Stev. 4. V Ljubljani, dne 23. januarja 1919. leto JOfKPi Izhaja mk Catrtak.— .Cena na |a K 10 - aa lato. — (Za Namilj« K H-, aa Ameriko ia druge la|a držar. K IV—.) — Poaamaana itevlllca .a prodajajo po I 30 Tlnarjar. .......................... SLOVENSKEMU LJUDSTVU - v POUK IN ZUBAVO : I Spisi la dopisi at poii-Ijajo i Ured-niitvu „Do-mol/aha", Ljubljaaa. • Kopitarjeva ttllca. — Naročnina, reklamacije ia laser atl pat Upravnlštvu »Domoljuba*, MNiniuu Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Vseslovenska Ljudska : Vseslovenska Ljudska Stranka zastopa veliko večino našega naroda v novi državi. Ker določa cilj in delovanje naši stranki ljudstvo samo, so se dne 16. januarja v. Ljubljani zbrali strankini zauoniki, da jim da vodstvo stranke račun od svojega dela in da si določijo nove načrte in smeri (a velevažno bodočnost. Ozrimo se tudi V Domoljubu na dosedanje delo naše stranke ^jn na naloge, ki jo čakajo v prihodnjosti. Predvsem red in mir! s nH Prva in najvažnejša naloga vseh slovenskih strank je skrb za notranji mir in i$d in za redno prehrano prebivalstva, Preliod iz ene države v drugo je za dolic-qe narede huda preizkušnja. V tistem trenutku, ko se oblast ene države neha in sc začne druga, ko se začne narod sam vladati, se pokaže, jc-li za samostojno državo arel ali ne. Če narod ni politično discipliniran (vzgojen) in izšolan, se takoj začne brezvladje (anarhija), nova oblast je brez moči. To vidimo še. danes -na.Ruskem, kjer so se vršili hudi državljanski boji in fcjer boljševiki, ki so v manjšini, ša vedno vladajo nad velikansko večino. Prav to se jje pokazalo tudi na Nemškem v Berlinu, kjer so se hoteli najbolj revolucionarni so-cijalni demokratje, takozvani špartakovci, polastiti vlade; spoprijeli so sc z zmernimi ;j&ocijalisti in po berlinskih ulicah je tekla ! socijalnodemokraška kri. Pri nas se je prehod izvršil popolnoma mirno, dnsi je prišel popolnoma nepričakovano in nismo bili pravzaprav nič pripravljeni, t To nam pa ni v časi. Prve dni naše samostojnosti sc je naže ;jjudstvo sijajno držalo. V novejšem času pa so se pri nas zgodile stvari, ki nam niso v čast. Povejmo to odkrito! Mnogo jih je med nami, ki se obnašajo, kakor bi bili sami na svetu in nad celim svetom gospo-jdarjS. So ljudje, ki zabavljajo čez vlado, ■ čez duhovnike, čez Jugoslavijo, kratko, nič jim ni všeč. Dogajajo se celo drzne tatvine, umori in ropi. Ljudi se polašča neka besnost v pijančevanju in uživanju, da mora biti vsakega poštenega Slovenca sram : in strah za prihodnost. Ljudje božji, kam bomo prišli, če bo šlo tako naprej? Če bomo tako naprej delali če bomo samo čez f»Sarje« in Jugoslavro zabavljali, zraven pa t pi^čevali in plesaU noč in dan, tedaj bo- mo prav kmalu uničili sebe in Jugoslavijo, smejoči dediči bodo Nemci in Lahi, naši potomci, lu jim bomo zapustili revščino in sužnost, nas bodo pa klelL Slovenci vseh strank in naziranj in stanov! Zabavljanje, pijančevanje, boljševizem je naša moralna, gospodarska in narodna smrt. Proč z vsem tem, kar nas sramoti in ponižuje pred nami in pred svetom! Kdo je EajbU;ši naš sovražnik? Kdor '-amo zabavlja, ko ne ve, zakaj, kdor širi razburljive govorice, kdor se upira vladnim odredbam, ta odpira našim sovražnikom vrata v Jugoslavijo, ta je hujši sovražnik Jugoslavije kakor Lah in Nemec. Jugoslavijo bomo v tem najnevarnejšem času reilli le, če se vse stranke v požrtvovalnem delu in edinosti oklenemo svoje narodne"vlade in ji brezpogojno zaupamo. Vsakemu posebej pa nobena vlada ne more ustreči, zlasti pa ne v teh težkih časih. Teh hudih časov pa ni kriva ne sedanja'naža vlada, ne Jugoslavija, ampak stara Avstrija, Kakšna je Narodna v?.ada? Narodna vlada v Ljubljani bi morala biti sestavljena po večini iz mož naše stranke, ker je to največja stranka. Toda naši stranki ni šlo nikoli za nadvlado, njeno prvo načelo je bilo vedno: Narodna sloga in edinost vseh slovenskih strank nasproti zunanjim sovražnikom, korist ljudstva doma. Tega načela se je Vseslovenska Ljuds-ka Stranka držala tudi v tem tako odločilnem času pri sestavi nove vlade v Ljubljani. Da dobi vsaka slovenska stranka priliko postaviti svoje najboljše moči v službo pri zgradbi naše nove domovine, so vse tri slovenske stranke v novi narodni vladi zastopane po enakem številu mož. Vsaka stranka ima v vladi dva zastopniita; poleg tega je tudi predsednik vzet iz naše stranke. Načrt za prihodnjost. Zveza (koalicij§) vseh slovcn. strank v vladi ima ta-le načrt (program): Neutrudno delo za osvoboditev zasedenih delov Krajijske, Goriške, Trsta in Istre in osvoboditev naše zemije na Koroškem, Štajerskem in Ogrskem, Vzdrževanje reda in miru v državi. Utrditev (konsolidacija) države SHS na zunaj in znotraj. Redna prehrana ljudstva. Vlada bo podpirala stremljenje, da se iz države SHS stvori čimpreje resnična narodno-gospodarska enota, da se odpravijo izroditi vojnega gospodarstva in bo najodločneje nastopala proti oderuštvu v vsaki obliki. Vpelje naj se splošna in enaka volivna pravica za vsa zastopstva, tudi za ženske. Odpravijo naj se vse soci-jalne krivice. Zato pa še nismo »vsi eno«. Za izvršitev tega obširnega programa deluje Vseslovenska Ljudska Stranka skup-i no z obema drugima strankama, S tem pa nikakor ni rečeno, da smo zdaj vsi eno, da ni več strank. Domačega boja med strankami res nimamo več in si ga tudi zana-prej ne želimo. Stranke pa bodo tudi naprej ostale ločene, vsaka ima sama za-se svoj poseben program ,vsaka svoje prista-: še, vsaka svoje časopisje. Vseslovenska Ljudska Stranka je postavila delo za svoj narod na globoko vse obsogajočo podlago katoliške, vere, zato ji v tem delu pomagajo tudi duhovniki kot svobodni državljani in prav ta verska podlaga in sodelovanje duliovništva je stranico dvignilo do te moči in ugleda, ki 6a uživa doma pri ljudstvu in izven meja Slovenije. Tako je prav, tako r,aj bo tudi v bodoče, le v edinem in složnem delu je moč stranke. Obe drugi stranki, jugoslovanska demokratska (prej narodno-napredna ali liberalna) in socijalno-demokratska stranka, sta postavili svoje delo za slovenski narod na brezversko podlago. To moramo povedati zaradi jasnosti, nasi pristaši naj se tega zavedajo in naj nevedneže v tem oziru pcuče. Zvest strankar ne me-njuje svojega prepričanja čez noč, bere le časopisje svoje stranke in podpira le svojo stranko. Kdor je značajen strankar, ne pravi: ^ E, saj je vse eno, ali sem na to stran, ali na ono. Kdor tako govori, ta kaže, da nima nobene razsodnosti. Za kmeta in delavca. Slovenska Ljudska Stranka bo tudi naprej ostala, kakor je bila, kmetska in delavska stranka. Kmetski in delavski stan, to je jedi o našega ljudstva. Med kmetskim in delavskim stanom ne more biti boja, če vlada pravičnost; boj med stanovi more ustaviti samo krščanska pravičnost, vsem stanovom more biti pravična samo stranka, ki je postavila svoj program na večna, neomajna krščanska načela. Ljudska stranka po celi Jugoslaviji. Zato bo naša stranka stopila v ožjo zvezo z enakomislečimi brati Hrvati in' Srbi. . Slovenski kmet in delavec ponujata danes svojo roko sta* novskemu bratu na Hrvatskem 1» 6 v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji