PoStninn platana it ptcolnt Stev. ISO U Ijubljam, v soboto, 8. avgusta 1936 fdo i. Uporniške čete pred Madridom ali v Madridu Vodja revolucije bo sam vodil naskok na Madrid je beda, nered in obup Na vladni strani: same zmage Madrid, 8. avg. o. Na prvi redni seji ministrskega sveta je notranji minister povedal, da jo kapitan Martine* z vladnimi četami pri neki vasi docela potolkel uporniške čete, pri čemer jo bilo ubitih 30 upornikov. Poročnik Galan je izjavil časnikarjem, da .je generai Molla v bojih na Somrno-sierri izgubil 35(10 mož. Letala katalonske vlade so preletela uporniško pozicije in jih bombardirala. Vladne čete napredujejo proti Saragossi in Huesci, ki ju jo vlada že davno razglasila za svoji. Španija 3 Madrid, 8. avgusta. Dosedanji vojni minister general Cast-ello, ki je odstopil, bo prevzel poveljstvo nad nekaterimi četami. Novi vojni minister Sarabie je bil več let zasebni tajnik predsednika republike Azane. Po uradnem poročilu vlade so njene sile na ara-gonskem bojišču ves dan vznemirjale nasprotnika pri Huesci, kjer so zavzele več vasi. Uspehi so bili tudi na severnem bojišču tega odseka, kjer so j vladne čete presekale uporniške zveze z mestom Huesco. Zavzetje vasi Santa Eulalija, ki je važno strateško križišče in ki se nahaja v višini 800 m ter obvladuje pristop do mesta Huesce, je posebno velik uspeh Vladne čete so zavzele tudi Sierra San j Julian ter so s tem onemogočile preskrbo liuesce z Uporniški generali so zadovoljni Teluan, 8. avg. AA. Poročevalec »Tribune« je imel razgovor s poveljnikom nacionalističnega letalstva generalom Kindelandom, ki je izjavil, da je z delovanjem svojih eskadrilj prav zadovoljen. Večina teh lelal bo v kratkem zapustila Maroko in odšla v Seviljo, da bo v bližini neposrednega bojišča. Poročevalec pristavlja, da šteje letalstvo uporhikov 50 ejiot iin da sc vsa ta letala sedaj pripravljajo na obsežno akcijo proti vladni mornarici, ki je zbrana pred Malago. Nacionalistična 1 c kila bodo nato odletela do Cordobe, kjer bodo podpirale nacionalistično vojsko na pohodu proti Madridu. Med Cento in Algecirasom je živahen promet Včeraj so letalske sile generala Franca prepeljale čez morsko ožino 4000 mož. Pravijo, da so uporniki zavzeli Niereno na meji pokrajin Cordobe in Badajoza. Lizbona, 8. avgusta. Tukajšnji radijski klub poroča, da se je v pokrajini Badajoz začela huda borba med vladnim« prostovoljci in mestnimi gar- Vodja rexistov obtožuje Moskvo Pred rdečimi nemiri v Belgiji vodo. Pri teh operacijah je sodelovalo vladno letalstvo na veliko. Madrid, 8. avgusta. AA. (DNB). Po poročilu iz Valencije je španska križarka izkrcala na obalo 1200 miličnikov- Neka trgovska ladja je spremljala čete kot bolniška ladja. Iz Valencije bodo pripeljali 3500 miličnikov na Balearske otoke. Delavska zveza tega mesta je sklenila zbrati kolono, ki bo štela 10.000 prostovoljcev. Gibraltar, 8. avgusta- AA. Med bombardiranjem Algecirasa s strani vladne križarke »Haime I« je bil razrušen angleški konzulat. Pravijo, da je bila ranjena tudi neka soproga podkonzulova. Angleži zbrali 17 funtov za spansko vlado London, 8. avgusta. AA. Današnja »Daily Ex-pres« piše, da so tudi neke angleške sindikalne organizacije začele zbirati prispevke za pristaše španske vlade- Dozdaj zbrane vsote pa so neznatne. Vodstvo angleške neodvisne delavske stranke, trdi list, je zbralo doslej za španske levičarje samo 17 funtov. V Londonu so po poročilu tega lista že zaupniki španske vlade, ki upajo, da bodo z angleškimi prispevki lahko kupili letala za špansko vlado. dami, ki so vse na strani upornikov. Upornikom so se pridružili tudi policijski napadalni oddelki. General de Liana je poslal iz Seville kolono, ki naj pomaga upornikom v Badajozu. Rajši v smrt kakor v rdeče roke Pariz, 8. avg. Današnji »Journal« priobčuje poročilo iz Burgosa o tragičnem koncu skupine 40 riacionalislov, ki so z enim častnikom na čelu branili vojašnico v Alzasedu pred levičarji. Ko so videli, da se ne morejo več braniti, so deloma izvršili samomor, deloma pa se med seboj dogovorno pobili. Ko so oboroženi delavci vdrli v vojašnico, so našli 41 trupel. Pariz, 8. avg. AA. [DNB) Po »Malinovem« poročilu je prišlo v Mentonu do demonstracij i proti asturskemu princu in nekim članom njegove rodbine, ko so se peljali skozi mesto. Nastopila I je takoj policija, čeprav ni bilo večjega nereda. V Madridu Pamplona, 8. avgusta. Havasov posebni dopisnik poroča: V Pamploiii izhajajoči list »Dia-rio de Navarra« prinaša novico, da deluje v Madridu skrivna radijska oddajna postaja z ultrakratkimi valovi. Ta postaja je med drugim objavila tudi tole sporočilo: »Padec Madrida je pričakovati v kar najkrajšem času. Vlada prosi za pomoč iz tujino. Zločini v mestu so na dnevnem redu. V kratkem se bodo uporniki združili. Vsi v boj s špansko Palango na Madrid.« Vlada je včeraj izvršila v Madridu velike aretacije, ker se boji, da uporniki kljub vsej strogosti dobivajo natančno vesti iz Madrida. Vlada je ugotovila, da sta v glavnem mestu dve tajni oddajni postaji na kratko valove, ki pošiljata vesti upornikom. Zaprli so predsednika agrarne stranko Martineza de Velasa, čeprav je agrarna stranka simpatizirala z vlado. V Valcnciji so prijeli bivšega ministrskega predsednika Samperia, ki je bil že na neki francoski ladji, da pobegne, pa ga je kapitan dal izkrcati, da je prišel v roke komunistov. Glede vesti, da so prvi oddelki vstašev včeraj že prodrli v madridska predmestja, ni mogoče ugotoviti, ali so resnično ali ne. Za to govore nekateri ukrepi vlade, ki so razumljivo samo v primem skrajne neposredne nevarnosti. Vlada je odredila, naj se luči ugasnejo v vseh predmestjih Madrida. Avtomobilisti smejo prižgati luč po mestu samo s posebnim dovoljenjem obla-stev, sicer pa ne vozijo po mestu nobena vozila. Kinematografi in kavarne so zaprte. Prebivalstvo se je umaknilo v svoja stanovanja. V vsej prestolnici vlada grobna tišina in mir. Napovedovalec radijske postaje v Madridu je izjavil, da je ta ukrep santo začasen in da ga je vlada odredila zaradi varstva pred napadi uporniških letal. Neposredne nevarnosti pa ni. General Franco, poveljnik uporniških vojska, je včeraj priletel iz Maroka v Sevillo, kar je znamenje, da namerava ofenzivo na Madrid voditi osebno. To je tudi dokaz, da je položaj upornikov siguren. Vlada pošilja zlato na varno Madrid, 8. avgusta, o. Kljub vsem zanikava-njem in zatrjevanjem vlade, da njene čete zmagujejo in da se njen položaj boljša, je vendar jasno, da se levičarska vlada pripravlja na_ konec, ker je obupala, da bi dobila izdatno vojaško pomoč iz inozemstva. Najjasnejši dokaz za to je, da so zdaj šli žo številni transporti zlata iz Madrida v Pariz. V pariškem španskem poslaništvu se nahajajo že ves čas upora trije komunistični poslanci, ki skrbe za zvezo med madridsko in pariško vlado. Ti tudi prevzemajo transport^ zlata i z Španije. Ne ve se še, ali nameravajo španski levičarji te zlate zaklade uporabiti zase, če bodo morali živeti v inozemstvu, ali za nabavo orožja in letal, ali za bodoče financiranje komunistične revolucije v Španiji. Uporniki izjavljajo, da je to navadna komunistična tatvina narodnega imetja. Poročila tujih poslanikov: Položaj v Madridu obupen Lizbona, 8. avgusta. AA. (DNB.) Tukajšnji radijski klub je prestregel odprto radijsko brzojavko, ki jo je čilski poslanik v Madridu poslal v Santiago. Radijski klub izjavlja, da jamči za točnost vsebine. V tej brzojavki pravi čilski poslanik, da bo moralo še teh par diplomatov, ki so ostali v Madridu, zapustiti špansko prestolnico, ker je položaj v Madridu obupen. Če ne bo mogoče dobiti posebnega vlaka, ki naj prepelje člane diplomatskega zbora v Valcncijo ali na Portugalsko, se bodo člani diplomatskega zbora zbrali v Madridu v prostorih enega ali drugega poslaništva in od tamkaj zahtevali pomoč svojih vlad. Španska vlada, pravi brzojavka, nima nobene avtoritete več. Prostovoljci, ki branijo Madrid, imajo hude izgube, ki jih vlada ne more več izpopolniti. Nemške bojne ladje pripravljene Berlin, 8. avg. o. Po seji, ki jo je imel Hitler z admiralom in s štabom nemške vojne mornarice, poročajo iz poučenih virov, da je nemška mornarica, kar je je bilo poslano v španske vode, pripravljena, da pomaga nemškim državljanom in da zavaruje nemške koristi. Nemška vlada je vso svoje ukrepe storila zaradi tega, ker se zdi, da prihaja v Španiji oblast vse bolj v roke komunističnim in anarhističnim elementom. Nemško brodovje v španskih vodah obsega dve skupini: severno skupino tvorita križarka »Koln« in torpedni rušilec »Sfeadler«, ki je zasidran pred Gihonom Ker vlada v Bilbau in Gihinu lakota, sta ladji razdelili nemškim in avstrijskim državljanom potrebno hrano. V južni skupini pa so oklopnice »Deutschland« in »Admiral Scher« ter torpedna rušilca »Leopard« in »Lux«. Ie ladje so odplule v Cartageno, Alicante, Valencijo ,Paragono in Barcelono. Španska vladna letala so ponovno obstreljevala nemške ladje, bombardirala so tudi neko francosko trgovsko ladjo ter ogrožala z bombami italijansko potniško ladjo »Dante«. Newyork, 7. avgusta. AA. (Havas). Iz Oaklanda v Kaliforniji poročajo, da sta tjakaj pr:spe a ruska letalca Levnjovski in Levšenko. Poizkusila bosta polet iz San Pedra v Moskvo čez Tihi ocean in Sibirijo. Bruselj, 8. avg. AA. (DNB) Vodja rexističnega gibanja Degrelle napoveduje v nekem članku, da bodo belgijski komunisti v kratkem povzročili nerede. To je znano tudi notranjemu minislru, ki pa je izgubil glavo. Zalo se je Irebsa pripravili na vse. Marksistična pobuna v Belgiji bi pomenila dejansko vojno, kar je cilj Moskve. Boljševiki so si izmislili in so uresničili nesrečni francosko-ruski pakt, da bi obkrožili Nemčijo. Ne morejo se pomirili z okolnostjo, da je 6 milijonov bivših nemških komunistov, ki so se naveličali marksizma, prestopilo na stran nacionalnega socializma in da hočejo vsi oslati nacionalni socialisti. Sedanja Francija se je popolnoma pomirila z godbo Moskve. Francoska mladina je v službi boljševiške-ga imperializma. Beigiji pripada po načrtu Moskve vloga irdnjave, s kater naj boljševiška propaganda zopet uvede v Nemčijo nerede. Svoja izvajanja končuje Degrelle z besedami: Dol z vojno! Premagati moramo Moskvo in marksizem, ker nas oba vodita v neposredno vojno nevarnost.