ki slone ob hribu, jih preplavila in odteka pri vežah. — V areni ,Narodnega doma1 bo v soboto konkurenčno roko-borstvo. Udeleže se ga rokoborilci Karel Petri rojen štajerski Slovenec ; Jožef Pečmann, hanaški ro-koborilec; Herman Guthler, najboljši rokoborilec iz Bavarskega in Črni rokoborilec Mohamet iz Alek-sandrije. Za rokoborilce, bodisi da so pravi ali amaterji, kateri se hočejo rokoboriti, so določeni sledeči dobitki: 1. dobitek 200 K, 2. dobitek 100 K. — MirOZOV priredi na predvečer cesarjevega rojstnega dne, t. j. danes večer ob 8. uri „Društvena godba". — Tatvini. Nadučitelju na Barju g. Franu Crnagoju je bilo ukradenih devet nedoraslih rac, vrednih 9 K. — Pred par dnevi je bila zasaČena neka ženska, ki je na njivi posestnice Ane Novakove kradla zelenjavo, kateri je že cel teden primanjkuje. — Delavcu Antonu Sirku je bil v »Zvezdi" ukraden 3 K vreden suknjič. — Surovina. Ko je snoči peljal z vozom delavec Ivan MiheliČ iz Stop iz Hradeckega vasi skozi dolenjsko mitnico in je mitniški paznik zahteval boleto, mu je ta ni hotel pokazati. Paznik je nato prijel konja, MiheliČ ga je pa tako z bičem po roki udaril, da je moral spustiti. Surovež je potem zadrevil konja in mislil, da je že vse dobro. Ko je pa prišel čez nekaj časa nazaj in ga je potem policijski stražnik vprašal za ime, se je tudi proti temu vedel zelo nedostojno in mu ni hotel povedati svojega imena. MiheliČ je bil nato ar eto van in se bode zagovarjal zaradi hudodelstva javnega nasilstva. — Nesreča. Ko je predvčerajšnjim gorelo v farski občini pri Kočevju, je padel v ogenj hlapec Mihael Majetič, katerega so komaj potegnili iz ognja in ga oteli gotove smrti. Po vsem životu opečenega so včeraj pripeljali v deželno bolnišnico. — Ljut VOJak. SnoČi okoli 8. ure se je v Latermanovem drevoredu prostak o. in kr. 27. pešpolka Fran Ju-AtA fjiko raclintil. da ie notecmil bo- dalo in z njim podil mimoidoče na vse strani, k sreči pa se ni hujšega zgodilo, kakor da je delavca Ivana O ten taška zadel po glavi z neko topo rečjo in ga le lahko telesno poškodoval. — Pobegnil je dne 11. t. m. od zgradbe Deghenghijeve hiše na Dunajski cesti prisiljenec Fran Jugovac, rojen 18. avgusta 1869 v Pulju. Jugovac je odnesel pete v prisiljeniški obleki, je po poklicu kuhar in govori slovensko in laško. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 25 Slovencev. Na Prusko je šlo 16, v Beljak 12, nazaj je pa prišlo 9 Hrvatov. — NaŠOl je računovodja gospod Viktor Winkelhofer srednjo vsoto denarja in ga oddal na magistratu. — Trgovski sotrudnik g. Milan Fischer je izgubil bankovec za 50 K. — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer na vrtu hotela „Ilirija" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Priloga. Današnjemu listu je priložen cenovnik tvrdke H. S u 11 n e r, prodajalne ur, zlatnine itd., ki se je preselila iz Kranja v Ljubljano, na Mestni trg nasproti magistrata. * Najnovejše novice. Tatvine v avstrijskem oddelku na londonski razstavi znašajo 71.000 K, in sicer so bili pokradeni razni dragulji- — Glavo je odtrgalo v Zadru nekemu vojaku 91. polka. Ob priliki vojaške svečanosti je namreč streljal s starim topom, ki se je raz-letel. — Kontrolne shode odpravi baje vojno ministrstvo za vedno, ker ne odgovarjajo vec svojemu prvotnemu namenu. — Dva električna vlaka sta trčila skupaj med Heidelber-gom in "Wiesbadnom. Štirje uradniki in Šest potnikov je bilo smrtno ranjenih. — Vsled pokvarjenega mleka je zbolelo v Madridu več sto oseb. — Nemška jubilejna razstava, ki je bila spomladi v Bero-linu, izkazuje po obračunu nad 100.000 mark primanjkljaja. Telefonska i unmm poročila. Dunaj 17. avgusta. P o si a n-ska zbornica se snide 1 7. ali 1 8. septembra. Praga 17. avgusta. V podporo prizadevanju mladoČeške stranke, združiti okrog sebe vse druge stranke v svrho skupnega postopanja, tje priobčil danes dr. H ero ld v „Nar. Listih" dolg Članek, v katerem dokazuje, da je koncentracija vseh Čeških strank edi no sredstvo, s/ da postanejo Cehi v Avstriji