List 40. -1 •v r Fecaj LI. I a ß I lEhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in 5 leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljublj plača na Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako sto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ,,Novic V Ljubljani 6. oktobra 1893 Grofa Schönborn in Thun sta zasedla važni mesto in to vzbudilo zopet v češkem narodu nado, da se uresniči češko državno pravo. To je videti iz vseh tedanjih čeških Izjemno stanje na Češkem listov. zlasti staročeških. Mladočehi so položaj malo tega niso hoteli pri- ll. trezneje sodili in nekoliko pa zaradi znavati, da je imenovanje omenjenih dveh mož na tako Vladni listi seveda vso krivdo za izjemno stanje . visoki mesti prvi korak k uresničenju češkega državne izvračajo na Mladočehe, levičarski pa za vse delajo odgovorno vlado. In ti imajo tudi po našem mnenju prav. Seveda ni res, kakor trdijo liberalni nemški listi, da bi prava, ker so že malo cikali na opozicijo. Znano je, da v vsakdo rad tisto verjame, kar želi, tako so pa tudi Cehi radi verjeli, da je vladi resno volja, obnoviti stare pravice bila vlada razvadila Cehe s koncesijami, cesijah se govoriti ne more. Nikjer se ni kaka milost. Na Moravskem in v Šleziji sedaj še to ni dalo, kar jim po ustavi gr kacih kon- narodu češkemu. Take stvari so morale mej narodom Čeh om storila vzbuditi veliko hrepenjenje po uresničenju starih pravic. se Čehom do- Mladočehom je bilo lahko delo potem narod razburjati, e. Pač pa je vlada nekaj druzega storila, s čimer je prouzročila se- y danje neugodne razmere na Češkem. 1879 so šila pogajanja mej Cehi in grofom vsaj so pravo za pravo le to zahtevali, kar je vlada tako f rekoč že na pol obljubila, izpolnila pa ni. Tako postopati pa vladi prav nič treba ni bilo. L. V 1879. bi Cehi bili vstopili v zbor, ko bi ne bil grof TaalTejem, da vstopijo v državni zbor. Kaj se je dovolilo Taafte v državnopravnem oziru dal najmanjšega mig-[ teh pogajanjih, ne vemo. Kakor se pa iz poznejšega pn prestolnega govora da posneti malo namignilo, da se bode oziralo na njih državno pravo Ijeja. Cehi in drugi Slovani bi bili vlado podpirali, da v se je češkim poslancem prestolnem govoru ni niti z besedico omenila deželne avtonomije. Pasivne opozicije so se na Češkem že bili po- Tako so Čehi vstopili v državni zbor z nadami uresničijo njih dolgoletne želje. da se polnoma naveličali, tako da ni bilo je več dalje mogoče tirati. ker so Mladočehi, Ki so tiščali v državni zbor, češko vprašanje ni hotelo napraviti nobenega se začela na Češkem vzbujati nevolja. bilo tiste jedinosti, ki je potrebna za pasivno politiko. Ko koraka dalj Ta nevolja se pa sprva ni tako odkrito pokazala, ker se je v narodnem oziru se dve jezikovni bili precej izpodkopali tla Staročehom, in na Češkem ni državnem zboru je pa vlada imela dovolj sredstev v nekaj storilo za Čehe. Izdali ste ustavnih mejah, da obdrži Slovane na svoji strani; ni jej edbi, osnovalo vseučilišče in tudi bilo potreba obetati stvarij, ki prestopajo meje sedanje glede srednjih šol nekaj storilo. To pa češke nevolje ni ustave. Ptesno naj bi bila začela z uresničenjem narodne moglo za zmiraj potolažiti, posebno ker je večinoma vse jednakopravnosti. Začela bi naj ne bila na Češkem, kjer se oziralo le na Češko, za Čehe na Moravskem in v Šle- se nemško gospodstvo že po naravi ne da ohraniti in ziji se pa ni ničesar storilo. Sploh se je opažalo, da se- tudi Nemci niso posebno več pritiskali Slovanov. Začeti bi bila morala v Šleziji in na Moravskem, kjer se Čehi danja vlada skuša prvenstvo nemštvu ohraniti povsod kjer to Ko mogoče. vlada videla, da nevolja večja postaja m da narod zahteva da v več krajih morajo boriti za svoj obstanek. Tukaj bi bila vlada morala s tem podpirati Čehe, da bi bila naj- bi uresniči narodna jednakopravnost, strožje vršila ustavne določbe. Pri vsaki priliki naj je pa na visoki mesti poklicala dva moža 1 ki sta ve- bila naglašala, da je njej pred vsem na tem, da fak Ijala za odločna pristaša češkega zgodovinskega plemstva tično izvrši, kar so liberalne vlade z novo ustavo zasno in kot taka tudi iskrena zagovornika držanega prava, vale, pa niso izvršile, ker jim je manjkalo dobre volje. N 332 ^ takim postopanjem bi se vlada bila prikupila Cehom 1 ob jednem bi pa tudi Cehi bili začeli čislati se- danjo ustavo. Na svojo državno pravo bi bili jeli pozabljati. Posebno mlajši politiki, kateri ne pomnijo do- vabila duhove, kateri jo sedaj strašijo na Češkem matincem in nekaterim drugim Slovanom na jugu že toliko škodovalo, da bode težko kdaj toliko koristiti zamoglo. Iz povedanega je razvidno, da je vlada sama pri- Vse godkov pred 1871. letom, bi se ne bili posebno brigali to je plod njene premalo odkritosrčne politike. Če bode za češko državno pravo. Prav lahko rečemo, da bi vlada bila lahko dosegla, da vlada še nadalje tirala tako politiko, se utegne nezado na konci njenega štirinajstlet- voljnost še drugod razširiti in jej ne bode z nobenimi nega vladanja mej sedanji ustavi. Slovani ne bilo skoraj nasprotnika izjemnimi naredbami kos. Taka nezadovoljnost. kot je vati. Pa tudi levičarji bi ne bili mogli toliko nasproto- se bila vlada že povsod opirala jedino na ko bi ustavo, kakor so pa tako, ko je vzbujala težnje po razširjenju deželne avtonomije. Levičarji, kar jih stoji na sta-išči nekdanje ustavoverne stranke, bi ne bili imeli pravega povoda ustavljati se vladi. * Zakaj pa vlada ni nastopila tega pota. Jedino zaradi tega, ker grof Taaffe nikdar ni imel resne volje iz- sedaj na Češkem, ni v prid državi, zato pa mi želimo, da avstrijski državniki nastopijo drugačno pot, pot, po