« Bruselj, 8. avg. AA. Belgijska vlada je sklenila zavrniti vse prošnje za izvoz orožja na Spansko. Najnovejše iz Španije Madrid, 8. avgusta. AA. (Havas.) Listi priobčujejo poročila o nesoglasjih v uporniških krogih. Pred dnevi se je vršil sestanek uporniških voditeljev v Valladolidu. Neki udeleženci so poudarili, da bi se Španija zaradi sedanje državljanske vojne utegnila zaplesti v morebitni mednarodni spopad. Vsi udeleženci so bili mnenja, da je položaj zelo kritičen. Trdi se tudi, da so kritizirali neodločnost generala Franca. Lizbona, 8. avgusta. AA. Havas poroča iz Seville, da je general Franco s svojim štabom prispel tjakaj. Sevilla, 8. avg. (Havas) Kolona, ki jo vodi major Castcjon in ki prodira proti Badajozu, je zavzela Almendra Leho. Socialistično kolono iz Buda jo z a so ustavili še pred prihodom rednih uporniških čet. Današnje uradno poročilo, izdano iz slaba generala Queipo de Liana pravi med drugim: Po uradnih poročilih iz Burgosa drže čete generala Molle še .vedno svoje postojanke na Sierri Guadarrami. Med napadom vladni! letal na Saragoso je ena bomba padla na tamošnjo bolnišnico. Barcelona, 8. avg. (Havas) Katalonska vlada je izdala poročilo, v katerem pravi med drugim: Življenje v Malagi je sedaj popolnoma redno. Vladne čele obkoljujejo Grando. Sevilja, 8. avg. AA. General Oueipo de Liano je dal po radiu izjavo, v kateri pravi med drugim, da ni res, da bi bile čete generala Franca kdajkoli dobile orožje iz Francije. Prav tako ni res, da bi bile vladne čete zavzele Sevillo. Dodal je, da je uporniška kolona zavzela Alcolevu. Avstrijsko gospodarstvo je trdno London, 8. avg. V zvezi s poročilom, ki ga je sestavila finančna komisija Društva narodov z Avstrijo, pravi »Times«, da si je Avstrija v zadnjih 2 letih gospodarsko tako opomogla, da bi njena vlada lahko prevzela upravo svojih financ. V takih okoliščinah je smel finančni komisar Društva narodov izjaviti, da zanj v Avstriji ni več dela. Abesinci priznavajo samo italijansko oblast Addis Abeba, 8. avg. Ras Sejum je ponovil pred generalom Grazianiom svojo izjavo pokorščine do Italije. V veliki avdijenčni dvorani guvernerske palače je bilo zbranih približno 40''bivših abesinskih poglavarjev. Vsi so podpisali izjavo pokorščino, v kateri pravijo, da ne priznavajo nobene druge avtoritete, kakor samo italijansko. Addis Abeba, 8. avg. Znanstveno odposlanstvo, ki ga je poslala italijanska znanstvena akademija, da bi proučilo Abesinijo z geološkega in rudarskega vidika, je začelo delovati. Rim, 8. avg. Na trditev »Timesa«, da najemajo italijanske oblasti abesinske domačine, izjavljajo na merodajnem mestu, da tega Italija ni storila. Ce pa so bili ponekod mobilizirani malenkostni oddelki, se je to zgodilo zato, da bi mogle italijanske policijske oblasti čim bolje varovati red v zavzetih pokrajinah. Nemirna Palestina Jeruzalem, 8. avg. o. Včeraj so v okolici Na-blusa spet izbruhnili krvavi spopadi med angleškimi četami in med arabskimi revolucionarnimi oddelki. Kakor pravijo poznavalci razmer, je to znak za novo revolucionarno gibanje v Palestini, ki bo po dosedanjem zatišju izbruhnilo še z večjo silo. Angleži so morali uporabiti letala, da so razgnali arabske oddelke. Kairo, 8. avg. List »Mokatan« piše, da so iraški kralj Gazi, kralj Ibn, kralj južnega Hedžasa in jemenski Imam Jahia poslali angleškemu kralju skupno noto, v kateri zahtevajo, naj uredi položaj v Palestini. Noto sta izročila angleškemu zunanjemu ministrstvu iraški in hedžaski poslanik v Londonu. Šah v Zemunu Včeraj popoldne sta se odigrali samo viseči partiji. Iiitidij je premagal dr. Zivanoviča, Pavlovič pa Jurišiča. Ostale viseče partije se bodo odigrale jutri, v nedeljo, ko bo drugače prost dan. Sinočno S. kolo je zopet prineslo obema slovenskima zastopnikoma na tem turnirju po eno celo točko. Lešnik je v 27. potezi po precizni igri in z žrtvijo dveh lažjih figur in stolpa svojega nasprotnika Mažuraua iz Zagreba. Preinfalk je proti Pavloviču žrtvoval dva stolpa za damo, nato dal še figuro ter z lahkoto dobil igro. Stanje po 4. kolu je takole: Skupina A. Ba-yer 4, Lešnik 3.5, Matvejev, Filipčič 3 (1), Schrei-ber 2.5 (2), Filipovič 2.5 (1), Iiurmistrov 2 (1), Schwab 1.5, Savič, Mažuran 1 (t), Prokopljevič in Matoškovič 1. B. skupina: Poljakov 5, Preinfalk 3.5 (1), Pavlovič 3, Kindij 2.5 (2), Jonke 2 (1), Ninič 1.5 (1), Avirovič 1 (2), Iljič, Milojčič, Pelva 1 (1), Jurišič pol (3), Zivanovič 0 (3). Zvečer bo igral v naslednjem kolu Lešnik s Schvvabom, Preinfalk pa z Niničem. Buenos Aires, 7. avgusta- A A. (Havas). Argentinska križarka »25 de Maja« je dobila nslog, naj se pripravi na odhod v španske vode. Barcelona, 7. avgusta. AA. (Reuter). V tukajšnje pristanišče je priplul dretnot britanske vojne mornarice »Queen Elisabeth«. Bosanske slive sveže, izvrstne kakovosti za jelo prodajam po zmernih cenah v javnih skladiščih, Tyrševa cesta. Nezadovoljnost z državnim udarom med Grki Angleške bojne ladje za Grčijo Malta, 8. avgusta, o. Včeraj se je v tukajšnjem pristanišču pripravila na odhod oklopnica »Kar-ham«, da odpluje v grške vode. Kor je položaj v Grčiji negotov in ker so še zmeraj pretrgano vse zveze z inozemstvom, se je angleško mornariško poveljstvo odločilo, da pošlje po potrebi nekaj ladij v grške vode. Zdi se, da se v angleških krogih zavedajo nevarnosti, kakršno predstavlja komunistični poizkus v Grčiji za angleški položaj v Sredozemskem morju. Sklepajo pa, da se položaj v grški državi še ne l>o tako hitro uravnal, ker je večina političnih strankarskih voditeljev nezadovoljna s poskusom, da se uvede diktatorsko stanje v Grčiji. Atene, 8.-avgusta. AA. Gonatas, prvak liberalne stranke, ki je bil danes v avdijenci pri kra- Nova grška vlada Atene 8. avgusta- Novi državni podtajniki so položili prisego. Nova grška vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik, zunanji minister, minister vojske in letalstva Metaxas podpredsednik ministrskega sveta, finančni minister in zastopnik ministra za gospodarstvo Zavicianos, notranji minister Skidakakis, minister za socialno jx>litiko Korizis, dosedanji podiguv-erner narodne banke in predsednik raznih dobrodelnih organizacij, prometni minister Ekonomu, pravosodni minister Logotetis, kmetijski minister Kiriakos, prosvetni minister Georgakopulos, lju Juriju, je dal dopisniku agencije Avale tole izjavo: V im^nu liberalne stranke sem obrazložil kralju sedanje razmere in naše mnenje o ukrepih vlade. Predlagal sem sklicanje kronskega sveta in zavračal argumente g. Metaxa, s katerimi. opravičuje svoje ravnanje. Izrekel sem nado, da se bo država v kar najkrajšem času vrnila k normalnemu parlamentarnemu režimu. Če je bila komunistična nevarnost tolikšna, kakor trdi Metaxas, sem. rekel kralju, bi bila proglasitev obsednega stanja popolnoma zadosti za preprečitev vseh neredov. Metaxas bi dobil za to jKitrebno odobritev od strank. Takšna proglasitev obsednega stanja z uvedbo naglega sodišča in ukinitvijo poslanske zbornice pa utegne obroditi po sodbi prvaka liberalne stranke Gonatasa težke posledice. državni podtajnik v predsednišlvu vlade Papa-helas, državni podtajnik vojnega ministrstva Papa-dimas, - državni jx>dtajnik za mornarico Papavisiliju, podtajnik za letalstvo Pasaris, podtajnik za gospodarstvo Dimitratos, podtajnik finančnega ministrstva Rediados Periklos, podtajnik za trgovsko mornarico Regiadis Deukalion, jx)dtajnik prometnega ministrstva Nikopulos, podtajnik ministrstva za zdravje dr. Alivizatos, jx>dtajnik za prehrano Majakos. Carigrad, 7. avgusta. A A. Tukajšnji španski konzul je v znak soglasja z uporniki odstopil. Boj za hitrost, višino in popolnost Včeraj v Berlinu Berlin, 8. avg. Ob nezmanjšanem zanimanju se je včeraj nadaljevala berlinska olimpijada. Včerajšnji dan je potekel lakorekoč v znamenju olimpijskega desetoboja, ki ga smatrajo za najtežjo disciplino lahke atletike. V teh borbah je stenje po dosedoj izvedenih disciplinah sledeče: 1. Clark (USA) 1849 točk, 2. Parker (USA) 1634, 3. Glenn (USA) 1610, 4. Cuhl (Švica) 1579, 5. Pinwczek (Poljska) 1522, 6. Huber (Nemčija) 1485 točk. Včeraj je bil končan tudi modemi petoboj s sledečimi rezultati: 1. Nemec Gotthard Handrick 31.5 točk 2. Američan Leonard 39.5 točk 3. Italijan Abba 45.5 točk 4. Šved Thofeld 47 točik 5. Madjar Orban 55 točk 6. Nemec Lemp 67.5 točk. V polfinalu na 400 m so se tekmovalci plasirali tako-le: I. skupina: 1. Williams (USA) 47.2; 2. RobeTis (Anglija) 48; 3. Loaring (Kanada) 48.1. II. skupina: t. Luvvalles (USA) 47.1; 2. ftrown (Anglija) 47.3; 3. Fritz (Kanada) 47.4. V finale so se torej plasirali dva Kanadčana, dva Angleža in dva Amertkanca. V floretu posameznikov je zmagal Italijan Gandkri s sedmimi zmagami, drugi je Francoz Lagardeur s 6 zmagami, tretji Italijan Brodino s 4 zmagami, četrti Nemec Casm.tr s 4 zmagami, peti Italijan Glaragoa s 3 zmagami in Sesti Belgijec Broux. V finalu na 5000 m so Finci zopet pokazali svojo veliko domeno v tekih na dolge proge. Pri včerajšnjem teku na 5000 m je prvo kolajno osvojil Finec Hoeeker s časom 14:22.2, kar pomeni ijov olimpijski rekord. Srebrno kolajno si jc osvoji njegov rojak Lehtinen, dočim je bronasta pripadla Švedu Johnsonu. Tudi oba slednja sta tekla pod dosedanjim olimpijskim rekordom. Od jugoslovanskih atletov, ki so včeraj nastopili, je dosegel najboljši rezultat Bauman v jadranju. V zelo hudi konkurenci — tekmoval je v skupini s 25 tekmovalci — se je preril na 10. mesto ter pustil za seboj zelo znane jadralcc iz Visoki gostie v Begunjah Begunje, 7. avgusta O Begunjah na Gorenjskem se prav malo kdaj bere v dnevnem časopisju, čeprav so Begunje znane po vsej državi, kakor tudi v inozemstvu. Pa bo«te vprašali za kaj? Pri nas bivajo oziroma so na letovanju odlične osebnosti: gg. dr. Krek, minister in Cvetkovič, ban dr. Natlačen s svojo rodbino, nemški poslanik von Herren. Poleg označenih visokih gostov bivajo pri nas še drugi odlični gostje, to je spremstvo mini-trov m mnogi inozemci kot n. pr. nemški pisatelj Heymamn, kateri izrablja naš podplaninski mir za