STATUT
DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO
.
Na podlagi čl. 9 zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju in v skladu z amandmaji ustave SFRJ in SRS ter z aktom o dopolnitvi ustanovitvenega sklepa in uskladitvi organizacije in poslovanja Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto z zakonom o bankah ter o kreditnem in bančnerti poslovanju, so predstavniki ustanoviteljev na zboru banke dne
28.	februaija 1973 sprejeli
STATUT Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Statut Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: banka) natančneje razčlenjuje akt o dopolnitvi ustanovitvenega sklepa in uskladitvi organizacije in poslovanja Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto z zakonom o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (v nadaljnjem besedilu: akt) ter z organsko rastjo razvoja spremlja in ureja v skladu z aktom delovno področje banke in njeno organizacijo, njene pravice in obveznosti, sestavo, način dela in pristojnosti njenih organov upravljanja, pogoje in način opravljanja kreditnih in drugih bančnih poslov, sredstva za poslovanje banke, delitev dohodka banke ter druge zadeve, ki so pomembne za poslovanje banke.
Delovna skupnost banke sprejema skla-' dno z zakonom in aktom svoj statut, v katerem ureja medsebojna razmerja svojih članov pri delu ter uveljavlja njihove samoupravne pravice.
2. člen
Ime banke je: Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto.
Sedež banke je v Novem mestu, Trdinova 2.
Skrajšani naziv je: ,»Dolenjska banka“ Novo mesto
Ime banke morajo uporabljati vse njene enote.
3. člen
Dolenjsko banko in hranilnico Novo mesto so ustanovile na ustanovnem zboru
25.	januarja 1966 delovne in druge organizacije ter družbenopolitične skupnosti, ki so navedene v sklepu o ustanovitvi banke.
Na izrednem zboru banke dne 22. januarja 1973 pa so ustanovitelji banke sprejeli akt, s katerim so uskladili organizacijo in poslovanje banke z ustavnimi amandmaji in novim zakonom o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (Ur. 1. SFRJ 58/71).
4. člen
Banka je pravni naslednik Medobčinske komunalne banke Novo mesto, ki so jo ustanovile skupščine občin Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje.
5. člen
Banka je pravna oseba.
Banka je dosedaj vpisana v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem go* spodarskem sodišču v Ljubljani pod št. Rg II 227/1-NM.
6. člen
Banka ima svoj z&čitni znak.
Banka uporablja pri svojem poslovanju žig in štampiljko.
Žig je pravokotne oblike, štampiljka pa pravokotne ali okrogle oblike in vsebujeta popolno ime banke in oznako poslovne enote.
7. člen
Banka je posebna organizacija združenega dela za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov in izvršuje svoje delo po zakonitih predpisih, bančnih uzancah, določbah akta in tega statuta, ob upoštevanju temeljnih načel rentabilnosti, ekonomičnosti poslovanja, varnosti naložb, likvidnosti, odgovornosti za povzročene škode, dobrih poslovnih običajih ter poslovni politiki banke.
II.	POSLOVANJE BANKE
8. člen
Banka opravlja zlasti naslednje bančne posle:
— zbira denarna sredstva pravnih oseb in občanov,
— izdaja v skladu z zakonom vrednostne papirje in opravlja promet z njimi,
— najema kredite pri Narodni banki in drugih bankah v Jugoslaviji,
— daje kredite vseh vrst,
— opravlja posle pri združevanju sredstev za skupna vlaganja,
— zbira sredstva za stanovanjsko in komunalno izgradnjo in daje v ta namen kredite,
— izdaja in prevzema garancije,
— opravlja plačilni promet v državi,
— opravlja devizno-valutne posle po pooblastilu Narodne banke in ostale devizne posle,
— odpira akreditive ter izdaja denarna in kreditna pisma,
— opravlja eskontne posle,
— sprejema v hrambo vrednostne papirje in dragocene predmete,
— organizira razne oblike varčevanja in daje na tej osnovi namenske kredite,
— nalaga sredstva v druge organizacije združenega dela s pravico upravljanja in udeležbe pri dohodku,
— daje posojila proti zastavi blaga, dragocenosti in drugih stvari,
— opravlja po posebnih sporazumih in pogodbah kreditne in druge bančne posle za račun organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, drugih bank ter drugih poslovnih partnerjev,
— opravlja tudi druge bančne posle po veljavnih zakonitih predpisih.
9. člen
Poslovna politika banke je enotna in obvezna za vso banko in si jo banka začrta za določeno dobo vnaprej z akti banke, sprejetimi na zboru banke.
Poslovno politiko banke določa zbor s temi akti:
— sklepom o poslovni politiki in splošnih pogojih poslovanja banke, ki vsebuje tudi ukrepe za izvajanje poslovne politike banke,
— sklepom o obrestnih merah,
— sklepom o splošnih pogojih za odobravanje posameznih vrst kreditov, in s
— sklepom o tarifi plačil za posle, ki
jih opravlja banka.
Sestavni del poslovne politike je kreditna bilanca banke z obrazložitvijo temeljnih podatkov o gibanju sredstev in naložb.
10. Člen
Banka mora po individualnih razvojnih planih pri svojem kreditnem poslovanju upoštevati družbeno-razvojne interese ustanoviteljev banke in komitentov s tem, da povezuje poslovne partnerje banke k pospeševanju medsebojnih razvojnih odnosov, k usklajevanju blagovno-denar-nih tokov in da s svojo vključitvijo pripomore k urejanju tržno-fmančnih odnosov ter s tem h krepitvi poslovnega položaja ustanovitelja oz. komitenta in banke za uspešnost njene osnovne funkcije do gospodarstva.
11. člen
Ustanovitelji banke in njeni organi so dolžni varovati enotnost in celovitost banke in uresničevati zakonite sklepe svojih organov ter ukrepe, za katere se odločijo organi banke po določbah akta in tega statuta ter varovati ime in ugled banke.
12. člen
Delavci banke so dolžni pri .svojem delu varovati enotnost banke, uresničevati določbe vseh aktov banke ter druge odločitve ustanoviteljev in varovati ime in ugled banke.
13. člen
Splošni akti o poslovni politiki banke in poročila v zvezi z njimi so javni.
Pravico do vpogleda v splošne akte in poročila imajo organizacije združenega dela, interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbenopravne osebe kot tudi občani, kolikor se nanašajo na poslovanje z občani.
14. člen
Banka mora svoje poslovarffe prilagoditi tako, da sprejema obveznosti v mejah svojih razpoložljivih sredstev in pri tem paziti na svojo likvidnost.
15. člen
Banka si ustvarja sredstva za svoje poslovanje:
— s sredstvi ustanoviteljev, vloženimi v sklad ustanoviteljev,
— s sredstvi, ki jih ustanovitelji deponirajo kot vezane depozite,
— s sredstvi depozitov na vpogled,
— s sredstvi ustanoviteljev kreditnega sklada za stanovanjsko in komunalno izgradnjo,
— s sredstvi, ki jih vložijo občani in civilnopravne osebe (dinarske in devizne hranilne vloge, žiro, tekoči in devizni račun),
— s sredstvi, pridobljenimi s posojili,
— s sredstvi, pridobljenimi z izdajanjem vrednostnih papirjev,
— s sredstvi, pridobljenimi na dftg zakonit način.
16. člen
Pravico do enega glasu pri upravljanju v zboru banke imajo tiste organizacije združenega dela, interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge
družbenopravne osebe, ki:
— vplačajo v sklad ustanoviteljev
30.000.— din ali
— deponirajo v banki sredstva v višini
150.000.— din z odpovednim rokom nad 3 leta.
