goriškega izvoz na Bermude Novogoriška Evropska vas spodbudila razmislek o meji Albanski študentje in profesorji še ustavljeni na trajektu v Trstu Rojanski Krpan je z ljubeznijo in poezijo preplavil Piščance Primorski SOBOTA, 9. MAJA 2009 Št. 109 (19.508) leto LXV. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € rrt v vi • Trzaskt model netzpete modernostt Vlasta Bernard Vzroki za težave tržaškega gospodarstva, ki že dolgo dušijo njegov razvojni potencial, so po ugotovitvah raziskovalcev objektivne narave. Pomanjkanje prostora za nove proizvodne dejavnosti, slaba starostna struktura prebivalstva, nizek delež industrijskih dejavnosti na račun daleč prevladujočih storitvenih panog, močna javna uprava z zajamčenim delovnim mestom, ki zavira mobilnost delovne sile. K tem in še drugim razlogom pa bi bilo treba prišteti še tisto, česar ekonomska raziskava ne more ugotoviti brez pomoči psihološke znanosti. Da namreč razvoj tržaškega modela, ki so ga raziskovalci inštituta Tagliacarne opredelili kot »model nedokončane modernosti«, ovirajo tudi ostanki konservativne miselnosti in tistega tipičnega tržaškega občutka, da so temu mestu vsi nekaj dolžni, da mu stvari pripadajo po »naravni danosti«. Iluzija. Trst ima nekaj kart, s katerimi lahko igra pošteno igro, ima centre odličnosti, ima ugodno geopolitično lego, ima najsevernejše sredozemsko pristanišče, ima zaledje, ki mu ga je znova odprl vstop Slovenije v EU in v schengen. A ostaja nezaupljivost, težnja po zapiranju (kot kaže zgodba z lesnim pristaniščem) je močnejša od potrebe po odpiranju, miren pokoj je pomembnejši od mladostnega vrveža. Ugotovitev, da se Trst kljub pogojem, ki jih izpolnjuje, ne uspeva uvrstiti med vodilna evropska ozemlja, je ostala v zraku, brez odgovora, zakaj se to dogaja. Trst bi najbrž potreboval ne samo ekonomsko, ampak interdisciplinarno raziskavo ... NAŠI NOVI NASLOVI ELEKTRONSKE POŠTE BANKE - Zadružna kraška banka odprla poslovalnico na tržaškem nabrežju Slovenska banka z razgledom na Strateška lega za enajsto poslovalnico v mreži ZKB morje TRST - Zadružna kraška banka se je izkrcala na tržaškem nabrežju in si zagotovila strateško pozicijo le nekaj korakov od bodočega morskega parka. Enajsto poslovalnico v poslovni mreži slovenske banke so odprli sinoči na Nabrežju Gulli 4, v bližini Trga Venezia, na slovesnosti pa so poleg predsednika Stancicha in direktorja Podobnika zbrane pozdravili tržaški župan Dipiazza, podpredsednik Pokrajine Godi-na, predstavnik deželne federacije zadružnih bank Sirch in tržaški škof Evgen Ravi-gnani. Do nove pridobitve podjetne slovenske banke, ki je svoj prihod na nabrežje proslavila s prispevkom v dobrodelne namene, prihaja v nelahkem gospodarskem trenutku, zato je nova poslovalnica še toliko bolj spodbuden signal za našo narodno skupnost in tudi za vse mesto. Na 4. strani Minister Žekš pri koroških Slovencih Na 3. strani Na Colu predstavili listo Skupaj za Repentabor Na 6. strani Na zadružnem pašniku ukradli elektromrežo Na 7. strani Tudi Trst prelomen za Zorana Mušiča Na 12. strani Goriška zveza trgovcev se je sprla z občino Na 14. strani trst@primorski.eu gorica@primorski.eu sport@primorski.eu ZKB <& 1908S.-SSÍ- ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane na redni in izredni občni zbor, ki bo v PETEK, 15. MAJA 2009 ob 18.00 www.zkb.it v športno kulturnem centru v Zgoniku Dnevni red: izredni del 1. Spremembe 7., 23., 30.,32., 35., 40.,41., 42., 43., 46., 47. člena Zadružnega statuta. 2. Pooblastilo Predsedniku Upravnega odbora, oziroma subjektu, ki ga na osnovi zadružnega statuta nadomešča, da vnese morebitne omejene spremembe med preverjanjem Banke Italije v smislu 56. člena zakonskega odloka št. 3 85 z dne 1.9.1993. redni del 1. Obračun na dan31. decembra2008: stempovezaniiniztegaizhajajočisklepi. 2. Sprejetje smernic za honoriranje upraviteljev, uslužbencev in sodelavcev, ki niso v delovnem razmeiju z zadrugo. 3. Dopolnitev Pravilnika občnega zbora in volilnega pravilnika zadruge v skladu z določili o nadzoru nad upravljanjem zadruge, ki jih je dne 4. marca 2008 izdala Banka Italije v zvezi z določili za omejevanje kopičenja istovrstnih funkcij pri predstavnikih zadruge, in morebitno novo oštevilčenje členov. 4. Določitev honorarjev za člane upravnega in nadzornega odbora ter smernic za določitev povračila stroškov pri opravljanju mandata. 5. Sklenitev police za civilno odgovornost ter poklicne in izvenpoklicne nezgode upraviteljev in nadzornikov. 6. Izvolitev članov Upravnega odbora po predhodni določitvi števila članov Upravnega odbora samega. Če se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti izključno drugega člana. Ni dovoljeno podpisati pooblastila, če v nj em ni navedeno pooblaščenčevo ime in ni mogoče overoviti pooblastitelje vega imena, če ni istočasno naveden pooblaščenec. Pooblastilo mora ob podpisu overoviti Upravitelj, Ravnatelj ali Načelnik podružnice v smislu 25. člena zadružnega statuta. Zavstopvdvoranojeobveznovabilo. ,T . „ Upravni odbor V Ulri IHI^I jHIJUl i.lJHIrt.TilHi h lil. WAiTnhiÍJkiiU F>-j i', Kh I- IHUtl i rnWOttMbuhlO. n OÚUvAMJ r>.:i. jj"l } L1FECJ Awtiofjkíoodni THALA&SQ CEN TEB različne — n/ Muki jet kopeli _AQV/( Wai Thai Taft hit matúío z aromatiiniini olji ^ A OA SO min bT.I|P mftrfFH-dcfilin rfupcfJiD 2 Sobota, 9. maja 2009 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Šah-pat pri OK Dragonja Vojko Flegar / Slovenska politika bo do skrajnosti izkoristila neformalni rok (do sredine maja) za odgovor na predlog evropske komisije oziroma širitvenega komisarja Ollija Rehna za ureditve slovensko-hrvaškega mejnega spora in odpravo slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj. S tem se je Ljubljana prvič, odkar je Bruselj »poklicala na pomoč«, tudi očitno znašla v defenzivi, kajti Zagreb je v petek Rehnov predlog sprejel že v saboru. Po najverjetneje hoteni indi-skretnosti, zaradi katere je omenjeni komisarjev predlog sporazuma med državama v začetku tedna prišel v javnost, je jasno tudi, zakaj Slovenija zamuja oziroma, v uradni terminologiji, »potrebuje čas za pripravo predlogov dopolnitev in izboljšav« Rehnovega predloga. Osnovni problem Ljubljane, vladne koalicije in opozicije, je, da papir iz Bruslja ni »združljiv« s stališči oziroma sklepi državnega zbora, sprejetimi februarja letos, ko je bila pod vprašajem ratifikacija hrvaškega vstopa v Nato. Državni zbor je takrat, v veliko zadovoljstvo premiera Boruta Pahorja, sprejel sklepe, ki so vladi krepko omejili manevrski prostor. Ugotavljajo namreč, da za Slovenijo ne pride v poštev nikakršna rešitev mejnega vprašanja, ki bi bila drugačna od stanja na dan 25. junija 1991 (torej na dan osamosvojitve), za to stanje pa je državni zbor izrecno ugotovil, da so slovenski organi takrat izvajali pristojnosti »tudi v zaselkih na levem bregu Dragonje, na ozemljih na levem bregu Mure pri Hotizi ter ko je Repu- blika Slovenija imela teritorialni stik z odprtim morjem in je izvajala jurisdik-cijo nad celotnim Piranskim zalivom«. Slovenski parlament je s tem v bistvu določil za Slovenijo »sprejemljivo« mejo, za katero evropski komisar zdaj predlaga, da se naj državi o njej »sporazumeta« s pomočjo arbitraže, na hrvaški strani pa imajo o njej (o stanju na dan 25. junija 1991) povsem drugačne predstave, saj da poteka nekako tam, kot so danes mejni prehodi, povrh pa Slovenija po mnenju Zagreba nikoli ni imela stika z odprtim morjem. Rehnov predlog ne le, da ničesar od tega, kar je za slovensko vlado kot stališče parlamenta (sprejeto z več kot dvotretjinsko večino) obvezujoče, ne upošteva, ampak poleg tega predvideva, da bi Slovenija blokado hrvaških pristopnih pogajanj umaknila že po samem sporazumu o arbitražnem postopku in tako še preden bi bila meja dokončno določena. Prvi poskus poenotenja parlamentarnih strank o tem, kako na ta predlog odgovoriti, je ta teden spodletel, naslednji je na vrsti prihodnji torek. A kot mimogrede je premier Pahor že priznal, da bo šlo težko in da je še manj verjetno, da bi se Slovenija in Hrvaška lahko sporazumeli o izhodiščih za arbitražo in vsem drugem, o čemer bi se morali še pred pravniki sporazumeti politiki z obeh strani nedoločene meje. Mediji pa so medtem skupaj z opozicijo že zagnali vik in krik o »popolni nesprejemljivosti« Rehnovega predloga sporazuma, celo o skorajšnji kapitulaciji Slo- venije pred Brusljem, Zagrebom in vsemi drugimi posamezniki in državami, ki na slovensko-hrvaški spor, predvsem pa na sam predlog gledajo z manj nezaupanja in več dolgoročnega premisleka. Vlada si je veliko tega zakuhala sama, nekaj v zmotnem prepričanju, da ima kot članica EU v Bruslju nekaj »do-broimetja« pred kandidatko za članstvo, nekaj v želji, da hitro spravi z dnevnega reda spor, ki ga ni nobena prejšnja vlada, nekaj pa iz napačne ocene tako hrvaške želje po članstvu v EU kot evropske zainteresiranosti za nadaljnjo širitev. A zdaj se zdi, da je razbitega toliko porcelana, da privoščljivost ni več umestna. Postalo je preprosto prenevarno. Državi sta na robu občutne ohladitve odnosov (ki so bili vsa ta dolga leta nerešenega spora vendarle bolj ali manj »normalni«), v evropskih prestolnicah je z vsakim novim pojasnilom marsikomu vse manj jasno, politični zapleti pa so se prenesli na druga področja, vse tja do odnosov med državljani obeh držav. Kot zanalašč pa se je začela še kampanja za evropske volitve, načeloma tudi v Sloveniji za državljane precej nezanimive (udeležba na prejšnjih je bila 30-odstotna), a vendarle priložnost, da se stranke oziroma njihovi kandidati med njo poskušajo profilirati predvsem kot »zaščitniki« slovenskih interesov in suverenosti nasproti bruseljski birokraciji. Po petih letih članstva v EU v Sloveniji ni čutiti veliko evropskega »duha«, saj so različni zadahi močnejši. ZGODOVINA - Po poročanju časnika Delo V Ljubljani načrtujejo raziskavo »fojbe« Golobivnica pri Lokvi LJUBLJANA - Komisija slovenske vlade za reševanje prikritih grobišč namerava raziskati jamo Golobivnica pri Lokvi. Kot poroča časnik Delo je to namen bivšega predsednika komisije Jožeta Dežmana, sicer direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Raziskovalna dela v »fojbi« naj bi se začela v prihodnjih tednih, v jami - kot piše Delo - naj bi pod več sto kubičnih metrov odpadkov ležali ostanki pobitih Nemcev, Italijanov in Slovencev. Jama Golobivnica je, kot znano, predmet polemik, zlasti po spodleteli februarski pobudi (foto Kroma), ki jo je tam hotela izpeljati ezulska zveza Unija Istranov. Njen predsednik Massimiliano Lacota napoveduje za soboto, 23. februar nov »obisk« na slovenskem Krasu, ki pa je pod velikim vprašajem. Zlasti potem ko je spodletelo nedavno koprsko srečanje voditeljev Unije Istranov in zastopnikov civilne iniciative za Primorsko. PISMA UREDNIŠTVU SKGZ in manjšina v očeh medijev Z veseljem sem sprejela povabilo na tematski pogovor v Trstu, ki naj bi postavil ogledalo pred krovno organizacijo civilne družbe in celotno narodno skupnost, kar ocenjujem kot dodatno skrb SKGZ v pripravi na njen skorajšnji kongres in njen trden namen, da se v svoji organiziranosti in prihodnjem delovanju prilagodi dejanskim potrebam prostora in časa. V svojem odgovoru na uvodno vprašanje voditeljice večera, kolegice Poljanke Dolhar, sem spomnila na svoje težke začetke dopisnice RTV Slovenija iz Trsta. Na čase torej, ko je bil posluh za zamejsko dogajanje in problematiko slovenskih rojakov v Italiji razmeroma skromen. Postopoma, verjamem da tudi po zaslugi moje vztrajnosti in odmevov v javnosti, je bilo te »brezbrižnosti« vedno manj. Danes je RTV Slovenija edina medijske hiša iz matične domovine, ki ima v Trstu dopisniško mesto. Po pogovoru v Slovenskem klubu, ki me zaradi obsežnosti tematike v od- govorih predstavnikov medijev ni povsem zadovoljil, sem računalniškim prijateljem na Facebooku ponovila prvo vprašanje o tem, koliko Slovenci v domovini poznajo problematiko Slovencev za državno mejo in koliko so jim pri tem v pomoč različni slovenski mediji. Zelo hitro sem prejela več odgovorov, kar me je, spričo dejstva, da sem v tej spletni družbi novinka, prijetno presenetilo. Vsebina odgovorov pa je bila pričakovana: T. B. »Ljudje ob meji o tem vemo nekaj več. Sploh pa Primorci, ki rojake v Italiji poznamo bolje, kot Korošci poznajo Slovence v Avstriji. Prepričan pa sem, da večina sploh ne pozna krovnih organizacij, kaj počnejo, zakaj so! Mediji poročajo všečno in kar pritegne množico.« B. W.: »Mediji poročajo o zamejcih takrat, ko to nekomu prav pride« L. P. » Po zaslugi nekaterih novinarjev se nekaj sliši...Nedvomno pa za njih, zamejce torej, velja, da je težko biti Slovenec.« Š.L.:« Mediji o tem premalo poročajo« H.C.: Nekateri vemo veliko, tudi zato, ker so naše korenine tako v zamejstvu, Nlfi kot tu na JV države. Lahko tudi trdim, da smo takšni ljudje bolj objektivni od samih zamejcev in Slovencev v matici, tudi zato, ker poznamo več plati iste medalje.« L.K.:« Jaz bi rada več poročala iz zamejstva, a preprosto ne utegnem, pa čeprav sem si že večkrat zadala, da se bom redno vozila tja na intervjuje, pogovore, dogodke, reportaže. Upam, da mi bo še to pomlad uspelo«. Če pogovor v Slovenskem klubu ni obrodil pričakovanih sadov, bodo morda zapisane misli s Facebooka ponudile nekaj izhodišč za razmislek Slovenski kulturno gospodarski zvezi oz. njenim članom. Želim jim uspešen kongres in dobro delo še naprej v korist vseh Slovencev v Italiji. Mirjam Muženič SKLAD MITJA CUK SVETUJE Obdobje pred šolo Čeprav se pri prejšnjih starostnih obdobjih nismo ukvarjali s problemom prehrane, se bomo pri štiriletnikih pomudili tudi s tega zornega kota. Prehrana predšolskega otroka je pomembna za celotno njegovo zdravstveno počutje. Izvedenci svetujejo tri glavne dnevne obroke in dva manjša vmesna, čim manj sladkorja in maščob, previdnost pri soli, veliko sadja, zelenjave, nemastne hrane ter mleka in mlečnih izdelkov. Ti naj bi mu dajali dovolj kalcija in preprečevali zdravstvene probleme. Med problemi so najbolj pogosti: debelost, šibkost okostja, in nevarnost sladkorne bolezni. Pravilno izbrana prehrana je hkrati tudi zagotovilo, da bo vaš otrok telesno lepo odraščal do optimalne možne mere. Zato je tako zelo pomembno, da ga kmalu navadimo jesti čim boj različno hrano. Odmerjati mu moramo hrano v pravilnih količinah glede na njegovo fizično aktivnost. Zelo veliko lahko dosežejo starši s svojim dobrim zgledom. Prehrambenih navad se namreč v veliki meri navzamemo od sloga, ki v tem smislu velja v družini, v kateri odraščamo. Poleg tega ne smemo zanemariti pomena, ki ga ima uživanje dnevnih obrokov v skupini. Denimo otrok v vrtcu. Tam ne gre za to, da bi starši skušali vsilili, naj njihov malček na vsak način dobi na krožnik tisto, kar mu mi pripravljajo doma, «saj tako in tako drugega ne je», pa tudi zato ne gre, da bi ga obvarovali jedi, za katere vedo, da jih doma ne mara: «Nima smisla, da dobi k obroku solato, saj je ne mara, rajši mu dajte sadni sok!» Trenutki skupnega uživanja jedi so tudi vzgojni moment! Tega ne smemo pozabiti. Na starših leži odločitev, ali bodo ta učinkoviti vzgojni trenutek znali izkoristiti in pomagali sebi in zlasti svojemu otroku preko ustaljenih predsodkov in napačnih prehrambenih nastavitev. Otrok lahko ob skupni mizi z ostalimi vrstniki in s pomočjo vzgojiteljic lahko pridobi, če so vsi vzgojni dejavniki soglasni, zdrave prehrambene navade. Kakor nam mediji vedno bolj pogosto poročajo, velja npr. za ZDA, da se kar dve tretjini prebivalstva napačno prehranjujeta in da je zato nad 65% odraslih prebivalcev ZDA - to je nad 120 milijonov oseb - nad primerno telesno težo ali celo zamaščenih. Približno 15% vseh ameriških otrok od 6. do 19. leta (skoraj 9 milijonov otrok in mladostnikov) je nad sebi primerno težo. To ogroža njihovo zdravje. Tudi pri nas ni veliko drugače: bolezni, vezane na presnovo so v porastu -sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja ipd. Privajati že majhne otroke na pravi odnos do hrane spada torej danes v vzgojno-izobraževalno področje. Tudi zaradi rega, ker se neustrezna prehrana kaj kmalu lahko veže z neustreznim in predolgim gledanjem televizije na škodo gibanju in zdravim otroškim razgibalnim igram. S tem v zvezi velja nekaj zelo enostavnih pravil: nobene televizije v otroško sobo, vsekakor naj starši vedno vedo, kaj otrok gleda, omejijo naj dnevni čas gledanja na največ pol ure, majhni otroci - do treh let - pa naj televizijo (v omejenem času) gledajo samo skupaj s starši, tako da lahko otroku, ki zastavlja vprašanja o gledanem, starši lahko takoj vse pojasnijo na pravilen in primeren način. Če se povrnemo k razvojni fazi, o kateri je govor, naj podarimo, da se štiriletnik že zna oblačiti, sam si umiva zobe, obvlada igranje mnogih namiznih iger in tudi iger s kartami. Lahko razume enostavna pravila, razpoznava vsaj štiri barve in se govorno izraža dovolj jasno, da je razumljiv tudi tujim osebam, saj je sposoben tudi daljših stavkov s štirimi ali petimi besedami. Zna peti pesmice. Šteje do štiri. Rad po- sluša, če kdo pripoveduje. Lahko razpoznava nekatere črke in si lahko zapomni domači naslov in telefonsko številko. Večina štiriletnikov še potrebuje popoldansko kratko spanje, ponoči pa naj spi vsaj enajst ur in pol. Ko se bliža svojemu petemu letu starosti, je otrok čedalje bolj spreten pri oblačenju, vse bolj sodeluje pri igrah z vrstniki, razume pravila igre, pozna že vse barve, spontano posoja svoje stvari in igrače drugim in začenja spoznavati pisavo. To je čas, ko se otrok močno osamosvoji; pri tej starosti si otroci želijo biti odgovorni za to, kar počnejo. Želijo vse početi sami in to jasno povedo ob vsaki priložnosti. Starši ne smemo zatirati te želje, pač pa moramo svojemu otroku dajati možnost, da nekaj sam naredi: Tako bo krepil svoj čut odgovornosti. Primerno je tudi, da včasih razpolaga z majhno vsoto denarja za svoje želje - sladoled, igračka - zlasti je to pomembno za to, da se uči vrednosti denarja in pomembnosti varčevanja. Prav tako je v tej starosti važno, da otroka priučimo na redna domača opravila. Ta naj ne bodo povezana s «plačo». Pripravljanje mize, pospravljanje po kosilu, odnašanje smeti, pospravljanje sobe, urejanje vrta... je le nekaj domačih opravil, za katere je lahko redno odgovoren. Če naloge ne izpolni, ga lahko tudi kaznujemo tako, da mu odvzamemo kakšen privilegij, recimo gledanje televizije. To je tudi primerno starostno obdobje, da utrjujemo njegovo samozavest in mu pomagamo ustvariti pozitivno sliko o samem sebi. To dosegamo tudi tako, da ga pogosto pohvalimo, ko je nekaj prav naredil. V glavnem pa moramo svojega otroka spodbujati, da bo radoveden, da bo raziskoval in da se ne bo bal novih izzivov. Tudi kar se tiče varnosti, je vzor staršev zelo pomemben. Pri vožnji s kolesom naj bi vedno nosil čelado zaradi njegove varnosti, tega pa ne moremo zahtevati, če čelado sami odklanjamo. Nečimrnost lahko včasih drago stane. Nič manj lepi in sodobni ne bomo, če bomo tudi sami nosili kolesarsko čelado pri vožnji s kolesom in vzgajali v tem duhu samozaščite tudi svoje otroke. Otrok se sedaj že bolj zaveda nevarnosti, ki mu lahko pretijo. Pomembno je, da ga v tej smeri še naprej primerno vzgajamo. Ne smemo ga preveč strašiti, hkrati tudi ni zdravo, da ga držimo stran od življenja v nekakšni vati, zato da bi se mu nič ne zgodilo. Ker se bo v življenju moral prej ali slej soočiti tudi sam z nevarnostmi, je veliko bolje, da ga naučimo, kako naj se v takih primerih obnaša in kako naj v sebi kroti strah in paniko, da bo kos situaciji. Ta vzgoja gre le polagoma in z vztrajnostjo. Tudi športne dejavnosti naj otrok opravlja s primerno zaščito kolen, komolcev, glave, ust in zob in podobno. Malček tudi še ni dovolj velik za vožnjo v navadnem avtomobilskem sedežu. Še vedno ga morate učiti previdnosti pred neznanimi osebami. Poleg vsega, kar smo že povedali pri štiriletniku, je treba pri petletniku paziti, kaj počne z računalnikom. Njegova povezava s spletom mora biti nadzorovana. Tudi za izbiro računalniških igric in filmov je bolje, da starši vedo, za katere izbire gre, zlasti ko gre otrok na dom k otroku v soseščini ali k sošolcu. Zaradi varnosti je pomembno, da otroka učimo, katero telefonsko številko naj odtipka, kadar gre za nevarno situacijo, ki pa jo mora tudi že znati spoznavati. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 9. maja 2009 3 EVROPSKE VOLITVE - Predvolilni obisk kandidata Igorja Komela V Reziji narašča zanimanje za učenje knjižne slovenščine Srečanje s kulturno delavko Luigio Negro - Zastrašujoče številke demografskega padca Igor Komel in Luigia Negro med pogovorom o aktualnih vprašanjih Rezije RAVANCA - Volilna kampanja neodvisnega slovenskega kandidata za evropski parlament na listi Levica in svoboda Igorja Komela je startala iz Rezije, kjer je bila v zadnjem obdobju naša narodnostna skupnost najbolj na udaru. S to vsebinsko predpostavko se je Komel srečal na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev z Luigio Negro, odgovorno za ZSKD v Reziji in obenem tudi predsednico kulturnega društva Rozajanski dum. V razgovoru z Negrovo se je Komel seznanil s problematiko doline, ki je v svoji zgodovini okusila marsikaj, še najbolj pa neusmiljeno bolečino izseljenstva in kratenja narodnostnih pravic. V dolini pod Kaninom je zelo občuten demografski padec, ki ponuja kar zastrašujoče številke. Letno se v Reziji rodi štiri ali pet otrok, umre pa med 20 in 25 prebivalcev. Po mnenju Ne-grove, pa imajo prebivalci Rezije, ne glede na neugodne trende, še dovolj življenjskih moči, da se uprejo vsem težavam, ki jih bremenijo. Za preživetje in za preprečitev izseljevanja so vsekakor potrebna delovna mesta, ki pa jih ni dovolj, pa čeprav je sta- nje nekoliko boljše kot pred leti. Zelo pozitivno sliko predstavlja turizem, ki je postal ena od uspešnejših gospodarskih panog, zlasti na področju gostinstva. Zanimiv je podatek, da dolino letno obišče preko 6000 turistov, od katerih imajo levji delež izletniki iz Slovenije. To je tudi botrovalo naraščanju zanimanja za učenje knjižne slovenščine, je še s ponosom povedala Luigia Negro. Komel se je Negrovi zahvalil za izčrpno prikazano sliko stanja v dolini, obenem pa se obregnil na politične kroge, ki so očitno premalo naredili za rezijansko skupnost in so nemalokrat celo zavirali njeno kulturno, jezikovno in gospodarsko rast. V to smer naj bi se, po mnenju Komela, usmerjala nova politika evropskih struktur, v katerih naj bi prav manjšine odigrale pomembno vlogo. Sogovornika sta ugotovila, da je premalo stikov med Rezijani in ostalimi deli slovenske manjšine. Oba sta izrazila željo in namen, da bi kulturni in drugi stiki dobili otipljivejšo obliko, ki naj bi se odražala v obojestranskem gostovanju glasbenih in drugih skupin. VOLITVE Sporočilo uredništva o junijskih volitvah Kot ob vsakih volitvah Primorski dnevnik v vsem času volilne kampanije ne bo objavljal mnenjskih člankov, pisem uredništvu in drugih zunanjih prispevkov, katerih avtorji so kandidati, ali v katerih je govor o kandidatih oziroma zadevajo delovanje občin, v katerih bodo občinske volitve. Enak kriterij velja, kar zadeva volitve v Evropski parlament. Primorski dnevnik bo aktivno spremljal pomembnejša dogajanja v volilni kam-paniji, obvestila strank in kandidatov pa bodo v skladu z razpoložljivim prostorom objavljena v rubriki volilna kronika na tržaških, goriških in na straneh Alpe Jadran. KOROŠKA - Obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš med koroškimi Slovenci Poenotenje političnih struktur je zadeva manjšine same - Slovenija bo Avstrijo vedno opozarjala na odprta vprašanja, pričakuje pa čimbolj enotno stališče manjšine CELOVEC/LJUBLJANA - Slovenija bo Avstrijo na ravni bilateralnih odnosov vedno opozarjala na nerešena vprašanja slovenske manjšine na Koroškem, »ne more pa zaradi tega z njo začeti vojno«. Glede očitnih razhajanj znotraj političnih organizacij koroških Slovencev »sem za poenotenje stališč vsaj pri najpomembnejših točkah, poenotenje političnih struktur pa je vprašanje, ki ga mora rešiti manjšina sama«. Na vseh ostalih področjih manjšinskega življenja na Koroškem pa je bil vtis »zelo, zelo pozitiven«, je poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš včeraj na tiskovni konferenci v Tinjah, potem ko je s svojimi najožjimi sodelavci zaključil svoj prvi uradni obisku pri koroških Slovencih. Slovenski minister, katerega sta spremljala tudi državni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih in generalni konzul RS v Celovcu Matjaž Longar, se je v okviru svojega celodnevnega obiska poleg s predstavniki političnih struktur slovenske manjšine sestal tudi s predstavniki kulturnih, gospodarskih, šolskih, znanstvenih ter športnih organizacij in ustanov in si tako na licu mesta ustvaril celovito sliko o položaju slovenske manjšine na Koroškem. Na Višji šoli v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu s šolniki, znanstveniki in športniki, v k&k-centru v Šentjanžu s kulturnimi delavci, za zaključek v Ti-njah pa z manjšinskimi politiki ter predstavniki gospodarstva in slovenske Cerkve na Koroškem. Še posebej pozitivno je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ocenil »kvalitetno in široko« delovanje kulturnih društev in ustanov koroških Slovencev ter delovanje slovenskih gospodarskih struktur, prav tako je pozitivno ocenil razvoj in načrte na področju šolstva in predšolske vzgoje. Glede razgovora s političnimi predstavniki manjšine (poleg manjšinskih organizacij so bili na razgovor vabljeni tudi Slovenci v koroških strankah), pa je minister dejal, da je bil razgovor sicer širok in »na kulturnem nivoju«, jih je pa obenem pozval, naj v bodoče bolj gojijo medsebojni dialog. »Na koncu je pomemben rezultat, ne glede na to kolikokrat in kje so se sestali«, je dejal Žekš. Ob tem je pristavil, da Slovenija od političnih predstavnikov manjšine pričakuje čim bolj enotno nastopanje v odnosu do Avstriji v najbolj pomembnih in v bistvenih vprašanjih slovenske manjšine na Koroškem. Žekš, ki se je včeraj prvič kot minister za Slovence v zamejstvu in po svetu uradno mudil na avstrijskem Koroškem, je na srečanju z novinarji o sestanku s političnimi predstavniki manjšine sprva pikro pripomnil, da se je tega srečanja »nekoliko bal, ker znajo biti gospodje zelo energični.« Vendarle pa je sestanek, ki so se ga med drugim udeležili vsi predsedniki političnih organizacij slovenske manjšine - Karel Smolle za Narodni svet koroških Slovencev, Marjan Sturm za Zvezo slovenskih organizacij, Bernard Sadovnik za Skupnost koroških Slovencev in Slovenk ter Vladimir Smrtnik za Enotno listo - po ministrovih besedah potekal »vljudno.« Že v torek je minister Boštjan Žekš obiskal tudi Slovence na Štajerskem. Ivan Lukan Minister Boštjan Žekš (drugi z leve v prvi vrsti) se je med včerajšnjim obiskom na Koroškem najprej v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu srečal s slovenskimi šolniki ivan lukan AVSTRIJA - Financiranje manjšin Zeleni zahtevajo povišek vsaj v skladu z inflacijo DUNAJ/CELOVEC - Govornik za narodnostna vprašanja avstrijskih Zelenih, državnozborski poslanec Wolfgang Zinggl, je ostro kritiziral politiko podpiranja manjšin v Avstriji. V izjavi za javnost sprašuje, kdaj bo urad zveznega kanclerja oz. zvezni kancler Werner Faymann (socialdemokratska stranka - SPÖ) končno povišal manjšinam namenjena finančna sredstva v državnem proračunu vsaj za inflacijo, saj Avstrija svojim manjšinam od leta 1995 dalje teh sredstev nominalno ni povišala. Ob sprejetju dvojnega proračuna za leti 2009 in 2010 pa je v nekem spremljevalnem sklepu sprostila 200.000 evrov za neke interkulturne projekte in to s spremembo zakona o narodnih skupnostih. »Če skuša vlada ta denar sedaj prodati kot podporo manjšin, je to neodgovorno in kratkomalo zavajanje javnosti,« je zapisal Zinggl. Kanclerja Faymanna tudi sprašuje, kaj je projekt »Koroško na novo zamisliti«, za katerega politika želi nameniti po 100.000 evrov v naslednjih dveh letih. Govornik Zelenih za narodnostna vprašanja Zelenih nadalje sprašuje, kako se v številkah odraža vzročna povezava med dodatnimi sredstvi za podpiranje inter-kulturnega dialoga in sporom zaradi dvojezičnih napisov, kakor jo je vzpostavil državni sekretar Josef Ostermayer (SPÖ). Kot je znano, je vladna koalicija 22. aprila letos v parlamentu sprejela v okviru proračunskega spremljevalnega zakona tudi novelo avstrijskega zakona o narodnih skupnostih, ki bo omogočila podporo dodatnim projektom. V tem sklopu je državni sekretar Ostermayer omenil med drugim projekt »Kärnten neu denken« (Koroško na novo zamisliti) in dodal, da naj bi v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi na Koroškem našli rešitev »čim večjega soglasja«. S tem je tudi naglasil, da bi iz naslova podpiranja narodnih skupnostih lahko prejemala finančna sredstva npr. tudi nemškonacionalno usmerjeni koroški Heimatdienst ali desničarska »platforma Koroška«. Kot je Zinggl s tem v zvezi še izvedel, bi o denarni podpori odločal le urad zveznega kanclerja, ne pa narodnostni sosveti ali predstavniki manjšin v Avstriji. (I.L.) TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona - TRST Ul. Travnik, 10 Tel: 040/8990110 agraria, 040/8990100 rezervni deli KMETIJSKA MEHANIZACIJA Kosilnice, kopačice, motokultivatorji, CASORZO, NIBBI, BCS, FERRARI, BENASSI. Profesionalni »spaccalegna« - cepilci, traktorji FERRARI POSEBNA PONUDBA MOTORNIH ŽAG J0NSERED IN ALPINA NAJVEČJA IZBIRA japonskih, italijanskih bočnih in rotacijskih kosilnic najboljših znamk HONDA, SHINDAIVVA in KAVVASAKI Rezervni deli, servis, mehanična delavnica Ra.