rokodelnih
narodskih
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe
Odgovorni vrednik «Jfane» ISIeitveis,
Tečaj
V sredo 25. maliga serpana (julija) 1849
List 3
/

Zmota.
po tem vse z mačieo vred pomreti, ako lih so se ne
koliko svojiga medů v satovji imele
y
okoli 1 funta se
atan z babo se prepira,
vsaki panj. En sam panj, kteriga ni bilo treb
P
Peter ju zmiriť ne vé Naglo sablico izdira Preč obéma ste glavé.
5
tat
, mt je
ostal
druzih 1
3 mt je prec prišlo. Ker so vsi panjovi enako staniše imeli, in je samo eden panj
y

Razserden Gospod mu pravi
nisim pital, zdrav in pri zivljenji ostal, nisim
kakor s žéplam so-
»Peter! tega
terp
kter _
mogel druziga vzroka temu dati, puhnjenimu medu, kteriga je Jud od predkupcov
Berž nazaj glavé postavi Přimete se, jez skerbím.
I
le takó ravnati znajo
y
i
kteri
kupil
y
in meni in drugim ce
Peter zmoten kar popràvi Žensko glavo vragu da, Ženi vragovo postavi, Marsikdo še to pozná.
y
belarjem v moji okolici, drago po 24 kraje, funt dajal, v mojo in druzih veliko od drugih ravno to zvedil.
, pro-
skodo, kar sim pozneje
Nehaj v posvetovanje zastran
čebelarstva.
Z vedoželjnostjo sim od čebelarstva v Novícah od 13. do 17. lista letašnjiga tačaja bral, kar mi je tudi večidel vse práv dopadlo. Te vodbe so zares vsakimu čebelarju vediti potrebne. Ali ko sim v 1. vodbi zastran
Jez pa takóle čebele ukrotim, de me nobena ne Višnjagorc. pikne , brez vsiga sapnika, ali meha : Napravim si eu
pale debelo verco, rahlo vkup spletenih ali sošitih lanenih ali konopnenih zaveržljivih cunj, ali pa tudi staro verco, ktero dobro z lesam na lesu potolčem , de rahla
• v •
in voljna postane, m rajsi ^,
tlí
in jih pokadim narpred
v zrelu in kad noter vpiham. Potem jih denem na pr
stor
ker jih hocem ogledati, odprem zadnji konec
y
jih
o mam ljenja cebel s zêplenim sopuham, in v 8. vodbi od zatiranja
se dobro pokadim , potem vzamenr tudi spodnjo dilico
jih še pokadim, in delam z njimi, kot z nar ve-
mravljincov bral, sim jel z
glavo
majati. Zaslišite moje skušnje in sodíte :
1) Kar omamljen je cebel s z ê plam vtice, sim večkrat skusil, de žéplo ne omami samo pridnih žide nima
prec ,
čimi prijatli, kar koli hočem , samo de nobene s per-tiskam, vdarcam in rožlanjem ne razžalim. Sopuh cunj jim ne škoduje, pa tudi medii ne pokvari.
(Ko
sledí.)
y
valic. temuč tudi méd pohabí in pokvari
y
tište slasti za ljudi, tolikanj menj pa za pitanje čebel
9
kteriga vender vsaki čebelar, če svojo žival zares ljubi in koristi pri uji iše, mora vedno v zalogi imeti, de jim
ga v potrebi, kader Ijeniga daj a.
paše ni, po malim z vodo pokrop
*Wurce raztaga svojima stricu
cesarski patent od 4. sušca zastran desetine
tlake in druzih dávšin.
y
v	—
Šesto pismo
v	v
Kar sim jez v tem skusil, je tole : Ze 35 let sim
?
V
ze
Ljubi stric!