za skupno delo. Slovenski, hrvatski in srbski kmet in delavec se bodo našli na podlagi istih krščanskih načel in IjMbezni do skupne domovine. Zavest skupnosti med njimi bo najmočnejša vez, najzaneslji vejic poroštvo za nerazdeljivost, za enotnost in skupnost Jugoslovan s k e g a naroda in jugoslovanske države, V. L. S. zboruje. Čez tisoč naših zaupnikov se je zbralo v četrtek, dne 16, t, m, v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani, da presodijo delo iV. L, S. in ji dajo za bodočnost smeri, V resnici moramo biti na te shode naših zaupnikov vedno bolj ponosni. Sami zreli »ožje so, ki so posebno tekom dolgotrajne vojske vdiko pretrpeli, pa si tudi veliko skušenj pridobili, možje, ki znajo prav presojati ves položaj, možje, ki ne zamolče napak, ki so se zgodile, pa tudi priznavajo v polni meri zasluge, ki si jih Je Vseslov, Ljudska Stranka ravno v zadnjem času pridobila, da se je vratolomni državni preobrat izvifi] pri nas tako mirno, medtem ko še v disciplinirani Nemčiji teče kri med brati. To so možje, ki v polni meri uvidevajo, da bo le s skupnim in složnim delom mogoče odstraniti velikansko groMfo blata in smradu, ki ga je pustila stara Avstrija, se pa s prekrižantmi rokami :.!aii ored irobljo in samo zabavljati, ali a samo oddaleč s palico brskati po grob-iji, da le še bolj smrdi Posebno smo bili veseli, So so možje lako odločno nastopili za to, da se za vsako ceno vzdržita red in mir in da se vse, kar ta red krši (krivično razdeljene podpore, nepotrebni dopusti itd,} skuša odpraviti. Veseli smo, ko smo slišali na tem zbo-fn može govoriti in se živahno udeleževati debate. Tako včasih ni bilo; res demokratski duh je zavel v našo stranko in tako Jtaj tudi ostane. DR, KOROŠEC GOVORI; Shod jc otvoril načelnik Vseslovensko Ljudske Stranke, ministrski podpredsednik dr, Korošec. Najprvo je povdarjal, da jc sicer naše veselje, da smo prišli do svoje države, veliko, a ne brez kaplje grenkega pelina, Usiljivi Lah ima zaseden velik del naše zemlje, muči naše ljudi, otrokom ne pusti šole, zatira vsak dih svobode. Italijan ni nikdar zmagal, umakniti se je moral za Piavo in bi tamkaj ostal, ko bi drugi ne bili razbili Avstrije ,predv6em njeni lastni narodi, šele, ko jc Avstrija bila v kose razbita in njena armada, šele tedaj je imel trahopetni in požrešni Lah toliko korajžc, da je padel po pripravljenem plenu, za katerega ni prav nič naredil. NaŠ2 trdno upanje pa jc, da na mirovni konferenci zmagajo WiIsonova načela, s Ako se nam ugrabi Goriška in Trst, potem naši odposlanci na konferenci niso upravičeni podpisati miru, potem je njihova edina naloga, tffe pridejo takoj domov ter nam pomagajo organizirati mogočno iredentistično gibanje, ki Italiji nc bo dalo nc noč ne dan mirno spati in počivati. Goriška in Trst sta kri od naše krvi, in kje ste videli narod ah Človeka, ki bi prodajal svojo lastno kn. Koroška je naša. Tudi Koroška nas boli, toda glede končne ureditve koroških meja nimamo strahu. Grdo je le, da dunajska vlada na eni strani izjavlja, da s koroškimi ncmSki-m i tolpami nima nič opraviti, na drugi strani pa je dokazano, da sc koroških bojev proti nam udeležujejo tudi dunajske čete. Red in mir v notranjosti je pa druga velika skrb naše mlade države. Brez reda ni držav, ni življenja, jc nesreča za posamezne in celoto. »Vsak, kdor sedaj dela na nered, kdor hujska na nemire, kdor rovari proti obstoječim oblastim, on jc sovražnik naše mlade, še nedograjene Jugoslavije. Dalje razvija govornik program Narodne vlade v Ljubljani. Posamezne točke dobiš v današnjem uvodnem članku. Mogočna Vseslovenska Ljudska Stranka. Vseslovenska Ljudska Strahka nc bo puslila v nemar onih načel, s katerimi misli, razlikujoč se od drugih strank, ravno specifično ona koristili svojemu narodu in v njem zastopanim stanovom. Noben stan ni izključen iz doma V. L. S„ vsi stanovi so vabljeni in oskrbljeni pod njeno streho. Toda najštevilnejša stanova, ki se zbirata pod njenim okriljem, sta kmetski stan iu delavski stan, in zato se nam zdi umestno ravno tema dvema stanovoma posvečati svojo posebno pozornost. Delavski stan ima v naši stranki svojo posebno strokovno organizacijo ter v političnem ozira važno soodločujočo besedo. Za kmetski stan smo v naši stranki ustvarili mogočne politične, kulturne in gospodarske organizacije. Naše Knietske Zveze, naša Kršč. Soc. Zveza in naša Zadružna Zveza so za to trditev nespodbitni dokazi. Lahko si laskamo, da niti v bivši državi niti v naši sedanji državi ne more nobena druga stranka pokazati na enako orgnnizatorično delo v prid in korist kmstskenm stanu, kakor ravno V. L, S. Na tej poti stranka nc bo omahovala,, ne bo popustila, ampak se v domovini, ki je sedaj zr.rcs vsa naša, vrgla z novo silo in podvojenim veseljem na delo. V vsej stranki gori slej kakor prej samoljubna želja: V skrbi za kmetski stan moramo prednjačiti vsem drugim strankam, v tem oziru hočemo in moramo biti nedosegljivi, Jugoslovanska ljudska stranka. Dr, Korošec izraža slednjič upanje, da se bomo tudi s hrvatskim in sbrskim kmetom našli v skupnem, smotrenem delu, v skupni organizaciji: mogočni Jugoslovanski ljudski stranki. Zastopnik goriških Slovencev. Dr. Fon jc nato izrazil dr, Korošcu zahvalo, da sc je spomnil Goriške in za njegovo neomajno voljo, da tudi solnčno Goriško utrgamo iz sovražnih krempljev. Nato je govoril predsednik Ijubliar.sk«, vlade dr. Breje o naših težavah in naših na* logah. Takole jc govoril? Eao raznim zabavljačem in hujskačem« Ker jc bilo doslej že toliko zabavlja, nja v naši deželi na našo novo vlado kot še nikdar poprej, hočem izpregovoriti par besed o njej. Zabavljati jc jako lahko. Da-nes je vse nezadovoljno, tudi jaz, najbolj zaradi tega, ker bom moral še nadalje osta-ti v vladi. Prej so imeli vsi pravico, zabavljati na vlado, ki jc bila tujerodna in nara sovražna. A danes sc čestokrat več zabavlja na Narodno vlado kot pa prej na nemško vlado, dasi ima vedno najbc.ijš« voljo. Sedanja vladi je prevzela svoje težke posle v onih trenutkih, ko so sc valile množice tujega vojaštva preko naše dežele. Ako bi Narodna vlada nc bila ničesar drugega dosegla, kot samo to, da je tc množice odvrnila, da niso požigale naših domov in prelivale naše krvi, jc popolnoma opravičena. Boriti sc imamo z velikanskimi notranjami težkočami, Mi moramo vse cct« novo urediti. Prevzeli smo vse deželne ngendc jwej razcepljenih slovenskih dežel in državne vlade. Te različne kose sme morali združiti, kar ni lahko delo in kar varc lahko potrdi vsak krejač, ki mora iz več kosov starih sukenj napraviti novo. Mi nikakor ne moremo trenutno odpra.iti vseh krivic, ki jih jc storila v stoletjih prejšna nemška vlada. Po možnosti pa jc storila t« vlada vse, in celo več, kot bi pa mogla kaka druga tuja vlada na istem m?