AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 17, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Ranjenega ameriškega vojaka neso na ladjo. Prizor viške čete po hudem boju z Japonci. iz bojev na otoku Attu v Aleutih, katerega so zasedle ame- jen.Eisenhower odlikovan .Sleški kralj Jurij se na-v Severni Afriki že od so-f Obiskal je razna bojišča ^°Vorii z vojaki in mornar-"^iskal je tudi glavni stan P&ega generala Eisen->eria, ki je vrhovni poveljih zavezniških čet v Se-' Afriki ter ga je odlikoval Jvišjim redom, ki ga more jSgleški kralj. ____. |6si;, da se nahaja angleški j v Afriki, so držali tajno „Cei"aj. Iz Anglije je dospel ^o z letalom, katerega je 'Hi vodil njegov osebni pilot, kape-tan Fielden. Ko se je kralj odpeljal v soboto iz palače Windsor v svojem avtu in se podal na letališče, ni razen zaupnikov nihče vedel, da je na potu v Afriko. Kralj je obiskal razne naprave in taborišča. Obiskal je tudi ameriško pokopališče v Oranu, kjer spijo večno spa.nje ameriški fantje, padli v Afriki. Odkar je kralj obiskal Kanado in Zedinjene države, je bila to prva njegova pot čez morje. v,- % bomo dobili kmalu ffporcijekave ^hington. — Urad za kon-^n študira, da bi dal naro-'•io mero kave po 1. juliju. >P°'Jo k k ^k____ ^ Me«ka delavska stranke (nara Irnmiinistov ■rat še ni znano, za koliko „ sedanja mera. Vse bo i od tega, kako velika za- ^ ;ave bo v skladiščih, .^ne številke kažejo, da je v skladiščih 400,000,000 zelene kave, kar je naj-lanskega junija. Normal- ni K '°&a je nekako 450,000,000 V istem času pa vedno jo nove zaloge kave v de- ^ tudi zatrjuje, da ameri-ai"0d ne popije toliko kave, ?6 Je računalo, da jo bo, ko .j1'0 vpeljano racioniranje °Slnimi meseci. mara komunistov Delavska stranka, ^rUga najmočnejša stran-Parlamentu, je zavrnila , o komunistične stranke l^°jitev v eno. Laboriti so z večino odglasovali proti Za vsak ameriški bombnik so jih Nemci izgubili 6 Washington.—Vojni oddelek je izdal uradno poročilo, da so Nemci izgubili šest bojnih letal za vsak ameriški bombnik, ki je bil izgubljen pri napadanju po Nemčiji. Ameriška zračna sila je izvedla iz Anglije 18 večjih napadov po Nemčiji. Pri tem je izgubila 106 letal, toda Ameri-kanci so v tem času uničili na-fiijeijo„571 Le4.,a. lfi najbrže tudi nadaljnih 187 in jih poškodovali 231. Romunija je baje zaprosila za premirje Ankara, Turčija.—Napol diplomatski viri zatrjujejo, da je Romunija vprašala pri zaveznikih za separaten mir. Nek nevtralen dipl o m a t je baje vprašal tozadevno pri zavezniških zastopnikih v Turčiji. V tem tipanju za mir je Romunija obljubila, da zapusti zvezo z Nemčijo, ako ji za to zavezniki obljubijo, da bo obdržala del Besarafclje in liukovi-ne, katere si lasti Rusija. Zavezniki teh vesti ne potrjujejo. t % jarmu : JJ* Barbara, Cal. ^aplin, filmski komedi- "je dobil poročno dovolje * 18-letno Miss O'Neill. Jle Je star 54 let in to je že v,četrta žena. Chaplin Konar. '^lie Chaplin spet v -Char- k Obisk iz Jolieta L.^e in Dorothy Dolinshek Jm. — ~------„---- )(|leta, 111., sta prišli v deveta^ obisk k svoji teti Mrs. |St Princic, 6913 Hecker i,' j.Tukaj ostaneta dva ted-elimo jima mnogo zabavi metropoli. BOJNAFRONTA SREDOZEMLJE —- Zavezniki uradno zatrjujejo, da so zaprli mejo med Sirijo in Turčijo. S tem hočejo zakriti premikanje zavezniških čet v Siriji, Palestini in tam drugod. Turški premier Saracoglu je izjavil, da vlada sedaj najboljši sporazum z Ameriko, Rusijo in Anglijo. RUSIJA — V sektorju Orel se vrši že tri dni bitka z naciji. Nemci so tukaj poskušali začeti z ofenzivo, toda jim ni uspelo. Na tisoče Nemcev je padlo, poroča Moskva. KITAJSKA — Kitajska armada poroča o uspehih na treh frontah. Kitajska vlada je že četrtič obdolžila Japonsko, da strelja plinske krogle v njih linije. -o- Nov grob Po dolgi in mučni bolezni je umrla na svojem domu, 1380 E. 47. St. Marija Peternac, stara 68 let. Bila je vdova, mož James ji je umrl pred desetimi leti. Tukaj zapušča sina Stevena v Rankin, Pa. in Jamesa, pri katerem je živela in več sorodnikov. Rojena je bila v Sisku, kjer zapušča mater, enega sina in več sorodnikov. Tukaj je bivala 31 let. Bila je članica društva Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla na 40. St. in na Kalvarijo. Vabilo na sejo Na prihodnji seji društva Naš dom št. 50 SDiZ v soboto 19. junija bo navzočih tudi nekaj gl. odbornikov, zato naj se članstvo udeleži seje v velikem številu. Začetek seje je ob pol osmih zvečer. Včeraj je bilo potrjenih več naših slovenskih fantov in mož k vojakom. Doma ostanejo še 14 dni, nato pa odrinejo služit Strica Sama. Med temi je tudi Proti zajčji nadlegi Gospodinj e in gospodarji v predmestjih se pritožujejo, da jim napravijo zajci mnogo škode na zelenjadnih vrtovih. Mnogo nasvetov je na dnevnem redu tozadevno. Še najboljši se nam zdi oni, ki ga je dal župan Sims iz Euclida, ki svetuje to-le. Napeljite navadno vrvico okrog svojega zelenjadnega vrta in sicer tako, da bo vrvica kake štiri palce od zemlje. Mr. Sims trdi, da ne bo noben zajec preskočil te "ograje." No, bomo poskusili, saj je vrv poceni. -o—- Za pomoč domovini! $3,750.03 — to vsoto ima na banki gl. blagajnik Anton Grdi-na. Da je barometer tako visoko poskočil v par $10,000 V pondeljek večer so začeli zavezniški bombniki z razdejanjem Sicilije in od tedaj niso še prenehali z napadi. ' Gl. stan zaveznikov v Afriki, 16. jun,—Orjaške zračne trdnjave zaveznikov so z vso silo udarile na pet najbolj važnih letališč in na druge vojaške naprave po Siciliji v pondeljek večer in od tedaj nadaljujejo z napadi tako redno kot ura. Na stotine ton bomb pada in uničuje naprave po Siciliji. Zvečer in ponoči v pondeljek --- ---• so leteli nad Sicilijo angleški bombniki Wellington izdelka, včeraj čez dan so pa prijele za "delo" orajške ameriške zračne trdnjave. Amerikanci so si vzeli za tarčo predvsem letališča