kateri zadovolje avstrijske narode. Zato je pa pred vsem treba, da ne bodo samo vzbujali nad, temveč tudi res vse storili, da se zadovolji vsem opravičenim željam. Politični pregled. Cesar na Tirolskem. — Minoli teden je bil cesar na povsod ondu Tirolskem. Sel je ogledat deželno razstavo in bil pri odkritji vesti narodno jednakopravnost, temveč je skušal ohraniti predpravice Nemcev. Saj vidimo, da je vlada kaj storila za narodno jednakopravnost, kjer je že videla, da se prvenstvo nemštvu več ohraniti ne da. Zato se je pa vlada posluževala vseh mogočih sredstev, da odvrne pozornost od narodne jednakopravnosti. Jedno janskega dela tirolske dežele. Cesar je deputacijo jako prijazno vsprejel. Rekel je, da bode naročil vladi, da naj stvar še Andreja Holferja spomenika. Pri poslednji priložnosti je imel cesar jako lep govor, v katerem je omenjal zasluge pokojnega za njegov prestol in naglašal zvestobo in udanost Tirolcev. Prišlo je bilo mnogo deputacij. Mej drugim je prišla tudi de-putacija iz južne Tirolske in ga prosila za avtonomijo itali- takih sredstev je bilo to, da je vzbujala nade po uresničenju češkega državnega prava, da je sploh z nastopom Taaffejeve vlade se bila začela neka agitacija za razšir- proučuje. Pristavil je pa, da kaj gotovega obljubiti ne more. Cesarjev odgovor deputacij pač ne more vzbujati posebnih nad. Vlada ima pač mnogo pomislikov proti avtonomiji južne Ti- jenje avtonomije posamičnih krono vin. V začetku Taaffe- rolske, najzadnji morda ni ta, da bi potem Nemci se z veöjo jeve vlade je bilo ime deželni avtonomisti prišlo v na- odločnostjo zahtevali zaključeno nemško ozemlje na Češkem. vado. Ta naziv smo čitali zlasti v polvladnih listih Državni zbor snide se dne 10 t. m V jedni prvih Tedaj še nismo dobro vedeli, kam vse to meri, ali danes pa lahko rečemo, da je vse to imelo namen zbegati sej bode pač vlada zboru predložila svojo naredbo zastran izjemnega stanja v Pragi in jo utemeljila. Posvetovanje o t^^j predlogi bode jako burno. Mladočehi bodo gotovo poslali svoje duhove, odvrniti pozornost od narodne jednakopravnosti. najboljše govornike v boj proti predlogi. Pomagalo seveda ne Vlada dobr vedela da je jedino narodna jednakopi nost podlaga, na kateri se moremo zjediniti Slovani, vsako drugo načelo pa nas mora razdvojiti. Besede centralizem, pojmi Pod vsi federalizem, deželna in narodna avtonomija, morejo zmešati in vzbujati nasprotja mej Slovani. bode nič, ker so Mladočehi v državnem zboru preveč osamljeni in se tudi razai dogodki v Pragi ne dajo opravičevati. Že lani, ko so Mladočehi v deželnem zboru razgrajali, zgubili so mnogo simpatij Mi vemo, da se bode sklicvaal kdo na to, da včasih tudi drage stranke poropotajo, kakor protisemitska. razmere nekaterih drugih strank so pa tudi To je res ) ali temi frazami se skrivajo stvari, o katerih se Slovani zje- precej drugačne. Mladočehi se opirajo na stare zgodovinske d i niti ne moremo. Zato so se te stvari od vladne strani na razne zvite načine spravljale v liste. Večkrat se je primerilo, da ta ali oni že sam preslepljen ni vedel, da pravice in uresničenje njih želja je v veliki meri odvisno tudi od krone. Taka stranka že zaradi visokosti stvari, katero zastopa ne more se posluževati izgredov. In vprašanja, ki so v tesni zvezi z vladarsko rodbino se ne smejo nikakor narediti Mladočeški manifest. za vlado tlako dela. Tudi Mladočehi so bili dolgo časa za predmet pouličnih demonstracijam. vladni tlačani. Nikakor tudi ni izključeno, da bi vsaj iz prva ne bila vlada skrivaj kako podpirala tega gibanja, bolj zmeša duhove. Sedaj, ko jej čez glavo raste mu seveda ustavlja. Mladočeška stranka je odgo- da 1 se vorila na izjemno stanje s posebnim manifestom, kateri se je tiskal v Lipsiji. Na češkem in Moravskem se ni našla nobena Ne na severu, temveč tudi na jugu se deluje v jednakem zmislu. Nakrat je prišlo v Dalmaciji Istri hrvaško pravo na dnevni red. Sedaj delajo za obnovljenje hrvaškega prava največji vladni nasprotniki. Natančno se pa ne more vedeti, če ni morda tukaj skriven vladen vpliv vmes. Ti ljudje, ki se sedaj naudušujejo za hrvaško državno pravo, seveda ne vedo, čigavo službo da oprav- ljajo, kdo pa gotovo. dal da prvo misel vsemu gibanju. Toliko je to gibanje razcepilo dalmatinske po- slance, napravilo hudo nasprotje mej Hrvati in Srbi, Dal tiskarna, ki bi se bila upala tiskati manifest mladočeške stranke. Tudi noben mladočeški list ga ni priobčil. Glavno glasilo Mla-dočehov „Narodni Listy" manifesta z nobeno besedico ne omenja, kar pa vzbuja veliko nezadovoljstvo mej prebivalstvom. Silno zmerno pisavo tega lista mnogim Mladočehom ne ugaja. Politično društvo za severno Češko se je že posvetovalo o pre- zmerni pisavi dr. Gregrovega glasila, ki naroda nikakor ne budi nost priporoča. To bi utegnilo vzbuditi misel, da so Cehi silno boječi. Zatorej bode treba gledati, da se osnuje nov list, ako se bolj ne ohrabrijo „Narodni Listy. V manifestu se dokazuje, da je izjemno stanje v Pragi nepostavno, ker zanj še ni pravega povoda. Potem se pa naštevajo razni dogodki pogumnosti in vztrajnosti, temveč le zmernost in zmer- bilo iz poslednjih let, iz tega hoče dokazati, da je vlada češki 3 33 od prisilila v skrajno opozicijo Potem še manifest doka da je mladoČHska stranka popolnoma nekriva vseh veleli precej podobno Vidi se, da je je- znje, izdalskih dogodkov. V Pragi manifest se gla govc d i ni Obrtnija. ru kakega za njegov namen ovornika pred sodisčem. da bi mladočeško str^^nko opral in jej ohranil zaupanje pri narodu Da bi v manifestu skušali protnike prepričati o pravičnosti njih teženj, o tem ni nobenega sledu Sploh se mora reči, da ta manifest