PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 700 lir - Leto XLII. št. 252 (12.577) Trst, sobota, 25. oktobra 11 TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270 T! s> > 0-0 o ► —K S s I 1 5 I r_ r-i k: Z •r-i 5 > i 85723 Po razsodbi proti atentatorju na izraelsko potniško letalo London prekinil diplomatske odnose s Sirijo češ da je vpletena v teroristično dejavnost Britanski zunanji minister Howe pričakuje tudi »primerne ukrepe« EGS Washington odpoklical ambasadorja v Damasku NEW YORK, BRUSELJ — VVashingtonska administracija je takoj podprla britanski sklep o prekinitvi diplomatskih odnosov s Sirijo. ZDA niso sprejele tako drastičnega ukrepa, a že odpoklic ameriškega veleposlanika iz Damaska je dovolj odločna pobuda in opomin Siriji. Precej težje je za EGS. Včeraj so bili v Bruslju do skrajnosti previdni. O tem bodo obširno razpravljali zunanji ministri EGS že prihodnji ponedeljek v Luksemburgu. London vsekakor ne zahteva prekinitev diplomatskih odnosov. Baje bi se zadovoljil le z moralno podporo in enotnim stališčem EGS, ki bi Sirijo odvrnil od nadaljnjega podpiranja mednarodnih teroristov. Velika Britanija se namreč dobro zaveda, da imajo razne zahodnoevropske države gospodarske in politične interese v Siriji in da zato ne smejo sprejeti preveč drastičnih pobud. Marsikoga skrbi tudi dejstvo, da je Damask za razliko od Tripolija resen političen sogovornik in zaveznik Moskve v arabskem svetu. LONDON — Velika Britanija je včeraj prekinila diplomatske odnose s Sirijo, ker jo obtožuje vpletenosti v spodleteli atentat na potniško letalo izraelske družbe El Al. V Londonu so namreč včeraj obsodili na 45 let zapora arabskega časnikarja Nezarja Hindavija, ki je svoji noseči zaročenki Anni Murphy 17. aprila letos pred vkrcanjem v letalo El Al med prtljago podtaknil od sirskih agentov priskrbljen peklenski stroj. Izraelski agenti so atentat preprečili, ker se jim je zdel Murphyin kovček pretežak. Pri natančnem pregledu so tako odkrili dvojno dno in v njem peklenski stroj, ki bi moral eksplodirati med letom nad Avstrijo. V višini 10 tisoč metrov bi bila taka eksplozija usodna za izraelski boeing 747 in za več kot 300 potnikov in članov posadke. Z njimi pa bi šla v smrt tudi Hindavijeva zaročenka, ki jo je včeraj sodišče spoznalo za nedolžno žrtev Hindavijevega ali kot navajajo sodniki sirskega terorističnega načrta. Britansko zunanje ministrstvo je včeraj sirskemu veleposlaniku Lutofu Alahu Haidarju ukazalo, naj v roku dveh tednov zapre sirsko veleposlaništvo. Zunanji minister Howe je tudi odredil zaprtje britanskega veleposlaništva v Damasku in napovedal, da bo pri članicah EGS predlagal, naj tudi oni sprejmejo »primerne ukrepe« proti Siriji. London bo tudi priskrbel vse dokaze o sirski vpletenosti v spodleteli atentat. Britanske oblasti bodo obenem do skrajnosti poostrile nadzorstvo nad sirskimi potniškimi letali, da bi v kali zatrla vsako bodočo teroristično ak- cijo. Nadzoru ne bodo torej podvrženi samo potniki temveč tudi letala in člani posadk. Takoj po aretaciji je Hindavi izjavil, da ga je za atentat najela Sirija. Na procesu je svoje pričevanje demantiral. Trdil je, da so mu povedali, da je v kovčku z dvojnim dnom mamilo, peklenski stroj pa naj bi podtaknili agenti izraelske službe Mossad, da bi diskreditirali Sirijo in Arabce. Sirija je včeraj najodločneje obsodila britanski sklep in demantirala svojo vpletenost. Hindavi se je res po spodletelem atentatu zglasil na sirskem veleposlaništvu, a ni dobil podpore. Tudi Sirija trdi, da je vse le provokacija Izraela, ki skuša blatiti Sirijo, saj po njenem terorizem koristi le Izraelcem in ne palestinskemu vprašanju. Ker ima koristi od vsega tega Izrael, je torej po logiki iz Damaska prav on kriv. Vsekakor pa včerajšnji razplet vnaša novosti v boju proti mednarodnemu terorizmu. Hindavi-jev brat Navaf je namreč v zaporu v Zahodnem Berlinu, ker je osumljen za atentat na diskoteko »La Belle«, zaradi katerega so Američani napadli Libijo. V Genovi pa je zaprt Hindavijev bratranec Avni, ki ga obtožujejo za razne atentate v Italiji in v Evropi. Ce so torej ugotovitve britanskih sodnikov točne, pota vodijo v Damask in ne v Tripoli, kot je to vedno trdila Reaganova administracija. Za Washington pa je bil seveda primernejši nepredvidljivi Gadafi kot Asad, ki uživa ugled zvitega in prekanjenega voditelja. Usta SD( VIDEM — l. ustanovitvijo pokrajinskega odbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja sinoči v Spetru, je slovenska narodna skupnost v videmski pokrajini, oziroma v vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini naredila še en pomemben korak naprej, ki se ne omejuje le na gospodarsko okrepitev, čeprav se seveda predvsem na tem področju odpirajo za Slovence v videmski pokrajini nove perspektive razvoja. Za predsednika odbora SDGZ za videmsko pokrajino je bil izvoljen Fabio Bonini. Člani so Renato Quag-lia, Amedeo Saligoi, Graziano Cru-cil in Michele Carlig, direktor videmskega združenja bo pa Maurizio Namor. Včerajšnja ustanovna seja, ki so se je udeležili vodja in predstavniki tukajšnjih slovenskih podjetij, gostilničarji, obrtniki in drugi ekonomski subjekti, poleg seveda številnih gostov, je bila nekako sestavljena iz dveh delov. V prvem sta Maurizio Namor in Nadja Prašelj seznanila nove in bodoče člane z uslugami, ki jih Združenje nudi. Govor je bil tudi o sedanjih naporih na gospodarskem področju v Benečiji in o tem, kar je bilo narejenega v zadnjih desetih letih. Ob tem se je v svojem uvodu zaustavil Dino Del Medico, o tem je spregovoril tudi predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vito Svetina, ki je hkrati izrazil zahvalo ljudem, ki so se v zadnjih letih prizadevali za gospodarski razvoj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. Mikulic o programu jugoslovanske vlade LJUBLJANA — Predsednik jugoslovanske vlade Branko Mikulič je pred-sinoči v televizijski oddaji Zip predstavil strategijo jugoslovanske vlade v prihodnjem obdobju. V enournem nastopu pred TV kamerami se je dotaknil večine perečih vprašanj jugoslovanskega gospodarskega trenutka, govoril pa je tudi o tako imenovanih »delikatnih« podrobnostih, o katerih so se v zadnjih mesecih širile številne nepreverjene govorice. Branko Mikulič je poudaril, da Podatki iz zadnjega trimesečja kažejo, da se je ustavilo obdobje padanja proizvodnje in izvoza kot tudi, da bo Jugoslavija letos že četrtič zapored do-segla pozitivno plačilno bilanco. Jugoslavija je v tem obdobju tudi redno odplačevala dolgove, razen obresti so fetos odplačali tudi za milijardo dolarjev glavnice. Osnovna jugoslovanska težava bodo v prihodnjih tednih številni zahtevki zvišanje cen, katerih je sedaj v zveznih ustanovah že več kot 2600, in Predsednik ZIS je za številne menil, da so nerealni. Inflacija se številnim kolektivom očitno še izplača, predvsem tistim, ki imajo na tržišču monopolističen položaj. Branko Mikulič je ob tem napovedal tako imenovani tretji paket ukre- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Po obnovitvi razprave o globalni zaščiti slovenske manjšine V ustavni komisiji deljena mnenja o Amatovih stališčih o »postopnosti« SANDOR TENCE RIM — Stališča, ki jih je na četrtkovi seji senatne komisije za ustavna vprašanja iznesel podtajnik pri predsedstvu vlade Amato in o katerih smo že poročali, so dala povod za širšo izmenjavo mnenj ter za razpravo, pri kateri so sodelovali predstavniki skoraj vseh političnih skupin. V središču pozornosti je bilo seveda načelo »postopnosti« reševanja naših manjšinskih vprašanj, skratka nova »filozofija«, ki si utira pot v vladi in med koalicijskimi silami, čeprav med temi obstajajo še zelo različna gledanja glede vsebine morebitnega novega zakona (ali zakonov). Senatorja tridentinske Ljudske stranke Fontanari in Union Valdotaine Fosson, ki sta podpisala zakonski predlog Slovenske skupnosti, sta po eni strani pozdravila, da je vlada vendarle poslala svojega ug- Na procesu Greco mile kazni za dva policijska agenta NA 5. STRANI lednega zastopnika v senat, po drugi pa izrazila dvome ter pomisleke nad Amatovimi stališči. Mi nimamo nič proti delovni metodi, ki jo je predlagal podtajnik, je podčrtal Fosson, nočemo pa, da bi se to vprašanje vleklo v nedogled. Veliko zadovoljstvo nad Amatovo avdicijo pa je izrazil socialistični senator Castiglione, ki je izrazil prepričanje, da se bo sedaj vsa zadeva vendarle premaknila z mrtve točke. Zastopnik PSI je govoril o dvojezičnosti v javnih upravah ter rekel, da je treba pri tem ovrednotiti svobodno izbiro posameznika, nakar se je zaustavil pri pomembni vlogi ter pri poslanstvu slovenskih kulturnih in šolskih ustanov. Stranke morajo sedaj nujno premostiti razhajanja in polemike ter tako ustvariti pogoje, da bosta lahko ožji odbor in komisija za ustavna vprašanja resno nadaljevala in seveda končala delo, ki mu bo od blizu sledila vlada. Tudi komunistična senatorka Gerbčeva je izrazila zadovoljstvo, da se je podtajnik-vendarle udeležil zasedanja komisije, a je obžalovala velike zamude, ki spremljajo parlamentarni postopek o slovenski zaščiti. Komunisti imajo zelo velike dvome o koristnosti in o umestnosti politične linije o postopnem reševanju problemov, za kar se ogreva vlada, ter se bojijo novih zavlačevanj in novih zamud. Diskriminacije, ki so jih deležni Slovenci v Italiji, ne morejo trajati in se ponavljati v nedogled, zato je treba od- prta vprašanja reševati v globalnem okviru. Podobna stališča sta med razpravo iznesla tudi senatorja Perna in Taramelli, ki sta dodala, da bo KPI aktivno sodelovala pri delu Garibaldijevega odbora. V drugem tonu pa je bil poseg demokristjanske-ga senatorja Beorchie, po mnenju katerega je zakonska zaščita slovenske manjšine izključno notranji italijanski problem, ki ne izhaja iz mednarodnega prava. Treba je izvajati ustavna načela in v skladu z njimi odobriti »uravnovešen« zakon brez ustvarjanja »posebnih položajev«, ki bi bili v nasprotju z ustavo. Vladno stališče, je nadaljeval furlanski senator KD, ne izključuje globalnega reševanja problemov, postopnost pa bo lahko koristila za definicijo najbolj perečih. V debati se je na koncu oglasil še fašist Biglia, ki je pri svojih izvajanjih celo izhajal iz statuta OZN in končal pri osimskem sporazumu z dema-goško kritiko Jugoslaviji, »ki ne spoštuje pravic italijanske skupnosti«. Do tukaj kronika razprave v senatni komisiji, ki jo je povzel predsednik Bonifacio s priporočilom senatorju Garibaldiju, naj čimprej skliče ožjo delovno skupino o naši zaščiti. Garibaldi in kolegi v odboru imajo sedaj približno štirideset dni časa, da na podlagi avdicij in zbrane dokumentacije pripravijo nekaj konkretnega, vlada pa, da izdela in točno pojasni svoje predloge o »postopnosti«. Vlada odložila stanovanjske izgone Odobrili tudi ukrepe v korist zdravnikov in prostovoljno žensko vojaško službo RIM — Vlada je na svoji včerajšnji seji obravnavala yrst° pomembnih vprašanj, med katerimi vsekakor prednja-CB° sklep o odložitvi izgonov iz stanovanj, ukrepi v korist ?dravnikov, na osnovi katerih so sindikati preklicali stavko ln zakonski osnutek za uvedbo prostovoljne vojaške službe Zd ženske. Kar zadeva izgone iz stanovanj je vlada sklenila, da se ^ršiinost izgonov odloži do marca prihodnjega leta. Sklep ',elja za vse izgone v 66 večjih mestih, med katerimi sta . 1 Trst In Videm. V teh mestih bodo imenovali posebne orni sij e, ki bodo po zapadlosti tega roka lahko še postopo-a odložile izvršilnost izgonov za obdobje največ 12 mese-V' Oklenili pa so tudi, da bodo vsa ljudska stanovanja arnenili družinam, ki bodo morale zaradi izvršilnega izgo-mirZ st:anovanja. Vlada je obenem nakazala nadaljnih 800 Bard lir za ljudske gradnje v velikih mestih. , ^ru9i zelo pomemben ukrep — pravzaprav gre za dva „ *°nska osnutka - zadeva vprašanje zdravnikov. Gre Ske'n Za oroditev staleža in za nezdružljivost funkcij. b0ri . a' ocIslej bodo seznami zdravnikov, ki opravljajo svo-nih ^ ,poklic in zdravnikov, ki so redno zaposleni pri držav-zuravstvenih strukturah ločeni. Spremenjeno bo tudi predstavništvo zdravnikov v nekaterih organih, ki odločajo o zdravstveni politiki. Na osnovi teh sklepov je zveza enajstih avtonomnih sindikatov preklicala stavko, ki je bila napovedana za prihodnji teden. V torek se bodo sindikati sestali, da preučijo stanje in odločijo o morebitnih novih sindikalnih akcijah, ker vlada ni sprejela zakonskega odloka, ampak samo zakonski osnutek, ki bo torej začel veljati šele po dokončni odobritvi v parlamentu, kar bo verjetno trajalo dolgo, čeprav je minister za zdravstvo Donat Cattin včeraj zagotovil, da bodo v parlamentu zakona odobrili po hitrem postopku. Na predlog obrambnega ministra Spadolinija pa je vlada odobrila zakonski osnutek za uvedbo ženske prostovoljne vojaške službe. Tako pri častnikih, kot tudi pri podčastnikih in vojakih bo torej služba osnovana na prostovoljkah in ženske bodo uporabljali v različnih sektorjih obrambnega ministrstva, razen v bojnih enotah. Kar zadeva pravni status, disciplinska določila, napredovanja in osebne dohodke bodo ženske uživale iste pravice in imele iste dolžnosti kot moški, seveda pa bodo poleg tega imele ženske vse tiste dodatne pravice, ki sicer pripadajo ženskam zaposlenim v državnih službah Lord Carrington obiskal Italijo RIM — Integracija Atlantskega zavezništva, odnosi med velesilama, mednarodna vprašanja, položaj v Sredozemlju, terorizem, o vsem tem je tekla beseda na pogovorih, ki jih je lord Carrington, generalni tajnik NATO, včeraj imel s predsednikom države Cos-sigom, predsednikom vlade Cra-xijem in obrambnim ministrom Spadolinijem. Predsednik Craxi je v zvezi z odnosi Vzhod-Zahod poudaril, da se morajo pogovori med SZ in ZDA nadaljevati v pragmatičnem in ustvarjalnem smislu, da bi razvijali v Reykjavi-ku poudarjena vprašanja ob spoštovanju potreb po varnosti obeh strani. V rimskih pogovorih so tudi izjavili, da je zahodno zavezništvo temeljnega pomena najprej za zmanjšanje, potem pa odstranitev nevarnosti jedrske katastrofe. Odslej tudi odbojkarji Ob košarkarjih Jadrana, ki bodo v današnjem petem kolu doma (ob 21. uri) igrali s Ferraro, bodo prvenstvene nastope ta konec tedna začeli tudi odbojkarji. Igralke Mebla bodo krstni nastop svoje že četrte sezone v B ligi opravile danes v bližnjem Gradišču. Odbojkarice združene ekipe tudi letos računajo na visoko končno uvrstitev, lani so bile tretje. Na gostovanje, toda v daljno Faenzo, se bodo odpravili tudi odbojkarji Vala Kmečka banka, ki bodo prvič od ustanovitve društva sodelovali v državni C-l ligi, kar je zanje velik uspeh, zato bi tudi obstanek v ligi pomenil lep dosežek. Na startu v elitni deželni C-2 ligi so med moškimi tudi Bor JIK banka in 01ympia Kmečka banka, med ženskami pa Bor Friulex-port in Sloga. Zahteva afriških držav, ki zagovarjajo tezo o pretorijski sabotaži Vzroke o strmoglavljenju letala naj razišče mednarodna komisija PRETORIA — V južnoafriško mesto Komatipoort, 75 kilometrov daleč od prizorišča letalske tragedije, v kateri je umrl Samora Machel, sta včeraj pripotovali mozambiška in sovjetska preiskovalna komisija. Prvi načeluje podminister za zdravstvo Fernando Vaz, drugi pa funkcionar ministrstva za promet Ivan Doncov. Gre za 26 izvedencev, ki so se brž sešli z delegacijo strokovnjakov za letalstvo in sodno medicino iz Pretorie pod vodstvom gen. Lotharja Neethlinga in šli z njo na območje, kamor je padel tupoljev. Zagovornikov teze, da ni šlo za nesrečo, ampak za sabotažo, je vsak dan več. Angolski notranji minister Alexandre Rodriguez-Ouito je prepričan, da so letalo sestrelili Južnoafričani, potem ko so ga elektronsko zapeljali z njegovega koridora nad lastno ozemlje. To potrjuje zimbabvejsko poluradno glasilo The Herald: sklicujoč se na izjave ameriškega vojaškega izvedenca, ki ve za sleherno značilnost elektronske in siceršnje navigacijske opreme na dvomotornikih TU-134B, list navaja, da s prefinjeno elektronsko tehniko lahko letalo kar z zemlje preusmeriš in da Bothov režim s takšno tehniko tudi razpolaga. Južna Afrika je to že storila z angolskim letalom. Nesrečo zaradi tehnične ali človeške napake sta izključila tudi sovjetski pilot Vladimir Novoselov in Machelova telesna straža Manuel Joao. Zaradi tega napredneafriške države zahtevajo imenovanje mednarodne, nepristranske preiskovalnekomisije. Mozambiškemu predsedniku, čigar pogreb bo v torek, se je včeraj poklonila na županstvu v Maputu ogromna množica. Med prvimi je bil bivši tanzanijski predsednik Julius Njerere, ki je z vsestransko zaslombo Frelimu bistveno prispeval k uspehu mozambiškega boja za neodvisnost, zimbabvejski premier Robert Mugabe pa bo pokojnega prijatelja in zaveznika počastil na jutrišnji komemoraciji v predmestju Flarareja. (dg) Kaj ponuja Agnelli za Alfa Romeo RIM — Pooblaščena upravitelja družbe FIAT Cesare Romiti in njenega avtomobilskega odseka FIAT-Auto Vittorio Ghidella sta sinoči izročila predsedniku finančne družbe Finmec-canica (IRI) Francu Viezzoliju načrt turinskega koncerna o prevzemu družbe Alfa Romeo v Areseju, ki je državna last. Agnelli je pripravljen odkupiti 51 odstotkov delniškega paketa in v ta namen potrošiti okrog 1.400 milijard lir (všteta je naložba za ponoven zagon podjetja v krizi), okrepiti proizvodni aparat, zaščititi know-how, strokovno še bolj izuriti osebje, postopno rešiti zaposlenostno vprašanje in zaščititi tovarniška znaka Alfa Romeo ter Lancia, pod katerima naj bi ob izdelovanju prestižnih limuzin po Romi-tijevem zatrdilu nastala največja tovrstna družba v Evropi. Predsednik ameriške družbe Ford Donald Petersen je prejšnji teden v Rimu ponudil za Alfa Romeo naslednje: takojšnji odkup 19,5 odstotka delniškega paketa, 1.000 milijard lir v naslednjih treh letih, 90-odstotno udeležbo pri paketu v četrtem letu, sicer pa 3.600 milijard lir skupnih investicij in letno proizvodnjo 400.000 avtomobilov, od tega 50.000 s Fordovo znamko. Ko bodo Finmeccanica, IRI in ministrstvo za državne soudeležbe proučili Fiatov predlog, bo ta šel v pretres Medministrskemu odboru za industrijsko politiko (CIPI), ki se bo moral izreči o njegovi »izvedljivosti«, dokončna odločitev pa bo pripadla ministru Da-ridi, in to najpozneje 7. novembra. New York Times piše, da ima Fiat prednost pred Fordom, ker se italijanski politiki (razen KPI) pa tudi vlada opredeljujejo za »italijansko rešitev«. Večina osebja družbe Alfa Romeo ni tega mnenja: anketa glasila Fiom-Cgil II Metallurgico kaže, da se jih je kar 68,6 odstotka izreklo za Ford, le 8,5 odstotka pa za Fiat (17,7 odst. noče »gospodarja«, 1,8 odst. navaja druga podjetja, 3,5 odst. pa ni odgovorilo). Nazaj v Gano po hčer Grace Appiah je včeraj odpotovala z rimskega letališča v Gano, kjer bo poiskala svojo 9-letno hčer Patricio, ki je prišla v četrtek v Rim, pa jo obmejni organi niso pustili v Italijo, ker ni imela vstopnega vizuma. Grace Appiah živi že 5 let v Italiji, kjer se je poročila z italijanskim državljanom. Ker ženska ni imela denarja, je za letalsko vozovnico poskrbel rimski dnevnik (Telefoto AP) Komunisti predlagajo uvedbo enozborničnega parlamenta RIM — Ali parlament ne deluje? Spremenimo ga, odpravimo senat in zmanjšajmo število poslancev. To je izziv komunistične partije. Ob prisotnosti tajnika Natte so načelnika skupin v poslanski zbornici Zangheri in v senatu Pecchioli ter odgovorni za vprašanje inštitucij Tortorella obrazložili osnutek ustavnega zakona za reformo parlamenta. Poudarili so, da vsi že leta govorijo, da parlament ne deluje in da se vlada izgovarja prav na to počasnost pri sprejemanju vladnih odlokov. Če je tako, je treba torej sedanji sistem spreminjati pri koreninah. Zangheri je tako spomnil, da obstaja mnogo kritik na račun parlamenta in omenil kritike predsednika vlade ter poudaril, da so prav zaradi tega potrebne reforme. Po mnenju KPI je najučinkovitejša reforma prav odprava druge zbornice, ki predstavlja dvojno razpravo in dvojno glasovanje o zako- nih, seveda z dvojnim obravnavanjem v komisijah. Komunisti predlagajo torej enozbor-nični sistem, ki so ga sicer predlagali že v ustavodajni skupščini. Če pa bi druge stranke ne soglašale s tem predlogom, kot je že jasno pokazala razprava v Bozzijevi komisiji, je KPI pripravljena tudi na soočanje o drugih možnostih, ki bi ohranjale dve parlamentarni zbornici, a bi predstavljale globoko diferenciacijo med pristojnostmi obeh zbornic, ne da bi sedaj zavzemali stališča o tem, katere naj bodo te razlike. KPI predlaga tudi korenito zmanjšanje števila poslancev, saj jih njihov zakonski osnutek predvideva 420 namesto sedanjih 630: volili pa naj bi jih po proporcionalnem sistemu, dako da bi lahko bile vse sedanje stranke zastopane v novem parlamentu G.R. Neuvrščeni in nevtralni za premostitev razlik med vojaškima blokoma BRIONI — Zunanji ministri devetih evropskih nevtralnih in neuvrščenih držav (Avstrije, Švice, Švedske, Finske, Liechtensteina, San Marina, Cipra, Malte in Jugoslavije) so včeraj na Brionih končali dvodnevni sestanek, na katerem so pred konferenco o evropski varnosti in sodelovanju (KEVS) na Dunaju izmenjali mnenja o tem, kako bi na najboljši način prispevali k uspehu tega pomembnega sestanka. Ne glede na to, da imajo države »skupine NN« do