O vloženih sredstvih v sklad ustanoviteljev izda banka ustanovitelju vrednostni papir — certifikat po določilih zakona o vrednostnih papirjih in zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju.
17. člen
Certifikat je vrednostni papir, ki se glasi na ime in ga je možno prenesti na drugo družbenopravno osebo.
O prenosu certifikata na drugo družbenopravno osebo je ustanovitelj dolžan obvestiti banko.
Družbenopravna oseba, na katero je bil certifikat prenešen, pridobi od dneva prenosa dalje pravice in obveznosti, ki so pripadale prejšnjemu imetniku certifikata.
Certifikata ni možno prenesti na drugo banko.
18. člen
Ustanovitelj, ki želi prodati certifikat, ga mora najprej ponuditi v odkup ustanoviteljem te banke. To stori na ta način, da o nameravani prodaji in pogojih prodaje certifikata obvesti banko.
Banka je dolžna v roku 60 dni obvestiti ustanovitelja, ali je kdo izmed ustanoviteljev interesent za nakup.
Ustanovitelji imajo ob enakih pogojih prednostno pravico odkupa certifikata.
Pred prenosom ali prodajo certifikata mora ustanovitelj poravnati vse obveznosti do banke.
19. člen
Vlogo v skladu ustanoviteljev lahko prenese ustanovitelj tudi v sklad ustanoviteljev druge banke ali jo umakne iz sklada ustanoviteljev.
Odločitev o nameravanem prenosu v drugo banko ali o umiku svoje vloge iz sklada ustanoviteljev mora ustanovitelj sporočiti banki pismeno najmanj 3 leta prej in mora pred prenosom ali umikom svoje vloge poravnati vse obveznosti do banke.
Za umik ali prenos vloge iz sklada ustanoviteljev iz razdeljenega anonimnega dela kreditnega sklada banke se določi rok 10 let s tem, da mora ustanovitelj pred ' prenosom ali umikom vloge poravnati vse obveznosti do banke.
20. člen
Pismeno sporočilo o prenosu vloge na drugo banko ali o umiku vloge iz sklada ustanoviteljev je dolžan vložiti ustanovitelj pri banki do 31. 12. v tekočem letu.
„Izvršilni odbor banke mora o tem sklepati na svoji seji najkasneje v roku 60 dni po 31. 12. in o svojem sklepu obvestiti ustanovitelja ter poročati na prvem rednem zboru banke.“
Roki po členu 19. statuta se štejejo od dneva sprejema sklepa na izvršilnem odboru banke.
Ustanovitelju, kije vložil svoja sredstva v sklad ustanoviteljev, prenehajo upravljavske pravice iz tega naslova, ko umakne ali prenese svojo vlogo na drugo banko ali družbeno pravno osebo.
Ustanovitelju, kije vložil svoja sredstva
kot vezan depozit, preneha pravica upravljanja in pravica do udeležbe pri dohodku banke, ko se mu vezan depozit vrne.
21. člen
Ustanovitelji solidarno odgovarjajo z vsemi združenimi sredstvi za vse obveznosti do tretjih oseb, ki nastanejo v banki v času njihovega upravljanja, ne glede na morebitno prenehanje njihovih upravljavskih pravic po členu 20. statuta.
V	primeru, da združena sredstva v banki ne zadoščajo za poravnavo obveznosti banke, odgovaijajo ustanovitelji solidarno in sorazmerno z obsegom sredstev, ki jih združujejo v banki, tudi s sredstvi, ki jih niso združili v banki.
Ustanovitelji banke prevzemajo obveznosti in riziko za poslovanje banke in zagotavljajo njeno solventnost in likvidnost.
III.	ORGANIZACIJA BANKE
22. člen
Banka bo opravljala svojo dejavnost kot posebna organizacija združenega dela in pravna oseba, ki jo sestavljajo:
— temeljne organizacije združenega dela, ki imajo lastnost pravne osebe (podružnice),
— temeljne organizacije združenega dela, ki nimajo lastnosti pravne osebe.
23. člen
Pogoji, da postane poslovna enota temeljna organizacija združenega dela — pravna oseba, so:
— v poslovni enoti mora združevati svoja sredstva najmanj 20 ustanoviteljev, pri čemer mora biti udeležba uporabnikov sredstev družbenega premoženja v poslovni enoti večja kot pa so sredstva prebivalstva, zbrana v poslovni enoti;
— poslovna enotai mora ustvariti tolikšne dohodke, da se iz njih pokrivajo obresti, ki jih plačuje, stroški delovne skupnosti poslovne enote, vključno sredstva za izboljšanje materialne podlage dela poslovne enote, del dohodka za rezervni sklad in del dohodka, ki se razdeli ustanoviteljem poslovne enote;
— poslovna enota mora prevzeti riziko za svoje poslovanje;
— poslovna enota mora izpolnjevati vse organizacijske, tehnične, kadrovske in druge pogoje za svoje poslovanje.
24. člen
Pogoji, da postane poslovna enota temeljna organizacija združenega dela, brez lastnosti pravne osebe, so:
— v poslovni enoti mora združevati svoja sredstva najmanj 15 ustanoviteljev, pri čemer mora biti udeležba uporabnikov sredstev družbenega premoženja v poslovni enoti večja kot pa so sredstva prebivalstva, zbrana v poslovni enoti;
— poslovna enota mora ustvariti tolikšne dohodke, da se iz njih pokrivajo obresti, ki jih plačuje, stroški delovne skupnosti poslovne enote, vključno sredstva za izboljšanje materialne podlage dela poslovne enote, del dohodka za rezervni sklad in del dohodka, ki se razdeli ustanoviteljem poslovne enote;
— poslovna enota mora izpolnjevati vse organizacijske, tehnične, kadrovske in druge pogoje za svoje poslovanje.
25. člen
Temeljna organizacija združenega dela, ki ima lastnost pravne osebe, ima svoj kreditni odbor in samostojno ureja kreditne in druge finančne odnose z Narodno banko, kakor tudi s komitenti — ustanovitelji in deponenti in se lahko samostojno zadolžuje v svojem imenu in za svoj račun pri drugih bankah ter delovnih in drugih organizacijah v državi.
TOZD, ki ima lastnost pravne osebe, je tudi odgovorna za izvajanje monetarnih in drugih ukrepov, kijih predpisujejo Narodna banka in drugi pristojni organi.
26. člen
TOZD, ki nima lastnosti pravne osebe, ne more samostojno urejati kreditnih in finančnih odnosov z Narodno banko, niti se ne samostojno zadolževati pri drugih bankah ter delovnih in drugih organizacijah v državi.
TOZD, ki nima lastnosti pravne osebe, ima kreditni odbor.
27. člen
Položaj TOZD se lahko spremeni, če se spremenijo razmere, v katerih posluje. S stalnim spremljanjem razmer, v katerih poslujejo TOZD, lahko izvršilni odbor banke, po predhodnih analizah, predlaga zboru banke, da spremeni pravni položaj TOZD v katerega izmed položajev, predvidenih v 22. členu tega statuta ali 25. čl. zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju.
28. člen
Na zboru banke se sklepa o ustanavljanju TOZD, ko so za to podani predlogi in pogoji po aktu in tem statutu. Pri tem se upošteva predloge zainteresiranih ustanoviteljev posameznega območja in druge interese banke.
29. člen
Dokler ne bodo izpolnjeni pogoji po aktu in določilih tega statuta za ustano-. vitev TOZD, opravlja banka svojo dejavnost kot enotna banka - posebna organizacija združenega dela, preko svojih poslovnih enot: osrednje enote, podružnice, ekspozitur in izpostav.