Bocca Di Falco in Castelvetra-no. Drugi bombniki so pa obiskali letališča Sciacca, Borizzo in Marsala. Zavezniški bombniki so počivali v soboto in nedeljo, a v pondeljek so začeli mehčati Sicilijo vzdolž in počez. Petnajst osiških letal, ki so hotela pre-striči bombnike, so Amerikanci uničili. Zavezniki so izgubili v pondeljek in torek sedem bombnikov pri napadu. Zavezniški vojaški opazoval- ca, ooo— 54,000— $::,ooo— $2,000— $1,000— d|neh, je bila vzrok vroča sapa't'ci vidijo v tem strahovitem na Max F. Traven, pomožni .tajnik pri SDZ, ki bo s tem izgubila jako dobro in zmožno delovno moč. Njegovo mesto je prevzela Mrs. Marie Marn-Kos, ki je bila izvoljena na zadnji konvenciji kot namestnica pomožnemu tajniku. Drugi slovenski fantje iz 23. varde so: Frank Stuper, Stanley Buchar, Joseph Vidmar, Edward Tomažin, Frank Petek, Joseph Papeš, Ludwig Novak, Joseph Perpar, Martin Rogell, Stanley Kalan, Joseph Kodrič, Edward Dobre, John Papeš. K mornarici bodo šli: Frank Hočevar, Joseph Stepic, Anthony Hren, John Ujcich, Rudolph Božeglav in Edward Podržaj. Vsem želimo srečo in po kon- čani zmagi pa zdrav povratek domov. Le dobro se držite, fantje ! rs na m Iz Kentucky pošilja pozdrave Pvt. Bernard Lozar, sin Mr. in Mrs. Krist Lozar, 3825 E. 93. St. Njegov naslov je: Pvt. Bernard J. Lozar, Det. Med. Dept. Nichols General Hospital, U. S. Army, Louisville, Ky. h h h / Mr. in Mrs. Semich iz Beech Grove, Indiana, naznanjata, da je odšel njih drugi siri zdaj k vojakom. Doma je pustil soprogo in 5 mesecev starega sinčka. Njegov naslov je: Pvt. Joseph Semich, 35063627, 774th Field. Artillery Bn. Camp Beale.. Calif. Njegov brat Peter se pa nahaja nekje v Avstraliji. Bog jima daj srečen povratek. (a pa S® Korporal Henry Zo^ je prišel na dopust iz Mississippi. Do sobote ostane pri svojih sestrah na 143. St. m ta fta Sgt. J. M. Orehovec in soproga Mary, ki je hči Mrs. J. Str-nad iz 1415 E. 51. St., sta v Clevelandu za 15 dni. Obiskala bosta tudi njegove starše, Mr. in Mrs. Joseph Orehovec, 8406 Rosewood Ave. Njegov naslov v armadi je: Sgt. J. M. Orehovec, 938 B. T. S. Carlsbad, A. A. F., New Mexico. mm«« Korporal Edward Glicker, sin Mr. in Mrs. Martin Zdolsek iz 1153 E. 168. St. je prišel na dopust za 10 dni iz taborišča Clair-borne, La. tam iz z a p a d a Rev. Albin Gnido-\fec, župnik na slovenski fari v Rock Springs, Wyo., je .ppslal ček $510.90. so zbrali tamkajšnji slovenski župljani za pomožno akcijo slovenskih župnij. Taka vsota pa že nekaj 2aleže! Imena vseh darovalcev bodo priobčena v nekaj dneh na notranji strani našega lista. Zaenkrat — najlepša hvala in pa — še kaj pošljite, seveda. V našem uradu so zopet darovali: Iz Washingtona, D. C. je poslala $10 naša zvesta naročnica Miss Ana Jerele, ki piše, da želi barometru, da bi kmalu poskočil na $10,0i00. V Washing-tonu, pravi Miss Jerele, se v teh dneh pošteno kuhajo in pečejo, ker je to mesto menda najbolj vroče v Severni Ameriki. Dalje je darovala $10 Mrs. Anna Jalovec iz 1044 E. 61. St. $5.00 je darovala Mrs. Mary Strauss iz 1060 E. 61. St., neimenovana nam je izročila $2.50, Ana Klančar iz 1133 E. 72. St. je prispevala $2 in Rudy Grego-rič je podaril $1. Anton Grdina je prej izkazal blagajne $3,077.63, iz Rock Springsa ček $510.90, Ameriška Domovina, je včeraj naložila $161.50, torej skupno na hranilni vlogi na banki $3,750.03 Iskrena hvala vsem dobrotnikom in priporočamo se še drugim, da bi kaj darovali za reveže v stari domovini. --o- Naliv nad Clevelandom Južno stran Clevelanda in predmestja je sinoči zadel hud naliv, ki je napravil na tisoče dolarjev škode. Dva mostova so morali zapreti, ker sta bila nevarna za prehod, na 34. cesti in Harvard-Denison. Promet pocestne železnice je bil ustavljen na Kinsman Ave., ker je voda iz. podkopala tračnice. Po cestah je drla voda s tako silo, da ni mogel nihče čez cesto. padu na Sicilijo prvo točko za invazijo. Zatem pa pride na vrsto Kreta. Zavzetje Sicilije pomeni invazijo na Italijo, a zavzetje Krete invazijo ua Bal-kan., ■'■„,.■.■■ . ft ■: ' "' " ■■ ' . OsiŠke radijske postaje pri povedujejo, da zbi»ajo zavezniki velike konvoje brodovja v Sredozemlju. Iz Španije se pa poroča, da je dospela v Gibraltar velika skupina zavezniških ladij. Zavezniki o tem ne poročajo ničesar. V vzhodnem delu Sredozemskega morja je pa zelo aktivna angleška zračna sila ,ki napada osiško ladjevje okrog Grčije. -o- Nemci bodo delali na kmetijah v Kentucky Polkovnik Chester, ki nadzoruje ujetniško taborišče v Breckinridge, Ky. je izjavil, da bodo nemški vojni ujetniki, ki so bili zajeti v Afriki, obdelovali farme v zapadni Kentucky. Toda ujetniki bodo vedno pod vojaškim nadzorstvom. Zjutraj jih bodo razpeljali na trukih po farmah, zvečer pa zopet nazaj v taborišče. " Farmarji bi jim plačevali kot drugim delavcem. Toda ujetniki bi dobili od tega le kakih $10 na mesec za nakup raznih stvari v kantini, ostalo bodo dobili izplačano pa ob koncu vojne. -o- 30 dnevnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Rose Vidmar iz 60. ceste ob priliki 30 dnevnice njene smrti. Preki sod postavljen nad mestom v Texasu Beaumont, Texas, 16. jun. — Oblasti so vžpostavile nad tem mestom preki sod, da ustavijo divje poboje med belimi in črnci. V bojih je bila dozdaj ubita ena oseba, 11 so jih odpeljali v bolnišnico in delo v ladjedelnici je popolnoma prenehalo. Policija je aretirala 75 belih. Več kot 15 ur je trajal poboj. Ob 8:30 zvečer ne sme biti nihče na ulicah. Neka bela ženska, mati treh otrok, je povedala, da je udri v njeno hišo nek črnec ter ji storil silo v času, ko je bil mož na delu. To je tako razburilo bele prebivalce, da so začeli napadati črnce. Ljudje so zažgali pet hiš, kjer prebivajo črnci. Kjerkoli so videli kakega črnca, so ga pretepli. -_o- svari pred zavezniško ofenzivo toda obljubuje zmago V posebnem zasedanju parlamenta je včeraj premier Hideki To j o svaril japonski narod pred splošno ofenzivo zaveznikov na Pacifiku. Namignil je tudi, da je bila Japonska prisiljena sko-ro na vseh frontah k defenzivi. V isti sapi je pa izjavil, da popolnoma zaupa v zmago evropskega osišča. "Japonska se ponovno zavezuje, da se bo borila ramo ob rami z Nemčijo in Italijo ter njiju zaveznicami," je poudarjal Tojo. Švedi poročajoo"dogovo-rih med Rusijo in Nemčijo London.