še.... ČEBULICE RAZNIH VRST CVETLIC VELIKA IZBIRA UMETNIH IN ORGANSKIH GNOJIL KOKOŠI IN PIŠČANCI ZA VZREJ0 SADIKE OLJK IN P0VRTNIN EKSTRADEVIŠKO OLIVNO OLJE SEMENA 4 Sobota, 9. maja 2009 GOSPODARSTVO BANKE - Zadružna kraška banka odprla novo poslovalnico na tržaškem nabrežju Kraška banka od včeraj tudi z razgledom na morje Za tržaškega župana lep signal za mesto in za Slovece - Duhovna beseda škofa Ravignanija i TRST - »Lep signal za vse mesto in za slovensko skupnost,« je včerajšnje odprtje nove, enajste poslovalnice Zadružne kraške banke (ZKB) na Nabrežju Gulli št. 4 pozdravil tržaški župan Roberto Dipiaz-za. Edina banka s sedežem v tržaški pokrajini, kot je ZKB označil njen predsednik Sergij Stancich, ima od včeraj pogled na tržaško nabrežje in morje, prišla je v neposredno bližino prostora, na katerem se bo v naslednjih letih razvil nov, privlačen del mesta z morskim parkom. »Zaradi gospodarske krize želimo stati še tesneje ob strani podjetjem in prebivalstvu,« je v pozdravnem nagovoru poudaril Stancich, ki je nakazal tudi »pravo pot za izhod iz krize«. »Verjamemo,« je dejal, »da nam bo krizo uspelo preseči tudi s spoštovanjem osnovnih etičnih in človeških vrednot.« Povedal je še, da so namesto promocijskih poklonov tudi glede na neugoden gospodarski in socialni trenutek tokrat raje pomislili na tiste, ki so najbolj potrebni pomoči in zato namenili posebna prispevka za kapucinske menihe na Montu-ci in za tržaški Karitas. Na koncu pa je predsednik banke čestital oblastem za projekt morskega parka, katerega uresničitev bo dokaz, da »se pol«. »V prihodnjih letih bomo videli nekaj izrednega,« je potrdil Dipiazza, ko se je nanašal na morski park, dodal pa je, da napredujejo tudi vsi ostali načrti, kot plinski terminal, prenova starega pristanišča, razširitev novega itn. Odprtje nove agencije Walter Godina, Sergij Stancich in Roberto Dipiazza so skupaj prerezali simbolični trak kroma ZKB pa je Dipiazza, kot omenjeno, označil za lep signal za vse mesto in za slovensko skupnost in dodal: »Prihajamo do dolgo pričakovanega momenta pomiritive in sodelovanja, kar nam bo vsem koristilo.« V imenu pokrajinske uprave je številne zbrane pred agencijo pozdravil Walter Godina, v imenu deželne federacije za- družnih bank BCC pa Lorenzo Sirch. Sledil je še nagovor generalnega direktorja banke Alessandra Podobnika, ki se je zahvalil tudi vsem izvajalcem in arh. Koko-rovcu za projekt oziroma izvedbo del v zelo lepi novi agenciji. Naj dodamo, da je za izvirno režijo odprtja poslovalnice s plavajočimi papirnatimi ladjicami (ZKB se iz- ANALIZE - Ugotovitev z Dneva gospodarstva na tržaški Trgovinski zbornici Šibke točke, ki danes blažijo krizo, bi lahko jutri postale razvojna zavora TRST - Gospodarska kriza se na našem območju čuti manj silovito kot drugod po Italiji, vendar to ne pomeni, da smo pri nas popolnoma imuni. Nasprotno, blažji učinki negativne konjunkture v naši pokrajini so posledica vrste dejavnikov, ki nas sicer kratkoročno ščitijo pred turbolentnostjo trgov, dolgoročno pa nam lahko onemogočijo zdrav in uravnovešen razvoj ozemlja. To je osnovna ugotovitev, ki jo je v uvodnem poročilu na včerajšnjem sedmem Dnevu gospodarstva izpostavil predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Njegovo poročilo je slonelo na analizi, ki jo je o gospodarskem položaju tržaške pokrajine izdelal inštitut Tagliarne in v njej obdelal tudi prednosti in slabosti lokalnega ekonomskega sistema. Dejavniki, ki gospodarstvo tržaške pokrajine kratkoročno ščitijo pred večjimi kriznimi učinki, so razmeroma staro prebivalstvo, zanemarljivo majhen prispevek predelovalne industrije k bruto domačem proizvodu (BDP) in velika teža terciarnega sektorja, še posebno javnega, ki ni izpostavljen konkurenci. Dovolj naj bo podatek, da ustvari industrija le 11 odstotkov pokrajinskega BDP, terciarne dejavnosti pa kar 85,7 odstotka. Na drugo kritično točko tržaškega gospodarstva opozarja podatek o veliki teži, ki jo imajo v njem nekatera velika podjetja: 14 največjih podjetij iz industrijskega in storitvenega sektorja (Generali zavarovalnica, Allianz, Fincantieri, Italia Marittima, Antonveneta Vita, Generali informatika, Sassa pozavarovalnica, Wartsila, Banca Generali, Genertel, AcegasAps, Illycaffe, Estenergy, Generali nepremičnine) zaposlujejo namreč skoraj 27 odstotkov vseh zaposlenih v pokrajini. Če bi katero od teh podjetij zmanjkalo, bi bila to zelo velika škoda za ves pokrajinski gospodarski sistem, zato je Paoletti opozoril, da je potrebna diverzifikacija proizvodnih dejavnosti, da bo sistem čim manj odvisen od uspešnosti posameznega podjetja. Naslednji pomemben podatek iz raziskave zadeva javno upravo, v kateri dela 25,6 odstotka vseh zaposlenih, kar je neprimerno več v primerjavi z deželnim Z leve Paolo Possamai, Franc Fabec, Stefano Del Monte, Guido Valenzin, Antonio Paoletti, Manlio Romanelli, Robert Devetak in Dario Bruni kroma (16,1%) in z državnim (14,7%) povprečjem. Med prednosti lokalnega gospodarstva pa so raziskovalci inštituta Ta-gliacarne uvrstili štiri nosilne stebre: razvite storitvene dejavnosti z vodilno vlogo zavarovalništva, razvojno-raziskoval-ne dejavnosti, pristanišče in logistika, velika proizvodna podjetja. Poleg tega je treba staviti na interenacionalizacijo in pomagati malim in srednjim podjetjem pri iskanju novih trgov. V sklepnem poglavju raziskava nakazuje še smernice za ekonomsko politiko: pospešiti bonifikacijo onesnaženih območij, ovrednotiti pristanišče in ponovno uporabo starega pristanišča, čim prej zgraditi plinski terminal, spodbujati turizem z zabaviščno, kulturno in znanstveno vsebino. Dan gospodarstva, ki se je začel s pozdravi predstavnikov oblasti, med njimi tržaškega župana Roberta Dipiazze, predsednice Pokrajine Trst Marie Tere-se Basse Poropat in prefekta Giovannija Balsama, se je nadaljeval z okroglo mizo, ki jo je vodil direktor dnevnika Il Picco- lo Paolo Possamai, sodelovali pa so Franc Fabec (KZ), Stefano Del Monte (indu-strijci), Guido Valenzin (pristaniški špediterji), Antonio Paoletti (Trgovinska zbornica), Manlio Romanelli (Confcom-mercio), Robert Devetak (SDGZ) in Dario Bruni (Confartigianato). Possamaia je v analizi inštituta Tagliarne posebej prevzela definicija razvojnega modela našega območja kot »ozemlja nedokončane modernosti«. Kljub temu, da ima številne lastnosti najbolj razvitih ozemelj v Evropi, z visoko ravnijo blagostanja prebivalcev, mu namreč ne uspeva utrditi svojega konkurenčnega položaja in se trajno vključiti v skupino vodilnih lokalnih okolij Evrope. Zakaj? Odgovori razpravljalcev so razkrili vrsto ovir in objektivnih danosti, od pomanjkanja prostora za nove proizvodne dejavnosti (onesnažena območja), šibke industrije, ki ne daje dela obrtnim podjetjem, do kroničnih problemov pristanišča in usihanja male trgovske distribucije. Na Krasu je mogoče odkriti »čudovito majhno Toskano«, ki si zasluži, da EVRO 1,3425 $ +0,46 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. maja 2009 evro (povprečni tečaj) valute 8.5. 7.5. ameriški dolar 1,3425 1,3363 japonski jen 133,66 91583 132,72 91160 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 43,5980 661620 43,6295 65,6120 ll lUlJjlVa l upila danska krona hritancKi ti int" UU, 11J¿.\J 7,4486 0,89070 7,4487 0,88470 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna v,07u/ KJ 10,5120 86415 10,4770 8,6200 1 1UI VCjKa M LM 1 a češka krona 26,650 15142 26,463 15166 jviv.aiji\i Malin estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 277,75 15,6466 276,60 1 1 lar» nn +7,60 Ä1 ISKRA AVTOELEKTRIKA -' -' ICTD A D CM "7 Û73 _1 Q 1A NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 9,93 +1,43 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 42,52 10,41 -2,54 +3,48 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 249,65 +2,65 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 18,37 +9,15 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: S. maja 2009 +2,SS delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,208 5,455 1422 +0,42 +3,02 +4 18 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 6,85 1 346 +10,57 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,19 +6,74 +6,35 EDISON ENEL ENI 1,023 4,2775 1724 +3,33 +1,42 FIAT FINMECCANICA 7,625 1049 +3,36 +2,08 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,62 -2,24 +2,59 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,56 15 46 +3,43 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 15,80 44575 +1,91 +9,04 +1 25 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,655 1 604 +3,84 +2 17 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,295 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,665 17,81 +3,04 -0,95 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,2475 5,04 -0,46 -3,72 TENARIS TERNA 0,94 10,55 2 5175 -0,79 -2,22 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,423 11 48 +0,50 -1,74 UNICREDIT 2,16 +6,49 +8,87 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 58,45 $ -0,31 IZBRANI BORZNI INDEKSI S. maja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.940,60 949,56 +2,87 +2,71 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.836,55 +0,44 FIRS, Banjaluka - -Ralaviç Dmnr^ -i r-i nn SRX, Beograd BIFX Saraievo 229,07 1.654,34 -1,10 +1,16 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 10.940,84 1.971,10 +3,99 +2,44 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.574,73 1.739,00 +1,96 +1 33 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 929,10 933,91 4.913,90 +2,39 -0,09 +2,29 +1 44 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 4.462,09 4.462,09 3.312.59 2.119.60 +1,88 +2,46 a i x, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 982,70 2.462,39 +2,34 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.432,83 2.238,21 17.389,87 2.625,65 11.876,43 +0,50 -0,15 +0,99 +1,09 -1,98 / ITALIJA Sobota, 9. maja 2009 5 POLITIKA - Oglasili so se L'Osservatore Romano, papeški svet za migrante in škofje Cerkev ostro napadla vladno politiko do migrantov Kršila naj bi človekove pravice - Kritike rasističnih stališč Severne lige RIM - Katoliška cerkev je včeraj izredno ostro napadla politiko Berlusconi-jeve vlade na področju migracije. Kritično so se oglasili po vrsti vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano, tajnik papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih Agostino Marchetto ter odgovoren za isti resor pri italijanski škofovski konferenci (CEI) Gianromano Gnesotto. L'Osservatore Romano se je kritično obregnil ob dejstvo, da je Italija v četrtek vrnila Libiji 227 nezakonitih priseljencev, ki so nameravali priti v Italijo po morju. Včeraj je to gesto ponovila, saj je poslala nazaj v Tripoli plovilo s 77 ilegalnimi priseljenci. Po pisanju vatikanskega dnevnika to ni sprejemljivo, saj bi »pomoč hudo potrebnim morala biti prioriteta«, »mi-grante pa bi morali sprejeti v strukture, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic«. Podobno kritiko je iznesel Marc-hetto. Po njegovem stališče uradnega Rima pomeni »kršitev mednarodnih norm o pravicah beguncev«. Ilegalni priseljenci bi po mednarodnih normah morali imeti status domnevnega begunca, dokler se ne ugotovi drugače. Po Marchettovih navedbah italijansko zakonodajo bremeni »izvirni greh«, da ilegalne priseljence obravnava kot kriminalce. Isto stališče je zagovarjal Gnesotto. Napadel je zakonski predlog o varnosti, za katerega je vlada zahtevala glasovanje o zaupnici v poslanski zbornici, češ da obsega določila, ki kršijo človekove pravice, kot je zlasti določilo, po katerem je ilegalno priseljevanje kaznivo dejanje. Glasovanje bo na sporedu predvidoma v sredo. Več odzivov je včeraj doživel tudi četrtkov predlog poslanca Severne lige Mattea Salvinija, po katerem naj bi na milanski podzemski železnici določili posebne vagone za Milančane (druge pa samo za priseljence). Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je dejal, da takšni predlogi niso le »dovtipi«, kot jih je označil predsednik vlade Silvio Berlusconi, saj žalijo dostojanstvo ljudi in samo ustavo. Voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini pa je ugotovil, da se, žal, ni motil, ko je pred nekaj dnevi dejal, da v Italiji obstaja nevarnost obnavljanja rasnih zakonov, kakršne je poznal fašizem. Demokratska stranka bo še naprej ostro nastopala proti pojavom z jasnim ali prikritim rasističnim predznakom. Da vladna večina vse pogosteje popušča rasističnim stališčem, sta menila tudi voditelja Italije vrednot Antonio Di Pietro in UDC Pier-ferdinando Casini. Ilegalni priseljenci na odprtem morju ansa Umrl Gianni Baget Bozzo GENOVA - V noči na petek je v svojem stanovanju v Genovi v 84. letu starosti umrl duhovnik in politik Gianni Baget Bozzo. Po temeljni izobrazbi je bil pravnik, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1967, ko je bil star 42 let. Že od mladih let se je politično udejstvoval. Sprva je bil pristaš Krščanske demokracije, ko se je le-ta za časa Alda Mora zbližala s KPI, pa jo je zapustil in postal pristaš socialistične stranke Bettina Craxija. Na listi PSI je bil izvoljen v Evropski parlament, zaradi česar ga je Vatikan suspendiral "a divinis". Po razpadu PSI zaradi podkupninske afere pa je prestopil h gibanju For-za Italia in postal eden izmed najvplivnejših Berlusconijevih svetovalcev. Pogreb bo v ponedeljek, vodil pa ga bo kardinal Angelo Ba-gnasco, predsednik CEI. Napolitano svari pred mafijo RIM - Mafija bi lahko izkoristila sedanjo krizo, da bi prevzela nadzor nad podjetji v težavah, in to v vseh deželah. Tako je povedal predsednik republike Giorgio Napolitano, ko je včeraj nastopil na proslavi ob 157-letnici ustanovitve državne policije. Napolitano se je zahvalil policistom za delo, ki ga opravljajo, pozval pa jih je, naj posebno pozornost posvečajo organiziranemu kriminalu, ki širi lovke po vsej državi, še zlasti v kriznih trenutkih, kot je sedanji. VLADA - Kmalu ministrstvo za zdravstvo Nova ministrica in pet podministrov Michela Vittoria Brambilla ansa RIM - Od včeraj je Berlusconi-jeva vlada »bogatejša« za ministrico in pet podministrov. Kot je bilo napovedano, je bila dosedanja državna podtajnica za turizem Michela Vit-toria Brambilla povzdignjena na rang ministrice za isti resor. V skladu z ustavo je sinoči prisegla pred predsednikom republike Giorgiom Napolitanom. Brambillova je stara 42 let, diplomirana na leposlovni fakulteti, mati enega otroka, po poklicu pa podjetnica. Najprej je delala v družinskem podjetju na kovinarskem področju, potem pa se je posvetila ži-vilsko-predovalnima podjetjema, ki ju je sama ustanovila. V politično areno je stopila leta 2006, ko je postala predsednica Krožkov svoboščin, se pravi organizacije, ki je pripravila teren za ustanovitev Ljudstva svobode. Vlada pa je včeraj, kot rečeno, imenovala še pet podministrov. Ti so: Paolo Romani za komunikacije, Giuseppe Vegas za gospodarstvo, Adolfo Urso za zunanjo trgovino, Fer-ruccio Fazio za zdravstvo in Roberto Castelli za infrastrukture. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji odobril tudi zakonski osnutek, ki na novo ustanavlja ministrstvo za zdavstvo, oziroma ga ločuje od ministrstva za delo. Kakor hitro bo zakonski osnutek odobren, bo na mesto ministra predvidoma imenovan sedanji podminister Ferruccio Fazio. FIAT - Pogovori o prevzemu nemškega Opla Dvomi guvernerjev Hessna in Rheinland-Pfalza je Marchionne znašel še pred tršim orehom kot je bil tisti, ki ga je pričakal v Berlinu. Fia-tov prodor na nemška tla ni naletel namreč na širše odobravanje, saj nemško vlado skrbi usoda obratov in predvsem njihovih delavcev. Guverner dežele Rheinland-Pfalz Kurt Beck (Spd) je bil po srečanju z Marchion-nejem še bolj zaskrbljen, saj so dvomi vse večji. Podobnega mnenja je bil tudi drugi sogovornik, guverner Hessna Roland Koch, ki se je pritožil, češ da je predlog turinskega avtomobilskega koncerna precej nejasen. »Res je, načrti niso še definirani in o vsem je treba še temeljito razpravljati, vendar časa ni veliko. Idealno bi bilo, če bi pogodbo sklenili do konca meseca in tako spoštovali rok, ki ga je postavil predsednik ZDA Barack Obama za rešitev vprašanja General Motorsa,« je včeraj pojasnil Marchion-ne. Medtem se je oglasil tudi italijanski gospodarski minister Claudio Scajola, ki je napovedal srečanje z vodstvom Fiata in socialnih partnerjev. Prihodnji teden pa se bodo predstavniki italijanskih sindikatov srečali z nemškimi kolegi. MILAN - Pooblaščeni upravitelj Fia-ta Sergio Marchionne se je včeraj spet mudil na nemških tleh. Po Berlinu je tokrat obiskal nemški zvezni deželi Hessen in Rheinland-Pfalz, kjer se je srečal z njunima guvernerjema in se z njima pogovoril o prevzemu vseh tovarn nemškega proizvajalca avtomobilov Opel. Marchionne nadaljuje tako s predstavitvami načrta za vzpostavitev novega globalnega avtomobilskega velikana, ki bi se po rešitvi bankrotiranega Chry-slerja povezal še z evropskim delom ameriškega koncerna General Motors (GM). V Hessnu in Rheinland-Pfalzu pa se ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Nekaj pozitivnih obrazov Italije: pokojni filozof Bobbio, nekdanja ekipa Torina in podjetni poslovnež Marchionne Sergij Premru Ves svetovni tisk se je te dni seveda razpisal o Berlusconijevem odnosu do žensk. Zadnji zapleti so tujim poročevalcem nudili edinstveno priložnost za komentarje, v katerih se mešajo začudenje in bolj ali manj subtilno norčevanje, škandalizirane in zaničevalne pripombe. Bralcem pa se opravičujem, ker o vsem tem ne bom pisal - ničesar. Zadeva mi namreč preseda, in to ne samo zaradi bolestnega vedenja ostarelega predsednika vlade, ampak tudi in predvsem zaradi (ne)reakcije hipnotizirane italijanske javnosti, ki ob tej priložnosti potrjuje svoj nizki kulturni in moralni profil. Ta teden bom raje pisal o drugem. Med brskanjem po (internetnih) straneh tujih dnevnikov sem namreč našel tudi nekaj novic, ki dokazujejo, da je pod plastjo blata vendar nekaj pozitivnega. Argentinski Clarín ugotavlja, da je misel italijanskega filozofa Norberta Bob- bia vplivna postavka italijanske kulture po svetu in še posebej v Argentini. Že v 40-ih letih je njegov filozofski opus postal predmet preučevanja na argentinskih univerzah, v času vojaške diktature in še posebej prehoda v demokracijo pa je Bob-biova misel vplivala na pojmovanje integralne demokracije v institucijah, na odnos med liberalno demokracijo in refor-mističnim socializmom, na gledanje na razmerje med socialnimi pravicami in svobodo. Dnevnik iz Buenos Airesa postavlja korenine Bobbiove misli v antifa-šistični krog Giustizia e liberta in poudarja, da je njegov stalni in močan intelektualni in politični zanos razsvetlil tudi napredno miselnost v Argentini. Pred 60 leti je trčenje letala strlo italijanskega velikana, piše britanski The Times ob obletnici strmoglavljenja letala, na katerem se je peljala mitična nogometna ekipa Torina. Po oceni londonskega dnev- nika je nedvomno šlo za takrat najmočnejšo nogometno ekipo na svetu. Madridski El Pais ugotavlja, da je nesreča spremenila zgodovino, seveda nogometa. Ko se letalo ne bi raztreščilo, verjetno ne bi prišlo do nogometne hegemonije Brazilije v 50-ih letih, Italija bi prva osvojila tri zaporedne svetovne naslove, Juventus bi bil manj pomemben nogometni klub, ne bi poznali izraza »catenaccio« in italijanski nogomet bi zaslovel zaradi svoje napadalnosti. Dnevnik iz Barcelone La Vanguardia pa piše, da je Torino veljal za nepremagljivo ekipo, saj v šestih letih ni bil poražen niti enkrat na domačem igrišču. Sergio Marchionne je vizionar ali sanjač? Vprašanje postavlja uvodnik britanskega Financial Time, v katerem piše, da je pooblaščeni upravitelj Fiata v petih letih ponovno uveljavil svojčas osmešeni Fiat, sedaj pa si prizadeva, da bi ustvaril velikanski svetovni avtomobilski koncern. In to prav v času najhujše industrijske krize. »Če hočeš ustvariti nekaj novega, mora to biti velika stava,« je Marc-hionne izjavil dopisniku FT, in njegova velika stava je industrija, ki naj proizvaja vseh vrst vozil, od velikih jeepov do malega 500. Nekakšna pošast s sposobnostjo 6 milijonov vozil letno, kot grupa Volkswagen, druga samo za Toyoto. Londonski dnevnik pa ne kaže velikega zaupanja v Marc-hionnejevo zamisel, tudi ker je bila dosedanja zgodovina mednarodnih fuzij avtomobilskih hiš neuspešna, še posebej pa poskusi prevzema industrij z drugih celin. Vendar tokrat, prav zaradi krize, Marchionne prevzema druge avtomobilske proizvajalce po izredno ugodnih pogojih, ugotavlja FT, kar bi mu lahko olajšalo podvig. Glede mednarodnega tiska še nekaj vrstic o poročilu svetovne organizacije za svobodo tiska Freedom House, ki je med »delno svobodne« države tokrat uvrstila tudi Italijo, edino izmed držav zahodne Evrope (če Turčije ne upoštevamo kot evropsko državo). Italija je po oceni organizacije lani zdrknila na 73. mesto od skupnih 195, in se tako znašla v skupini tistih držav, ki so »partially free«, se pravi delno svobodne. Njen rang je za stopničko nižji od afriškega Benina in Izraela, za eno mesto višji od Hong Konga, Bolgarije in Indije. Mimogrede, Slovenija je pristala na 43. mestu in spada med »free«, čeprav je prav na zadnjem mestu svobodnih držav v skupini nekdanjih komunističnih držav. V Italiji je sicer svoboda izražanja zakonsko zagotovljena, vendar organizacijo Freedom House skrbijo grožnje proti novinarjem in izsiljevanje kriminalnih organizacij, kot tudi vedno večji medijski vpliv Silvia Berlusconija. Pa sem spet tam, kjer nisem hotel! 6 Sobota, 9. maja 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu JUNIJSKE OBČINSKE VOLITVE - Še danes do 1 2. ure uradno vlaganje list in kandidatur Po štirje županski kandidati v Dolini, Zgoniku in Repnu Danes opoldne zapade rok do katerega lahko stranke in gibanja vložijo kandidatne liste za junijske občinske volitve. V tržaški pokrajini bodo volitve v dolinski, zgoniški in repentabrski občini. Sinoči do 20. ure so se v vsaki od treh občin prijavili štirje županski kandidati, ki bodo uživali podporo ene ali več list za občinski svet. Njihova imena objavljamo tako, kot jih je uradno in po vrstnem redu registriral osrednji deželni volilni urad. Sodeč po neuradnih novicah so kandidature za občinska sveta v Zgoniku in Repnu dokončne, v Dolini pa bo župansko kandidaturo Fulvie Premolin podprla še Demokratska stranka. Občina DOLINA Županski kandidat: BORIS GOMBAČ Lista Gombač MASSIMILIANO DAZZI SILVANA MERGIANI por. MONDO MAURIZIO CUDICIO LAURA DERGANC ELVIRA DIMINICH ROBERTO DUSSI MANUEL GIGLI FANO' GIORGIO GRUDEN DANIELA JURADA BORIS KOCIJAN LUCIANO LA BARBERA CINZIA RADIN ELENA SARTORI MARIA SERENA SCOMERSICH LEONILDA VALENTINUZZO LOANA VESNAVER Županski kandidat: SERGIO RUDINI Lega Nord ALESSANDRA SPERTI RADIMIRO DRAGOVIC FRANCESCO GALVANO EUGENIO RUSSO MARCO KLEMSE GABRIELLA DONNA por. SLOKAR GIULIANO GIASSI RADAMES RAZZA GIULIO CAMPOS SILVANA VILLATORA PIETRO CAINERO DEBORAH SAGUES WALTER INDRIGO EMILIO BENEDETTI DAVIDE SCUDI NICOLINO SPEZZATI Županska kandidatka: FULVIA PREMOLIN Cittadini-Občani LAURA RICCARDI por. STRAVISI ELISABETTA SORMANI FULVIO MARCHI ILEANA FERFOGLIA ELVIO FERIN MARIALUISA PIZZULIN DIEGO KOCJANČIČ GABRIELLA ZUBELLI GIANCARLO FORAUS EZIO MAURI MAJDA CANZIANI (KOCJANČIČ) MAURO SANTONI Slovenska skupnost MARKO SAVRON ALJOŠA NOVAK TANIA BAIT ALBERT TUL SAMUELA BANDI PATRICK CURMAN MARKO KARIŠ LUCA KOCJANČIČ NADA PETAROS DAMIAN RASENI BRANKO SLAVEC NATAŠA SMOTLAK ALEŠ STEFANČIČ GUERRINO (RADO) STRAIN STEVO ZAHAR PRC-SE SKP-EL/PdCI-SIK TATIANA TURCO IGOR OTA KATJA SPETIČ SERGIO FACCHINI SONIA KOMAR ROBERTO FILIPAZ LIZA SLAVEC ALESSANDRO SGAMBATI OSKAR SLAVEC FULVIO ŠVARA NIVES ZERIUL EURO PAROVEL Županski kandidat: ROBERTO MASSI PDL-UDC ROBERTA CLON ROBERTO DROZINA MAURO LESTI GRAZIA SARTORETTO GABRIELE CINQUEPALMI MARINO KRIZMAN FRANCESCO BETTIO FULVIA CESCUTTI FRANCESCO CLUN ROBERTO GAZZANEO MARCO MIANI FRANCA MONTINI ROBERTO PESAVENTO EMANUELA ROSSONE ROBERTO VOLPETTI MARIO VALCI Občina ZGONIK Županski kandidat: DIMITRI ŽBOGAR Slovenska skupnost TOMAZ SPACAPAN ANDREA BLASINA ELEONORA GORUPPI LUCIJA MILIC KRISTINA SKERLI ANDREJ SKERLJ ZDRAVKO SKUPEK CVETKA SABEC BARBARA ZIVEC Županski kandidat: GIANFRANCO MELILLO Lega Nord SILVIO MACCARRONE BARBARA BIASIOL MASSIMO PEGANI ITALO-SIMONE TRACOGNA FABIO URLINI GIULIANO GIASSI ROBERTO REATINI DAVIDE MAGGIO PIERPAOLO ROBERTI RADIMIRO DRAGOVIC SERENA TONEL JACOPO NANI MOCENIGO BEN-TIVOGLIO DARAGONA Županski kandidat: MIRKO SARDOČ Skupaj-Insieme MARCO BRAIDA DEBORAH COLJA SERGIO FERRARI MONICA HROVATIN ALEKS MILIC RADO MILIC ADRIANO REGENT JAN SOSSI PAOLA ZIVIC STEFANO BRISCIK VESNA BUKAVEC Županski kandidat: DENIS ZIGANTE Il Popolo della liberta Unione di centro NICOLA GUARINO MICHELE INVERNIZZI STEFANO LAZZERINI WALTER MURRI MARINO PESTEL GIUSEPPE CAPUTO GABRIELLA FULLONE PIERO GEREMIA GIUSEPPE GUIDO ALBERTO POLACCO STEFANO ROVAN SILVIA SERRA Občina REPENTABOR Županski kandidat: CASIMIRO CIBI Lista progressista-Napredna lista ALESSIO KRIŽMAN NIVES GUSTIN por. SOBAN DARIO SKABAR MARJETICA MOŽINA RADKO GUŠTIN ELENA SKABAR CLAUDIO GERMANI OMAR - JOŽEF MARUCELLI ROBERTO DEDENARO MARCO GREGORETTI IZTOK COLJA UROŠ GRILANC Županski kandidat: MARKO PISANI Skupaj-Insieme ANGELO BARANI TAMARA KOMAR LUCA BARBERIS MARTINA SKABAR ANDREJ BERDON ROBERTA SKABAR por. KOCMAN MITJA BRIŠČAK TAMARA SKABAR por. ČOK GABRIELE CALZI LORENZO MILIC ANDREJ SKABAR MAURIZIO VIDALI Županski kandidat: ALBERTO ZENIC Lega nord WALTER FORTUNA GABRIELE FERLUGA CRISTIANO BENCI MARCO ANTONI ANTONELLA GASPARINI FABIO URLINI MARCO KLEMSE DAVIDE SCUDI TULLIO PANTALEO MARIA BENINCASA GABRIELLA DONNA por. SLOKAR Županski kandidat: DORJAN GOMIZELJ II popolo delle liberta STEFANO CORRO' RICCARDO RAUNICH FRANCO BRUSSI ALESSANDRO CLEMENTE GIUSEPPE GUIDO FRANCA MONTINI ANDREA POLACCO SILVIA SERRA SUSANNA SPAGNOLETTO ROBERTA VLAHOV COL - Upravne volitve v repentabrski občini Predstavili listo Skupaj za Repentabor Županski kandidat je Marko Pisani - V ospredju skrb za javna dela, za okolje in za socialo - Na volilnem seznamu skupno 12 kandidatov in kandidatk za občinski svet Predstavitev liste Skupaj za Repentabor je bila sinoči v Kulturnem domu na Colu Skrb za javna dela, za okolje in za socialo v repentabrski občini so med glavnimi točkami volilnega programa županskega kandidata liste Skupaj za Repentabor Marka Pisanja. Tem gre dodati še skrb za kmetijstvo, za mlade, za sožitje in dobrososedske odnose ter sploh za ovrednotenje ozemlja, ki so - kot sam pravi - prav tako pomembna vprašanja. Po uradni predstavitvi županskega kandidata Napredne liste Kazimirja Cibija in po podpisu volilnega sporazuma med Napredno listo in listo Skupaj za Repentabor o skupnem upravljanju repentabrske občine po volitvah se je namreč včeraj uradno predstavil javnosti tudi županski kandidat liste Skupaj za Repentabor Pisani. Predstavitev je bila sinoči v Kulturnem domu na Colu, v katerem so se predstavili tudi kandidati in kandidatke za občinski svet. Teh je na listi skupno dvanajst. Pisani poudarja, da je med njimi mnogo mladih obrazov (srednja starost je manjša od 40 let), ki so zelo sposobni in željani prispevati k razvoju lastnega ozemlja. To so Angelo Barani, Tamara Komar, Luca Barberis, Martina Škabar, Andrej Berdon, Roberta Škabar, Mitja Briščak, Tamara Škabar, Gabriele Calzi, Lorenzo Milič, Andrej Ška-bar in Maurizio Vidali. Srečanje je uvedel dosedanji občinski svetnik kroma Lorenzo Milic (ki sicer ponovno kandidira), glavne točke volilnega programa pa je ob udeležbi Andreja Berdona (tudi ta je kandidat) podrobneje razčlenil sam Pisani. Ta je sprva poudaril uspešen sporazum med listama pred petimi leti, ki ga bodo na zdajšnjih volitvah ponovili. Spomnil je nato na javna dela, ki so stekla in jih nameravajo zdaj zaključiti. Med temi so pokrito stopnišče za gledalce na nogometnem igrišču, fotovoltaične celice na šolskem poslopju, ureditev trga v Repnu in projekt o ločenem zbiranju odpadkov. Med pomembnimi vprašanji je tudi rešitev pereče problematike Fernetičev, pri kateri je sicer udeleženih več dejavnikov. Na socialnem področju je Pisani naglasil predvsem oskrbo priletnih občanov, da bodo lahko brez težav živeli v svojem okolju oz. svoji vasi. Pomembno je tudi sodelovanje z občino Sežana za uporabo njihove zdravstvene strukture. Pisani si bo dalje prizadeval za spremembo regulacijskega načrta, pri čemer pa je treba upoštevati zahteve krajanov s poudarkom na skladnem in neobre-menjujočem razvoju celotnega ozemlja. Na programu je nenazadnje sožitje oz. medsebojno razumevanje med občani slovenske in italijanske narodnosti. To bo eno glavnih vodil pri upravljanju občine, je poudaril Pisani, in to bo veljalo tako za občinsko upravo kot za posamezne izvoljene