ni nobena velika in po men politi izjava Di pravništvo je pa ta mani fest že konfiskov širjati kakor in sedaj se ne bode mogel dru raz v zaprtih pismih, pa še to bode težavno in ne varno. Nemčija in Rusija. Dne 2 t. m. pričele so se v Čikago in Kolumbijeva razstava. (Dalje.) Zraven poštnega urada je poštni vagon najnovejše konstrukcije napravljen nalašč za razstavo. Ta vagon je že kupila železnica št. pavelska. Dva poštna uradnika v Vse je samo da ni slišati pihanja želez- njem izbirata pisma in opravljata druge posle tako kakor pi vožnji Berolinu ustne razprave glede nemško-ruske trgovinske godbe po- Pismena pogajanja, ki so se že dlje časa vršila mej Bolgarija. niškega stroja in drdranja koles. Ce hočemo ogledati notranjo upravo tega vagona, ni treba vanj, kajti malo proč stoji drug tak vagon, da se od vrha lahko ogleda vsa notranja oprava. Brž poleg pa vidimo podobo poštnega ki je od 1. avgusta t 1. vladal mej parnika. Iz pojasnila izvemo, da ta parnik pripada onima dvema, ki sta od 1859. do 1862. leta vozila po Michi- obema državama, niso imela zaželenega uspeha; stopili so torej odposlanci obeh držav skupaj, da se ustno domenijo o trgovinski pogodbi in narede tako konec za obe državi pogubonos-nemu carinskemu /boju, njima. Mej tem ko se z edne strani odločno za- trjuje, da nasprotstev, o katerih pišejo tuji listi, da so nastali ganskem jezeru. Na tem parniku so najprej vpeljali se mej Kobutžanom in Stambulovom ni, poročajo se z druge strani danjo železniško poštno službo. Da se pisma pozneje stvari, ki dado sklepati na najsrditejši boj, ki se bije mej vsled izbiranja preveč ne zamude, je ukazal potni agent knezom in ministerskim predsednikom Veliko res ni dati na Ananij Worden, da se naj izbirajo že mej vožnjo. Dotični trditve nekaterih ruskih listov, Koburžanom in Stambulovom, kajti ruske liste navdaja princi- pišejo o nasprotstvih mej ukaz, je razstavljen v izvirniku. Iz tega ukaza se raz- pijelno ovraštvo do teh dveh, a na vsem pa nekaj resnice že jo jelo vvajati čez dve bo, vsaj to je mogoče, da mineva ono sporazumljenje. dosedaj vladalo mej obema. Rusija in Francija Toulonske slavnosti še vedno politiške duhove na razburj politiki hočej radi osobnih koristij trdijo zadnj čas posebne ilemške. Nemški drugi pa iz sedanjega vila železniška poštna služba, leti. Modela dveh poštnih parnikov zraven kažeta napredek poslednjih desetih let. Jeden je parnik iz 1847, časa. In kak razloček je mej njima? sak način dokazati 1 da Eusij za- Drugi modeli kažejo poštne parnike po Misisipiju in dr v v prijateljske nemški listi, da Eusij klep eze s Francijo. Posebno zvezo zaradi denarnih ozirov, ker upa da ji bodo francoske banke v denarnih za- god. krajin Potem je več lepih oljnatih slik, parnikov in po-koder vozijo poštni parniki. Jedna oljnata slika dregah pomogle. Take in ednake stvari očitajo Eusom, seveda iz namena, da bi Fi naščuvali proti njim. Toda to jim predstavlja napad Indijancev na poštni kočiji. Nekaj vo jakov strelja s strehe na rudečekožce. kateri od vseh ne gre lahko iz podrok. Francozi in Eusi vzajemno in od- stranij dero proti kočiji. Kočijaž poganja na vso moč ločno odbij te napade Zadnj i čas mudil se je ruski car v je na tihoma dospel tudi grof Fredensborgu na Danskem, de Paris, pretendent na francoski kraljevski prestol in njegov sin vojvoda Orleans. Kot sorodnik danske vladarske rodovine prišel je seveda tudi v dotiko z ruskim carjem konje, in nekaj mrtvih tukaj leži. Ta dogodek je še bolj iz novejšega časa. L. 1877 se je to dogodilo mej Heleno in Boemanom Iv Montani Nemški listi Tedaj je v teh divjih gozdnih krajih vozila pošta še so led tega zagnali strašen hrup rekoč, grof de Paris pri carju pomoči da ede kot kralj francoski prestol • v v isce Ta trditev in okoliščina, da sta se sešla grof de Paris in ruski car ravno pred toulonskimi slavnostmi bi bila zamogla prav opravičeno vzbuditi nezaupanje Eusije pri republičanski Franciji. Toda Francozi so bili pri tej priliki prav presodni, niso se dali naščuvati, temveč so trezno odbijali vsa po dvakrat na teden, sedaj vozi štirikrat. Indijanci so bili kočijo oropali in jo vplenili. General Howard jih je zasledoval in kočijo jim zopet vzel. Ta naslikana kočija so se vozila predsednik Gar- vsekaka znamenitost nje J fied in Arthur, general Sherman na svojih inšpekcijskih da ne verujejo da bil sumničenja rekoč, potovanjih. anovce. car pripravljen podpirati Orle motili. Euski listi so ;5estanek grofa Pariškega s carjem oficijelno razjasnili. Car namreč je le pod tem pogojem se dal posetiti od grofa Pariškega, da mu je ta obljubil, da se o političnih stvareh ne bodeta prav nič menila. Tako tem oddelku vidimo jezdeca v naravni velikosti s poštno torbo za seboj, ki jezdi čez planjave s pošto. Jezdec je umetno narejen. konj pa nabasan pony. Raz stavljeni so tukaj tudi trije nabasani psi ) ki so še ne tudi bilo. Car torej ni črhnil niti besedice o položaju na Fran- davno vozili pošto po snežnih planjavah michiganskih coskem z grofom Pariškim. Ves hrup in krik je imel namen Francoze naščuvati proti Eusiji, je pal v vodo m tej razstavi vidiš natančno uprizorjene različne poštne nemški listi so se pri svojih izvajanjih prav pošteno usedli. Da se bode našlo še več stvarij, s katerimi bodo razni na- vredbe v Zjedinjenih državah v sedanjih in minolih časih Ženske pa tudi moške močno zanima ženska razstava protniki skušali preprečiti zvezo rusko-francosko, je prav pri- Samo v angleškem oddelku, ki je posebno lep, je razstav čakovati, toda Eusi in Francozi se ne bodo dali zapeljati Oficijelni slavnostni program za toulonske slavnosti je že določen. Eusko brodovje