rokodelnih narodskih reci Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe Odgovorni vrednik «Jfane» ISIeitveis, Tečaj V sredo 25. maliga serpana (julija) 1849 List 3 / Zmota. po tem vse z mačieo vred pomreti, ako lih so se ne koliko svojiga medů v satovji imele y okoli 1 funta se atan z babo se prepira, vsaki panj. En sam panj, kteriga ni bilo treb P Peter ju zmiriť ne vé Naglo sablico izdira Preč obéma ste glavé. 5 tat , mt je ostal druzih 1 3 mt je prec prišlo. Ker so vsi panjovi enako staniše imeli, in je samo eden panj y Razserden Gospod mu pravi nisim pital, zdrav in pri zivljenji ostal, nisim kakor s žéplam so- »Peter! tega terp kter _ mogel druziga vzroka temu dati, puhnjenimu medu, kteriga je Jud od predkupcov Berž nazaj glavé postavi Přimete se, jez skerbím. I le takó ravnati znajo y i kteri kupil y in meni in drugim ce Peter zmoten kar popràvi Žensko glavo vragu da, Ženi vragovo postavi, Marsikdo še to pozná. y belarjem v moji okolici, drago po 24 kraje, funt dajal, v mojo in druzih veliko od drugih ravno to zvedil. , pro- skodo, kar sim pozneje Nehaj v posvetovanje zastran čebelarstva. Z vedoželjnostjo sim od čebelarstva v Novícah od 13. do 17. lista letašnjiga tačaja bral, kar mi je tudi večidel vse práv dopadlo. Te vodbe so zares vsakimu čebelarju vediti potrebne. Ali ko sim v 1. vodbi zastran Jez pa takóle čebele ukrotim, de me nobena ne Višnjagorc. pikne , brez vsiga sapnika, ali meha : Napravim si eu pale debelo verco, rahlo vkup spletenih ali sošitih lanenih ali konopnenih zaveržljivih cunj, ali pa tudi staro verco, ktero dobro z lesam na lesu potolčem , de rahla • v • in voljna postane, m rajsi ^, tlí in jih pokadim narpred v zrelu in kad noter vpiham. Potem jih denem na pr stor ker jih hocem ogledati, odprem zadnji konec y jih o mam ljenja cebel s zêplenim sopuham, in v 8. vodbi od zatiranja se dobro pokadim , potem vzamenr tudi spodnjo dilico jih še pokadim, in delam z njimi, kot z nar ve- mravljincov bral, sim jel z glavo majati. Zaslišite moje skušnje in sodíte : 1) Kar omamljen je cebel s z ê plam vtice, sim večkrat skusil, de žéplo ne omami samo pridnih žide nima prec , čimi prijatli, kar koli hočem , samo de nobene s per-tiskam, vdarcam in rožlanjem ne razžalim. Sopuh cunj jim ne škoduje, pa tudi medii ne pokvari. (Ko sledí.) y valic. temuč tudi méd pohabí in pokvari y tište slasti za ljudi, tolikanj menj pa za pitanje čebel 9 kteriga vender vsaki čebelar, če svojo žival zares ljubi in koristi pri uji iše, mora vedno v zalogi imeti, de jim ga v potrebi, kader Ijeniga daj a. paše ni, po malim z vodo pokrop *Wurce raztaga svojima stricu cesarski patent od 4. sušca zastran desetine tlake in druzih dávšin. y v — Šesto pismo v v Kar sim jez v tem skusil, je tole : Ze 35 let sim ? V ze Ljubi stric! čeravno ne velik čebelar, vunder priden čebelarcek, in marsikaj sim ž njimi skusil. V létu 1835, ko sim bil Bac ca na Tim ins kim, je Nar poprej Vam moram danes nekaj smešniga ozna Povédano nam je bilo y tretje léto v Idrii di Bacca na Tim in s kim, je bilo za to živalico pràv slabo léto : rojile so same od sebe niti. kmečkiga stanri ni pràv, de se do van ja desetine, tlake i. t. d de kterim bravcam v y> Novícah od dšk dovolj, de