Šlev. 78. Posamezna Številka stane 1 Din. V Liimi, V SMNlHaprlla 1923. Leto LL Naročnina шиш xa državo SHSi do preklical a) no po.ti mesečno Din 1< b dasta vljen aa dom mesečni...... 11 za inozemstvo! в0~8сп9 Đ! > M ee Sobotna izdaja: s v Jngoalavi|i.....D.n 28 V ni<7tlnglt1l.......M Mssečna prHe^a: OeslDift S»SZ os Cen« lnsoratom:» Enoatolpu oetitia vrala raeli ojlaal po Dla.1'— In Dln.î-50, veliki oglati sad 45 mm vfe itaa po Ola. 2 —, poslane t4 pe D a. 3 —. Prt večjem aa rotila pepast Uhaja veak dan lzvzemll enedeiika in dneva po pia» nlkn ob S. ari zjutraj. W Uredništvo j* v Kopitarjevi altei Ker. 6/01 Ho.opisi ae ae vračalo; neir.nuiraea ptsmr se м sprejemalo. Uredn. laieL itv. 50, oprava, itv. 328. Političen list za slovenski narosj. Oprava I« v 4«pitar|svl al. S. — RaAtus poštne Hrta. ЦаМјапаке it. 850 ia atroda'so m it 349 n oglase ■agreb 38.Sli §< rajev / <63, praire in đunaj. 24.7B7 Dejstva. Srbski radikali so iznenadeni. Oni ne razumejo, zakaj Slovenci težijo za samoupravo. Najbolj pa se čudijo Slovenski ljudski stranki, o kateri mislijo, da kot najmočnejša slovenska stranka po srbskem zgledu mora brezpogojno biti režimska. Mnena «o, da se v Sloveniji cedi med in mleko; zato niso samo iznenadeni, ampak naravnost ogorčeni nad nezadovoljstvom »bratov Slovencev«, ki hočejo biti svoj narod in sami sebe komandiratî. Temu začudenju daje izraza tudi ofi-cfelni organ radikalne stranke »Samouprava« od 4. aprila tega leta kot odgovor na »Slovenčev« članek o Golgoti slovenskega naroda na Veliki petek. Puščamo v nemar neokusne in nedu-îovite opazke pisca g. M. S. Jovanoviča, naperjene na načelnika SLS, in se omejimo na to, kar »Samouprava« na naia tozadevna izvajanja odgovarja z resnim namenom in pod videzom stvarnosti. Organ radikalne stranke se čudi, da Slovenci tako silno reagiramo na razmere v lastni veliki državi, medtem ko se pod Habs-buržani nismo nikoli tako pritoževali čez krivice tuje vlade. »Samouprava«, ki trdi, da »v Belgradu že 100 let pazljivo čitajo vse, kar se tiska v mili Sloveniji«, pač ne pozna naših razmer. To tudi ni nič čudnega, kajti pred 100 leti, ko so v Belgradu že čitali slovenske liste, teh sploh še ni bilo! Ako bi ,ih pa bili začeli citati vsaj kakšnih 60 let pozneje, bi se bili prepri-fcali, da je slovenska javnost na krivice nemško-madžarskega režima vedno reagirala najmanj tako krepko kakor bratje Srbi na turške. Da pa Slovenci nismo segli po berdjankah in handžarih, se nam ne sme zameriti, ker je do svetovne vojne avstrijsko gospodstvo bilo vendar nekaj čisto drugega nego je bilo osmansko, česar tudi duhoviti člankar »Samouprave« ne bo tajil. Vsaka nacionalna borba je pri-lagodena razmeram in naša nacionalna borba je bila pod bivšo monarhijo taka, da emo si v nje' in potom nje stekli vse to, od česar v kulturnem in gospodarskem pogledu še danes živimo. Na tem pa ima največje zasluge baš naša stranka, ako »Samoupravi« to morebiti še ni znano, dasi bi ji bilo danes že lahko znano. Organ radikalne stranke ne razume, kako se moremo Slovenci tako pritoževati ravno na lastne brate. Dokaz, da »Samouprava« ne razume slabo samo slovenskih razmer, dasi jih že 100 let zasleduje, ampak da tudi psihologije narodov sploh ne Sozna. Ali si Poljaki in Rusi niso bratje? led tema dvema narodoma je glede duševne mentalîtete v mnogih bistvenih točkah celo veliko več sorodnosti nego med Srbi in Slovenci. Oba ta naroda sta prežeta z isto specifično slovansko mistič-nostjo, oba sta navdahnjena z mesijaniz-mom, oba imata enako malo praktičnega duha in bolehata na enakem nerazumevanju realnih razmer; oba sanjata o nekem božjem kraljestvu na zeml i, kjer bodo ljudje drug drugega ljubili in ubogali, ne da bi bilo treba kakšne nadrejene ukazujoče oblasti. Ni si mogoče misliti večie sorodnosti nego je med Mickiewiczem, Towianskim, Buszczynskim itd. na eni ter Gogoljem, Solovjevom, Merežkovskim itd. na drugi strani kljub razliki v veroizpovedi. Ruska in poljska kultura sta se med-seboj skozi cela dolga stoletja prešlnievali, dočim smo mi od Srbov bili popolnoma ločeni. In vendar kakšno politično sovraštvo vlada med Rusi in Poljaki; veliko večje nego med Poljaki in Nemci! In zakaj? Zato, ker so Poljaki zatiranje od strani bratskega slovanskega naroda veliko hujše občutili, nego metode pruskih hakatistov, narobe pa Rusi še danes ne morejo pozabiti paševanja poljskih panov po ruski zemlji v 16. in 17. stoletju. Kar se tiče Slovencev, nismo na Srbe nikoli iako gledali, kakor gledajo Poljaki na Ruse, ker nismo do leta 1918. nikoli z i imi skupaj živeli; prav zato pa tem hujše občutimo krivice, ki jih prizadeva naši deželi belgrajska čaršija, katera pod devizo bratstva prečane prosto pljačka. Sicer pa ni tako samo med Slovani, ampak tudi med drugimi narodi, kjer gospodujoče isto-rodno pleme drugo zatira in izsesava. Da Bismarck ni Bavarcem in Saksoncem pustil izvestne lastne državnosti in financ, bi zastonj iskali na karti velike Nemčije! »Samouprava» trdi, da v Sloveniji nikoli ni bilo nobenega prevrata in da se zato Slovenci niso novi državi pridružili revolucionarnim potom, marveč da so »čakali srbske vojske na kolenih«, da jih osvobodi. Iz tega naj menda sledi, da smo dolžni prenašati krivice belgrajske radikalne gospode. Čudna argumentacija, ki nikakor noče v naše zapadne glave! Tudi če bi se bilo vse tako zgodilo, kakor »Samouprava« trdi, bi iz teVesti in demokrati vrše pogajanja, niso resni.fno Dosedaj vlada ni stopila v stik še z H%em, stranko in tudi ne z demokrati. Vea^.,^ pa bo po pravoslavnih velikonočnih/.l]a7 nlkih stopila v stik z demokrati. Ak£ tlOf|0 demokrati razpoloženi za sporazur* ђ0 šlo do nove koalicije, vendar n-/cisto novi podlagi. Nova koalicija bi i^la dovršit! nekatere zakone in nato iti /v volitve. Ako ne bi prišlo do sporazum^' z demokrati, bise takoj rnzpis:le по)[е volitve. Za sedai je gotovo eno, da se/vlada ne more pogaja« z revizionističnitf, blokom radi njegove resolucijo, ki vsebufe razne nesprejemljive zahtovc. Moje mišljenje je, da se nobena vlada — tudi vla/iu Ljubo Davidovića ne razgovor г nekim članom glavnega / radikalne stranke, ki je ujavtlr nekaterih listov, da se med raiH'lqjfl j SLOVENEC, flne 7. aprila 1928. veril vodstvo vlade začasno Brantingu, dokler se ne sestavi nova vlada. ČEŠKI DELAVCI ZA FRANCIJO. Pari«, 6. aprila. (Izv.) Pogajanja med francosko in češko vlado so uspela v toliko, da pride letos večje število čeških poljedelskih delavcev v Francijo na delo. MEDNARODNI 2ELEZNIČARSKI KONGRES. Parit, 6. aprila. (Izv.) Semkaj sta dospela dva sovjetska delegata iz Rusije, da se udeležita mednarodnega železničarske-ga kongresa. Tržaško pismo. Trst, 4. aprila 1928. Kaj pričakujejo Italijani od Seiplovega obiska. Italijanski politični krogi pripisujejo Selplovem obisku velik politimi pomen. Iz uradnih in novinarskih objav sicer ta veliki pomen ni razviden, toda brezdvoma je mnogo vačji, kakor gospodarski in finančni pomen. Pravijo, da je Avstrija ključ centralne Evrope, kjer tvorijo boji med državami naslednicami habsburške monarhije in ekspanzivne in imperialistične ambicije slovanskih narodov in pa maščevalni nameni okrnjene Ogrske resno nevarnost za evropski mir in vedno grožnjo za koristi Italije. Niso se najbrže ' prešle češkoslovaško in Jugoslovanske sanje o podonavski konfederaciji; niso še ^ubili upanja, stvo-riti preko Av:trije koridor, potom katerega bodo pobrateni Slovani iz Prage in Belgrada gravitirali proti Jadranu in tudi ni če odstranjena nevarnost, da streta Češkoslovaška in Jugoslavija Ogrsko. Od premirja sem teži Evropo ta »slovanska mora«, ki hoče stopiti na mesto Avstrije in ki pritiska na Jadransko morje, hoteč doseči Trst in Reko. V teh okolnostih je funkcija Avstrije zelo važna. Avstrija, navezana na Prago, bi značila za slovansko pleme praktično rešitev koridorja, in uresničenje imperialističnih sanj, ki so vstvarile pohod na Bratislavo ln to bi pomenilo a priori poraz Avstrije eventualnem podonavskem konfliktu. Vlada v Pragi je napravila od 1.1918 sem že sto poskusov, vedno podpirana od Francije in Angleške, da si pridobi naklonjenost dunajske vlade. Naj omenimo samo razburjenje, ki ga je povzročil meseca julija načrt carinske zveze med Italijo in Avstrijo, pa se uverimo, kako važnost dajejo Slovani avstrijskemu vprašanju. K sreči se zdi, da vladi v Pragi ni vspelo doseči svoj namen, ker je rnsgr. Seipel uvidel, da bi pomenjalo, udinjati Avstrijo Pragi ali Belgradu, konec naroda kot takega. In o t;m glavnem političnem problemu so se vršili pogovori med keiplom in Mussolini jem. Dunaj more od intimnega, srčnega in odkritega sodelovanja med Italijo in Avstrijo vse pridobiti: fnancielno in ekonomsko, predvsem pa politično. A-strija, odtrgana slovanskemu vplivu, jamči za mir v srednji Evropi. Avstriji, zvezani z Italijo, je zagotovljena neodvisnost in sigurnost. Italijan-sko-avstrijski sporazum znači zaton podonavskega in jadranskega imperializma češkoslovaške in Jugoslavije in pomeni cju-vanje italijanskih interesov v srednji Evropi in na Jadranu. Zato pozdravlia Italija z velikim zadovoljstvom potovanje msgr. Seipla, ker bo tesneje združil Italijo in Avstrijo, s tem utrdil mir v Evropi in pospešil preuredbo Avstrije, ki je bistven pogoj za ravnotežje v podonavski Evropi. — Tako misli oficielna Italija. Češki opiskopat, obstoječ h praškega nadškofa dr. Kordaca in škofov I. Grosea iz Litomeric, i\. Kašparja iz Kraljevega Gradca in Norberta Kleina iz Brna, se Je na svojem potovanju v Rim ad limina, vstavil za en dan tudi v Trstu. Visoki gostje eo si ogledali Trst. Ko so videli podrHne, od fašistov zažganega Narodnega doma in ko so zvedeli za najnovejše preganjanje Slovencev, so izjavili, da eo sicer vedeli, da se Slovencem v Julijski Krajini slabo godi, a da je preganjanje zavzelo take mtre, tega si niso mogli niti v sanjah predstavljati. Niso mogl verjeti da je kaj takega mogoče v XX. stoletju v civilizirani Evropi. FaSfzem ln Slovenci. Da je fašizem dobil