« stu. So ljudje, ki hočejo v kalnem ribariti, ki nc iščejo skupnih koristi, ampak iščejo le koristi za svoje žepe. (Pritrjevanje.) Zabavljati je lahko, a kako bolje narediti, nam ni šc nihče svetoval. Povejte to, ako nečetc delovati proti avtoriteti Narodne vlade, Peskovi •>Jugoslaviji- na atesa, Ako pa hočete pokopati avtoriteto, potem pustite vladati g. Peska z »Jugoslavijo«. (Odobravanje.) Videli bemo, kaku čudeže bo on naredil v dveh mesecih. Če so sc kake napake zgodile, sc bodo popravile. In napake sc bedo popravile, akc> boste podpirali vlado v njenih ttrcmljecHi. (Pritrjevanje.) Po boKievikih dfša, Ako pa hočemo vršita smotreno delo, moramo preprečiti že omenjeno zabavljanje, ki diši po boljševizmu. Godi se nam kakor muham, ki jih je popoldansko zimsko solnce zbudilo k življenju, da potem na večer zopet omagajo. Vse brenči, vse st veseli svobode, pa nikdo nc ve, kaj je svoboda. Razlaga se poj>olnoma enostranska, kot last posameznika, ki pa bližnjiku ne gre. Mi moramo svoje mišljenje glede svo-' bode revidirati v toliko, da vemo, da sc svoboda in red ne izključujeta, da se izpopolnjujeta. Svoboda brez reda je- anarhija Na drugi strani pa je red brez svobode podoben Človeku brez duše. Najprej nam torej treba sklada med svobodo in redom, Za red skrbeti pa je v prvi vreti poklica* na vlada, kaj« brez vlade še nobenega reda bilo ni. Treba je zato vzajemnega dela, ■da r,e vsak pojav boljševizma zatre že takoj v kali. — Ta boljševizem se je namreč že močno raznesel tudi po deželi; doslej so bili le posamezni pojavi. Doslej se jih je posrečilo odpraviti, dolžnost nove vlade pa bo, z železno roko zadušiti vsako tako gibanje. Pri tem pa morajo vlado podirati vsi, kajti sama z orožniki ne bo dosegla nič. To je dolžnost vseh dobro-mislečih, na katere vlada apelira, ako hočete, da bo branita vašo čast, vaše imetje m vaše življenje. (Odobravanje.) Roko proč od naše zemlje! •Kakor je že omenil naš načelnik, stoji na čelu našega programa zahteva po nedotakljivosti naše slovenske materinske seralje, Mi moramo vse storiti, da ne izgubimo niti Trsta, niti Goriške, niti Celovca, niti Beljaka. Zlasti drag nam jc Trst, ker vemo, da nam je Trst ključ za zunanji svet. '-Brez Trsta bi bili kakor omrtvičeni, kakor ohromeli. Tudi Gorice ne moremo pogrevali, ker se je ravno v tej vojski izkazala kol najboljša obrambna točka. Ne moremo pogrešati teh krajev, ker živi tam najboljši del našega naroda, ki jc imel od nekdaj stike z zunanjim svetom in ki ga ravno zato potrebujemo, V te kraje se je pripodil na!š tisočletni sovražnik. Prišel je samo vsl&d prenagljenih obljub svojih prijateljev, ki so mu nekaj obljubili, česar ne bi smeli. (Odobravanje.) Kar se tiče Koroške, moramo vedeli, da je ne smemo dati za nobeno ceno. Da-ues se morajo tudi koroški Slovenci osvoboditi, če ne so izgubljeni za naš narod, da jih nikdar več ne bomo mogii rešiti, (Odobravanje.) Hočemo s Hrvati pri isti mizi jesti, Eden .najglavnejših vzrokov nezadovoljstva je ta, ker prehrana ni taka, kot si jo jc ljudstvo želelo in kot jo potrebuje. Mi smo zaenkrat morali delati s tistim aparatom naprej, ki smo ga prevzeli od stare Avstrije. Toda povdariti moram, da se nam znatno boljše godi kol se pa prebivalcem dežel Nemške Avstrije, Lakote ne bomo trpeli in gobovo je, da bomo prestali do jH-ihodnje letine. Ako pa hočemo zboljšati sedanje prehranjevalne razmere, potem se morajo razmere popolnoma izpremeniti. Hrvatska mora pomagati I Pomoč mora priti, vsekakor pa iz Hrvatske, kjer jc živeža ogromno nakopičenega. Sedaj pač vidimo, da železnice slabo funkcijonirajo, a ljudje ida nočejo delati. Duatizcm pa, ki danes obstoja med Slovensko in Hrvatsko, se mora odstraniti na vsak način! Mi živimo danes napram Hrvatski v istih razmerah kot je prej stara Avstrija z Mažarsko. Prej smo imeli eno državo, pa »o Mažari odirali Avstrijo kakor nas danes hrvatski jjudje. Ako imamo skupno streho, moramo nmeti skupno mizo. (Pritrjevanje.) Mi ho-temo imeti bratstvo ne samo v frazah in besedah, ampak tudi v dejanjih. Tako bomo najbolje utrdili našo državo tudi na zunanje, Tukaj je potrebno, da se pokaže edinost, da se izvajajo vse posledice, ki jih zahteva nujnost trenutka. Požrešnost na vrhu. * * ' iV občini ni $amo župan kriv, ako ni vse v redu. Sami se marate pobrigati, ako imate kaj grajali. To je krščanska pravičnost. — V sedanjih razmerah se je lotila celega sveta požrešnost. Vsakdo hoče imeti stotisoče in milijone. Ljudje so izgubili merilo za pravilno presojanje vrednosti. Čimbolj pa se veča kup papirnatega denarja, tembolj pada kurz. (Pritrjevanje.) Volitve naj bodo demokratične. Vlada pa mora misliti tudi na druge reči, ki niso samo od danes do jutri. To so predvsem politične pravice. Pripravljati je treba za prihodnje volitve, ki morajo biti res demokratične in se morajo vršiti po proporcu. Pravična je zahteva, da tudi oni, ki so bili izključeni dosedaj, pridejo do političnih pravic. Misliti pa bo pri tem tudi treba na naše ženske. One so bile tiste, ki so nam branile naše družine in domove. Zato gre tudi njim volilna pravica. Važno je zlasti to, da se vrše volitve v zakonodajno zastopstvo na proporcionalni podlagi, ker tako pride do besede tudi manjšina, Pravičnost bo morala biti podlaga vsemu našemu javnemu življenju. Svobode zborovanja in združevanje si ne damo vzeti. Treba je, da se zasigura svobodno združevanje in svobodno zborovanje. Kaj nam pomagajo politične pravice, ako pa se ne moremo svobodno porazgovoriti o svojih potrebah. V tem pogledu so sc dogodili v nekaterih krajih dogodki, ki jih je treba z vso odločnostjo obsojati. Omenjam samo shod v Št, Jerneju. Če smo svobodni, potem moramo si tudi dovoliti drug drugemu svobodo. Če se gotovi ljudje shodov ne morejo udeleževati dostojno, naj jih pa prirejajo sami zase. Ako -je svoboda, jc svoboda za vse. Mi smo kot najmočnejša stranka dali sedaj večino iz rok, samo da bi omogočili, da bi danes v najresnejšem trenutku mogli delati z drugimi skupno za skupne interese. Imeli smo pri prejšnjih volitvah nad 60 odstotkov vseh volilcev, a bomo sedaj v ljubljanski Narodni vladi ravno tako zastopani, kot druge stranke. Ker hočemo delati za skupne interese, ker je domovina v nevarnosti, naj pridejo vsi dobro misleči na krov. (Burno odojbravanjc.) O PREUREDITVI NAŠE STRANKE, jc nadalje govoril prof. Bogumil Remec, ki je povdarjal, da so se razmere temeljito izpremenile in da se mora temu primerno tudi stranka preurediti predvsem v tem smislu, da bo kolikor mogoče svoje delovanje lahko raztegnila po vsem jugoslovanskem jugu. Predlagal je v ta namen sledečo resolucijo: Zbor naroča načelstvu, naj stopi v stik s hrvatskimi in srbskimi sorodnimi strankami radi združenja, oziroma vzajemnega delovanja in potem sestavi načrt reorganizacije in pravilnik. Načclstvo V. L. S. Nato je bil izvoljen soglasno načelnikom V. L, S. ministrski podpredsednik dr, Anton Korošec, podpredsednikom pa prof. Bogumil Remec, kmetovalec Ivan Brodar, obrtnik Ivan Ogrin in delavski zastopnik Jos. Gostinčar, Dokler se bo moral dr. Ant. Korošec kot minister muditi v Belgradu, ga bo doma nadomestoval pri vodstvu stranke Bog. Remec. Volitve ▼ državno in pokrajinsko ve če. Slovenci bodo imeli v državnem veču 38 zastopnikov, od teh V. L. S. 20, J. D. S/ 12 in soc. dem. stranka 6. ,V. L. S. imenuj« v državno veče za Trst 1, za Goriško t, Koroško 2, Kranjsko 7, Štajersko 7, za Prekmurje 1 zastopnika, V državno veče so bili imenovani iz Kranjskega na predlog g. Cvenklja: Josip Pogačnik, namestnik Bog. Remec; dr. Lovro Pogačnik, namestnik profesor Anton Sušnik; Josip Gostinčar, namestnik Ivan Krivec; Ivan Štrcin, namestnik Ivan Brodar; dr. Schaubach (sodnik v Črnomlju), namestnik dr, Mohorič. — Sedmega zastopnika imenuje eksekutiva. Pokrajinski zbor v Ljubljani bo imel 90 zastopnikov iz celega slovenskega ozemlja, in sicer jih bo imela V. L. S. 47, J. D. S. 27, socialisti 14 in Trst 2. V. L. S. imenuje za Goriško 4, za Koroško 4, za Kranjsko 19, za Štajersko 19, za Prekmurje 1. V pokrajinski zbor so se za Kranjsko imenovali: dr. Brejc, namestnik dr, Mohorič: G. Golja, namestnik dr. Jež; nadučitelj Fr. Silvester (kot zastopnik postojnskega okraja), namestnik Janko Grad, šolski nadzornik v Novem mestu; prelal Andrej Kalan, namestnik profesor Sušnik; Ivan Krivec, namestnik Jos. Gostinčar; Bog. Remec, namestnik ing. Remec; dr. Jerič, namestnik Josip Pita. — Ostalih 11 članov določijo zaupniki na posebnih zborovanjih v 11 okrajnih glavarstvih tekom 14 dni. Vseslovenska Ljudska Stranka na Štajerskem jc zborovala isti dan v Celju .Bilo je navzočih čez 300 najodičnejših zaupnikov iz cele slovenske Štajerske in iz Prekmurja, Poročala sta dr, Hohnjcc in dr. Verstov-šck. Izvolili so zastopnike v drž. veče in sicer: dr. Korošec, dr. Hohnjcc, dr. Jankovič, Ivan Roškar, prof. Verenjak, Anton Turn-šek in Fr. Pišek. V pokrajinsko veče v Ljub'jani pa so bili imenovani: dr, Hohnjec, dr. Vcrstovšek dr-. Jankovič, Franc Pišek, dr. Benkovič, Ivan Roškar, Anton Meško, Peter Novak, Jakob Vrečko, Josip Ozmec, dr, Bratkovič, dr. Leskovar, učitelj Lev-slih, urednik Žebot, Ivan Zupan (rudar v Trbovljah), nadrevizor Pušenjak, Fr. Go-tnilšek, Mihael Brcnčič in Martin Koren. Končno so bile sprejete resolucije proti postopanju Italijanov na naši zemlji ia proti nemškim tolovajslvom na Koroškem, RAZGLAS. Po deželi se še nahajajo nekateri vpoklicanci letnikov 1895—1899, ki se niso odzvali pozivu, ■ Dotičniki sc bodo s silo pritirali v vojaško službo ter bodo kot ubežniki najstrožje kaznovani po vojnih postavah. Strogo bodo kaznovani tudi oni, ki dajejo tem ubežnikom potuho s tem, da jih imajo v službi, jih hranijo, skrivajo ali jim prigovarjajo, naj ne odrinejo v vojaško službo. Vojno dopolnilno poveljstvo Ljubljana. «« Krajevnim odborom S. L. S. Vsled f^VBlja^b! nVačclštvo ^6 S krajevne odfcorein načclstva krneč- Jevuih odborov vsakega sodnega okraia po dva čiana v vodstvo SLb. v nedeljo, * l=ki91v9 °Dbo8mUžr;.V^'; ponedcbek, 27, januarja 1919. ob 2. uri popoldne v Društvenem domu; ,, . kočevsko v Ribnici v nedeljo, 26. januarja 1919, ob 3, uri popoldne v Društvenem d0mkran'sko v Kranj v ponedeljek, 27, ja-nnarja 1919, ob 11. uri dopoidne v Ljudskem krško v K r š k e m v sredo, dne 29. januarja 1919, ob 10. uri dopoldne v hotelu Gre- tforič: . ..... litijsko v Srna rt ne m pn Liti|i v ponedeljek, 27, januarja 1919, ob 11, uri dopoldne » Društvenem domu; ljubljanske okolice v Ljubljani v nedeljo, 26, januarja 1919, ob 10, uri dopoldne v hotelu »Union«; logaško na Blokah v nedeljo, 26. januarja 1919, popoldan po večernicah v Izobraževalnem društvu; novomeško v K a n d i j i v ponedeljek, 27. januarja 1919, ob pol 2. uri popoldne v Posojilnici; radovljiško v Radovljici v ponedeljek, '/7. januarja 1919, ob 3, Kri popoldne pri KnnsleJfnu. ji & 4ik novice. Jugoslavija. No va ljubljanska vlada sestoji iz sledečih poverjenistev: povtrjenjšlvo za notranje zadeve dr. Golja (S. L, S,), poverjenik za prosveto dr, Vrstovšek (S. L. S.) poverje-ništvo za prehodno gospodarstvo dr. Žerjav (J, D. S.), ki je obenem podpredsednik, za pravosodje in f-nance dr. Ravnifcar (J. D. S,), za javna dela Anion Kristan (J. S. D. S.), za socialno skrb Albin Prepeluh (J. S .D. S), poleg tega jc predsednik dr. Brejc (S .L, S.). A m e r i k a n c I v Ljubljani. V Ljubljano sla došla ameriški polkovnik Milcs m poročnik King da proučita jugoslovansko razmerje a semo zato, ker ilai;. jasi pravijo, da je nevaren človek. Ubogi otroci. Italiiani so zaprli vse slovenske tole v Trstu. Nnd 4000 slovenslai otroic jc brez pouka, Poveijenik iuž. licmec ia dr. liillcr sta naprooiiu atnc.iši.0 cclpcsiai-stto za posredovanje. Italijansko službo božjo so lapov cdali uvesti Italijani v ^fcoliji ško:a Msiniča. Bitka na Reki. Na Reki na /idami-ČGvem trga jc priž'o do prave bil 1.8 tkied Italijani s cr.w iu Aaglcži, Francozi i i Amsričaui z druge si-.ani. Govori se, da o-i:dcjo ltaiijaui z Peke. 2c ee daj jih jc mnogo manj kot poprej, a manj kot drugih cuteniinih vojakov. Angležev iu Fraacozov prihaja vedno več na Rek o. Sežansko učiteljstvo je poslala ondolrc~-u ilalijr.nskcir.ii kosiisarju spomenico. v kateri obsejujo italijanski ..-j^izcu in miiitiriizcni ter iijavijajo, da so podali zaobljubo jugoslovanski vladi ic Uj zaobljubi bodo tudi zvesti ostali. Nova italijanska nasilja. Italijanska oblast jc ukazala, da se v v^cm zasedenem ozemlju csdomcste vce občinske štampiljc z Izškimi ia sc žiif.-.nom p."-deie r.ovi tzjniLi, ki bedo občevali s strankami samo italijausko in uemiko, (človeka bi kri zavrela.) Korožlte novice. N c in c i so napadli 13. jan. Vciiko-vec, pa so jih naše čete odbi!c. Mi Lnamo d a mrtva in sedem ranjenih. — Koroški begunci imajo pravico do euake podpore kot drugi begunci. — Nemške tolpe pičel j o po Koroškem ter grozijo t2?im ijiiccm. Posebno dabovnike, ki stoje v prvi vrsti narodnih voditeljev, so vzeli na piko. V lirnci so med sv, nu šo areiirnli oudotnega i i.pnika. 7-Naši 1 e t« 1 c i so pri koroških bojih vr.o sodelovali. — K o n p 1 o t med 11 a 111 a ? ' in Ne rac i proti Jugoslaviji je verie-teo. Italijani naj bi zasedli Jesenice, Ne«-' Podrožco In tako bi Imeli Nemci do m- nov direktno železniško zvc:'.o. Zato so It^'-jani žc zasedli Rateče, pa se S.bi mso not,- Koroške tolpe. DunaisJ vlada se je izjavilo, dn se. na Koroškem umakniti. jejo oborožene toipe, in sicer na svoio 1«'». pest. — 5000 kron so razpisali nems» divjaki ntgrade tietemu, ki ubije ziipn^a m ikota. — V V e I i k o v c u co hujsk.-H Ne«!« in nemškutorji proti Jugoslovanom m «-bilo bati ncmiiov, Z«to so naši ne^tere m tci/iirali. Pozneje so jih izpustili, ko« L« S. ilfea rročekrvnost nckolilfo ohladita, xi 1 ježa U;ijsIi«<čB Nageleta pa so odoe iall v■ » ribor. — O nemški grozo vi tost> Koroškem fc poslala urad na skupno vlado v Belgrad m ca državm ^ za zunanje zadeve na Dunaju; i/ češko-slovaške republike na Dunaju je naprosila, naj sporoči to noto tudi ententi. — Bivšega poslanca Graienauerja in njegovo družino so koroški Nemci naložili na avtomobil in odvedli Bog ve kam, — Nemška nasilstva. Na Koroškem to Nemci zadnji čas nadaljevali svoje že večkrat opisano početje. 