sim iz 6 starih panjev 10 rojcov pobral de sim jih imel 16 : pa ne ajde ne druge čvetliške y govori, clo žugali, „Novice" pustiti in se na-nje v,lf v . • , , ___ _vv se in de so nekteri nič Cltl ce se jim bo ta P rec dalje vec ne naro-ra zla gala pase ni bilo, tako de nisim v jeseni, ko sim cebele v Kaj pravite, stric ! od takih ljudi? Ali ni gerdó, de kdo kaj zimsko hrambo deval. nobeniga panja 15 funtov tezkiga taciga le zine ! Novice se v h rečéh le p m imel. Z naménam, de jim bom pa pomladi médu kupil, postav deržé; one se ne prilizujej be ni m čio kér ga na jeseni noben čebelar ni imel kaj prodati ? jih veku na svetu, ne gospodi pa tudi kmet ne denem po navadi v zgornjo suho in merzlo hrambo proti ampak se vedno le tega deržijo, kakor je p • v severju čez zimo. Ostale so mi pràv lepo čez zimo. Na pomlad jih denem mesca sušca vùn , in kupim okoli 20 in post dobro spoznajo, de je bil kmet v mar sikteri reci dosihmal zlo zatert, in so se serčno razve funtov medů v Gorici pri Judu v gosposkih ulicah. selile, de je lani deržavni zbor na Dunaji kmetijsk Lep je bil viditi in sládek, ni kisnil in je bil terd. Da V t reci nar poprej v pomén vzel in jih tudi p jem ga tedej z velikim zaupanjem in pridno v preživež sklenil ; „Novice" so se zlo razveselile, de so cesar cebelicam na pomlad. 8. dan, ko sim jim ga bil do Ferdinand po tém sklepu berz postave dali in de so tretjiga nralo po malim dal, sim s žalostjo vidil omamljene čebele po tleh okoli daniga médu laziti, in 3. dan jih F Jožef v vsim poterdili; Novice so se tudi serčno razveselile, de so Cesar vsim narodam njih 132 domaći jezik osvobodili in de vstava zapové, de se imav kancelije domaći jezik vpeljati, de bo tudi kmet prihodnjič vse zašto pil, kar se mu bo v nj ego vim j e- mnogih deželah in po stavimo: mnogih soseskah drugačna 7 po 1 vagan pšenice v roke dálo, in de mu z i ku pisaniga besedí in še denarja dajati, ali dostikrat clo delati, de mu kdo nemško pismo v ne bo treba, dobrih dolge njegov jezik pota pre J" stavi. Novice so se v tém in še več v druzih rečéh veselile, de se vsacimu člověku v vsih rečéh pravica ména 1 gold, in 36 krajc., 1 1 vagan ovsa po 36 krajc. prerajta, zgorej postavljena S vagana in pol pšenice 2 1 vagan reži po po 2 gold., vagan ječména po 54 krajc. 7 takó veržeta = 5 gold. vagana in pol rez i =4 gold., 2 vagana in pol ječ 2 gold. godi, in zató se bojo vedno potegovale. je enimu pràv, ne sme Pa druziga zaliti. Dobro vémo se je v desetini in tlaki kmetam marsiktera krivica ? kar de £0 pa 2 gold, in 6 krajc. — in 21 vkrajc. (Brutto-Ertrag). in 15 krajc. 3 vagani in pol ovsa — in vse skupej znese 13 gold. díla ? Ce se tedaj od tega znêska deseti del vzame, pa ta krivica se ne opraviči s tém, de bi se zdej tedej znese desetina v vsim skupej za eno léto 1 gruntnim in desetinskim tr to osposkam vse vzélo in tedaj gold. 201/1Q krajc. tudi to, kar jim po pravici gré. Postave dolocijo : Iz tega izgleda si vsak lahko posname, kakó se kaj ima z odškodovanjem nehati, kaj pa brez odškodo- bo tarifa odškodovanja določila ; de tedej, kér niso vsí vanja in deželne komisije bodo vsaki • • 1 v • ^ V . . grajšini de vse to natanjko razlocile. Ze večkrat smo rêkli, je na téh komisijah