Po pošti prejeman:
«»lo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ Setrt „ , 6 „ 60 „ mesec , 2 „ 20,
V upravniatvu prejeman: za
oelo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ Četrt „ , 6 „ - „ mesec , 1 „ 70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzerosi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 258.
V Ljubljani, v soboto 10. novembra 1900.
Letnik XXVIII.
Volilno gibanje.
Državnozborske volitve.
Pozor! Te dni so prično dostavljati vo-lilcem izkaznice (legitimacije) in glasovnice.
Izkaznice so trojne vrste:
1- bele za volitev v splošni kuriji dne 12. grudna 1900;
2.	zelene za volitev v kmetskih občinah dne 1-8. grudna 1900;
3.	rumene za volitev v mestih in trgih dne 3. januarja 1901.
Kedor torej voli samo v splošnji kuriji, dobi samo belo izkaznico.
Kedor pa ima volilno pravico v splošnji in kmetski kuriji, dobi dve izkaznici: belo i n zeleno.
Kedor slednjič voli v splošnji in mestni kuriji, dobi belo in rumeno izkaznico.
Izkaznice dobro shraniti in nikomur iz rok dati!
Bele je seboj prinesti k volitvi v splošnji kuriji dne 12. grudna, tam pokazati komisiji, potem pa zopet shraniti.
Ravno tako se ravna z zelenimi dne 18. grudna 1900 in z rumenimi dne 3. januarja 1901.
somišljeniki, pazite dobro, da naši volilci izkaznice dobro shranijo !
Ob enem z izkaznicami se dostavijo glasovnice.
Kolikor dobi volilec izkaznic, toliko glasovnic. Glasovnice dobro shraniti in ne iz rok dajati!
Izkaznica, kakor glasovnica je neveljavna, če ne nosi pečata pristojnega okrajnega glavarstva!
Liberalni kandidat za Gorenjsko ?
Z Gorenjskega se nam piše: Dolenjci in Notranjci so že tako srečni, da si lahko izbirajo med kandidati za drž. zbor ; mi Gorenjci doslej tega nismo mogli, kajti vedeli smo samo za jednega kandidata, namreč gosp. Pogačnika. Sedaj se pa tudi nam obeta še jeden ali pa Se več.
Ta najnovejša zvezda na političnem obzorju je baje mavčiški župan Jožef Novak
Kakor trebanjski kočevski g. Zupančič ima tudi ta mož mnogo vrlin, ki so potrebne dobremu poslancu kmetskih občin. Najno vejši Slančev ukaz govori, da mora biti kmet: on je. Znati mora nemško. Tudi v tem se odlikuje naš kandidat. Zlasti kadar so zbrani župani pri okr. glavarju, se nem ščine tako rad poslužuje, da večkrat že preseda drugim županom iz okraja, ki niso vsi tako srečni, da bi jo umeli.
Da bo tudi za trgovce po deželi lahko marsikaj koristnega ukrenil, naj zadostuje, če vam povemo, da je bil baje prejšnje časo komi. Sposobnost za poslanca je torej tu, še volivci naj jo uvažujejo, pa hajd ž njim na Dunaj
Da mož resno misli s svojo kandidaturo, pričajo nam dopisnice, s katerimi se vabijo gorenjski župani in občinski odborniki na voliven razgovor, katerega sklicuje opisani kandidat Jožef Novak v ponedeljek na Martinov semenj v Kranj. G. Pogačnik, ali se vam kaj tresejo hlače?
Z Dolenjskega.
Novomesto, 7. listopada 1900. Ko je naš bivši poslanec, dvorni svetnik Šuklje, povedal , da ne sprejme mandata, jeli so naši liberalci poditi se vsak za svojega ljubljenca. Dr. Slane si je izbral ravnatelja Senekoviča. Letal je od enega do druzega ter za njega nagovarjal, pisaril na vse strani, celo vozarenje mu ni bilo od več. Nekaj dobil jih je na svojo stran, a vendar ne toliko, kakor si je želel, kajti njegovi najožji somišljeniki so ga pustili na cedilu in si izbrali druzega bolj liberalnega in radikalnega notarja Plantana. Obe stranki sta strastno delali, a nista se mogli zjediniti. Slane je delal za žive in mrtve, a njega moč jela je pešati, od kar je s konja padel, padel je tudi s svojim kandidatom Sene-kovičem.
28. oktobra 1. 1. sklican bil je shod volilcev v Čitalnično dvorano na posvetovanje. Zbralo nas se je krog 70 volilcev, bili so seveda poleg naših strastnih liberalcev zbrani zmerni volilci, kateri so za dvornega
svetnika Šuklja, in klerikalci, kateri so pa le radi radovednosti se udeležili, da bodo slišali, kaj bodo Slanci čvekali. Zborovanje ie otvoril začasni predsednik volilnega od bora dr. Žitek, kateri je poročal, kaj je začasni odbor storil za kandidata za Dolenjska mesta in trge. On je nam povedal, da se je dvorni svetnik Šuklje odpovedal in da imamo sedaj dva kandidata na izbero, in sicer Senekoviča in Plantana, torej, da naj se odločimo za enega teh dveh.
Prvi seve se oglasi naš kunštni dr. Slane, čveka in hvali vrline g. Senekoviča ter slednjič pravi, da pa je za notarja Plantana, ker je slišal, da je večina zanj in on se podvrže disciplini — ali ni to veliko-dušno od našega Karola, da je tako ponižen postal ? Drugi se oglasi k besedi g. pl. Sladovič ter se poteguje, da bi si izbrali za našega kandidata (poslanca) kakega meščana, to je iz obrtniškega ali pa trgovskega stanu (viharno pritrjevanje). A oglasi se takoj proti temu sam meščan in obrtnik Rozman. Žalostno a resnično, da se puste meščani volilci od tacega someščana — kateri dela proti koristim mesta in njih volilcev — za nos voditi. Kar je on besedičil, bilo je vse skupaj grozna nesmisel a žalibog, da so mu pritrjevali zapeljani meščani.
Potem se oglasi dr. Delranceschi, izjavlja, da je on za Plantana, ker je radikalen liberalec in neodvisen od vlada. Večina naših volilcev je nato zapustila dvo rano in odšla domov, kakor tudi veliko druzih zmernih k drugi stranki pripadajočih volilcev. Naš župan jih je miril in priporočal, naj si izbero tacega moža za poslanca, kateri bo kaj delal, in gotovo je on edino pravo pogodil, kajti z upitjem in nasprotovanjem proti vladi in duhovščini ne bo noben poslanec kaj dosegel. Po tem kričanju so glasovali in kakor pravijo si izbrali Plantana. No na dan volitev bomo pa mi neodvisni volilci si izbrali svojega, a ne po komandi dr. Karola (ki peša kot general) in tudi ne po Rozmanovem receptu. Da o tem shodu lažnjivi »Slov. Narod« ni nič poročal, je gotovo krivda to, ker je dr. Karol s svo-
jim kandidatom podlegel in onadva pa s Plantanom, kajti skoraj vsi boljši razsodni volilci so ali shod zapustili ali se pa volitve vzdržali, tako da so naši liberalci strašni fi-jaško naredili. Vse sedanje napadanje našega g. prosta Vam no pomaga iz blamaže in zadrege. Ako se g. prošt v resnici za mandat bivšega posl g. dvor. svetnika Šukljeja poteguje — čast njemu, ker je res več storil za Dolenjsko, kakor vsi kričači in liberalci a la »stric Slane« — kar kmetski žepi najbolje vedo povedati, kako je naš Korel usmiljen, in s takim se pajdaši naš meščan Rozman, ki živi od kmeta! Meščan in obrtnik.
Iz celjskega okraja
Naša »Domovina« jo šla med _ pri-
digarje. Vašemu listu kliče v št. 85. patetično : »Gospoda, ali veste, kaj delate ? Ali veste, da je čast in ugled krasti tudi osebnemu nasprotniku greh, kateri greh celo kazenski zakoni kaznujejo«. Kako resnično misli to besede, priča isti uvodni članek, ko trdi o Zičkarjevih somišljenikih :
»Vi si želite tudi na Štajerskem organizatorja, kakor ga imajo na Kranjskem v osebi dr. Susteršiča. Ne zamerili bi našim voditeljem, ko bi tudi pozabili narodnost ter proglasili Celje za »fremdes Gebiet«. Čujte, gospoda pri »Domovini«, ta trditev je pogreta bajka, ki ne diši samo po obrekovanju, ampak se kar c e d i natolcevanja !
Kako pravično misli »Domovina« zgoraj navedeni opomin, kaže s tem, d* ne črhne žal besedice proti »Slov. Narodu«, ki vse drugače mrcvari Žičkarja, kakor 'mi Hribarja. Sploh pa ni noben kandidat nedotakljiv. Zlasti mi Slovenci moramo z najboljšimi možmi spopolniti malo številce naše državnozborske delegacije. V dostojni obliki moramo precenjevati zasluge in sposobnosti kandidatov. Ker »Domovina« molči kakor grob o poslaniških zmožnostih svojega lastnika, hočemo posvetiti v njegove zasluge, naštete v isti številki.
Čimveč storiš za celoskupen n;:rod. temveč storiš za delavce, ki so del narodov. Če jo torej g. Hribar veliko storil sploh za narod,
Nekaj o shodih.
Modrijani uče, da ima vsak človek globoko v prsih vcepljen nagon po sreči. Na različne načine skušajo ljudje zadostiti temu nagonu. Kedor je skromen, prižge si smodko, ali pa si kupi četrtinko vina, morda si privošči celo oboje. Drugi, manj skromni, skušajo utešiti ta nagon po sreči s tem, da si prizadevajo zadeti glavni dobitek kake loterije, ali da poskušajo avanzirati, ali si zidajo hišo. Gosp. Luka Jelene je kandidat. Ker pa imajo tudi kandidatje splošno človeško naravo, zatorej se ne bo nihče čudil, ako povemo, da je tudi ta kandidat hotel utešiti v prsih tleči nagon po sreči. Šel je torej danes teden na shod volilcev na Vič. Nikakor nečemo trditi, da večeren sprehod proti Viču ni prijeten. Lepa, široka cesta, prijazne hišice, često skrite v zelenju, kolikor ga je še pustila jesen, v dalji pa v večernem mraku izginjajo griči. To vse razveseljuje sprehajalcu srce. Ne bodemo omenjali Rožnika, ki se smehlja s svojo belo cerkvico od desne sprehajalcu, ne bodemo ga omenjali zato, ker popisujemo sprehod liberalca, liberalcem pa so po izreku njihovega voditelja dr. Tavčarja bele cerkvico po prijaznih holmih naše
domovine samo znak suženstva, in jih zatorej jeze. Ako pa navdaja človeka poleg prijetnosti večernega sprehoda še vesela nada, da ga bodejo zbrani volilci poslušali kakor orakelj, potem je sprehod tem prijet nejši.
Ponočna pot z Viča proti Ljubljani pa je nekoliko manj prijetna. Krasot narave ne vidiš in mrzla nočna sapa brije ti v obraz. Ako nosiš razun tega šo neprijetno zavest s seboj, da volilci tvojega oraklja niso marali, potem je tvoje duševno stanje doseglo vrhunec neprijetnosti. Nagona po sreči potemtakem nisi utešil.
Občno mnenje je, da so na volilskih shodih za kandidata najbolj nevarna vprašanja volilcev. Dva načina sta, po katerih se kandidat lahko vedo nasproti temu zlu. Eden način, in, kakor pravijo taki, ki so izvedeni v tej stvari, običajni način je, da kandidat na taka vprašanja odgovarja. Kandidat pokaže s svojimi odgovori svojo modrost ali zvitost, ali pa svoj pogum, kar ga vse priporoča volilcem. Drug manj običajen, toda bolj originalen način pa je, da kandidat na od volilcev stavljena mu vprašanja ne odgovarja. Lagali bi, ko bi rekli, da je ta način posebno srečen. Tega pa ne trdimo morda zaradi tega, ker je ravno gosp. Luka Jelene izvolil si ta zadnji način, način molka.
Nikakor ne, marveč mi samo čisto nepri stranski podajamo čitateljem, kakr smo čuli od zvedenih mož. Ti pa trdijo soglasno, da način molka, dasi se morda dotičnemu kandidatu zdi zelo diplomatičen, dasi jo molk sicer, kakor pregovor pravi, zlato, da torej način molka pri volilskih shodih ni prav čisto za nič. Vzbuja namreč v volilcih različne misli o kandidatu in ta mora potem po listih na dolgo in široko razlagati, zakaj je molčal.
Tudi »Slov. Narod« razklada, zakaj je gospod Luka Jelene v soboto na Viču tako trdovratno molčal. »Slov. Narod« pravi, da bi bil drugim ljudem ta kandidat gotovo odgovarjal, tem pa ne, ki so bili ravno v soboto na shodu zbrani. Ako postano ta na zor pravilo med liberalci, potem se bodo vršili liberalni volilski shodi nekako tako, da bo kandidat na vsa vprašanja volilcev trdovratno molčal, »Slov. Narod« pa bo potem pisal, da naj vsak drug le vpraša kandidata, kar hoče, na vse bo kandidat odgovarjal, samo zborovalci pa se motijo, ako mislijo, da jim bo odgovarjal tak mož, kakoršen je liberalni kandidat. To bodo tisti volilci vo-seli, ki ne hodijo na shode! Vsi bodo oddali z veseljem glasove kandidatu, kateri tako rad odgovarja na vprašanja, ki se mu nc stavijo.