določenih vprašanj tudi lastne poglede, ostaja veliko manevrskega prostora za skupni nastop, še zlasti v premagovanju globokih razlik, ki so se nakopičile med obema velesilama oziroma vojaškima blokoma. Brionski sestanek je še posebej poudaril pomen in enako vrednost vseh delov sklepnega dokumenta iz Helsinkov, kot tudi obveznost vseh držav, da brez nihanj spoštujejo vseh njegovih devet načel. Prepričani so, da bi lahko bolje izkoristili tiste določbe iz helsinškega zaključnega dokumenta, ki govorijo o gospodarstvu, znanosti, tehnologiji in varovanju okolja - v splošnem interesu vseh držav udeleženk. VAŠO GASAR Mikulic o programu ZIS NADALJEVANJE S 1. STRANI pov, sam jih imenuje »jesenski ukrepi«, ki jih bodo že prihodnji teden poslali v razpravo v skupščino SFRJ in pomenijo strateški pogled jugoslovanske vlade na razvoj v prihodnjem in naslednjih letih. Predsednik ZIS je ob tem napovedal tudi nekatere spremembe v davčni politiki, drobnem gospodarstvu, kmetijstvu, turizmu in še nekaterih področjih. Zanimivo je bilo tudi vprašanje o usodi deviznih računov, o katerih je bilo moč v zadnjih mesecih slišati veliko špekulacij. Branko Mikulič je kategorično zavrnil vsa ta »šušljanja« kot tudi večkratno napovedovanje depozita, »o katerem nihče več ne razmišlja«. Napovedal je tudi širitev mreže prostih carinskih prodajaln, v katerih naj bi v bližnji prihodnosti kupovali vsi Jugoslovani. Če bi na kratko ocenili nastop predsednik ZIS Branka Mikuliča pred televizijskimi kamerami, bi lahko poudarili, da je prepričljivo razložil trenutno stanje v državi kot tudi številne odpore, ki zavirajo vse tisto, kar so želeli in napovedali v sedanjem zveznem izvršnem svetu. Izredno pomembno je tudi, da je predsednik ZIS jasno in odločno demantiral govorice o občutljivih temah, kot so nacionalizacija deviznih računov, depozit in še nekatera vprašanja. Takšna odločna beseda je koristna že zaradi vračanja zaupanja v tisto, kar se dogaja v državi in je slikano ponavadi le z najtemnejšimi barvami. ROBERT MECILOŠEK NAŠE IN TVOJE DELO SODITA SKUPAJ ŽE PO TRADICIJI Naše hranilnice so nastale pred sto leti na pobudo kmetovalcev in obrtnikov, takih, kot si ti. Zato tudi poznajo tvoje probleme boljše kot kdorkoli. Za tvoje prihranke ti nudijo največ in so ti na razpolago s kakovostnimi nasveti, financiranjem in ugodnimi posojili za gradnjo ali posodobitev delavnic ter nakup opreme in strojev. V Kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici si med prijatelji. e KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE v Furlaniji-Julijski krajini Preverjanje v vodstvu PSI Poslanec De Carli zmagal vendar z majhno večino VIDEM — Socialistični poslanec De Carli je na zadnji seji deželnega vodstva potrdil svoj vodilni položaj v stranki. Bitka pa nikakor ni bila lahka in brez nevarnosti. Sestanek je trajal dobrih deset ur, to je od 18. ure tja do 4. ure zjutraj. Tudi izid volitev nikakor ni pomenil zmagoslavja za De Carlijevo reformistično strujo, saj so člani vodstva odobrili referat strankinega tajnika Trom-bette z 21 glasovi od 40 razpoložljivih. Levica stranke, ki jo vodita Renzulli in Saro se namreč volitev ni udeležila. Prav Renzullijeva struja, je povzročila pretres v stranki. Renzulli je namreč nastopil z zahtevami, da mora biti strankino vodstvo kolektivno in bolj demokratično, da morajo biti politične smernice bolj jasne in manj protislovne in končno, da se ne sme ovirati pozitivnega dela, ki ga pred- stavniki stranke opravljajo v Deželnem odboru F-JK. De Carli pa s svoje strani ostro kritizira deželno upravo in je odločno zahteval odstop načelnika svetovalske skupine PSI Sara, ki je pristaš Renzul-lijeve struje. De Carli je za sedaj zmagal, dosegel odstop Sara in uveljavil dokument, ki zahteva preverjanje med vodstvom Dežele. V poročilu PSI namreč beremo, da »je jasno opaziti težnjo KD, da bi nadvladala ostale stranke večine.« »Šeststrankarska koalicija pa«, pravijo socialisti, »ne more pomeniti strateške izbire, ampak le politično dejanje«. Dokument PSI se nadaljuje z naslednjo ugotovitvijo: »Potrebno je tudi resno soočanje z laičnim polom in s KPI. Prav KPI vprašujemo, naj bo pripravljena na skupne akcije, čeprav je odgovornost med strankami večine in opozicijo različna.« Deželne podpore za obnovo gledališč TRST — Dežela bo namenila 21 milijard lir za popravila gledaliških dvoran v vseh štirih pokrajinah. Vsoto bo izplačala v petih letih. Naj tu navedemo le najvažnejše prispevke. Tržaška občina bo dobila milijardo in pol lir za obnovo in odkup gledališča Rossetti. K tej vsoti je treba dodati letošnjo podporo tako, da bodo za omenjeno gledališče na razpolago tri milijarde in pol lir. Deset milijard je Dežela namenila Vidmu za izgradnjo gledališkega središča. 600 milijonov bo dobila Goriška občina, ki je že prejela denar za obnovo Verdija. Skupno je Dežela za goriški Verdi namenila 2 milijardi lir. Večje vsote bodo dobile tudi manjše občine v Deželi, da bi usposobile svoje dvorane za gledališko in glasbeno dejavnost. Gre vsekakor za velike vsote, s katerimi namerava deželna uprava rešiti skrajno kritičen položaj gledaliških stavb, ki v veliki večini ne ustrezajo varnostnim predpisom in drugim zahtevam. Na pobudo založbe Marsilio Revija za skupnost Alpe Jadran BENETKE - Pri beneški založbi Marsilio editori nastaja v teh dneh nova publikacija Mitteleuropa z zgovornim podnaslovom »Mednarodna revija Alpe Adrie«. Prvo poskusno številko je založnik že razposlal v oceno, v kratkem pa bo izšla prva številka. Tiskana na lepem papirju in s skrbno izdelano grafično podobo, je revija, čeprav tega založnik ne pravi izrecno, eden od otrok nedavnega srečanja Eu-ropa Genti v Benetkah. Ob tisti priložnosti je ravno založba Marsilio začela s knjižno zbirko, posvečeno avtorjem manj znanih evropskih narodov. Pobuda je imela dokajšen odmev, saj je bil to eden prvih korakov k ovrednotenju tistih glasov, ki ne pridejo do širše publike, ker se izražajo v manj razširjenih jezikih. Srečanje pa je pokazalo, da skupnost Alpe Jadran potrebuje tudi list, v katerem naj bi prišli do izraza pogledi članic, stališča, skratka sredstvo, ki bi pospeševalo razpravo in dialog obenem pa omogočilo, da bi se ljudje med sabo sjjoznavali. To je tudi izhodišče za razmišljanje v uvodnem članku. »Ljudje, ki živijo v Podonavju in ob Jadranu imajo skupne interese gospodarskega, političnega in kulturnega značaja, vendar včasih dajejo vtis, da se tega ne zavedajo. Dejansko ni tako. Ko se zgodovine in kulture narodov tako prepletajo, ni mogoče, da ne bi vedeli, kateri interesi so v preteklosti združevali in kateri so povzročili trenja in cepitve. In za prihodnost je 40 let po vojni tudi težko razumeti in prenašati nekatere razdelitve ter jim podrejati vse ostale interese.« V sedanji stvarnosti je taka razdeljenost anahronistična saj potrebujemo vse več sodelovanja, odprtih mej, skupnih jezikov. Ko raziskujemo zgodovino, jezike, običaje odkrivamo sicer posebnosti, vendar to raziskovanje 10. in 11. oktobra je bila na Vrhniki V. Petrovškova likovna kolonija, ha katero so bili povabljeni predstavniki mnogih šol iz vse Slovenije jn tudi predstavniki šole Ivan Cankar iz Trsta. Tako sta dva učenca naše šole odpotovala na Vrhniko v spremstvu prof. Nadje Doljak. Objavljamo njun zapis z vtisi s slikarske kolonije. . V osnovni šoli Ivan Cankar, s katero 'ffla naša šola že vrsto let prijateljske stike, so nam razložili potek slikarske kolonije. Po malici sva šla s predstavniki drugih šol v tovarno usnjenih izdelkov in sicer v oddelek za šivanje, kjer smo si lahko ogledali tudi potek dela in izdelke tovarne. Oba sva si izbrala tehniko s tušem in s tempera barvami. Narisala sva šivalni stroj za dsnje. Risali smo tudi po kosilu do 17. dre, ko smo vsi morali izročiti posebni komisiji svoje risbe. S profesorico risanja sva si hotela bgledati Cankarjevo rojstno hišo. A je bila žal zaprta, zato smo nadaljevali P°t proti cerkvi Svete Trojice, kamor teži k boljšemu vzajemnemu spoznavanju ne pa k razdvajanju in zapiranju v lastne gradove. Revija torej nastaja zato, »da "bi o teh stvareh govorili, m govorili skupaj...« Poskusna številka je dvojezična, italijanska in nemška. Zaenkrat ni jasno, ali bo izšla tudi v jezikih ostalih narodov, ki živijo v skupnosti Alpe Jadran. Upati je, da bo tudi s tega vidika izpolnila svoje poslanstvo. Z vsebinskega pa je vsekakor zelo zanimiva, saj vsebuje prispevek Petra Janko-witscha o geografiji skupnosti Alpe Jadran, razmišljanje Cirila Zlobca o kulturni stvarnosti in predsodkih, in- SEŽANA — »Ker letos krajevne skupnosti namesto dosedanjih 2,5 odstotka samoprispevka od neto osebnih dohodkov dobimo le 1 odstotek, izgubili pa smo tudi prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki smo ga pred tem uporabljali v KS za uresničevanje svojega programa, smo morali upočasniti ritem izpolnjevanja nalog tega srednjeročnega obdobja«, je orisal strategijo dejavnosti KS Sežana njen tajnik Vladimir Abram. »Najprej smo se lotili tistih del, ki so bili zapisani v programu gradnje s pomočjo samoprispevka v preteklem srednjeročnem obdobju. Tako smo napeljali telefone v vaški skupnosti Merce. Dela, za katera so krajani prispevali 2,5 milijona dinarjev, so praktično že končana, tako da čakamo samo še uporabno dovoljenje, oziroma atest. V tej skupnosti se pripravljamo tudi na je zahajal tudi Ivan Cankar. Sezidana je na griču. Tudi cerkev je bila zaprta, zato smo se morali zadovoljiti s čudovitim razgledom na Vrhniko in okolico. Naslednjega dne smo se udeleženci likovne kolonije zbrali v vrhniški šoli in skupaj šli na ogled galerije Kašča in Petrovškove rojstne hiše. Ob 10.30 je bila zaključna slovesnost v galeriji Doma, kjer so bila razstavljena vsa dela udeležencev. Najprej so si obiskovalci ogledali risbe, nato pa se je z nastopom nekaterih članov glasbenega krožka začelo podeljevanje priznanj udeležencem in šolam. Organizatorjem smo se tudi mi zahvalili za prijetno srečanje in jim podarili za spomin umetniško delo Bogomile Doljak. Popoldne smo se vrnili v Trst. Zahvaljujeva se vsem organizatorjem za prijetno srečanje; z nama so bili vsi zelo prijazni. Upava, da bova še kdaj obiskala Vrhniko. SARA TRAMPUŽ SEBASTIANO CORBATTI tervjuja z Giannijem de Michelisom o prihodnosti Evrope in Mitjo Ribičičem o Titovi dediščini, prispevek Vittoria Strade o trikotu latinska, germanska in slovanska kultura, članek Carla Sgorlona o pogledu v prihodnost, pričevanje Josepha Zoderera o lastnem imenu. Pobuda je vsekakor zanimiva in upati je, da bo revija nadaljevala po poti, ki jo nakazuje poskusna številka ter da bo pravilno ovrednotila prispevek in prizadevanja narodnosti, ki so dejansko bogastvo Evrope in skupnosti Alpe Jadran še posebej. ureditev javne razsvetljave v novem naselju. Tudi v Šmarjah, kjer bodo dobili 58 telefonskih priključkov, gredo dela h kraju. Veliko pomaga tudi železniško gospodarstvo, ki skupaj s pošto načrtuje in uresničuje napeljavo novih zvez. Poleg tega so na tem območju tako kot v Lipici in Orleku uredili precej vaških poti, medtem ko je KS za vaško skupnost Repentabor kupila material za sanitarije pri zadružnem domu, ki jih morajo še zgraditi.« Govorite predvsem o okoliških krajih, kaj pa se dogaja v Sežani? »Z okolico sem začel zato, ker moramo upoštevati, da KS Sežana sodi med največje krajevne skupnosti v Sloveniji, saj meri 40 kvadratnih kilometrov, na katerih deluje 5 vaških skupnosti in živi približno 6 tisoč prebivalcev. Krajevne meje se pokrivajo tudi z dvanajstimi kilometri državne meje. Seveda pa globalna problematika ne zmanjšuje naših prizadevanj, da bi kar najbolj pravično načrtovali delo na celotnem območju, torej tudi v Sežani. Tako bomo še ta mesec končali urejanje pločnika od stare telovadnice proti novemu naselju. Za to bomo porabili 10 milijonov dinarjev. Končati moramo tudi urejanje okolice pokopališča in mrliških vežic, da bomo lahko dobili uporabno dovoljenje. Sedaj napeljujemo javno razsvetljavo v naselju pod Planino. Naložba je ocenjena za 4 milijone dinarjev. S signalizacijo opremljamo nekatere novo asfaltirane ulice in še bi lahko naštevali.« Dela torej ne manjka in zato verjetno vse ne poteka tako kot bi želeli? »Seveda imamo veliko težav. Tako pogrešamo tesnejše sodelovanje z združenim delom. Zagotoviti želimo trajna sredstva za svojo dejavnost. V kraju nimamo dobrih pogrebnih storitev in menimo, da bi problem lahko odpravila le ustanovitev pogrebnega zavoda. Jezimo se nad pomanjkanjem parkirišč za osebna vozila in tovornjake, nad slabo prometno ureditvijo, neredno dostavo poštnih pošiljk in še čem, na kar bi lahko vplivala tudi konferenca svetov potrošnikov, če bi jo v občini imeli.« JANEZ ODAR Pogovor s predsednikom V. Abramom Veliko novega v KS Sežana Dva naša dijaka sta bila gosta likovne kolonije na Vrhniki La Combustibile TRST - Domjo 38 Telefon: 820331 - 810252 • PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE • KURILNO OLJE FLUIDNOST 3/5 • PETROLEJ ZA OGREVANJE • MOTORNA OLJA • KOVINSKI REZERVOARJI • DIESEL GORIVA • LES ZA KURJAVO • RAZNE VRSTE PREMOGA • BRIKETI PODJETJE PASSELLI MARCO E GIORGIO ■ j® S. da tm Al I IZDELAVA ALUMINIJASTIH l/HLU TV ZASTEKLITEV ZGONIK (TS) Proseška postaja 14 Tel.: 040/225821 Fdilccm. PRIPRAVLJEN BETON PESEK GRAMOZ GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL TRST - Bazoviška 92 PRIPRAVLJEN ASFALT Tel. 55-443 - 54-680 privatna naročila BIH SERVIZI IMMOBIUARI AUSILIARI S.R.L. TRST UL. DEI PORTA 6/1 TEL. 040/772333 ZA REŠEVANJE VELIKIH IN MALIH PROBLEMOV V BIVALNIH OBJEKTIH PREUREJANJE NOTRANJIH PROSTOROV STANOVANJA - TRGOVINE - URADI GRADBENA DELA POPRAVILA, OBNOVA FASAD IN STREH, IZOLACIJE TER BARVANJE VODOVODNE INŠTALACIJE ventilov" ??sTnB,AlMNIH cevi’ #RM/'TUR- TERMIČNE INŠTALACIJE NAMESTITEV IN POPRAVILA PEČI ELEKTRIČNE INŠTALACIJE POPRAVILA IN OBNOVA INŠTALACIJ ČIŠČENJE STROKOVNI NASVETI BREZPLAČNI PREDRAČUNI termoventilatorji CANDV PEČI NA KEROSIN, ZEROVVATT PLIN, ELEKTRIKO REX IN DRVA: S. GIORGIO DE LONGHI, CATALOR, TEFAL, VORTICE, SUPERCALOR INDESIT 4 UPRAVIČENI RAZLOGI DA NAS OBIŠČETE HLADILNIKI ZEROVVATT, CANDV, KELVINATOR, REX KOMBINIRANI NO PROST ŠIROKA IZBIRA MALIH GOSPODINJSKIH STROJEV Nudimo plačila na obroke »CREDITO AMICO« in ORT PRILOŽNOST Za vsakih 100.000 lir nakupa (tudi večkratnega) v naših trgovinah dobite brezplačni kupon v vrednosti 10.000 lir za nakupovanje v trgovinah suoeRcaop Dov. D. I. 26444/VIII 28/7/86 »-j kjer je varčevanje CalHisparmio TRST - UL. GIULIA 64 - TEL. 54520 UL. TEATRO ROMANO 9/2 - TEL. 60514 Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta Ostre polemike že ob prvih upravnih sklepih Če naj sodimo po poteku petkove seje tržaškega občinskega sveta - bila je prva, na kateri se je po dolgotrajni krizi razpravljalo o upravnih vprašanjih - lahko le ugotovimo, da nova uprava ni začela najbolje svojega dela. Dolga razprava o proceduralnem postopku za odobritev številnih sklepov, Parovelove prejudicialne resolucije, framasonstvo, onesnaževanje spomenikov in končno prvi sklep nove uprave, in sicer nakup luksuznega avtomobila za predsednika ACEGA: o vseh teh vprašanjih je bil govor na petkovi občinski seji. Sicer pa poglejmo posamezna vprašanja. PROCEDURALNI POSTOPEK Svetovalec Tržaškega gibanja Paro-vel je na začetku zahteval, da je treba v občinskem svetu razpravljati o vseh tistih sklepih, za katere pa je odbor zahteval skupno glasovanje in brez razprave. Parovel je svojo zahtevo utemeljil z dejstvom, da kot edini predstavnik Tržaškega gibanja nima pravice sodelovanja - z možnostjo glasovanja - v vseh svetovalskih komisijah, v katerih se je razpravljalo o predloženih sklepih, ampak samo v dveh. Zato je zahteval, da se o njih razpravlja v občinskem svetu. Zahteva je bila upravičena tudi za listarja Gambassinija, ki pa je povabil Parovela naj jo umakne v pričakovanju, da se uredi vprašanje prisotnosti enoceličnih skupin v komisijah. Parovel pa je vztrajal pri svoji zahtevi, kljub temu pa je župan Staffieri z nespretno potezo (potem ko je naštel nekaj sto sklepov, ki naj bi jih skupščina skupno odobrila, jih je takoj postavil na glasovanje, ne da bi spoštoval po pravilniku upravičene Parovelove zahteve) skušal nadaljevati po svoje. Ob ostrem nasprotovanju zainteresiranega, misovcev in tudi sicer bolj umirjenem negodovanju KPI in tudi določenih krogov KD je bil primoran prekiniti sejo in sklical načelnike svetovalskih skupin. Po tričetr-turnem zasedanju so sklenili, da bo občinski svet razpravljal le o tistih sklepih, o katerih so svetovalske skupine zahtevale razpravo v skupščini (bilo jih je okrog 15) in ne o tistih, ki jih je odbor nameraval vsiliti v odobritev brez razprave. Svetovalec Parovel je torej zmagal na vsej črti. MED PRVIMI SKLEPI NAKUP LUKSUZNEGA AVTOMOBILA Občinski svet se je torej lotil upravne dejavnosti; že z drugim sklepom na dnevnem redu pa je občinska uprava očitno naredila »politični spodrsljaj«. Na predlog odbornika Orlanda (KD) je bila poklicana, da potrdi sklep o nakupu luksuznega avtomobila znamke lancia thema za predsednika ACEGA za nekaj več kot 30 milijonov lir. Predlog je naletel na ostro nasprotovanje KPI in Tržaškega gibanja, velike pomisleke pa so imeli tudi nekateri predstavniki liste, socialisti s svetovalcem Anghelonejem in sam demokristjan D'Alessandro, ki je v prejšnji up- ravi obravnaval ta sklep, a ga zaradi nasprotovanj ni dal v odobritev skupščini. Odbornik Orlando je vse te kritike in pomisleke zavrnil in pristavil, da bi si morala tudi občinska uprava nabaviti take avtomobile, ker bi ji to dajalo večji ugled! Nakup luksuznega avtomobila je bil nato odobren z glasovi dela LpT, KD in SSk, proti so glasovali KPI in Parovel, vzdržali so se socialisti in 4 listarji, glasovanja pa se niso udeležili misovci in demokristjan DAlessandro. POSOJILA IN LICITACIJE: PRENAGLJENOST UPRAVE Naslednji paket sklepov, ki so bili odobreni po krajši razpravi, je zadeval najetje finančnih posojil za razna dela; bili so v razpravi tudi drugi podobni sklepi, med katerimi tudi poveritev naloga izvedencu, oziroma njegovemu uradu, za raziskavo o kurilnih napravah v občinskih poslopjih za kar čedno vsoto 470 milijonov lir,- tudi ta sklep je sprožil zelo polemično razpravo s številnimi pomisleki o vsebini sklepa tudi v samih vrstah večine. Raziskavo o kurilnih napravah v občinskih poslopjih je treba narediti - je poudaril podžupan socialist Seghene -ker Občina uporabi letno za ogrevanje skoraj deset milijard lir, zaradi česar je treba pregledati, ali vse te naprave delujejo pravilno, ker je pač treba znižati ta izdatek. S tem so se sicer vsi strinjali, pomisleki in kritike pa so padli na imena sodelavcev, ki bodo sodelovali z izvedencem. Pristojni odbornik ni povedal teh imen, običajno dobro obveščeni pa so šušljali, da bi med temi bili nekateri tehniki, ki naj bi bili tesno povezani s predstavniki občinskega odbora. Večina se je tako znašla v zadregi in priznala, da se je sicer prenaglila s predložitvijo tega sklepa in ga zato umaknila! KDO SO FRAMASONI V OBČINSKEM SVETU? Na začetku seje je svetovalec Parovel postavil dokaj provokativno zahtevo »političnega in moralnega značaja«, ki je kot po navadi dvignila val prahu, predvsem v listarskih vrstah. Sklicujoč se na pogumne obtožbe katoliškega župana iz Cagliarija glede vse večjega vpliva prikritih framasonskih sil v javnih upravah je Parovel v bistvu zahteval, da bi se vsak občinski svetovalec izrekel, ali je framason ali pa ne. Župan Staffieri ga je sicer skušal utišati, njegovo zahtevo pa je zavrnil. Tudi komunist Monfalcon se ni strinjal s Parovelovo zahtevo, vendar zaradi na- čina kako je bila postavljena; po njegovem bi bilo primerno predložiti posebno resolucijo z imeni oseb in organizacij, ki imajo tak vpliv na javne uprave in šele na tej osnovi razpravljati in seveda zavzeti jasno stališče. Po njegovih besedah je Parovel postavil to zahtevo precej »reklamno«. Župan jo je vsekakor dal na glasovanje: večina in MSI so glasovali proti, Mestna lista se je vzdržala, komunisti so se vzdržali pred glasovanjem, podprl pa jo je le Parovel in tako je bila zavrnje- OSKRUMBE SPOMENIKOV Na petkovi seji je bil govor tudi o oskrumbah spomenikov, in sicer v odgovoru župana na vprašanje KPI, ki ga je sprožilo dokaj tendenciozno pisanje italijanskega dnevnika glede dogodka ob repentabrski fojbi, kjer so neznanci odnesli žico na drogu za zastavo; komunisti so želeli vedeti, kdo je to storil, župan pa je odgovoril, da je posegel pri pristojnih oblasteh zaradi tega vandalskega dejanja. Bila je to priložnost, da je svetovalec Calabria odločno pozval občinsko upravo, da bi morala izbrisati, kot je njena dolžnost, žaljive napise po mestu in po spomenikih, česar pa še ni storila. Po tolikih različnih tolmačenjih »Davek na zdravje«: tudi obrtniki in trgovci do 20. decembra Tudi obrtniki in trgovci (isto bi moralo veljati tudi za kmete) bodo lahko plačali »davek na zdravje« do 20. decembra, kot to že velja za odvisne delavce, upokojence in tiste, ki opravljajo svobodne poklice. Po tolikih protislovnih poročilih in diametralno nasprotnih tolmačenjih, je vlada, da bi se izognila »sr-šenjemu gnezdu« ponovne parlamentarne razprave, pooblastila INPS naj sam izda v tem smislu upravni odlok in upravni odbor osrednjega zavoda za socialno varstvo in skrbstvo v Rimu je včeraj le 24 ur pred zakonito zapadlostjo roka raztegnil podaljšanje zapadlosti te dajatve za vsedržavni zdravstveni sklad. Obrtniki in trgovci torej niso dolžni poravnati drugega obroka zdr-vstvenega prispevka na položnici roza barve do 20. decembra. Redno pa morajo še danes plačati na pošti (ker so banke zaprte se rok v nobenem primeru ne podaljša do ponedeljka) tretji obrok rednega pokojninskega prispevka na že izpolnjeni položnici in pa zadnji obrok odstotnega pokojninskega prispevka (rumena položnica). Zamudnikom aplicirajo zelo visoke globe, ki znašajo že za en dan zamude 25 odstotkov neplačanega zneska. B. S. Ekonomski raziskovalci treh dežel na simpoziju v Trstu Skupni prostor narekuje tesnejše sodelovanje Tri ekonomske visokošolske inštitucije iz treh sosednjih držav — Italije, Avstrije in Jugoslavije — že leta spletajo plodne delovne vezi, saj jih poleg skupnih raziskovalnih interesov povezuje tudi vse večja integracija v prostoru Alpe-Jadran, kamor sodijo. To so Ekonomska fakulteta Univerze v Trstu, Fakulteta za ekonomske in družbene vede iz Gradca in Visoka ekonomsko-komercialna šola Univerze v Mariboru, ki so prav v tej integraciji našle širok predmet usklajenega raziskovalnega dela, le-temu pa posvečajo svoja tradicionalna vsakoletna srečanja. Letošnje, deseto, poteka v teh dneh v Trstu in nosi delovni naslov »Vloga dežel skupnosti Alpe-Jadran v gospodarskem sodelovanju med Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo«. Pomen teh srečanj pa je pravzaprav dvojen: na eni strani so priložnost za pregled rezultatov usklajenega znanstvenoraziskovalnega dela treh ekonomskih fakultet, po drugi pa po aktualnosti obravnavanih tem pomembno prispevajo za načrtnejši pristop k reševanju problemov in k programiranju razvoja mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Simpozij se je začel včeraj v konferenčni dvorani Ekonomske fakultete s pozdravi predstavnikov oblasti, nato pa so se zvrstili referati prof. P. Schnedlitza z Univerze v Gradcu o inovaciji proizvodov v deželah Alpe- Jadran, profesorjev D. Kračuna, E. Žižmonda in R. Ovina z mariborske Univerze, ki so predstavili primerjalno analizo cen in proizvodnosti v prostoru Alpe-Jadran, ter profesorja G.Bat-tistija s tržaške Univerze, ki je govoril o nekaterih vidikih gospodarskih odnosov Furlanije-Julijske krajine. »Alpsko-jadranski prostor si delijo tri države, ki se med seboj zelo razli- kujejo tako po ekonomski ureditvi, kot tudi po splošni ravni gospodarske razvitosti. Po drugi strani pa ima ta prostor kot celota mnoge skupne značilnosti, na katerih velja postaviti temelje tesnejšega sodelovanja tako na gospodarskem, kot tudi na drugih področjih. Za vzpostavitev tesnejših gospodarskih povezav, s katerimi bi v večji meri izrabili ugodne dane pogo- je, pa je potrebno zelo natančno raziskati vse okoliščine, ki vplivajo na gospodarjenje v vseh treh deželah. Sedanja raziskovalna dejavnost namreč zaostaja celo za obstoječo prakso sodelovanja, še bolj pa za vsemi potrebami po tem delu.