veliko ležeče , in de naj se pre- tudi tarifa po tem mnogo verst na. Povsod pa bo ka grunti v pridelkih enaki, tedej tudi po katastru ne en ako cenjeni, ampak boljši so vikši, slabji pa nižji, bo vidni in pošteni mozje izvolijo, kader bo volitev téh tas train a cenitev mero dajala za tarifo odškodova komisíj napovédana. Pametni in pošteni ljudjé nam hvalo nj a. Ce pa se v kaki dezeli katastralne cenitve ni se vedó, de jim patentne postave razlagamo, kterih v več mora cena gruntnih pridelkov po tistih pravilih določiti krajih pràv ne zastopijo , in ktere je dobro zastopiti ktere veljajo za katastralno cenitev v druzih deželah. ? treba 7 de se bojo potem tudi vedili umno obnašati. Za Vaš zvěst Jurče. tište pa, kterih vpitje je : „vse je doli, za tište se „Novice" ne pišejo vseje v LC p rec", tistih evangelij so širokoustniki in podpihovavci pri polnim bo kalu vina! Kaj ne, ljubi stric! de je taka? To Natoroznanstro je vsak hnu eforehu silno potrebno. Natorstvo se sploh v tri dele, namreč v kam- novíco sim Vam namenil nar poprej povedati; zdej pa ništvo (rudstvo), živalstvo in rastljinstvo raz gremo k razlaganju patenta na dalje. 8. razdelk patenta pravi : „de naj pri davšinah, ktere se imajo s plačilam odkupiti, vrednost téh davšin po pravični razméri odškodovanje določi." Pri davšinah, ktere imajo brez odškodovanja nehati, je pravda koj pri kraji, kakor hitro je povedano . deljuje ; vsaktero téh dél se razdelí se v več poddelov. Takó, postavimo, rastljinstvo po prav lahko zapopadljivi viži pervič: v drevesa, germovje, zeliša in trave« ki se poprej ali pozneje v c v et je razrasajo in iz tega sad ? te ^^ ■ v WĚĚm 9 zernje in sémena obrodijo; drugič pa v pra pro ? mahe, lišajovje, gobe in plesnovíne 7 pri kt davšine imajo b odškodovanja nehati > To je takó kakor z botrinjo. Berz ko je otrok mertev je tudi botrinja pri kraji. Takó je tudi z davšinami, ktere imajo brez odškodovanja nehati. Ne dajo se več in pesem je vùn. téh se cvetje ne vidi, pa vender seme obrodijo in se kakor poprej imenovane rastljine na mnoge viže v ple- , podpleména.v sorte in podsorte množijo. mena Koristnosti, dobrote, vžitki, dobički pa tudi nevarnosti > Pri davšinah pa, ktere se imajo od kup iti, je pa več opraviti, in po zgorej dani postavi, se ima tarifa odškodovanja po vrednosti davšin ravnati: to se pravi: ki iz rastljinstva za ljudi in zívali mnogoverstno izvirajo. so takó velike, de mora vsaki pametni clovek živo spoznati, de ljudjé in žívali brez njih skorej živeti nemore- de živalstvo dobí večidel ? gruntne in desetinske gospóske ne smejo več odškodovanja terjati, kakor je davšina zares vred na bila ktero so jim .podložni odrajtovali. 9. razdelk patenta pravi: „de naj se davšine , ki so se v pridelkih odrajtovale , po tisti ceni v denar- jo ; zakaj gotova resnica je , le iz rastljinstva svoj živež, v . 11 v » • , in ljudjé, kar vživajo in s čim se oblačijo, dobivajo le iz živalstva in rastljinstva. De bi si pa ljudjé se lahko veliko vec dobrot, vžit jih prerajtajo, kakor je v stanovitnim katast grunt nih davkov zarajtana. V tistih krajih pa, v kterih doslej kov in dobickov iz rastljinstva pridobili kakor do-zdej, je tudi očitna resnica, ako bi vedili, kakó se ta w , ali za ljudstvo ali za živalstvo, ali je za zdravje ali škodljivo ali una rastljina imenuje in ? za kogar se rabi ? 