pisanje knjig. Vsi gostje so zelo zadovoljni. Iz Bleda pa drče vsak dan k nam avtomobili x diplomatskimi značkami na obiske k visokim gostom. Obiskujejo označene gg. ministre minislr-,„«ki predsednik dr. Stojadinovič, razni tuji diplomati in druge osebnosti. Preko prelaza Ljubelja bite avtomobili iz skoraj vseh evropskih dTŽav, katerim cilj je Bled, ki je leto« prenapolnjen. — Gostje morajo spati po kopalnicah. V Begunjah biva okrog 200 gostov, ki uživajo mir in planinsko čisti zrak. Begunje imajo krasno lego pod Karavankam-., leže 600 m nad morjem in nudijo tujcu priliko za kratke in dalije ture na Karavanke. Begunjščica vabi s svojo divno alpsko floro. Kdor se hoče na-vžiti zraka, miru m zdravja, naj pride v Begunje in ne bo mu žal, kakor ni žal celo takim razvajenim gostom, kakor so letos tu. Se tretjemu morilcu na sledu Maribor, 7. avgusta. Zverinski roparski umor ujiokojenega finančnega stražnika Strajnška v Mejni ulici v Mariboru je prišel nekoliko v pozabo, čim je javnost do-znala, da sta roparska zločinca Kolar in Štern v Avstriji aretirana Oba se sedaj nahajata v zaporih okrožnega sodišča v Leobnu ter čakata, da bodo urejene vse formalnosti glede prevoza v Jugoslavijo in izročitve okrožnemu sodišču mariborskemu, kjer ju čaka zaslužena kazen. Bila sta v Avstriji opetovano zaslišana, njuno priznanje pa je spravilo na dan še neke zanimive okolnosti, ki bodo usodepolne še za neko tretjo osebo Kolar in Štern sta namreč povedala, da je neki tretji napravil načrte za oropanje Stranjška ter ju r agovoril, da sta te načrte izvedla. Tudi la oseba je po umoru izginila. Policijski aparat je sedaj vnovič'na delu, da tietjega osumljenca izsledi. Motorne dirke Maribdr-Kamnica-Maribor Maribor, 7. avgusta. Jutri popoldne bo Maribor pozorišče velikih in zanimivih motornih dirk, ki se bodo vršile na progi Maribor—Kamnica—Maribor. Krožno progo morajo motociklisti prevoziti desetkrat Pr>ga je ena najtežjih, Kar jih poznamo v mariborski okolici. Vodi po hudih strminah, ostrin ovinkih, skozi vas in skozi mestne ulice, tako da zahteva od vozača vrhunec spretnosti in drznosti, pa tudi veliko previdnosti, če hoče z zdravo kožo voziti skozi cilj. Nevarne točke so zlasti v Kamnici na prvem ovinku ter na obeh strminah Koroške ceste in pa seveda na ostrih zavojih meRtnih ulic. Med tekmovalci in med občinstvom vlada za tekme veliko zanimanje. Prijavljenih je do sedaj 38 vozačev, med njimi veliko'število znanih tekmovalcev n Avstrije. Tekme se pričnejo ob 15. Da ne pride do nevarnih trčenj, bo cela proga zaprta za ves ostali promet v času od pol 15 do 16. Zapite bodo sledeče ceste in ulice: od križišča Koroščeve in Kamniške ter Vrbanove (start in cilj) po Kamniškem drevoredu do Kamnice in nazaj po Koroški cesti, Koserjevi, Smetanovi, Tomanovi, Medvedovi in Turnerjevi ulici. Posetniki kopališča na Mariborskem otoku si bodo morali v omenjenem času poiskati kako drugo pot za dohod v kopališče. Najprimerneje je, če gredo po studenski strani do broda ter zb rodom v kopališče. Tudi mestni avtobusi bodo za časa dirk vozili v kopališče po studenški strani do broda. Vo/na opna pa bo ista. kakor za vožnjo po Koroški cesti. Gledalci, ki bodo zasledovali dirke, bodo imeti dovolj lepih razglednih točk vzdolž cele proge. Pokoriti se bodo marali pa vsem odredbam rediteljev, ki jih bo vzdolž cele proge 60. drugih držav, če upoštevamo vse do sedaj dosežene čase v jadranju, se je Bauman plasiral na 15 mesto. Ima pa še izglede, da se v nadaljnih tekmah prerije še naprej. Od naših rokoborcev se je držal najbolje Kisch, ki nastopa v srednji kategoriji. Premagal je v 14. min. 25. sek. Cehoslovaka Pribila ter se s tem plasiral za nadaljna tekmovanja. V pero-lahki kategoriji se je naš Sestak boril proti )am-senu (CSR). Naš borec je končno podlegel po točkah, ena točka pa je pripadla tudi njemu. V polsrednji kategoriji se je boril naš Fischer proti prvaku Švedske Schwendburgu Kljub temu, do se je Fischer zelo dobro držal, se je rutiniranemu in neverjetno hitremu Švedu posrečilo, da je nekoliko pred 4 minuto položil Fischerja na lopatice. V ostalih disciplinah naši niso nastopali. Stanje v pefek ob 15. uri. Do včeraj popoldne ob treh jc bilo zaključenih na olimpijadi vsega skupaj 36 disciplin. Upoštevajoč to okolnost, je stanje po teh disciplinah sledeče: Stanje delavcev v Hrastniku je nevzdržno I II III USA 11 9 3 Nemčija 8 9 8 Italija 3 1 4 Finska 2 3 4 Fgipt 2 1 2 Madžarska 3 0 0 Francija 2 2 0 Švedska 1 1 3 laponska 1 c 1 1 Estonija 1 1 1 Anglija 1 1 0 Nova Zelandtja 1 0 0 Kanada 0 1 3 Poljska 0 2 1 Češkoslovaška 0 0 2 Avstrija 0 1 /\ Holandska 0 0 2 Švica 0 1 0 Filipini 0 0 1 Letonska 0 0 1 Turčija 0 0 1 Drava izroča žrtve Maribor, 7. avgusta. Pri Sv. Marku niže Ptuja je naplavila Drava truplo tiskarniške vlagalke Ane Szilagi, ki je pred nekaj tedni skočila z dravske brvi v reko ter vto-nila. Izvršila je samomor baje zaradi nesrečne ljubezni. Truplo so prepoznali njeni sorodniki, ki so jih poklicali k Sv. Marku. — V Sribovcu pri Varaždinu pa je Drava naplavila truplo brodarja Josipa Oaple iz Jelovca, ki se je smrtno ponesrečil 28. maja, ko je Drava odtrgala brod. Ljudsko štetje v Studencih Maribor, 7. avgusta. Studenci pri Mariboru spadajo med največje občine v Sloveniji. Po številu prebivalstva so na prvem mestu. Do s^daj pa Studenci nikoli niso prav vedeli, koliko jih v resnici je .Število prebivalstva se neprestano menjava in narašča, prijavni predpisi pa niso tako strogi, kakor v mestu. Letos pa je občina sklenila, da izvede točen popis vsega svojega prebivalstva. Te dni dobivajo vsi hišni posestniki posebne popusne pole, ki jih morajo točno izpolniti s stanjem od 15. t. m. ter jih do tega dne oddati v občinski pisarni. Važno je tudi, da ločno izpišejo vsa imena. Na podlagi tega popisa se bo namreč napravil tudi nov volilni imenik, da bodo enkrat prenehale večne tozadevne reklamacije. Istočasno se bo na podlagi popisa tudi izpolnila domovinska matica, vojaška cvidenca in pasji kataster. Šahovski dvoboj Maribor-Gradec Maribor, 7. avgusla- Maribor bo jutri pozorišče zanimive šahovske Srireditve. Mariborski šahovski klub je v okviru Mariborskega tedna organiziral šahovski dvoboj Maribor : Gradec. Dosedaj so se vršila že srečanja med mariborskimi in graškimi šahovskimi klubi, medmestne reprezentance pa se še niso spoprijele. Ker razpolaga Gradec z zelo močnimi šahovskimi prvaki, bo tekma za Maribor velikega pomena. Tekma bo trajala predpoldne od 9 do 13 popoldne pa od 14.30 do lb.30. Vrši se v spodnji kazinski dvorani. Mariborčani bodo sestavili svoje moštvo tik pred tekmo iz naslednjih igralcev, ki se rnoraja pred tekmo v času od pol do tričetrt na 9 javiti v igralni dvorani. Od Mariborskega šahovskega kluba: prof. Stupan, Poljanec, Kramer, Ko-nič, Kukovec, Ostanek, Bien, Lobkov, ing- Žabkar, Stojnšek, Ostapovič, Goleč, dr. Daneu, Merlak, Šuštar, Banič, Koser. Od UJ2B: Savli, Lukež Jordan, Gobec, Kuster. Od SK Železničarja: Babič, Alba-neže, Golež, Fischer, Knechtl, Eferl, Vidovič. Od SK Slavije: Kobljer, Trstenjak. Na prvi deski bo igral za Maribor naš velemojster Vasja Pirc. Gradčani so prijavili naslednje moštvo: A. Baugartner, R. Baumgartner, Fink, dr. Harstein, gospa Harstein, Krassnig, dr. Lauffer, R. Mtilfer, Paierl, Pelzer, Resch, Reiber, Schatzl, Schenkirzik, Scherbaum, Sdiimpl, Seidl, dr- Stein, A. Winkler, W. Winkler, Zscheck Zanimivo je, da je med prijavljenimi tudi dama, ki baje zelo dobro igra šah. Za tekmo vlada v mariborskih in graških šahovskih krogih veliko zanimanje. Strah konjskih repov Maribor, 7. avgusta. Orožniki zasledujejo v mariborski okolici čudnega tatu, ki je postal pravi strah lastnikov konj, prav za prav pa konj samih. Možakar namreč krade konjem lepe, košate repe. V noči od 14. julija je porezal repa konjema posestnika Pezdičeka v Zg. Jakobskem dolu. V noči od 24 julija je za-. dela ista usoda par konj posestnika Franca Sumana v Slatinskem dolu, isto noč tudi konje posestnika Gruberja v Jakobskem dolu. V noči od 30. julija se je spravil nad par konj posetnice Josipine Bračko v Dragučevi ter ju oropal njunega okrasa, v noči od 5. avgusta je prerezal repe koncema posestnika Škofa v Ruperčan in v istem kraju še v noči konjema posetnika Pavla Arnuša. Vsak lastnik konj ceni škodo na 500 do 600 Din. Možakar reže repe čisto pri korenu, tako, da se bodo težko ob-rastli. Konjski repi se dajo zlahka spraviti v denar, pa je na delu gotovo fak tat, ki jih potem prodaja. Hrastnik, 8. avgusta. Že pri zadnji rudarski stavki v Hrastniku, je bilo delavstvo na tem, da se kolektivna pogodba razveljavi in 6estavi novo. Dosedanja pogodba je bila nekako nerazumljiva. Zastopniki podjetja ko tolmačili po svoje, delavstvo zopet drugače, in zaradi tega ni "bilo sporazuma med zastopniki podjetja in med delavstvom. Sploh je bilo v našem revirju več točk, ki so bile pa v drugih revirjih bolj upoštevane. Seveda je bila to krivda na obra-tovodjih z ene in z druge pa tudi od delavstva samega. Kadar je n. pr. zaslužil kopač manj kot minimalno plačo, se je samega sebe sramoval, niti svojemu sodelavcu ni povedal, kako se je zgodilo z njim, čeprav je dobro vedel, da je krvavo zaslužil te bore pare. Kadar je pa interveniral pri obratovodji, ni imel mnogo uspeha. Kajti ta se je postavil na stališče, da če mu delavec dokaže vzrok, kaj je bil vzrok, da ni zaslužil omenjene plače, se mu doda. Delavec je navedel več takšnih vzrokov, toda pri njih ni bil noben opravičen. Delavcem je bilo tega vsega že čez glavo, najprej garati, potem pa še prositi za zasluženo plačo. Pri nas v Hrastniku se je dogajalo že pred dolgimi leti, da delavec ni prišel do svoje omenjene plače. Še v prejšnjih letih, ko so imeli rudarji še draginj-ske doklade, nisi dobil draginjskih doklad, če nisi prišel pri akordnem delu do minimalne plače. — Delavstvo pa tudi dobro ve, od katere strani je vse to prihajalo. Sedaj so delavski zastopniki odpovedali kolektivno pogodbo s trimesečnim odlokom. Stanje rudarjev se bo moralo zboljšati, ker je dosedanje nevzdržno. Če bi šlo to tako naprej, je veliko vprašanje, kaj bo z našo mladino. Zaslužka ni, kadar se praznuje, ni nič, kadar