čeravno ne velik čebelar, vunder priden čebelarcek, in marsikaj sim ž njimi skusil. V létu 1835, ko sim bil
Bac ca na Tim ins kim, je
Nar poprej Vam moram danes nekaj smešniga ozna
Povédano nam je bilo
y
tretje léto v Idrii di Bacca na Tim in s kim, je bilo za to živalico pràv slabo léto : rojile so same od sebe
niti.
kmečkiga stanri ni pràv, de se
do van ja desetine, tlake i. t. d
de
kterim bravcam
v
y>
Novícah
od
dšk
dovolj, de sim iz 6 starih panjev 10 rojcov pobral de sim jih imel 16 : pa ne ajde ne druge čvetliške
y
govori,
clo žugali, „Novice" pustiti in se na-nje
v,lf v	. •	,	,	___	_vv
se
in de so nekteri
nič
Cltl
ce se jim bo ta
P
rec
dalje
vec ne naro-ra zla gala
pase ni bilo, tako de nisim v jeseni, ko sim cebele v Kaj pravite, stric ! od takih ljudi? Ali ni gerdó, de kdo kaj
zimsko hrambo deval. nobeniga panja 15 funtov tezkiga

taciga le zine ! Novice se v
h rečéh le p
m
imel. Z naménam, de jim bom pa pomladi
médu kupil, postav deržé; one se ne prilizujej
be ni m
čio
kér
ga na jeseni noben čebelar ni imel kaj prodati
?
jih
veku na svetu, ne gospodi pa tudi kmet
ne
denem po navadi v zgornjo suho in merzlo hrambo proti ampak se vedno le tega deržijo, kakor je p
• v
severju čez zimo. Ostale so mi pràv lepo čez zimo. Na pomlad jih denem mesca sušca vùn , in kupim okoli 20
in post
dobro spoznajo, de je bil kmet v mar
sikteri reci dosihmal zlo zatert, in so se serčno razve
funtov medů v Gorici pri Judu v gosposkih ulicah. selile, de je lani deržavni zbor na Dunaji kmetijsk
Lep je bil viditi in sládek, ni kisnil in je bil terd. Da
V t
reci
nar poprej v pomén vzel in jih tudi p
jem ga tedej z velikim zaupanjem in pridno v preživež sklenil ; „Novice" so se zlo razveselile, de so cesar
cebelicam na pomlad. 8. dan, ko sim jim ga bil do Ferdinand po tém sklepu berz postave dali in de so
tretjiga nralo po malim dal, sim s žalostjo vidil omamljene čebele po tleh okoli daniga médu laziti, in 3. dan
jih
F
Jožef v vsim poterdili; Novice so se
tudi serčno razveselile, de so Cesar vsim narodam njih
132
domaći jezik osvobodili in de vstava zapové, de se imav kancelije domaći jezik vpeljati, de bo tudi kmet prihodnjič vse zašto pil, kar se mu bo v nj ego vim j e-
mnogih deželah in
po
stavimo:
mnogih soseskah drugačna
7
po
1 vagan pšenice
v roke dálo, in de mu
z i ku pisaniga besedí in še denarja dajati, ali dostikrat clo
delati, de mu kdo nemško pismo v
ne bo treba, dobrih
dolge njegov jezik
pota pre
J"
stavi. Novice so se v tém in še več v druzih rečéh veselile, de se vsacimu člověku v vsih rečéh pravica ména
1 gold, in 36 krajc., 1
1	vagan ovsa po 36 krajc. prerajta, zgorej postavljena S vagana in pol pšenice
2
1 vagan reži po
po 2 gold.,
vagan ječména po 54 krajc.
7
takó veržeta = 5 gold.

vagana in
pol rez i =4 gold., 2 vagana in pol ječ
2 gold.
godi, in zató se bojo vedno potegovale. je enimu pràv, ne sme
Pa
druziga
zaliti. Dobro vémo se je v desetini in tlaki kmetam marsiktera krivica
?
kar de
£0
pa 2 gold, in 6 krajc. —
in 21 vkrajc. (Brutto-Ertrag).
in 15 krajc. 3 vagani in pol ovsa
— in vse skupej znese 13 gold.
díla
?
Ce se tedaj od tega znêska deseti del vzame, pa ta krivica se ne opraviči s tém, de bi se zdej tedej znese desetina v vsim skupej za eno léto 1
gruntnim in desetinskim
tr to
osposkam vse vzélo in tedaj gold. 201/1Q
krajc.
tudi to, kar jim po pravici gré. Postave dolocijo :
Iz tega
izgleda si
vsak lahko posname, kakó se
kaj ima z odškodovanjem nehati, kaj pa brez odškodo- bo tarifa odškodovanja določila ; de tedej, kér niso vsí
vanja
in deželne komisije bodo vsaki
• •	1 v • ^	V .	.
grajšini
de
vse to natanjko razlocile. Ze večkrat smo rêkli, je na téh komisijah veliko ležeče , in de naj se pre- tudi tarifa po tem mnogo verst na. Povsod pa bo ka
grunti v pridelkih enaki, tedej tudi po katastru ne en ako cenjeni, ampak boljši so vikši, slabji pa nižji, bo
vidni in pošteni mozje izvolijo, kader bo volitev téh tas train a cenitev mero dajala za tarifo odškodova komisíj napovédana. Pametni in pošteni ljudjé nam hvalo
nj a.