« Citat je iz utemeljitve raziskovalne naloge skupine mariborskih ekonomistov, ki zelo prepričljivo opozarja na pomen znanstveno-raziskovalnega sodelovanja za splošno integracijo v prostoru Alpe-Jadran. Rezultati raziskovanj pa so uporabni tudi preko svojega osnovnega namena, saj dajejo sliko gospodarske resničnosti v njem in omogočajo morebitnim udeležencem v tem sodelovanju jasnejšo orientacijo pri poslovnih, razvojnih in ekonomskopoli-tičnih izbirah in odločitvah. Obširno analizo so mariborski raziskovalci zaključili z nekaterimi splošnimi ugotovitvami, ki izhajajo iz primerjave med italijanskim, avstrijskim in jugoslovanskim gospodarstvom. Predvsem, da primerjava ravni cen (tako maloprodajnih, kot proizvajalnih) in produktivnosti kaže na gospodarski zaostanek Jugoslavije glede na severozahodne sosednje države. Rešitev pa so nakazali v smeri ponovne uveljavitve ekonomske vloge elementov družbenoekonomskega sistema oziroma realne cene proizvodnih dejavnikov, kar pa ni samo ekonomsko, temveč tudi politično vprašanje. Odlok predsednika deželnega odbora za tržaško občino Od danes dovoljeno ogrevanje Od danes je dovoljeno ogrevanje stanovanj v tržaški občini. Tako določa odlok predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija, na osnovi katerega bodo ogrevalne naprave lahko prižgane do 14 ur na dan od 25. oktobra 1986 do 30. aprila 1987. Predsednik deželnega odbora je izdal odlok na zahtevo tržaške občinske uprave. Z njim je spremenil določila državnega zakona št. 645 iz leta 1983, ki je za to območje dopuščal, da se stanovanja ogrevajo največ 12 ur na dan, in sicer v obdobju od 1. novembra do 15. aprila. Izkušnja iz zadnjih let pa je pokazala, da so ta določila prestroga. O jusarskih zemljiščih v Barkovljah O jusarskih zemljiščih je bilo veliko govora in tudi veliko napisanega pred in po volitvah novih jusarskih odborov. O tem problemu so spregovorili tudi na okrogli mizi, ki se je odvijala v času Kmetijskih dnevov v Boljuncu, v mesecu spetembru. Barkovljani, ki so se udeležili volitev za nove jusarske odobre (tudi tu je prejela Enotna lista večino glasov), se sedaj sprašujejo, kdaj se bo zadeva v zvezi z upravljanjem teh zemljišč na njihovem območju premaknila z mrtve točke in kdaj bodo lahko začeli z načrtovanjem. Občina, ki razpolaga z vsemi uradnimi podatki o teh zemljiščih tudi za področje Barkovelj, pa teh podatkov še ni dala na razpolago in tako je pravzaprav ta del tržaškega predmestja brez uradnih informacij o tem, kje so ta zemljišča in koliko jih je. Zato so nas tisti, ki so bili izvoljeni na Enotni listi zaprosili, da sporočimo prebivalcem, da bodo sklicali sejo za domačine, čim bodo prejeli od občinske uprave potrebno dokumentacijo. Dan sestanka bo pravočasno tudi objavljen. S seje odbora gostinske sekcije SDGZ Povsem izmišljena vest o zaprtju osmih gostiln Odstranjene vse formalne ovire za uresničitev ceste terana Odbor gostinske sekcije SDGZ je na svojem zadnjem sestanku pregledal bodoče naloge. Minila je namreč turistična sezona ingostinci so se nekoliko oddahnili ter začeli misliti na bodoče delo. Odborniki so kritično ugotovili, da je pisanje krajevnega italijanskega dnevnika naravnost nezaslišano. Ta je namreč 13. oktobra s poudarjenim tiskom objavil vest, da so finančni stražniki zaradi fiskalnih prekrškov zaprli osem gostiln na Krasu. Ugotovljeno je bilo, da je vest neresnična. Slovensko deželno gospodarsko združenje in FIFE, organizaciji, ki v svojih vrstah združujeta večino gostincev, sta zahtevali popravek vesti, a ta do danes še ni bil objavljen. Odbor je zato poveril tajništvu Združenja, naj po svojih mo- vabi slovenske gospodarstvenike in še posebno svoje člane in njihove svojce na osrednjo slovesnost ob 40-letnici SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA, ki bo jutri, 26. oktobra, ob 10. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu Čeh poseže, da se popravijo izkrivljene novice. Druga točka dnevnega reda je zadevala vprašanje ceste terana. Novoizvoljeni oziroma potrjeni pokrajinski odbornik za turizem Cavicchioli je namreč sporočil, da so bile odstranjene vse formalne ovire za njeno uresničitev. Zavod za spomeniško varstvo je namreč odobril popravljeni zaščitni znak ceste in lahko upamo, da bodo smerokazi nared do polovice januarja prihodnjega leta. Gostinci so sklenili, da bodo sedaj sodelovali pri zamisli in sestavi turistične informativne brošure o lepotah Krasa in o gostinski ponudbi ob cesti terana. Na to pobudo pa je neposredno vezan tudi odkup vina od domačih vinogradnikov. Sklenjeno je bilo, da tajništvo SDGZ v ta namen čimprej skliče sejo z odgovornimi za vinogradništvo pri Kmečki zvezi, da bi zadevo s skupnimi močmi premaknili z mrtve točke v obojestransko zadovoljstvo. Gostinci so so na koncu sklenili, da bodo pri proslavi 40-letni-ce ustanovitve Združenja sodelovali s prikazom in ponudbo svojih specialitet. (zk) Darujte v sklad Mitje Čuka Craxi dodelil grb in prapor devinsko-nabrežinski občini Ministrski predsednik posl. Bettino Craxi je sporočil županu devinsko-nabrežinske občine Bojanu Brezigarju, da je dodelil grb in prapor občini ^ Devin-Nabrežina. S tem se končuje dolga procedura za pridobitev heraldičnih znamenj; trenutno manjka le dekret ministrskega predsednika, ki bo moral slediti normalnemu birokratskemu postopku. Tako so se zaključila dolga pogajanja, ki so se začela že v 60. letih s prvim osnutkom, a so ga vladne oblasti zavrgle. Zadevo je ponovno prevzel sedanji občinski odbor, ki je decembra 85 dodelil arh. Danilu Antoniču nalog za načrt. Načrt je bil po manjših spremembah sprejet v občinskem svetu 24. januarja 1986, pozneje 23. maja, pa je občinski svet sprejel opazke ministrskega predsedstva. Obvestilo minstrskega predsednika, ki ga je občina prejela pred nekaj dnevi, dokončno zaključuje vso zadevo. Občina Devin-Nabrežina bo tretja občina v tržaški pokrajini, po Trstu in Miljah, ki bo imela svoj grb in prapor. Novi grb ima barve plemiškega grba devinskih gospodov - srebrna risba na rdečem ozadju - in prinaša najznačilnejša arhitektonska elementa, nabrežinski viadukt in stolp, ki je heraldični simbol devinskega grada. Razsodba porotnega sodišča na procesu o umoru avtonomista Pietra Greca Mile zaporne kazni za dva od agentov Romano in Bensa obsojena na 8 mesecev zapora - Druga dva oproščena Po skoraj štirih urah posvetovanja je sinoči, nekaj minut pred 22. uro, predsednik porotnega sodišča Brenči prebral razsodbo proti štirim policijskim agentom zaradi smrti avtonomista Pietra Greca. Agenta Sisdeja Romana (obtožen je bil nepremišljenega umora, javni tožilec pa je zahteval zanj štiri leta in osem mesecev zapora) je sodišče obsodilo na osem mesecev zapora, ker da je pred streljanjem domneval, da gre za samoobrambo in za zakonito uporabo orožja, pri tem pa je pretiraval, kar je za sodišče bila njegova edina krivda. Isto odgovornost je sodišče nepričakovano pripisalo tudi agentu Digosa Bensi, ki ga je preiskovalni sodnik obtožil nepremišljenega umora, javni tožilec pa je predlagal oprostitev zaradi zakonite uporabe orožja. Tudi Bensa je bil obsojen na 8 mesecev zapora. Guidija (obtožen je bil nenamernega umora) je sodišče oprostilo, češ da dejanje ni kaznivo; agenta Passanisija (obtožen je bil nepremišljenega umora, javni tožilec je zanj predlagal 2 leti in osem mesecev zapora) pa je prav tako oprostilo, ker da je streljal v prepričanju, da gre za samoobrambo. Na včerajšnji zadnji obravnavi so imeli glavno besedo branilci štirih obtoženih agentov, ki so z zatožne klopi z zaskrbljenostjo sledili procesu že od samega začetka. Odvetniki so svoje varovance vsak po svoje skušali razbremeniti obtožb, enotni pa so si bili v zahtevi, naj sodišče vse štiri oprosti, češ da kaznivega dejanja niso storili, oziroma da so uporabili orožje v zakonitih okoliščinah. Prvi je imel besedo odvetnik Civello, ki je branil podin-špektorja Guidija, vodjo skupine. Preiskovalni sodnik ga je obtožil le nenamernega umora, ker usodnega 9. marca 1985 ni streljal, vendar je svoje podrejene tako nespretno vodil, da je posredno odgovoren za smrt padovskega profesorja Pietra Greca. To obtožbo je Civello včeraj obrnil na glavo. Poudaril je, da je Guidi ravnal povsem pravilno, ko se je odločil, da aretira Greca v veži poslopja v Ulici Giulia 39, saj je poznal prostore in je bil prepri- čan, da se aretacija lahko odvija povsem varno. Da se je dogodek tako dramatično končal, ni bil sam kriv: streljanje je povzročil Greco, ki je napadel Romana, o Grecu pa je policija na osnovi zapornih nalogov domnevala, da je oborožen. Za svojega varovanca je Guidi zahteval popolno oprostitev. Za njim je spregovoril odvetnik Bo-rean, ki je branil agenta Digosa Passanisija. Borean se je obregnil ob časnikarje in odvetnike civilne stranke, češ da ustvarjajo vzdušje napetosti in psihološkega terorizma. »O obtožencih so izjavili, da so morilci, da so nekakšni Rambi, da so hoteli ubijati.« Resnica je za Boreana povsem drugačna. Po njegovem so agenti bili le na svojem delovnem mestu, pištole so imeli, ker to zahteva in dovoljuje poklic, pripravljali so se na aretacijo potencialno zelo nevarnega avtonomista. Potem ko je - edini med branilci - skušal obnoviti dogajanje, je Borean razvil tezo, da je Passanisi res izstrelil pet ali šest nabojev, od katerih pa naj bi bil zadel Greca le eden, in sicer v stegno. Da je streljal, ni nič čudnega, je rekel odvetnik, saj je bil prepričan, da je bil Greco oborožen in da je ustrelil v Romana. Ko je streljal za avtonomistom, pa ga je hotel le ustaviti, kar priča prav strel v nogo. Predlagal je popolno oprostitev zaradi zakonite uporabe orožja v primeru samoobrambe. Odvetnik D'Onofrio je branil agenta Sisdeja Nunzia Romana. »Braniti nedolžne ljudi postaja dramatično,« je začel svoj poseg in se obregnil ob javnega tožilca Coassina, ki je Romana obtožil poskusa namernega umora. D -Onofrio je svojo obrambo osredotočil predvsem na nevarnost Pietra Greca in na njegovo fizično pripravo. Dejal je, da so njegovi soobtoženci res bili oproščeni obtožb posesti orožja in sodelovanja v oboroženi tolpi, obsodili pa so jih na poldrugo leto zapora zaradi prevratniške dejavnosti. Toda ko so agenti hoteli aretirati Greca, so bili veljavni prvi zaporni nalogi, policija pa ne more vedeti, kako bodo obtoženci obsojeni. Poudaril je, da je Greco napadel Romana in da ni izključeno, da se je prvi strel sprožil sam, v trenutku, ko je Greco pribil Romana ob zid. Kljub izkušnjam izvedenci niso mogli ugotoviti, kdo je izstrelil smrtna strela, ki sta Grecu - eden s prednje, drugi pa s hrbtne strani - prebila prsni koš. Jasno pa je, je dejal D Onofrio, da so vsi streljali iz samoobrambe, zato jih mora sodišče popolnoma oprostiti. Kot zadnji je imel besedo odvetnik Morgera, ki je branil agenta Digosa Benso. Pri tem je imel lahko delo, saj se je že javni tožilec Coassin izrekel za oprostitev, češ da je obtoženec streljal, da bi zaustavil Grecov beg, pri tem pa ga po vsej verjetnosti sploh ni zadel. Morgera je vsekakor z naravnost mračnjaškimi argumenti branil svojega varovanca, tako da je res spominjal na predvojne čase, na leto 1935, ko je neki sodnik zatrjeval, da policija lahko upravičeno strelja na bežečega, saj je on odgovoren za beg. V zvezi s takimi argumentacijami se je popoldne, ko so spregovorili v zadnji repliki odvetnik civilne stranke Maniacco in branilci, oglasil tudi javni tožilec Coassin, ki je še enkrat potrdil svoje zahteve in poudaril, da na srečo ne živimo več v predvojnem vzdušju. Odvetnik Maniacco pa je na Morgerovo poudarjanje potrebe po »pravici s človečnostjo« odgovoril tako, da je obrnil besedni red: »Civilna stranka prav tako želi človečnost, vendar ob pravici.« V času, ko se je porotno sodišče mudilo v posvetovalni dvorani za sestavo razsodbe, je nekaj desetin avtonomistov, med katerimi je bilo veliko mladih iz Padove, šlo s transparenti do Ulice Giulia 39 in vzklikalo proti obtoženim agentom. Med njimi in policijo so nastali tudi trenutki napetosti, vendar niso nikogar priprli ali aretirali. NADJA FILIPČIČ Okrogla miza v krožku Miani Odnos med mediji in politično oblastjo Odnos med sredstvi množičnega obveščanja in oblastjo je bil tema sinočnje okrogle mize, ki jo je v dvorani Trgovinske zbornice organiziral krožek Miani. Bistveni zaključek razprave, v kateri so sodelovali poslanca elemente Mastella (KD) in Mauro Dutto (PRI), ter odgovorni uredniki Piccola Marco Leonelli, Primorskega dnevnika Bogo Samsa, ter Meridiana Franco Paticchio, je bil, da je ekonomska moč časopisa pogoj za njegovo neodvisnost ob vzporedni strokovnosti novinarjev. Bistvena naloga medija je, da informira, šele nato, da novice komentira. O zanimivi okrogli mizi bomo še poročali. Nenadoma nas je zapustil Jožef Fučka Pogreb bo danes ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnice. Žalujoči: žena Alojzija, brat Danilo, sestre Draga, Valeria in Slava ter drugo sorodstvo. Trst, 25. oktobra 1986 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta) Nova pomorska proga T rst-Igumenitsa-Patr as V sredo, 29. oktobra, bo prvič priplul v tržaško pristanišče grški trajekt »Europa«. Odslej bo redno prihajal po enkrat na teden in bo povezoval Trst z grškima pristaniščema Igumenitsa in Patras. Gre za prvi sad sporazuma, ki ga je Tržaška pristaniška ustanova sklenila z grško družbo »Hellenic Cypriot Mediterranean Lines«. Trajekt »Europa« lahko prevaža do 80 tovornjakov, kar pomeni, da jih bo tedensko lahko vkrcal in izkrcal kakih 150. V glavnem bo šlo za tovornjake, ki bodo prihajali iz Grčije, Turčije, Irana, Iraka in iz drugih bližnjevzhod-nih držav in ki bodo namenjeni v severno Italijo, Avstrijo, Švico, ZR Nemčijo in druge severnoevropske države. Trajekt bo pristajal v starem pristanišču, in sicer na 4. pomolu, zaradi česar bodo sovjetske trajekte preusmerili na 3. pomol. Sporazum z grško družbo predvideva okrepitev proge, zlasti v poletnih mesecih, ko se poveča turistični promet, pa tudi npr. uvoz sadja in zelenjave iz Grčije v nekatere države EGS. Tržaška pristaniška ustanova je v zadnjih letih predložila grški vladi in grškim pomorskim družbam vrsto Predlogov za okrepitev severnojadran-ske morske poti. Pri tem se lahko sklicuje na zelo solidne argumente, saj je Pot, ki pelje prek našega pristanišča, v številnih primerih daleč najbolj ekonomična. Naj v osvetlitev tega dejstva navedemo nekatere podatke iz nedavne raziskave o prometnih povezavah med Irakom in Miinchnom. Ce upoštevamo alternative, ki se nudijo za prevoz tovorov po kopnem in morju, z lahkoto Ugotovimo, da je tržaška pot najhitrejša in najcenejša. Po Brindisiju je namreč potrebnih 81 ur, po Anconi 70, Po Trstu pa 56. Prevoz po Trstu je za 34 od sto cenejši kot po Brindisiju in 14 od sto cenejši kot po Anconi. S temi in podobnimi podatki Tržaška pristaniška ustanova ne nastopa samo na pristojnih forumih v Grčiji, ampak tudi drugod, npr. v Turčiji, s katero je bil nedavno sklenjen sporazum za ladijsko službo »ro-ro«. Seveda pa tržaško pristanišče potrebuje temeljito reorganizacijo, da bi uspešnejše ponujalo svoje storitve na mednarodnih tržiščih. Prav v teh dneh so med ravnateljstvom Tržaške pristaniške ustanove in Enotno pokrajinsko zvezo prevoznih delavcev v teku pogajanja za preustroj celotnega podjetja. Reorganizacijo je zahtevalo ministrstvo za trgovinsko mornarico, ko je pred nedavnim izdalo odlok, s katerim je prevzelo kritje dolgov, ki so jih tržaško in druga pristanišča nakopičila v zadnjih letih. Prispevki EGS podjetjem za zaposlovanje prizadetih Pokrajinski odbornik za skrbstvo in Načrt EGS Salvatore Cannone se je včeraj sestal s predstavniki tržaških podjetij, Agencije za delo in pokrajinskega urada za delo. Srečanje je bilo namenjeno vprašanju rednega delovnega odnosa handikapiranih oseb. V okviru Načrta EGS bodo namreč dodelili podjetjem, ki so nekaj svojih delovnih pogodb namenile prizadetim osebam, posebne delovne štipendije. • Letoviščarska ustanova opozarja, da bo zgodovinska razstava o modi v Trstu odprta samo še do 5. novembra. Razstavo na Gradu sv. Justa si je mogoče ogledati od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Obisk bivših borcev Ljubljanske banke Od včeraj je na obisku v našem zamejstvu večja skupina članov aktiva borcev Ljubljanske banke. Včeraj dopoldne so se najprej ustavili pred spomenikom padlim v Bazovici, nato so počastili spomin štirih bazoviških junakov. Od tod so se napotili v Rižarno (na sliki), kjer jim je o zgodovini tega morišča iz zadnje vojne spregovoril Franc Udovič, v imenu VZPI-ANPI pa sta jih pozdravila predsednik pokrajinskega odbora Arturo Calabria ter član pokrajinskega odbora Miro Kenda. Navzoč je bil tudi novi generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin. Iz Rižarne so odšli najprej v Dolino, kjer so prav tako položili venec pred ob- činski spomenik padlim. Na tej poti jih je spremljal dolinski župan Edvin Švab. Od tod so odšli k Domju, kjer so si ogledali Dom Anton Ukmar-Miro ter podružnico TKB. Po kosilu so odpotovali v Križ, kjer so se tudi ustavili pred spomenikom padlim v NOB in kjer so jih sprejeli domači predstavniki bratskih borčevskih organizacij. Pot jih je nato vodila skozi Doberdob v Novo Gorico, odkoder se bodo danes odpravili v Gonars in nadaljevali nato pot po Goriški. Pred vsak spomenik padlim so ljubljanski gostje položili venec. Na poti po naših krajih jih vodi predstavnik Ljubljanske banke v Trstu Ciril Čebohin. Tombesi zadovoljen z obiskom v Srbiji Kaže, da je bil komaj zaključeni obisk delegacije tržaške Trgovinske zbornice, ki se je pod vodstvom predsednika Tombesija mudila v Srbiji in Vojvodini, dokaj ploden. V tiskovnem sporočilu o obisku beremo, da bo Gospodarska zbornica Jugoslavije v soglasju s tržaško zbornico zahtevala od jugoslovanskih vladnih organov odpravo splošnih valutnih omejitev za avtonomne račune, in sicer s 1. januarjem 1986. Podpredsednik Gospodarske zbornice SFRJ Anton Krašovec, ki je hkrati odgovoren za odnose z Italijo in z EGS, je tržaške goste tudi seznanil z namenom, da bi zgornjo mejo blagovne menjave zvišali z 20 na 25 odstotkov glede na celotno blagovno menjavo med Italijo in Jugoslavijo. Štiri potnice ranjene v avtobusu št. 29 Šofer je ostro zavrl, da bi se izognil priletni ženici Na isti progi upokojenka okradena za 5 milijonov lir Štiri ženske so se morale včeraj zateči v bolnico po ^ravmško pomoč, ker so se poškodovale na avtobusu štev. '-'l M ko je šofer ostro zavrl. Odgovornost za nesrečo nosi Pnletna ženica, ki je okrog 9.30 nenadno začela prečkati Ul. uaiamonti izven prehoda za pešce v trenutku, ko je v smeri proti Skednju privozil avtobus. Šofer, 48-letni Eugenio «ota, je močno pritisnil na zavore in se le za las izognil 3a zloma ramena zdraviti mesec dni na ortopedskem od-v ,^9 splošne bolnice. Nekoliko pozneje pa so se zatekle v sr ?lco še tri potnice avtobusa, vse tri stare 64 let, ki so na rih c« Vzpele samo nekoliko močnejše udarce, zaradi kate-zo llrn samo nudili prvo pomoč in jih odslovili s progno-Bnl-,,Tkanja od 5 do 7 dni. To so Giuseppina Bobbi vd. 491 iikJU.1' Docce 5/1), lolanda Tarda por. Bubnič (Ul. Emo O.