se pa dela, je pa mal zaslužek. Jesti je treba vsak dan, Rekordi padajo tudi drugje Saarbriicken, 7. avgusta, o. Kljub lomu, da jo pozornost vsega športnega sveta obrnjena v Berlin, pa se dogajajo pomembne športne stvari tudi drugje. .Včeraj se je v Saarbriickenu vršila lahkoatletska prireditev, pri kateri je nemški atlet Lampert potolkel dosedanji olimpijski in svetovni rekord v metanju diska s tem, da jc zagnal disk 53.48m daleč. Prav včeraj je ainerikanski olimpijski borilec Carpenter dosegel nov olimpijski rekord s 50.48 m; Lampert je rekord izboljšal za cele 3 metre. Lampert ni član nemškega olimpijskega mošlva, kar bi nemški lahkoatletski zvezi zdaj prizadevalo sive lase, saj bi bil odnesel s tem rezultatom na olimpi jskih igrah še eno zlalo kolajno za Nemčijo, katere so — kakor drugim neameri-kanskim narodom — olimpijske kolajne kaj redko sejane. Slovenska krajina Prekmursko,muzejsko društvo. Lansko leto sc ie na pobudo agilnega domačega kulturnga delavca prof. Vilka Novaka ustanovilo v M. Soboti »Prekmursko muzejsko društvo«, katerega namen je proučevati prekmursko preteklost. Društvo se posebno’vneto lot? proučevanja Slovenske krajine v zgodovinsko-kulturnem ter etnografskem pogledu. Predsednik društva je prof. Vilko Novak. Pred nekaj dnevi jc imelo »Prekmursko muzejsko društvo« sestanek v Črcnsov-cih, na katerem sc je sklenilo, da društvo priredi 18. avgusta ogled starinske cerkve v Turnišču, lv. krajini ter lovijo naše slovensko ljudstvo s praznimi obljubami. Toda naše ljudstvo dobro pozna te agente ter njihov program, katerega jim razlagajo, zato tim noče verjeti ničesar in se zmeraj z večjim zaupanjem zbira okoli slovenskega voditelja dr. Korošca, posebno po političnem shodu ministra dr. Kreka, ki ga je imel pred 14 dnevi v M. Soboti in Lendavi. Zato je tudi zanimiva izjava podpisanega, katero so prinesle »Novine« 9. avgusta in ki se glasi: Izjavljam, da mi je žal, da sem lansko leto volil Slavi-čeka na listi dr. Mačka. Zapeljali so me ljudje, ki bi mi morali kot mlademu človeku pokazati pravo pot. Sedaj, ko sem slišal besede g. ministra dr. Kreka, so se mi odprle oči in sem odločen pristaš g. dr. Korošca in njegove slovenske politike. — Pit lop Stefan, Renk ovci št 82. Šoštanj Naročajte „Slov. dom"! Do stavke bi bilo skoraj prišlo pred dnevi pri gradnji ceste šoštanj-št. Vid-Crna, ker d-elavci niso dobili za junij plače. K sreči pa je dan pred napovedano stavko prispel denar, da je gradbeno vodstvo moglo razdeliti mezde, nakar je delavstvo opustilo namero. Sprememba posesti. Vidrihovo hišo na kralja Petra trgu je kupil g. Anton Movh, poslovodja tukajšnje »Batine podružnice. Govori se pa, da stoji za kupčijo sam Bata, ki namerava hišo preurediti v poslovne lokale svoje podružnice. Gibanje med obrtniki. Za ozemlje šoštanjskih obrtniških združenj je po njihovih pravilih odrejen sodni okraj Šoštanj, v katerega sjmda tudi občina Šmartno ob Paki. Obrtniki te občine so bili zato včlanjeni v tukajšnjih združenjih. Sedaj jih je pa zbornica za TOI izločila iz šoštanjskih združenj in jih priključila k Skupnemu združenju v Mozirju z razlogom, da Šmartno ob Paki spada v sodni okraj Gornji grad, ne pa v okraj Šoštanj. Proti tej zmotni trditvi in odločbi zbornice so obrtniki iz' Smartna in šoštanjska združenja vložili pritožbo na bansko upravo in jo prosili, da odlok zbornice razveljavi. Obrtniki iz Smartna navajajo v svoji spomenici, da so v vsakem oziru bolj navezani na Šoštanj, saj spadajo tudi pod šoštanj-sko sodišče, davčno upravo, oddelek finančne kontrole itd., dočim jih z Mozirjem ne vežejo skoro nobeni politično-upravni in gospodarski stiki. Poleg tega so tudi prometne zveze s Šoštanjem neprimerno ugodnejše in cenejše kot z Mozirjem. Slična spomenica je bila jx>slana tudi zbornici za TOL — Med združenji obrtnikov lesnih, kovinar- kako žalostno je, da zdrav in močan, delazimožen človek ne zasluži toliko, da bi mogel preživeti svojo družino. — Gospoda se zabava po raznih barih in kopališčih, delavec pa niti za vsakdanjo potrebo nima. Če bo šlo tako naprej, bomo sčasoma vsi postali — tuberkulozni, če ravno so vse povsod ustanavljene protituberkulozne lige. Tudi pri na« v Hrastniku imamo takšno ustanovo, pa delavstvo nima prav nič od nje. Če se hoče takšna ustanova uveljaviti in res funkcionirati, je treba pričeti čisto od druge strani. Tuberkuloza se mora pobijati od spodaj navzgor, ne obratno. Ne zadostuje, če je proti tuberkulozna liga samo ustanovljena. Zaradi tega še vseeno lahko tuberkuloza razsaja naprej in uničuje mladino — vidimo kakšna nehigijena vlada tu. Tekom nekaj dni bi se imela muditi v našem rudniku komisija od rudarskega glavarstva. Biti bi morala tu takoj po rudarski stavki, ker pa je bil obratovodja na dopustu — na mnrju — je bila komisija odložena na poznejši čas. Zdaj je pa obratovodja že doma. Obvestil je že delavske zastopnike v tej zadevi in prosil omenjeno zastopstvo, naj predlože njemu pritožbe. Delavsko zastopstvo pa tega ni storilo, pač pa bo to napravilo, kadar bo komisija tukaj. Delavstvo apelira na rudarsko glavarstvo in na delavske zastopnike, naj se ukinejo tisti podpisi, katere je moralo delavstvo pod pritiskom dati omenjenemu obratovodji. Da je delavec moral podpisati nek zapisnik, k temu je bil prisiljen, drugače mu je bilo ogrožena eksistenca z raznimi posledicami. Kaj takšnega, kar je bilo tukaj, se ni dogajalo pri nobenem rudniku Trboveljske pre-mogokoipne družbe. Kakor pri zasekovalcih se je morala tudi večkrat plačati kakšna odškodnina, čeprav brez krivde. Enako so prizadeti tudi vodje pri motorjih. Zopet žrtev Save Ljubljana, 8. avg. Sino-či se je raznesla po Ljubljani vest, da je padla nova žrtev Spve. Kmalu se je zvedelo, da je to Stane Brtimec, sinko upokojenega železničarja. Kopalci v bližini Črnuč so opazili, kako se fant potaplja, takoj so priplavali najpogumnejši ter ga izvlekli iz vode. Začeli so z umetnim dihanjem spravljati fanta k zavesti. Res je pokazal neke znake življenje, zato so ljudje alarmirali reševalce, ki so dečka takoj naložili v avtomobil ter ga odpeljali v mesto, da ga oddajo v bolnišnico. Vmes so tudi v avtomobilu neprestano nadaljevali s poizkusi umetnega dihanja. A vsi napori ®o ostali zaman: fant je med vožmjo umrl. Truplo so prepeljali najprej v garažo Mestnega doma, nato pa — ko je to odredila komisija — v mrtvašnico. Dravsko polje Zopet velik požar na Drav. polju. Pretekli torek okoli pol ene ure, ko je bilo ljudstvo v globokem spanju, se je zopet zasvitalo nebo nad vasjo Zg. Jablane pri Cirkovcih. Goreti so začela gospodarska poslopja posetnice Terezije Beranič ogenj pa se je razširil še na gospodarsko in stanovanjsko poslopje posetnika Jožefa Horvata. VJ21 navedena poslopja so zgorela do tal. Gasilcem iz Cir-kocev se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na celo vas. Požar so omejili in ogenj pogasili. Šfoda pri Tereziji Beranič znaša okrog 30.000 Din, pri Jožefu Horvatu pa 50.000 Din. Tudi prevžitkarid Mariji Medved, ki je stanovala pri Horvatu, je zgorelo vse borno njeno imetje in znaša škoda pri njej okrog 3000 Din. Vzrok požara še ni dognan. Značilno pa je, da je bil na skednjih omenjenih posestnikov podtaknjen že novembra 1933 in oktobra 1934, k sreči pa so vsakokrat izbruh požara pravočasno preprečili. Smrtna nesreča. Smrtno se je ponesrečil Leopold Markeš, posestnik v Vintarovcih pri Sv. Urbanu. Splezal je na hlev. kjer je nameraval prenočiti, pri tem pa se mu je spodrsnilo in ie padel v globočino na glavo tako nesrečno, da si je razbil lobanjo in je nekaj ur pozneje izdihnil. Tolovajski napad na policijskega stražnika- Kakor smo že poročali, so izvršili trije brezposelni postopači tolovajski napad na [policijskega stražnika Leopolda Pestotnika v sredi mesta Ptuja. Napad je bil izvršen ob priliki, ko je Pestotnik hotel tri postopače legitimirati in jih povabil na stražnico, da jih perTustrfra. V odgovor pa so Pestotnika dejansko napadli in ga obklali, da je obležal v mlaki krvi. In njegova duhaprisotnost ga je rešila gotove smrti na ta način, da je v mlaki krvi ležeč združil vse moči in prijel za revolver, ki so mu ga tolovaji hoteli iztrgati ter oddal dva strela. Streli so privabili ljudi, tolovaje pa pre-podili. Mestna policija v Ptuju je takoj telefonič-nim potom obvestila mariborsko policijo, ker se je domnevalo, da so napadalci pobegli in so na jx>tu proti Mariboru. In res je bila ta, domneva j>ravilna, kajti že naslednji dan je mariborska policija po opisu izsledila storilce v trenutku, ko so pohajkovali po mariborskih ulicah. Ker je bil zjo-čin izvršen v področju ptujskega sodišča, so vse tri prepeljali iz Maribora v Ptuj. Močno vklenjene so gnali od kolodvora po ptujskih ulicah v zapore ptujske policije. Prebivalstvo se je v gručah zbiralo in javno grajalo ostudni čin teh nepridipravov. Storilci dejanje priznajo in se vedejo pri tem kod propalice. Po zaslišanju na policiji pa jih bodo izročili okr. sodišču v Ptuju. Slovita W3enna v Ljubljani Jutri ob 17.30 nastopi v Ljubljani Wienna, drugoplasirani klub Dunaja v svoji najmočnejši postavi, in sicer: Havliček, Schmauss, Kaller, Machu, Barrily, Erdl, Holec, Gschweidl, Fischer, Pollak, Karier. Ljubljana bo postavila v boj malo spremenjeno moštvo od onega, ki je nastopilo proti Admiri. To je zadnji poizkus trenerja z igralci, nakar bo določil skupino, ki nas bo zastopala v državnem prvenstvu. Oh 16 uri bo odigral trboveljski prvak SK Amater predtekmo z drugim moštvom Ljubljane, j Opozarjajo se kolesarji in imetniki brezplačnih vstopnic, da je za njih vhod pri vratih za tribuno. Predprodaja vstopnic za tekmo se vrši danes pri blagajni kavarne >Evropa« in v trgovini Roka-vičar (Prešernova ulica). skih in sorodnih strok ter med obrtniki mlinarske stroke se je pričelo živahno gibanje za sjx>jitev teh dveh združenj. Tozadevni predlogi so bili že odposlani na merodajna mesta. Poročila sta sc g. inž. Ivan Klopčič, inžer;jer v VVosclinaggovi tovarni, in gdč. Ela Eder. Ljubljana danes KoSedar Danes, sobota, 8. avgusta: Cirijak in T. Jutri, nedelja, S), avgusta: Roman. * Nočno slnžbo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste. • Avtoialeti: 5.