Ce pa se v kaki dezeli katastralne cenitve ni
se
vedó, de jim patentne postave razlagamo, kterih v več mora cena gruntnih pridelkov po tistih pravilih določiti krajih pràv ne zastopijo , in ktere je dobro zastopiti ktere veljajo za katastralno cenitev v druzih deželah.
?
treba
7
de se bojo potem tudi vedili umno obnašati. Za
Vaš zvěst Jurče.
tište pa, kterih vpitje je : „vse je doli,
za tište se „Novice" ne pišejo
vseje
v LC
p rec",
tistih evangelij so širokoustniki in podpihovavci pri polnim bo
kalu vina!
Kaj ne, ljubi stric! de je taka?
To
Natoroznanstro je vsak hnu eforehu
silno potrebno.
Natorstvo se sploh v tri dele, namreč v kam-
novíco sim Vam namenil nar poprej povedati; zdej pa ništvo (rudstvo), živalstvo in rastljinstvo raz
gremo k razlaganju
patenta na dalje.
8. razdelk patenta pravi : „de naj pri davšinah, ktere se imajo s plačilam odkupiti, vrednost téh davšin po pravični razméri odškodovanje določi."
Pri davšinah, ktere imajo brez odškodovanja nehati, je pravda koj pri kraji, kakor hitro je povedano .
deljuje ; vsaktero téh dél se razdelí se v več poddelov. Takó, postavimo, rastljinstvo po prav lahko zapopadljivi viži pervič: v drevesa, germovje, zeliša in trave«
ki se poprej ali pozneje v c v et je razrasajo in iz tega sad
?
te
^^ ■ v WĚĚm	9
zernje in sémena obrodijo; drugič pa v pra pro
?
mahe, lišajovje, gobe in plesnovíne
7
pri
kt
davšine imajo b
odškodovanja nehati
>
To je takó kakor z botrinjo. Berz ko je otrok mertev je tudi botrinja pri kraji. Takó je tudi z davšinami, ktere imajo brez odškodovanja nehati. Ne dajo se več
in pesem je vùn.
téh se cvetje ne vidi, pa vender seme obrodijo in se kakor poprej imenovane rastljine na mnoge viže v ple-
, podpleména.v sorte in podsorte množijo.
mena
Koristnosti, dobrote, vžitki, dobički pa tudi nevarnosti
>
Pri davšinah pa, ktere se imajo od kup iti, je pa več opraviti, in po zgorej dani postavi, se ima tarifa odškodovanja po vrednosti davšin ravnati: to se pravi:
ki iz rastljinstva za ljudi in zívali mnogoverstno izvirajo.
so takó velike, de mora vsaki pametni clovek živo spoznati, de ljudjé in žívali brez njih skorej živeti nemore-
de živalstvo dobí večidel
?
gruntne in desetinske gospóske ne smejo več odškodovanja terjati, kakor je davšina zares vred na bila ktero so jim .podložni odrajtovali.
9. razdelk patenta pravi: „de naj se davšine , ki so se v pridelkih odrajtovale , po tisti ceni v denar-
jo ; zakaj gotova resnica je , le iz rastljinstva svoj živež,
v .	11 v » •
, in ljudjé, kar vživajo in s čim se oblačijo, dobivajo le iz živalstva in rastljinstva.
De
bi si pa ljudjé se lahko veliko vec dobrot, vžit
jih prerajtajo, kakor je v stanovitnim katast
grunt
nih davkov zarajtana. V tistih krajih
pa, v
kterih doslej
kov in dobickov iz rastljinstva pridobili kakor do-zdej, je tudi očitna resnica, ako bi vedili, kakó se ta
w	, ali za
ljudstvo ali za živalstvo, ali je za zdravje ali škodljivo
ali una rastljina imenuje in
?
za kogar se rabi
?