7 še katastralne cenitve ni, naj se pa na kratki poti cena pridelkov po ravno téh katastralnih pravilih prerajta kakoršne so v druzih deželah." Kér niso vse zemlje enako dobre in kér ena njiva več, druga menj pridelka dá, tedej je stanovitni kata-ster nar gotovši in nar spodobnišni podlaga, po kteri dru ire v r reči. Vsi,s;amos:očni za živež ali orodje ali za stvarnik ni nobene narmanjši reči brez naména vstvaril ampak vsaka nar manjši stvarica je za kaj. Med rast 7 nar več tacih, ki se po mnogoverstnih ...... poza živež in zdravje rabijo ; se zamore odškodovanje desetine in druzih davsin v blagu, prerajtati in v denarjíh pobotati. Kakó se po katastru ta reč prerajta, naj vam následuji izgled pokaže: ljinami jih je tih v prid ljudi in žival, pa tudi tacih se ne manjka, ki so bolj ali manj strupene, ki so že večkrat ljudi in žívali v veliko nevarnost ali clo ob življenje pripravile. Zatorej je silno potrebno vsacimu člověku, in po- ob oj i ga spôla, se z rast En oral (joh) létnim pridelku. njive se , postavimo 7 prerajta po 6 sebno pa šolski mladosti ljinstvam prihodnjič veliko bolj soznaniti; de se pod v f UC1 T kakó se spozná in ena rastljina od druge razloči, V per vim létu se je přidělalo 15 vaganov fmecnov) pšenice; v drugim 15 vag. ječména; tretje léto je njiva ležala v prahi ; v četertim létu se je přidělalo 15 vag. rčží; v pétim 21 vag v šestim je spet ležala v prahi. ovsa; kakó se imenuje i. t. d. Silno je tedej potrebno, de se ta podúk že precej v šolske bukve pervih klasov vzame in takó mladosti priložnost da, se téh takó potrebnih ristnih. in sicer domaćih natornih reči 7 ko v Ce se vès ta pridelk na 6 delov razdelí, pride na enolétni pridelk: pšenice 2 vagana in pol; ravno toliko jecmena in rezi; ovsa pa 3 vagane in pol. Ce se tedej po kat astralni ce nit vi, ktera je po , ze precej v pervi mladosti vaditi in učiti, in takó po stopnjah naprej iz malih klasov skoz latinske šole zmerej vsako léto kaj več učiti; zakaj domaće reči poznati, nam Ta katastralna cena je za spodnjo Avstrijo v bukvicah zaznamovana, ktere so v podlago pricijočiga razlaganja. Vredništvo. 133 je nar potrebniši, ki jih vse skozi vidimo in na mnoge j / ofznost svoj jezik spo štovati vize rabimo. Po tem še le segajmo v ptuje dezele po (Pridiga v Možburzi na Koroškim binkoštni pondeljk 1838 od neznanih in nam tudi menj potrebnih rečéb, ki jih mende sedanjiga mil. kneza in škofa Lavantinskiga g. g. Slo mše ka.) nikoli rabili ne bomo. Nar poprej se tedej učimo doma rabi V . , V , cih reci i kakó se imenujejo, kakó in za kogar se de nam nihče ne bo mogel očitati, y de svojih do (Dalje.) I. Dvanajst bornih ribčov je vsigamogočni Bog mačih reči ne poznamo, po amerikanskih in afrikanskih izvolil ves svet preoberniti inzveličati; in preden jih je pa hrepenimo. Marsiktera gospodična pozná ptujo ka- po široki žemli poslal, jim ni dal posvetniga bogastva melijo, domačiga peteršilja pane!! Tudi se bo mla- ino pozemelske oblasti, ampak dve narpotrebniši dost pri tem takó žlahtnim, nedolžnim, prijetnim in nebeški reci jim je sv. Duh na binkoštno nedelo prine- spoznanji