tudi med Slovenci v Julijski Krajini svoje pristaše, o tem Je »Slovenec* že večkrat poročal. Pri teh poročilih pa po našem mnenju ni blo prav, da se je trdilo, da prehajajo v fašizem eamo pristaši ene slovenske politične struje. Da so nekateri Slovenci res pristopili k fašizmu, tega ne moremo zanikati. Toda kakšni ljudje eo to? Mnogo, zlasti uslužbencev in delavcev, se je moralo vpisati k fašistom. Bili so k temu prisiljeni, če niso hoteli izgubiti službe ali dela. Kakor so v prejšnjem času bili mnogi Slovenci vpisani v socialistično Delavsko zbornico, tako morajo biti sedaj fašisti. A ti nimajo s fašistovskimi idejami In metodami nobenega stika. Fašisti so potem postali nekateri, ki bi radi prišli k koritu. Glej zloglasnega Bandlja in še par drugih takih junakovi Pošteno ljudstvo je te že sodilo. Po selih in vaseh pa so postali fašisti samo najslabši elementi. Ljudje, ki nočejo delati; ljudje ki hočejo nekažnjeno strahovati svoje sosede, svojo vas. Kajti fašistovska Izkaznica dovoljuje, Izvrševati nemoteno ln nekažnjeno vsa taka n slična dejanja. Fašist sme biti oborožen. Dokaz za to so divji prizori, ki so jih povzročili za veliko-noč v našem lepem Bregu domači in tuji fašisti, prizor in dejanja, kakršnih niso zmožni naši pošteni in mirni kmetje. Fašisti so kot besni udrihali po glavah ubogih, nedolžnih ljudi, ki so jim prišli pod roke. Moške n mladeniče so ustavljali po cestah, jih vprašali, če so fašisti ali komunisti, jih preiskali in nato reusmiljeno razbijali po njihovih glavah. Par takih nesrečne-žev so morali prenesti v mestno bolnišnico. Državni pođtajnik Acerbo pride koncem aprila v Trst. Pošilja ga Mussolini, da na licu mesta prouči razmere in ukrene potrebno, da se zaustavi propad Trsta. V teku 5 let je bilo v IVstu že vse polno visokih glav iz Rima, toda leka propadajočemu Trstu dosedaj še nihče ni našel. Ne vemo, zakaj bi se to moralo posrečiti ravno podtaj-niku Acerbo? Fašizem še ni zdravilo za vse bolezni. Politične vesti. -f »Veleizdajalce« imenuje »Jutro« vse tiste, ki se pogajajo ali vežejo ali 6ploh govore z Radičem. »Veleizdajalci« so torej g. Pašič, ministrski predsednik kraljevine SHS, ker pošilja k Radiču svoje zaupnike, da je ar. Korošec »vele-izdajalec«, se razume samoposebi, »veleizdajalci« so vsi avtonomisti in federa-listi, veleizdajalci so tudi vsi republikanci, tudi oni na Češkem, v Franciji in v Ameriki, skratka vse je »veleizdajalec«, kar se ne upogne sveti volji gospodina dr. Žerjava. — Odlični »patriotje« (predvsem slovenski patriotje) pa so vsi tisti, ki pravijo, da mora Slovenec upogniti svoj hrbet pred vzvišenostjo belgrajske porodice, da mora plačevati davek in ne sme kontrolirati njegove uporabe, Stran 2. — ne bi mogla pogajati z Radičem pod takimi pogoji. V ostalem, kdo ve za namere g. Davidoviča?« Isti urednik se je razgovarjal tudi z uglednim demokratom, ki je med drugim izjavil: Mi še nismo imeli seje kluba, da bi mogli sklepati o eventuelnih pogajanjih i radikali. Prepričan sem, da do tega sporazuma ne bo prišlo, ker stoje gg. Davidović, Veljković, Pečić in drugi na stališču, da je sporazum nemogoč. Mi bi bili za sodelovanje z radikali, če bi imeli vanje zaupanje; v takih razmerah pa je to nemogoče. BREZ PARLAMENTA... Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Danes je imel svojo sejo svet za državno obrambo. Med drugim so razpravljali o potrebi francoskega posojla v znesku 300 milijonov frankov. Kakor se je izvedelo, bi se ta vsota uporabila v prvi vrsti za nove vojne nabave. Med belgrajskimi liferanti se že vrši huda borba, kdo bo pri teh dobavah več »zaradil«. Prélat Butkïewfcz usmrčen.^ Varšava, 6. aprila. (Izv.) Iz Moskve poročajo, da se kljub uradnim dementijem še vedno vzdržuje trditev, da je bila smrtna obsodba nad preletom Butkiewiczem res izvršena. Varšava, 6. aprila. (Izv.) Zaradi izvršitve smrtne obsodbe nad prelatom Butkiewiczem se je vršilo danes ogromno protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 100 tisoč oseb. îlllnistrskemu evetu eo izročili ostro protestno resolucijo. Ministrski predsednik je odgovoril, da bo vlada ukrenila vse, da zaščiti poljske državljane, ki ïive v Rusiji. Rusija se oborožuje. Ivondon, 6. aprila. (Izv.) Iz Helsingfor-en poročajo, da namerava Rusija zgraditi v kratkem času 4 nove velike vojne ladje, 8 križark, 80 torpednih rušilcev in 80 pod-m orni kov. Nov reparacijski načrt. London, 6. aprila. (Izv.) Kakor se govori, je bivši minister za obnovo Francije Loucheur stopil v stike z Bonar Lavvom in mu predložil nov reparacijski načrt, s katerim se strinjajo baje tudi francoski vladni krogi. Po tem načrtu bi se imela reparacijska evota znatno znižati. Pariz, 6. aprila. (Izv.) Londonski poročevalec »Petit Parisiena« javlja, da je rekel Loucheur, da je njegovo bivanje v Londonu zgolj zasebnega značaja, ker on ne more posegati v uradne posle francoske vlade. On upa, da bo ostalo prijateljstvo med Anglijo in Francijo trajno. London, 6. aprila. (Izv.) »Daily Tele-graph« javlja, da ameriška javnost odločno odklanja namero, da bi Nemčija prevzela nase dolg Francije Ameriki. Berlin, 6. aprila. (Izv.) »Berliner Ta-geblatt« javlja iz Bochuma, da so ondotni delavci sklenili bojkot proti vsem trgovcem, ki prodajajo svoje blago Francozom. Tudi prevažali ne bodo več blaga za bojkotirane trgovce. Berlin, 6. aprila. (Izv.) Rudarji v Bu-eru so se hoteli danes vrniti na delo. Ker so pa našli vse vhode v jame zastražene od francoskih vojakov, so zopet stopili v štrajk. Milnster, 6. aprila. (Izv.) Francosko vojaštvo je zasedlo v Bochumu vsa bančna poslopja. Poslovanje bank je ustavljeno. S VEDSKA VLADA ODSTOPILA. Stockholm, 6. aprila. (Izv.) Ministrstvo Brantingovo je demisijoniralo. Kralj je po- Če pregledujemo razvoj glasb, društva »Ljubljane« v teh tridesetih letih, odkar obstoji in poskušamo preiskati notranje gibalne sile tega zajemljivega in pestrega razvoja, zagledamo v temu razvoju »Ljubljane« nekak odsev glasbenega življenja, kakor emo ga Slovenci v polpretekli dobi doživeli. »Ljubljana« se je ustanovila bolj iz narodnostnih kot iz glasbenih ozirov. Res da je živa narodna zavest že prevzela širše narodne kroge, res je pa tudi, da jih je bilo i med meščanstvom i med preprostim ljudstvom še mnogo, ki gotovo niso bili protinarodni, pa se svoje narodnosti niso toliko zavedali, da bi jim ta zavest vzbujala veselje, ponos, in jih, če treba navdušila * tudi za žrtve, če bi se pokazala potreba. Iz Vega spoznanja, da je treba gojiti narodno Ллуевк vzbujati med meščanstvom in preprostim ljudstvom veselje, ponos na slovenstvo,, se je v navdušenih, tudi za gmotne žrtve pripravljenih rodoljubih porodila misel ustanovitve novega pevskega društva, ki naj bj s pesmijo ta cilj dosegalo, da se bi poslu~,avci po lepi pesmi, ki je srcu najbolj dostojna, učili ceniti lepoto domače kulture. Zato se jt delovanje »Ljubljane« vseh prvih 15 let suk..,t0 okrog tega cilja: kjer je bila kaka narodni, prireditev, tam je bila >Ljubljana« zraven; pa naj je bila to ve_ selica na vrtu, v gozdi.,t naj j0 bil Martinov ali Silvestrov večer, vln^,, trgatev, sokol-ska slavnost, sprejemi slovanskih društev itd. itd. ali naj je šlo za zbiranje doneskov za poškodovance po potresu, ognju ali za narodne ustanove, narodne domove: »Ljubljana« se je z neumorno udeležbo venomer odlikovala, tako da je mogla na občnih zborih zaznamenjati po 80, 40, celo 45 javnih nastopov v enem letu. Seveda bi bilo v tistih prvih letih, ko je bila pevska umetnost kot taka pri nas še v povojih, spričo tako številnih nastopov nemogoče zahtevati petje kakor je možno danes: za tiste čase je Ljubljana po svojih najboljših zmožnostih uspešno vršila svojo nalogo. Znala je po starem reklu : utile dul-ci: pevsko umetnost je združila z zabavo in tako s trudapolnim delom nehote budila zmisel za plemenitejše kulturne dobrine. Poročila začno beležiti umetniško stremljenje pravzaprav še-le pod pevovod-stvom Beniškovim,1 dasi si je mnogo zaslug za izboljšanje nabral že prof. Gerbič. Benišek je zavestno zastavil korale v strmino (1. 1906). Vendar pa je prav do 1. 1908. »Ljubljano« vodilo prvotno načelo, tako da so tudi samostojni koncerti kazali dvojno lice. L. 1908. se je »Ljubljana« pridružila SKSZ kot njen odsek. Nje delovanje je pod Svetkom vzdržalo smer navzgor, šlo ji je, pred vsem za umetnost kot tako, seveda pred veem za slovensko: slovensko, slovansko pesem v Čim bolj dovršeni obliki. In * Q. RenlSek Je bil čudovito energičen mol. S Hubndom eta skoro i i niča dala Ljubljani opero, ki bi ie danaiuja mogla pri njej kaj pridobiti. — če gledamo sporede njenih koncertov in njih število zlasti po vojski, moramo občudovati pozornost sedanjega pevovodje Ba-juka, poznavanje pevskega slovstva in — last not least2 — vztrajnost pevskega zbora, ki mu koraka ne ustavi nobena težkoča, saj je zbor v najnovejšem času nastopil z najtežjimi skladbami, kar jih slovenska glasba premore. Pri ponedeljkovem koncertu se bo poizkusil tudi z orkestralnimi deli. Dasi zbor pred vsem teži za glasbenimi viški, vendar tudi sicer rad in uspešno sodeluje pri narodnih, kulturnih prireditvah. Največja zasluga tega zunanjega delovanja je ustanovitev »Pevske zveze«, ki združuje krog 150 zborov v mogočno pevsko vojsko. Podcenjevati tudi ne smemo njenih koncertov, ki jih je priredila po raznih slovenskih mestih in krajih, ne boječ se ne denarnih ne osebnih žrtev, pota, truda, napora, vročine. Prav s temi koncerti izven Ljubljane, katerih vrsto so otvo-rili trije svetni in dva cerkvena v Prekmurju, je »Ljubljana« dokazala nujnost svojega obstoja, zakaj mnogo pomembnejši so za razvoj slovenske glasbe kot oni, ki jih prirejajo zbori v Ljubljani. Zato želimo »Ljubljani«, naj nadaljuje z delom notranje izpopolnitve, pa nnj od svojega glasbenega bogastva še dalje delt drugim, zakaj tako nesebično delo ji bo do-našalo blagoslova in najlepših sadov njej in slovenskemu narodu. _____. st£> " - * naiadnje, pa ne najmanj. , j- v шс itev. vb. 3a se