30. člen
O ustanavljanju in ukinjanju, statusu in delokrogu poslovnih enot odloča na predlog direktorja banke in sveta delovne skupnosti banke izvršilni odbor banke, notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest teh enot pa določi svet delovne skupnosti banke v soglasju z direk-toijem banke.
31. člen
Notranja organizacija banke je razdeljena na sektorje, oddelke, samostojne službe, odseke in referate.
Število sektorjev z delokrogom poslovanja sprejme na predlog direktorja in sveta delovne skupnosti banke izvršilni odbor banke.
32. člen
Vodje sektorjev so vodilni delavci banke, ki so hkrati pomočniki direktorja banke.
Vodilni delavci banke so odgovorni za zakonito in ažurno poslovanje in za tisti
del poslov, ki spada v njihovo pristojnost. Materialno, kazensko in disciplinsko so soodgovorni za njihovo izvrševanje.
Vodje podružnic, oddelkov in samostojnih služb so vodstveni delavci banke.
33. člen
Vodilne delavce banke imenuje po razpisu izvršilni odbor banke na predlog razpisne komisije vsaka 4 leta.
34. člen
Razpisna komisija za vodilna delovna mesta ima 5 članov.
Predsednika in 2 člana imenuje izvršilni odbor banke, 2 člana pa svet delovne skupnosti banke.
Za delo razpisne komisije za vodilne delavce banke se uporabljajo smiselno določila, ki veljajo za delo razpisne komisije za direfktorja banke.
IV.	ORGANI UPRAVLJANJA BANKE
35. člen
Ko bodo ustanovljene v banki temeljne organizacije združenega dela (TOZD), so v TOZD organi upravljanja:
- zbor TOZD,
- izvršilni odbor TOZD, kot kolektivni izvršilni organ.
Individualni izvršilni organ TOZD je direktor TOZD.
Ustanovitelji banke sodelujejo pri upravljanju tiste TOZD, pri kateri združujejo svoja sredstva.
Ustanovitelj banke ne more imeti v zboru TOZD več kot 10 odst. skupnega, po merilih iz tega statuta določenega števila glasov.
36. člen
Zbor TOZD ima naslednje pristojnosti:
1) daje svoje predloge in mnenja na poslovno politiko banke in na ukrepe za njeno izvajanje,
2) spremlja načrt kreditne bilance TOZD,	*
3) razpravlja o poročilih uresničevanja načrta kreditne bilance TOZD,
4) daje svoja mnenja pred sklepom zbora banke o združevanje sredstev v merilu banke za skupne namene,
5) daje svoje predloge in mnenja k aktu o politiki obrestnih mer in tarifi nadomestil za bančne storitve,
6) odloča o pogodbi z delovno skupnostjo TOZD in o udeležbi za kritje stroškov skupnih služb v centrali banke,
7) sprejema finančni načrt in zaključni račun TOZD in odloča o delitvi dohodka TOZD,
8) voli delegate v zbor banke,
9) voli in razrešuje člane izvršilnega odbora TOZD,
10) voli in razrešuje direktorja TOZD na predlog izvršilnega odbora TOZD ter v soglasju z izvršilnim odborom banke in delovno skupnostjo TOZD,
11) odloča o sklepu izvršilnega odbora, katerega izvršitev je zadržal direktor TOZD,
12) razpravlja o delu TOZD in daje smernice za napredek njene organizacije in poslovanja,
13) odloča o zgornji meji zadolžitve TOZD,
14) imenuje člane kreditnega odbora TOZD.
15) odloča o odpisu neizterljivih terjatev za dane kredite TOZD,
16) daje svoje predloge za spremembo in dopolnitve statuta banke,
17) obravnava in sklepa o vseh drugih vprašanjih, ki so pomembna za poslovanje TOZD oz. za poslovanje banke kot celote.
Zbor TOZD, ki nima lastnosti pravne osebe, ne sprejema zadev in 13 tč. tega člena brez soglasja zbora banke.
37. člen
Zbor TOZD voli izmed svojih članov izvršilni odbor TOZD, ki ima od 5 — 11 članov.
Zbor TOZD prenaša na izvršilni odbor naslednje pristojnosti, da:
1) skrbi za uresničevanje poslovne politike,	.
2) skrbi za izvrševanje odločitev, sklepov in smernic zbora,
3) spremlja in uravnava kreditne in druge dejavnosti,
4) odloča o pritožbah komitentov,
5) odloča o sklicu zbora TOZD,
6) daje predloge za ustanavljanje in prenehanje poslovnih in organizacijskih enot v TOZD v soglasju z njeno delovno skupnostjo,
7) razpravlja in daje predloge pristojnim organom o/organizaciji TOZD,
8) imenuje in razrešuje vodilne delavce TOZD,
9) odloča o drugih zadevah, za katere je pristojen po aktu, po statutu banke ali po pooblastilu zbora TOZD ali banke.
38. člen
Direktor TOZD je individualni izvršilni organ TOZD in veljajo zanj analogno določila, ki veljajo za direktorja banke.
Pogoji za delovno mesto direktorja TOZD so poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu še, da ima višjo ali srednjo izobrazbo z najmanj 8 let delovne dobe, od tega najmanj 3 leta na vodilnih delovnih mestih v banki ali gospodarstvu, daje delo na dosedanjem delovnem mestu uspešno opravljal in da je moralnopolitično neoporečen.
39. člen
Ustanovitelji TOZD se lahko odločijo za pripojitev k drugi TOZD, za združitev z drugo TOZD ali za izločitev TOZD iz banke.
O pripojitvi oz. združitvi v okviru banke sklepajo ustanovitelji na zboru TOZD, soglasje na njihov sklep pa da zbor banke.
TOZD se lahko izloči iz banke samo tedaj, kadar izpolnjuje pogoje, ki so določeni za ustanovitev in poslovanje samostojne banke po zakonu o bankah ter o 'kreditnem in bančnem poslovanju. O tem pa odloča zbor banke.
TOZD se lahko izloči iz banke v smislu tega člena šele takral, ko ustanovitelji TOZD poravnajo vse obveznosti do banke.
40. člen
Ko se v banki ustanovijo TOZD, sestavljajo zbor banke delegati iz zborov TOZD, pri čemer se voli en delegat na 5 glasov, kijih imajo upravljavci TOZD.
Če ima upravljavec TOZD sam 5 ali vetf plasov «» Stpie 7a delegata zbora
banke brez volitev, lahko pa ima na zboru banke le enega delegata.
41. člen
Dokler pa ne bodo izpolnjeni pogoji po aktu in določilih tega statuta za ustanovitev TOZD, upravljajo banko:
— zbor banke kot najvišji organ upravljanja,
— izvršilni odbor banke kot kolektivni izvršilni organ.
Direktor banke je individualni izvršilni organ banke.
Banka ima kreditne odbore.
Banka ima lahko za določene zadeve tudi druge organe s pravico odločanja ali pravico dajanja mnenj ali predlogov, če tako odloči zbor banke. Predlog za take organe daje izvršilni odbor banke.
1. Zbor banke
42. člen
Zbor banke sestavljajo predstavniki organizacij združenega dela, interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in drugih družbenopravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: upravljavci), ki izpolnjujejo pogoje po 16. in 21. členu tega statuta.
Pravico upravljanja banke in udeležbe pri delitvi dohodka banke imajo samo ustanovitelji banke.
43. člen
Z izpolnitvijo enega izmed pogojev iz člena 16. tega statuta pridobi upravljavec pravico na en glas v zboru banke.
Upravljavec ima pravico na toliko glasov v zboru banke, kolikokrat zadosti določbi čl. 16 tega statuta, vendar ne more imeti več kot 10% skupnega števila glasov.