—Švedski časopis Al-lenhanda, ki piše v prid Nemčije, je v posebni izdaji ztrjeval, da so se nedavno vršili v Stock-holmu mirovni dogovori med Rusijo in Nemčijo. Dogovori pa so' se razbili, ker so zahtevali Rusi preveč ozemlja od na-cijev. Reu ter jeva novinarska agencija poroča, da so "cvetko" o teh dogovorih vsadili Nemci sami. -_o- Tretja obletnica V petek ob osmih bo darovana cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Frank Šenk v spomin tretje obletnice njegove smrti. Jugoslovanski strokovnjak trdi, da Sicilije ne bo mogoče zavzeti samo z bombardiranjem London. — Nek jugoslovanski mornariški strokovnjak, ki je prebil več let v Siciliji, trdi, da zavezniki ne bodo mogli zavzeti Sicilije samo s zračnimi napadi, kot so prošli teden zavzeli štiri druge italijanske otoke. Nadalje trdi, da bo imela Italija na Siciliji 50,000 mož armade, ki se bo postavila v bran v gorati liniji med Palermom in Catanijo. Kar bodo morali po- tem zavezniki napraviti bo to, da bodo padli v Sicilijo skozi zadnja vrata ter jo odrezali ocl Italije, nakar se bo posadka kmalu vdala. Jugoslovan trdi, da od tistega dne, ko bodo stopile na Sicilijo prve zavezniške čete, bo vsa Sicilija v njih rokah v teku 20 dni. Ime tega jugoslovanskega ve-ščaka v mornariških zadevah ni bilo dano v javnost. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 17, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMBS DEBEVEC. Editor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays naroOnina: 2a Ameriko in Kanado na leto »6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto 17.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta »4.0C Za Ameriko in Kanado. Setrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti Četrt leta »2.26 Za Cleveland in Euclid, po raznaialclh: celo leto »6.50, pol leta »3.50, četrt leta »2.00 Poaamesna številka So SUBSCRIPTION RATES: D m ted States and Canada $0.50 per year. Cleveland by mall »7.50 per year O. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2 00 for I months ______Single copies 3c_ Entered as second-clam matter January 5th, ltOt. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March Id. 1878. No. 142 Thur., June 17, 1943 John E. Lokar za kolektorja v vladnem davčnem uradu Sedanji kolektor v vlajdinem davčnem uradu 18. okraja, ki se nahaja v- Clevelandu, Frank Gentch, je radi stebega zdravja sklenil iti v pokoj. Resignacijo je že predložil v Washingtonu. Mr. Gentch je bil eden najbolj zmožnih ljudi, kar jih je ta urad dozdaj imel. S 1. julijem bo nastopil kot načelnik tega urada nov uradnik, katerega imenuje predsednik Roosevelt. Za federalno sodnijo je urad vladnega pobiralca davkov najbolj važen urad in predsednik imenuje navadno v ta urad osebo, ki mu je priporočena od lokalnih političnih in civilnih organizacij, ki zopet priporočajo kakega odličnega državljana. Po temeljiti presoji smo prišli do zaključka, da bi bil za ta urad mož na mestu John E. Lokar, ki je točasno osebni izvršni tajnik pri županu Lauschetu. Mr. Lokar ni le temeljito sposoben za ta urad, saj je bil uslužben pet let v tem federalnem davčnem uradu, ampak ima tudi vse druge sposobnosti, ki ga priporočajo za to važno mesto. V teh dolgih letih, kar poznamo Mr. Lokarja, vidimo v njem moža kremenitega značaja, ^noža visoke naobrazbe, vzornega demokrata, vestnega uradnika, obenem pa kot človeka preprostega obnašanja, brezmadežne preteklosti, ki razume probleme delavca, obrtnika, trgovca in uradnika. Urad federalnega kolektorja davkov potrebuje prav takega moža, prav takega uradnika, ki razume svoj posel v vseh podrobnostih, pa ki pozna probleme vseh slojev, s ka-, terimi mora priti v stiko načelnik tega urada. Zato smo mi trdno prepričani, da bi bilo imenovanje John E. Lokarja v urad federalnega pobiralca davkov (Internal Revenue Collector), velika pridobitev tako za urad, kot za mesto Cleveland. francoske vojaške sile v severni Franciji. Rusija in Italija sta bili premagani, Srbija, Romunija in Bolgarska pa so bile zasedene. In vendar so se komaj par mesecev po porazu Bolgarije zamajale vse fronte v sredni Evropi in končni poraz je prišel skoro čez noč. Iste možjnosti hitrega poraza Nemčije bi se mogle pojaviti, ako zavezniki temeljito izkoristijo vse one ugodnosti, katere bi jim nudila invazija Italije. JIC.- BESEDA IZ NARODA Pravilne naslove prosimo! Organizacija katoliške mladine pri fari sv. Vida se tem potom zopet obrača do faranov, ki imajo svoje sinove v službi Strica Sama, da bi sporočili pravilne naslove vojakov. Ta mladina se je zavzela, da se spomni naših faranov-vojakov s primernimi darilci. V ta namen je bilo prirejenih že par prireditev, iz katerih preostanka se je nakupilo raznih predmetov, katerih bodo naši vojaki gotovo veseli. Večkrat je bilo sporočano v javnosti, kakor tudi v cerkvi, da bi farani, ki imate svoje sinove pri vojakih,1 sporočili imena in zadnje naslove istih, da bi se jim moglo poslati zavojček. Toda nobenega zanimanja ni in do sedaj imamo na roki precej imen vojakov, katerim l?i radi poslali, a nam je to nemogoče, ker so njih naslovi že zastareli. Zato prosimo ponovno, sporočite nam naslove. Napišite na listek polno ime in naslov vojaka in ga prinesite v župniščp. Če pa je kateri izmed vojakov, ki so spodaj označeni, poslan preko morja, potem pa počakajte z naslovom za pozneje, ko bomo poslali druge vrste zavojčke tudi zanje. Odbor ima pripravljenih 150 zavojčkov, katere