rastljinstva marsikteri sel: nebesko modrost božjiga nauka, ino posebne koristnim • • ucenji in morebiti še celo škodljivi misli pri sprehajanji ali po- lastnost vse jezike na svetu y govoriti. potvanji odvernila ; zakaj kamor se gré in kodar se Podal se je sv. Peter proti večeru, ter je La sprehaja, ga rastljine kakor prijatli in znanci ze od de- tineam sv. evangelj oznanoval y sv. Jakob po Judov lječ smehljaje pozdravljajo, ogovarjajo in na nezapopad- skim in proti jutru ljivo modrost in vsigamogočnost Stvarnika opominajo. y sv. Janez pa Grekam vesel glas Starší, učeniki in vsi, ki imate priloznost, opominovajte, v polnočne kraje, ter je Slovencam nebeskiga kralestva prinesel. S v. Andrej se je podal starim y našim nag ibajte in nagovarjajte mladost oboji ga spôla k tému takó koristnimu učenju r (Konec sledi.) J / taljn i pogovori r ljubljanskim muzeumu roznika zarodnikam, kakor pravijo , pervi Jezusov nauk oznanoval, v našim starim slovenskim jeziku. Ko so apostelni za sveto vero svojo kri prelili, ino so za svojim gospodam Jezusam v věčno zveličanje šli, so prišli drugi apostelski možje v naše kraje sveto vero Jezusovo po teh deželah razširjat, ino med Slovence poterdit. Med njimi je bil na Koroškim sv. Modest, Gosp. F. Schmidt iz Siške je en kos apneni- pervi škof gosposveški, kteri še v tej stari imenitni ka pokazal y kteriga je nad R o činovi m gradam pod cerkvi počiva Smarno Goró odbil. Na tem kamnu so polzeve lu ine (tacih polžev, kakoršni se tam na pečéh še živi jarskim, Krajnskim, Vogerskim ino Moravskim živeli najdejo) s kamnitno skorjo znotrej in zunej oblíte, de so tri imenitne kneze alj firšte imeli: Rati- se vidi začetek okamnenja, kakó se sčasama puhline in slava, Svetopolka ino Ko cela, ki so sami skerbni kotline s kamnitno skorjo polnijo, ki je v vođi stopljena, kristjani tudi kakor dobri očetje Slovencam kakor svo- i « • <■ «il •«if?» v r • . i Slovenci, ki so tistikrat po celim Koroškim V y Sta jarskim, Krajnskim y Vogerskim y kakor iz solne vode, kader se izkadi ali posusi. Ce jeka- jim otrokam za kerš. podučenje skerbeli. Pošlejo neko-košna reč v tako slano vodo padla ali če je va-njo po- liko imenitnih mož v Carigrad (Konštantinopel) ino naredi, prosijo gerškiga cesarja Mi he la III., naj jim pošle za- in krog ložena bila , se sčasama skorjica krog kakor okoli poprej imenovanih polževih lupin, iz vode ločena, se nabira, polže ali druge Kamnina, reci take stopnih učenikov, ki bojo njihove podložne v keršanski veri po slovensko učili. Cesar odloči dva brata, modra zaljiva. Kamnina sčasama zgubiva mokřino, in se stèrdi do ino vučena moža : svetiga Kirila inoMetuda, ki sta terdiga kamna, zverinske kosti y Na tako vizo so morske in druge ribe reci y y y , v slovenske dežele prišla, Slovence Boga prav spoznati lesovi, češarki, listje i. t. d. v njega spodobno častiti, pa tudi pisati ino brati učila terdim robu ali skali v celini ohranjene okamnéle, kar ino sta tako Slovencov nar imenitneji učenika ino apo- se tii ali tam v več krajih naše domovine najde, in stelna bila. Ino Slovenci so se veselili, ki so kar nam spričuje čudne prigodbe nekdanjih časov tega toliko božje reči v svojim slovenskim jeziku svetá. Kdo bi mislil, de na Gorenskim v takih vi so čí- slišali.