8. in 9, januarja so prignali v Celovec več moških z ženskami vred, katere so - po deželi bili aretirali. Ljudstvo je tam popolnoma brezpravno. Če sc kdo od vlade za take ljudi zavzame, odgovori nemška koroška vlada, da to nikogar ne briga. V Š!. Jakobu v Roža so nemški vojaki ubili dva kmeta, očividca ^amo zato, ker sta se coperstavljala ropanju. Tudi v Goišovji pri Žihnoljah so nekega kmeta popolnoma zbili. Naše kmete, katerih ne morejo upoguili z grožnjami Ln s silo, vabi jo z obljube sni: Koroška bo samostojna republika — teko jim pravijo — in bodo Nemci in Slovenci ior.c!i enake pravice. Te govorice so seveda le atfitatorlčno sredstvo, posebno tudi zalo, da bi dosegi! čim višio udeležbo Sfovcaccv pri volitvah. Pogajanja o premirju na koroški konti so končana. Ker sc stranki nisla mogli zediniti, sta se ponudila ameriška odposlanca, Iti sta pogajanjem prisostvovala, da hočeta znisaaa določiti mejo med Jugoslavijo in Nemško Avctrijo ca Koroškem. Predlog je . bi! sprejet. _ Drobne ves Preti volilni dolžnosti so koroški socialul demoltralje. Tozadevno predloga v koroški li&rcdoi skupščini so ob&truirdi ter o&posicd dosegli, da bo tisti, ki nc fco hotel voliti. Iiuznovan le z 10 Iv namesto s 500 K, kaker jc bilo pivolno pt ecil.igo.no. 2 c r & t n za monarhije, V Nemški Avciriji jih je še vedno čosii, feeleri se ne morejo sprijazniti z republii:?, j4, fasuerja so odkrili v cuncjski kade.niči zaroto, p:', kateri jc udeleženih veliko častnikov. V kadetnici so dobili^ veliko zaloga orožja in uiunicije. _ MažaroEi sc po vratu je. Ogrski ministrski predsednik Karoly jc toži! nekem« Amerikancii, da jih tlačijo Čehi, Rumuni in Jugoslovani iu da jo položaj Ogrske neznosen, Ako tega r.c bo kmalu konte, bo prišel popoicn polom in anarhija. No, no, Madžari Vitj sedaj vedo, kako te jc preje nam godilo. Ukrajinci in Poljaki se £e vedno bfjciejc sned seboj. Z s p a d n o ukrajinsko republiko ro ustanovili Ukrajinci bivše Avsiri'c. 7.--sct*Ii so tudi tiste dele Ogrske, kjer prebiva večina Rusiaav. Boljševizem na Češkem. Povsod dvi£a glavo, tudi v disciplimio.ni Češki, Napad ca ministrskega predsednika dr. Krarcnra je bi! bolštviškctjn izvira, ia dr. Kramaf pravi, da to ni konec, temveč iele začetek. V Čtški Tfebovi so aretirali 17 ruskih častnikov, o katerih mislijo, da so boijšcviški egetstj iz Rusijo, Rumuni so trdi. V Kološvaru, ki ga imajo Rumuni zasedenega, je prišli do bojev . med Madžari in Rumuni. Rtim;.-nsh! poveljnik jc zato dal aretirali madžarskega knmknrja za Scdmogr&ško in naložil mestu 900.000 K davka, ki &a morajo plačaj v 24 ureb. V c i Nemci iz Belgije. Belgijska vlada je nogna-a vce Nemce iz Belgije, 6000 po številu. Boji v Berlinu so porekel:. šparla-kovci — io so nemški boljševiki, ki bi radi tudi v Nemčiji po rusko vladali, so biii popolnoma premagani, veliko je bilo ustreljenih in ujetih, Licbknccht, njihov voditelj ja jx>beg-nil, pa so ga kmalu prijeli. Med odgonom je skušal pobegniti; ker ss ni hotel na poziv ustaviti, ko streljali nanj in ga usmrtili. Mackensen, nemški vojskovodja v RoDitiDiji, je sedaj zaprt v Belgradc. V Luksemburgu, državici, ki jc med Nemčijo, Francijo in Belgijo, je proglasila . njEisjšina republike. Doslej je tam vladala 25 letna neemožna kneginfa Marija Adelhajd. Zato je kneginja odstopila, namesto nje je tasccla prestol njena sestra Šarlota. Domače novice. Naš listek. Za danes smo imeli pripravljen ves posnetek našega listka, pa smo ga radi pomanjkanja prostora morali odložiti za prihodnjo številko. Vsaka zavedna Slovenka naj se ntroet na ediai slovenski ženski list »Slovenka«, Stane cdolctuo 12 K, polletno 6 K in bo izbr.iala vsak mesec na 24 straneh. Naroča se v Jugoslovanski (Katoliški) tiskarni, v II. nadstropju, Ljubljana. Opozarjamo posebno i na to, da »Slovenka« ni ista kot »Slovenska žena«, ki ni ntiše jjodjetje, Nc bodimo šolobardel Ali si že videl človeka, ki si je s težavo in znojem sc-ridai novo hišo, potem pa gre, pa jo opijuje in črneče z drekc-m (po domače povedano) na zuaaj ta na znotraj samo zato, ker ni kišr. še z vsem o&reni'ienaj da bi ss Hiog/o v njej udobno stanovali. Mi :.c vseh vrat iu oken, manjka šc oprave, peči še niso postavljene, krog hiše je ie vse c£' ledeno iid. Ti boj rekel, da takega človeka ni, ker vsak človek, ki si sezida hišo, potem dala ia se trudi dalje, da jo udobno opremi, toliko čr.sa, da prijetno v ujej stanuje in živi ob vročini in mrazu. Praviš, da ni takega človeka nr. svetu. Jaz pa pravim, c"a jc: Jo si ti, jugoslovanska čenča in šo-lobardp, ki si r.i s trpljenjem sezidal novo državno hišo. pod a i jo pa obmetuješ s pljunki m zabavljaš venomer, kc? ni še vse tako, da bi se kar vlegei vanjo kakor v pernico ta se z®.-zibsl v nebeške satje. Potrpi čenča, treba bo še dela !c 'a in icis, predca bomo mogli v tej po voiaki ivzdcjaai čržavui hiši vce tako urediti, da bo živjfenje cdofcno. Dela bo treba, dela, ne pn samega čenčanja ia popivanja kot ti seda; cc*aš. S«:.m tc hodi!_ H ti j n k a č i. Po deieii, po železnicah, po oštarijeh najdeš vse polno ljudi, ki nič nc delajo, temveč samo popivajo in zabavljajo ic;-kuis^ajo ljudi, zraven pa razširjajo tr.ko neumne če:sčc. da ss je čuditi ljudem, ki jih lako rodi poslušajo in verjamejo. Ker izvira to hujskanje ve'iko od plačanih nemširili b italijanskih agentov. da bi v dežc'i naredili zmedo in nered in da bi potem inscii Lahi vzrok vdreti na Kranjsko in nas dejali na natezalnico, zato je izdala Narodna vlada odredbo, m podlagi kajere bo mogoče ta»:e hujskače prijeti ia vtaknit! pod ključ. Žigosanje bsnkovccv, Rok r.a £1-4, gosnrije bankovcev jc -psdaljšan do vštetega 2, februarja 1919. t Vrednost ž M o s p n i k bankovcev je zrastla. Msžari plnčujejo za 100 kron žigosanih bankovcev i03 i£ nežihOMnih. Nemškoa. slrijsLa vlača pa protestira proti žigosanju. Vsa p r e It r a c « v Jugoslaviji preide v roke belgrajske v!adc. Prav, samo kmalu naj nr.m pomagajo. Unilornifu jugoslovanskih vojakov bo v kratkem izdelana po enotnem načrtu in. potem vpeijana za vse vojake države SHS, Podobna bo angleški uniform!. Za begune e. Vsled naredbe poverje-nišiva za narodno brembo se poživljajo he-gutci, da najkasneje do 31, januarja t. I. pismeno prija-ijo po možccsli vse škode, ki so jim vsled vojne naaiale na premičninah in nepremičninah, kakor tudi vse še neporavnane terjatve napram bivšemu erarju, zlesti lerjst-va za neplačane rekvizicije iu terjatve, hi izvirajo iz vojnodafatver.ega zakona. Priiavc noj se iKiSljejo posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska cc^ta št. 38, I. r;ads'r. Pisarna za zasedeno r/zcmlic r>e_ je osnovala v Ljubljeni. Nabira gradivo za mirovno ksnicrcnco. Nove jugoslovanske poštne znamke bodo v najkrajšem času vpc!ranc. Mirovna konicrenca sc je 18, t. m. otvorila. Otvoritveni govor je imel predsednik francoske republike Poaakarc. Za predsednika konference je bil izvoljen francoski ministrski predsednik Klemanso. Vsi narodni sveti po Sloveniji so razpuščeni. Istotako vse na-rodne straže. Izvzet je srrno ljubijaaski Nerodni svet. Vojaške dnevne plače v zaledja so sc znižde od 5 K na 2 K na dot. Prav tako. Le vojaki v koroškem in štajerskem vojnem ozemlju dobivajo precejšnjo piačo. -Invalidi. Sedanji invalidski cudelek v obrtni šoli sc precscuje v samostojen zavod. Invaiidom in slepcem se dovoli mesto dosedanjih prejemkov v znesku 2o vin. ca ro hrano kakor zdravi vojat, vendar pa zdravnik lahko odredi, da dobi aH oni boi-.tisiio hrano, 25 vagonov seli ra Slovenijo sta iz-pcelovaia v Tre:u bivša pcvcr.eaiiia Narodne vir.de inžeucr Kcmec in lir, Trilicr. živež za Jugoslavijo. Poverfe-r i i-: a tjsbijr.nske vlade iažcair Kcmec in dr. Triiier sta šia v Trst pogajat se redi živeža. Italijani so pripravljen: dajati so!, riž, južno sadje, petrolej in testeaine. V izrceao pa za-Lterajo stavbenega lesa. Foverfcnika sta potem tudi obiskala ameriško odposlanstvo, ki fe Izjavilo, ds prihajj iz Amerike sedem par-nSfcov z živili za Jugoslavijo. Vredna so živila 35 milijonov dolarjev. V i n t g o r — državna last. Hra-uilnica v CiorjaJj, katere l^st jc Vintgar, je po-u^diia Narodni vladi v nalrsji sloviti Viatgar. Narodna vlada bo ptcd nauapom odposlaia v Vintgar komisijo. V ljubljanskem n e m T k cm gledališču se kmalu začao sioveaske predelave. V narodnem gicdaližču bi se petem proizvajale ie še opore ia operete. ti 9 7 Nemcev je bi;o odpuščenih od povcijcništva za promet. Od teli je 316 pošl-i.