-9. septembra na Dunajski velesejem, 6.-8. septembra v Benetke in Padovo. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Rokodelski oder priredi v nedeljo, 9. avgusta, ob 8 zvečer na vrtu Rokodelskega doma veseloigro »Res luštno je tani na dežeFci«. Igra, ki je za vrtno prireditev na novo predelana, je v režiji g. J. Novaka. Ker je zanimanje za vrtno predstavo izredno veliko, vabimo občinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodaji, ki bo danes, v soboto 8. avgusta, od 6.—8. ure zvečer in v nedeljo 9- avgusta od 10.—12. ure dop. v društveni pisarni, Komenskega ulica 12, I. nad. Veseloigra »Pri belem konjičku« na prostem na prostoru obširnega dvorišča »Prosvetnega doma v Trnovem, v Korunovi ulici 14, pred naravnimi kulisami, z velikim številom igralcev ter ob sodelovanju viške godbe bo v nedeljo, 9. avgusta, ob 20 uri vprizoriio »Prosvetno društvo Trnovo«. Od pol 20 do pričetka predstave koncert viške godbe in med prvim in drugim odmorom. Vljudno vabimo vse prijatelje lepe igro k tej veseli in zanimivi poletni prireditvi. Predprodaja vstopnic v soboto od 19 do 20 in v nedeljo od 10 do 12 dop. Promenadni koncert. Tujskoprometni svet za Ljubljano priredi v soboto, dne 8. avgusta, ob 20 promenadni koncert pred šentpetrsko cerkvijo. Spored izvaja godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom g. kapelnika Julija Bučarja. SK špar ta. Danes ob 20 članski sestanek v restavraciji Derenda (Mrak) na Rimski cesti. Udeležba obvezna. Važno radi predstoječe tekme. Železniške legitimacije upokojencev. Društvo orožniških upokojencev za Jugoslavijo v Ljubljani izpopolnjuje svoje v tem listu dne 23. julija razglašeno pojasnilo giede železniških legitimacij sledeče: Hčerke upokojencev, ki imajo po razglašenih navodilih pravico do legitimacije, morajo predložili potrdilo davčne uprave, koliko imajo lastnih dohodkov. V uredbi omenjeno potrdilo občine velja namreč samo za kraje, kjer opravljajo še občine službo davčnih uradov. Taka potrdila so lahko tudi v obliki ubožnih listov, ki so od davčne uprave potrjeni. Vse zakonske žene upokojencev, ki žive z možem skupno, imajo pravico do legitimacije, čeprav imajo lastni dohodek ali obrt. Sedanja legitimacija nima namreč z draginjskimi dokladami nikako zveze. Kar se tiče v danem pojasnilu omenjenih 24 voženj, je treba pripomniti sledeče: Glede na dosedanje ugodnosti je po besedilu uredbe prevladovalo mišljenje, da je dovoljeno 24 povratnih voženj, železniško ravnateljstvo v Belgradu je pa izdalo vložke, na podlagi vsa1'' lebko kupi 24 listkov pri blagajni, to .»-..Ki torej 12 povratnih voženj. Toliko prizadetim v vednost. «19> Ml Slovensko zemljo Slovencem I Radio Programi Radio Ljubljana Sobota, 8. avgusta: 12 Plo^a za pkd&o, ptauia zmes pesmic v&soliiih in godbo zn ples 12.45 Poročil a, vrnmo 13.00 Ca«, »porod, obvesMla 13.15 Plošča za ploščo, plsaaa zmes peeraie venelih in godbe za ples 14.55 Vreme 17.H0 Prenos i® Salzburga: Mojotri pevci (opera). V odmoru t*b 18.10 ča*, vreme, porodita, spored, otovorila. V odmoru ob 19.55 Glasbeno predavanje 22.25 Ca«, vreme, poročila, spored 22.40 Valčki in polko na ploščah. Drugi programi Sobota, S avgusta: Belgrad I.: 17.00 Premo« te SnlnnffraAa: W«r-nerj*va opora pevci niim- bcrškii« 32.25 Reportaža z. boriuvske Aiimipljade 22.4(1 Pronos 7. kavarne — Belgrad II.: 20.00 Glasovi iz Su-mandjije (Jeliči — Zagreb: 17.00 Prono« m Soinograda — Dunaj: 17.05 Preno« VVasrnrrdeve opere »Mojstri pevci iz Solnograda 23.20 Plesna glasba — Budimpeita: 17.ai Sol »ograd 23.15 Jara — Trst-Milan: 20.40 Tri gia*-bene komedije — Rim-Bari: 10.40 Vokalni koncert 20.40 Igra 21.30 Simfonični koncert — Praga: 17.06 Soinogrnd 21.20 Violina 22.15 Ploifie 22.30 Plesna, glaaba — Varlova: 20.13 Zn Poljake v tujini 21.00 Klavir 22.35 Plesna glasba - Berlin: 20.20 Lahka ki plesna glasba Maribor Prihodnji tržni dan se vrši zaradi praznika namesto v soboto, že prihodnji petek, dne 14. avgusta t. 1. Vstopnice za »Slehernika«, ki se vprizori dre- vi in jutri popoldne v Ljudskem vrtu, dobite še danes popoldne v predprodaji v knjigarni Cirilove tiskarne. Kostanjarji, ki želijo letošnjo jesen peči kostanj, naj se javijo v času od 10. do 20. t. m. pri mestnem tržnem nadzorstvu. Zglasijo naj se samo oni, ki že imajo tozadevno obrt. Prodajalci sadja in grozdja na trgu morajo imeti uradno potrdilo svoje domovinske občine, da so lastniki vinograda ali sadovnjaka ter da prodajajo svoj pridelek. Ptuj V Ptuju se mudi slavni slovenski znanstvenik dr. Oto Berkopec, ki se predvsem živo zanima za nase Haloze m ptujsko okolico. . **?, Haj°zah je tudi letos precej letoviščarjev, ki prihajajo povečini iz, Avstrije in Nemčije. V penzijonu »Kastner« v Halozah je na letovišču 25 oseb. Znani »Ožboltov semenj« je bil letos kaj slabo obiskan. Nekoliko je^ motilo obisk slabo in cmeravo vreme, pa tudi pomanjkanje denarja se je kaj močno poznalo. Po večini so ljudje le povpraševali — kupovali so bolj malo. Prostovoljna gasilska četa v Moškanjcih bo 15. t. m. proslavljala svojo tridesetletnico. Ob tej priliki bodo blagoslovili lep, nov stolp za sušenje cevi in eventuelno požarno stražo. Pridni gasilski četi k jubileju iskreno čestitamo. Vsi, ki trpite ni kurjih očesih pridite, da Vam jih s koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure Ob delavnikih od 7.30 do 18.30, ob nedeljah od 7.30 do 12 ure, V KOPALIŠČU HOTELA »SLON«, FRANČIŠKANSKA ULICA 3. Kočevje, 7. avgusta. I Lep pogreb je imel rajni slovenski borec gosp. I Jožef Beljan. Poleg zastopnika Prosvetnega dru-I štva so se od njega poslovili tudi drugi, katerih 1 somišljeniki so pred kratkim očrnili pokojnikovega sina, da ni dobil službe, za politično nezanesljivega, ker se drži istih načel kot njegov oče. Posebno pozornost pa je pokazal sreski prosvetni referent in šolski nadzornik Betriani, ki ni spolnil cerkvenih predpisov o govoru pri kršč. pogrebu, kar sta storila oba ostala govornika, tudi zastopnik Sokola. Seveda se je potem morala med njegovim govorom duhovščina umakniti. Več slovenskega občevanja s slovenskim delavstvom bi želeli v obeh tukajšnjih tekstilnih tovarnah. Sicer zelo dvomimo, da bi bila res potrebna taka grmada tujih, večinoma češko-nemških uslužbencev; zahtevamo pa vsaj to, da vsi ti gospodje govore na slovenskih tleh slovensko. —■ Od obeh tovarn bi tudi želeli, da bi bolj upoštevali socialni položaj ljudi pri sprejemanju v službo. Danes je slovenski delavec, ki nima pedi zemlje, brez posla in zlasti po/inii strada; sinovi in hčere kočevarskih celozemljajcov in dvozemljakov, ki jim zemlja leži neobdelana v puščo, pa delajo v tovarnah. O vzrokih se govori različno, nobeden pa ne opravičuje sedanjega stanja. Celo cerkovnik mora biti pri nas češki Nemec. Od banske uprave želimo, da bi enkrat nekoliko prerešetala vse tuje državljane na Kočevskem in vsaj malo nadzorovala tudi, kakšno mišljenje ima- jo o naši državi. Mislimo, da res ni v državnem interesu, da se na kočevski »tol« umetno uvaža »nemška rasa«, saj sta to dovolj dolgo delala Avstrija in Auersperg. Pritožit se je prišel voditelj vaškega Kultur-bunda na Dol. Brigi Urbiha Anton k sreskemu cestnemu odboru, češ, da njega in še 8 drugih nočejo sprejeti v delo k cesti Borovec—Inlauf in da delajo tam večinoma Slovenci. G. Urbiha (čigar oče je doma z Blok) in vseh 8 njegovih tovarišev Kulturbundovcev (večinoma slovenske krvi) ve, da so Slovenci po vsem Kočevskem najrevnejši sloj prebivalstva, medtem ko so letos prinesli Kul-turbundovci — krošnjarji (v Nemčijo sme samo član Kulturbundal) po 20 do 70 tisoč dinarjev iz Nemčije. Toda taktika Kočevarjev je, da se proti Slovencem vpije, kadar se jim daje samo njihova pravica. , »Listek raznašamo po šolah (v Nemčiji), na katerih je pisano, kako se godi Nemcem v Jugoslaviji,« je izjavil neki krošnjar, ki se je letos vrnil iz Nemčije, na vprašanje, kaj tam delajo. Krošnja-rijo itak zelo malo in denar se jim zbere na drug način. Časa za šolanje in agitacijo je torej dovolj. »Hitler ima dovolj denarja za slovenska posestva, če jih hočejo Kočevarji nakupiti,« je izjavil neki krošnjar, ki je ozmerjal rojak:njo, ki bi hotela prodati posestvo tudi Slovencem, kar je par let sem od nekod prepovedano. Zato so tudi pred kratkim v okolici Kočevja zadnji trenutek preprečili, da ni prišlo dvoje posestev v slovenske roke. Zakaj je delavstvo odpovedalo kolektivno pogodbo TPD Trbovlje, 5. avgusta. Vsej slovenski javnosti ie dobro znano, da so rudarji pri TPD oni, ki z dneva v dan prosjačijo po deželi in mestih- Znano je vsakemu, da so rudarski delavci morali pred kratkim v rudniku v Hrastniku stopiti v stavto prav radi tega, ker družba ni hotela izplačevati onih mezd, katere so določene po sedanji pogodbi. Znano je tudi, da je moralo delavsko zastopstvo 3. decembra 1935 na podlagi sedanje pogodbe odločno zahtevati, da se rudarji ne premeščajo z višje kategorije v nižjo, kar je družba samovoljno uvajala prav v vseh rudnikih. Da pa bo javnost še točneje informirana, se čutimo dolžne v obrambo zakonitih in človeških pravic povedati ono, kar so rudarji že vsa leta molčali, molčali radi tega, ker so upali, da bo družba vsaj nekaj upoštevala in od svojega vsakoletnega dobička odstopila tem, kateri so ji to bogastvo skupaj znosili. Kljub vednim intervencijam predstavnikov de-lastva je družba trdovratno odgovarjala, da dela z vednimi izgubami in grozila z ustavitvijo gotovih obratov. Se več. Kršila je periodo za izeriodo obstoječo kolektivno pogodbo, kakor da bi hotela nalašč ščuvati delavstvo, da se postavi v bran. De-lastvo je dolgo čakalo, kdaj bo tega konec. Ko pa je družba že hotela, da ji delavstvo dela jx>polnoma zastonj, je uvedla neznosno šikaniranje nad temi lačnimi rudarji, uvedla profipostavne kazni, kršila vsa določila službenega reda, Bratovske skladnice, rudarskega zakona z eno besedo, za njo ne eksistira nobena delavska zakonodaja več. Delavstvo je moralo vendar reči, tako naprej pa ne več. Ce pomislimo, da družba obratuje le 12 delavnikov mesečno in da delavec zasluži cel mesec le 444 din; od tega odtegljaj socialnih dajatev 120 dinarjev, je njegova čista plača na mesec 