politična potenca. Vsebina koncentracije ne sme obsegati programov posamičnih strank, nego samo to, kar je vsem strankam skupno. Namen njen ne bo, zagotoviti posamičnim strankam mandate, dasi je naravno, da se bodo tudi razne volitve izvrševale v znamenju te koncentracije. Krakov 17. avgusta. Tu je zgorelo skladišče neke spediterske tvrdke. Skoda znaša nad milijon kron Varšava 17. avgusta. V predmestju Volova so udeležniki neke procesije vrgli na vojaštvo bombo. Vojaštvo je ustrelilo na procesijo in več oseb ranilo. Berolin 17 avgusta Sestanku nemškega cesarja z angleškim kraljem v Kronbergu se pripisuje velik političen pomen v smislu zbližanje in porazumljenja med Angleško in med Nemčijo. Tako se je izrazil tudi neki diplomat napram poročevalcu „IiOkalanzeigerjau z dostav-kom, da vedo vsi, ki poznajo detajle, kako velik uspeh se je dosegel. Frankobrod 17. avgusta. „Frk Zeitung" poroča iz Odese: 7 anaihistov je napadlo železniško blagajno in jo oropalo. Na zasledujoče jih redarje so vrgli bombo in enega ubili, več druzih pa ranili. 1 L Slovenci In Slovenke I Hm zabit« družbe av. Cirila In Metoda I Poslano*) Na podle, lažnjive napade v „Slovencu" ne bodem odgovarjal. Glede moje kandidature izjavljam, da ne stojim ne na liberalnem, ne na klerikalnem stališču, obsojam pa odločno kranjski razpor, katerega hočejo nekateri prenesti tudi na Štajersko. Moj program je strogo narodnogospodarski. Brežice, 16. avgusta 1906. Benjamin Eunej. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Roncegno na Južnem Tirolskem, na Valsu-ganski železnici, 1J,'9 ure od Tridenta, 535 m nad morjem. Najmočnejši arzenoželeznati vrelec, ki ga rabrjo % najboljšim uspehom in trajno vse leto, tudi za zdravljenje doma, po vseh deželah ga priporočajo mnoge zdravniške avtoritete za krvne, ženske, živčne in kotne bolezni itd. Naprodaj po vseh lekarnah. Zdravilišče p ve vrste ,,G r nd Hotel des Bains" in „Par-hotel" z 250 sobami in saloni, vsemi najmodernejšimi napravami. Prekrasna, zavetna leža, milo podnebje, veliki parki Sezija od 15. aprila do 1. novembra. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnatelj atvo. 1077 11 Umrli so v Ljubljani. Dne 14. avgusta: Anton Paichel, umir. c. kr. mornarski zdravnik, 65 let, Rimska cesta 23, Ascites. — Ivan tovigelj, posestnikov sin, 24 let, Kolezijske ulice 28, Epilepsia. Dne 15. avgusta: Josip Urh, kurjač, 47 let, Poljska cesta 1, duševna paralysa. — Jakob Celin, gostač, 52 let,Kadeckega cesta 11, Ma-rasmus — Angela Čelešnik, delavčeva hči, 3 dni, Cesta na Loko 18, božjast Dne 16. avgusta: Alojzija Kos, gostija, 76 let, Radeckega cesta 11, naduha. V deželni bolnici: Dne 11 avgusta: Marija Zalar, gostija, 60 let, srčna hiba. Valentin Juvančič, gostae, 60 let, vsled raka. — Helena Dulnar, gostija, 83 let, ostarelost MeteorolosKno poročilo. Vliina nad morjem 06'3. Srednji moni tlak 7S6.0 a: & > < Čas opazovanja Stanje barometra v mm k > s « h B Vetrovi Nebo 16. 9. sv. j 735 1 18 9 al. szahod del. jaano 17. 7. «j. 734 4 17 3 al. aever oblačno n 2. pop. 732 9 14 3 al. svzhod dež Srednja včerajšnja temperatura: 2G4\ nor-male: 18 8\ — Padavina v mm 17 2. Ob treh zjutraj močna, dolgotrajna nevihta in zopet od pol ene do dveh popoldne neurje s točo. t Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, ozir. mati, gospa MARIJA ŠT UR H dnnes 16. t. m. ob 1 44. uro popo-ludne, po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v soboto dne 18' t. m. ob 12 3. uri popoldne iz hiše Stari trg št! 20 na ppkopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. 2961 Nepozabljivo pokojno priporočamo blagemu spominu in molitvi. V Ljubijani, 16.avgusta 1906. Franc Št ur m, soprog. — Mira, Pavlina, Rado in Rudolf, otroci. Pozor, trgovski ni! Radi važnega vzroka se odda takoj nova, ravno dobro vpeljana manufakturna trsouina v večjem kraja Da Spod. Štajerskem. Potreben je le majhen kapital. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2959 1 se nndi prilika kupiti ki so ostali pri gradbi železnice na postaji Bohinjska Bela po najnižji ceni. — Vprašanja sprejema stavbna pisarna v Bohinjski Beli. 2943 i Za „V. 5000"" je pismo poste restante, Lj«Mjana. Sp.ejme se spretna prodajalka v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe sprejema Peter Si1 ar na Jesenicah. 2953 — 1 Dobro izurjenega kleparskega pomočnika sprejme takoj 2946—1 Melhior Breme, Jesenice 110. Grand hotel ,On;on' THE R0YAL VIO V petek, dne 17. augusta zadnji neprenosljivi spored V soboto, dne 18. augusta na čast rojstnega dne Isj: Tel. cssarja, Pran Josipa I. posebno slovesna predstava v nedeljo, dne 19. augusta ob treh popoldne zadnja rodbinska predstava in zvečer ob 8 . nepreklicno odhodna predstava. O—i ta. a¥trtj«fce f£| C sv. r ji v ■ jSc 1 j jfvo drž. Pozor tnoTsfcii pomočnikom ki žele postati samostojni! Z 2000 gl. kapitala se lahko prevzame popolnoma urejeno trgovino z mešanim blagom v prijaznem m prometnem krajn na deželi. Kje — pove npravniitvo „Slov. Naroda* 2912 2 VINO rdeče, ram en o in belo, Iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja od 18 do 21 kr. liter IVAH ZEHNER v Brežicah «ftl» Ss*wl. 2240—9 5000 K zaslužka plačam onemu« k! dokaže, da moja čudovita zbirka 600 komadov za samo fl. 250 ni priložnostni nakup. Ta zbirka obsega: 1 pristno Roskopf pat. žepno uro Švicar, sistema, točno idočo in natančno regul. s pismenim triletni m tovarniškim jamstvom; 1 amer. double-zlato oklepno verižico; 2. amerikanska double-zlata prstana (za gospode in dame); 1 angleško pozlačeno garnituro, obstoječo iz gumbov za zapestnice, ovratnike in prsa; 1 amer. žepni nož iz5. delov; 1 elegantno svilnato ovratnico, poljubne barve iu vzorca najnovejše fazone; 1 krasno kravatno igle s ponarejenim diamantom ; 1 lepo damsko brožo, zadnja novost; 1 koristno garnituro potne toilete; 1 elegantno denarnico iz pristnega usnja; 1 par amerikan. bontonov s ponarejenimi žlahtnimi kamni; 1 par angleških barometrov; 1 salonski album s 36. najlepšimi umetniškimi razglednicami; 1 prekrasen collier za vrat ali lase iz pristnih orient. biserov; 5 indijskih hud čkov- earovuikov, ki razveseljujejo vsako družbo in še 360 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in potrebni zastonj. Vse skupaj z eleg pat. žepno uro vred, ki je sama vredna dvakrat toliko, velja samo 11 2*5", Dobi se po povzetju ali če se denar naprej pošlje (tudi v znamkah) pri 2944 svetovni razposiljalnici S. Urbach, Krakov št. 363. N. B. Pri naroč lih dveh zavojev se pridene 1 prima jingl. britev ali G najdn. žepnih robcev zastonj.JCe ne ugaja, se denar takoj vrne, in je torej Asak riziko izključen. tfriavvte železnice« v Beljak«. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. joa$a 1906. leta. Odhod Iz ifnnltm— i°ž- M- Praga na Trtiii. Ob IZ vsi 52 m ponoči oseb« vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, taomost, Monakovo, Ljnbno čez Selztal * Aussee, Solnograd, tez Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 66 st zjutraj esebai vtek v Trbiž ed 3. junija do 9. septembra eb nedelja« in praznikih. — Ob 7. ari 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljuba« Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v S4eyr, v Liac, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ssi 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Flore ne o, Rim, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. m M. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. m II. razr.) — Proga v Noro mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer oseb™ vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga Iz Trbiža. Ob 3. ar 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. in II. raz.) Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 w zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Prago (direktni voz 1. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ofc jezeru, Bad Gaatein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldn« osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Poniabia, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri & m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovil varov, Prage, Lrpskega. — Ob 10. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija dr 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldm iz Straže -Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Cunod h Ljubljane drž. kol. V Kamnih. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznnci*. — Prihod ▼ LJubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o? K), uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliah r praznikih. — Srednjeevropski čas ie za 2 min. ored kraievnim časom v Liubliarti ] 31 i I u •o o Naznanilo otvoritve b Prve goriške vinske kleti TJ I 13 Ljubljana, Stari trg 13. ej B m" oŠ Slavnemu občinstvo in svojim cenj. odjemalcem iz mesta in z Pj dežele si osoja vljndno naznaniti, da otvori dne_ 15. L jn. j ^ ki kjer se bodo točila dobro znana goriška, vipavska, istrska in različna samo pristna vina po najnižjih cenah. Cenj. družinam se dostavlja vsaka množina vina od 5 litrov naprej brezplačno na dom. Večja naročila za g£. gostilničarje se dopo-filjejo naravnost iz Gorice po znatno znižani ceni. Za mnogobrojna naročila se priporoča 8 spoštovanjem Prva goriška vinska klet 2oi4_2 13 Ljubljana, Stari trg 13. as > cs veščega tudi tapetniškega in lakirar-skega dela sprejmem za več časa v delo. Anton Brenčič sedlar, lakirar in tapetnik 2898 4 v Tolminu na Giriskem. vzame boljša rodbina dijake ali pa učenke. Zadnjim je na razpolago kla vir. Za red in skrb radi šolskega napredka se jamči. Istotam se priČoo s 1., ozir. 15. setembrom skupni kurzi za laščino in francoščino. Mesečni honorar 3—4 K. Vpraftanja pod K. L., poste restante, Ljubljana. 2947 1 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 550 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vsi 4 pari »amo 5'50 14. Za naročite v zadostuje dolgost 2948 Razpošiljanje po povzetju Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Neugajajoče rad zamenjam. Steklenica lekarnarja Picco'ija v Ljubljani neprekosljive kakovosti, se z voz- nmo m zavojem vred po poŠti pošilja s povzetjem za K 5*30 za prvo paso )cono), sicer K 5*60. V Ljubljani stane steklenica s 3 kg. 4 K, pasteurizirana steklenica (okoli 1 kg) K 150. Za »Srečna združitev" je pismo poste restante, Celje. Kolarskega pomoćnika u 20 do 30 let starega sprejmem takoj za več časa v delo. 2899—4 Iv.^n Ruia.x*, kolar Učenca sprejme v trgovino s špecer. blagom l^<3i-cl. Hlebš trgovec v Kranju. 294^—1 Dijaki c. iz višjih razredov se sprejmejo v boljši družini na dobro brano in zračno sta novanje. — Več se izve na Bregu St. 20, III. nadatr. pri F. Hafner. Zidarji in delavci Re sprejmejo takoj pri stavbeniku F. Trumlerju v Ljubljani, Pred škofije štev. 3/1. 2941 1 m pisarja zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, izurjenega v narekovanju in popolnoma izvežba-nega v lustraciji zemljiške knjige, brez vsake organične napake sprejme s 1. septembrom ali pa še preje notar Janko Hudovernik v Kranjski gori. — Plaća po dogovora. 2923—2 Gostilna „Savica i poleg Boh. Jezera (3 min. hoda) ob cesti BlsMca-So. Janez, i Prenočišča, dobra kuhinja, dobre pijače, zmerne cene. Krasen razgled ,,Skalnato brdo" na Boh. jezero in gornjo dolino (3 minute hoda od gostilne). Za mnogobrojni obisk se priporoča A. Pavšek. Prvo zaloga železnine stavbnih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin itd., mlatilnic, gepelnov, slamoreznic, čistilnic, preš za grozdje in sadje, pump in cevi za vodo in gnojnico ter naj raznovrstne) še oprave za mlekarne je pri FR. STUPICA v Ljubljani r^a, ^Eaxi3e Terezije cesti šte^r, 1 (zraven „Flgovra") In na TTalTrazorjeTTem trgrio. šte^r. © (nasproti krlževnlike cerkve). 2952—1 C?^sa^ zmerne. Postrežba po&tena. Naznanilo. GossKn pivovornKko delniška družbo I Dovoljuje iz Čistega dobiCka izdata« podpore v narodne in obenosoristn* namene. Ts^aiatali in odgovorni urednik: Basto Pustošienlet Lajtnina in tisk .Narodne utaiaras*. 848779