Družbenopolitične skupnosti ne smejo imeti skupaj več kot 10% glasov od skupnega števila glasov v zboru banke.
44. člen
Organizacija združenega dela, interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbenopravne osebe se lahko sporazumejo, da združijo sredstva, ki so jih vložile v banko, da si pridobijo pravice upravljanja banke.
Za pridobitev pravice upravljanja banke v smislu prvega odstavka tega čl. morajo združevalci predložiti banki posebno pismeno pogodbo o ureditvi medsebojnih odnosov.
45. člen
Zbor banke sestavljajo pooblaščeni predstavniki najvišjega organa njenih upravljavcev (v nadaljnjem besedilu: člani zbora).
Zbor banke ima naslednje pristojnosti:
— sprejema, spreminja in dopolnjuje akt in statut banke,
— odloča o ustanovitvi, statusu in prenehanju TOZD banke,
— daje smernice za izboljšanje organizacije in poslovanja banke,
— odločba o pripojitvi, spojitvi, razdelitvi ali sanaciji banke,
— sklepa o prenehanju poslovanja banke v skladu z zakonitimi predpisi,
— odloča o povečanju vloge v skladu ustanoviteljev in o deponiranju dopolnilnih sredstev, s katerimi morajo ustanovi-
telji banke zagotoviti sredstva, če banka ne more izpolnjevati svojih obveznosti in kadar to narekujejo skupni interesi ustanoviteljev.
— odloča, da se ob določenih pogojih del vplačil v skladu ustanoviteljev banke lahko izvrši v obveznicah, ki jih izdajajo banke in v drugih vrednostnih papirjih,
— sprejema akt o poslovni politiki banke,
— odloča o splošnih pogojih za odobravanje kreditov in o nalaganju sredstev v banko,
— določa tarifo obrestnih mer in povračil za opravljanje bančnih poslov,
— sprejema zaključni račun banke,
— sprejema letni plan dohodkov in njihovo razdelitev,
— odloča o delitvi dohodkov, ki jih doseže banka s svojim poslovanjem,
— odloča o odpisu neizterljivih terjatev za dane kredite,
— voli in razrešuje člane izvršilnega odbora banke,
— imenuje direktorja banke,
— imenuje in razrešuje člane kreditnega odbora banke,
— odloča na predlog 10 banke o pogodbi med banko in delovno skupnostjo banke,
— odloča o sklepu izvršilnega odbora, katerega izvršitev je direktor zadržal,
— sprejema poslovnik za svoje delo,
— odloča o drugih zadevah, ki spadajo po zakonitih predpisih in statutu banke v pristojnost zbora.
46. člen
Zbor banke je sklepčen, če se ga udeleži več kot polovica njegovih članov, ki imajo najmanj 50% skupnega števila glasov, določenega po 16. členu tega akta.
Na zboru se sklepa z večino glasov navzočih članov.
Kadar zbor sklepa o:
— prenehanju banke,
— pripojitvi, spojitvi ali razdelitvi,
— sanaciji banke,
— sprejemu, spremembah ali dopolnitvah akta ali statuta banke,
— povečanju vlog v skladu ustanoviteljev,
je sklepčen, če se ga udeležuje najmanj dve tretjini članov s 75 % skupnega števila glasov.
Ce zbor banke ni sklepčen, se odloži in ponovno skliče v roku, ki ne sme biti krajši kot 15 in ne daljši kot 30 dni od dneva odložitve.
47. člen
Redni zbor banke se sklicuje po potrebi, vendar obvezno enkrat letno ob sprejemanju zaključnega računa banke.
Zbor banke sklicuje izvršilni odbor banke. Izvršilni odbor banke je dolžan sklicati zbor tudi na zakonito zahtevo direktorja ali če to zahteva najmanj 1/3 članov zbora.
Zbor banke vodi 3-člansko delovno predsedstvo, ki se izvoli izmed navzočih članov zbora posebej za vsako zasedanje. Predsednik delovnega predsedstva je vsakokratni predsednik izvršilnega odbora banke.
48. člen
Vabila in gradivo za zbor morajo prejeti ustanovitelji najmanj 5 dni pred zborom banke.
49. člen
Člani zbora banke so dolžni najkasneje pred začetkom zasedanja zbora predložiti
verifikacijski komisiji zbora pismeno pooblastilo o pravici zastopanja in glasovanja na zasedanju zbora banke.
Brez pismenega pooblastila ne more nihče sodelovati na zboru.
50. člen
Zasedanju zbora prisostvujejo člani izvršilnega odbora banke in predsednik sveta delovne skupnosti banke.
Na zasedanje zbora se obvezno povabijo vodilni delavci banke, pa tudi drugi delavci banke za dajanje strokovnih po-' jasnil.
Zasedanju zbora lahko prisostvujejo tudi gostje, ki imajo pravico udeležbe v razpravi.
51. člen
Predsednik izvršilnega odbora zastopa interese zbora med zasedanji in podpisuje zapisnike s sklepi in odločitvami zbora ter jih tolmači.
52. člen
Podrobnejša določila o delu zbora banke vsebuje poslovnik, ki ga sprejme zbor banke.
■ 2. Izvršilni odbor banke
53. člen
Izvršilni odbor banke se izvoli iz vrst članov zbora na zboru banke. Izvršilni odbor ima 15 članov.
Direktor banke je po položaju član izvršilnega odbora.
Izvršilni odbor mora biti sestavljen tako, da so v njem predstavniki iz vsakega območja banke.
54. člen
Izvršilni odbor ima naslednje pristojnosti:
— da določa na podlagi na zboru sprejete poslovne politike banke natančnejše namene in pogoje za zbiranje sredstev in dajanje določenih vrst kreditov,
— da spremlja izvrševanje poslovne politike banke in izvajanje določb akta ter sprejema s tem v zvezi ustrezne ukrepe,
— da določa v mejah splošnih pogojev za kreditiranje in nalaganje sredstev obrestne mere, po katerih banka zaračunava obresti na kredite, ki jih daje, in po katerih obrestuje pri njej naložena sredstva,
— da obravnava in pripravlja predloge o zadevah, ki o njih odloča zbor,
— da odloča o odnosih z drugimi bankami in o poslovnem sodelovanju z njimi,
— da nadzoruje izvrševanje odločitev, sklepov in smernic zbora banke,
— da sklepa o prenosu ali umiku vloge iz sklada ustanoviteljev banke,
— da odloča o pritožbah komitentov banke,
— da obravnava pripombe in priporočila organov družbenega nadzora v zvezi z delom banke,
— da sprejema poslovnik za svoje delo,
— da odloča o sklicu zbora banke,
— da imenuje in razrešuje vodilne delavce banke,
— da sklepa družbene dogovore in sporazume po smernicah zbora banke,
— da odloča o včlanjevanju v združenja, .
— da odloča o ustanovitvi, statusu in prenehanju poslovnih enot, ki nimajo lastnosti TOZD banke,
— da sporazumno z delovno skupnostjo rešuje in urejuje odnose do gospodarjenja s poslovnim skladom banke, o potrebi po dodatnih sredstvih delovnih skupnosti v upravičenih nujnih primerih in druge zadeve, ki so v interesu banke in delovne skupnosti,
— da odloča o sklepu samoupravnih Organov delovne skupnosti, katerega izvršitev je direktor zadržal,
— da odloča o drugih vprašanjih, ki po zakonu, po aktu in po statutu banke spadajo v njegovo pristojnost.
55. člen
Člane izvršilnega odbora voli zbor na 4 leta tako, da se polovica članov voli vsako drugo leto.