vsprejel bo v Toulonu minister mornarice in 17. oktobra v Parizu predsednik Carnot sam. Eusko brodovje se vrne 28. oktobra. Ijenih kacih 7000 predmetov. Mej ženskimi ročnimi deli so posebno omeniti stvari, katere je razstavila „Royal School of Needlewrk", katera šola je pod podkrovitelj- dela z iglo nam stvom kraljice angleške. Vsakovrstna 334 kažejo, kako izvrstni uspehi se dosezajo s to šolo. Veli- Škodujejo vremenske premembe. Skodljice se namakajo 20 ur kanska stenska preproga predstavlja „kraljico jabolk", y precej kakor pripovedujejo o njej pravljice naroda angleškega. močni raztopljini vodnega stekla Potem se posuše in Veliko pozornost obrača nase tudi natančna kopija ko klo se suhe denejo za šest ur v razstopljino klorovega kalcij magnezije in klorovega amonijuma. Potem se zopet sv. pisma, katero je nekdaj imela kraljica Elizabeta, katero ima sedaj kraljica Viktorija, vzbuja zlasti po posuši. Strehe narejene iz tako pripravljenih skodljic se ne prime ogenj. zornost s fino izvedeno zlato veeznino na rudečem bar- žunu, katerega barva napravlja poseben efekt baš zaradi ll^sIMI^SI KmetijstVO. I^^Sf^Sjl lahke vezenine z zeleno svilo. Zraven blazinica z italijanskim nategnenim šivom razveseljuje gledalca. Nakitni koston iz 16. stoletja na rumenkastem baržunu z izbočenimi podobami spada go- 1 / tovo mej najlepše okrašave, ki si jih le misliti moremo. Torbice, pokrovi, okviri in druge take stvari francoskega italijanskega in samostanskega dela sestavljajo slikovito celoto, ki napravlja na gledalca najboljši vtis. Več preprog in pregrinjal po sestavi barv spominja na turške vzorce. Posebno lepe blazinice za sofo tudi ne izgreši Narejeno je po tu Loi tej blazini noben obiskovalec tega oddelka princezinje Lujize Marchioness je bogata vezenina iz modre svile na beli podlagi. Kot neko posebnost je pač tudi omeniti vezena italijanske pokrajine z nekolikimi otroki. To je delala odgo- jiteljica kraljice angleške Viktorije lady Charlotte Flo-rentia Elive. Nekatere razstavljene stvari pa tudi vzbujajo zanimivost bolj zaradi izdelovalcev, nego pa zaradi posebne umetnosti. Tako bi pač ne nikdo baš posebne se ne zanimal za dela. v lični omarici. ici, ko bi napis ne povedal da so notri dela, katere so delale roke angleške kraljic( same in njene princezinje Helene. V tem kostnu sta mej svojeročno tkala angleška drugim dva prtiča katei kraljica in pa tudi slamnik, ki je njeno delo. Poleg te omarice so pa razstavljene stvari, katere so izdelale prin- cezinja Waleška in njeni dve hčeri. Tudi veliki zastori v zlatih okvirjih zaslužijo vso pozornost. Posebno ker jeden posnet po zastoru. ki je bil v Tulerijah, pa je leta 1871. zgorel. Za ta posnetek pa imamo zahvaliti grofinjo Tankerville. Umetniško spretnost te gospe kaže veternjača v rezbariji od slonove kosti in lepo izrezljan bufet od orehovega lesa. Iz povedanega je razvidno, kako se v Angliji za umetno žensko delo zanimajo visoke dame, ki hočejo nenavadno spretnost in dober okus. (Dalje sledi.) Lak Obrtnijske raznoterosti. svetle železne stvari. Najboljši lak za svetle mraz železne stvari je lokomotivni lak. Temu laku ne škoduje niti vročina. Namaže se kar čez barve, ne da bi kaj premenil barve. Ta lak je samo precej drag Kilogram tega laka elja kacih 5 gld Cenejši je pa kopalni lak, ki se dobi po Trtna uš in trtoreja. (Dalje.) daljnih poglavjih gospod pisatelj jako lahko um-Ijivo razlaga, kakšna je trtna uš in kako se razširja. Ta pouk je velike važnosti, ker se je dosedaj baš vsled ne- več razširjala trtna uš. Da smo jo poprej bolje vednosti poznali, bi jo najbrž ne bili prinesli iz Amerike gotovo bi se pa ne bila razširila skoro po vseh vinorodnih krajih v Evropi in tudi v Afriki. Največ se je trtna uš razširila s tem, da smo dobivali trte iz okuženih krajev. Pisatelj nam pa tudi pove, da se trtna uš razširja tudi sama brez pripomoči človekove. Nekoliko krilate vrste uši letajo od trte do trte in ležejo jajca, nekoliko V se pa uši razširjajo po koreninah. Če so trtne uši pri korenini kake trte, gredo za živežem na korenine drugih trt. ker se korenine močno križajo v zemljo. Zato pa pri nas hitreje razširja nego v Italiji, kajti pri nas imamo trte gosto nasajene, v Italiji pa redkeje. Trtna uš se širi v vinogradu od nekega središča kjer se je najprej zaplodila. Okrog tega središča trte najbolj pešajo, potem pa so čimdalje boljše. Kjer se v vinogradu opazi, 5 da trte iz kakega središča v kolobarji to gotovo znamenje, da je vinograd okužen. pe ni sajo, treba niti uši iskati pri koreninah. Nadalje pisatelj govori o raznih sredstvih, uporabljajo proti trtni uši. Omenja ostrih postav, ki pa trgovino s trtami ovirajo, potem iztrebljanja ki se večkrat trt, ki pa tudi ni imelo povsem zaželenih uspehov, temveč vinorejcem veliko škodo. Poraba se njim napravi ker se ogljenčevega žvepla se zdi pisatelju predraga, mora leto za letom rabiti, kajti vseh ušij ne prežene, Poplavljenje z vodo v naših krajih ni nikjer izvedljivo peščeni zemlji, tudi trtna uš nima take močij, ali ta- So ob velicih rekah cih vinogradov ni pri nas. puščajo sipino. Pisatelj prihaja do sklepa, da se vinoreji ne bode dalo pomagati, nego z ameriškimi trtami. ki drugače Tako pisatelj prihaja k drugemu delu, v katerem govori o ame- riških trtah. Natančno jih popisuje. Najprej popisuje one trte, katere neposredno rode. Za naše kraje se pisatelju zdi posebno primerna Jaquez, Herbemont in Huntington. vseh prodajalnicah kilo po 1 gld 80 kr. Priporoča se rabiti Prvi omenjeni trti zahtevati gorkejšo lego, ker sta precej bolj kopalni lak. Kopalni lak barve ne premem, ali da jej občutljivi proti mrazu. Prvo in tretjo pa