— Ali se ljubi bratje ino sestre! tudi vi ve- slisali. nah ^^ globoko morje stalo ! in vender nam okamnjene polzeve slušati ? y kakor v Jezercih pod Versaeam i. t. d. je nekdaj selite svete božje nauke v slovenskim jeziku po Oh veliko se najde nehvaležnih trepa lupine čez en čevelj široke amo ni ti imenovani stih Slovencov, ki rajši nemško imajo, ino se svo kteri se v muzeumu vidijo, očitno pričajo, de je to res- jiga maternica jezika cio sramujejo, ino ne pomisli nica. Muzeumski družbi je posebno ljubo y take reči iskati, dobivati in za podučilo hraniti. Potem nam je gosp. Schmidt velik kos lahkiga kamna (lahkovca) pokazal, kteri se v Želečah J° y de je pregrešno se svojiga jezika sramovati y S* zatajiti, ino cio pozabiti. (Dalje sledi.) vižo Bleške fare najde, na kterim se podobe listja vidijo ktero je voda z apnéno skorjo pokrila. Na to Karlovih toplicah na Češkim rožne vence sadje y v JWoriéar iz Ejubljane. Naš rojak, feldvebelj Knaflič, od kteriga smo v poslednjim listu Novic povedali, de je iz Komarnske terdnjave Ogram všel, je přišel přetečeni teden v Lju- y rake y grozdje ali kar koli se v tisto vodo potopi y y S kamnitno skorjo okrivajo, in na prodaj ponujajo Lep venec v hrastov list zavit, in več tacih reči je gosp. Komárnu bij ano, kjer smo ž njim govorili. Freyer iz muzeumske shrambe pokazal. bil, je mogel Ogram žiti. Tukej se mu je v modri glavici Ko je se jetnik v v kancelíi za pisarja slu- misel zbudila, sebi Gosp. Schmidt nam je potem kosene psice popotno pismo (pôs) z vsimi potřebními podpisi ponare- pokazal, ktere se v polžih najdejo, če se njih beli diti. V tem pismu si je napčno imé dal, se je rojeniga kamniček precepi; te pšice (Liebespfeile) pri spoju pol- Švajcarja imenoval v J • v f v . , __v . žam y ki je bil, brez de bi bil kakošne v persih ticé. reči kriv y Gosp. Petruzzi je od okamnjenih reči, ktere se pripeljan. Nekiga dne v Peštu vjet in v K o mar n s ko terdnjávo y ko mu je bilo ukazano, z vec v Tujnicah in v Kamniku najdejo, govoril, in po- jetniki rove (šance) kopat iti, se je na večer, ko so sebno penzijoniraniga gospoda stotnika Watzelna in se njegovi tovarši spet v terdnjávo vernili, v nekim gosp. Deisingerja, dimnikarja v Kamniku, pohvalil, grabnu skril — in takó všel. Čez 3 dni in nocí je ho-ki sta z velikim trudam veliko tacih okamnjenih reči na dil po neznanih krajih skorej brez jedí in pijače , in dan spravila, de je zares vredno, jih pogledati. večkrat tudi od Ogrov ustavljen, ki so ga spijona mislili, dokler se ni s svojim popotnim listam skazal. Po silnih težavah se je vunder verli mládenec z m ér zli co vred Stajarsko pri- íz Ogerskiga zmotal in v Ra dg on o na 134 sel. Veliko vjete i Ogram je pripovedoval, kakó so Ogri v Komarni Zeitun hrup )jake krajnskiga regimenta vabili, de naj bi k stopili & zagnal de morebiti ni vse takó hudo, kakor se je perv pa jim ne eniga niso bili v bitva med B Toliko je gotovo, de je bila 14. t in B e m stanu premotiti. Gosp. Knaflič je sel zdej za nekoliko — Gosp. armado pri m. huda S e n t o- m ? se je Ban neizrečeno pogumno obna casa na Gorensko domů, se mčrzlice ozdraviti Andr. H r so nam iz Notranjski pisali sal. Kjer koli je