m o r a vsak Slovenec ukloniti pred avtoriteto g. Pribičeviča, s česar pomočjo bi dr. Žerjav tako rad vladal nad celo Slovenijo, tako zelo radi In največji slovenski patrijotje so oni, ki v okrožnioah pozivajo Sokole - Slovence naj eventuelno tudi streljajo na Slovence ali pa jih obešajo na vislice, samo da bi se izpolnila srčna želja g. dr. Žerjava, ki bi tako rad vladal v Sloveniji vsaj s tujo pomočjo, ker iz lastne moči ne more. + »Ob svoj dober glas so prišli Slovenci v državi, ki so ga imeli kot solidni državljani, odkar ie dr. Korošec vstopil v opozicionalni blok,« tako tarna »Jutro«. — Ljudem, ki poznajo življenje, tak pojav ni nič novega, da namreč kdo pride ob svoj dober glas. Zlasti ljudje, ki služijo, izgube radi svoj dober glas. To se zgodi vselej, kadar ljudje, ki služijo, ne marajo več služiti. Dokler dekla gara kakor konj za 50 krajcarjev na mesec, vživa dober glas poštene in solidne dekle, če pa službo odpove zaradi večnih seka-tur, pa izgubi takoj svoj dober glas. Tako je tudi s Slovenci. Sploh pa: Kai nas briga, kaj mislijo o nas v Belgradu T Glavno je, kaj iniaîimo o sebi mi sami! človek je vreden toliko, kolikor se sam ceni, narod pa tudi. če se hočejo demo-kratje ceniti za vredne, da ne smejo biti nič drugega kakor belgrajski hlapci — б1 obodno! Mi drugi se pa cenimo raje za gospode, ker se lahko. Sicer pa demokratom svetujemo, da skrbijo predvsem za svoj dober glas, ki bo gd. že davno in po pravici izgubili. SLS oo kot poštena stranka vživala tudi zanaprej dober glas pri — poštenih ljudeh, kaj pa pravijo in mislijo o njej politični špekulanti, ji je čisto vseeno. Vprašanje je pa, kdo bo nazadnje vlival tudi v Belgradu dober glas. Mi pravimo, da se konečno poštenost povsod uveljavi. -f »Jutrova« pravna znanost. »Kda) sta pred volitvami dr. Korošec in njegova stranka Slovencem naznanila, da bosta šla po volitvah med veleizdajnlke? Kdaj je SLS pred volitvami razglasila, da hoče razkosati Jugoslavijo ter ustanoviti za kranjske in štajerske Slovence svojo državico?« — tako patetično vprašuje včerajšnje »Jutro«. — Na to »Jutrovo« vpraševanje odgovarjamo z drugim vprašanjem: Ali je človek, ki dobi pri volitvah okoli pol milijona glasov, »velelzdajnik«? Ali so vsi, ki so glasovali za Radiča ali ee pozneje z njim pogajali, sami »veleizdajniki«? Če Je temu tako, potem obstoji država SHS vendar iz samih »veleizdajnikov«l Kakšna država je potem to? Dalje: Kdo hoče »razkosati Jugoslavijo«? Ali pomeni federativna ureditev države že njeno »razkosanj e«? Potem so »razkosanci« vsi Švicarji, Amerl-kanci, Nemci, Avstrijci, samo Jugoslavija je še cela! Na take »Jutrove« bedarije bi se ata »Narod« ne našli druge besede kakor dolg »ovbeeee.. .< + Kaj so klerikalci ljudem vse obetali. »Klerikalci so obetali ljudem, da bodo takoj po volitvah prišli slovenski fantje v domače vojašnice, da ne bo nikomur treba plačevati davkov, nikomur prisilno pošiljati otrok v šolo«. — Tako pripoveduje »Jutro« svojim vernikom v Ljubljani — na deželi jih je nekaj bolj malo —, zlasti pa nanaslovsvojih prijateljev v Belgradu, da bi vsaj ti klerikalcem stopili na prste, ako bi bilo mogoče, če že oni sami ne morejo. — »Jutro« se rado pohvali, da je »najbolj informiran dnevnik« v Jugoslaviji. Zgornje poročilo pa dokazuje, da to ni res. Zato nam ne bo zamerilo, da njegovo poročilo nekoliko dopolnimo I za »Jutrove« ovčice v Ljubljani i za njegove prijatelje v Belgradu. Klerikalci niso obetali volivcem le tega, kar pripoveduje »Jutro«, ampak so obljubili vsakemu volivcu po volitvah tudi še zlato uro z zlato verižico, potem vsakemu zlat prstan z briljan-tom in z vrezanim datumom: »18. III. 1923 — dr. Žerjav« in pa vsakemu 1 milijon dinarjev. Vse to so klerikalci obljubili svoj jim volivcem po volitvah. Samo tega niso' pristavili, po katerih volitvah. To bo pa vedelo povedati »Jutro« kot »najbolj informiran anevnik«. + Kdo je kriv? Srbsko časopisje prav rado zavrača vso krivdo za neurejene razmere v naši državi na Hrvate oziroma na njihovo opozicijo. Dober odgovor na to predbacivanje objavlja Protićev »Radikal« v članku, ki ga je napisal neki Hrvat. Tam beremo med drugim: »Eliminirajte za nekaj časa Hrvate in hrvatsko vprašanje iz politike In potem se prepričajte, če ne bo še vedno imela naša država slabe ustave, slabe uprave, strankarskih bojev, korup-cje, neurejenega prometa in neurejenih financ. Ali so Hrvatje kdaj ovirali obnovo Srbije? Ali so Hrvatje krivi, da v Južni Sr-bij ni reda in dobre uprave? Ali so Hrvatje krivi, da se črnogorsko vprašanje ni lojal no rešilo in ee narod tako pridobil za dr žavo? Ali so Hrvatje krivi slabih in neure jenih razmer v Vojvodini? Ne — Hrvatj« tega niso zakrivili, pač pa nesposobno» centralistične vlade, kf absolutno ne moff v vsakem kraju detajlno voditi cele uprave Le centralizirajte vrhovno oblast še bolj uvedite diktaturo, pa bo vendar vrhovni oblast še bolj nesposobna kot je danef Kompliciran aparat, kakor ga predstavil 30 letnica »Ljubljane«. 8tev. 78. 81AJ VHNifiU, 7. ftJJHTft 1928. 'Stran S. naša ujedinjena država, se ne da upravljati i orijentalnlm despotizmom niti v obliki parlamentarnega centralizma niti v obliki neustavne dlktahtre.« — Velika zasluga Protičeva je, da objavlja v svojem listu tudi mnenja Hrvatov, da bodo tuai Srbi mogli spoznati, da njihovi centralistični matadorji tudi nimajo na celi Črti prav, ampak da leži glavno zlo in glavni vir vsega nezadovoljstva v državi ravno v nesposobni belgrajski centralni državni upravi. Iz zunanje politike. * Formalnosti ob Seiplovem obisku т Vatikanu. Listi beležijo, da je moral avstrij-f ki kancler Seipel po obisku v kvirinalu «dpotovati v Monte Cassino in šele od lam nazaj v Rim, kjer je bil nato sprejet v Vatikanu. To dejstvo zabeležuje — očividno namenoma — tudi vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, ki naglasa, da kancler Seipel iz davne znanih razlogov, ki dokazujejo nenormalni položaj ev. očeta v Rimu, po obisku v kvirinalu ni mcgel biti nejrosredno sprejet v vatlkanu. * Polkovnik Rosetti proti lašizmu. Listi poročajo, da je o priliki fašistovske slavnostl v Genovi nekdo zaklical: »Doli s fašizmom I Živela svobodna Italija.« Kli-catelja so tako.; zgrabili. Izkazal se je kot polkovnik Roaetti. ki «e je odlikoval pri potopitvi avstrijskega arearinoughta »Viri-bue Unitis« in ob mnogih drugih prilikah. Fašisti so hoteli Rosettija linčali in ga je policija komaj ubranila. Pri zaslišanju je Rosetti izjavil, da smatra fašizem za nesrečo Italije. * Nikolaj I. — madžarski kralj. Dunajski »Abend« prinaša senzačno vest, da je državni upravitelj Madžarske Hor-thy e pomočjo domobranskega ministra za Velikonoč hotel napraviti puč ter so oklioati za madžarskega kralja. Kakor pravi list, so bili oklici že tiskani. Oklic se je začel z besedami: »Mi Nikolaj I. — S) božji milosti kralj Madžarske* itd. rof Bethlen je za to izvedel žo precej pozno ter je hotel Horthyja pregovoriti, naj opusti svojo misel. Pa se mu ej posrečilo. Še le na energično zahtevo angleškega poslanika se je Horthy udal in se ni oklical za kralja. Zanimivo bi bilo, če je resnično, tudi to, da je angleški zastopnik izjavil, da bo Anglija nasprotovala Horthyjevi proklamaciji prav tako kakor bi nasprotovala kakemu Habsburža-nu. — Iz Budimpešte pa vse te vesti odločno zanikavajo. * Sijajno gospodarstvo angleškega zaklada. Po napoleonovskih vojskah je An-^Дја L 1819 spravila svoje gospodarstvo v red potom valutne reforme, ki se je skoro 100 let izkazala kot izvrstno. Leta 1818/19, neposredno po napoleonovskih vojskah, je angleški proračun izkazal 59*4 milijonov funtov dohodkov in 57 ln pol milijonov izdatkov, torej kljub ogromnim vojnim izdatkom n zadolženosti mali proficit. Od izdatkov bo znašale obresti za dolgove 318/« milijonov, torej več kot polovico vseh izdatkov in V, vsega nacionalnega premoženja, ki je takrat znašalo 400 milijonov. Angleži bo bili takrat uvedli takozvani »sinking fundc, fond, v katerega so se morali založiti vsi budgetnl proficiti, izključno v svrho pogaševanja dolgov, kar je imelo tudi to dobro posledico, da je Anglija vzdrževala kurz 6vojih posojil. — Predvojni budget 1913/14 izkazuje vsled tega 600 milijonov funtov nacionalnega dolga nasproti 791 milijonom leta 1818, dasi je bila Anglija med tem časom vedla nešteto vojn in investirala ogromne kapitale. Medtem pa so vse druge evropske države se vedno bolj zadolževale, ker nobena ni mogla svojih investicij kriti iz tekočih dohodkov kakor Anglija. Po svetovni vojni 1914/1918 pa je nacionalni dolg Anglije res ogromno narastel, namreč na 7900 milijonov funtov, torej desetkrat toliko, nego po napoleonovskih vojskah, seveda pa znaša tudi nacionalno premoženje Anglije danes vsled velikih vojnih pridobitev 3600 milijonov funtov. Dočim je nacionalni dolg Anglije leta 1819 znašal 200 odstotkov nacionalnega premoženja, znaša danes samo 20% več. Obresti znašajo \\% letnih dohodkov budgeta napram 8% pred sto leti. — Kakor se vidi, se angleški proračun že sto let giblje v skoro enakih pro-porcijah, dokaz sijajnega gospodarskega talenta tega naroda, ki tudi zadnja svetovna vojska ni spravila njegovega budgeta iz ravnotežja. Letošnji računski zaključek je pa prekosil pričakovanje vseh optimistov. Morebiti ni čudno, da so prejemki znašali 914 milijonov funtov napram 910 proračunanim; največ pomeni to, da znašajo izdatki 812 milijonov napram 910 proračunanim! Dočim je kancler zaklada računal s popolnim ravnovesjem, ima zdaj dejansko profita skoro 100 'milijonov! Vzrok ni samo, da so cene padle, ampak predvsem v reformi uprave, kjer se je neusmiljeno štedilo in vse, kar je nepotrebno, črtalo, oziroma penzioniralo ali odpustilo. Vsled tega ni izključeno, da se znižata dohodninski davek in davek na pivo; slednji čisto gotovo. Srečna Anglija! * Poljske notranje zadeve. Ker je vsled aneksi je vzhodne Galicije postal od-fior narodnih manjšin še hujši, hoče polj-ika ljudska stranka (Witos) stopiti v koali- cijo t desničarji, da se