56. člen
Predlog kandidatov za izvršilni odbor banke pripravi kandidacijska komisija, ki ima predsednika in 4 člane, imenuje pa jo zbor banke.
Zbor banke lahko predlog kandidacijske komisije popravlja, vendar tako, da predlaga druge kandidate za izvršilni odbor z istega območja.
O predlaganih kandidatih glasuje zbor.
57. člen
Izvršilni odbor se mora konstituirati najkasneje v 15 dneh po izvolitvi in izvoliti izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.
Direktor banke ne more biti voljen za predsednika ali podpredsednika izvršilnega odbora banke.
58. člen
Izvršilni odbor odloča in' sklepa na sejah, ki se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj enkrat trimesečno.
Seje sklicuje in vodi predsednik izvršilnega odbora, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
Predsednik izvršilnega odbora mora sklicati sejo, če to zahteva 7 članov izvršilnega odbora ali direktor banke.
59. člen
Seje izvršilnega odbora se sklicujejo pismeno. Z vabilom na sejo se vsakemu članu pošlje dnevni red z ustreznim gradivom.
60. člen
Izvršilni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih najmanj polovica članov. Sklep je sprejet, če glasuje zanj več kot polovica navzočih članov.
61. člen
Na sejah izvršilnega odbora lahko sodelujejo delavci banke, če jih povabi predsednik, da poročajo o določenih zadevah.
Na seje izvršilnega odbora banke se lahko vabi kot gosta predsednika sveta delovne skupnosti banke, zaradi utrjevanja medsebojnega sodelovanja upravljavcev in samoupravljavcev banke.
62. člen
Članu izvršilnega odbora preneha mandat:
— ko mu poteče mandatna doba;
• — če ga razreši zbor banke;
— če temeljna ali druga organizacija združenega dela, interesna skupnost, družbenopolitična skupnost ali druga družbenopravna oseba, katere predstavnik je, preneha biti upravljavec banke;
— če mu preneha delovno razmerje pri upravljavcu, katerega predstavnik je bil na zboru;
—'če se odpove mandatu.
V	primeru, če se število članov izvršilnega odbora zmanjša, se izvedejo nadomestne volitve na prvem rednem zboru banke in traja mandatna doba tako izvoljenim članom izvršilnega odbora le toliko časa, kolikor bi trajala članom, namesto katerih so bili izvoljeni.
63. člen
Člani izvršilnega odbora so za svoje delo odgovorni zboru banke.
3.	Direktor banke
64. člen
Direktor banke je individualni izvršilni organ banke in delovne skupnosti banke ter ga imenuje zbor banke na predlog razpisne komisije.
Direktor predstavlja, podpisuje in zastopa banko.
Za svoje delo je odgovoren organom upravljanja banke in organom samoupravljanja v banki.
65. člen
Direktor usmeija in usklajuje poslovanje banke s sklepi, zaključki in smernicami zbora in izvršilnega odbora banke, sveta delovne skupnosti banke in vodi banko v skladu z zakoni, aktom in tem statutom.
66. člen
Pogoji za delovno mesto direktorja banke so poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu še, da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali gospodarsko-pravne smeri z najmanj 12 let delovne dobe, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih v banki ali gospodarstvu ekonomsko-komercialne smeri, daje delo na dosedanjem delovnem mestu uspešno opravljal in da je moralnopolitično neoporečen.
67. člen
Direktor banke se imenuje za dob.o 4 let.
Najmanj dva meseca pred potekom mandatne dobe se delovno mesto direktorja razpiše.
Ista oseba je lahko pod pogoji, na način in po postopku, predpisanem v tem statutu, ponovno imenovana za direktorja.
68. člen
Če na izpraznjeno delovno mesto direktorja ni mogel biti pravočasno imenovan nov direktor, je dolžan zbor banke brez razpisa imenovati vršilca dolžnosti direktorja, toda največ za dobo 6 mesecev.
Vršilec dolžnosti direktorja ima vse pravice in dolžnosti direktorja.
69. člen
Razpis za imenovanje direktorja opravi razpisna komisija, ki jo sestavljajo predsednik in 4 člani. Predsednika in dva člana imenuje izvršilni odbor banke iz vrst članov izvršilnega odbora, dva člana pa predlaga svet delovne skupnosti banke.
70. člen
Rok trajanja razpisa je 15 dni od dneva objave. Način objave razpisa določi razpisna komisija. Kandidati, ki se potegujejo za razpisano delovno mesto direktorja, so dolžni prijavi priložiti dokaze, da izpolnjujejo pogoje za to delovno mesto.
Prijave, sprejete po razpisnem-roku, kakor tudi nepopolne prijave, ki nimajo dokazov iz prejšnjega odstavka tega člena, zavrže komisija kot prepozne oz. nepopolne.
‘ :71.člen
Razpisna komisija opravi svoje delo na sejah.
Sejo razpisne komisije skliče predsednik.
O seji razpisne komisije se vodi zapisnik, ki z navedbo kraja in časa seje, vpisom imen in priimkov članov, načinom preverjanja prijav s podatki o kandidatih, vsebuje obrazložitev za vsakega kandidata.
72. člen
Razpisna komisija poda zboru banke pismeno poročilo o kandidatih, ki izpolnjujejo razpisne pogoje.
Ostale kandidate, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, obvesti razpisna komisija o negativni rešitvi njihove vloge.
73. člen
Zbor banke glasuje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo razpisne pogoje za direktorja banke in jih je razpisna komisija posredovala zboru banke.
Glasovanje o izvolitvi direktorja banke na zboru banke je tjyno, kadar se glasuje o večih kandidatih. Če pa se glasuje samo o enem kandidatu, je glasovanje javno.
Za izvedbo volitev imenuje zbor banke na svojem zasedanju izmed svojih članov 3-člansko volilno komisijo.
Za direktorja banke je izvoljen tisti kandidat, ki dobi najmanj 2/3 glasov vseh ustanoviteljev, pri čemer ima vsak ustanovitelj samo 1 glas.
Če noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, se glasovanje na zboru ponovi, vendar največ dvakrat.
Če tudi v primeru ponovljenega glasovanja noben kandidat ni dobil potrebne večine glasov, se mora razpis za direktorja banke ponoviti v 15 dneh od sklepa zbora.
«	74. člen
.Izvoljeni kandidat nastopi delo, ko postane sklep o njegovem izboru pravnomočen ali, z lastnim pristankom, ko postane sklep dokončen.
75.	člen
Pristojnosti direktorja banke so:
1)	predstava in zastopa banko v njenih imovinsjcm in drugih razmerjih;
2) skrbi za izvajanje sklepov in zaključkov zbora banke, izvršilnega odbora banke, kreditnega odbora banke ter organov samoupravljanja banke, ki so sprejeti v skladu z veljavnimi predpisi;
3) skrbi za izvajanje poslovne politike banke;
4) spremlja razvoj gospodarstva na poslovnem območju banke glede na smernice in določila družbenih planov;
5) spremlja gibanje sredstev in plasmajev banke ter o tem poroča kreditnemu odboru, izvršilnemu odboru in zboru banke;
6) skrbi za izvrševanje finančnega načrta banke;
7) sklepa pogodbe v imenu banke;
8) skrbi za smotrno uporabo razpoložljivih bančnih sredstev ter v zvezi s tem vzdržuje stike z drugimi bankami in komitenti;
9) skrbi, da organi upravljanja in samoupravljanja pravočasno sprejemajo sklepe in smernice ter druge akte iz njihovega delovnega področja;
10) daje pooblastila za podpisovanje in zastopanje banke;
11) vodi nadzor za zaščito in pravilno uporabo imovine banke;
12) predlaga zboru banke odpis neizterljivih terjatev;
13)	sodeluje pri urejanju in sprejemanju aktov notranje organizacije in sistemizacije banke;
14) izdaja sklepe za izvršitev odločitev organov upravljanja in samoupravljanja banke;
15) odloča o uvedbi dela, ki traja dalj kot poln delovni čas;
16) skrbi za neposredno izvedbo organizacije in priprav za narodno obrambo;
17) postavlja zahtevo za uvedbo postopka o kršitvi delovnih dolžnosti, kakor tudi za povračilo škode, ki jo povzroči delavec po svoji krivdi na delu in v zvezi z delom v banki;
18) odloča o vseh drugih zadevah, ki jih določajo zakoniti predpisi, akt banke, statut banke, drugi splošni akti banke in samoupravni akti delovne skupnosti banke ter ne spadajo v pristojnost drugih organov banke.