bila ? de naj nevarnost, je bil B sam • v . » Novícah" oznanimo, de tišti gosp. Andrej Ceh po vin, lajtnant pri 4. reg naznanilu nemškiga Ljubljanskiga časopisa od 12. t. m v « pncijoc in je vojake, Bem podžigal z nepopislj hrabrostjo svoje armadi vbraniti. de bi Pet imentu topništva, ki je bil po dinske terdnj ne m i im dosegla, ktera je od made obsedena, od pa krog in kro0. o gersk( tako obdana z nar imenitnisim vojniskim redam Marije Ï 9 de ne more vùn. Bem je vunder T • » U od cesarja počasten , je rojen Kraj iz lp prestopil 9 pa de je ta namën dosegel, se pràv ne vé. Po pismih ki ga, m. volj sin kmečkih starsev, ki je pred 18 leti prosto- iz Pešta se je 18. t. v vojaški stan topništva (Artillerie) stopil. Vitez armado iz Pešta in je hitel proti vzdignil Haynau z veliko Segedinu B na slavnig reda M. Terezij biti 9 je silno velika cast, pomoč. Tudi se bere, de pridejo Rusje iz Erdeljski ktero le málokdo doseže; naš junaški rojak jo je do- B segel slava mu!— V pondeljik zjutrej je slo spet in o graje pomagati. General Kničanin je dal velike rôve pri Titelu napraviti, kér je Ti tel zdej nar nekakih 150 novincov našiga gimenta proti Ptujim imenitniši kraj vojsko; zató se tudi sliši, de bo B na Ogersko Ravno to jutro so tudi vse Ogre Batyanita in njegove tovarše, ki so bili na 9 grofa gradu nar veći armado okoli Tit zbra! Od Bem se pripoveduje, de zmirej skuša ali T u r š k 9 ali pa zapèrti, iz Ljublj peljali 9 pravijo 9 de k sôdbi v skozi Horvašk Prešp ork Ravno medboleznijo je dobil nas gosp sko Lásko predreti in tam novo voj vzgati; zató tudi nekteri mislijo, de nočejo S Ma ž g od ministerstva povabílo, se konec teg mesca d mirú z nami skleniti, kér se zanašajo na Ogre na Dunaj podati, kamor je zbor učenih móz iz h Dunajski časopis „Presse" pi slovanskih deželá pokliča 9 slovanski besednjak je v Tit přišel 99 9 9 de je B ukazal, ko za vse besede sostaviti, ktere se bojo pri prest nekiga graničarski stotnika (hauptmanal G. iz » reg ljanj i post de in v kancelijah sploh potrebovale 5 Nemško - Banaškiga vkleniti, zató kér so nektere priče zoper nje imenta nanaglama ra. de bo, kolikor j moc 9 ličnost v postavnih in opra- je O » stan in naméne B armade d vilskih besedah pri vsih avstrijanskih Slovanih kraljovala. Iz Komarnske terdnj « M - m __.. i _ m ___ ____v 1 -Ti_ __ __— . mjř _ so 11. dan t. m. poskusili Slavni Ceh g. Šarfařik bo predsednik tega odbora. Iz Ogri cez naso armado planiti in si cesto proti ju Zagreba je mnogospoštovani gosp. Ivan M preti 9 pa so bili od naših po 4 ure terpečim boj od na poklican.—Kakor je minister pravíce za Česko deželo, zaj spodeni ; veliko Ogrov je bilo tù vbitih, ranjenih in bo tudi za slovensk odbor ljanje post Ljublj vstanovil za prest vjetih 16. t. m. je bila pri Waj huda vojska 9 takó otovijo pisma iz Ogerska generala Dembinsk in G org ey sta se na Dunaja, ktere nam tudi veselo oznanílo prinesó 9 de je měnila zedinj cez naše se gnati. Dembinsk se gosp. minister Bach terdiio namenjen, za kop je lotii armade rusovskig generala Pask t jezikov skerbeti ; tedaj se tisti g spodje silno mo- je zares noter do Dunak poleg God in jo blizo tij 9 ki natihama še zmirej pričakujejo, de ne bo přišel Pešta zapodel; Górgey