osnuje močna naci-jonalna vlada. Stojimo torej pred nekakšnim nacionalnim koalicijskim kabinetom. * Britansko brodovje se vrača po dolgem križanju v levantsklh vodah v Ports-mouth. To je najsigurnejše znamenje, da je vsaka vojna nevarnost na Orientu minula. * Franeosko-nemSH spor je Je daleč od svoje rešitve. Kakor poroča »Oeuvre«, stane zasedba Poruhrja Francijo na mesec pol milijarde frankov. Francija mora gledati, da pride na svoje, preden se spor di-plomatično reši. Anglija pa v spor ne poseže, 1. ker je bilo ta mesec na Angleškem vsled tega konflikta izkopanega in prodanega toliko premoga, kolikor ga dozdaj ni bilo še nikoli po vojni; 2. ker ne sme dis-gustirati Francije, katero rabi ravno sedaj pri orientski konferenci. — Nemški železničarji se povelju generala Dégoutta, da imajo do 3. t. m. stopiti v službo v francoski režiji, niso uklonili. — Goste r dežele, ki se žele udeležiti 30 letnice »Ljubljane«, opozarjamo, da si lahko ogledajo v nedeljo popoldne v Ljudskem domu »Pasijon«, ki ga bodo ta dan igrali zadniič v letošnji sezoni. — K 9. aprilu 1923. Nekateri koledarji zaznamujejo ta dan kot praznik Oznanenja Marijinega, toda ta dan ne bo praznika. Obhajal se bo le od duhovnikov v brevirju in v mašni liturgiji. Dokler je bil praznik Marijinega Oznanenja zapovedan, se je pač prenesel na ponedeljek po beli nedelji, ako je bil 25. marca veliki petek ali velika sobota. Ker pa zdaj ni več zapovedan praznik, se v prihodnje tudi v omenjenih primerih kot praznik ne bo več prenašal. — Demokrati se čutijo še vedno tako mogočne, kot so si zamislili svojo vzvišeno nalogo v državi. Tako so le-tl veleumi v Kočevju zvršili zopet junaško dejanje, ki treba, da si ga zapomni naša javnost. V Kočevju se ustanavlja sedaj orlovski naraščaj. Odbor je zaprosil v smislu naredbe višjega šolskega sveta, da se mu za orlovski nara- I ščaj prepusti telovadnico ljudske šole. A krajni šolski svet je prošnjo odbil z izredno duhovito motivacijo, češ, društvo Sokol je dobilo dovoljenje uporabljati telovadnico, jo uporablja vsak večer in po izjavi funkcionarjev še v tem času komaj zmaguje svojo nalogo, ga krajni šolski svet v njegovem delovanju ne more omejevati in je tehnično neizvedljivo, da bi se orlovskemu naraščaju mogla dovoliti telovadnica. To duhovitost je porodil človek, ki se je prelevil iz soc. demokrata v demokrata in se je hitro naučil demokratskih manir. Za demokrate je vsa tehnika gibljiva, a za Orla se ne da dobiti prostora. Demokrati se še očividno ne morejo uživeti v ulogo, ki so jo dobili 18. marca od elov. naroda, treba bo še lekovitejše pomoči! — Latinščino znajo ata >Narod«. To razvldimo iz citata v prvi dnevni notici našega ljubega ate 7. aprila tega leta. Ata se tu, vzpodbujeni po »Samoupravi«, strašno razburjajo nad klerikalci in kličejo bratom Srbom: »Hic (namreč klerikalec) niger est, hunc tu, Serviane, caveto.« Ata imajo torej še dober spomin, ko še niso pozabili rimskih klasikov izza mature. Pa oni so tudi latinščino obogatili za novo besedo, kajti ta jezik je poznal do danes samo Srba, Ser-bum sive Servum, ata pa so zdaj upeljali še Serviana, menda po analogiji Srbi-janca. Ata so torej tudi iznajdljivi, vendar pa mislimo, da je sServus« lepše in bolj domače zveni. — Napačna vest o aretaciji Hermana Wendla. G. Herman Wendel nam piše: ^Poročilo v 74. štev. »Slovenca«, do so me francoske vojaške oblasti v Kolnu zaradi člankov povodom morilskega napada na Smeetsa zaprle, je popolnoma izmišljeno. Prvič o Smeetsovi stvari nisem napisal nikoli nobene besede, drugič že štiri leta nisem bil v K61nu, tretjič v Kolnu sploh ni francoskih vojaških oblasti, ampak britanske, četrtič me nikdar nobena posadna oblast ni zaprla ali drugače nadlegovala. Vsi listi, ki so prinesli napačno vest o moji aretaciji, se prosijo, da priobčijo ta popravek. Hermann Wendel.« — Mi smo vest posneli po nemških listih. — Razpis natečaja. Razpisuje so med jugoslovanskimi umetniki natečaj za ko-vinasti znak Jugoslovanske orlovske zveze. Znak, v kovini dobro izvršljiv, naj vsebuje za to organizacijo tipičen emblem v srednje močnem reliefu brez napisa ln brez npora-bo emajla (jjodobo orla). Plastični osnutki iz voska, plastelina, sadre ali pa iz lesa v trikratni naravni velikost1 ter sposobni za neposredno reprodukcijo, morajo biti poslani anonimno, z imenom v zaprti kuverti, do 15. maja 1923 Jugoslovanski orlovski zvezi, Ljubljana, Ljudski dom. Delo, kateremu prizna prvenstvo jury obstoječa iz gg. akad. slikarja Riharda Jakopiča, vseuč. prof. arh. Josipa Plečnika, konservatorja dr. Fr. Steleta In enega člana predsedstva, bo nagrajeno z Din 1000. — Jury si pridržuje pravico, omenjeno nagrado v danem slučaju porazdeliti med več tekmujočih kakor tudi predlagati k nagradi akcesite. — Predsedstvo J. O. Z. — Opozorilo nagim pofleïelskim odrom! Kakor nam poročajo, se je spet pojavila na deželi neka družba, ki gostuje na naših odrih kot »Ljudski oder« iz Ljubljane. »Ljudski oder« izjavlja, da nima s to dmžbo nobenega stika In prosi, naj društva javijo imena onih, ki so igrali in bi brez pooblastila podpisanega odbora v imenu »Ljudskega odra« hoteli igrnti v naših društvih. Radi raznih škandalov, ki jih povzroča ta družba v naših društvih, in ne-prllik, ki jih imajo društva radi neplačanih računov, radi časti »Ljudskega odra« samega, svarimo pred temi nepoklicanimi gosti. Za odbor: Narte Velikonja, t. č. predsednik. E. Kramarsič, t. č. tajnik. — Amerikansko poročilo o volitvah v Jugoslaviji. Newyorski »Glas Naroda« z dne 21. marca prinaša posebno poročilo 0 volitvah, datirano iz Ljubljane, kjer veli. da so radikalci dobili 120 poslancev, Radič 70, demokrati 50, Nemci 5, komunisti nobenega ter da je klerikalna stranka popolnoma propadla. — Radovedni smo, kdo je imel tako vesolje nad »klerikalnim propadom« — ali »Glas Naroda« ali njegov poročevalec. Sicer pa to poročilo serviramo našim bralcem v zabavo. — Plačilo. Voj jni list v štev. 12. objav-I Ija, da je sin dr. Šusteršiča, ki je sedaj v j Berlinu, sprejet v našo vojsko kot častnik. Na stotine naših ïprecanov«, osobito Slovencev pa čaka že leta in leta, kdaj bodo sprejeti kot častniki, a ni odmeva na njihove prošnje. — Proti telesnemu straliovauju v Šolah. Prosvetn« ministrstvo je pred kratkim šolskim oblastem poslalo razpis, v katerem opozarja, da se množe pritožbe o telesnem strahovanju učencev v šolah. Ministrstvo ostro poziva učitelje in profesorje, naj se pokore predpisom, ki prepovedujejo telesne kazni v šoli. V vseh slučajih kršitve teh predpisov, v kolikor ne pridejo pred kazensko sodišče, se bo uvedlo disciplinarno postopanje. — Rodbinska tragedija v Zaloga. Moï zadavil ženo. Delavec na premikalnem kolodvoru v Zalogu Ščuka je prišel 5. marca ob 12. domov. Njegova 32. letna žena je napajala kozo v drvarnici, ščuka jo stopil za njo, jo prijel z eno roko za vrat in jo toliko časa tiščal, da je umrla. Morilec, o katerem se sodi, da ni normalen, je bil na svojo ženo silno ljubosumen. Zadavljena žena je zapustila 14 letnega sinčka Viktorja in 12 letno hčerko Marijo. — Za zgradbo železničarskega doma v Osjjeku je dovolilo prometno ministrstvo 1 milijon dinarjev. — Vič. V nedeljo, 8. t. m. ob pol 8. uri zvečer uprizorimo v Društvenem domu izvirno štlridejanko »Črna zver«. Spisal Anton Meh le. — Podružnica Jugoslovanske Matice v Kranjski gori skliciije v nedeljo, dne 8. t. m„ ob 3. uri popoldne v hotelu »Razor* svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Odbor. — Industrijska sol *o slaščičarje in gostilničarje. Upravni odbor samostalne rao-nopolske uprave je sklenil z odlokom z dne 26. marca t. L, Mbr. 3760, da se ne ugodi prošnjam slašoičarjov in gostilničarjev za dovoljenje nakupa industrijske soli, ker za to ni zakonsko osnove. 1982 — Dražba sladkorja. Danes, dno 7. aprila ol) 11. uri se bo v Ljubljani državni kolodvor prodalo 28 vreč (2800 kg) sladkorja, ki jc navzel petrolejskl duh, na javni dražbi. Interesenti so vabijo. 1985 — čevlje kupu{te od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 g Žitni trç. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 450 -457.50 Din, koruza 250 Din, ječmen 815 Din, oves 290 Din, beli fižol 465 Din, pšenlčua moka št. 0 662.50 Din, St. 6 512.50 Din. — Tendenca nespremenjena. g Konji kot vojna odškodnina naši državi. Reparacijska komisija v Parizu jc dodelila od belgijskega in francoskega deležu vojne odškodnino 4800 konj naši državi, ker so ee Francija ln Angleška Izjavile, da nimajo potrebe za to vrsto živine. g Naš vojni dolg. Po Izjavi finančnega ministra dr. Stojadlnoviča znaša jugoslovanski vojni dolg (protivrednost za vojni ma-tcrljal) približno 1 miljardo frankov, 21 miljonov funtov šterlingov ln 24 miljonov dolarjev. g Cone živini na domačem trgu so bile te dni približno sledeče: voli I. vrste 12.50— 15 Din za kilogram žive tože, II. vrsto 11.25— 12 Din kilogram žive teže, krave za klanje so se plačalo po 3.500—4.500 Din komad, tcMa 13—15.50 Din kilogram, mastni preSičl 26— 28.75 Din kilogram, mesnati 22.50-25 Din kilogram. g Mednarodni poljedelski kongres se j vrši od 22. do 26. majnlka v Parizu. g Kriza našega Inogradnlštvn v Italiji postaja dan na dan bolj akutna. V!a." iz-( borne kvaliteto silno veliko, ceno pudajo, kupcev ni. K Zračni promet Budimpešta—Dauaj se vpelje dne 1, majnlka- Potovanj« bn trajalo 1.80 uro. — Vosnine ne bo draž.is kot vozni listek I. razreda na železnici Budimpešta— Dunaj. i Kovineetl denar т Rusiji. Komisar ** finance je predložil svetu ljudskih komisarjev načrt, po katerem naj se uvede bakreni, zlati in srebrni denar. Zlati denar za 10 rubljev bo tehtal 7.7423 gramov, srebrni 17.4962 gramov, — Sovjcti nameravajo odpraviti tudi natu-ralni davek v žitu in ga nadomestiti zopet * denarnim. g Anjlo-ruska banka se ustanavlja v mestu Kiew in siccr s temeljnjo glavnico 2 mi-: lijonov zlatih rubljev. g Zanimanje inozemskega kapitala aa poljske gozdove. Časopisi konstutirajo, da se pojavlja sočasno s priznanjem vzhodnih poljskih mej v poslednjem času večje zanimanje inozemskemu kapitala za poljsko gospodar-, stvo in finance. V zadnjem času je skleni! neki večji konzorcij pogodbo s poljskimi lesnimi trgovci. Po tej pogodbi morajo Angleži v kompenzacijo Poljakom graditi železne ceste zlasti v vzhodnih pokrajinah ter postaviti parna žage, da se bodo gozdovi cksploatirali. Sočasno se zanima inozemski kapital tudi sa poljsko premogovno industrijo. BORZA. Zagreb, 6. aprila. (Izv.) Devize: Pcita 2.25—2.30, Berlin —47.75, Italija 4.97, London 4.67H —4.69Vi, Neivyork 99.50, Pariz 6.53, Praga 3.1)0«, Dunaj —14.15, Zurich 18.47% do 18.67. — Valute: dolar 97.50—98. Curih, 6. aprila. (Izv.) Devize: Pešta 0.12И, Berlin —02.58, Italija 27.05, Londou 25.41, Newyork 544.