Gospodu Luki Jelencu pa se ravnokar nudi v Ljubljani strašno lepa prilika, pridobiti si ogromno število glasov. Kavarnarji so namreč povišali ceno kave za 4 h. Kavarniški gostje so proti temu povišanju, prete znižati napojnino od 4 h na 2 h, prete celo opustiti obisk kavaren. Ta kavarniški boj je jako ljut. Parlamentarji z belo zastavo v roki hodijo sicer iz tabora v tabor, da napravijo mir ali vsaj premirje. Vse zastonj! Gospod Jelene naj torej hitro skliče najpreje shod kavarniških gostov. Ti ga bodo inter-pelovali, ali hoče kot poslanec zastaviti ves svoj ogromni vpliv, da se zniža cena kavi. On pa naj previdno molči. Potem pa naj »Slov. Narod« razglasi, da kandidat odgovarja le onim, ki jih na shodu ni bilo. To bo veselilo kavarnarje. Na to naj skliče kandidat shod kavarnarjev in markerjev. Ti ga bodo vprašali, ali hoče z izvrstnimi svojimi močmi delovati na to, da ostane kavi povišana cena ter da se ne zniža napojnina. Kandidat naj molči. »Slov. Narod« naj potem zopet pove, da gospod Jelene odgovarja vaom, samo na shodu prisotnim ne. To bo zopet veselilo goste. Veselili sc bodo torej kavarnarji in gostje in ogromno število glasov je g. Jelencu gotovih.
Le poskusile!
koristil je v isti meri delavskemu stanu. A čuj »Domovina« ! Po tvoji logiki se tudi Ž:čkarjeve zasluge lahko obrnejo na delavoe. On je v Olji skrbel za šolske sestre, budil narod v Vitan i in kot poslanec se trudil za vse prebivalca od lliioz do solčavskih planin Pravična tehtnica se bolj nagiblje k Zičkariu kakor k Hribarju že v tem oziru.
Iiključno za delavce ima g. Hribar po svojem listu zasluge, ker v treh podjetjih daje 100 delavcem zaslužka na leto 30 000 gld. Oho! Že davno bi jih bil opustil, ko mu ne bi prinašale tiskarna, knjigarna, tovarna dobička. Vsaj tako sodi praktična pamet. Vrh tega bi po analogičnem sklepanju imela trboveljska premogokopna družba največ narodnih zaslug, ker redi na leto okoli 5.000 delavcev in jim izplača vsak mesec več kakor g. Hribar celo leto. S takimi zaslugami »Domovina« smeši svojega sela. Tukaj pa umestno vprašamo »Domovino«, ali ima res g. Hribar v svoji tovarni v prvih službah enega Žida in enega pru-saka. Alijemendatotudizasluga?
Tretji biser v kroni zaslug jo Hribarjeva tiskovna pravda z bivšim trboveljskim ravnateljem Terpotičem. A bogme! To je žalostna zasluga ! Kdo se vendar ceni po svršetku. A žalosten, dvakrat žalosten je bil izid tiste pravde. Žalosten za g. Hribarja, ki je obsedel neresničnemu dopisovalcu in moral plačati 70 gld. sodnijskih stroškov — kako je ta znesek zrastel v »Domovini« na 300 gld., ne vemo — žalosten za delavce, ker se je lastnik tožene »Domovine« pobotal z imenovanim ravnateljem, da njegov list ne bo nikoli več ničesar slabega prinesel o Terpotičevi osebi in tudi ne o trboveljskem premogokopu. Tako je gospod Hribar zaprl svoj list poznejšim upravičenim tožbam delavcev! Takšno je prvenstvo Hribarjevo glede na zasluge za delavce! Nasprotno je ravno g. Žičkar trboveljskim delavcem svoj čas pomagal pri preosnovi bratovsko skladnih pravil. Zato so se ondotni krščanski delavci že izrekli za Žičkarja.
Poslednje omenjamo, ker »Domovina« meče volilcem pesek v oči, češ, da pritrdi nam, da se delavci jako malo brigajo za Hribarja, če jim dokažemo, da se količkaj potegujejo za Žičkarja. Ali je »Domovina« res slepa in gluha, da ni čitala, ni slišala, da se je katol. delavsko društvo v Trbovljah na javnem shodu izreklo za Žičkarja ? Ali je Hribarjev organ tako zaljubljen v »Slov. Narod«, da vidi samo laskave dopise za Hribarja v istem listu ?
Tukaj še nekaj opazk ! Verno ljudstvo in duhovniki bi Hribarja podpirali, ko bi se potegoval za mandat v prazni skupini. A to boli, da se isti gospod postavlja ravno proti duhovniku. Zakaj hoče ravno zaslužnemu duhovniku iztrgati iz rok že posedeni mandat ? Po »Domovini« se Hribar in Žičkar razločujeta samo v osebah, a ne v programu. Bravo! Eno napako ima g. Žičkar, da je duhovnik. To je razlika med obema! Torej jasno, da se pri tej volitvi gre jedino
Blagemu možu v spomin.
Tiha, skromna svečanost se je vršila pretekli torek v Šmartinu pri Kranju v spomin blagemu možu, ki je s svojo ljubeznijo do ljudstva, svojim delom in trpljenjem v polni meri zaslužil hvaležnost tistih, ki so ga ta dan častili. Bil je to dobri župnik bohinjski, Janez Mesar, čegar spomenik se je ta dan odkril na njegovem grobu.
V Bohinju, čegar blaginji je posvetil večji del svojega življenja, žrtvoval svoje imetje, svoje moči, svoj mir, v cerkvi, ki jo je zgradil s tolikimi težavami in ob tolikih britkcstih, — tam je že imel primeren spomenik ; v Šmartinu pa, kamor se je preselil na večer svojega življenja in kjer je našel večni počitek, — tu ni bilo ničesar, kar bi nanj spominalo, dasi je minulo že pet let, kar leži v zemlji.
Mesarjev drugi naslednik na Bohinjski Bistrici, g. I. Piber, je prišel nekoč na grob Bvojega častitega prednika, pa ni našel drugega spomina nanj, nego s — svinčnikom zapisano njegovo ime na steni nad gomilo. Užalilo ga je, da je zaslužni mož tako pozabljen. Nagovoril je Bohinjce, naj vendar otmo pozabljenosti grob svojega očeta in
le proti duhovnikom, in recite kar hočete. Ha! Umejemo, zakaj se ogreva z« Hribarja list, ki dan na dan pljuje svojo blazno jezo na škofe in mašnike in na verno ljudstvo.
Nam je prav, če pusti g. Hribar, da pada tako debela, grda senca na njega iz priporočil »Slov. Naroda«.
Prvotne volitvd na Koroškem.
V	celovškem okrajnem glavarstvu bodo prvotne volitve: meseca novembra: 19. Celovec (V. kurija); 21. Št. Jur nad Celovcem, Št. Peter; 22. Medgorje ; 23. Blato-grad , Radiše; 24. Trdnjavas, Šmartin pri Celovcu, Dholica; 26. Otmanje, Poreče, Ve-trinj; 27. Bistrica v Rožu, Kotmaravas, bvetnavas; 30. Pokrče, Škofiče, Št Rupert; Meseca decembra: 1. Kriva Vrba, Št. Tomaž; 3. Gospa sveta, Podljubelj; 4. Grab-štanj, Slov. Plajberg; 5. Ilodiše; 7. Zrelec, Žihpolje; 10. Vesica; 11. Sele; 12. Bilčoves, Spodnja Vesica; 14. Borovlje; 15. Medbo-rovnica.
V	velikovškem okrajnem glavarstvu: Meseca novembra: 17. Tinje, Ri-karjavas; 19. Pliberk (V. k ), Žel. Kapla (V. k.), Djekše; 20. Št. Danijel, Jezersko, Gre-binj; 21. Guštanj, Pustrica; 22. Švabek-Blato, Ruda; 23. Libuče, Tolsti Vrh; 24. Bistrica, Kotlje; 26. Globasnica, Libeliče; 27. Dobrlavas, Prevalje (V. kurija); 28. Pre-valje (IV. kurija); 29. Skocijan, Črna; 30. Možica, Žitaravas. Meseca decembra: 1. Bela, Velikovec; 4. Dobre, Galicija; 6. Št. Peter, Važenberg.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. novembra.
Izjava nadvojvode Frana Ferdinanda je rešena v ogerski poslanski zbornici še le v glavni razpravi. Dolgotrajna je bila ta razprava in opozicija je s tem, da je poslala v boj vse svoje govornike, pro-vzročala Szellu ogromne preglavice. Danes se prične nadrobna razprava, pri kateri seveda Szell še ne bo imel miru. Opozicija se bo oklenila znova vsake prilike, da izrazi svoje želje glede ogerske kraljice.
Nižjeav8trijski liberalni veleposestniki ne sklenejo letos kompromisa s konservativnim veleposestvom, kakor izjavlja oficijelni komunikej o volivnem shodu dne 8. t. m. Od 120 članov se je udeležilo shoda samo 33 veleposestnikov, ki so izvolili naslednji volivni odbor: knez Karol Auersperg, grof Franc Colloredo-Mansfeld, dalje Dobl-hof, Ehrenfels, Freudenthal, Ludvvigstorff, Pirquet, Pirko, Welten. Iz debate je jasno, da liberalni veleposestniki niso vneti za kompromis. Pripomniti pa je, da je sedaj tega mnenja samo 33 članov, o 90 članih pa poročilo do cela molči. Ker se niso odzvali povabilu, je znamenje, da se ne strinjajo povsem z voditelji.
Kompromis mej dalmatinskimi Hrvati. Za bližnje državnozborske volitve sta stranka prava ter narodna stranka sklenili kompromis, s katerim pa del pravašev
dobrotnika. Bohinjci so se temu pozivu odzvali rade volje ; nekoliko pa so jim pripomogli tudi šmartinski župljani, med katerimi je živel Mesar — žal! — le petnajst mesecev.
Spomenik — delo g. Vurnika v Radovljici — stoji tik cerkvenih vrat na levi strani. Dasi ni na njem nikake razkošnosti, se mora vendar imenovati jako lep. Podstav in plošča sta iz črnega marmorja, v čegar gornjem delu je vložen bel kip božjega Iz-veličarja, sedečega na oblakih, v roki s knjigo, na kateri je zarisano znamenje neskončnosti, alfa in ornega. Kip obkrožujejo besede : »Pravični pa bodo šli v večno življenje«. Zdolej na plošči je vdolbena kitica Finž-garjeva :
Oster um si bil, mehk6 srce: Zase nič, vse delal si za drage, Vrata vsem odpiral rad si in roke. Ljudstva blagor Tvoje so zasluge, Cerkev sred Bohinja Tvoje delo, Z deli Tvoje bo ime slovelo. Plemenitih del ne sne trohnoba, Dobro delo sega onstran groba; Ta grobnik pa bodi svetu priča, Da slavi te narod in veliča.
*
Imenovanega dne se je zbralo v Smartinu 11 duhovnikov, kakih 40 Bohinjcev s
ni zadovoljen in zahteva, da ae sklene kompromis na sledeči podlagi: 1. St-anka prava podpira narodno stranko po/sod, kjer je ta v večini proti Srbom in Italijanom. 2. Narodna stranka podpira istotako pravaše, kjer so ti v večini, proti Srbom in Italijanom. Vsak drug kompromis naj se zavrne. Dosedaj še ni znano, se bodeta li sporazumeli obe stranki na tej jedino primerni podlagi:
Lecher in zveza Dalmacije z Bosno. V dunajski Židinji se je ta »dauer-redner« pred nekaj dnevi razkoračil nad desnico, češ da je v nagodbenem odseku od klonila Schweglov predlog glede zveze Spljeta s Sarajevom, sedaj se pa Jugoslovani hudu-jejo nad Mažari. Mož se sicer zelo mnogo zanima za carinsko in trgovinsko zvezo, toda pozabljeno pa še ni v javnosti, da je ravno njegov 10 urni »govor« za Badenija v poslanski zbornici preprečil razpravo o obnovitvi avstro-ogerske nagodbe — mesto da bi bil stavil tak predlog glede železniške zveze, kateremu bi bili v mirni dobi pritrdili gotovo vsi krogi.
Pfersche ne kandiduje več. Znani junak Pfersche je naznanil svojim volivcem oficijelno in slovesno, da ne kandiduje več v državni zbor, ker je uvidel, da v poslanski zbornici ni delo za njegov poklic, ker je »izostalo zadoščenje za njegovo vspešno delovanje« in ker ni mogel zadostiti »svoji želji po rednem delu«. Njegovo veliko bolest je mogoče po vrednosti ceniti še le tedaj, ako se pomisli, da je Pfersche prav malo sodeloval pri »politiških dogodkih z mislijo in peresom«, mesto tega pa tem bolj brez mislij in jedenkrat celo z nožem.
Mažari in bosanske železnice. Mažari se vse drugače zanimajo za vele-važno železniško vprašanje, kakor pa pri nas v Avstriji, čemur je pa seveda le obstrukcija vzrok, ki je zamorila vsako pozitivno delo. V komunikacijskem odseku ogerske poslanske zbornice je vprašal posl. Major trgovinskega ministra, kako se je rešila pre-porna zadeva. Trgovinski minister Hegediis je odgovoril, da vprašanje kmalu pojasni ministerski predsednik Szell. Zadeva se torej kmalu pojasni na kompetentnem mestu, a le na Ogerskem, pri nas smo pa le navezani na samo časništvo.
Predsednik Lonbet in katolištvo na Francoskem. Pri odkritju Carnotovega spomenika je odgovoril predsednik Loubet na pozdrav kardinala C^ullie v Lyonu, da ne sme nihče misliti, da vlada nasprotuje kaki veri, sploh kakemu veroizpovedanju. Le potrebno in mejsebojno sporazumljenje more utrditi socijalni mir, ki ga tako iskreno želite cerkev in država, v večji blagor države. Tako v teoriji. Vse drugače pa v praksi. Prefekt Berseville je namreč ravno te dni izdal okrožnico na vse svojo podpre-fekte, naj odpravijo »nedostatek«, ki se še vedno pojavlja v nekaterih ljudskih šolah, da se namreč moli pred in po pouku in da učitelji vodijo učence k dopoldanji in po-poldanji božji službi. »Verite Francaise« dostavlja, da se ta želja gotovo točno izpolni
svojim župnikom, nekaj sorodnikov in drugih častilcev Mesarjevih, pa nekaj domačih župljanov šmartinskih. Ob enajstih so duhovniki odpeli bilje, potem je gospod žup-nik-dekan imel sveto mašo zadušnico z asistenco.	->
Po odpeti liberi so šli na grob, kjer je gospod dekan najprej spregovoril nekaj prisrčnih besedi. Pohvalil je značajnost Bohinjcev, ki hranijo hvaležnost svojemu dobrotniku; omenjal glavnih njegovih del, sirar-stva in cerkve, katero je v svoji previdnosti napravil veliko in veličastno, kakor da je videl v bodočnost, kako da se bo Bohinju z novo železnico odprlo novo življenje, živahen promet, ki bo zahteval tudi prostorne hiše božje. Konečno je vzpodbudil navzoče k molitvi za pokojnega gospoda.
Po končani molitvi so zapeli bohinjski pevci »Nad zvezdami«, ko so prej že v cerkvi koncu svete maše odpeli: »Blagor mu, ki se spočije . . .«