^ana Burolo por. Burolo (Ul. Vigneti 129/1). identic ■ c’9e riesreče ugotavljajo mestni redarji, ki so tudi nehr.t,lClra*l priletno ženico, ki je s svojo neprevidnostjo Povzročila incident. Vožnje z avtobusom na progi 29 pa se bo še dolgo neprijetno spominjala še druga priletna ženska, ki so jo okrog poldne okradli za kar pet milijonov lir. 81-letna Maria Fonda vd. Jugovaz. Upokojenka se je peljala od Ul. Alberti do Goldonijevega trga, kjer je izstopila. Kmalu nato pa se je zavedla, da je bila torbica odprta in da je iz nje izginila denarnica. V njej je hranila lepo vsoto pet milijonov lir in seveda vse dokumente. Na policiji je povedala, da je na avtobusu stala tesno za njo neka mlajša ženska, ki jo je občasno tudi nekoliko suvala, kar pa je ženica pripisala dejstvu, da je bil avtobus ob konici nabito poln. Včerajšnja črna kronika beleži še eno dokaj spretno krajo, katere žrtev je bila 43-letna Paola Barbieri por. Franco, Ul. Monte Cengio 7/2. Žensko so okradli kar na cesti v središču mesta, v Ul. Mazzini, ne da bi se tega zavedla. Zaznala je samo, da jo je nekdo porinil, nekaj minut kasneje, ko je stopila v bližnjo lekarno po zdravila, pa je ugotovila, da nima več denarnice. Na srečo je bila v njej le pičla vsota 13 tisoč lir. Nova organizacija proti prisiljenim veroučnim uram Kulturni krožek »Salvemini« je včeraj odstopil svoje prostore novousta-noveljenemu tržaškemu odseku vsedržavnega Odbora za šolo in ustavo. Smernice te nove organizacije je v uvodnem posegu orisala didaktična ravnateljica Bruna Turinetti. Člani odbora trdijo, da je prisiljeno poučevanje verske vzgoje diskriminacija za tiste, ki ne pripadajo katoliški veroizpovedi. To pomeni namreč neposredno kršitev člena ustave, ki zagotavlja svobodo besede, mišljenja, tiska ter politične in verske pripadnosti. Kljub novemu konkordatu so se z letošnjim šolskim letom pojavile številne težave glede poučevanja katoliške verske vzgoje. Člani Odbora za šolo in ustavo obsojajo dejstvo, da ministrstvo za šolstvo ni nakazalo možnosti alternativnega pouka za tiste dijake, ki se nameravajo odpovedati uram »tradicionalnega« verouka. Nova organizacija želi torej, predvsem šolskim predstavnikom, posredovati informacije o tem vprašanju. V načrtu so številni posegi, razprave, debate in tiskovne konference. Vsak torek popoldne pa bo za vse,ki se želijo s tem problemom bolje seznaniti, deloval na sedežu Instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Ulici Imbria-ni št. 7, poseben urad tržaškega Odbora za šolo in ustavo. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, sestra in nona Bernarda Komar por. Kocjančič Pogreb bo danes, 25. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Dolino. Žalujoči sin Vojko, Magda, Samo, Rado in brat Emil, Gina, Ana ter drugo sorodstvo Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Kroglje, Domjo, 25. oktobra 1986 Deželno predsedstvo in sodelavci SDGZ Trst-Gorica-Čedad izrekajo direktorju Vojku Kocjančiču in družini iskreno sožalje ob izgubi drage mame Bernarde Komar por. Kocjančič. Dolgoletnemu in prizadevnemu članu Vojku Kocjančiču in družini izrekata ob izgubi drage matere Bernarde globoko sožalje Kulturno društvo in moški pevski zbor V. Vodnik. Ob smrti drage mame Bernarde izrekajo globoko sožalje Vojku in svojcem družine Čok, Kralj, Mezgec, Mihalič in Petaros. Ob prerani smrti matere izrekamo globoko sožalje Vojku Kocjančiču in družini člani Konzorcija obrtniške cone Dolina. Ob izgubi drage mame izreka Vojku Kocjančiču in družini najgloblje sožalje kolektiv Infordate. Ob izgubi drage mame sočustvuje s svojim članom Vojkom Kocjančičem Zveza slovenskih kulturnih društev. Ob smrti Bernarde Kocjančič izrekajo svojcem iskreno sožalje družine Starec iz Boljunca. Ob težki izgubi drage mame izrekata občuteno sožalje Vojku Kocjančiču in sorodnikom podjetji DILA in INTERLIGNUM Bogata dejavnost SSG Medtem ko se nadaljujejo ponovitve Cankarjevega - Jovanovičevega Za narodov blagor (abonmajske predstave v Kulturnem domu bodo danes, jutri in v četrtek, predvidenih pa je še nekaj predstav izven abonmaja), se ansambel Slovenskega stalnega gledališča pripravlja na Borštnikovo srečanje v Mariboru, kjer bo predstavil Pohujšanje v dolini šentflorjanski. S tem delom bodo naši gledališčniki nastopili tudi v Slovenski Bistrici. Istočasno že tečejo priprave na naslednjo abonmajsko premiero, ko nam bodo Celjani predstavili briljantno komedijo Bolha v ušesu, eno najboljših in najzabavnejših slovenskih predstav v prejšnji sezoni. S predstavo, ki bo v Borštu 29. t. m., pa se bo začela serija gostovanj po naših društvih s humoristično pripovedjo Staneta Starešiniča Široka usta. Skratka, sezona našega gledališča bo nadvse pestra, zato vabimo vse, ki niso še obnovili abonmaja, naj to storijo čimprej. Naj še dodamo, da bodo abonenti imeli popust tudi na drugih predstavah. um SLOVENSKO .—^GLEDALIŠČE W M TRSTU Otvoritvena predstava sezone 1986-87 Ivan Cankar Za narodov blagor Režija: Dušan Jovanovič V Kulturnem domu v Trstu PONOVITVE DANES, 25. t. m., ob 20.30 — ABONMA RED F — druga sobota po premieri JUTRI, 26. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED G — popoldan na dan praznika V četrtek, 30. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED I — mladinski ob 20.30 — ABONMA RED E — mladinski v četrtek Prodaja abonmajev in vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma kino MIGNON - 16.30, 22.15 Heartburn - Af-fari di cuore, kom., ZDA 1986, 100'; r. Mike Nichols; i. Maryl Streep, Jack Nicholson. CAPITOL - 16.00, 22.00 Codice Mag-numn, dram., ZDA 1986, 105'; r. John Irvin; i. Arnold Schwarzenegger, Kat-hryn Harold. ALCIONE - 16.00, 22.00 Piramide di pa-ura, fant., ZDA 1985, 109'; r. Barry Le-vinson; i. Nicholas Rowe, Alan Cox. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Lettera a Breznev, dram., VB 1985, 100'; r. Chris Bernard, i. Alexandra Pigg, Peter Firth. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Scuo-la di sesso, pom., □ □ RADIO - 15.30, 21.30 La moglie viziosa, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ SKD SLAVEC - RICMANJE c^u u GALERIJA BABNA HIŠA - RICMANJE r i ztt vabijo na otvoritev kolektivne razstave slovenskih, italijanskih in avstrijskih slikarjev Uvodna beseda; JOŽKO VETRIH in LAURA SAFRED in predstavitev pesniške zbirke ALEKSIJA PREGARCA Duh po apnencu Uvodna beseda; MARKO KRAVOS Sodelovala bosta: MAJA LAPORNIK in KORADO ROJAC Likovno-literarni večer bo danes, 25. t. m., ob 20.30 v Galeriji Babna hiša v Ricmanjih. TABOR MLADIH Ples za ekscentrike z nagrado najbolj ekscentričnemu Prosvetni dom - Opčine, danes, 25., t. m., od 20.30 do 1. ure. SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI RODU MODREGA VALA TRST - GORICA sklicujejo redni občni zbor jutri, 26. oktobra, ob 10.30 v gledališču F. Prešeren v Bo-Ijuncu. gledališča * V ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV - 16.30, 22.00 II raggio verde, dram., Fr. 1986, 90'; r. Erič Rohmer; i. Marie Rivi-ere. EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons. EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 La sposa americana, dram., It. 1986, 100'; r. Gio-vanni Soldati; i. Stefania Sandrelli, Harvey Keitel □ FENICE - 16.30, 22.10 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; Tom Cruise, Kelly McGills. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Demoni 2, srh., It. 1986, 100'; r. Lamberto Bava; i. Natasha Hovey, Urbano Barberini. NAZIONALE I - 15.45, 22.15 Higlander, dram., Avstral. 1986, 115’; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Prigione modello, kom., ZDA 1986, 100'; r. G. Mendeluk; i. J. Altman, D. Young. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Scuola di ladri, kom., It. 1986, 100'; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi. EDEN - 15.30, 22.00 A. A. A. Club per intimi..., pom., □ □ koncerti VERDI Jutri ob 16. uri (red D) tretja predstava Verdijeve opere RIGOLETTO (red B/E). Režija Lamberto Puggelli, dirigent Hu-1 bert Soudant, zbor vodi Andrea Giorgi. Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Otvoritev koncertne sezone v ponedeljek, 27. oktobra, z nastopom skupine I SOLISTI AOUILANI, solist Bernard Soustrot - trobenta. Dirigent V. Antonellini. ERS KVIZ □ KARST BROTHERS KVIZ □ KARST BROTH za jutrišnjo oddajo (26. oktobra) še vedno: Kaj je tisto, kar hodi gor in dol, ven in noter ter povzroča špricanje? Nekateri nepravilni odgfovori prejšnjega tedna: ravnatelj; moško orodje, ki dela otroke; naftni sveder, kit ipd. Če boste do jutrišnje oddaje odkrili pravilni odgovor, telefonirajte od 14.30 dalje v oddaji Ma ka ste m...? na št. 631065. Za pravilne odgovore so tedenske nagrade plošče, LP in kasete, za najduhovitejše pa tri končne nagrade (walk-man). Krožek mladih komunistov priredi danes, 25. t. m., ob 20.30 ples v Ljudskem domu v Križu z ansamblom Amadeus Vabljeni! razna obvestila GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti je v teku vpisovanje novih in obnovitev starih abonmajev. Nocoj ob 20.30: E. Albee KDO SE BOJI VIRGINIJE WOLF? Režija M. Missiroli. V glavni vlogi igrata A. Proclemer in G. Ferzetti. V abonmaju odrezek št. 1. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30: Carpinteri in Fara-guna DUE PAIA DI CALZE DI SETA DI VIENNA. Režija Francesco Mace-donio. Informacije in rezervacije pri UTAT v Pasaži Protti. Ponovitev jutri ob 16.30. CANKARJEV DOM Velika dvorana V torek, 28. t. m., ob 19.30: Orgelski koncert s HUBERTOM BERGANTOM. Na programu bodo dela F. Liszta. V petek, 31. t. m., ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana. Dirigent Marko Munih. Okrogla dvorana V ponedeljek, 3., in v sredo, S.novem-bra, ponovitvi: SKLICUJEMZBORO-VANJE - Večer z Jerco Mrzel, premiera v okviru nočnega programa. Glasba Jani Golob. Ponovitvi v ponedeljek, 3., in v sredo, 5. novembra, ob 20.30. V petek, 31. t. m., ob 18. uri: Literarni večer ameriške poezije. Srednja dvorana Celovečerni filmi italijanskega režiserja PUPIJA AVATIJA: NOVOLETNO DARILO, USLUŽBENCI, MI TRIJE, SHOLASTIČNI KROŽEK IN ZEDER. Predvajali jih bodo 3., 6., 10., 13. in 14. novembra ob 20. uri v Mali in Srednji dvorani Cankarjevega doma. V četrtek, 30. t. m.: DESIGN FEST -Filmski portreti svetovno zananih ustvarjalcev. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 25. t. m., ob 20. uri: Gostovanje PDG v Izoli z delom L. SimoviČa POTUJOČE GLEDALIŠČE ŠOPALOVIČ. Jutri, 26. t. m., ob 19. uri: L. Simovič POTUJOČE GLEDALIŠČE ŠOPALO-VIČ; ob 23. uri Pier Paolo Pasolini ORGIJA. Gostovanje PDG na Borštnikovem srečanju v Mariboru. V ponedeljek, 27. t. m., ob 16.30 in 20. uri gostovanje PDG v Ravnah na Koroškem; v torek, 28. t. m., ob 19.30 v Slovenj Gradcu in v sredo, 29. t. m., v Titovem Velenju. Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel prirejata ZIMOVANJE V SLOVENIJI od 27. decembra do 3. januarja 1987 za mladino od 11. do 17. leta. Vpisovanje na sedežu Slovenske kulturno-gospodarske zveze — Ul. sv. Frančiška 20/III. — tel. 744249 do 31. oktobra od 9. do 12. in od 16. do 18. ure (razen ob sobotah). Organizacija zimovanja je odvisna od števila prijavljenih, zato vabimo zainteresirane, da se čimprej javijo. Mladinska skupina P. Tomažič prireja 3. lov na zaklad v nedeljo, 9. novembra 1986. Informacije dobite na sedežu skupine v Partizanskem domu v Bazovici ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20. do 22. ure, tel. 226446, ali vsak dan, razen ob nedeljah in sredah, od 17. do 22. ure v krožku ARCI pri Rumeni hiši. Vabljeni! V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 predstavitev knjige KRŠČANSTVO V OGLEJU IN NA VZHODNEM VPLIVNEM OBMOČJU OGLEJSKE CERKVE OD ZAČETKOV DO NASTOPA VERSKE SVOBODE, ki je izšla pred kratkim v zbirki ACTA ECCLESIASTICA SLOVE-NIAH Inštituta za zgodovino Cerkve na Slovenskem. Delo bosta predstavila predstojnik Inštituta dr. Dolinar in avtor knjige dr. Rajko Bratož. Sekcija VZPI-ANPI in aktivisti OF Lonjer-Katinara vabijo vse člane na skupni sestanek, ki bo v ponedeljek, 27. t. m., v prostorih prosvetnega društva. Dnevni red: vzdrževanje spomenika padlim, pokrajinski kongres VZPI-ANPI ter možnosti zdravljenja v naravnih zdraviliščih. Sestanka naj se udeležijo vsi tisti tovariši, ki so pomagali pri obnovitvi spomenika. Enotna komisija za socialno-zdravstvena vprašanja borcev NOV, aktivistov OF in vojaških invalidov NOV v Trstu, ki jo sestavljajo predstavniki VZPI-ANPI, Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zveze vojnih invalidov NOV, obvešča borce NOV in aktiviste OF, da je odprt rok za vlaganje prošenj za ZDRAVLJENJE V NARAVNIH ZDRAVILIŠČIH v SFRJ za leto 1987, do 20. decembra 1986. Prošnje sprejemajo: VZPI-ANPI, Ul. Crispi 3, in vse njene sekcije, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Ul. Petronio 4, in Zveza vojnih invalidov NOV, Ul. Cicerone 8/b. razne prireditve KD Kraški dom - Repentabor obvešča, da iz tehničnih razlogov odpade koncert mešanega pevskega zbor Primorec-Tabor. Društvo zamejskih likovnikov obvešča člane, da je v ponedeljek, 27. t. m., ob 19.30 seja-srečanje v Skednju. Zbirališče pred sedežem društva I. Grbec. Jutri, 26. t. m. bo ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27) MISIJONSKA PRIREDITEV. Na sporedu: nastop pevskega zbora svetoivan-skih otrok pod vodstvom učiteljice g. Marije Udovič, film o škofu Baragi "Sledovi" in srečolov. Toplo vabljeni!. šolske vesti Ravnateljstvo Državnega učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da bodo volitve v razredne svete v sredo, 29. t. m., ob 17. uri. Ravnateljstvo DTTZ Ž. Zois z oddelkom za geometre v Trstu in oddelkom za zunanjo trgovino v Gorici sporoča, da bodo volitve predstavništva staršev v razredne svete na posameznih oddelkih v ponedeljek, 27. t. m., ob 18. uri. Konfekcije »FANY« Stefania Millo jesenska in zimska oblačila za ženske in moške UL. FLAVIA Dl STRAMARE 107 (ŽAVLJE): TEL.: 231118 včeraj-danes Danes, SOBOTA, 25. oktobra DARINKA Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.03 - Dolžina dneva 10.28 - Luna vzide ob 22.17 in zatone ob 13.51. Jutri, NEDELJA, 26. oktobra LUCIJAN PLIMOVANJE DANES: Ob 09.07 najvišje 20 cm, ob 21.07 najnižje -24 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 12,2 stopinje, zračni tlak 1016,2 mb raste, veter 20 kilometrov na uro sever, severovzhodnik, vlaga 53-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Giada Ferluga, Jacopo Giacomini, Isabella Milossa, Liliana Pa-ronuzzi, Michael Belladonna. UMRLI SO: 87-letna Angela Redivo, 66-letni Giovanni Terskan, 21-letni Mas-similiano Crevatin, 75-letna Maria Šušteršič, 85-letna Girolama Vucetic, 67-let-na Anna Serantoni, 88-letna Maria Deg-rassi, 64-letni Lucio Gallico, 78-letna Maria Novach, 54-letni Livio Favento, 82-letna Maria Marsich, 81-Ietna Giorgina Baroni, 69-letni Giuseppe Fucka. OKLICI: trgovec Giovanni Vesnaver in uradnica Anna Alborino, mehanik Alessandro Mule' in gospodinja Eliana Sulli, tapetnik Umberto Caligaris in frizerka Elena Bonin, finančni stražnik Marco Catalano in učiteljica Silvana Gi-ovanna Baudino, šofer Angelo Bubola in upokojenka Maria Luisa Alberio, častnik Roberto Di Giorgio in gospodinja Imma-colata Tesoro, inženir Tito Livio de Pas-trovich in gospodinja Morosina Barison, agent javne varnosti Antonio Natale in gospodinja Concetta Zampella, agent Vi-cenzo Giovanni Baratta in gospodinja Vincenza, Tiziana la Corte. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. oktobra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Mazzinijev drevored 1 (Milje), Ul. Dante 7, Ul. delFIstria 18. ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Ul. delFIstria 18, Mazzinijev drevored 1 (Milje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. izleti SPDT prireja jutri, 26. t. m., avtobusni IZLET V NEZNANO v sodelovanju s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane. Odhod ob 7. uri izpred sodne palače; hoje bo približno tri ure; predviden je tudi ogled krajevnih zanimivosti. V primeru slabega vremena bo avtobus pripeljal izletnike do cilja izleta (do koče), kjer bo skupna družabnost. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (tel. 767304), ali pri Ervinu Gombaču (tel. 754742). Društvo naravoslovcev in tehnikov "Tone Penko" vabi svoje člane in prijatelje, da se udeležijo strokovno vodene ekskurzije, ki jo prireja Prirodoslovno društvo Slovenije, v Pekel pri Borovnici. Pekel je v Dolini Otavščice, to je privlačna tesen z mnogoterimi brzicami in petimi večjimi slapovi. Ekskurzija bo jutri, 26. oktobra. Zbirališče na Opčinah (končna postaja tramvaja) ob 8.30 ali ob 10.30 pred železniško postajo v Borovnici. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kosilo iz nahrbtnika. čestitke Danes praznujeta 50 let skupnega življenja MARA in MARIO VITINE. Še veliko skupnih srečnih let jima želijo Ivan, Alberto in Rado z družinami. KATJA in IGOR veselo na trim stezo...!!! Vama želijo borke. Danes praznuje 3. rojstni dan MARTINA, v ponedeljek, 27. t. m., pa njen očka MAURO TONET. Da bi bila vedno v srečo in zadovoljstvo mami Sonji in sestrici Katji želi kulturno-umetniška skupina Printis, posebno še Mirjam. Zgubljeni ptiček je v gnezdice priletel in našo KATJO nam vzel. Joj, IGOR, kam si zašel! Prazna gnezda. IGOR! Ti si vinska trta, KATJA nate je oprta; te trdno se držita življenjske palice, vama želijo otavce. razstave V Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE. Na Gradu sv. Justa je do 5. novembra od 10. do 13. in od 15. do 19. ure na ogled razstava MODA OBLAČENJA V TRSTU. V galeriji Cartesius bodo danes, 25. t. m., ob 18.30 odprli razstavo grafik slikarja RICCARDA TOMMASI FERRONIJA. Razstava bo odprta do 7. novembra. __________mali oglasi________________ REPO ZA VLAGANJE na tropine prodaja Anton Drufovka, Grojna Št. 1 pri Gorici. PRODAM stanovanje v Nabrežini: kuhinja, dnevna soba, tri sobe, dvojne sanitarije, tri terase in garaža. Tel. od 14. ure dalje na št. 040/200144 ali 200671. PO ZELO UGODNI ceni prodam komplet stereo hi-fi pioneer. Tel. 200780 od 12.30 do 14. ure. IŠČEM ŽENSKO za enkrat ali dvakrat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Tel. v Šempolaj na št. 200443 - zvečer. KUPIM eno- ali dvostanovanjsko hišo na Krasu. Tel. 412031. DAJEM V NAJEM skladišče 65 kv. m pri Domju. Tel. 040/228390. PRODAM teren, primeren za športno igrišče, z vodo, 1.800 kv. m pri velesejmu. Tel. 228390. PRODAM trobento bach stradivarius ML, zvok in mehanika odlična za 500.000 lir. Tel. v popoldanskih urah na št. 942222. _________prispevki V spomin na Marto Peric daruje družina Pernarčič 10.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Hermana Klanjščka daruje družina Chermelli 10.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Dragico Širca daruje družina Chermelli 10.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. Ema in Rafael Lisjak darujeta 20.000 lir za obeležje grobnice talcev pri Sv. Ani. Namesto cvetja na grob bivšega sošolca Vlada Turine daruje Kristina Mozer 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na pok. Marijo Ravbar vd. Škerlavaj daruje družina Ravbar (Repen 2) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. Angelo Piščanc darujeta sestri Milka in Kristina Piščanc 10.000 lir za TPK Sirena. Ob 5. obletnici smrti moža Josipa Grgiča daruje žena Ida 40.000 lir za OS P. Trubar. menjalnica_______________________24.10. me Ameriški dolar............ 1384.— Nemška marka ....../...... 690.— Francoski frank........... 209.— Holandski florint......... 610.— Belgijski frank.............. 32.50 Funt šterling............. 1970.— Irski šterling............ 1865.— Danska krona.............. 181.— Grška drahma ................ 9.70 Kanadski dolar ........... 970.— Japonski jen................... 8.30 Švicarski frank ........... 834.—- Avstrijski šiling............. 97.90 Norveška krona ............ 185.—- Švedska krona.............. 198.— Portugalski eskudo............. 8.90 Španska peseta................. 9.90 Avstralski dolar .......... 835.— Debeli dinar................... 2.70 Drobni dinar................... 