7
še katastralne cenitve ni, naj se pa na kratki poti cena pridelkov po ravno téh katastralnih pravilih prerajta kakoršne so v druzih deželah."
Kér niso vse zemlje enako dobre in kér ena njiva več, druga menj pridelka dá, tedej je stanovitni kata-ster nar gotovši in nar spodobnišni podlaga, po kteri
dru ire
v r
reči.
Vsi,s;amos:očni
za živež ali orodje ali za
stvarnik ni nobene narmanjši reči brez naména vstvaril ampak vsaka nar manjši stvarica je za kaj. Med rast
7
nar več tacih, ki
se po mnogoverstnih
...... poza živež in zdravje rabijo ;
se zamore odškodovanje desetine in druzih davsin v blagu, prerajtati in v denarjíh pobotati.
Kakó se po katastru ta reč prerajta, naj vam následuji izgled pokaže:
ljinami jih je
tih v prid ljudi in žival, pa tudi tacih se ne manjka, ki so bolj ali manj strupene, ki so že večkrat ljudi in žívali v veliko nevarnost ali clo ob življenje pripravile.
Zatorej je silno potrebno vsacimu člověku, in po-
ob oj i ga spôla,
se z rast
En oral (joh) létnim pridelku.
njive se , postavimo
7
prerajta po 6
sebno pa šolski mladosti ljinstvam prihodnjič veliko bolj soznaniti; de se pod
v f
UC1
T
kakó se spozná in ena rastljina od druge razloči,
V per vim létu se je přidělalo 15 vaganov fmecnov) pšenice; v drugim 15 vag. ječména;
tretje léto je njiva ležala v prahi ; v četertim létu
se je přidělalo 15 vag. rčží; v pétim 21 vag v šestim je spet ležala v prahi.
ovsa;
kakó se imenuje i. t. d. Silno je tedej potrebno, de se ta podúk že precej v šolske bukve pervih klasov vzame in takó mladosti priložnost da, se téh takó potrebnih ristnih. in sicer domaćih natornih reči
7
ko
v
Ce se vès ta pridelk na 6 delov razdelí, pride na
enolétni pridelk: pšenice 2 vagana in pol; ravno
toliko
jecmena in rezi; ovsa pa 3 vagane in pol.
Ce se tedej po kat astralni ce nit vi, ktera je po
, ze precej v
pervi mladosti vaditi in učiti, in takó po stopnjah naprej iz malih klasov skoz latinske šole zmerej vsako léto kaj več učiti; zakaj domaće reči poznati, nam
Ta katastralna cena je za spodnjo Avstrijo v bukvicah zaznamovana, ktere so v podlago pricijočiga razlaganja.
Vredništvo.
133
je nar potrebniši, ki jih vse skozi vidimo in na mnoge
j
/
ofznost svoj jezik spo štovati
vize rabimo. Po tem še le segajmo v ptuje dezele po (Pridiga v Možburzi na Koroškim binkoštni pondeljk 1838 od
neznanih in nam tudi menj
potrebnih rečéb, ki jih
mende sedanjiga mil. kneza in škofa Lavantinskiga g. g. Slo mše ka.)
nikoli rabili ne bomo. Nar poprej se tedej učimo doma
rabi
V . ,	V ,
cih reci
i
kakó se imenujejo, kakó in za kogar se

de nam nihče ne bo mogel očitati,
y
de svojih do
(Dalje.)
I.
Dvanajst bornih ribčov je vsigamogočni Bog
mačih reči ne poznamo, po amerikanskih in afrikanskih	izvolil ves svet preoberniti inzveličati; in preden jih je
pa hrepenimo. Marsiktera gospodična pozná ptujo ka-	po široki žemli poslal, jim ni dal posvetniga bogastva
melijo, domačiga peteršilja pane!! Tudi se bo mla-	ino pozemelske oblasti, ampak dve narpotrebniši
dost pri tem takó žlahtnim, nedolžnim, prijetnim in	nebeški reci jim je sv. Duh na binkoštno nedelo prine-
spoznanji rastljinstva marsikteri	sel: nebesko modrost božjiga nauka, ino posebne
koristnim
• •
ucenji
in
morebiti še celo škodljivi misli pri sprehajanji ali po- lastnost vse jezike na svetu
y
govoriti.