-.vi uslužbencev, 241 državnih ter 140 južniii železničcrjev. K a z p i) s t vojaških delavnic. Tekom 1.4 t'r.5 cc rrzpus.e \se vojaške delavnice, ki :.o bile na noro ustanovljene po iz-fcrjfc-.i vtjne. V prvi vrsti prideta v postev vcjc.?ki stavbni vrad ia vojaška kiavnicaj pridrži naj sc samo avtomobilska dclavnica. Vsi kinematografi ai podržavijo v korist vojnim invalidom. Tako fe prav. Zakaj bi velikanske svote, ki jih znosijo ljudje v ktno, zginde v žepe privatnih špekulantov. Tfcko ima sede j kino vsa- eno dobro lastnost, in ta je edina. Občinski odbori in delavstvo. Nerodna vlsda jc načc'oaia sklenila to-Ie; Občinski odbori oečin, ki jih določi Nerodna_ vlada, se pcoblaste, da pokličejo v občinski za-&Jop primercO število članov iz delavskih slojev. Število teh delavskih zestopnikov določa Narodna vlada, K r e g. Socialno - demokratski list »Naprej« in Pesek, izdajatelj liberalnega lista »Ju-goslavija«, se kregata med sabo. >■ Naprej« očita Pesku precej nečednih kupčij; g. Pesku precej trda prede. Delavcem, ki so delali v Nemčiji, in vsem oaiia, ki so dobivali kako pokojnino ali rento iz Nemčije! Vsi delavci, ki so bili zapo-t!cni pred ia med vojno v kakem rudniku ali v drngem podjetju v Nemčiji, imajo tam svoje rodbine brez sredstev ia jih niso pustili v Nemčijo, naj caznanijo pismeno poverjeništvu zz socialno skrbstvo naslednje podatke; a) Svoje ime, poklic, sedenje bivališče, hje zapo-slet:!; b) v katerem kraju v Nemčiji živi njf-hova rodbina fnatenčin ra3iov) in število otrok; c) ali ima pohištvo v Nemčiji; d) lastni zaslužek; c) cd Čcra_ živi rodbina. Vsi delavci, vdove ia sirote, ki so dobivali rente ali pokojnine iz Nemčije in jih sedaj nc dobe več, naj to pismeno naznanijo povedeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani. V c oznanilo je ppdali naslednja pojasnila; a) Ime, poklic ui bivaiiščc; b) po kom dobe rento n:i pokojnino; c) kdaj jc prišla zadaja renča. Naznanilu js priložiti un.dao potrjen prepis dekreta, s ka-tciins je bila odcierjena renta. Po možsoati je pri-.ožiti tudi zadoji odrezek Seka, s katerim so dobili izp!ačano rento. Kova postaja Žlebi"- sc je otvo-rfa s 15, fanu.nrfem na kočevski železnici med OrtneSiom ia Ribnico. Dražja cloktričoa žefczaica. Vozni listki ljubljanske cesUe ijl"«!« « Pezdlrcu navdušen po^.r, Drzna lopovščina m H z*>au« dne 10. grudna 1916 j« tfl«J« ce.« t SU kL Med 6. fi 7. uro zvečer se je peljal Kus lj. HS■.rs.S^S; »ts; « a brk. Zahtevala sta takoj s strogim glasom legitimacijo od voznika. Ko jo ta pokaže, izjavita, da ni veljavna, vržeta Rusa z voza, se vwdcta ca voz ter oddirjata proti St. Vidti. Rus teče do svojega poveljstva, javi tun zadevo. vzame nato konja rjave« z dvokolesnim vozičkom ter dirja za njima proti SC Vidu. Onkraj St. Vida |n dohiti. A ko ga spoznata, na-meri štabni narednik nanj s puško, narednik pa skoči z voza ter mu nastavi bajonet na prsi, ter zahteva, da takoj stopi iz voza. Rus, ki jc bil brez orožja, se je adal, nakar je narednik skočil na voz. V diru sta oba lopova po-'iijala proti Gorenjski. — Kdor zamore poda- i> naTedoem slučaja kako pojasnilo, naj se ..jjiasi pri Vojaškem sodišča SHS v Ljubljani, Poljanska cesta 13, III. nadstr., it, 36. Iz laškega ujetništva sta ušla narednika Makso Dovžan z Dovij in Josip Moravec iz Idrije. Pripovedovala sta o obupnem stanju ujetih jugoslovanskih vojakov. Nimajo nobenih barak, temveč prebivajo kar v šotorih na goli zemlji Pod seboj imajo majhen šop slame, na sebi eno odejo. Ko je zapadel sneg, so mnogi zmrznili. Kadar gre dež, leže v vodi Kruha dobivajo 4 vojaki en hleb. — Italijani naj bodo prepričani, da bo tudi nje dosegla božja pravica, kot |e Nemce. Cenzura za pisma se je uvedla radi vojnega razmerja na Koroškem, in sicer za pisma, ki prihajajo iz inozemstva v Slovenijo ali odhajajo. Taka pisma se morajo oddati na pošto odprta in morajo biti opremljena z naslovom pošiljatelja. Preventivna cenznra za časopisje sc zopet nrede ▼ območju Narodne vlade v Ljubljani, in sicer samo glede vojaških stvari. Vsi časopisi se bodo morali dati eno uro pred .-azpošiljanjcm pristojni politični oblasti v cenzuro. Razglas. Razširile so se govorice, da se je pri topniškem polku št. 128 raztrosila in pogublla vsa civilna obleka, ki jo je bilo oddalo moštvo pri mobilizaciji ali prej v fcrambo. Povedano bodi torej vsem gori mislečim, da se je res sicer nekaj oblek med selitvijo iz Ljubljane v Celovec, Dunajsko Noto mesto in Maribor porazgubilo, vendar so vsi tozadevni zapiski v redu in bode vsak, ki ie oddal obleko v hrambo, dobil al! svojo ali enakovredno tnjo obleko. Stično velja tudi za pripadnike rnzislega polka St. 106, »car je pre-vzel topniški polk št. 128 v oskrbo. Poživljajo se s tem vsi interesentje, da nemudoma ali pišejo po svojo obleko ali si pa osebno pridejo po njo v mariborsko topniško vojašnico. Obleke se bodo pošiljala tudi sorodnikom, ako le-teh prošnjo potrdijo pristojna županstva. V pismenih prošnjah naj se navede: šarža, Ime, naborni letnik in rojstno leto imet-oika oblesi'. Topniško poveljstvo SHS v Klari boru. . ,P',oiPie' Kdo k«i ve o Franc Bocu, ki i« služil pri 97, pp., 5, komp., v Riimuniji. Po-*SLfV* 9- »vgusta 1917. Sporoči naj se Cecil ji Boc, Hrastje, p. Moste pri Ljubljani. — AU je znano komu izmed iz Rusije vra- čajočihse vojakov kaj od Antona Kandare, ' i-ii ujet še meseca februarja leta 1915 .. * i , —Sibirijo m ni več pisaL Ako bi kdo kaj vedel o njem, naj proti nagrada sporoči njegovim starišem. S. Kandare, šmarata 18 pošt« Stan trg pri Rakeku, Notranjsko. — Kdo izmed vračujočih sc ujetnikov iz Rusije Hf' Te. Alojziju Oven. Služil je pri 7. lovskem bataljonu, ujet je bil leta 1915. v Karpatih in od tam šel v Rusijo. Prosi se, če bi kdo kaj vedel o njem, naj sporoči Mar. Oven. 3» vas Gabrorka, p. Sr. Kri* pri Litiji.. Stroški lemupo vrnejo. — Kdo kaj ve o Jožetu Z«-tforc izBrštjina, p. Novo «ne?to. B 1 |e t ruskem ujetništvu, nazadnje v Kk.ter.nbnrg«, odkoder je pisal pred pol letom Sporo« naj se Jožefi Zagorc, Bršljin, p- Noto mesto. Razne vesti. Nesreča n« morj«, Neki lrancosl'1 parnik je na svoji vožnji po. Sredozemsaem morja 14, januarja zadel ob mino ter se v štirih minutah potopil. Utonilo »e kakih 500 ljudi, večinoma Grkov, Srbov in kusot. Kcsito W,,Bierš5i' cesar Karel nevarno bolan. Bivši cesar Karel jc pred enua mesecem nevarno obolel na španski bolezni. Bolezen se mu je sedaj o pašno poslabsala.. Dunaj preskrbljen z rirUv Ententna prehranjevalna komisija je že odpotovala z Dunaj«. Dunaju so do nove žetve živila zajamčena. ... . 