2.70 D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 bUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencij Dom]0 831-131 David MALALAN vabi danes ob 18. uri vse prijatelje in znance na otvoritev trgovine s športno opremo professionaL TRST - Ul. Udine 45/A - Tel.: 040/418315 SLOVENIJALES DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN filmi na tv zaslonu kinoatelje Boris Devetak CINDY LAUPER ■ TRUE COLORS Nove plošče L'UOMO DAL BRACCIO D ORO — The Man with the Golden Arm — Človek z zlato roko, ZDA 1955. Režija: Otto Preminger. Igrajo: Frank Sinatra, Kim Novak, Arnold Stang, Eleanor Parker. RAI 2, nocoj ob 20.30. Hazarderja, ki je zasvojen z mamilom, si lastita nevrotična in bolestno ljubosumna žena ter šarmantna plesalka (Kim Novak). Obtožili ga bodo celo umora, ki ga je v resnici zagrešila žena... Sinatra je v tem filmu prav gotovo odigral eno najbolj prepričljivih vlog, saj njegov trpeči obraz izraža muko človeka, ki ga obremenjujejo obsedenost z mamili, občutki krivde in neuresničljiva ljubezen. Pri filmu je še posebno zanimiv Pre-mingerjev izredno realistični pristop pri slikanju ameriškega okolja, značajev junakov in človeških razmerij. EASY RIDER — Lahni jezdec, ZDA 1969. Režija: Dennis Hopper. Igrajo: Peter Fonda, Dennis Hopper, Jack Nic-holson, Luanna Anders, Robert Wal-ker. RETE 4, nocoj ob 23.45. Film nas v ritmu sugestivnih balad in elektronskih rockerskih motivov pospremi po ameriških cestah in obsežnih prerijah, koder potujeta hippy-ja kapitan Amerika (Peter Fonda) in Billy (Dennis Hopper) s svojima motorjema. Na podeželju srečata še tretjega družabnika, zapitega in falirane-ga odvetnika (Jack Nicholson, ob svoji prvi večji vlogi). Prešerna in antikon-formistična trojica pripotuje na veselico v New Orleans, kjer bo njihovo pot do svobode prekinilo slepo nasilje do-bromislečih in moralističnih meščanov. 1 •- STRINGI I DENTI E VAI — Bite the Bullet, ZDA 1975. Režija: Richard Brooks. Igrajo: Gene Hackman, Candice Bergen, James Coburn, Ben Johnson. RAI 3, jutri ob 16.50. Richard Brooks je angažiran ameriški pisatelj in režiser, ki skuša v svojih delih analizirati predvsem pojav nasilja, njegov izvor in vpliv na posameznika in družbo. Njegovi filmi so nekonvencionalni. Zadnji lov (1955) in Profesionalci (1966) kritično obravnavata lažne mite vesternske epopeje. V filmu, ki ga je snemal devet let kasneje, opisuje 800 milj dolg pohod skozi puščavo, prerije in hribovja skupine šestih moških in enega dekleta. S podvigom bi se skupina rada polastila nagrade, ki jo je obljubil neki časopis. IL GRANDE FREDDO — The big Chill — Veliki hlad, ZDA 1983. Režija: Lavvrence Kasdan. Igrajo: William Hurt, Tom Berenger, Glenn Glose, Jeff Goldblumm, Kevin Kline. RETE 4, jutri ob 20.30. Kasdanov film je bil uspešnica v ZDA in tudi v Italiji. Generacija mladinskih revolucionarjev iz leta 1968 se je zrcalila v tej turobni in »hladni« skupinski 'sliki preživelih iz tistega obdobja. Skupina tovarišev, ki so skupaj živeli v collegeu, se sreča ob pogrebu kolega, ki je naredil »nerazumljiv« samomor. Spomini na mlada leta, ki so jih skupaj preživeli, se prepletajo z ironičnim in hkrati tragičnim pridihom cinizma in nevroze odraslih ljudi. L UOMO CHE SAPEVA TROPPO — The Man Who Knew Too Much — Človek, ki je vedel preveč, ZDA 1956. Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: James Stewart, Doris Day, Daniel Gelin, Bernard Miles. RAI 1, v ponedeljek ob 20.30. Človek, ki je vedel preveč je tipično hitchcockovski naslov za enega najznačilnejših filmov velikega mojstra srhljivke. "Hitch", kot ga imenujejo fansi, je film pravzaprav posnel dvakrat: prvič leta 1934 v Angliji (v glavnih vlogah Leslie Bank, Peter Lorre), drugič pa trideset let kasneje v Ameriki. V verziji, ki jo boste gledali, nastopata miroljuben in optimistični zdravnik (James Stewart) in njegova žena, ljubezniva bivša hollywoodska zvezda (Doris Day). Sicer normalen in značilen ameriški par se naenkrat znajde v nenavadnem položaju. Neznanec jima tik pred smrtjo zaupa skrivnost, zaradi katere se bosta zakonca zapletla v razburljivo pustolovščino. Leta 1984 je svet spoznal simpatično pevko Cindy Lauper. Nekateri se sprašujejo, kako je Cindy pravzaprav dosegla tako velik uspeh. Odgovor je zelo preprost: fizično je privlačna, glas ima zelo dober, med koncerti nori in skače. Uspeh njenih plošč oziroma pesmi je logična posledica naštetih lastnosti, ki so občinstvu všeč. Seveda ji je pri hitrem vzponu olajšala pot megamanifestacija Live-Aid, ki je omogočila marsikateremu neznanemu avtorju in glasbeniku blestečo kariero. Vsekakor je zadnji album True Colors mojstrsko posnet in tehnološko na višku, čudovita je že platnica, ki je lep proizvod najsodobnejše fotografske tehnike. Razni inženirji in producenti so poskrbeli za vse podrobnosti in ne pretiravamo, če trdimo, da je album perfekten. Brez skrbi bo plošča v kratkem času dosegla vrhove vseh svetovnih top lestvic. Pesmi, ki so posnete na albumu, imajo namreč vse lastnosti uspešnic. Z nagradami sodelujejo še: Najboljši songi tipičnega pop porekla so Change Of Heart, Boy Blue, True Colors. Naj omenim, da je pri pesmi Calm Inside The Storm sodeloval rock-man Rick Derringer. Ostale pesmi so: Maybe HeTl Know,- What's Going On; Iko, Iko; The Faraway Nearby,- 911; One Track Mind. Telefon, ki je postal naš vsakdanji pripomoček in brez katerega si skoraj ne moremo zamišljati življenja, ki nam pogosto pomaga v stiski ali nam prihrani nepotrebne poti, nam postane včasih tudi nadležen. Po sliki bi lahko sodili, da goji mlada plesalka Maria Laura Beccarini —- ki nastopa v televizijski oddaji Halo, kdo igra... — do telefona prijateljska čustva. In kako naj bi bilo dugače, ko pa ji je prav "telefonska oddaja" pomagala do uspeha! Elaktrotvbno D' DO M*lodl|o tk*go i Trst OO Steklarno Hrpelj« Iskre TOZD Elektroekustlke Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:........................................................ Naslov:................................................................ Glasujem za:........................................................... Moj predlog:........................................................... Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«. ■lili m Ji llliilll lil m raii______________________________ 10.00 Dokumentarec: I grandi fiumi 10.45 Nadaljevanka: II commis-sario De Vincenzi 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Nad.: Sfida a Crooked Sky 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... 14.00 Aktualna oddaja: Prisma 14.30 Film: La congiuntura (kom., It. 1965, r. Ettore Scola, i. Vittorio-Gassman, Joan Collins) 16.15 Risanka: Le avventure di Pitfall 16.30 Iz parlamenta 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Otroška oddaja: II sabato dello zecchino 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja: Le ragioni del-la speranza 18.20 Napoved sporedov 18.40 Risanka: I Gummi 19.00 Dokumentarec: Full Steam 19.50 Vreme in 20.00 dnevnik 20.30 Variete: Fantastico 22.15 Dnevnik 23.10 Dokumentarec o vojski 23.50 Dnevnik - zadnje vesti : C Rai 2 10.00 Inf. odd.: Giorni d' Europa 10.30 Napoved sporedov 10.45 TV film: Parola d'onore (dram., ZDA 1981, r. Mel Damski) 12.30 Dnevnik. Start 13.00 Dnevnik. Ob trinajstih 13.25 Dnevnik. Chip 13.30 Dnevnik. Bella Italia 14.00 Inf. odd.: Scuola aperta 14.35 Izžrebanje loterije 14.40 Mladinska oddaja: Tandem 16.30 Športna sobota - kolesarstvo 17.30 Šport: košarkarska tekma 18.25 Dnevnik. Šport 18.30 Nanizanka: II commissario Kbs-ter - Un filo rosso 19.45 Dnevnik 20.20 Dnevnik. Šport 20.30 Film: L uomo dal braccio d oro (dram., ZDA 1956, r. O. Preminger, i. F. Sinatra, K. Novak) 22.30 Dnevnik - večerne vesti 22.40 Filmske novosti 22.50 Dnevnik, nato boks: Murphy -Parkey 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Dnevnik - športne vesti RAI 3 j 12.45 Napoved sporedov 13.00 Nadaljevanka: La bufera 14.10 Koncert: Kvintet Haydn (Haydn, Mozart, Britten, Bach, Vivaldi) 15.00 Glasbena oddaja: A luce rock -Bongo man 16.30 Dokumentarec: Schede - Arte, Zbirka muzeja Pigorini 17.00 Film: Con fusione (kom., It, 1980, r. Piero Natoli, i. Piero Na-toli, Carlotta Natoli) 18.25 Glasbena oddaja: L altro suono -Appunti sulla mušica popolare 19.00 Dnevnik 19.35 Dokumentarec: Umetniški arhiv - Kraljeva palača v San Leuciu 20.05 Informativna oddaja: Scuola aperta sera, II crudo e il cotto -la pasta 20.30 Opera: W. A. Mozart - Don Gio-vanni (orkester, zbor in balet rimske Opere, dir. Peter Maag, gled. rež. Jerome Savary. nastopajo Silvano Caroli, Thomas Moser, Winifred Faixbrown, Bengt Rundgren) 23.35 Dnevnik RTV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Otr. odd. Halo, tu reševalci! 8.15 Pravljica: Skok čez jarek 8.30 Lutkovna oddaja: Miškolin -Učiteljeva nesreča (J. Ribičič) 8.40 Poučna serija: Miti in legende 8.55 Pedenjžep 9.25 Predstava SNG Maribor: Slovenske ljudske pesmi 10.10 Varstvo pri delu: Gradbeništvo 10.25 Ponovitvi: Spoznano neznano, nato (11.05) Ljudje in zemlja 11.35 Dokum.: Mir in razorožitev 12.05 Poročila 13.05 Oddaja za slušno prizadete 13.50 Mlad. film: Snežna vila Juki 15.15 Šport: Rokomet Jugoslavija-ZRN 16.40 Poročila, nato Risanka 16.55 Košarka: Rabotnički-Budučnost 18.30 Novosti na knjižnem trgu 18.45 Risanka, nato Turistični globus 19.30 Dnevnik, nato Zrcalo tedna 20.15 Zab. oddaja: Gostilna Košnik 21.50 Dnevnik 22.05 Film: Nizki udarci (kom., Kan,-ZDA 1980, r. Alvin Rakoff) 23.35 Kronika Borštnikovega srečanja | TV Koper 14.00 TV novice 14.10 Otroški program: risanke, nanizanke in dokumentarec 18.00 Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea 19.00 Nanizanka: I cavalieri del cielo 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Nanizanka: Victoria Hospital 20.25 TV novice 20.30 Nadaljevanka: La felicita 22.00 Informativna oddaja: Start - Mu-oversi come e perche 22.35 TVD vse danes 22.45 Nanizanka: Charley 23.30 Dokumentarec: Spedizione itali- ana al K2 nord 1983 Iz filma L’uomo dal braccio d^ro, RAI 2 ob 20.30 UH CANALE5 8.30 Nanizanka: Una fa-miglia americana 9.25 Film: Prigionieri della palude (pust., ZDA, 1952, r. J. Negulesco) 11.15 Kvizi: Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.45 II pran-zo e servito 13.30 Napoved programov 14.00 Film: Belezze sulla spi-aggia (kom., It., 1961, r. R. Girolami, i. Walter Chiari) 15.45 Dokumentarec: Il mondo intorno a noi 16.15 Inf. tednik: Big Bang 17.00 Inf. rubrika: Cadillac 18.00 Športni tednik 19.30 Nanizanka: Love Boat - Amore sotto i ponti 20.30 Glasbena oddaja: Pre-miatissima 23.00 Filmski tednik 23.15 Nanizanki: Fifty Fifty, 00,15 Sceriffo a New York 1 Od RETEOUATTRO 8-30 Nanizanki: Vegas, 9.20 1 Switch ■19 Film: Cingue ore in contanti (kom., It., 1961, r. Mario Zampi, i. SSElitav Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke L -incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-ra 14.30 Nanizanka: La famig-lia Bradford 15.30 Film: Il manoseritto scomparso (kom., ZDA 1939, r. Edwin L. Ma-tin, i. R. Montgomery) 17.20 Nanizanka: Detective per amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: Charlie’s Angels 20.30 Film: L uomo nel miri-no (krim., ZDA 1977, r. Clint Eastwood) 22.40 Aktualna rubrika: Par-lamento In 23.35 Film: Easy Rider (dram., ZDA 1969, r. Dennis Hopper, i. Peter Fonda, Jack Nicholson) 1.20 Nanizanka: Vegas ITALIA 1 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo da 6 milioni di dollari, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to 14.00 Športna rubrika: American Bali 15.00 Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lovely Sara, Il Tulipane nero, Occhi di Gatto 18.00 Glasbena oddaja: Musiča e 19.00 Nanizanki: Arnold, 19.30 Happy Days 20.00 Ris.: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky 20.30 Nanizanke: Supercar, 21.30 A-Team 22.20 Športna rubrika: Italia 1 šport 23.30 Športni tednik: Grand Prix 0.45 Deejay Television TELEPADOVA 11.00 Nadaljevanka: Uneta difficile 13.00 Znanstvena rubrika: Il Leonardo 13.30 Risanke 14.00 Športna oddaja: Euro-calcio 15.00 Športna rubrika: Rom-bo TV 16.00 Šport: Catch 17.00 Risanke: Belle e Se-bastien, Gigi la trotto- la, Transformers, Vol-tron, Mask 19.30 Nanizanka: Insiders 20.30 Film: Il grande scout (vestern, r. Dan Taylor) 22.30 Film: Yorga il vampiro (groz., ZDA, 1971, r. Bob Kellyan, i. Roger Perry, Donna Anders) 0.30 Film: Le braghe del padrone (kom., 1978, r. F. Mogherini, i. Enrico Montesano) ^ TELEFRIULI 14.00 Nadaljevanka: Rosa de lejons 15.00 Nogomet: Brescia -Udinese 16.30 Glasbena oddaja: GTX mušic 18.15 Nadaljevanka: Rosa De Lejos 19.30 Dnevnik 20.00 Informativna oddaja: Realta economica 20.40 Film: Uomo avvisato, mezzo ammazzato... parola di spirito santo (vestern, It. 1972, r. Gi-uliano Carnimeo) 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Il salotto di Franca ^ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Fatti e commenti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Koledarček, Pravljica, Glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert RAI iz Rima; 11.20 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek - Ta rozajanski glas, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poti do branja; 14.40 Drugi program; 17.10 Mi in glasba - Mladi izvajalci; 18.00 Dramska vetrovnica: Roman v nadaljevanjih: Senčni ples; 18.40 Glasbene skice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matineja; 10.05 Ob lahki glasbi; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtrca domačih; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim - Jesenske serenade; 19.00 Dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Ansambel Moj-mira Sepeta; 20.00 - 23.00 Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje,- 22.50 Literarni nokturno: Vojin Kovač - Pesmi; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program, glasba. RADIO KOPER (slovenski program) T3.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Vodeni kontaktni program: Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz... ; 11.15 Glasba; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.45 Športna oddaja; 15.45 - 19.30 Glasbeni wee-kend; 20.00 Nočni program Radia Koper. RADIO OPČINE 10.00 Glasbena matineja - vodi Majda; 15.00 Glasba po željah - v studiu Sabina; 17.00 Zakaj tako, kaj mislite vi? - vodita Gabrijela in Martina; 19.00 Listam po časopisih - vodi Vinko; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba. Upoštevajoč deželno zakonodajo Pokrajinska uprava razdelila Jutri v goriškem avditoriju osrednja Gregorčičeva proslava med razna društva 129 milijonov lir V okviru deželnega zakona št. 68/81 bo Goriška pokrajinska uprava dodelila društvom in ustanovam za 129 milijonov lir prispevkov. Gre za finančne prispevke v smislu 3. poglavja omenjenega zakona (prispevki za različne pobude na humanističnem, znanstvenem in umetniškem področju ter na področju družbenih ved) in poglavja št. 6 (pobude za vrednotenje furlanske kulture ter vrednotenje jezika in kulture manjših skupnosti). O porazdelitvi prispevkov je poglobljeno razpravljala pristojna svetovalska komisija, zato sta bila predloga na seji sveta, v sredo zvečer, odobrena brez razprave. Kako je bil denar porazdeljen? Štiri-inosemdeset milijonov je bilo porazdeljenih med devetinštirideset društvi in ustanovami v vsej pokrajini. Med dobitniki prispevkov so tudi nekatera slovenska društva in ustanove. Za različne pobude so prispevke prejeli: občina Tržič 1,5 milijojia, občina Romans 2 milijona, občina Škocjan 2 milijona, občina Šempeter 2 milijona, občina Štarancan 2 milijona, občina Vileš 1 milijon, krožek Umanita iz Gorice 300 tisoč, krožek Micron c 500 tisoč, krožek Rinascita Tržič 2 milijona, krožek Centro studium iz Gorice 2,3 milijona, krožek Mazzini iz Tržiča 2 milijona, študijski center Rizzati iz Gorice 2,5 milijona, center Mondoperaio 500 tisoč, zadruga Presenza 500 tisoč, krožek Einaudi iz Gorice 500 tisoč, združenje Azione popolare italiana iz Gorice 1 milijon, Institut za versko in družbeno zgodovino 3,5 milijona, Jav- no večnamensko kulturno središče v Ronkah 7 milijonov, il Punto iz Tržiča 400 tisoč, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici (za serijo kulturnih srečanj, predavanj in razstav) 6 milijonov, Zveza slovenskih kulturnih društev Gorica (za razstavo del A. Černigoja) 1,7 milijona, PD Štandrež 500 tisoč, Mohorjeva družba (za izdajo PBL) 1 milijon, ZSKD 1 milijon, Kulturni dom 2,5 milijona, združenje AGESCI (skavti) 350 tisoč, društvo A. Comel 2 milijona, društvo Modellisti-ca Isontina 500 tisoč, društvo Seppen-hofer 1,5 milijona, Združenje za preučevanje hebrejske kulture 1,5 milijona, WWF Gorica 800 tisoč, društvo esperantistov 3 milijone, društvo A. Schvveitzer 1 milijon, združenje Italia nostra 1,5 milijona, zadruga Centro studi e restauri 500 tisoč, krožek CIFI 1,3 milijona, gobarska družina Gorica 500 tisoč, društvo CISAC 500 tisoč, speleološki klub ANF Tržič 2 milijona, muzejsko društvo v Tržiču 1 milijon, astronomski krožek iz Fare 1,5 milijona, WWF Tržič 1 milijon, krožek Zoom iz Fare 800 tisoč, letoviščarska ustanova v Gradišču 3,5 milijona, Konzorcij za vrednotenje zgodovinskih gradov 2 milijona, Inštitut Gramsci iz Trsta 1 milijon, krožek Stella matutina 1,5 milijona, študijski center B. Marin iz Gradeža 1 milijon, Goriška pokrajina (za prireditev razstave zbirke "ex voto" cerkve sv. Ignacija) 7,5 milijonov. Petinštirideset milijonov lir v smislu določil poglavja št. 6 omenjenega de- želnega zakona je bilo porazdeljenih med petintrideset društev in ustanov. Prispevke so prejeli: občina Koprivno 1,5 milijona, občina Krmin 2,7 milijona, občina Dolenje 1,1 milijona, občina Gradišče 2,6 milijona, občina Gradež 1,5 milijona, občina Fara 1,5 milijona, občina Medea 1,1 milijona, občina Ronke 2,1 milijona, Javno večnamensko kulturno središče v Ronkah 3,5 milijona, društvo Kras Dol-Poljane 350 tisoč , društvo F. B. Sedej iz Steverja-na 500 tisoč, društvo Skala Gabrje 350 tisoč, KD Sovodnje 350 tisoč, KD Oton Župančič Štandrež 350 tisoč, KD Briški grič 350 tisoč, KD Jezero 500 tisoč, društvo Carmaur iz Krmina 1,5 milijona, zbor Coral di Lucinis 1 milijon, folklorna skupina Danzerini di Lucinico 750 tisoč, zbor sv. Ignacija 1 milijon, polifonski zbor iz Štarancana 1 milijon, zbor A. Capello iz Begliana 1 milijon, kulturno društvo R. Lipizer 2,1, zbor Aris iz Tržiča 1 milijon, kulturno društvo Castrum iz Gradeža 500 tisoč, kulturno društvo La Bavisela iz Gradeža 350 tisoč, zbor Ass. corale grade-se iz Gradeža 2 milijona, Piccolo teatre Citta di Grado 4,5 milijona, krožek Graisani di Palu iz Gradeža 400 tisoč, študijski center Amis di Lucinis 1 milijon, fotografski krožek iz Krmina 750 tisoč, center za vrednotenje in ohranjanje ljudskega izročila iz Podturna 2 milijona, Nižja srednja šola Perco iz Ločnika 2 milijona, odbor za proslavo 40. obletnice združenja AGI 1 milijon, filatelistični klub iz Gradišča 800 tisoč. Modri lepaki z belim golobom in rdečim napisom »...tu rod je moj, tu moj je kraj...