Veliki trpin, Mesar, se je res spočil od svojih težav, in upamo, da počiva v naročji božjem.
Čast njegovemu spominu, pokoj duši njegovi!
in da bo v bodoče še manj otrok obiskovalo državne šole, kakor se to že sedaj dogaja. To je pač najboljši odgovor na vladno predrznost.
Zmaga francoske vlade. Pozno v noč je predvčeranjim zaključila devet-urna razprava v drugi seji poslanske zbornice in še le tedaj je dobila vlada z borimi 80 glasovi večine potrebno, a zelo jalovo zaupanje. Razprava se je vršila o vladni splošni politiki. Zbornica je najprej s precejšnjo večino odklonila, predlog, naj se odo-bre misli Millerandovega govora o kolektivizmu, potem so pa socijalisti neusmiljeno prijemali Waldeck - Rousseau - a radi tega, ker je izročil belgijskim oblastvom napado valca Sipido. Le s težavo se je ministerski predsednik rešil iz neljube zagate. Še te pozno v noč so se nad njegovo glavo razpršili črni oblaki in poslanec Faure in pozneje posl. Auge je stavil predlog, glaseč se: »Zbornica računa na politiko republikanske akcije in odklanja vsak dostavek, ki bi oslabil to zaupnico«. Ta predlog je obveljal s 316 proti 237 glasovom. Seja je bila zaključena še le ob jednajsti uri. Za sedaj je torej Waldeck Rousseau še prodrl z neznatno večino, a uvidel je lahko, da se mu resno maje ministerski stolec. V največji nevarnosti sta pa bila ministra Millerand in pravosodni minister Monis.
Pomnožitev ameriške mornarice. Oddelek za ameriško mornarico severo-ame-riških zveznih držav je izdelal načrt za po-množitev mornarice in bo zahteval od kongresa, da se 1. 1901 prično graditi sledeče ladije: tri velike vojne ladije vsaka s 15.000 tonami, dve oklopni križarki iste velikosti, šest topniških ladij vsaka po 2000 ton, šest takih po 600 ton, deset po 200 ton, dalje tri ladije za premog po 15.000 ton, jedna ladija s 7000 tonami in jedna prevozna ladija jednake velikosti. Gradilo se bo torej skupno 32 ladij s 139.000 tonami. Torpedovk urad ne zahteva nobenih.
Po volitvi v Severni Ameriki. Amerikani smejo i nadalje plesati okolu zlatega teleta, ni ga jim potreba zameniti s srebrnim. Zagovornik zlate veljave Mac Kinley je prodrl z ogromno večino, srebrni zagovornik Bryan pa podlegel. Izvoljeni so sicer šele volivni možje, ki bodo šele po preteku treh mesecev volili predsednika za prihodnjo štiriletno dobo, a toliko se tudi v tem času ne bo premenilo, da bi Mac Kinley ne mogel računati na sijajno zmago. Volivni boj je bil v posamnih državah zelo hud. Ubiti in ranjenci pokrivajo baje bojno polje. Z nožmi v rokah so se borili republikanci za svojega zlatega teleta. A tudi smešnih, res ameriških prizorov se ni manjkalo na voliščih. Voditelji volivnih komisij, ki bi nasprotne volivce naravnost metali iz volivnega lokala, so mogoči menda samo v Ameriki, jednako so neka posebnost volivske pisarne, kjer se kupujejo glasovi za fiksno ceno. Obe stranki sta »delali« na vse kriplje. Republikani so naturalizovali vse priseljence za prave državljane, kolikor so jih le mogli dobiti, in sami plačali zanje določene pristojbine. Postopali so torej približno tako, kakor pri nas v Trstu. Vladala je povsod popolna »sloboda«, kakoršno poznajo n. pr. francoski republikani. Načela so bila tem trgovskim vankijem povsodi postranska stvar. — Sedaj izvoljeni volivni možje se zbero 5. decembra v glavnem mestu vsake države ter oddajo svoje glasove za predsednika. Izid teh volitev se sporoči kongresu v "VVashingtonu, kjer se drugo sredo v fe-bruvariju soštejejo delni rezultati ter se z absolutno večino izvoljeni proklamuje za predsednika.
Tedenski koledar.
Nedelja, 11. novembra: 23. pobink.; evang.: Jezus obudi Jajrovo hčer. Mat. 9. Martin šk. — Po ned e 1 j e k , 12. novembra: Martin p. m. — T or e k , 13. novembra: Stanislav K. sp. — Sreda, 14. novembra: Mena m., Jozafat m. — Četrtek,
15.	novembra: Leopold vojv. — Petek,
16.	novembra: Otmar op. — Sobota,
17.	novembra: Gregor šk. — Solnce izide 15. novembra ob 7. uri 7 minut, zaide pa ob 4. uri 23 minut. — Lunin spremi n: Zadnji krajec 14. novembra ob 3. uri 36 minut. — Musica sacra v nedeljo 11. nov.: T* ' -erkvi vol. maša ob 10. uri:
Mašo »Mater dolorosa« zložil Josip Gruber, graduale in ofertorij M. Brosig. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Prvo Cecilijino mašo v C duru zložil Fran Schopf, graduale »Benedicta et venerabilis« zložil M. Brosig, ofertorij »Ave Maria« M. Brosig.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10 novembra.
Knjige družbe sv. Mohora so došle v Ljubljano in jih udje lahko dobe pri svojih poverjenikih.
Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je odobrilo načrt za zagradbo Krke pri Mersečji vasi. Troški so proračunjeni na 6000 kron. Ministerstvo je obljubilo 3000 kron podpore, dež. odbor pa 1500 kron. — Za uravnavo hudournika Pišence je vlada dovolila nadaljnih 700 kron podpore.
Župnijske knjižnice. Kn. šk. ordi-narijat naroča v svoji okrožnici: P. n. čč. gg. župniki se obveščajo, da želi c. k. deželna vlada po naročilu c. k. trgovinskega ministerstva izvedeti, koliko župnijskih knjižnic se nahaja v naši škofiji. Zato se naroča, naj blagovolijo tisti p. n. č. gg. župniki, v katerih župnijah se nahajajo take knjižnice, to nemudoma naznaniti kn. šk. ordinarijatu.
Zakoni in ukazi za vojvodino Kranjsko, ročna izdaja, 6. zvezek, drugi pomnoženi natis. Izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer, natisnil in založil A. Klein & Co. Ta zvezek obseza zakon o napravi in vzdrževanju javnih nedržavnih cest in potij, ukaz z določili o volitvah okrajnih cestnih odborov, zakon o napravi in vzdrževanji dovoz nih cest h kolodvorom in postajališčem pri železnicah, cestno-policijski red za javne nedržavne ceste, cestno - policijski red za državne ceste, določila o vožnji s kolesi po javnih nedržavnih in po državnih cestah, zakon in izvršilni ukaz, kako je sneg spravljati z državnih cest, zakon o dovoljevanji zasilnih potij in okrožnico deželnega odbora kranjskega o razlastitvi za cestne namene. — Tudi ta zbirka zakonov velezasiužnega gospoda izdajatelja, kateremu je že enkrat c. kr. deželno predsedstvo s posebnim pis mora izreklo svoje priznanje, je enako vsem dosedaj izišlim sestavljena izredno skrbno in tako praktično, da bo kaj dobro došla vsem prizadetim krogom, zlasti tudi županstvom po deželi, katera posebno na njo opozarjamo.
Mariborskemu ,,Slov. društvu" v premislek. S Štajerskega se nam piše : V nedeljo, 11. t. m. ima to polit, društvo svoj letni občni zbor. Pri tem bo pretresovalo bližajoče se volitve in volitveno postopanje. Dasi je to društvo ustanovljeno za celi Južni Stajer, vendar je sedaj v prvi vrsti omejeno njegovo delovanje na mariborski okraj, v katerem je poleg jareninskega polit, društva edino polit, društvo. Za druge okraje skrbe večinoma okrajna politična društva, za mariborski okraj, posebno še za mesto Maribor in za bližnjo okolico pa skrbi od sedaj za politični napredek »Slov. društvo«. Odkar imamo »Narodni Dom«, se začenjajo vedno bolj tu shajati mestni Slovenci, tudi Slovenci iz bližnje okolice. Do sedaj so igrali Slovenci žalostno ulogo v Mariboru. Boljši časi se nam obetajo sedaj, ko je v »Nar. Domu« omogočeno živahnejše društveno življenje, Medtem ko »Čitalnica« in delav. in pevsko društvo »Maribor« skrbita za dobre zabave in uprizarjata pogostoma glediščne igre, naj stopi tudi »Slov. društvo« iz dosedanje rezerve in naj začne prirejati politične shode v mestu in v okolici. Teh je nujno treba. Vsa bližnja mariborska okolica, kar je spada pod slovensko župnijo oo. frančiškanov in pod župnijo Sv. Magdalene, je skrajno zapuščena in zanemarjena, rekel bi, za vedno izgubljena za Slovence, ako se prej ko slej kaj ne ukrene, da se v okoliških Slovencih vzbudi narodna zavest in ljubezen do lastne zemlje in do slovenskega jezika. Slovenske šole ni nobene, razun slovensko-nemške v Krčevini Leitersberg, vse ostale so nemške, šulvereinske. Zares žalostna sedanjost, a ža-lostnejša bodočnost še prido, ako ne rešimo, kar se še da rešiti, in no utrdimo, kar še je naše. Naj torej »Slov. društvo« razvije živahno politično delovanje v Mariboru in v
okolici že v bližnji prihodnjosti. Volitve so tu — državnozborske in mestne. Pobrigajmo so nekoliko za naše ljudi, da si jih ne bodo popolnoma osvojili Nemci ip soc.-dem. Slovenska šola — o kako bi bila silno potrebna v mestu in pri Sv. Magdaleni! Po političnih shodih se bo tudi za njo vzbudilo kmalu pravo zanimanje. Kako smeli so postali že soc. dem.! V novem mestnem za-stopu hočejo imeti kar 10 sedežev in Bog ve, če si jih ne pridobe, saj Nemci so že v velikem strahu. V ta namen prirejajo shod za shodom, vsak socijalist je na svojem mestu. In Slovenci? Od daleč jih opazujejo — se čudijo, to pa je tudi vse. Da bi sami stopili na pozorišče, prešteli svoje pristaše, jih organizovali — še je menda prerano, ali morda celo ni oportuno ! Kat. del. društvo sicer vrlo deluje in napreduje, prireja zasebne podučne shode, tudi igre, toda v javnost se ne upa prav — seve, ker ni polit, toda politični nastop bi bil že tudi na mestu. O kako smo bojazljivi! »Slov. društvo« ima tudi tu dela na kršč.-soc. polju. Več je delavcev, boljši bodo vspehi! Konečno še volitev v mestni skupini Maribor-Ptuj. Ali bodemo pri teh volitvah izkazali kaj napredka od leta 1897 ? Ali bodo zopet mnogi bojaz ljivci v naših vrstah čepeli na dan volitve doma, mesto da store svojo državnozborsko in narodno dolžnost ? ! »Slovensko društvo«, dregni v zaspance, da bomo okoličanski Slovenci spoznali pri tej volitvi našince, ki so še naši ne samo pri prijetni zabavi, nego tudi pri resnem političnem, domoljubnem delu! To — nekateri praktični nasveti za nedeljski občni zbor »Slov. društva«. Da se gotovo uvažujejo, pričakuje
Ud »Slov. društva« iz okolice.
Štajarske novice Diskontno društvo za slovenske posojilnice se snuje. — Kmetijska zadruga si je na kolodvoru v Kačah postavila lepo skladišče. — V občini Rače je spodletelo dosedanjemu županu Botheju in je izvoljen vrl slovenski mož g. Anton Faleš. — Vlak je povozil na Rožnem pri Rajhanbergu Antonijo Mirt. Bila je pri priči mrtva. — Novo bralno društvo se ustanovi pri sv. Lenartu v slov. Goricah.
Imenovan je č. g. župnik poličanski Ivan Lenart za župnika v Šmartinu pri Slovenjem Gradcu.
Rafael vitez Astolfi, slikar in gra ščak pri Škocijanu na Dolenjskem, je umrl 3. novembra v Trstu od kapi zadet. Pred meseci je prodal prem. gospodu knezoškofu ljubljanskemu veliko sliko, predstavljajočo Jezusa pred Pilatom. Za to sliko se je tri leta pripravljal. Da je zadel orijentalski značaj, je kopiral Egipčane, ki so se pripeljali v Trst. Slika je 4l/s metra dolga in 3 m. visoka. Cez 60 oseb je naslikanih. Reprodukcijo te slike je objavil zagrebški list.
Na čast Prešernu priredi odbor češke podružnice „Slov. planinskega društva" dne 15. t. m. večer v prostorih umetniške besede v Pragi.
Usposobljenostni izpit delajo v Mariboru sledeči gospodje učitelji in gospice učiteljice: Cajnko Avgust iz Sv. Martina pri Vur-bergu, Cvetko Fran iz Sv. Barbare v Halozah, Jamšek Fran iz Sv. Florijana ob Boču, Korbar Fran iz Zg. sv. Kunigunde, Kosi Jožef iz Sv. Jurija ob Ščav., Lah Avg. iz Sv. Antona v Slov. gor., Najžer Ivan iz Sv. Tomaža v Slov. gor., Pesek Anton iz Sv. Duha v Halozah, Potočnik Ant. iz Pod-srede, Robnik J. iz Sv. Križa pri Mariboru, Amal. Hojnik iz Sv. Lenarta v Slov. gor., Osenjak Marija iz Kalobja, Skrlec Marija iz Sv. Miklavža pri Ormožu in Wutt Ana iz Slivnice pri Mariboru.
Iz Vipave. Referentu za goške notranje in zunanje razmere toplo priporočamo, zlasti z ozirom na to, da so je zadnje dni znani možiček suhe in dolge postave strahovito trudil za »prospeh« Notranjcev, pišoč požrtvovalno, da, včasih je po dva dopisa v »Narod« poslal ob jednem, no mene se za svoje zdravje, od ranega jutra do poznega večera in še v noč pisaril, od jeze krčevito se lomil nad takimi »popovskimi škandali«, nestrpno čakal v pisarni, da mu kdo kako »resnično«, »zanesljivo« poročilo prinese pod njegovo „resnicoljubno«, neustrašeno, delavno, če hočete še jekleno pero, napiše na mah tri pole dolg dopis n. pr. o tolovajstvu