potvanji odvernila ; zakaj kamor se gré in kodar se
Podal se je sv. Peter proti večeru, ter je La
sprehaja, ga rastljine kakor prijatli in znanci ze od de- tineam sv. evangelj oznanoval
y
sv. Jakob po Judov
lječ smehljaje pozdravljajo, ogovarjajo in na nezapopad- skim in proti jutru ljivo modrost in vsigamogočnost Stvarnika opominajo.
y
sv. Janez pa Grekam vesel glas
Starší, učeniki in vsi, ki imate priloznost, opominovajte, v polnočne kraje, ter je Slovencam
nebeskiga kralestva prinesel. S v. Andrej se je podal
starim
y
našim
nag
ibajte in nagovarjajte mladost oboji ga spôla k
tému takó koristnimu učenju
r
(Konec sledi.)
J
/
taljn i pogovori r ljubljanskim
muzeumu
roznika
zarodnikam, kakor pravijo , pervi Jezusov nauk oznanoval, v našim starim slovenskim jeziku.
Ko so apostelni za sveto vero svojo kri prelili, ino so za svojim gospodam Jezusam v věčno zveličanje šli, so prišli drugi apostelski možje v naše kraje sveto vero Jezusovo po teh deželah razširjat, ino med Slovence poterdit. Med njimi je bil na Koroškim sv. Modest,
Gosp. F. Schmidt iz Siške je en kos apneni- pervi škof gosposveški, kteri še v tej stari imenitni
ka pokazal
y
kteriga
je nad R o činovi m gradam pod cerkvi počiva
Smarno Goró odbil. Na tem kamnu so polzeve lu ine (tacih polžev, kakoršni se tam na pečéh še
živi	jarskim, Krajnskim, Vogerskim ino Moravskim živeli
najdejo) s kamnitno skorjo znotrej in zunej oblíte, de	so tri imenitne kneze alj firšte imeli: Rati-
se vidi začetek okamnenja, kakó se sčasama puhline in	slava, Svetopolka ino Ko cela, ki so sami skerbni
kotline s kamnitno skorjo polnijo, ki je v vođi stopljena,	kristjani tudi kakor dobri očetje Slovencam kakor svo-
i «	•	<■	«il	•«if?»	v r	• . i
Slovenci, ki so tistikrat po celim Koroškim
V
y
Sta
jarskim, Krajnskim
y
Vogerskim
y
kakor iz solne vode, kader se izkadi ali posusi. Ce jeka- jim otrokam za kerš. podučenje skerbeli. Pošlejo neko-košna reč v tako slano vodo padla ali če je va-njo po- liko imenitnih mož v Carigrad (Konštantinopel) ino
naredi, prosijo gerškiga cesarja Mi he la III., naj jim pošle za-
in krog
ložena bila , se sčasama skorjica krog kakor okoli poprej imenovanih polževih lupin, iz vode ločena, se nabira, polže ali
druge
Kamnina,
reci
take
stopnih učenikov, ki bojo njihove podložne v keršanski veri po slovensko učili. Cesar odloči dva brata, modra zaljiva. Kamnina sčasama zgubiva mokřino, in se stèrdi do ino vučena moža : svetiga Kirila inoMetuda, ki sta terdiga kamna, zverinske kosti
y
Na tako vizo so morske in druge ribe
reci
y
y
y
,	v slovenske dežele prišla, Slovence Boga prav spoznati
lesovi, češarki, listje i. t. d. v	njega spodobno častiti, pa tudi pisati ino brati učila
terdim robu ali skali v celini ohranjene okamnéle, kar	ino sta tako Slovencov nar imenitneji učenika ino apo-
se tii ali tam v več krajih naše domovine najde, in	stelna bila. Ino Slovenci so se veselili, ki so
kar nam spričuje čudne prigodbe nekdanjih časov tega	toliko božje reči v svojim slovenskim jeziku
svetá. Kdo bi mislil, de na Gorenskim v takih vi so čí-	slišali.— Ali se ljubi bratje ino sestre! tudi vi ve-
slisali.
nah ^^
globoko morje stalo ! in vender nam okamnjene polzeve slušati ?
y
kakor v Jezercih pod Versaeam i. t. d. je nekdaj selite svete božje nauke v slovenskim jeziku po
Oh veliko se najde nehvaležnih trepa
lupine čez en čevelj široke
amo ni ti imenovani
stih Slovencov, ki rajši nemško imajo, ino se svo
kteri se v muzeumu vidijo, očitno pričajo, de je to res- jiga maternica jezika cio sramujejo, ino ne pomisli
nica.