« opozarjajo po vsej Goriški, da bomo Slovenci jutri, v nedeljo 26. oktobra, ob 20.30, v goriškem avditoriju počastili goriškega slavčka, pesnika Simona Gregorčiča, ob 80-let-nici njegove smrti. Lepaki, podobni vabilom kot tudi sceni na odru, so delo našega slikarja Silvana Bevčar-ja. Gregorčičevo proslavo v Gorici, osrednjo v zamejstvu, skupno prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete. Izbor in scenarji prireditve sta izbrala Janez Povše in Ace Mermolja, za režijo je poskrbel Janez Povše. Slavnostni govor bo imel Filibert Be-nedetič. V programu bodo sodelovali gledališki igralci Bogdana Bratuž, Anton Petje, Tone Gogala in Vladimir Jurc. Pevci treh zborov, Lojze Bratuž, Hrast in Mirko Filej, bodo pod vodstvom Hi-larija Lavrenčiča izvedli Sattnerjevo kantato Jeftejeva prisega, ob spremljavi orkestra. Solist bo Martin Sre-bernič. V tehnični pripravi sodelujeta Robert Košuta in Niko Klanjšček, prevode v italijanščino je oskrbel Jožko Vetrih. Pevci so sinoči imeli generalko. Jutri se bomo torej zamejski Slovenci z množično udeležbo poklonili spominu našega velikega pesnika. Volitve na šolah Na Trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois bodo dijaki volili v nove razredne in v zavodni svet danes. Dijaki bodo volili svoje predstavnike bo- Ni šlo za grožnjo, ampak za samovoljno izvajanje pravice Zima je pred vrati - sneg pobelil Trnovsko planoto Dogodek, ki je te dni razburil javnost v Krminu — poskus izsiljevanja s strelnim orožjem — je na včerajšnji kazenski obravnavi proti 63-letnemu Luigiju Piceniju zadobil povsem drugačne dimenzije. Sodišče je obtožnico spremenilo, ker je ugotovilo, da ni šlo za primer grožnje in izsiljevanja, ampak, da je obtoženec skušal samovoljno uveljaviti svoj zahtevek, kar bi lahko dosegel tudi s civilno tožbo. Obsodilo pa ga je na štiri mesece zapora pogojno in na plačilo denarne kazni zaradi nedovoljene nošnje strelnega orožja in je tudi odredilo zaplembo pištole. Včerajšnja razprava je v celoti osvetlila ozadje dogodka in ravnanje Picenija, ki je bil dva dni v priporu, v pričakovanju procesa. Pičeni je, kakor je izšlo iz izjav prič na včerajšnji razpravi, nekaj dni pred dogodkom, ki je bil predmet razprave, prejel od 59-let-nega Ennia Zuppichinija ček Goriške hranilnice v poravnavo starega dolga, za kar je bila izstavljena zadolžnica, ki jo je obtoženec tudi vrnil po prejemu čeka. Kmalu zatem pa se je izkazalo, da je bil ček brez kritja in da v banki so že pred kakšnim letom zaprli račun, na katerega je bil ček izstavljen. Ker se je Pičeni, ko mu je banka sporočila kakšno je stanje, čutil opeharjenega in brez kritja, (šlo je za znesek nad 32 milijonov lir), se je jezen napotil v klet, ki jo upravljajo Zuppichinovi in zahteval od 29-letnega Ezia Zuppichinija, da skupaj z očetom in sestro podpiše novo zadolžnico. Pri tem je iz žepa potegnil pištolo in se z orožjem, ki je bilo prazno, nekoliko poigral, kakor da vstavlja saržer. Zuppichini je z izgovorom, da gre po očeta, ker da o zadevi ničesar ne ve, izginil iz kleti in hitro telefoniral karabinjerjem, ki so Picenija prijeli in tudi pospremili v zapor potem ko so pod velikim cvetličnim loncem našli skrito pištolo, ki je bila sicer redno prijavljena, ki pa bi je lastnik ne smel nesti iz stanovanja. Glede samovoljnega izvajanja pravice pa je sodišče smatralo, da se ne sproži kazenski postopek, ker ni prizadeta stranka vložila tožbo. Gobarski pohod Gobarski pohod po kraških gmajnah priredi jutri, v nedeljo, 26. oktobra, Kulturno društvo Jezero iz Doberdoba. Zbirališče bo na Poljanah, pred gostilno Peric, jutri ob 8.30. Udeležence pohoda bo spremljal mikolog Milko Cebulec. Uslužbenci goriških pokrajinskih muzejev so včeraj stavkali. Do takega nastopa uslužbencev muzejskih ustanov v palači Attems in na grajskem griču je prišlo prvič. Osebje obtožuje Pokraiinsko upravo neupoštevanja zahtev, ki so bile že večkrat postavljene. Osebja je odločno premalo. Manjka tudi kvalificirano osebje, ki naj bi zadostilo potrebi po razširitvi dela muzejev ter tudi naraslih potreb javnosti po kulturnih dobrinah. Pokrajinska uprava je hvalevredno vložila v prenovo in povečanje muze- Vse do konca prejšnjega tedna res nismo imeli razlogov za jamranje nad vremenom, saj že dolgo let nismo imeli tako tople in suhe jeseni. Izrazitejša ohladitev in pojav prve slane ob koncu tedna je bilo nekakšno opozorilo, da je zima pred vrati in da je pač treba, tako ali drugače upoštevati tudi koledar. Zadnja vremenska motnja, v četrtek pa je prinesla tudi že prvi letošnji sneg. Vetrovno vreme z občasnimi padavinami se je nadaljevalo ves dan, proti večeru pa je pričela pihati močna burja, v višjih lepah pa se je tako ohladilo, da se je dez spremenil v sneg oziroma sodro. Tanka bela odeja je bila včeraj zjutraj na Nanosu, na Trnovski planoti in Čavnu, na Krnu in Kaninu. Močna burja je povzročila tudi nekaj škode na drevesih, promet je bil ponekod na Goriškem rahlo oviran zaradi odlomljenih vej in listja na cestišču. V Gorici, v Ulici Morelli je sunek burje odtrgal večji kos ploče-vinske kritine, ki je presekala žice električne napeljave in poškodovala jev v zadnjih letih veliko denarja, milijarde lir, pravijo uslužbenci. Povečano je bilo tudi osebje. Vendar ne v zadostni meri. V zadnjem času ima osebje veliko dela. Najprej je bilo treba preurediti muzejske zbirke v palači Attems ter skrbeti tudi za čiščenje in reševanje zbirk, ki so bile poškodovane v povodnji pred nekaj leti. Na grajskem griču je Pokrajina odkupila še nekaj stavb, poleg tiste, ki je že doslej služila muzejskim potrebam. Notranjost teh stavb sedaj urejajo. Vrh vsega morajo skrbeti za knjižnico in tudi za Pokrajinski arhiv. Narašča zanimanje raziskovalcev. Lotili so se natančnega evidentiranja shranjene dokumentacije. Dobili so nove zbirke. Lotili so se izdajanja zgodovinske revije. Priredili so vrsto tečajev. V zadnjem nekaj več kot enoletnem razdobju so priredili kar deset razstav, tudi v sodelovanju z drugimi ustanovami. Vse to pa terja veliko zavzetost osebja, ki vsemu temu ni kos. Tudi zato, ker mora skrbeti za muzejske prostore tudi takrat ko so v njih predavanja, simpoziji, srečanja, ki jih ne prireja muzej. V muzeju je številčno premalo osebja, manjka pa tudi strokovno izvežbano osebje. Doslej so s svojimi zahtevami naleteli na Pokrajini na gluha ušesa. Zara- na ulici parkiran avtomobil, last Mic-hela Cagliariju. V jutranjih urah je motnja prešla naše kraje in tudi burja je pojenjala. Še danes in jutri Motor Exp6 Racing Goriški Motor Exp6 Racing na goriškem gospodarskem razstavišču bo odprt še danes in jutri. Organizatorji podobne prireditve v Vidmu, ki prične danes, so umaknili tožbo, s katero so zahtevali predčasno zaprtje goriškega sejma. Ljubitelji športnih, tekmovalnih in navadnih avtomobilov, motorjev in čolnov, si bodo goriški sejem lahko ogledali še danes in jutri. Na programu so tako danes kot jutri razne tekme spretnih vozačev. Danes, ob 17. uri, bo zmagovalka letošnjega Festivalbara Trači' Spencer imela koncert lahke glasbe. di tega včerajšnja stavka. Z njo so hoteli opozoriti tudi širšo javnost. Pokrajinski odbornik za osebje Ma-urizio Fabbro pa je včeraj izjavil, da se je stavke udeležil le del uslužbencev muzeja. Pokrajina je v težavah z najemanjem osebja zaradi tozadevnih zakonov. S sindikati so domenjeni, da bodo o stvari govorili v novembru. Sedanjo stavko da so uslužbenci muzeja proglasili izven dogovora s sindikati. To kaže na štrumentalizacijo, meni odbornik. Ilegalno preko državne meje V bližini mirenskega mejnega prehoda je policijska obhodnica v četrtek zvečer, prijela 23-letnega jugoslovanskega državljana Stanislava Tankosa iz Postojne. Tankos je po vsej verjetnosti ilegalno prekoračil mejo, saj ni imel pri sebi nobenega za prehod meje veljavnega dokumenta. Pri njem so ob natančnejšem pregledu, našli 22 nabojev kal. 7,65 in bajonet z rezilom dolgim 22 centimetrov. Pospremili so ga na kvesturo, kjer so ga tudi aretirali zaradi posesti vojnega orožja (bajonet) in streliva. Na kvesturi so ugotovili tudi, da ima Tankos že nekaj odprtih računov s sodiščem. VOLVO 480 ES zapeljivost išče nove tehnične prijeme PREKRASNA JE. ZAPELJIVA s svojo mehko in aerodinamično LINIJO. OČARA TE Z AVANTGARDNO ELEKTRONIKO. Z NOVIM IN ORIGINALNIM ŠPORTNIM ZNAČAJEM, DRZNA V DESIGNU. ŠEPETAJOČE TE POTEGNE DO 190 KM NA URO S SVOJIMI MOČNIMI 1721 KUBIKI, NOVA VOLVO 480 ES VAS ZAPELJIVO PRIČAKUJE. VOLVO KVALITETA IN GOTOVOST. Na prodaj pri zastopniku za Gorico in pokrajino CRALI PIETRO Ulica III. Armata 180 - GORICA - tel. (0481) 21721 - 21073 NOVO VOLVO 480 ES PREDSTAVIMO PUBLIKI v našem razstavnem prostoru danes, v soboto, 25. oktobra, od 9. do 18. ure, in jutri, v nedeljo, 26. oktobra, od 9. do 13. ure. Motor Exp6 RctcingiAjL DANES, 25. 10.: 14.30: Žensko deželno tekmovanje z GO-PRO za občinstvo 10.00: Nastop zmagovalke FESTIVALBARA TRACY SPENCER - STUNT SHOW VSTOPNINA: praznik in predpražnik 7.000 Ur, znižana 5.000 Ur URNIK: praznik in predpražnik od 10. do 22. ure Premalo osebja v goriških muzejih diši v nove razredne kot tudi v Zavodni svet, predstavništvo dijakov se namreč v zavednem svetu menja vsako leto. Starši pa bodo svoje predstavnike v nove razredne svete volili v ponedeljek, 27. oktobra od 18. do 20. ure. Na učiteljišču Simon Gregorčič bodo dijaki in starši volili svoje predstavnike v sredo 29. oktobra; dijaki bodo lahko volili v jutranjih urah, starši pa bodo nove predstavnike v razredne svete volili med 17. in 19. uro. Na učiteljišču bodo morali letos starši izvoliti enega dodatnega predstavnika tudi v zavodni svet, volili pa ga bodo 23. in 24. novembra. Na Trgovskem zavodu Ivan Cankar bodo imeli volitve v četrtek, 30. oktobra; dijaki bodo predstavnike v razredne in v zavodni svet volili v jutranjih urah, starši pa bodo imeli ob 15. uri zborovanje, med 17. in 19. uro pa bodo lahko volili. Drevi v Gorici koncert De Gregorija Lahka glasba se znova vrača v Gorico? Sodeč po nastopih zadnjih tednov imajo mladi na voljo večje število koncertov lahke glasbe. Najbolj zveneč pa je gotovo današnji koncert rimskega kantavtorja Francesca De Gregorija. De Gregori spada v sam vrh italijanske avtorske pesmi in njegova dela, od antimilitaristične Generale, do Rimmel, Pablo, La Donna cannone, so pravi biseri, za katere je že več kritikov napisalo, da so bolj blizu pesmim kot popevkam. De Gregori, ki je že navdušil goriško občinstvo pred šestimi leti, bo nocojšnji koncert, ki bo v Športni hali pri Madonnini, pričel ob 21. uri. Koncert v Tržiču V stolnici v Tržiču bo drevi, ob 20.30, koncert treh zborov. Prireja ga domači zbor S. Ambrogio, ki bo tudi nastopil. Gosta sta slovenski zbor Obala iz Kopra ter zbor iz Susegane blizu Trevisa. koncerti V stolnici v Krminu bo drevi, ob 20.30, koncert, na katerem bosta igrala Hubert Bergant in Alfredo Marcosig. Gre za zadnji koncert iz ciklusa orgelskih koncertov v cerkvah na Goriškem, ki ga je priredila Pokrajinska uprava. ŽE n 'A s« Tt «1 El ilililiiii! v ki 'm rm m * II llllll:lin::::l:::HII iii IŠiHSfiŠSi: ■rr i!!ll!l!lill 'iH •nlliiil j : . :: : »1 OP G IT ,pj N« lin ■l— —Bi iiiii ii 1 lil! kino Gorica VERDI 18.00 - 22.00 »II cobra«. Igra S. Stallone. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 18.00 - 22.00 »Top gun — lassii con il meglio del meglio«. VITTORIA 18.00 - 22.00 »Il cobra«. Igra S. Stallone. Prepovedan mladini pod 14. letom. Trzic COMUNALE 18.00 - 22.00 »Il raggio ver-de«. EKCELSIOR 17.15 - 22.00 »Scuola di lad-ri«. Krmin OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00 - 17.00 »La carica dei 101«. Desneyeva risanka. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 - 20.00 »Obračun v velikem mestu«, 22.00 »Šampanjec za zajtrk«. DESKLE 19.30 »Bilo je nekoč v Ameriki«- DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa San Giusto, Korzo Italia 244, tel-83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al redentore, Ul. F.lli Rosselli 23, tel. 72340. POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Irma Miliani iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, ob 12.30 Alma Ferletič vd. Caudek iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče. Kraški krti so obnovili svoj jamarski dom na Vrhu Pred dvanajstimi leti so jamarji, člani kluba Kraških krtov, ki deluje v sklopu Slovenskega planinskega društva, dogradili jamarski dom na Vrhu. V približno letu dni so vanj vložili ogromno prostovoljnega dela, finančno pa so načrt podprli številni posamezniki, slovenska podjetja in ustanove. V teh letih je objekt, čeprav razmeroma skromen po obsegu, predstavljal za jamarje pravi dom. Tu so se in se še zmeraj srečujejo, tu imajo spravljen material, tu imajo občasno tudi prijateljska srečanja z jamarji iz Slovenije in Koroške. Dom je bil v tem obdobju večkrat tudi cilj izletov učencev in dijakov raznih šol, tudi italijanskih. Kljub izredni zagnanosti in navdušenosti ob gradnji doma, takrat ni bilo mogoče predvideti vsega, da bi bil dom še bolj prijeten in udoben. Denarja tudi ni ostajalo. Čas pa je tudi pokazal, kje so pomanjkljivosti in kaj bi bilo treba še izboljšati, da bi dom postal še bolj domač in bolj topel. Priložnost za tak poseg se je pokazala pred kakšnim letom, ko je posojilnica v Doberdobu izrazila pripravljenost, da poskrbi finančno kritje za obnovitvena dela na objektu. Jamarji — precej jih je prav iz doberdobske občine — so seveda ponujeno roko sprejeli in se takoj lotili dela. Temeljito so preuredili notranjost, poskrbeli za izolacijo ostrešja in nekaj manjših posegov. Delali so sami in v objekt vložili okrog 800 ur prostovoljnega dela. V nedeljo, 19. oktobra, so s skromno slovesnostjo, na katero so seveda povabili številne prijatelje iz jamarskih klubov iz Slovenije, Koroške in naše dežele, prenovljeni objekt izročili namenu in istočasno odkrili pred vhodom marmornato ploščo, ki spominja, da je prenovitev s finančnim posegom omogočila doberdobska posojilnica. Ploščo je odkril predsednik upravnega sveta posojilnice, Andrej Gergolet. Pred tem je bila pred kočo, kljub gostemu dežju, krajša slovesnost z nagovorom predsednika kluba, Stanka Kosiča, pozdravi predstavnikov jamarskih klubov, gospodarske zadruge Vrh, gozdne straže, deželnega odbora za jamarstvo. V imenu sovodenjske občinske uprave je udeležence pozdravil namestnik župana Vlado Klemše. Povedati je treba še, da je za priložnostni kulturni spored poskrbel moški pevski zbor KD Skala iz Gabrij pod vodstvom Anteka Klančiča. Jamarski dom, ki so ga zdaj prenovili, je bil odprt 17. novembra 1974, z gradnjo pa so Kraški krti pričeli oktobra 1973. Kako z odborom Trgovinske zbornice Po kakšni logiki je prišlo do prenove dela odbora Goriške trgovinske zbornice hočejo vedeti komunistični deželni svetovalci Bratina, Padovan in Andrian. Še zlasti jih zanima zakaj sploh ni Dežela vprašala za mnenje kmečko organizacijo Confcoltivatori, v kateri sodeluje tudi slovenska Kmečka zveza. Take pozabljivosti ni bilo v preteklosti, trdijo interpelanti. Ogled čudovitega spomenika sredi gozdov Prelep izlet goriških planincev v dolini Idrijce in Belce »To so znamenite klavže na Idrijci kamnita gmota tako solidno zidana in vkleščena v skalovje, da stoji tu v vsej svoji veličastnosti od druge polovice 18. stoletja. Klavža je nemoteno delovala celih 154 let in bo tu za vedno stala, izjemni tehnični spomenik. Kot ostale klavže je zaščitena in se skrbi za njeno ohranitev«. Tako je razlagal prof. Jurij Bavdaž, ravnatelj mestnega muzeja v Idriji, skupini pozornih izletnikov. Bilo nas je petindvajset udeležencev poučnega izleta organiziranega od Slovenskega planinskega društva Gorica v prelepi gorski svet Idrskega. Pripeljali smo se iz Gorice in se srečali s prof. Bavdažem na glavnem trgu v Idriji. Najprej nas je peljal v mestno galerijo, kjer je bila prav v tem času na ogled razstava del tržaškega slikarja Milka Bambiča. Odpeljali smo se v dolino Idrijce in se kmalu ustavili pri Divjem jezeru. To je malo, okroglo jezerce pod visoko skalnato steno. Mlaka, bi rekel na prvi pogled; je pa zelo zanimiv naravni pojav. V premeru meri okoli 100 m, v globino 15 m. Iz dna jezera se odcepi dolgi še ne do konca raziskan podzemeljski (podvodni) rov. V prozorno globoko vodo se zrcalijo v jesenska oblačila odeta drevesa. Po mirni gladini plava odpadlo listje. Nič posebnega. Ob občasnem velikem, obilnem deževju pa pritečejo k jezeru radovedneži in učenjaki. Voda v sredini naras- lega jezera se dvigne »v klobuk«, ustvari nekakšno vodno kupolo. To je fenomen, ki v preteklosti si ga niso znali razlagati in od tod ime Divje jezero. Prof. Bavdaž nam je razložil s pomočjo vrisanega prereza jezera na tam postavljeni veliki tabli kako in po kakšnih fizikalnih zakonih se to zgodi. Jezerce zbira podzemeljske vode iz Črnovrške planote in le te skozi podvodni sifon ustvarjajo ta kraški bru-halnik. Še ena zanimivost; jezerska voda odteka stalno v Idrijco in ta odtok, Jezernica, je znan kot najkrajša slovenska reka. Nadaljevali smo pot po asfaltirani cesti sredi divje narave do soteske, kjer je vzidana v skalo »Vojkova plošča« na mestu, kjer februarja 1943. leta med napadom na močno sovražnikovo motorizirano kolono je bil smrtno ranjen narodni heroj Janko Premrl -Vojko. Vozili smo dalje v pravem metežu rdečih, rumenih, rjavih listov. Jesen je že nametala po gozdovih obilico toplih barv. Prišli smo do razpotja. Tu se stekata dolini Idrijce in Belce. V desno pelje kar dobra (čeprav zelo prašna) bela cesta navzgor po dolini Idrijce. Ustavili smo se pri Tratnikovi domačiji znani tudi iz Svetinovega vojnega romana »Ukana«. Nadaljevali smo do klavž na Idrijci. Zagledali smo se v mogočno zidovje, ki sameva v tej divjini in poslušali razlago našega vo- Prijateljsko srečanje uslužbencev goriške in šempetrske bolnišnice Možnosti sodelovanja tudi na strokovnem področju Sodelovanje med uslužbenci goriške splošne bolnišnice in njihovimi kolegi v Šempetru, samo nekaj sto metrov stran, vendar že preko državne meje, se je pričelo v začetku osemdesetih let. Redno se srečujejo na športnih tekmovanjih in družabnostih, ki se odvijajo izmenično na območju Gorice in Nove Gorice. Ustvarjajo se možnosti za razširitev sodelovanja tudi na profesionalnem področju, kjer je bilo sicer že tudi doslej nekaj vzpodbudnih primerov. V okviru že ustaljenih oblik sodelovanja - ob tem je treba povedati, da sta bila glavna pobudnika rekreacijski Krožek uslužbencev goriške splošne bolnišnice in Sindikalni svet bolnišnice F. Derganca - je bila v prejšnjem tednu cela vrsta prijateljskih srečanj v raznih športnih panogah. Gostitelji so bili tokrat uslužbenci šempetrske bolnišnice. Prireditve so se zaključile v soboto s pohodom izpred bolnišnice F. Derganca, preko Marka do bolnišnice v Stari gori in seveda s skupno večerjo, ki je bila zatem v menzi bolnišnice v Šempetru, kjer je bilo, poleg običajnih pozdravnih nagovorov, navrženih tudi nekaj zanimivih predlogov o možnostih in potrebah popestritve in razširitve sodelovanja preko dosedanjih okvirov. Možnosti za sodelovanje tudi na ravni obeh institucij bo v prihodnje še več in to na različnih področjih, v korist prebivalstva na eni in drugi strani meje. Tako bi se recimo lahko začeli pogovarjati o usklajevanju posegov helikopterske reševalne službe v pri- meru težkih prometnih nesreč, (tako službo naj bi v doglednem času imeli na celotnem ozemlju naše dežele), o sodelovanju na področju mikrokirurgije, za kar so v šempetrski bolnišnici posebej usposobljeni, in je bilo prav na tem področju do zdaj že nekaj primerov uspešnega sodelovanja. Področij in možnosti sodelovanja, od katerega bi imeli največ koristi prav pacienti, je še več. Treba je le nadaljevati sicer že začeto pot sodelovanja, čeprav se utegnejo pojaviti na njej tudi takšne ali drugačne težave in nerazumevanja. Omeniti velja še, da je bila tudi na letošnjih različnih prireditvah udeležba uslužbencev obeh zdravstvenih ustanov, zdravnikov in pomožnega osebja zelo velika. diča. Klavža je v gornjem toku Idrijce na 707 m nadmorske višine. Od slemena nekdanjega lesenega ostrešja do dna struge je merila 20 m. Zgornji del zidovja od brega do brega meri 41,40 m. Zvedli smo, da te Klavže (iz latinščine claudere - zapirati, clausum - zaprto), zapore, izvirajo iz časa, ko so za rudnik živega srebra v Idriji rabili velikanske količine drv in lesa iz teh gozdov. Drva za kurjavo, za topljenje živosrebrne rude, za gradbeni les za hiše, za naprave pri rudniku, za zavarovalne opore v jaških in rovih, so morali na kakšen način spraviti do Idrije (čez 15 km daleč) po teh dolinah. Klavže so delovale do 1. 