100 milijonov dolarjev z« utc-šitev lakote v Evropi zahteva Wiison od ameriškega senata. Wilson pravi, da bo ediao to rešilo Evropo boljševizma in nemirov, nemara ima Wilson prav. Čudni socialni demokrati. N« Nemškem vladajo socialni demokrati in vendar je na vodilnih mestih 80 odstotkov judov, ki pri tem dobro žive. 200.000 nemških vojnih ujetnikov bo moralo obnavljati opustošeno Fran- K a k o |e razsajal« španska bolezen. »Times pišejo, da je lansko leto, in sicer v zadnjih dvanajstih tednih umrlo za špansko boleznijo skoraj šest milijonov ljudi. Sodi se, da je bilo v svetovni vojski 20 milijonov mrtvih. V isti dobi, t štirih letih in pol, je umrlo za špansko boleznijo 108 milijonov ljudi. V Indiji sami jc umrlo za špansko boleznijo 3 milijone prebivalcev. V Bombayu 5000, Delhi, ki ima 200.000 prebivalcev, je imelo vsak dan 800 mrličev za omenjeno boleznijo. Pnjab je izgubil 250.100 ljudi V Kapskem mesta je izgubilo 2000 otrok starše. Avstralija je morala poslati ▼ Samoo sanitetno ladjo, ker je bilo tamošnjeg« prebivalstva bolnega 80 odstotkov. Belo prebivalstvo je moralo, samo Sreživljati ali pokopavati uboge domačine. V ovi Zelandiji je prenehalo javno delo. Žrtve v Ameriki so bile grozne, niti v Kanadi ni bilo dosti boljše. V Ontarijn in zapadnih pokrajinah je umrlo nič manj nego 108 zdravnikov. Ogromno jc število za špansko boleznijo umrlih Indijancev. >'DomoYina<< epidemije, Špansko. je grozno trpela. V Barceloni je umrlo vsak dan po 1200 ljudi Imenovana epidemija jc grozno razsajala tudi na Francovkcm, Nemškem in v avstro-ogrski državi. Izza zadnjih berlinskih bojev. Potaženi Špaitakovci so imeli v poslopju socialnodemokratičncga lista »Vorwarts« pravcato trdnjavo. V prvi veži je bila napravljena barikada tramov in papirnatih ovojev, za barikado pa strojnica in puške. Polno zabojev municije in ročnih granat je bilo pripravljenih. . Dalje so imeli uporniki stoj avtopark, V dru- 1 gl veži je ležalo mnogo mrtvecev, v tretji veži polno pušk, revloveriev, zabojev in mrtveci med njimi. Imeli so tudi svojega zdravnik«. V uredniških prostorih so pa imeli veliko zalogo živeža, orožja in muiiicije. Ravno tako so imeli trdnjavo v poslopju policijskega ravnateljstva. Ker vladne čete niso mogle zavzeti poslopja z inianterijskim napadom, so začeli z artiljerijo. Ko so oddali na poslopje 55 strelov, so v hiši streli utihnili Nato je naskočila mianterija z ročnimi granatami. Špartakovci so se vdali. Izgubili so 42 mrtvih in 30 ranjenih. Spartakovce so sedaj vse razorožili Gospodarski del. Gospodarska obvestila. NEKAJ KMETOVIH ZAHTEV. .0Nnj se postavijo strelci v polukrogu okoli nas!« Zgodilo se je. iTi r,c postavi na mojo desno, Gifin pa na levo, da vidijo, da izpeljem postavo s silo orožja.« »Tako, Sedaj naj trobentači zatrobijo štajersko koračnico!« Divje so zabučale trobcute do neba, kakor bi donele trobente sodnega dneva. Nato je zavladala mrtvaška tišina. Z mogočnim glasom jc bral sodnik, če-Za Boga svetega, vse orepovedanol« Sliši se zamolkel klic: »Tega nam ne more nihče prepovedati!« Hendel je t očmi bliskal na mrmrajoče in jc z železnim (lasom rekel: »Kdor prelomi to postavo v tej najvaž-leji-? točki, kdor stori, kar smo prepovedali, I a nadene kazen kakor najgršega hudodcl-lika, zakaj premišljeno, s hudobno voljo predaja smrti celo mesto. Kdor si drzne voditi procctijo, sc bo v železju, pri vodi in suhem kruhu pokoril v ječi, kolikor časa sc nam bo (delo primerno, potem ga bomo s sremoto izgnali iz naše dežele. Kdor zavaja ljudi k prepovedani proce-»»ji, bo v železju stal na sramotnem odru pričo celega Štajra, kar se sicer primeri le vlaeu-{am in tatovom. Drugi pa, ki gredo za procesijo, bodo. kakor boao okoliščine, plačali sazen od enega do dvajset srebrnih goldinarjev. če bi pa taka procesija zatrosila samo en slučaj kuge, bo vodnik procesije obe-len — zanj ne bo nobene milosti. To je po-itava od te ure naprej. — Če je ostra, jc zato, da ne pomrjetc vsi od prvega do zadnjega.« Ilendel je prenehal, ljudstvo jc obmolknilo in mrmranje jc zastalo. Kakor svincc je legel na vse ustnice strah nad to, doslej še nezaslišano strogostjo sodnikovo. Iz vsih prsi, iz vsih src je puhtela prošnja: »Sveti Bog, močni Bog, ki stanuješ v nebesih, reši nas!« "a kaj se hoče: treba je ubogati, saj je vse tamo zato, da vsi ne pomriemo. Nc daleč proč v ozki tarovški .ulici je v iemi etal menih s prekrižanimi rokami in je polglasoo govoril sam pri sebi: »Mislite na- Kadar bo vrgel krinko raz sebe, kadar napoči veliko ^preganjanje — mislite name!«-P.l« Albert, Z grenko žalostjo se je spominjal umirajočega očeta; o blagor mrtvim, ki uso učakali tega dneva! Glej, Antikrist jc ml Glej njegovo kraljestvo! Kako dolgo je od tega, ko je ta človek, ta hudobni mož rekel: Življenje je sveto. Tam na štajnleldu, kjer stoje vislicc. rastejo trobcntice in vijolice; kar je Hendel sodnik še ni prelil kapljice hudodelniške krvi. Hudodelcem, ki so zaslužili smrt, podarjajo življenje; nad nedolžnimi meščani pa, ki sc drznejo za Časa poskušnjc katoliško moliti, brusi meč. Antikristi Antikristi Da, lc zagrinjaj svoje moril-no povelje v sladke besede, toliko sramot-nejše jel Le slikaj kugo v satansko Strašnih barvah, da boš toliko laže na tesnem držal preplašene ljudi — gorje, jih ie držišl Človek bi se zjokal, ko zre to ubogo, prestrašeno ljudstvo, ki si nc vc pomoči... Pa čuj, v tretjič zagroini njegov mogočni glas, kakor glas zveri, ki jc ni bilo, ki bo, ki rc dviga iz brezdna ... o znamenje Sinu človekovega, prikaži sel Tcda nebo ostane mirno iu jasno, žalostno sc tresejo zvezde, kakor ognjene angelske solze, »Slednjič vam naznanjam še to-lc: Nič manj nevarno, kakor zbiranje ljudi je pokopavamo inrličev v grobnicah, ki so pltve, se slabo zapirajo, ali so siccr poškodovale. V tem oziru jc silno nevarna farna cerkev, ki je, odkar so jo iztrgali nain. vsa zanemarjena in ima vse polno na pol odprtih in razpokanih grobnic. Ni časa sedaj, vse to temeljito popraviti, zato soglasno z vsemi svetovalci razen enega, razglašam: Od jutri naprej ne sme nihče več stopiti v katoliško lamo ccrkev ne duhovnik, nc ljudstvo. Jutri bo ob šesti uri zjutraj uradno zaprta in ključe spravim jaz. Kdor si drzne vdreti v cerkev, potem ko bo zaprta, izgubi vg<ž svoje premoženje, s sramoto bo izgnan iz mesta. Kdor prinese kugo iz prcjpereUh grobnic, naj umrje na vislicah — zanj ne_ poznam nobene milosti. ICdor mojim zapovedim kljubuje in ljudi zoper mene hujska, jja sme vsakdo ubiti z orožjem. To je, Štajerci, nova kužna postava, dana v su-šcu leta 1615. V veljavi ostane, dokler jaz hočem.