128
To in ono.
da se v Ljubljani ustanovi vija slovenska trgovska ola. V ta namen se je takoj doloil znesek 20.000 K.
Matica Hrvatska" je imela prolo 1. 11.017 lanov in dohodkov 41 444 gld. 28 kr. Med lani je tudi precej Slovencev, v Ljubljani vpisanih 65. Za 1. 1899. je izdala Matica Hrvatska" trinajst knjig.
eki slikarji. Na Dunaju so vzbudile veliko zanimanje razstave ekih umetnikov. Razstavili so svoje slike Uprka, Sochor in Hudeek. Eno Uprkovo sliko je kupilo uno ministrstvo. Z imenom Manes" so razstavili svoje slike eki secesionisti", ki so se loili od prakega Rudol-fina" in li svoja nova pota v drutvu izobrazu-joih umetnikov". Br oi k, Hvnajsin Mvslbek, ti stari, priznani mojstri, veljajo sicer v tujini za prvake ekih umetnikov, a doma nimajo naraaja. Njihova doba je minula", pravijo mladi". Med temi mladimi", ki so razstavili svoje slike v Ma-nesu", so si pridobili ime Bilek, Ale, Preiss-ler, Slaviek, Sucharda, vabinsky i. dr. Te razstave so pridobile ehom astno mesto med avstrijskimi umetniki. V istem asu, kakor Manes" na Dunaju, je razstavil v Parizu svoje slike Vac-lav Radimsky. Vsi ocenjevavci sodijo soglasno, da je Radimsky jako nadarjen in isto originalen umetnik. Skoro vse njegove slike so pokrajinske; njegovi obrazci iz prirode so ivahni in sanjavi, zlasti gozdni oddelki so aroviti. Julieta Adam, znana francoska pisateljica in izdajateljica lista Parole frangaise a 1'Etranger", se je zelo laskavo izrazila o knjigi Praga Parizu" (Prague a la Ville de Pari), katero so praki umetniki poslali v imenu cele Prage Parianom v dar. J. Adam pie: Ta nenavadno krasni album me je napolnil z navduenjem za eko umetnost, za lepoto in originalnost ekih stavb, za krasoto prakih razgledov. Oarale so me te vabljive slike, oarala me je velikost in mamljiv ost ekega narodnega duha." V Parizu se za to eko delo mnogo bolj zanimajo, kakor v Pragi in prisojajo temu albumu nekoliko ve vanosti, nego je ima dar, katerega poklanja vsakdanja uljudnost.
Knji&nice v Avstriji. Najstareje knjinice v Avstriji so samostanske knjinice. Med njimi jih je ve, ki imajo po 20.000 do 100.000 knjig in zelo dragocene rokopise. To je isto umevno, ker je v starih asih razen redovnikov in duhovnikov le malokdo maral za knjige. Sedaj je seveda mnogo samostanskih knjinic izginilo, ker je posvetna oblast pred sto leti samostane ali odpravila ali pa vsaj zelo opustoila. Na stotisoe vanih knjig in rokopisov se je pri tem pogubilo, mnogo se jih je pospravilo po dravnih knjinicah. Izmed vseuilinih knjinic je najstareja praka, katera je bila ustanovljena
precej po ustanovitvi tamonjega vseuilia in kateri so podarili dragocene knjige privatniki in samostani. Zdaj ima 236.334 zvezkov, 3888 rokopisov in 1604 listin. e veja je dunajska vseuilina knjinica, ustanovljena 1. 1777., ki ima 540.600 zvezkov, 5900 rokopisov. Knjinica v Gradcu ima 100.000 knjig in 1729 rokopisov, knjinica v Inomostu 150.000 knjig in 1080 rokopisov, v Lvovu 150.000 knjig, v er-novicah pa 75.000. Med vsemi avstrijskimi knjinicami je najveja dunajska c. kr. dvorna knjinica, ki ima 600.000 knjig. Med naunimi (licealnimi) knjinicami jih je mnogo jako bogatih. Solnograka ima 85.000 knjig, olomuka 72.000, lj ubij anska licealna knjinica ima 54.000 knjig, med katerimi je posebno veliko slovanskih spisov in 430 rokopisov. Med zasebnimi knjinicami je najveja Liechtensteinova na Dunaju s 100.000 knjigami in 252 prvotiski. Baron Helfert v Klosterneuburgu pa ima zanimivo, prav posebno knjinico, v kateri so skoro vse knjige in spisi, ki se bavijo s politinim gibanjem 1. 1848. Razni samostani imajo e velike in lepe knjinice, zlasti benediktinci, franikani in jezuiti.
Olivier Destree je v belgijskih literarnih krogih dobro znano ime. Nedavno se je izpreobrnil in stopil v samostan. Kaj vas je pa k temu nagnilo ?" ga je vpraal neki prijatelj, ki je njim sodeloval pri listu Journal de Bruxelles". Ko sem potoval po Italiji", odgovori Destree, sem bil ves oaran od krasnih umetnin, ki jih je ustvaril katoliki duh. Posebno me je pa prevzel trenutek, ko sem stal v avdijenci pred sv. oetom. Do tedaj nisem mnogo mislil na verske stvari, zdaj sem pa zael sam prouavati verska vpraanja, in ko sem videl, da je v cerkvi doma prava izobraenost in omika, sem sklenil, da seji popolnoma vdam". Vedno pogosteje se uje, da veliki, po pravi omiki hrepenei moje ne najdejo zadovoljstva v plitvi svobodomiselnosti, ampak se vraajo k pozitivni veri.
Nemko knjigotrtvo ima na Avstrijo mogoen vpliv. L. 1899. je prilo iz nemkega cesarstva v nao monarhijo knjig v vrednosti 31 milijonov mark. Zato ni udno, e se obnaajo Nemci kot nai uitelji in gospodarji.
Romarji v svetem letu. Prolo leto je prilo 223 vejih romarskih drub v Rim, ki so pripeljale okoli pol milijona katolianov h grobu sv. Petra, da se poklonijo Kristusovemu namestniku, da izpriajo svojo vero in prejmejo odpustke svetega leta. Ti so zastopali vse kraje sveta in vse narode. Iz naega cesarstva je prilo 41 velikih romarskih vlakov, da ne tejemo onih, ki so romali posebej. Tudi Slovenci smo se kot narod li poklonit v Rim sv. oetu.
Popravek. Na str. 85. je povesti Na vojvod-skem prestolu" dostaviti (Dalje.)
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si