1926, ko takratnim oblastnikom niso bile po godu poplave, ki so nastajale v Idriji ob plavljenju lesa. Začeli so graditi gozdne ceste in porušili grablje. Dve marmornati plošči v gornjem delu zidovja pričata v latinščini vklesanih napisih, da je klavža bila zgrajena za časa vladanja njenega veličanstva cesarice Marije Terezije, po načrtih zemljemerca Jožefa Mraka (domačina iz Idrije) in pod vodstvom delovodje Bernarda Haberja. Pod napisom je letnica 1772. Naša pot se je nadaljevala navzgor do glavne asfaltirane ceste vrh planote in do Vojskega. Prof. Bavdaž je bil naročil v Počitniškem domu IMP pristno vojskarsko kosilo. Jedli smo »Smokavco« (zelo okusna mineštra iz zelja) in (svetovno) znane žlikrofe s svinjsko pečenko. Za sladek zaključek pa jabolčni oziroma sirov zavitek. Vrnili smo se čez Mrzlo rupo in mimo Krekovš (ali Krekovšč), naselje par hiš in logarnice nad dolino Belce. Prav tu v nekdanji gozdarni je bil rojen kot sin gozdarja na Primorskem znani učitelj, vzgojitelj, publicist in po 2. svetovni vojni didaktični ravnatelj in profesor na slovenskih šolah na Goriškem Hubert Močnik. Med drugim je spisal dve knjigi »Spomini in izkustva« in »Trnovska planota«. Posebno v drugi je veliko podatkov, ki bodo zanimali ljubitelje zgodovinskih, zemljepisnih, gospodarskih, etnografskih... zanimivosti teh krajev vse zapisano v značilnem, živem in tekočem slogu. Spustili smo se v dolino Belce in se ustavili še pri Putrihovih klavžah. Prav tam je izhodišče markirane poti v gozd, ki pelje po težkem terenu do ostankov nekdanje partizanske bolnišnice »Pavle«. Padal je že mrak, ko smo se poslovili od našega neumornega in prijaznega vodnika prof. Jurija Bavdaža. Njemu gre zahvala vseh udeležencev in planinskega društva za zares vsestransko uspel izlet v ta prelep košček naše zemlje. ZDENKO VOGRIČ Uršula Pavlinova je v torek imela okroglih 90 let Veselo praznovanje v družbi prijateljev V torek, ko je praznovala svojo devetdesetletnico, je niso obiskali le ožji sorodniki in prijatelji. Na obisk k njej so prišli, po redni vaji, tudi člani pevskega zbora slovenskih goriških upokojencev. Kar v domači kuhinji v gostilniški stavbi na Drevoredu 20. septembra so pevke in pevce sedli okrog mize ter pričeli prepevati. Bila je to nekaka podoknica kar na domu slavljenke. Prišli so za to priložnost Pevovodkinja Pavlina Komelova, pa še Gabrijela Cotič, Milena Gej, Danica Maraž, Janko Cotič, Srečko Mikluš, Lojze Uršič, Ivan Gej in brat slavljenke Milan, ki je tudi član tega zbora. Seveda je bilo poleg še nekaj sorodnikov. Vsi so kar nekaj ur prepevali. Tudi slavljenka, Uršula Pavlinova, ki le ta dan praznovala devetdesetletnico. Pa še sestra Angela, ki jih ima že oseminosemdeset. Seveda sta sestri ob tej priložnosti popili tudi kozarček briškega. Z. žlahtno briško kapljico se je naša s avljenka ubadala celo življenje. Kolena na Oslavju v številni družini, je IT1G a opravka z gostilništvom najprej Oslavju, potem v begunstvu, potem v Gorici. Oče Ivan Pavlin je z materjo Josipi- • Primožič na Oslavju pred prvo voj- • vodil znano gostilno. Pavlinovim so i domače pravili Pri Malarju. To ker bil Ivanov oče Blaž slikar. Poslikal svoj čas cerkev v Štmavru in tudi pucinsko cerkev na Kostanjevici, an se je izučil krojaštva. Posel ni edobro nesel, zato se je kmalu odlo-, da odpre gostilno. Najprej jo je iel v očetovi hiši, kasneje, leta 1896, , je sezidal hišo, v kateri so bili gos-na, trgovina in tobakarna. Mlajši slavci so gostilni pravili Pri Pavlinu, irejši pa se niso otresli prejšnjega iziva Pri Malarju. Takrat ko je oče radii novo hišo je v družino prive-ila Uršula. Za njo so prišli še Angela, arija, Josip, Matilda, Adolf in Bogo-il. Josip se je izučil za odvetnika in 1 zelo cenjen v goriški slovenski užbi. Milan pa je bil po drugi sve-vni vojni med voditelji DFS in goski občinski svetovalec. Med prvo vojno so seveda tudi Pavlovi morali v begunstvo. Najprej v orico, potem v Boštanj pri Sevnici, tem v Podutik pri Ljubljani, potem v Dravlje in končno v Ljubljano, v ikodelski dom. Tam so Pavlinovi doli v zakup bife. Uršula, ki se je, po-m ko je dokončala osnovno šolo v ivmi, izučila gospodinskih veščin v iletni gospodinjski šoli v Šolskem >mu, je skupno s sestro, izkoristila to tanje, da je materi pomagala kuhati, slo rada se je lotila tega dela in mstila delo v tovarni Toennies. Sicer t je že od malega, od šestega leta, ko nam je povedala, pomagala v :etovi gostilni na Oslavju. Po vojni, ko so se Pavlinovi vrnili iz ;gunstva, so dom na Oslavju našli uničenega. Najprej so odprli bife v Ulici Don Bosco, potem pa so na drevoredu zgradili hišo, kjer so odprli gostilno. Oče je umrl tik pred vojno, leta 1939. Mati je gostilno naprej vodila s hčerkama in tudi sinom. Veliko dela so imeli. Še zlasti med vojno, ko je bila njih hiša ena izmed najpomembnejših partizanskih postojank v mestu. Tu so bili sestanki, tu so zbirali blago za partizane. Fašisti so gostilno zaradi tega zaprli. Ko so v Gorico prišli Nemci, pa so ukazali odpreti jo. Pavlinova gostilna je bila središče slovenskega in protifašističnega gibanja tudi v povojnem času. Sedemkrat so šovinisti napadli gostilno z bombami in peklenskim strojem. Ob neki priložnosti, ko so v gostilni delili blago za stavkajoče, je vanjo vdrla zavezniška Civilna policija. Najprej so aretirali Milana, potem j>a Uršulo. V zaporu je bila pet dni. Čerini so pri Pavlinovih iskali orožje. Našli niso niče: sar. Celo življenje je Uršula Pavlinova s sestro Angelo preživela v gostilni. Takrat ni bilo prostih dni, ni bilo popoldanskega zaprtja obrata. Povedala nam je, kako so k njim vsak dan prihajali Brici s kmečkimi vozovi. Kako je bilo pri njih veselo, ko so mladeniči šli na nabor. Kako je bilo veselo zvečer, ko so za mize posedali meščani. Predvsem slovenske narodnosti. Vsem so Pavlinovi stregli z dobrim briškim vinom, pa še z domačo hrano. Uršula nam je povedala, da se je le občasno bala mladeničev, ki so pijani tudi razbijali kozarce in nadlegovali mirne kliente. Gostilno so Pavlinovi oddali Vidu Primožiču že pred petnajstimi leti. Kljub takemu časovnemu razdobju pa v Gorici še vedno pravimo; »Gremo k Ivan in Josipina Pavlin s številno družino Pavlinu«. Uršula nam je povedala, da je bil zanjo najhujši dan v življenju tisti, ko je oddala gostilno. Sploh se ji ni zdelo, da je kaj takega mogoče. Pa je zadovoljna, ker so gostilno oddali pridnemu in domačemu gostilničarju. Sicer pa sta sestri bolečino kmalu preboleli. Dobili sta zlati čas, da sta lahko prišli na vsak koncert, na vsako gledališko predstavo, na vsako proslavo. Prav zadovoljno sta se udeležili skoro vsakega izleta planincev, upo- kojencev, pa še drugih. V tem času sta videli toliko sveta, veliko tistega kar sta si prej le želeli, saj iz gostilne nista mogli. Pri svojih devetdesetih letih Uršula še vedno prebira slovenske časopise, seveda najprej naš dnevnik, knjige, pa še sledi dogajanju v svetu na domačem televizijskem ekranu. Še zlasti ji dopadejo pevski zbori. Prav zaradi tega je v torek veselo prepevala z go-riškimi upokojenci. MARKO VVALTRITSCH Na prvih uradnih poskusnih vožnjah za VN Avstralije Mansell pred Proštom in Piquetom ADELAIDE — Če bo tudi na jutrišnji zadnji dirki letošnje sezone v formuli ena obveljal vrstni red, ki je izšel z včerajšnjih prvih uradnih poskusnih voženj za VN Avstralije, potem o končnem zmagovalcu ne more biti dvoma: naslov bi šel Mansellu, ki že sedaj sam vodi na skupni lestvici (70 točk). Včeraj je namreč Mansell dosegel najboljši čas in je prehitel edina tekmeca, ki ga lahko še ogrozita, Prosta (64 točk) in Pigueta (63). Poskusne vožnje pa so eno, dirka drugo in zato bo bolje počakati na jutrišnji dan. Vsekakor je Mansell dokazal, da razpolaga z odličnim vozilom ter da mu tudi proga povsem ustreza. Poleg tega je Mansell še iz drugih razlogov v prednosti pred svojima zasledovalcema. Ni namreč nujno, da zmaga, zadostuje mu tudi drugo ali tretje mesto, ne glede na uvrstitev ostalih dveh. Prost in Piguet pa morata nujno zmagati, a niti to bi jima ne znalo zadoščati, saj morata upati, da Mansella ni v prvi trojici. Kot vidimo torej, vse govori v prid Mansellu. Poleg tega ne gre pozabiti na morebitne okvare, incidente na progi (spomnimo se samo na zadnjo Alain Prost dirko, ko je prav Mansell ostal kot vkopan na startu, ker ni mogel pravočasno vključiti prve prestave). Obeta se torej tak konec sezone, da si zanimivejšega ne bi mogli želeti. Tudi vreme bi znalo pripomoči, da bo negotovost vladala vse do konca. Že včeraj je namreč zaradi spolzkega cestišča, na katerega so nalivi sprali še nekaj zemlje, prišlo do številnih inci- dentov. Še najslabše se je godilo prav Ferrarijevemu taboru. Že med neuradnimi poskusnimi vožnjami je Alboreto povsem uničil svoje vozilo, zatem pa je bil na vrsti še Johansson, tako da bosta danes in morda tudi jutri ostala brez rezervnega vozila. Zgledalo je celo, da si je Johansson zlomil nogo, potem pa so ugotovili, da se je le močno udaril. Incidente so imeli tudi Sen-na.(lotus), Warwick (brabham), Nanni-ni (minardi), Jones (lola) in sam Piguet. Vrstni red poskusnih voženj pa je bil naslednji: 1. Mansell (williams) v 1T9"255 s poprečno hitrostjo 171,654 km na uro; 2. Prost (mclaren) 1T9"785; 3. Piguet (williams) 1'20"088; 4. Arnoux (ligier) 1'20"491; 5. Rosberg (mclaren) 1'21"295; 6. Senna (lotus) 1'2"302! 7. Alboreto (ferrari) r22"050; 8. Johansson (ferrari) T22"050; 9. Berger (benetton) 1'22"260; 10. Fabi (benetton) 1'22"584; 11. Alliot (ligier) 1'22"765; 12. Streiff (tyrrell) T23"262; 13. Patrese (brabham) 1'23"396: 14. De Cesaris (minardi) 1'23"476; 15. Warwick (brabham) 1'23"552. Zaskrbljenost med Italijani Po dnevu počitka so včeraj nadaljevali s kvalifikacijskimi regatami med branilci Ameriškega pokala. Po 6 regatah je lestvica naslednja: Kookaburra III in Australia IV 5 točk; Kookaburra II 4; Australia III 3; South Australia 1; Steak'n Kydney 0. Medtem v italijanskem taboru vlada precejšnja zaskrbljenost, saj Azzurra IV, ki naj bi nadomestila Azzurro III, ni prav nič hitrejša, tako da bodo morda tudi v drugem krogu izločilnih tekmovanj med izzivalci nastopili z Azzurro III, ki pa je doslej zbrala le skromno točko. (Na sliki -AP: ameriška jadrnica Starš and Stripes, ki po prvem krogu tekmovanj vodi na lestvici izzivalcev) Drevi v Trstu v 5. kolu drugoligaškega košarkarskega prvenstva Jadranovci proti solidni Ferrari Po dosedanjih izidih sodeč res ne moremo trditi, da je Jadran v tem uvodnem delu B-2 lige »zaigral na pravo struno«. Prvo zmagovito domače srečanje naše združene vrste je že šlo v pozabo in v žarišču pozornosti večjega dela zasvojencev (košarkarskih, namreč) je mesta samo še za razprave o slabem Jadranovem trenutku, ki pa traja že dvajset dni. Potrebno se nam zdi tudi pristaviti, da so primerjave in raznovrstna vzporejanja našega drugo-ligaša s tržaškim Stefanelom neumestna. Res je težko verjeti, še težje razumeti neprepričljiv in skoraj apatičen pristop do igre, ki ga »plavi« ne morejo tako enostavno odpraviti in se takoj povrniti na nekdanji standard. Tudi v Imoli je Jadran pokazal znane običajne hibe, o katerih sploh ne velja več spregovoriti. Do takih kriznih obdobij pa navadno prihaja v slehernem, tudi vrhunskem športnem kolektivu, kajti težko je ohraniti konstantno storilnost in optimalno stopnjo učinkovitosti, še zlasti, ko do tega pride po osemletnem obdobju zelo dobrih dosežkov. Jadranovci sami pa morajo najti pravi lek za odpravo trenutne »obolelosti«. Pregovor končno pravi, da se po nevihti vedno prikaže sonce... Na drevišnji Jadranovi tekmi si bomo lahko ogledali tudi eno izmed boljših ekip te skupine, ki je še pred dvema sezonama imela status prvoligaša. Pri Ferrari je ob koncu pretekle sezone zapihal nov spreminjajoči se veter. Moštvo sta zapustila Cantames-si, ki je oblekel dres prvoligaša Spon-dilatteja (A-2) in Moris Masetti, ki igra pri beneškem Giomu ob Dalipagiču. Preselila sta se tudi Fabiani in Coppa-ri, ki letos nastopata v B-l ligi. V zameno za tolikšne izgube je vodstvo Ferrare okrepilo svoje vrste z nakupom Bortolinija (Giomo Benetke), Manzina (Spondilatte Cremona), Gur-tnerja (Vicenza), Pedenija (Enichem Marko Lokar Livorno) in Cavallarija (Tecnesa Forli). Trenerja Michelinija pa je na klopi zamenjal. Rebellato, ki je bil lani na krmilu postave Interspara Padova. V štirih kolih je Ferrara zbrala šest točk in utrpela en sam poraz, v Montebel- luni. Poznavalci drugoligaških razmer tudi letos uvrščajo emilijsko moštvo med kandidate za napredovanje. Ker pa ni nihče nepremagljiv, si pridržujemo pravico za upanje v preporod Jadrana. Srečanje med Jadranom in Ferraro bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 21.30. (Cancia) Danes tudi italijanski odbojkarji Dvanajst ekip v zastopstvu sedmih dežel bo danes pričelo 42. italijansko državno moško odbojkarsko prvenstvo. Spored 1. kola A-l lige je naslednji: Ediz. Panini MO - Zip jeans SG Ves.; OMT Tartarini BO - Ciesse Pet-rarca PD; Enermix Gonzaga Mi - Bis-tefani CUS TO; Santal PR - Belunga BL; Olio Zeta Cremona - Pall. Treviso; Acgua Pozzillo CT - Kutiba Isea Fal-conara. Jugoslovanska košarkarska liga Tokrat kar dva derbija V današnjem, 5. kolu 1. jugoslovanske košarkarske lige bosta v ospredju kar dva derbija, in sicer med Bosno in Partizanom na eni ter Zadrom in Ju-goplastiko na drugi strani. Dokaj lažjo nalogo bosta imeli prvo-uvrščeni Gibona in Crvena zvezda. Spored je naslednji: Zadar - Jugoplas-tika, Borac - Crvena zvezda, Rabotnič-ki - Budučnost (po TV ob 17. uri), Ši-benka - MTZ Skopje, Sloboda Dita -Gibona, Partizan - Bosna. V 1. B ligi pa je današnji spored naslednji: Smelt Olimpija — Vojvodina, Mineral Slovan - Famos, Monting -Servo Mihalj, Borac - Kvarner, Željez-ničar - Borovo, Slavonka - Spartak. Dirka Iris MILAN — Tokratne kvote dirke tris niso bile posebno visoke, zato pa se bo veselilo več ljudi. Zmagovalcev je bilo namreč 1266, ki bodo prejeli po 560.585 lir. Zmagovita kombinacija dirke tris: 12-4-8. Predsinočnjim v Borovem športnem centru Nagrajeni najuspešnejši košarkarji Italijanska košarkarska A liga Tracer - Bancoroma Stefanel - Segafredo V košarkarskih krogih vlada veliko pričakovanje za izid jutrišnjega dvoboja med italijanskimi prvaki milanskega Tracerja in Bancoromo. Tolikšno zanimanje je posledica prisotnosti na igrišču dveh »živečih legend« ameriške profesionalne košarke, Boba McAdooja (Tracer) in Georgea Gervi-na (Bancoroma). Možakarja sta si za efekten, ustrezen in dobičkonosen konec dolgoletne kariere izbrala italijansko prvenstvo, v veliko veselje vseh privržencev tega športa, saj sta oba košarkarja tudi v ZDA »posvečeni imeni«. Tega dvoboja si na žalost ne bomo ogledali na ekranu. Italijanska televizija pa bo danes popoldne prenašala drugi polčas anticipirane tekme iz prvenstva A-2 lige, Filanto De-sio - Citrosil Verona. Prenos bo ob 18.30. V tržaški športni palači pa bodo jutri odigrali deželni derbi med Stefanelom in Segafredom. Samo po sebi je umevno, da bodo jutri popoldne tribune tržaške športne palače pretesne. Sergij Pertot Predsinočnjim so v Borovem športnem centru, sicer z dokajšnjo zamudo, nagradili najuspešnejše košarkarske ekipe minulega tekmovalnega obdobja. Uvodoma je predsednik košarkarskega odseka pri ŠZ Bor Sergij Pertot podčrtal kopico nenadejanih tekmovalnih dosežkov, ki pa so očitno rezultatsmotrno osnovanih strokovnih in organizacijskih prijemov. Pertot je nadalje naglasil izjemno strokovno usposobljenost pretežno mladih trener- jev, kar vodi k vse večji samozavesti slehernega igralca, ki je zvest strokovno utemeljene opore, ki je je deležen pri mentorju. »Naše mladinske postave,« je dejal Pertot, »se enakovredno kosajo z italijanskimi ekipami ne zgolj na ožji pokrajinski ravni, marveč celo v deželnem in državnem merilu.« Po predsednikovem nagovoru je sledila podelitev nagrad igralcem in trenerjem treh Borovih moštev, ki so posegla po vidnejših uvrstitvah in sicer: ekipi mladincev in trenerju Valterju Vatovcu, postavi propagande s trenerjem Vanjo Joganom na čelu (obe ekipi sta osvojili naslov deželnega prvaka) in slednjič moštvu dečkov, ki je na državnem finalu v Orvietu zasedlo izredno šesto mesto. Priznanja so izročili tudi prizadevnima trenerjema - organizatorjema Borisu Vascottu ter Fabiu Sancinu in podjetjema Velox in Adriaimpex, ki sta prevzeli pokroviteljstvo nad člansko vrsto Radenske, odnosno nad celokupno mladinsko dejavnostjo pri košarkarskem klubu Bor. (Volk) Naše odbojkarice na nabrežinski občini Na devinsko-nabrežinskem županstvu sta sinoči, na predvečer začetka prvenstva, župan Bojan Brezigar in odbornica za šport Marinka Terčon sprejela slovensko združeno odbojkarsko ekipo Meblo. Kot že pred začetkom lanske sezone sta predstavnika občinske uprave zaželela našim dekletom, ki bodo tudi letos nastopale v nabrežinski telovadnici, čim uspešnejše prvenstvo. Odbornica Terčonova je pri tem poudarila zavzetost občine, da bi lahko ekipi nudila v telovadnici čim boljše pogoje, župan Brezigar pa se je še zlasti zaustavil pri pomenu dejstva, da združena slovenska ekipa nastopa v tej narodnostno mešani občini. V imenu Mebla se je predstavnikoma občine zahvalil predsednik Mario Šušteršič, ki je predstavil ekipo in dejal, da je prepričan v uspešno nastopanje na letošnjem prvenstvu. Sprejema so se poleg odbornikov Mebla udeležili tudi predsedniki društev, ki sestavljajo združeno ekipo. ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________I _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________; 1____________ Sklicani »azzurri« za tekmo s Španijo RIM — Za drugo finalno srečanje evropskega nogometnega prvenstva »un-der 21« med Italijo in Španijo (tekma bo v sredo v Valladolidu) so bili sklicani naslednji »azzurri«: Baldieri, Baroni, Desideri in Giannini (Roma), Carobbi (Fio-rentina), Comi, Cravero, Francini in Lorieri (Torino), De Napoli (Napoli), Dona-doni in Maldini (Milan), Mancini in Vialli (Sampdoria), Ferri, Matteoli in Zenga (Inter) ter Progna (Atalanta). Bora Milutinovič novembra v Italiji CIUDAD MEXICO — Jugoslovanski nogometni trener Bora Milutinovič, ki je še na zadnjem svetovnem prvenstvu vodil mehiško državno reprezentanco, se bo udeležil srečanja trenerjev, ki se bo pričelo 10. novembra v Firencah. Kot zatrjujejo agencijske vesti, je Milutinovič zainteresiran za nadaljevanje trenerske kariere v Italiji. AGRARIA - SEMENARNA A. Bossi Ul. sv. Jakoba 15 TRST - Telefon 762829 JESENSKA RAZPRODAJA! Najboljše steklene pletenke s plastičnim košem po najugodnejših cenah. 5 10 15 25 34 54 litrov litrov litrov litrov litrov litrov 2.900 5.800 8.800 11.000 11.500 15.500 lir lir lir lir lir lir Za nakup več kot 5 pletenk nižje cene! POLEG TEGA ŠE: steklenice, večlitrske steklenice, plutovinasti zamaški vseh mer, posebni zamaški za mašilne stroje, parafinski, sterilizirani in dolgotrajni zamaški, kronski zamaški ter zamaški za šampanjec itd. VINOMETRI - MERILCI ZA MOŠT - MERILCI ALKOHOLNE STOPNJE VSI PROIZVODI ZA DOBRO VINARSTVO A. BOSSI PROFESIONALNOST IN IZKUŠNJE OD LETA I947 DALJE Odbojkarice Mebla v ženski B ligi Danes začetek elitnega deželnega prvenstva Za uvod deželni derbi Toliko pričakovani debut ženske združene ekipe Meblo v odbojkarski B ligi bo torej danes ob 20.30 v Gradišču. Za uvod se bodo naše igralke spoprijele z novincem Soteco Tomana. Na najkrajše gostovanje sezone se bodo, žal, podale v nekoliko okrnjeni postavi, saj podajačica Mira Grgič še ni okrevala. Še sreča, da jih v Gradišču čaka nasprotnik, ki se baje spopada s še večjimi težavami. Torriana se je znašla v B ligi tako rekoč nenačrtovano, namesto, da bi se okrepila z novimi močnimi igralkami (društvo se je zanimalo za Tržačanko Sil vero, dobilo pa je le tri odbojkarice Krmina, ki so lani igrale v C-2 ligi), pa je nekatere celo izgubila, saj sta dve standardni igralki (podajačica Zuttion in ena dveh sester Macoratti) prenehali z aktivnim igranjem. Edini cilj zastavonoše ženske goriške odbojke je torej obstanek v ligi, Meblo pa seveda v tej tekmi pričakuje prvi par točk, saj ga nato čakata zelo zahtevna nastopa, doma z močnim Tregarofanijem, v gosteh pa z Moglianom, ki je glavni favorit za napredovanje v A-2 ligo. Mira Grgič ne bo igrala DANAŠNJI SPORED Soteco Torriana Gradišče - Meblo; Tregarolani Padova - Volpe Fiesso Umbertiano; Selina Albatros Treviso - Gaierhof Torrefranca Trento; Es-tense Volley Ferrara - Pallavolo Nervesa; Polisportiva Mogliano Venelo - Capellari Arredamenti Vladana; Eurometano Cervignano - Tenu-ta di Collabrigo Conegliano. Krstno gostovanje valovcev v Faenzi Potovanje v »neznano« Ezio Palin - velika okrepitev Potovanje v »neznano«. Tako bi lahko označili drevišnje krstno gostovanje v moškem prvenstvu C-l lige odbojkarjev Vala Kmečka banka. V Faenzi se bodo ob 21. uri pomerili s še-sterko Cassa di Risparmio, o kateri vedo le, da je lani pravzaprav izpadla iz lige, a so jo zaradi odpovedi drugih šesterk ponovno sprejeli med ekipe v C-l ligi in jo uvrstili v novo skupino. Kakorkoli že, je na dlani, da izhaja ekipa iz Faenze iz emilijske šole, ki je zibelka italijanske odbojke. Prav zato je pričakovati, da valovcem ne bo lahko. Kljub temu vlada v taboru naših odbojkarjev zelo dobro razpoloženje. Vsi posamezniki se počutijo dobro, poškodb ni, optimizma ne manjka. Igralci Vala Kmečka banka bodo v Faenzo odpotovali z avtobusom. Odhod bo s štandrežkega trga ob 13.30, da bi se lahko gostovanja morebiti udeležili tudi zainteresirani dijaki. Prijavilo se je že zadovoljivo število navijačev, a nekaj mest je še prostih. DANAŠNJI SPORED Bassano del Grappa - Lac San Gio-vanni al Natisone; Libertas Rangers Videm - ASFJR Čedad; Cassa di Risparmio Spem Faenza - Val Kmečka banka Gorica; Voley Gioc Belluno -Ferroalluminio Trst; CUS Trst - Se-renissima Benetke; Friuli Povoletto (Videm) - Elettronica Veneta Motta di Livenza. V C-2 ligi s štirimi ekipami Danes se bo vzporedno z državnimi prvenstvi začela tudi deželna odbojkarska C-2 liga, v kateri branijo slovenske barve po dve moški in ženski šesterki. V moški konkurenci, ki je bila že lani zelo izenačena, se obeta hud boj, saj izrazitih favoritov oziroma kandidatov za nazadovanje pravzaprav ni. Goriška 01ympia Kmečka banka, ki je bila lani dokaj povprečna, bo letos nastopila v praktično nespremenjeni postavi in bi morala v nekoliko slabši konkurenci gotovo izboljšati lansko uvrstitev. Pomlajena vrsta Bora JIK banka ima kot edini cilj obstanek v ligi, čeprav se je še lani skoraj do zadnjega borila za napredovanje. Med ženskami bodo dekleta Bora Friulexport prav gotovo odigrala vidno vlogo. Pričakovati je uvrstitev pri vrhu lestvice. Povsem drugačne načrte ima Sloga, ki je bila po lanskem izpadu ponovno vključena v to ligo. Vzhodnokraško društvo je še pomladilo ekipo, da je edini cilj obstanek v ligi. Skratka, lahko le izrazimo upanje, da bi dokaj številčno slovensko zastopstvo v zahtevni elitni deželni ligi pred restrukturacijo prvenstev ostalo tudi v prihodnosti nespremenjeno, kar bi bilo spričo čedalje močnejše konkurence že lep uspeh, če bo kateri izmed naših šesterk, predvsem borovkam, uspel kakovostni skok, pa bo zadoščenje še toliko večje. Kaj pa menijo o prvenstvu predstavniki društev? Štefan Cotič (Igralec 01ympie Kmečka Banka): »Cilj, ki smo si ga postavili v letošnji sezoni, je enak lanskemu: to je obstanek v ligi, ki pa ga nameravamo doseči že po prvem delu prvenstva. V naši skupini bo igralo več ekip, s katerimi smo se spoprijeli že lani. Kar vem, je kakovost ostala ista, zato bo težko izpolniti nalogo, ki smo si jo zadali, saj bo zahtevala od vseh nas veliko požrtvovalnosti in borbenosti. Med favorite za napredovanje uvrščam tržaški Inter, Maniago in Fiume Veneto. Mislim, da bomo danes dosegli prvi par točk.