na Gočah itd., sicer jako težka naloga, to tudi dokazati, toda njemu je to malenkost, ne vem že, na kaki podlagi je on to dokazal, če se ne motim, je on tisti »dokaz« na jako znani podlagi, na podlagi »faulencarja« spisal, — torej še enkrat, le z ozirom na trud, ne pa mogoče na njegove študije, dasi jo svoje čase po več mestih profesorjem v nadlego hlačice trgal ter konečno preganjan iz jedne gimnazije v drugo tudi še osmo šolo absolviral, ne na ta trud, ampak na neumorno »pisateljevanje« v »Slov. Narod«, na njegov trud za narod, ljudstvo, kar posebno sedaj o času volitve kaj rad ljudem pridiguje, — priporočam na vse te vrline, da kandiduje prihodnjič za predsedniško mesto v novem društvu, ki naj se na moj predlog imenuje n. pr. (po analogiji: tolo-vajstvo na Gočah) društvo antitolovajev ali še lepše, antilopovcev. Sicer nekoliko nerodno ime, pa že gre, upam, da se ga tudi Vaši »antilopovci«, sicer nekoliko trde glave, sčasom priuče. Nisem Vaš prijatelj, vsejedno Vam hočem pri osnovanju dr. pravil pohiteti na pomoč s svojimi predlogi: Ime društva: slovensko, antiklerikalno, kmetsko-go-sposko društvo Antilopovcev na Gočah; udje smejo biti le pristni liberalci, vera se ne vpošteva; namen: zavarovanje antilopov-skih hrbtišč pred nasprotniki; pretep je le tedaj dovoljen, ako je zmaga na strani antilopovcev gotova; prispevki za antilopovsko zastavo naj se pobirajo po drugih vaseh tudi pri klerikalcih in po župniščih, kjer ni še društvo znano; vsak antilopovec izdihni, ko greš mimo župnišča, če si sam, pa zakriči: Živio antilopovci! Ako nasprotnik nasprotno zakriči, v lužo ž njim; v društvu morajo biti močne vrvi, da se udje za časa obleganja pogumno spuščajo za hišo po vrvi v varno zavetje; ako pride kak nasprotnik v društvo, če tudi po opravkih, natepati ga do nezavednosti, bodi udu v ponos. Upam, da bodete gotovo izvoljeni predsednikom, zato častitim !	Klerikalen »Lopovec«.
Shod volilcev. Jutri v nedeljo dne 11. novembra bode točno ob s/4 na 10. uro dopoludne v veliki dvorani tukajšnjega »Katoliškega Doma« shod volilcev krščanskoso-cialne in katoliškonarodne stranke. Dnevni red: Kandidat krščanskosocialne in katoliškonarodne stranke v peti skupini dr. Ivan Susteršič razvije volilcem svoj program. Krščansko-misleči volilci, udeležite se važnega shoda!
Darilo. C. kr. deželni šolski nadzornik g. dvorni svetnik JožefŠuman je povodom svojega umirovljenja v poslovilo od kranjskega ljudskošolskega učiteljstva podaril »Društvu v pomoč učiteljem, njih vdovam in sirotam na Kranjskem« 50 K in »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani« 50 K.
Nezaslišan čin slovenskega žu pana V Cmureku so pri občinskih volitvah dobili po jednako število glasov nemškona-cijonalna in nemška konservativna stranka, ki je Slovencem vedno pravična. Zmago nemških nacijonalcev, ki so v Cmureku imenovali jedno ulico po »Bismarcku«, je odločil Slovenec Karol Pivec, župan slovenske občine pri Mariji Snežni !	j
Iz Idrije, 9. novembra 1900. Pač srečni ljudje smo v dobi volitev, obeta se nam železnica, da se bodemo lahko vozili, ako bode kaj cvenka v žepu. Za naše otroke pa, kateri zdaj brez dela po mestu pohajajo, ker jih rudniška direkcija ne more v delo sprejeti, bode mestna občina s prihodnim letom napravila realko, tako da ne bode več pomanjkanja na inženirjih in rudniških uradnikih. Toda pustimo šalo, tukajšne razmere so preveč žalostne za ubozega rudarja. Marsikateri oče premišljuje noč in dan, kako bi spravil svojega sina, ki je morda že 16, 17 ali še več let star, h kruhu, ali od nobene strani ni pomoči. Zastonj so naše prošnje, nobeden nas ne sliši. Prav veseli smo bili, ko se jc govorilo, v Idriji se ustanovi gimnazija, ali to je bil le pesek nam ubogim v oči. V gimnazijo bi bil lahko vsak rudar svojega nadarjenega sina poslal, tudi če bi si moral od ust pristradati, saj bi sinu bila po dokončanih študijah pot na vse strani odprta. Realka pa za nas ni, ta bode samo za meščanske in uradniške otroke, katere bodo starši lahko z denarjem založili, da
bodo študije nadaljevali, našim otrokom pa kaže po realki pot k britkemu rudniškemu delu v jamo. Žalostno je res naše stanje. V Idriji imamo c. kr. gozdarsko šolo, ali nobeden naših otrok ne more biti v to šolo sprejet, ker nima potrebnih študij, akoravno morajo otroci osem let v ljudsko šolo hoditi in pridni štiri leta v petem razredu hlače trgati. Zdaj je pa še peti razred tako prenapolnjen, da se je vpeljal poldnevni poduk, tako da otroci pol dne več postopajo. Ali ne kaže to očitno potrebo meščanske šole, v kateri bi se naši otroci lahko vsega naučili do štirinajstega leta, kar potrebujejo vedeti, da postanejo pozneje dobri pazniki in gozdarji, ali pa da se izšolajo za učitelje, ali pa da si iščejo kruha pri trgovini. Za meščansko šolo ne bode naše mesto imelo nobenih stroškov, mi pa tudi ne, ker nam ne bode treba ne šolnine plačevati in ne za učne pripomočke skrbeti, za poljedelsko ministerstvo bodo pa to gotovo manjši stroški kakor pa za realko, katera nam nič koristiti ne more. Ker pa vse eno tukajšni rudnik ne more vseh otrok v delo sprejeti, naj pa mestna občina rajši na to dela, da se za dečke ustanovi c. kr. obrtna šola za različne obrti. Take šole so tudi v drugih deželah, zakaj bi v Idriji nc mogla biti, kjer je najbolj umestna. V nji bi se izurili umni rokodelski pomočniki, kateri bi si ložje kruh služili po širokem svetu, kakor pa mi rudarji. Za ta denar pa, kar bi imela realka stati, naj se napravijo štipendije za uboge pridne rudarske sinove, kateri ne morejo vsled uboštva študirati. Kdor ima res srce za nas trpine, naj nam in našim otrokom pomaga do dela in kruha. Več rudarjev.
Iz ljubljanskega ognjegasnega društva se nam poroča: V četrtek zvečer je bila sklicana seja odbora, a vršila se ni, ker Stricljevih pristašev ni bilo k seji. G. Leutgeb je pisal nemško opravičilo. Člani so mnenja, da seja radi tega ni bila sklepčna, da bi se ne bilo treba pomeniti radi občnega zbora. Kdor zna, pa zna! K zaslišanju so bili klicani tudi gg. P o t o k a r, Fr. K o -v a č, B a n o v e c in G o r š i č. Po mnenju g. Striclja bi menda člani še občnega zbora ne smeli zahtevati. No, poklicanim možem se vendar ni naložila nobena kazen, ker menda ni bilo dovolj poguma lotiti se pravičnih mož. Sedaj se nadalje poizveduje, kdo je bil tisti predrznež, ki se je upal poslužiti pravic, ki mu jih dajo društvena pravila, in zahtevati izredni občni zbor. Danes zvečer bi morala biti po Ljubljani bakljada, miro-zov in podoknica županu v proslavo društvene 301etnice — pa je ne bo, ker se od odločilnih krogov nočejo sanirati razmere. Govori se, da g. Stricelj in g. Barle, katera izključeni člani tožijo, odstopita in prav imata, da pred 15. novembrom zapustita svoje častno mesto.
Umrla je 8. t. m. v Ljubljani Helena Parapat, mati pokojnega Jan. Parapata, znanega slovenskega pisatelja in zgodovinarja.
Izpred sodišča Danes dopoludne je stal pred okrajnim sodiščem ljubljanskim gosp. Drofenik, sotrudnik tvrdke R. Mi-klavc. Obtožba ga dolži, da je trdil, da mu je gdč. Ivanka Klemene, ki je bila prodajalka v njegovi lilijalki, kradla, in da je dokazano, da mu je toliko pokradla, da pride pred porotnike. Obtoženi pravi, da je samo imel sum na gdč. Klemene in da je samo sum izražal, ne pa, kar mu obtožba podtika. Ako ima obtoženi prav, potem bi bilo čudno za policijo, ki je gdč. Klemene prijela ter je morala biti celo noč v zaporu, kjer je prebila toliko duševne muke, da se ji je pamet zmedla in jo še le zadnji čas ozdravela. Značilno je, da je gospod Drofenik bilanco, na podlagi katere obdolžuje gdč Klemene, sestavil dan po aretovanju proda-, alke in da so tudi druge osebe imele v fili-alki z denarjem in z blagom opraviti. Danes se je obravnava preložila, ker se bodo zaslišale še priče policijski svetnik Podgoršek, policijski kanclist Toplikar, stražnik Podreberšek, dalje sestra gospoda Drolenika in gospa M i k 1 a v č e v a, ki naj potrdi, da je bila gdč. Klemene odgovorna za promet. Ako je to res, tedaj naj bi so zadeva proti njej rešila po civilnopravnem potu, ne pa po poti, katero si
izbral gospod Drofenik. Kazenska preiskava proti gdč. Klemene seve ni nič sumljivega našla.
ljubljanske novice. Umrla je hišna posestnica Jerica Selan. — Petelina ukradla je gosp. Adolfu K 1 e i n u prodajalka zelenjave T. K. — Pes je ugriznil zidarja Fran Marinčiča iz Horjula v petek popoludne na Dunajski cesti. Pes je bil tvrdke Tonnies. Želeti je, da bi taki psi ne letali prosti okoli. — Na Bregu je pa ugriznil pes g. Vek. Trtnika.
Volitve volilnih mož se vrše v ptujskem okraju od 12. do 17. novembra, v celjskem glavarstvu pa od 19. do 29. novembra.
Volilni shod ima jutri deželni poslanec g. dekan Kompare na Miljskem hribu pri Božičih v Istri.
Za železnico Grobelno-Slatina do
deželne meje je dovolil celjski okrajni zastop 20.000 gld. ter je zato že dobil dovoljenje dež. odbora.
Cerkev M. B na Trsatu hočejo pre-zidati in razširiti. V la namen se je osnovalo posebno društvo. Dotična pravila je vlada že potrdila.
Nesreča na železnici. Na železniški progi pri železnični čuvalnici v Kozini na Primorskem se je zgodila huda nesreča. Poštni vlak, ki vozi iz Pulja v Divačo, je povozil 21etnega sinčka železniškega čuvaja F. Teršarja. Dečku je odtrgalo desno roko in ga tudi na glavi precej pobilo.
Samomora. V iMariboru se je ustrelil posestnik in pek iz Črne pri Pliberku I. Engelsberger, v Gradcu pa računski revident pri višjem deželnem sodišču Rudolf R o š k a r.
Sežiganje mrličev v Gradcu. Kre-matorij za sežiganje mrličev v Gradcu bode zgradila neka židovska tvrdka. Tako bodo židje še po smrti drli kristjane.
Trgovina z burskimi bojevniki za »Siidmarko". V Gradec je prišlo, kakor smo poročali, nekaj štajarskih burskih prostovoljcev, Ti možje so sedaj postali vir novih dohodkov za »Siidmarko«. Vsak kdor od njih zahteva podpis za kako razglednico, mora plačati 1 K za »Siidmarko«.
S svinčnikom zadušila se je v Guntramsdorlu 51etna Katarina Dworzak. Otrok se je igral s svinčnikom in čečkal po papirju. Utaknil je svinčnik tudi v usta, kar ga popade kašelj in svinčnik se je zaletel otroku v goltanec. V četrt ure je bil otrok mrtev.
Razpisane dijaške ustanove. Od
prvega semestra šolskega leta 1900/1901 nadalje se bodo podelile nastopne dijaške ustanove: Drugo mesto od ljudske šole dalje neomejene dijaške ustanove Jožefa Dul-lerja v letnem znesku 219 K 20 h. Pravico do te ustanove imajo mladeniči, ki izvirajo po premi sorodni vrsti od bratov in sester ustanovnikovih, in to od Matija Dul-lerja v Balti vasi, od Jakob Dullerja na Krtini pri Mali Loki, od Neže Duller omožene Snanc v Šmihelu pri Rudolfovem, od Marije Duller v Jurki vasi in od Ane Duller omožene Šusteršič v Toplicah. Predlagavec je zdaj najstarejši iz rodbine Janez Šusteršič v Semiču. — Od ljudske šole dalje na noben naučni oddelek omejena ustanova Gašperja Glavatitza letnih 70 K za dečke in mladeniče iz rodu ustanovnikovih bratov in sester. — Četrto mesto ustanove Jožefa G o r u p a za trgovske akademike slovenske narodnosti na trgovskih akademijah na Dunaju, v Gradcu, v Trstu in v Pragi, in to v prvi vrsti za sorodnike ustanovnikove in za otroke ustanovnikovih uslužbencev, potem za akademike slovenske narodnosti s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in z avstrijskega Primorja. Pravico predlaganja izvršuje ustanovnik sam. — Na srednje šole na Kranjskem omejena ustanova Matija Gre-gorizha letnih 296 K 56 h. Pravico do nje imajo ubogi mladeniči, ki študirajo na srednjih šolah na Kranjskem, iz ustanovni-kovega sorodstva in, kadar ni teh, ubogi dijaki iz sodnega okraja Kostanjevica na Dolenjskem. Med sorodniki imajo po kolenu sorodstva bližnji sorodniki prednost. Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordi-nariiatu v Ljubljani. — Prvo, peto, šesto, sedmo, deveto, deseto, enajsto in dvanajsto meBto na meščansko šolo na Krškem omejene dijaške ustanove Martina Hotsche-