Direktor banke lahko prenese pooblastila za opravljanje svojih poslov v celoti ali delno na druge vodilne delavce banke.
Direktor ima pravico, da uveljavlja svoje predloge pred organi upravljanja in samoupravljanja o odločitvi s pritožbenim postopkom.
76.	člen
Direktor banke sme zadržati izvršitev sklepa izvršilnega odbora oz. sklepa kreditnega odbora banke, če ugotovi, da sklep nasprotuje osnovnim določilom akta, statuta, sklepa zbora banke ali zakonitim določilom.
Če direktor banke zadrži izvršitev sklepa izvršilnega odbora, mora brez odlašanja zahtevati, naj se skliče zbor banke, da odloči o spornem vprašanju.
Če direktor banke zadrži izvršitev sklepa kreditnega odbora, mora brez odlašanja zahtevati, naj se skliče izvršilni odbor banke, da odloči o spornem vprašanju.
77.	člen
Direktor banke ima pravico in dolžnost zadržati izvršitev sklepov, ki jih organi
samoupravljanja delovne skupnosti banke sprejmejo pri izvrševanju odločitev, sklepov in smernic zbora in izvršilnega odbora banke, če spozna, da niso v skladu s temi odločitvami, sklepi in smernicami, pogodbo med banko in delovno skup-nosljo banke in zakonitimi predpisi.
O spornem vprašanju iz prvega odstavka tega člena dokončno odloča izvršilni odbor banke.
Izvršilni odbor banke je dolžan poslušati mnenje predstavnikov njene delovne skupnosti pred odločanjem o spornem vprašanju.
78. člen
Direktor banke je lahko predčasno razrešen dolžnosti po sklepu zbora banke v naslednjih primerih:
1) če sam zaprosi za razrešitev,
2) če se upokoji,
3) če da ostavko na svoj položaj
4) če mu je s pravnomočno sodno odločbo prepovedano opravljati vodilno funkcijo,
5) kadar s svojim delom večkrat težje prekrši predpise, ki se nanašajo na delo in odgovornost banke,
6) kadar s svojim delom večkrat ali težje prekrši določila v splošnih aktih banke in samoupravnih aktih delovne skupnosti,
7) če banka poslovno leto ne konča uspešno in se v postopku ugotovi, da je tako stanje pretežno ali izključno rezultat slabega vodstva v poslovanju,
8) če neutemeljeno noče izvrševati sklepov organov upravljanja ali samoupravljanja, ali če očitno ravna proti njihovim sklepom,
9) če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči banki večjo materialno škodo, ali če bi zaradi takega njegovega ravnanja mogla nastati banki večja materialna škoda, ali če močneje škoduje njenemu poslovnemu ugledu,
10) v primerih, ki jih določa zakon.
79. člen
Predlog za uvedbo postopka za razrešitev direktorja iz prejšnjega člena lahko da zboru banke:
— direktor banke,
— 1/3 članov zbora banke,
— izvršilni odbor banke,
— zbor TOZD,
— svet delovne skupnosti banke.
80. člen
O razrešitvi direktorja po tč. 4—10 člena 78. tega statuta odloča zbor banke na predlog komisije za presojo zahteve za razrešitev direktorja. Ta komisija je sestavljena enako kakor razpisna komisija.
81. člen
Komisija za presojo zahteve za razrešitev direktorja ugotavlja utemeljenost zahteve in predloži svoje mnenje zboru banke v 30 dneh po sprejetju predloga za razrešitev.
Preden poda komisija svoje mnenje, mora omogočiti direktorju, da se izjasni o vseh obremenilnih dejstvih.
O delu komisije se vodi zapisnik.
82. člen
Obremenitve in zagovor direktorja mora komisija s pismeno obrazložitvijo pred-
ložiti zboru banke. Zbor sklepa o tem, če se direktor razreši, ali pa se zavrne zahteva za razrešitev.
Sklep zbora mora biti vročen direktorju banke v 15 dneh po sprejetju.
83. člen
Zbor banke mora sklepati o razrešitvi direktorja v roku 30 dni po prejemu mnenja komisije za presojo zahteve za razrešitev direktorja.
84. člen
Direktor banke, ki je razrešen dolžnosti, ima pravice po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih.
Kolegij banke
85. člen
Strokovno posvetovalno telo direktorja je kolegij banke.
Kolegij sestavljajo vodilni in vodstveni delavci banke.
Na kolegij se lahko povabi tudi druge delavce banke.
Kolegij sklicuje in vodi direktor banke. O zaključkih posveta kolegija se vodi zapisnik.
4.	Kreditni odbori
86. člen
Banka ima 3 kreditne odbore:
a) kreditni odbor za odobravanje investicijskih kreditov za osnovna in obratna sredstva in tovrstne garancije,
b) kreditni odbor za odobravanje kratkoročnih potrošniških in drugih kratkoročnih kreditov in tovrstnih garancij,
c) kreditni odbor za stanovanjsko in komunalno kreditiranje in tovrstne garancije.
87. člen
Kreditni odbor pod a) ima predsednika in 8 članov in 3 namestnike in je sestavljen tako, da je v njem najmanj 50 % članov izvršilnega odbora banke, ostali pa so člani delovne skupnosti banke. Predsednik kreditnega odbora je iz vrst članov izvršilnega odbora banke.
Kreditna odbora pod b) in c) sta lahko sestavljena iz vrst upravljavcev banke, iz vrst delavcev banke ali iz vrst upravljavcev in delavcev banke in imata predsednika in 4 člane ter 3 namestnike.
88. člen
Predsednike in člane kreditnih odborov imenuje zbor banke na predlog izvršilnega odbora banke.
89. člen
TOZC ima kreditni odbor, ki ima predsednika in 4 člane ter 2 namestnika in jih imenuje zbor TOZD na predlog izvršilnega odbora TOZD.
Kreditni odbor TOZD je lahko sestavljen iz vrst upravljavcev TOZD, iz vrst delavcev TOZD ali iz vrst upravljavcev in delavcev TOZD.
90. člen Kreditni odbor TOZD zlasti:
— odloča o kreditnih zahtevkih in garancijah,
— proučuje kreditno situacijo TOZD,
— spremlja kreditno sposobnost prosil-
cev in koristnikov kreditov,
—	Obravnava prošnje za spremembo pogojev že odobrenih kreditov in sklepa o njih.
91. člen
Z odločbo o imenovanju kreditnega odbora TOZD se določi tudi natančnejši delokrog in sestava tega kreditnega odbora.
V	ostalem se za kreditni odbor TOZD uporabljajo ustrezna določila, ki veljajo za kreditni odbor banke.
92. člen
Zbor banke menja sestavo kreditnih odborov banke vsako drugo leto na rednem zasedanju. Posamezni člani kreditnega odbora so lahko ponovno imenovani.