Muzeumski družbi je posebno ljubo
y
take
reči
iskati, dobivati in za podučilo hraniti.
Potem nam je gosp. Schmidt velik kos lahkiga kamna (lahkovca) pokazal, kteri se v Želečah
J°
y
de je pregrešno se svojiga jezika sramovati
y
S*
zatajiti, ino cio pozabiti.
(Dalje sledi.)
vižo
Bleške fare najde, na kterim se podobe listja vidijo ktero je voda z apnéno skorjo pokrila. Na to Karlovih toplicah na Češkim rožne vence sadje
y
v
JWoriéar iz Ejubljane.
Naš rojak, feldvebelj Knaflič, od kteriga smo v poslednjim listu Novic povedali, de je iz Komarnske terdnjave Ogram všel, je přišel přetečeni teden v Lju-
y
rake
y
grozdje ali kar koli se v tisto vodo potopi
y
y
S
kamnitno skorjo okrivajo, in na prodaj ponujajo
Lep
venec v hrastov list zavit, in več tacih reči je gosp. Komárnu
bij ano, kjer smo ž njim
govorili.
Freyer iz muzeumske shrambe pokazal.
bil, je mogel Ogram
žiti. Tukej se mu je v modri glavici
Ko je se jetnik v v kancelíi za pisarja slu-
misel zbudila, sebi
Gosp. Schmidt nam je potem kosene psice	popotno pismo (pôs) z vsimi potřebními podpisi ponare-
pokazal, ktere se v polžih najdejo, če se njih beli	diti. V tem pismu si je napčno imé dal, se je rojeniga
kamniček precepi; te pšice (Liebespfeile) pri spoju pol-	Švajcarja imenoval
v	J • v f	v . ,	__v .
žam
y
ki je bil, brez
de bi bil kakošne
v persih ticé.
reči kriv
y
Gosp. Petruzzi je od okamnjenih reči, ktere se pripeljan. Nekiga dne
v Peštu vjet in v K o mar n s ko terdnjávo
y
ko mu je bilo ukazano, z vec
v Tujnicah in v Kamniku najdejo, govoril, in po- jetniki rove (šance) kopat iti, se je na večer, ko so sebno penzijoniraniga gospoda stotnika Watzelna in
se njegovi
tovarši spet v terdnjávo vernili, v nekim
gosp. Deisingerja, dimnikarja v Kamniku, pohvalil, grabnu skril — in takó všel. Čez 3 dni in nocí je ho-ki sta z velikim trudam veliko tacih okamnjenih reči na dil po neznanih krajih skorej brez jedí in pijače , in
dan spravila, de je zares vredno, jih pogledati.
večkrat tudi od Ogrov ustavljen, ki so ga spijona mislili, dokler se ni s svojim popotnim listam skazal. Po silnih težavah se je vunder verli mládenec z m ér zli co vred
Stajarsko pri-
íz
Ogerskiga
zmotal in v
Ra dg on o na
134
sel. Veliko
vjete i
Ogram
je pripovedoval, kakó so Ogri v Komarni Zeitun
hrup
)jake krajnskiga regimenta vabili, de naj bi k stopili
&
zagnal
de morebiti ni vse takó hudo, kakor se je perv
pa
jim
ne eniga niso bili v bitva med B
Toliko je gotovo, de je bila 14. t
in B e m
stanu premotiti. Gosp. Knaflič je sel zdej za nekoliko
— Gosp.
armado pri
m. huda S e n t o-
m
?
se je
Ban neizrečeno pogumno obna
casa na Gorensko domů, se mčrzlice ozdraviti
Andr. H
r so nam iz Notranjski
pisali
sal. Kjer koli je bila
?
de naj
nevarnost, je bil B
sam
• v .