—, Pariz 35.75, Praga 16.25, Dunaj —00.76«, Sofija 4.10, Beograd 5.42«, Varšava —01.40. — Valute: nemško-avstrijske krone —00.78. Dunaj, 6. aprila. (Izv.) Devize: Pešta 16.26, Berlin 3.33, Italija 3521, London 331300, Newyork 79050, Pariz 4644, Praga 2127, Zfl. rich 13065, Sofija 544.50, Beograd 705, Varšava 1.65. Raznoterosti. r Lord Carnarvon umrl. Iz Kaira brzo~ javljajo smrt lorda Carnarvono, srečnega najditelja groba egiptovskega kralja Tu-thaukhamena. Pred tedni ga je bil pičil strupen mrčes, zadnje dni je pa kot posledica zastrupljanja krvi nastopila pljučnica, ki ji je lord podlegel. Sedaj triumfirajo tisti, ki verojojo, da se mrtvi maščujejo nad one-čaščevalcl njihovih grobov iu so tudi lordu Carnarvonu vnaprej napovedovali kazen. — Istočasno poročajo 1* Kaira, da bo egiptovska vlada Izdala zakon, s katerim bo enkrat za vselej prepovedala razkopavanje starih grobov v Egiptu. r Dvakratna doktorica. Na graški unl« verzi bo 7- t. m. promovirala za rloktorloo vsega zdravilstva gdč. dr. phll. Erna Untor-kreuter. To je prvn *enska, ki je na graški univerzi dosegla še drugi doktorat. r Zanimive izkopinc na Slovaškem. »Slo« vensky Denik« poroča, da so pri kopanju v Topolčanah naleteli na veliko predpotopno žival, menda na mastadona. Našli so kosti, ki so po 2 metra dolge. Kočnik je 17 cm dolg in 10 cm širok. Email na zobu je prav dobro , ohranjen in lepo bel. Okrajni načelnik je odredil, da so delavci prenehali z delom, do-kler ne pride komisija. r Luksemburška poštna uprava uporablja frankiralnc stroje za frankiranje pisemskih pošiljk namesto znamk. Odtisk je napravljen v živordeči barvi, besedilo se pa glasi: «Port payé centimes---- Grand Duché de Luxembourg«. r Roparstvo v Italiji. Na potu med Рл-lermoni in Cima dl Grazie so te dui italijanski roparji napadli izletniško družbo, v kateri je bil ataše aogleškega poslaništva in več angleških in ameriških dam- Roparji so izletnike popolnoma lzropali. Taki slučn.ii -c v tamkajšnjih krajih pogosto dogajajo. Zagoneten slučaj. Let« 1906. v Metliki rojena Ana Debe-ljak stanuje v Florjanskl ulici St. 53. Due 5. t. m. ob pol 8. url zvečer je nekdo potrkal na duri njenega podstrešnega stanovanja. Debeljakova je mislila, da je prišla njena sostanovalka Mnrijanca domov, toda ni prišlo Marljnnca, marveč vstopila sta v sobo dva moža. od katerih eden je prijol Ano za čelo, z drugo roko ji je potisnil v usln cunjo in ji onemogočil klicati na pomoč. Г 'ugi neznanec ji je pa v členkih zvezal roki. Dekli» sla neznanca vrgla nn divan, «amn sta pa stikala po omarah in predalih, vzela pa liists ničesar. Prizor je trajal 10 minut. Ker je zvezano dekle tolklo po tleh, je sunil neznanec z nožem proti Ani; ker se jc deklo hitro umaknilo, jI jo nož predrl samo krilo. Silne zagoneten slučaj bo policija že razvozljeln. ker kljub sramotno slabi, nizki plači dolnjo ljubljanski kriminalisti vestno in požrtvovalno svojo službo, kolikor jo more prič d<> lati Čiovek, ki strnda. Kriminalni varnostni aparat v Ljubljani Se dobro posluje, dasi jr zadnje čase zapustilo kriminalno službo voč silno vestnih in Izurjenih, dolgo vrsto let v Ljubljaul služočih detektivov, ker ni*n mogli več izhttjntl. Zagonetnemu slučaju v Wollovi ulici se jo pridružila zdnj nova zagoiietka v Florjanskl ulici. Ljubljančani inoramc zdaj računati % dejstvom, dp пач Inhko ne pričakovano obišče zločinska drnžbica ir, Florjanske ali Wolfove ulico, zato naj Štren C вШУШШ Ш T. Ш etef. 781 vtanovanja zaklepajo ln odpirajo la ljudem. kateri eo popolnoma znani. V Ljubljano aa je pri teplo aadnja leta toliko popolnoma no-znanih ljudi, da jih paaje plačana policija na more nadzorovati, zato aa moramo Ljubljančani z laatno previdnostjo varovati. Ca je na-atopila pri Debeljakovl tista druiba, ki aa ja predstavila ▼ Wolforl nI i cl, nI gotovo, ker je nastopala tri pere« na deteljica v Wolfpvl nllol primeroma a lepimi mani rami ln ao po-edravlll ômldovo oelo i elegantnimi »Klanjam se!« medtem ko ata poaetnlka Debel Jakove grdo klela ln postopala nasilno > njo. Roparski umor aH nesreča? V petek dopoldne eo nalll prebivalci Mie Cesta na loko št. 31 L 1864 rojeno po-■treščklnjo Apolonljo Vldergar ležati na tleh pred posteljo. Okoli nje je bila razmetana posteljnina. Vldergar je va je ležala tako na tleh. da je Imela glavo vtaknjeno pod stolom ln je a levo stranjo vratu elonela na prednji povprečni «vezi stola. Ženska je 6e živela ln je težko hropela- Ko ao jo oblekli, ker je bila slečena, ln jo položili v posteljo, so poslali po duhovnika, kateri je umirajoči ie podelil sv. poslednje olje. O dogodku precej obvt-Sčena policija in polloljskl zdravnik je bil kmalu na licu mesta. Policijski zdravnik dr. AvTamovlč je ugotovil na levi strani vratu močno krvno podplutbe in ugotovil, da je Vldergar že m rt« a. Mcvll ie, da je Vldergar-jeva umrla na otriw-Jenju mo^.gan ln da je bila zadavljena. Predali omare so bili odprti, sobica je bila precej ▼ neredu, a sosedje so trdili, da Vldergar nI posebno ljubila red. Sorodnlca Vldergarjeve, Cecilija felerhar, soproga trgovca, je povedala, da je bila Vldergarjeva dne 8. aprila pri njej ln da ji ja ona takrat podarila dva bankovca po 40 kron, videla je tudi, da je Imela Vldergarjeva Se bankoveo po 400 kron ln več kakor deset 40 kronskih bankovcev. Merhar-jeva gospa sodi, da je imela Vldergarjeva približno 1200 K denarja, katera vaota se pri prvem komislonelnem ogledu nI našla. Truplo so prenesli v mrtvaSnlco k sv. Krištofu, kjer bo sodnljeko raztelešeno. Obdukcija bo morala ugotoviti nedvomno, če je umrla Vldergarjeva nasilne ali naravne emrtl, ker kriminalisti ne izključujejo možnosti, da ne bi bil Vldergarjeve napadel krč ln bi ne padla tako nesrečno, da ji je prišla glava v opisano lego. Prav bi za to bilo, da bi sodišče v tem slučaju, ko se muenja o smrti križajo, pritegnilo k obdukciji naše prvovrstne strokovnjake s medicinske fakultete, da bo v slučaju naravne smrti Vldergarjeve Ljubljana pomirjena. Kriminalna policija mora zdaj rešiti tri zelo težke slučaje: v Wolfovi in Florljanski ulici ter na Cesti na loko. Navdušenja za delo nI mogel dvigniti nekoliko pred naznanilom razglašeni belgrajski fer-man, da se ukinejo policiji itak malenkostno plačane nadure, kateri ferman lahko povzroči, da bodo nekega lepega dne ostale popolnoma prazne sobe ljubljanske kriminalno policije. ljubljanske novice. lj 30 letnica »Ljubljane*. Pri sv. maši, kl bo ob pol 10. (pridiga ob 9.), bo pel zbor »Ljubljane« tele pesmi: Mašne št. 1, 2, 8, 10, lz zbirke »Stanko Premrl: 10 mašnih Eesmi«. H. Sattnerj Marijino vnebovzetje i zbirke: Svetniške in prazniške pesmi; J. F. Hummel: Povej srce! Za sopran in meš. zbor. Ani Schwab: Zdrava Marija. Za sopran in meš. zbor. lj Občni zbor organizacije javnih name-Wencev, somišljenikov SLS se vrši danes v soboto, dne 7. aprila 1928 ob pol 20. url v prostorih Konenmnega društva na Kongresnem trgu e sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora; 2. poročilo revizorjev; 8. določitev članarine, 4. volitev odbora, dveh revizorjev ln razsodišča; 5. obravnavanje in sklepanje o predlogih; 6. slučajnosti. — Vsi člani se vabijo, da se tega občnega, zbora udeleže. — Ako bo občni zbor ob napovedani uri nesklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število navzočih članov. — Odbor. lj Ata «Narod« in amputacija. Včeraj dopoldan «o ee naš ata nenavadno zgodaj napotili ven. Slo je sicer težko, ker jim tudi po-peljni niso mogli še popolnoma ozdraviti otrplih ln zastarelih nog, ampak počaii so jo le prištapljali do frančiškanske cerkve. Od tatn so jo zavili proti kavarni »Valvasor«, ki t« pa danes ne imenuje veS tako, ampak naš ata jo ie vedno tako Imenujejo, Čeprav atoji pred to kavarno že skoro 20 let Prešernov spomenik, po katerem se tudi kavarna ne imenuje več «Valvasor«. Torej v to kavarno so šli ata. Najprej so se ogledali za čednim in mirnim prostorčkom, nato so pogledali, kakšno jo osobje, ali moško ali žensko, ker nai ata se za take zadeve ie vedno interesirajo in z? to tudi brke včasih namažejo z bolj temno pasto in potem so naročili «črno« in «no cigaro. Potem «o pa podprli glavo z dlanjo in mislili, dolgo mislili, tako da jih ja že celo osobje pomilovalo. Naenkrat pa ee jim ja mračno čelo zjasnilo tn ao natakarici namignili: Prinesite no «Konveraations-Lezikon«, črko «A«. Ko so ležale debele bukvo pred njimi, so ata poiskali besedo «Amputation*. Po dolgem branju in itudlranju so dognali, da Je amputacija to, te v ipitalu komu nogo od* režejo aH pa roko. «Sedaj rammem,« ao dejali ata, «kaj da pravzaprav hočejo. Alsdaim rezati naa hočejo dieea verdanunten Kleri-kaltzen, kakor preHčke, lepe, mlada preiič-kel Pa naa ne bodo, naa nikoli!