324 din in da je na 24 delavnikov dnevno le 13.50 din ali računano na mesec za preživljanje dnevno le 10-50 dinarjev s pet- do osemčlansko družino, mora delavec in njegova družina hirati jn od gladu umreti. TPD je pa poleg vsega tega še delavstvo mnogokrat za malenkost kaznovala in brezpravno šikanirala, črtala jim zaslužke v akordu, ni plačevala raznih zadržkov, ni upoštevala mokrih in vročih delavnih krajev, ne dolgih voženj, črtala naložene vozičke in sploh vse, kar je delavcu zmanjševalo zaslužek. Owens zmaga v tretjič: Vsake intervencije še tako zakonite kršitve ni hotela družba upoštevati, marveč je grozila delavstvu z odpusti in kaznijo. Vse očigledne nezakonitosti so delavstvo primorale, da je zahtevalo od svojih zaupnikov odpoved sedanje kolektivne pogodbe, ki ni že poleg dveh dogovorjenih zapisnikov, podpisanih od TPD, prav nič veljala za delavstvo. Zahtevale so pa odjx»ved tudi vse obstoječe rudarske organizacije, pri katerih so se člani stalno pritoževali nad neznosnim terorjem obra-tovodij in drugih. To je vzrok, da je delavstvo pogodbo odpovedalo s 1. avgustom, ki je veljavna še do 1. novembra t. 1. Javnosti je tudi znano, kake borbe je moralo delavstvo vršiti v letu 1934 z dvema gladovnima stavkama, da je .vsaj 3 odstotke priborilo na plači, zgubilo pa je veliko množino premoga za lastno kurivo tako, da mora danes rudar, ki premog koplje, |x>zimi zmrzovati. Poleg vse izčrpanosti in obupa pa bo rudar pri sedanjem mezdnem gibanju pokazal, da hoče biti enakovreden delavec in enakovreden član človeške družbe- TPD bo delavstvo povedalo, da za njo tudi veljajo jugoslovanski zakoni, ne samo francoski. Delavstvo nima namena s svojimi zahtevami pretiravati, hoče pa, da ga družba plača, kar pri svojem napornem in smrtonosnem delu zasluži. Delavstvo hoče, da živi tudi njegova družina, noče pa, da bi njih sinovi in hčere jx> celi banovini in še dalje beračili. TPD se pa naj zaveda, da je v letu 1935 izmozgala s teh sestradanih rudarjev 12 milijonov čistega dobička, od katerega je odbila vse investicije. Delavstvu je pa v letu 1935 na vseh prejemkih izplačala le 10 milijonov, torej 2 milijona manj, kot je imela čistega dobička. Vso 6lovensko javnost in vse oblasti pa rudarsko delavstvo prosi, da storijo v zaščito 20.000 življenj ono, kar se storiti mora za življenje človeka. Naj slovenska javnost spremlja s pravim sočutjem svojega brata Slovenca, naj oblast gleda na rudarja kot sodržavljana in sočloveka, ki se bori le za golo življenje in nič drugo. V tej borbi bodo sodelovale vse rudarske strokovne organizacije skupno v pravi in premišljeni harmoniji, da skupno gredo v boj za svoje članstvo in ostale. V vsem bomo pa javnost z našim listom sproti obveščali in tako tudi rudarje same. V Berlinu vodi Amerika! Kljub hladnemu vremenu padajo olimpijski rekordi \ Berlin, 5. avgusta. .. Pe^. d-an gori ob maratonskih vratih olimpijski ogenj. Manjka še pol ure do pričetka tekmovanja, vendar je stadion tudi danes že -edaj popolnoma zaseden Vse stopnice so razprodane! Nikdar še ni bilo tolikega zanimanja za lahko atletiko, kakor letos v Berlinu. Morda bi prišlo v sta dion še 100.000 gledalcev, če bi bilo prostora. Vstopnice morete dobiti Ie še fx>d roko Tu pa tam naletite v mestu na človvsn, ki si je pravočasno oskrbel par poceni vstopnic. Sedaj jih prodaja za desetkratno ceno, zraven pa še pazi. da ga ne zagleda oko jv.Jave. Včeraj ‘so dospeli v Berlin jugoslovanski Sokoli in veslači. Na kolodvoru so jih pričakovali predstavniki JOO in berlinska jugoslovanska kolonija. Nocoj bi morali imeti Jugoslovanski Sokoli javen nastop v stadionu, vendar ga ne bo, ker so ga odjiovedali- Amerika vodi! Po dosedanjih rezultatih, ki so bili doseženi v lahki atletiki in drugih športih, vodi Amerika. Sledeča tabela naj pokaže stanje. Poedine številke kažejo, koliko prvih, drugih, tretjih itd. mest so poedine države do danes dosegle. 1. mesto pomeni vrednost 7 točk 2. 5, 3. 4, 4. 3, 5. 2 in 6. 1 mesto. Ker se je 6- mesto v skoku v višino delilo na štiri države, četrto mesto v skoku v daljino pa na dve državi, vidimo v tabeli tudi na drobno j>ode- ljene točke. Država I. II III. IV. V. V. Točke Amerika -8 5 1 3 3 5 109 Nemčija 4 5 7 4 2 3 963« Finska 3 2 3 2 — 1 49X Švedska 1 1 2 — — 2 22 Francija 2 1 — — — — 19 Egipt 1 1 2 — — 1 21 Japonska — — 1 2 3 2 17>ž Poljska — 2 1 1 — — 17 Avstrija — 1 — 3 — 1 15 Italija 1 1 _ 1 — — 14 j/, Madjarska 2 — — — — — 14 i Kanada — 2 1 — — 14 i Esloneka — i _ _ _ _ 5 j Cehoslovaška — 1 _ __ _____ 4 ; Nizozemska — — j __ _____ 4 i Turčija — — j _ _ _ 4 l Filipinska — — 1 _ _ _ 4 mum, katerega je bilo treba dokazati že doptoldne, je znašal 3.80 m ... Živo je v areni; od časa do časa zavalovi tudi publika. 100 zastav visoko nad mravljiščem gledalcev neumorno plapola v vetru- 2e peti dan pretresa ozračje ploskanje stotisočev, že peti dan žaTi olimpijski ogenj... Žvižgi sodnikov in streli starterjev se mešajo z neumornimi objavami spieekerjev. Cisto od blizu poslušam mehko rojx>ianje pisalnih strojev, ozračje diši pvo dobrih nemških cigarelah. Sedajle se bo vršil šesti predtek čez zapreke. Zanimal nas bo, ker bo tekel tudi naš Ivanovič. Njegovi nasprotniki bodo Caldana (Italija), Lintoan (švedska), watson (Avstralija) in White (Filipini). Ce bo tretji, bo izpadel. In če ostane? Ni časa misliti, že tečejo- Po statrtu je zadnji. Krasno se bori, razliko zmanjšuje, že je tretji, že se bori proti Italijanu Caldanu za drugo mesto-., in, če niso bile oči preveč optimistične, je bil drugi. Naprej kajpada ne bo mogel, zakaj za semilinaie jih je že 10, ki so tekli bolje od 15.1 sek. Kakor rečeno: po zvočniku čujem. da je Iva novič 2. ali 3., odločila bo fotografija. Prvi je bil Filipinec White 14.9, 2. ali 3. Ivanovič (Jugoslavija), odnosno Caldana (Italija). Cas 15.1 je prav dober-Zaenkrat torej še ne vemo, če bo prišel Ivanovič v semilinaie. Na ogromni olimpijski tabli, kamor se pišejo imena usj>elih, berem prvič besedo »Jugo-slawlen«. Bravo, Ivanovič! Zvočnik nas poziva k počastitvi olimpijskih zmagovalcev. Na lesenem odru v areni stoje Irije orjaki: Amerikanca Carpenter in Dunn ter Italijan Oberweger. Tri belo oblečena dekleta, članice »Ehrendiensta«, se jim približajo, zmagovalcu izroče lonček z mladim hrastom, vsem pa zelene vence na glave. Godba intonira veličastno ameriško himno, 100.000 ljudi se dvigne in odkrije, dvigne desnice in posluša. Bog ve, kje so misli srečnih fantov sedajle, ko ponosno stoje v zavesti zmage? Ali mislijo na inater, ženo, dekle... morda domovino? Rezultati: 1. Carpenter (Amerika) 50.48 m, 2. Dunn (Amerika) 49.36 m, 3. Obervveger (Italija) 49.23 m, 4. Sortie (Norveška) 48.77 m, 5. Schroe-der (Nemčija) 47.93 m, 6. Syllas (Grška) 47.75 m. V drugem predteku na 1500 m je tekel danes tudi naš Goršek. Po slartu je bil sredi skupine. Čas na 400 m je znašal 63.4. V drugem krogu prevzame Goršek vodstvo (!) in vodi 300 do 400 m, zatem ga pa po vrsti prehitevajo. Na cilj dosj>e Goršek kot predzadnji, daleč za njim je Grk Vel-cojjoulos. Krevs ni nastopil. Najboljši čas je dosegel Francoz Goix s 3:54 minutami. Sesti v Gorško- vi skupini je imel čas 4:04.8. Izpod 3:54 ni tekel od 32 tekmovalcev niti eden. FINALE NA 200 m etrov Včeraj smo zapisali, da si je Ose:, .im berlinske olimpijade, rezerviral že tretjo zlalo kolajno. In res! Pravkar je zmagal v teku na 200 m. To je velika redkost, da si bi kdo v štirih dueli priboril tri olimpijske zmage. Rezultati: 1. ()wens (Amerika) 20.7 sek To je nov olimpijski rekord! 2. Robinson (Amerika) 21.1, 8. Oeendarp (Nizozemska) 21.3, 4. Hftnni (Švica), 5. Orr (Kanada). Z velikim navdušenjem pozdravlja publika zmagovalca .v hoji na 50 m. V drobnih korakih, nazaj nagnjen in visoko mahajoč z rokami, je pri-drvel v stadion kot prvi Anglež VVbitlock 4:90.41, drugi Švicar Schvvab 4:32.09,2 in tretji Letonec Bubenko e časom 4:32.42,2. V skoku v višino s palico so se v»e doslej dobesedno borili pri višini 4.06 m. Zaradi naravnost mrzlega vremena — ko to pišem, se ipi roke od mraza tresejo — so bili skakači slabo razpoloženi. Ob 18.25 so bile tekme zaradi dežja prekinjene. Le od časa do časa še prihajajo izmučeni pešci, ki so se ob 18.30 podali na 50 km dolgo progo. D. Ulaga. Pismo iz Ptuja Anglija — — — — 1 — 2 Luksemburška — — — — 1 — 2 Brazilija — — — — 1 — 2 Argentinija _____ ] j Grčija _____ j j Medtem ko to jx>ročam, prihaja v stadion Adolf Hitler. Nad častno tribuno se dvigajo olimpijske in nemške zastave, stotisob Nemcev pa živahna fiozdravlja svojega »Ftihrerja« in drži desnico v pozdrav. Le redki smo, ki samo snamemo klobuke. Po berlinski okolici se borijo sedalje pešci v hoji na 50 km. Potoni telefona in zvočnika nas stalno obveščajo o stanju na progi. V areni se vrši tekmovanje v metanju diska, in izbirne tekme v teku žensk čez zapreke. Predtekme v metanju diska so se vršile že dojjoldne. Minimum za finale je znašal 44 m, česar naša Kleut in Nerančič nista dosegli. Danes 6e je vršilo poslednje predtekmovanje v teku na 200 m. V obeh predtekih sta zmagala črnca. Zanimivost in presenečenje je le v tem, da ima Robinson boljši čas od Owehsa, katerega smatramo vsi za favorita na 200 m- Rezultati: 1. predtek: 1. Robinson (A) 21.1, 2. Orr (K) 21.3, 3. Beveren (Niz) 21.5. — II. predtek: 1. Owens (A) 21.3, 2. Osenderp (Niz) 21.5, 3- Hanni (Švica) 21.6 sek. Predtekmovanja žensk v teku na 80 m čez zapreke so končane. Nastopila je tudi Jugoslovanka bt-efininijeva, ki pa je močno zaostala in izpadla. V semifinale pridejo same Američanke, Italijanke, An glež.inje in Nemke. Najboljši rezultat je dosegla Američanka Schaller 11.8 sek. Pogled v stadion Pravkar se zbirajo tekači čez zapreke na 110 111 krog starta. V pisanih dresih poskakujejo in gim-nasticirajo, zakaj danes je zojaet, kljub temu, da nekoliko sije sonce, mrzlo. Včeraj radi mraza niti pisati ni6em mogel sproti. V metanju diska se je pravkar pomaknil olimpijski rekord za važen mejnik naprej. Odslej se bo ! glasil 50 m in x cm. 28 let je rabil, da se je pomaknil od 40 na 50 m; koliko let bo poteklo, da se bo pomaknil od 50 na 60 m?! Istočasno se vrši v stadionu tudi skakanje v višino s