bi bil lahko zdavnaj poslal naprej, če bi imeli pravilne naslove. Zato pa vas prosimo, da nam sporočite imena in naslove spodaj označenih faranov-vojakov in sicer najkasneje do petka opoldne (18. junija), da bomo lahko takoj odposlali zavojčke. V zavojčkih so stvari, ki bi se lahko pokvarile. Zato prosimo ne odlašajte! Prosimo za polna imena in naslove sledečih fantov: takoj zjutraj. Treba bo tudi travo pokosit in poleg tega pa je še več drugih raznih del za napravit. Zato naj nikdo ne izostane. Prihodnjo strelsko vajo pa bo- Brancel, Rudolph Prijatel, ? Zobec. Frank Leustigg, Fred Glavač. William Habian, Nick Pelric, Stanley Dehler. Chas. G. Končan, Frank Zakrajsek, Ted Kodromaz Leo Cizel, Anthony Dejak, John Dr. Kos. Joseph Hlad, Josephine '(WAAC) Vidmar, Stanley Lunder, ? (St. Clair) Sterk Rudolph Znidarsic, Laddie Mirtic, Henry Femec. Carl Ahlin. Stanley Turk, Joseph (E. 69 St.) Rakar, ? Zore, Frank in Stanley Piks. Anthony ' Hlabss, ? Papež, ? (E. 72nd PI.) Koprivec, ? Svetanovich. FrankVidmar. ? Kakšno je mnenje glede invazije na Balkanu V svoji številki od 8. junija prinaša Christian Science Monitor članek g. Roberta Wortheimerja, v katerem govori o Italiji kot vazalski državi nacistov. Članek obravnava tudi vprašanje invazije evropske trdnjave preko Balkana in sicer govori sledeče: "Najvažnejša pot v osrčje Nemčije je Jadransko morje, toda dokler sta obe njegovi obali, italijanska in jugoslovanska, v rokah sovražnika, te poti ni mogoče izkoristiti. Ko pa bodo zavezniki imeli nadzorstvo nad vzhodno obalo italijanskega škornja in svoboden dostop v Jadransko morje, bodo držali v rokah ključ do vse centralne Evrope. Ko bodo imeli trdna oporišča v Apuliji, jim.bo pot skozi Otrant-sko ožino odprta, in ako okupirajo Krf, bodo mogli pošiljati tudi velike pomorske konvoje v severno Italijo. Krf je otok, ki je prehajal iz roke v roko, katerega so Benečani vzeli Bi-zantincem, a Turki Benečanom, je največji otok v Jadranskem morju. Ravno tako važen je za kontrolo Jadranskega morja kot Malta za srednji del Sredozemskega morja. Jadransko morje je podobno jezeru s površino jezer Huron in Michigan skupaj. Dolgo je 500 milj, a široko 100 milj. V Otrantski ožini se zožuje na 44 milj. Italijanska obala je ravna, precej nedostopna in nima dobrih pristanišč, razen Bari-a, Brindisija in Ankone. Jugoslovanska obala pa je bogata izvrstnih luk. Na stotine je krajev, pripravnih za izkrcavanje na otokih in na celini Otoki Vis in Lastovo, ter pristanišče Split, Zader, Ši-benik in Sušak štejejo med najugodnejše kraje za izkrcanje. Jugoslovanska obala je gorata, kakor tudi vse njeno zaledje, ki se spenja proti severu do alpske prepone, ter do dunajskega kotla, a na vzhodu do velike madžarske ravnine. V severnem delu Jadranskega morja sta najboljši luki istrskega polotoka Pulj in Trst. Zračna oporišča v Istri in severni Italiji bi bila ogromne važnosti, ker bi ogrožala vsa srednje in vzhodnje-evropska industrijska središča od Gradca do Dunaja, Budimpešte, Brna in vso oblast poljskega "Porurja," iz slične daljave kot je iz Anglije do Hamburga. Romunska petrolejska polja bi bila tako blizu, kakor je iz zavezniških letališč v Severni Afriki do Turina. Prenos industrije iz zahoda na vzhod ne bi mogel več rešiti nemške industrije pred uničenjem. Invazija Balkana in srednje Evrope bi bila mnogo cenejša, ako St. Clair Hunting and Rifle bi dobili kontrolo nad Jadranskim morjem. Slavonska in madžarska ravnina sta oddaljeni od jadranskih pristanišč le s 50 do 80 milj širokim pasom kraškega masiva. Od tam se razprostira nepretrgana ravnina prav do dunajske kotline vzdolž Odre pa se odpira pot v Šlezijo. Zavezniki bi našli vojaško in gospodarsko premoč v krajih, kjer žive zatirani Slovenci, Hrvati, Srbi in Albanci ob obali in v njenem zaledju. Jadransko morje je idealna pomorska pot za prevoz bencina iz Bližnjega vzhoda.* Iz Trsta do Tripolisa in Haife, kamor vodijo Detrolejske cevi j n0- da postavimo žično ograjo iz Mezopotamskih vrelcev, je komaj 1,700 milj, polovico j »a južm. strani naše faume. manj ko" iz New Yorka do Gibraltarja. To so ogromne! Zat0 Pa opozarjam vse člane, ugodnosti, ki bi odtehtale vse težave te operacije. • da tf°tovo widete delat na far- V začetku leta 1918 je Nemčija ustavila britanske /n mo v nede,J° 20- J'un«a 111 sicer mo imeli v nedelj o 27 junija. Zadnjič smo jih podirali ta- J. Sušel 17 od 25 J. Novak 94 od 100 A. Bozich 16 od 25 Kotnik 103 od 125 F. Sluga 15 od 25 J. Urankar 20 od 25 J. Moser 81 od 100 F. Kramer 66 od 75 A. Novak 43 od 50 F. Seitz 21 jod 25 J. Papesh 27 od 50 F. Spenko 39 od 50 R. Jelerčič 18 od 25 F. Antonin 20 od 25 A. Baraga 17 od 25 F. Kosec 35 od 50 J. Dolgan 53 od 75 A. Kavčnik 19 od 25 ,Fabijan 11 od 25 L.škoda 19 od 25 F. Bek 16 od 25 Pozelnik 13 od 25 A. Urankar 20 od 25 V. Šinkovec 15 od 25 L. Ferkol 17 od 25 J. Lustik 17 od 25 F. Kobal 16 od 25 Fortuna 18 od 25 Rangus 14 od 25 Tajnik. Konferenca v Hot Springs Zak, Frank (St. Clair) Krizman, Fred Furlan, Leo Velic, ? DcLost. Paul Kotnik. Victor Ivancic, ? (2) Rezek, Joseph (E. 74th St.) Koren, Joseph (Varian) Curl, Matthew Oberstar, Matt Repar, ? (2) Kozel, ? (E. 61 St Schuma. Vincent Staric, ? (E. 61 S Fortuna, Anthony JVokac, Clarence Simon. John Scully. Raymond (St. Clair) Gartroza. ? -0- Club Pozor, člani kluba ! Sklep zadnje klubove seje je, da damo nekaj naše farme pre-orat, kjer si bodo potem člani lahko napravili ''Victory Garden." Dalje je bilo tudi sklenje- Dr. Branko Cubrilovič, načelnik kraljeve jugoslovanske delegacije na konferenci za prehrano in poljedelstvo zedi-njenih narodov, katere se udeležuje 45 držav, je podal v imenu Jugoslavije predsedništvu konference naslednjo izjavo: Kraljeva jugoslovanska vlada je prisrčno pozdravila predlog predsednika Zedinjenih držav, da se sestane konferenca zedinjenih narodov v cilju