tudi strupena nekoliko globokej ton Dobri firneži tudi barve in tona ne spremene mehki. ali niso za rabo pri tacih stvareh, ker ostanejo Nezgorljive skodljice Posrečilo se novejšem času skodljice narediti nezgorljive. Takim skodljicam pa tudi ne rosa hudo napada, vender dajeta na ugodni zemlji obilo dobrega vina. Jork-Madeiro pa že zaradi tega ni priporočati, ker je nekoliko občutljiva za trtno uš, če tudi ne naše domače. Sploh pa pisatelj misli tako hudo kakor 1 235 da neposredni producenti nimajo posebne važnosti za « peti vrsti daje pisatelj svete, katere vrste evrop Štirsko. Mi bi pač lahko rekli, da tudi za naše kranjske skih trt naj bi najbolj cepil. V tem poglavji navaja več trt, grade te trte ne bodo dosti primernejše. Kj je mlj ki so posebno priporočljive in kake pogoje, da zahtevajo laporasta ali apnena se lahko poskuša ž njimi Ker te trte napada strupena rosa, moramo jih močno škropiti z modr galico Pred mrazom se pa mo rajo osipati s prstjo. Neposredni producenti pa tudi iz druzega uzroka niso za naše kraje. Njih vino ne ugaja našemu ukusu. Naše vino bode pa le tedaj moralo kon-kurirati, če se bodo odlikovalo z okusom, kakoršnega vinski trgovci zahtevajo. V Banatu ali na Laškem obdelovanje vinogradov Iz tega zanimivega odstavka naj to le priobčimo: . Vrste, ki dajejo bela vina. 1.) Rudeči treminec zahteva močno gnojno zemljo in dolgo rez. Povprečno daje po 40 hI vina. Izvrstne kakovosti in vonjave z okolo 20 ^Iq sladkorja in 4 do 5 kisline. (Konec prihodnjič.) Kmetijske raznoterosti. Na čem se spozna starost gosij in rac ? Stare močen, neupo- pol manj stane in zatorej mi ne moremo dajati vina ta gosi imajo hrapove noge, moöae peruti, debel, kup kakor ti kraji. Zato pa naše vino ne sme biti tako, gljiv kljun, debelejša peresa in debelo kožo, mlajše živali spo- kakor je v teh krajih. Zato je pa bodočnost naših gradov odvisna naj znamo po nežni koži pod perutmi in na koncih perutij, Mlade gosi se poznate ravno po teh znamenjih, kakor stare gosi. Kljun je pri mladi gosi v razmerji z glavo dosti daljši, kakor bolj od onih plemen ameriških trt, ki so porabne za po- pri stari. dlas^e našim domačim trtam. Za take podlage so take trte, katerim trtna uš nič ne škoduje in tudi niso ob- čutljive v neugodnih razmerah. Same dajo redko in z našimi Ali čebela umrje, če zgubi želo? Dosedaj je bila oböna razširjena misel, da čebela umrje, ako piči in vsled tega zgubi želo. malovreden plod. Zato se pa morajo cepiti domačimi trtami. Pisatelj priporoča vse vrste riparije, potem Solonis, Rupestris in Vialla. Knjižica potem nam pojasnjuje, kake pogoje zahteva, Poljski čebelar Krasicki je pa o tem delal natančne poskuse Prepričal se je, da je od 132 čebel, ki so piknile jih 52 zraven tako veselo okro^ letale, kakor umrlo, drugih 80 je pa drugi dan ravno popre] Krasicki iz tega sklepa, da v največ slučajih zg^uba želo, čebeli nič ne škoduje. ^ Z ta, kake ona ameriška trta. To potrebno vedeti vino- rejcem, ker on ne more še le delati poskusov. Tako izvemo iz knjižice, da Riparia zahteva ilovnato, srednje •h ^'••»1.......».-I..............................................................................................................^ Poučni in zabavni del. težka železna tla in zemljo kremenico. V belkasti apneni zemlji ne uspeva. Pri izberi posamičnih vrst riparije je dobro, ogibati se kolikor mogoče vrst z drobnimi mladikami in dolgimi členi. Iz .J Potopisne črte. jubljaiie v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) mokri, premalo železni zemlji se pa te, tako jako uporni trte loti zlatenica in je v nekaterih letih pokonča. Solonis je za zemljo manj izbirčna nego Riparia, zlatenica se je ne prijemlje. Pri njenih koreninah, se navadno v veliki meri naseli trtna uš. Uš jej nič ne škoduje, ali vender ni dobro s to trto gojiti trtne uši same. Rupestris je dobra za peščena, suha apnena tla, ali vender je ž njo še nekoliko premalo skušenj. Vialla je pa za kristalična tla. Ta trta tudi sama nekoliko rodi, če tudi njen plod ni posebno okusen, vender je boljše nego nič, dokler niso vse trte cepljene. Zapustivši Ogulin vozili smo se precej dolgo še po- leg klekovega podnožja. Zemlja je koj za Ogulinom tako kultivirana, kakor kaj enakega nisem opazil ves čas od Karlovca do sem, pa tudi od tod naprej ne več. Na daljni vožnji se okolica zelo spreminja. Peljali smo se en čas ob rečici Dobri, dalje deloma po ožinah, deloma po bolj prijazni okolici, poslednjič nas je objela tema tunela Tičevo, in ko smo vgledali zopet beli dan, bili smo tudi kmala na postaji Gomirje. Bližnja vas enacega imena šteje nekoliko stotin stanovnikov grško-razkolnega veroizpove-dovanja, katerih sprednike je bil leta 1600. general Len- Posebno poučljiva so dalnja poglavja, ko nam pi- kovic iz sem. Tu se nahaja tudi satelj popisuje, kako se razmnožuje trte, kako se cepijo, moški samostan enakega verstva. In zopet smo odri Natančno so popisane ta toliko važna dela za vsacega nili naprej, vozili pa se po takih ožinah in tukavah, da govoril vinorejca, ki hoče z vvedenjem ameriških trt ohraniti svoj sem se v živo spominjal onih besed, katere mi vinograd. Ta oddelek knjige dičijo lepe podobe, ki pojas- pred leti neki graničarski trgovec v Karlovcu. Ker je njujejo to, kar se v knjigi razklada. Sestavki o pomno- ravno tisti čas potoval neki visoki član preslavne cesarske ževanji in cepljenji ameriških trt so glavno jedro knjižice, rodbine po Granici, vprašal sem ga, so li lepe pokrajine Gotovo bode vsak vinorejec z največjo zanimivostjo pre- ondi, kjer potuje omenjeni gospod. dobil sem v od- čital te sestavke. Baš zaradi teh sestavkov mu knjigo govor: „E, gospodine, tam je vodil vrag svojo majko posebno priporočamo Res je kranjski deželni odbor že okrog". Res, pred bi bila ta okolica za tacarja medveda, razdelil o tej stvari nekak pouk po deželi, ali vender bode kot za bivališče ljudi j. Poleg tesnih ožin smo prevozili vinorejec v tej knjigi mnogo novega in koristnega našel, tudi štiri manjše tunele, in poslednjič dospeli na postajo Skušnje se množe. Vrbovsko. Ta kraj mi mikalo poznati in videti t ker 330 sem tudi tu pred leti imel dobrega znanca. A postaja nahaja se v ozkej dolini, od kjer se nikamor ne vidi: — bilo njegovo ime. * Moja malenkost je bila sicer že nje, I gričem levi zgrajena je parna žaga tr o pa je skrit za desni nekoliko poprej zapustila Ljubljano, a kadar sem po opra- prihajal tja dol, snidel sem se skoraj vselej z nje- vilih 1 štej e baje okolo 1500 prebivalcev m vsaj jaz ga nisem prav nič vidil. govim ondi bivajočim že ostarelem očetom, ki mi je na ki se po večjem pečajo mo.a redna vprašanja: „kako stoji z g sinom Jožetom", z lesno trgovino. V obližju Vrbovskega nehalo je okrožje vedno vedel povedati o njem le dobro in hvalevredno bivšega ogulinskega graničarskega regimenta, in železnična proga stopi kmalu na tla prejšne civilne Hrvatske. v Ze od Ogulina naprej čutiti je, da se železen tir Tako vini. naši rojaki tudi na tujem delajo čast svoji domo ako na dobro obračajo um, ga )im Gospod Bog dal. (Dalje sledi ) polagoma pospenja na vis, od Vrbovskega dalj pa proga in opaziti to še v večjej meri. Tudi naprej se vije po ožinah in samotah, vozi skozi tri manjše tunele ko smo dospeli na postajo Komorske-Moravice, bili smo že 320 metrov visoko nad planoto Jadranskega morja. A vkljub te višine je postaja vender le v ozki gorski dolgo- Poučni in zabavni drobiž. v Šolske razmere na Španskem. Na Španskem plačujejo učitelje občine jako neredno V^eč učiteljev že po dve ali tri leta ni dobilo nobene place. Samo v baskiskih in katalonskih pokrajinah niso občine dolžne učiteljem plače. Po časni dolini motnem. Kakor do sem šlo tudi dalje po sa- uradnih poročilih so občine 8 milijonov peset (frankov) z gozdi gosto obrašenem hribovju vedno višej in višej, ko pa dospemo na postajo v Skrad, čudom sem se čudil. Svet se nam je namreč hipoma odprl, nahajali ga ti. plač morajo na razne načine poma-iz Benegalbona se je v Malagi postavil pred ka- učiteljem na dolgu. Učitelji se smo se vrh ovja desni o loboko dol tadralsko cerkev in prosil miloščine, ko so ljudje prihajali od službe božje. Na prsih je imel listek z napisom: „Učitelj iz jala se Benesjalbona, nam je v divji samoti kolpska dolina, okraj nje pa so miloščine'. že 26 mesecev ni dobil nobene plače, prosi k Ko je guverner prišel iz cerkve, je učitelja seboj se dvigale strme stenaste kočevske gore No misliti si povabil. da se naredi konec škandalov. Guverner je uči- zamore tu človek: Mažar Adrije hoteli najti pot do Reke in (juvernerji nimajo druzega naj gr čez hoče to še skoz take pustinje, ožine in magai še tako visoke gore, ter naj stane milijonov, denarjem se res naše čase vse lahko doseže kar telju dal nekaj malega podpore, sredstva, da bi občine prisilili k plačevanju plač učiteljem, da v tacih občinah, v katerih so na dolgu učiteljem plačo, prepovedo boje z biki, kar navadno pomaga. Spanjec da navadno rad zadnjo srajco, da se le zabava z gledanjem bojev z biki. zdol Od Skrada jela se nam je vožnja odsahnevati nav Proga edi koj od postaje naprej velik ovinek Dosedaj so se prepovedi. pa guvernerji preredkokrat posluževali te m že od daleč vidili smo vhod v 1225 dolgi tunel ki je prevrtan skozi 983 vi visoko goro Kupjak, zato ima tudi tunel enako ime pi edi tunela naredi proga ovinek € Novice. - Ä S 7 m g Ko smo privozili zopet na svitlo, vzdigovala sta se nam desni gorska orjaka Risnjak in Sniežnik. Prvi je visok 1528 /;?, drugi pa 1508/m nad planoto Jadranskega morja. Poslednji orjak ne nosi zastonj svojega imena, kajti pokrivalo bila mu je bela snežna kapa. (Brez snega ta gora Cesarjev god praznoval se je dne 4. t. m , kakor se običajno po vsej širni Avstriji, najslovesneje. Služile so povsod slovesne službe božje, pri katerih so se pošiljale prisrčne prošnje k Vsemogočnemu, da bi nam ohranil našega baj dobrega cesarja še mnogo let. Ljubljansko vojaštvo imelo je tudi o sredi poletja vozili še 370 Ko smo v urni vožnji pre- ^b devetih skupno sv. mašo v nunski cerkvi. Po sv. masi dolg Sušica tunel in 198 m dolgi Besnjak bilo je deülovanje na Kongresnem trgu. Ob 10. uri bila je v prifurali" smo jo zdajci na postajo Delnico Ker je moj vozni listek govoril do te postaje, izstopil sem Trg enakega imena razširja se ob straneh ništvu s prošnjo, da naj stolni cerkvi pontifikalna sv. maša, katere so se udeležili vsi civilni dostojanstveniki in obilo pobožnega občinstva. Po sv. maši so se razni zastopniki poklonili pri deželnem predsed- to blagovoli sporočiti najiskreneje državne Luizine ceste nekoliko niže železnične proge, torej čestitke presvitlemu cesarju k njegovemu imendanu. se izpred kolodvora ves lahko pregleda. Šteje okol 3000 »Radogoju« pristopili so povodom svatbe g. dr. prebivalcev, ki se pečajo nekoliko z lesno trgovino pa ropo. izraza mnogo jih prehodi kot barantači z južnem sadjem vso Ev- Treo-ta z gospodično Mici Mohorčičevo dne 30. sept. t. v Delnice poznati po licu da se poslužim tega Sežani za ustanovnike z doneski po 100 kron gg.: dr. Ivan Dečko, odvetnik in dež. poslanec v Celji, dr. Grustav Gregorin, odvetnik v Trstu, Dragotin Hribar, lastnik tiskarne v Celji,. —, me je že zdavnej mikalo; ime njihovo mi je Grašpar Kastelec, veleposestnik v Materiji, dr. A. Kos, c. kr. bilo namreč znano že od