varja v letnem znesku po 182 K. Pravico do teh ustanov imajo meščanski učenci na Krškem iz šolskega okraja krškega, katerih roditelji ne stanujejo na Krškem. Pravica podeljevanja pristoji zdaj gospej Josipini IIo-tschevar na Krškem. — Drugo mesto ustanove Frančiška Janeschitza letnih 248 K, ki ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje imajo dijaki iz mesta Črnomelj, ki se izkažejo z dobrimi izpričevali, in dijaki iz bližnje okolice črnomljanske, in potem tudi dijaki s Kranjskega sploh. — Ustanova Luka JerouBchka letnih 94 K 76 h, ki ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje imajo dijaki iz potomstva hčera Luka Jerouschka. — Prvo in drugo mesto ustanove Matija in Friderika Kaste-liza v letnih zneskih po 60 K za dijake iz sorodstva ustanovnikovega, zlasti s priimkom Kasteliz (Castelliz). Pravico predlaganja ima ta čas c. kr. višjega sodišča svetnik v pok. Janez Castelliz v Gradcu. — Prvo mesto dijaške ustanove Barbare Kazianer letnih 138 K 28 h. Nje užitek je omejen na nauke v Ljubljani. Pravico do nje imajo ubogi dijaki, ki so v glasbi dobro izurjeni ter voljni, sodelovati na koru župne cerkve pri sv. Jakobu.	(Dalje prih.
Novo hranilnico snujejo v Kamniku. Pravila so potrjena.
Mitnico v Pogancu pri Novem mestu je dobil v zakup H. Seemann, v Smoleni vasi pa Fr. Možina iz Novega mesta.
V	Boh. Bistrici je bilo letos 67 tujih gostov. — V Mekinah nad Kamnikom je bilo letos 399 tujcev.
Pasji kontumac je S. t. m. nehal v občinah Litija. Šmartin, Trebelno, Leskovec, Polica. Dedendol in Višnja gora, 10. m. pa pa v občinah Ilotič, Kresnice, Konj in Vače. V zatiškem sodnem okraju neha kontumac 6. dec.
V	blaznosti zaklal je v Celju nek brivski pomočnik svojega tovariša.
Proračun meBta Zagreba za bodoče leto znaša 1,708.601 K redne in izredne potrebščine; nepokriti primanjkljej znaša 207.593 K. Ta primanjkljej se pokrije s 14% občinske priklade.
Ubogo mesto je menda središče Slavonije Osek. Njegove finance so tako slabe, da mesto že dva meseca dolguje plačo učiteljem.
*
* *
Predpotopen nosorog. Iz Blata pri Pardubicah se poroča : Poleg opekarne so pet metrov globoko v ilovci odkrili celo okostje predpotopnega nosoroga, Jako redka izkopina!,'
Automobil pri Hilsnerjevi razpravi. Za Htlsnerjevo razpravo si je »Pra-ger Tagblatt« omislil automobil, ki vozi mej Pizekom in telefonsko postajo v Budjevicah. Automobil prevozi 50 kilometrov dolgo progo v 1 V* uri.
Ob kruh Več sto prodajalcev cigar je v Berolinu zgubilo službo vsled odloka, da se odslej tobakarne morajo zapirati ob 9. uri zvečer. Tobakarne, ki so se doslej zapirale ob 2. uri zjutraj, so imele dvojno osobje, ki je sedaj prišlo ob kruh.
Buri na otoku sv. Helene. Pariški »Journal« opisuje življenje ujetih Burov na otoku sv. Helene. Buri nimajo denarja; iz lesa delajo pipe in ladjice ter jih prodajajo. Hrana je slaba. Ker nimajo dosti drv, morajo jesti na pol surove jedi. Odkar jih je nekaj pobegnilo, pridejo le malo na zrak. Dalje trpe veliko žejo. Burov je do 2000, a vode dobivajo le za 1000 oseb. Buri prete straži, da raje v boju poginejo, nego od žeje. V kratkem pošljejo Angleži zopet večje število Burov na otok.
Burski paviljon na pariški izložbi. Holandec Hidde Nijland iz Dortrechta je kupil cel burski paviljon na pariški razstavi z vsemi izložbami, ki se nahajo v njem. Postavil bode ta paviljon v kakem holand skem mestu kot trajen in viden spomin na kulturni stan burskih bratov. Ako pa burski republiki obstaneti, tedaj bode Nijland Burom podaril paviljon.
Amerikanski bogataši so čudni ljudje, ker ne vedo, kako bi uporabili svoje milijone. Jeden Vanderbilt si je v pustinji zgradil krasen dvor in ga ogradil z visokim zidom. V obzidju ima jezera, šume in razna zabavišča. Gould si trati čas s kovačijo, Astor pa cepi drva.
Žalostna dogodba. V Parizu je živel Altonse Helonek v nesrečnem zakonu. Prepir v hiši je bil na dnevnem redu. Te dni je Helonek našel doma — ženo mrtvo. Zastrupila se je. Takoj je bil zdravnik pri rokah, ki je konstatiral, da se je žena zastrupila s fosforjem užigalic, ob jednem pa je tudi zabeležil, da se žena ni zastrupila z regie-užigalicami, katere so na Francoskem monopol. Nesrečni Helonek tako ni zgubil samo žene, ampak je moral radi kršenja monopola plačati tudi — 50 frankov globe. To je pač več kot smola !
Nove Čevlje za vojake poskušajo sedaj upeljati na Angleškem. Novi čevlji imajo ^ pod podplati napravo, ki olajšuje hojo. Človek, ki hodi v takih čevljih, čuti baje tako, kakor bi hodil po blazinah.
Nove vrste gorivo izdelujejo v Londonu — iz smeti, pocestnih odpadkov in iz Themsinega blata, in kar se pomeša še s cenenimi primernimi kemikalijami. Tako se ustvarja izvrstno ceneno gorivo, ki pusti le 25% pepela. Jedna »tona« takega goriva velja 10 K. Ob Themsi vstajajo tovarne, ki bodo izdelovale tako gorivo, ki je tem važnejša iznajdba, ker se nekateri boje, da v
bodočnosti utegne zmanjkati premoga.
« * «
Sejmi po Slovenskem od 12. do 17. novembra. Na Kranjskem: 12. v Moravčah, Dobručah, Št. Gothardu, Bučki, pri Fari, na Igu, v Lašičah, Srednji vasi v Boh., Razdrtem, Kranju, Ilir. Bistrici, Šmartnu pri Litiji in Bušeči vasi; 13. v Metliki. — Na slov. Štajerskem: 12. na Laškem, v Marenbergu, pri Sv. Mohorju, Ormožu in Lipnici; 14. v Gomilici; 15. v Poličanah, na Vranskem in v Radgoni. — Na Koroškem: 12. v Zgor. Beli, Šmartnu pri Beljaku in v Pliberku. — Na Primorskem: 12. v Palmi, Sežani, Čubedu in Dolini; 17. v Jelšanah.
Društva.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) sta od prodanih svoiih »Vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« gospoda Per-dana zopet izročila znesek 400 kron in pra vita, da pred koncem leta oddasta isto tako svoto. Opozarjamo slovensko občinstvo vseh pokrajin našega jezikovnega obsega, naj po teh »vžigalicah« podpirajo našo družbo. — A brez dobička mlada gospoda delati ne moreta, če družbi oddajata tolikih svot. Zato naj Vas ne moti to, da 100 zavojčkov stane 5 novčičev morda več, nego pri nekterih drugih vžigalicah. Saj je pa tudi kakovost sedanjih naših sploh naj-bolja imenovati.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu oktobru 1900 je 238 strank vložilo 49.335 K 35 h, 142 strank vzdignilo 39.585 K 27 h, torej več vložilo 9750 K 08 h, 10 strankam se je izplačalo posojil 14.400 K — h. Stanje vlog 1,488.981 K 24 h. Deoarni promet 198 816 K 37 h.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo so darovali ljubljanski gg. bogoslovci 84 K 64 h. — Nekdo 10 K. — Za verne duše 10 K. Neimenovan 10 K. — N. N. 4 K. Bog plačaj !
Pogorelcemna Boh. Beli so darovali naslednji p. n. gg.: Tom. Potočnik, župnik na Brez-
nici, zbirko.......K 34-—
Jan. Dobnikar, župnik naJančem . » 5'— Ernest princ Windischgriitz na
Bledu.........» 50 —
Profesor dr. bvetina v Ljubljani » 30-— (10 K za BI. Ropret, 20 K za Krivčeve.)
Alojzij Wester, kapelan v Selcih » 6.— Andrej Stritar, župnik v Mostah . » 10 —
Neimenovan .......» 1'40
Matej Preželj, župnik v Mavčičah » 8-— Franc Jereb, vpok. župnik na blej.
Otoku.........» 10 —
Ignacij Frtin, župnik v Zasipu,
zbirko.........»22'—
Neimenovan iz Stražišča ... » 10 — Anton More, župnik v Bukovšici » 5-—
Farani v Mošnjah......> 44"—
Janez Berlic, župnik v Mošnjah . » 10'— Frančiškanski samostan na Brezjah » 10-— Janez Karlin, župnik v Smledniku,
zbirko.........» 26-—
Farni urad na Koroški Beli . . » 60 51 Vsem p. n. gg., ki so se tako velikodušno odzvali moji prošnji, izrekam v ime ponesrečenih presrčno zahvalo. Priporočam se pa še nadalje č. gg. sobratom v blagovoljno podporo.
Boh. Bela, 7. nov. 1or>r>
, župnik.
Dunaj, 10. novembra. V skupini kmetskih občin Celje - Brežice kandiduje proti vitezu Berksu Jakob Pukl, izdajatelj lista „Der Siiden".
Dunaj, 10. novembra. Decembra meseca se vrši tu shod mest, ki imajo vsaj 10.000 prebivalcev, na katerem se bode razpravljalo o novih bremenih glede novega domovinskega zakona, o zahtevi, da vlada da odškodnino za dela v prenešenem delokrogu.
Ljutomer, 10. nov. Volilni shod dr. P J o j a dobro obiskan, program navdušeno sprejet. Dr. Gregorecu se je izrekla enoglasna zahvala.
Praga, 10. novembra. „Narodny listy" javljajo, da se bodo delegacije že sešle spomladi 1. 1901.
Lvov, 10. nov. Rektor lvovskega vseučilišča Bilczevvski je imenovan rim-sko-katoliškim nadškofom in metropo-litom v Lvovu.
Split, 10. nov. Radi za Dalmacijo neugodnega zaključka vprašanja bosen-skih železnic izšel je list ,,Jedinstvo" s črnim robom.
Zagreb, 10. novembra. Razna poročila trde, da je stališče državnega finančnega ministra Kallaya omajano vsled vprašanja bosenskih železnic. Govori se, da bo njegovim naslednikom imenovan hrvatski ban Khuen Heder-vary.
Inomost, 10. nov. Shod severno-tirolskih konservativnih zaupnih mož je sklenil zopet kandidovati dosedanje poslance dr. Kathreina, Hauneisa. Tolin-gerja in za peto skupino Forga. Namesto grof Hirna, ki je zastopal Inomost in je kandidaturo odklonil, postavljen bode drug mož.
Pizek, 10. nov. (0. B.) (Hilsner pred porotniki.) Danes so privedli pred sodišče znanega Josuo Erbmanna, katerega so dolgo časa zaman iskali. Prišel je sam pred sodno poslopje. Zaslišan je izjavil, da je bil o veliki noči minulega leta v Roudnici.
Fetrograd, 10. nov. 401etnico poroke sta praznovala včeraj črnogorski knez in kneginja.
Bruselj, 10. nov. Blizu Waterloo je trčil osobni vlak ob tovornega. Prvi vozovi osobnega ter stroj in več voz tovornega vlaka je razbitih. Kurjač in strojevodja tovornega vlaka sta ubita, 11 oseb, večinoma delavcev, nevarno ranjenih.
Haag, 10. nov. Bursko odposlanstvo se v torek poda v Francijo, kjer se snide s Kriigerjem.
Pretorija, 10. nov. Poroča se, da je bil general Dewet na nogi ranjen v boju pri Rendsburgdriftu.
Bothaville, 10. novembra. Reuterjev urad poroča : V nekem (!) tukaj se vršečem boju je bilo ubitih 23 Burov, 30 ranjenih, 100 ujetih. Angleži so ugrabili sedem topov. Izgube na angleški strani so naslednje: Padli so 3 častniki in 4 možje.
Novi-York, 10. nov. „Herold" poroča, da se Bryan od sedaj nadalje posveti samo žurnalistiki. Mac Kinleyu je v posebnem pismu čestital na zmagi.
London, 10. nov. V prekopu Bri-stol se je ob parnik ,,City of Viena" zadel neki drug parnik. ,.Viena" se je takoj potopila. Od 20 oseb se je rešil samo kurjač.
Vojska na Kitaj skem.
Berolin, 10. nov. Wolffov urad poroča: Grof Waldersee javlja, da je zopet otvorjen promet San-Hai-Kwan. Do srede decembra se otvori del da Tonku. Normannov oddelek se je 6. t. m. vrnil v Pekin. Garionijev oddelek je razorožil in razgnal pri Kuansienu štiri regularne bataljone.
Pariz, 10. nov. Iz ravnokar izšle rumene knjige je razvidno, da je princ Čing predlagal 1. julija evropskim velesilam, naj organizujejo protirevolucijo proti kitajski vladi. Ža predlog sta bili Rusija in Francija, ostale proti.
London, 10. nov. .(0. B.) „Daily News" poroča iz Niu-Čwanga, da on-
otne kraje vznemirjajo kitajski roparji, aterih Rusi ne morejo zatreti.
London, 10. novembra. „Daily 3xpress" poroča iz Shanghaja: Li-Hung-!a,ng dvomi, da bi bilo mogoče pre-»snovati zamotane razmere. Ker velesile nočejo omiliti svojih zahtev, dela dvor priprave na beg. Spremljalo ga bo 14.000 dobro organizovanih mož.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—2.
(Dalje.)
Tedanje vojaštvo je bilo večji del sestavljeno iz pustolovcev, katere je ta ali oni poveljnik nabral na povelje tega ali onega kneza, časi tudi na svoj račun, da se je potem z njimi vred prodal. Vlekla jih ni plača, ampak bolj nada, da bodo smeli po svoji volji ropati in poljubno pleniti. Stalnega reda ni bilo, ker bi sc težko zlagal z neodvisnostjo posameznih poveljnikov. Ti se niso brigali za red, a če bi tudi hoteli, vender bi bilo nemogoče vzdržati ga za stalno. Vojaki te baže bi se namreč uprli poveljniku, ki bi prepovedal pleniti, gotovo pa bi mu zbežali izpod njegove zastave.