predstavnike. A.G. / TRST Sobota, 9. maja 2009 7 STARO PRISTANIŠČE - 1 67 potnikov trajekta Venezia od četrtka ne sme na kopno Albanski študentje bržkone žrtve goljufije Vsi vizumi razveljavljeni, ker slovenski in drugi hoteli niso prejeli predplačil V starem pristanišču se je včeraj nadaljevala neprijetna dogodivščina 167 študentov in profesorjev albanske zasebne univerze iz Tirane. V četrtek ob 17. uri so z linijskim trajektom Venezia družbe Agemar pripluli iz Drača v Trst, od koder naj bi s tremi avtobusi odpotovali na izlet v Ljubljano in na Bled, v naslednjih dneh pa baje še na potovanje v Nico in Barcelono. A običajne kontrole v pristanišču so se tako zavlekle, da so avtobusi ostali na krovu, študenti pa v kabinah trajekta. Pomorska policija, cariniki in finančna straža albanskih državljanov niso pustili na kopno, pa čeprav so vsi imeli potni list in osemdnevni vizum. Dogodek je močno odmeval v Albaniji, kjer so mediji ožigosali delovanje italijanskih oblasti in omenjali možnost diplomatskega incidenta. Študentje so včeraj dopoldne na ladji glasno protestirali, kričali so: »Saj nismo ilegalci!» Popoldne in zvečer je bila slika jasnejša. Zapletlo se je pri postopku izdaje vizumov: v Tirani je madžarsko veleposlaništvo pred tednom dni vsem potnikom izdalo vizume za vstop v schengensko območje, včeraj pa se je izkazalo, da je isto veleposlaništvo vizume zatem tudi razveljavilo. Madžarske oblasti so opozorile italijansko policijo, da izletniki nimajo vstopa v Evropsko unijo, tržaške sile javnega reda pa so se držale pravil. Albanski študenti z razveljavitvijo vizumov niso bili seznanjeni. Da bi umirili protestnike, so v staro pristanišče prispeli še policisti s pendreki in karabinjerji, do spopada pa ni prišlo in situacija se je umirila. Študenti so na pomoč poklicali tržaškega odvetnika Gianfranca Carboneja, ki se ukvarja s pravicami priseljencev. Na trajektu so mu opisali situacijo: Carbone je razumel, da nekatere hotelske rezervacije niso bile potrjene, rezervacije pa predstavljajo pogoj za izdajo vizumov državljanom držav nečlanic EU. Domneve je potrdila tržaška kvestu-ra in naposled je bilo jasno, da so mladi izletniki verjetno žrtve goljufije. Albanski turistični agenciji so zaupali denar za potovanje, agencija je slovenskim in ostalim hotelom poslala faks s potrdilom o predplačilu, nakazil pa ni bilo od nikoder. Vodstva hotelov so vse rezervacije izbrisala, s tem je zmanjkal pogoj za veljavnost vizumov in madžarsko veleposlaništvo v Tirani je vizume razveljavilo. Dva študenta sta po poročanju deželne televizije RAI predlagala policiji, da bi si (spet) plačala hotel na Bledu, a to ni bilo mogoče. Sanje albanskih državljanov, ki so se že veselili nevsakdanjega izleta po evropskih državah, so izpuhtele. Vse kaže, da bo nesrečna druščina danes ob 13. uri odplula s trajektom nazaj v domovino. (af) 157. OBLETNICA Praznik policije V slikovitem rimskem gledališču bo danes ob 10.30 javno praznovanje 157. obletnice ustanovitve italijanske policije. Slovesnost je odprta za javnost, udeležili se je bodo tržaški prefekt ter predstavniki institucij, verskih skupnosti in sil javnega reda, letošnje geslo pa se glasi »Skupaj smo bolj varni«. Tržaški kve-stor Francesco Zonno bo predstavil letni obračun dela policije v tržaški pokrajini, omenil bo boj proti kriminaliteti, terorizmu in predvsem t. i. mikrokriminaliteti. V zadnjem letu je kvestura zabeležila znaten upad kaznivih dejanj, »večletni pozitivni trend pa postavlja Trst med najbolj varna in udobna mesta v Italiji,« piše v predstavitvenem tiskovnem sporočilu. Kvestor bo podelil priznanja zaslužnim policistom, stojnice pa bodo občinstvu ponujale brošure, plošče DVD in spominčke. V primeru slabega vremena bo slovesnost v policijski šoli pri Sv. Ivanu (Ul. Chiesa). Razočarani albanski študenti na trajektu Venezia, ki je privezan na tretjem pomolu starega pristanišča (desno); avtomobil policije straži ladjo (spodaj) kroma MEDJA VAS Poškodbe za mladega Anthonyja prehude Anthony Gatti, 22-letnik iz Medje vasi, ki se je v četrtek s svojim skuterjem hudo ponesrečil na cesti med Medjo vasjo in Štivanom, je še isti večer izdihnil. V katinarski bolnišnici, kamor ga je prepeljal helikopter, je podlegel hudim notranjim poškodbam. Do prometne nesreče je prišlo v četrtek okrog 17. ure pri železniškem mostu na cesti, ki vodi iz Medje vasi v Štivan. Mladega voznika skuterja je v enem izmed ovinkov zaneslo v zaščitno ograjo, po zelo silovitem trčenju pa ga je odbilo v bližnji prepad. Po navedbah reševalcev je zletel kakih deset metrov daleč. Prihiteli so rešilec službe 118, karabinjerji nabrežinske-ga poveljstva, prometna policija in openski gasilci. Služba 118 je zaradi oddaljenosti od bolnišnic poklicala helikopter, ki je pristal na bližnjem travniku in zatem prepeljal ponesrečenca na Katinaro. Mladenič se je v komi boril za življenje približno do 21. ure, ko je podlegel prehudim poškodbam. Anthony Gatti je študiral inže-nirstvo na tržaški univerzi. Pred 19 leti, ko je bil star tri leta, se je njegova družina preselila s Tržiškega v Med-jo vas, odkupili so hišo domačinke. Anthony je bil med sovrstniki priljubljen, bil je prijazen in bister fant. Z mlajšim bratom sta obiskovala italijanske šole, naučila pa sta se slovenščine. Družino Gatti, ki se je vključila v medvejsko vaško življenje, je pred leti že pretresla tragična smrt očeta. Anthony sedaj zapušča 18-letnega brata in mater Anne, po rodu Angležinjo. Slednjo vsi poznajo pri tržaških znanstvenih ustanovah, odgovorna je za tajništvo direktorja mednarodnega centra za teoretsko fiziko ICTP Ka-tepallija R. Sreenivasana. (af) BAZOVICA - Kraja na zadružnem pašniku ob cesti za Lipico Krave žive in zdrave, vozniki tudi Vandali so ponoči prerezali in odnesli več metrov elektromreže - Krave so se nemoteno sprehajale ob cesti, k sreči brez hujših posledic Tudi to se lahko zgodi: da ti vandali ukradejo elek-tromrežo, ki si jo postavil, da bi z njo zaščitil živino na pašnikih. Z neprijetnim spoznanjem so se včeraj soočili v Bazovici, na gmajni ob cesti, ki vas povezuje z Lipico. Tu kmetiji Nade Žagar in Damirja Križmančiča upravljata zadružni pašnik. Da bi živina ne ušla na cesto, so pašnik omejili z elektromrežo, kot to delajo številni živinorejci. Včeraj zjutraj so jih mimoidoči obvestili, da se krave nemoteno pasejo ob cesti. Ponoči so namreč neznanci ukradli več deset metrov dolgo mrežo in »osvobodili« sedem glav živine. Kot nam je povedal Darko Križmančič bi lahko kraja imela hude posledice, saj bi lahko živina presenetila kakega voznika in tako botrovala prometni nesreči. »Bolj kot materialna škoda nas skrbijo morebitne posledice kraje. Tokrat se je vse lepo izteklo, kaj pa, če bi se podoben dogodek ponovil? In če bi ob mreži skušali ukrasti tudi živino? Jo bomo morali zaščititi s stražarji? To bi bilo res neprijetno in težko izvedljivo.« Bazovski kmetovalci si ne razlagajo, kdo bi se lahko skrival za krajo. Komu lahko koristi kraja mreže z električnim tokom? Orožniki iz Nabrežine, ki so odgovorni tudi za bazovsko območje, zato sumijo, da se nepošteni tatovi skrivajo med živinorejci. Prav gotovo ne gre za domačine, ampak za ljudi, ki ne živijo v Bazovici, morda v bližnji Slo- Vse bazovske krave so se včeraj srečno vrnile na pašnik kroma veniji- (pd) 8 Sobota, 9. maja 2009 TRST / DOLINA - Začela se je letošnja Majenca Ob pristni zabavi tudi zanimiva kulturna ponudba Danes parada starodobnih vozil, odprtje razstave vin in olja ter postavljanje maja Maj je čas prebujanja, čas ljubezni, čas snidenja in sple-tanja novih prijateljskih vezi. Pomladanski sončni žarki kar vabijo ljudi na zrak, na prireditve, ki se vrstijo na odprtem; ljudje napolnjujejo osmice, agriturizme, prve šagre in številne praznike, med katerimi prav gotovo izstopa dolinska Majenca, ki velja za večji in pomembnejši ljudski praznik Slovencev v Italiji. V skoraj tednu dni se bodo tudi letos zvrstile številne pobude in prireditve tako, da bodo vsi obiskovalci potešili željo po zabavi, kulturi in glasbi, lahko se bodo naplesali in nato okrepčali v dobro oskrbljenih kioskih. V pričakovanju na skoraj dvajsetmetrski okrašen maj, ki ga bodo domačini dvignili v soboto ponoči, so v Dolini odprli več razstav, za katerimi stoji domače kulturno društvo Valentin Vodnik. V četrtek zvečer so v cerkvici sv. Martina slavnostno odprli razstavo Umetnost med sanjami in realnostjo domačina Eugena Pancrazija. Večer je vodila od-bornica domačega društva Ana Blaževič, ki se je prisrčno zahvalila umetniku, dolinski župniji za dragoceno sodelovanje, Martini Kocjan za prevode in kritičarki Lorelli Co-loni Klun. Slednja je v svojem govoru poudarila, da »ne glede na to ali gre za kraje, ki so avtorju pri srcu, za morje med minevanjem časa in med spreminjanjem letnih časov, za mirne foaškepokrajine ali pa za živali, za mačke in pse, ujete v vsej ljubkosti drobnih vsakodnevnih malenkosti, lahko v vseh delih zaznamo pridih skromnosti in večnega začu- V Dolini so v četrtek in včeraj odprli več razstav: v cerkvici sv. Martina razstavlja Eugen Pancrazi (levo), v dvorani SKD Vodnik pa je na ogled fotografska razstava Kar se v predalih skriva (desno) kroma denja, s katerima se avtor približa vsem raznovrstnim obrazom narave«. Pancrazi je poskrbel še za presenečenje, saj je društvu podaril društvu eno izmed svojih del. Za glasbeni utrinek je poskrbela Moška pevska skupina Lipa iz Bazovice, ki jo vodi Anastazija Purič. Sledila je tradicionalna ljudska pokušnja vin v prostorih Mladinskega krožka. Včeraj pa so v Dolini odprli kar tri razstave (vse tri je uvedla odbornica društva SKD Valentin Vodnik Ana Blaževič). Ob 19.30 je prisotne v društveni dvorani z glasbo v fotografsko razstavo Kar se v predalih skriva popeljala odbornica društva in profesorica klavirja Neda Sancin, nekaj misli o sami razstavi pa je podal Borut Klabjan. Fotografije jasno prikazujejo in pripovedujejo o preteklih časih, hkrati pa ponujajo gledalcu številne informacije za globje razumevanje zgodovine vasi. Nekoliko pozneje so v občinski galeriji Torkla odprli razstavo Veselo srce in pridne roke vaške umetnice Danile Tuljak, ki se publiki predstavlja s številnimi slikami, ki pripovedujejo o življenju in delu istrskih žena, in s skulpturami iz plastične mase. Domačinko je predstavila Slavi-ca Bandi. Zadnja je bila na vrsti še razstava patchwork izdelkov Tempus fugit - Čas beži Wilme Orel in Rossane Ramani, ki že drugič skupno razstavljata ob dolinski Majenci. Njuni izdelki, ki obujajo lepe stare čase in preteklost, so na ogled na domačiji Zorka Giorgija ob galeriji Torkla. Dela so , iiW ■r it i/y-fflÎB skrbno, kreativno, občuteno in izredno natančno izdelana. Živahne note Marka Manina so popestrile zadnji dve srečanji. V Mladinskem krožku pa je na voljo še dodatni kulturni kotiček, in sicer razstava otroških del Didaktičnega ravnateljstva iz Doline. Malčki otroških vrtcev in učenci osnovnih šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva razstavljajo tu svoja ročna dela, likovne izdelke in raziskave, ki so jih oblikovali med šolskim letom. Malčki iz vrtcev so ustvarjali na temo projekta Voda naše bogastvo. Na razstavi sodelujejo kot gostje tudi dijaki nižje srednje šole Simon Gregorčič, učenci in malčki italijanskih šol in vrtcev dolinske občine ter pobratene šole iz Slovenije. Na vaškem trgu, na Gorici, je včerajšnjo dolinsko praznovanje zaokrožil koncert skupin Trio Rio Abbazzia Show in Makako Jump. Razstave bodo odprte s sledečim urnikom: danes od 18. do 22. ure, jutri od 16. do 22. ure, v ponedeljek od 19. do 22. ure in v torek od 18. do 19. ure. Praznovanje se bo nadaljevalo tudi danes. Ob 18. uri bo parada starodobnih vozil, pol ure pozneje pa bodo svečano odprli 53. občinsko razstavo domačih vin in 12. razstavo ekstradeviškega oljčnega olja. Noč pa bo pripadala vaščanom za slovesno postavljanje maja.(beto) Vikend v znamenju 64. obletnice osvoboditve v Zgoniku V zgoniški občini bo konec tedna posvečen 64-letnici osvoboditve. Današnji večer bo potekal v znamenju tradicionalnega pohoda AŠK Kras. Pohodniki se bodo zbrali ob 19. uri pri spomeniku padlim v Samatorci, od koder bodo krenili po kolovozih in gozdnih stezah do Zgonika in obenem obšli vse spomenike. Jutri pa bo ob ll.uri osrednja občinska proslava pred spomenikom v Zgoniku, ki jo občinska uprava prireja v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI in z društvi. Ob polaganju vencev delegacij društev in organizacij bodo proslavo oblikovali domači šoli Lojze Kokoravec-Go-razd iz Saleža in 1. maja 1945 iz Zgonika, mešani pevski zbor Rdeča zvezda-Devin, pod vodstvom Rada Miliča, Godbeno društvo s Proseka, pod vodstvom Iva Bašiča ter taborniki RMV s častno stražo. Slavnostna govornika bosta bivši sežanski župan in danes poslanec RS Miroslav Klun in miljski župan Nerio Nesladek, povezoval pa bo Matija Kralj. Topolovska Minimalna Orkestra drevi v Mieli Gledališče Miela vsako leto proslavlja uglednega in bizarnega Francoza, protagonista glasbene scene, skladatelja in eklektičnega umetnika Erika Satiea. Več kot sto umetnikov, pesnikov, grafikov, fotografov, avtorjev video posnetkov bo drevi ob 21. uri poskrbelo za množično inštalacijo. Ob tem bo nastopila Topolovska Minimalna Orkestra s suito C Terryja Rileya. Gre za neobičajen 20-članski sestav amaterjev in virtuozov, ki ga vodita Antonio Della Marina in Michele Spanghero. Več informacij je na voljo na strani www.miela.it. Išče se VJ za TRL Prihodnji vikend bo Trst preplavila glasba v okviru programa TRL. Ob tej priložnosti pa bo stekla tudi akcija »iščemo dekle VJ«. Karizmatična in talentirana dekleta se lahko javijo v t.i. casting vanu (kombiju), ki bo v četrtek in petek parkiran na Velikem trgu (od 11. do 13. ure in od 14. do 19. ure). Več informacij vjtalent@espromotion.it. ŠOLSTVO - Obisk dijakov in profesorjev švedske šole Vasaskolan na Liceju Franceta Prešerna gre h koncu Šli so v Italijo, a so spoznali Slovenijo Včeraj skupno srečanje na liceju Prešeren, danes izlet v Čedad, jutri odhod - Soglasna ugotovitev, da je šlo za pozitivno izkušnjo - Tržaški dijaki kmalu na Švedsko Včeraj je na liceju Prešeren potekalo skupno srečanje dijakov in profesorjev obeh šol kroma Bivanje dijakov švedske šole Vasa-skolan pri vrstnikih, ki obiskujejo Licej Franceta Prešerna, gre h koncu. Danes se odpravljajo na izlet v Čedad, Oglej in Gra-dež, jutri pa bodo odpotovali proti domu v mesto Gavle, kjer jim bodo v drugi polovici maja dijaki liceja Prešeren vrnili obisk. V prejšnjih dneh so si švedski gostje (na Tržaško je v nedeljo pripotovalo 47 dijakov in profesorjev) ogledali nekatere predele Trsta in pokrajine, obiskali so Slovenijo, nekateri so opravili tudi delovno prakso. Včeraj pa je v zborni dvorani liceja Prešeren potekalo skupno srečanje, na katerem so ravnateljica Loredana Guštin in dijaki gostom iz Gavla orisali zgodovino in stvarnost Slovencev v Italiji in naše šolstvo, pa tudi licej Prešeren in njegove učne smeri, dijaki šole Vsaskolan pa so se tržaškim vrstnikom predstavili s plesom in pesmijo. S kakšnimi vtisi pa se švedski gostje vračajo v domovino? »Trst je lepo, zeleno mesto, ljudje so dobri in prijazni,« nam je povedala Beatrice, ki se je na včerajšnjem skupnem srečanju v duetu s sošolko izkazala s petjem švedskih ljudskih pesmi. Peti je začela že kot otrok, nato jo je učitelj naučil pevske tehnike, na šoli Vasaskolan pa je izbrala glasbeno sekcijo. Odnos s tržaškimi vrstniki je bil zelo dober in jih Beatrice že pričakuje na Švedskem. Tudi na sošolko Mario, ki se med drugim uči italijanščine (a vse, kar si je upala povedati, je bilo »buon giorno«), sta Trst in njegovi ljudje naredili zelo lep vtis, glede gostiteljske šole pa je povedala, da je majhna, saj je njihova v Gavleju veliko večja (ima okoli tisoč dijakov), medtem ko so učni predmeti v bistvu enaki, ni velikih razlik. Pozitiven vtis je ostal tudi dijakom li-ceja Prešeren: tako je bila za Damijana Gu-ština zelo zanimiva izkušnja, saj so lahko vadili angleški jezik z ljudmi, za katere je angleščina prav tako tuj jezik, »čeprav so izredno dobri, mi se malo sramujemo z našo angleščino, ker ni kakor njihova,« pravi Damijan, ki dodaja: »Oni so tudi izredno družabni, z njimi smo se takoj lepo znašli, okoli hodim skoraj bolj skupaj z njimi kot z drugimi.« Damijan bo kmalu tudi odpotoval na Švedsko (tam bo tudi praznoval rojstni dan), kot bo to storila tudi Nicole Kambadžič: tudi zanjo je bil obisk švedskih dijakov zelo lepa izkušnja in upa, da bo še bolj poglobila svoja poznanstva. Kaj pa profesorji? Za Maria Zarotti-ja, sicer Italijana iz Sečovelj, ki ga je življenjska pot pred leti peljala na Švedsko, kjer na šoli Vasaskolan poučuje italijanščino, je bila to zadnja izkušnja, a najboljša: »Bilo je zelo malo problemov in še ti so bili majhni,« je dejal. Njegov kolega Jan Zet-terqvist, ki poučuje matematiko in fiziko, je poudaril, da se je počutil kot doma in imel veliko svobode ter je naletel na veliko odprtost, lepo doživetje pa je bil tudi obisk Slovenije. »Moji dijaki so rekli: "Gremo v Italijo," vendar smo spoznali Slovenijo,« se je pošalil profesor zemljepisa Christer Zeeck, ki je poudaril zelo lep vtis o iz- letu v Slovenijo z obiskom Ljubljane, Bleda in Postojne. Če izvzamemo velikost oz. številčnost pa sta si šoli precej enaki, na obeh vlada dober odnos med profesorji in dijaki, način poučevanja je precej podoben in tudi na šoli Vasaskolan vodijo precej projektov v sodelovanju z drugimi šolami, je pojasnil Zeeck. Pozitiven vtis so odnesli tudi sodelujoči profesorji liceja Prešeren: »Izredna izkušnja, nimam drugih besed,« pravi profesorica prirodopisa Irene Pecchiar, ki se je v tovrstne »mednarodne vode« podala prvič, tako kot Walter Auber, profesor matematike in fizike, ki je bil na začetku celo skeptičen do pobude: »Vendar imam ver- jetno vse dobre možnosti, da se bom premislil glede tako pomembnih izkušenj, kot so te,« je dejal. Prav tako zadovoljna pa je Barbara Lapornik, ki na liceju poučuje angleščino in za katero je sodelovanje »dobro vloženo delo, ki ima na različnih področjih dobre učinke.« Ivan Žerjal / TRST Sobota, 9. maja 2009 9 ŠPORT - Pol mesta bo zaprtega za promet Kolesarji Gira jutri trikrat po tržaških ulicah Občinska uprava je ob tej priložnosti uvedla vrsto začasnih omejitev Na tržaških ulicah se bo jutri popoldne zaključila druga etapa letošnjega Gira. Zaradi tega je občinska uprava uvedla vrsto začasnih omejitev. Nekatere so že začele veljati, mestno središče pa bo jutri v bistvu nedostopno za promet. Vse ulice, po katerih bodo kolesarili udeleženci Gira, bodo vsekakor zaprte za promet od 14. do 18. ure, ko naj bi se etapa zaključila. To bo veljalo tudi za vse ulice, ki vpadajo v progo. Ulice in ceste, ki sovpadajo s progo, so Nabrežje Mandracchio, Nabrežje N. Sauro, Nabrežje Gulli, Nabrežje Grumula, Ul. Ottaviano Augusto, Ul. Giulio Cesare, Drevored Sant'Andrea, Drevored Campi Elisi, Ul. D'Alviano, križišče Ul. D'Alviano-Ul. Doda, Ul. Doda (odsek Ul. D'Alviano-Trg delle Puglie), Trg delle Puglie, Ul. Carnaro, predor pri Čarboli do križišča za Katinaro, Trg De Gasperi, Drevored Ippodromo, Seneni trg, Ul. D'Annunzio, Trg Garibaldi, Ul. Oriani, Trg Stare mitnice, Ul. Carducci, Trg Dalmazia, Ul. Ghega, Ul. Cellini, Trg Liberta, Ul. Cavour, Nabrežje Tre Novembre, Nabrežje Caduti per l'italianita, Nabrežje Mandracchio. Kolesarji bodo to krožno progo prevozili tri krat. Ze sinoči je začela veljati prepoved parkiranja na nekaterih ulicah, ki bo veljala do ponedeljka ob 8. uri. Lastniki vozil ne smejo parkirati na desni strani Drevoreda SantAndrea in v bistvu na celotnem nabrežju (na občinskem območju). Od danes od 20. ure do ponedeljka ob 8. uri bo prepovedano parkirati na Trgu Citta di Santos (izjema so parkirna mesta za motorje) in Ul. Giulio Cesare. Od danes od 20. ure do jutri ob 20. uri bo veljala prepoved parkiranja na vseh ulicah, na katerih bo proga Gira (izjema so parkirna mesta na pločnikih). Jutri bo od 7. ure do konca prireditve prepovedano parkirati na Mira-marskem drevoredu, in sicer od železniške postaje do restavracije Marinella. Od 14. do 18. ure bodo zaprte za promet vse ulice, ki sovpadajo s progo Gira, in okvirno vse ulice (ali del ulic), ki se z njo križajo. Od 18. ure dalje bo prepovedana vožnja po Miramarskem drevoredu od Rojana do železniške postaje. Na nekaterih ulicah bo smer vožnje spremenjena, drugod bodo preusmerjali avtomobile. Tako bo od 6. ure dalje prepovedana vožnja po Ul. Molino a vento na delu od Ul. del Rivo do Trga Garibaldi. Enosmerna vožnja bo veljala na Ul. del Destriero, od Senenega trga do Ul. del Veltro. Smer vožnje pa bo spremenjena na Ul. della Tesa, od Trga Mioni do Senenega trga, na cesti za Katinaro, od Ul. Montebello do Ul. Carnaro (obvezna smer proti Ul. Brigata Casale), in na Ul. Udine od Ul. Rittmeyer do Trga Martiri della Liberta. Poleg tega bo mestna policija nadzorovala prehode za pešce, da ne bi kdo zmotil kolesarjev. Promet bodo vsekakor stalno urejali mestni policisti. Zupanova odredba in spremembe v prometu so vsekakor objavljeni na spletni strani www.retecivi-ca.trieste.it. Ob prihodu Gira bo v mestu tudi več obrobnih prireditev. Med temi so stojnice in glasbene točke na Trgu Sv. Antona, italijanske pošte pa so za to priložnost pripravile poseben poštni žig in štiri tematske razglednice. Ponudba bo ljubiteljem na razpolago v občinski poročni dvorani jutri od 10. do 16. ure. V zvezi s prihodom Gira v Trst je medtem včeraj izbruhnila jeza župana Roberta Dipiazze. Razlog za to so bila javna dela za ureditev proge za Giro na nabrežju pri Velikem trgu. Zaradi tega je bil en vozni pas zaprt za promet (za vozila, ki so prihajala iz železniške postaje). Dipiazzo je to razhudilo in je sam umaknil vse pregrade. »Avtomobilisti so v vrsti že v Barkovljah,« je povedal in poudaril, da ga Giro sploh ne zanima. »Če hočejo delati, naj delajo sami, in to ponoči,« je naglasil župan. Občane je treba namreč spoštovati, je še dodal Di-piazza in napovedal, da »za Giro ne bo drugih javnih del.« (ag) Člani civilne zaščite iz repentabrske občine Renato Milkovič, Vincenzo Simeone in Matteo Barani so včeraj zjutraj odpotovali v Abruce, kjer se bodo mudili do 18. maja SKUPAJ V TRSTU Slovenska beseda ■ • v« v bivši ribarnici V tržaški bivši ribarnici se uspešno nadaljuje solidarnostna prireditev Skupaj v Trstu - Insieme a Trieste, ki jo prirejajo člani študijskega centra Melanie Klein, dobrodelnega društva Tutela in deželna zbornica kliničnih pedagogov ANPEC. Včerajšnji dan je minil v znamenju slovenske ljudske pripovedke Povodni mož, ki so jo vzgojiteljice centra Melanie Klein podale v slovenščini, in pa predstavitve romana Dušana Jelinčiča Budovo oko, ki je izšel v prevodu Darje Be-tocchi pri založbi Antony. Zanjo je poskrbela Tržaška knjigarna, ki pri svoji stojnici ponuja obiskovalcem slovenske knjige. Z avtorjem se je o knjigi pogovarjal novinar Giuliano Sadar. Danes bosta ob 11.30 Marija Pirjevec in časnikar Walter Chiereg-hin predstavila knjigo Druga duša Trsta. Ob 12.15 pa bo na sporedu literarni klepet z Markom Kravosom in Claudiom Grisancichem. Jutri pa sta na sporedu še zadnji dve srečanji z Mladikinimi knjigami. Ob 10. uri bo na vrsti roman Eveline Umek La par-ruchiera. Una storia triestina, zatem pa bosta Francesca Simoni in Matej Susič postregla s knjižicami za otroke Pustolovščine Krtove družine. Natečaj v izvajanju klasične glasbe Tržaški klasični licej Dante Alighieri prireja tudi letos natečaj v izvajanju klasične glasbe, ki je namenjen dijakom višjih srednjih šol v tržaški pokrajini. Gre za že petnajsto izvedbo pobude, ki se uokvirja v projekt o umetnosti in glasbi, s katerim na liceju Dante želijo spodbujati dijake, ki se ob višješolskem študiju posvečajo tudi učenju glasbe in to bodisi na konser-vatoriju ali kaki drugi glasbeni šoli bodisi zasebno. Natečaja se bosta udeležila tudi učenca, ki sta nastopila na nedavni Glasbeni reviji Nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda in ki ju je določila komisija. Natečaj bo potekal 20. maja, vpis pa je možen do torka, 12. maja, do 13. ure. Za besedilo razpisa, vpisni obrazec in informacije se zainteresirani dijaki lahko obrnejo na tajništva šol, ki jih obiskujejo, ali pa kar neposredno na licej Dante Alighieri v Ul. Giustiniano 3 v Trstu. Pri sv. Antonu spet stojnice in glasba Na Trgu sv. Antona so se v četrtek spet pojavile tradicionalne stojnice. '70-'80 Village je tokrat naslov prireditvi, ki želi obuditi stare čase, tako z glasbenimi gosti kot tudi s prireditvami. Danes bo glavno vlogo odigrala hrana z gastronomskim tekmovanjem Premio sardoni in savor (brezplačno in odprto vsem). Od 18.30 do 20.30 bo posebna komisija ocenjevala predstavljene tradicionalne krožnike, hkrati pa bo tudi poskrbljeno za degustacijo krajevnih vin kmetije Sturman. Zvečer bo s priložnostnega odra odmevala glasba Half Time Polke sedemdesetih let, medtem ko bosta ob 22.30 nastopila Ryan Paris (Dolce vita, Fall in Love, Besoin d'amour) in Den Harrow (A Taste of Love, Mad Desire, Catch teh Fox). Ob vsem tem pa bo prostor tudi za lepotice, ki se bodo ob igrah in plesu predstavile publiki. Slednje se bodo lahko do nedelje pri posebni stojnici od 18. do 23. ure prijavile tudi na tekmovanje Miss Trst 2009 (prijave so brezplačne in prostovoljne). UL. CAPITELLI - Odprli urad Welcome Office Trieste Raziskovalcem ponujajo vse potrebne informacije Trinajst znanstvenih ustanov, krajevne institucije in ustanova Erdisu so z združenimi močmi in na podlagi dogovora z Občino Trst v doglednem času uresničile projekt, ki bo pripomogel k uspešnejši in hitrejši vključitvi raziskovalcev v tržaško okolje. V Ul. Capitelli so včeraj slovesno odprli urad Welcome Office, info-točko za študente, docente in raziskovalce. Podpredsednik znanstvenega parka AREA Francesco Russo je povedal, da pride delat ali študirat v tržaške znanstvene centre 6500 ljudi (polovica le-teh prihaja iz neevropskih držav), ki potrebujejo informacije o vizumih, prenočiščih, vozniških dovoljenjih, prostočasnih dejavnostih ipd. Vse to bo na voljo tudi na novi spletni strani www.welcomeoffice.trieste.it. Po pozdravu predsednika tržaškega Erdisu Marca Vascotta je tržaški občinski odbornik Giorgio Rossi dejal, da mora Trst obravnavati znanstvene ustanove kot svoje bogastvo. Deželna odbornica Alessia Rosolen je podčrtala, da je problem Italije počasna birokracija, v Trstu pa je mogoče s slož- nostjo naglo uresničiti lepe načrte, (af) Predstavitev v hotelu Urban kroma 1 0 Sobota, 9. maja 2009 TRST OPČINE - V Bambičevi galeriji Značilni kraški elementi na slikah Mirelle Schott Sbisà V Bambičevi galeriji na Opči-nah bo danes ob 19.30 odprtje razstave globokih tiskov priznane tržaške umetnice Mirelle Schott Sbisa na izbrano motiviko kamnov, zidov in hiš, trat, stez in rastja značilnih za kraško planoto. Mojster grafike zna umetnica ujeti preko intuicije pretanjeno vez človeka z naravo in prikazati na izviren način poetične izseke. Z dolgoletnim vodenjem šole za jedkanico v Trstu je približala to zvrst celim generacijam umetnikov in tudi sama dosegla prav na tem področju vrhunske rezultate. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 9. maja 2009 GEGOR Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.41 - Luna vzide ob 21.15 in zatone ob 5.16 Jutri, NEDELJA, 10. maja 2009 ANTONIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,9 stopinje C, zračni tlak 1019,8 mb raste, veter 6 km na uro severo-zahod-nik, vlaga 68-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,9 stopinje C. di Lekarne Od ponedeljka, 4., do sobote, 9. maja 2009 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9121294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Začela se je likovno udejstvovati po vojni in odtlej beležimo njeno prisotnost na pomembnih razstavah kot sta npr. beneški Bienale in rimski Quadriennale. Pet let tega pa ji je muzej Revoltella priredil obsežnejšo antološko razstavo, kjer so bile poleg grafik na ogled tudi slike in keramike. Razstava na Opčinah oživlja spomine na otroštvo, ko je tu prebivala in neposredno doživljala stik s Krasom in utrdila ljubezen do okolja, ki je ostal pomemben vir navdiha tudi potem, ko se je preselila. U Kino AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »San Valentino di san-gue«. ARISTON - »3o Nododocefest - International Documentary Film Festival«. CINECITY - 15.20, 17.35, 20.00, 22.10 »San valentino di sangue«; 14.45, 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Star Trek«; 15.20, 17.40, 20.00, 21.20, 22.10 »X-Men, Le origini«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »State of play«; 15.05, 17.15, 19.20 »Hannah Montana - The movie«; 19.45, 22.15 »Che - Guerri-glia«; 14.30, 16.20, 18.05 »Earth - La nostra terra«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Mamma mia!