»
Novícah" oznanimo, de tišti gosp. Andrej Ceh
po
vin, lajtnant pri 4. reg naznanilu nemškiga Ljubljanskiga časopisa od 12. t. m
v «
pncijoc in je vojake, Bem
podžigal
z nepopislj
hrabrostjo svoje
armadi vbraniti. de bi Pet
imentu topništva, ki je bil po dinske terdnj
ne
m i im
dosegla, ktera je od
made obsedena, od
pa krog in
kro0.

o gersk( tako obdana
z nar imenitnisim vojniskim redam Marije Ï
9
de ne more vùn. Bem je vunder T
• »
U
od cesarja počasten , je rojen Kraj
iz lp
prestopil
9
pa de je ta namën dosegel, se pràv ne vé. Po pismih
ki ga,
m.
volj
sin kmečkih starsev, ki je pred 18 leti prosto- iz Pešta se je 18. t. v vojaški stan topništva (Artillerie) stopil. Vitez armado iz Pešta in je hitel proti
vzdignil Haynau z veliko
Segedinu
B
na
slavnig
reda M. Terezij
biti
9
je silno velika cast, pomoč. Tudi se bere, de pridejo Rusje iz Erdeljski
ktero le málokdo doseže; naš junaški rojak jo je do- B
segel
slava mu!— V pondeljik zjutrej je slo spet
in
o graje
pomagati. General Kničanin je dal velike rôve pri Titelu napraviti, kér je Ti tel zdej nar
nekakih 150 novincov našiga
gimenta
proti Ptujim imenitniši kraj
vojsko; zató se tudi sliši, de bo B
na
Ogersko
Ravno to jutro so tudi vse Ogre Batyanita in njegove tovarše, ki so bili na
9
grofa gradu
nar veći armado okoli Tit
zbra!
Od Bem
se pripoveduje, de zmirej skuša ali
T u r š k
9
ali pa
zapèrti, iz Ljublj
peljali
9
pravijo
9
de k sôdbi v skozi Horvašk
Prešp ork
Ravno medboleznijo je dobil nas
gosp
sko
Lásko predreti in tam novo voj
vzgati;
zató tudi nekteri mislijo, de nočejo S
Ma ž g
od
ministerstva povabílo, se konec
teg
mesca d
mirú z nami skleniti, kér se zanašajo na Ogre
na Dunaj podati, kamor je zbor učenih móz iz
h Dunajski časopis „Presse" pi
slovanskih deželá pokliča
9
slovanski besednjak je v Tit
přišel
99 9
9
de je B
ukazal, ko
za vse besede sostaviti, ktere se bojo pri prest
nekiga graničarski
stotnika (hauptmanal G. iz
»
reg
ljanj i post de
in v kancelijah sploh potrebovale
5
Nemško - Banaškiga vkleniti, zató kér so nektere priče zoper nje
imenta nanaglama
ra. de
bo, kolikor j
moc
9
ličnost v postavnih in opra- je O
»
stan in naméne B
armade
d
vilskih besedah pri vsih avstrijanskih Slovanih kraljovala. Iz Komarnske terdnj
« M	- m __.. i	_ m ___	____v 1 -Ti_ __	__—	. mjř	_
so 11. dan t. m. poskusili
Slavni Ceh g. Šarfařik bo predsednik tega odbora. Iz Ogri cez naso armado planiti in si cesto proti ju
Zagreba je mnogospoštovani gosp. Ivan M
preti
9
pa so bili od naših po 4 ure terpečim boj
od
na
poklican.—Kakor je minister pravíce za Česko deželo, zaj spodeni ; veliko Ogrov je bilo tù vbitih, ranjenih in
bo tudi za slovensk
odbor
ljanje post
Ljublj
vstanovil
za prest
vjetih
16. t. m. je bila pri Waj
huda vojska
9
takó
otovijo pisma iz Ogerska generala Dembinsk
in
G org ey
sta se na
Dunaja, ktere nam tudi veselo oznanílo prinesó
9
de je
měnila zedinj
cez
naše
se
gnati. Dembinsk
se
gosp. minister Bach terdiio namenjen, za
kop
je lotii armade rusovskig
generala
Pask
t jezikov skerbeti ; tedaj se
tisti g
spodje silno mo- je zares noter do Dunak
poleg God
in jo blizo
tij
9
ki natihama še zmirej pričakujejo, de ne bo přišel Pešta zapodel; Górgey pa ni bil tako srečen in se
slovenski jezik v kan ce lij
Od ministerstva za na
pravo kancelijsk
besednjak a na Dunaj pol
je
m
mogel proti 1
K
vmakniti
Iz K
se sliši
de
v
ze
Ogram zlo živeža pomanjkuj
cani gospodje bojo potrebo te še posebno na serce položili,
peljanja gosp. ministru vina imajo dosti, kruha in mesá pa malo.