zgodnih mladinskih let. Zakaj ? profesor v G-orici, Kajko Mahorčič, župan in dež. poslanec v spodnji gimnaziji v Ljubljani imel sem součenca ki je bil tako rekoč splošni dijaški ljubljenec. Njegova do-brovoljna prijaznost in šaljivost ni poznala meja, — vedno Sežani, dr. Fr. Majer, odvetniški kandidat v Celji, J. Mankoč, veleposestnik v Trstu, dr. Dr^^g. Treo, odvetnik v Postojini in Fr. Višnikar, c. kr. okr. sodnik in dež. poslanec v Ribnici. je imel kako smešno burko „za pokrovom". Zato se je Po dover- njim cela spodnja gimnazija rada tovaršila šeni IV. latinski šoli vstopil je bil v tedajno reči: smem slavno znano ljubljansko zdravniško šolo, in dovr šivši jo prišel je v Delnice za zdravnika. Josip Konič nasledni dan zvedel v Osilnici. Upam, da mi blagi mladinski součenec in sedaj po vsem hraškem Primorju jako sloveči, čislani in spretni g. doktor ne bo zameril, če mu >Novice« slučajno pridejo v roke, da vpletem v moj potopis njegovo spoštovano osebo. Biva pa zdaj ne več v Delnicah, ampak, ako se prav spominjam, na Fužinah, kakor sem bil Pisatelj. 337 Kot ustanovüiki so pristopili nadalj darovali po 100 kron domačega prepira, posebno sedaj, ko se položaj za Slovence Fr. Firba kr. notar v Brežicah Miško Stare, grajščak slabša. Slovencem naklonjeni deželni predsednik baron Andrej Mengišu, dr. Stanko Strgar, c kr. okr. zdravnik v Logatcu Winkler se je moral umakniti možu, o katerem še ni mogoče zdravnik na Vrhniki Živeli naj se pridruži prav mnogo na- in dr. Janko Marolt, dež. oki požrtovalni rodoljubi, katerim slednikov! — Izlet »Ljubljanskega Sokola« v Ribnico. Vkljub neugodnemu vremenu izpal je minolo nedeljo izlet „Sokola" v Eibnico prav povoljno. Odpeljalo se je iz Ljubljane po novo- otvorjeni dolenjski železaici do 40 Sokolcev, do 20 pevcev društva „Ljubljana" in mnogo rodoljubnih gospodov in dam. Vlak je spremljala domžalska godba. Na vseh postajah do Eibnice pozdravljal je izletnike grom topičev in množice ljudstva s izreči sodbe. Ce bi skušal napravljati umetne večine, se mu bode pač znal upirati slovenski narod. Volilci so poslancu izrekli zaupanje. Poziv. C. kr. okr. glavarstvo kamniško obrača se v posebnem pozivu do vseh dobrosrčnih Ijudij z uljudno prošnjo, da blagovolijo kaj darovati za po povodnji poškodovane prebivalce v Tuhinjski dolini. O nesreči, ki je zadela dne 25. poro- septembra t vsled velike povodnji Tuhinjsko dolino, V • prisrčnimi „živio" klici. Prav sijajen je bil pozdrav v Vel. Laščah. Izletnike je pozdravil g. župan Hočevar. Preve-ličasten je bil vsprejem v Ribnici. Na kolodvoru je „Sokola" v imenu tržne občine pozdravil župan Klun. Zahvalil se je podstarosta dr. Vilfan. Potem je korakal „Sokol" z godbo na čelu in ob pokanji topiČev v trg, ki je bil ves okrašen. Pri čali smo tudi mi. Skupna škoda, ceni se na 100 000 gld. Darove za popljavljence sprejema okrajno glavarstvo in vsi župnijski uradi. — Vožni red za železniško pro^o Ljubljano-Trbiž in proga Ljubljana-Kamnik ostane nespremenjen in bodo vlaki vozili v pozimskem času ravno tako, kakor so v poletnem. Birmanje in kanonično obiskovanje v ljub Ijanski škofiji. Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski delil vhodu v trg, kjer je bil postavljen slavolok je „Sokole" po- bo prihodnje dni v nastopnih župnijah, cerkniške, Jpostojniške zdravila deputacija 15 ribniških gospodičin v narodni noši, katerih imenu v in trnovske dekanije sv. birmo. Dne oktobra v Cirknici, je govorila gospdč Pavla Flešova in izročila dne oktobra v Postojini, dne 10. oktobra v Slavini, dne podstarosti „Sokola" prekrasen velik šopek. Podstarosta dr. 11. oktobra v Hrenovicah, dne 12 oktobra v Senožečah, dne Vilfan se je zahvalil. Grospodična Emilija Blahna pripela je na 13. oktobra v Vremah, dne 14. oktobra v Košani, dne 15. zastavo Sokolovo lipov venec s trobojnim trakom. Po zavr- oktobra na Premu, dne 16. oktobra v Trnovem in dne 17. oktobra v Knežaku. šenem pozdravu pomikal se je sprevod po trgu naprej do Ar-kotovega hotela. Z oken sipali so cvetlice na Sokole in obilo ljudstvo jih je prisrčno pozdravljalo. Ob 10. uri se je udeležil oktobra t Razpisane župnije v ljubljanski škofiji so do 31. nastopne: Javor, Draga, Trebelno, Bohinjska 71 Sokol" sv. maše v farni cerkvi, pri kateri so peli pevci Bistrica, Starje, Želimlje in Naklo. „Ljubljane*. Opoludne je bil banket v Arkotovem hotelu, kte- Javna tombola, katero je nameravalo „prvo Ijub- rega se je udeležilo nad 150 osob. Bilo je veČ lepih napitnic. Ijansko društvo za podporo in oskrbljevanje bolnih in one- Ob neugodnem vremenu razvila se popoludne prijetna za- moglih društvenikov" prirediti minolo nedeljo na Kongresnem bava in priredil se je nazadnje tudi ples v Arkotovem hotelu, trgu, morala se je zaradi neugodnega vremena preložiti in se Kupljene karte Ob prevratku v Ljubljano bili so „Sokoli" zopet predmet naj- bo ista vršila prihodnjo nedeljo dne t. m lepšim ovacijam. Ob kolodvorih žgali so se kresovi in benga- obdrže svojo veljavo ličen ogenj. pokali So to piči. obilno zbrano občinstvo pa je V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je me- burno pozdravljalo izletnike. Lepi ta dan ostane vsakemu ude- seca septembra t 447 strank 183.356 gld. 60 kr., vzdi- ležencu v prijetnem spominu. Izlet v Domžale priredi „Ljubljanski gnilo pa 356 strank 157.453 gld. 87 kr. Posojila dovolilo Sokol" v se je v mesecih juliji, avgustu in septembru 263 prošnjikom nedeljo dne 8. t. m. povodom ustanovitve slovenskega bralnega društva ravno tam Odhod iz Ljubljane je ob 2. uri 5 minut popoludne s kamniško železnico. Nadejati se je, da se vrlim Sokolom pridruži prav obilo rodoljubov. — Zveza slovenskih posojilnic ima svoj redni obČni zbor v četrtek dne 26. t, m. ob 10. uri dopoludne v dvorani <'eljske čitalnice. Shod na Notranjskem. V nedeljo je bil deželni poslanec g. dr. Josip Vošnjak sklical shod volilcev v Postojino, da je poročal o svojem delovanju v deželnem zboru. Eekel je' da deželni zbor sicer nima take politične veljave, kakor jo je imel sprva, ali vender ima v gospodarskem in šolskem oziru važno besedo. Deželni stroški vedno naraščajo, pa tudi deželni dohodki so se povečali. Novi davek na žganje, ki bode letos donesel, kacih 200.000 gld, je pripomogel, da ni bilo potrebno povišati deželnih priklad. Vedno več se potrosi za šolske in narodno gospodarske namene. Prizadeval se je, za 147.640 gld. Velika tatvina. Minolo nedeljo mej 7. in nov. dopoludne, ko so bili ljudje v cerkvi, vlomili so dosedaj nepoznani tatovi v hišo posestnika Frančiška Semič-a v Dolgi Poljani pri Vipavi in so vzeli iz zaklenjene skrinje, katere pokrov so izžagali, veliko denarno listnico v kateri je bilo 34 bankovcev po 100 gld., 8 po 50 gld., in 50 po 10 gld. in dva žakeljca z 200 srebrnimi gold., torej skupaj 4500 gold. Tatove se pridno zasleduje. Prva nesreča na dolenjski železnici pripetila se je minolo nedeljo. Tovorni vlak je zagrabil na nekem cestnem prelazu blizo Ortneka kočevski poštni voz, ko je ta ravno zadnjikrat vozil, in istega zdrobil; konja in voznik so močno poškodovani. da pripo- mogel Notranjcem do potrebne vode. Pred dvema letoma je predlagal, da se naj grade vodovodi z državno podporo, žava naj Dr- dala 50 o/o, dežela 30 o/^^ in interesenti 20 o V Stvar še ni dognana, ali nadeja se, da država do^^oli vsaj 40 o — Nesreča v Cerkvi. V Parangarienteru v Meksiki je nastal ogenj v cerkvi, ko je bila služba božja. Ljudje so drli iz cerkve, v veliki gnjeČi so jih deset pohodili do smrti, več pa poškodovali. Nivellessu je belgijskega Za vodovod v Sevščeku je dežela v ze dala 3900 gld. rtv iq. £ja »vuuvuu * jc i^c^cia /iC uoia t» i/v v gxu. - j - - - t^ - Dežela bode zidala novo bolnico in hiralnico, kar bode stalo se je s palico postavil v bran. Pretepel jo napadovalca, Napad na ministra. ministra notranjih stvarij nekdo napal s samokresom. Minister da } je pal na tla. Potem ga pa pustil. Napadovalec se je pa kmalu pobral in izbežal. — Bosenski roparji. V Bosni se je zbrala nevarna ^ dohodki lož poplačala. Gledališče bode povzdignilo dramatiško roparska četa, kateri je vodja neki Nikolic. Zasledujejo jih umetnost. Koncem je govornik izrekel svoje obžalovanje zaradi žandarji in jeden batalijon vojakov. 400.000 gld. Svota je velika, ali bolnica je potrebna. Sedanja bolnica se je pa tudi dobro prodala gospodu Grorupu. Deželno gledališče je stalo deželo 100.000 gld., katera svota se bode / ;t5 33§ Iz poročajo ivljenja ruskega admirala Avellana d je ruski admiral Ca je poveljnik brodovj ko pride v Toulon, imel pod^jabo, ko je bil še pomorski aspirant, starega kapitana degrafdovanega zaradi razžaljenja svojih predstojnikov v adnega pomorščaka. Av •je edel da car degradovance pomilosti in zopet imenuje za častnike, če se kdaj posebno odlikujejo. Rekel je kapitanu, da on skoči v morje ob prvem on ^ij pa v • koči za njim, da ga resi, pa ga bodo zopet imenovali za kapitana. Degradovanec se pa izgovarja, da ne zna plavati. Avellan mu pa odgovori, da se ni tati, da bi utonil, ker ga bode že on izvlekel, ker je dober plavalec Kakor rečeno, tako storjeno. Avellan skoči v morje, 1 • v • bi v SI kapita za njim. Srečno se rešita. In ko je car izvedel ta dogodek, je pomilostil kapitan smrtne nevarnosti. ker je ešil mladeniča iz Umor in samomor. V Budimpešti je 371etni kr- taoar Jožef Fedor umoril svojo osem let staršo ženo, s katero je živel dolgo časa v prepiru, potem pa samega sebe. — Viharji. Silni viharji bili so minolo nedeljo v nekaterih krajih v severni Ameriki. Več sel je popolnoma podrlo. Več sto ljudij je mrtvih, še več pa težko poškodovanih. — Največa še ohranjena čreda bivolov, broječa sto glav, ži\i v tlatheadski-indijanski reservaciji ter je lastnina Charles Atlarda v Missouli. Goi^p. An t nili na kemika vi na Vrdn. Zaradi ferolina smo se obi Čaka te tv; odgov da bi nam natančno pojasnil svojstv Ker so bile počitnice, nismo v se do dane dobili Upamo pa, da Vam prav v kratkem moremo podati zaželenih poj Tržne cene. v rz V Ljubljani dne 27. septem. 1893. Pšenica gid 7-70 kr. gld. 6 kr., ječmen gld. 6 ajda gld. 8'5O kr., kr., oves gld. 6 60 kr., KČa gld. 12- proso gld. 6 — kr., turšica gld. o-90 kr., kr., grah gld. 12 kr., (Vse cene veljajo za 100 kgr.) fižol gld. 9. kr. Loterijske srečke. v Line dne 30. septem. t. 12, 88, 16, 39, 79. V Trstu dne 30. septem. t. 1.: 66, 16, 22, 76, 35. V Pragi dne oktobra t. L: 53, 48, 61, 66, 38. nomostne i i a i M kaplj ice za izgotovljene v lekarni k „angelu varhu Li 1 a BRADY-a v Kromerižu (Moravsko) SO Staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (13 Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 kr. • Yggi^^g^ jg naznanjena. Marljaeeljske kapljice za želodec prodajajo sevprave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni; lek. Fr. Bec-carich ; v Škofji Loki: lek. Kari Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku: lek. J. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. i i > > Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva Kneipp ova sladna kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. — datek k pravi kavi Nedosegij je kot do- (14—45) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobo se povsod. 2 kile 25 kr. • .-j. y^a-iiK' -f.-i'-^' -'t Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasuikovi nasledniki. ii A