« Vaa razjarjen ao odšli ata domov in dolgo premišljevali o svoji bodoči usodi, če Jim bodo dieae Klerikaltzen rea odrezali roko ali nogo ali pa noa. Kako pa naj noa potem rdeč postane, te ga na bo? Kosilo atu daaea ni prav nič teknilo, tudi zaspančkati niso mogli in zato ao |o le začasa popoldne pomaknili t)a aa vodo zum «Maček«. Tam ao pa izvedeli nekaj tisto novega. Izvedeli ao namreč, da bodo Srbi amputirali Hrvate In Slovence. «A-Ja, to je pa druga,« ao dejali ata, «to se pa že drugače sliši. To naj pa le narede. Se Jaz jim bom pomagal, če bodo rezali klerikalcem roke in noge. Pa kako bi rezali Tako lepo počeši bi ga, kakor iunkenček na Velikonoč, pa brez hrenčka zraven, da bi videli, kdo sem Jas, gospod ata! Pa kar pred rotovfem bi ga amputiral, kakinega klerikalca, ravno tam, kjer so njega dni babo Sagall. Pa banda bi morala svirati zraven, da klerikalec ne bi prehitre omedlel, da bi mu lahko ie eco nogo odrezal in ie rok in še jezik. Jo, če bi živel ie dr. Bleiweis, Gott hab' ihn seligl Celo TrnkocTV-jevo apoteko zavojev bi lahko porabil, der Herr dr. Bleiweis, tako bi jih jaz risal, diesc Klerikaltzen, ie drugače kot jih bodo Srbi rezali Pa sokolsko obleko bi takrat oblekel in parada bi morala biti in banda bi igrala same marie. Na to vetelje, kako bodo rezali dlese Klerikaltzen, so odšli ata ie mm «Fer-linz« auf die grfisstc Portion fur die Herren, in tam ao «amputirali« c-slo debelo raco s takim veseljem, kakor da bi imeli klerikalca v zosu pred seboj. Nato to ili tako zadovoljno spat kot ie nikoli in le v sanjah so celo noč «amputirali« Hrvate, raec in klerikalce. lj Jngoelovenski šahovski mojstri gg. profesor Asztalos lz 8arajeva, Vladimir Vu-kovlč iz Zagreba in slovcuski to liki šahovski mojster profesor dr. Ing. Vidmar so se borili včeraj v lokalu ljnbljanskega šahovskega kluba (Narodna kavarna). Vse partije mo;;~t-rov so bile silno zanimive in z vliko napetostjo eo občudovali š&hlstl Izredne ln krasne probleme, ki jih izvajali mojstri na polju šahovske umetnosti. Včeraj popoldne se je odigrala konzultančna šahovska partija med mojstroma gg. Asztalosom ln Vukovičem na eni ln najmočnejšimi amaterji Ljubljanskega šahovskega kluba na drugi strani. Izid te zanimive partije priobčimo jutri. — Danes prlrede vsi trije gori imenovani mojstri veliko slmultančno šahovsko produkcijo i vsemi šah Isti lz Ljubljane in Šiške ln sicer v lokalu šišenskega šahovskega kluba v hotelu Bellevue s pričetkom ob 8 nri zvečer. Vsi šahlstl in ljubitelji šaha, ki se žele udeležiti imenovane produkcije se naprošajo, da prinesejo po možnosti šahovnice s seboj. Ljubljančani! Redka jc prilika, ko se mudijo v naši beli Ljubljani naenkrat trije veliki jugoslovanski šahovski mojstri, ki so si stekli na svetovnih šahovskih turnirjih neminljivih zaslng za šahovsko idejo, zato jim Izkažite ob tej priliki svoje priznanje in čast s tem, da se v polnem številu udeležite te produkcije v hotelu Bellovue. Vstop prost. V nedeljo odpotujejo mojstri zopet lz Ljubljane. lj Tombola. Poselska zveza priredi v nedeljo 8. t. m. ob štirih popoldne tombolo ▼ veliki dvorani hotela «Union«. Glavni dobitek je vreča moke poleg obilo drugih dobitkov precejšnje vrednosti. Čisti dobiček tombolo jo namenjen za dom služkinj «Naš dom«. Tablice se dobe v predprodaji do nedelje v trgovini Ničman in trgovini Mehle, Ambrožev trg. Eua tablica stano 1 Din. Prosimo vse, ki jim jc na srcu dobrobit služkinj ln prijatelje, da se tombolo v obilnem številu udeleže. lj Šentjakobska prosveta. V nedeljo, 8. t. m., bo ob pol 8. uri zvečer skioptično predavanje »o misijonih v Aziji*. Mnogo lepih, barvanih slik iz indijskih, kitajskih ln japonskih misljonov, med drugim tudi življenjo sv. Frančiška Ksaverija. Vabimo k obilni udeležbi. lj Mladinski dom — Kodeljevo. V nedeljo, dne 8. aprila po blagoslovu ob pol 8. uri petdejanka: »Dedščlna nohvaležnega sina«. Zložil I. Lemoyne, duh. salez, družbe. Med odmorom svira domača godba. lj šišensko prosvetno društvo — OrllSkl krožek — vprizorl v nedeljo, dne 8. aprila ob pol 8. uri zvečer v samostanski dvorani v Slškl Igrokaz v petih dejanjih »Ljudmila«. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Redni občni zbor društva tobačnih trafikantov. Društvo tobačnih trafikantov v Ljnbljanl sklicuje svoj redni občni zbor za dne 8. aprila t. 1. ob 3. url popoldne v restav-raolji pri »Zlati ribi« v Ljubljani. Trafikant-je v Vašem lastnem Interesu je, da so v obilnem številu udeležite istega, kajti poročalo se bo glede povišanja odstotkov od nadrobno razprodaje tobačnih izdelkov, kakor tudt se bo pretresalo glede zboljšanja našega stanja. — Odbor. IJ Oddaja krojaSkega dela. Mestna občina ljubljanska ima oddati v smislu službene pragmatike v delo večjo množino službenih oblek. Roflektantl naj do 12. t. m. predlože tozadevno ponudbo mestnemu gospodarskemu uradn. V ponudbi mora biti natančno označen zahtevek za eno obleko, za zimsko aoknlo in nelerlno. Ц Predavaaje v draftra «SOČA«. V eoboto 1. t. m. predava ▼ salone «Pri levo« znani nai piaatelj goapod dr. Ivo Sorli. notar ▼ Rogatcu, o temi: «Položaj pribežnikov v Jugoslaviji«. Ime ia «nov Jamčita, da bo predavanja velezanlmivo, na kar opozarjamo člana in prijatelje društva «Soča« ter drugo cenjeno občinstvo. Začetek ob pol devetih. Vstop Je proat vsakomur. lj čudna gorortea. Od «. delegata mini •trn flnano ▼ Ljnbljanl smo prejeli: K notici »Oudna govorica«, ki ste jo priobčili v svojem cenjenem listo, št. 74 z dne L aprila 1921, na 10. strani, čast ml je Izjaviti, da nobena an Slovenijo poslujočlh davčnih prlzlvnlh komisij, t. j. prldobninska pokrajinska komisija in dohodninska prlzivna komisija po zakonu nI vezana niti na predlog davčne administracije, nikar na njeno »dovoljenje«, marveč odločata obe izključno po svoji lastni vednosti ln vesti. Pretenxlje, ki jih pripisuje govorica davčni administraciji, bi bile torej tako rbrordne, da bi jih nihče ne mogel smatrati za rasne, ln da je bojazen pnblike, da bi se ▼ praksi prizivnih komisij moglo kaj spremeniti, popolnoma bre« vsake podlage. Sicer pa tudi odmera davkov v I. instanci ni stvar dav&a administracije, marveč avtonomnih komisij. lj Koncert v hotelu Tivoli ▼ nedeljo, dno 8. aprila 1928, od 1&. do 1P. ure. .Godba dravske divizije. Vat.'pnlna prosta. 8» priporoča Vekoslav Dol nI čar. IJ Tatvine pri «Sndnsn«. Ker ao kradli tvrdki «Indus« usnje, nt bili obsojeni: Jožef Grubeša, Jože Braškcri* m Adolf Slapar vsak r.a 2 ui-seca težke ječe; na 6 tednov ječe pa je bil obsojen Alojzij Križanec, ker Je od njih kuji^»al ukradeno usnje.1 lj Tatinska tolpa pred sodBtem. Poleti, posebno ob vs-'sokolskera zletu, ae J« izvršilo v Ljubljani silno veliko tatvH. Tatje so kar skozi okna hodili v stanovanja in kradli, kar jim je prišlo pod roka Policija je pa končno bando, kater« je pokradla stvari v vrednosti sks;aj 85.000 K, aretirala in izročila sodišču. Tatinski plen so tatiči razdelili med s?boj. Deželno sodiiče Je prisodilo članom tatinske tolpe sledeče kazni: Ladislav Zibert 10, Franc Brezovar 8, Alojzij Skodlar 18, Jožef Fine 6, Rudolf Frigidi 2, Jožef Petrič 5, Ivan Kastelic 3, Ivan Kalmar 5, Ivan Sorko 13, Jakob Ca-dež 7, Adolf Ančnik 4 in Stanislav Kaiser 2 meseca ječe. Narodno gledišče. DRAMA. Sobota, 7. aprila: HASANAGINICA. Gostovanje g. Mihajla Markoviča, člana zagrebškega Narodnega gledališča. — C. Nedelja, 8. aprila: HASANAGINICA. Gostovanje g. Mihajla Markoviča, člana zagrebškega Narodnega gledališča. - Izven. Ponedeljek, 9. aprila: HASANAGINICA. Gostovanje g. Mihajla Markoviča, člana zagrebškega Narodnega gledališča. - Red A. Torek, 10. aprila: SIROTA ANKA, spevoigra. Pevski zbori malih Slovenk. Prireditev «Splošnega ženskega društva«. Začetek ob pol 6. uri popoldne. — Izven. OPERA. Sobota, 7. aprila: JANKO IN METKA. — Izven. Nedelja, 8. aprila: SEVILSKI BRIVEC. — Izven. Dve premijeri v Narodnem gledališču. V soboto, dne 7. t. m. bo v dramskem gledališču premiera Ogrizovičeve drame rHasan-aginica« s članom zagrebškega Narodnega gledališča, g. Mihajlo Markovičem kot gostom v vlogi Hasanage. Prva repriza bo v nedeljo dne 8. t. m., druga v ponedeljek dne 9. aprila t. 1. Pri obeh reprizah gostuje g. Mar-kovič. — V opernem gledališču bo v soboto premiera krasne Humperdinckove mladinske opere «Janko in Metka« z gdč. Thalerjevo, gdč. Rewizcevo, gdč. Kattnerjevo, gdč. Kore-njakovo, gdč. Saxovo, gospo Smolenskajo in g. Cvejičem. Dirigira g. Jeraj, režira g. So-vastjanov. Gdčno. Hano Pirkovo smo sinoči z veseljem pozdravljali na našem odru kot Marto v d'Albertovi »Nižavi«. Zadovoljila nas je, saj smo spoznali v njej resnično umetnico, ki je dosegla visoko stopnjo popolnosti, umetnico, ki zna umetnosti na ljubo svojo osebo nesebično, do kraja zatajiti: dobre, najboljše se prav do sem pretežko pribore. Po glasu je rojena za mogočne vloge, ki potrebujejo polnega, zvenečega, v vseh legah izdatnega glasu junakinj po duhu in teletu. Nastop njen je premišljen, vsaka kretnja, vsak korak dobro odtehtan, čuvstva, r kolikor naj se na zunaj kažejo, niso narejena, ampak vzbujajo vtis resničnosti. Ni čuda torej, če «o njeni izvrstni pevski darovi v zvezi z nje nič manj izvrat-nhn dramatičnim nastopanjem takoj zavzeli poslušavce za njeno umetnost Domišljamo ii, da bi n. pr. t kakt Wagnerjevi glasbeni drami v polni meri mogla razviti svoje velike zmožnosti; za te vrste glasbo, ki je polna dramatične sile in nasičena « težo usode, Ima, se nam zdi, prav posebne sposobnosti. Opera sama na sebi spada v vrsto brutalno realističnih, verističnih del, pa nam danes ta temna plat golih strasti ie skoro res preseda. Glasba je pravzaprav rsa polna tistega duha, ki je značilen za francosko glasbo, kakor jo n. pr. razodeva predvsem Blzetova »Carmen« z obilico duhovitih silaabenih domislekov. ki se ka- kor Ure islcre razletavajo izpod kladiva, U udarja po žare čem kaljenem Jeklu na nako< valu, dasi novejii italijanski verilti tudi nlae kar tako mimo ilL To je pestra zbirka drob> nih glasbenih lepot Med domačimi močmi м Je seveda ▼ prvi vrati odlikoval JB e t • t * o ( ta živi, ničesar nima ne v maski, ne ▼ igri, ne ▼ petju, kar bi pravilo, da samo igra. — Cvejić se dela, pa Je ie malo teman, P«« gel j je ie malo krhek, pa bo, slasti če M malo osvetli. Na Banovca postajamo no> koliko pozorni; dobro šolo ima, gias njegov pa prav prijeten zvok. S o w i 1 s k i je т sred« nji legi prav dober, ▼ višini pa ne more ia-gubiti pritiska. Falaet bi pa bil, tudi igra. —> Ostale solistinje so se ▼ celoti dokaj dobro