proučevanja problemov prehrane organizacije poljedelstva, da postavi temelje za boljšo bodočnost zedinjenih narodov. Za Jugoslavijo je delo te konference prav posebno važno, ker je v bistvu poljedelska dežela. Približno 70 odstotkov njenega prebivalstva živi od poljedelstva in živinoreje, a kljub temu se mora boriti s težkimi problemi radi nezadostne in neprimerne prehrane. Jugoslavija je primorana, da izvaža velik del svojih poljedelskih pridelkov, da more kupovati v inozemstvu one stvari, katerih domači pridelek ne krije, predvsem industrijske proizvode. Najbolj bistveni in najtežji problem Jugoslavije pa je problem pregc/ste naseljenosti, kajti na sto hektarjev obdelane zemlje pride 133 prebivalcev, živečih od poljedelstva. Prenaseljenost ima niz dalekosežnih posledic: precejšnjo siromaš-nost ljudstva, pomanjkanje kapitala in omejenost sredstev za vzvišanje produktivnosti zemlje. Posledica te zadnje postavke je, da so cene poljedelskih pridelkov sorazmerno visoke, tako da je včasih težko najti primerna tržišča, a to zopet povzroča narodnemu gospodarstvu ogromne izgube, posebno v časih depresije. Ako je treba rešiti vprašanje, &li naj se Jugoslavija odloči ali ne za pridelovanje določenih poljedelskih pridelkov, torej ne smemo upoštevati le trenotnih cen, temveč se moramo poglobiti prav v korenino zla in se lotit reševanja bistvenega problema s pomočjo mednarodnega sodelovanja. Kadar gre za sporazume, ki se tičejo produkcije in razdelitve, bi bilo torej potrebno, da so zastopani vsi prizadeti narodi. Tudi ako bodo mogli imeti posamezni narodi le majhen delež v svetovni trgovini, bodo taki mednarodni sporazumi zanje morda ogromne važnosti z njihovega nacionalnega stališča, ker morejo globoko vplivati na njih gospodarsko življenje. Edinole na ta način bo mogoče doseči rezultate, katerih vpliv bo za našo državo ugoden in trajen. # Jugoslavija se želi udeleževati mednarodne trgovine z izvozom svojih poljedelskih pridelkov, kakor dosedaj, obenem pa zvečati svojo produkcijo in domači konzum. Toda interes naše zemlje je tudi, da se poveča uvoz industrijskih in poljedelskih pridelkov, potrebnih njenemu lastnemu prebivalstvu, katerih sama ne pridela. Ako bodo osnovni problemi Jugoslavije rešeni na zadovoljiv način, se bo pokazalo, da pridela naša zemlja na racionalen način vse najvažnejše poljedelske pridelke; ako bo tem njenim pridelkom odprt dostop do svetovnih tržišč, bo postala tudi dober odjemalec za one stvari, katere ji bodo dobavljala ta tržišča. Vse prebivalstvo Jugoslavije se nahaja zdaj, kljub velikanskemu nesorazmerju si v krutem in brezobzirnem boju proti tujemu osvojevalcu. Toda izobilje dobrih in zdravih delavskih sil v naši domovini nas utrjuje v upanju na bodočnost po vojni, pod pogojem seveda, da bodo te delavske moči pravilno ižkofiščene in da bodo dobili naši kmetje in naši delavci priliko, da si ustvarijo primeren standard življenja, katerega so si zaslužili s tolikimi žrtvami Jugoslovanska delegacija je prepričana, da bo iskreno sodelovanje in podpora vseh ze dinjenih narodov pripomogla tej konferenci, da doseže svoje cilje.—(JIC). -o- Himmler jev obiskV Jugoslaviji Pavelič in Nedič čistita svoje kadre "United Nations Information Office" priobčuje dne 19. maja naslednjo vest o razmerah v Jugoslaviji: London — (brzojavno) — Jugoslovanska vlada je dobila poročilo, da je bilo o priliki obiska šefa Gestape, Heinrich Himmler-ja, v Jugoslaviji likvidiranih več višjih uradnikov ustaških organizacij na Hrvaškem in članov Zveze Poljedelskih Zadrug v 'Srbiji; odstavke so predpisali pomagači Ante Paveliča na Hrvaškem in Milana Nediča v Srbiji. Ker je bil očividno nezadovoljen z bornimi uspehi svoje borbe proti naraščajočemu ge-rilskemu pokretu, je Pavelic odpustil mnogo svojih pomaga-čev in komisarjev ter jim odvzel njihova mesta v svojih fašističnih ustaških organizacijah. Nedič pa je odpustil štiri tisoč članov Zveze Poljedelskih Zadrug. Ta korak prihaja po ponovnih predhodnih čiščenjih; njegov pravi pomen nam razodeva povelje, da odzdaj naprej ne bo mogel biti nikdo postavljen za člana kateregakoli centralnega ali lokalnega odbora Zveze, ako ga ne bi imenoval osebno Nedič sam. Odpor na kmetih Odpor kmečkega prebivalstva proti okupacijski oblasti v Jugoslaviji je tako narastel, da so Nemci primorani, pošiljati v mesta za prehrano potrebni živež. V preteklem letu so morali v najrodovitnejših krajih Hrvaške pobirati pičlo letino s pomočjo orožnikov. Jugoslovansko poročilo do-daje, da kmetje sami uničujejo Z letalom nad Julijsko kraju10 (Spisal l. 1933 Ivan Lavor) VI. Morje je zopet gladko, sonce sije z novo močjo in zato zdaj lahko nadaljujemo zračno vožnjo. Kmalu so za nami ške-denjski plavži. Južno od Tržaškega zaliva sega daleč v morje polotok ISTRA in temu kraju velja naše nadaljnje potovanje. Tudi isterska tla so večinoma kamenita in kraška. Ves severovzhodni del polotoka izpolnjuje Cičarija, ki je nadaljevanje tržaškega krasa in se konča nad kvarnerskim zali jo sestavljajo sivi in zelenk lapori oziroma peščenjak- • ni notranji deli sicer ni30 ^ bno zaraščeni, če izvzatf gozdove ob Mirni, toda pj® ski predel, zlasti oni me" s rodavnim KOPROM in BuJt)i, je pokrit z bogatim raS^ stvom. Tod se je v PraV j n0 meri razvilo vrtnarstvo, P° no mnogo gojijo oljk. j, Ves jugozahodni del P°m j | ka zavzema "rdeča žar] ima svoje ime po rdeči z m «sW' rodovi« iti 9 i2 Sva] 'ižii Ifli; Hire netopljivem^Jje^ ku apnenca. Je prav crvenici, Konca naa KvarnersKim zan- ku apnenca, je prav ^ »( vom z goro UCKO, 1396 metrov in so tod polja s koruzo i" P ^ visoko. Ta del Istre je silno ža losten in reven. Le v kraških vrtačah imajo prebivalci nekaj rodovitne zemlje, ki je sicer skrbno obdelana, a nikakor ne zadostuje. Selišča, zlasti manjša med njimi, so z letala komaj vidna. Hiše so namreč zgrajene iz sirovega kamna in nepobeljene. Zato