Tudi knezi, ki so najemali take čete, so gledali bolj na množico, da bi si zagotovili svoja podjetja, nego na to, ali zadošča njih pičlo imetje, vzdrževati toliko ljudij.
Mezda se je navadno prepozno in z odbitki plačevala. Primankljaj so si vojaki sami pokrili s tem, da so plenili dežele.
Menj kot ime Wallenstein je znan njegov rek: da je lažje vzdrževati stotisoč nego dvanajst tisoč vojakov. Čete, o katerih govorimo, so že pod Wallensteinom pustošile Nemčijo v oni že sami na sebi in radi posledic slavnoznani tridesetletni vojski, katera je tedaj že trajala jednajst let. Mej njimi je bil tudi njegov telesni polk pod poveljstvom njegovega namestnika. Ostali poveljniki so bili večji del tudi njegovi učenci in mogoče jih je bilo mej njimi več, ki so štiri leta pozneje pospešili njegov žalostni konec.
Bilo je osemindvajset tisoč pešcev in sedem tisoč konjikov. Ko pridejo iz Valtel-line, morajo iti do Mantove zmirom ob Addi do tja, kjer se izliva v Pad, ob katerem so potem morali še precej daleč iti. Bilo je osem dnij hoda po milanski vojvodini.
Velik del prebivalcev zbeži v gore, vzame s sabo vse dragocenosti in skrije svoje črede. Drugi ostanejo doma, da bi branili bolnike, čuvali hiše ognja ali pazili na skrite in zakopane zaklade; drugi pa ostanejo doma, ker nimajo ničesar izgubiti ali celo lahko kaj pridobe. Prednje čete se precej razkrope po okolici in začno takoj pleniti. Kar se da odnesti, izgine, ostalo pa pokončajo in ugonobijo, razrušijo poslopja, hiše, hleve, tra-pijo ljudi in onečaščujejo deklice in žene. Vse zvijače in iznajdbe v varstvo imetja so nepotrebne, časi celo pogubonosne.
Vojaki so vedeli za najbolj skrite zvijače, prebrskali so vse hišne kote, podirali stene in trgali pokrove. Na vrtovih so hitro opazili, kje je prst na novo odkopana. Celo po gorah plenijo črede. S pomočjo hudobnih vodnikov poiščejo po jamah bogatine, ki so se tu sem zarili. Vlečejo jih na ajih domove in jih z mučenjem in trpinčenjem prisilijo, da pokažejo svoje zaklade.
Naposled odrinejo. Bobnanje in troben-tanje zamira v daljavi, nekoliko mirnih ur preteče v grozi in strahu, potem pa se za-čuje zopet novo bobnanje in trobentanje, ki naznanja novo četo.
Ker ti ne najdejo več plena, toliko bolj divje pokončavajo ostanke, zažigajo izpraznjene posode in vrata izb, kjer ni več najti ničesar, in tudi hiše. Ljudstvo grozno mučijo. To traja dvajset dnij, kajti na toliko čet je razdeljena vojska.
Najpreje se vržejo na Colico ti vragi, potem na Bellano, razkrope se po Valsassini, od koder privr6 v Lecco.
Devetindvajseto poglavje.
Mej temi od nesreče preganjanimi srečamo tudi svoje znance.
Kdor ni videl dona Abbondio onega dne, ko se je raznesla novica, da se bliža sovražnik zapuščajoč za sabo grozo in trepet, ta ne ve, kaj je strah in bojazen. Sedaj pri-
dejo; trideset, štirideset, petdeset tisoč jih je; sami vragi, krivoverci, antikristi. Oplenili so Cortenuovo, zažgali Primaluno, opustošili Introbbio, Pasturo, Barsio, so že v Balabbio, jutri so tu.
Te novice so šle od ust do ust. Vse teka sem ter tja, posvetuje se, vsakdo omahuje, ali bi bežal ali ostal. Ženske se zbirajo in si z rokami rujejo lase.
Don Abbondio je pred vsemi drugimi sklenil, da zbeži, a povsod vidi nepremagljive zapreke in grozne nevarnosti. „Kaj naj storim?" kriči don Abbondio.
V gore je težavno hoditi in še varno ni tam. Slišalo se je, da suličarji plezajo po gorah kot mačke, ako zavohajo kje plen. Jezero je razburkano. Veter piše, večji del ribičev se je prepeljal s svojimi čolni na drugo stran, da bi jim ne bilo treba prevažati vojakov in prateža. Oni, ki so ostali, morali so prepeljati nezmerno množico ljudij v viharju in burji, da bi se lahko vsak tre-notek zvrnili.
Da bi se ognil prodirajoči vojski, ni mogel nihče dobiti niti voza niti konja. Peš bi don Abbondio ne prišel tako daleč, da bi ga ne mogli vojaki prehiteti. Bergameška meja ni bila tako daleč, da bi ne mogel v par urah priti v varno zavetje. A izvedelo se je, da je iz Bergama v naglici odrinil oddelek konjiče, da bi se skital po meji in varoval pešcem hrbet. Konjiki, takozvani ,cappelletti' bili so pravi vragi in se bili še huji nego suličarji.
Ubogi mož je ves zmešan letal po hiši gori in doli za Perpetuo, da bi se z njo posvetoval. A Perpetua je v naglici zbirala hišno orodje, da bi je skrila v podstrešje. Tekala je sem ter tja kot brez glave, dela je imela polne roke; don Abbondiu le odgovori: „Sedaj vse te stvari denem v kraj; potem pa se pomeniva!"
Don Abbondio jo hoče zadržavati in se z njo posvetovati. Toda ona je bila tako preobložena z delom, tresla se je od strahu in jezila radi sitnosti don Abbondia, da ni bilo mogoče z njo govoriti. „Saj si tudi drugi znajo pomagati; zakaj bi si ne znala midva? Ne zavirajte me vedno! Ali menite, da se drugi ne boje za svojo kožo? Ali mislite, da vojaki baš na vas mislijo? Raji mi pomagajte, nego da mi vedno cepetate pod nogami jokajoč se in stokajoč!"
Tako se Perpetua znebi kurata, sklenila je že, kadar bode dokončala to sitno delo, kurata prijeti kot dečka za roko in ga peljati v gore.
Don Abbondio osamljen stopi k oknu, poluka na cesto in vleče na ušesa. Ko vidi ljudi mimo prihajati, kriči na pol jokavo, na pol očitljivo: „Poiščite vender svojemu kuratu konja, mulo, osla! Nihče se ne zmeni zame! Tako ljudstvo! Počakajte me, da gremo skupaj! Počakajte, da vas bode petnajst, dvajset in peljite s sabo mene zapuščenega kurata! Ali me hočete prepustiti onim psom? Ali ne veste, da so sami lute-ranci, kateri imajo za dobro delo, če ubijejo duhovnika? Ali hočete, da tukaj umrem kot mučenec? O to ljudstvo! to ljudstvo!"
(Dalje prih.)
Čisto medicin, ribje olje.
Deželna lekarna
pri Pomagaj
Cubar, Primorsko, septembra 1900, Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medlclnskog ribjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 8 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpoillja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Resljeva cesta St. 1., poleg mesarskega mosta.
Umrli so:
9. novembra. Helena Parapat, zasebnica, 84 let, Ulice na Grad 8, ostarelost.
V bolnišnici:
5. novembra. Uršula Lukam, dninarica, 46 let, jetika.
aa I DOverallra- Cecilija Aleš. črevljurjeva žena, 32 let, Meningitis. — Štefan Terdina, dninar, 22 let, tiangraena pulm. post pr.eumoniam.
Cena žitu na dunajski borz)
dnč 9. oktobra 1900.
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad . K 7-89 do	K	7-90
Rž za pomlad . . »	7-64 »	»	7*65
Turšicazamaj junij/01 »	5 33 »	»	5 34
Oves za pomlad ...	5 88 »	»	589
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736-0mm.
Oas opa-zeranja
Stanje barometra * mm.
Tempe-	;
ratura	i
,,0	! Votrorl
Olzijn	■
Nebo
u:
9, Cjgg | 738-2 | Hi-4 j si. zali " 7362
"i oElač
10 ' ■ ziutl . |2. popol. | 734 2
9 7 | si. jzah." 10 4 | brezvetr.
oblač. I 00
Srednja včerajšnja temperatura 10 6 normale: 5 1".
1002 1-1
FranAiSka DcnUl in 1011-anbota Ziibukovoc ntznanjati vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njuna ljuba sestra oziroma teta in svakinja gospodična
Jerica Selan
posestnica
danes ob polu 7. uri zjutraj po dolgi bolezni in večkrat sprejetih svetih zakrameAtih za umirajoče umrla.
Pogreb pokojnice bode v nedeljo 11. t. m. ob polu 4. uri popoludne iz žalosti lijake hiše Poljanski nasip št. 10. pri svetem Krištofu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi svetega Petra.
Raj ca s« priporoča v blag spomin in pobožno molitev.
Venci se hvaležno odklanjajo.
V L j u b 1 j a ni, dne 10. novembra 1900.
Zahvala.
K01 1-1
Za izkazano sočutje o priliki smrti svojega soproga, oziroma očeta i. t. d., gospoda
Gregorij a Pikuša
se v svojem in v imenu vseh sorodnikov naj-iskrecejše zahvaljujem vsem onim, ki so se v tako mnogobrojnem številu udeležili pogreba predragega ranjkega, zlasti pa še posebno pekovskim mojstrom za darovani prekrasni venec.
V Kranju, dne 7. listopada 1900.
Marija Pikuš.
v-,
Podpisani obžalujem in prekličem vse besede, katere sem pisal na ravnateljstvo c. kr. drž. železnic v Beljaku o gospodu Josipu F u g i n a , postajena-čelniku v Dobrepoljak, ker nisem imel nobenega uz-roka se pritožiti zoper omejenega gospoda, iu so torej vsa, gospodu Fugini storjena očitanja popolnoma izmišljena. Prosim ga po tem potu za odpuščenje.
Dobrepolje, 8. novembra 1900.
Anton Spolar.
Gori stoječa izjava daje podpisanemu županstvu povod, občane svariti, da bi služabnike c. kr. avstr. drž. železnic s takimi neresničnimi pritožbami na predstoječe uradne oblasti na časti žalili, ker bi se taka dejanja v slučaji strogo z zaporom ali s plačo v denarjih kaznovala, ali pa kakor v tem slučaji prov-zročijo županu najmanje telo vrsto neprijetnosti.
1003 1-1
Županstvo Videm
8. novembra 1900.
F. Žnidersič.
VABILO.
na
izvanredni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice y Laškem,
registrovane zadruge z neomej. zavezo"
ki se bode vršil
v nedeljo 25. novembra 1900
ob 4. url popoldne v lastni dvorani v Laškem
s sledečim dnevnim redom:
L Prememba pravil 2. Slučajnosti.
1007 1-1 K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi bil ob določeni uri sklepčen, vrši se ob 5. uri isti dan, na istem prOstoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležencev.
VABILO
na
I. redni občni zbor
»Kmetijskega društva v Laškem,
registr. zadruge z omejeno zavezo",
kateri so bode vršil
v nedeljo, 25. novembra 1900,
ob 3. uri popoldne
v dvorani hranilnice in posojilnice v Iraškem
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev letnega računa za 1. 1899.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
1008 1-1
Načelstvo.
Opomba. V slučaju, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, vrši se ob 4. uri drugi občni zbor isti dan, v istih prostorih in z istim dnevnim redom, brez ozira na število navzočih udov.
Barve za umetnike, JJS22S;
v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve, dobiž se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 7 11-6
Vnajemsedaje
kovaenica,
jedna delavnica ključavničarska in jedna kleparska.
Več pove I. I. K a n t z , Rimska cesta
št. 16.
999 7—1
Giaščiiia v Itrežiculi
ima še večjo množino prav dobrega
vina.
iz Sromeljskih goric po ugodni ceni
SK^* na prodaj. -špg
Za pristnost vina se jamči. Odda so v večji in manjši množini.	970 3_3
1006 3—1
S 17/00 57
V konkurzu Ivana Kramarja, trgovca v Idriji, se proda ofertoim potom tistemu, ki največ ponudi, skupno (en bloc) vsa na 17.609 K 89 v. cenjena kreditarjeva zaloga trgovinskega blaga, katero je popisano v inventarskem zapisniku z dne 9. oktobra 1900 S. 17/00]3.3 pod točkami 1 do 1074, izvzemši točk 1023 in 1024 nod sledečimi pogoji:	' v
1.)	Konkurzna masa ne prevzame nikakoršije garancijo za popolnost in resničnost mventarnega zapisnika in za kakovost blaga.
2.)	Pod cenilno vrednostjo se ponudba ne sprejme.
3.)	Konkurzna masa si pridrži po sklepu upniškega odbora pravico ponudbe, katere se bodo podale, ali sprejeti ali pa tudi poljubno odkloniti.
4.)	Ponudniki morajo svoje ponudbe doposlati do 20. novembra 1900. do 6 ure zvečer konkurznemu upravniku g. dr. Franc Tominšku, odvetniku v Ljubljani, Breg 20 pismeno. Ob zajednem mora vsak ponudnik položiti vadij, to je 10% od inventurne vrednosti 17.609 K 89 v. tedaj v znesku 1761 K.
Kupcu je trgovinski lokal na razpolago do konca decembra 1900.
Inventarski zapisnik je moči pregledati pri konkurzntm komisarju.
Idrija, dne 7. novembra 1900.
Konkurzni komisar:
Sturm.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Potrn o«Mta^t.C
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko srcjo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 74
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjava, da sva prevzela

