Naš ideal kmetske občine kot gospodarske in kulturne zajednice,* Vasi. 0 kateri fovorim. še ni nikier na slovenskem ozemliu. Kdor pa potujc po naši zemlii. na bodi po Koroškem ali Dolenjskeni. po Krasu ali Slov. goricati, kierkoli živi slovenski kmet. najde eno ali drueo. bodi v tem ali o-nem pogledu vsai v osnutku. Stara vaška zaiednica ie nirtva. nove še nismo znali ustvariti. Stoiimo sredi orehodiip dobp kmetskeea. zlasti vaškesa ži;vh"enia. Smer razvona ra arre več ali mani povsod za tem. da naš kmetski narod zopet naidp pot do svoie vaške domačnosti. do vaške zaiednice. da bo iskal svoio srečo in moč na domači erudi. ne da bi radi tejra sleno odklanial. kar mestna kultura dobreea in porabnes^a nudi. * Po netnšketn izvirniku (Alfred LaBmann. Unsere Landgemeindein und das Oemeindeideal) priredil Rudolf 5imon. To ie pot — pov^ratnica k doinači trrudi. nova domovinska liubezen. np slepa. nezavestna. ampak nonosna Ijubezen. tem Hoblia in nristneiša. čimlboli se zaveda treznih. večnih vrednot. ki iim fe domača zemlia izvor Vas ie bila zafednica in naii zopet postane zaiednica. To ip problem kinetskes/a skrbstva. kakor hočemo imev^vati vsp delo za blaeinio kmetskeea naroda. Stara vaška zajednica ip. mrtva; s tem deistvom se moramo spriiazniti. Ne more biti naša naloea. kar ie staro in zastarelo zopet oživliati. umiraioče oiiraniti nri živlieniu. ampak 7,a to nam ie. da vplivamo iia razvoi. da nod danasnjinn danimi noeoii nastane nova za.iednica kot nosilka in ustvariteliica samobitne in sklenienp kulture. V stari slovanski vasi sta bila srozd in pašnik zadružna last. Pa tudi sdede svoip zasebne lasti ie bil posameznik primoran iemati ozir na skupnost. Od mesta ie bil večinoma neodvisen. Kar le rabil. ie pridela! in izdelal sam. pa b"odi živež. obleka ali orodje. Drugrih potreb ic impl malo. Davek ie plačal <; nroizvodi svoieea dela. Stara desetina ie imela svoi eloblii smisel; ravnala sp ie no vsakokratnem donosu niee-ovesra dela. In ta na kmctih ni zeoli ndvisen od delovnc snosobnosti in delovne vol'e človeka. ampak od naravnib sil. ki stoie nad niim. Denar ni ieral takrat pntnenibneiše uloffe v živlieniu vaščnna. Dokler ie obstoialo naturalno srosnndarstvo se ip ta eosoodarska skupnost vzdržala: kakor hltro pa se i> uveljavilo denarno eospodarstvo. ie bil kmet izročen kapitalu. ker se ni več ¦iemalo ozir na nlodnost In donos zeml.ie. Moral ie olačevati davek v denarju. Za kritip vsakdaniih potreb ^ledp obleke in obratnih sredstev i> rabil denar. zlasti odkar so tnvarne uničilc domačo obrt. Izročen ie bil špckulacilf. odvisen od denaria. od kapitala. Kot posarneznik ie bil naprani mestnemu kapltalu brez vsake moči. Proipadanic našili vasi ie združeno s prehodom nd naturn.i"esra k denarnemu eospodarstvu. Razkroi stare vaške zaiednice se 1e začel na materialnem poliu. Skupna občinska last ip. polacoma izeubila svoio vrednost kot vez nW vaščani. V mnoeili kraiih se ip razdelila med sovasčane. Potreba no denariu in otežkočene živIienske prilike so sa silile. da ip posvetil racionalnemu eosnodarstvu večio pažn.io. To ea ie 7,nova siiravilo v odvisnost od mestne??) kaipitala. ali na mu ie Rot posameznikn sploh bilo nemoeoče si nabaviti v to svrlio potrebnib stroiev In sredstev. Možno mu ie nostalo to šele, ako sp iih ie več združilo k skupnemu kritiu stroškov. Majhni kapital posameznika sp ie na ta način .nomnožil in ie postal z nadalinimi združitvami moče-n dovoli. da ip nastopil proti mestnemu kaiDitalizmu in postal od nieea neodvisen. S tem ie bila ustvarjena nova oblika zaiednice. t. i. nova zadruea. Stopila ie 'w svoie osamelosti kot posameznica In nastopila erospodarsko sklenjena kot zadružna zveza. Zadruea ie kardimaFno vpraišanje bodočnosti našeea kmetske^a stanu kot novodobna oblika eospodarske zaiednioe na. kmetih. Na mesto skupnp. zemlflške lasti stopa zadružni kapital. V gospodarskem ozini dobivaio s tem vaščani zopet zaiedniški interes. Drue" 1e navezan na drueeea. Skunna eospodarska usoda iib zopet druži. Hotenju in delii noedinca so stavliene meje, Ta skupnost daie zavest moči in sieurnosti. dela kmeta neodvi.sneea od e-ospodarskih faktoriev izven domače občine in mu dviea samozavest in volio in s tem ustvaria poeoie za napredek tudi na drufem poliu. (Dalje prih.)