palico- Začeli so pri 3.40 ni, sedaj so na 3.85 m. Z lahkoto skačejo in ne podirajo, zakaj šele I pri 4 m bo šlo zares Skakači leže večinoma na tleh, toplo oblečeni v trenirke in zaviti v koce. Našega prot. Jaše Bakova ni več med njimi. Mini- Komorni večer, ki so ga priredili v sredo, 5. t. m., v Ptuju štirje mladi umetniki: Slavko Lukman, Boris 1’ilato, Herman Groger in Hubert Ankerst. je bilo kaj prijetno itnenadenje za Ptuj in Ptujčane. V tisto znano ptujsko enoličnost, ki jo pretrese in izpremeni le kakšen »pikantni« film, jd s tem komornim večerom zavelo nekaj svežega in novegaI Zdi se nam pa, da ptujsko občinstvo še dolgo ni razpoloženo za takšne umetniške večere in prireditve, kakor je bila ta. Skoraj prazna dvorana gotovo zapušča slab vtis in slabo deluje tudi na umetnike, ki nastopajo. Čeprav v skoraj prazni dvorani, so nam ti štirje mladi umetniki glasbe in plesa nudili mnogo več, kakor smo pričakovali. Tenorist Lukman je z veliko rutino zapel osem pesmi, ki jim je dodal še Leharjevo »Djevojčica uioja«. Vse pesmi je odpel z gotovostjo, kakršno jroznamo le pri rutiniranih in izvežbanih umetnikih. V višjih legah se mu je poznala nekoliko utrujenost, ki je pa spremljala vse štiri. Pesmico iz opere »Rigoletto« je moral ob navdušenju odjieti dvakrat, kakor tudi prelepo Fleischmannovo »Metuljček«. Posebnost za Ptuj in Ptujčane je bila umetnost, ki nam jo je g svojimi plesi prikazal mladi, a talentirani umetnik Boris Pilato, ki je član baleta državne opere v Gradcu. Vse štiri plese je izvajal s toliko gotovostjo, ubranostjo in eleganco, da je vsem v dvorani zastal dih. Vitko in skoraj žensko telo mladega umetnika je ob' zvokih pritajene glasbe ustvarjalo pred našimi očmi umetnost za umetnostjo. Višek je dosegel v prekrasnem plesu »Erotika«, ki je zraven »Argentinskega tanga« žel največ priznanja. Ob koncu je dodal na splošno željo še en ples, čeprav srno lahko opazili, da je bil precej močno utrujen, kar je prišlo predvsem do izraza pri plesu »Valse 9«. Na splošno pa moramo reči, da je Pilato rojen umetnik, ki bi ga želeli videti v Ptuju še večkrat. Njemu samemu želimo že mnogo uspehov na njego- vi poti. Tudi Gr5ger in Ankerst sta morala svojim dvem točkam, ki sta jih izvajala na klavirju in violini, dodgti še tretjo — »Ave Marija«. Gotovo je tretja točka žela največ priznanja, čeprav smo lahko; opazili precejšnjo nesigurnost in utrujenost pri mladem Ankerstu, kar je pa nadomestil s svojo gotovostjo Groger na violini. Gotovo je, da je mladega Ankersta, ki Je moral spremljati Lukmana in Pilata pri njunih izvajanjih, utrudilo in moramo to negotovost pripisati temu. Na splošno je pa dokazal, da je umetnik na klavirju, ki mu želimo le, da se razvija in da napreduje. Poniževalno za ptujsko občinstvo je, da je pokazalo tako malo zanimanja za večer. Gotovo ne bodo umetniki mogli odnesti dobrega vtisa iz Ptuja. Kako 8e še čudimo, da ljubljanska in mariborska drama ne gostujeta več tako pogosto, pri nas v Ptuju! Z vročino in gostovanjem izven »sezone« se ne moremo izgovarjati, kajti dobro obiskovane kino predstnve nam dokazujejo, da bo bolj res, da ptujsko občinstvo za lepo in dograjeno umetnost nima toliko smisla, kakor za »pikantnosti« in slagerje, ki se jmnavljajo teden za tednom na filmskem platnu. Več zanimanja bi zelo radi pričakali ! Uporniška pot 25 tisoč km po Braziliji Iskra revolucije zanetila Brazilijo Iskra, ki je bila vkresana v Sao-Paulu, jo užgala vso Brazilijo. Duša vsega uporniškega gibanja v Rio-Grande do Sul je postal poveljnik Pre-stes. Kot en mož je ves njegov bataljon zgrabil za orožje. Dne 28. in 29. oktobra leta 1924 se je večina vojaških oddelkov na jugu odzvalo pozivu na vstajo. Mladi poveljnik Prestes, ki je bil že prej znan po svojih odličnih strateških zmožnostih, se je postavil na čelo vstaje. Vlada je pošiljala neprestano nove vojaške oddelke proti Rio-Grande do Sul. Hrabri Prest3S se je hitro in trdno Odločil, da s svojimi vojaki prodre sovražno fronto, ki se je takorekoč zaokrožila okoli njega in se mu nevarno približevala. V resnici se mu je to tudi posrečilo in začel se je njegov pohod proti severu. S tem je hotel Prestes obenem tudi preprečiti, da bi padle v sovražni tabor one čete, ki so se nahajale tedaj v okolici Sao Paulo. Zato jih je skušal čimprej združiti s svojimi ostalimi vojaki. Tako so proslavljali rojstvo slavnih čet vsta-škega voditelja Prestesa, ki so si s svojimi herojskimi čini postavili nesmrtni spomenik med bra-zilijanskim narodom. Prestesova vojska je štela vsega le 1500 vojakov, njeno jedro pa so tvorili vojaki iz mest Sao Paulo in Rio Grande. Med potjo so se temu hrabremu vojaškemu oddelku pridruževali novi oddelki, pa tudi oni, ki so prišli v Prestesovo vojsko kot ujetniki. Vse mogoče narodnosti si lahko videl med temi vojaki: črnce, mulate Indijance, pa ludi v Brazilijo priseljene Evropejce, ki so se ramo ob rami borili s svojimi črnimi tovariši. Med belokožci je bilo največ Portugalcev. Tako je bila ta mala vojska poveljnika Prestesa prava slika vseh najrazličnejših brazilijanskih narodnosti, sestavljena iz najraznovrstnejših ljudi, med katerimi je naenkrat vstala nepojmljiva sloga in soglasje, tako da je prav v živo zadela ono teorijo, da rasa odbija raso. Narodni junak Demokratični Miguel Costa je poveril vrhovno poveljstvo 26 let staremu častniku Prestesu in mu nadel ime generala, ki naj vodi vse revolucionarno gibanje. Vojaki so ga jjozdravili z velikim navdušenjem in mu izrekli jiokorščino do konca. Njegovo ime je kaj hitro zaslovelo po vsej Braziliji. Naenkrat se je mladi general znašel v sredini vse politične pozornosti, skratka, govorilo se je večinoma le o njem, kadar je le kdo_omenil Brazilijo. Brazilska vlada je razpisala nagrado na njegovo glavo. Najslavnejši brazilski vojskovodje, ki so imeli dosti prilike izkazati se v najrazličnejših bojih, so stali na čelu številne vojske, ki se je bojevala proti junaku Prestesu. Toda tudi to ni prav nič pomagalo. Ne samo enkrat, pač pa neštetokrat je prizadejal najizkušenejšim brazilskim generalom, ki so bili prav za prav njegovi učitelji in mu v njegovo bojevito srce udahnili pravega vojaškega duha, ob- | čutne poraze. Vedno novi transporti vojakov so se ! kopičili na toliko okrvavljenih bojiščih, vse proti j nevarnemu mlademu generalu. Njegovi sovražniki so razpolagali z močnimi baterijami artiljerije, s tanki in letali bombarderji Toliko se jim je zdelo nevarno revolucijonarno gibanje, ki ga je vodil Prestes. Toda tudi revolucionarji so imeli precej strojnic in topov. Tudi oni so razpolagali s precejšnjim arzenalom. Ko se je začela Prestesova vojska pomikati proti severu, je štela, kakor rečeno, 1500 mož, pred njo pa je stala armada, v kateri je bilo 15.000 vojakov. Razmerje med obema silama je bilo torej 1 proti 10. Vladne čete so imele tako ogromno premoč. Toda tudi to ni zmešalo bojevitega revolucionarnega voditelja Prestesa. Njegovo geslo je bilo: »Mi ne smemo dopustiti in čakati, da pogas-ne plamen revolucije!« Tako je govoril svojim navdušenim vojakom, ki so bili pripravljeni dati svoje življenje zanj. Pravljični pohod To je bil začetek pravljičnega pohoda po vsej širni Braziliji, na eni strani do Paranske obale, na drugi pa do ozemlja, preko katerega poteka zemeljski ravnik. Na tem pohodu, ki je bil dolg 25.000 km, so revolucionarji prehodili v dveh in pol letih deset brazilskih držav. Prestesove kolone so premagovale strme gorske pečine in vrhove, prebrodile deroče brazilske reke, prešle puste stepe in strahotna močvirja. Z nožem v roki so si vojaki utirali pot skozi nepregledne, večne pragozdove bujne Brazilije, v stalni nevarnosti za svoje življenje. Nekateri od njih niso bili navajeni na podnebje, tresla jih je mrzlica, nakopavali so si tudi razne druge bolezni. Na tej poti so šele prav spoznali, česa vsega še nimajo, da bi bili sposobni za daljši odpor. Poleg tega pa so bili neprestano v bojih s posameznimi oddelki, ki jih je drugega za drugim pošiljala braziljanska vlada, ali pa z domačini, na katere so nale,teli na poti ti hrabri, a izmučeni vojščaki, ki prav za prav niso imeli ni-kake uniforme, niti zadostne obleke, bili so naravnost razcapani, sestradani in vsi bolni. Ob takih okoliščinah pa so kljub temu napravili v dveh in pol letih pol, ki je daljša od polovice zemeljskega obsega, sedaj v sunkovitih napadih na sovražne vrste, sedaj v trdovratni obrambi pred neprestanimi napadi. V teh bojih pa se je pokazala taktika generala Prestesa za edino pravilno, kajti pomisliti je treba, da je bil to boj vstašev z mnogo močnejšim nasprotnikom. Še danes prav ne morejo razumeti niti najboljši vojaški izvedenci iz Brazilije in od drugod, kako je mogel oddelek generala Prestesa premagati tolike napore, prekoračiti visoke gorske grebene, prebresti divje deroče brazilske vode, deželo, ki nima. nikakih pravih poti. Velik je postal ta general v očeh izkušenih vojskovodij prav za prav šele sedaj. f'% Povsod, kamor so prišli revolucijonarni oddelki, je bilo prebivalstvo precej nezadovoljno z njimi, ker so se posluževali prav revolucionarnih navad. Postavili so takoj strogo vojaško sodišče, vpeljali visoke davščine in zahtevali od prebivalstva še vse polno drugih dajatev, kajti rabili so mnogo, dobiti pa so hoteli tega od nekod. Same številke, ki so jih revolucionarji zapisali takorekoč s krvjo na potrpežljivi papir domačinom, bi gotovo dovolj pojasnile vso bedo, ki je zavladala med njimi, ko so jih našli revolucijonarji. Vsak si lahko predstavlja, s kakšnim občutkom so sprejeli domačini vest, da se njihovim seliščem bliža oborožena vojaška sila, ki ne bo prinesla ničesar dobrega, pač pa samo žrtve te ali one vrste. Strah in zmeda sta se pojavila po brazilijanskih domovih. Kjer je bilo le mogoče, so takoj obvestili vlado in jo prosili za pomoč, ki naj pride čimprej. Tudi vlada jim ni mogla sprva dosti pomagati, saj niti sama ni vedela, kaj naj stori, ko se je Prestes pojavil kot nepričakovani fantom. Tako je vlada spravila na noge 15.000 vojakov, vse policijo in orožništvo ter povrhu še prostovoljne čete za boj proti revolucionarju Prestesu. Ta vojska je bila oborožena od nog do glave. Vsak