93. člen
Kreditni odbor opravlja svoje delo na sejah.
Kreditni odbor je sklepčen, če seji prisostvuje, za kreditni odbor iz člena 86 pod a) tega statuta najmanj 7 članov, Za kreditna odbora iz istega člena tega statuta pod b) in c) pa 5 članov.
Kreditni odbor sklep^ z večino glasov vseh članov.	t
94. člen
Kreditni odbor se lahko pri svojih odločitvah po potrebi posvetuje in zahteva strokovno mnenje posameznikov ali specializiranih organizacij.
95. člen
Sejo kreditnega odbora skliče po po-rebi njen predsednik. Vabilo s prilože-iiim gradivom mora prejeti član kreditnega odbora najmanj en dan pred sejo. O seji se vodi zapisnik, ki mu je priloženo gradivo za celotno sejo. Zapisnik podpišeta predsedujoči in zapisnikar.
Člani kreditnega odbora se glasovanja ne morejo vzdržati.
96. člen
Seje kreditnega odbora so tajne. Na sejah lahko sodelujejo tudi drugi delavci banke, da dajejo dodatna pojasnila ali podatke k predlogom za odobritev ali zavrnitev zaprošenega kredita.
97. člen
Kreditni odbor je dolžan na zahtevo izvršilnega odbora ali zbora banke poročati o svojem delu.
V.	DOHODEK BANKE IN NJEGOVA RAZDELITEV
98. člen
Dohodki, ki jih doseže banka s svojim poslovanjem, so obresti za dane kredite, plačila za storitve v bančnih poslih in drugi dohodki, ki jih doseže banka s svojim poslovanjem.
99. člen
Dohodki, ki jih doseže banka s svojim poslovanjem, se po izločitvi sredstev za obresti in drugih izdatkov, ki jih plačuje banke, razdelijo:
-	na del, ki ga razporeja delovna skupnost banke,
— na del za zboljšanje materialne podlage dela delovne skupnosti,
— na del, ki se vloži v rezervni sklad banke,
— na del, ki pripade ustanoviteljem banke.
100. člen
Svet delovne skupnosti banke utemelji potreben del sredstev za delovno skupnost s planom dohodkov in izdatkov v primerjavi s podatki o izvršitvi iz preteklega leta in v skladu z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
O višini dela dohodka, ki gre delovni skupnosti za njene potrebe, sklepa zboi banke ob sprejemanju zaključnega računa za preteklo leto.
Do sprejetja sklepa iz 2. odstavka tega člena pokriva delovna skupnost svoje mesečne potrebe v višini 1/12 odobrenega deleža iz preteklega leta.
101. člen
Če banka doseže večji dohodek od planiranega po zaslugi delovne skupnosti banke, ima delovna skupnost pravico do povečanega deleža.
Ravno tako mora zbor banke povečati deleže delovni skupnosti, če se ugotovi, da so se pogoji poslovanja bistveno spremenili brez krivde delovne skupnosti banke.
102.	člen
Ugotavljanje višine dela dohodka banke, ki ga razporeja delovna skupnost banke in dela dohodka za zboljšanje materialne podlage dela delovne skupnosti banke, se opravi v skladu z določbami pogodbe, sklenjene med banko in njeno delovno skupnostjo.
103.	člen
Višino dela dohodka banke za potrebe poslovnega sklada, t. j. za izboljšanje materialne podlage dela delovne skupnosti banke, določi zbor banke na predlog sveta delovne skupnosti banke.
104.	člen
Del dohodka banke, ki se letno Izloči v rezervni sklad banke, se določi v odstotku, ki ga sprejme zbor banke, glede na znesek kreditov, ki jih je banka dala in po stanju teh kreditov po zaključnem računu za leto, za katero se opravlja izločanje ter v skladu z veljavnimi predpisi.
Višino dela dohodka banke po zgornjem odstavku sprejme zbor banke ob sprejemanju zaključnega računa banke.
105.	člen
Razdelitev dela dohodka, ki ga banka doseže s svojim poslovanjem in ki pripada ustanoviteljem banke izvrši zbor banke sorazmerno z višino sredstev, ki jih ima posamezen ustanovitelj v skladu ustano-
viteljev in času držanja teh sredstev v tem skladu, oz. sorazmerno z višino deponiranih sredstev, ki dajejo deponentu pravico ustanovitelja, in časom, kolikor so bila ta sredstva deponirana, vse to pa za dobo, za katero se ta sredstva delijo.
Ustanovitelji so na podlagi deponiranih sredstev udeleženi pri delitvi dohodka samo takrat, kadar je pogodbeno dogo-voijena obrestna mera nižja od odstotka, ki se razdeli tistim ustanoviteljem, ki imajo sredstva vplačana v sklad ustanoviteljev.
Pri delitvi dohodkov iz prvega odst. tega člena niso udeležene družbenopolitične skupnosti.
Družbenopolitičnim skupnostim, ki so ustanovitelji banke, pripadajo iz doseženega dohodka obresti, ki jih določi zbor banke.
106.	člen
Zaradi zagotovitve sredstev za trajnejša vlaganja se del sredstev, ki pripada ustanoviteljem po delitvi doseženega dohodka banke, obvezno združi v sklad ustanoviteljev. O tem sklepa vsako leto zbor banke.
VI.	SKLADI BANKE
107.	člen Banka ima naslednje sklade:
1) sklad ustanoviteljev banke,
2) rezervni sklad banke,
3) kreditni sklad za stanovanjsko in komunalno izgradnjo.
Banka ima lahko tudi druge sklade v skladu z veljavnimi predpisi.
108.	člen
Sklad ustanoviteljev banke se formira iz sredstev, ki jih organizacija združenega dela, interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbeno-pravne osebe vplačajo v ta sklad in od dela dohodkov banke, ki ga ustanovitelji izločijo v ta sklad.
V	sklad ustanoviteljev gre tudi del dohodka, ki ga doseže banka s svojim poslovanjem in pripada po zaključnem računu ustanoviteljem, pa ga ti v smislu člena 106. tega statuta izločijo v ta sklad.
109.	člen
V	rezervni sklad banke gre del sredstev, ki jih njeni ustanovitelji združijo v banki, in del dohodkov, ki ga ustanovitelji banke izločijo v ta sklad po zaključnem računu banke, po sklepu zbora banke in po veljavnih predpisih.
110.	člen	'
Sredstva rezervnega sklada banke, ki jih banka doseže s svojim poslovanjem, pripadajo ustanoviteljem banke sorazmerno z njihovimi, v ta sklad vloženimi sredstvi.
V	rezervni sklad banke vloženih sredstev ni mogoče prenesti na drugo banko
in ne iz njega umakniti, dokler obstaja ta banka.
111.	člen
Sredstva rezervnega sklada banke se uporabljajo za zagotovitev varnosti in likvidnosti poslovanja banke, za kreditiranje v skladu z zakonom, za kritje neizterljivih teijatev, če se ne morejo odpisati v breme dohodka banke in tako določi zbor banke ter za druge namene, kijih določa zakon.
112.	člen
Neizterljive terjatve odpiše banka v breme svojih dohodkov oz. v breme rezervnega sklada, če jih ne more odpisati v breme dohodka.
Če neizterljivih teijatev ni mogoče
odpisati v breme sredstev iz prvega odstavka tega člena, odloči zbor banke, kako naj se odpišejo in iz katerih virov.
Odpis neizterljivih teijatev lahko banka razmeji največ na pet let.
V	primeru iz zgornjega odstavka tega člena vrne banka uporabljena sredstva v rezervni sklad ustrezno z razmejitvijo odpisa neizterljivih teijatev.