Bog
daj
de
se nas ni je med turškimi Serbi punt vstal
a volj
V Bos
vih dav
ljublj
gosp
M a ž g o n
naj nastopiti
v
kmalo ozdravil in pot na Du
kov
9
Bosnjaki se hočejo Turški oblasti
odtegniti in
el ! Ze mu je veliko bolj
V •
upati
pod Horvaškim banam biti
Benetke se še niso
smemo vil.
9
ga
bo gosp
Ma der kmalo popolnama ozdra- podale. Radecki je bil unidan v Mest
de
Unidan smo šli enmalo po deželi, in z veseljem
y
de
?
kér na
drug
vižo
smo vidili povsod kosolce žita polne
Iz Dunaja zvé- lakoto prisiliti, de se bo podverglo. Na
r i. Govori se ne gré, hoče puntarsko mésto z
i armada okolí
mo
9
i z volj
de je gosp. Šrott za predsednika tište komisije Benetk ima silno veliko, pravijo, 9000 bolnikov na
9
ki ima nove gosposke na Krajnskim vsta- morski merzlici. Minister Bruk je v Milani
gov
prizadevanje, Sard
, in vse nje k sklepu mini pripraviti
noviti (OrganisirungscommisàrJ. Gosp. Šrott je rojen Krajne, in je bil pred poslednjim Beneškim puntam pred- je dosihmal zastonj. Na zadnje bo vonder le treba sednik apelacíje v Benetkah. — Na prijazni Cvetliški be vitez Radecki z mečem v roki v T
9
9
de
G
(Rosenber
o* to
pole
cr to
Ljublj
smo slišali v sredo cam mir diktirah
zvecer pod milim nebam pervikrat pevsko družbo Rimci silno pisano (Tiedertafel) slovenske in nemške pesme prepevati. Po- zabodenih po ulicah ležati.
urinu Sardin-Francozje so v Rimu, kjer jih pa
vsaki dan jih najde jo veliko
gledalo ;
Kjer
kakiga Francoza
bolj
slusavcov je bilo
de
je vse tčrlo. Če bi mi kaj sve- na samim vidijo, mu začnó „kikiriki" vpiti, zató ker
tovati imeli, bi rêkli: de naj
pesmi
9
S»
castita družba drugikrat
Francoz (Gallus) pomeni po Latinsko, Lasko i. t. d. pe
pôje
9
de bo petje lepih pesem bolj- te lín a.
Na Nemškim je zdej kakor po hudim vre
zdalo in poslusavce bolj vnelo
Iz Jak
vojaki
v •
pridši
menu
tiho in pobito.
16. t. m. je na Koroškim v
nasiga regimenta
nam poterdijo, de jim tam za- Lavantinski dolini neka kmetica c ve ter cike rodila
9
2
res prav dobro gré. Razun
cesarskiga placíla
pol funta fanta in 2 deklici. To se je Dunajskimu časopisu fWie-rajža, pol funta mesá in pol bokala vina ima prosták nerzeitung) tako imenitno zdélo, de je unidan to novíco
cr to
majnar) še vsaki dan 30 krajc
Noviear iz mnogih krnjev.
Iz Ogerske vojske smo noter do pondeljika pràv
vesele novice za avstrijansko in rusovsko armado slišali; v pondeljik pa Zagrebški in potem tudi Dunajski časopisi niso prinêsli nič kaj veselih novic od Banove
marši
na sprednjo stran nad politiškimi nov i čami ozna nil!! — Grenar dir j em, ki so unidan skozi Ljubljano šli, je ukazano v Veliko Kanižo na Ogersko rati. — Naš Cesar so zdej spet na Dunaji. Unidan so bili vBčrni, kjer jih je ljudsto z neizrečenim veseljem
sprejelo.
» -
armade
vunder zna biti — pristavi „Siidslawische Današnjimu listu je pridjan 27. do klad ni list.
Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.