vojak je imel pri sebi ročne granate, vsaka manjša edinica po nekaj strojnic, da z njimi pokosi bojevnike za svobodo Brazilije. Vladne čete so se bojevale po načelu, da ne sme nihče biti ujet, ravno tako pa so vedeli tudi revolucijonarji, kaj čaka onega, ki bi padel živ v sovražnikove roke. Dve in pol leti z orožjem v roki Oddelki generala Prestesa so se pomikali v smeri od jugozahoda proti severovzhodu Brazilije. Na svoji poti niso naleteli samo na sovražnike, pač pa je bilo tudi mnogo takih, ki so se prostovoljno prijavili, da vstopijo v revolucionarne vrste. Upornikom pa se ni posrečilo to, kar so si najbolj želeli, namreč, da bi na svojem pohodu prodrli do morja v bližini mesta Pernambuko. Tu ob obali so bile vladne postojanke toliko močne, da jih ta mala četa ni zmogla, zato je na tem mestu morala ubrati drugo smer proti zahodu, bolj ]x> neprikladnem hribovitem delu Brazilije. To je bil tudi v glavnem vzrok, zakaj so trajali ti vstaški boji tako dolgo, saj je Prestes vodil svoje vojake v kraje, kamor tudi protirevolucijonarji niso mogli tako zlepa. Poleg tega pa je zaradi tega vzroka tudi bila vstaja zadušena in ni mogla obroditi onih uspehov, kakršne si je nadejal uporniški voditelj. Vladne čete so bile 'le toliko v premoči, da tudi vsa hrabrost ni nič pomagala. Te čete so zasledovale upornike na vsakem koraku, revolucionarna vojska je bila raztepena, brez živeža in mu-nicije, njene vrste so razredčili nej>restani boji in bolezen. Odločila se je končno, da se umakne naravnost proti zahodu in si poišče zavetišča v sosednji Boliviji. Tam je častno odložila orožje. To je bilo meseca februarja, ko se je končala ta najslavnejša revolucija, kar jih ]x>mni Južna Amerika. Čete generala Prestesa niso bile nikdar premagane, a so se morale udati premoči. Njena slava je ostala nepozabljena ne samo v brazilskem svetu, pač pa je šla preko meja po vsej Južni Ameriki, kjer vsak s ponosom govori, da se je to kdaj pripetilo na tem kosu zemlje. Kadar kdo govori o generalu Prestesu, ima vedno pred očmi borbo za demokracijo, za narodno neodvisnost in za osvo-bojenje. Prestesova mati francoskemu narodu Zanimiv je tudi poziv, ki ga je poslala Prestesova mati francoskemu narodu. Pravi na koncu takole: »V trenutku, ko sem z bolestjo slišala o tem, da je moj sin padel v roke sovražnikov, sem se odločila, da grem iz svoje domovine kamorkoli, da poiščem f>omoči za rešitev svojega sina Luisa Karla Prestesa, predsednika Narodne brazilijanske fronte. Po vesteh, ki jih je prineslo brazilijansko časopisje, je bil aretiran pred 4 meseci in je sedaj neznano kje. Njegovi sovražniki ga obtožujejo največjega zločina. Z vsem poudarkom pravim: moj sin ni in ni bil nikdar zločinec. Od svoje mladosti se ni nikdar boril za ničesar drugega, kakor za svobodo in za čast svojega naroda, kateremu je posvetil vse svoje življenje.« V' ■. • I n 1 I Grško glavno mesto Atene, sedež nove grške diktature. Izgubljen raj Znana pisateljica Sigrid Undset je objavila »Dnevnik« v obliki posameznih rekov, kjer je med drugim zapisano: »Nekdo mi je pravil, da so te-verni književniki bolj poetični kakor južni. Alore-biti vsled tega, ker nikoli niso videli severne po- Razobešanje zastav onih narodnosti, ki so sc udeležile veslaških tekem v Kielu na berlinski olimpijadi. mladi. In vendar... Zvezdnato nebo nad nami in nravstven zakon v našem srcu sta enko neomajna. Toda jaz vsako noč gledam nebo, a ljudje so nekam izgubili notranji zakon. Ali ni tega kriva skandinavska usodna cerkvena zgodovina? Ce stopim v katoliško cerkev, se mi dozdeva, da sem postala zopet otrok in mi prepeva mali čudežne pesmi o Bo- fu, angelih, svetnikih. Vsa verska poezija, ki jo je ljub vsemu še obravnavalo naše ljudstvo, je spomin na nekdanjo katoliško dobo.« Oceanski potres Angleški parnik »Nyrana« je na poti v Avstralijo doživel dne 14. t. m. nenadno nesrečo. Sredi popolnega mrtvila ga je kakor peresce dvignil velikanski val skrivnostnega izvora Izredna množina vode, ki je poplavila krov, je ubila nekega potnika in vrgla v ocean tri mornarje. Nato je zopet zavladala tišina. Šele v Melbournu je zvedel kapitan, da je skoro postal'njegov parnik žrtev globinskega potresa. Slednji je hudo razgibal dno v Tihem oceanu en tisoč kilometrov daleč od avstralske obale. A: »Če bi bil tako pameten kakor ti, tedaj bi res lahko priznal, da sem zelo neumen.« B: »A če bi bil jaz tako pameten, kakor si ti neumen, bi bil najpametnejši človek na svetu.« Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 22 Zeleni pekel Vsepovsod so se celo majhni vrabčevski papagajčki lepo lesketali v polživem tropskem soju. Ogromni roji papig so z naglim plahutanjem švigali po zraku in s svojim vreščanjem preupijali ropot motorja. Tukan, podoben strašilu, katero si je izrezal izdelovalec igrač, je po navadi pol ure pred sončnim zahodom peljal celo kopo samic na osamljeno drevo. Letel je hitro. Njegov let je bil podoben fazanovemu, ki beži na vso moč. Ti ptiči so iztezali ogromn rumene in rdeče kljune daleč naprej in leteli nizko nad barko. Za njimi so se vlekla črnobela telesa, kakor da morajo skrbno loviti ravnotežje. Skoraj smo se čutili grešnike, ko smo ustrelili enega poprovca. Nismo se mogli ustavljati želji, da bi tega redkega ptiča opazovali natančneje. Njegov kljun je naravnost bajno velik. Če se ga človek dotakne, dela vtis, kakor trska. Ce pa potrkate po njem, zabobni kakor boben. Okrog okroglih in svetlih oči se vlečejo bledo-sinji meseni kolobarji. Ta zanimiva barva izgine že kmalu po smrti in jo je treba pri nagačenih ptičih umetno naslikati. Ptič ima dolg bel kameleonu podoben jezik, kar kaže, da se hrani z žuželkami. Tigrovec nam ni mogel povedati, ali se tukan res zna tako potuhniti, da čepi v gozdu in posnema z odprtini kljunom cvet orhideje. V skupini visokih dreves, ki so ležala stran od reke, je gnezdila naselbina belih čapelj. Gnezda so si spletle tako, kakor delajo to vrane. Bil je čudovit pogled, ko smo videli te bleščeče bele ptiče, kako se njihove postaje jasno odražajo od temnega drevja. Ko so krožile nad gnezdi, so doneli iz njihovih kljunov, ki so tako nevarni za ribe, pretresljivi klici. Tigrovec nam je pripovedoval, da je vsaka taka naselbina čapelj bila pod nadzorstvom kakega lovca, ki je svojo lastnino lahko varoval, ali pa jo uničil. To je bilo tedaj, ko bele čaplje še niso bile zavarovane. »Kaj ima mož od tega,« je vprašal, »če ustreli mater, preden mladiči zlete. Tako prostovoljno uniči svojo posest. Zakaj ne bi tega naredil pozneje, saj vendar ptiči še dolgo potem, ko že znajo mali kričači skrbeti sami zase, ohranijo svoj pernati okr^s.« »Tiste ženske,« je menil obtožujoče, »ki tarnajo zaradi okrutnosti, nosijo kožuhovina-ste plašče in čevlje iz kuščarjeve kože. So pa strahovito ogorčene, če slišijo, da je lisica umrla od dostojne krogle.« Obkrožili smo koleno ob reki. Tedaj se nam je odprl pogled, ki je dal tigrovcu pobudo, da je stroj ustavil. Tako smo le počasi napredovali proti toku. Nedaleč od obrežja, poraslega s trsjem, sta stala na sipini dva velika ptiča, ki sta se j izredno šopirila. Morala sta meriti v višino kakih 6 čevljev. Spadala sta v vrsto štorkelj, kakor smo sklepali iz krepkih klinastih klju- nov in iz dolgih črnih nog. Konice njunih črnih in belih kril so se križale na hrbtu, njuna ramena so bila grbasta. Temne glave sta sklanjala globoko na prsi. Če bi bil človek nataknil obema naočnike, bi ju bil lahko imel za profesorja na univerzi, ki sta se zatopila v globoko premiš-ljanje o svojem naslednjem predavanju. Zaradi žalostnih žvižgajočih zvokov, katere spuščajo te štorklje iz sebe ob redkih prilikah, kadar se dajo splašiti iz svoje dostojanstvene drže, jih imenujejo domačini tiuiu. Nas je kar trebuh bolel od smeha, ko sta nas zapazila in s težkimi koraki odstopicala stran. V zgornjem teku reke Paragvaja ležijo tri jezera. Indijanska imena Mandiore, Uberaba in Gaiba, izražajo lepoto njihovih obal, ki so porasle z drevesi. Če bi jih človek meril z afrikansko mero, niso ta jezera velika. Toda v vsej Južni Ameriki so vsega skupaj samo trije pojavi, ki se po veličini lahko merijo s pojavi temnejšega in bolj črnega kontinenta: to je veletok Amacona, to so Ande in gošča-re Zelenega pekla. Dve od teh jezer spadata k Boliviji, skozi jezero Gaiba pa teče prav po sredini brazilska meja. Zgodaj popoldne smo dosegli stekleniča-sto konico jezera Gaiba. Obdaja ga brezupno pusto skalovito predgorje Zelenega pekla, ki se širi prav do brega. Na njem prebiva Bra-ziljanec, čigar naloga je, da prepreči uvoz alkohola v Bolivijo. Kajti celo v tem pustem kotu matere zemlje nahajamo tihotapce. ■ V nočnem molčanju švigajo iz senc indi-: janski čolni, smuknejo mimo predgorja in neso ! svoj tovor daleč po reki navzgor do kraja Puerto Suarez. V tem mestu je bolivijska gar-! nizija. Razdalja je velika, zaslužek majhen, i toda vsak povprečen Braziljanec je športnik. Nevarnost mu velja kot del plačila. Predvsem tihotapijo canho, trpko svetlo, iz sladkornega trsa kuhano žganje. Takoj nato, ko smo pristali, je tigrovec razložil svoj čoln, požvižgal svojim psičkom in odpotoval po reki navzgor proti svoji koči, \ da bi yzel tam fotografski aparat in plošče. Kakor bom poročal pozneje, je samo za i las manjkalo, pa bi ga bili zgrešili. S skrivno i skrbjo smo gledali, kako nam izginja njegova postava. Dežela je bila vendar tako velika. Ker smo se vedno bolj mučno zavedali, kako j smo neizkušeni, je skrb v nas zrasla še čez svojo resnično mero. Carinski uradnik, če naj tega osivelega pokvečenega možička imenujemo tako, čigar edino orožje je predstavljalo nerodna prastara pištola, je bil poročen z Indijanko. Njuna hči, ki je spadala v tisto vrsto ženske lepote, kateri pravijo ob reki »cafe con leche«, mlečna kava, je vredna, da jo človek omeni. Njena mala, olivno rjava nežna in vendar prekrasna postava, je z rumeno barvo nohtov na rokah kazala njeno poreklo. Preprosta bombaževinasta srajca je bilo edino oblačilo, katero je nosila v tej samoti. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva oliea 6/IIL Telefon 2994 in 29%. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.