jih jako težko razločuje visoko iz zaraka naše oko od enako sivih kame-nitih tal. Značilno je tudi, da so vse hišice enonadstropne, ker v skalah ni mogoče kopati kleti. Najhujši je pa isterski Kras menda v okolici Plomina in La-nina, kjer ima celo prst zemlje svojo ceno in jo prenašajo v vrečah s kraja v kraj, kjer je najbodlj primanjkuje. Pa vse bi bilo še kar dobro, da bi bilo le kaj vode! Istra je v tem ozi-ru sploh na slabem in le mesta in večji kraji so vsaj za silo dobro preskrbljeni z vodo. V Piranu na primer še danes lahko vidimo, kako čakajo ženske v dolgih vrstah pred edinim vodnjakom na trgu in kako plačujejo za vsak škaf po 10 čente-zimov, ker je treba vodo zelo štediti in jo pravilno razdeliti, da je ne zmanjka. V notranjosti Istre dobiva prebivalstvo vodo iz kakih 2000 kalov (lokev), to se pravi iz manjših ali večjih stoječih mlak. Seveda je ta voda veči^ noma nezdrava in vrhu tega oddaljena od posameznih krajev po več ur hoda. Ko letimo nad Buzetom, ki leži v gornjem porečju reke Mirne, opazimo v dolini pod Svetim Ivanom okroglo kupolo novega vodovoda, ki ga sedaj grade (1. 1933) in ki bo, ko bo končan, preskrbel z vodo velik del Istre. Italijani so se lotili tega dela slično kot graditve široke avtomobilske ceste od Tržiča do Trsta v glavnem iz vojaških ozirov. Ko že govorimo o teh velikih delih na isterskem Krasu, naj bo še omenjeno, da so leta 1933 po posebnem prekopu odvedli vodo iz Cepiškega jezera v vzhodni Istri v morje. Jezero je torej izginilo in tam, kjer je bilo doslej širna vodna gladina, bodo odslej rodovitna polja. Razvaline gradov srednjeveških nemških gospodarjev se ne bodo več zrcalile v vodi . . . Boljše ko v Cičariji so razmere v nekaj nižji, valoviti "zeleni Istri," ki smo jo omenili že zgoraj. Reči bi morali prav za prav "sivozelena Istra," ker nico in vinogradi, polagoma k morju, od j kat( sredini polotoka k Zal Rovinju, oziroma k ial(j in Pulju. . jrSi 'Pust Svet zase je isterska J8^ j„ d ska obala. Ob njej so se n,e la že v najstarejših Časi^ o^ sta, ki so trgovala z n°tr, , S< bilo, pokorno javi ^ jn \ rednik nekaj zagodr"-' de nazaj v šotor Cez deset minut Prf e b' rašat, če šefi narednik vpraa«-, generala in ko dobi vor, korenito zakolne if1 izgine v šotoru. Končno pa le fep° Mihec mu s a 1 u t ia ^J predpisih, potem m« L ; ljivo reče: "I, kje Pa, ?ene!!j toliko časa, gosp°d „j, ^ feldvebel so strašno J & „il vas ni bilo toliko čas der." I «a na 'Ice' 1 t>a 'Ne S v V IV K* Sa Se k WlFnr- AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 17, 1943 sno Ni« m istlil le jose olot" ,p3« ču Iz Carigrada v Tiflis (Nadaljevanje potovanja "V Carigrad") Spisal L j ude vit Stiasny lih, 4. Tiflis. 9- uri dospemo v Tif-izstopimo, je po ulicah !|yahno, saj je na vzhodu "o v poletnem času zve-I^ivahneje. Zato pa po-v hudi vročini opol-, 10 pošilja solnce svoje eml ^ke na zemljo. Vročina m ogokrat po leti )Viti|5eiznosna. Tiflis je stis-;ozko dolino, obkroženo gora. Solnčni žarki se od skal in razbelijo ^terega ne ohladi noben Zato je poleti tu taka j" do pozne jeseni, j piepti sem moral najprej jjostr^čišče, kar v ruskih ve-jvjli^stih za tujca brez potil. 1 lsta ni lahko. Imel sem s bel vsaj pi mo gostilničarja na = v Carigradu na go-■0sp( ^Ja v gostilni Marzelj; j Is *takoj podam v to gostil-) ^ilničar bi mi bil prav stopil S050j a vse so bile na? ;ane. Konečno nama, xr ;e meni ,in Poljaku, fc-otf'1 i0 malo sobico z eno po-jo^ ' Vzel sem jo prav rad, )d" ^ bil prepričan, da bi do-iti11 Sod" prav težko prenočile P( i. st[ oštir, Gruzinec (po-P". * se imenuje Gruzija), & Večerji pripoveduje o iinf gostih mesta. Raztol-bl'ž >a osobito, da je dobil '"»e od gorkih vrelcev od y besede 'tpili," kar rilJ ,toPlo.' Pripoveduje, da v petem stoletju gru-13« % Bartang v lovu smrt-^Hr'1 jelena, ki je krvaveč Prilezel do studenca ob rj>rudi se v to vodo, to-. ? Potem skoči po kon ci T^eži, kakor bi ne bil ra ,0«! Ca H Ni r je zapovedal sezidala in vrelci so kmalu Selo se je kmalu opo- DELO DOBIJO I11 I'"1 že Bahtanga sin Dra-Vložil stolico iz mesta " "v Tiflis. )P"l^08om nama tudi pripo->e!'"I,,0 slavni zgodovini Ti-i ""f ^-alokatero mesto," go-%šeno, "je videlo toli-,'^nja in krvi, toliko po- "jfk ' kakor naš Tiflis; r«*1! «1 nič manj ko 29-krat (!.n' V 1500-letni dobi so sem Kazari, Huni, jS Jongoli, Arabci, Turki komaj si je mesto opo- °d kakega napada, že so Vzniki vnovič razrušili . Zna koliko nadlog bi mo- ' " vtem stolet- ga ne vzeli Rusi v svo- 41 l!i>ti tudi 'bi .jblf^o zaščit je. To se je tot11 ? 1. 1801. vsled splošne 0 * ,U »»finskih vlastiteljev in k Gruzinci smo s tem si-|ITj3^«Ubili SV0j0 svobodo, pač ^ kHm seda-> bol''e g°di k° ij.r se nam ni treba bati ,u-P s°vragov. Tiflis je bil, al^ Rusi prevzeli v svojo 'i Z0p od S y Gruzincev in Rusov, ^ so Perzi, Tatari. Poroči, Grki, Žid je, Fran-;n8leži, Cehi itd. iJe v gostilnici so bili kaj oblečeni ter so govori->e jezike. "Pri nas ni nič r«.J*»" nadaljuje gostilni-Se govori po več ko 10 tij' SlU se govori v našem \ nad 40 jezikov. Dasirav-Je Rusov le petina, je ru- iij ,najbolj razširjeni obče i^ik." že precej pozno, ko se podava s Poljakom po zanimivem pogovoru v svojo sobo, ki se je nama kaj malo dopadla. Bila je namreč zelo nizka ter je imela samo eno okno in še to na dvorišče. Ker je bilo zelo soparno, sva morala pustiti okno odprto. Ker bi se pa prav lahko kdo vtihotapil skozi nizko okno i)z mostovža v sobo, spala sva nemirno ter se pri vsakem ropotu vzdramila. Na mostovžih so spali sluge kar na tleh. Na vzhodu namreč v gostilnicah ni sobaric kakor pri nas, ampak to službo opravljajo sluge, ki so navadno še prav mladi. Vsled hude soparice me je po noči hudo bolela glava. Vstal sem ter si umil glavo, toda to ni prav nič pomagalo, ker je bila voda pretopla. Vzel sem torej neko zdravilo ter iz-pil nekaj limonade, in bolje mi