« Igor Može (tehnični vodja Borovih ekip); »Kar se tiče žensk mislim, da bo prvenstvo zelo izenačeno, najbrž na nekoliko nižji tehnični ravni od prejšnjega, vsaj sodeč po tem, kar je pokazalo predprvenstvo. Če ne bo pirišlo do poškodb ali drugih zapletov, bi se morale naše igralke boriti za prestop v višjo ligo. Pravzaprav pa si lahko napredovanje zapravimo le sami. Velika ovira so tudi neurejene vadbene raz- Tako v letošnji tekmovalni sezoni BOR JIK BANKA Diego Batič 1963 176 P Sergij Budin 1959 185 c Guido Gasparo 1956 185 k Dario Gasparo 1962 186 c Fabio Gombač 1958 185 k Igor Gombač 1966 182 k Janko Jablanšček 1968 186 k Marko Marega 1970 182 k Dario Meton 1968 185 c Davor Pečenko 1957 185 c Romano Pernarčič 1962 182 k David Starc 1969 188 P Jure Škabar 1960 180 P Franco Zubin 1957 178 P TRENER: Milovan Stubelj SLOGA Elena Adam 1965 170 k Valentina Drnovšček 1966 173 c Mikela Drnovšček 1970 170 k Karmen Guštin 1971 175 c Sonja Kokoravec 1969 172 k Ivana Križmančič 1970 170 P Neva Lupine 1970 162 P Jana Mijot 1971 170 k Katja Milkovič 1970 175 c Barbara Morpurgo 1969 161 P Patrizia Pro 1968 164 k Alenka Sosič 1970 167 k Martina Vidali 1970 162 P TRENER: Ivan Peterlin OLVMPIA KMEČKA BANKA BOR FRIULEXPORT Lucijan Batistič Marko Cotič Štefan Cotič Ivo Cotič Rinaldo Dornik Marko Komjanc Beno Kosič Luka Marassi Mirko Špacapan Damjan Terpin Simon Terpin Andrej Terpin 1965 190 C Kristina Bandi 1970 170 1958 183 k Ir Nadja Debenjak 1960 176 1959 1967 1956 1965 1966 185 185 187 186 178 Tanja D'Ambrogio 1969 180 K k P k Sandra Foraus Marina Knez Loredana Kralj 1969 1971 1956 169 162 171 1969 186 k Viviana Kus 1960 174 1953 190 c Vera Stoper 1965 170 1963 183 c Ivana Venier 1968 174 1965 189 c Martina Ukmar 1968 168 1966 178 P Rada Zergol 1963 168 TRENER: Metod Tušar TRENER: Massimo lesu mere, saj so dekleta prisiljena trenirati le 5 ur in četrt na teden, kar je za ekipo, ki računa na napredovanje, odločno premalo. Glede moških, smo letos nekoliko spremenili svojo politiko in odstopili dva igralca Valu, ker mislimo, da je prav, da se odbojka uveljavi tudi v širšem zamejskem prostoru, kar je v interesu vseh ljubiteljev te panoge. Trener Stubelj je zelo dobro zastavil delo z našo pomlajeno ekipo, žal pa imamo občutek, da je ekipa znotraj Športnega združenja Bor zapostavljena in upamo, da se to ne bo odražalo na rezultatih, saj mislimo, da so fantje le sposobni doseči cilj, ki so si ga zadali, to je obstanek v ligi.« Pavel Morpurgo (pomožni trener Sloge): »Zgleda, da bo letošnje prvenstvo bolj izenačeno od lanskega in ker bosta izpadli samo dve ekipi (lani so izpadle štiri, op. ur.), upamo, da bo tokrat lažje doseči obstanek, čeprav smo še bolj pomladili ekipo. Računamo, da bomo proti neposrednim tekmecem čimveč točk dosegli na domačem igrišču in upamo na kakšno preseneče- nje v gosteh. V pripravljalnem obdobju smo odigrali dosti tekem, ki so pokazale, da bo morala naša igra temeljiti predvsem na obrambi. V primerjavi z lansko sezono, skušamo hkrati igrati hitreje v napadu. Kar se tiče nasprotnikov, sta po mojem favorita Bor, ki je posrečena kombinacija mladih in izkušenih igralk, in ekipa iz Latisane. Za obstanek naj bi se z nami borili novinci in oslabljeni Fincantieri.« Današnje prvo kolo je naslednje: MOŠKI Bor JIK banka - Ginnastica Spi-limberghese; Rozzol Trst - Fiume Veneto; DLFAC Trst - Inter 1904; Libertas Turriaco - Libertas Sacile; 01ympia Kmečka Banka - Anchor Fix Vivil; Futura Torriana - Volley bali Maniago. ŽENSKE Vivil Oglej - Ginnastica Spilim-berghese; Pastificio Cirsci Gorica -Virtus Fontanafredda; Sloga - Libertas Martignacco; Fincantieri - Canon Tržič; Gieffe Pieris - Bor Friulex-port; Lac Pav Natisonia - Foče Colo-ri Latisana. Primorje pred srečanjem z vodilnim Zaulejem a V. Husu: »Točka za nas uspeh« DANES SOBOTA, 25. OKTOBRA 1986 KOŠARKA Valter Husu, 29-letni nogometaš Primorja že vrsto let igra pri proseškem klubu. Krstni nastop v članski ekipi je opravil 21. aprila 1974, ko je na Proseku Primorje gostilo bazoviško Zarjo (izid 0:1). Doslej je Valter v prvenstvenih tekmah članske ekipe 146-krat oblekel dres Primorja in dosegel sedem 9olov. Ker dobro pozna amaterska prvenstva in naše ekipe, smo za nedeljske tekme 2. amaterske lige prepustili kar njemu besedo. VESNA - ČAMPI ELISI »Čeprav so Križani letos nekoliko Pomanjkljivi v obrambi, to nadoknadijo s solidnim napadom. Z novim nakupom Tonellijem so še pridobili na prodornosti. Vesna gosti ekipo, ki jo vodi naš nekdanji trener Stulle. Tržačani morda niso najbolje začeli prvenstva. Po porazu z Opicino Supercaffe so iztržili tri remije, kar pomeni, da niso še zmagali. Zato so v tem dvoboju Križa-hi nesporni favoriti. Bolje se bodo znašli na svojem igrišču, ki je majhno m večkrat povzroča težave marsikateri ekipi. Pomembno vlogo imajo na tem igrišču navijači, ki navdušeno sledijo kriški enajsterici in jo srčno bodrijo.« STOCK - KRAS Z. ekipo Stock smo mi že igr del sem, da je v glavnem osti spremenjena. V svojih vrstah Tržačani nekaj izkušenih nog sev, ki znajo spraviti na kolena 9® nasprotnika. So pa nestabilr srh igrajo čudovito, že nasled: J m sploh ne prepoznaš. Letos mer niso še zmagali, predvsem precej pomanjkljivi v napadu, dosegli le tri gole, od teh dva : stmetrovke. Kras bo proti take sprotniku moral vseeno igra Previdno, saj sem že omenil, ft°ck res presenetljiva ekipa. 1 s Rot ponavadi, so se v — Prištevali med favorite za prištevali med favorite za naj nie. Prav zato mislim, da bi bil ras vsekakor dobrodošel. 0pICINA SUPERCAFFE - nP?~a enajsterica je v li nei7kiiWVnem jo sestavliajo skn .!Tm no9ometaši, ki pa imai t^0 ^°dro pripravljeni, ajo Bazovci v tej ligi več iz ti in prav izkušenost bo morda odigrala odločilno vlogo v tem dvoboju, kjer bi že točka predstavljala za Zarjo nadvse pozitiven nastop. ZAULE - PRIMORJE Če pomislimo, da je Zaule lani igral v 1. amaterski ligi, je jasno, da nas jutri čaka težka naloga. Nedvomno je naš nasprotnik nesporen favorit za prestop v višjo ligo, kar je v tem začetnem delu prvenstva jasno pokazal. V štirih tekmah je namreč zbral vseh 8 točk, kar dokazuje moč ekipe, ki tudi v nedeljo računa na celotni izkupiček. V našem taboru se tega seveda vsi dobro zavedamo, vendar bomo vseeno skušali prekrižati račune nasprotniku, čeprav bo to zelo težko. Glede postave mislim, da ne bi smelo biti problemov. Pascon je prestal izključitev, Olivo zaradi poškodbe ta teden ni treniral, upamo pa, da bo v nedeljo vseeno na igrišču. Tudi za nas bi točka predstavljala izreden uspeh«, je zaključil pogovor Valter Husu. (B. R.) Osrednja tekma v 3. amaterski ligi bo med Poggiom in Juventino. Obe ekipi imata po štiri točke, torej le točko manj od vodilnega Piedimonteja. V ostalih srečanjih imajo naše ekipe dobre možnosti, da pridejo do obeh točk, saj se njihovi nasprotniki doslej niso kdove kako izkazali. DANAŠNJI SPORČD 3. AL Breg - Union: Mladost - S. Andrea; Chiarbola - Primorec; Poggio - Juven-tina; Pro Farra - Sovodnje. PRIJATELJSKA TEKMA Kmečka banka - IACP 4:4 (1:2) STRELCA za KB: Marson in Mikluš (2). KMEČKA BANKA: Kuštrin, Mosetti, Zavadlav, Marson, Mikluš, Klanjšček, Frandolič, Markosig, Brajnik, Corva. SODNIK: Ivo Berdon. V prijateljski nogometni tekmi sta se srečali ekipi Kmečke banke in Ustanove za ljudske hiše. Končni izid nagrajuje obe postavi, ki sta si bili na igrišču enakovredni. Gostje so prevladovali v prvem polčasu, v nadaljevanju igre pa so predstavniki našega bančnega zavoda igrali bolje in prešli v vodstvo. Boljša telesna pripravljenost gostov pa je pripomogla, da so ti v sklepnih minutah igre dohiteli Kmečko banko. (Bip) Mladinski nogomet na Goriškem Objavljamo izide in lestvice mladinskih nogometnih prvenstev v režiji goriške zveze. Under18 Izidi 3. kola: Percoto - Mariane 1:1, Isonzo - San Marco 1:2, Kras - Mossa 3:3, Lucinico - Natisone 2:1, Ronchi -San Pier 1:1, Pro Fiumicello - Corno 2:2. Lestvica: Lucinico 6, Ronchi 5, Mossa 4, Kras, Mariano, Percoto in San Marco 3, Isonzo, Staranzano in Natisone 2, Corno, San Pier in Fiumicello 1. Začetniki Izidi 4. kola: San Michele - Ronchi 9:0, Pieris - Mladost neod., San Polo -Turriaco prek., Vermegliano - Gradese 0:0, Ronchi A - Marcelliana 4:0, Staranzano - Romana prek. Lestvica: Ronchi A 8, San Michele 7, Vermegliano 6, Pieris, Turriaco, San Polo in Marcelliana 4, Mladost, Staranzano in Romana 3, Gradese 2, Fos-salon, Fincantieri in Ronchi B 0. Cicibani (tržiška skupina) Izidi 4. kola: Fincantieri - Staranzano 1:5, San Polo - Pieris 0:3, San Can-zian - Gradese 5:1, San Marco - San Michele 2:0, Ronchi - Mladost 6:0. Lestvica: San Canzian 8, Pieris in Staranzano 7, Ronchi in Fincantieri 4, Mladost in San Marco 3, San Polo in Gradese 2, San Michele 0. Cicibani (goriška skupina) Izidi 5. kola: Sovodnje - Lucinico 0:2, Sanrocchese - Azzurra 1:2, Itala -Isontina 4:0. Lestvica: Itala in Lucinico 8, Azzurra 6, Sanrocchese 4, Sovodnje in Isontina 2, Pro Farra 0. MOŠKA B-2 LIGA 21.00 v tržaški športni palači: Jadran -Pallacanestro Ferrara PROMOCIJSKO PRVENSTVO 17.00 v Dolini: Breg Adriatherm - Bor Radenska; 18.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - CGI; 20.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Alabarda - Polet TURNIR MESTA TRST KADETI 15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - SGT Tecnoluce ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 20.30 v Gradišču, Ul. San Michele: Soteco Torriana - Meblo MOŠKA C-l LIGA 21.00 v Faenzi, športna palača: Cassa di Risparmio Spem Faenza - Val Kmečka banka MOŠKA C-2 LIGA 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor JIK banka - Spilimberghese; 20.30 v Štandrežu: 01ympia Kmečka banka - Anchor Fix Vivil ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 na Opčinah: Sloga - Libertas Martignacco; 20.30 v Pierisu: Pieris - Bor Friulexport UNDER 18 ŽENSKE 15.30 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA Armes - Bor NOGOMET UNDER 18 14.30 v Ribiškem naselju: San Marco -Kras; 14.30 v Dolini: Breg - Chiarbola ZAČETNIKI 15.30 na Proseku: Primorje - Altura CICIBANI 14.30 v Tržiču: San Michele - Mladost; 14.45 v Bazovici: Zarja B - Ponziana B; 15.30 v Trstu, igrišče Costalunga: Costa-lunga - Primorje; 15.30 v Dolini: Breg -Fortitudo A; 15.30 v Bazovici: Zarja A -San Vito JUTRI NEDELJA, 26. OKTOBRA 1986 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Čampi Elisi; 14.30 v Trstu: Stock - Kras; 14.30 v Trstu: Opicina Supercaffe - Zarja,- 14.30 v Zavij ah: Zaule - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Breg - Union; 14.30 v Trstu, igrišče Campanell: Chiarbola -Primorec; 14.30 v Doberdobu: Mladost -S. Andrea; 14.30 v Poggiu: Poggio - Ju-ventina; 14.30 v Fari: Farra - Sovodnje NAJMLAJŠI 10.30 v Dolini: Breg - San Sergio; 10.30 na Proseku: Primorje - San Giovanni ZAČETNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - San Polo; 13.15 v Trstu, igrišče Campanell: Chiarbola A - Breg KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Ricreatori -Bor Adriaimpex TURNIR MESTA TRST DEČKI 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Breg ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 10.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Inter 1904; 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS -Sloga BALETNI ODSEK ŠD MLADINA obvešča, da se ob ponedeljkih in petkih od 16. do 18. ure nadaljujejo treningi v prostorih bivšega otroškega vrtca osnovne šole A. Sirk v Križu. SK DEVIN obvešča, da se bo začel tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini v ponedeljek, 10. novembra (in ne v sredo, 12. novembra) za začetnike. Ostali smučarji bodo trenirali ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure. Tečaj se bo nadaljeval na snegu štiri nedelje v januarju 1987. Cene tečaja: 100.000 lir (vključno prevoz na sneg) ter 80.000 lir (za osnovnošolce začetnike). Vpisovanje ob torkih od 20.30 dalje na sedežu v Praprotu, tel. štev. 200236. ŠZ BOR KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da so se začeli treningi ženske košarke. Interesentke naj se javijo direktno na treningih in sicer ob ponedeljkih od 19. do 20.30 v telovadnici liceja Prešeren. ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da se bo šahovski turnir osnovnošolcev za osnovnošolsko olim-piado, začel danes, v soboto, 25. t. m., ob 15 uri v Borovem športnem centru. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj lastno šahovnico. Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski Ml dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska L Jz, član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 25. oktobra 1986 Odvetniki mafijcev hočejo zavlačevati sodno obravnavo Ce bi morali brati vse gradivo bi razprava trajala nekaj let PALERMO Če bi zavrnili zahtevo odvetnikov in se odpovedali branju procesnega gradiva, bi premostili težave, nastajajoče na maksiprocesu v Palermu proti mafiji. O tej možnosti so večeraj govorili na kratki obravnavi. Kot je dejal prisednik Piero Grasso, gre za 450 tisoč strani, h katerim bi morali prišteti še razsodbe, izrečene v teku dosedanje obravnave. Če bi morali vse to prebrati, bi razprava trajala nekaj let. S tem bi presegli rok in bi po 8. maju 1987 izpustili iz zapora 170 obdolžencev. Iz tega položaja vodijo tri možne poti, ki bi jih lahko takole opredelili: podaljšanje začasneg-a zapora; odpoved čitanja že vloženega procesnega gradiva, ki je na voljo strankam; če se odločijo za branje procesnega gradiva, to ne sodi v čas trajanja sodne obravnave. Pred sodiščem v Agrigentu pa se bodo 27. oktobra, obtoženi mafijske dejavnosti, poleg znanih mafijcev, znašli številni javni funkcionarji, podjetniki, kmetje, univerzitetni izobraženci, doslej »pošteni državljani«. Mafijske skupine v Agrigentu, vedno zelo močne in krvoločne, sposobne izmuzniti se iz protimafijskih policijskih klešč, so postale »zanimive« po pokolu 21. sepetembra, med katerim je izgubilo življenje šest oseb, dve pa sta bili ranjeni. Za proces, ki bo v telovadnici pred 10 leti zgrajene šole, so uvedli stroge varnostne ukrepe: vstop bo mogoč le s posebnimi dovolilnicami, vsakdo pa bo moral mimo elektronske alarmne naprave. Izmed 42 obtožencev so jih 27 poslali na zatožno klop zaradi združevanja v kriminalno mafijsko skupino, ostale pa dolžijo izsiljevanja, podkupovanja, nošenja orožja itd. Sedem se jih skriva, šest pa jih dolžijo umorov. Med obtoženci je tudi direktor pokrajinskega zakladnega urada v Palermu, vezni člen med mafijci in palermskimi finančniki. Za nepravilno parkiranje tudi 100.000 lir globe Zoper nedisciplinirane voznike zdaj še lisice RIM — V večjih italijanskih mestih bodo kmalu uvedli strožje globe in druge pregonske ukrepe zoper voznike, ki bodo avtomobile parkirali na nedovoljenih mestih. To je napovedal sam minister za prevoze Signorile, ko se je sešel med drugim z občinskim odbornikom za promet v Rimu Palom-bijem. V glavnem mestu je prometni kaos zadobil že dramatične razsežnosti, toda v drugih velikih mestih ni mnogo bolje. Začnimo z globami: tistim, ki bodo avto parkirali na pločniku, na prehodu za pešce, na trgu in ulici, kjer je promet z motornimi vozili prepovedan, v tako imenovani drugi vrsti, torej ob pravilno parkiranih vozilih, ali pa vz- dolž prednostnega pasu, namenjenega avtobusom, taksijem in drugim javnim prevoznim sredstvom, bodo naložili globo od 50.000 do 100.000 lir; navaden parkirni prekršek pa bo dotičnega stal 20.000 do 25.000 lir. To pa ni vse. Ker pajek očitno več ne zaleže, bodo mestni redarji ob hudih prekrških v najboljšem primeru nepravilno parkirani avto onesposobili za vožnjo s tem, da mu bodo kolesa oklenili z lisicami in te umaknili po poravnavi globe, a v najslabšem primeru z avtomobila sneli evidenčno tablico. Seveda pa se bo pomnožilo tudi število prometnih znakov, ki časovno omejujejo parkiranje, obenem pa tudi število parkirišč za vozila, ki jih odvažajo pajki. Popoda pretežak za Pierina Clown Pierino se na vse kriplje trudi, da bi povodnjega konja Popoda pripravil do tekanja po areni cirkusa Krone v Niirnbergu. (AP) Kljub opozorilom dalmatinskih zadružnikov Uvoz smokev ob polnih skladiščih SPLIT — Dalmatinskim pridelovalcem in nabirateljem smokev se je v teh dneh dobesedno stemnilo pred očmi. Prav v trenutku, ko so po končanem nabiranju te sladke sadeže že posušili in bi s prodajo odkupnim zadrugam morali vnovčiti svoj trud, jih je kot strela z jasnega udarila ugotovitev, da nihče noče njihovih smokev, ker so pulti v trgovinah že polni smokev iz uvoza. Predsednik Zadružne zveze Dalmacije Božidar Papič je pred dnevi na seji odseka zvezne konference SZDL za družbenogospodarske odnose v kmetijstvu in na podeželju izjavil, da je združenje kmetijskih zadrug in zadružnikov prav zaradi letošnjega izrednega pridelka smokev pisalo pis- ma 13 zveznim in republiškim organom. Obveščali so jih, da ne bo letos Jugoslavija potrebovala uvoznih smokev, ker je bila letina dobra, v skladiščih pa so ostale lanskoletne zaloge. Iz Zadružne zveze so večkrat telefonsko spraševali, kakšen konec so napravila njihova pisma in vsakič so poudarjali, da bi bil predvsem za družbeni sektor nepojmljivo, da bi uvažali smokve. Kljub temu so zvezni organi pred dnevi dovolili beograjskemu Centro-kopu uvoz 400 ton suhih smokev. V dalmatinski Zadružni zvezi navajajo, da razpolagajo z informacijami, po katerih naj bi podobno dovoljenje za uvoz dali nekemu osješkemu podjetju in še dvema uvoznikoma. Božidar Papič je tako zadržanje zveznih organov najostreje obsodil in zahteval za kmetijstvo trajnost, sigurnost in gospodarsko motiviranost. Višek te tragikomedije pa je opravičevanje pomočnika zveznega sekretarja za kmetijstvo Gardaševiča, da smokve niso vključene v metodologijo kmetijskega planiranja in zato lahko izostane sinhronizacija in dinamika... Prispevajte za »Dijaško matico« KRAL3 DE VES ZADOVO-L "DEM OBOEL IM POLJUBIL KRALJICO.- HVALA VAM, ANTOINET-TE... VSA FRANCIJA'VAS BO BLAGOSLAVLJALA ^ZARADI TE ODPOVEDI-^ KO JE KRALJ ODŠEL, JE KRALJICA UKAZALA POKLICATI SVOJO MAJLJUBSO SPREMLJE-VALKO - ANDREJO— sli Sala sem, da se je IZ AMERIKE VRNIL VAS TO RADA OPROSTIVA,.. UBOGI PHILLIPPE../NISEM GA VIDELA ZE DEVET LET... RECITE MU, NAJ k__ME OBIŠČE... j KRALJICA je ANDRE NEGA BRATA ODVEČ V DVORANO... SPREML Ll SO JU ZVOKI BOBt V GLAVNI DVORANI SO POZDRAVLJALI MORNARIŠKEGA POVELJNIKA DE SUFFRENA... GOSPOD DE SUFFREN DOBRODOŠLI NA DVOR VELIČANSTVO... EDEN OD MOJIM ČASTNIKOV PREKRŠIL DISCIPLINO.. MISLIM, DA LE VI LA1 PRESODITE O ZADEVI V ZADNJI BITKI JE KAPITAN LADJE "LE SEVERE* POZABIL NA ZASTAVO IN UMIRIL BITKO- EDEN OD POROČNIKOV JE VZEL ZASTAVO IN UKAZAl MO- »Uradni seznam rogonoscev« v Alassiu ALASSIO (Savona) — Nekdo je poskrbel, da je v mestecu Alassio živahno tudi sedaj, ko je zavladalo turistično mrtvilo. Kakor trdijo poznavalci zgodbe, ki jo bomo pravkar opisali, je tisti »nekdo« zagotovo imel pomočnike, dobre poznavalce skritih zgodb tega turističnega kraja, sicer zgodba ne bi bila tako pikantna, kot je. In da se meščani Alassia v teh otožnih jesenskih dneh res ne bi dolgočasili, je tisti »nekdo« ponoči razdelil nekaj stotin fotokopij enkratne (protizakonite) številke z naslovom »II resto del cornino« (Ostanek rožička); predlogo za naslov svoje publikacije je vzel po bolonjskem dnevniku II Resto del Carlino. Ta tri strani obsegajoča publikacija ob- javlja »uradni seznam rogonoscev«, razdeljenih po maskulinistični logiki v dve ločeni skupini, v tisto, ki nosi rogove, in v ono, ki rogove natika drugim. Kljub hudemu razburjenju in posvetom odvetnikov ni še nihče vložil tožbe proti neznancem zaradi obrekovanja po tisku. Karabinjerji niso počakali na vlogo tožbe in so na svojo roko začeli s preiskavo. Ce tistega »nekoga« ali pa »založnike« izsledijo, bodo obsojeni na povračilo »gmotne in moralne škode«. V »uradnem seznamu rogonoscev« so številni svobodni poklici, uradniki, trgovci in politiki. Seluct ARREDAMEIMTI oprema za dom S specialisti za omare dajte nam prostor in načrtovali bomo stanovanje Enostavne rešitve za vaše probleme z omaro Omare na splošno in še posebej garderobne omare je bilo od nekdaj najtežje učinkovito vključiti v stanovanjsko opremo. Prednosti, ki jo nudi njihova notranjost, ne ustreza kakovost zunanjega videza. Vse omare, pa naj bodo velike, visoke, široke, globoke, take z dolgočasnimi stranicami in ki so nam v napoto, imajo standardne mere. Zato se včasih zgodi, da se moramo obrniti na mizarja, če hočemo imeti omaro, ki odstopa od standardnih mer. Toda s pojavom na tržišču podjetja »Lema« in njegovim »L 16« so se stvari spremenile. Projekt »L 16 — omare«, ki ga je načrtoval Tito Agnoli (program omar po meri), bo povzročil velike spremembe na tem področju. S pomočjo tega projekta imamo danes lahko »idealne omare« in to ne samo glede na višino, širino in globino, temveč lahko dobimo omare, ki imajo zunanje površine iz naravnih materialov, so lakirane ali prevlečene z blagom. Za notranjo strukturo omare lahko izbiramo med celo serijo pripomočkov, glede zunanjosti pa je na razpolago 13 različnih vrst vrat z normalnim ali drsnim načinom odpiranja. Omare so tudi na razpolago v različnih višinah. Gre torej za pomembno novost, ki lahko postavi na glavo tradicionalni koncept omare kot nečesa statičnega in nepremakljivega in jo spremeni v nekaj dinamičnega in skrajno prilagodljivega. Ta predlog nudi »Selva — Arredamenti« iz Tržiča (Ul. Valentinis 18 — tel.: 0481/72395) specialist za omare. f oprema za urade skupnosti Sel VCk FORIMITUREE TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395