Zbor banke lahko odloči, ko sliši mnenje delovne skupnosti banke 'in če so izpolnjeni pogoji, predvideni za tak odpis v pogodbi med banko in njeno delovno skupnostje, da se neizterljive teijatve deloma odpišejo v breme dela s poslovanjem banke doseženih dohodkov, ki ga razporeja delovna skupnost banke, če so zaradi njenih opustitev postale neizterljive.
113.	člen
Za svoje obveznosti odgovaija banka z vsemi vanjo združenimi in vloženimi sredstvi.
V	primeru, da združena sredstva v banki ne zadoščajo za poravnavo obveznosti banke, odgovaijajo ustanovitelji solidarno in sorazmerno z obsegom sredstev, ki jih združijo v banki, tudi s sredstvi, ki jih niso združili v banko.
114.	člen
Kreditni sklad za stanovanjsko in komunalno izgradnjo se formira iz:
— prenesenih sredstev posebnega sklada za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, — sredstev, ki jih vanj izločijo ustanovitelji banke,
— sredstev, ki jih vanj vložijo organizacije združenega dela, interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge osebe po posebni pogodbi z banko,
— dohodkov od obresti za kredite, ki jih da banka iz tega sklada,
— drugih, s poslovanjem banke doseženih dohodkov.
Sredstva kreditnega sklada za stanovanjsko in komunalno izgradnjo se uporabljajo samo za kreditiranje stanovanjske in komunalne izgradnje.
VII. POSLOVNO SODELOVANJE
115. člen
Poslovno sodelovanje z drugimi bankami se opravlja:
— z združevanjem sredstev banke na podlagi kreditnih ali drugih dolgoročnih ali kratkoročnih dogovorov, da se s tem zagotovijo sredstva za investicije, ki so v skladu z družbenimi načrti in smernicami kreditne politike,
— z zbiranjem sredstev za usmerjanje v določene kreditne naložbe,
— z izvrševanjem določenih poslov za račun in v imenu druge banke (inkaso posli, vodenje določenih kreditnih poslov) na podlagi medsebojne pogodbe,
— z opravljanjem določenih poslov za tujino na podlagi zakonitih predpisov,
— z izdajanjem obveznic ali blagajniških zapisov na podlagi medsebojnega sporazuma,
— z drugimi posli po potrebi, kolikor so obojestransko koristni.
116. člen
Banka se lahko poslovno povezuje na osnovah enakopravnosti in medsebojnih interesov z bankami v Jugoslaviji in drugimi poslovnimi partnerji zaradi uresničitve skupnih ciljev svojih ustanoviteljev in ( drugih komitentov.
117. člen
Banka je lahko po sklepu zbora banke . s sredstvi sklada ustanoviteljev tudi soustanovitelj druge banke, če pridobi vse pravice in dolžnosti upravljavca te banke.
118. člen
Banka se lahko združuje na osnovi zakona o poslovnem združevanju in v cilju usklajevanja organizacije in poslovanja bank, z združenjem bank Jugoslavije in z združenjem bank in hranilnic v SR Sloveniji, po za to sestavljenem posebnem dogovoru o poslovnem združevanju bank.
O včlanjevanju banke v poslovno združenje odloča izvršilni odbor.
VIII. ZASTOPANJE IN PODPISOVANJE BANKE
119. člen
Banko predstavlja, zastopa in podpisuje v vseh njenih poslovnih odnosih direktor banke.
120. člen
Direktor lahko pismeno pooblasti de-
lavca banke ali drugo osebo, da v določenih poslih zastopa banko.
Pooblastilo je lahko specialno ali generalno.
121. člen
Za banko podpisuje direktor sam ali osebe iz vrst delavcev banke, ki jih pooblasti direktor.
V pooblastilu za podpisovanje določi direktor vrsto in obseg poslov.
—	-	■	i
122. člen
Za dopisovanje s komitenti se podpisuje tako, da se pod odtisnjenim tiskanim ali napisanim imenom banke podpišeta po dva delavca banke.
V pooblastilu pa se določi, kateri delavec podpisuje na levi oz. desni strani.
IX.	POSLOVNA TAJNOST
123. člen
Poslovna tajnost v banki so:
— podatki in stanje kreditne bilance in drugi dokumenti ter podatki, ki so z zakonitimi predpisi ali z odločbo pristojnega organa v banki, proglašeni za poslovno tajnost;
— dokumenti, podatki, poročila in obvestila, ki jih banka sprejme od drugih ustanov, organov in podjetij kot zaupne;
— dokumenti in podatki iz zahtevkov :a kredite:
— dokumenti in podatki iz ponudb po razpisanih natečajih ali javnih licitacijah, vse do objave ter rezultatov;
— šifra banke in šifre drugih bank;
— stanje in promet hranilnih vlog, žiro in tekočih računov in deviznih računov
, občanov;
— drugi dokumenti, podatki, poročila in obvestila, katerih objava bi Škodovala interesom banke, gospodarstva in družbe- t ne skupnosti.
Poslovna tajnost v banki so tudi vse zadeve, ki so poslovna tajnost po splošno veljavnih predpisih.
124. člen
Poslovno tajnost so dolžni čuvati vsi delavci banke, zunanji sodelavci banke, kakor tudi člani organov upravljanja banke, ki sicer niso zaposleni v banki.
125. člen
Dokumente in podatke, ki so poslovna ' tajnost, lahko dajejo ali posredujejo drugim osebam direktor in delavci banke, ki jih za to pismeno pooblasti direktor banke.
126. člen
Kršitev dolžnosti varovanja poslovne
tajnosti pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti.
Izdajanje poslovne tajnosti lahko pomeni tudi kaznivo dejanje.
127. člen
Akti in dokumenti, ki se smatrajo za poslovno tajnost, se morajo varovati in hraniti v zavarovanih prostorih.
X. SODELOVANJE DEPONENTOV SREDSTEV IN OBČANOV — VARČEVALEC PRI UPRAVLJANJU BANKE
128. člen
Deponenti sredstev, ki ne prevzemajo rizika za poslovanje banke, občani — vlagatelji, imetniki deviznih in ostalih žiro računov ter drugi deponenti, uveljavljajo svoj upravljalski interes v banki preko odbora, ki ga sestavljajo njihovi delegati.
Odbor je posvetovalni organ izvršilnega odbora TOZD in izvršilnega odbora banke.
Pristojnosti, način dela odbora ter oblika vključevanja predstavnikov deponentov sredstev in občanov — varčevalcev kot posvetovalnega organa izvršilnega odbora banke ali TOZD ter obseg njihovih pravic in dolžnosti predpiše izvršilni odbor TOZD in izvršilni odbor banke.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
129. člen
Uskladitev organizacije in poslovanja banke z določili tega statuta je potrebno opraviti do 31. 12. 1973.
130. člen
Obvezno tolmačenje določb tega statuta daje izvršilni odbor banke.
131. člen
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati prvi del statuta Dolenjsjce banke in hranilnice Novo mesto, ki ga je sprejel zbor banke 27. 2. 1970.
132. člen
Ta statut velja in se uporablja od dneva sprejema na rednem zboru banke 28. februarja 1973.
V	Novem mestu, 28. februarja 1973
Predsednik zbora banke:
ZDRAVKO PETAN, 1. r.
mžM
mžm
NOVO MESTO NOVO MESTO
DBH
NOVO MESTO
DBH
NOVO MESTO
Izdala in založila DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana — Izšlo 8. marca 1973 v nakladi 30.000 izvodov kot brezplačna priloga za vse naročnike Dolenjskega lista.
DOLENJSKI LIST - št. 10 (1197) - 8. marca 1973 STRAN 23