je bilo. Po mestu. Drugo jutro se podava zgodaj v mesto, saj itak nisva mogla spati. Začetkoma sva si ogledala novi ali evropski del mesta, ki je podoben takim delom naših glavnih mest. V tem delu se vzdigujejo ponosna poslopja, ogromna skladišča z dragocenimi šipami in tisoč reči iz zapadnih stolic. V nekaterih cestah in ulicah dobimo prav lepe palače; tu so tudi uradna poslopja, učni zavodi in voj ašnice. Ko greva dalje, prideva do palače carskega namestnika, ki ima nič manj ko 70 sob. Zunaj-nost ni posebni, zato je pa notranjost bogato opremljena, in sicer dobimo tu ne samo evropske tajnveČ tudi azijske dvorane. Blizu palače je za vsakega tujca gotovo najbolj zanimivo poslopje v Tiflisu, namreč kav-kaški prirodno-zgodovinski muzej, ki je bil osnovan pač še-le leta 1867., a je sedaj za petro-gradskim in moskovskim muzejem na prvem mestu v Rusiji. V marsičem se sme celo meriti s prvimi muzeji vsega sveta. Tu gledamo pravo podobo kavka-ških dežel in sicer v njeni preteklosti in sedanjosti. Osobito je živalstvo prav dobro zastopano. A tu ne stoje živali kakor podobe iz voska druga zraven druge, ampak tu se vidijo v skupinah, n. pr. divji kozel jleza črez skale, onemoglo kamelo raztrgajo šakali in razne ptice itd.; drugod zopet je moč-, vir je z raznimi pticami, a razen tega so še druge zanimive skupine. Ko vstopiva s Polja kom v ta oddelek, zadnji ves prestrašen odskoči. Pri vratih je bil namreč prav umetno napravljen tiger, ko ravno s taco pobije neko žival. Bil je izbor-no prirejen, kakor bi bil živ, h čemur je še bolj pomagalo tu di to, da so stene in tla pred stavljale neko pokrajino, kjer se še dandanes nahaja tiger. V drugem oddelku nam mno goštevilne skupine v prirodni velikosti kažejo narodne noše vseh v Kavkazu živečih rodov, med tem ko nam lesena majhna poslopja predočujejo njene hiše in orodja. Njihovo vsakdanje življenje in zabave nam pa zopet kažejo razne skupine, n. pr. Gruzinci plešejo lezginko itd. Razen tega in vojno-egodo-vinskega muzeja je še drug muzej in zavod za svilorejo. V zavodu so tudi tečaji za narodne učitelje. S svilorejo se pečajo namreč v Kavkazu na več ko 1,500 krajih. Razen tega se zanimajo na tem zavodu tudi za čebelarstvo, ribarstvo itd. (Dalje prihodnjič) ■ -o- služite IN se učite ob istem Času. 100% vojno delo Lucas Machine Tool Co. 531 E. 99. St. severno od St. Clair Ave. Moški srednje starosti in tudi ženske nad 30 let se sprejme kot učence na strojih za kovinaste idelke. MALI 0GLASS Posestvo naprodaj Naprodaj je dobro poznana Bašcetova hiša, ima 7 sob ter je za eno družino. Proda se vse skupaj s pohištvom ali pa brez. Prostor je jako pripraven za vinsko trgovino ali kaj drugega. Natančneje izveste prMast-niku Anton Bašca 1016 E. 61. St., Cleveland 3, O. (143) VSE KARKOLI ie potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje *ob in enako, lahko dobite v vale polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (June 17, 21, 25) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE PODNEVI ALI PONOČI POSEBEN BONUS ZA NOČNO DELO 50 UR DELA NA TEDEN Z PLAČO ZA 70 UR ZA MOŠKE. 48 UR DELA NA TEDEN IN PLAČA ZA 52 UR ZA ŽENSKE. NE ZGLASITE SE V NEDELJO. Plača na uro. (June 12, 15, 17) Horizontal in Vertical Boring Mill operatorji Layout Man Machine Shop Machine Assemblers Inšpektor za Machine Shop, na velikem delu Crane Operator Radial Drill Operatorji Barvarji Structural Fitters PLAČA OD URE Ako ste zdaj v vojnem delu, morate dobiti dovoljenje, da ste na razpolago. THE WELLMAN ENGINEERING CO. 7000 CENTRAL AVE. (142) Delo dobi Šolsko dekle dobi delo čez poletje za ves dan, zvečer je prosta, razen par večerov. Stanovanje 4 sob in en otrok. Pokličite YE1-lowistone 8853. (142) ŽENSKE se sprejme ZA ČIŠČENJE Nočno delo. Vprašajte za Mr. Stocker od 8 zjutraj do 5 popoldne. CARNEGIE MEDICAL BLDG. 10515 Carnegie Ave. (143) Ne trošite-za zmago! Ena najbolj važnih stvari v ameriškem vojnem programu danes je hranenje s živili—zato moramo preprečiti vsake odpadke za zmago. Vaša električna ledenica igra važno vlogo v vojnem naporu in pomaga preprečiti odpadke živil —to je blagajna za živila; ohrani živila, prepreči kvaro, pomaga k zdravju in varje vašo denarnico. s pravilno rabo in nego lahko računate na vašo električno ledenico, da vam bo dalmnogo let dobre posluge. Ravnajte dobro z električno ledenico! 1. Kupujte živila v množini in jih spravite v ledenici do rabe; toda denite jih tako, da bo prišel do njih zrak. 2. Ne natlalčite ledenice s kantami, posodami, steklenicami in zavoji živil, ki ne potrebujejo mrzlote. 3. Nikdar ne denite vročih jedil in posod v ledenico. Naj se prej shladijo. 4. Kadar je potrebno odtajajte ledenico ter jo očistite z pecivno sodo in vodo. 5. Ne zanemarjajte, kadar se pojavijo v ledenici napake. Pokličite svojega trgovca, da jo pregleda. THE ELECTRICAL LEAGUE OF CLEVELAND 18. nadstropje Midland Building * 101 W. Prospect Avenue V nedelje 20. junija je Ocetooshi dan RICHMAN BROTHERS sugestije za. OceloxJfKj dan RICHCRAFT SRAJCE $1.95; tri za $5.50 Druge srajce $1.65 tri za $4.75 Super kvaliteta $2.50; tri za $7. * NOVE POLETNE KRAVATE $1; tri za $2.75 Druge kravate 55c; dve za $1. Super kakovosti $1.50; tri za $4.25. * RICHMASTER NOGAVICE 35c; tri pari $1 % Druge 50c; tri pare $1.35. * PLEETWAY PAŽAME $2.95 Druge $2 in $2.45. * DOBRI SWEATRI $4.95 Drugi $1.95 do $6.95. » NOVE ŠPORTNE SRAJCE $2.95 Druge $1.55 do $3.45. SLACKS * HLAČE $2.9S do $6.95 * GABARDINE JAKETI $2.95 Druge do $7.95. * PASOVI * NARAMNICE $1.50 Druge $1. 736 EUCLID AVE. PROSPECT VOGAL ONTARIO 5716 BROADWAY Podjetje naprodaj Naprodaj je čistilno, likalno in krojaško podjetje, ki popravlja tudi kožuhaste izdelke. Obratuje že 14 let. Krasna prilika. Proda se radi slabega zdravja lastnika. Kogar zanima, naj piše na: Box 246, c/o American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. (142) Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina" RE NU AVTO BODY CO. 983 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. i Welding I J. POZNIK - M. ŽELODE O I GLenville 3830. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo toftno in dobro. _ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 8% pivo, vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Delo v pisarni Dekle, ki je graduirala iz višje šole, dobi delo v pisarni, j uradniško delo in nekaj tipka-1 nja. Predznanje ni potrebno, j Zglasite se pri Consolidated ( Mortgage Co., 417 Cuyahoga Bldg., MAin 8682. (142) ,„ i Kupujte vojne bonde! Kupujmo obrambne obveznice in znamke 1 arccromr BUY UN1TBD STATUS WAR Ijonds AND stamps Vse tako izgleda-, da morajo tudi otroci pomagati pri poWem delu v Alžiru, Te in Mrs. John Mrsnik, Mi. in Mis. Louis Pibrovec, Mr. in Mrs. Anton Mrsnik, Mr. in Mrs. John Fabec, Mr. in Mrs. Frank Ivancic, E. 61 St., Mr. in Mrs. John Jakob, Mr. in Mrs. Matt Nemec, Mr. in Mrs. John Gerl, Mi\ in Mrs. Bostjancic, Mr. in Mrs. V. Roller, Mr. in Mrs. Joseph Vrh Jr., Mjr. in Mrs. Anton Vrli, Mr. in Mrs. Joseph Strauss, Mr. in Mrs. Joe Kaluza, Mr. in Mrs. Leo Kovačič, Export, Pa., Mr. in Mrs. Frank Jelercic, Mr. Joseph Tomšič, Mr. in Mrs. Joseph Maleckar, E. 160 St., Mr. in Mrs. John Barbis, Mr. John Laurich, društvd Slovenski dom št. 6 SDZ., Benton Building Co., Addressograph-Multigraph Corp. Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Zahvalo naj sprejmejo: Družina Fabec, družina Plautz, Mr. in Mrs. Steve Trebeč Sr., Mrs. Justine Fabec, Mr. in Mrs. Može, Mr. in Mr$. Brodnik, Mr. in Mrs. Anton Mozina, Mr. in Mrs. John Grill, Mrs. Albina Veseli, Mr. in Mrs. Novoselc, Mr. in Mrs. Frank Silbitzer, Mrs. F. Novince, Mr. in Mrs. J. Papesh, Mr. in Mrs. Joe Brodnik, Mrs. Anna Bortz, Mr. in Mrs. Joseph Tomsich, Mrs. Prostor, Mrs. S. Dolgan, Mr. in Mrs. Joseph Koren, Mr. in Mrs. Louis Godec, Mrs. Mary Čekada, Mr. in Mrs. John Ster-gar, Mr. in Mrs. Louis Fabec, Mr. in Mrs. John Zadnik, Mr. in Mrs. P. Adam, Mrs. Keller, Mr. in Mrs. Herman Stupica, Mr. in Mrs. Steve Trebec, Jr., Mr. in Mrs. John Korošec, Mr. in Mrs. Zurtz, Mrs. Mary Tomarec, Mrs. Leopold, Mr. in Mrs. Frank Lindich, Mr. in Mrs. F. Mocilnikar, Mr. in Mrs. Anton Jagodnik, Mrs. Louise Fabec, Mrs. Peche, Mr. in Mrs. Val. Trtnik, Alice M. Papesh, Mr. L. Petrich, Mr. in Mrs. Frank Arko, Mr. Frank Novoselc? Mr. in Mrs. Zefrin, Mr. John Zimmerman, Mr. in Mrs. Anton Mramor, Mr. in Mrs. Anton Fabec, Mr. in Mrs. Cimperman, Mr. in Mrs. Joseph Yanchar, Mr. in Mrs. John Oshaben, Mary Vrh, Mr. in Mrs. A. Milavec, Alice Boitz, Mr. in Mrs. Robert Kunstel, Mr. in Mrs. Joseph Strauss, Mr. Frank Pike, Mr. in Mrs. Anton Hrovatin, Frances Kosec, Mr. Malnar, Mr. in Mrs. John Grzincic, Mr. in Mrs. Gustincic, Mr. in Mrs. Pozun, Mrs. Josephine Verhovec, Mr. F. Milner, Mr. in Mrs. J. Urbanich, družina Laurin, Mr. in Mrs. Albert Simens, Mr. in Mrs. Joseph Plevnik, Mr. in Mrs. Phil Mocilnikar, Mr. in Mrs. Godina, Mr. John Jacob, Mr. L. Seme, Mr. in Mrs. Leo Bostjancic Sr., Mrs. Mary Walter, Mr. in Mrs. J. Perko, Mr. in Mrs. Mike Oražen, Mr. in Mrs. Matt Nemec, Mr. Cerne, Mr. in Mrs. R. Gersin, Mr. in Mrs. Fronelli, Rev. L. J. Vir ant, Mr. A. Zorko, Mr. James Kusar, Mr. Potokar, Mrs. Bait, Mr. John Sesek, Mr. Mrs. L. Nemec, Mr. Frank Stefancic, Mrs. Mary Cernigoy, Mr-Victor Budan, Mr. John Gerl, Mr. Smertnik, Mr. J. Cimperman Jr-> Mr. Frank Stefancic, Mr. L. Stupica, Mr. in Mrs. Turk, Mr. John Zalokar, Mrs. Frances Gorshe, Mr. Albin Praprotnik, Mr. F. I stenic > Mr. John Yanchar, Mr. Frank Kosten, Mr. Joe Kusar, Mr. in Mrs-Frank Kapel, Mr. Jack Pekl'enk, Mr. in Mrs. Louis Supan, Mr. Mrs. Jacob Yanchar, Mr. in Mrs. Anton Stopko, Mrs. Stepic, Mr-in Mrs. Mike Romik, Mr. F. Kocman, Mr. in Mrs. John Vrh, Mr-in Mrs. Frank Kusar, Mr. in Mrs. Strumbell, Mr. in Mrs. Le0 Troha, Mrs. Poje in družina, Mr. in Mrs. Stupica, Mr. Joseph kaplar, Mr. in Mrs. Joseph Roberts, Mr. Andrew Zdezar, pevski zbor cerkve sv. Kristine in Mr. in Mrs. Joe Mersnik. Hvala lepa vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu in sicer sledečim: Mr. Job" Gerl, Mr. Frank Gersin, Mr. Joseph Vrh, Mr. Jos. Kusar, Loid&e Lucas, Mr. John Mrsnik, Mr. Steve Trebec, Mr. Louis Starina11' Mr. Tom Taylor, Mr. Surtz, Mr. Ernest Luzar, Mr. Tony Fabec> Mr. Anton Leopold, iz Madison, O., Mr. Matt Nemec, Mr. Ludwig Kovacic, Mr. Mike Romich, Mr. John Levak, Mr. Frank Fabec, Mr. Frank Silbitzer, Mr. Frank Muschna, Mr. Frank Samsa, Mr. Jos. Svetin, Mr. Frank Derdich, Mr. Patrick Rennell0' Mr. John Korošec, Mr. John Marvar, Mr. Thomas Ahey, Mr. J°s" Mersnik, Mr. Frank Berzen, Mr. John Korencich. Iskrena zahvala naj bo izrečena vsem onim, ki so prišli kropM pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem onim, ki so Sa sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Zele in sinovi za vzorno Ure' jen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Našo srčno zahval0 naj sprejme čst. g. Anton Bombac za opravljene cerkvene pogrebne obrede ter lep, v srce segajoč govor pokojniku v spomin. Našo zahvalo naj sprejmejo člani-sobratje od društva Slovensk1 Dom št. 6 SDZ, katerega ustanovni član je bil pokojni, ker so nosil1 krsto. Prav posebno zahvalo naj sprejme Mrs. Antonia Vrh za vS° veliko pomoč v dneh bolezni, kakor tudi Mrs. Jennie Kaluza za .vse> kar nam je dobrega storila. Ako se je po mot ona izpustilo ime katerega, ki je na ta ali on1 način pomagal ali prispeval, prosimo oproščenja in se mu isto najlepše zahvalimo. Končana je Tvoja pot, ljubljeni soprog in oče. Naša srca so polna britkosti in oči polne grenkih solz, vsaj si bil dober soproD in nadvse skrben oče. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v naših srcih, dokler se ne snidemo na kraju večnega miru in bid" ženstva. Spavaj mirno—Snivaj sladko!