«9*

vinotržca g. Alojzija Zajc a
% v Šiški št. 152
ter bodeva toč;la le dobi-o znano pristno vino zgorej imenovanega, kakor tudi bcdeva Čast. gostom vedno lahko postregla z izvrstno dobro kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili
V nam prav obilega poseta zagotavljava najsolidnejšo in vedno točno postrežbo ter se najtopleje priporočava.
994 3-2	Jr&llS.
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * * tinkturo
lekarnarja Piccoli
v Lijubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
kot želodec krep kujoče in tek vzbujajoče. dalje kot pre-bavljenje iu telesno odprtje pospešujoče sreds:vo, posebno onim, ki trpe na navad lem telesnem za-nrtju.

Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in III.	več stekleničic. 591 50—19
XXI. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelno namene.
Ta denarna loterija — edina v Avstriji zakonito dopuščena — ima 13.122 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 418.640 kron.
Glavni dobitek znaša
o
v gotovem denarji.
Za [izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski urad.
Žrebanje nepreklicljivo dne 13 decembraJOGO.
Jedna srečka stane 4 krone. TfcJGS
Dobiti so srečke pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, po tabačnih trafikah, loterijah, pri davkarijah, poštnih in brzojavnih pa železničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrt loterije brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C- kr. vodstvo državne loterije.
119 10-4 Oddelek za državne loterije.


zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14,
se priporoča slav. občinstvu prečast. duhov ščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera	90 17
Prodaja tudi iz lustne opekarne
opeko vseh vrst.
Domača, umetnost!
Podobarski in pozlatarski atelje
Patpnti! Tynaiilhp! ANDREJ ROVSEK v Ljubljani
raiOlllli IZiilajUuD.	Kolodvorske ulice štev. 22
60 52-44 v hiši gospe V/essnen-jeve
Da gg. iznajdnikom dam priliko, se osebno dogovoriti zastran pridobitve patentov v katerikoli državi sveta, pridem v četrtek dne 15. novembra v Ljubljano ter ostanem ,,pri Slonu1'. Vabim na obilen obisk za čas od 9. do 12. ure dopoldne.
Inženir M. Gelbhaus,
oblastveno potrjen in zaprisežen oskrbnik za patente na Dunaji, I., Graben 29 a. 987 3- 3
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih atrog-o umetniško Izvršenih
Davnej potrjeno dijetet. kosmet. sred-tvo (uma-zanje) za KrepCanje in utrjevanje kit in mišic človeškega telesa
Kwizdov fiuid.
Znamka; Kača (tekočina za turiste).
Turisti. kolesarji in jezdeci uspešno rabijo ta fluid za krepčanje ln poživljanje po daljnih turah. Cena. Cela steklenica 2 K, pol s-n''.--*-'	steklenica I K 20 h.
Pristno je dobiti v vseh lekarnah. G. 632 20-6
Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju.
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov # in svetniških soh
od kamena, gipsa ali lesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega ma-terijala.
Priznano umetniško dovršena dela !
Špitalske ulice št. 7, I. nadstr.
Zobozdravnžški in zobotehnični atelje.
Ordinacija od 9 —6., ob nedeljah in praznikih od 9 —12. ure.
Zobozdravnik	751 13
med, 11k Sa BADO UMI
špecijalist za zlate plombe,
naznanja p. n. občinstvu, da si je nabavil električno pripravo za vlivanje
porcelanastih plomb, katere se delajo popolnoma jednake zobu tako, da jih
ni možno spoznati.
V njegovem ateljeju se izdelujejo: posamični zobje vsake vrste, zlate krone in spone, zobovja iz zlata, kavčuka, aluminija, celuloida in cina.
Opomba. Zlate in porcelanaste plombe, kakor tudi vse operacije v ustih izdeluje zobozdravnik dr. R. Frlan sam, ne pa znabiti kak tehnik.
Zn
Kroa krasna
Za
harmonika k I harmonika
SSroaa. krasna
z 10 dvojnimi tipkami iz Jekla, na vsakem gubnem vogalu okovi iz medenine, eklena klaviatura s skupno 25 glasovi.
&oln SO h. -jtJOi
z 10 trojnimi tipkami lz Jokla, orgle, na vsakem gubnem vogalu okovi iz medenine, Jeklena klaviatura s skupno 72 močnimi glasovi.
Prnktiena (fgj^n^B' solil £3t> n.	44 12—11
v zajamčeno najboljši izdelavi pošilja proti povzetju ali predplači. Dvostopne z 19 dvojnimi jeklenimi tipkami, 6 močni mi basi, sicer kakor zgoraj: od Kron 20, 30, 40 iu višje in tristopno, hromatično, najboljše, kar se izdeluje, svetovno znane, renomirane trgo'sko sodno protokoliraue, 30 let obstoječe tvrdke:
Ivan N. Trimmel, izdelovatelj harmonik, Dunaj VII/3, Kaiserstr. 74.
Obširni ilustrovani ceniki zastonj. Praktične šole za dve- in tristopno, kakor tudi hromatično harmoniko po K 3 in K 3*60 — Pri nakupu harmonike zaračunim za šolo le polovično ceno. Ugitf- Flavte, violine, odre, kitare, lajne, albumi z godbo, vrčki itd. vedno v zalogi na izbero.
Kranjske klobase
velike po 18 kr., čisto prešicevo meso. Sunke brez kosti po 90 kr. klg., suho nn so In slanina po 70 kr. pečenko, iz prešičevega mesa. kilogram 80 kr., frišna čera prešit-tva nasoljena .17 kr. kc,mad — pošilja po poštnem povzetju
<180 6-3 Janko Ev. Sire v Kranju.
m
m
Jan. Dogan-a


g mizarski pohištveni obrt g
I j j ul>l li i
536 2°
M na dunajski cesti št. 19 (v Medjatavi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
zalo f/o
m
m
m
M
M
vsakovrstnega likanega ;Hf
m
m m.
in politirancga
pohištva.
WMM
Naročila se točno izvršujejo.
Ccnllnik s podobami zastonj in franko
B
m
M
m m
mMi