držale: Sfiligojeva, Ribičeva, Matačičeva, Ko-renjakova, ki se vse trudijo in vidno izpopolnjujejo: glasovi postajajo krepkejšl, sočnejM, prikupni. Opravljivi kvartet smo radi poeta, šali. K. Ljudski oder Iz pisarne Ljudskega odra. Na splošno lelja občinstva se uprizori »Pasijonc ln sicer nepreklicno samo še v soboto, dne 7. aprila ob osmih ln ? nedeljo, dne 8 aprila ob treh popoldne. Nedeljska predstava je namenjena predvsem občinstvu z dežele. Da se bodo mogli posetnild vračati z večernimi vlaki, se prične predstava Be ob treh popoldne in konča še pred 6. aro zvečer. Sobotno predstavo pa naj izvoli posetiti ljub« IJansko občinstvo. Opozarja se Se enkrat, da ata to zadnji dve predstavi »Pastjona< v letošnji eeztjL Predprodaja vstopnic vsakt popoldan od 4. do 8. ure tn v nedeljo celi dan v pisarni Ljudskega odra. ' Prosveta. pr Katoliški katekizem je IzSel ▼ zalogi škofijskega ordlnarlaU ч Ljubljani ▼ novem natisu. Oprema je mnogo boljša, kakor je bila v prejšnji izdaji. Cena: mehko broš. 1в dinarjev, kartoniran 18 Din. Gg. katehetje in župnl nradi dobijo pri neposrednem naročilu na TBakih 10 izvodov dva Izvoda povrh za revne učence. pr Dcl&vska Ijndska visoka Sola. — Pa dolgem omahovanju začne v nedeljo 8. t m. Delavska ljudska visoka šola s svojim delovanjem pod okriljem Akad. soc. ped. krožka. Ob 9. dopoldne se vrši v zbornični dvorani na univerzi uvodno predavanje »Prolétariat in problemi njegove izobrazbe« (Žgeč Franjo). Nj»-no delo je namenjeno izrecno le delavstvo ter se bo oziralo le na njegove težnje in potrebe. Za letošnjo pomlad je na programu ciklus desetih predavanj, ki naj pokažejo delavstvu medsebojne vezi v kulturnem razvoju ter naj poglobjo njegovo pojmovanje sodobnih pojavov. Ta ciklus obsega sledeča predavanja: 1. Prolétariat in problemi njegove izobrazbe. 2. Kulturni pomen dela. 3. Vsesplošni razvoj in njegove gibalne aile. 4. Razvoj orodja in tehnike do danes m vpliv iznajdb na ta razvoj. 5. Vpliv razvoja tehnike na način proizvajanja in njegov razvoj. 6. Vpliv načina proizvajanja na ran-voj družbe. 7. Razvoj države, njene oblike in vzroki tega razvoja. 8. Umetnost in družba ter njune medsebojnosti. 9. Delavec in umetnost. 10. Žena v toku razvoja. — Ra» ven teh predavanj se bodo organizirali po zahtevali in potrebah delavstva še posebni tečaji tako iz narodnega gospodarstva, naravoslovja itd. Začetek je skromen, vendar je to prvi poizkus ljudske visoke šole pri nas, ki bi bila namenjena izrecno delavstvu in ki izvira iz potrebe delavstva po» pravi izobrazbi. pr Dr. Ivan Lah, Angelin Hidar. Staro« korotanski roman. Ilustriral Hajko šublc. 1923. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena vezani knjigi Din 32.—, po pošti Din 1.50 več. Turistka in sport. Nogometne tekme 7. in 8« t* m- — Goato* vanje HASK-a iz Zagreba. — Danes in Jutri igra v Ljubljani Hrv. Akad. S. K., eden najmočnejših klubov Jugoslavije in prvak Hrvat' ske in Slavonije. Kvaliteta HASK-a ter njegovi uspehi doma in v tujini so znani tudi širši publiki. Danes nastopi proti Primorju (igrišče Primorja ob Dunajski cesti, začetek ob 17. uri), jutri absolvira svojo težjo tekmo proti Iliriji (igrišče Ilirije pred drž. kolodvorom, pričetek ob pol 16. uri, predprodaja vstopnic v trgovini J. Goreč, Dunajska cesta — Na igrišču Ilirije se vršita v nedeljo razen tega šc tekmi Slavija : Ilirija П, pričetek ob 10. uri dopoldne, in Jadran : Ilirija rez., pričetek ob 14. uri. GUMENE PETE IN GUMENE POTPLATE conolo In tra|nt|o ao kakor aaoonol najboij« voratvo proti viagi i mrosoi ■''.." 1 •.*' .;••'•» * 1 • ' ' I« ; * ' SLOVENEC, Sne 7. aprila 1923. Dva dečka v 14 letu lepega vedenja, Primorca, ee želita izučiti ključavničarstva nI i kaj alignega, pri poštenem, krščan-ккет mojstru, kjer bi imela stanovanje in hrano. — Pojasnila daje FR. PRINC, Poljčane, Štajersko. 1093 Iščem mesto HIŠINE ali kaj podobnega, na kako letovišče v Sloveniji, najraje na Bledu. Govorim slovensko, hrvatsko in nemško. - Naslov v upravništvu «Slovenca« pod itev. 1979. Absolvent Zadružnega tečaja na trgovski šoli, IŠČE mesta brezplačnega praktikanta za popoldanske ure. - Ponudbe pod «BREZPLAČEN« na upravo «Slovenca«, 1973 ЕИГ- SPREJMEM dobro izurjeno pletilko na stroj. Mart MAHKOTA, Ljubljana 7, 8p. Šiška. Kot oskrbnih večjega posestva, združenega z vrtnarstvom, želi vstopiti 32 let star oženjen strokovnjak, delajoč sedaj na prvovrstnem državnem kmetijskem zavodu. Žena veiča v vseh panogah kmetijstva, bi prevzela vodstvo v gospodinjstvu, Imenovana govorita slovensko, nemško in mažarsko. — Ponudbe pod 249 se prosi na STUPAN, Slovenska al. 15, Maribor. nolfllra I* 'et stara, zdrava, dobre, UGIVIIUa poštene družine, teli vstopiti kot UČENKA v trgovino v mestu ali tudi na deželi. — Cenjene ponudbe pod: «UČENKA 1923« na upravništvo ■Slovenca«. 1835 čevljarski mojster nekoliko invalid, želim dobiti primeren prostor za Izvrševanje svoje obrti kje v Sloveniji —r Ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod «SAMEC«. 1911 pozitiv in negativ — retouierja, zmožnega tudi dobrega posnetka, SPREJME boljši atelije. — Ponudbe pod «Foto-grai 1893« na upravniitvo «Slovenca«. Cerkvenlk - organist dobi službo v Velikem trna pri Krškem. Nastop 1. maja. Stanovanje, vrt, njiva, Žitna in vinska bira. Glavni pogoj: trezno in zgledno življenje. Več pove župnt sred ▼ Velikem trnn, poita Krško. 1936 Žagarja In brusača sprejmem takoj v trajno delo; pogoj: večletna praksa. Stanovanje prosto, neoženjeni imajo prednost. Plača po dogovoru. -rt. MARTINEC, Ljubljana, Prule it. 8. Viničarja ofenjenega brez otrok, srednje starosti, pridnega, poštenega in pa zanesljivega, sprejmem v trajno službo na večjo vlno-gradno posest na Dolenjskem. Ponudbe na upravo lista pod iiiro «Vlničar 1838«. Enonadstropna vila popolnoma renovirana, z vrtom, v sredini Ljubljane, SE UGODNO PRODA. . Ponudbe na poitni predal 126, Ljubljana L 1937 Stavbišče naprodaj za vse primerno, blizu kolodvora iu drž. ceste. Osebna in pismena pojasnila daje IVAN PLAN1NŠEK, Gunclje št. 26, poeta Sent Vi- 1 nad Ljubljano. 1967 Izredni občni zbor Prekmurske gospodarske zadruge r. s. s o. i. v Dolnji Lendavi se vrSi ponovno dne 16. aprila 1923, ker prvi ni bil sklepčen radi premalo navzočih članov, v pisarni sadrugn ob 14. nri. SPORED: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega zbora. 2. Temeljem pravil g 81, tretji odstavek se sklepa ne glede na število udeležencev e tretjino glasov radi likvidacije. 3. Slučajnosti. Načelstvo. 2 gospoda sprejmem NA STANOVANJE IN HRANO. Naslov pove uprava «Slovenca«. 1 ali 2 sobi ( souporabo kuhinje IŠČEM za 4 mesece, bodisi v mestu ali v predmestju. — Ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod: «APRIL - AVGUST«. 1996 šivilja išče sobo v mestu ia takoj, čeprav samo za Čez dan. — Ponudbe pod: «ŠIVILJA« na upravništvo «Slovenca«. 1949 miiiiiiiiiiniiiiiiiiiii Џ SpBCijalna trgovina 4 o « E n Tkanina za pohištvo, pliša, JW sukna, gradla za rolete in 5° modroce, strune, afrlqua, pe- resa za pohištvo ter raznih ^ potrebščin za tapetnike. SB Velika izbira po tvornlških — cenah Ж Omerzo I du Ш !| Pelrln'skinl 3. dvorile Telefon 21-83 S Prostovoljna JAVNA DRAŽBA" jedilne sobe bo dne 8. aprila 1923 ob 2. pop., Marijin trg St. 1, П. nadstropje. PRODAM dobro ohranjen planino in klavir, TROJE GOSLI ter PISALNI STROJ. — Naslov pri upravi lista pod štev. 1914. g Ip s, apno roinancement strešno lepenko, karboHne>, drvocrinsnt, wat-proof gtps plošče, umetno gno Jilo, obrnit (Ilatschek) ild. nudi po imissižfi cens LJUBI,J ANA, Miklošičeva cesta štev. 13. Visoka na Kodeljevem, tik za prisilno delavnico, z 900 m' vrta, ob dveh glavnih cestah, pripravna za gostilno ali trgovino, SE PRODA, Kupec dobi tudi stanovanje. — Pojasnila pri nnončni družbi Aloma Compauy, LJubljana, Kongresni trк " V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubi oče, stari oče in tast Alojzij Sabothv ravnatelj zemljiške knjige v p. dne 6. aprila t. 1. v 75. letu svojega življenja v Bogu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 7. aprila 1923 ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. V Kranju, dne 6. aprila 1923. HENRIK SABOTHY, major v Mariboru, DR. BENO SABOTHY, odvetnik v Kranju, sinova. — ELA SABOTHY, INKA SABOTHY, s i n a h e. — LEJA SABOTHY, vnukinja. Mlin naprodaj trije pari kamnov, kompletna oprema, na stalni vodi, z lepim stanovanjem, na lepem ln prometnem kraju. — Naslov v upravi «Slovenca« pod štev. 1994, Lepo posestvo ob glavni cesti v Celje TAKOJ PRODAM x vso novo hišno opravo, kakor tudi г vsem bogatim Inventarjem na Štajerskem. - Naslov: A. MBUZ, Slov. Bistrica. Bičevnike IZ PRAVEGA KOPRIVOVEGA LESA (Ztirgelholz), navadne gladke, politlrane, luksusne, pletene, težke (fnrmanske) izdeluje in nadi po primernih cenah Prva jugoslov. tvornica tržaških bičevnikov OGRIN & PERIC, Laverca pri Ljubljani. T p m ТЂШ PRODAM 2 dobra pletilna stroja itev, 14 in 10. — Resni kupci naj piiejo pod šifro «PLETILNA STROJA 14/10« na upravo «Slovenca«. 1947 52 mt vrtnic visoko in nizko cepljenih, eno ln dveletnih, dalje 20 vrst geortfin (dalije), gla-lijole, kane, peonije, dveletni špargeljni, sadike cvetlic in zelenjadi po nizki ceni NUDI tvrdka IVAN ŠIMENC, umetno vrtnarstvo, Ljubljana, Gradišče itev. 12. Mal trgovski LOKAL IŠČEM V NAJEM proti visoki odkupnini. — Cenjene ponudbe na upravo «Slovcn-ca« pod: «PROMET«. 1942 NAJBOLJŠA HRANA ZA ; D0JENĆKE, OTROKE In DOJILJE " SIAD0VN! Katl-ILO ZA BOLNIKE la REKONYALESCENTîi MAKE STAROSTI NARAVNI PROIZVODI »Z ĆISTZOA iUDA .VrTAt*. B. a ZA TVOSWCO ItRA.irt ZAOREB. «SAVOWIA CISTA » j ижесон v mestu je rapredaj, — Naslov v upravi «Slovenca« pod štev. 1991. dolgodlak, prepe-ličar, dres., 2 leten lovska puška potrebščine zaradi izselitve v inozemstvo NAPRODAJ. -Naslov pove uprava lista pod štev. 1972, VELIKA ZAIOGA klobukov in slamnikov se dobi pri iovarnar v Siobu, pošta Domžale. Prevzemajo sc tudi slan klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACFVIĆ i IRSAN v IIUPUANI, Prešernova ulica šlev. 5 Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4 POHIŠTVO! Kdor si želi nabaviti trpežno pohlitvo, kakor: SPALNICE, JEDILNICE, knhlnj-sko in pisarniiko opravo, iz trdega ali mehkega lesa, jo ima vedno v zalogi ln prodaja po nizkih cenah strojno mizarstvo ANDREJ KREGAR, št. Vid nad Ljubljano (Slovenija). — Sprejemam naročila tudi po RISBAHI 1858 Enodružinska hiša z lepim ograjenim vrtom NAPRODAJ takoj v Rožni dolini it. 106 pri Marjaku. Stanovanje prosto. 