« Pri zadnjih besedah tc tfrozne postave je v ljudstvu zagromclo, kakor bi bobnelo za gorami. »Prav dobro,« jc rekel smeječ se Hendel-nov sin in se jc oziral okoli s pogledi, iz katerih jc bliskala smrt. Res, imeniten je la razglas, ki žari od ognja, se cedi od krvi, res imeniten; kakor le zine zoper njega pa-peška sodrga, potem, oče, pokliči mene, — jaz bom branil postavo. Res, sedaj se ne upira nihče od te pa-peške zalege, Čez trg valuje g!asnot žalostno vzdihovanje: »G gorje, naše cerkvc, naše cerkve I Kje naj molimo za tega strašnega časa smrti. Gospod, gospod, v vsem vam bomo pokorni, pa izkažite nam milost, nc vzemite nam ns.Sc edine cerkve!« Neki mož je stopil k nerazsvetljenemu oknu in jc zaklical proti mestni hiši: »Kaj talcema si upate? Tega ne prenesemo, še jc veličanstvo na Dunaju.« Hendel je zavpil proti oknu: »Gospod Pravnfalli, ste li zopet v Štajru? Lc brusite na Dunaju svoj jezik, kolikor hočete, slobodno vam!« Mož se je hitro odmaknil od okna, kakor da bi mu bilo žal, da ga je spoznal. Z gore doli je počasnih, težkih korakov prikorakal drug mož, ki je ves upognjen od težkih skrbi — pater Albert, Grede je joka- 1'očim otrokom božal glavice; tuintam sc je coprneče ozrl naokoli, kakor bi pričakoval znamenja na nebu. »Gospod Hendel,« jc zavpil na glas, ko je stal že skoraj tik pred sodnikom. »Pravite, da skrbite za Štajer, za mesto — bivajo li v mestu samo telesa? Kdo vam daje pravice, da kratite dušam kruha in jih obsojate, da počasi shirajo. Verujete li v Boga, ali ne? Ce verujete, kako sc drznete nam prepovedati molitev ft) nam zapirate hišo božjo, v kateri se sam Bog bliža svojemu ljudstvu7« »Vam ni všeč moja postava, gospod Albert, kai?« je vprašal Hendel; v soju bakelj je zaničljivo zrl na duhovnika. Satan se smeje, ker se jokajo angeli. »Napravite boljšo po zapovedih vaše cerkve, ki rešuje duše, ko so strohnela telesa, Pa žc vem, kaj te grize — leče nimaš več, in fte onianc ti drugega, kakor da pri-digttješ volkovom in ribam, kakor jc delal tvoj božji Anton.« »Gospodi« je vzkliknit Albert z glasom, ki mu je pojemal vsled bolečine in sc tresel od jeze. »To veste, da ne govorim zaradi sebe. Nai pridiguje, bdoir Koče, Sicer so pa volkovi boljši kakor kamenita srca, lu nc poznajo usmiljenja. Tod«, gospod, poglejte vendar to ubogo ljudstvo, poglejte te solzel Gospod, k nebu bodo vpile zoper vasi Kdor jemlje kruh vdovam in sirotam, se krvavo pregreši, kdor jim jemlje dušni krub, je od Boga preklet!« _(Dalje.)__ Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerlivijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3>/4°/o brez kakega odbitka. Glej Inserat! Pristavnik (majer) za večjo posestvo na Gorenjskem so sprejme takoj. VcSč mora biti vseh domačih del tako pri živini kakor na polju. Žena mora provzetl gospodinjstvo za sluiinčad. 1'rednost ima družina z ve"; delavnimi močmi. Ponudbo z navedbo starosti in številom družinskih članov pod žitro .Takoj št. 415" na upravništvo lista. Sveže baterije ima v zalogi F. E. E AISEH, puškar, Selenbarcova ulica 5t S. = VAJENEC iz poštene biše, ki bi imel veselje do učenja in je zdrav in marljiv, so sprejmo takoj v pouk, Ai/G UST ČEHNE, mtzar, Zgornja Miška št 54. ~ Avtomatična past ZZ » podgano k 7-60. en mi5i, x 6'so, lov« brom niulzo»iva orno dolnjo«! lovilca ■» maho „Hova" komu d K 8'20. Povsod najboliii uspobi. Mnogo sahvainlo. Foitlia »e po pov*e'.in. PoStnlna K 1-20-Izvozna tvrdtft TZSTSEH, SnnnJ me, KcnUac^MM 11. VAJENCA za krojaški obrt sprejmo w IVAN KREd, Ljubljana, Dunajska centa št 0, dvorišče U. Le 3 K 60 h nt „Omaga", «el. sliko ', iina!»vrjlt«v ■ voosa BOtt.bnira opxemIj.ua sa raana leg«, prina »kroma«, reiu, kompl. . kovinasto kaseto tn navodilom dokler v »ologi, le X 84«— taklopna omara ta Spon za ploid. in nimo, iepaa ohiika vel. i:,e,!e '.t a.etoraoin. brejavo millo 3\lBOLO(n ki deluje h.tro ta gotovo- Kajbe^te »aitlo f« lise. ki te od kov toplo prip.rccena Vrtna alTpSska §61*161*3, Trrovmi » sem?ni pišite po cenovnik. SEVER & COMP., LJUBLJANA j za pranje in kui.a-nja mila se do!.. | en poJtni zavitek . (5 kilogramov) s FcJiDino vred ra K 22'—. KazpoJilja na vso i atrani garal Lolbner, Ceiie 185 (3s Zobotrebce okrcalo rezale, potem plo*čnato rezane (fino bruiene) kopnje po naj.obii ceni tvidka AnL Kri«;er. Ljnoljaaa, Meami trg._1:7! (10) v.'..dobro ir. trpežno mlatilnico ra roCri in vraSilti cogor, dalje stiskalnico za tad.c ic crcrč;e, milne za grozdje, dccinainc tebtrlce, .sotle za žgar.jekubo, kllnje za slamo-rzzr. ee, ločne m ine ra tr.letev moke, itd, naj si ogleda mojo zalogo, dokler so imenovani stroji v zalogi r.a razpolago. Drugi poljedelski stroji se pa Ishko r.aroča;o pri Franc HIHi v Ljubljani, Martinova cesta st 2. Največja zaloga poijedciskih s-rojev v l^osiaviji. _ ..Jugo" milo za pranje rbeliiaca vrsta, bela. t kosih po fetrt kilograma, 1 raco i 25 ktf It. i. 100 komadov! 11« K banko ztbol iz |ažrc|». S poJto 4 ktf neto kron Iraško. Pofilia oo povzetju zavod za u ,, . c k šport M. Jilnker, Zagreb št. 1, Petrinjska 3. L naročilom se prosi Doslati tudi polo»:co __T-iP-tiR ^^^^^ 2 vajenca zn kovalo obrt Sf rejrr.e takoj Valentin Lrbaneič, kovaški moister, M«fcli»na. Polianpka ceMa C9, Skuto Jr^pule v vsak. množini ter spre;cma ponudbe t ta.edbo cese ter mr.otine Frahtišek Hohleiia, sirarna Ichnčdi, p. KerhTtice. Čecbg. IaUia koezarej »Doaolral-i, 1 I U krt: nr« 'kuSciiO. N.iatega t.-pa-<:j.*a ias. no-b0'itli l':sk r.a .i sv nobene »rbtiic*. l obe-i /ija cr.dfai-reca ostvrrva. u:i!jen a in cf-: l;enia am.-ak l?oi. b-.ij- , ■ syi!e[*oTret;• ki i qo?1 n«. ..HiarolcH" u'rdt i.-i o/.fci i.'Sitee in pedeit (ICV0 TAST. Srbečico, llšaie^ odetrenl rr»* naglo dr. Fleachm rak oni to rajemfeno .^kabotona« tilo". Popolnoma tre* duha. ne m.»T 1'oskupni lonfek K 4 - veliki k b^ porclja ra rodt.ino K 15--. Zaloga « Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Uarijln UB. H20 r»«lt« b« **r*tTeto r rami. o „BJrai>o[(,rm"| Kuverte s (irino, pisma, rofune iti Izvršuje natančno po r.aročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. St 60 AKOK-DHOH 7 Bajti. .i : ii; ct ari, r .t1 - na-\ [ - «. ki Zabtevaiie T •!: k i c."... k a »a. r »t o ioco a, au.i br?.'pla -uo. E. toa». Kiirti-.Br 4t. 7». so?. ir.i tepe bu^-e -sc Kj.r ci-povedo tc vsa »ds:va. < cl , Hatro old' (J K tisa ia polts -.0 rosehel. Pol i:a po povzeti« brez r-,»cdbe vs;binr. Parlamcrija „Zf.:n L!oydhol" Euual U 5 1'ratcislrasse 1J — L vtr «5aa !>*3 djig?. tsicr jt llagi i jileji! -m Zimsko ;a--o (I.eibNfrsrleRj, iea;Ui jcpifi in volneni otročji , >; i -j s pts &el>n!ra nižiem cenam za oddati. Eksportnn hiša »Luna«, Maribor št. 73, ^l&tes Klišš - pcdgatie ffi-ifiMfcK » Stinrki in vj.i golazen n- >r» pogir.iti tkr* porili.ate moji najboi.c pr«-'. • ,iaa in sploSno h-.a ,:ni ;:edstva kot: proti polj-.U'm oi^iio K S'--. *.a podane nili K S,—i u liirla K 3.—j linkiora u tlenic« K 2"—j poiebca aaica tinVlara zi stenice K 5'—; nn;č«T»lcc mcliev K 2—j praie!; proti rarčesca 2 ia 4 K; liobtsira proti alem pri ljudeb 3 K; mazila ra aii pri iieiai 2 K; praiek ia aši t obiski in ptrilt K 2'—; tinV-tore te bolhe pri p-ei K 153; tinktura proti mric:« a> aarfj'1 ia zcl'-cjadi |uoi-čevalec r.-.illial K 3'—. — PoJilia po povzetju Zi-vod za e'.:»7.a:t M. JCaker, ZajJrcb 1, Petrinj>U nlica 3, ___^ iAiS6i2a Mi fj gfplMia svetovnoznsifta fazpošiljfilnicči feiSfi 11BU& i T samo v Ljubljani ž t.