Elegantne
obuke
za dame in otroke,
č e d i c
za dečke in deklice
priporoča po zelo nizki ceni 889 6
Karol Recknagel,
Mestni trg št. 24.
d
[li
©
¥
LH®
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najaovejše vrste revolverjev itd. vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na	730 20-13
J giF	»H-M	-Siga
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočijo. — Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna, naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. - Z velespoštovanjem
•%/ m «	„
[j puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
WT Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
Proda.
1.)	na Boričevem pri Novem mestu, obstoječa iz hiše, hlevov, poda, kozolca, dveh letos s Tomaževo žiindr > pognojenih travnikov, lepega, z najžlahtnejšim sadjem zasajenega vrta in njiv, v skupnem obsegu 22 oralov, eventualno tudi parcelirano ; od 56'oralov gozda prepustilo bi sk kupcu le 2—4 orale;
2.)	541 nad 100 let starih	M««*-**- iu 1624 ti ■raslih	iz. Boričevskih gozdov ;
3.)	dvoje	f*1^ z velikim sadnim vrtom v Novem mescu, v najbližji okolici novega justičnega poslopja, okrajnega glavarstva in poštnega urada, ter
4.)	dve večji	SL"wJL na takozvanem mestnem polju, od katerih bi biia jedna tudi za stavbo kake vile posebno pripravna, ker leži na h Imu, s krasnim razgledom proti jugu in proti Gorenjski, nad vilo g. nadinženerja Valke in kjer bo tudi reservoir za
novomeški vodovod zgrajen.
Važno za ^pelc un. bh fi « S Občeznano je. da primanjkuje v Novem mestu primernih stavbišč, in sta v zadnjih dveh letih prodala dva neposredna soseda dvoje maniših stavbišč za 4000, oziroma 5000 goldinarjev.	^ y
Dovoli se tudi plačilo na obroke	992 2-3 *
Natančneje izve se pri lastniku Viktor Rohrmann-u v Ljubljani	!
Slovenci!
Zahtevajte
Barvane
razglednice
domačega izSalRa: cftožnifi, >
Šmarna gora, fužine, ^[edvode, Kamnik, Marodna noja itd., dalje ja božično, novoletno in velikonočno
dobo, k°ic Jc 3al°3ila ivrd^a
Sj. 7url^, v Ljubljani, na Dunajski cc^tL
z* 1 1	"
m&P Vsprejema naročila na vsakovrstne rnz&lcdnice ter jc Uvršujc po najnižji ceni.
DR JANKO BREJC
zagovornik v kazenskih zadevah
v Ljubljani, na Dunajski cesti
Med jato va hiša,.
889 11
S.
*
BTir.1
I^fv. ' 'Ji 1
"PPlIK^
f mi


gfffiM
novo zgrajeno poslopje, komfortno urejen, priznano dobra kuhinja, pristna, naravna vina, v bližini juž. in drž. železnice.
Nizke cene. Hlev na razpolago.
v
Andrej Smoliner,
hotelir, 1004 3-1 bivši vratar v hotelu ,,pri Slonu1'.
„(£rand Prix".
Najvišja odLlilta! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano."^®
Pristno le z
na
pod-
978 10—2
*
Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov! Edini kontrahenti: Messtorff, B*lm A €0., Dunaj, I.
Na drobno na prodaj v vsaki boljšiprodajalni čevljev, gumi- i„ modnega blaga.
IVAM MIJjAltEC! I
izdelovat el j orgelj	I
v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 19
se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje W
novih cerkvenih orgelj
po najnovejših in preskusenih sestavih, z večletmm poroštvom Nadalje se priporoča tudi za vsa v to stroko spadajoča JI popravila (predelavanje, vglaševanje itd.), katera se izvršujejo točno m po najnižjih cenah.	956 5


gj i
m 1
IHHBHIlHlSi
I 1
Otvoritev nove restavracij e.
vali Zann«n?BIjŽC f i ^l™ dosedilnJim eestit™ gostom, ki so mi s svojim obiskom izkazo-naznanjam uljudno dflem'™ S°Stlln,čarJu v Kopitarjevih ulicah, in ostalemu sl. občinstvu,
v nedeljo dne 4. novembra
otvoril svojo novo, izborno urejeno
®iji
na svojem lastnem posestvu v bivši
Seunig-ovi graščini (Rosenbuchel)
Pod I^ožnilcom.
nejšim^epokTOr/enlm ^olenJsMm^^taJer^klm^ po.stre,' P- gostom z najizbor-vinom. Točil bodem sveže.naKSe Ko^.tfSSV^S?ien^t„r,Ja,,l"klm in 8?rUklln
po.reJ^^^S^i^^^^^S jeSr	« «»d.
odličnim^požlovanjem^110 " ^ P0^*"0 P1'°Slm "»^jnega obiska ter biljeSim
Franc i mm% restavrater.
I1HH
m P
/M ii
1

p
IS®
/13
i
li p
i
m pl 1

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeuje stare obleke ln vsa popra-vila. —> Izdeluje ročno in pošteno po nstjuižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča 502 52 23
Ana Hofbauer,
lj imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulioe 4.
S«
f«jrsorje-v	V »
Ker se nočem v prihodnje s poljedelstvom baviti v toliki meri kakor do sedaj
prodam
lepo veleposestvo
blizo Ljubljane, tik železnice, obsezajoče : 140 oralov arondiranih, obdelanih in dobro zagnojenih njiv in travnikov in zaraščenih gozdov,
?asno gospodarsko hišo
z velikim sadnim vrtom, velike za 50 glav živine zadostujoče hleve, nove svinjake in vsa druga gospodarska poslopja, nadalje konje, 36 glav lepe goveje živine, 20 prašičev najboljše pasme, pohištvo, vozove in drugo gospodarsko in poljedelsko orodje, vse v najboljšem stanu.
Posestvo je zelo pripravno za veliko mlekarijo ali katerokoli industrijelno podjetje. — Plačilni pogoji so zelo ugodni. Plačati je nekaj na račun, za drugo se čaka. — Posredovalci so izključeni.
Oziralo se bode samo na resne ponudbe. Natančni pogoji izvedo se pri meni.
Z odličnim spoštovanjem
v
Fran Štrukelj,
posestnik v Ljubljani, Kolodvorske ulice.
990 3—2
^Jsr „Pri Ivanki". Ig;
Ljubljana, Stari trg št. 28, Ljubljana.
Usojam si opozoriti slavno občinstvo, da sem odprla
dne 8. novembra 1900
1005 3-1
prodajalno -*8 vsake vrste manufakturnega in modnega blaga, kakor sukna in cajga za moške obltke, lepega volnenega blaga, kambrika, barhenta za ženska oblačila. - Nadalje bodem imela v zalogi belo rjavo in pisano kontenino in velike zimske rute. Pletene, volnene, barhentaste, cajgaste in svilnate rute so'
vedno v veliki množini na izbiro.
^n.Ja^l ^TrT':! V zal°?' "ra?vtslno perl,no in te'° b,a9°- kakor »"»J". ovratnike, nogovice, rokovice, serpe. Nadalje bodem imela lovske srajce, pletene jopice, zimske otročje havbice itd
nizkih cenah"1 iZgotovljenih ženskil1 oblek- Naročila ženskih oblek izvršujem najhitreje, točuo in natančno po
Pridite v mojo prodajalno in prepriča'! se bodete, da je pri mani res jako nizka _cena in dobro blago, kakor tudi jako hitra in prijazna postrežba. -«(
Zaloga Kari Giani-jcvih vezil in tkanin
FELLINGER in HASSINGER
c. in kr. dvorni založniki. m 26-14
Cerkvena oblačilu, društvene zastave itd.
MB-amnj, L, Seilergasse 10, „Gottweigerhof
Krasni cenik z nad 300 podobami brezplačno.




Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih
in galanterijskih del
J

■A*®

St. Vid nad Ljii!»ljano
izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po:
iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld.,
iz tompaka 40, 50 gld.,; obhajilne svetilnice iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5,8,10 gl., pušice z zvončki za pobiranje

miloščine, iz k o s i t a r j a po gld. 1-50, iz medenine po 5 gld.;
štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za
vzidanje.
688 (10-10)
Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov.
Razno železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. S kritevjo 99V9V999 zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela.
•m
tfe

a-«.-
•m
m

Vt>> T1
fc. .i V/.
1;.. % ^ i* M ffim ffiM, E • ^
T**

.. uu>*
Josip Kastelic,
krojaški mojster, v Ljub]j»;ii, Vodnikov trg št. 4,
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
ollle li 9
posebno
falarjev, površnikov itd.
Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemlsete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
obleke za gospode in dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri.	86 41
Zunanja naročila točna — Cene primarno nizke.
v Ljubljani
priporoča z; :t dobo lova ter
p m
ia

* \\ in vse druge lovske potrebščinev
katerih ima veliko zalogo.
753 11

D unajska lilialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n» vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 136 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benesavi Iglavl. Moravski Ostravi.
u n a, j s k a borz a.
Dne 9. novembra.
Skupni državni dolg v notah ... . .
Skupni državni dolg y »rebru......
Avstrijska zlata renta 4°/„.......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4°/0........
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista ..........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. veli.
97-50 97 35 11465 9855 114-85 90-36 1692— 662-60 24065 117-65
20 mark..........................23-52
20 frankov (napoleondor).......19 19'/2
Italijanski bankovci.........90-60
C. kr. cekini........................1138
Dno 9. novembra.
3-2°/0 državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . 5°/„ državne srečke i. 1860, 100 gld. . . Državne srečke i. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
170 — 162-—
203-— 94 30
253-
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-— Zastavna pisma av. osr.zeni.-kred. banke 4°/0 . 93-75
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	410 —
>	• > južne železnice 3°/0 .	324 —
>	» južne železnice 5°/0 .	119-75
>	» dolenjskih železnic4"/0 . 99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............397 —
4°/0 srečke dunav. pa,robr. družbe, 100 gld. .	350-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid. . 42-75 Ogerskega » „ » 5 » 20-75
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12 50
Rudolfove srečke, 10 gld......59--
Salmove srečka, 40 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
VValdst.einove sreiike, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije angio avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. ?. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . • SploSna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
175— 198—
50 — 273— 6230— 806 -113— 157.— 425 50 474,-251 25
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih drža-cnih papirjev, srefik. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Prcosese za vsako žrebanje. Knlanlna izvršitev naročil na borzi
Menjarnična delniška družba
^iVJL MU m® t., Wollzei!e 10 in 13, Dunaj,
SSjT Pojasnila v- vseh gospodarskih in flnsnfinih »tvaruk,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viaocoga obrestovanja pri popolni varnosti gg^g- no toženih tf larnlc.
WT Najboljša in
Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1900 čez 5 milijonov kron.
Denarni promet v devetih mesecih čez 17 milijonov kron.
Štev. 1, sedaj: Kongresni trg štev. 2, L nadstropje
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacili vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto
stanje hranilnih vlog 80. septembra 1900:	Promet v mesecih od 1. jan. do 80. sept. 1900:
5,853.620 K 97 h.	17,740.643 K 16 h.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnicne položnice na razpolago. V L j n b 1 j a n i, dne 1. oktobra 1900.
Dr. Ivan Susteršič, predsednik.
Odborniki
Dr. Andrej Karlin,
stolni kanonik v Ljubljani.
Karol Kauschegg,
veleposestnik v Ljubljani.
Matija Kolar,
župnik pri D. M. v Polji.
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Dr. Viljem Sclnveitzer,
odvetniški koncipijent v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
Dr. Aleš Ušeničnik,
2)rofesor bogoslovja v Ljubljani.
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Josip Jarc,
veleposestnikov Medvodah.
Ivan Kregar,
načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Frančišek Les kovic,
zasebnik in blagajnik „Ljudske posojilnice".