pa ni bil tako srečen in se slovenski jezik v kan ce lij Od ministerstva za na pravo kancelijsk besednjak a na Dunaj pol je m mogel proti 1 K vmakniti Iz K se sliši de v ze Ogram zlo živeža pomanjkuj cani gospodje bojo potrebo te še posebno na serce položili, peljanja gosp. ministru vina imajo dosti, kruha in mesá pa malo. Bog daj de se nas ni je med turškimi Serbi punt vstal a volj V Bos vih dav ljublj gosp M a ž g o n naj nastopiti v kmalo ozdravil in pot na Du kov 9 Bosnjaki se hočejo Turški oblasti odtegniti in el ! Ze mu je veliko bolj V • upati pod Horvaškim banam biti Benetke se še niso smemo vil. 9 ga bo gosp Ma der kmalo popolnama ozdra- podale. Radecki je bil unidan v Mest de Unidan smo šli enmalo po deželi, in z veseljem y de ? kér na drug vižo smo vidili povsod kosolce žita polne Iz Dunaja zvé- lakoto prisiliti, de se bo podverglo. Na r i. Govori se ne gré, hoče puntarsko mésto z i armada okolí mo 9 i z volj de je gosp. Šrott za predsednika tište komisije Benetk ima silno veliko, pravijo, 9000 bolnikov na 9 ki ima nove gosposke na Krajnskim vsta- morski merzlici. Minister Bruk je v Milani gov prizadevanje, Sard , in vse nje k sklepu mini pripraviti noviti (OrganisirungscommisàrJ. Gosp. Šrott je rojen Krajne, in je bil pred poslednjim Beneškim puntam pred- je dosihmal zastonj. Na zadnje bo vonder le treba sednik apelacíje v Benetkah. — Na prijazni Cvetliški be vitez Radecki z mečem v roki v T 9 9 de G (Rosenber o* to pole cr to Ljublj smo slišali v sredo cam mir diktirah zvecer pod milim nebam pervikrat pevsko družbo Rimci silno pisano (Tiedertafel) slovenske in nemške pesme prepevati. Po- zabodenih po ulicah ležati. urinu Sardin-Francozje so v Rimu, kjer jih pa vsaki dan jih najde jo veliko gledalo ; Kjer kakiga Francoza bolj slusavcov je bilo de je vse tčrlo. Če bi mi kaj sve- na samim vidijo, mu začnó „kikiriki" vpiti, zató ker tovati imeli, bi rêkli: de naj pesmi 9 S» castita družba drugikrat Francoz (Gallus) pomeni po Latinsko, Lasko i. t. d. pe pôje 9 de bo petje lepih pesem bolj- te lín a. Na Nemškim je zdej kakor po hudim vre zdalo in poslusavce bolj vnelo Iz Jak vojaki v • pridši menu tiho in pobito. 16. t. m. je na Koroškim v nasiga regimenta nam poterdijo, de jim tam za- Lavantinski dolini neka kmetica c ve ter cike rodila 9 2 res prav dobro gré. Razun cesarskiga placíla pol funta fanta in 2 deklici. To se je Dunajskimu časopisu fWie-rajža, pol funta mesá in pol bokala vina ima prosták nerzeitung) tako imenitno zdélo, de je unidan to novíco cr to majnar) še vsaki dan 30 krajc Noviear iz mnogih krnjev. Iz Ogerske vojske smo noter do pondeljika pràv vesele novice za avstrijansko in rusovsko armado slišali; v pondeljik pa Zagrebški in potem tudi Dunajski časopisi niso prinêsli nič kaj veselih novic od Banove marši na sprednjo stran nad politiškimi nov i čami ozna nil!! — Grenar dir j em, ki so unidan skozi Ljubljano šli, je ukazano v Veliko Kanižo na Ogersko rati. — Naš Cesar so zdej spet na Dunaji. Unidan so bili vBčrni, kjer jih je ljudsto z neizrečenim veseljem sprejelo. » - armade vunder zna biti — pristavi „Siidslawische Današnjimu listu je pridjan 27. do klad ni list. Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.