«; 18.15, 21.45 »Questione di cuore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Il sangue dei vinti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.05, 20.00, 22.00 »Lezioni d'amore«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »State of play«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.20, 23.40 »Stari, rad te imam«; 15.10, 17.10, 19.10, 21.10, 23.10 »Še enkrat 17«; 15.00, 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 »Možje X na začetku: Wolverine«; 14.50, 17.00 »Pošasti proti Nezemljanom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »X - Men, Le origini«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Star Trek«; 18.30, 22.15 »Just Friends«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Hannah Montana: The movie«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »Feisbum«; 20.30, 22.15 »Generazione 1000 euro«. SUPER - 16.30, 20.00 »Valerie, diario di una ninfomane«; 18.00, 21.45 »Gran Torino«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »X - Men le origini«; Dvorana 2: 18.00 »Hannah Montana: The movie«; 20.00, 22.00 »Fuori menu«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Star Trek«; Dvorana 4: 18.10, 20.10, 22.10 »San Valentino di sangue«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »State of play«. H Šolske vesti MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČIČA v Ricmanjih vabijo na razstavo Kompleksnost procesa, ki spremlja pripravo tiskarske plošče je prava alhimija: dovoljuje umetnici, da ob tem razmišlja in zbrano opazuje, raziskuje preko bistva znakovne govorice globoko vez, ki dovoljuje pretanjeni dimenziji človeškega biti, da se udejanji. Za glasbeni utrinek bosta poskrbela Teodora in Carlo Tommasi, ki bosta zaigrala na flavto in klavir. Razstava Mirelle Schott Sbisa bo na ogled do 28. maja od ponedeljka do petka med 10. in 12. ter od 17. do 19. ure. (JM) likovnih in ročnih izdelkov, ki bo v prostorih otroškega vrtca v soboto, 16. maja, od 15. do 18. ure in v nedeljo, 17. maja, od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuo-la.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. M Izleti PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT obveščata udeležence izleta v Kanalsko dolino v nedeljo, 10. maja, da je odhod avtobusa ob 7. uri s trga Oberdan izpred deželne palače, s postankom ob 7.10 na Opčinah, cesta 202, ob parkirišču nasproti bencinske črpalke. Prosimo za točnost. ZA IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA - od 14. do 17. maja, je še nekaj prostih mest! Obisk Kumrovca - muzej Josipa Broza Tita, Husnjakovo, najpomembnejše najdbišče pračlo-veka, Stubica, kmečki upori, Zagreb in Samobor. Informacije na tel. št. 040-637025 (Adriatica). SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za kraško območje vabita na izlet z ogledom deželnega akvarija Aris v občini Rivignano v soboto, 16. maja. Za vpis in podrobnejše informacije kličite na tel. št. 040-2024053 ali 040-327229 (g.a. Milič). SPDT organizira v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet na Krim (1107 m). Zbirališče ob 7.45 na trgu Oberdan in ob 8. uri pred hotelom Daneu na Op-činah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (3385953515) ali Lauro (348-7757442) ob večernih urah ali na naslov: mladin-ski@spdt.org. Še nekaj prostih mest. Vabljeni! SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2.junija 2009. Za prijave in informacije kličite na št. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040228050. B Mali oglasi KUPIM dve stari kraški kamniti kon-zoli-medjona; tel. 335-7235518. MLAD IN RESEN FANT nujno išče katerokoli zaposlitev. Izkušnje ima kot tiskar in grafik. Tel. 040-773440. NA PADRIČAH SE JE IZGUBIL golden retriver svetle barve. Star je 4 mesece in sliši na ime Kora. Nosi ovratnico rdeče barve z belimi srčki. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. 3384997501 ali 339-1077589. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje in kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-200930. PRODAM izložbe in hladilnike za trgovino jestvin. Poklicati na tel. št.: 3333655055. PRODAM ford fiesta, 1.400 diesel, 3 vrata, letnik 2004, prevoženih 48.000 km, full optional. Cena: 6.000 evrov. Tel. 040-200069 ali 328-4286064. PRODAM otroške copatke št. 24, primerne za Kraško ohcet, popolnoma nove, za 15,00 evrov. Tel. 3298012528. V BOLJUNCU na placu dajemo v najem večnamenski prostor. Tel. 3483667766. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo za pomoč bolnim in starejšim osebam (24 ur dnevno) ali za pospravljanje in pomoč pri likanju. Klicati na tel. št. 347-8601614. S Poslovni oglasi AGRITURIZEM V BREGU IŠČE izkušeno natakarico/ja. Tel. 040-8325063 UH Osmice CESARJEVI so odprli osmico v Saležu 24. Toplo vas vabimo na prigrizek in domačo kapljico. Tel. 040-2296058. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. KMETIJA KOMAR je v Logu odprla osmico. Poleg točenega in stekleni-čenega vina nudi domač prašičji prigrizek. Tel. 040-380749. Vabljeni! KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmi-co v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatorci 17. Tel. 040-229449. -/ MARIO PAHOR je odprl osmico v Jam-ljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. NA KONTOVELU- Kamence je odprta osmica. Vabljeni! OSMICA PRI PIŠČANCIH: Silvano Fer-luga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku 34. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. 0481-882230. ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. Prispevki Ob 1. obletnici smrti dragega nečaka Mateja daruje teta Alma 50,00 evrov za KD Vesna iz Križa. 10.5.2008-10.5.2009. V spomin na Mateja darujeta teta Mira in Fabio z družino 40,00 evrov za ŠD Vesna. V spomin na drago prijateljico Zoro Rodica daruje Marica Budin 50,00 evrov za Hospice Adria Onlus. V spomin na Mira Žerjala daruje Danica Smotlak 20,00 evrov ter Bruno in Meri Žerjal 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bo-ljuncu. V spomin na drago Milko Doljak por. Budin daruje družina 50,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda. V spomin na Francko Paulina Gruden darujeta Dorica in Desanka 40,00 evrov za cerkveni šempolajski zbor. V spomin na dragega Ladita daruje žena Mara 30,00 evrov za Balinarski odsek AŠK Kras. Namesto cvetja na grob drage Roze Grgič Križmančič daruje Stano Gu-štin 20,00 evrov za AŠD Zarja. V spomin na Rozo Grgič Križmančič darujeta Magda Žagar in Zora Mil-kovič (Štancerjevi) 100,00 evrov za AŠD Zarja. Namesto cvetja na grob drage sestre Kristine Lovriha vd. Mahnič daruje brat Dario 50,00 evrov za pevski zbor F. Venturini, 50,00 evrov za pevski zbor upokojencev iz Brega, 100,00 evrov za Zvezo borcev za vzdrževanje spomenika padlim v Dolini in 200,00 evrov za pevski zbor V. Vodnik. V spomin na drago mamo Kristino Lo-vriha vd. Mahnič daruje hči Majda 200,00 evrov za Zvezo borcev za vzdrževanje spomenika padlim v Dolini, 100,00 evrov za pevski zbor V. Vodnik in 100,00 evrov za cerkev Sv. Martina v Dolini. V spomin na Kristino Lovriha vd. Mahnič daruje Sonja Babič 50,00 evrov za Sklad A. Bubniča. V spomin na Rozo Grgič por. Križ-mančič darujejo Vanka, Nives in Lojzko 30,00 evrov za AŠD Zarja. Namesto cvetja na gob Justine Cibic darujejo Gizela, Ivica, Silvio in Silvana 100,00 evrov za proseško cerkev. V spomin na drago Lauro Rudež darujeta Rosana in Milan 50,00 evrov za Sklad Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin. V spomin na Marjučo Štrekelj Volčič daruje Majda Colja 30,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. V spomin na drago sestrično Slavico Košuta darujeta Marta in Srečko z družinama 30,00 evrov za PD Vesna iz Križa. V spomin na predrago Teto Jušto Sed-mak darujeta Srečko in Marta z družinama 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor s Proseka. Namesto cvetja na grob Justine Sed-mak vd. Cibic darujeta Miranda in Renato 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Darkota Starca darujeta Kiki in Adriano 100,00 evrov za ŠD Kontovel. NAŠ NOV NASLOV ELEKTRONSKE POŠTE trst@primorski.eu / TRST Sobota, 9. maja 2009 11 53. občinska razstava vin in 12. razstava ekstradeviškega oljčnega olja Ü3 Obvestila 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 335-6434129 (Vojko). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Šc Melanie Klein in Slovenska pro-sveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. 75-LETNIKI s Proseka, Gabrovca in Kontovela vabijo vse soletnike na srečanje prvega sestanka danes, 9. maja, ob 19.30 v društveni gostilni na Proseku. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka- tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Galerija Milko Bambič s prispevkom Pokrajine Trst i? PRINCU i- * TRIESTE FUNDACIJA ELIC - USTVARJALNA MAVRICA: kreativne delavnice za otroke (okvirno) od 6. do 12. leta starosti. V igri, z ustvarjanjem preko opazovanja, glasbe, telesnega izražanja in ročnega oblikovanja bodo otroci odkrili pomembnost našega odnosa z okoljem, od 16. do 18. ure, danes, 9. maja - Umetnost v listu; v nedeljo, 10. maja - Barvane note; na sedežu Fundacije ELIC, ul. Mazzini št.30, 5.nadstropje. Za informacije pokličite tel. št.: 040-390823 ali 333478293, tudi leoelca@tin.it. OBČINA ZGONIK - ENOTNI OBČINSKI ODBOR ZA PROSLAVO 64-LE-TNICE OSVOBODITVE vabi danes, 9. maja, na »Nočni pohod mimo spomenikov padlim v NOB iz Samator-ce v Zgonik v organizaciji AŠD Kras (zbirališče ob 19. uri pri vaškem spomeniku v Samatorci) ; v nedeljo, 10. maja, ob 11. uri, pred spomenikom padlim v Zgoniku »Osrednja proslava«. Sodelujejo MePZ Rdeča zvezda - Devin, šoli 1. maj 1945 in L. Koko-ravec - Gorazd, taborniki RMV, Godbeno društvo Prosek. Govorila bosta poslanec RS Miroslav Klun in župan občine Milje Nerio Nesladek. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih 77 (Občina Zgonik) danes, 9. maja, od 15.30 dalje, »Delavnico slikanja na steklo« za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče na teritoriju zgoraj navedenih občin. Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! TEČAJ NORDIJSKE HOJE SPDT organizira tečaj Nordijske hoje, ki bo danes, 9., in soboti, 16. ter 23. maja, od 15.30 do 17.30 ure in bo vseboval pravilno tehniko hoje v naravi s pomočjo palic. Za prijave in informacije pokličite na tel. 040/220155 (Li-vio). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je danes, 9. maja, ob 8.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop na proslavi v Lokovcu. V torek, 12. maja, ob 20.45 redna pevska vaja. UČITELJI IN VZGOJITELJICE didaktičnega ravnateljstva Dolina vabijo na razstavo ročnih del na Majenci v Mladinskem krožku v Dolini do torka, 12. maja. Razstava bo odprta s sledečim urnikom: danes, od 18. do 24. ure, nedelja od 16. do 22. ure, v ponedeljek od 18. do 22. ure ter v torek od 17. do 19. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV F.J.K. »DOBERDOB« vabi člane in strelce na »Strelsko tekmovanje z ri-sanico«. Pokrovitelj tekmovanja je vabi na odprtje razstave Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje NA PLANOTI slikarke Mirelle Schott Sbisà predstavila jo bo mag. Jasna Merku, glasba: Teodora Tommasi - sladka flavta in Carlo Tommasi - klavir DANES, 9. maja, ob 19.30 Odprto do 28.5.2009: pon./pet. 10.00-12.00 in 17.00-19.00 Proseška ul. 131, Opčine Združenje Slovenskih Športnih Društev v Italiji (Z.S.Š.D.I.). Tekmovanje bo v nedeljo, 10. maja, z začetkom ob 8. uri na strelišču v Ušjah (Sovodnje pri Gorici). Najboljši posamezniki bodo prejeli pokale in praktične nagrade. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo. Informacije: Massimo: +39471255980 ali Erik: +393487806353. NORDIJSKA HOJA- SKD IGO GRUDEN vabi v soboto, 9. maja, ob 8.30 in v nedeljo, 10. maja, ob 9. uri na začetni tečaj z izposojo palic. Start pred društvom v Nabrežini. Vpis in info.: 349-6483822 ali 040-200620 (Mile-va). SKLAD MITJA ČUK organizira kratke tečaje slovenskega jezika z izkušeno profesorico slovenščine (slovenščina za Italijane, začetna stopnja in nadaljevalna stopnja in izpolnjevanje v materinščini, pravopis in pisanje prošenj,...). Tečaj traja 12 ur, po dogovoru jih razporedimo v dva ali tri dni. Termini so predvideni v drugi polovici maja in v prvi polovici junija. Informacije po telefonu: 040212289. Tečaje bomo organizirali, če bodo vpisani vsaj štirje tečajniki. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE in Organizacijski odbor za pripravo Ljudskega misijona za Slovence v Trstu oktobra 2009 obveščata, da zaradi prometnih ovir v zvezi s kolesarsko dirko v Trstu, odpade napovedano srečanje z misijonarjem patrom Mirkom Veršičem v nedeljo, 10. maja, ob 17. uri v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta 3. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, v Trstu, na srečanje z naslovom »Biti kristjan - pričevalec v današnjem svetu«. P. dr. Andrej Šegu-la bo v svojem predavanju spregovoril o življenju kristjana v današnjem svetu. Začetek ob 20.30. GLEDALIŠKI TEDEN ZA NAJMLAJŠE bo potekal letos od 15. do 19. junija. Radijski oder in slovenska prosveta obveščata, da se vpisovanje začne v ponedeljek, 11. maja, v uradu slovenske prosvete, ul. Donizetti 3 (tel. št. 040-370846) od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure do zapolnitve razpoložljivih mest. KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 11. maja, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040-360072. SKD VIGRED IN DRUŠTVO KRAŠKA HARMONIKA vabita v Štalco v Šem-polaju, v ponedeljek, 11. maja, ob 20.30 na kulturni večer »Diatonična harmonika med nami« in na predstavitev knjige Zorana Lupinca »Zbirka Skladb za diatonično harmoniko«. Knjigo bo ob prisotnosti avtorja predstavil radijski urednik in publicist Aleksi Jercog. Na kulturnem večeru sodelujejo še: etnomu-zikolog Emil Zonta in harmonikarji društva Kraška harmonika. V Štalci je na ogled razstava »Hommage Kosovelu«, v organizaciji KD za umetnost Kons. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV prireja v ponedeljek, 11. maja, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v ul. Trento 8 predavanje na temo »Potovati je lepo in tudi koristno za zdravje«. Predavala bo- sta naš predsednik Marino Vocci ter pisatelj prof. Ulderico Bernardi. Vabljeni so vsi! JUS KONTOVEL obvešča, da bo redni občni zbor v sredo, 13. maja, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševal-cem vina. Večerja bo v sredo, 13. maja, ob 20. uri v restavraciji Porto San Rocco (Milje). Za prijave in informacije preko spleta: www.onav.it ali na tel. št. 333-4219540. SKD VIGRED, Razvojno društvo Pliska in Kd Tomaj vabijo na drugi Kosovelov večer 2009 v sredo, 13. maja, ob 20. uri v kulturni dom v Tomaju. Sodelujejo otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, učenci OŠ Dutovlje in podružnice Tomaj, reci-tatorke dramske skupine SKD Vigred in učenci OŠ Stanko Gruden - Šem-polaj. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Na-brežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 0402017375. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalno »Zaključno prireditev« v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala »Alica v čudežni deželi«. Toplo vabljeni! ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah (TS), ul. Ricreatorio 2, ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, ob 15. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (TS). Poleg predsedniškega in blagajniškega poročila ter poročila nadzornega odbora bo na dnevnem redu obravnava sprememb pravilnika o podporah članicam. Formalnemu delu bo sledilo delo v štirih delavnicah, ki jih bodo vodili zunanji izvedenci. Namenjene bodo evidentiranju problematike in odprtih vprašanj na posameznih področjih delovanja, na osnovi katerih bodo oblikovani predlogi in ukrepi za smotrno srednjeročno načrtovanje prioritet in smeri delovanja zveze in članic. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na predstavitev zgoščenke »Oj božime, tele dolince... « Posvetni in nabožni ljudski napevi iz Nediških dolin in Rezije v priredbi Daniela Zanettovicha in Julijana Strajnarja v nedeljo, 17. maja, ob 19. uri v dvorani Roma, trg Republike v Miljah. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2009« v otroškem vrtcu na Proseku od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi do 25. maja, na tel. št.: 040-212289, v jutranjih urah. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017370. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom »Drobci iz športnega sveta 2009«. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega špor- ta v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico in s SKD Primorec vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Vi-viani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na www.gui-tarfestivalslo.net. KRUT vabi v Dolenjske toplice od 7. do 17. junija na skupinsko počitnikova-nje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, u. Cicerone 8/b - tel. 040 -360072. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na izlet v Opatijo in Rabac v soboto, 13. junija. Prijave, informacije in rezervacije na tel. št. 040-299220 (Monica), 347-1632273 (Clara) in 3398161633 (Marjuča). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040422696, e-mail: tpkcntsirena@libe-ro.it. Prireditve GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi na odprtje razstave »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisa danes, 9. maja, ob 19.30. Predstavila jo bo mag. Jasna Merku. Glasba: Teodora Tommasi - sladka flavta in Carlo Tommasi - klavir. Razstava bo odprta do 28. maja, od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opčinah (Proseška ul. 131). AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. SKD BARKOVLJE- Ul. Bonafata 6, prireja v petek, 22. maja, koncert mešanega mladinskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. Ob smrti dolgoletne cerkvene pevke, mame, none in pranone JUSTINE SEDMAK vd. CIBIC izreka iskreno sožalje hčerki Majdi in vnuku Iztoku ter vsem sorodnikom odbor ZCPZ - Trst 9.5.2007 9.5.2009 Ladi Milič V mislih z nami. Tvoji dragi Salež, 9. maja 2009 12 Sobota, 9. maja 2009 KULTURA / TOMIZZOV DUH Sem vsi oni Milan Rakovac sshk »Biti Istran ima več pomenov. Sam se tako opredeljujem, ker sem Italijan, Hrvat in Slovenec. Nekdo drugi se čuti vsakega malo - nekaj Italijana, nekaj Slovenca, nekaj Hrvata. Tretji je samo Slovenec in Istran ... Idenetiteta je stvar človekove svobodne in osebne odločitve. Vsak naj bo tisto, v čemer se prepozna. Lahko tudi nič, če se prepozna v tem«, pravi Dario Marušič. Kad je počeja jugoslavienski pata-trac, san za Danas pisa feljton KI SMO, ČA SMO, KAMO GREMO? OK, SMO NAČINILI NAŠE NA-CIONAL-ETATISTIČNE REVOLUCIJE, Južni Slaveni, smo realizirali hi-storijske projekte, imamo države, bandire e tutto quanto: MA ORA BASTA, CON 'STO CIRCO BARNUM, OSSIA ORFEI ... Ti štupidasti nacionalizmi ča nan tošigivaju dicu! Ma fin'a quando? U ariji adrijanskoj največ čutin - strah! Slo-cro farsa se nadaljuje, samo, me par da nastaje zdravi kolektivni strah ob Dragonji. In mislim to je - šperanca! Ma kako to, ma zašto je strah šperan-ca? Zato ča ne znamo KAMO GREMO! Ovvero, ne znamo KAMO NAS VODE! Zato ča na bot kako da jopet mečemo bardun na vrata, da niedan ne duojde h nami u hižu! To me domišlja kako bi naši stari, kad san bija dite, i jur je bila slo-buoda i sočaližmo e tutto quanto, metali bardun na vrata: kako u vrimke prva-nje, kada su ladri operivali okolo. Nadaljuje Dario Marušič, najbo-lji mrež naših (i vaših i njihovih!), niki dan za Primorske novice: »Opredelitev načeloma ne maram, nikakršnih. Če kdo vztraja, da se opredelim do svoje pripadnosti, mu odgovorim, da sem Istran, ker to zajema vse nacionalne komponente, ki jih najdemo na tem geografskem področju. V nekem filmu, ne spomnim se naslova, sem našel frazo, ki sem jo vzel za svojo: 'Ne pripadam nobenemu, jaz sem vsi oni '.."« Naravno, nije posrijedi sada neka narho-humanistična revolucija pred nama, niti nju itko pametan zagovara. Posrijedi je dzravi razbor, koji nas piou-čava da se pomkanemo malo izvan ove matrice-Ottocento, koja naravno nije vječna, iako nas najboljih sinovi napših domlvina i daklje tome uče; da je Domovina suho zlato, i da sa njome dola- zimo do vrha povijesti. I jedan od najdražih mi citata, za ovu priliku:Mislim da je Miha Krek (ili neki drugi narodnjak?) upozoravao još 1918. Stipu Radiča, kada mu je ovaj iz-ložio projekt naše buduče domovine, ko-ja če imati svoju armiju, žandarme, po-liciju - »PA IZ TE NAŠE DRŽAVE CE NA SVE STRANE STRŠITI BAJUNE-TE! Moramo se pobrinuti za SLOBO-DU, nikad dosta SLOBODE«... I sada je mene sram ča to delaju naši i vaši uven potrpežljiven Oliju Reh-nu, i nikakov nis patriot zaradi Dragonje, i vero mi se usmile (by Trubar) vbo-gi hrvaški inu slovenski narod, ke go-vierna imamo! Aj poveri noi! Pak štijen ča govori „pacifist" Fini; on ne bi sla brigade, nu, ma drža gori talijansku historiju na našen partu Jadrana živu, ča je lipo ud njega - samo da se domisli još reči da tamo sada živimo Hrvati i Slovenci! A to mu ne gre priko jezika, nemeno con la maionese! To su sve naše štuorije adrijanske, ma ako skupa držimo za prijatelje jeni druge! »Ne pristajam na to, da me opredeljujeta ime in priimek. Vsekakor so mi predniki dali neko genetsko strukturo, identiteta pa je kompleksna in si je posameznik zgradi sam. Obstaja mnogo več parametrov, ki določajo človekovo identiteto kot zgolj nacionalnost ... Mene ne zanima nacionalni interes, bolj pomembno mi je, da lahko ljudje, ki so že stoletja skupaj igrali karte v neki oštari-ji, to počnejo še naprej, ne da bi prehajali mejo. Državi pa lahko zaradi mene tudi propadeta.« Et voila la chose! Ossia, ciapa qua! Reči aufbiks Državi, to je finalmente biti liber čovik, i to nan povida Dario Marušič; ma anche iera l'ora! Se un se riccorda che ancora nel' 1920. un dei arditi (!) gridava, vedendo el Narodni dom in fogo - »se questo xe la Patria, 'basso la Patria!«, ma vero je došla ura da se anke mi danas jeno malo pomaknemo van iz fojbe naših nacionalnih legendi, mitova i stereotipa! ABAJO EL ESTADO!, su vikali španjolski anarhišti! E va be' dai, slo-cro državice brižen ter nevuoljne su još maša mlade, pa neka podurjau kolčiko rabi. Ma almeno, forši, moremo reči, da je sprid nas DRŽAVA EUROPA! POEZIJA - Večer pri Piščancih priredilo KŠD Rojanski Krpan Ljubite se in berite poezijo, a raje ne istočasno §§§ Nagrajeni so bili Tereza Štavar, Sonja Votolen, Jana Kolarič in Ivan Vida Nagrajene verze je številnemu občinstvu prebral Tomaž Susič kroma Pesniški večer s pogledom na Tržaški zaliv je na domačijo Ferfoglia pri Piščancih privabil veliko ljubiteljev verzov. Na sporedu je bila razglasitev zmagovalcev natečaja za izvirno ljubezensko poezijo, ki ga je Kulturno-športno društvo Rojanski Krpan razpisalo ob prvi desetletnici svojega delovanja. Na borjaču, od koder se razprostira čudovit razgled na trte in Tržaški zaliv, so se besede prepletale z glasbo. Za zelo posrečeno glasbeno kuliso je poskrbel trio gojencev Glasbene matice, ki ga sestavljajo Jana Zupančič (klavir), Paolo Škabar (violina) in Emanuele Pa-nizon (violončelo). Pesnik Marko Kra-vos je prisotnim podaril krajše razmišljanje o ljubezni in poeziji, brez katerih bi si težko predstavljal svoje življenje. Je ljubezen pesem? Dajati ljubezni besedo je pesem, se je glasil odgovor tržaškega pesnika, ki je vse povabil, naj ljubijo, pesnijo in berejo poezije ... a raje ne istočasno. Ljubezni se je odločilo »dati besedo« okrog trideset avtorjev, ki so se odzvali vabilu Rojanskega Krpana. Kot je pojasnil Peter Verč, ki je povezoval ve- čer, je verze ocenjevala zelo neenotna in nestrokovna komisija, ki so jo sestavljali društveni odborniki in odbornice. Na četrtkovem večeru so s pomočjo Narodne in študijske knjižnice ter Zveze slovenskih kulturnih društev nagradili pet nominirancev v kategoriji dijakov in pet nominirancev med odraslimi, Tomaž Susič pa je prebral vse njihove verze. Med dijaki nižjih in višjih šol so se najbolje uvrstili Mojca Briščik (licej Franceta Prešerna), Jasmina Gruden (srednja šola Cirila in Metoda), Martin Pečenik (licej A. M. Slomška), Niko Sos-si (Prešeren) in Tereza Štavar (Ciril in Metod). Prav slednja je s svojo ironično in nelinearno poezijo prepričala komisijo, da ji je dodelila prvo nagrado. Med odraslimi pesniki so bili no-minirani Maja Gal Štromar iz Kopra, Jana Kolarič iz Ljubljane, Tatjana Križ-mančič iz Bazovice, Ivan Vida-Radivoj Pečar iz Renč ter Sonja Votolen iz Kidričevega. Komisija je drugo nagrado dodelila Sonji Votolen, glavno pa Jani Kolarič in njeni poeziji v sodobnem, telefonskem jeziku. Nagrada občinstva (glasovalo je preko štirideset prisotnih) je romala v roke Radivoja Pahorja. (pd) TRST o novih TRST - V muzeju Revoltella danes javnosti odprta okrogla miza Za Mušiča prelomni Trst Tu je razstavljal leta 1943 in 1944, še pred Benetkami, tu je spoznal svojo življenjsko sopotnico, tu je doma ena izmed najbogatejših zbirk njegovih del Tudi danes je spremljanje življenjske in likovne poti Zorana Mušiča posejano s presenečenji. To seveda velja za tiste, ki jih njegovo delo nagovarja. Teh pa je veliko, če upoštevamo, da so njegove slike oz. grafični listi v prestižnih svetovnih muzejih in zbirkah, da jih kritiki opredeljujejo s su-perlativi, da mu redno posvečajo razstave - ob letošnji stoletnici rojstva kot po tekočem traku - in da je statistika njegovih del, ki se prodajajo na avkcijah, nadpovprečno visoka. Kot dokazujejo raziskovalni dosežki zadnjih let, za kar imajo zasluge nekateri posamezniki - naj omenimo umetnostna zgodovinarja iz Gorice in Ljubljane, Sašo Quinzija in Gojka Zupana, ter tržaškega zbiratelja Maurizia Zaneia - in Pilonova galerija v Ajdovščini, Mušičevo življenje in delo skrivata še neznana poglavja. Pogosto se najdejo še nepoznana dela, kot da bi bil njegov opus neizčrpen, hkrati pa se tudi dogaja, da je strokovna literatura posuta s površnostmi in pomanjkljivostmi. Manj znana stran Mušičevega življenja je tudi Trst. Le redki vedo, da je za goriškega umetnika Trst prelomnica tako v zasebni sferi kot za nadaljnjo kariero. Kaj to pomeni, bo povedano danes v tržaškem muzeju Revoltella, v ulici Diaz 27. Na pobudo Maurizia Zaneia, ki je lastnik morda najbogatejše zbirke njegovih del, se bo v muzejski dvorani ob 17. uri začela okrogla miza, ki jo Mušiču posvečajo ob stoletnici rojstva. Iz okoliščine, da sta k njej pristopila prestižni Revoltella in občinska uprava, lahko potegnemo oceno, da tudi Trstu ni vseeno, da je odigral vlogo v umetnikovem življenju. Mušič je v mesto prišel leta 1943, nekaj mesecev po svojem prvem obisku Benetk. Istega leta je razstavljal v tržaški galeriji na drevoredu 20. septembra, pomladi leta 1944 pa so samostojno razstavo njegovih slik postavili v galeriji Al Corso. Spremljala jo je sicer skromna publikacija, ki pa je še danes najstarejša kataložna predstavitev njegovega dela; edini poznani izvod hrani umetnikova vdova, Ida Bar-barigo. Če smo že pri Mušičevi sopotnici, naj povemo, da se je njuno sopotništvo začelo ravno v Trstu. Tu je slovenski umetnik, leta 1943, spoznal Idinega očeta, beneškega likovnika Guida Cadorina, ki se je z družino zatekel v Trst pred Gestapom. Tu se je mlada Ida, pomladi 1944, odpravila na ogled Mušičeve razstave v galerijo Al Corso, ker so ji priporočili, da so ogleda vredne slike, a tudi njihov avtor. O tem bo danes govoril predvsem Zanei, ob njem pa še Daniele D'Anza, Augusto Debernardi, Paolo Deganutti, Maria Masau Dan, Irene Mislej, Marilena Pasquali, Enzo Santese, Gojko Zupan in Alessandra Tiddia. (ide) Letošnji jazzovski festival Le nuove rotte del jazz 2009, ki ga v Trstu organizirajo že sedmič zapored, bo tokrat potekal med 21. in 23. majem. Kulturne večere v gledališču Miela bodo zapolnili trije dnevi vrhunske glasbe, umetniški vodja programa Claudio Corra pa je izbral tri uveljavljene izvajalce oz. zasedbe. Da bo letošnji festival programsko in žanrsko zelo bogat, so nam njegovi organizatorji zagotovili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so poudarili, da je festival sicer namenjen vsem generacijam, velik poudarek pa so organizatorji, to je krožek Controtempo, namenili mladim. Predsednica krožka Controtempo Margherita Reguitti je včeraj še povedala, da so glasbeni dogodek organizirali v sodelovanju s pokrajinskim odborništvom za kulturo in Zadrugo Bonawentura/Teatro Miela ter z gmotnim prispevkom Dežele FJK, tehnično pomoč pa je ponudil tržaški inštitut Goethe. Ob tem je predsednica še dodala, da so letos na razpolago imeli veliko manj finančnih sredstev kot prejšnja leta, a kljub temu jim je uspelo pripraviti bogat in kakovosten program, ki bo obiskovalcem približal jazzovsko avantgardo. Uverturo v sedmi tržaški jazz festival je programski vodja Claudio Carra zaupal norveškemu izvajalcu z imenom Bugge Wesseltoft, ki sicer igra klavir, klaviature, sklada in eksperimentira različne nove zvoke. Njegov koncert bo na sporedu v četrtek, 21. maja. Umirjenemu in v določeni meri meditacijskemu začetku bo večer kasneje sledil energični in žurerski nastop nemške zasedbe Jazzanova, ki bo med drugim poleg nu jazza pričarala tudi večer plesnih ritmov. Prva dva festivalska dneva, ki se bosta začela ob 21.30, bosta ponudila premiero in edina italijanska nastopa. Zadnji dan festivala, ki bo na sporedu v soboto, 23. maja, bo na odru gledališča Miela nastopil še italijanski izvajalec Nicola Cante s svojo zasedbo Jazz Combo. Na