1950 )i in drugo pohištvo naprodaj pri: ERMAN & ARHAR, mizarstvo, Šent Vid uad Ljubljano. 1913 pisarne mize Stanovanj? Arhiiekt in mesiri stavbenik v mestu: sobo, kuhinjo in pritikline od« stopim proti primerni NAGRADI. — Ponudbe na upravništvo lista pod Sent Jakoiiskl okraj 20—1919. ra m m в m ш ш m m в a в в m sa ui ш n w » m ■ m m a a m m sa sa s® m m m m a h m sa inserati v »SLOVENCU« imajo popolen uspeh! Ljubljana, Gosposvelska cesia 10. l'rlef inter ii 103 Ustanov leta IBM se priporoča za zgradbe vsen vrsi *er izvršuje načrte i n proračune. PRODAJA v vsaki množini najugodneje H, SKALA, Ljubljana, Emonska cesta štev. 10. 1907 L M: KtiS LiofeliSBa. Hbiib: îpb 15 priporoči S< jO II 0£3 dežnikov in solntnlkov .n sprehajalnih pa.lc, 3 rav.laUnoiiudlliLd Dve stiskalnici in več drugih potreščin za umetno ključavničarstvo PRODA KAROL SE-MRAJE, ključavničar, Šent Vid Ljubljano. veliko prazno sobo ali dve manjši, s posebnim vhodom, clektrićuo razsveU ljavo, IŠČEM za takoj ali pozneje. — Cenjene ponudbe pod: «PROFESOR« na upravništvo «Slovenca«. 1915 HIŠA naprodaj 5 sob, kuhinja, obokana klet, hlev, dalje sadni vrt, njiva in okoiu 1 orala pašnika, nad primerno za lesotržca. Cena 160000 Din. Več povedo v gostimi GSELMA na -----5,- 1916 1894 , postaji SPOD. HOČE. dvo- ozir. trisedežen, najnovejšega sistema, z zrakom hlajenim 4/9 PS motorjem, najmanjša uporaba bencina in olja, pod ugodnimi pogoji NAPRODAJ. Pojasnila daje g. PELC pri Autozavodu ROSSA, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 69. Kupimo modelčke za sušenje strešne opeke (tudi že rabljene). - Ponudbe z navedbo cene na Obrtno kreditno zadrugo, LJubljana, Praiakora ulica štev. 8. 1975 99 Pozor peki! »Diainalt«, tvornice llaustr 1 jSoboika, Beč-Stedlau, v predvojni kako-,vosti, se edino dobi pri glav. zastopniku 'zo Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Za-j grob Skladišče Strossmajerova 19 Va- ! rujte s« ponaredb v prahu ali tekočini! ; rabi ene | dobro ohranjene, kupim — JOS. BAHO- ; VEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg itev. 7.! Zamenjam LEPO STANOVANJE 2 sob, kuhinic in pritikliuc v Mariboru 7.a enako ali večje v Ljubljani. Naslov pove uprava lista poa žtev, 1917. 15/ Dva vagona jelovih in smrekovih za vinogradnike in hmeiarje, kakor tudi količke za ograje IMA NAPRODAJ JOŽEF JEZERNIK, trgovec, Stob, pošta Domžale. Cena za komad se določi nn licu mesta. t895 NAPRODAJ JE VEC ženskih oblek in žimnata nnc+nll Prodajalo se bo v nedeljo |JUolClJ. ob 3. uri popoldne v Mali Čolnarski ulici številka 4,_1977 Velika zaloga raznovrstnih OTROŠKIH VOZIČKOV, LESENIH VOZIČKOV na 4 kolesih, DVOKOLES najnovejšega tipa, malih najnovejših MOTORČKOV, ŠIVALNIH STROJEV in vsakovrstnih delov. Pnev-matika na debelo in drobno, pocenil — Sprejemajo se tudi vsa POPRAVILA. wTpihiin'»// tovarna dvokoles in » I nUUlIti« otroških vozičkov ter delov. Llobliana. Karlovska cesta it, 4. Domača svinjska mast Sa, garant, čista 200 kg, v DEZAH po 50 in 100 kg, v DOZAH po 1, 3 in 10 kg r traja zaloga, brezobvezuo po Din 40.— za kg, nri večjem )in 39.— za kg, franco tovarna, brez embalaže, TVRDKA v SODIH po 200 dobava dokler ti odjemu Din »GLOBUS«, konzervne tovarne VRHNIKA, SLOVENIJA. m a « 1БНВ IVAN KACIN, Gorica, Via Carlo Favetti 6. Izdeluje vsakovrstne hoftIinniÎP po amerik- sist-- popravit» in uglašuje cerkvene HIUIIIJG orgije, glasovirje. V zalogi ima vedno IZDELANE HARMONIJE, glasovirje, violine, mandoline, kitare, strune za glasovirje, kladiva, svečnike, usnje, sukno, celuloid, klaviature, jezike za harmonije, piščalke za orgije. Lastni stroj za izdelovanje strun za brde in glasovirje. Prodaja tudi na ob-rokel — Zahtevajte ceniki v**и-Y••3V;'V . - J- Џ . fVi1 • * v » ' . . I1 Hkf>aLMMMMMfM MM вш H* илм^ eCOVl/fTKC, Hn« T. »prfm 1928. Me I 136/23 Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je po prošnji lastnika Ferdinanda Malin, posestnika v Središču - Ormožu naprodaj po javni dražbi zemljišče vložek št, 76 k. o. Trnovsko predmestje, obstoječe iz stavbene parcele 50 — hiša v Trnovski ulici št. 6 in zemljiščne parcele 17 — vrta, za katero se j« ustanovila izklicna cena v znesku J 20.000 dinarjev. Dražba se bo vršila v nedeljo, dne 8. aprila 1933 ob 3. ari popoldne na lica mesta, Trnovska ulica 6. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihov« zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je založiti pri sodnem komisarju notarju dr. Schmidingerju. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču ln pri notarju dr. Karolu Schmidingerju ▼ Ljubljani, Sodna ulica 11, Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 13. marca 1923. 119*1 Л P an n«, harmonijo, (tudi igrane) na obroke in posodo. — SllU Nai večja izbere v Jugoslaviji. Velikanska га1ока vseh glasb. П I Г instrumentov, strun in muzlkalt) na debelo in drobno. — 1 . AHoaz Breznik, k. вС. Glasil. Mat, LiiMlau, Kongresni iro 15 Dva para lepih konj, od 4- do 5-letnib, porabnih za tek in srednje tažk» vožnje, dve polkriti kočiji, 1 Športni enovprežni voz ter različna prsna vprega in komati, 2 težka plateau voza in 1 kason, prodaja po ugodnih cenah tvrdka BREZNIK & FRITSCH, trgovina s železom v Ljubljani. (Posestniki потђ stavb se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro niiie navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanja novih stanovanj v poštev ln sicer: Velika izbira preprog, vseh vrst iz volne, jute, kokosovega vlakna in hnoleja, umetniško izdelanih zastorov na kose ln metre, Moketi ln gobelini za prevleko otoman in divanov. Platno za roleta in verande. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. Cene primerne. Postrežba solidna l A. & E. Skoberne, Ljubljana Mestni trg 10. Samo en gros I 1852 ♦ ♦ « ♦ ♦ ♦ ♦ mestni tatarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica it. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcelo. t * A. DULAR, Ljubljana, Dunajska cesta 65, Ipecijalna trgovina, velika, bogata izbira moškega in ženskega m- S U K N A fa komisijska zaloga trrdke STIASSNY & SCHLESINGER v Brnu, se priporoča vsem p. n. trgovcem za nakup. Samo en gros! 1« PenzIJa »Grinfovec« grad PREDDVOR, p. TUPALICE pri KRANJU. N» vxnotju velikanov alp Grfotovca in Storiiča, krasna aolnčna lega. Ozračje zdravniško dokazano lekovit». — Veliki prostori, gledališči. Izvrstna oskrba. — Hliflrarin v *s&kem ozira. — Cena C.IUU1 dUU so Din za hrano, sobo in postrežbo. V depandand ZARJA (grad Cežnjice, p. Moravče) samo 70 Din. — Priglasitev 8 dni preje na odvetnika dr. A. Wnrcbach, grad četenjce, p. Moravie Za otroke: oblekce, predpasniki, perilo, majice in druga oprema najceneje pri A. šlnkovic nasl. K. Soss, LJUBLJANA, Mestni trg 1». Popolnoma varno naloSita svoj denar v VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI r. s. x o. s. -- sedaj poleg nunske cerkve, poleti 1.1923 v svoji I a et ni paiafti ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION". Hranilne f loge se Ш brez odbitka rentnega in obrestujejo po ID invalidskega davka. Vloge ▼ tekočem račimn se obrestujejo po 5C|o Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 /2 °|e VcCJi znesk« se Bfo.-es.u's'a po dn^ooaru. Izolačne plošče, Izo lačno zmes, Cerealt in VVatnroof, Portland-cemeut, Živo apno, Opeko zidno in strešno, Alabaster-gips, Ruberoid, haonburški, Štre no lepenko, Lesni c> ment (smolo), StreSni lak. Katran in karboilnej. Asfalt-naravni m umetni, Bitumen (asfaltni kit) in druge «tavbene potreM-'ine nudi Ljubljanska kesmar^H-rsa družba L ubl ana, Bleiwelsova cesta 18. Prevzema aafal ovanja >n rvršpvnnja »silnlitoega tlaka I Cenj, občinstvu priporočam svetovno znane šivalne stroje GJškTZNER v v-eh opremah za rodbina o in obrtno rabo ter vse posant sne dele, olj«, igle za vse sisteme Edino le pri JOS P РЕТЕШС, Ut)UBUt)A]4A, Sv Pet« naalo 7. Poduk v vezenju brezplačen, Isio tam naianterila, srajce, kravate, poirebšč ne za šivilje, krojače, čevljarje, sediar->e, gambi, žlice, noži. Na veliko m malo. Večletna garancija. Cene najnižje. Kr. Ilolrtiidskl LT«y Undah K io - in iirir.l K 10'-; u nI) т oblaki n 'i.rUa K. tO iu № proti осбмо n* saO.1« m xelanjaill proti mravljam 1" ш M K. fosil jo p,» povefiu ZnV«• » ekfport 1. Jtin er, Pe.rhje'Jit ul 3. X greb 30. Trgovcem prt večjem odj.mn p opast. prodaja Iz slovenskih premogovnikov velenjski, šenijanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora terpopsXo0ča Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikefce. Naslov : Prometni zaved n premog, 11 centda v LMani. ШШШ 6.15/11 m v Кош Sadu (Bacta). шЛ ш rezovo vodo z» Saše. Z uspehom bost« zadovoljni. ICIC' jI aR Oddelek lurlj Drall«. P« Xagreb, Palmotitiiia ul.ee. Olavnai zaloga za razprodalalce t Zadružna Gospodarska banlra d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vis à vis hotela „Union"). Telefon St. 67. Podružnica; DIAXOVO, MARIBOR, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, S1BENIK. Ekspozitura: BLED. Interesna skupnoat as Sveopćo Zanatlijeko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Kar-lovcu ter Gospodarsko banko d. 4 v Novem Sadu. Kapital in r««fjfv« Skupno nia K SC,vvC.GCO= . Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekoCem računu in na vložue knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod iiajugoduejSimi pogoji Pooblaščeni prođaja'ec srečk Drž. razr. loterije. Izdaia konzorcij »Slovenca«, Odgovorni uradniki Mihael Moikerc v Ljubljani, iutioslovanska tiskarna v Ljubljani,