koncertu bodo glasbeniki združevali različne glasbene žanre, ki so jih zbrali v zadnjem albumu Rituals. Novost letošnjega jazzovskega festivala je tudi ta, da se bo dogajalo tudi po koncertu, ko bodo obiskovalci v gledališkem baru lahko prisluhnili različnim jaz-zovskim komadom. Za koncertne vstopnice bo treba odšteti 15 evrov oziroma 13 po znižani ceni, kupiti pa jih bo mogoče pri prodajnih okencih gledališča Miela. Za zainteresirane naj še povemo, da je dodatne informacije mogoče dobiti na spletni strani organizatorja ( HYPERLINK "http://www.controtempo.org" www.con-trotempo.org). (sč) / TRST Sobota, 9. maja 2009 13 ZDA - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov na obisku Washington in Moskva želita izboljšati medsebojne odnose Različni pogledi na Gruzijo in Iran - Julija bo Obama na obisku v Moskvi WASHINGTON - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v četrtek obiskal Washington, kjer ga je najprej sprejela državna sekretarka Hillary Clinton, kasneje pa še predsednik ZDA Barack Obama. Pogovori niso prinesli nič konkretnega, razen izrazov pripravljenosti za izboljšanje odnosov. Obama je po srečanju z Lavrovom dejal, da sta imela odličen pogovor in odlično priložnost za ponoven začetek odnosov glede številnih vprašanj - od jedrskega orožja in širitve tega orožja, položaja v Afganistanu in Pakistanu, vprašanja Irana, Bližnjega vzhoda, trgovinskih vezi med državama in finančne krize. Obama je dejal, da ceni trdo delo Lavro-va pri izboljšanju odnosov z ZDA, in izrazil upanje, da bodo podobna srečanja v prihodnje koristila obema državama. Lavrov je povedal, da nameravajo trdo delati na dokumentu, za katerega sta jih pooblastila Obama in ruski predsednik Dimitrij Medvedjev na srečanju v Londonu v začetku aprila. "Mislim, da sodelujemo na pragmatičen in posloven način na temelju skupnih interesov, ko se naša stališča ujemajo. Ko se ne strinjamo, pa sodelujemo na osnovi spoštovanja in skušamo zmanjšati nesoglasja v korist naših držav in mednarodne stabilnosti. Še enkrat naj povem, da se predsednik Med-vedjev resnično veseli srečanja z vami julija v Moskvi," je dejal Lavrov. Na skupni novinarski konferenci pred srečanjem z Obamo pa je Clintonova milo oštela Rusijo zaradi njene vloge v Gruziji, vendar pa obenem hitro zatrdila, da to ne bo vplivalo na izboljšanje odnosov z Rusijo. "Tudi ljudje v isti družini se vedno ne strinjajo o vsem," je dejala državna sekretarka ZDA in dodala, da se zaradi tega ne smejo odpovedati sodelovanju pri drugih zelo pomembnih vprašanjih. "Odnose hočemo normalizirati in jih dvigniti na višjo raven." ZDA in Rusija se poleg Gruzije ne strinjata tudi glede Irana in Lavrov je ponovno izrazil nasprotovanje enostranskim sankcijam proti Iranu in dejal, da se je potrebno o teh vprašanjih pogovarjati v okviru Varnostnega sveta ZN. Glede Gruzije je sicer Clintonova dejala, da so ZDA že večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi ruske vloge, ampak Clintonova meni, da tako Lavrov kot ruska vlada priznavata, da sta stabilnost in mirna rešitev napetosti v Gruziji v interesu vseh. Rusija je lani napadla Gruzijo, potem ko je ta sprožila ofenzivo na svojo pokrajino Abhazijo. Rusija prav tako ostro nasprotuje vojaškim vajam zveze Nato v Gruziji, ki so se začele v sredo. Lavrov je priznal, da so glede Gruzije razlike v stališčih, vendar poudaril, da to ne sme ogrožati napredka pri ključnih vprašanjih, kot je nadzor nad oborožitvijo. Glede tega obe strani upata na napredek pri oblikovanju nove pogodbe za zmanjšanje strateške jedrske oborožitve, ki bi nasledila sporazum START, ki poteče decembra letos. Formalna pogajanja se bodo začela 18. maja v Moskvi, do julijskega vrha med Obamo in Medvedje-vom v Moskvi pa naj bi imeli že okvirni dogovor. Odnosi med ZDA in Rusijo so se v času administracije Georgea Busha ohladili zaradi ameriškega vztrajanja pri postavitvi protiraketne obrambe v Evropi. Obama je nameščanje protiraketne obrambe za zdaj ustavil, glede Gruzije pa se obe državi strinjata, da se ne strinjata. Gruzija si želi pod vodstvom predsednika Mihaila Sakašvilija pod okrilje zahoda, Rusija pa tega noče dovoliti, ker ima Gruzijo za del svojega vplivnega območja. (STA) Zunanjega ministra Sergeja Lavrova je sprejel tudi predsednik Barack Obama ansa ČEŠKA - Zunanjo politiko želi voditi predsednik Klaus Včeraj zaprisegla začasna »tehnična« vlada Jana Fischerja PRAGA - Na Češkem je včeraj zaprisegla začasna vlada pod vodstvom premiera Jana Fischerja. Novi vladni kabinet bo zamenjal ekipo Mireka Topolaneka, ki so jo konec marca strmoglavili z izglasovanjem nezaupnice. Fischerjev kabinet bo dokončal polletno češko predsedovanje Evropski uniji in vodil državo do oktobra, ko bodo potekale predčasne volitve. "Negotovosti, ki je sledila padcu prejšnje vlade, je z današnjim dnem konec," je po slovesnosti ob zaprisegi začasne vlade poudaril češki predsednik Vaclav Klaus. "Trenutne gospodarske razmere zahtevajo predvsem delujočo in delovno vlado. Verjamem, da vi boste taka vlada," je še dejal članom vlade. Fischer pa je napovedal, da bo njegova vlada skušala pustiti dober vtis o Češki v tujini. Že pred nastopom mandata je Fischer napovedal, da njegov kabinet ne bo vlada vizij, temveč vlada trdega dela. Fischer, nekdanji vodja statističnega Jan Fischer ansa urada, naj bi se sicer najkasneje pozimi vrnil na stari položaj. Glavne naloge začasne vlade bodo uspešen zaključek češkega predsedovanja EU, ki se izteče 30. junija, priprava proračuna za leto 2010 in vodenje države do predčasnih volitev 9. in 10. oktobra. Nova vlada šteje 17 članov vključno s Fischerjem, nobeden od članov kabineta pa ne pripada politični stranki, zato naj bi Češko do predčasnih volitev vodili kot strokovnjaki. Tudi Fischer ne pripada nobeni politični stranki. Šest kan- didatov za ministre je predlagala Topo-lanekova konservativna Državljanska demokratska stranka (ODS), osem so jih predlagali opozicijski socialdemokrati (ČSSD), dva ministra pa češki Zeleni. Je pa predsednik Vaclav Klaus že dal vedeti, da bi kljub novi vladi rad imel pod nadzorom zunanjo politiko. Tako bo Klaus vodil vrh EU-Rusija 21. in 22. maja ter vrh EU-Južna Koreja 23. maja, medtem ko se o vodenju junijskega Evropskega sveta s Fischerem še pogajata. Klaus, zaprisežen evroskeptik, je sicer po sredini ratifikaciji Lizbonske pogodbe v češkem senatu ocenil, da je "odpovedal pomemben del češke politične elite", in ponovil, da je nova reformna pogodba EU v nasprotju z interesi Češke. Po njegovem mnenju tipični češki politiki pogosto mislijo, da je Češka majhna, šibka, v evropskem kontekstu nepomembna in da se mora podrediti volji večine, čeprav se z njo ne strinja. Klaus je še dejal, da ratifikacija v senatu zanj ni razlog, da bi se za ratifikacijo odločil tudi sam.(STA) V Kanadi prva smrtna žrtev nove gripe OTTAWA - V Kanadi so potrdili prvo smrtno žrtev virusa nove gripe A H1N1, so sporočile tamkajšnje oblasti. Gre za žensko iz province Alberta. V Panami so medtem potrdili prvo okužbo s prašičjo gripo, ZDA pa so število potrjenih okužb podvojile na 1693 in tako prehitele Mehiko. Kot so sporočile zdravstvene oblasti v Alberti, je zaradi okužbe z virusom A H1N1 umrla ženska, stara od 30 do 40 let, ki je imela tudi druge resne zdravstvene težave. Umrla je 28. aprila, njene posmrtne ostanke pa so testirali šele po tem, ko so pri enem njenih sorodnikov v torek potrdili okužbo z novo gripo. Ženska v zadnjem času sicer ni potovala v tujino. Močan veter okrepil požar v i WASHINGTON - Zaradi močnega vetra se je gozdni požar, ki divja v okolici Santa Barbare v ameriški zvezni državi Kalifornija, včeraj približal naseljenim območjem, zaradi česar je moralo svoje domove zapustiti na tisoče ljudi. Oblasti so že v četrtek pozno zvečer ukazale evakuacijo dodatnih 6000 prebivalcev, s čimer se je število evakuiranih v dveh dneh povzpelo na 18.000. Požar je vse bližnje bolj naseljenim območjem Santa Barbare. Mestni gasilci so sporočili, da so ognjeni zublji preskočili cesto, ki loči ravninski in hribovit del mesta. Požar se je razširil tudi proti zahodu preko državne avtoceste, ki je glavna vez med Santa Barbaro in vinorodnim območjem severno od mesta. Sezonski gozdni požari v Kaliforniji so letos izbruhnili prej kot običajno, njihov obseg pa je podoben kot prejšnja leta. Doslej so opustošili okoli 1100 hektarjev oz. približno deset kvadratnih kilometrov veliko območje. Spopadi med čadsko vojsko in uporniki N'DJAMENA - Čadska vojska se je v četrtek na vzhodu države spopadla s čadskimi uporniki, ki so prišli iz sosednjega Sudana. Obe strani trdita, da sta v spopadu zmagali, vendar pa se je nasilje včeraj nadaljevalo in je v dveh dneh terjalo že najmanj 247 življenj. Spopadi so v četrtek potekali v Am-Deressi, deset kilometrov od mesta Am-Dam na vzhodu Čada, je sporočil minister za komuniciranje Maha-mat Hisen. Am-Dam se nahaja 110 kilometrov severno od Goz Beide in dobrih 100 kilometrov od Abecheja, v katerih je nastanjena večina humanitarnih organizacij, ki na območju pomagajo 450.000 beguncem iz sudan-ske pokrajine Darfur in notranje razseljenim osebam. (STA) JORDANIJA - V nagovoru ob sprejemu kralja Abdulaha II. se je zavzel za spoštovanje verske svobode Papež Benedikt XVI. včeraj v Amanu pričel osemdnevni obisk na Bližnjem vzhodu kot »romar miru« AMAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj ob prihodu v Jordanijo izrazil globoko spoštovanje do islama, poudaril pa je tudi, da je verska svoboda ena temeljnih človekovih pravic. Papeža, ki je včeraj začel enotedenski obisk na Bližnjem vzhodu, je na letališču v Amanu sprejel jordanski kralj Abdulah II. "Verska svoboda je seveda ena temeljnih človekovih pravic in v mojih upanjih in molitvah je, da bo spoštovanje te neodtujljive pravice in dostojanstva vsakega moškega in ženske postalo trdno in branjeno, ne samo na Bližnjem vzhodu, temveč povsod po svetu," je poudaril 81-letni nemški papež. "V Jordanijo prihajam kot romar, da bi občudoval svete kraje, ki so igrali tako močno vlogo v nekaterih od ključnih dogodkov svetopisemske zgodovine," je dodal papež ob začetku prvega obiska v arabski državi. Jordanski kralj je v svojem nagovoru pozval k dialogu za preseganje razlik med muslimani in kristjani. Poudaril je pomen sobivanja in harmonije med Benedikt XVI. in Abdulah II. ansa muslimani in kristjani ter opozoril, da "glasovi izzivanj in častihlepne ideologije delitev grozijo s strašnim trpljenjem". "Takšno pot prihodnosti sveta moramo zavrniti. Danes moramo skupaj obnoviti našo zavezo vzajemnemu spoštovanju," je dejal Abdulah II. Papež bo med osemdnevnim obiskom na Bližnjem vzhodu poleg Jordanije obiskal še Izrael in palestinska ozemlja. Največ pozornosti pa že sedaj vzbuja pet dni, ki jih bo ob nekoliko zaostrenih odnosih med judovsko državi in Vatikanom namenil Sveti deželi. V Izrael bo papež kot "romar miru", kot se je označil nedavno, prispel v ponedeljek, nato pa obiskal svete kraje, kjer je dele življenja preživel Jezus. Od teh jih nekaj, med drugim Betlehem na Zahodnem bregu, leži na palestinskem ozemlju. Poleg tega se bo srečal z izraelskimi in palestinskimi voditelji, predstavniki krščanske, judovske in muslimanske skupnosti, obiskal pa bo tudi palestinske begunce. Njegov obisk je predvsem pastoralne narave in namenjen spodbujanju vse manj številčnega krščanskega prebivalstva, da ostane v Sveti deželi. Trenut- no jih v precej slabih razmerah tam živi okoli 160.000; od tega 110.000 znotraj Izraela, 50.000 na Zahodnem bregu, 3800 pa na območju Gaze. Benedikt XVI. je drugi papež, ki se je odločil za uradni obiska Izraela, s katerim je Vatikan uradne diplomatske odnose vzpostavil šele leta 1994. Njegov predhodnik Janez Pavel II. je državo obiskal leta 2000, leta 1964 pa se je za nekaj ur neuradno v Izraelu ustavil tudi papež Pavel VI. A medtem ko je Janeza Pavla II. na zgodovinskem obisku pričakala topla dobrodošlica, tega tokrat v tolikšni meri ni pričakovati. Izraelci so namreč skeptični do nemškega papeža, ki je bil član Hitlerjeve mladine in je v odnosih med katoličani in Judi v času papeževanja že dvakrat sprožil napetosti. Prvič, ko je oktobra lani branil beatifikacijo papeža Pija XII., ki se med drugo svetovno vojno naj ne bi zoperstavil holokavstu, drugič pa januarja, ko je preklical izključitev iz Cerkve za škofa, ki je izrazil dvom v holo-kavst. Skrajna desnica v Izraelu tako ob papeževem obisku napoveduje celo proteste, a je država zagotovila ostre varnostne ukrepe. V luči varnostnih ukrepov bodo posebna pravila veljala tudi za kristjane s palestinskih območij, ki so po večini Arabci. Tisti z Zahodnega brega bodo dogodke ob papeževem obiskom lahko obiskali s posebnimi dovolilnicami, policija pa še vedno ni prepričana, ali bo dostop do prizorišča dogajanj omogočila tudi kristjanom z območja Gaze. Bojijo se namreč, da bi palestinsko gibanje Hamas to lahko izkoristilo za vtihota-pljanje svojih ljudi v Izrael. Benedikt XVI. je sicer jezo povzročil tudi pri muslimanih, ko je leta 2006 z besedami vzhodnorimskega cesarja Manuela II. vzpostavil povezavo med islamom in nasiljem. Obisk Jordanije, v katero je prišel včeraj, je papežev drugi obisk muslimanske države. Pred tremi leti je že obiskal večinsko muslimansko Turčijo. V Jordaniji sicer živi okoli 200.000 kristjanov, od tega polovica katolikov. (STA) 1 4 Sobota, 9. maja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Na Trgovinski zbornici predstavili gospodarske indikatorje Proti krizi s krčenjem Tudi slovenska podjetja potrebujejo pomoč - Pol izvoza gre na Bermude GORICA Do podjetnic kriza bolj prizanesljiva Podjetja v goriški pokrajini, ki jih vodijo ženske, kljubujejo boljše gospodarski krizi kot tista, ki jih vodijo moški. Zanimivost izhaja iz podatkov, ki jih je v zadnjem letu delovanja zbral odbor podjetnic goriške Trgovinske zbornice in ki jih bodo v sredo, 13. maja, predstavili v palači De Bassa v Gorici. V dvorani Verdi bodo namreč priredili posvet z naslovom »Magica-mente imprenditrice«, ob priložnosti katerega bo odbor podjetnic tudi dodelil tri nagrade za najboljša diplomska dela na temo ženskega podjetništva. Predsednica odbora Cinzia Lo-renzon je povedala, da na Goriškem vodi nežni spol eno podjetje na štiri. »Tudi naš teritorij sledi vsedržavnemu trendu. Ženske vodijo med 25 in 26 odstotkov podjetij,« je povedala Loren-zonova in nadaljevala: »Zanimivo je, da so podjetja, ki jih vodijo ženske, v zadnjih mesecih manj trpela zaradi krize. To je po eni strani odvisno od dejstva, da se ženske ukvarjajo predvsem s storitvenim, trgovskim in turističnim sektorjem, po drugi pa tudi od tega, da značajsko manj tvegajo kot moški.« V posvet, ki ga bodo priredili 13. maja ob 15.15, bo uvedel predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, nato pa bo sliko goriškega ženskega podjetništva podala Lorenzo-nova. V nadaljevanju bo potekala okrogla miza, ki se je bo udeležila deželna odbornica Alessia Rosolen. Ob njej bodo posegle bivše študentke Vi-demske univerze Alessandra Trivella-to, Elisa Mugherli in Martina Dreossi, ki so s svojimi diplomskimi deli na temo žensk in podjetništva zmagale natečaj, ter profesorica Videmske univerze Renata Kodilja. Še pred podelitvijo nagrad bo o svoji karieri spregovorila Anna Rosi Illy. (Ale) S krčenjem števila delovnih ur in s prestrukturiranjem svojega poslovanja podjetja iz goriške pokrajine kljubujejo svetovni gospodarski krizi. Po besedah predsednika Trgovinske zbornice Emilia Sgarlate so bili učinki krize na Goriškem manj hudi kot drugod, ne glede na to pa se je več podjetnikov znašlo v težavah. »24. marca smo dali na razpolago iz sklada za Gorico 1.600.000 evrov za financiranje konzorcija za posojilna jamstva Confidi. Do 24. aprila, ko je zapadel predvideni rok, je za posojilo vprašalo 321 podjetij. Gre za res visoko število, če pomislimo, da smo navadno z denarjem iz sklada za Gorico v enem letu odgovorili na potrebe okrog 950 podjetij,« je pojasnil Sgarlata med včerajšnjo predstavitvijo gospodarskih indikatorjev, ki jih je v okviru 7. dne ekonomije analizirala zveza Unioncamere. Na predstavitvi podatkov je bil prisoten tudi pokrajinski predsednik SDGZ Karlo Devetak, ki je opozoril, da bi morala Trgovinska zbornica še aktivneje pomagati podjetnikom. Številna podjetja so namreč že ubrala pot prestrukturiranja in krčenja števila delovnih ur, medtem ko so se v najbolj razburkanih vodah znašli gospodarstveniki, katerih dejavnosti so vezane na mednarodne koncerne in na kovinarsko industrijo. »Gospodarski grozdi se trgajo, krušijo se večletni poslovni stiki, v katere je bilo vključenih tudi več slovenskih podjetij,« pravi Devetak in poziva Trgovinsko zbornico, da naj nudi posebno pomoč visoko tehnološkim podjetjem, tudi slovenskim. Po besedah Devetaka so se visoko-tehnološka podjetja znašla v težavah zaradi plačil in precejšnjega zmanjšanja naročil, vendar, če bodo uspela prebroditi krizo, bodo po njej spet pomemben dejavnik razvoja in gospodarske rasti v goriški pokrajini. Devetak je izrazil nekaj pomislekov glede delovanja konzorcija za posojilna jamstva Confidi, ki po njegovem mnenju ni dovolj opremljen in elastičen, da bi uspel konkretno pomagati podjetnikom. Da bi konzorcij Confidi lahko boljše odgovarjal na potrebe podjetnikov, se bodo zato Devetak in drugi predstavniki SDGZ-ja srečali z njegovim vodstvom in skupaj preverili dodatne protikrizne ukrepe. Dalje je Devetak predlagal, da bi treba iskati konvergentnost interesov z Delavec v goriškem kovinarskem obratu Novo Gorico; to je potrdil tudi predsednik goriških industrijcev Gianfranco Di Bert, medtem ko je tajnik goriške Trgovinske zbornice Pierluigi Medeot pojasnil, da se je zelo malo goriških podjetij odločilo za selitev v Slovenijo, čeprav je v sosednji državi davčni režim ugodnejši. Med podatki, ki so jih včeraj predstavili, izstopa visoko število ukinjenih podjetjih v prvem trimesečju letošnjega leta. V sezname Trgovinske zbornice so vpisali 240 novih podjetij, medtem ko so jih ukinili 378. Negativni trend se sicer vleče že nekaj let, zaradi gospodarske krize pa naj bi se tudi v nadaljevanju leta stopnja umrljivosti podjetij še dodatno pove- bumbaca čala. Kar se tiče uvozno-izvoznih dejavnosti, je zanimiv podatek, da je 50,6 odstotkov izvoženega blaga namenjenega na Bermude. Na karibskem otočju imajo namreč svoj sedež velike ladjarske družbe, katerih ladje gradijo v tržiški ladjedelnici Fincantieri. Dalje iz goriške pokrajine izvozijo za 132 milijonov evrov blaga v Nemčijo, za 118 milijonov evrov v Slovenijo in za 61 milijonov v Anglijo. Na področju uvoza je glavni gospodarski partner goriške pokrajine Slovenija, od koder uvažajo za 111 milijonov evrov blaga; na drugem mestu je Nemčija (103 milijoni), na tretjem Mozambik (67 milijonov), na četrtem Anglija (60 milijonov) in na petem Hrvaška (53 milijonov). (dr) GORICA - Policija Nad tisoč zaseženih vozniških dovoljenj Prometna policija je v letu 2008 zasegla 1.079 vozniških dovoljenj in zabeležila 14.066 kršitev prometnega zakonika: 4.921 zaradi hitre vožnje, 251 zaradi vožnje pod vplivom alkohola in 21 zaradi vožnje pod vplivom mamil. Podatki pričajo o kapilarni prisotnosti sil javnega reda na goriškem teritoriju, ki ga je med 1. januarjem in 31. decembrom 2008, če upoštevamo le prometno policijo, nadzorovalo 4.305 patrulj. Znižalo se je število prometnih nesreč - lani jih je bilo 778, predlanskim pa 820 -, upadlo pa je tudi število prijavljenih kazenskih dejanj. Lanski obračun delovanja policijskih sil na Goriškem so podali kvestor Antonio Toz-zi, vodja letečega oddelka Massimo Ortolan in poveljnik prometne policije Gianluca Ro-miti. Povedali so, da se je število klicev na številko 113 v lanskem letu občuteno znižalo, kar je rezultat vedno boljšega nadzora nad teritorijem. Prijavljenih kazenskih dejanj je bilo v letu 2007 2.692, lani pa 1.962, kar pomeni 27 odstotkov manj. Več kot 50 odstotkov prijav, in sicer 1.500, se je zaključilo z aretacijo ali prijavo kršiteljev sodnim oblastem. Pozitiven je bil tudi obračun letečega oddelka goriške kvesture, ki je v raznih operacijah aretirala 43 oseb, 144 pa jih je prijavila sodnim oblastem. Omembe je vredna predvsem operacija Tangor, ki je s štirinajstimi aretacijami in zaplembo 340 kilogramov hašiša onesposobila maroško kriminalno združbo. Po Tozzijevih besedah so v zadnjem letu okrepili aktivnosti za prevencijo kaznivih dejanj, v sodelovanju z oddelkom za zdravljenje odvisnosti SERT pa so nadaljevali informativno kampanjo proti drogam med mladimi. Pojav uživanja mamil je namreč na Goriškem vedno bolj občuten. Mnogo dela je lani imel tudi urad za priseljence. Ob koncu lanskega leta je bilo na Goriškem približno 8.400 tujih državljanov, ki so imeli dovoljenje za bivanje. Občuteno se je zvišalo število prošenj za priznanje statusa pribežnika. Prošnjo je vložilo 1.120 pri-bežnikov, kar pomeni 381 odstotkov več kot predlanskim. »Kar se pa tiče begov iz centra za priseljence CIE v Gradišču - tako Tozzi -, pa ni zaenkrat nobene nevarnosti za občane.« Predstavniki sil javnega reda so predstavili tudi program praznika policije, ki bo potekal danes popoldne v Gradežu. Še pred tem pa bodo ob 13. uri v spominskem parku v Gorici položili venec k spomeniku padlim policistom. (Ale) GORICA - Trgovci ostro na račun občine zaradi predčasnega zaprtja lokalov »Nalagajo nam pristojnosti policije niso se zmenili za naše predloge« Mladina na goriški ulici bumbaca »Nalagajo nam tudi pristojnosti policije. Za rešitev problema nočnega hrupa bi bilo dovolj, da bi sile javnega reda bolje nadzorovale okolico barov.« Tako je včeraj povedal Pio Traini, predsednik zveze ASCOM, ki nasprotuje občinskemu sklepu o predčasnem zaprtju lokalov. Traini je včeraj s predstavnikom upraviteljev lokalov pri zvezi ASCOM Gianfrancom Zotterjem in odvetnico Barbaro Di Salvo predstavil argumente, na podlagi katerih je po njihovem mnenju ukrep občine povsem neosnovan. Prepričani so, da je teza odvetnika Stefana Piccoli-ja, ki brani goriško občino, povsem nerealna, zato računajo, da jim bo tržaško upravno sodišče na julijski obravnavi dalo prav. »V poročilu goriške kvesture, ki na katerega se sklicuje Piccoli, piše, da se je ponoči zbiralo pri lokalih Aenigma in Teatro po 600 oseb. Na video-posnetku, ki ga jemljejo kot dokaz, je največ 200 ljudi. Ob prihodu patrulje policije se ne zadržujejo sredi ceste, pač pa se izmikajo, zato se mi sploh ne zdi, da gre za situacijo, ki bi jo morala reševati vojska,« je povedala Piccolijeva. Kritična je bila tudi do posnetkov, ki so bili objavljeni na spletni strani www.youtube.com, in ki jih odvetnik občine omenja v poročilu, ki ga je vložil pri upravnem sodišču. »Nemogoče je preveriti, ob kateri uri so bili posneti. O posnetku, ki prikazuje mladeniča, ki pije alkoholno pijačo in nato bruha, pa Piccoli pravi, da gre za klienta lokala Fly. V resnici je iz posnetka razvidno, da je diskoteka zaprta in prazna, ter da je mladenič zaposlen v lokalu,« je povedala odvetnica. Zotter je ocenil, da bi si moral vsak prevzeti svoje odgovornosti. »Upravitelji lokalov ne morejo tudi skrbeti za javni red, ki je pristojnost kvesture in mestnih redarjev,« je povedal in dodal: »Povsem neosnovana je tudi utemeljitev sklepa o predčasnem zaprtju lokalov, ki pravi, da bo ta po liberalizaciji licenc preprečila previsoko koncentracijo lokalov v mestu. V Gorici smo že zdavnaj presegli zakonsko mejo, saj imamo en lokal vsakih 186 prebivalcev.« Zotter je tudi ocenil, da je pri sprejetju sklepa proti hrupu, zaradi katerega so med drugim zaprli diskoteko Fly, morda prevladala volja funkcionarjev. »Možno je, da so prevladali osebni interesi. Odvetnik Piccoli stanuje v bližini lokala Fly,« je povedal. Traini je zavrnil tudi besede župana Ettoreja Romolija, ki je večkrat izjavil, da je bil primoran ukrepati s sklepom zaradi odsotnosti alternativnih predlogov: »Predloge smo občini izročili 11. aprila lani. Izrazili smo našo pripravljenost, na vrsto ukrepov, od čiščenja pločnikov do omejitev pri prodaji alkoholnih pijač, občina pa jih ni vzela v poštev.« RONKE - Na cesti za Tržič Podvoz dograjen, 20. maja odprtje S ponedeljkom bo zaprt začasni obvoz Zaključuje se gradnja podvoza, ki so ga uresničili med Ronkami in Tržičem pod železniško progo Trst-Benetke. Podvoz, ki so ga začeli graditi 30. januarja 2007 in je v bistvu že dograjen, bodo uradno predali namenu v sredo, 20. maja, od prihodnjega ponedeljka do takrat pa bo veljal spremenjen prometni režim. V ponedeljek, 11. maja, bodo namreč zaprli začasni obvoz, ki so ga uredili med Ronkami in Tržičem. V devetih dneh, od ponedeljka, 11. maja, do srede, 20. maja, bo vsekakor še vedno brezplačna vožnja na avtocestnem odseku med Vilešem in Moš-čenicami, in sicer za uporabnike sistema Telepass, ki imajo bivališče v eni izmed občin tržiškega mesta okrožja V devetdnevnem obdobju zaprtja obvoznice bodo avtomobiliste usmerjali na druge prometnice. Kdor je namenjen v Gorico, bo usmerjen na državno cesto št. 55, kdor se vozi proti Doberdobu, pa na pokrajinsko cesto št. 15. Vsi obvi bodo označeni s cestnimi znaki, tako da vozniki bodo pravočasno obveščeni o spremenjenem prometnem režimu. Pokrajinska uprava je ob tem natisnila pet tisoč letakov, ki jih bodo porazdelili po vsem tržiškem mestnem okrožju, saj je ravno s tega območja doma največ voznikov, ki se dnevno vozijo iz Ronk do Tržiča in obratno. Po spremenjeni trasi bodo vozili tudi mestni avtobusi. Po ulicah Primo novembre in Campi bodo vozili iz Tržiča v Ron-ke, po ulici San Lorenzo pa iz Ronk v Tržič. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 9. maja 2009 1 5 UPRAVNE VOLITVE - Kandidatne liste v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu Na startnih blokih sedem županskih kandidatov Prevladuje generacijska zamenjava - Severna liga, ki bo kandidirala Marina Ferfoljo, naj bi listo vložila danes Danes opoldne zapade rok za vložitev kandidatur za upravne volitve, ki bodo potekale 6. in 7. junija letos v štirinajstih občinah goriške pokrajine, in sicer v Koprivnem, Doberdobu, Dolenjah, Fari, Foljanu-Redipulji, Gradišču, Marianu, Medei, Mošu, Števerjanu, Šlovrencu, Sovodnjah, Štarancanu in Turjaku. Večji del list in županskih kandidatur so na pristojnih volilnih uradih vložili že včeraj, ponekod pa bodo to storili danes. V doberdobski občini se bodo za župansko mesto potegovali trije kandidati. Dosedanjega župana Paola Vizinti-na kandidira Združena levica, Slovenska skupnost podpira Daria Bertinazzija, medtem ko se Severna liga zavzema za izvolitev Marina Ferfolje. Ligaši še niso vložili liste kandidatov za občinski svet, saj se dogovarjajo še za zadnja imena; vložili jo bodo danes, zagotavljajo. Na listi bodo namreč somišljeniki in člani Severne lige, ob njih pa bo tudi nekaj predstavnikov drugih desnosredinskih strank. »Veliko truda smo vložili v dialog s slovensko narodno skupnostjo, zato pa smo tudi na deželni ravni podprli prizadevanja za zaščito Slovencev. Zaradi tega zahtevamo od sogovornikov iz drugih strank desne sredine, ki hočejo kandidirati za občinski svet v Doberdobu, da sprejmejo naše stališče do slovenske narodne skupnosti,« je poudaril član pokrajinskega vodstva Severne lige Giuseppe Paone in pojasnil, da na svoji do-berdobski listi nočejo kandidatov, ki bi na katerikoli način nasprotovali zaščitnim normam. Zaradi tega so bila včeraj pogajanja za sestavo liste še v teku, saj so li-gaši hoteli preveriti, ali bi morebitni kandidati za občinski svet iz drugih desno-sredinskih strank sprejeli njihova pravila igre. V sovodenjski občini bodo volivci izbirali med kandidatko Združene levice Alenko Florenin in Walterjem De-vetakom, ki ga podpirata lista Skupaj za Sovodnje in Slovenska skupnost, medtem ko sta županski kandidatki v Števerjanu Franca Padovan (Slovenska skupnost) in Ingrid Komjanc (Združena levica). Z vložitvijo kandidatnih list stopa volilna tekma v živo. (dr) DOBERDOB SLOVENSKA SKUPNOST Županski kandidat: Dario Bertinaz-zi. Sestava liste: Elisa Antoni, Mateja Čer-nic, Viviana Jarc, Loredana Marušič, Martina Pahor, Matej Ferfolja, Robert Frando-lič, Aldo Jarc, Marko Jarc, Boris Visintin. ZDRUŽENA LEVICA Županski kandidat: Paolo Vizintin. Sestava liste: Giorgio (Igor) Cernetti, Alessandra Del Bene, Adrijana Ferfolja, Andrej Ferfolja, Silvan Ferfolja, Nataša Frandolič, Antonio (Zvonko) Frandolič, Luisa Gergo-let, Danijel Jarc, Michele Narduzzi, Jordan Radetič, Fabio Visintin. SOVODNJE SKUPAJ ZA SOVODNJE Županski kandidat: Walter Devetak. Sestava liste: Ljubica Butkovič, Massimo Caudi, Nataša Caudek, Marjetka Devetak, Michela Fajt, Vladimir Klemše, Bruno Ma-rusic, Mitja Ozbot, Rajko Petejan, Loredana Princic, Marco Rojec. SLOVENSKA SKUPNOST Županski kandidat: Walter Devetak. Sestava liste: Luciano Battisti, Alenka Cer-nic, Julijan Čavdek, Peter Černic, Avguštin Devetak, Adriana Malic, Angela Mara Mi-lillo, David Perkon, Romana Teržan, Kri-stian Tommasi, Katia Tomsič, Lara Zanet-te. ZDRUŽENA LEVICA Županski kandidat: Alenka Florenin. Sestava liste: Katerina Citter, Tatjana Cotič, Dolores Černic, Erik Figelj, Bernardo Flo-renin, Boris Frandolič, Marco Kovic, Erik Peteani, Luca Pisk, Vesna Primožič, Ladi Tomsic, Slavko Tomsič. ŠTEVERJAN SLOVENSKA SKUPNOST Županski kandidat: Franca Padovan. Sestava liste: Milko Di Battista, Mihael Cor-si, Marjan Drufovka, Martina Grahonja, Orieta Jarc poročena Mužič, Gabriele (Jelko) Komjanc, Floriano (Florijan) Lango, Gianni Mania, Silvana Mrak, Robert Prin-čič, Edi Skok, Aleksij Soban. ZDRUŽENA LEVICA Županski kandidat: Ingrid Kom-janc. Sestava liste: Marino Buzzinelli, Giovanni Colja, Maja Humar, Neva Humar, Andrej Juretič, Janja Korsič, Mitja Miklus, Tamara Mizerit, Giuseppe Terpin. Dario Bertinazzi bumbaca Paolo Vizintin bumbaca Walter Devetak bumbaca Alenka Florenin bumbaca Franca Padovan bumbaca Ingrid Komjanc bumbaca VOLITVE - SSk Stranka stavi na odpiranje in sodelovanje Pokrajinski svet stranke Slovenske skupnosti je svoje četrtkovo zasedanje posvetil občinskim in evropskim volitvam ter kongresu mladinske sekcije SSk - Prihodnost. Uvodoma je pokrajinski SSk Čavdek orisal priprave na volitve v treh slovenskih občinah ter predstavil županske kandidate Daria Bertinazzija (Doberdob), Walterja Devetaka (Sovodnje) in Franco Padovan (Števerjan). Ob njih je bila predstavljena tudi kandidatna lista za občinski svet. »V razpravi, ki je sledila, je bilo podčrtano pozitivno dejstvo, da so liste SSk precej nove. Tako v Doberdobu kot v Sovodnjah se delo SSk nadaljuje pri odpiranju in sodelovanju. V Števerjanu se nadaljuje uspešno in dobro organizirano delo lokalne sekcije. Precej pozornosti je bilo namenjene potrebi po kapilarni propagandi med ljudmi. Stranka mora - tako preko pokrajinskega tajništva kot tudi preko občinskih sekcij - stalno opominjati na pomembnost oddaje pre-ferenčnih glasov,« so v sporočilu zapisali pri SSk. V nadaljevanju je Aljoša Jarc iz skupine Prihodnost, mladinske sekcije SSk, predstavil program kongresa, ki bo potekal jutri, 10. maja, z začetkom ob 14.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici in se bo delil na dva dela. Prvi bo bolj sproščen, s športom in zabavo, drugi pa političen. Zasedanje so sklenili z mislijo ob Dnevu Evrope: »Pomembno je, da se zavedamo našega članstva v EU, ki je bila odločilnega pomena za našo blaginjo in splošno kulturo. Slovenci v Italiji smo bili člani EU že od vsega začetka, saj je Italija med njenimi ustanoviteljicami. Gotovo pa nam ni bilo vseeno, ko je bil večji del slovenskega naroda izven EU. Po osamosvojitvi Slovenije in njenem hitrem vstopu v EU nam je sedaj veliko lepše. Po petih letih članstva Slovenije v EU lahko trdimo, da smo Slovenci v Italiji tudi polnopravno člani te pomembne državne skupnosti.« GORICA - SKP Multikulturnost naivni razlog za oddajo glasa Goriški krožek Komunistične prenove je na svojem zadnjem zasedanju spregovoril o bližajočih se evropskih volitvah, na katerih je po mnenju njegovih članov nujno podpreti Komunistično in antikapitali-stično listo, ki je v levi sredini edina alternativa Demokratski stranki. Člani krožka na daljavo odgovarjajo predstavnikom Foruma za Gorico, ki podpirajo kandidaturo Igorja Komela za evropski parlament na listi Levica in svoboda. »Z vsem spoštovanjem do tovariša Komela se nam zdi vizija, po kateri bi Goričan v evropskem parlamentu predstavljal multikulturnost našega mesta, precej naivna. To namreč nima nikakršne veze s tematikami, ki so v Strasbourgu res pomembne, to se pravi s politično in ekonomsko podrejenostjo Evrope Združenim državam Amerike,« pravijo pri krožku Komunistične prenove in opozarjajo, da bi glas za listo Levica in svoboda pripomogel k izvolitvi poslanca, ki bi se nato vključil v socialistično poslansko skupino, ki je skupaj s predstavniki ljudske stranke in liberalci vodila za Evropo pogubne politike. »Komunistična in antikapitalistična lista zagotavlja, da se bodo njeni izvoljeni predstavniki vključili v komunistično in levičarsko skupino, ki se edina bori proti neoliberističnim politikam Evrope Maastrichta in direktive Bol-kenstein,« pravijo pri goriški SKP in opozarjajo, da na Komunistični in antikapitali-stični listi so tudi Igor Kocijančič, Pia Co-vre in Sergio Minutillo, kar dokazuje njeno demokratičnost in vraščenost v teritorij. ŠTEVERJAN - Corsi se poslavlja po treh županskih mandatih in 44 letih v upravi »Kdor bo postal župan, bo moral gledati na vsakega Števerjanca z enakimi očmi« »Kdorkoli bo v prihodnjem mandatu župan, mora gledati na vsakega Števerjanca z enakimi očmi, ne glede na stranko, barvo ali jezikovno pripadnost. Danes imamo namreč več italijanskih soobčanov kot v času, ko sem prvič postal župan. Tistemu, ki bo od junija dalje vodil občino, tudi polagam roko na srce, da bo pozoren do tistih vaščanov, ki so najbolj tihi in ne protestirajo, čeprav imajo največjo potre- Župan občine Števerjan Hadrijan Corsi (levo) in četrtkovo zasedanje občinskega sveta, zadnje v iztekajočem se mandatu (desno) bumbaca bo po pomoči.« S temi priporočili je šte-verjanski župan Hadrijan Corsi sklenil svojo zadnjo sejo občinskega sveta, v četrtek na sedežu briške občine. Corsiju, ki je postal prvič župan leta 1995, se bo z junijskimi volitvami iztekel tretji mandat. S četrtkovim zasedanjem občinskega sveta pa je zaključil 44-letno prisotnost v štever-janski upravi. Zagotovil pa je, da bo novim upraviteljem vedno na razpolago, če bodo potrebovali njegovo pomoč. V imenu skupine Slovenske skupnosti se je Corsiju zahvalil Marjan Dru-fovka, ki je ocenil, da je župan zgledno opravljal svojo vlogo. »Rezultati so vsem občanom pred očmi,« je podčrtal in se za- hvalil tudi podžupanu Dominiku Hu-marju. V imenu svetniške skupine Združene levice je Corsija nagovoril Joško Ter-pin: »Županu se ob izteku mandata zahvaljujemo za posluh in pozornost, ki nam ju je v tem petletnem obdobju namenil tako iz institucionalnega kot iz osebnega zornega kota,« je poudaril. Opozicija je Cor-siju tudi poklonila likovno delo domačinke Ede Miklus. Na dnevnem redu zasedanja, ki ga je spremljal občinski tajnik Riccardo Ma-soni, je bila najprej odobritev zapisnikov iz prejšnjih sej, sledilo je glasovanje o obračunu. Računovodski revizor Igor Orel je dal pozitivno mnenje o dokumentu in po- vedal, da je bil lanski upravni ostanek 437.100 evrov, nevezana vsota pa znaša 213.788 evrov. Obračun so odobrili z glasovi večine, opozicija pa se je vzdržala. Občinski svet je soglasno sprejel varianto proračuna za leto 2009. Z delom nevezanega denarja iz lanskega obračuna bodo financirali geološko študijo na zgornjem delu poslopja osnovne šole, ponovno postavitev ure na zvonik, stroške za osebje in knjižnico. Večina in opozicija sta nazadnje soglašali z ustanovitvijo medobčinske komisije za izdajanje okoljskih dovoljenj ter dodelitvijo četrtkove sejnine žrtvam potresa v Abrucih, ki jo je predlagala skupina SSk. (Ale) 1 6 Sobota, 9. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Ob dnevu Evrope četrta Evropska vas Na eno stran na sladoled, na drugo pa na oranžado Za osnovnošolce jezik nikakor ni ovira, tudi razlike niso nepremostljive Raznolikost je bogastvo. S temi besedami je mlade včeraj v Novi Gorici kot gost pozdravil Marko Marinčič, odbornik goriške pokrajine. »Dajmo, veselimo se tega, kar nam ta raznolikost ponuja. Kaj ni lepo, da vi lahko brez težav greste v Gorico na sladoled, mi pa pridemo k vam na oranžado?« je z besedami, ki so mladim blizu, Marinčič skušal opisati priložnosti, ki se nam ponujajo. 9. maj, dan Evrope, slovenske osnovne šole obeležujejo s prireditvijo, poimenovano Evropska vas. Letos so jo v devetih slovenskih mestih, tudi v Novi Gorici, izpeljali včeraj, osnovnošolci pa so evropske države predstavili iz svoje perspektive, perspektive mladih. »Glavni namen ni samo druženje mladih, temveč tudi priložnost, ko šolarji skozi šolsko komunikacijo vidijo skupen cilj in na neformalen način spoznavajo kulture drugih narodov in ljudstev. Tako prepoznavajo podobnosti in razlike in jih znajo ceniti na drugačen način, ne na tipično šolski,« pravi Tatjana Krapše, regijska koordinatorica Evropske vasi. Evropsko vas s stojnicami, na katerih so bile predstavljene glavne, tako naravne kot kulturne in kulinarične značilnosti posameznih evropskih držav, so pripravili učenci 17 severnoprimorskih šol, ki so o izbranih državah znali povedati precej veliko. Tega, žal, ne moremo trditi za njihova znanja o EU, ki so precej pomanjkljiva, s svetlimi izjemami, seveda. »Eno je, kaj se o EU in z njo povezanih gospodarskih in političnih temah učijo v šoli in kaj se naučijo. Kar doživljajo ob takih priložnostih, kot je današnja, pa je nekaj popolnoma drugega,« pravi Krap-šetova. Kako razmišljajo o Evropi in meji, smo vprašali neposredno osnovnošolce. Petra Bu-činel in Karin Sirk z Dobrovega sta povedali: »Kar je Slovenija v EU, je pri nas več Italijanov in tudi mi gremo lažje v Italijo. Meje ni več, ni preverjanja dokumentov, zato smo bolj previdni, hiše se bolj zaklepa, ker ne veš, kdo lahko pride. Sodelovanje med nami mladimi ni spremenjeno, saj stikov z mladimi na oni strani meje nimamo.« Maja Sedej, iz osnovne šole Milojke Štrukelj Nova Gorica, ugotavlja: »Evropa nam dosti pomeni, ker se lahko družimo z vrstniki iz drugih držav, tudi jaz imam vrstnike iz Italije. Meja je prinesla veliko sprememb, lahko se več družimo in tudi jeziki niso ovira, saj se lahko sporazu- Petra Bučinel in Karin Sirk, osnovnošolki z Dobrovega (zgoraj) in Evropska vas na novogoriškem trgu (desno); tudi letos so se pobude udeležili otroci z italijanske strani meje, in sicer dva razreda osnovne šole goriških uršulink foto n.n. mevamo tudi na kak drug način. Imam prijatelje čez mejo, tudi v Trstu. Mislim, da razlike niso nepremostljive.« Žiga Vidrih iz solkanske šole, jim pritrjuje: »Ja, Evropa nam nekaj pomeni, saj smo veseli, da smo v njej, da spoznavamo druge kulture. Ker meje ni, lahko gremo čez brez težav, lažje se družimo z drugimi narodi. Tudi to, da meje tu pri nas ni več, je prineslo spremembe, mi lažje hodimo v Italijo, Italijani k nam, tudi drugi narodi prihajajo in to mešanje je prisotno. V Italiji poznam kar nekaj vrstnikov, tudi jezik ni ovira. Italijansko malce znam, če ne pa govorimo v angleščini. Takih težav, ki se jih ne da rešiti, ni.« Tamara Benedetič MARINCIC »Institucije naj sledijo mladim« Marko MarinčiC bumbaca »V našem prostoru Evropo doživljamo zelo konkretno. Za nas je bil postopek približevanja Slovenije EU, ki se je zaključil s padcem schengenske meje, pomemben zgodovinski dogodek, ki je spet povezal goriški prostor. Le-ta je bil od druge svetovne vojne razdeljen z mejo, ki je z leti postajala vedno bolj prepustna. Živeti v tem prostoru danes je vse nekaj drugega, ko brez vsakršne ovire lahko greš na eno ali drugo stran, ko se ti zljubi.« Tako je včeraj povedal goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je posegel na prireditvi Evropska vas v Novi Gorici. »Napredek občutijo predvsem mladi, ki odraščajo v tem odprtem prostoru in ki meje ne doživljajo tako, kot so jo doživljali starejši,« je ocenil Ma-rinčič in nadaljeval: »Ta prostor mladi doživljajo brez predsodkov, se združujejo. Vem, da veliko mladih iz Gorice, ne samo Slovencev, zahaja v Novo Gorico in zagotovo je tudi obratno. Tega si je treba želeti več, a temu morajo slediti tudi institucije. S tem, da dajejo priložnosti za srečevanje in spoznavanje. Ena takih je današnja prireditev. In seveda so tu še vsi institucionalni projekti sodelovanja, kajti na tem področju imamo še veliko odprtih možnosti.« Otrokovo stanje se izboljšuje Zdravstveno stanje 21 mesecev starega otroka, ki se je v četrtek z vrelo hudo opekel na svojem domu v Tržiču, se izboljšuje. Otročič albanskega rodu je utrpel hude opekline na 50 odstotkih telesca. V specializiranem centru v Padovi se dobro odziva na terapije, zdravljenje pa bo dolgotrajno. I« I . v • v I • . • v v Kriza v trziškem pristanišču Učinke svetovne gospodarske krize občuti tudi tržiško pristanišče. Aprila se je pretovor znižal za 15 odstotkov; negativne kazalce beležijo predvsem se je znižal za pri pretovoru premoga in metalurških proizvodov, ki se je znižal za 35 oz. 16 odstotkov. Prijavili devet oseb V kontrolah, ki so jih karabinjerji v zadnjih dneh opravili v Gradežu, je bilo prijavljenih devet oseb. Osumljene so različnih kaznivih dejanj, od kraje in grožnje z orožjem do nevarne vožnje in ponarejanja dokumentov. Sile javnega reda so pregledale 60 vozil in 90 oseb, med katerimi je bilo 25 tujcev. Nacionalizem in sožitje V torek, 12. maja, ob 20.30 bo v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici okrogla miza na temo Evropa: nacionalizem ali sožitje? Govornika bosta kandidata Levice in Svobode za evropski parlament Sepp Kusstatascher in Igor Komel, predstavnika nemške in slovenske manjšine v Italiji; pozdravil bo pokrajinski odbornik Marko Marinčič, srečanje bo vodil Marino Vocci. Maneža pod šotorom Horse Club Remuda v Pevmi bo danes ob 15. uri predal namenu strukturo za delno pokritje maneže. »Šotor« bo končno omogočil treninge tudi ob slabem vremenu in med zimo. »Struktura nima velikega učinka na okolje. Nekateri niso našega šotora niti opazili, čeprav se mimo peljejo vsak dan,« pravi predsednica kluba Barbara Brandolin. Horse Club Remuda prireja najrazličnejše tečaje western jahanja tako za odrasle kot za otroke. Med današnjo družabnostjo bo tudi demonstracija jahanja otrok na ponijih. (lb) Na tretji mreži RAI o Soči Na tretji mreži RAI bodo danes ob 12.25 predvajali reportažo, ki so jo posneli na Soči pri Gorici. Gostje v oddaji bodo Walter Princi, Rudi Petejan, Elio Frige, Paolo Facchin in drugi ribiči. NOVA GORICA - Podpora novemu vodstvu »SNG naj bo spet vodilna institucija« GORICA - Srečanje treh ekonomskih šol Navezujejo stike Dijaki goriške višje srednje šole Žiga Zois so medse sprejeli vrstnike iz Trsta in Celovca Svet Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica je na prvi seji po zamenjavi vodstva temu včeraj izrazil podporo pri urejanju razmer. Svet želi, da no-vogoriški teater ponovno prevzame vlogo vodilne kulturne institucije na Primorskem, ki jo ima tudi zaradi statusa nacionalnega gledališča, je sporočil predsednik sveta SNG Nova Gorica Štefan Cigoj. Vršilec dolžnosti direktorja teatra Jožko Čuk in umetniškega vodje Srečko Fišer sta svetu predstavila svoje prve poteze, ki sta jih potegnila od 15. aprila. Trenutno potekajo osebni pogovori z zaposlenimi. Na njihovi podlagi vodilna moža gledališča ugotavljata, da je v hiši dovolj pozitivne energije in usmerjenosti k skupnemu cilju, kar je predvsem visoko kakovostno umetniško ustvarjanje za zadovoljitev publike. Zaradi zagotovitve in izpeljave tekoče sezone je bilo sicer potrebno sprejeti in izvesti nekaj korektiv-nih ukrepov. S seje sveta so še sporočili, da potekajo dejavnosti, povezane z reševanjem prostorske problematike gledališča in krepitvijo prepoznavnosti gledališča v Novi Gorici in na Goriškem, vključno z marketinškimi aktivnostmi, ki zahtevajo ustrezno posodobitev in prilagoditev času in prostoru. SNG Nova Gorica potrebuje okrepitev igralskega ansambla, ki ga je v letošnji sezoni zapustilo nekaj igralcev. Jeseni bo svet zavoda obravnaval tudi osnutek strateškega načrta. VRTOJBA Posojila za podjetja Javni sklad malega gospodarstva Goriške je pred dnevi objavil razpis, ki je odprt do porabe sredstev, to je 1,45 milijona evrov brezobrestnih posojil, ki jih sklad namenja pospeševanju razvoja malega gospodarstva na območju občin Nova Gorica, Brda, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko, Miren Kostanjevica in Kanal. »Sredstva so namenjena izključno investicijam, in sicer za nabavo opreme in strojev, gradnjo in nakup poslovnih prostorov, pa tudi intelektualno lastnino,« je včeraj podjetnikom, ki so se udeležili dneva odprtih vrat v Primorskem tehnološkem parku, pojasnila direktorica sklada Vida Štucin in dodala, da »denar ni namenjen za obratna sredstva, po čemer je v kriznih časih več povpraševanja.« Posamezno malo podjetje in kmetijsko gospodarstvo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji bo tako lahko zaprosijo za posojilo med 4.200 in 84.000 evri oz. v višini 70 odstotkov vrednosti celotne investicije. Gre za dolgoročna brezobrestna posojila, ki jih je potrebno vrniti v šestih letih, pri čemer prvo leto nanje velja moratorij za vračanje, je pojasnila Štuci-nova. Po njenih besedah je zanimanje za posojila veliko. (tb) Dijaki treh šol, ki so se srečali v avditoriju slovenskega višješolskega centra v Gorici, so imeli možnost medsebojnega spoznavanja in izmenjave izkušenj bumbaca Izmenjava izkušenj ter vzpostavljanje tesnih vezi med šolami sta bila cilja celodnevnega srečanja, ki je potekal v četrtek v slovenskem višješolskem šolskem centru v Gorici. V avditoriju ulici Puccini so dijaki in profesorji zavoda Žiga Zois sprejeli vrstnike in kolege iz istoimenskega slovenskega trgovskega zavoda iz Trsta ter iz trgovske akademije iz Celovca. V srečanje ekonomskih šol, pri katerem je sodelovalo približno 80 udeležencev, je uvedla ravnateljica slovenskih višjih šol v Gorici Mihaela Pirih. Nato so se dijaki udeležili delavnic, ki so bile namenjene medsebojni predstavitvi programov, predmetnikov, projektov in pobud. Podobno kot dijaki so tudi profesorji imeli priložnost, da so si izmenjali mnenja, izkušnje, metode dela in projekte. »V teku srečanja smo se tudi odločili, da bomo sodelovanje še naprej razvijali. Sklenili smo, da bomo tovrstna srečanja prirejali vsako leto - v prihodnjem šolskem letu naj bi potekalo v Celovcu, zavzeli pa se bomo tudi za izmenjavo dijakov. Septembra bo naša šola gostila šest dijakov iz Celovca, februarja 2010 pa bodo naši dijaki obiskali dvojezično šolo. Ne nazadnje bomo slovensko ministrstvo za šolstvo zaprosili, naj sofinancira skupen izlet po Sloveniji, ki bi se ga udeležili dijaki petih razredov vseh treh zavodov. Ob tej priložnosti bi si ogledali tudi podjetje Krka in Terme Čatež,« je povedala profesorica Nataša Sirk. Po delavnicah je sledil športni del srečanja, dalje pa sta bila na vrsti skupno kosilo in ogled Gorice. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 9. maja 2009 1 "J GORICA-NOVA GORICA - Mladi odri Brez slovenskih v | M m v •■ ■ • v • sol utrip šibkejši Gledališče ustvarja kulturo, ruši meje in prispeva k rasti mladih. Tega mnenja so vsi predstavniki krajevnih uprav in ustanov, ki so se v zadnjih dneh udeležili 14. Srečanja mladih odrov; le-ta nastaja pod umetniškim vodstvom združenja a.ArtistiAssociati. Za glavno nagrado, ki jo bo šestčlanska žirija podelila nocoj ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, se letos poteguje sedem šol, med slovenskimi pa samo novogoriška gimnazija. Ravno zaradi izostanka ostalih slovenskih šol, predvsem slovenskega višješolskega centra v Gorici, je bil letošnji utrip srečanja nekoliko šibkejši in cilj čezmej-nega druženja oslabljen. V minulih dneh so se v različnih krajih goriške pokrajine in na slovenski strani meje zvrstile nastopajoče šole. Dijaki se potegujejo za prvo in drugo najboljšo predstavo, za najboljšo žensko in moško vlogo, za posebno nagrado pokrajinske kon- Nastopajoči na uvodnem večeru v Novi Gorici; nagrajevanje z zaključnima nastopoma zunaj konkurence bo nocoj v centru Bratuž v Gorici bumbaca zulte za mir, dalje za posebno priznanje dvema mladima za umetniški doprinos k postavitvi predstave ter nagrado Različne izraznosti, ki bo zmagovalni ekipi omogočila nastop v istoimenskem gledališkem nizu. Žirijo sestavljajo gledališka igralka Marina De Juli (predsednica), dramatur-ginja Samanta Kobal, režiserka Sabrina Morena, novinarka Francesca Santoro, vzgojiteljica Cisija Erika Gasparinčič in publicist Giovanni Fierro. Prvič je soudeležena tudi posebna žirija mladih; po dva dijaka vsake izmed nastopajočih šol sta si namreč ogledala vse predstave in bosta prispevala k izbiri prvo uvrščene predstave. Ob nagrajevanju bo nocoj nastopila tudi predsednica žirije, Marina De Juli, s komedijo, povzeto po Šaljivi skrivnosti Daria Foja, Jezuščkov prvi čudež. Sledil bo plesni nastop skupine Junior Balletto iz To-skane. (td) EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo ESSO - Ul. I Maggio, 59 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 048140497. Gledališče FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v ponedeljek, 11. maja, ob 20.30 komična opera »Don Pasquale«. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: danes, 9. maja, ob 20.45 bo v Kulturnem domu v Gorici nastopila gledališka skupina Gruppo Qaos iz Forlrja s predstavo »Le cirque dans le Moulin rouge; informacije in pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/A v Gorici (tel. 048130212). GLEDALIŠČE VERDI V GORICI: v torek, 12. maja, ob 20.45 bo nastopila vokalna skupina Take 6 s koncertom jazz in gospel glasbe. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 »Hanna Montana: The Movie«; 20.00 - 22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. Dvorana 2: 18.20 »State of play«; 20.30 »Che - Guerriglia (2. del)«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Star System: se non ci sei non esisti«. KULTURNI DOM NOVA GORICA: 20.30 Teden evropskega filma: »25 stopinj pozimi«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 - NAŠ NOV NASLOV ELEKTRONSKE POŠTE GORIŠKA BRDA Poklon rebuli in olju s pohodom Višnjevik, Gradno in Krasno so danes prizorišče tradicionalnega, letos jubilejnega desetega praznika, ki je namenjen rebuli in oljčnemu olju. Pridne roke domačih gospodinj obiskovalcem danes strežejo z na oljčnem olju cvrtim pršutom, zalitim, kakopak, z rebulo, briško zeliščno frtaljo in domačim pecivom, vinarji iz italijanskih in slovenskih Brd pa so za pokušino namenili okrog 80 vzorcev rebule. Praznik bo sicer uradno odprl briški župan Franc Mušič danes ob 17. uri, že ob 15. uri pa bo krajši pohod od Višnjevika do cerkve Sv. Jurija, kjer si bodo ogledali freske Lojzeta Spacala in križev pot Zorana Mušiča, med potjo pa tudi najstarejši oljčnik v Goriških Brdih in prenovljene t.i. suhe zidove. Ob polnoči napovedujejo tudi ognjemet. (tb) Iz Vrtojbe v Medeo Krajevni odbor Vrtojba in ŠUD Vrtojbica 2001 organizirata jutri kolesarjenje v pobrateno občino Medea, in sicer v sklopu tamkajšnjega praznika poljskih strašil. Start na 60 km dolgo pot bo ob 10.30 za zadružnim domom v Vrtojbi, pot pa vodi mimo Mirna, So-vodenj, Gradišča, Romansa do pobratene Medee. (tb) Rally Vipavska dolina Današnji dan bo v Ajdovščini pestro športno obarvan, dogajanje pa bo ves dan krojilo tudi promet v mestu. Poleg tradicionalnega Majskega teka z izhodiščem in ciljem pred Športnim centrom Police so organizirali tudi pohod po naravoslovni učni poti Ob Hublju. V popoldanskem času se obeta Kolesarski kriterij po ulicah Ajdovščine. Po letu dni pa danes Ajdovščina ponovno gosti izredno atraktivni Rally Vipavska dolina. Na 55 kilometrov dolgi progi, sestavljeni iz treh etap, se meri 121 starodobnih vozil. (tb) 22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. Dvorana 2: 18.00 »Hanna Montana: The Movie«; 20.00 - 22.00 »Fuori menu«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Star Trek«. Dvorana 4: 18.10 - 20.10 - 22.10 »San Valentino di sangue« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »State of Play«. ~M Koncerti nih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Rismondo, 6) do petka, 22. maja 2009. M Izleti ČASOPIS ISONZO SOČA prireja v soboto, 16. maja, avtobusni izlet iz Gorice v Novo Gorico; vpisovanje do 12. maja na sedežu časopisa Isonzo Soča v ul. San Giovanni 5/A (tel. 048133343, posta@isonzo-soca.it), cena izleta 23 evrov. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika Vini nel mondo od 30. maja do 2. junija; informacije in prijave na tel. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). KD OTON ŽUPANČIČ prireja od 5. do 9. septembra avtobusni izlet v Brno, Krakov, Auschwitz in Dunaj; informacije in vpisovanje do 15. maja na tel. 0481-21065 (Vojko Nardin), 048134730 (Karlo Nanut) in 0481-21856 (gostilna Turri). SPDG obvešča, da bo v nedeljo, 10. maja, izlet na Malo goro v okviru programa Kekčeve poti ter v okviru projekta Sabotinske družne poti, pri katerem sodelujejo goriški planinci. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 7.45, začetek vzpona na Malo goro (1034 m) ob 8.30 v Kamnjah; informacije na tel. 0481882328 (Marko Lutman) v večernih urah in Dino Paulin (tel. 333-1581015). Ü3 Obvestila JAZZ FESTIVAL ERMI BOMBI: v gledališču Verdi v Gorici nastopa danes, 9. maja, Richard Galliano, v nedeljo, 10. maja, Bireli Lagrene in v torek, 12. maja, skupina Take 6; informacije in predprodaja v gledališču Verdi v Gorici od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro (tel. 0481-33090) ali na spletni strani www.ticketone.it. NEDELJSKI KONCERTI združenja AGI-MUS: v nedeljo, 10. maja, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert z naslovom »Per un pugno di note«; nastopil bo sopran Daniela Donaggio z orkestrom Fil(m)armonica. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice posveča dva koncerta Felixu Men-delssohnu: danes, 9. maja, ob 17. uri v goriški stolnici bosta nastopila organista Manuel Tomadin in Nicolo Antonio Sari; vstop prost. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v Trstu v ul. S. Anastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posamez- 10. MEDNARODNI POHOD TREH MOSTOV bo v nedeljo, 10. maja, s startom ob 9.30 s sedeža KD Sabotin v Štma-vru. 10 km dolg mednarodni panoramski pohod bo potekal iz Štmavra skozi Pevmo, Gorico, Solkan in se zaključil v Štmavru. Organizirajo ga rajonski sveti Pevma-Štmaver-Oslavje, Svetogorska ulica-Placuta ter Stražiče, krajevna skupnost Solkan v sodelovanju s KD Sabotin, TD Solkan in PŠD Naš Prapor. KD DANICA prireja 2. rekreacijski dan na Vrhu ob dnevu mladosti v nedeljo, 24. maja, na Vrhu s pričetkom ob 9. uri. Sodelujejo lahko šestčlanske ekipe z najmanj dvema ženskama. Igre in pravilniki bodo na razpolago ekipam isti dan; informacije in vpisovanje do 10. maja pri Dolores (tel. 339-7484533) in Demitriju (tel. 339-8667252). OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdob-skem županstvu od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure in ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 17. ure ali na občinski spletni strani www.doberdob.it. OSMICA PRI MAČKU prireja danes, 9. maja, ob 21.09 8. praznik salame. Igrali bodo Mali kraški muzikanti, zbirali bodo prostovoljne prispevke za ho-spic Via di Natale v Avianu. PREDSTAVITEV LISTE SLOVENSKE SKUPNOSTI, ki bo nastopila na občinskih volitvah 6. in 7. junija, bo v petek, 15. maja, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2, v prvem sklicu ob 14.30 in v drugem ob 15. uri, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, ra- ftfl SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE , ^ Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Marin Držič M8f8fS Nadkomedija o večnem paru ljubezni in denarju Režiser: Boris Kobal — V sredo, 13. maja ob 20.30 v Kulturnem domu Gorica (z italijanskimi nadnapisi) Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkev,ob 19.25), Romjan (cerkev, ob 19.30), Trže (S.p0i0,19.40-črpalka Shell,ob 19.45), Štivan (nad gostilno,ob 19.50),Jamlje (gostilna, ob 20.00),Gabije (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni,ob 20.15). Info in predprodaja: blagajna Kulturnega doma Gorica,od ponedeljka do petka od 10.do 13. in od 16.do 18.ure (tel.048133288) iLiitE lnfo@teaterssg.lt - www.teaterssg.lt ŠE 5 MEST ZA 11. USTVARJALNO DELAVNICO ZSKD, ki bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23. avgusta, do petka, 28. avgusta; informacije in prijave čimprej pri Zvezi slovenskih kulturnih društev na korzu Verdi, 51 v Gorici, tel. 0481531495, faks 0481-550004, e-pošta gorica@zskd.org, spletna stran www.zskd.eu. 0 Prireditve V GOSTILNI AL SOLE v ul. Morelli 13/a v Gorici bodo v sredo, 13. maja, ob 20.30 prebirali poezije, ki so nastale v okviru pobude Govoriti o Ljubezni. V GROFOVSKI DVORANI GORIŠKEGA GRADU bo danes, 9. maja, ob 11. uri predstavitev knjige »Isonzo Pax per aquam«. Publikacijo bodo predstavili Marina Bressan, Marisa Bernardis in Renato Duca. V VILI VICENTINI MINIUSSI v Ronkah bo v ponedeljek, 11. maja, ob 18. uri Albano Deluca predstavil z Alessandrom Moreno svoj dnevnik z naslovom »Impressioni e ricordi di vita par-tigiana«. S Poslovni oglasi MATEMATIKO USPEŠNO IN-ŠTRUIRAM. Tel. 00386-40300620 MIZARSTVO, izdelki in popravila po naročilu. Pipan Venceslav s.p. - Prvačina, 37 (SLO) Tel. 00386-31373087 Bil Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 11.00, Sergio Zorzin (ob 10.15 iz goriške splošne bolnišnice) na pokopališču; 11.50, Nevio Minin v kapeli pokopališča in v Trst za upepelitev. DANES V FLJANU: 10.30, Elda Valen-tinuzzi vd. Furlan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 10.45, Teodora Coradazzi por. Regolin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Nemočni pred neizprosnostjo MIHOVE usode izrekamo globoko sožalje. Družina Paraschos-Nanut Sobota, 9. maja 2009 FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Žanina Mirčevska: »Art export« / v četrtek, 14. maja ob 20.30 (Red F, pred-premiera) z italijanskimi nadnapisi; v petek, 15. maja ob 20.30 (Red A, premiera) z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 16. maja ob 20.30 (Red B); v sredo, 20. maja ob 11.00 (barakuda), zaključeno za šole; v četrtek, 21. maja ob 19.30 (Red K) z italijanskimi nadnapi-si in varstvo otrok; v petek, 22. maja ob 20.30 (Red T) z italijanskimi nadnapisi; v nedeljo, 24. maja ob 16.00 (Red C) varstvo otrok in v ponedeljek, 25. maja ob 10.00 (morski pes) zaključena za šole. Mala dvorana SSG Edoardo Erba: »Maraton v New Yor- ku« / Izredna ponovitev v soboto, 23. maja ob 17.00. Gledališče Rossetti »Di nuovo ... Buonasera« / Nastopa Gi-gi Proietti. Urnik: danes, 9. ob 20.30 in jutri, 10. maja ob 18.00. Michael Frayn: »Rumori fuori scena« / Režija Attilio Corsini. Urnik: v sredo, 13. maja ob 20.30, v četrtek, 14. ob 16.00 in 20.30, v petek, 15. in v soboto, 16. ob 20.30 ter v nedeljo, 17. maja ob 16.00. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 11. maja, ob 20.30 / "Ko-migo 2009" - komična opera »Don Pas-quale« (v slovenskem jeziku); ponovitev za šole v torek, 12. maja ob 10.00. V ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 / "Ko-migo 2009" - »Gulash koncert«. _SLOVENIJA_ ŠTORJE Zadružni dom Danes, 9. maja 2009 ob 20. uri / Marco Tassara: Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 9. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 11. maja ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 12. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 13. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. V četrtek, 14. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V petek, 15. maja ob 19.30 ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotih-cev, Molière«. V soboto, 16. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. Mala drama Danes, 9. maja ob 20.00 / David Ma-met: »Bostonska zadeva«. V ponedeljek, 11. maja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 13. maja ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Življenje podeželjskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. V četrtek, 14., v petek, 15. in v soboto, 16. maja ob 20.00 / Milena Mar-kovic: »Barčica za punčke«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Še danes, 9. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 13. maja ob 12.00 / Branko Za-vršan in solisti: »Solistika«; ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V četrtek, 14. maja ob 20.00 / Olja Mu-hinja: »Tanja - Tanja«. V petek, 15. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V soboto, 16. maja ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«. Mala scena V sredo, 13. maja ob 18.00 in ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V četrtek, 14. maja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V petek, 15. maja ob 20.00 / Miha Maz-zini »Let v Rim«. Cankarjev dom David Harrower: »Črni kos« Dvorana Duše Počkaj / Režija: Rene Maurin, igrata iva Babic in Janes Starina. Urnik: jutri, 10. (premiera), v nedeljo, 17., v ponedeljek, 18., v torek, 19. in v nedeljo 24. maja ob 20.00. Šentjakobsko gledališče Danes, 9. maja ob 19.30 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. V četrtek14. maja ob 17.00 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. V petek, 15. maja ob 19.30 / A. Rozman Roza: »Najemnina ali We are the nation on the best location« (komedija). GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Donizetti: »La fille du régiment«: Urnik: danes, 9. ob 17.00, jutri, 10. ob PRIREDITVE 20.00, od torka, 12. do četrtka, 14. ob 20.30 in v soboto, 16. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti »Giovanni Allevi in concerto«: Nastopa Giovanni Allevi. Urnik: danes, 9., v ponedeljek, 11. in v torek, 12. maja ob 20.30. Dvorana Bartoli »Four«: plesno-glasbena predstava, nastopa skupina Thomas Noone Dance. Urnik: danes, 9. maja ob 21.00. »Atlantide« / Nastopa CRDL Compa-gnia Mvula Sungani v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: v torek, 12. in v sredo, 13. maja ob 21.00. »Trittico« / Nastopajo skupine: Arearea, Sharon Fridman, ArtefettoDanza v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: v petek, 15. in v soboto, 16. maja ob 21.00. GORICA Stolnica Danes, 9. maja, ob 17.00 / Združenje Musica Aperta iz Gorice posveča dva koncerta Felixu Mendelssohnu: nastopila bosta organista Manuel Toma-din in Nicolo Antonio Sari; vstop prost. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 11. maja ob 20.15, Velika dvorana / Koncert Komornega godalnega orkestra slovenske filharmonije, primorske pianistke Aleksandre Pavlovič in ruskega čelista Olega Bu-gaeva. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 9. maja ob 20.00 in jutri, 10. maja ob 18.00 Linhartova dvorana / AFS France Marolt ŠOU v Ljubljani "Vrnitev". Umetniško vodenje: Mirko Ramovš. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. maja ob 20.00 Gallusova dvorana / »Operacija: Orfej«. Koncept in režija Kirsten Dehlholm, Hotel Pro Forma in Latvij-ski radijski zbor. V torek, 12. maja ob 20.30 / Nastopa skupina »The Necks« (Avstralija). Šentjakobsko gledališče V torek, 12. maja ob 10.00 / Svetlana Makarovič: »Mali kakadu« (otroški muzikal), režija Andrej Jus. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 10. maja, v dvorani Attilio Selva je na ogled razstava fotografij Georgeja Tatgeja. Urnik: odprto vsak dan, od 9.00 do 19.00, vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): do 17. maja bo na ogled razstava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): od danes, 9. (otvoritev ob 19.30) do 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisà, predstavila jo bo mag. Jasna Merkù. Na otvoritvi bosta nastopala Teodora Tommasini - sladka flavta in Carlo Tommasini -klavir. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: do 17. maja, je na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«. Kulturni dom: do 30. maja razstavlja goriški slikar Franco Dugo, (tel.: 0481.33288). RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unità): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). KOMEN Stara šula: do 11. maja je na ogled fotografska razstava Gregorja Blažiča pod naslovom »Powerful darkness«. ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- -/ la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00. Galerija pri Valetovih: do 24. maja bo na ogled razstava pod naslovom »Življenje med nebom in zemljo«. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 14.00 ter v soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. CERKNO Cerkljanski muzej: do 10. maja bo na ogled fotografska razstava Rudija Jereba. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): od 13. maja do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. V Rdeči Galeriji (Breg 12): do 26. maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00. Galerija Photon (Poljanska 1): od torka, 19. maja (otvoritev ob 20.00) do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. GLASBA - Pomladni labirint zabave Danes Siddharta Koncert bo nocoj na sežanskem terminalu - Prihodnji teden Severina in Kraški ovčarji V Sežano prihaja nocoj skupina Siddharta (na posnetku mladnem labirintu zabave na sežanskem terminalu. Labi-Kroma med enim redkih nastopov pri nas), najbrž najpo- rint bo vrata zaprl 16. maja, ko bodo Kraški ovčarji na oder pularnejša slovenska glasbena zasedba. Koncert bo v Po- pospremili hrvaško lepotico med glasbenicami Severino. GLEDALIŠČE w / TRST Sobota, 9. maja 2009 186 Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Tekmo 39. kroga B-lige v Livornu odločil Antonelli po štirih minutah igre Z nepričakovano zmago je Triestina znova v igri za končnico Triestina se je po doseženem golu zelo urejeno branila - Bari matematično napredoval v A-ligo Livorno - Triestina 0:1 (0:1) STRELCI: Antonelli v 4. LIVORNO (4-3-3): De Lucia; Perti-cone (16.dp Rosi), Terranova, Miglionico, Bonetto; Loviso, Bergvold (l.dp Rossini), Volpe (27.dp Cellerino); E. Filippini, Diamanti, Tavano. Trener: Acori. TRIESTINA (4-4-1-1): Agazzi 6,5; Cacciatore 7, Cottafava 7, Minelli 7, Rullo 7; Antonelli 7,5, Gorgone 7, Pani 7 (21.dp Milani 6), Tabbiani 6,5; Della Rocca 6 (7.dp Granoche 5), Testini 6 (1.dp Stankovic 6). Trener: Maran. SODNIK: Marelli iz Coma 6,5; OPOMINI: Pani, Rossini, Volpe, Rullo, Antonelli, Cellerino; GLEDALCEV: 7000; Znano slovensko podjetje je imelo kot reklamno geslo »nemogoče, je mogoče«. Geslo lahko uporabimo tudi za včerajšnjo tekmo Triestine, saj res nihče ni pričakoval, da bodo Tržačani uspeli zmagati v Livornu in se tako znova vključiti v igro za šesto mesto. Z zmago so Maranovi varovanci naredili tudi veliko uslugo Bariju. Ekipa iz Apulije je namreč po zaslugi Triestine že sinoči matematično napredovala v A-ligo, saj jo Li-vorno ne more več dohiteti. Triestina je v Livornu vsekakor povsem zasluženo zmagala, čeprav je bil gol, ki ga je dosegel Antonelli, povsem naključen. Sreča se je na začetku tekme zelo nasmehnila Triestini. V 4. minuti je Antonelli poskušal podati proti sredini kazenskega prostora, a slabo brcnil žogo, tako da se je podaja spremenila v strel; žoga je preletela De Lucio in zatresla mrežo Livorna. Res nepričakovano vodstvo, a nato so Maranovi varovanci srečno prednost zelo organizirano branili. Tokrat sta bila Tabbiani in An-tonelli po pasovih zelo učinkovita in sta zmagala dvoboj proti nasprotnikoma Fi-lippinijem in Volpejem. Seveda so po prejetem golu pobudo prevzeli domači, ki so morali nujno zmagati, če so želeli še upati v drugo mesto. Tavano je bil res nezadržen in vsakič dokazoval, da le ni slučajno najboljši strelec B-lige. kljub temu pa so ga Mi-nelli in Cottafava le uspeli zaustaviti. Ko pa jima je Tavano pobegnil, je bil pri strelu rahlo netočen. To se je prvič dogodilo v 21.mi-nuti po podaji Volpeja. Triestina je večino napadov zaustavila z dvojico Pani-Gorgo-ne. Zlasti prvi je bil zelo prisoten, občasno pa je moral tudi nekoliko bolj grobo poseči, tako da ga je sodnik tudi opomnil po 35 minutah igre. Pet minut prej pa je le izjemen poseg De Lucie preprečil, da bi Trie- NAS NOV NASLOV ELEKTRONSKE POŠTE sport@primorski.eu Filippo Antonelli (v boju za žogo) je v Livornu dosegel zmagoviti zadetek kroma stina podvojila (streljal je Tabbiani po lepi podaji Cacciatoreja). V drugem polčasu je Acori poskušal premešati karte, tekmo zaključil celo s štirimi napadalci, a Triestina se je res vrhunsko branila. Vsi so odlično sodelovali, tako da je Livorno le trikrat resneje zaposlil Agazzija. Najnevarnejši je bil Tavano v 56. minuti, ko je moral žogo na sami gol črti ustaviti Cottafava (vrhunski v tem in v številnih obrambnih posegih). Triestina pa bi lahko podvojila z Granochejem, ki pa je dvakrat slabo zaustavil žogo in omogočil domači obrambi, da je pravočasno posegla. Medtem ko so igralci Triestine praznovali nepričakovano zmago pa so navijači Livorna (na stranski tribuni je med dru- £Primorski ~ dnevnik gim plapolala jugoslovanska zastava... ) pošteno izžvižgali domače nogometaše. Tekmi je s tribune sledil tudi nekdanji vrhunski sodnik in sedanji »selektor« italijanskih delivcev pravice Pierluigi Collina, ki je odšel domov kar zadovoljen, saj je Martelli dobro opravil svojo nalogo. Top: Antonelli si zasluži lovoriko najboljšega ne toliko zaradi gola, ampak za vse drugo, kar je naredil v 90 minutah neprestanega teka. Triestina je tekmo zmagala prav na desnem pasu, kjer sta skupaj s Cacciato-rejem povsem osmešila Filippinija in Bonetta. Flop: Granoche je zapravil dve izredni priložnosti, ki bi jih lani gotovo bolje izkoristil. Iztok Furlanič HOKEJ NA LEDU V finalu SP poslastica Rusija-Kanada BERN - Hokejski reprezentanci Kanade in Rusije sta finalista letošnjega svetovnega prvenstva elitne skupine v Švici. Na drugi polfinalni tekmi v Bernu so srebrni z lanskega SP premagali Švedsko s 3:1 (1:0, 2:0, 0:1) in se uvrstili v jutrišnji finale, kjer se bodo v ponovitvi lanskega odločilnega boja za zlato pomerili z branilci naslova Rusi. Rusija je v včerajšnjem prvem polfinalu premagala ZDA s 3:2 (0:0, 2:2, 1:0). Finale bo v Bernu na sporedu jutri ob 20.30, že ob 16. uri pa se bosta v tekmi za bron pomerili ZDA in Švedska. CELJE PL - V Celje se po Urošu Zormanu in Alešu Pajovi-ču prihaja, oziroma se vrača, še tretji »Španec«. To je Renato Vu-grinec, ki je trenutno član Portland San Antonia, kjer se mu pogodba ob koncu tekoče sezone izteče, tako da se bo Celju Pivovarni Laško pridružil brez odškodnine. TENIS - Ruski teniški igralki Svetlana Kuznecova in Dinara Sa-fina sta se uvrstili v finale turnirja WTA v Rimu z nagradnim skladom 1,5 milijona evrov. Prva je v polfinalu premagala Belorusinjo Viktorijo Azarenko s 6:2 in 6:4, druga pa Američanko Venus Williams s 6:7 (3), 6:3 in 6:4. Slovenski teniški igralki Polona Hercog in Maša Zec Peškirič pa se bosta danes pomerili za končno zmago na turnirju ITF v Zagrebu z nagradnim skladom 50.000 dolarjev. KOŠARKA - Izid lige UPC: Union Olimpija - Krka 67:63 (18:26, 32:39, 51:54) NOGOMET - Jutri v A-ligi V ospredju Milan - Juventus Danes Udinese na rimskem Olimpicu TURIN/MILAN - 600-krat Del Piero. Zimzeleni Juven-tusov napadalec bo jutri ob 20.30 na San Siru šestotič oblekel črnobeli dres, za ta pomemben cilj pa je »izbral« primerno pomembno tekmo, saj je ta konec tedna na sporedu ravno Milan - Juventus, dvoboj med italijanskima ekipama, ki imata največ navijačev tako na apeninskem polotoku kot na splošno po svetu. Sicer Del Piero ni med favoriti za mesto v začetni postavi (glede na to, koliko mu ta tekma pomeni, nad Ranierijevo izbiro kapetan črnobelih gotovo ni zadovoljen), ker naj bi igrala Ia-quinta in Amauri. Sicer bo letos tekma manj pomembna, saj ekipi igrata »le« za drugo mesto na lestvici, ker je Inter že preveč oddaljen. Do lani je bilo drugo mesto pomembno, saj si imel tako daljše poletne počitnice (tretjeuvrščena ekipa je igrala pred-kolo lige prvakov), po spremembi pravil za dodelitev mest pa te razlike med 2. in 3. uvrščeno ekipo ni več. Kljub temu ima tekma med Milanom in Interjem vedno svoj pomen. Nihče noče izgubiti niti, ko gre za poletne trofeje, kaj šele, ko so v igri tri točke. Tekmo odsotnih je že zmagal Juventus z 8:6 (med črno-belimi ne bo med drugimi Nedveda, Mellberga in Sissokoja, med domačimi Gattusa, Borriella in Abbiatija). Današnji spored ni posebno zanimiv, saj je od štirih ekip, ki bodo stopile na igrišče, le Reggina še v boju za nek cilj. Ob 18.uri se bo v Genovi proti Sampdorii moštvo iz Kalabrije z zmago znova poskušalo vključiti v boj za obstanek. S tremi točkami bi Reggina začasno dohitela Torino na 17. mestu. Večerna tekma (ob 20.30) med Laziom in Udinesejem je nepomembna, a bi lahko bila prav zaradi tega nadvse privlačna. Obe ekipi lahko igrata brez pritiskov, goli bi zato lahko padali kot zrele hruške. V jutrišnjem popoldanskem sporedu izstopa seveda tekma med Chievom in Interjem. Črnomodri vsekakor ne bodo mogli praznovati naslova že popoldan, saj bi morali tudi v primeru zmage počakati na izid večerne tekme med Milanom in Juventusom. S porazom proti ekipi iz Verone pa bi verjetno dodatno motivirali Ancelottijeve varovance. Chievo bo vsekakor zelo trd oreh, saj so rumenomodri zadnje čase zaustavili vse najboljše ekipe. Zlasti po zaslugi nezadržnega Pellissierja, ki je večino svojih dosedanjih dvanajstih golov dosegel v zadnjih dveh mesecih. V boju za četrto mesto (loči jih ena točka) bosta tako Fiorentina kot Genoa igrali v gosteh: Prandellijevi varovanci odhajajo v Catanio, Gasperinijevi pa v Bergamo. Nazadnje še nadvse pomembna tekma na repu razpredelnice, Torino - Bologna: poraženec na tem srečanju ima vsaj 50% manj možnosti, da obdrži status A-ligaša. (I.F.) KOLESARSTVO - Danes v Benetkah začetek 92. Gira d'Italia V pričakovanju tržaške etape Med »zvezdniki« bo izstopal Lance Armstrong - Jutri od Jesola do Trsta - Na Velikem trgu sprint? Ameriški kolesar Lance Armstrong ansa BENETKE - V mestu na kolih ob laguni bo danes startal 92. Giro d'Italia. Po besedah organizatorjev naj bi bila konkurenca najmočnejša v zadnjih letih. Med »zvezdniki« bo izstopal ameriški kolesar Lance Armstrong, ki se po treh letih odmora vrača na eno izmed treh večdnevnih dirk na svetu. Do leta 2005 je blestel »le« na Touru. Že v jutrišnji drugi etapi bo Giro dospel v Trst, kamor bodo kolesarji privozili okrog 16. ure. V mestu ob zalivu bodo opravili tri kroge med nabrežjem, Čarbolo, Montebellom, Drevoredom Sanzio, Ul. Carducci, Trgom Liberta in Velikim trgom, kjer bo cilj, skoraj gotovo sprint, približno ob 17. uri. V tržaški kavarni Caffe degli specchi bo ob tej priložnosti do jutri odprta razstava v čast tržaškemu kolesarju Giordanu Cotturju, ki je italijanskem Giru nastopil sedemkrat. Kar trikrat se je uvrstil na tretje mesto, za slavnima Coppijem in Bartalijem. PO FJK - Slovenski kolesar Kristjan Koren je zmagovalec včerajšnje tretje etape dirke po Furlaniji Julijski krajini za amaterje. Belo majico vodilnega pa je oblekel Gianluca Bram-billa. Danes bo na sporedu četrta etapa od Brugnere do Or-melle pri Trevisu. G.Penko: »Nekateri bodo pogoreli že na začetku« Danes bodo na startu v Benetkah štirje slovenski kolesarji: Jani Brajkovič, Jure Golčer, Gorazd Štangelj in Tadej Valjavec. Razen Brajkoviča, za katerega bo to krstni nastop na italijanski krožni dirki, so ostali trije že večkrat nastopili na Giru. Najvišjo uvrstitev je dosegel Valjavec leta 2004, ko je zasedel končno 9. mesto. O možnostih slovenskih kolesarjev in o Giru smo se pogovorili z Gorazdom Penkom, bivšim selektorjem slovenske državne reprezentance in dobitnika Bloudkovega priznanja leta 2003 za izjemen prispevek k razvoju kolesarstva v Sloveniji. Kaj menite o spremenjeni progi letošnjega Gira? »Prav gotovo bodo kolesarji spremenili način vožnje in bodo bolj štedili z močmi. V prvem tednu bodo morali pokazati čim več, v naslednjih štirinajstih dneh pa bodo morali paziti na formo in dobro dozirati energije. Mislim, da bo dirka bolj izenačena in težja, nekateri pa tvegajo, da bodo pogoreli že na začetku.« Glavna favorita naj bi bila Amstrong in Basso. Se s tem strinjate? »Za Amstronga sem prepričan, da lahko zmaga, drugače se ne bi predstavil na startu. Glede Bassa pa ne vem v kakšni formi je. Od ostalih šampionov, npr. Cune-go, pa menim da jim bo težko priti do končne zmage.« Na startu bodo štirje Slovenci. Katere so njihove možnosti? »Štangelj, Golčer in Brajkovič bodo delali za ekipo in nimajo zato pravih možnosti za visoko uvrstitev. Vsi trije pa mislim, da bodo zelo dobro opravili svojo nalogo, predvsem Štangelj, ki je v preteklih letih dokazal da je resen profesionalec. Morda lahko le Brajkovič računa na kaj več, a le če se načrti popolnoma spremenijo v svoji ekipi.« Kaj pa Valjavec? »Valjavec bo kapetan v svoji ekipi in bo lahko računal na podporo celotne ekipe. Zmožen je marsičesa, saj ima veliko izkušenj. Ima potencial, da pride med prvimi desetimi.« Katero je po stanje slovenskega kolesarstva? »Mislim, da je prvi del sezone pozitiven za slovenske barve. V ospredju sta bila predvsem Bole in Božič, ki sta dosegla nekaj zmag in dobrih uvrstitev. Nekoliko me je razočaral Špilak, žal pa mi je za Mugelija, ki ne tekmuje več.« V zadnjih dneh je odjeknila afera Rebellin. Kaj menite o tem? »Prav nekaj dni pred izbruhom afere sem se pogovarjal s prijateljem o Rebel-linu. Oba sva bila mnenja, da je kvaliteten šampion, ki je že dvajset let v samem vrhu kolesarstva. Ko sem izvedel za novico o dopingu sem bil žalosten in res je škoda, da je kariero končal tako klavrno. Kar mi je znano, je tudi celotna njegova družina v velikem šoku.« Ali boste spremljali etapo v Trstu? »Ne, raje gledam dirko po televiziji. Je bolj zanimivo in bolj strokovno. Seveda pa, za tiste, ki niso še nikoli videli kolesarske dirke v živo, je to edinstveno doživetje.» Edvin Bevk 20 Sobota, 9. maja 2009 ŠPORT / KOŠARKA - Play-out za obstanek v državni C-ligi Jadran Mark ima še eno priložnost Jutri (18.00) v Trstu proti ekipi Pool Venezia - Benečani na repu lestvice do zadnjega kroga Dva tedna po koncu neuspešne prve serije play-outa proti Oderzu bo Jadran Mark jutri začel odločilni drugi krog za obstanek v državni košarkarski C-ligi proti ekipi Pool Venezia. Prva tekma bo jutri ob 18. uri (sodnika Desposati in Di Benedetto iz Barija) v telovadnici šole Don Milani na Ju-dovcu, povratna v Benetkah prihodnjo nedeljo, morebitna tretja pa spet na Jadrano-vem igrišču v nedeljo, 24. maja. Moštvo, ki bo dvakrat uspešno, se bo rešilo, poraženec pa bo izpadel v C2-ligo. Benečani so bili dejansko vse prvenstvo zadnji, prav v poslednjem krogu pa so prehiteli Borovo četo in tako izborili pravico do nastopa v odločilnih tekmah za obstanek. V primerjavi z jadranovci (katere so na prvi tekmi doma premagali z 82:64, v povratnem delu pa so tesno izgubili po podaljšku v Trstu z 61:59) so že zdavnaj vedeli, da imajo edino priložnost v drugem krogu, na katerega so se tudi pripravljali polne tri tedne. Ekipa je sicer dokaj povprečna (zbrala je le devet zmag in bila v glavnem uspešna v tekmah z nizkim izidom), vendar izkušena in neugodna. Ključna igralca sta krilna centra Sartor in Vio, pod košema se kreta tudi center Stefani, play-makerja sta Battistin in Moretti, na zunanjih položajih pa igrata še prodorni Bet in strelec iz razdalje Vianello. Dokaj neprijazno je tudi njihovo ozko domače igrišče. Jadranovci so med tednom trenirali z normalnim ritmom, s tem da so v torek igrali tudi pripravljalno srečanje proti C2-liga-šu Servolani. Po dveh gladkih porazih proti Oderzu (in petih neuspehih v zadnjih šestih nastopih) so fantje v telovadnici takoj pokazali, da želijo hitro obrniti stran in obdržati Jadran na državni ravni. Zdravstveno stanje v ekipi je dobro, samo Francesco Coco je v zadnjih dneh ponovno ležal z virozo, vendar bi moral biti do jutri le nared. Benečani so v primerjavi z Oderzom mogoče manj nevarni z zunanjih položajev, a so močnejši pod košema, tako da bo za Popovičeve varovance pomembno predvsem uspešno parirati v skoku. Prvi dvoboj drugega kroga play-outa bosta San Daniele in Vicenza odigrala že drevi, jutri popoldne pa bosta na sporedu prvi polfinalni tekmi končnice Ron-cade - Padova in Caorle - Pordenon. Iz Jadranovega tabora sporočajo, da bodo na jutrišnji tekmi med navijači zbirali prijave za avtobusni izlet v Benetke prihodnjo nedeljo, 17. maja, na ogled povratne tekme. Za mesto na avtobusu bo treba odšteti deset evrov, natančno uro odhoda pa bodo še sporočili. Peter Sosič in soigralci morajo tokrat igrati zelo zbrano in borbeno kroma JADRANJE - Razred 470 Čupina jadralca se nista prebila med najboljših deset Simonu Sivitzu Košuti in Jašu Farnetiju, jadralcema sesljanske Čupe, včeraj na Gardskem jezeru, na regati Expert Olympic Garda v razredu 470, ni uspel podvig. Čupina jadralca sta na zadnji regati zasedla 26. mesto in se tako nista uspela uvrstiti med deset najboljših in posledično v boj za medalje (medal race). Po zadnji regati sta tekmovanje končala na 14. mestu. Prvo mesto sta ubranila Ga-brio Zandona in Francesco Della Torre. Med posadkami iz Italije sta Simon in Jaš zasedla 7. mesto. V boj za medalje pa sta se uspela uvrstiti slovenska jadralca Mitja Miku-lin in Sebastjan Prinčič. Čupina jadralca sta včeraj tekmovala z nekoliko poškodovano jadrnico. Na četrtkovi regati se jima je namreč na startu zaletela hrvaška jadrnica. »Luknjo nam je uspelo zakrpati, tako da voda ni uhajala v jadrnico. Na zadnji regati se nama v začetku ni uspelo prebiti v ospredje, tako da na koncu nismo dosegli dobre uvrstitve. Vsekakor je bila regata na jezeru Garda zelo pozitivna. Veliko smo trenirali in nabrali precej novih izkušenj,« sta nama povedala Simon in Jaš, ki je sicer tudi včeraj tekmoval z bolečinami v hrbtu. Čupina jadralca bosta v četrtek nastopila na selek-cijski regati državnega pokala v Formii pri Rimu. TENIS - Mednarodni turnir ITF Paola Cigui se v Mostarju ni uvrstila v polfinale Na mednarodnem turnirju ITF v Mostarju, z nagradnim skladom 10.000 dolarjev, je teniška igralka gropajsko-padriške Gaje Paola Cigui v četrtfinali izgubila proti Slovakinji Zuzani Zlochovi. Ciguijeva je pravzaprav pri izidu 3:1 v prvem nizu za Slovakinjo zaradi bolečin v rami predala dvoboj nasprotnici. V polfinale so se uvrstile še Italijanka Ca-ciotti, ki je premagala Srbkinjo Lazičevo, Hrvatica Akiki (boljša od Slovenke Jakupovičeve) in Srbkinja Curovič (premagala je Italijanko Bertoio). Jutri zadnja tekma rednega dela B-lige Zadnji nasprotnik gajevk v rednem delu B-lige bo jutri na Padričah (začetek ob 20. uri) Park Club Genova, ki je na lestvici 4. skupine zadnji in zato ne bi smel predstavljati nepremagljive ovire. Če bi ga gajevke premagale, bi redni del končale na 2. mestu, kar jim omogoča solidno izhodišče v končnici za napredovanje v A2-ligo. V končnico napredujejo tri najboljše ekipe iz vsake skupine. Prvouvrščeni Tre-viglio je za Gajo že nedosegljiv. V postavi gropajsko-padri-škega kluba bo po nekaj krogi odsotnosti kot tujka spet igrala Tina Obrez, ki bo tako imela možnost, da pred težjimi dvoboji v končnici izboljša uigranost s Ciguijevo v igri dvojic, ki je glede na sistem tekmovanja lahko ključnega pomena. KOŠARKA - Play-off promocijske lige Sokol prepričljivo V Mošu minuta molka v spomin na prerano preminulega košarkarja Miho Gravnerja »nem°g°ča misija« HOKEJ NA ROLERJIH Polet ZKB Kwins čaka v Asiagu Mossa - Sokol 62:68 (18:24, 27:32, 47:53) SOKOL: Spadoni 4, Vidali 12, Umek 19, Hmeljak 7, Budin 10, Malalan 9, Dojak 5, Vescovi 1, n.v.: Guštin, Devetak in Sos-si, trener Gruden. TRI TOČKE: Doljak, Hmeljak, Malalan, Spadoni, Umek in Vi-dali po 1. V prvem povratnem krogu finalne skupine ekip, ki se borijo za napredovanje v D ligo, je Sokol pričakovano v gosteh premagal Mosso in sedaj čaka na odločilno tekmo proti Gradu. Srečanje v Mošu pa je minilo v znamenju spomina na prerano preminulega košarkarja Mosse in nekdanjega Domovega igralca Mihe Gravnerja, ki je prejšnji teden podlegel poškodbam v prometni nesreči na Hrvaškem. Bil je velik prijatelj igralcev obeh ekip, ki so se ga sinoči spomnili z enominutnim molkom. Košarkarji Mosse pa so v spomin na prijatelja Miho tiskali tudi majčke. Gostje so vodili skozi vse srečanje, čeprav niso igrali najbolje. Ohranili pa so vodstvo 8-10 točk in na koncu zasluženo zmagali. Od posameznikov bi tokrat omenili Daniel Malalana, ki je dal 9 točk in odlično vodil ekipo. Pohvalili bi še najboljšega strelca Umka, ki je dosegel 19 točk, in Vidalija za požrtvovalnost v obrambi. (lako) Domači šport Danes Sobota, 9. maja 2009 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.30 v Prati: Prata - Olympia Tmedia; 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Il Pozzo; 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje ŽENSKA C-LIGA - 20.45 v Cordenonsu: Cordenons - Sloga List MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Repnu: Sloga - Mossa ŽENSKA D-LIGA - 17.00 v Mošu: Mossa - Bor Breg Kmečka banka 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.30 v Gorici, center Špacapan: Govolley Kmečka banka - Morarese (polfinale) 3. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - Breg B UNDER 13: 15.30 na Opčinah: Sloga - Virtus; 15.30 v Trstu, Ul. Petracco: Altura - Breg; 18.00 v Trstu, Ul. Locchi: Coselli S. Andrea - Sokol HOKEJ IN LINE MOŠKA A1-LIGA - 20.30 v Asiagu: Vipers - Polet ZKB Kwins (četrtfinale) TENIS LADIES - 15.00 na Padričah: Gaja - Campoformido NAMIZNI TENIS MOŠKA B2-LIGA - 16.30 v Abanu Terme: Abano Terme - Kras Jutri Nedelja, 10. maja 2009 KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 18.00 v Trstu, Judovec: Jadran Mark - Pool Venezia NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Pravisdomini (play-off) ODOBJKA UNDER 12 - 10.30 na Opčinah: Sloga - Coselli S. Andrea TENIS ŽENSKA B-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - Park Tennis Genova MOŠKA D1-LIGA - 9.00 v Pordenonu: TC Pordenne - Gaja MOŠKA D2-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja -Flumignano B Pojutrišnjem Ponedeljek, 11. maja 2009 KOŠARKA DEŽELNI FINALE UNDER 19 DEŽELNI - 20.00 v Avianu: Sangiorgina - Jadran ZKB NOGOMET 18.00 v Štandrežu Memorial Daniele in Vito Danielis □ Obvestila Športni pozdrav Mihi Gravnerju soigralcev Mosse bumbaca Polet ZKB Kwins bo nocoj (20.30) v Asiagu igral drugo povratno srečanje četrtfinala hokejske A1-lige na ro-lerjih. Domača ekipa Asiago Vipers, branitelj naslova državnega prvaka, je na prvi tekmi na Opčinah zmagala z 11:2 in je tudi nocoj glavni favorit za zmago. Igra se na dve zmagani tekmi, kljub temu pa bodo varovanci trenerja Acija Ferjaniča z veliko težavo izsilili tretjo tekmo, ki bi bila na sporedu že v torek. Bolj verjetno je, da si bo Asiago že nocoj zagotovil mesto v pol-finalu. Poletovci bodo tudi danes nastopili z okrnjeno postavo. Trener Ferja-nič ne bo imel na razpolago diskvali-ficiranega Sama Kokorovca ter poškodovanih Mitje Kokorovca in Stefa-na Cavalierija. Zaradi službenih obveznosti je pod vprašajem tudi nastop Polonija. Znova pa bo na razpolago Berquier, ki je bil na prvi tekmi odsoten. V Poletovem taboru bodo igrali sproščeno, saj so dejansko že izpolnili letošnji cilj, uvrstitev v play-off. Asia-go Vipers pa tudi letos cilja na novo državno lovoriko. PLANINSKA ODSEKA SŽ SLOGA SK DEVIN priredita jutri, 10. maja, tradicionalno tekmo v skrlah. Dobimo se ob 9.30 na Viktorjevi domačiji v Bazovici. Za informacije tel. 040-226283 (Viktor) ali 040-200782 (Frančko). ENOTNI OBČINSKI ODBOR za proslavo 64. obletnice osvoboditve v sodelovanju z AŠK Kras prireja danes, 9. maja, nočni množični pohod mimo spomenikov padlim v NOB. Zbirališče ob 19. uri pri vaškem spomeniku v Samatorci. Pohod se bo zaključil v Zgoniku. Vljudno vabljeni! ZSŠDI - SMUČARSKA KOMISIJA vabi ob zaključku smučarske sezone 2008/09 na nagrajevanje 4. Primorskega smučarkega pokala in 5. pokala Alternativa sport, v nedeljo 17. maja t.l.,od 12. ure dalje v Prosvetnem domu na Opči-nah. Vabljeni so vsi tekmovalci, člani in prijatelji smučanja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM-prireja tradicionalno zaključno prireditev v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musi-cala Alica v čudežni deželi". Toplo vabljeni! ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2009. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. / ŠPORT Torek, 12. maja 2009 1 B 25 ODBOJKA - V deželnih ligah danes zadnji krog rednega dela Odločilni tekmi za Slogo Tabor in Slogo List V Repnu proti Pozzu bo še posebno vroče - VŠtandrežu derbi med Valom in Sočo Danes se za večino deželnih odbojkarskih ligašev zaključuje letošnja sezona, saj je na sporedu zadnji krog C in D lige, ki bo tudi za nekatere naše ekipe ključnega pomena. V moški C ligi čaka danes Slogo Tabor Televita odločilna tekma v boju za play-off. V Repnu bodo gostili petouvrš-čeni Il Pozzo, ki bi si z gladko zmago priboril mesto v končnici za napredovanje. Slogaši so bili večji del prvenstva na prvem ali drugem mestu, za uvrstitev med najboljše štiri ekipe pa potrebujejo še eno točko. Njihova naloga bo danes zelo zahtevna, saj so njihovi nasprotniki zelo izkušeni, imajo odličen blok in so jim v prvem delu zadali prvi dokaj gladek poraz. Ni pa še jasno, s kakšno postavo bodo lahko danes igrali domačini. Prejšnji teden je Nicholas Privileggi nadomestil poškodovanega podajalca Vanjo Veljaka, ki pa zdaj ne nosi več mavca, kljub temu pa je vprašljivo, če bo lahko trener Božič danes računal nanj. Slogi Tabor pa se je vsekakor med tednom pridružil tudi izkušeni podajalec Marco Rovere, ki je dolgo let igral tudi pri Slogi in Boru. Naši ekipi, ki bo gotovo dala vse od sebe, da vendarle osvoji vsaj dva seta, pa bi lahko neposredno pomagal tudi tržaški Ferro Alluminio, če bi popoldne gladko premagal četrtou-vrščeni Basiliano. V tem primeru bi se lahko slogaši še pred začetkom svojega srečanja veselili mesta v play-offu, ki si ga navsezadnje glede na konstantnost, ki so jo pokazali med sezono, tudi zaslužijo. Prvenstvo pa se bo tako kot lani zaključilo tudi s slovenskim derbijem. Lani je Val Imsa v zadnjem krogu gostil slogaše, letos pa se bo v Štandrežu pomeril s Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje. Za varovance trenerja Battistija je srečanje le prestižnega značaja, valovcem pa se bodo hoteli maš- NOGOMET V Štandrežu v polnem teku turnir Danielis V Štandrežu se je v torek začel 8. mednarodni Memorial Daniele in Vito Danielis, na katerem nastopa šestnajst ekip v starostni kategoriji cicibanov iz Slovenije, goriške in ena tudi iz tržaške pokrajine. Na uvodni tekmi turnirja, ki ga organizira štandreška Juventina, je Pomlad visoko izgubila proti novogoriškemu Hitu (5:0). Sovodenjci pa so nato premagali Villesse (1:0). V sredo so bile na vrsti štiri tekme in Juventina je bila z 2:0 boljša od Azzurre. V četrtek pa sta se srečala Pomlad in So-vodnje. Belo-modri so zmagali z 2:0. Turnir se bo nadaljeval v ponedeljek, ko bodo v Štandrežu ob 18. uri stopili na igrišče Komen - Audax in Brda - Juventina, ob 19. uri pa še Vipava - Capriva in Adria - Azzur-ra. Finale bo 23. maja. Izidi: Hit Gorica - Pomlad 5:0, Bilje - Gonars 0:2, Villesse - Sovodnje 0:1, Cormons - Pro Romans 3:0, Komen - Vipava 1:1, Brda - Adria 4:0, Audax - Capriva 4:0, Juventina - Azzurra 2:0, Hit Gorica - Villesse 4:1, Bilje - Cormons 0:4, Pomlad -Sovodnje 0:2, Gonars - Pro Romans 4:0. MLADINCI - V sredo se bo začel poprvenstveni turnir mladincev. V skupini H bo Vesna igrala proti Domiu, Trieste Calciu in San Luigi-ju. Na prvi tekmi bodo nogometaši kriškega društva ob 17. uri igrali v gosteh proti Trieste Calciu. DISCIPLINSKI UKREPI - Zaradi četrtega rumenega kartona bo moral v prihodnji sezoni en krog počivati sovodenjski nogometaš Eros Kogoj, ki bo sicer lahko igral v končnici prvenstva. Slogi Tabor na tekmi v Repnu proti direktnemu tekmecu za playoff Il Pozzu zadostuje točka kroma čevati za poraz v prvem delu. Za že izpadle Štandrežce pa je tekma nekoliko bolj pomembna, saj si 12. mesta, ki nudi največ možnosti za repesažo, še niso matematično zagotovili. Njihov konkurent, tržaški Rigutti, bo gostoval v San Vitu, ki je na papirju precej boljši, nima pa več pravih motivacij, saj po porazu v prejšnjem krogu ne more več ciljati na uvrstitev v končnico. Če bi Tržačani svoje nasprotnike presenetili, bi zmago potrebovali tudi valovci. Zadnjeuvrščena Olympia Tmedia pa se bo pomerila z drugouvrščeno Pra-to, tako da res nima veliko možnosti za uspeh. Poskusila pa se bo na čim boljši način posloviti od C lige, v kateri so si mla- di Goričani (nastopili bodo brez libera Ev-gena Komjanca) kljub številnim gladkim porazom nabrali veliko koristnih izkušenj, tako da bodo lahko naslednje leto na deželni ravni uspešnejši. V ženski C ligi bo Sloga List danes gostovala pri zadnjeuvrščenem Corde-nonsu, ki ga je že v prvem delu gladko premagala, tokrat pa bi ji enak rezultat zagotovil obstanek. Tri točke so gotovo v dometu slogašic, če bo igrala odločno in borbeno kot prejšnji teden proti Roveredu. Če pa bodo Drasičeve varovanke igrale pet setov, bo njihova usoda odvisna tudi od rezultata srečanja med Sangiorgino in Il Pozzom, v primeru gladkega poraza pa bodo obsojene na izpad iz lige. V D ligi bo tako pri moških kot pri ženskah zadnji krog odločal le o tem, kateri bodo pari v play-offu. Tako slogaši kot odbojkarice Bora in Brega se bodo pomerili z Mosso, ki se je letos tako z moško kot z žensko ekipo (obe sta lani napredovali iz 1. divizije) prav tako uvrstila v play-off. Za Peterlinove varovance in plave bo torej današnje srečanje predvsem odličen trening pred odločilnimi tekmami. Slogaši bi se lahko v končnici nato spet pomerili prav z Mosso, Bor/Breg, ki bo tokrat nastopil močno okrnjen, saj bo imel trener Smotlak na razpolago le sedem igralk, pa se bo za napredovanje potegoval s Fadaltijem ali tržaško ekipo S. Andrea. (T.G.) NAŠA NAPOVED Ne moremo si • V VI. • va • •■ privoščiti štirih ekip v C in D ligi Pri Olympii je bil dolga leta spremljevalec prve ekipe, v zadnjih sezonah pa je Gianni Mania v njej tudi igral na centru. Zdaj pa je dokončno obesil copate na klin. »Pred dvema tednoma me je začelo boleti koleno in sem se odločil, da ne bom več igral. Ekipi bom odslej spet pomagal kot spremljevalec. Ne morem si privoščiti poškodb, saj bi imel potem težave tudi s službo. Poleg tega pa bom imel tako v bodoče več časa za družino,« je povedal Gianni, ki je bil eden redkih izkušenih odbojkarjev, ki so letos igrali v sicer zelo mladi ekipi Olympie. Naslednje leto bo goriško društvo svojo prvo ekipo še dodatno pomladilo. Nekateri igralci so si že letos nabrali veliko izkušenj, tako da bodo lahko naslednje leto uspešnejši. Sicer pa bodo naslednje leto kar štiri goriške ekipe nastopale v deželnih ligah. Valu, Soči in Olympii se bo namreč pridružil Naš prapor, ki je letos napredoval. »Mislim, da si v Gorici štirih ekip v C in D ligi ne moremo privoščiti. Dobrih igralcev je vedno manj, tako da bomo s težavo sestavili štiri konkurenčne ekipe, nivo pa bo zaradi tega vedno nižji.« V moški C ligi, iz katere je letos Olympia izpadla, pa bo zdaj na sporedu še končnica za napredovanje. »Za prestop imata največ možnosti S. Giovanni in Prata, na koncu pa bo po mojem prevladala slednja.« (T.G.) GIANNIJEVE NAPOVEDI Sloga Tabor Televita - Il Pozzo 3:2 Val Imsa - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:1 Prata - Olympia Tmedia 3:1 Cordenons - Sloga List 2:3 Sloga - Mossa 2:3 Mossa - Bor/Breg Kmečka banka 2:3 NOGOMET - Jutri 1. krog končnice prvenstva 2. AL V boj za napredovanje K Zarji Gaji bo v Bazovico prišel Pravisdomini - Rumeno-modri ne bodo igrali v popolni postavi - Sovodenjci jutri prosti Pri Zarji Gaji so motivirani in dobro pripravljeni na jutrišnji prvi dvoboj v končnici prvenstva 2. AL. Za rumeno-modre bo uvodna tekma na domačem igrišču v Bazovici (začetek ob 16.30) proti ekipi Pravisdomini izredno pomembna. Če želijo napredovati v 1. AL, morajo varovanci trenerja Giacoma Di Summe zmagati. Trener vzhodno-kraške ekipe je zelo previden: »Po pravici rečeno ekipe Pravis-domini nisem videl igrati. Vseeno dobro vemo, da igra furlanska ekipa napadalno in dobro v gosteh. Mi smo ta teden dobro trenirali in prepričan sem, da nam v nedeljo (jutri (op. ur.) lahko uspe podvig. Priznam, da še ne vem, kdo bo stopil na igrišče. Martina Grgiča ne bo, ker je poškodovan. Tudi Aron Mihelčič ni nared, saj ga še boli koleno, tako da bo najbrž tekmo začel na klopi. Pod vprašajem je tudi Vitomir Križmančič,« je razkril trener Di Summa. V goste v Bazovico prihaja ekipa Pra-visdomini, ki se je v skupini A s 55 točkami (16 zmag, 7 neodločenih izidov, 7 porazov, 51 danih in 38 prejetih golov) uvrstila na 4. mesto. Za razliko od Zarje Gaje je furlanska ekipa zbrala dve točki več. Pri gostih bo jutri manjkal prvi strelec ekipe Matteo Zadro, ki je v letošnji sezoni dosegel 19 zadetkov. Za-dro je bil namreč dva kroga pred koncem prvenstva izključen in disciplinski sodnik ga je kaznoval z dvema krogoma prepovedi igranja. Pri Pravisdominiju sta pod vprašajem še dva standardna igralca, čeprav v furlanskem taboru upajo, da bosta jutri vseeno stopila na igrišče. »Stisnita morata zobe, saj nas čakata dve finalni tekmi. V gosteh smo letos zbrali veliko točk, tako da smo pred nedeljskim srečanjem optimisti,« je dejal odbornik furlanskega kluba Elio Visnadi. Na tekmi bo sodil Videmčan Gerometta. Sovodenjci bodo v prvem krogu končnice 1. AL prosti. Prav gotovo si bodo ogledali tekmo Vivai Rauscedo - Prata. (jng) PRIJATELJSKA TEKMA - V Križu precej zanimanja Za tekmo proti Vesni znova »sestavili« nekdanji Tabor Vesna - Ex Tabor Sežana 1:1 (0:1) STRELCA: Antončič in Peter Carli. VESNA: Edvin Carli (L. Rossoni), Degrassi, Donato, S. Rossoni, Zampino, Cheber, Ziberna, Salice (Grgič), Giorgi, Peter Carli, Monte. Trener: V. Ridolfi. EX TABOR SEZANA: Čolič (Bole), Školnik, Kocič, Antončič, Norčič, Gavrič, Kariš, Malnar (Kos), Pahor, Kneževič, Čergan. Trener: D. Makivič. V Križu so se na prijateljski tekmi srečali domača Vesna in nekdanji igralci sežanskega Tabora, ki nekateri igrajo pri tržaških in goriških ekipah v raznih amaterskih prvenstvih. Tekma je bila kljub temu, da je bila prijateljska, zanimiva in živahna. Sežančani so povedli z Antončičem, v drugem polčasu pa je izenačil Peter Carli, ki je tudi zgrešil enajstmetrovko. V vrstah gostujoče ekipe je bil zaradi službenih obveznosti odsoten nekdanji Vesnin igralec Zarko Arandželovič, ki je bil tudi eden izmed glavnih organizatorjev četrtkovega srečanja. Ob kriškem igrišču se je zbralo kar nekaj gledalcev in trenerjev. Pri gostih sta bila zaradi obveznosti s klubi odsotna Gulič in Spetič. Prvi igra pri tržaškem Trieste Calciu in ga v nedeljo čaka prva tekma play-offa. Spetič pa igra pri Tamaiu v D-ligi, to prvenstvo pa se ni še končalo. Od Sežančanov je bil prav gotovo zanimiv 18-letni Kocič, ki je še do pred kratkim igral pri mladincih veronskega Chieva. (jng) 22 Sobota, 9. maja 2009 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Narodna delavska organizacija je tudi letos priredila prvomajski shod v Narodnem domu. Delavstvo je proslavilo je ta svoj praznik na dostojen način, »še veliko lepše, skladneje, impozantneje nego lani. Vidna povzdiga tega praznika od lani do letos je tudi viden znak, kako se naše slovensko delavstvo osamosvešča, ko bolj in bolj umeva ideja, iz katere je vzrasla 'Narodna delavska organizacija' - kako narašča samozavest, a tudi število orga-nizirancev. Shod v 'Narodnem domu' je bil impo-zanten. Velika dvorana je bila natlačena delavstva, ki se mu je že na obrazih izražalo neko svečano-stno razpoloženje. Shod je otvoril tovariš Jaklič s prisrčnim nagovorom. Po tem nagovoru je podelil besedo referentu tovarišu Josipu Mandiču, predsedniku organizacije. Ta je govoril v vznešenih besedah o prazniku prvega maja. Označil je ta praznik kakor praznik narave, praznik prebujenja delavstva - slavospev dela. Velikim žarom in zano- som je govoril o pomenu delavstva za narod - za vso človeško družbo. Od dela je odvisna vseobča blaginja. Današnji dan ima torej pomen velike manifestacije za interese delavstva. Nadalje je opozarjal govornik delavstvo na njega dolžnost ob prihodnjih volitvah v tržaški mestni svet, da pridejo v to zbornico novi elementi, ki bodo res skrbeli za splošno blaginjo. Očrtal je nato razliko med stremljenji socijalne demokracije in narodnega delavstva. Zaključek govora je izzvenel v vznešen poziv na slovensko delavstvo, naj se vsikdar čuti kakor važen del narodove celokupnosti. Ves ta govor je bil spremljan od kipečega navdušenja, odobravanja, in klici: »Hočemo, hočemo!« - po vsej dvorani. Nikdo se ni več oglasil za besedo. Očividno so vsi uvaževali slavnostnost momenta, ki bi jej vsaka nadaljna beseda le škodovala. Le predsednik Jaklič se je zopet v iskrenih besedah zahvalil za veliko udeležbo.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Tržaško delovno ljudstvo je slovesno praznovalo 1. maj, mednarodni praznik dela. Slabo vreme je močno oviralo potek proslav, ki so bile napovedane v mestu in na podeželju, a kljub temu so vse prvomajske manifestacije dobro uspele. Osrednjo prvomajsko proslavo je priredila Nova delavska zbornica CGIL. Na Trgu Pestalozzi pri Sv. Jakobu so se že ob deveti uri začeli zbirati ljudje, v glavnem delavci največjih tržaških industrijskih podjetij in drugih obratov. Nastala je povorka, ki je odšla v mesto, na Trg Garibaldi, kjer je bilo veliko prvomajsko zborovanje. Povorko je odprla skupina motoristov, ki so nosili rdeče zastave, za njimi pa so pod zastavo Nove delavske zbornice CGIL korakali člani glavnega odbora, med katerimi je bil tudi senator Sacc-hetti, član izvršnega odbora CGIL. Sledila je velika skupina delavcev, ki so nosili veliko rdečih zastav, godba Rinaldi, nato pa so se vrstile skupine delav- cev, pred katerimi je zastavonoša nosil sindikalno zastavo. »Tako smo videli delavce ladjedelniške industrije, pristaniščnike, uslužbence ACEGAT, kovinarje, železničarje, poštne uslužbence in številne druge, ki so korakali v skupinah po sindikalnih kategorijah. Povorka je šla najprej po Istrski cesti, nato pa preko Trga sv. Jakoba na Trg Sansovino. Na obeh straneh ceste je bila množica ljudi, ki je ploskala delavcem in zastavam, medtem ko so z oken vihrale rdeče zastave. Povorka je nato krenila po ulici Madonnina na ulico Oriani, kjer je policija ustavila promet. Med gostim špalirjem množice so delavci nato odkorakali na Trg Garibaldi in se po Drevoredu DAnnunzio ter ulici Raffineria spet vrnili na Garibaldijev trg, kjer je bilo zborovanje.« Na zborovanju je spregovoril tajnik Nove delavske zbornice CGIL Albino Gerli za njim pa je v slovenščini imel svoj govor Franc Gombač. FILMI PO TV Sobota, 9. maja, Tv Slovenija 1, ob 20.00 Ne joči, Peter Režija: France Štiglic Igrajo: Lojze Rozman, Bert Sotlar, Majda Po-tokar, Bogdan Lubej, Zlatko Šugman, Maks Bajc idr. Nič ni hujšega, kot če preizkušenima partizanskima minerjema Danetu in Lovru komandant zaupa otročje lahko nalogo. Dobesedno otroško nalogo, na osvobojeno ozemlje morata varno pripeljati tri otroke. Minerja nergata, toda ukaz je ukaz. Torej z otroki na pot. Naloga se izkaže kot zahtevna, za to poskrbi mali Peter, ki seveda ne more razumeti vojne in nevarnosti. Kadar le more, kaj ušpiči in dela sive lase obema partizanoma. Torek, 12. maja, canale 5, ob 23.30 Ricordati di me Režija: Gabriele Muccino Igrajo: Laura Morante, Fabrizio Bentivoglio in Monica Bellucci Giulia si je od vselej želela postati gledališka igralka, njen mož Carlo pa je računal, da bo nekega dne priznan pisatelj. Ko se na pragu petdesetih let pogledata v ogledalo, jima je jasno, da so načrti, v katere so tako trdno verjeli, ostali zaprti v predalu. Njuna hčerka Valentina pa si kot številne druge najstnice želi postati televizijska zvezda. V tem družinskem kaosu, kjer se obžalovanja za tem, kar se ni uresničilo in želje po tem, kar se morda še bo, sreča oče svojo nekdanjo ljubezen, pri kateri najde to, česar seveda nima doma. Sreda, 13. maja, canale 5, ob 21.10 La ricerca della felicita Režija: Gabriele Muccino Igrata: Will Smith in Thandie Newton Trgovskega potnika Chrisa Gardnerja, utrujena in razočarana žena zapusti, tako da mora sam skrbeti za petletnega sina. V želji po boljšem življenju se Chris vpiše v tečaj za borzne posrednike, toda zaradi pomanjkanja denarja s sinom kmalu pristaneta na cesti. Chris se kljub _ vsem težavam ^GJa »»w^-in ponižanjem odloči vztrajati, ob tem pa skuša na domiselne načine sina obvarovati pred neprizanesljivo krutostjo vsakdana. Ko Gardner dobi pripravništvo v prestižni borzno-posredniški hiši, morata s sinom veliko prestati, med drugim živeti v zavetiščih, da bi sledila svojim sanjam o boljšem življenju. Režiser Gabriele Muccino je poznan po filmu The Last Kiss, za katerega je napisal tudi scenarij in ki je leta 2002 dobil nagrado občinstva na filmskem festivalu v Sundancu. Entertainment Weekly ga je uvrstil na seznam desetih najboljših filmov tistega leta. Muccino je bil scenarist in režiser prav tako zelo hvaljenega Remember Me, My Love, v katerem je nastopila Monica Bellucci. V iskanju sreče je njegov prvi film v angleščini. Četrtek, 14. maja, La 7, ob 21.10 Philadelphia Režija: Jonathan Demme Igrajo: Tom Hanks, Denzel Washington, Jason Robards jr, Antonio Banderas in Roberta Maxwell V Philadelphiji živi Andrew Beckett, mlad prikupen in prijazen odvetnik, ki je na tem, da mu v službi ponudijo pomembno napredovanje. Tik pred dosežkom pa se izkaže, da je seropozitiven in da je zbolel za aidsom. Zaradi tega mu zavrnejo napredovanje in ga celo odpustijo. Andrew ima kar nekaj težav tudi pri iskanju odvetnika, ki bi se zavzel za njegov primer, a ga naposled le najde. Celo-večerec bolj kot o virusu aidsa, pripoveduje o virusu nesprejemanja različnosti. Delo opremlja čudovita glasbena kulisa, ki jo označujejo dela Bruca Springsteena (prejel je oskarja), Petera Gabriela, Neila Younga, Sade in celo Marie Callas. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO POLITIČNI VODITELJ VOJAŠKIH ENOT GLINASTA PIŠČAL JAJCASTE OBLIKE MESTNIK, PETI SKLON EVROPSKO VESOLJSKO ZDRUŽENJE PLAT, TUDI DEL KNJIGE ZRAK (NAR.) EVROPSKI VELETOK BERI PRIMORSKI DNEVNIK NEKDANJI ITALIJANSKI PREMIER (ROMANO) IONESCO EUGENE MESTO V LACIJU NEKDANJI SEKRETAR OZN (KOFI) KRAJ PRI POREČU FOTO KROMA KOLO BREZ SOGLAS-NIKOV NJIVA, KO SE POŽANJE ŽITO TRIZOB, OROŽJE GLADIATORJEV STANJE PRIJETNE VZNEMIRJENOSTI GROBO ORIENTALSKO SUKNO ITALIJANSKI PUBLICIST IN FILOZOF (FRANCO) PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ŠPORTNIK KOT JURIJ URSIČ KRISTUSOV SODNIK MORSKI ČLENONOŽEC S ŠESTIMI PARI NOG NEMŠKI FIZIK, IZNAJDITEJ TELEFOTO-GRAFIRANJA SKELET KRAJ V FJK .. DEL ROJALE RDEČKASTE RASTLINE KAR SE ODVRŽE RUSKI PISATELJ (ANTON SEM-JONOVIC) TEŽA EMBALAŽE ITAL PEVEC (MASSIMO) PRIPRAVA ZA RISANJE NAŠ PISATELJ BUDAL RIMSKA BOGINJA JEZE POVRSINSKA MERA IT. IGRALKA MIRANDA TUR. MESTO (EDIRNE) NEKD. ITAL. NOGOMETAŠ FERDINAND (KRAJŠE) LEON RUPNIK AFRIŠKA DRŽAVA OBUKA PROTESTA AM. REŽISER DE PALMA RUDNINSKE SUROVINE, SEDIMENTIRA-NE V PLASTEH DAVID NIVEN ITAUJANSKA SABJAČICA (DORINA) NEM. KIPAR (BENNO) RIMSKI PREDEL JANEŽ (LAT.) FR. PISATELJ (EUGENE) VODA V TRDEM STANJU NAŠ POZDRAV NEVESTINO IMETJE PREBIVALEC APENINSKEGA POLOTOKA ITALIJANSKI RELIGIOZNI PESNIK ... DA TODI MESTO V PAKISTANU LOJZE ABRAM KOSITER REDKA KOVINA DELA Z ŽGANO GLINO KEMUSKI ZNAK ZAERBU ANGLEŠKI PEVEC AVSTRIJSKI SKLADATELJ SREDSTVO, KI POSPEŠUJE ZNOJENJE SL. IGRALKA ... RINA SL PESNICA ŠKERL MIHA OBIT REKA V FRANCIJI KOCKA (LAT.) KIRUŠKA IGLA UNITED NATIONS PO NAŠE AMERIŠKA PROFESION. KOŠARKARSKA LIGA FRANCOSKI REVOLUCIONAR (BENOIT) MAKEDONSKO MOŠKO IME KLOVN, BURKEŽ VREDNOSTNI PAPIR ALOJZ REBULA BISTVO, JEDRO NEČEDNO DEJANJE, ŠKANDAL EVROPSKI NAROD SREDIŠČE VRTENJA LETOVIŠČE PRI OPATIJI NOŽU PODOBNO OROŽJE TRPLJENJE IVAN PETERLIN NAM OMOGOČA VID STARO KRALJESTVO V NIGERIJI OKONČINA NAŠ KOROŠKI DOPISNIK (IVAN) ITALIJANSKO MOŠKO IME KORDILJERE MENJAVA ATEIST SLOVARČEK - BUI = italijanski nogometaš (Gianni) • ELKAN = nemški kipar • MALON = francoski revolucionar • ODRIN = drugo ime za turško mesto Edirne • OJO = staro kraljestvo v Nigeriji • RELLA = italijanski filozof / RADIO IN TV SPORED Sobota, 9. maja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Miška smetiška - List 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.30 Aktualno: Settegiorni 10.15 Aktualno: Aprirai 10.25 Aktualno: Visita di Sua Santita Benedetto XVI alla Mosche di Amman 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Speciale Mode e Design 15.00 Aktualno: Effetto Sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Glasb.: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 0.05 Dnevnik 0.10 Aktualno: Applausi V^ Rai Due 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia, sledi Jutranji dnevnik 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Avtomobilizem: Gran Premio di Spagna di Formula 1 Talent show: Italian Academy 2 Dnevnik in vremenska napoved Glasb.: X - Factor - Il concerto Nan.: Piloti Variete: Scorie di scorie Žrebanje lota 23.20 Dnevnik Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti Šport: Sabato sprint Rai Tre 7.00 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 8.50 Variete: Faro strada 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.00 Aktualno: Art News 10.30 Aktualno: I nostri soldi, sledi Estovest 10.45 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri- coltura 11.30 Šport: Si gira 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Il Settimanale, sledita Bellitalia in Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Tg3 Flash L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport 16.25 Šport: Ciclismo - Giro d'Italia del Centenario 17.50 Šport: Automobilismo - Speciale Formula 1 18.10 Šport: 90° Minuto serie B 18.55 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. Fa-bio Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - Il piacere della sco-perta 23.20 Deželni dnevnik 23.40 Dok.: Amore criminale Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: West Wing - Tutti gli uomi-ni del presidente Nan.: Vita da strega Nan.: Mac Gyver Aktualno: Stasera a teatro Aktualno: Vivere meglio 11.40 Aktualno: Cuochi senza frontiere Dnevnik, prometne vesti Nan.: Distretto di polizia 3 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: Poirot (srh., V.B., '05, i. D. Suchet) Nan.: Detective Monk Dok.: L'orso polare Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Codice Magnum (det., ZDA, '86, r. J. Irvin, i. A. Schwarzenegger, K. Harrold) Šport: Guida al campionato 11.30 12.25 13.30 14.05 15.00 17.00 18.00 18.55 19.35 21.10 23.10 6.00 8.00 8.50 9.30 11.00 13.00 13.40 14.10 15.30 18.50 20.00 20.30 21.10 23.45 ; Canale 5 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Glasb.: Loggione Aktualno: Super Partes Variete: Maurizio Costanzo Show (vodi: M. Costanzo) Dnevnik, okusi in vremenska napoved 18.15 Nad.: Il mammo Talent show: Amici - Il casting Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Il meglio e il peggio della Corrida Film: I perfetti innamorati (kom., i. J. Roberts, J. Cusack) O Italia 1 6.40 6.55 10.45 11.20 12.25 13.40 14.05 15.00 16.00 Jutranji dnevnik Risanke Nan.: Dharma & Greg Nan.: V.I.P. Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: La vita secondo Jim Film: Teste di cocco (kom., It., '00, r. U.F.Giordani, i. A. Gassman, G. Tognazzi) 19.55, 0.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Tenis: Internazionali d'Italia iz Ri- 19.30 Film: Big Fat Liar (kom., ZDA/Nem, '02, r. S. Levy, i. F. Mu-niz) 21.10 Film: Io, lei e i suoi bambini (kom., ZDA, '04, r. B. Levant, i. I. Cube, N. Long) 23.00 Mission to Mars (fant., ZDA, i. G. Sinise, T. Robbins) Tele 4 7.00 8.10 9.55 12.00 12.05 12.40 12.50 13.10 13.50 14.00 14.15 17.00 19.00 19.10 20.00 20.30 20.55 22.30 22.55 23.30 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.00 Dnevnik Storie tra le righe Koncert: Carlo Bini Kratke vesti Glasbena odd.: Palco, gli eventi in TV Variete: Musa TV Športna odd.: Volley Time Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali Snaidero, passione basket Videomotori Šport: Košarkarska tekma, Monte-paschi Siena - Basket Snaidero UD Risanke K2 Variete: Ciacole no fa fritole Musica, che passione! Campagna amica Deželni dnevnik Film: Per amore di Lily (kom., '88, r. C. Makk, i. M. Smith, C. Plummer) Dok.: Borgo Italia Qui Tolmezzo Stoa LA 6.00 7.00 10.10 10.45 12.30 14.00 14.55 16.05 18.00 20.00 20.30 21.10 23.05 La l Dnevnik, horoskop, prometne vesti Aktualno: Omnibus - Week End, sledi Omnibus Life Aktualno: L'intervista Film: Sansone contro i pirati (pust., It., '93, r. T. Boccia, i. K. Morris, M. Lee) Dnevnik in športne vesti Nan.: Jack Frost Motociklizem: Campionato Su-perbike - Superpole Nad.: Noi siamo angeli Film: Mio padre, che eroe! (kom., Fr., '91, r. G. Lauzier, i. G. Depardieu, M. Gillain) Dnevnik Variete: Victor Victoria Film: Il ritorno dei magnifici sette (western, ZDA, '66, r. B. Kennedy, i. Y. Brynner, R. Fuller) Variete: Grazie al cielo sei qui 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Tutto in famiglia (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.35 Lutkovno-igrana nan. 8.55 Kino Kekec: Kuža Bud (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Oddaja: Tranzistor 14.00 Risanka: Rožnati panter 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.25 Na vrtu 17.50 Nagradna igra 18.05 Z Damijanom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Film: Ne joči, Peter 21.30 Ars 360 22.00 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 22.30 Hri - Bar 1.00 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 09.05.1991 (t Slovenija 2 6.30 0.30 Zabavni infokanal 8.30 Skozi čas 8.40 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 09.05.1991 9.15 Tarča (pon.) 11.50 Študentska (pon.) 13.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 16.05 Vonj po ljubezni (pon.) 17.30 Nogometni magazin FIFE 18.00 Šport: Mednarodni plavalni miting 19.00 Šport: Vrhunci angleške nogometne lige (pon.) 19.55 Maribor: nogomet, Maribor - Mik Cm Celje (prenos) 21.50 Bleščica, oddaja o modi 22.20 Podobe iz Srednje Evrope 22.50 Film: Do zadnjega diha (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 15.20 15.50 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.00 21.35 22.20 22.50 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews, sledi Pogovorimo se o... Sredozemlje Biker explorer 23.30 Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.05, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik Šport Jutri je nedelja Vzhod - Zahod Otroški pevski festival AlterEco Glab. oddaja: In orbita Trendovska oddaja: »Q« Tv Primorka 9.00 12.00, 0.00 Videostrani 11.30 Dnevnik TV Primorka 16.00 Hrana in vino (pon.) 17.00 Kasaške dirke 18.30 Mladinska oddaja: Videofronta (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Kulturni utrinek (pon.) 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici 22.00 Koncert: Ne pojte prijatelji 22.30 Državljanski forum v Mariboru RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.40 Music box; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik, osmrtnice; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 11.00 Osebnost meseca aprila 2009; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri... ; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podve-čer; 20.00 Georg Friedrich Haendel; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 9. maja 2009 VREME Nad Sredozemljem se razteza anticiklon, medtem ko ciklon nad Izlandijo usmerja vremenske fronte nad srednjo Evropo. Nad našo deželo, ki stoji na robu anticiklona, bodo pritekali jugozahodni,-, tokovi, občasno suhi in stabilni, ./*~>2iuir'Lobčasno pa vlažni in labilni. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen, občutljivi ljudje bodo občasno imeli vremensko pogojene težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.22 Dolžina dneva 14.41 r LUNINE MENE ^SŠ Luna vzide ob 21.15 in zatone ob 5.16 PLIMOVANJE Danes: ob 4.49 najnižje -63 cm, ob 11.14 najvišje 28 cm, ob 16.15 najnižje -12 cm, ob 22.13 najvišje 48 cm. Jutri: ob 5.17 najnižje -61 cm, ob 11.49 najvišje 26 cm, ob 15.42 najnižje -7 cm, ob 22.33 najvišje 43 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........22 2000 m............7 1000 m ..........16 2500 m............4 1500 m ..........11 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER